fiortca" izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dneva prnznik, dan poprej. llrwlni&tvo ;s i) se nahaja v „Narodni Tlskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je naslavljati pisina. N^frankirana piMina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. tlokopiNi dopisov se tie vračajo GORICA n f siane na leto 10 K, za pol leta > 5 K, za četrt leta 250. Upravništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini št. 9. />a o(;laHH se plačuje od čveterostopne petit vrste po \i vin., za večkratni natis primeren popust. PuMameziie itt*vilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznili goriških trafikah. Št. 35. V (iorici, v torek dne 3. maja 1910. Leto XII. IZKAZ podpor, ki jih je dovolil deželni zbor v zasedanju od 27. decembra 1UU0 do l?..febru- varjii 11)10, urejenih po poglavjili in naslovih, kakor se nahajajo v deželnem proračunu. IIL Hove podpore. 1. Za italijansko stran : Poglavje IV. Za poljedelstvo. a) K m e t i j s k i m društvom: Kron Oddelku c. kr. kmetijskega društva v Čer- vinjanu................ 2.000 Goriški kmetijski zadrugi za nakup kmetij- skega orodja in agronomičnih knjig . . . 400 Oddelku c. kr. kmetijskega društva v Ronkah za stavbo, ki se ima zgraditi...... 2.000 f) Za druge kmetijske potrebščine: Okrajni živinozdravniški zadrugi v Čer- vinjanu................ 1.200 Poglavje VI. Zdravstvo. 4. Podpore občinam za vodne naprave: Županstvu v Dolenjah za 3 vodnjake .... 500 Za vodnjak v Rutarjih.......... 500 Municipiju v Gorici za zgradbo vodovoda v 10 letnih obrokih...........300.000 Municipiju v Gradišči za dva vodnjaka . . . 3.000 Županstvu v Št. Lovrencu pfi Muši za izko- panje dveh vodnjakov........ 960 Županstvu v Moraru za napajališče .... 1.200 Županstvu v Muši za napajališče..... 600 Županstvu v S. Petru ob Soči za dve briz- galnici za S. Peter in Kaseljan..... 900 Županstvu v Zagraju za vodnjak v Sv. Mar- tinu na Krasu (ter obnov. kredit 1500 K) . 1.000 5. Za protimalarično akcijo: Izreden prispevek za protimalarično akcijo (vže preudarjen)............ 6.000 Poglavje VIII. Za ilk in izobrazbo. a) Prispevki obrtnim in strokovnim. š o 1 a m : 4. Za obrtno izobrazbo: Municipiju v Červinjanu za čipkarsko šolo . 200 Obrtno-nadaljevalni šoli v Foljanu izredno podporo . . •............. 400 Municipiju v Gorici za čipkarsko šolo . . . 200 Kuratoriju trgovske Sole v (iorici za ustano- vitev trgövske šolo v Korminu, Tržiču, Gradišču in Červinjanu stalni letni pri- spevek 500 kron za vsako posamezno šolo od šolskega leta 1910I911 naprej .... 2.000 Kuratoriju Maccari-jeve šole v (iradišču pri- spevek za leto 1910.......... 500 Kuratoriju strokovne sole v Tržiču se /visa stalni letni prispevek od 1200 na 1400 K 200 Strokovno-nadaljevalnim šolam v Muši in S. Lorencu pri Muši stalni letni prispevek se zviša od 1200 na 2400 kron /. . . . . 1.200 Strokovno-nadaljevalnim šolam vOgleju. Čam- polungii, Fari. Fliiniičelu, (iradežu, Moraru. Perteolah, Pierisu, Romansu, Ronkali, Rudi, Zagraju, Tapoljanu, Tercu, stalni letni pri- spevek ................ 4.500 • in izredni prispevek.......... 7.290 c) P o d p o r a t r g o v s k i šoli v Gorici. Kuratoriju trgovske sole v Gorici stalni letni prispevek 6.000 kron (vže prevdarjen) . . 6.000 Poglavje IX. Prispevki za javna dela. 1. Cesle : uospodarskenui svetu v Koroni za cesto Ko- rona- Konnin........ 1 7nn (Ualje) Kron Zupanstvu v Dolenjah za cesto spodnje Lože- gornje Lože (25"„ prispevek k troškom) in za cesto Molinut-Neblo......... 2.600 Municipiju v Gorici za vzdrževanje cest z letnim prispevkom 7000 kron za dobo petih let................35.000 Cestnemu odboru v Gradišču za popravljenje ceste Zdravščina-Rubije v dveh obrokih t. j. leta 1910 in 1911.........10.000 Zupanstvu v Perteolah za pogruščevanje ceste Perteole-Mortesino-Capodisopra . . . . • 2.000 Zupanstvu v Perteolah za popjavljanje ceste Sačilet-Ajel 30o!o prispevek k troškom do najvišjega zneska........... 5.000 Zupanstvu v Zagraju za cesto S. Martin- Zdravščina 1250 kron (in obn. kr. 300 K) 1.250 Zupanstvu v Zagraju za sistemiziranje cest in tržnih prostorov........... 1.000 Municipiju v Trstu za cesto Trst-Tržič ob morju v osmih letnih obrokih po 10.000 , kron.................80.000 Za cesto pod gričem sv. Jurija v Bračanu 5000 K (in obn. kred. 5000 kron) .... 5.000 Za cesto Zagraj-Doberdob v treh letnih obro- kih po 5000 kron...........15.000 Za ceste Belveder-Gradež (ali za občekoristna dela) v treh letnih obrokih po 20.000 kron 60.000 2. Mostovi: Zupanstvu v Zagraju za podiranje his pri mostu................. 8.300 3. Uravnava vodnih tokov: C. kr. okrajnemu glavarstvu v Gradišču za obnovitev VI. skočnika v kanalu za na- makanje tržiške ravani.........15.000 Zupanstvu v Romansu za nasip v Arzillarsu 1.800 Zupanstvu v Rudi za nasip med Sočo in Terom................. 3.120 Zupanstvu v Versi za nasip ob Judriji . . . 2.500 Za obnovitev nasipovčez Ter pri Tapoglianu 6.000 Za uravnavo struge v Škocijanu . ... 1.600 Za obrambena dela ob Soči pri Kaseljanu . 600 Za obrambena dela na levem bregu Idrije pri Ložah in Bernardisu (Dolenje) .... 12.510 Za ureditev Talija pri Červinjanu 20% kot prispevek t. j. 7666 kron in drugih 7666 kron kot predujem na račun občin in inte- resovanih činiteljev............ 7.666 Za izčiščenje gornje Mondine....... 2.000 Za obrambena dela ob Sočinem bregu pri Foljanu . . ¦.............. 900 Za nasipanje Sočinega brega pri Zagraju . . 516 Za izvršitev nasipov ob Macorini v Škocijan- ski občini............... 4.500 Za ureditev Kornja pri Čiopris-Viskonu 2750 kron in za most čez Koren 2000 kron . . 4.750 Za odvajanje Mondine v Izoncat 10.050 kron (in obn. kred. 900 kron)........10.050 Za zvišanje nasipov na desnem bregu Tera pri Paparjanu............. 2.750 4. Zdravstvene naprave: Zupanstvu v Červinjanu za zdravstvüne na- prave .....'............ 5.000 Zupanstvu v I'arri za kanalizacije..... 1.500 5- Železnice: Za Železniško progo (iorica-Červinjan 100.000 kron, od katerili je vžedepozitiranh 93.000 kron pri fiijalki banke Union. Foglavje XL Deželiii doli»1. si. Nezaloženi dolg. b) O b r c s t i: Zvikšanje potrebščine za obresti prispevka za osuSevanje oglejskega močvirja (1500 in An \ni\ au nnn i Ubožni zalog: Kron Prispevek za zgradbo pelagrozarija v Gra- dišču (razun teh prevzame deželni zalog 20.000 kron. kakor zgorej)....... 20.000 Skupaj .... 726.362 2. Za Slovensko stran : Poglavje IV. Za poljedelsivo. a)Kmetijskimdruštvom: Kmetijskemu društvu v Cerknem za skladišče umetnih gnojil in krme......... 600 „Goriški zvezi" kmetijskih zadrug in društev v Gorici stalni letni prispevek...... 6.000 Slovenskemu kmetijskemu društvu v Gorici, in sicer 300 kron za sadno razstavo pri Sv. Luciji in 300 kron za nakup kmetij- skega orodja.............. 600 Slovenskemu kmetijskemu društvu v Gorici za upravne troške........... 5.000 Slovenskemu vinarskemu društvu v Gorici prispevek............... 1.500 b) Kmetijskim zadrug am: Politično goifpodarskemu društvu v Kobaridu za društveno drevesnico........ 200 Mlekarski zadrugi v Černičah podpora . . . 300 Mlekarni v Čiginju za zgradbo nove mlekarne in za nakup potrebščin......... 800 Kmetijskemu društvu v Cerknem za razšir- jenje in izboljšanje sadnega vrta in za po- večanje drevesnice............ 500 Mlekarski zadrugi v Drežnici v delno kritje dolga za zgradbo zadružnega poslopja . . 400 Kmetijsko-gospodarski zadrugi v Dobravljah za zadružno klet............ 2.000 Sadjarsko-vinarskemu društvu v Kamnjah, in sicer 400 kron v plačilo dolga in 200 kron za trtnico............... 600 Sadjarskemu društvu v Komnu prispevek . . 300 Kmetijski zadrugi v Krepljah za nakup kme- tijskega orodja in potrebščin...... 300 Sadjarsko-vinarskemu društvu v Rihembergu za vzdrževanje trtnice......... 400 Vinarskemu društvu v Tomaju za razstavo . 200 Mlekarski zadrugi v Zatolminu za nakup na- prave za posnemanje smetane...... [300 f) Za druge kmetijske potrebščine: Za zatiranje kobilic na Krasu......17.500 Zupanstvu v Bovcu za sadno razstavo leta 1908................. 150 Planinskemu društvu v Tolminu za razne dru^tvene svrhe............ 200 8. Za izboljšanje pašnikov na Krasu: Posebnemu zalogu kot izreden prispevek za ieto 1910................ 2.000 Poglavje VI. Zdravstvo. 4. Podpore občinam za vodne naprave : Zupanstvu v Ajbi za vodovod v Kostanjevici 2.900 Zupanstvu v Štandrežu prispevek k troškom za zgradbo vodnjaka.......... QOO Zupanstvu v Avber-ju za vodnjak na Ponikvah 2.650 Zupanstvu v Avčah za vodovod ...... 4.300 Zupanstvu v Batah v zopetno zgradbo vo- dovoda . ............... 2.750 Zupanstvu v Brjah za vodnjak ....... 2 220 Zupanstvu v Bil'jani za vodnjak v Slovrencu pri Noblem.............. 800 Za tri vodnjake v Fojani ........ 800 Zupanstvu v Brestovici za vodnjak..... 4.200 Za vodnjak v gornji Brestovici...... 4.000 Obcanom v Morskem pri Kanalu za vodnjak 1.500 /upanstvu v Cerknem za tri vže zgrajene vod- njake v J.azcu............. 180 MS KrOfl Zaf vodnjak v Skrljevem in Sllrljavcu, župa- nija Šmarje.......*f. ¦...... 3.250 Županstvu v Sv. KriŽu za vodOvode v obči- nah Sv. Križ, Cesta, Štomaž, Place in Male Žablje ................ 20.000 Županstvu v Drežnici za potrebo napajališč na planini-Svino............ 300 Županstvu v Devinu za dva vodnjaka . . . 5900 Županstvu v števerjanu za vodnjak pri Klanj- ščikih 700 K (in obnovljen kredit 1000 K) 700 Županstvu v (Jrgarju za vodovod ..... 10.500 Društvu „Svoj dom" v Gorici za vodnjak . . 900 Županstvu na ürahovem za vodovod v Podbrdu 2.400 Za napeljevanje vode v Nemški rut..... 300 Za vodovoda v Kal-u in Stržišču ..... 400 Za vodovod in vodnjak pred šolskim poslopjein v llovici ............... 170 Županstvu v Kalu za vodnjak ........ 1.700 Županstvu v Kobjeglavi za dva vodnjaka . . 5.280 Za napajališče v Malemdolu........ 3.800 Gospodarskemu svetu v Ležečah za vodnjak na Gradišču............... 350 Županstvu na Libušnjem za preureditev vo- dovoda na Selcah.......¦ ... 400 Za vodovod na Vrsnem.......... 3.500 Za štiri napajališča in za potrebne dohodne poti na planini Kuhinja......... 600 Vasi Jevsček (Livek) za vodovod...... 1.500 Krön Županstvu v Logn za vodovod v Strmcu . . 300 Županstvu v Lokvi za vodnjak...... 4.300 Županstvu pri Sv. Luciji za vodovod .... 700 Županstvu pri Sv. Luciji za vodnjak .... 250 Občini Medjavas za vodnjak........ 3.000 Zupanstvu v Mirnu za vodnjak v Rupi . . . 200 Za vodovod na Barki........... 470 Županstvu v Bovcu za vodovod v Plužnjah . 1.450 Zupanstvu v Prvačini za dva vodnjaka . . . 5.600 Županstvu v Kojskem za vodnjake v Kojskem,, Šmartnem, Vedrjanu in Vipolžah v dveh obrokih t. j. 1. 1910 in 1911....... 12.000 Za vodnjak v GonjaČah.......... 1.500 Zupanstvu v Šebreljah za tri vodnjake . . . 1.700 Občanom v Homcu (Sedlo) za vodovod . . . 1.900 Županstvu v Sedlu za vodovod v Podbeli . . 3.750 Županstvu v Selih za 1 vodnjak v Hudemlogu 1.900 Za vodnjak zupanstvu v Selih ...... 3.500 Zupanstvu na Srpenici za nov vodovod .... 700 Županstvu v Šmarjah za vodnjak „pri Koritu" in v „Vrtovčah"............ 550 Županstvu v Slivnem za dva vodnjaka . . . 5.640 Za vodovod v spodnji Branici....... 970 Županstvu v Štjaku za vodnjak v Dolenjah . 1.600 Za vodnjak pri Sv. Tomažu........ 2.000 Planinskemu društvu v Sužidu za vodnjak na Matajurju.............. 2.000 Županstvu Velikirepen za napajališče v Yogljah 650 Krön Odboru v Volčah za vodovod na Kozarskem 3.000 Zupanstvu v Zgoniku za napajališče .... 3.350 Preskrbovanje vode za občine vipavske doline v 10 letnih obrokih po 10.000 krön . . . 100.000 4. Zu obratno izobrazbo : a) Prispevski obrtnim in strokovnim , š o I a in : Zupanstvu v Čepovanu za čipkarsko šolo . . 200 Županstvu v Cerknem za čipkarsko Solo . . 200 Kamnoseški šoli v Nabrežini stalni letni pri- spevek 1400 krön namesto 1000 krön . . 400 Zupanstvu v Sovodnjah za čipkarsko Solo . 200 Elizabetišču v Tomaju prispevek 1500 krön, od teh 900 krön leta 191 ü in 300 krön v letih 1911 in 1912........... 1.500 Čipkarski šoli v Velikemdolu izredni prispevek 600 Strokovno-nadaljevalnim šolam v Ajdovščini, Kanalu, Gabrovici, Sežani in v Tolminu stalni letni prispevek v skupnem znesku . 4.210 f) Za domačo obrt v deželi: Kredit za pospeševanje domače o.brti v go- ratih krajili dežele .... •...... 1.200 (Dalje pride.) Odgovor „Edinosti" in dr. Gregorinu. Vzrok, da so naši Gregorinovci iz- ostali iz deželnega zbora in to tudi pismemo naznanili. ni bila torej obstruk- cija, pač pa — kakor smo v zadnjem odgovoru razmotrivali — strah in skrb. da se jim večina enega glasu v vročem boju zborničnem ne skrha. Sodili so: Bolje je imeti večino, če tudi zunaj zbor- nice, kakor biti v manjšini v znornici. In pravega vzroka. da so izostali od zborovanja, niso nekateri člani „Slov. kluba" niti skrivali. Nam samim ste znani dve taki izjavi, ki sta se blizu enako tako-le glasili: Mi nismo pač norci, da bi šli v zbornico, v kateri se naša večina lahko spremeni v mani.?:no, počakamo raje varnejših časov. — To so seveda pred javnostjo skrivali, na tihem pa hvalili Boga do komolca, da jim je poslal po ital. liberalcih obstruk- cijo, katera je bila zaželjena voda na njih mlin. Predstavljamo si torej lahko. koliko brezobraznega sleparstva in hi- navščine tiči v „Edinostinem" obsojanju obstrukcije, dočim ji je iz dna duše hva- ležna, da ji je ta obstrukcija omogočila za- kriti varovanje le zgolj strankarskih ko- risti ter ji dala v roke orožje za huj- skanje proti naši stranki. To ji je bil sicer vedno vzor, od- kar je začela usiljevati svojega gospo- darja na Goriško. Zato si je vedno pri- zadevala, pišoča o obstrukciji, zvalit; nje glavno krivdo na dr. Gregorčiča. Mi smo ji že obrazložili, da je bil Gregorčičev klub prešibak, da bi bil mogel sam ob- strukcijo pričeti ali jo vzdrževati. Ali „Edinost" si ne da ničesar dopovedati. In ravno v tej zadevi se kaže strast- riejšo strankarico, nego sta bili glasili našili goriških nasprotnikov. Evo nekaj dokazov! „Sočin" podružnik „Primorec" je pisal 2. okt. 1908: „Vsa težava v no- vem dež. zboru je tičala v dejstvu, da niso hotel« laški liberalci pod nikakim pogojem odstopiti jednega odbornika- laškim klerikalcem." „Soča" 19. dec. 1908: „Vse težišče položaja (v dež. zboru) je bilo in ostane v laškem liberalnem klubu. Ako tudi zdaj še ne bo hqtel odstopiti jednega odbornika laškim klerikalcem, bodo vsi novi poskusi vlade brezuspešni." Dr. Franko je pisal v „Kmečkem glasu" 20. nov. 1908: „Laški liberalni klub je sklenil toliko časa obstruirati delovanje dež. zbora, dokler je le dana možnost, da bi eno izmed dveh laških odborniških rnest pripadlo Faiduttijev- cem. Laški liberalni klub je hotel imeti absolutno zagotovilo, da dobi zase dve odborniški mesti. Tako zagotovilo bi jim bil mogel dati le „Slov. klub" s tern, da bi se bil obvezal, v skupini veleposestva voliti za laškega liberalca. Toda za to „Slovenskega kluba" ni bilo dobiti. Laški liberalci so se dalje postavili na stališče, da toliko časa ne puste delati dež. zbora, dokler se ne sestavi v njem laške večine nasproti slovenski manjšini". (Dr. Franko pravi dalje, da obstruira Gre- gorčičev klub samo zarad Gabrščekove osebe in vpraša:) „Ali je bilo treba s skupnim obstrukcijonistiškim nastopom z laškimi liberalci dokazati vsemu svetu, da jim je osebna mržnja nad blagorjem naröda in to v trenutku, ko bi bili iz gori obrazloženih vzrokov laški libe-i ralci tudi sami obstruirali". To so v naši pravdi z „Edinostjo" veledragocene izjave nam nasprotnih, z „Edinostjo" simpatizujočih listov. Pred vsem pribijemo izjavo dr. Frankota, da je irnel jedino „Slov. klub" situacijb v rokah. da je on mogel liberalne Lahe zadovoliti, da bi bili nehali z obstruk- cijo. Gregorčičevemu klubu je bilo to absolutno nemogoče. In glejte, kako za- vija „Edinost" to golo resnico! Ona piše, da so poslanci „Slov. kluba" in Faidut- tijevci izjavili, da ne bodo prihajali k k sejam tako dolgo, dokler ne preneha od dež. glavarja Pajerja, tesnega zavez- nika dr. Gregorčiča, pouspeševana fri- volna obstrukcija, in dostavlja, da smo mi pozabili to povedati. Odgovarjamo: Naši čitatelji so bili v našem listu že davno natančno poučeni o vsebini onepismeno napovedane abstinencije poslancev „Slov. kluba" in Faiduttijevcev;. ni nam torej ¦ bilo treba vsebine te izjave zopet po- navljati, tembolj, ker se nam je ta vse- bina gabila, ker je bila le gola komedija, carlatanstvo, laž. Saj je bila že takrat v našem mestu javna tajnost, da so Gre- gorinovci izostali od dež. zborovanja ne morda zarad obstrukcije, ampak, ker so trepetali za svojo večinico. Ali recimo, da je prvo res, da so izostali zarad ob- strukcije. Dobro! Pa vprašamo, kako so mogli pričakovati, da njih abstinencija premaga laško liberalno obstrukcijo, ko so sami v zmislu gorenjih citatov pre- dobro znali, da so laški liberalci trdno sklenili ne odnehati od obstrukcije, do- kler jim ne bodete zagotovljeni dve od- borniški mesti. Kaj je bilo treba te ni- komur hasneČe in nič dosegajoče ab- stinencije, ko so oni saini jedini mogli obstrukcijo vsak hip preprečiti, ako bi bili glasovali za laško-liberalnega od- bornika v veleposestniški skupini!? Ali je bilo prav, da so se protivili temu sredstvu zoper obstrukcijo jedino, ker so rioteli na vse kriplje izbojevali eno odborniško mesto laškim „klerikalcem"!? Ali bi bil morda laški „klerikalni" od- bornik nam Slovencern manj škodljiv nego laški liberalni?! Imeni Faidutti in Bugatto v državnem zboru dajate menda dovolj jasen odgovor na to vprašanje, Kaj zavija torej hinavska „Edinost" sve- tohlinsko oči nad obstrukcijo, „ki je stala deželo ogromnega denarja, ne da bi se kaj delalo za ljudstvo" ?! Kdo je pa kriv na slovenski strani, ti sveto- hlinka, obstrukcije, „ki je stala ogrom- nega denarja"?! Ali ne tvoji Gregori- novci, ki jedini so imeli moč to obstruk- cijo preprečiti!? In potem še sugerira breobraznica svoji „publiki" mnenje, kot bi bil dr. GregorčiČ glavni krivec na ob- strukciji, kot bi bili Gregorinovci vse poskusili, kar je bilo v njih moči, da bi bili preprečili škodljivo obstrukcijo, ka- tere Škodljivosti da niso mogli «lednjič drugače v okom priti, nego, da so z ab- stinencijo napravili neplodne obstruk- cionistiške seje nemozneü Ali je mo- goče grše javnost slepariti nego uganja to „Edinost" v zadevah goriške politike, katera „Edinost" se sicer vroče topi v stokanju in jokanju za narod! ? Gorenji citati iz nam nasprotnih goriških listov stavijo svojo zaveznico „Edinost" prav krvavo na laž. „Soča", naša najhujša nasprotnica, je (hote ali nehote, ne vemo) priznala, da je vse te- žišče položaja v dež. zboru bilo in ostalo v laškem liberalnem klubu in da bodo vsi novi poskusi vlade brezuspešni, ako ne bo hotel ta klub prepustiti jed- nega odbornika laškemu klerikalnemu klubu. Kdor tako piše, ta jasno priznava, da ni bilo vredno Greg&rčiČevega kluba v vprašanju obstrukcije niti upoštevati. To misel harmonično spopolnjuje Fran- kova izjava, da bi bili laški liberalci tudi sami (torej brez dr. Gregorčiča) ob- struirali. S tern se pa zopet ujema naša izjava, da te obstrukcije ne more dr. Gregorčič svoje imenovati, ampak laški liberalci, katerim se je Gregorčič le pri- družil. Temu soglašajočemu mnenju vseh goriških listov se pa postavlja „Edinost" po robu, pišoča, da jenaša iz- java „več nego smešen izgovör, ki kaže le, kako slabo mnenje ima „Gorica" o razsodnosti svojih čitateljev". Ta afront „Edinostin" zadeva prav tako „Sočo" in bivši „Krnečki Glas" kakor nas, zatorej ima zdaj „Edinost" besedo, da dokaže, ali ni prav za prav na njeni strani „več nego smešen izgovor, ki kaže le, kako slabo mnenje ima („Edinost") o razsod- nosti svojih čitateljev". No, pa saj vemo, „Edinost" bo molčala in štrbunknila v jamo, katero je nam kopala, Narodni muzej v Gorici. Dobili smo in priobčujemo: Kako velikega pomena so muzeji sploh in narodni še posebno, o tern skoro nl treba izgubljati dosti besed. Vsak količkaj izobražen človek je že bil v mestu, kjer si je ogledal to in ono stvar, kar ga je ravno zanimalo. Ne- kateri z dežele so bili tudi že v raznih muzejih kot n. pr. v Gorici, v Ljubljani itd. Tarn so videli veliko zbirko raznih stvari in reči, večkrat iz tujih krajev, kjer žive nam neznani ljudje, neznane živali. Toliko tisoč in tisoč stvari zbra- nih se pač ne vidi nikjer kot ravno v muzejih in vsak, ki ima potrebo te ali one reči, si jo tarn lahko ogleda. Zakaj pa je muzej tu ? Zato da nima posa- ineznik stroškov in sitnosti. Kdo bi pa tudi skrbel sam za vse; saj to vendar ni mogoče in zato imamo ravno take zbirke, kjer si lahko vse potrebno ogle- damo prav po ceni. Poleg splošnih muzejev imamo tudi posebne za posamezne stroke. Med temi so zelo važni ravno narodni mu- zeji, kjer se hrani vse, kar se tiče ka- kega naroda; n. pr. narodne noše, stare posode, orodja in orožja, stare skrinje, slike in knjige itd. Pomen takih mn- zejev za vsak narod je zelo velik. Vsak, ki bi n. pr. rad študiral in pisal o naših narodnih nošah, vendar ne more hoditi po celi deželi okoli, ker bi bilo to izguba časa in denarja in vkljub temu morda še ne bo vsega dobil. Če pa imamo vse to že lepo zbrano, potem je delo olajšano in o izgubi časa skoro ni govorila. In tako vidimo, da so razni kul- turni narodi zbrali ogromne zbirke svojih narodnih stvari. Tako n. pr. Angleži, Francozi, Rusi, Lahi, Nemci, pri nas na Avstrijskem pa posebno Čehi. Slovenci imamo v Ljubljani že precej lepo zbirko, ki pa še ni popoln. Potreba je, da se zganemo tudi mi na jezikovnih me- jah, kot so to storili ravno pred kratkim Slovenci na Štajerskem. Uvh'eli so po- trebo lastnega narodnega muzeja, ker sicer jim tujci pobero njih najlepše stvari. Tako je tudi pri nas na Goriškem. Že več časa sem se opazuje med Lahi neko gibanje in nabiranje, ki se vrši v korist bodočernu laškemu nar. muzeju v Gorici. Sicer imamo že deželni muzej, a kakor hočejo Lahi dati svojemu pristno italijansko lice, tako moramo dati mi naši zbirki pristno s I o- vensko. Najvažnejše pri tern je. da Lahi sedaj pridno nabirajo po naših slovens kin vasehinselih. Druž- ba mož, ki imajo smiseNza to stvar je tedaj sklenila temu na vsak način od- pomoči. Naše slovenske stvari spadajo v naš narodni muzej, kateri se usta- novi v kratkem v Gorici. Obračamo se tedaj na naše du- hovne in učitelje, zavednike in izobra- žence, sploh na vsakega pravega na- rodnjaka brez ozira na politično miš- Ijenje, da delujejo vsi v tern smislu med ljudstvom. Paziti je treba na to — posebno v goriški okolici — da ne pride nobena stvar več našim narodnim nasprotnikom v roke, kateri se potem ponašajo z našo narodno umetnostjo, češ, to je laško, Slovenci nimajo niče- sar. Skrbno je treba hraniti stare ma- jolike, krožnike, posode itd. Paziti je treba na stare slike, okvirje na stare obleke, narodne klobuke, kožuhe in drugo. Važne so ženske vezane rute, avbe, peče in podobno. Ra: n tega je treba hraniti vsa naša orod/, skrinje, oprave in take stvari. V kratkem se ustanovi v Gorici za to potrebni odbor, kateri bo stopil v zvezo z vsemi merodajnimi osebami po deželi. Odbor bo po mogočnosti pla- čeval za razne predmete primerno od- škodnino, ako bo pa kdo naših narod- njakov tako plemenit in poHaril kaj zastonj, se bo njegovo ime seveda takoj vpisalo v „zlate" knjige ' muzejskega društva za (ioriško, kjer se bo svetilo na večae case drugim v vzpodbudo. Tedaj Še enkrat: — Vsakdo naj skrbno pazi na vsako količkaj vredno stvar, bodi si majolika ali ruta, kožuh .ali knjiga, vse je treba shraniti. Ne da- jajte ničcsar iz rok, dokler se ne do- loci natančnejših pravil iz društva, ki se ustanovi v kratkem. Vsak naj se zaveda svoje narodne dolžnosti, vsak naj po svojih močeh deluje na to, da ta izborna inisel kakor hitro- mogoče vzraste v mogočno, vse goriške Slo- vence obsegajoče drevo. Toliko za danes kot prvo obve- stilo. Vse potrebno in važno se bo vedno razglašalo v goriških listih, a slavno občinstvo je naprošeno, da nam gre povsod na roko, tako da si v krat- kem ustanovimo sliko naše sedanjosti in preteklosti, naš pravi narodni muzej. Vse, kar kdo ima v tem oziru. vse je važno. Ničesar več tedaj tujcem v roke, kar je naše, naj pride v naš muzej in naj priča o naši zgodovini, o naši moči in naši kulturi. Politični pregled. Nov avstrijski tiskovni zakon. Tiskovni odsek parlamenta je svoje delo o reformi tiskovnega zakona skoraj dovršil. Predno pride zakonski načrt v plenum zbornice, se bo prej vršila enketa, na kateri bodo sodelovali tudi zastopniki časnikarskih korporacij. Mladočehi. Mladočehi so^razpravljajoči o no- tranjem političnetn položaju, prišli do prepričanja, da bode sedanjemu sistemu in sedanji vladi v najkrajšem času od- klenkalo. ¦ : Avstrijske vojne ladje ob albanski obali. Govori se, da odploveta ob alban- ske obali Soluna avstrijska oklopnica „Erzherzog Maks" in torpedovka „Reka". Nakup Sandžaka po Avstriji"? Razširila se je vest, da se pogaja grof Aerenthal za nakup Sandžaka, ka- terega posedanje bi bilo po mnenju častništva iz taktičnih in strategičnih ozirov jako potrebno. Volilna reforma v Hrvatsfei. Na sobotnern ministerskern svetu je ban dr. Tomašič predložil p.ačrt glede hrvatske volilne reforme. Ministerski svet je zakonski načrt vsprejel, ki pride v kratkem pred hrvatski sabor. Domače in razne vesti. Duhovniške vesti. — Kakor se nam poroča iz verodostojnega vira, je ime- novan preč. g. Janez Kolavčič, župnik v Solkanu, za kanonika goriškega stol- nega kapitelja. V stalni pokoj je stopil preč. gosp. •Josip Golja, župnik v Kožbani. Preč\ g. kurat Anton Gleščič se je preselil iz Štanjela na svoj rojstni dom v Oseku. Želimo, da mu domači zrak čimprej povrne ljuho zdravje. Preč. g. Alojzij Fogar, namestni učitelj v osrednjem bogoslovskem se- menišču V Gorici, je imenovan pravim veroučiteljem na c. k. višji gimnaziji v Gorici. „Edinosti'v album! — Volitve so nehale, to najbolj kaže obraz „Edi- nosti". Zadnja dva dni pred volitvijo na Krasu je vihala rokave in se tolkla po prsih, kopičila „odgovore" in gromadila „odprta pisma". Namen je bil dosežen, ambiciji Gregorinovi je bilo ustreženo, da so mu Kraševci pobrali mandat, katerega jim je žaljivo brcnil pod noge. Za volitve v trgih in v veleposestvu je bilo treba še nekoliko poropotati in — »Edinost" se zavija zopet v svoj stari plašč čitanja, požiranja in molčanja. Vsako toliko časa pa si ne more kaj, da ne bi zalučala kamenčka liki kratko- srajčni pobalinček. Tako rninolo soboto. Šla je v Prago k „Narodnim listom" PO argument, katerega jim je sama iz- posodila. Pravi, da „Narodni listy" re- L'strirajo njeno vest, da misli Gregorči- čeva stranka zopet na rezveljavljenje volitev v veleposestvu, in da pristavljajo, da bi to ne bil več političen boj, ampak surovo nasilje. Kakor je kdo informiran o stvari, katere ne pozna, tako sodi. „Edinost" je čeŠki list krivo informirala, zato on krivo sodi. Ako bi „Edinost" ne bila hotoma in vedoma zamolčala nepra- vilnosti in nezakonitosti, katere so zopet zagrešili liberalci pri tej volitvi, ako bi bila n. pr. praškemu listn povedala, da so liberalni kraški magnatje volili v kraški kmečki skupini iz golega strahu da bi Gregorin ne propadel, jn volili zopet v veleposestvu, Cesar volitveni predpisi ne dovoljujejo, potem bi ne bili „Narodni listy" govorili o „surovem nasilju", ampak o upravičenem upošte- vanju pravilnosti volitvenih. Ako si vo- livci dovoljujejo nasilje da volijo, ko nimajo več pravice, je deželnozborski večini dolžnost to nasilje uničiti. Mo- rala pri „Edinosti" je že preveč na slabem glasu, da bi jo mogel naš de- želni zbor upoštevati. Kakor si je „Edi- nost" posteljala, tako leži. Po 16 dneh prosimo, oziroma po- zivamo zopet g. dr. Gregorina, da nam pove ime svojega poročevalca, ki je bil pripravljen priseči, da je žugal bivši deželnozborski kandidat Babič ustreliti svojega protikandidata (dr. Gregorina). Ta poziv ponavljamo, ker bi se radi prepričali, ali ta poročevalec ek- zistira ali ne. Ta zadeva mora seveda zanimati tudi državno pravdništvo. Prvi maj so goriški socialni de- mokratje praznovali s tem, da so ob 10. uri zjutraj z godbo na čelu obšli ne- katere goriške ulice. Našteli smo 60 vrst po 4. Med vrstami smo opazili dr. Tumo, dr. Dermoto in državnega poslanca dr. Ellenbogena. Po obhodu so se zbrali na Telovadnem trgu, kjer je govoril državni poslanec žid dr. Ellenbogen zbranim navzočim, katerih je bilo okoli 500, od katerih pa je bilo najbrže najmanj so- cialnih demokratov in največ radoved- nežev. Žid Ellenbogen je govoril nemški, katerega je razumela le peščica želez- ničarjev iz državnega kolodvora v Go- rico s trebuhom za kruhom privandra- nih delavcev. Večina navzočih ga ni ra- zumela. Govoril je o pravicah delavstva, o meščanskih strankali, ki so nasprot- nice delavcev itd. Na koncu je stavil re- solucijo o 8-urnem delavniku, o pomož- nem delu, ki se mora odpraviti itd. Za njim je govoril Italijan Tuntar italijanski, ki se je pa večinoma pečal z domačimi razmerami. Napadel je go- riški magistrat, ki ni hotel dati na raz- polago socialnim demokratom ljudskega vrta za nedeljsko veselico. Mož se je hudo razburil in zdelo se je, da bi na man pohrustal vse magistratovce, ki so se takrat sprehajali po mestnem vrtu, v katerem je igrala mestna godba. Na koncu je prečital v italijanskem jeziku enako resolucijo, kakor žid Ellenbogen. Slednjič je govoril še dr. Tuma slovenski. Mož je dolgočasil navzoče. Čudno je bilo videti osivelega moža na rdeče pogrnjenem odru. Menda je mož osivel samega dela v prilog delavstvu. Govoril je nekaj o pomladi, a se je vi- delo, da se bliža za njega zima. Tudi on je govoril o avstrijskih bajonetih, ki so pripravljeni ne le za sovražnike izven države, marveč tudi za delavstvo v dr- žavi. Pomiloval je neorganizirano de- lavstvo, ki se pusti voditi od nesocial- cev, posebe je pa še poiniloval naše kmečko ljudstvo, ki je zatelebano v far- ške črne .suknje, ki ga drže v temi in nevednosti. Ponovno je lopnil po naši duhovščini in po našern kmečkem ljud- stvu in zaklicai, naj se vzdrami kmet iz spanja in naj stopi v vrste socialnih demokratov, ki ga rešijo bede. Ne za- rnerimo dr. Tumi, da je izustil take be- sede! Saj je pred leti našo duhovščino povzdigoval v deveto nebo ter rekel, da brez sodelovanja rodoljubne duhovščine se ne da v deželi ničesar narediti. Se- daj je mož presedlal in govoril je, ka- kor mu je pač kazalo. Po navadi! Če bi n. pr. kateri značajen mož tako govoril, bi mu zamerili, Tumi pa pr?,v nič. — Popoldne so socialni demokratje plesali na Fran Josipovem tekališču na Pollijevem prostoru. Zrahljali so si mo- Šnjičke še precej, seveda vse v blagor revnega delavca. In tako se je končal prvi mai. Včeraj je pa marsikaterega socija bolela glava, žepi so pa spet en- krat bili prazni. Izzlvanje na javni mestni ulici ni lepo in ne dela časti nikomur, najmanj li- beralnim inteligentom. Vr nedeljo pred- poludne je sei po Nunski ulici mladenič iz St. Andreža s kolesom z „Orlovim" znakom. Srečal ga je nek član goriške- ga liberalnega kolesarskega društva ter začel žvižgati za njim. Ljudje so se ustavljali in jeli gledati za mlade- ničem, za katerim je liberalec žvižgal. Neolikanec ni imel prav nobenega po- voda za izzivanje. Izzivanje na cesti je kaznjivo. V prihodnje naj ta liberalec pazi, da se ne bo kesal, ko bo pre- pozno... Na nedeljskem shodu socialnih de- mokratov je bila velika večina delav- cev Slovencev, najmanj Nemcev. Kot prvi govornik je nastopil nemški žid in državni poslanec dr Ellenbogen, ki je govoril nemški enc uro. Razumelo ga je jako malo navzočih. Za njim je govoril Lah Tuntar za maloštevilne na- vzoče laške delavce. Šele zadnji, ko je bilo uže poldne, je nastopil govornik za Slovence dr. Tuma, ko je uže mnogo drugih odšlo. Spet zadnji Slovenci. Kaj- pada: Štafaža Nemcem in Lahom! Po stari navadi! Slovencev je bilo na shodu največ navzočih, njih govornik je go- voril zadnji. Tudi zabeležbe vredno! Tudi Narodna delavska organi- zacija je slavila prvi maj s plesom na Katerinijevem vrtu. Koliko je bilo s tem bednemu delavstvu pomagano, o tem molči zgodovina. To narodno delavsko organizacijo komandirajo liberalni go- spodarji. Ako bi padel letos prvi maj na delaven dan, bi morda delavska or- ganizacija ne priredila plesa, ker bi mo- rali člani te organizacije delati, v na- sprotnem slučaju bi jih liberalni gospo- darji pognali iz službe. Sicer pa bi manj zapravili, ako bi delali, kakor pa da bi plesali. Moškim se obeta zlata doba. Na nedeljskih social-demokraških shodih se je govorilo o splošni fn enaki aktivni in pasivni volilni pravici za ženske, ki naj se uvede. To bo zlata doba za moške. Moški h kuhalnici, ženske na županske stolce! Značilno. Tukajšnji laškilist, ka- terega tiska A. Gabršček. „Gazzettino popolare", je te dni priobčil vest, katero je z veseljem ponatisnil tudi „V Eco", češ, da je v peticijskem odseku dežel- nega zbora bila prošnja kmetijskega društva v Červinjanu za podporo. Poro- čevalec te prošnje da je bil Antonelli, ki je predlagal 1000 K podpore, dr. Gre- gorčič pa da je predlagal 2000. — lme- novani list piše, da dr. Gregorčič ne naredi nič za nič in da je radoveden, koliko bo stalo teh 1000 K deželne fi- nance in koliko koncesij so morali dati Lahi dr. Gregorčiču in Slovencem za teh 1000 kronic. Potem pravi list, da laškim liberalcem je vse dovoljeno in da ako bi kaj enakegazagrešili drugi laški zastop- niki, bi bilo to narodno izdajstvo. Tako čitamo v imenovanem laškem listu, ka- terega tiska A. Gabršček. Torej dr. Gre- gorčič ne da nič za nič, in so radovedni Lahi, koliko bo stalo teh 1000 kronic deželne finance. Sedaj pa poglejmo, kaj pravi „SoČa", ki se tiska na tistem Ga- brščekovem stroju kakor „Gazzettino". Ona piše, da je dr. Gregorčič Pajerjev kimovec, da Lahi delajo ž njim kar ho- čejo, da je izdajalec itd. Zjutraj torej tiska A. Gabršček na svojem stroju, da so izdajalci italijanskega naroda laški liberalci, popoludne pa, da je izdajalec slovenskega naroda dr. Gregorčič! Ko- medije pod brusom! Sa) se morajo še krave smejati tej kameleonski pisariji! Hallejev komet se pri nas jako lepo vidi in sicer med 3. in 4. uro zjutraj. V nedeljo zjutraj sc ga je vi- delo nad Nanosom. Rep kometa ni še viden s prostim očesom. Komet je ognjeno rudeč. Otvoritev koperske razstave. — V nedeljo 'je je v Koprti vršila na s!o- vesen način otvoritev deželne razstave istrske v Kopru, katere — kakor znano se vdeležuje le laški de! Istre. Skloptiško predavanje bo v četrtek (Vnebohod) v Št. Andrežu v dvorani g. Petra Lutmana o Bosni in Hercego- vini, Udje plačajo 10 vin., neudje 20 vin^ otroci 10 vin. Posnemanja vredno. Gosp. Ivan Simčič, blagajnik veteranskega društva je nabral med člani svoto 25 K za „Slovensko sirotišče". Bog živi rodo- ljubne dobrotnike! Ravnatelj Južne železnlce baron Chlumecky je stopil po dolgoletnem službovanju v stalni pokoj. Na njegovo mesto pride dvorni svetnik pi. Eger. Nova emisija avstrijske kronske rente. Na podlagi zakona z dne 26. aprila t 1. d. z. St. 80 predal je finančni minister c. kr. poštni hranilnici 4 od- stotno avstr. kronsko rento v nom. znesku K 236,000.000. Poštna hranilnica stvorila je, kakor pri zadnji emisiji, konzorcij bank za oddajo te rente in je pvvabila v isti razven prejšnjih 22 finančnih zavodov tudi avstrijski kreditni zavod avstrijski zemljekreditni zavod in nemško banko v Berolinu. Oficijelni clan omenjenega konzor- cija je zopet tudi Jadranska banka v Trstu, katera sprejema prijave za nove emisije avstrijske kronske rente po ori- ginalnih pogojih pri svojih blagajnah v Trstu in Opatiji. Blagoslovljeuje nove cerkve na Dunaju. V soboto predpoludne je po- svečeni škof Marschall blagoslovil no- vozgrajeno cerkev Matere božje sedem žalosti v Grinzingu. Cesarja je zastopal nadv. Fran Karol. Navzoči so bili tudi mi- nister za uk in bogočastje grof Sttirgkh, soproga ministerskega predsednika ba- rona Bienertha, župan dr. Neumayer in mnogo drugih gostov. Shod v Bači pri sv. Luciji. — V nedeljo ob 4. pop. je bil v Bači v go- stilni g. Pipa shod, ki se ga je udeležila izredno velika množica iz cele okolice. Za predsednika shodu je bil izvoljen preč. g. Razpet za njegovega namestnika pa g. Kovačič. Po pozdravu g. Jos. Fa- biana, ki je shod sklical in po nago- voru g. Razpeta, podeljena je bila beseda g. dr. Pavlici iz Gorice, ki je v daljšem govoru pojasnjeval nauke soc. demo- kracije in razliko mej krščansko-social- nimi nauki in med soc. demokracijo. Ob istem času so v Bači zborovali tudi soc. demokratje. Govoril je dr. Drmota iz Gorice. Udeležba pri tem shodu je bila pa zelo majhna, da se ni splačalo imeti niti govora. Navzočih je bilo poleg nekaj žensk in otrok le ka- kih 15 soc. demokratov. Vse one, ki se nameravajo ude- ležiti o Binkoštih cenenega izleta v Benetke, naj se takoj javijo na dopis- nici uredništvu „Slovenca". Za vse vož- nje, s prenočišči, preskrbo in vstopni- cami je cena 65 K za osebo tako nizka, da v bodoče ne bo mogoče nikdar več izposlovati tako ugodnili pogojev. Za udobnost potnikov je vse tako skrbno urejeno, da bo to pravo vzorno poto- vanje. Vsak, ki se naznani na dopis- nici, dobi natančni načrt potovanja z vsemi podrobnostmi. Zmaga Slovencev v Št. Ilju. Pri volitvi župana so Slovenci zmagali. Za župana v 5t. Ilju je izvoljen Slovenec Thaler. Ubila se je Marija udova Faganel iz Šempasa. Ženica, stara 74 let je dne 1. maja ob 7. zjutraj pristavila lestvo, da gre v podstrešje. Lestva se jej je iz- podmaknila in ženica jepadla na glavo dva metra globoko na kamenita tla, kjer je brez besede obležala mrtva. Kdor želi dobro jesti, Prinošii naj si vcčkrnt isbonw Pvkatete, ki naj bodo napravljene po receptni kujigi Prve kranjske tovarne testenin p //. Jii- strici. Pošlje se vsakontur sastonj in poit- nine pros/o. Iioterijske številke. 30. aprila. Dunaj......28 59 0 SO 54 Gradec .... 50 84 85 41 71 Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici ulica della Croce Stev. 6 Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica della Croce St. 8 (poprej v Kopačevi hiši) se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, naslcdnik Karola Cufer priporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. Lahko zasluzi vsakdo 4dolOKnadan s prodajo za vsakega neobhodno po- irebnega izdelka. Pošljite vaš naslov in 75 vin. v znamkah in vdobili bodete vzorce in navodilo. Tvrdka J. P. 213 DUNAJ, VII. Ma- riahilferstrasse. — Samo pismeno. ZagfobŠka tovarna tvrcike Henrik -Francka sinovi, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izkijučno le iz najboljših sirovin. V V3.S pPld bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z miinčkom, iz zagrebške tovarne. si z.itfa V. Y1162,IS: 9 K. V. TovarniSka znamka. Štev. 1153 Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastauil I. četpfleta, t. j. iubsecbd jauarja, setrnarja ia larca 1909 začne v ponedeljek, 6. junija 1910, ter se bo nadaljevala naslednje de- lavnike in sicer četrtke in pon- deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po- poludne. Dne 8.. 11., 15., 18. in 22. junija bodo v dražbeni dvorani na ogled si. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 5. pop. V Gorici, 22. aprila 1910. 04 raTnateljstva zastavljalnice. Dr. Riijp Kfiri zdravnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u. Specijalist za ženske bolezni. Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran - Joslpovo tekališče 6 (tik lekarne Kürner). JVa^rianilo. ,.Cen(raliia posojllnica regintrovana zadruga z omejeno /avezo" v Gorici naznanja, da bode obre- i stovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 41sJo (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 511°\0 (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo ne- I spremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na raesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. . Pozor! Zlata in srebrna darila za birmance različr\lh vrst, za dečke in deklice, priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi -==------- Ü3.-KOD öllll^OJj urar in trgovec zlatnine m srebrnine. GO HI 6 A - Gospodska ulica štev. 25. - GO RIGA. Gonska zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo prediije pri natiip taetijstili potrel)ščiu in pri prodaji •>x^ %j\r °\^ fcmetijskih prideltov. ^x^ ^x^ ^x^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE v Gorici, TEKAUŠČE JOS. VERPI ST. 32. Hevljapsha zodruga u Mirnu naznanja sL obcinstvu, da je odprla proda- jalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišoe štev. 1 ter se priporoča za obilno narocbo. — Ima v zalogi vsako vrstnega obuvala ter sprejema narocila po •^ zmernih cenah. ~m Pro siva zahtevati listke! Največja trgovlna z železjem GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (Iraverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, iielezno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nlzke, solidna postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, daje kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva aahtevati listke! Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Cenj. dame in gospodje — pozor! Imate že šivalni snoj? Ako ga niniate, omislite si najnovejšo marko „Original- Viktoria" in najboljšega izdelka. Pc dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepri- čania. Da ostane „Original" vedno le najboljsi. , Original Victoria st^oji OelHK) še po 10 letni uporabi brezšumno. Original Victoria stroji so ucpicKosiiivi za luinačo rabo in obrme namene. Original Victoria stroji su .id)|>uprav!iejSi en uuicuio vezenje (rek amnanje). Tvrdka stavi an [itzpolagu strankam učiteljico, ki poučuje u.tz- plačno Original Victoria stroji äi.- iio|I.m>i|$) i/UeieK ^cii üu- sedaj oh},U)jecxih tovaten Za voaK btrojl jamčiva 10 let. Nikdü naj ne zamudi priliKv. 'gieüat si pred nakupom „Ori^inal-^ Victoria" stroje. Edina zaluga „Original- Victorja" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Pucli " orožja, iinuiicije in vseli lovskili priprav pri tvrdki Kersevani & Cuk - Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9. Izdajateli in odtrovorhi urednik Anton R a v cn r. Ticlra \Io^^vrl«o Tirlr»««»ll /^Jw^.. I T .. 1- .^ X 1 X. \