855^ A 60100200 OSREDNJA KNJIŽICA 3R..«.w'tkata. V primeru, da ne bi prišlo t sklicanja — pravi tajnik Pie-^ igeli v brzojavki ministru — 15a SAFS začela stavko začenši y ■ avgustom.« to ,neki noti se tako Pojasnjuje hc, ališče: «S to svojo zahtevo S> potrjuje vladi odločnost šaif?0C*n'h železničarjev, da izbolj-LJQ Postavke obnovitve pogodbe, j. tneni, da, kar je bilo predlo-°> ni dovolj, da bi se tajništvo odreklo rezervi, s katero je podpisalo podmeno pogodbe FISAFS obsoja nadalje — je rečeno v noti — način s katerim je vlada, oziroma ministrstvo za prevoze obveščala javnost o obnašanju pri omenjenem podpisu. Ta način je očitno sad dogovarjanja z drugimi železničarskimi organizacijami. V tej zvezi FISAFS poudarja, da se smatra za pogodbenega činitelja železničarjev, katerim pripada, konec koncev, odobritev njenega delovanja, S tem dokazuje, da je in da hoče ostati demokratičen sindikat oprt na bazo, ki se zaveda položaja, ki pa ni pripravljen izdati stremljenja tistih, ki jih zastopa. Iz zgornjega je razvidno, da sindikat avtonomnih železničarjev grozi s stavko, če ne bi prišlo do sklicanja srečanja na katerem bi razpravljali o finančnem bremenu, ki bi padlo na državna ................................. PO SKLEPU 0 POSPEŠITVI PRODAJE ZLATA Ugodnejši položaj ameriškega dolarja Od novembra do februarja vsak mesec na dražbi 750.000 »nč zlata - Ukrep bo imel sicer le kratkoročne učinke ^ASHINGTON - Izjava saudsko-tki i eSa predstavnika, da bi DiJe^aem času ne smelo priti do ^ražitve surovega petroleja, zla-J. Pa sklep ameriškega zakladnega JJjJ.strstva. da v okviru pobud za u Ni te v dolarja poveča prodajo zla-s..na dražbah, sta že obrodila prve itiBd Na vseh pomembnejših eanarodnih denarnih trgih se je . !hreč včeraj vrednost dolarja dvi-Sa. medtem ko je kotači ja zlata thk . ~ v Zuerichu npr. kar za , brib 7,5 dolarja na 199,50 (doti® «a unčo). V,|avUo tako v Švici je ameriška la ,'t® na začetku operacij kotira-. 1.70 franka, kolikor ni že od 7. ll„fusta; v Frankfurtu je dolar ve-V<* 2,0210 marke proti 1,9995 pred-ij-^jšnjim, v Milanu pa 845 lir s t' 838.75. Okrepil se je tudi na-francoskemu franku, nizo-t|,0.skemu florintu, jenu in drugim ,cniiTi valutam. tki iško zakladno ministrstvo je til6?'*0' kot rečeno, da bo pomno-bnk .ličino zlata na mesečnih draž-'n sicer bodo od novembra pa ta konca februarja prihodnjega le-Vaak mesec oddali 750.000 unč Uj^sto zdajšnjih 300.000. S tem v Prvi vrsti pripomogli k o-l4Jyvi. primanjkljaja v plačilni bi- ta?' hkrati pa ' tudi prispevali k (kot0Pni odoravi zlata kot medna- »» ___4 tro Anega monetarnega sredstva. letos, ko je bil najavljen .'k) mera 300.000 unč mesečno talcasse Arcaini ponaredil proračun družbe in nezakonito posodil večjo vsoto denarja znanemu rimskemu gradbeniku Caltagironeju. Pred aretacijo pa je Arcainiju u-spelo zbežati v tujino, kjer še nahaja še danes. Mirovni sodniki: v žagali s 1. decembrom RIM — S prvim decembrom bo začel veljati novi zakon o -»pravični najemnini (equo canone). S tem dnem se bodo začele velike težave z izvajanjem tega zakona pri katerem bo pravosodna plat prišla v pristojnost mirovnih sodnikov. Mirovni sodniki (honorarni) niso igrali doslej velike vloge, saj je na vsakega od njih (10.490) odpadlo lani nekaj več kot 6 postopkov. Od nekaj več kot 60.000 postopkov pa so jih celo več kot 20.000 pustili v reševanje v letošnjem letu. Izredno težko bo številčno okrepiti kader mirovnih sodnikov ker primanjkuje pravno tehnično izvež-banega osebja. program «zlatih dražb«, je d„ , vo zvezne zakladnice menilo, *Ut, rJala za šest dražb; poznejšo stopic na3 bi določili na podlagi ustrezne rezultatov. Dosedanje štiri dra-iC ,s<> bile povoljne, saj so nane-230 milijonov dolarjev, kar po defi ; da je bil v enaki meri skrčen je t trgovinske bilance; ker pa še vedno prevelik, je bil spreta sklep o pospešitvi prodaje zla-27» 21ate rezerve znašajo trenutno u 'bilijonov unč. dij. he\vyorških gospodarskih kro tv,„80 mnenja, da je ukrep zaklad-dg ministrstva sicer dobrodošel, ko,,Pa bodo njegovi učinki le krat-Siipmi, zato b0 treba čimprej re-Mea ■ druge osnovne probleme. gJNje sodi seveda energetski pro-iig J1 za skrčenje naftnega uvoza, sLjNterega pa gledajo v tujini s i*hiv?0’ Prv>č, ker sam ne dovoljuje 3® iz celovite gospodarske kn-in drugič, ker daje vtis, 2ila aa zvezna uprava noče ali ne k,, sPre;eti učinkovitejših protikon-Kturnih ukrepov, (dg) ^MVALPINDI - General Muha-V p Ziq, vodja vojaškega režima V0 ®®istanu, je včeraj sestavil no-*p0s^ ®do, že tretjo v zadnjih šestih Cl" in prvo, ki jo sestavljajo ^.--7”° civilisti, še vedno pa se IVl splošnim volitvam, ki jih je WVedal v roku 90 dni, ko je prepast pred 13 meseci. Policija aretirala Podpredsednika Italcass« — v okviru preiskave c Slij daiu ftalcasse, je včeraj rim MELBOURNE — Več tisoč demonstrantov je včeraj pred sedežem avstralske vlade zahtevalo takojšen odstop ministrskega predsednika Malcoma Fraserja, katerega vlada je obtožena, da je neupravičeno izglasovala nekaj strogih gospodarskih ukrepov. ramena, če bi bile sprejete zahteve FISAFS. Vlada je namreč pred dnevi ocenila to breme na okoli 200 milijard lir letno. Avtonomni sindikati železničarjev pa s svoje strani trdijo, da je ta številka zelo pretirana in da bo realno breme znašalo od 40 do 50 milijard lir. Spričo zahteve avtonomnega sindikata FISAFS po sklicanju ponovnega srečanja na ministrstvu za prevoze, so enotni sindikati železničarjev CGIL - CISL - UIL o-bjavili noto v kateri je rečeno: Odbijamo vsak poskus, da bi prišlo do enostranske spremembe podmene pogodbe, ki je bila podpisana 3. avgusta«. Potem ko so poudarjali, da se bo federacija SFI - SAUFI - SIUF odrekla rezervi s katero je podpisala dokument potem ko se bo zaključila debata na bazi, enotni sindikati trdijo, da uradni podatki, ki jih je posredovalo ministrstvo za prevoze, dokazujejo, da je bil odziv železničarjev na stavko, ki sta jo proglasili FISAFS in USFI - CI SNAL zelo omejen na splošni ravni in tudi med strojevodji, prav nasprotno od tega kar trdijo avtonomni sindikati. V noti se poudarja tudi, da je bil celo odziv železničarjev v nekaterih področnih ravnateljstvih, kot na primer v Neaplju, v Bariju, v Reggio Cala-brii in Palermu nižji kot v preteklosti. Nevšečnosti, ki jih je stavka povzročila potnikom so odvisne še enkrat od značilnosti železniškega prevoza ter od pomanjkljivosti strukture podjetja, ki ne od govarja več sedanjim potrebam. Po dokončnih uradnih podatkih je 'stavka železničarjev preprečila odhod 34 odstotkov potniških vlakov na dolgih progah ter 42 odst. na krajevnih. Stavkovnemu gibanju se je pridružilo 12 - 13 odst. železničarjev ter največ 40 do 45 odst. na nekaterih področjih Kot smo že pisali, je stavka najbblj prizadela področna ravna teljstva v Genovi, Neaplju, Benet kah, Bariju in Rimu. Naj navedemo rm primer, da je v Trstu odpeljalo 48 vlakov na dolgih progah na skupno 53 ter 75 vlakov na krajevnih progah pri skupnih 121. Najslabši je bil položaj v Palermu, kjer se je na dolgiii progah na 49 vlakov odpeljalo samo 5 Sinoči so se na ministrstvu za delo sestali predstavniki sindikata FULAT (enotna federacija delavcev letalskega prevoza) in predstavniki podjetij Alitalia, ATI in rimskih letališč. Podtajnik Cristo-fori je skušal posredovati v sporu med strankami ter je dosegel, da FULAT prekliče stavko letaliških delavcev, ki je bila napovedana za jutrišnji dan. V ponedeljek se bodo stranke spet sestale na ministrstvu za delo, kjer bo minisie” Scotti podal svoj predlog za rešitev spora, ki zadeva vprašanje ukinjenih medtedenskih praznikov v letošnjem letu. Sindikati poudarjajo, da obstajajo še vedno velika nasprotja z delodajalci (v tem primeru gre za letalska podjetja z državno soudeležbo) in ni izključeno, da se ne bi položaj še zaostril. SZ napada kitajsko zunanjo politiko MOSKVA — V teh dneh je Sovjetska zveza sprožila novo ofenzivo proti Kitajski predvsem glede na njeno dvorjenje neuvrščenim in glede na nedavno kitajsko - japonsko mirovno pogodbo. Po poročanju agencije TASS skuša Kitajska prepričati neuvrščene, da je glavna njihova zaveznica, obenem tudi zagovornica politike neuvrščenih, njena dejanja pa dokazujejo čisto nasprotno. Kot zgovoren primer navaja TA SS kitajsko pomoč Kampučiji pro-neuvrščenemu Vietnamu, spletkarjenje v Angoli in blatenje Kube. Glede kitajsko ; japonskega mirovnega sporazuma pa je Sovjetska zveza uradno izročila protestno noto tako japonskemu veleposlaniku v Moskvi kot japonskemu podtajniku za zunanje zadeve, v kateri sovjetska vlada trdi, da je Japonska klonila pred pekinško politiko, obenem pa sodeluje pri kitajskem ekspanzionizmu. V Toki-ju so sovjetsko noto sprejeli brez večjih skrbi, pristavili so le, da Sovjetska zveza ni razumela bistva pogodbe in japonske politike, ki hoče dobre odnose z vsemi. GVERILCI ŠE NISO IZPUSTILI UGRABLJENIH PARLAMENTARCEV Po oboroženem napadu na vladno palačo je položaj v Nikaragui izredno napet To je doslej največja akcija sandinističnega gibanja, ki se bori proti diktatorskemu režimu družine Somoza - Ljudska manifestacija v podporo gverilcev PARIZ — Francoski predsednik Gi-scard D’Estaing je ob koncu svojih počitnic v Srednjeafriškem cesarstvu sprejel predsednika čada Mallouna, predsednika Zaira Mobutuja in cesarja Bokaso I. Diktator Anastasio Somoza Ugrabljeni Somozov nečak J. Abrcgo OBISK HUA KUO-FENGA V BEOGRADU Jugoslavija in LR Kitajska se dogovarjata za vsestransko gospodarsko sodelovanje Predsednik KPK si je včeraj ogledal kmetijski kombinat «Beograd» in tovarno «Zmaj», danes pa potuje na enodnevni obisk v Skopje BEOGRAD - Kitajski partijski in državni voditelj Hua Kuo-feng si je včeraj, tretji dan uradnega in prijateljskega obiska v Jugoslaviji, ogledal kmetijski kombinat Beograd in tovarno traktorjev in poljedelskih strojev «Zmaj», popoldne je sprejel tuje diplomate, akreditirane v Beogradu, sinoči pa je bil gost na ve-, Žerjf, ki jo je v njegovo čast priredil predsednik predsedstva Srbije Dobrivoje Vidič. Medtem so se nadaljevali tudi jugoslovansko - kitajski pogovori med člani obeh delegacij. Potem ko je že v torek v posebni skupini stekla beseda o partijskih stikih med Beogradom in Pekingom — soglasna je bila ugotovitev, da so stiki med ZKJ in KPK normalizirani in da se zdaj začenja novo, vsebinsko bogatejše obdobje — so včeraj jugoslovanski in kitajski predstavniki na čelu s podpredsednikoma vlad Branislavom Ikoničem in Či Teng kueijem razpravljali o krepitvi vzajemnega gospodarskega sodelovanja. Tudi na tem področju bo sedanji obisk Hua Kuo-fenga zelo velikega pomena. Na omenjenem sestanku so se namreč dogovorili za podpis dveh zelo pomembnih medvladnih spoi azumov, in sicer o dolgoročnem gospodarskem in znanstveno-tehničnem sodelovanju ter o ustanovitvi jugoslo-vansko-kitajskega odbora za gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje na ravni podpredsednikov vlad. V teh pogovorih so z zadovoljstvom z obeh strani poudarili, da nih odnosov. Parlamentarca sta bila skupaj z drugimi šestimi člani delegacije bosta oba sporazuma, ki ju bodo pogovore o normalizaciji medseboj-podpisali, zagotovila pogoje za raz ^ -J“-voj vsestranskih in dolgoročnih gospodarskih odnosov in za uvajanje višjih in bolj vsebinskih oblik gospo- na obisku pri predsednik^ Vietnam-darskega sodelovanja, ki bodo pomembno dopolnilo sedaj razviti blagovni mepjavi, ki bo letos dosegla predvidoma vrednost skoraj 200 milijonov dolarjev. Takšen napredek blagovne menjave, gre praktično za podvojitev vrednosti v primerjavi z lanskim letom, je — kakor so naglasili — sad obojestranskih prizadevanj po lanskem Titovem obisku v Pekingu. Nova spodbuda za večji napredek na področju gospodarskega sodelovanja pa je brez dvoma skupno mnenje, izrečeno med sedanjim Huovim obiskom v Beogradu, da morajo gospodarski stiki doseči raven političnih. Očitno je tudi, da bosta sporazuma, ki ju bodo podpisali, omogočila sklenitev podrobnejših dogovorov in pogodb o sodelovanju na posameznih gospodarskih področjih, kot sta transport in kmetijstvo, pa tudi druga. Danes bo kitajski predsednik Hua Kuo-feng končal tridnevno bivanje v Beogradu in dopoldne za en dan odpotoval v Skopje, (vb) 111,111111,1,III, »H .............................................„,11,1 V INTERVJUJU Z UREDNIKOM MILANSKEGA LISTA Notranji minister Rognoni o zadevi Moro o terorizmu in o vprašanju javnega reda Rognani je obljubil, da bodo sile javno varnosti napele vse sile, da izsledijo morilce predsednika KD - Napor za usposobitev obveščevalne službe Pornj^Nskovalni sodnik izdal za-n bivšemu predsedniku de-,?a sveta Piemonta den.okristja-Nic^ardu Callieriju, ki ga je f'®U ^ krnalu nato aretirala v Tu-?k®v» 'e znan°, se ie Pre^' Začela pred približno enim Vil0 ' J<0 je rimsko sodišče ugoto-aa je tedanji predsednik I- MILAN — V intervjuju z urednikom milanskega dnevnika «11 Cor-riere della Sera«, je novi notranji minister Virginio Rognoni podal neke vrste obračun prvih 70 dni svojega mandata. Osrednja tema razgovorov so bili preiskava o ugrabitvi in umoru predsednika KD Al-da Mora, polemike ob imenovanju generala Dalla Chiese za koordinatorja boja proti terorizmu in javni red v državi. Glede uboja predsednika krščanske demokracije je minister Rognoni dejal, da je nujno raziskati zločin, ki je eden od najhujših napadov na demokracijo v Italiji in se je v imenu organov javne varnosti obvezal, da bodo napeli vse sile, da ui izledili krivce in jih kaznovali. To ni potrebno samo, ker javno mnenje zahteva poglobljeno preiskavo in resnico — je dodal minister — pač pa, ker je afera Moro tudi poskus okužbe italijanskega demokratičnega sistema. Kar zadeva boj zoper terorizem pa je Rognoni dejal, da le napor in učinkovitost državnih organov lahko zajamčita uspešnost boja, seveda ob spoštovanju ustave in pravic državljanov. Minister je tudi dodal, da ravno od državljanov pri- čakuje večje sodelovanje v boju proti prevratnikom, «ker potrebe organizirane skupnosti včasih presegajo potrebe in zahteve posameznikov«. Notranji minister je nato načel vprašanje novoustanovljenih teles ob-veščeva'ne službe (SISMI in SISDE) in poudaril, da skuša vlada v kar najkrajšem času usposobiti telesi za učinkovito delo. «Gre pa vsekakor za zelo težko nalogo — je pripomnil — ker teroristi ne mirujejo. S prispodobo bi dejal, da je, kot če bi hoteli popraviti avtomobil med vožnjo.« V tem okviru je minister omenil tudi vprašanje reforme policije in dejal, da bo vlada predložila parlamentu ustrezni osnutek takoj po zaključku počitnic. Dodal je tudi, da se ministrski svet ne zadovoljuje s polovično reformo, tudi ker gre za eno od osnovnih točk programskega sporazuma. «Demagoško in zablodno bi bilo trditi — je nadaljeval — da je reforma policije zgolj orodje za boj proti terorizmu, nedvomno pa bi neupravičene zamude povzročile precej napetosti in negodovanja, s katerim bi se lahko okoristili nasil neži in prevratniki.« Kar zadeva polemiko o imenovanju ske vlade Phan Van Dongii. ki je zaželel, da bi se odnosi med državama izboljšali, predvsem pa da bi ZDA prekinile gospodarski embargo do Vietnama. Parlamentarca sta izrazila prepričanje, da bo predsednik Carter našel zadovoljivo rešitev, saj gleda v bodočnost in se ne zgleduje po preteklosti. Vsekakor pa bo konč-a odločitev pripadala njemu in ameriškemu kongresu. Pogovori za časa generalne skupščine OZN zadnje dni septembra pa predstavljajo nedvomno najvažnejši korak, saj je Vietnam odstopil od prvotne zahteve 3,25 milijard dolarjev vojne odškodnine, kot pogoj za vzpostavitev diplomatskih odnosov. MANAGUA — Večja skupina gverilcev sandinistične fronte, ki je v torek zvečer napadla in zasedla palačo, v kateri imata svoj sedež vlada in parlament Nikarague, je včeraj popoldne osvobodila približno 400 ljudi, ki so se med napadom nahajali v palači. V rokah gverilcev je ostalo približno 70 parlamentarcev in v zameno z , njihovo izpustitev so zahtevali osvoboditev vseh političnih jetnikov in deset milijonov dolarjev odkupnine, Vlada diktatorja Anastasia Somo-ze je takoj po gverilskem napadu na palačo, ki se nahaja v samem središču glavnega mesta, proglasila v vsej državi izredno stanje in policijsko uro, zaprla državne meje in letališče v Managui. To so ukrepi, ki dokazujejo, da je položaj v Nikaragui trenutno zelo resen in ni izključeno, da bp v prihodnjih urah prišlo do nepričakovanih preobratov. Včeraj ponoči so v državi zabeležili tudi nekaj lažjih potresnih sunkov, ki so povzročili med prebivalstvom glavnega mesta preplah, dasi gmotna škoda ni bila velika in so bile poškodovane hiše v starem predelu mesta. Oblasti v svojih poročilih ne omenjajo morebitnih smrtnih žrtev med oboroženim spopadom, ki se je vnel pred zasedbo vladne palače; po mnenju ameriškega veleposlanika v Managui pa je v spopadu izgubilo življenje 15 ljudi in isto število je ranjenih. Ni znano tudi točno število sandinističnih gverilcev, ki so napadli palačo, iz neuradnih virov pa se je izvedelo, da je bilo teh v začetku nad 100, nato pa so se nekateri izmed teh umaknili, še prej pa so onemogočili vojski, da bi takoj napadla zasedeno palačo. Notranjemu ministrstvu ni še v celoti uspelo ugotoviti tečne dinamike gverilskega napada, vsekakor kaže, da so bili slednji oblečeni v vojaške uniforme in da je v trenutku napada stražilo palačo malo vojakov. Napad in zasedba dyorang sta bila bfisknvita tako, da se niso parlamentarci in vladni funkcionarji, ki so prisostvovali neki neuradni seji parlamenta, takoj zavedli, kaj se pravzaprav dogaja. Gverilci so namreč takoj obkolili veliko dvorano parlamenta in odved'i v poseben prostor prisotne parlamentarce. Medtem pa je vojakom, ki so nemudoma obkolili palačo, diktator Somoza ukazal, naj ne streljajo proti palači zaradi nevarnosti, da ne bi zadeli ugrabljene poslance in vladne funkcionarje. Kmalu zatem so se začela dolga pogajanja med vlado in sandinistič-nimi gverilci, ki pa doslej niso privedla do nobenih rezultatov. Kot je bilo pričakovati so gverilci kmalu nato izpustili vladne funkcionarje in obiskovalce, poleg zahtev po izpustitvi političnih jetnikov in visoki vsoti denarja, pa so nato pripadniki sandinistične fronte zahtevali v zameno za izpustitev ugrabljenih še takojšen umik vojske iz tistega predela glavnega mesta, takojšen podpis s strani vlade delovne pogodbe bolniških delavcev, televizijsko in radijsko oddajo, posvečeno sandini-stičnemu gibanju in pa dovoljenje, da takoj zapustijo Nikaraguo z letalom, namenjeno na Kubo ali v Venezuelo. Pogajanja potekajo ob posredovanju škofa iz Manague Obanda Bra-va in skupine duhovnikov, katerim je bilo dovoljeno, da so govorili z ugrabljenimi parlamentarci, med katerimi ni nihče ranjen. Gverilci so „ „, ,„ ■IIIIII, ................... Umrl je Ignazio Silone Sanliago Carrillo opaznejši do SZ BUKAREŠTA — Generalni tajnik španske KP Santiago Carrillo, ki se nahaja na oddihu v Romuniji, se je včeraj udeležil svečanega sprejema ob priliki romunskega državnega praznika 34. obletnice osvoboditve izpod nacifašističnega jarma. Predsednik Ceausescu se je dalj časa pogovarjal s španskim leaderjem, kar naj bi dokazovalo romunsko zadržanje do evrokomunizma le dan Po odhodu kitajskega predsednika Hua Kuo-fenga iz Bukarešte. Dopisniku nekega madridskega dnevnika pa je Carrillo dejal, da se ni sestal s Hua Kuo-fengom, ker se mu ni zdelo tako srečanje primerno. Generalni tajnik španske KP noče torej zaostrovati svojih že ta-kio napetih odnosov s Sovjetsko zvezo. generala Dalla Chiese za koordinatorja protiterorističnih akcij pa je notranji minister v bistvu ponovil že znano razlago vlade; s tem imenovanjem ni bilo ustanovljeno neko novo telo, pač pa je vlada le skušala izkoristiti «notranje rezerve« in zajam. čiti večjo operativno učinkovitost sil javne varnosti. V tem okviru je minister še poudaril, da ni zaupal generalu neke vrste vzporedno preiskavo o uboju Mora, pač pa je hotel le pospešiti in okrepiti delo vseh pristojnih državnih organov. Pojasnil je nadalje, da dejstvo, da Dalla Chiesa poroča samo njemu, je le poskus večje koordinacije sil, kar pa seveda ne izključuje obveznosti, da general poroča tudi sodstvu o morebitnih izsledkih. Končno je Rognoni še poudaril, da bo v kratkem poročal senatu in poslanski zbornici o razpletu preiskave, parlament pa bo moral odločati, kaj naj vlada ukrene v nadalje, «saj ta odločitev zadeva ustavno vprašanje obrambe demokratičnih institucij«. Dodal je tudi, da po njegovem mnenju bi parlamentarna preiskava o zadevi Moro sedaj ne koristila, ker bi parlament lahko lezel v zelnik sodstvu, (vt) Tehnično sodelovanje držav v razvoju BUENOS AIRES — Od 30. avgusta do 12. septembra bodo zasedali v argentinskem glavnem mestu predstavniki vsaj 76 držav v razvoju, Iti se bodo pogovarjali o oblikah in sredstvih tehničnega sodelovanja. Srečanje bo potekalo pod pokroviteljstvom OZN ter se ga bo udeležil tudi tajnik mednarodne organizacije Kurt VValdheim. V dneh pred srečanjem se bodo sestali v Buenos Airesu delegati organizacije afriških držav in predstavniki «skupine 77» na dveh ločenih konferencah. Odnosi med ZDA in Vietnamom se izboljšujejo HANOI — Odnosi med ZDA in Vietnamom se postopno izboljšujejo. Najboljši dokaz so izjave dveh ameriških parlamentarcev na obisku v Vietnamu in sklep obeli vlad, da na sedežu OZN pričneta ŽENEVA — V tukajšnji kliniki je včeraj ponoči preminil v 78. letu Ignazio Silone. Posmrtne ostanke velikega italijanskega pisatelja in protifašista, či""r pravo ime se je glasilo Secondo Tranquilli, bodo danes dopoldne upepelili, nato pa prepeljali v pokojnikov rojstni kraj Peščina dei Marši v Abrucih. Z njegovo smrtjo je nastala v italijanski in svetovni književnosti nasploh globoka vrzel, saj je Silone veljal za enega največjih sodobnih piscev. V resnici so u morda še bolj cenili na tuj..n k, t v domovini; kot hud n?«orotnik vsakršnega kompromisarstva in pobornik za u-veljavitev vseh demokratičnih in človekovih r/oboščin je bil tu marsikomu trn v peti. Tudi ne gre pozabiti, da je sodil i. :1 ustanovitelje komunistične partije, iz katere je sicer pozneje izstopil ter se vključil v socialistično stranko; ko je v tej nastal razkol, je opustil aktivno politično udejstvovanje ter se posvetil izključno časnikarstvu in pisateljevanju. Izrael zopet grozi Libanonu TEL AVIV - Predsinočnjim so se v Tel Avivu v najstrožji tajnosti sestali predsednik izraelske vlade Menahem Begin, zunanji minister Moše Dajan, o-brambni minister Ezer Weiz-man in načelnik generalnega štaba vojske general Walter Ei-tan ter neka skrivnostna oseba, ki naj bi bržkone prišla iz Libanona. Telavivsko časopisje, ki je dalo poseben poudarek temu srečanju, trdi, da so razpravljali o položaju v Libanonu. Izrael razvija namr-č tezo, da namerava Sirija zasesti ves Libanon in pri tem uničiti krščanske oborožene oddelke, kar bi bilo za Tel Aviv nesprejemljivo, saj goji zavezništvo z libanonsko krščansko desnico. Na seji naj lyi tu na tujem užival velik ugled. Med prvimi, ki so svojcem rajnega brzojavno izrekli sožalje, so bili predsednik republike Pertini (ki je tudi v televizijskem intervjuju obudil spomin m svojega velikega o-sebnega prijatelja iz let sodelovanja v socialistični stranki), predsednik senata Fanfani in predsednik poslanske zbornice Ingrao. Pred leti je S':.lno slovensko gledališče v Trstu uprizorilo Silonejevo dramo «Prigode ubogega kristjana« in takrat je bil Silone tudi osebno navzoč na premierski predstavi, (dg) O Silonejevem liku in delu nadrobneje poročamo na 4. strani. v prvem trenutku dali vladi šestur-ni ultimat, na prošnjo samega So-moze pa naj bi ta ultimat nato podaljšali, dasi ni znano do kdaj. Položaj je zelo napet, saj, kot poročajo tuje agencije, so v predmestju Manague zabeležili ljudsko manifestacijo v podporo sandinističnemu gibanju, ki se že nekaj let odločno bori proti diktatorskemu režimu družine Somoza. Dokaz, da je položaj v Nikaragui dramatičen, je tudi dejstvo, da sta televizija in radio prekinila vse redne programe, od ure do ure pa oddajata le vladna sporočila, ki pozivajo prebivalstvo, naj ne zapušča domov. To je doslej največja akcija san-dinističnih gverilcev, ki so pred štirimi leti napadli hišo nekega urugvajskega diplomata in ugrabili večje število domačih in tujih diplomatov, v zameno za njihovo osvoboditev pa so dosegli izpustitev skupine političnih jetnikov in možnost, da so zapustili Nikaraguo, vrh tega pa je moral diktator Somoza «prispeva-ti» sandinističnemu gibanju še milijon dolarjev. V napadu na hišo urugvajskega diplomata so takrat izgubile življenje tri osebe, dva policista in en tuj diplomat. Sandinistično gibanje uživa predvsem podporo revnejših slojev prebivalstva Nikarague, zlasti delavcev in malih obrtnikov, ki živijo v predmestju Manague, Naj omenimo, da se nahaja palača, v kateri i.nata sedež vlada in parlament Nikarague, v tistem delu glavnega mesta, ki ga je potres leta 1972 porušil do tal. (st) PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 24. avgusta 1978 PO PREDSINOČNJI DOLE! IN POLEMIČNI SEJI Pred novo fazo pogajanj za sestavo večine v tržaški občinski skupščini V teku prvi neformalni stiki med predstavniki strank ■ KB pripravljena na soočenje za sestavo odbora, ki bo odraz tudi drugih sil, razen komunistov Po predsinočnji dolgi in precej ostri ter polemični javni razpravi občinskega sveta, ki sicer ni razkrila nič novega, temveč je le potrdila stanje hude politične krize, ki še vedno preprečuje, dva meseca po volitvah, skladno in učinkovito upravno življenje, so se politične sile včeraj nemudoma spet lotile dela z namenom, da bi do prihodnje seje, ki je bila napovedana za torek, 29. avgusta, vendarle prišlo do kakega bistvenega premika. Čeprav ni bilo uradnih srečanj, se je določena mrzlična pogajalna dejavnost že začela na ravni osebnih kontaktov med predstavniki raznih strank. Politična tajništva obenem zelo skrbno proučujejo položaj, ki je nastal po predsinočnji seji občinske skupščine. Kot rečeno, so predstavniki strank na tej seji v bistvu ponovili stališča, ki so bila že znana. Glavni e-lementi, ki so označevali že prva tri glasovanja in ki bodo po vsej verjetnosti označevali tudi prihodnja glasovanja za izvolitev župana, so umaknitev Liste per Trieste iz nadaljnjega tekmovanja za župansko mesto ter kandidaturi Stopperja s strani KD ter Coste s strani KPI. Izbira je torej omejena na ti dve i-meni in okrog teh imen bo v prihodnjih dneh tudi potekalo preverjanje programov in soočenje med strankami za sestavo večine ter odbora. Komunisti kot znano predlagajo nujnostni odbor demokratične enotnosti, KD pa se vztrajno upira neposrednemu sodelovanju s komunisti, kot je poudarjeno tudi v tiskovnem poročilu, ki ga je njeno tajništvo objavilo včeraj. Kaže, da bodo v nadaljnji fazi pogajanj prevzele pobudo manjše stranke in da se bo nemara iz teh posvetovanj izluščil kak nov in učinkovit predlog. Krščanska demokracija je včeraj, kot rečeno, izdala poročilo, v katerem ostro obsoja neodgovorno zadržanje Liste per Trieste, ki se izogiba točnim dolžnostim s tem, da zavrača mandat za upravljanje občine, ki so ji ga dodelili volivci. KD obenem odločno zavrača tudi tendenciozne in neresnične trditve, ki jih obsega Cecovinijeva izjava, češ da je le KD odgovorna za sedanji položaj na občini. Krščanski demokrati nadalje poudarjajo v svoji izjavi, da je treba vpreči vse sile, da se prepreči komisarska uprava, ob tem pa v isti sapi ponavljajo, da zavračajo predlog KPI o odboru demokratične enotnosti. Njihov predlog je «sesta-va odbora, četudi začasnega, ki naj ga sestavlja čim širše možno šte- vilo sil in ki naj se zavzema za izvajanje programa, ki bo omejen na nujnejše in neodložljive probleme ter pobude*. Reševanje krize na občini povezuje krščanska demokracija tudi z reševanjem problemov na pokrajini. Povsem jasno je, da je treba politično problematiko posameznih krajevniii uprav pri nas reševati vzporedno. To velja tudi za deželo. Prav zato napovedujejo srečanja deželnih tajništev, ki naj globalno proučijo ta vprašanja. Politična kronika včerajšnjega dne beleži tudi pobudo radikalne stranke, ki je predlagala, kakor sicer že na predsinočnji seji, koalicijo med levičarskimi silami in Listo per Trieste proti KD in v ta namen je pozvala komuniste in predstavnike Liste per Trieste na skupen sestanek, na katerem naj bi premostili še zadnje ovire (industrijsko prosto cono na Krasu), ki preprečujejo sporazum med tema dvema silama. Zazidalna steklenica na tovarno SIRT Sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL sporoča, da so včeraj ponoči neznanci zagnali molotovko v poslopje tovarne SIRT (bivše Vetrobel) in pustili na dvorišču tovarne omot, v katerem je bilo grozilno pismo, polno žaljivk. Sindikati ugotavljajo, da ni mogoče razumeti, komu bi lahko koristila taka dejanja, ki povzročajo škodo delavstvu podjetja SIRT, ki je v zadnjem času že toliko u-trpelo, ker ni prejelo obljubljenega izplačila iz dopolnilne blagajne. Vsekakor sindikati ostro obsojajo to van dalsko in protidelavsko dejanje, ki ga je predstavništvo tovarniškega sveta že prijavilo kvesturi. Jutri v vili Primc začetek tridnevnega festivala KPI Jutri se bo v vili Primc na Greti pričel tridnevni festival komunističnega tiska, ki ga prireja avtonomna federacija iz Trsta. Ob 20. uri bosta Daniela Candio in Giorgio Dalla Villa nastopila v glasbenem programu »Jupiter in jaz», v soboto ob 19. uri pa bo okrogla miza, ob kateri bodo predstavniki vseh demokratičnih strank razpravljali o novoizvoljenih rajonskih .svetih, ob MMimfniiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMituiiittiitiiiiiiiiitiiiiiiiiminHiHiiiiii PROF. AVGUST ČERNIGOJ OSEMDESETLETNIK Avgust Černigoj, osemdesetletnik! Ne bi mu verjeli, pa čeprav piše v njegovi rojstni knjigi, da se je rodil 24. avgusta 1898 v Trstu pri Sv. Ani. Tako je namreč mladosten ne !e po zunanjem videzu, marveč tudi po živahnosti značaja, da je bilo kar prav, da je svoj visoki življenjski jubilej pričakal sinoči v družbi, ki mu prav zaradi tega najbolj pristoja, namreč v družbi svojih bivših a še vedno mladih učencev iz tržaških šolskih klopi. To pa seveda ne pomeni, da ne bomo zamejski Slovenci, in z nami tudi oni v matični domovini, počastili njegov jubilej tudi drugače, saj ne izdajamo nobene skrivnosti če povemo, da bo septembra prišla v Trst njegova retrospektivna razstava z izrecnim poudarkom na umetnostnozgodovinskem obdobju njegovega konstruktivizma, ki je bila najprej v Idriji in nato z velikim uspehom in zanimanjem ne le jugoslovanske, marveč tudi evropske umetnostne sredine, še v Ljubljani, Beogradu in nazadnje v Kopru, ter da je v pripravi tudi katalog v založbi Založništva tržaškega tiska, ki bo zaobjel vse Černigojevo umetnostno snovanje od let neposredno po prvi svetovni vojni, pa do novejših časov. Kot slovenska zamejska skupnost smo dolžni, da se Černigoju čiv primerneje oddolžimo tudi ob tej jubilejni priložnosti za vse tisto, kar je s svojim umetnostnim delom razdajal, kar je prispeval v skupno zakladnico tržaške, slovenske in nedvomno evropske likovne kulture in seveda tudi zato, ker nam je vzgojil generacijo mladih slovenskih zamejskih likovnikov, ki predstavljajo visoko kvalitetno nasled stvo Černigojeve in tudi še nekoliko mlajše generacije slovenskih slikarjev v Trstu. Za 80-letnico bi se spodobilo, da bi se sprehodili po njegovi življenjski in umetniški poti, čeprav smo to storili nedavno ob odprtju nje- gove konstruktivistične razstave v Idriji. Tudi september nam bo za to opravilo nudil več priložnosti, tokrat pa bi radi predvsem izrazili veliko zadovoljstvo, da je naš mojster Černigoj tako imenitno prestal nesrečo, ki ga je za daljši čas priklenila na bolniško posteljo in da je zdaj spet tak, kot smo Da poznavali vsa povojna leta: dinamičen, prožen, našpičen in dovtipen, živo prisoten v naši narodnostni, kulturni in tudi politični današnjosti. Sinoči je bil sredi svojih bivših učencev prav tako mladosten, kot so vedno znova bile mladostne njegove umetniške pobude in prav sta storila umetnosti kritik Milko Bambič in umetnostni zgodovinar Peter Krečič, da sta v svojih kratkih nagovorih, poleg mesta, ki ga zavzema Černigoj v zgodovini likovnosti, poudarila prav to plat njegove značilnosti, ki je pogojevala njegovo dolgoletno, lahko rečemo avantgardno umetniško kreativnost, in ki pogojuje tudi njegovo drugo mladost. Naj končamo ta priložnostni zapis s čestitko mojstru Černigoju k njegovemu življenjskemu jubileju in z verzi, ki mu jih je med sinočnjim srečanjem poklonil za današnji jubilej njegov bivši učenec pesnik Marko Kravos: Pred osemdesetimi avgusti se je avgusta rodil Avgust. Brez avgustov bi bil mrzel Trst brez našega Avgusta pa še bolj pust. Zato od zdaj ne bo več sveti Just patron v Trstu — ampak Avgust! (j.k.) 20.30 pa bodo na sporedu zbori in ljudske pesmi. V nedeljo popoldne se bo predstavila občinstvu godba na pihala iz Brega, ob 19.30 pa bo govoril senator Vittorio Vidali. Vse tri večere bodo prisotne zabavali narodnozabavni ansambli: jutri in v nedeljo skupina »Aster Novas*. v soboto pa skupina harmonjkašev, ki bodo izvajali klasično - folklorno glasbo. Poleg tipičnih vin s Piščancev, vsakovrstnih jedil in turnirja v briškoli, bosta na festivalu imela svoj prostor tudi žensko združenje UDI in kiosk s knjigami. • Tržaška zveza Mednarodnega sklada za naravo WWF je včeraj poslala protestno brzojavko predsedniku ministrskega sveta Andreottiju, v kateri izraža svoje nasprotovanje iz- OB 35-OBLETNICI PRIKLJUČITVE PRIMORSKE K JUGOSLAVIJI Velika proslava septembra v Komnu bo praznik vseh primorskih ljudi Proslava bo 17. prihodnjega meseca - Slavnostni govor bo imel dr. Vratuša Bogat kulturni spored z udeležbo zamejskih zborov in skupin ■ Manifestacija velikega političnega pomena, ki bo po mnenju organizatorjev privabila nad 50.000 ljudi V OKVIRU 19. TEČAJA 0 PREVOZIH V EGS PREMAJHNA USKLAJENOST V POLITIKI INFRASTRUKTUR Poročili dr. VVoelkerja in dr. Van der Auwera - Danes predavanje o posledicah povišanja cestnin v Avstriji V sejni dvorani skupščine občine Sežana je bila včeraj seja glavnega odbora za proslavo ob 35. obletnici odločitve o priključitvi Primorske k Jugoslaviji. Velika proslava bo 17. septembra v Komnu. Ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij primorskih občin in tiska, je sejo vodil predsednik glavnega odbora Boris Bemetič. U-vodoma je Bernetič dejal, da dela potekajo s polno paro ter vsi odbori, ki so bili imenovani, da načrtujejo proslavo, so dela do določene stopnje že opravili. Sedai bo treba še do potankosti opredeliti spored proslave in razne druge teh nične zadeve. V tem smislu bo tudi dogovor med občinama Nova Gorica in Sežana, s katerim bodo rešili še nekatera odprta vprašanja. Po teh uvodnih besedah je o pripravah na proslavo spregovoril predsednik operativnega odbora. De jal je, da so sedaj priprave dosegle svoj vrh in so v fazi največjega razpona. Praznik v Komnu bo moral biti res praznik vseh Primor cev, mladine, bivših borcev in o-stalega prebivalstva. Zato je razumljivo, da je bilo treba vložiti veliko napora in finančnih sred štev, da bo proslava kar najbolje uspela. V ta namen so poskrbeli tudi za veliko propagandnega materiala, ki je že v tisku. Tako je že natiskanih 7.000 plakatov, ki bodo vabili na proslavo, v najkrajšem času pa bodo izdelane tudi priložnostne značke in nalepke ter letaki z napovedjo sporeda. Tiskali bodo tudi veliko osebnih vabil, s kateri- gradnji premogovodu Poljska - Trst llllllllllirllirilllllllllllllllllMIIIIIIIItllllllllllHIinfinillinilllMIIIIIMMIIMIIlIlllIllMiiMMIMIIIIIMIIIMlIlIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllMIIIIIIIIIIII PRED TRETJO SEJO DEŽELNEGA SVETA Sinoči skupni sestanek med strankami za rešitev vprašanj deželnega odbora Sestanek se je zavlekel pozno v noč, tako da njegovi zaključki niso znani Sinoči je bil na sedežu deželnega sveta skupen sestanek delegacij deželnih vodstev KD, KPI, SSk, PSI, PSDI, PRI in PLI, ki so se sestale, da bi našle najprimernejšo rešitev za sestavo deželnega odbora. Sestanek so predlagala vodstva KD. PSDI in PRI, potem ko niso vsa dosedanja pogajanja premaknila položaja z mrtve točke. Tudi včerajšnji sestanek je potrdil, da je sedanji politični položaj na deželi zelo zapleten, saj se je razprava nadaljevala dol-' go v noč, tako da nismo mogli izvedeti uradnih zaključkov. Glavna razprava se je vsekakor razvila o vprašanju sestave deželnega odbora, ki še ni dobil svoje oblike, pa čeprav sta od volitev potekla že skoraj dva meseca. Kot znano je krščanska demokracija predlagala sestavo tribarvne koalicije med KD, PSDI in PRI. komunisti pa so se že takoj po volitvah zavzeli za sestavo deželnega odbora demokratične enotnosti.. v katerem bi morali biti tudi sami' enakopravno soudeleženi. Zavzeli so se za to re-.Šjtev. .I®r se, rigša dežela nahaja v veliki družbenogospodarski krizi in je zato potreben skupen napor vseh demokratičnih sil za premostitev vseh težav. KD ni hotela doslej pristati na ta predlog in poudarila, da ne predvideva njena politika političnega sporazuma s komunisti ter pristavlja, da to ne pomeni zapiranja do ostalih strank, ampak bo še vedno nadaljevala s politiko soočanja, vendar le v mejah skladnosti s svojimi političnimi potrebami. Za to rešitev so se izrekli tudi socialisti in Slovenska skupnost, saj je po njihovem mnenju prav ta edina rešitev za premostitev sedanje krize v deželi. TE DNI V PORTOROŽU Sestanek o varstvu pred radioaktivnim sevanjem V Portorožu se je začel sestanek posvetovalne skupine mednarodne agencije Združenih narodov za jedrsko energijo. Skupina pripravlja dopolnilo mednarodnih prepisov o varstvu pred sevanjem pri kopanju in predelavi radioaktivnih rud. Skupino sestavlja 27 strokovnjakov iz vsega sveta, med njimi sta tudi dva Jugoslovana, sestanku pa prisostvujejo tudi številni opazovalci. Organizator srečanja je inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane, pobudo zanj pa so dali mednarodna agencija za jedrsko energijo, svetovna zdravstvena organizacija in mednarodni urad za delo. (L. O.) Ob visokem jubileju, ki je zaznamoval njegovo nepomirljivo ustvarjalno življenje, čestita Avgustu Černigoju in mu želi še veliko plodnih let Slovenski klub v Trstu Shau> in drugi. Film «Full Grele* Timav Prisrčnosti in človečnosti vseh Pa J1, i ki so jih na svoji poti srečali, k*'“je in trud ter dolžino poti hi-“ Pozabi, 50 se zamejski štafetarjj l “*ko »odpočili*. Prejšnjo noč v Cepali na Matajurju, nekateri kc' Pod vrhom, drugi pa v vasi hkte. ker pač ni bilo v koči cev ■ a za vse. Skupina 30 planin-(|} ,1® res velika in pa preštevilna, djl lahko vedno brez težav ure-a Problem spanja, sicer pa je do Prispevajte za postavitev do-Ws"®ga kipa Grudna v Nabrežini. Prispevke sprejema idbornik Stanko. Devetak so pohodniki sklenili, da se bodo pred zadnjo težko preizkušnjo nekoliko odpočili, glede na to, da so do sedaj izvedli program kot po olju in da so nastopili nepredvideni žulji, Pred pohodom pa so organizatorji predvideli kar dva dni za morebitne vremenske neprilike ali pa za druge težave, saj je osrednja proslava 200-letnice prvega pristopa na vrh Triglava komaj v nedeljo, ko bo v Ribčev laz ob Bohinjskem jezeru prispel avtobus, kj bo udeležence pohoda pripeljal domov. Sedaj pa še nekaj podatkov in zanimivosti s pohoda. Najstarejši udeleženec pohoda je 69-letni Rudi Škabar, sledita pa mu 60-letni Stanislav Pipa in 59-letni Rudi Jugovič (ki je že dvakrat prehodil slovensko transverzalo in še marsikaj drugega). Največ kilometrov (več kot 500) je . . . prevozil Franko Širca s svojim kombijem, ki je kot senca sledil pohodnikom, največ daufajo* de- vinski rolkarji, ki so prav dobro trenirani, najbolj stoični so s svojimi žulji in nadlogami Pino, Sandra in Ervin (prva dva žulji, zadnji koleno), najbolj neizprosen je Alojz Semolič, ki noče izpustiti iz rok spomenice, najbolj topel sprejem pa so udeleženci pohoda dobili v siroti-šču v Gorici, kjer jih je sestra Rafaela prekrasno sprejela, ob branju spomenice pa so bili vsi v sirotišču vidno ganjeni, škoda le, da se šta-fetarjem v Gorici niso pridružili go-riški planinci. Kako pa preživljajo naši planinci svoj sicer kratek prosti čas? Mimo ebvezovanja žuljev in kuhanja «paštašute», je na prvem mestu petje ter tudi pogovarjanje o pravkar prehojeni poti. načrti za naslednji dan in t»a seveda razne šale, saj čeprav se pohoda udeležujejo planinci od 13. pa do 70. leta, se ti prav dobro razumejo, kot da ne bi bilo nikakršne razlike v letih. In tudi to je zelo važno, (dj) Do trenutka, ko smo o tem poročali, tisk, na sinočnji seji občinskega sveta v Tržiču, niso še izvolili župana. Iz poteka seje, pa je že bilo mogoče razbrati, da se je v občinskem svetu ustvarila večina svetovalcev KPI, PSI in PSDI, ki je dovolj številčna, da izvoli župana v osebi socialista Maiana. Do sedaj so spre govorili zastopniki strank, ki so se sporazumele o sestavi leve večine. Za socialiste je govoril Luigi Bla-sig, za komuniste Paolo Padovan, za PSDI pa Franco Esposito. Sejo je odprl demokristjanski svetovalec Luciano Rebulla (ki je prejel izmed vseh svetovalcev največ preferenčnih glasov). V razpravo je prvi posegel republikanec Paolo Sartori, ki je sporočil navzočim svetovalcem ter številnemu občinstvu, da sta krščanska demokracija in republikanska stranka tik pred začetkom seje skušali doseči spo- ve. Kot vse kaže, bodo imeli komunisti župana, socialisti pa želijo ohraniti odborništvo za javna dela ter za kulturo in šport. Krščanski demokratje so napovedali, da bodo ostali v konstruktivni opoziciji ter da bodo izvajali politiko soočanja. Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je občinski svet s 16 Klasovi izvolil za župana Glovannija Maiana. Zanimivo je, da so svetovalci KD in PRI oddali bele glu sovnire. Stališče posoških sindikatov ob 10-letnid praških dogodkov Pokrajinska federacija CGIL-CISL-. . . UIL je v teh dneh debla letak, ki razume z vsemi ustavnimi stran* | staMšče enotne sindikalne ŠD PRIMORJE 'ftetlizira v soboto, 26., in v ne-27. t.m„ na PROSEKU na hu sedeža društva ŠPORTNI PRAZNIK |B«lovali bodo dobro založeni s specialitetami na žaru in J^ačim vinom. Od 21. ure Ples z ansamblom THE LORDS AVDlTORIJ PORTOROŽ Tel. 73571 — 73090 Roletne •‘RIREDITVE ’78 Predstava ob 20.30 Po krajevnem času danes, 24. avgusta folklorno - baletni ansambel 1 Peruja v Avditoriju Arniče v prodaji pri blagajni 7v,ltt)r'ja. Rezervacije tel. (066) 971 in 73090. Kino Miramarski park------ »Luči in- zvokin, ob 21.00 «11 sogno imperiale di Miramare* (v italijanščini); ob 22.15 «San u Miramaru* (v srbohrvaščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 19.50 in ob 21.20 ter iz Miramara ob 22.15 in ob 23.35. Ritz 17.00 «Caso scorpio*. Antonio Sabata, Klaus Kinski. Barvni film. Eden 17.00 «Le notti di Satana*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.00 «Eašy rider* (Libertš e paura). Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.00—22.00 «Pugno proibito*. Elvis Presley. Barvni film. Nazionale 17.00 »Agente 007 dalla Rus-sia con amore*. Sean Connery. Barvni film, Grattacielo 16.00 «11 mio nome č nessuno*. Terence Hill, Henry Fonda. Barvni film. Excelsior 16.30 »Cangaceiro*. Tomas Milian. Barvni film. Cristallo 16.00 «Gran bollito* S. Win-ters, A. Lionello, R. Pozetto. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Filodrammatico 16.00 - 22.00 «Pon pon n.2». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Ai confini della real-ta». K, Sasaki. Barvni film. Aurora 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »In-chiesta pericolosa*. Frank Sinatra. Prepovedan mladini Pod 18. letom. Capltol 17.00. 19.15, 21.30 «11 mara-tonetta*. Daustin Hoffman. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vlttorio Veneto 17.00 «11 pericolo il mio mestiere*. Prepovedan mladini pod 14, letom. Barvni film. Ideale 16.30 «AI piacere di riveder-la». Ugo Tognazzi. Prepovedan mlal dini nod 18. letom. Astra 16.30—20.30 «1 dieci comanda-menti*. C. Heston, Y. Brynner, A. Baxter. Barvni film. Vprašanje SSk o stanju na nabrežinski obali Občinski svetovalec SSk Antek Terčon je naslovil na župana de-vinsko-nabrežinske občine posl. Albina Škerka pismeno vprašanje v zvezi s higienskim stanjem na nabrežinski obali. Svetovalec sprašuje, če je morda, občinska uprava sklenila z nekim žasebnim podjetjem pogodbo za odstranjevanje smeti, kajti vrečke z napisom tega podjetja polne smeti ležijo vrsto dni na obali, ne da bi jih kdo pravočasno odstranil. Nadalje občinski svetovalec sprašuje kaj je uprava ukrenila, da ugotovi, iz katere izmed vil nad nabrežinskim portičem uhaja v morje smrdljiva črna tekočina, kar nikakor ni ^ v skladu s predpisi proti osnesnaže-nju morja. Končno pa Terčon izraža zadovoljstvo nad dobrim vzdrževanjem steza, ki vodijo v portič in tudi nad vzdrževal,jem obale same ter ob koncu opozarja župana, da morajo žal kopalci prenašati »družbo nadležnih psov. tako na kopnem kot tuni v vodi*. Izleti kami, ki razpolagajo v svetu z 29 j federacije otj deseti obletnici inva-od 30 svetovalcev, da bi skupno zjje češkoslovaške s strani sil Var-ustvarile programski sporazum, vendar predlog ni bil sprejet. Podrobneje bomo o seji poročali jutri. Že sedaj pa lahko povemo, da ima največ možnosti za izvolitev Maiano, kateremu nameravajo zaupati enotedenski mandat, da i-zoblikuje širok programski sporazum in omogoči sestavo levega občinskega odbora. Medtem so pokrajinski svetovalci prejeli včeraj obvestilo, da toliko pričakovane seje jutri, v petek, ne bo, ampak bo šele prihodnjo sredo, 30. avgusta. Preložili so tudi sejo občinskega sveta v Gradežu, napovedano za 28. avgust. Seja v Gradežu bo v četrtek, 31. avgusta. Kakor smo že poročali, so odgo-dili tudi sejo občinskega sveta v Gorici. Namesto seje občinskega sveta bo seja načelnikov skupin. Na dnevnem redu je samo ena točka, in sicer revizija splošnega urbanističnega načrta. Vse kaže, da urbanistični načrt glavni kamen spotike v sednjem preverjanju političnih zavezništev in da je KD spoznala, sama ali pa pod pritiskom zunanjih krogov, da ne more sprejeti takšne revizije, kakršno skuša vsiliti socialdemokratski odbornik za javna dela. Vse kaže. da v reviziji preveč klientelizma in 'da se skuša pod plaščem socialnih posegov prizadeti preveč j katčgbrij; ne nazadnje tudi številne'! lastnike slovenske zemlje v Štan-drežu. Tudi v Ronkah. so dozoreli po goji za sklicanje prve seje občinskega sveta po njegovi izvolitvi 25. in 26. junija. Obe levičarski, stranki, komunistična in socialistična, stg prejeli plebiscitarno večino svetovalcev, komunistična sama celo absolutno število svetovalcev (16), socialistična pa 4 (za kroniko naj navedemo, da jih je prejela KD 10), ter bosta v nedeljo dopoldne izvolili župana ter štiri odbornike in dva namestnika. Izvršilnega telesa v Ronkah zato še niso iz volili, ker stranki preverjata medsebojne odnose, prav tako pa so tudi znotraj teh strank v teku 0° lemike in soočanja, katere nosilce postaviti na čelu občine in upra- šavskega pakta. Na vojaški poseg so tedaj italijanski sindikati reagirali z ostro obsodbo in danes ostaja njihovo stališče nespremenjeno. Praška «pomlad» — je rečeno v letaku — je predstavljala originalen poskus graditve socializma ob demokratizaciji množic in sodelovanju delavskih množic, ki bi lahko imel velik pomen tudi »zven meja češkoslovaške republike. To je preprečil vojaški poseg, ki je s silo zatrl nadaljevanje koristnega poskusa. Politični in sindikalni voditelji, ki so nadomestili tiste, katere si je ljudstvo svobodno izbralo, pa so v teh letih zatrli vsak poskus intelektualcev in delavcev, da bi dosegli spoštovanje demokratičnih pridobitev češke «pomladi». Sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL se zato obvezuje, da v bodoče še odločneje podpre vsako težnjo po uveljavitvi načel demokracije in delavske soudeležbe pri vodenju družbe ne samo v Češkoslovaški ampak tudi povsod drugod, kjer so te pravice teptane. ZADEVA, KI URADNO NI POJASNJENA SO SINDIKALISTI CISNAL IMELI PLAČANE DOPUSTE? Pokrajinsko tajništvo sindikata uslužbencev krajevnih uprav CGIL-CISL-UIL zahteva pismeno pojasnilo od občinske uprave riška občina ni sklenila posebnega dogovora s sindikatom CISNAL. Iz pisma tudi izhaja, da je nekdanji odbornik za osebje na nekem sestanku s sindikalnimi predstavni--ki, na katerem pa niso obravnavali neposredno tega vprašanja, ustno priznal, da je občinska uprava res tako ravnala, pridržal pa si je pravico posredovati pismen odgovor. Morda ga bo dal s polletno zamudo, saj nameravajo sindikati iti zadevi do dna in so z vsebino pisma, poleg krajevnega tiska, posebej seznanili še načelnike političnih skupin, ki so zastopane v goriškem občinskem svetu. Pokrajinsko tajništvo sindikata u-službencev krajevnih ustanov CGIL-CISL-UIL nam je včeraj poslalo v vednost kopijo pisma, k; ga je 21. t.m. naslovilo na občinsko upravo v Gorici. V pismu sindikat opozarja na nekatere prekrške, ki naj bi jih zagrešila občinska uprava s tem, da je aktivnim sindikalnim delavcem sindikata CISNAL dovoljevala krajše plačane dopuste za njihovo sindikalno dejavnost.. Torej olajša ve, ki so po čl. 3 dogovora ANCI — sindikalna federacija, predvidene samo za vodilne funkcionarje, člane sindikalnih organizacij CGIL-CISL-UIL. Pravzaprav je zadeva glede omenjenih nepravilnosti že stara in občinska uprava naj bi posredno, preko svojega predstavnika, nekdanjega občinskega odbornika za osebje in sedanjega deželnega svetovalca KD Brancatija, tako ravnanje tudi že priznala. Uradnega odgovora s strani občine pa še ni, kljub temu, da je sindikat uslužbencev krajevnih uprav že 19. aprila letos pismeno zaprosil za pojasnila in vzroke, ki so privedli do takega ravnanja, ki je, kakor navaja pismo, tudi protizakonito, kolikor go- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiinliimMiiMiiiiiiiirtniiiniiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiM(»iiiriiiiiiiiiuii«MiiiiiiMiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiMiiiniiiii KOLIKO DELOVNIH MEST V INDUSTRIJSKI CONI? PRAZNIK SOCIALISTIČNEGA TISKA DOLINA, 26., 27., 28. AVGUSTA 1978 SOBOTA, 26. avgusta: ob 17.30 — odprtje kioskov ob 19,00 - otvoritev fotografske razstave Mana Magajne: «DOLINSKA OBČINA — VČERAJ, DANES* ob 20.00 — nastop mešanega pevskega zbora «France Prešeren* iz Boljunca pod vodstvom Draga Žerjala ^EDELJA, 27. avgusta: ob 16.00 — odprtje kioskov ob 17.00 — nastop godbe na pihala «Breg» ob 19.00 — nastop ženskega pevskega ansambla folklorne skupine «Stu ledi* — nastop ljudskega pevca iz Rezije Rina Chineseja — nastop sovodenjskega noneta pod vodstvom Zdravka Petejana ob 20.00 — uradna nagovora posl. Lorisa Fortune in repen-tabrskega župana Pavla Colje P°NEDELJEK, 28. avgusta: ob 17.00 — odprtje kioskov ob 19,00 — okrogla miza o problematiki slovenskega šolstva: poročevalec Josip Pečenko ob 20.00 — nastop mešanega pevskega zbora iz Mačkolj pod vodstvom Cveta Marca ^sak večer od 21. ure dalje, bo igral plesni ansambel «Super-group* O Poskrbljeno bo za izvrstno domačo kapljico in pristen prigrizek Združenje Union namerava prirediti 27. avgusta naslednje enodnevne izlete: z motorno ladjo v Rovinj; z avtobusom v Bohinj (Ribčev laz) in v Avstrijo na Vrbsko jezero (Celovec) preko Ljubelja. Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30. tel. 64459 vsak delavnik razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12.00 in od 17.00 do 19.30, ob četrtkih od 17.00 do 19.30, ob sobotah od 10.30 do 12.00. SPDT obvešča, da je odhod avtobusa to nedeljo, 27. avgusta, Ribčev laz ob Bohinjskem ježem na osrednjo proslavo 200-letnice osvojitve Triglava v Trstu ob 6.30 izpred sodnije (Foro Ulpiano). Kdor še ni plačal vpisnine za izlet, naj to takoj stori na sedežu ZSšDI (Ul. sv. Frančiška 20). Razna obvestila SO Polet priredi od 28. avgusta do 11. septembra začetniški tečaj za kotalkarje, ki je namenjen predvsem otrokom od 4. do 6. leta starosti, Prijavijo se lahko tudi starejši otroci, vendar samo za rekreacijo. Prijave se sprejemajo po telefonu na št. 211-343 (gospa Sedmak), med 12. in 14. uro, zborno mesto kotalkarjev, pa je v ponedeljek, 28. avgusta, na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 9. uri. Slovensko dobrodelno dništvo v Trstu obvešča starše, da bo povratek deklic iz kolonije v šempolaju jutri, 25. t.m., in sicer bodo na Trgu Oberdan V prvem odseku industrijske cone, kjer so skoncentrirana slaščičarska podjetja, je 12 podjetij, ki zaposlujejo okrog 900 delavcev. Zazidalne površine so že vse zasedene. Na sliki pogled na del industrijskih obratov Razstava o Triglavu v Goriški knjižnici Od petka dalje bo v prostorih Goriške knjižnice «France Bevk* v Novi Gorici odprta razstava ob 200-letnici Triglava. Razstava prikazuje vlogo tega «očaka» s planinskega, plezalskega, umetniškega in drugih vidikov. Razstavljeno gradivo je prispevala Goriška knjižnica. Gre predvsem za Planinske vestnike ter za samostojne publikacije, ki so povezane z osvajanjem Triglava ter njegovo vlogo v življenju slovenskega in jugoslovanskih narodov. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje, da se v čimvečjem številu udeležijo osrednje proslave ob 200-letnici prvega pristopa na Triglav, ki bo v Bohinju v nedeljo, 27. avgusta, ob 10. uri. Društvo ne bo organiziralo posebnih avtobusov, pač pa priporoča, da udeleženci stopijo na vlak v Novi Gorici ter se odpeljejo do Bohinjske Bistrice. Ob praznikih vozijo vlaki v smeri Jesenic po sledečem urniku: 3.24, 7.02 in 11.28. Za povratek imajo udeleženci na voljo kar tri vlake, ki odpeljejo iz Bohinjske Bistrice ob 15., 19. in 22. uri. Društvo slovenskih lovcev »Doberdob* priredi 10. septembra letos izlet v okolico Cemiškega jezera. Obiskali bodo nekaj tamkajšnjih lovskih družin in lovskih koč. V sporedu je predviden tudi ogled muzeja v gradu Bistra. Izleta se lahko udeležijo člani društva in prijatelji z družinami. Prijave sprejemajo: na Goriškem Drago Tomšič v Sovodnjah in Dario Nanut v Stan-drežu, na Tržaškem pa Oskar Slavec v Dolini, v gostilni Križman v Velikem Repnu, na sedežu ZSšDl v Trstu. Prijave sprejemajo do 30., t.m. Točen spored izleta bo objavljen v Primorskem dnevniku. Društveni odbor sporoča obenem, da bo 30. t.m. tudi seja odbora in sicer na sedežu društva. Festival l'Unit£ in Dela št&ndrež, Pilošče, 25.-26. avgusta Spored: JUTRI, 25., ob 19. uri tekmovanje v briškoli (64 parov), ples; SOBOTA, 26., ob 21. uri pozdrav festivalu: Ace Mermolja in Nereo Battello; ob 22. uri slovenski partizanski film, sledi ples. Razstava knjig v sodelovanju s knjižno zadrugo »Incontro - Srečanje*. Delovali bodo kioski s pristno jedačo in pijačo. Vabljeni! Pravijo, da se je goriška industrijska cona rodila pod slabo zvezdo, ker se nikakor ne razvija tako hitro, kakor so si želeli določeni krogi ob njenem nastanku. Eden od vzrokov, ki zavira njen hiter razvoj, pa naj bi bila ponesrečena lokacija med štandrežem in Sovodnjami, na področju z intenzivno in specializirano kmetijsko dejavnostjo, na področju, ki je pretežno v lasti pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. Lokacija pa ni najboljša riti z vidika upoštevanja možnosti za nadaljnje širjenje industrijske dejavnosti, saj so razpoložljive površine tako rekoč od vseh strani omejene od strnjenega naselja, ceste, železnice in Soče. Zemljišča za gradnjo novih in večjih industrijskih obratov bo treba zato v bodoče, hočeš nočeš, i-skati na desnem bregu Soče, kar bi bilo tudi z ekonomskega vidika, pa tudi z vidika vrednotenja kmetijskih površin, še najbolj sprejemljivo. Kakšna je trenutna podoba gori-ške industrijske cone, koliko podjetij je zgradilo na tem področju proizvodne obrate, koliko delavcev zaposlujejo in kakšna .je njihova dejavnost? Za industrijske dejav-I nosti je goriška občina namenila aiifliniiiivmiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiilililiiHiiimmitimiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiliiMHiiiliiliiii LETOŠNJA TURISTIČNA BERA Doslej v Gradežu našteli nad milijon turistov V primeri z letom 1977 se je priliv povečal za 9 odst. - Kit v Lignanu Turistična sezona je dosegla vrhu-1 kot žival, ki jo je videl. Vest o na- nec in turistični delavci so že o-pravili prve ocene njenega uspeha. V Gradežu, največjem poletnem turističnem središču v goriški pokrajini, so 15. avgusta presegli lanski obisk za 9 odstotkov. Od L januarja do velikega šmarna letos je namreč v tem mestu ob laguni preživ- okrog 12. ure; iz okoliških vasi naj I ljalo počitnice milijon in 65 tisoč pridejo ponj direktno v Šempolaj jutri po 10. uri. Od 7. do 10. septembra bo v Bohinju 7. mladinski seminar, ki ga priredi Mladinski krožek iz Gorice pod pokroviteljstvom MO SKGZ. Vpisovanje je že v teku, rok vpisa Pa poteče 25. avgusta. Zainteresirani mladinci se lahko javijo na sedežu SKGZ v Ul. sv. Frančiška 20 Mali oglasi PRODAM rabljeno stresno opeko (kope) po nizki ceni, pri Domju - blizu spomenika. Tel. 822002. POTREBUJEM knjige za 1. razred klasičnega liceja. Telefonirati v večernih urah na tel. štev. 200617. oseb, medtem ko jih je bilo v i-stem razdobju 1977. leta 975 tisoč. Ugodno vreme v drugi polovici avgusta je prav gotovo uspešno vplivalo na turistični priliv, m če se bo takšno vreme nadaljevalo, potem bo tudi v posezonskem času bera dobra. V Gradežu je bilo letos izredno veliko italijanskih gostov. Ta pojav beležijo že nekaj let. odkar je lira tako slabo kvotirana in se z njo bolje živi doma kot v inozemstvu. V Lignanu, največjem obmorskem turističnem kraju v naši deželi, se je prejšnji dan pojavil kit. Naki a materski fotograf ga je slikal, ko je pomolil iz vode svojo hrbtno plavut. Bil je eden redkih, ki je imel to srečo, da ga je videl in fotografiral. Postal je skoraj tako zanimiv vzoonosti neobičajnega gosta iz severnih morij je bila na ustih vseh kopalcev, ne le zato, ker so od blizu doživeli precej nevsakdanji dogodek, ampak tudi zato. ker si niso več upali v morje, vsaj bolj na odprto ne. še celo Pa si ven niso upali Usti. ki imajo manjše čolne. Pred Lignanom je namreč kraj, ki mu pravijo Trezza, kjer je dober ribji ulov. Na tistem kraju je po- navadi vedno dosti ribičev. Odkar se je pojavil kit. se je njihovo število zmanjšalo. 980 hektarov površin. V prvem de-luki zavzema približno petino celotne površine in ki se nahaja med Tržaško cesto in železnico, ni več razpoložljivih zemljišč. Na področju ima obrate 12 podjetij. V glavnem gre za manjše obrate, ki bi jih s težavo opredelili za industrijska podjetja, saj delavnica, ki zaposluje 20, 15 ali 10 delavcev, nikakor ne more biti industrija. Od dvanajstih podjetij, glavnino delovne sile zaposlujejo štiri (De Licia, Ite. La Giulia in Site). V drugem odseku industrijske cone, med železnico in Sočo, je trenutno zgrajenih 11 obratov, 2 pa sta še v gradnji. Slika tudi tu ni bistveno drugačna, saj gre, razen za Manifatturo Goriziano, Inteco in podjetje Zulli, ki zaposlujejo skupaj okrog 600 delavcev in u-radnikov, za manjše obrate, v katerih je že ali pa bo v bližnji prihodnosti zaposlenih vsega nekaj nad 200 delavcev. Torej v vseh obratih v industrijski coni je trenutno zaposlenih okrog 1800 delavcev. Je to dosti ali malo? Upoštevajoč dejstvo, da so zemljišča prav zaradi omejenosti področja za industrijske gradnje draga se vsiljuje ugotovitev, da izbire glede naseljevanja posameznih podjetij, niso bile zmeraj najboljše, ali pa vsaj niso upoštevale faktorja zaposlovanja. Po mnenju nekaterih, ki se na gospodarska gibanja razumejo, ima taka sestava industrijske dejavnosti sicer določene prednosti, saj se manjša podjetja laže prilagajajo tržnim razmeram in torej niso tako izpostavljena hudim težavam, v katerih so se znašle številne večje in velike tovarne, ki bi se na našem področju nedvomno znašle v težavah tudi glede delovne sile, ki jo .je, resnici na ljubo, kljub krizi, na katero se z vseh strani sklicujemo, težko najti. Uvažanje delovne sile iz drugih krajev pa prinaša, kakor se je že večkrat izkazalo, kopico dodatnih socialnih vprašanj, od preskrbe stanovanj do ureditve šolskih prostorov itd. Deželni prispevek za popravilo občinske palače v Tržiču Zunanjost občinskega poslopja v Tržiču, na Trgu Republike bedo za čeli v kratkem popravljati Dežela je namreč te dni sporočila, da je odobrila prispevek v znesku 26 mi lijonov lir, namenjen za popravilo zunanjosti stavbe, kjer ima sedež županstvo. količi Firenc, kjer pridelujejo znani in zaščiteni Chianti. Prihod v Kr-min je predviden v torek zvečer. Razna obvestila Fotografski krožek Skupina 75 prireja od 11. do 13. septembra tečaj za ljubitelje barvnih diapozitivov. Te. čaj bo trajal 3 dni in bo v večernih urah v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vodila ga bosta fotografska mojstra Giuseppe Assirelli in Milenko Pegan. Za podrobnejša pojasnila se interesenti lahko obrnejo do odbornikov foto - krožka, kjer se lahko tudi prijavijo in plačajo prispevek za tečaj. Od 7. do 10. septembra bo v Bohi nju 7. mladinski seminar, ki ga pri redi Mladinski krožek iz Gorice pod pokroviteljstvom MO SKGZ. Vpiso vanje je že v teku, rok vpisa pa poteče 25. avgusta. Zainteresirani mladinci se lahko javijo na sedežu SK GZ v Ul. Malta 2. Kino Člani vinskima konzorcija na študijski izlet v tacali Konzorcij za zaščito briških in po soških vin prireja od petka. 25. do torka, 29. t.m., študijski izlet na vinsko področje Frascatija z ogledom zanimivosti mesta Rima, Udeleženci izleta naj se zberejo pred lokalom «I.eon hianco* v Krminu, petek ob 21. uri. Od tod se bodo z avtobusom odpeljali v Rim, kjer bodo imeli soboto in nedeljo na razpolago za ogled mesta. V ponedeljek bo na sporedu izlet v Frascati ogledom kleti in raznih naprav ter s pokušnjo vin. Med povratkom, v to rek, se bodo izletniki ustavili v o- DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Bontoni e Bas si, Raštel 52, tel. 83349. Gorica CORSO 17.30 — 22.00 «Piii forte ra-gazzi*, Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film. MODERNISS1MO 17.00-22.00 «L'uomo che mente*. J.L. Trintignant in S. Brean. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00 - 22.00 «Un amore impossibile*. O. Muti in E. Giorgi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. VERDI 17.15 - 22.00 «11 fantobus«, J. Bologna in J. Beck. Barvni film. Tržič PRINCIPE 18.00 - 22.00 «La spara- toria*. EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «La staa-za del vescovo*. Mora Gorica in okoUvu SOČA «Dve minuti panike*, ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Obsedenost*, ameriški film ob 18. in 20. uri. DESKLE «Na planetu robotov*, sovjetski film ob 19.30. MIIIIHIMIIIflllltHllllllllllllllllllllllllflllltlllllllltllttllllUIIIIIHIIIIIIIIItlllllllltll|ll(||lllllllllllltlllllllt|llltll9 NENAVADEN PLEN PRED LOVSKO SEZONO Pri Moraru potegnili iz vode ranjenega jelena Pravijo, da je zašel v ta kraj iz jugoslovanskih lovišč Zgodba o pumi pri Nabrežini lahko drži, lahko pa tudi ne. To, da so pri Moraru pri Krminu pred dvema tednoma ujeli nad 109 kilogramov težkega jelena, pa je res. Zgodilo se je v ponedeljek, 7. avgusta letos, v prvih jutranjih urah, na robu tega furlanskega kraja. Žival je nesrečno zašla v vodo namakalnega kanala, ki ima strme cementne stranice in ni mogla več ven. Da se dogaja nekaj neobičajnega, je prva zapazila Adriana Donda, gospodinja, ki stanuje v prvi hiši ob cesti, v smeri Gradišča, na drugi strani ceste pa je speljan kanal, v katerem je bilo ta čas okrog poldrugi meter vode. Okrog 2. ure zjutraj, bila je namreč budna je > ceste zaslišala čudno čofotanje, ki se je nekaj krat oddaljilo v smeri pokopališča, ko je žival odplavala nekaj sto metrov niže, v poskusu da bi se rešila iz neobičajne pasti. Bitka za življenje je trajala nekaj ur. Okrog 6. ure zjutraj se je namreč začela reševalna akcija. Dondovi so o zadevi obvestili izkušenega lovca v vasi, ta pa je sprva neverjetna novico posredoval dalje po' '■ajinskim lovskim čuvajem, ki so kmalu zatem prihi teli na kraj. Živali, ki je še zmeraj opletala v hladni vodi, so nataknili vrv okrog vratu ter jo izvlekli, pri tem pa so tudi ugotovili, da ima obe prednji nogi hudo poškodovani. Izpod kože je štrlela kost. Žival se je najbrž ranila pri poskusu, da bi se izvlekla iz vode. Kaj napraviti? Po daljšem posvetu s" se odločili, da ni druge rešitve in da je treba nesrečno žival ubiti. Šlo je za okrog 3 leta starega jelena težkega približno 120 kilogramov (menda živali niso stehtali in je to približna ocena). Trofejo so odnesli, meso pa so izročili Dondovim in nekaterim drugim domačinom, ki so pomagali pri reševalni akciji. Tako bo neprespana noč vsaj delno poplačana. Domnevajo, da se je jelen priklatil iz jugoslovanskih lovišč in to preko Brd. Po nepotrjenih vesteh naj M žival, ki pa C • ni sama, opazili v nedeljo 6. avgusta, na področju Prevala. Prav zaradi teg- sklepajo, da je jelen zašel v mše kraje z jugoslovanskega območja. Kaj ga je gnalo v nižinske predele, od koder ga je pred več kakor dvesto leti izgnal človek? PRIMORSKI DNEVNIK 4 24. avgusta UMRL JE ITALIJANSKI PISATELJ IN ANTIFAŠIST IGNAZIO SILONE Doma iz Abruca, se je že v mladih letih politično angažiral - Med ustanovitelji KPl • Prva ideološka kriza že leta 1930 - Vrnitev iz izgnanstva ■ Bogata literarna bera, ki priča o avtorjevi izredni tenkočutnosti ■ Pertinijeva brzojavka vdovi ŽENEVA — Včeraj je v neki ženevski kliniki umrl italijanski pisatelj. politik in javni delavec Ignazio Silone. Čeprav je to le njegov psevdonim, ga skoraj nihče ne pozna kot Seconda Tranquillija, kot se je v resnici, rekli bi anagrafsko imenoval, saj smo ga poznali že davno kot antifašističnega borca I-gnazia Silonej- Bil je Ignazio Silone hudo tenkočuten človek, kar je razvidno iz vseh njegovih literarnih del in kar se je pokazalo tudi v njegovem nemirnem političnem udejstvovanju, za kar so ga nekateri tudi obsojali, češ da je labilen, negotov, v resnici pa je bil Silone le izredno dosleden in do skrajnosti pošten nasproti sebi in kot ekstremen individualist je to svojo poštenost tudi drago plačal. Ignazio Silone se je rodil pred 78 leti kot sin siromašnega abruškega kmeta in tekstilne delavke. Toda *e v zelo mladih letih je ostal sirota in je zato maral prekiniti študije. Kmalu se je začel uveljavljati v političnem življenju in sicer v itali-japskj socialistični stranki, v kateri je posebno rad obravnaval in obdeloval probleme kmetov sira-mašnega in nerazvitega Abruca. Postal je časnikar in je urejal najprej publikacijo «Avanguardia», nato pa list «Lavoratore». Leta 1921 se je ob kongresu v Livornu opredelil za komunistično partijo in postal tudi eden njenih u-stanoviteljev. V naslednjih letih je Ignazio Silone zastopal italijansko komunistično partijo na nekaterih mednarodnih konferencah in zasedanjih, tudi v Moskvi. Ko je v Italiji prevzel fašizem oblast v roke, Ignazio Silone ni popustil, pač pa je za več let prešel v ilegalo, teda leta 1928 je moral v izgnanstvo in se je 1930 leta nastanil v Švici, kjer je ostal vse do jeseni 1944. leta. Irnazio Silone nj začel doživljati svoje krize zaradi stalinizma v komunistični partiji Sovjetske zveze, šele kdaj p zneje, morda ob XX. kongresu KP SZ, pač pa je doživel to k> izo že leta 1920. ko je zaradi »stalinske linije* celo izstopil iz parti:e. To je leta 1931 obrazložil v svojem delu »Izhod za silo*, v katerem govori o svoji politični krizi. Vendar pa Ignazio Silone ni mogel ostati izven političnega dogajanj in življenja, pač pa se je kmalu vključil v italijansko socialistično stranko. Ko se je nato jeseni 1944 vrnil v domovino, je bil kot socialistični poslanec izvoljen leta 19415 v ustavodajno skupščino. Ko pa je prišlo v tedanji skupni socialistični stranki do razcepitve, ni hotel več ostati niti v socialistični, niti v socialdemokratski stranki, pač pa sc je umaknil v angažirano lite- BERITE REVIJO rarno dejavnost ter publicistiko. Bil je namreč prej direktor publikacije «Europa socialista* ter revije »Tempo preselite*, še v dobi izgnanstva pa je sodeloval v nemški publikaciji »Information*, ki je izhajala v Zurichu. Ignazio Silone, za katerega smo rekli, da je bil izredno tenkočuten, kar je vplivalo tudi na njegovo »nihanje* med komunistično in socialistično stranko in zaradi česar so ga tudi napadali, je rekel za sebe, da je «socialist brez stranke in kristjan brez cerkve*. To označuje njegovo bistvo in to se kaže v njegovih delih. Svoje literarno delovanje je začel prav v trenutku, ko je doživljal krizo zaradi že omenjene »stalinistične linije*. Ko je bil namreč razdvojen in kot dosleden antifašist v izgnanstvu, je vendarle čutil potrebo, da s pisano besedo nadaljuje boj proti fašizmu in za napredek človeštv • In čeprav se je njegova vera v revolucionarnost «prve dežele socializma* omajala, je smatral za svoje dolžnost pomagati tlačenemu človeku, da se reši okovov. Prav njegov prvi roman «Konta-mara», ki je izšel 1930. v Švici,, je zelo izrazito , pričanje o žalostnem življenju abruških «cafonov*, torej zaostalih in siromašnih abruških kmetov v dobi, ko se je fašizem polaščal oblasti v Italiji. Kdor prebira to njegovo delo, čuti kako je Ignazio Silone ljubil ljudi svojega Abruca, z njimi sočustvoval in bil pripravljen tudi veliko žrtvovati, da bi svoje »cafone* osvestil, da bi vedeli, kako se je treba proti mračnjaštvu, ki ga je prinašal fašizem, boriti. V tem delu je Silone v trenutkih celo «surovo iskren*, a je ta iskrenost polna trpljenja in hkrati upa, da se bo abruški kmet oziroma da se bo italijanski kmet nekega dne vendarle osvobodil. V času svojega izgnanstva je I-gnazio Silone napisal še več del, na primer delo »Vino e pane», esej «Der Faschismus*. dalje literarno delo «11 seme sotto la neve* in tudi delo «La sevala dei dittatori*. Brž ko je prišel snet domov, se je vrgel na delo in prvo njegovo delo, ki je izšlo snet v demokratični Italiji, je bilo znano literarno delo «U-na mandata di more*. Je to lep roman, ki je prav tako doživel velik literarni uspeh kot njegov prvi roman «Fontamara». ki je izšel v več-izdajah. V nadaljnjem je Ignazio Silone objavil še delo «11 segreto di Luca* .ter leta 19(59 «La volpe e le camelie*. Ignazio Silone je že 1944. leta napisal dramo «Ed egli si nascose* in sicer dramo v dveh delih, ki je ponovno izšla leta 1966 v Milanu in ki jo je Teatro slabile v Aquifi že kmalu po vojni tudi uprizoril. Italijanska televizija, pa je posnela za TV dve njegovi deli in sicer »Vino e pane* ter «11 segreto di Luca*. Posebno poslednje delo je naletelo na izredno dober sprejem pri italijanski publiki, medtem ko njegov toman «Avventura di un povero cristiano* v režiji Valeria Zurlinija še vedno velja kot najboljše njegovo dramatizirano delo. Dokler je Ignazio Silone živel v tujini in sicer vse do jeseni 1944. v Švici, so njegova dela najprej izšla v nemščini. Šele pozneje so izšla v italijanščini in sicer začenši s «Fontamara». Zanimiv je Ignazio Silone tudi v nečem na videz prav neznatnem. V začetku smo rekli, da je Ignazio Silone pravzaprav psevdonim, kajti pokojnik se je imenoval Secondo Tranquilli. V kratkem prikazu dolgega in bogatega življenja tega a-bruškega pisatelja in borca, za boljše življenje njegovih rojakov, predvsem še »ca fonov*, pa ugotavljamo, da se njegov nemir nikakor ne sklada z njegovim priimkom, kajti Silone ni bil prav nikoli miren človek. Toda tedaj, ko si je še v mladih letih iskal psevdonim oziroma drugo ime, ni sledil modni muhi kake- ga D’Annunzia, p.:.č pa si je našel nekakšno anonimno ime, ki bi ga še bolj prikrilo v njegovem boju s fašizmom. Je to značilnost sicer o-dločnega borca in doslednega antifašista, ki je znal tako dobro opisati svoj odnos do fašizma že v «Fon-tamari*, ko je naščuval svoje »cafone* proti zemljiški gospodi, ki je bila vsa fašistično nakrojena. Ob smrti velikega italijanskega literata in antifašističnega borca je predsednik republike Sandro Per-tini poslal družini pokojnika brzojavko, v kateri je med drugim rečeno: »S smrtjo Ignazia Siloneja smo izgubili enega najbolj reprezentativnih likov našega boja za svobodo, za demokracijo in za socialno pravico. Izgubili smo človeka z veliko demokratično zavestjo, človeka ki je bil nezlomljiv, izgubili smo e-nega najbolj reprezentativnih kulturnih mož sodobne Italije*. Moški pevski zbor iz Korana v Samatorci w V soboto, nedeljo in ponedeljek so imeli v Samatorci vrsto športnih in kulturnih prireditev, ki so privabile veliko domačinov ter gostov iz sosednih vasi, posebno zaradi tega, ker so bogat program pripravili zato, da bi z izkupičkom postavili spomenik padlim v NOB. Na gornji sliki vidimo moški pevski zbor iz Komna, ki je sodeloval v kulturnem programu .................................iiiiiiiiiiiiitiMiiiiimuiiiiHimtiiiiiiiitiittmmiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiitiii.................................................................................................................. TUDI JAPONSKO JE ZAJEL VAL BOGASTVA IN BLAGOSTANJA .. . Liga debelih: «Debelost je lepa vendar niti suh človek ni grd» Liga debelih šteje sedaj le malo članov, a ima v programu veliko stvari V svoji vnemi za debeluhe pozabljajo to, kar o debelosti govori medicina TOKIO — V Zahodni Nemčiji postaja debelost čedalje hujši problem. Vednp več ljudi namreč u-mre zaradi kapi in drugih motenj na krvnem obtoku, za katere medicina pravi, da so posledica preobilice tolšče, prevelike zamaščenosti ljudi. Drugi pa menijo, da ima Zahodna Nemčija «zdraVje, ki si ga zasluži*, ker da nanaglo obogatena družba ne more biti drugačna kot je zahodnonemška. Morda bo to tudi držalo, kajti nekaj podobnega doživljajo sedaj tudi na Japonskem, ki se je prav tako kot Nemčija v povojnih letih naglo razvila in dosegla blagostanje, o kakršnem si na Japonskem niso mogli niti sanjati. In na Japonskem je prav tako veliko predebelih ljudi ali vsaj nenormalno debelih. Ker pa so Japonci v splošnem nižje rasti, prihaja debelost debelih še. bolj do izraza. To je dalo skupini ljudi idejo, da so ustanovili «Veliko ligo debelih ljudi*, ki si je prevzela geslo, ,da «debelost je, lepa*. Pravzaprav šteje ta liga za sedaj šele kakih 500 ljudi, toda nič čudnega, saj so jo ustanovili šele v januarju. Od januarja do sedaj pa njeno članstvo stalno narašča, sproti kot naraščajo njene pobude. Liga debelih je doslej organizirala že modno revijo za debele ljudi, za bližnjo jesen organizira vrsto atletskih tekmovanj, za februar pa organizira veliko letalsko križarjenje po svetu, toda prvenstveno po Evropi v letalih, v katerih bosta vsakemu potniku na voljo dva sedeža. Znano je, da so na letalih sedeži zelo tesni ip zato bodo na teh križarjenjih japonski debeluhi imeli dovolj prostora. Trenutno najbolj debel član japonske lige tehta 199 kg. Je to pravzaprav neki japonski umetnik, ki je tudi ustanovitelj ali bolje eden od ustanoviteljev lige in ki nekako otožno tarna, da »v naši deželi je še vedno veliko ljudi, ki menijo, da je zlo biti debel, zdravniki pa celo pravijo, da debelost zdravju škoduje. Zaradi tolikšnega govoričenja o tem kak debelejši in hkrati zelo občutljiv človek zares zboli, toda ne zaradi Sili lllll IM It IM Hill Mili ................................................................................................m* Spomenik škofu Baragi v Trebnjem na Dolenjskem Preteklo nedeljo, 20. t.m., so v Trebnjem na Dolenjskem odkrili spomenik slovenskemu škofu - mi-sionarju Frideriku Baragi in sicer ob 110. obletnici rojstva tega Dolenjca, ki se je zelo uveljavil v Ameriki prev med tistimi prvotnimi ameriškimi ljudmi, proti katerim se je vršil hud pritisk s strani beloooltega prebivalstva. Friderik Baraga se je rodil leta 1777 v Mali vasi pri Trebnju m je leta 1830 odšel v Severno Ameriko na misionarsko delo med Indijance. Njegovega verskega delovanja ne moremo ocenjevati, ne da bi vzeli v poštev tudi ameriško kolonizatorsko politiko one dobe, vendar si je Baraga pridobil drugačne zasluge in sicer na področju kulturne rasti indijanskega plemena Cipewa, za katerega je napisal tudi slovnico in druga dela o zgodovini, jeziku ter o običajih Indijancev. Nedeljska svečanost odkritja spomenika Baragi, ki ga je napravil kipar France Gorše, je privabila precejšnjo množico vernikov, tudi iz naših krajev. Svečano mašo je imel ljubljanski škof dr. Po gačnik. o Baragi pa je govoril dr. Lojze Šuštar. Na gornji sliki Goršetova upodobitev Friderika Barage. (Foto Edj Šelhaus) nekih fizioloških motenj, pač pa zaradi psihičnih depresij*. Neki drugi japonski debeluh, glasbenik Asei Kobajasbi, ki tehta 112 kg in ki se uveljavlja v glasbi, je izjavil, da se je odločil za svojo kampanjo v prid debelosti potem ko je umrl Elvis Presley. «Kralj rock and rolla*, pravi ta u-metnik, je bil debel in hkrati popolnoma zdrav. Ko pa so mu začeli očitati debelost, je zares zbolel in ker je preveč mislil na to, mu je to škodovalo*. In tudi ta predsodek pred debelostjo na Japonskem je uvožen iz ZDA, kajti v preteklosti so na Japonskem debele ljudi smatrali japonski teater Kabuki zahteva precejšnje «doze sala* kajti protagonist mora biti debel in Wdr v glavnih * vlogah morejo igrati le ljudje, ki imajo precej sala na sebi, da ne govorimo o starih japonskih bogovih in boginjah, ki so bili vsi debeli. Asei Kobayashi k temu dodaja: »Ogiejmo si tudi velike politike. VVinston Churchill je bil debel, prav tako je bil debel Maocetung. Hudobni politiki in državniki pa so bili sulii, kot na primer Hitler ali japonski general Hideki Tojo.» Japonska liga debeluhov ima svoje mesečne sestanke, na katerih člani razpravljajo o svojih vsakdanjih problemih, na primer o tem, kako tezso je priti do serijskega perila za debeluhe. In podobno. Razpravljali so na primer tudi o tem, kako bi bilo treba izločiti iz rabe nekatere žaljivke, na primer besede «debu», kar pomeni po japonsko balon, ali «but-ta*, kar pomeni prašiček ali pa «futtpcia», kar pomeni debeluh itd. Japonska liga debeluhov skuša prepričati tovarnarje konfekcije, da riaj začno krojiti ohleke in perilo, ki bo primerno tudi za njihove dimenzije. Res je, že sedaj je moč na Japonskem dobiti kako obleko ali kos perila «za obilnejše postave*, kot, se to evfemistično reče, toda ta izbira je tako pičla, tako skromna in na neki način siromašna, ker krojijo te obleke in to perilo iz blaga in platna mrkih ali mrtvih barv, da je človeku težko se zanje odločiti. Predsednik lige Asei Kobayashi z velikim zadovoljstvom pravi, da so prve rezultate vendarle dosegli Pogajajo se z nekim velikim tokijskim podjetjem, ki bo odprlo v svojih trgovinah tudi oddelke za tiste morebitne kliente, ki imajo kak kilogram več. To ni prav nič novega, saj imamo takšne oddelke povsod v zahodnem svetu, znan je na primer ameriški oddelek «Mister big*. Ko že toliko govorimo o debelih in predebelih Japoncih, oglejmo si, ali je ta problem zares tako pereč. Japonski statistiki pravijo, da «debelost ljudi srednje starosti zares postaja vprašanje*. Funkcionar japonskega ministrstva za zdravstvo in socialno skrbstvo v zvezi s tem dodaja: «Približno 30 odstotkov naših državljank v starosti med 40. in 60. letom tehta preveč, veliko preko normalnih mer. Med ženskami v starosti od 30. do 40. leta je bi'o še 1972 komaj 13 odstotkov predebelih, danes jih je že 22 odstotkov*. Pri moških je odstotek nekoliko nižji. Pri moških od 30. do 60. leta starosti je večji odstotek »predebelih*, vendar ni rečeno, kolikšna je ta odvečna debelost. Na vsak način pa ugotavljajo, da se odstotek predebelih iz leta v leto veča. In vzrok vsemu temu? Predvsem je treba podčrtati, da postaja japonska družba bolj bo gata. Zaradi tega bogastva se je v precejšnji meri spremenil na Čin prehrane japonskega človeka, ki začenja uvajati način prelira I ne, ki je v navadi na Zahodu. Ja- ponski človek je užival veliko ribjega mesa, sedaj je manj ribe, pač pa več drugega mesa. Mnogo več poje danes Japonec testenin in še največ slaščic, seveda v primerjavi z nekdanjim načinom prehrane, ki je bil na Japonskem skrajno skromen, saj Japonska ni mogla prehraniti vsega naglo množečega se prebivalstva. Da bi Asei Kobayashi nekako o-pravičil svojo vnemo pri organiziranju nove lige, se postavlja tudi proti znanosti in pravi, da grešijo tisti zdravniki, ki trdijo, da bolj suhi ljudje dalj časa živijo. Po njegovem «vsakdo ima svojo in sebi primerno konstitucijo, ki je lahko bolj debela ali bolj suha in ni res, da debelost vsakomur škoduje*, kajti «nekomu kak kilogram odveč zares škoduje, drugemu pa celo koristi*. Sicer pa Asei Kobayashi vendarle previdno dodaja: «Ne priporočamo nikomur, naj se redi in naj bo debel. Kdor hoče biti suh, naj bo suh, naj se drži svoje diete. Mi se trudimo le za to, da prepričamo debele ljudi, da debelost ni škodljiva in nevarna in še zato, da debelim ljudem omogočimo lažje življenje. Naše končno geslo je naslednje: «Dehelost je lepa, vendar hiti suh človek ni grd.» ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 18.15 Italija gledana z neba 19.00 Napo orso capo — risanka 19.20 Robinzon Crusoe — peto nadaljevanje 20.00 DNEVNIK 20.40 Raziskovalci ALEXANDER VON HUMBOLDT 21.35 Besede in glas 22.05 Le Indie di guaggiu Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika V evroviziji: Svetovno prvenstvo v plavanju Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.15 Avditorij A 18.15 Program za mladino: TRIJE MUŠKETIRJI — osma epizoda 18.30 Spoznavajmo živali KONJ — drugi del 18.50 DNEVNIK 2 — ŠPORT 19.10 Konni in njegovi prijatelji - TV film Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Supergulp! — risanke 21.15 Videosera TISOČ IN ENO ŽIVLJENJE 22.05 Nepremagljivi trije JACK, NOREC — TV film 22.55 Avtor solist Ugo Pagliai in Adriana Asti Ob zaključku DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.20 Nogomet SARAJEVO — RADNIČKI 17.10 Obzornik 19.20 Poje Joan Baez 19.48 ČAS, KI ŽIVI: _,*0 UMETNOST ZA BOD&t ŽICO 20.30 DNEVNIK _ kitaj5ki 21.00 Meng Lung-ša film 22.40 Jazz na ekranu Kvintet Horace Silver 23.05 DNEVNIK 23.20 Svetovno prvenstvo o P11 vanju Koper 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK . , . „ 21.35 Divorzia lui, divorzia lel film HnO- Film je režiral John ** kins. V glavnih vlogah . stopata Liz Taylor in chard Burton 23.20 Cinenotes , Človekovo telo: KRI 23.50 Svetovno prvenstvo ® ", vanju Zagreb 17.20 Nogomet: SARAJEVO RADNIČKI 5k, 19.15 čudežno sedlo ■— otros*“ oddaja ^ 19.45 Vabilo na potovanje 20.30 DNEVNIK 21.00 Aktualna oddaja 21.50 RUBEŽNIKI, - TV h' vanka 1 . -7 .,;t- ŠVICA 19.15 Program za mladino Pošast — risanka 20.25 Svet, v katerem živim0 20.55 Nekaj novega — TV 21.45 IZPOVED — debata o tiv' 22.45 Svetovno prvenstvo v ” vanju llllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllltlflllllHlIMIIItltlltlHtlllH lllltllMHItl|lll|£^!|^|l{£lllllllllllltlllf lllllllltl BRUNO PONTEOORVO V KRATKEM V RIMU MOSKVA — Znani sovjetski znanstvenik italijanskega porekla Bruno Pontecorvo je zaprosil za vizum za v Italijo, kamor namerava priti na mednarodno zasedanje, ki ga sklicuje Accademia dei Lin-cei v dneh od 7. do 10. septembra v čast 70-lethice italijanskega fizika Edoarda Amaldija. Kot izhaja iz nekega obvestila, je prof. Bruno Pontecorvo predvčerajšnjim vložil pri italijanskem veleposlaništvu v Moskvi prošnjo za vizum. Hkrati z njim je prošnjo za vizum za v Italijo vložil tudi drugi sovjetski fizik, Georgi j Zat-sepin, ki še prav tako pripravlja na potovanje v Rim. V svoji prošnji je prof. Bruno Pontecorvo zabeležil kot kvalifikacijo »načelnik sekcije v združenem zavodu za jedrske raziskave v Dubni*. Italijanske oblasti, kot se je zvedelo, bodo Brunu Pontecorvu dale vizum, da bi italijanskemu znanstveniku omogočile, da se po 28 letih vrne spet v Italijo, ki jo je zapustil leta 1950. Kot je znano, je Bruno Pontecorvo nekaj let živel na Angleškem, nato se za stalno nastanil v Sovjetski zvezi, kjer so mu dali tudi državljanstvo. Bruno Pontecorvo živi in deluje v Dubni, znanstvenem raziskovalnem centru kakih 80 km severno od Moskve, vendar ima še eno stanovanje tudi v sovjetskem glavnem mestu. Blagovna menjava SZ in ZDA WASHINGTON — Ameriško ministrstvo za zunanjo trgovino sporoča, da je ameriška blagovna izmenjava s Sovjetsko zvezo dose- gla v prvih šestih mesecih letošnjega leta pribitek skoraj poldruge milijarde dolarjev. Kakor izhaja iz uradnih statističnih podatkov, so ZDA izvozile v Sovjetsko zvezo v prvih šestih mesecih letošnjega leta blaga za 1 milijardo 522 milijonov dolarjev, vtem ko so v istem razdobju lanskega leta izvozile v SZ blaga le za o-bilno milijardo dolarjev. Letošnje močno povečanje ameriškega izvoza v Sovjetsko zvezo je treba pripisati predvsem dejstvu, da je Sovjetska zveza tokrat uvozila večje količine žita. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11,30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz Studia 2; 9.05 Včeraj in danes; 9.30 Govorimo o manjšinah;, 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Cicibani rišejo; 11.00 «Zapiski Tine Gramontove*; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 »Primorska poje*; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi na počitnicah; 14.20 Mladi in glasba; 15.35 Plošče; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Orkester RTV Ljubljana; 17.35 Glasbena panorama; 18.05 Slovenska politična in socialna misel; 18.25 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.25, .47JKU14U»!~*M»,- 21.30 Porinila; 74)5, 8:06* Glasba za dobro jfitro; 7.15 Jutranji servis; 9.32 Emme-ellft* 104.^ ^12.50, ,16 JA, Z J)a-mi je. . .;. 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.45 Festivalbar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Na prostem; 14.10 Plošče; 14.33 Ansambel Gertraud Winklbauer; 14.45 Casadei; 15.00 Grupa Libertas; 15.15 Čast komur čast; 15.32 Glasbeni relax; 15.45 Plošče; 16.00 Orkestri; 16.40 Glasbeni flash; 16.45 Plošče; 17.00 Na knjižnih policah; 17.05 Poslušajmo; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Mladi izvajalci; 20.30 Crash; 21.00 O-pera, poezija, glasba in ples; 21.32 Rock party; 22.00 Nočna glasba; 22.30 Orkestri; 23.45 Poje J°hD,iy Mathis. RADIO 1 „ 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, l4.^ 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; ^ 7.20 Glasbeno prebujenje; 7.47SjJ*, vagario; 8.40 Glasbeni prog*' 9.00 Radio anch’io z Mino; 12.05, 13.30 vi in ja* 14.05 Glasba; 14.30 Italijanske‘ 4, ske; 15.00 E. . .state con noil 1- L’incantadiavoli; 17.05 Aleksa*$ Veliki: 17.40 Ali veš?; 18.30/"^ in njegov filmski trak; 19-1® ^ černi program; 19.15 Glasbeni^ hi; 19.50 Glasbeni program; človek in blaznost; 21.05 SP^nj sklicanje; 21.35 Poletne noči; Glasbene kombinacije; 23.05 ko noč. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, l2:^ 13.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, Poročila; 7.20 Rekreacija; 7-®®5fh bro jutro, otroci!; 8.30 Iž JJfL sporedov; 9.08 Glasbena matihJjj 10.05 Počitniško popotovanje; Počitniški pozdravi; 10.35 Nat .. - - isticni J1. in ponarodele; 11.40 Turis^' pj- potki; 12.03 Uganite, pa vam gramo. . .; 13.10 Zvoki znanih rij 1 ~ j::. 10 on ~ nctrat.il * ... lodij; 13.30 Kmetijski nasveti;1% Od vasi do vasi; 14.20 Obvest^j zabavna glasba; 14.30 PriporijLj-vam; 15.05 Poje APZ Boris gher iz Maribora; 15.20 za mlade poslušalce; 15.40 M čki; 16.30 Paleta ritmov z bli; 17.00 Vrtiljak: 18.00 Studi« ; 17.00; 19.05 V glasbenem f 0,0 (lasba; 20.35 \1 .j, 20.20 Zabavna glasba; 20.3» ‘ifjr noč, otroci!; 20.45 Minute 1 gj.OO ljanskim jazz ansamblom; rni Četrtkov večer; 22.00 j,# večer; 22.40 Lepe melodije; jni Majhen koncert; 00.05 Lite* ^ nokturno; 00.15 Paleta P°» 1.05 - 4.30 Nočni program. IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIItllllllll/|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIHIIIIIIIIIIIllllHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlMllllllllllltlllllllllHIIIIIIMIHIIIIIIIM*l 111111'" Patronat KZ - INAC svetuje Pravica do družinske doklade zapade po petih in ne dveh letih žinske doklade za ženo od d® ja vaše upokojitve dalje. Drh** doklada vam pritiče retrok ^fti, uuMciud vam za tri leta, seveda le v P11 rC da za iste obdobje niste f.V' mal družinske doklade kot de Vpr.: aPred tremi leti sem vložil na INPS prošnjo za invalidsko pokojnino. Potem ko so mi jo tri- ’ krat odbili, sem napravil še tožbo in pretor je razsodil, da sem invalid. Po nekajmesečnem čakanju sem dobil izplačane zaostanke pokojnine in po pošti mi je prišla tudi knjižica. Takoj sem u-gotovil, da mi ne plačujejo družinske doklade za ženo, ki je doma gospodinja in nima nobenega dohodka. Dokaz za to je tudi dejstvo, da je vpisana na moji zdravstveni knjižici. Rad bi ugotovil, če se je pomolil INPS, ki mi ni likvidiral doklade, ali pa morda ob predložitvi prošnje nisem vprašal zanjo. Mar ne bi morali likvidirati avtomatično družinsko doklado, ali je prav, da izgubim tri leta doklade?» S. T. lliiiliiiiHMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniHiliiiiilliiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiHMnimiiimiiili Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zadali ste si nalogo, ki je ne boste zmogli. Skušajte si pomagati s sodelovanjem kompetentnih oseb. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Uspeh bo odvisen od tega, kakšne sode lavce si boste izbrali. V družin skem krogu bo vladal mir, vendar bo problem ostal. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V okolju, v katerem delate, nekaj ne bo prav. Bodite toliko odkriti, da to tudi priznate. RAK (od 23. b. 22. 7.) Ne dopu ščajte, da bi tuj vpliv odločal o vaših sklepih. Dobro premislite, preden se za kaj odlsčite. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nenava den obisk vas bo spravil iz rav notežja. Bodite brez skrbi, vse se bo prav izteklo. Načrti za bodočnost. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V dopoldanskih Urah bo marsikaj narobe in nobeno delo vam ne bo šlo od rok. Prijeten večer. TEHTNICA (od 23. 9. do 23, 10.) Prevzeti boste morali dokaj nepri jetne naloge. Pazite na to, da si ne prevzamete odgovornosti tudi za tuje probleme. ŠKORPIJON ,od 24. 10. do 22. 11.) Brez premišljen ja se Odločite za edino pot, za tveganje. Drugič pazite, preden si prevzamete novo nalogo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Trdno ostanite na svojem položaju, da si ohranite ugled. Kar se poslovnih zadev tiče, bodite previdni. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vašo delovno sposobnost bodo predstojniki cenili. Toda to še ne odpira vrat. Delali boste načrte. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Primerne okoliščine za izvedbo vaših načrtov. Pomagali . vam bodo tudi soledavci. Razumevanje v družini. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne bodite preveč trmasti, še posebno ne, ko veste, da nimate prav. Na vidiku je potovanje. Družinska doklada je eden izmed tistih socialnih pripomočkov, ki omogočajo delavcu - zavarovancu oziroma upokojencu, da prejema mesečno finančno podporo z? vse tiste družinske enote, ki so v njegovo breme (žena ali mož, o-, troci. bratje, sestre, vnuki, starši ali dedje). Finančno breme teh dajatev si prevzame zavarovalni zavod, ki pa predpostavlja pravico do družinske doklade predložitvi zadevne prošnje s strani upravičenca. Torej nakazovanje ni avtomatično. V vašem primeru verjetno v prošnji za invalidsko upokojitev niste izpopolnili tistega dela obrazca, ki je namenjen družinski do kladi. To pa na srečo nima nobenih negativnih posledic, ker vam obstoječa zakonodaja zagotavlja pravico do retroaktivne poravnave družinske doklade. Do aprila leta 1974 je bila zapadlost le dve leti, na osnovi zakona št. 114 z dne 16. aprila 1974 pa člen 16-bis izrecno določa, da pravica do dru žinske doklade zapade po petih letih. To ppmeni, da ni nič izgubljenega, zadostuje, da vložite na INPS prošnjo za likvidacijo dru- POSTOPEK ZA POVRNITEV PRIIMKA V SLOVENSKO OBL Vpr.: «Obračam se na vat> ^ j( nik, ker bi rad vedel, kak° r(jS dalo, da bi dobil spet mo) nji priimek, katerega so fl,‘ -e t menili. In to brezplačno, mogoče.* M.A. priiri (j- Vprašanje slovenskih e*-u i* ki so jih pred skoraj 50 oril' šistične oblasti nasilno Pretved"* v italijansko obliko, je s«' e^\ pereče in aktualno za Vf narodnostno skupnost v državljani slovenske nar° katerim ie bila storjena ta ca (ali pa njihovim stari«„ # roma dedom), imajo Prav',^iiitE' zahtevajo od Prefekture P«,e pl priimka v izvirno obliko, ‘t jii tike je pred leti urejal 1/ Patronat, vendar pa so nat« t( rodajni organi smatrali, jt# pratike ne spadajo v -I Patronatov, ki morajo skr |i> za zadeve socialnega val'^e $ skrbstva. Torej mi vam go'1 remo materialno pomagat kor pa nam je znano. za..jn|1' nasloviti nr Prefekturo f kolkovanem papirju, Pr 9 . je treba fotokopijo dekreta,..^' terim je bil spremenjen Pnflijf je bil spremenjen družinski in rojstni list-, stroškov ne bi smelo biti. V tej rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja telje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke * (r„-Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na K |< nat KZ INAC, Ul Cicerone 8/b, tel. 62 785 Urad je °dpd dan od 8.30 do 12,30 in popoldne od 15. do 17. ure. ob tah pa od 8.30 do 12. ure. v ^imorski DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 24. avgusta 1978 Delovanje ZSŠDI NA 3. SVETOVNEM PLAVALNEM PRVENSTVU V ZAHODNEM BERLINU MEMORIAL ŽARKA RACETA za spremenila v pava in častila boga Šivo, da bi ga osvobodila. Bog Kapaleesvvarar, ki ga tu častijo, je v resnici Šiva. v vidu božje trojnosti. Ta legenda je verno prikazana tudi v skulpturah v notranjosti templja, ki ga radi poimenujejo Dom pavov. S svetim krajem je, kot je v Indiji navada, povezanih nešteto zgodb, ki so prešle v legende. S posebnimi festivali slavijo dogodke, med katerimi je zlasti pomemben za ta kraj čudež nad mrtvim dekletcem, ki jo je Tirugnana Sambandar, spet eden izmed neštetih božanstev, obudil k življenju. Kar sedemkrat na leto proslave ta čudežni dogodek v hrupnem veličastju. Neki Indijec, ki sem mu moral seve podariti bakšiš, mi je živahno pripovedoval o sijaju festivala, ko sliko Tirugnana Sambandara obdano z mnogobarvnimi lučmi namestijo na ogromni ploveči plošči in jo ob bučni glasbi vozijo po vodi s cvetjem in lučmi okrašeni čolni. To so posebno svečani dnevi, ki vselej pritegnejo veliko občudovalcev. Po razbeljenem tlaku, ki se v teh vročih krajih menda nikoli ne more razhladiti, sem poskakujoče hodil bos med kamnitimi skladi svetišča in občudoval bosonoge domačine, ki so poklekali in celo ploskoma legali čelno z obrazi na tla in tako nepremično ležali v tihi molitvi. Na nekem dvoriščnem prostoru, ki sem si ga zapomnil še iz prejšnjih let, še vedno stoji v sončnem lesku visok zlat steber obdan s čistim zlatom, ki so ga zbrali in darovali verniki v čast in spomin na kraj divine Trinidy, preobrazbe boginje Parvati potom pava v Šivo. Vel|a izreči priznanje skrbni negi in ohranjevanju svetišča. Relativni čistoči po tleh se pridružuje izumetnl- KOLAJNE z S b ZRN 4 i 0 NDR 3 i 3 NIZOZEMSKA 2 5 3 ČSSR 2 0 1 SZ 1 2 0 BELGIJA 1 0 1 JAPONSKA 1 0 1 ZDA 0 2 0 ŠVICA 0 1 2 KANADA 0 1 0 FRANCIJA 0 1 0 ITALIJA 0 0 2 Iz planinskega sveta NOGOMET Tudi včeraj premoč ZDA Američanka Tracy Caulkins je izboljšala svetovni rekord na 400 metrov mešano, Sovjet Vladimir Saljnikov pa je zrušil evropski rekord na 400 metrov prosto - Jugoslovan Borut Petrič je dvakrat izboljšal državni rekord (v finalu je bil osmi) - Reprezentanci Italije m Jugoslavije v finalnem delu tekmovanja v vaterpolu uattUN — Tudi v tretjem dnevu r.a 'f^dstavniki ZDA dokazali, da so Uj m svetovnem prvenstvu daleč Pripravljeni od ostalih. Morda tj j ni več stvai priprave, kaj-pPhvalci in tudi plavalke ZDA ki i lačijo pred vzhodnimi Nemci, V()&ede metode priprav prav goto-nJ?e zaostajajo. Gotove je, da je »Tkalski poraz ameriške plaval- zaostajajo. Gotove je, da je De ealski poraz ameriške plaval-s- !'r°kovnjake toliko «opekel», da trdo delati in postavljati Dri ^dncl/oh fiiinnn r\i-i n.1' ono ir [ju. w uvj vicmii m (AiotavijaM ojPb ženskah fizično pripravo v silile ■ v tem primeru ne bi dpj* izostati,,še največji ameriški tolst pa ni pričakoval take pre-^ 1 njihovih plavalcev. Odločno pa iu^senečajo porazi vzhodnonem-i;iB Plavalk, ki doslej še niso osvo-' '""»'"e naslova. Morda se je letos v plavanju NDR res nekaj zatak nilo, kajti težko si je zamisliti, da so v eni sami sezoni zapravili tisto veliko pred-si »«. priborili od SP v 01 v Montrealu. Treba čakati in videti, če je to Dja 2aton vzhodnonemškega plava- vierai )e samo en naslov di*«.’ . r»f i. 1 *1SKmi Mciupijcin m w v Vj|. ™Oi, kjer so se ZDA predsta-Prež svojih najboljših plaval-, • Na 400 m namreč razpolagajo ljJv®tovnim rekorderjem Godde- Vto 'zpad!a ra sta tudi Fumiss in c. r''ak° si je naslov priboril So- Saljnikov, ki je s časom 3'51”94 jto ER) brez težav premagal oba JT|čana Floata in Forresteja. Petrič pa ni v finalu šel ka/0. 8- mesta s časom 3'56”85, Vil* nov jugoslovanski rekord, le n Pa P°vedat'> tla je Petrič jo ^ekosil samega sebe z uvrstitvi- Sih finale s četrtim časom iz ju-kvalifikacij. Italijan Revelli le . . lianjan ivcv™ Wn*Cas°m 3’Sil”20 postavil nov dr rCe rekord’ ni P3 bil° dnvoli za lallacy Cfmlkins je na 400 m me-pC’ ie v njeni najljubši disci-ji| '■ seveda zmagala in tako osvo-treti‘ naslov. V finalu je na-iLT0si osmešila nasprotnice in je jSouvrščeni Tauberjevi dala kar ,ertl sekund. as 4’40"83 pa je seveda svetov-rekord (edini včerajšnji). Voglov na 200 m hrbtno je bil plen Cfalla (ZDA), ki je tako osvojil .Je drugo zlato. Premagal je No-, eiandca Hurringa, ki je zmagal Edmontonu na igrah Common akha, Vassallov čas 2’02”16 pa ^aelo daleč ob Naberjevega re V^večje presenečenje dneva pa Kakor predstavlja poraz Pol-Vj6 na 100 m delfin* Svetovno l?°toerko je premagala Američan-lort^nnington, ki se je po izredni 'OqT,' Prva dotaknila roba s časom ivet “0. kar je 74 stotink slabše od 5®vnega rekorda. 'svo -im delf'n P” nnoških pa je O' Veliki favorit, svetovni re-!jv er Bruner, ki pa se je le s te-'ijjk °hesel rojaka Gragga v zad-ie L.JPetrih tekme. Komaj tretji pa p 11 Pyttel (NDR), tn-^nečenje pa tudi predstavlja Di>.”a Američana Nevida na 200 m k'°* V jutranjih kvalifikacijah je osmi čas (2’22”63), v fi-tt)ae ®’18”37) in je s tem po le-fta,, nvoboju premagal Sovjeta Mi- b?** •' f 1 ^ Prosto - moški: kliniko v (SZ) j 'Evropski rekord) 3 *>at (ZDA) \ 'otTester (ZDA) j SUs'n (SZ) 5 ^agy (Madž.) 1 “jmidt (Kan.) 3 ^etzker (Avstral.) ' fetrič (Jug.) 1(3 'Jugoslovanski rekord) \ ‘P mešano - ženske: ' Vaulkins (ZDA) 2 svetovni rekord) 1 Jauber (NDR) 3. Schneider (NDR) 4'48”56 4. Klevakina (SZ) 4’49”16 5. Hogshead (ZDA) 4'51”49 6. Davies (VB) 4’54”78 7. Roos (Šve.) 4'55'TO 8. Smith (Kan.) 5'01”43 200 m hrbtno - moški: 1. Vassallo (ZDA) 2’02”16 2. Hurring (Niz.) 2’03”71 3. Verraszto (Madž.) 2'03”90 4. Shaw (ZDA) 2 04”33 5. Eefting (Niz.) 2’05”01 6. Kuznecov (SZ) 2'05”58 7. (Vladar (Madž.) 2’07”32 8. Porto (Arg.) 2‘07”43 100 m delfin - ženske: \ Pennington (ZDA) 1’00”20 2. Pollack (NDR) 1’00”26 3. Quirk (Kan.) l'OP’82 4. Rapp 'ZDA) 1’02”29 5. Seik (ZRN) 1'02”71 6. Osgerby (VB) in Sloan (Kan.) 1’02”74 8. Brigitha (Niz.) 1’02'’78 200 m prsno - moški: 1. Nevid (ZDA) 2’18”37 2. Miskarov (SZ) 2’18”42 3. Kusch (ZRN) 2’20”16 4. Goodhew (VB) 2’20”49 5. Julpa (SZ) 2'20”53 6. Vermes (Madž.) 2’20”81 7. Smith (Kan.) 2’20”91 8. Freeman (ZDA) 2’22”13 200 m delfin - moški: 1. Bruner (ZDA) 1’59”38 2. Gregg (ZDA) 1'59”80 3. Pyttel (NDR) 2’01”33 4. Arvidsson (Šve.) 2’01”61 5. Nagy (Madž.) 2’01”93 6. Kraus (ZRN) 2’01”95 7. Gorelik (SZ) 2’01"96 8. Hubble (VB) 2'02”66 ■^^■1 Končal se tu-8 di uvodni del SP pSIIhHaIH v vaterpolu. Se-I daj bo na vrsti sklepni del tek-rnHvania, v kate-rem se bodo po-HflHHl merile štiri eki-p_\ V finale so se uvrstila verjetno štiri najboljša moštva, če izvzame mo ZRN, ki se je za to prvenstvo skrbno pripravila in je tako računala na visoko uvrstitev. No, domačinom je to spodletelo, na njihov račun pa je v finale prispela Juge slavija, ki je zahodne Nemce vče raj po veliki borbi premagala 3 4:3. Jugoslovani so tako le uspeli na- praviti podvig, na katerega so resnici na ljubo po porazu z Madžarsko malo računali. Ostali finalisti so še Madžari, ki so veliki favoriti, Italijani, ki v tem športu nadaljujejo s svojimi uspehi in pa morda Sovjetska zveza, ki se za vstop v finale poteguje v tekmi z Romunijo (nočna tekma). NA MLADINSKEM EP «Plavi in azzurri» v 1. kolu uspesm ROSETO DEGLI ABRUZZI - V prvem kolu mladinskega evropskega prvenstva v košarki sta reprezentanci Italije in Jugoslavije zmagali. Italija je premagala izredno slabe Francoze s 65:35 (22:16). Jugoslavija pa je visoko premagala reprezentanco Romunije s 117:72. Ostali izidi 1. kola SZ - Grčija 93:72 Španija - Belgija 113:66 Bolgarija - Poljska 88:74 ČSSR - Turčija 83:82 Oti 16. do 21. septembra bo v Via-reggiu prvo evropsko prvenstvo v atletiki za veterane. Na to tekmovanje se je prijavilo že skora | 1.300 tekmovalcev. C1UDAD ME-vrCO — V torek se je začelo svetovno prvenstvo v rokoborbi, katerega se udeležuje 130 tekmovalcev iz 44 držav. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Danes v Beogradu C. zvezda-Olimpija V 3. kolu 1. jugoslovanske nogo metne lige bo ljubljanska Olimpija danes v Beogradu igrala proti Crve-ni zvezdi. V Sarajevu pa se bo pomerila istoimenska ekipa z Radničklm (po TV ob 17.30). Včeraj so v tem kolu dosegli naslednje izide: Budučnost - Napredak Rijeka - Borac Velež - Beograd Zagreb - Dinamo Partizan - Hajduk Sloboda - Željezničar Vojvodina - Osijek Včeraj so odigrali naslednje prijateljske tekme: Napoli - Lewsky Sofija 1:1 Torino - Cruzeiro (Brazilija) 1:1 Varese - Legnano .*• 1:0 Bari - Matera 2:0 1. kolo: Triestina RIM — Italijanska zveza je včeraj Mantova nogometna določila prvenstvene tekme C-l lige, kjer nastopa tudi Triestina. Tržaški klub bo v prvi tekmi (1. 10.) igral proti Mantovi. VČERAJ NA SVETOVNEM PRVENSTVU Kolajni ZRN in Nizozemski Med ženskami slavje domačinke Habetzove • Presenetljiva zmaga nizozemske ekipe v vožnji na 100 km - Italijanki Lorenzonovi bron BRAUWEILER - Včeraj so v tem mestu podelili še dva naslova. Zjutraj so tekmovale ženske na 70 km dolgi progi, ' i pa ni bila preveč težavna. Kolesarke so tako vozile z izredno visoko hitrostjo in to je o-nemogočilo vsak beg. Med dirko je bilo resnici na ljubo zelo živo in večkrat so skrčene skupinice poskusile srečo. Vsi poskusi pa so spodleteli in tekmovalke so prispele do cilja vse skupaj. Odločal je tako sprint, v katerem je slavila 17-letna Beate Habetz iz Zahodne Nemčije. Premagala je nepričakovano veliko favoritinjo dirke Ni-zomeko Van Oosten-Hage, ki je že osvojila nas'ov v zasledovalni vožnji. Tretja pa je bila italijanska predstavnica Emanuele Lorenzon, ki je tiiiiiifiiiiiiiiinimnmmiHimmiiiimiitmiHimHilimiiiitmiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiMMiiiHiiiiiiiiiii NOGOMET SINOČI V TRSTU TRIESTINA-UDINESE 0:2 Tržačani so razočarali - Videmčani pokazali boljšo skupno igro - Bencina in De Bernardi strelca zadetkov 3’51”94 3’53”42 3’53”97 3'55''46 3’56” 29 3’56”48 3’56”64 3’56”85 4’40”83 4’47”52 Triestina — Udinese 0:2 (0:1) TRIESTINA: Bartolini (Grigollo), Fontana, Prevedini (Cheber), Po-litti (Lenarduzzi), Schiraldi (Zanu-tel), Mascheroni, Rossi iMuiesan), Trainini (Scarel), Panozzo, Franca, Quadrelli (Persi). UDINESE: Dalle Coma (Marcat-ti), Bonc-ra. Fanesi( Pagura), LeO-narduzzi, Fcllet (Sgarbossa), Riva (Mazzeni), De Bernardi, Del Ne-ri (Vriz), Biliardi. Bencina, Uli-vieri (Vagheggi). STRELCA: Bencina v 28. min.. De Bernardi v 47. min. SODNIK: Falzier (Treviso). GLEDALCEV: 10.000. Deželni derbi med Triestino in Udinesejem .je nedvomno razočaral številne domače ljubitelje nogometa. medtem ko so videmski navijači prav gotovo lahko zadovoljni s prikazano igro svojega drUgo-ligaša. Igra Videmčanov je letos bistve no spremenjena. V lanskem prvenstvu je Udinese igrala zelo napadalno, letos pa je trener Giacomi-ni ojačil sredino igrišča. Napadalci, vezni igralci in branilci, orav vsi sodelujejo pri organizaciji ne- propustne «mreže» na sredini igrišča. Igra je tako pretežno obrambna, napadalci pa delujejo preko protinapadov. Lahko m rekli, da je igra Videmčanov kot nekakšna, vzmet, ki se stalno razteza in krči. Proti tako solidni ekipi je seveda Triestina močno razočarala. Tržaški napadalci so bili stalno «žr-tev» videmskih branilcev, Franca (sicer najboljši med Tržačani) in Trainini pa sta bila v organizaciji igre nemočna. Tržačani so se tako po uspešnem začetku kmalu u-dali (tudi psihološko) in so prepu- stili pobudo Udineseju. , Kako si lahko razlagamo tako katastrofo Triestine? Najverjetneje s samo igro drugoligaškega nasprotnika. To ni samo pretveza, sai je znano, da polaga Giacomini največjo pažn.jo prav na to, da njegovi igralci onemogočajo nasprotni- kovo igro. Ta zamisel je Videmča-nom popolnoma uspela že v srečanju proti prvoligašu Torina (0:0), delno pa tudi proti Milanu. Ko pa ne bi bilo take, pomeni, da ima tržaški trener Tagliavini še mnogo dela in pot v prvenstvu C-l lige res ne bo lahka. A. Koren tako priborila Italiji drugo kolajno na tem SP. Popoldne pa so se pomerili amaterji v vožnji na 100 km. Ta disciplina je bila od vedno plen tekmovalcev iz vzhodne Evrope, tokrat pa je prinesla veliko presenečenje z zmago Nizozemske. Nesporni favorit, moštvo Sovjetske zvez«, se je morala zadovoljiti z drugim mestom. Ntzozemci (Ddstfrbosch - Van Hou-welingen - Biering - Ven Est) so se sicer za to prvenstvo skrbno pripravili in so tako postali zelo uigrana ekipa. To pa je pri podobnem tekmovanju najvažnejše. Nepričakovano je tudi tretje mesto Švice, ki je po ogorčeni borbi premagala Poljsko in Češkoslovaško. Vrstni red cestne vožnje, ženske: 1. Habetz (ZRN), ki je 70,5 km prevozila v 1.45’02” 2. Van Oosten-Hage (Niz.) 3. Lorenzon (It.) 4. Brinkhoff (Niz.) 5. Mykkanen (Šve.) 6. Maes (Bel.), 7. Galdiati (It.), 8. Žareva (SZ), 9. Heiden (ZDA), 10. Hage (Niz.) vse v Hobetzo-vem času. Vrstni red 100 km ekipno, amaterji : 1. Nizozemska, ki je v 1.59’51” prevozila 98,5 km s poprečno hitrostjo 49,161 km na uro 2. Sovjetska zveza po 1'09” 3. Švica 1’38” 4. Poljska 1’53” 5. ČSSR 1'55” 6. Italija po 3'4r, 7. ZRN po 4’05”, 8. Švedska po 5’34”, 9. Norveška po 5’36", 10. Bolgarija po 5’57” itd. Jugoslovanki zmagali TURIN — V Gruliascu se je včeraj nadaljeval mednarodni teniški turnir za pokal «Monviso» za igral- ce pod 18. letom. Važnejši izidi: MOŠKI Moscino (It.) - Kiss (Madž.) 6:4, 6:1 Perlas (šp.) - Bertone (It.) 6:4, 6:3 ŽENSKE Gornik (Jug.) - Dazzi (It.) 7*5 6*0 Zajc (Jug.) - Calabria (It.) 2:6, 6:2, 6:4 Crescenti (It.) - Tolomei (It.) 6:4, 6:0 Sestanek odbojkarske komisije ZSŠDI ZSŠDI sporoča, da bo jutri, 25. avg., ob 18. uri, na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, sestanek odbojkarske komisije. Tesen poraz Gaje Nogometaši s Padrič in iz Cropade so sinoči izgubili s Fortitudom - Drevi Breg- Polisportivo Opicina (20.30) Fortitudo — Gaja 1:0 (1:0) FORTITUDO: Blasina (v 32. min. Bertocchi), Fontanot (v 55. min. Marassi), Montanari (v 46. min. Romano), Appoloni, Coceanni, Suer-zi, Filippo Presti (v 46. min. Rena), Antonelli, Schipizza, Calligaris, Braico, GAJA: Olivieri, Olenik, Cermeli (v 46. min. Timeus), Verse, Gabriel-U, Viviani, Marko Rismondo, Milkovič (v 58. min. Stranjščak), Bruno Rismondo, Iztok Grgič (v 46. min. Persi), žužič. STRELEC: v 40. min. Calligaris. SODNIK: Maiolini iz Trsta. GLEDALCEV: 250. V kvalifikacijski tekmi A skupine za Memorial žarka Raceta, je sinoči na Proseku padriško-gropajska Gaja s tesnim izidom izgubila milj-sko enajsterico Fortituda. Srečanje je bilo od samega začetka dopadljivo. Enajsterici sta takoj pokazali nekaj lepih prodornih akcij in s tem razživeli igro. Čeprav je bila enajsterica Fortituda, ki bo tudi letos igrala v prvi amaterski ligi, tehnično boljša, vendar je se Gaja solidno upirala nasprotniku in celo spravila miljsko obrambo v zagato; vendar je solidni vratar Blasina preprečil gajevcem pot do gola. Po naivni napaki »čistilca* Gabriellija je Fortitudo pet minut pred" koncem polčasa povedel s Cal-ligarisom. V nadaljevanju sta obe ekipi u-vedli vse možne zamenjave in prav zaradi tega je tempo igre nekoliko padel. Pobudo je v začetnem delu imel Fortitudo, postopoma pa je prišla na dan očitna premoč Gaje, ki je v zaključnem delu dobesedno potisnila nasprotnika v svoj kazenski prostor. Ves trud gajevcev, da bi izenačili, pa je bil zaman, saj se izid do konca tekme ni več spremenil. B. R. ZA PRVENSTVO 2. AL Tudi Juvcntina pričela s treningi Tudi štandreška Juventina je pričela s treningi za bližnje prvenstvo 2. amaterske lige. Pod vodstvom trenerja Gianija Marsona so nogometaši pričeli s kondicijskimi pripravami. Z njimi trenirajo tudi mlajši igralci, ki bodo nastopali v mladinskih prvenstvih. Treningi so trikrat tedensko na domačem nogometnem igrišču. V okviru priprav za prvenstvo bodo štandrežci odigrali v sredo, 30. t.m. prijateljsko tekmo z Morarom. Srečanje bo ob 20.30 v Moraru. Juventina pa se bo prve dni septem bra udeležila turnirja, ki ga prireja ločniška ekipa. Prvo srečanje bo od igrala 3. septembra ob 16. uri z ekipo Edile Adriatica. PASTO (Kolumbija; — V hudi nesreči pri tem mestu je umrlo 12 nogometašev in 23 jih je bilo hudo ranjenih. Vzroki nesreče so še nepojasnjeni, kaže pa, da se je avtobus prevrnil v prepad, ker so popustile zavore. OBVESTILO ŠD Mladina iz Križa obvešča, da bo napovedani izlet v gore od 30. avgusta do 3. septembra. Vodja izleta bo Drago Košuta, vpisuje pa Boris Košuta (tel. 220-554 v večernih urah). Danes v Dolini trening mladih reprezentantov Mladinci in začetniki zbrane reprezentance ZSŠDI bodo v soboto iglali prijateljski tekmi v Ljubljani z Ilirijo/ V okviru priprav za to gostovanje bodo zamejski n"gometaši imeli danes v Dolini ob 18. uri trening. Za današnji trening pa so sklicani naslednji nogometaši. ZAČETNIKI BREG: Igor Tul, Miloš Tul, Luka Gregori, Gabrijel Albertini, Franko Lovriha, Florijan Žerjal, Sergio Kraljič. ZARJA: David Vidali, Fabio Ražem, Dario Salvi, Farni jan Fonda, (Valter Kalc. GAJA: Renzo Pečar. PRIMORJE: Aris Sedmak, Igor Meden. KRAS: Igor Škabar. MLADINCI BREG: Andrej P.ažen, Paolo Grizo-nič, Iztok Smotlak, Mitja Zonta. PRIMORJE: Mario Adamič, Robert Zubin, Vasilij Štoka. VESNA: Walter Pipan. PRIMOREC: David Malalan, Franko Milkovič, Mauro Sineši. GAJA: Karlo Gabri* ”, Max Gregori. ZARJA: Egon Fonda. mmMMimmmiiiiiiiHiiniHimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiMMUiMififMtiiHMiimMHmiiMiHiHiMiiiiiiiiiHH««««« Poletno delovanje SPDT Vso trenutno delovanje SPDT je uperjeno v enotedenski štafetni pohod od Trsta pa do Bohinjska jezera, da bi tako dostojno proslavili 200-letnico prvega vzpona na goro, ki je postala simbol slovenskega naroda, na Triglav. Tega pohoda se tudi udeležuje več odbornikov SPDT in SK Devin. Obenem pa SPDT prireja ob priliki triglavskega slavja v nedeljo, 27. avgusta, avtobusni izlet v Ribčev laz ob Bohinjskem jezeru, kjer bo ospredja proslava z odkritjem spomenika prvim pristopnikom na najvišjo goro v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji ter s slavnostnimi govori in kulturnim sporedom (nastopi folklornih skupin, pevskih zborov in recitacijami). Zbirališče izletnikov je ob 6.30 vred sodnijo (Foro Ul-piano) v Trstu. Isti avtobus bo pripeljal v Trst udeležence enotedenskega štafetnega pohoda, ki se bo zaključil prav na slavnosti ob Bohinjskem jezeru. Od kod pa prostori v avtobusu za pohodnike? •tiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiinniiiinBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMMMHiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii 'in* V SOBOTO IN NEDELJO Tr i g I a v n a red z a proslavo Prvega dne bo slovesnost na samem vrhu, naslednjega dne pa bodo v okviru širše slovesnosti v Bohinju odkrili tudi spomenik «štirim srčnim možem» Včeraj je bila na sedežu Planinske zveze Slovenije v Ljubljani tiskovna konferenc.*1., na kateri so organizatorji proslave «200 let Triglava* seznanili časnikarje s podrobnostmi v zvezi s to prireditvijo. Priprave za to pomembno slavje so že zaključili in tudi spomenik »štirim srčnim možem* v Ribčevem lazu, pri Bohinjskem jezeru, že stoji na izredno lepem kraju ter čaka na odkritje. Pripravljen je tam tudi velik prireditveni prostor z mnogimi parkirnimi prostori, kioski, o-drom in drugim. Proslava se bo dejansko razvijala v dveh delih. V soboto bo na vrhu Triglava manj/- slovesnost, katero bo neposredno prenašala tudi slovenska televizija (ki proslavljanju te obletnice posveča sploh mnogo pozornosti). V noči od petka na soboto pa bo po bohinjskih gorah pravo kresovanje, saj bodo po vseh pomembnejših vrhovih okoli Triglava, k ,t tudi na Kar- ank^h, goreli kresovi. Prireditelji so pripravili posebno baklado tudi na samem Triglavu, saj bodo namestili vzdolž vsega grebena od Ma’cga na Vc-liki Triglav, torej vzdolž poti prvopri-stopnikov, na desetine bakel, ki bo- do daleč naokoli opozarjale na pomemben planinski jubilej. Sobotne slovesnosti se bodo udeležile tudi uradne planinske delegacije vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, kot tudi iz Furlanije - Julijske krajine ter Koroške. Obiskovalcem vrha bo ta dan na razpolago tudi poseben poštni žig (tega dne bo na Triglavu delovala najvišja pošta v Jugoslaviji) pa tudi jubilejni planinski žig. PrircA.elji predvidevajo, da bo v teh dneh na Triglavu mnogo obiskovalcev, zato že zdaj naprošajo vse tiste, ki nameravajo to goro obiskati v petek in .* oboto, naj se za izhodišče ne poslužujejo Triglavskega doma na Kredarici, ker je rezerviran za organizatorje in razne delegacije. Za 'zhodišče poti na vrh Triglava naj služijo raje koče Planika, v Vratih, na Doliču ter Vodnikova in Staničeva koča. Drugi del proslave bo v Bohinju, v Ribčevem lazu. Organizatorji pričakujejo, da se bo tepi dela slovesnosti udeležilo na tisoče ljubiteljev naših gora, suj je že doslej napovedanih 170 avtobusov, poseben vlak ter na tisoče vozil (za katere so parkirni prostori že zagotovljeni. Od- kritje spomenika bo potekalo v o-kviru posebne pro3lave, kjer bodo poleg govorov r- sporedu še nastopi pevskih zborov, folklornih skupin, pihalnih godb itd. Kot je znano so svoj delež k proslavljanju tega dogodka pristavili tudi naši zamejski plc dnci, ki prav v teh dneh v etapnem pohodu preko vsega ozemlja, kjer živimo Slovenci v Italiji, napredujejo proti Bohinju. Proslava 200-letnice prvega pristope na vrh Triglava to torej pomemben dogodek, kateremu pa bo mogoče neposredno slediti tudi po TV, saj je ljubljanska TV zagotovila izredno izčrpne prenose tako v soboto, kot tudi v nedeljo. Italija - Švica v Trstu TRST — Jutri zvečer bo na igrišču Ferroviaria mednarodna rokometna tekma med Italijo in Švico. Za italijansko reprezentance bodo igrali tudi trije člani tržašnega Ci-vidina, in sicer Pischir.nz, Scropetta in Andreasič. REGELLO (Firence) - V prijateljskem srečanju je Avellino premagal enajsterico Regella. Zamejske ženske na Triglav Pohodnikom bodo svoja mesta odstopile ženske, ki se bodo podale na štiridnevni izlet na Triglav. Skupina kakih 20 žensk, v glatmem omažen« s takimi, ki se ob nedeljah in praznikih podajo v hribe, ker pač «po-trebujejo nujnega .razvedrila po celotedenskem garanjtu*, sinove pa seveda pustijo na grbi svojim ženam. Zato so tokrat te žene sklenile, da se same (brez možev ali celo otrok) podajo na štiridnevni izlet na Triglav, sinove pa pustijo doma možem. K Bohinjskemu jezeru se bodo pripeljale z avtobusom ter se prvega dne po Komarči povzpele do Koče pri Triglavskih jezerih, kjer bodo prespale. Naslednji dan se bodo mimo Hribaric podale do Tržaške koče na Doliču, naslednjega dne pa bodo krenile na vrh. Zadnji dan bo povratek spet mimo Doliča v Trento, kjer se bodo z ’inijskim avtobusom peljale do Nove Gorice, od tu pa z vlakom domov. Vse informacije pri Alenki Rudež, ki vodi izlet. Planinska dejavnost v okviru ŠD Mladina Planinska dejavnost se je v okviru Športnega društva Mladina it Križa začela že pred tremi leti, ko so leta 1975 priredili množičen pohod vaške mladine na Triglav. Naslednjega leta so tak pohod ponovili, lanskega leta pa so se spet množično podali na večdnevni pohod v Kamniške Alpe. Tudi letos je bilo delovanje planinskega odseka tega društva še kar pestro, od 30. avgusta do 3. septembra pa se bodo podali na izlet v Julijske Aloe (Cilji so Triglav, Kanjavec in Krn). Mimo organizirane dejavnosti ,>a se Križani v večjih ali manjših skupinah poleti zelo pogosto vodajajo v gore, praktično vsako nedeljo. Ob tem je važno poudariti, da je večja povezava med planinci na vasi in pa propagiranje te dejavnosti nujna predpostavka, da se odsek krepi in širi ter vključuje v svojo sredo tim več mladine. D.J. V San Marinu SPD - Gorica je priredilo pred kratkim enodnevni drpžinski izlet v republiko San Marino. Avtobus je odpeljal izletnike po avtocesti skozi Vileše, Mestre, Chioggio, Ravenno, Rimini na cilj v San Marino. V Riminiju so izletniki lahko občudovali znano kopališče z zelo dolgo plažo, ki je vsa mrgolela od ljubiteljev morja. Še prej so »i izletniki ogledali zanirtiivo zgodovinsko baziliko Pomposo. V San Marinu je 'bil ogled raznih zanimivosti. Ogledali so si tudi muzej laik iz voska, kjer so upodobljene v naravni ve,likbsti .razne o-sebnosti. Ogled starodtiiinega mesta bo ostal izletnikom v lepem spominu, posebno tistim, ki so prvič obiskali San Marino. J. S. Emil Frelih ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J !lftv°bšel sem umetn0 zgraien0 jezero in stopil skozi Vtli vhod mogočne okrasne gopure v notranjost ra/sež-8|q Prostora, kjer sem si sezul sandale. Ker mi je ijjj Svetišče znano, sem takoj ugotovil, da se ni znotraj 2bnaj v teh dolgih letih nič spremenilo. Nasploh je Madras na vseh stavbah obdržal videz sta- {.I * 11«. »^Vll -------. ta,.e južnoindijske patine, ki ji tudi gradnje, ki pAed- macije» in njene povezave z vprašanji evangelija, odnos z ostalimi veroizpovedmi. Dokaj splošno in enostavno povedano morajo torej kardinali izbirati med »vernim* in političnim papežem, da-si med tema dvema usmeritvama ni nobene zelo jasne črte ločnice. Gre bolj za slog življenja in dela, za to, ali kandidat namenja več pozornosti dušnemu pastirstvu ali več diplomaciji in vlogi državnika. V ta okvir sodi tudi vprašanje, ali naj bo novi papež italijanske narod- IZ ZGODOVINE KONKLAVOV V začetku stoletja so skušali zastrupiti kardinale z gobami RIM — Kot so sredstva iffvnega obveščanja že obširno poročala bo konklave, ki se bo začel v petek in med katerimi bodo kardinali izvolili naslednika Pavla VI. povsem avtonomen tudi s prehrambnega vidika. Vatikan je namreč zadolžil skupim nun, da dan za dnem skrbijo za kosilo in večerjo uvelikih volivcem. V preteklosti pa m bilo tako in še pred poldrugim stoletjem je moral vsak kardinal skrbeti zase. »Vsak kardinal — je zapisal Man-tonijev zet Massimo D’Azeglio — naroči kosilo m lastnem domu, od koder mu ga nato praznično oblečena služabnika neseta v Vatikan s posebno nosilnico. Na čelu sprevoda je mlad ministrant, ki mu pravijo «dapifero» (iz latinščine «/erre»= nabiti in «dapes»=hrana), sledi mu šest praznično oblečenih služabnikov, postrežnika z živili in se prazni kočiji». Kaj se je dogajalo, ko je «dapi-ferot s svojim spremstvom prišel v Vatikan, je opisal Stendahl: «Neki škof je pregledal košare z živili, da bi preprečil vsakršen, tudi pismen stik med kardinali in zunanjim svetom. Prelat je resno gledal krožnike, jih ovohaval, ko so bile jedi posebej prikupne tudi na pogled in jih nato izročil pomočniku, da jih je s liciju in gasilce, da s-- prišli na kraj z večmi-nutno zamudo. Preiskava za izsleditev krivcev je še vedno na mrtvi točki in ni znano, če je policija izpustila n svobodo ali pa ne, lastnika kinodvorane, ki je bil obtožen, da je zaprl vrata dvorane iz bojazni, da bi gledalci ne plačali vstopnine. Iz Teherana pa prihaja vest, da namerava vlada v prihodnjih dneh ponovno prirediti v vseh najvažnejših mestih velike «ljudske» manifestacije v podporo šahovi politiki, ki žalostno spominjajo na nekdanje fašistične shode. Fronta za osvoboditev Irana pa je medtem v Parizu izdala tiskovno sporočilo, v katerem trdi, da je v atentatu na kinodvorano v Abadanu izgubilo življenje 700 ljudi ni ne 400, kot pravijo uradna vladna poročila. Atentatorji naj bi se po mnenju fronte poslužili zažigalnih bomb, kj jih uporablja iranska vojska, a-badanski gasilci pa naj bi dospeli na kraj atentata z večurno zamudo, čeprav razpolagajo z najmodernejšimi prevoznimi sredstvi, (st) 01)1 m jejo Magnaga BRONECKEN (Brunico) - V Gornjem Poadižju — Južna Tirolska karabinjerji iz Brlineckena raziskujejo zadevo letakov, ki so jih neznanci raztrosili na dan praznika južnotirolskih «Schtitznov» in v katerih so napadli Italijo in vodstvo južnotirolske ljudske stranke (SUd-tiroier Volkspartei) ter še posebej njenega predsednika Magnaga. Voditelja ljudske stranke obtožujejo, da ni zahteval samoodločitve za Južno Tirolsko. V letakih se poudarja, da je še vedno v teku v Južni Tirolski priseljevanje Italijanov ter se zahteva. naj bodo priznane južnim Tirolcem vse pravice, ki se priznavajo vsakemu črnskemu plemenu. boroženih sil. Zunanji minister Mwale je v Lusaki sklical diolo-matske predstavnike petih zahodnih držav, ki so zasnovale načrt o rešitvi namibijskega vprašanja s političnimi pogajanji, ter jim zagotovil, da Zambija nikakor ni vpletena v akcijo borcev SWAPO. Trditve južnoafriških vojaških oblasti je označil kot klevete in preračunano podtikanje: »Južna Afrika si hoče s takšnim natolceva njem zgladiti pot k ponovnemu vojaškemu napadu na Zambijo; ne samo, hkrati skuša na vse mogoče načine zavirati napore OZN za mirrio poravnavo namibijskega problema*. Da nisp Mvvalejeva izvajanji), iz trte zvita, dokazuje poročilo mednarodne preiskovalne komisije o grozodejstvih ki jih počenjajo zadnja leta Vorsterjeve vojaške in polvo-jaške sile z namenom čimpre.j v krvi zatreti sleherni odpor afriških borcev za osamosvojitev izpod rasističnega jarma. Komisija, v kateri so angleški, belgijski ir. a-meriški pravniki, je po naročilu Mednarodnega združenja demokratičnih juristov s sedežem v Bruslju, ki se bori zoper apartheid, med drugim objasnila srhljive okoliščine junijskega jx>kola 13 misijonarjev in dveh otrok v rodezijskem misijonu Elim. (ten.no- Najstarcjši človek v prazgodovini Evrope PERPIGNAN (Francija) — Paleontologi (učenjaki, ki se ukvarjajo s proučevanjem življenja v davnih dobah) so našli na področju Perpignana (departma vzhodnih Pirenejev na meji s Španijo) človeški kolk, ki naj bi ga bilo pripisati tako imenovanemu »človeku iz Araga* (400.000 let pred našim štetjem). Kost so našli v kraju La Caune d’Arago, blizu mesta, kjer so leta 1971 izkopali predzgodovinsko lobanjo. Po temeljitem preučevanju te lo-banije so strokovnjaki ugotovili, da je »človek iz Araga* (ki so mu dali tudi ime «človek iz Tota-vela») najstarejše človeško bitje, ki je živelo v Evropi ter pripada razdobju, ki gre od 40.000 do 450.000 let pred našim štetjem, se pravi, da je starejše kot neandertalec, ali »človek iz Cro Magnona*. Najdba kolka dokazuje, da je imel »človek iz Araga* pokončno hojo. Po pričevanju bivšega poltega) rodezijskega vojaka, ki je sodeloval pri omenjenem in še vrsti drugih množičnih umorov, so pokol izvršili v afriške gverilce preoblečeni člani rodezijske varnostne službe, poveljevali pa so jih poleg Smithovih tudi Vorsterjevi, torej južnoafriški oficirji. V Rodeziji se medtem, krvopreli-tje nadaljuje. V črnskih četrtih Salisburyja je prišlo do oboroženih spopadov med policijo in temnopoltimi domoljubi, v katerih so bile ubite štiri osebe; šlo naj bi za dva gverilca in dva civilista. O slednjih menijo policisti, da sta bila čiana vodstva gibanja ŽANU, ki ga vodi, »kolaboracionist* Sitllole, se pravi duhoven ki sedi skupaj s Smithom v rasistični vladi. V resnici kaže, da se obračunavanja med pripadniki Nkomove in Mugabejeve «domovinske fronte* na eni ter člani tako imenovanih zmernih temnopoltih organizacij na drugi strani v j>oslednjem času stopnjujejo. To izhaja n.pr. iz i-zjav ,ki jih je dal včeraj na smrt, na vešalih obsojeni 20 letni gverilec Reuben Donga, obtožen sodelovanja pri pokolu 18 ljudi, dne 14. julija t.l. Dejanje je priznal, a salisburvjskim sodnikom naj bi povedal, da je šlo za »hude pomoto*, v načrtu, da je bil umor nekaterih veljakov ŽANU, ne pa nedolžnih civilistov, (dg) AIACCIO — Viktor Emanuel sin zadnjega italijanskega kralja, o-stane v zaporu. Preiskovalni sodnik iz Aiaccia pa bo moral v roku petih dni sprejeti ali pa zavrniti zahtevo odvetnikov po začasni svobodi. Italijanski princ prebiva torej kot številni nesrečni smrtniki v zaporu, njegovo prisilno dopustovanje pa je kljub temu prilagojeno njegovi vzvišenosti, saj mogočneži imajo kar se da dobre veze, da lahko pomagajo iz zagatetudi navadnemu nasilnežu, če se mu pretaka po žilah plava kri, ali pa ima pod palcem dovolj denarja. Francoska žendarmerija skrbno čuva, da se ne bi morebiti okužil v srečanju z običajnimi kaznjenci. prav tako mu omogoča nemotene obiske z ženo Marino Doria. Medtem pa se pravni položaj nekdanjega italijanskega prestolonaslednika izboljšuje, saj se je mladi Nemec, ki ga je Emanuel ranil, zbudil iz globoke nezavesti, čeprav si zdravniki še vedno pridržujejo prognozo. Odvetniki skušajo na vse nre-tege rešiti svojega klienta in trdijo, da je bilo vse le tragično naključje. «Njegova visokost* je ranila Nemca čisto po naključju, saj je bil glavni predmet njene jeze znani play boy Nicola Pende. Na sliki (telefoto ANSA) Nicola Pende v družbi svoje btvSfe žene Ste-fanie Sandrelll. OB DOGODKIH V GLAVNEM MESTO NIKARAGtf Skoraj pol stoletja vladavine Somozovih MANAGUA — Dogodek v glavnem mestu Nikarague Managui, ko je skupina sandinističnih gverilcev vdrla v parlament, zahteva vrsto pojasnil, da nam bo podvig razumljiv. Mala srednjeameriška država, ki meri le 139 tisoč kvadratnih ■ kilometrov in ima le nekaj več . kot dva milijona . prebivalcev, spada med najrevnejše države Med-morske Amerike,, kjer je nepisme nih kar 65 od sto in kjer vsaj 40 odstotkov otrok od 7 do 12 let. mora delati, da se lahko družine prebijejo z bornim zaslužkom. Po prečni letni dohodek nikaragujske-ga državljana ne preseže namreč 150 tisoč lir. Velika večina vsega aktivnega prebivalstva se ukvarja s poljedelstvom, glavni pridelek kmečkega proletariata pa sta manioka in koruza, ker rodovitna tla, kjer uspevajo kava, kakavovec in južno sadje imajo v rokah maloštevilni plantažniki. Prav tako i-zkoriščajo bogate gozdove in rudnike zlata ter bakra predvsem a-meriške družbe. Država bi s svojim naravnim bogastvom lahko brez skrbi zadostila vsem potrebam maloštevilnega prebivalstva, a stanje je zaradi zgodovinskih za-pletljajev čisto drugačno. Neodvisnost od Španije je Ni-karagua dobila leta 1821. svoboda pa je bila le navidezna, saj je v državo kmalu prodrl severnoameriški kapital, tako da je bila L 1921 dejansko privatna lastnina new-gorških bankirjev. In prav to leto je prišlo do prvega upora, ko je postal predsednik konservativec A-dolfo Diaz, nebogljena lutka v rokah ameriškega kapitala Liberalci so stopili na ulice z orožjem v roki na poziv «smrt pnnkeejem*. V istem trenutku pa sc se z a-meriških ladij pred obalo izkrcali mornariški strelci, ki so zatrli u-por. in celih devetnajst let bedeli nad nikaragujsko «demokracij:i». To je bil navsezadnje eden izmed tolikih dogodkov tako imenovanega imperializma, ko so ameriški topovi, ščitili naložbe, rudnike, plantaže, banke in železnica ameriških državljanov. «Marines» pa niso s svojimi bajoneti prepričali vsega nikaraguj-skega prebivalstva, saj so se številni podali v gozdove in osnovali uspešna gverilo piJd vodstvom človeka, ki je postal simbol boja proti ameriškemu imperialkinl1 pred Castrom in Che Gueoar0' Sandino, tako se je imenoval * je sedem let boril proti letalsm, in najmodernejšemu orožju am^L. šlce mornarice. Tudi nacionflln garda, ki so jo urili in ji P°vf’L vali ameriški mornariški strelci mogla do živega temu neustrasn mu gverilcu. Njegov koncept cilj boja. se ie do potankosti W ■ doval po španski donkihotski selnosti: umreti v boju proti močnejši državi sveta, n sezna” svetovno javnost, da Nikaragva klonila pred tujim jarmom. Leta 1933 so Američani čili izvolitev nekdanjega naspr°l ka, liberalca Juana Bautisto 5 caso, dejansko oblast v državi je imel poveljnik nacionalne i’ de Anastasio Somoza, oče sel^"L ga predsednika Nikarague. Sac . je uspelo prepričati Sandina, da £ opustil svoj boj, potem ko so meriški strelci odšli, Sandino ■ s svojimi privrženci osnoval vel . plantažo, a njegova brezskrmi je bila kratkotrajna. Leta. ly Somozi končno uspelo ubiti damega gverilca, istega dne Jj 0 cionalna garda obkolila Sandin plantažo in s strojnicami P°fj ,/co# vseh tristo prebivalcev, mož. na in otrok. Za nameček je za proglasil amnestijo za vse ^ dinove privržence, če se javijo ^ cionalni gardi, kdor pa je bil ^ ko naiven, da mu je verjel. Je ubit. V dveh letih pred predsednika Sacase je Somoza P^^ tično uničil sandinistično Somoza je neovirano gospodoval1 karagui do leta 1956, ko Qa ubil neki pisatelj. Nasledil mu je sin Luis, •, bil nič boljši od očeta, saj med drugim z navdušenjem Pr^J. na podvig kubanskih kontrarevv cionarjev v Prašičjem, zalivu. sledil mu je brat Anasiasio aOja za «Tachito». Ta je trenutni v Nikaragui. ki nadaljuje delo jih predhodnikov: spremeniti karaguo v zasebno lastnino So’ zovih. Ameriškemu kapitalu. ( remu so tako pri srcu člove-pravice, pa je taka država P° (L du, saj mu omogoča mastne ^ služke. dokler ne bodo ponovna groženi interesi, takrat pa bodo vedno pri roki topnjače, (vod NOV RAZPLET SODNE PREISKA VE Sodnik podpisal kopico sodnih sporočil v zvezi z gradbenim škandalom v Lignanu Vztrajno iskanje osumljencev, ki sta doslej ubežala roki pravice ■ Poziv KPI in PSI VIDEM — Sodnik De Liddo, ki vodi preiskavo o špekulacijah z zazidalnimi površinami v Lignanu in v okviru katere je podpisal sedem zapornih nalogov, je včeraj razposlal kopico sodnih sporočil (točno število sporočil in imena naslovnikov niso znana) osebam, ki naj bi bile posredno ali neposredno vpletene v škandal. Pozivi so jjosledica predvčerajšnjega sodnikovega obiska v občinski palači v Lignanu, kjer je dr. De Liddo zaplenil vrsto odločb občinskega sveta ter dokumentov o spremembah regulacijskega načrta. Obenem je sodnik tudi zaslišal občinskega tajnika in nje govega namestnika. Škandal, ki je imel znaten odmev ne samo v Lignanu pač pa tu ll|IIIIIIIIIIISll|lli|llllllllimillllllllllllllllMlllflMIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIII|||Ml|lM|MtiHimrt|itlt»tltMIMIIII»lll V DRŽAVI VLADATA POPOLN BED IN MIR Mesec dni žalovanja za Jomom Kenyatto Sožalne brzojavke z vseh strani sveta ■ Britanski tisk laskavo ocenjuje pokojnikovo osebnost in delo NAIROBl — Včeraj se je v Ke-, ga finančnega ministra Mwaija Zi-niji pričelo mesec, dni dolgo urad-1 bakija, o katerem gre glas kot e- no žalovanje za preminulim državnim poglavarjem Kenyatto. Njegovi posmrtni ostanki leže v predsedniški palači, pogreb bo prihodnji teden. Javnost se je strnjeno odzvala vladnemu pozivu, naj ohrani v teh žalostnih trenutkih mirno kri, tako sploh ni bilo kakih javnih manifestacij, trgovine, uradni in denarni zavodi so redno poslovali Pokojnega nadomešča začasno podpredsednik Daniel Arap Mol, volitve novega predsednika pa bodo čez tri mesece. Kandidati bodo vsi iz vrst edine stranke v državi. O-pazovalci menijo da so napovedi o tem, kdo bo prevzel nelahko dediščino legendarnega borca za neodvisnost in svobodo, skorajda nemogoče. Nekateri sodijo, da utegne biti to prav Arap Moi, pripadnik etnične skupine Kalenjinov, ki žive na planoti, drugi pa omenjajo sedanje- nem najbriljantnejših vladnih mož. Britanski tisk je posvetil Kenyat-tovemu spominu dokajšnjo pozornost, kar je tudi razumljivo, ko pa je bil kenijski državnik velik nasprotnik britanskega kolonializma. Listi poročajo o njem kot o enem najtreznejših, najvplivnejših in najbolj prosvetljenih afriških voditeljev. Pripominjajo tudi > da je po prevzemu oblasti postal velik prijatelj Velike Britanije, on, ki je sedem let prebil v angleških Zaporih. Obenem se londonski politični komentatorji zaskrbljeno vprašujejo, ali bo Kenyattov naslednik stopal po pokojnikovih stopinjah ter ohranil dosedanje vezi globokega prijateljstva in raznolikega sodelovanja z Britanci ali pa bo morda ubral drugačno pot. Hkrati ne prikrivajo bojazni, da tegnejo plemenski spori v prihodnjih letih do temeljev pretresti Kenijo, (dg) di v vsej deželi, je izbruhnil pred slabim mesecem, ko je sodstvo odkrilo špekulacijo v zvezi s 13. popravkom regulacijskemu načrtu, po katerem so pribiižno 150.000 kvadratnih metrov zelene površine namenili zazidavi. Zemljišče je odkupila neka družba za borih 800 milijonov lir, medtem ko bi ga po o-drbritvi popravka lahko prodala po znatno višji ceni in bi brez težave zaslužila okrog dve milijardi lir. Na ukaz sodstva, ki je podpisalo osem zapornih nalogov, so karabinjerji aretirali šest občinskili u-praviteljev (od teh je bi) eden začasno izpuščen na prostost) in med njimi tudi župana Emilia Zattija (KD), dva osumljenca pa še iščejo. šlo naj bi za nekega trgovskega izvedenca iz Tolmeča in nekega občinskega upravitelja iz Li-gnana, ki naj bi lahko osvetlila o-zadje škandala. Vse kaže zato, da sodnik De Liddo kljub pritiskom zagovornikov ne bo izpustil zaprtih upraviteljev na začasno prostost, dokler roka pravice ne bo dosegla obeh skrivačev. Sodna preiskava, v katero je vpleten dober del upraviteljev iz Ligna-na, je imela kot posledico popolno paralizo upravnega delovanja v tem znanem letoviščarskem kraju. Pred-sinočnjim sta o položaju v občini razpravljali tajništvi socialistične in komunistične svetovalske skupine,' ki sta nadrobno analizirali položaj in se zavzeli za čimprejšnji sestanek občinskega sveta, da bi v tem okviru preučili stanje v občini tako z upravnega kot s političnega vidika. «To je nujno — poudarjata skupini v skupnem sporočilu — saj ni moogče dopustiti upravne praznine v času, ko je turistična sezona.-na višku, ker je nepojmljivo, da bi prebivalstvo plačevalo za napake upraviteljev, (vt) Obložen prilaščanja 22 milijard lir MILAN — V petek, 5. septembra, se bo začela obravnava proti milijarderju Francu Ambrosiu, katerega dolžijo, da je odkupil ukradeno blago (v njegovem primeru gre pravzaprav za prilaščanje velikih vsot denarja). Ambrosio je sedaj priprt v Pavii, od koder je ob velikošmamih praznikih poslal številne brzojavne čestitke raznim osebnostim iz finančnih in gledaliških krogov. Milijarderja so zaprli, ker si je dal prepisati na svoje osebne račune v raznih bankah 22 milijard lir iz podružnice v Luganu (Švica) rimske bančne ustanove Banco di Roma »Svirobank*. Operacijo je izvedel namestnik ravnatelja «Sviroban-ke» Mario Tronconi, ki so ga kmalu potem našli mrtvega ob železniški progi med Luganom in Locamom. švicarske oblasti so menile, da je šlo za samomor, toda italijanske sodnijske oblasti niso preveč prepričane o tem. Med drugim je truplo prepoznal le neki odvetnik, ne pa Tronconijeva žena. NEW YORK — Zaradi stavke tiskarjev in novinarjev tudi včeraj v ameriškem velemestu ni izšel noben časopis. Hud potres v Kostariki GOLDEN (Colorado) - G