dobrodošli na desnem bregu Mure • j _
J
r
i
glasilo ObčineVeiržsj
marec
-M HV
m m W
županova beseda :: občinski utrip :: razpisi in
olski utrip :: utrip
i utrip R športni ut
rilni kotiček k na
kultura in literatur
naša dediščina
\

: županova beseda
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
Zima, ki se počasi poslavlja, nam prinaša daljše dneve, prva opravila na poljih in vrtovih, prav tako pa se že oziramo za čim večjim. Tudi pri lokalno skupnosti je tako, le da je predhodno potrebno sprejeti proračun za tekoče leto, ki je podlaga za izvajanje vseh občinskih aktivnosti, tudi investicij. Občinski svet se je na zadnji seji seznanil s predlogom proračuna za letošnje leto in ga tudi sprejel ter posredoval v tritedensko javno obravnavo. V občinskem proračunu so predvidena sredstva za izvajanje vseh nalog, ki jih mora skladno z zakonodajo izvajati občina. Prav tako ohranjamo obseg sredstev za delovanje društev, na področju športa in požarnega varstva smo sredstva nekoliko povečali. Pomembno postavko postavljajo tudi javni transferji občanom, ki v največji meri predstavljajo razliko v ceni, ki jo plačujejo starši in ekonomski ceni za varstvene programe v vrtcu, pomembno pa se povečujejo transferji za socialne programe, med katerimi predstavlja
največji znesek in tudi največje povečanje sofinanciranje oskrbe občanov v domovih starejših občanov. V proračunu zagotavljamo sredstva za dokončno poplačilo investicije Izgradnja Murske kolesarske poti in rekonstrukcijo cest v Veržeju. V proračunu sta v letošnjem letu uvrščeni dve pomembni investiciji. Prva je izgradnja Pomurskega vodovoda - Sistem C, kjer je investicija v sklepni fazi. V letošnjem letu je predvidena dokončna sanacija cest in površin v Veržeju, večji del investicije pa je predviden v Bunčanih, kjer se v drugi polovici leta predvideva prehod na oskrbo
- - I
s pitno vodo iz javnega omrež- A ja in dokončna sanacija cest, ki
se bo zaključila s preplastitvijo	«	m
cest s finim asfaltom. Druga večja investicija je ureditev osrednjega parkirišča v Veržeju, ki bo omogočala dovolj kakovostnih parkirnih mest za potrebe prireditev v kulturni dvorani, kot tudi za potrebe pokopališča, cerkve in ne nazadnje tudi trgovine in šolskega kompleksa. Občina je že izvedla javni razpis za izbiro najugodnejšega izvajalca, opravili smo odpiranje ponudb, trenutno smo v fazi preverjanja ponudbe in dokazil in v kolikor bodo postopki normalno stekli, bomo lahko z investicijo pričeli že v marcu. Rok za dokončanje investicije je do konca maja, saj mora Občina do konca junija že zaprositi za nepovratna sredstva pridobljena od pristojnega ministrstva. V proračunu je še nekaj manjših investicij in investicijsko vzdrževalnih del, ki pomenijo izboljšanje kakovosti posamezne infrastrukture in s tem višjo kakovost življenja uporabnikov.
Del sredstev namenjamo tudi pripravi projektne dokumentacije, kjer je med najpomembnejšimi projekti priprava strokovnih podlag in rešitev za reševanje poplavne problematike v Veržeju in Bunčanih. Ko bodo pripravljene strokovne podlage, bomo opravili javno predstavitev in razpravo, v kateri bomo občanom in zainteresirani javnosti predstavili rešitve, jih skupaj dopolnili in nato pristopili k izdelavi izvedbenih projektov, kjer bo to potrebno. Zavedamo se namreč, da do nobenih investicijskih sredstev nismo upravičeni brez ustreznih projektov.
Kot sestavni del proračuna je občinski svet potrdil tudi Načrt razvojnih programov za naslednje štiriletno obdobje do leta 2019, ki v veliki meri odseva smer razvoja naše občine v tem obdobju.
Z nestrpnostjo pa že pričakujemo objavo prvih razpisov iz nove finančne perspektive. Občina se namreč brez uspešno pridobljenih sredstev na javnih razpisih tudi v prihodnje ne bo mogla razvijati z želeno hitrostjo. Kljub slabšim obetom v novem obdobju, predvsem za male občine, pa se bomo potrudili, da bi že naslednje leto pridobili kakšnega od načrtovanih projektov.
Slavko PETOVAR, dipl. ing. agr., župan Občine Veržej
dobrodošli na desnem bregu Mure
Funkešnica
isSN c506-905x. uredniški odbor Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Bojan Ferenc (pomočnik urednika), Alenka Belec, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl, Mateja Žalik Rus. foto na naslovnici Grega Valič. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom & Graf. založnik Občina Veržej. organizacija tiska Salve d. o. o. Ljubljana. naklada 550 izvodov. FUNKEŠNiCA Ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.centerduo.si/tic/node/204 in www.marianum.si.
Občina Veržej
Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej T +358 6 2 58 44 480 F +386 2 58 44 488 E obcina.verzej@sio l.net S www.verzej.si
TIC Veržej - Zavod Marianum Veržej Puščenjakova ulica 1, 9241 Veržej T + 386 2 585 12 69 T +386 51 654 778 E ticverzej@gmail.com S www.centerduo.si/tic
: občinski utrip
ZAPIS S 3. IN 4. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE VERŽEJ
Po konstituiranju občinskega sveta in določitvi odborov
in komisij, se je Občinski svet Občine Veržej do te izdaje številke lokalnega časopisa sestal na dveh sejah.
Na 3. seji občinskega sveta, ki je potekala konec lanskega leta, so člani občinskega sveta obravnavali in sprejeli Program zbiranja komunalnih odpadkov občine Veržej za leto 2015. S programom jih je seznanil Zdravko Lebarič, predstavnik Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer. Predstavil je načine zbiranja komunalnih odpadkov, območja izvajanja javne službe ter vrste odpadkov, pogoje in načine zagotavljanja njihovega prevzema, posebej pa je izpostavil predlog spremembe v koledarju zbiranja komunalnih odpadkov, in sicer, da bodo odpadke, ki so jih do vključno z letošnjim letom pobirali ob petkih, odslej pobirali ob sredah. Vzrok je pridobitev koncesije podjetja v Občini Apače, s čimer je povezana logistika pobiranja komunalnih odpadkov. Lebarič je zatrdil, da bodo občani o tej spremembi obveščeni, kar se je tudi že zgodilo.
4. redna seja je potekala 24. februarja 2014, na njej pa so se člani občinskega sveta podrobno seznanili s prvo obravnavo proračuna Občine Veržej za leto 2015. S proračunom, ki je eden od najpomembnejših aktov, ki jih občinski svet sprejme, se določijo programi občinskih organov in sredstva za izvedbo teh programov. Proračunski prihodki so predvideni v višini 2.183.775,00 EUR, odhodki pa v višini 2.115.727,00 EUR.
Daleč največji prihodki v strukturi prihodkov proračuna so transferni prihodki. Zajemajo transferne prihodke iz drugih javnofinančnih institucij in prejeta sredstva iz državnega proračuna in iz sredstev proračuna Evropske unije. V letošnjem letu se načrtujejo evropska sredstva iz kohezijske-ga sklada za projekt Oskrba s pitno vodo Pomurja - sistem C v višini 703.051,01 EUR in sredstva za investicij o Ureditev osrednjega parkirišča v naselju Veržej v višini 129.645,95 EUR. Po strukturi prihodkov so drugi največji po velikosti davčni prihodki, znotraj teh pa delež dohodnine, ki jo v občini načrtujejo v višini 625.344,00 EUR. Prihodki iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so ocenjeni v višini 71.000,00 EUR.
Z zbranimi prihodki občina pokriva svoje odhodke. Ti se delijo na tekoče odhodke, tekoče transfere in investicijske odhodke. Med tekoče odhodke, ki predstavljajo 14,90 % v strukturi odhodkov, sodijo plače in drugi izdatki zaposlenih,
prispevki delodajalcev za socialno varstvo, izdatki za blago in storitve, plačila domačih obresti ter rezerve. Tekoči transferi predstavljajo 23,75 % vseh odhodkov, v to skupino pa uvrščamo subvencije, transfere posameznikom in gospodinj -stvom ter transfere neprofitnim organizacijam in ustanovam. Znotraj skupine tekoči transferi predstavljajo največji delež transferi posameznikom in gospodinjstvom, kamor uvrščamo finančne spodbude za novorojence, doplačila za šolo v naravi za učence osnovne šole, regresiranje prevozov otrok iz kraja bivanja v kraj šole, regresiranje oskrbe v domovih za ostarele, subvencioniranje stanarin za uporabnike najemnih stanovanj, plačilo razlike med ceno programov v vrtcih in plačili staršev za vrtec, financiranje družinskega pomočnika, storitev pomoč na domu za starejše občane itd. Te odhodke predpisuje država in jih je občina dolžna pokrivati.
Investicijski odhodki so ocenjeni v višini 1.98.993,80 EUR in predstavljajo 56,67 % vseh odhodkov proračuna, predstavljajo pa sredstva za nakup in gradnjo osnovnih sredstev. V letošnjem letu bo občina investicijska sredstva namenila za projekt Oskrba s pitno vodo Pomurja - sistem C (851.973,04 EUR), za projekt Ureditev osrednjega parkirišča v naselju Veržej (200.528,00 EUR), za izvedbo hišnih priključkov v naselju Bunčani (25.912,19 EUR), za plačilo asfaltiranih površin iz leta 2014, asfaltiranje Mlinske ulice in delna sanacija ulice Petra Šoštariča (25.704,84 EUR), za investicijsko vzdrževanje na čistilni napravi Veržej pa ima občina načrtovana sredstva v višini 62.418,00 EUR
Občina Veržej v svojem proračunu zagotavlja tudi sredstva za investicijske transfere. Gre za izdatke občine, ki predstavljajo nepovratna sredstva in so namenjeni plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev, to je za njihov nakup ali gradnjo osnovnih sredstev, nabavo opreme ali drugih opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, za investicijsko vzdrževanje in za obnove. Občina Ver-žej bo v letu 2015 namenila sredstva za izgradnjo murske kolesarske poti - 1. faza (49.759,70 EUR), za investicije v Zdravstveni dom Ljutomer (13.482,00 EUR), za nakup prireditvenega šotora skupaj z občino Križevci (3.006,30 EUR), za sofinanciranje zbirnega centra Ljutomer v višini 5.000,00 EUR ter za druge manjše namene.
Podrobnejše podatke in obrazložitev gradiv, ki jih obravnavajo člani občinskega sveta na sejah, si lahko preberete na spletnih straneh občine www.verzej.si. Zapisal Bojan Ferenc
OPOZORILO!
Že nekaj časa opažamo, da se nekateri po mursko-kolesarski poti, ki poteka po visokovodnem nasipu od avtocestnega priključka Vučja vas do Veržeja, vozijo s štirikolesniki ali pa jo uporabljajo za treniranje kasačev ali ježo konjev. Taka uporaba kolesarske poti je strogo prepovedana. Kolesarska pot je bila zgrajena s pomočjo sredstev davkoplačevalcev in težko pridobljenih sredstev iz evropskih skladov in je namenjena uporabi kolesarjev in sprehajalcev, zato je skrajno neodgovorno, da jo z nedovoljeno uporabo nekateri uničujejo. V primeru, da se bodo taka dejanja nadaljevala, bomo povzročitelje prijavili pristojnim organom.
OBČINA VERŽEJ
3 Funkešnica 1/2015
: občinski utrip
INTERVJU: SARA ROJNIK
----uma, uraia
V Zella Bowling & Squash Center
Tokrat smo se pogovarjali s Saro Rojnik, ki sije po zaslugi odličnih rezultatov na squash turnirjih v letu 2014 prislužila naziv športnice leta Športne zveze Ljutomer. Ujeli smo jo ravno pred odhodom v Latvijo, kjer bo na WSA turnirju, sicer že sedmem v letu 2015, lovila že svojo letošnjo peto zmago. Sezona seveda traja že od lanskega septembra, Sara, sicer uspešna študentka tretjega letnika kineziologije na Fakulteti za šport v Ljubljani, pa statusu aktualne državne članske prvakinje primerno drži prvo mesto na uradni slovenski squash jakostni lestvici.
Sara, s športom si bila že od nekdaj tesno povezana. S katerim športom si začela in kdaj?
Tako je, brez aktivnega treniranja vsaj ene športne discipline skorajda ni minil noben teden v mojem življenju. Ko sem bila v srednji šoli nekaj časa brez rednih športnih treningov, mi je postalo kar dolgčas, zato sem hitro poskusila kaj novega. Sicer pa sem se najprej srečala z atletiko. Na treninge me je že v prvem razredu osnovne šole prijavila moja starejša sestra Silvija. Naš trener je bil Tone Šterman, ki je bil tudi moj športni pedagog v osnovni šoli in je bil eden ključnih ljudi, ki me je vodil na športni poti. Zares ima poseben čut za mlade športnike, ki jih zna usmerjati in motivirati ter v njih poiskati pravi talent.
Preizkusila si več disciplin, tako v atletiki kot v ekipnih športih, obiskovala pa si tudi glasbeno šolo, mar ne?
V nižjih razredih osnovne šole sem predvsem tekla. Takrat še ni tako pomembno, s katero disciplino se ukvarjaš, vse temelji še na igri. V četrtem razredu sem pričela trenirati tudi odbojko, v sedmem pa sem se v atletiki specializirala za skok v daljino. Takrat sem se tudi včlanila v AK Panvita. Kmalu sem k skoku v daljino dodala še šprint. Ves ta čas sem hodila tudi v glasbeno šolo, kjer sem igrala prečno flavto, tako da mi zares ni bilo dolgčas.
Kako se je tvoja športna pot razvila po vpisu v srednjo šolo?
Po vpisu na Gimnazijo Franca Miklošiča v Ljutomeru sem se pravzaprav še resneje začela ukvarjati z atletiko. Osredotočila sem se predvsem na tek na 800 metrov. V tretjem letniku sem zaradi poškodbe kolena, pa tudi pomanjkanja motivacije opustila treninge. Kmalu mi je postalo dolgčas in v četrtem letniku sem se odločila, da poskusim squash.
Kako si prišla na idejo, da bi resno trenirala squash? Morda zaradi bližine igrišča, ki je od tvojega doma oddaljeno le nekaj metrov?
S squash sem se spoznala že v osnovni šoli. Tudi s tem športom sem se srečala po zaslugi sestre Silvije, ki je hodila igrat in me je včasih vzela s seboj. Naš sosed Zoran Repija, znan odličen igralec squasha, je že v osnovni šoli organiziral ure squasha, pozneje, ko pa sem hodila rekreativno igrat pa je tudi on odigral pomembno vlogo pri moji odločitvi za resnejši trening. Vso opremo sem namreč že imela, saj so mi jo starši kupili že v osnovni šoli, Zoran pa mi je ponudil svoje mentorstvo. In tako sem začela hoditi na turnirje.
PRIZES:
SA Challenger Event) and trophies
Foto: osebni arhiv
Vpis na Fakulteto za šport je bil nekako logična odločitev...
Seveda. Najprej sem se vpisala na pedagoško smer, pozneje sem se preusmerila na kineziologijo. S treningi squasha sem nadaljevala. Takrat sem se pravzaprav še resneje lotila. Delala sem na inštitutu za šport preko študentskega servisa in si tako priskrbela potrebna sredstva za financiranje treninga in turnirjev, saj moramo večino stroškov še vedno kriti igralci sami. Moj trener je postal Goran Vučkovic, trenirati pa sem pričela po petkrat na teden.
In uspehi niso izostali. Kateri pomeni vrhunec tvoje športne poti?
Sigurno je zelo pomemben naslov državne prvakinje, a tudi nekaterih drugih zmag se rada spominjam, recimo iz turnirjev v Zagrebu, Ljubljani in na Bledu iz lanskega leta, ali pa iz Škofje Loke pred kratkim. Tudi denimo 2. mesto iz močnega mednarodnega turnirja v Beogradu ima posebno mesto, pa lansko tretje mesto na državnem prvenstvu.
Kako pa uspevaš usklajevati svoje športne aktivnosti s predavanji in izpiti?
Imam status kategoriziranega športnika študenta in sem upravičena do polovične odsotnosti iz obveznih ur, zato je po eni strani nekoliko lažje, po drugi pa moram to nadoknaditi. V prihodnje bi se rada ukvarjala s športno rehabilitacijo.
In načrti za naprej?
Nimam še jasno začrtanih ciljev in ambicij, predvsem ne dolgoročnih. Za bližnjo prihodnost si želim oditi na prakso v London, kjer bi tudi trenirala in hodila na turnirje po svetu. London je namreč ena izmed svetovnih prestolnic squasha. Rada bi se odpravila še kaj v Kanado, kjer sem lani poleti preživela dva čudovita meseca, ampak tam squash ni tako priljubljen šport, zato tam ne bi trenirala. Puščam odprte možnosti.
Squash se poteguje za naziv olimpijske discipline. Nazadnje je spodletelo, kakšne so možnosti za naprej, razmišljaš tudi o nastopu na Olimpijskih igrah?
Nazadnje so ponovno sprejeli rokoborbo. Za naslednji cikel, leta 2020 squashu dobro kaže. Sama bi si seveda želela nastopati na tako velikem tekmovanju, to so sanje vsakega
4 FGnkešnica 1/2015
: občinski utrip
: razpisi in projekti
športnika, a vendar je časovno to še preveč oddaljeno za kakršnekoli napovedi. In konec koncev je usoda squasha kot olimpijske discipline še v rokah Mednarodnega olimpijskega komiteja, zato se s temi mislimi preveč ne obremenjujem.
Še vedno si članica Squash kluba Veržej, mar ne? Je zanimanje sponzorjev tudi na podlagi zadnjih uspehov kaj naraslo?
Tako je, že od samega začetka sem članica domačega kluba iz Veržeja, kljub temu da treniram v Ljubljani in Ško-fji Loki. Po naslovu državne prvakinje sem pridobila nekaj sponzorjev, da. Moj opremljevalec je postal Prince, pa tudi Dr. Food, ki skrbi za prehrano. Nekaj denarnih sredstev prispevajo tudi lokalna podjetja, a vse skupaj še zdaleč ne pokrije celotnih stroškov sezone.
Sara, hvala za pogovor in obilo uspehov tudi v prihodnje.
Vito Šadl
MINISTRICA ZA OKOLJE IN PROSTOR V VERŽEJU NA SREČANJU S POMURSKIMI ŽUPANI
Konec februarja se je Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor Republike Slovenije, skupaj s svojimi sodelavci iz ministrstva mudila v Veržeju, kjer se je srečala z župani tistih občin, katerih prebivalci živijo ob reki Muri. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki Zavoda za varstvo narave Republike Slovenije, Agencije Republike Slovenije za okolje, Regionalne razvojne agencije Mura iz Murske Sobote ter državna poslanca iz vrst DeSUS, Marjana Kotnik Poropat in Franc Jurša.
Župani pomurskih občin so na sestanku od Ministrstva za okolje in prostor (MOP) zahtevali:
1.)	da ministrstvo pospešeno nadaljuje z nujnimi sanacijskimi deli na reki Muri in njenimi vodotoki, skladno s prejetim akcijskim programom;
2.)	da se v proračunu trajno zagotovijo zadostna finančna sredstva za izvedbo nujnih vzdrževalnih in sanacijskih del na porečju reke Mure;
3.)	da se zagotovijo finančna sredstva za pripravo celovite hidrološke in poplavne študije za reko Muro, ki bo podlaga za načrtovanje potrebnih ukrepov in se čim prej pristopi k njeni izdelavi;
4.)	da se preuči možnosti vključitve in izvedbe nujnih investicijskih del na porečju reke Mure v okviru prednostne naložbe 5a »Podpiranje naložb za prilagajanje podnebnih spremembam, vključno s pristopi, ki temeljijo na ekosistemu,« potrjenega Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.
Zapisal Slavko Petovar
UREDITEV OSREDNJEGA PARKIRIŠČA
V Veržeju bodo ponovno zabrneli stroji. Občina Veržej bo s tem pristopila še k tretji etapi ureditve osrednjega dela naselja; po ureditvi parka Slavka Osterca ter ulic v neposredni bližini bo nastalo novo parkirišče, ki bo omogočalo parkiranje.
Kot osnovni cilj predmetne investicije predstavlja ureditev parkirnih površin v osrednjem delu naselja Veržej v neposredni bližini osrednjega trga, pokopališča, župnijske cerkve, trgovine z živili, okrepčevalnice in pošte. S končno urejenostjo tega območja se bo ustvarilo prijetno vaško središče za vse krajane Veržeja ter obiskovalce, na ta način pa se bodo ustvarile razmere za kakovostno bivanje. Cilji predmetne investicije so:
-	novogradnja parkirišča za 62 osebnih avtomobilov s pločnikom in dovozno cesto v velikosti 3.100 m2,
-	z ureditvijo parkirišča bo prišlo do večje prometne varnosti tako za motorni promet kot za pešce (domačine in turiste) na območjih, kjer so doslej parkirali svoja vozila (na bankinah ob cestah),
-	izgradnja javne razsvetljave osrednjega parkirišča,
-	odvodnjavanje voda s parkirišča (meteorna kanalizacija),
-	izboljšanje podobe osrednjega dela naselja Veržej in s tem večja turistična privlačnost.
Ker je zemljišče v območju varstva kulturne dediščine, je bilo potrebno pri projektiranju upoštevati pogoje, ki jih je izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine Območna enota Maribor.
Občina Veržej je že izvedla javno naročilo za izbor najugodnejšega izvajalca gradbenih del, a ker odločitev o izboru v trenutku pisanja tega članka še ni pravnomočna, vam še ne moremo sporočiti, kateri izvajalec bo izvajal gradbena dela. Vrednost gradbenih del znaša okrog 160 tisoč evrov, dela pa bi naj bila zaključena do 15. maja 2015.
Na TEM mestu bo urejeno Novo PARKiRiŠčE zA 62 osEBNiH
voziL.
OBVESTILO - prodaja kmetijskih zemljišč in gozdov
Občina Veržej prodaja kmetijska zemljišča in gozd na območju Občine Veržej (parc. št. 2122/1, 884/1, 884/2, 490, 491, 492, vse k.o. Veržej). Ponudba za prodajo zemljišč je objavljena na oglasni deski Upravne enote Ljutomer. Zainteresirani kupci morajo dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe prodajalcu in upravni enoti.
5 FGnkešnica 1/2015
: turistični utrip
29. DRŽAVNI FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA
Turistična zveza Slovenije in Zavod RS za šolstvo sta v sodelovanju z regijskimi turističnimi zvezami in pod pokroviteljstvom javne agencije SPIRIT tudi v letošnjem šolskem letu razpisala 29. državni festival Turizmu pomaga lastna glava. Tema festivala je bila Zgodbe turizma. Sodelovanje na festivalu je vključevalo izdelavo turistične naloge in predstavitev turističnega proizvoda na turistični tržnici.
Na festivalu Turizmu pomaga lastna glava je sodelovala tudi OŠ Veržej z nekaj učenci 8. in 9. razreda. Naslov naše turistične naloge in same zgodbe se je glasil Leščeček. Zanjo smo se odločili, ker je Leščeček dandanes v Verže-ju še kako živ in še zmeraj opravlja nalogo varuha, čeprav nekoliko drugače kot nekoč. Z zgodbo Leščeček smo bralca popeljali po Veržeju in njegovi okolici. Ob prebiranju zgodbe smo želeli, da bralec začutili utrip našega kraja in njegovih prebivalcev, kakršni so bili nekoč in so še zmeraj, da spozna že obstoječe turistične proizvode: Narcisne travnike, Muro in njene mrtve rokave, učno gozdno pot »Mrtvice reke Mure«, Cerkev nadangela sv. Mihaela, Babi-čev mlin na Muri in kulturno življenje pri nas - Folklorno in vokalno skupino Leščeček ter prireditev »Mesec narcis«. Vključitev obstoječih turističnih proizvodov, znamenitosti kraja v zgodbo, naj bi bil tudi osrednji namen zgodb turizma. Prav tako smo bili mnenja, da je lahko sama zgodba Leščeček turistični proizvod, ki jo lahko pripovedujejo člani Folklorne in vokalne skupine Leščeček vsem, s katerimi se srečajo in jim tako odgovorijo na največkrat postavljeni vprašanji, kaj pomeni Leščeček in od kod prihajate. Hkrati smo menili, da najmlajše generacije velikokrat premalo vedo o preteklosti svojega kraja, njegovih prebivalcih in znamenitostih ter naravnih danostih, ki nas obdajajo in lahko s tovrstno zgodbo pri njih najlažje vzbudimo njihovo zanimanje. Ker pa nas sosedje radi dražijo z bučo (tikvo), s katero naj bi nekoč jahali po Muri in nam še dandanes pravijo, da smo posebneži med Prleki, pa smo se odločili, da bo takšna tudi naša zgodba: hudomušna, drugačna in zapisana v barviti prleški govorici.
Preden smo z učenci napisali zgodbo, smo v šoli izvedli anketo, v katero so bili vključeni učenci od 4. razreda naprej. Z anketo smo želeli ugotoviti ali učenci Leščečka poznajo in z njihove strani pridobiti še kakšno informacijo oziroma mnenje za zgodbo. V anketo je bilo zajetih 72 otrok. Rezultati so pokazali, da 56 % učencev meni, da svoj domači kraj dobro poznajo. Kar 92 % učencev je že slišalo za Leščečka. Učenci so ga tudi zelo podobno opisali. Z njim so najpogosteje povezovali Folklorno in vokalno skupino Leščeček, narcisne travnike in Babičev mlin na Muri. Če bi morali anketirani učenci sami napisati zgodbo z naslovom Leščeček, bi vanjo največ učencev vključilo tudi prav prej omenjene znamenitosti: Narcisne travnike, Folklorno in vokalno skupino Leščeček ter Babičev mlin. Ugotovitve raziskovalnega dela naloge so se nam zdele zanimive in smo jih zato upoštevali pri oblikovanju turističnega proizvoda, torej zgodbe Leščeček. Ker pa smo morali za pred-
stavitev na turistični tržnici tudi sami izdelati nekaj izdelkov (turističnih proizvodov), smo tudi pri izdelavi le-teh upoštevali predloge anketiranih učencev. Tako smo izdelali magnetke iz gline (narcise in Leščečke), ogrlice narcise, razglednico Veržeja, žepne koledarje z motivom Leščečka, zloženko s katero Leščeček vabi v Veržej ter »film« o Verže-ju. Svojo turistično nalogo in turistične proizvode, izdelke, ki se nanašajo nanjo, smo nato predstavili še na turistični tržnici v Mercator centru v Mariboru. Za svojo turistično nalogo in predstavitev na tržnici smo prejeli srebrno priznanje. Seveda pa je bilo v samo izdelavo turistične naloge in predstavitev na turistični tržnici vloženo veliko časa in truda vseh sodelujočih. Za pomoč se posebej zahvaljujemo likovnemu pedagogu Marijanu Šadlu, računalničarju Sašu Hladnu, kuharicam OŠ Veržej, zaposlenim v pralnici naše šole, Vokalni skupini Leščeček za izposojo oblek, Občini Veržej za fotografije, g. Juretu Legenu (Legoart) za tiskanje razglednic in žepnih koledarjev, TlC-u Veržej, Centru DUO, g. Magdiču iz Bunčan, B. Seršenu in vodstvu šole.
Zapisala mentorica projekta Ksenija Seršen
BOŽIČNA VAS BANOVCI
V mesecu januarju 2015 je v Termah Banovci potekala zaključna prireditev Božične vasi.
Prijetno druženje je potekalo še v božičnem ambientu term, s prijetnim programom ter pogostitvijo. Vsakemu izdelovalcu jaslic je bila podeljena nagrada v obliki kopalnih kart.
Z velikim veseljem ugotavljamo, da se število jaslic povečuje. Jaslice so vsako leto bolj dodelane in postavitev je vsako leto bolj izražena z novimi idejami. Vaščani Banov-cev se v teh prazničnih dneh potrudijo in s tem pripomorejo k prepoznavnosti te naše male prleške vasice.
Vaščani in člani TD v sodelovanju s termami poskrbijo, da se v tem času vedno kaj dogaja - božični koncert na vasi, razne prireditve v termah, kakor tudi vsakodnevno kuhanje napitkov pred gasilskim domom.
Skupaj zmoremo več, zato hvala vaščanom, Termam Banovci, Občine Veržej in Zavodu Marianum, da nam vsako leto uspe, da se izboljšujemo.
Naj bo lepa hvala vsem, vzpodbuda za naprej.
Predsednica TD Banovci
6 Funkešnica 1/2015
: turistični utrip
: kultura in literatura
POZDRAV IZ TERM BANOVCI
Dobrodošla pomlad, ki nas iz dneva v dan pozdravlja z vedno daljšimi dnevi, svežimi jutri, barvitimi sončnimi zahodi, kar je moč občutiti tudi v Termah Banovci. Poskrbeli bomo za to, da se boste pri nas dobro počutili in se rade volje vračali v objem banovskih sončnih žarkov in termalne vode. Četrtek je v Termah Banovci dan za upokojence, ko za njih pripravljamo poseben dan z ugodno ponudbo kopanja. Željni razvajanja v savni se lahko v pleškem svetu savn razvajajo vsak dan s programi ob pivu, sadju, čokoladi, jogurtu, cimetu, citrusih od 16.00. ure; ob petkih in sobotah pa se razvajanje podaljša vse do polnoči. Dvakrat mesečno pa se lahko prepustite posebnemu savnanju ob polni in prazni luni, ki blagodejno vpliva na človekovo telo in dušo. Poskrbeli bomo tudi za Vaše najmlajše in jim ob praznovanju rojstnega
dne pripravili nepozabno doživetje, ki se ga bodo še dolgo spominjali. Le kdo se ne bi zabaval z Banovičko ali gusarjem Edijem ob iskanju skritega zaklada, palačinka partyju, poslikavi obraza in še marsičem? Dragi možje, v mesecu marcu - mesecu žensk, pa imamo kar nekaj idej za razvajanje Vaših boljših polovic, ki jih lahko povabite v romantično kopel v dvoje »Pri gozdni vili« ali pa ji podarite odličen banovski »sladki poljub« - novi sladici v kozarcu. Trenutki, ki jih preživimo skupaj z bližnjimi, so enkratni in neponovljivi. V Termah Banovci bomo za Vas ob Vaših posebnih slavjih kot so krsti, obhajila, birme, rojstni dnevi, poroke in posebna slavja pripravili čudovito doživetje, ki se ga boste še dolgo spominjali.
In ne pozabite - sreča je kot ogledalo. Smeji se Vam, če ga gledate nasmejano! © Delite Vašo srečo z nami v Termah Banovci!
Petra Mertik, vodja animacije
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU_
Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal; srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi.
(dr. France Prešeren)
Slovenci smo eden redkih, če ne morda kar edini narod, ki ima praznik kulture za državni praznik. 8. februar je slovenski kulturni praznik - Prešernov dan, ki obeležuje spomin na smrt našega največjega pesnika in ga kot praznik slovenske kulture praznujemo že od leta 1945.
V naši šoli se zavedamo, da je bila prav kultura vir naše narodne identitete skozi zgodovino, zato jo vseskozi na različne načine skušamo približati mlademu rodu in jim ozavestiti pomembnost in veličino slovenske kulturne dediščine.
S praznovanjem kulture smo začeli že konec januarja, ko so si učenci predmetne stopnje ogledali v Ljutomeru muzikal Romeo in Julija. Z učenci razredne stopnje pa smo se odpravili v Mursko Soboto na ogled predstave Juri Muri v Afriki.
6. februarja smo v počastitev praznika pripravili kulturni program v avli šole. Tokratno proslavo je začel pevski zbor, ki je zapel državno himno, Prešernovo Zdravljico. Nastopajoči recitatorji so predstavili življenje našega poeta in deklamirali njegove pesmi. Program so z glasbenimi vložki popestrili učenci glasbene šole in šolski zbor, ki ga vodi Zoran Repija.
Prireditev je multimedijsko popestril Sašo Hladen.
Zalika Horvat, organizatorka prireditve Avtor fotografij: Staš Rudolf
KAM
Pod drevesom fant leži. Ves obupan premišljuje. Zapre oči in se sprašuje:«Kam?«
Okrog sebe sliši milo ptičje petje, glasno žuborenje potoka, piskanje piščali pastirja, a obupno še naprej premišljuje.
Izbira je kot pot,
Prvo predstavlja žalost in obup, drugo pa veselje in srečo.
Fant izbral je drugo razpotje, tisto, ki ga danes osrečuje. Tudi ti postavljen boš pred izbiro dobro razmisli, katero boš izbral!
7 FGnkešnica 1/2015
:: kultura in literatura
PRIJATELJSTVO
Ker je prijateljstvo zelo pomembno tudi našim otrokom, so o tem razmišljali in pisali kmalu po novem letu. Že kot majhen sem spoznal svoje še danes dobre prijatelje. Hitro smo se ujeli, saj smo se skupaj imeli zelo dobro. Že od nekdaj mi je všeč, da se zraven njih dobro počutim. Lahko si zaupamo svoje skrivnosti, smo pošteni, ne pustijo me na cedilu. Najboljše pri vsem pa je, da se znamo vsi skupaj nasmejati. Spomnim se dogodka, ko smo pri Nejcu gledali prizor iz nekega filma, kjer se igralec ni in ni mogel smejati. Zelo se je trudil, celo silil se je k smehu. Vse skupaj je šlo tako daleč, da so na koncu tekle solze od smeha, a ne njemu, temveč nam. Njegovo umetno smejanje, spuščanje glasov, je postalo tako smešno, da smo se zvijali od smeha. Svojih prijateljev nebi zamenjal. Poleg tega, da se lahko z njimi zabavam in da mi stojijo ob strani, se mi zdi zelo pomembno tudi to, da me ne razočarajo in jim lahko zaupam, čeprav sem v zavodu. Do mene so ohranili isti odnos, kot smo ga imeli prej. Pri tem pa mi je še posebej pomembno, da me spoštujejo ter pokličejo, ko sem doma.
Blaž V.
Torej, izbiranje prijateljev... Je to tisto, kar nam dela težave, nas spravi v nejevoljo, nas razočara in nas tudi o marsičem nauči? Mislim, da bi se lahko vsaj eno od vsega naštetega vezalo na to temo.
Včasih nam je žal, da smo izbirali napačno, ali nepremišljeno, pravilno ali nepravilno, pametno ali neumno, vendar vsaka odločitev je bila naša. Mislim, da je res, da se včasih prehitro odločimo, in niti dobro ne premislimo. Včasih si izberemo takšne prijatelje, ki nam niso všeč, so pa všeč marsikomu drugemu. Včasih izberemo tiste prijatelje, s pomočjo katerih bi lažje prišli bližje k nekomu drugemu. Torej mislim, da ne izbiramo vedno pametno. Tudi če se skregamo s prijateljem in ga hočemo prizadeti, poiščemo tistega, s katerim se ta prijatelj ne razume najbolj.
Če vprašate mene, sem se marsičesa naučila in zato tudi izbiram drugače kot marsikdo drug. Skozi zadnji dve leti, ko sem imela precej problemov doma, v šoli, na policiji, v klubu, sem videla, kdo so bili tisti pravi kolegi. Imela sem precej različnih prijateljev, ki sem jih delila v različne kroge npr.:
fine punce, pridni otroci, fejmiči, sošolci, starejši nerazumljivi ljudje, tisti, ki so vedno imeli "opcije", torej po domače drogeraši, tisti pred katerimi nas starši vedno opozarjajo -slaba družba. Skušala sem biti previdna, a sem naredila napako, zaupala sem fantu, ki me je prizadel. Ni bil moj fant, je pa bilo nekaj več kot le prijateljstvo. Žal mi je bilo, nisem pa se prenehala družit z njim, tudi če me je izdal in sem zaradi tega morala hoditi v obupu in sramu po Mariboru. Sem pa se zavzela za zbiranje pravih prijateljev in si preprosto rekla, da nikoli ne zaupaj fantu, če ga ne poznaš dovolj dobro. In če ti ne bo odgovarjal in te skušal prepričati v eno, mu ne verjemi. Zaupaj samo nekomu, ki ga dovolj poznaš in veš, da te ne bi prizadel. Torej punce, po pameti! Če se sprašujete, kako sem se rešila sramu in posmeha, vam povem, da sem nehala reagirati na to. Prijatelji niso tisti, ki ti govorijo, da jim lahko zaupaš in te neprestano poslušajo, so tudi tisti, ki ti zaupajo nekaj svojega, se smejijo s teboj, se norčujejo iz samega sebe in so s tabo tudi takrat, ko so vsi proti tebi. Vso srečo pri izbiranju »pravih prijateljev«.
Karolina A.
S prijatelji rad igram nogomet. Rad jim pomagam in oni meni. Zelo so prijazni in se ne tepejo. Radi se družimo. Največkrat se družimo na igrišču. Hodimo v isti razred. Pri njih cenim spoštovanje do ljudi. Radi se vozimo s kolesi. Pri prijateljih mi veliko pomeni njihovo spoštovanje in to da ne lažejo.
Kristjan V.
Zaradi dobrih prijateljev se počutim dobro, ker vem, da jim lahko zaupam. Najbolj všeč mi je, da stopimo vedno skupaj in drug drugega branimo, da ne zaidemo v težave. Prijatelji me tudi spodbujajo za šolo.
Prijateljstvo mi pomeni:
—	da si lahko zaupaš,
—	da ti vedno nekdo stoji ob strani,
—	da te nikoli ne bodo prizadeli.
Tadej Š.
Prijateljstvo mi pomeni življenje, ker če nimaš prijateljev, težko živiš. Če pa imaš prijatelje, je življenje lepše. Na primer, če nimaš dovolj denarja, ti lahko prijatelj malo denarja posodi.
Leon V.
Prijateljstvo mi pomeni zelo veliko, ker lahko tej osebi veliko zaupam. Pravi prijatelj je tisti, ki te spodbuja k dobrim delom in te tolaži, ko si slabe volje.
Aleksander B.
Prijateljstvo mi pomeni:
—	da me nekdo osreči,
—	da jaz osrečim druge,
—	da sem zunaj,
—	da se igramo.
Kenan H.
PiA L.: PRIJATELJI
8 FGnkešnica 1/2015
:: kultura in literatura
NASTOP V DOMU STAREJŠIH V GORNJI RADGONI
Z gledališko skupino smo šli v Radgono v Domu starejših občanov. Tam smo za varovance Doma predstavili našo predstavo o kulturnem dnevu ter v spomin na dr. Franceta Prešerna. Zgodba govori o Urški, ko je prišla v svet Povodnega moža.
V Domu mi je bilo prijetno, saj sem videla, da smo starejšim polepšali dan. Splačalo se je.
Pia L.
Nastop v Domu starejših v Gornji Radgoní
PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU
Pri nas v Vzgojnem Domu Veržej že tradicionalno prirejamo kulturno prireditev v počastitev kulturnega praznika, 8. februarja. Letos smo si ogledali gledališko predsta-
vo o Urški v svetu Povodnega moža, ki nam jo je pripravila naša gledališka skupina. Imeli smo tudi kviz o Francetu Prešernu in razglasili nagrajence Prešernovega natečaja.
Meni se je prireditev zdela čudovita, še posebej ob koncu kviza, ko smo čakali na razglasitev zmagovalcev. Dobili so veliko knjig in celo košaro sadja. Vsi ostali so dobili to-lažilne nagrade. Užival sem, ko smo reševali kviz in odgovarjali na vprašanja. Predstava bi bila lahko bila bolj živa, ampak mi je bila vseeno všeč.
Lukaš S.
Meni je v igrici najlepše zaigrala Karolina. Bila je lepa. Meni osebno se je zdela kot pravljična vila. Malo pretiravam, vendar upam, da mi ne bo zamerila.	DJ
Prireditev ob kulturnem prazniku
9 FGnkešnica 1/2015
:: kultura in literatura
PREŠERNOV NATEČAJ
v
Ze tradicionalno v Vzgojnem zavodu konec januarja prirejamo Prešernov natečaj. Tokrat so otroci in mladostniki pisali o temi Moja življenjska zgodba - kdo sem jaz - kdo verjame vame? Tukaj predstavljamo le izbor številnih prispevkov, ki smo jih zbrali.
Nekdo pomemben
V življenju se srečujemo z mnogimi osebami v različnih situacijah. Spoznavamo se, se zbližujemo in se veselimo, vendar dostikrat tudi razočaramo. Vsak ima nekoga, ki ga sprejema, posluša, pomaga, včasih tudi razjezi ali nasmehne. Rajši imam enega pravega prijatelja, kot pa sto tistih, ki pridejo in odidejo. Prijateljstvo je najlepše čustvo in najdragocenejša stvar, ki jo človek lahko dobi. Brez prijatelja sem čisto drugačna oseba. Ker čisto vsak potrebuje nekoga, ki mu popolnoma zaupa. Pravi prijatelji te branijo, spoštujejo tvoje odločitve, ti svetuje, ko se ne znaš odločiti, te nasmeji, ko si slabe volje. Pravega prijatelja lahko pokličeš kadarkoli. Srečen sem, da imam takšno osebo, ki pa ni čisto brez napak. Zato mi je lepše, ker se lahko tudi kregava, naslednji hip pa se ponovno pobotava in se vsemu nasmejiva. Že od zgodnjega otroštva se druživa. Postal je zelo pomembna oseba v mojem življenju.
Luka Šp.
Kdo verjame vame?
Vame verjamejo moji starši. Verjamejo, da bom v življenju uspel. Vame verjamejo moji sošolci. Verjamejo, da se bom potrudil. V mene verjame tudi moja prejšnja šola, da bom premagal ovire v življenju. V mene verjameta tudi moja babica in dedek. Verjameta, da bom priden in da se bom potrudil v življenju.
Rok Trkaj
Kdo verjame vame?
Kot vam naslov pove, bom pisal o upanju in zaupanju. No edina oseba, ki nikoli ni in upam, da tudi nikoli ne bo izgubila upanja nad mano, je moja mami. Čeprav se mi zdi, da me je poslala v tri vzgojne ustanove kot kazen, tega ni mislila tako, ampak je hotela, da to upanje nad mano, ki ji je ostalo ne bo izginilo.
Ja, včasih sem mislil, da upanja za mene na tem svetu več ni. Torej sem se začel obnašati tako... ne nisem ponosen na niti eno slabo dejanje, ki je mojo mamo prizadelo. Ne vem kakšen »kreten« sem bil lahko, da sem delal takšne »kozla-rije«. Sploh se nisem zavedal, da za vsako mojo veliko napako nasrka tudi moja mama. Nikoli je nisem mislil prizadeti, ampak ko sem delal lumparije, očitno nisem mislil na mojo mamo. NOBEN ji ni škode delal, edino jaz, ko so jo vsak dan učitelji, vzgojitelji, celo ravnatelj klicali. S svojimi dejanji sem prišel tako daleč, da je moja mama včasih vsak večer jokala pred spanjem. SAJ SEM JAZ KRIV! Kriv sem tega, da nisem bil spoštljiv do nje. Ko sem to spoznal, sem se začel samopo-škodovati. Ni pomagalo, niti meni, niti njej. Celo poslabšalo
je vse. Katera mama pa ne joka, ko se njen sin »reže«? Potem sem se odločil: »Moja mama je najboljša na svetu in to ji moram tudi pokazati!«. Prej nisem nič delal, igral sem igrice na PS in računalniku, ležal, jedel, pil, hodil okrog, a mami nisem pomagal pri delu. Od trenutka, ko mi je naredilo »klik« v glavi, pa se je spremenilo. Začel sem ji pomagati, skrbeti, se lepše obnašati. Ampak to bi se moralo zgoditi že prej, ker mi je vedno stala ob strani, ni važno kakšne stvari sem počel ali bil nesramen do nje. Moja mama je edinstvena, nikjer na svetu ji ni enake. Vsak sin bi mogel tako misliti! Mama kot mama. Ko ji rečeš/če ji rečeš, da jo sovražiš, se zavedaj, da je ta ženska, prav ta posebna ženska, ki te je spravila na svet in skrbela zate, v dobrem in slabem, vedno zate nekje tem in ji ni NIKOLI vseeno zate ©. Moja mama je kot sonce - moj svet se okoli nje vrti.
R.M.
Moja življenjska zgodba
Rodila sem se 1.2.2000 v porodnišnici v Postojni. Sedaj imam 15 let. Ko sem bila majhna, sem bila baje pravi mali razgrajač. Pretepala sem fanta. Verjetno zato, ker so mi bili všeč. Bila sem tudi zelo razvajena punčara, kar mi je pa kasneje povzročalo veliko težav. Mislim resno? Verjetno si nihče, ki je bil blizu moje družine ni mogel predstavljati, da bo tako. Saj smo »navzven« delovali kot popolna družina. Še sedaj se včasih spomnim našega zadnjega skupnega božiča. Na žalost se mi dozdeva, kot bi bilo včeraj. Vendar ne vidim razloga, da bi objokovala in se pretirano ukvarjala s tem, kar se je zgodilo v preteklosti. Verjemite veliko lažje se je ukvarjati s sedanjostjo, saj imaš nanjo vpliv! Za vse tiste, ki me ne poznate dobro (marsikdo me ne pozna dobro)... Brez skrbi, spuščam blizu sebe! No ja, nisem od nekdaj tako uporniška in samosvoja! Ampak kaj pa čem? Saj sem vendar najstnica in to naj bi baje spadalo k mojemu odraščanju. Do sedaj sem se selila 4x, kar mislim, da je zelo malo. Marsikateri otrok se je selil celo svoje otroštvo, kar pa ni prav nič vznemirljivega. Moje uporništvo se je začelo, ko sem bila stara približno 10 let. Takrat se je zgodila prelomnica v naši družini. Moj oče je odšel v zapor, kjer še sedaj prestaja zaporno kazen. Mama in oče sta se prvič na smrt skregala, nato je prišla ločitev. Preselili smo se. V družini so se začele pojavljati laži, lažna upanja. Stiki med družinskimi člani so se do konca prekinili.
Jaz, mami in moja mlajša sestra Lana smo se preselile iz Škofje Loke v Ljubljano. In tam sem jaz zabredla v slabo družbo. Začelo s špricanjem v šoli, na začetku samo kakšna ura, nato kar že vse dni v tednu. Verjetno se sprašujete, kaj sem počela cele dneve v Ljubljani? Dokler sem špricala šolo s sošolko, sva dopoldneve preživeli v »kafičih«. Ko sem se pa začela družiti s slabo družbo, sem padla v droge. Nato sem bila cele dopoldneve sama doma, popoldneve in noči pa sem prebila zunaj. Lahko rečem, da sem bila prava nočna ptica. Čeprav z mami nisva imeli dobrih odnosov, mi ja skušala pomagati, ko pa je spoznala, da ji stvari do konca uhajajo iz rok, se je obrnila po pomoč na socialno. Tam so odnose med mano in
10 FGnkešnica 1/2015
:: kultura in literatura
mojo mamo nekaj časa opazovali, ukrepali so šele, ko sem izginila od doma za par dni.
Poslali so me vVeržej. Ko sva prišli sem »kao« samo na ogled, so priporočali, da takoj kar ostanem in takrat sem mislila, da se mi začenja dogajati nočna mora. Po mesecu dni tukaj sem se že vpeljala in bila zelo dobro sprejeta med vrstniki. Po treh mesecih sem bila mami hvaležna za takratno »napako« - pot v Veržej. Kajti če bi ostala v Ljubljani, bi verjetno tako močno zabredla, da dvomim, da bi se že kdaj lahko pobrala. Veržej pa ni pomagal samo pri mojem odraščanju, temveč tudi pri odnosih v družini. Seveda imamo še sedaj vzpone in padce, samo kaj pa hočemo? Življenje ni ravna cesta. No ja to je bilo nekaj zalo na kratko o mojem življenju. Sedaj hodim v 9. razred OŠ Veržej. Naprej bom šla v zdravstveno šolo v Mariboru. Ustvarila sem si načrte za prihodnost. Moji cilji v življenju so mi še neznani, vem le to, da se bom potrudila, da ne bom delala istih napak kot moja starša. Čeprav ne smem pozabiti, da se ljudje iz napak učimo. Tudi v družini smo se nekako pobrali. Z Lano sva vzpostavili zelo dobre vezi in ne moreva ena brez druge. Čeprav mi gre na trenutke na živce, moram priznati, da je najboljša sestrica. Z mamo sva trenutno na kar mirni vodi. Mislim, da je lahko ponosna name in jaz nanjo, kajti obe sva se postavili na noge in pokazali sva, da sva močni ženski. Hmm, ja... mojemu očiju se sedaj izteka zaporna kazen. Glede na to, da sem bila od nekdaj očijeva princeska, ne glede na to, kako smo izgubili zaupanje, bom, ko bo prišel ven iz zapora živela pri njem. Vem, da nikoli več ne bo tako kot je bilo, bom močne stike med vsemi člani naše družine skušala držati. Drugače pa želim moji mami vse najboljše s fantom, saj je mlada in nikoli ni prepozno za spremembe. Očiju želim, da začne znova in tokrat s pametjo v roki. Vsem mojim vrstnikom, starejšim in mlajšim pa to - nikoli ne obupajte. Čeprav bo pot, po kateri hodite temna, se ne bojte, saj so tudi v temi zvezde, ki žarijo. Če kdaj ne boste videli poti, si jo narišite sami, samo nikoli ne obupajte! AFTER EVERY RAINY DAY, THERE IS A SUN SHINING ABOVE! ©
Pia L.
Moja življenjska zgodba
No pa začnimo z letom 2007. Bil sem majhen. Moji problemi so se začeli takrat, ko sem spoznal moje slabe prijatelje. Že od malega sem kradel, vdiral, razbijal, se pretepal in kuril. Imel sem velike težave. Šolo sem obiskoval v Piranu. Ampak zaradi zelo velikih neumnosti in pretepov v šoli so me izključili. Tako sem se preselil na drugo šolo. Seveda je pomagalo, vendar samo na začetku. Dobil sem veliko ukorov, po ene letu pa so me izključili. Tako sem že od leta 2009 v zavodu. Na začetku je seveda bilo zelo zelo slabo. Pretepal sem se in se spravljal na vse. Še vedno so bili moji vzorniki v Piranu. Pa še nekaj sem mislil na začetku: »Ah, saj bo vse isto.« Ampak ni res. Tukaj imaš postavljene meje - kaj lahko in kaj ne smeš. Povzročal sem tako velike težave, da sem ostajal v zavodu po cele mesece. Enkrat mesečno sem lahko obiskal
domači kraj Piran, kar je za zavod pomenilo velike stroške. Po petih letih bivanja v zavodu me je končno srečala pamet. Zdaj lažje rešujem probleme in sem tudi bolj miren. Ne zmoti me vsaka malenkost, tega se z bivanjem doma nebi naučil. Tukaj v zavodu so neki pogoji, in če se jih ne držiš, ne dobiš nič. Zdaj, ko sem starejši, grem vsak vikend domov. Ko bom zapustil zavod, bom obrnil novo stran v mojem življenju. Upam, da bo šlo tako naprej kot sedaj. Vsak od nas si zasluži novo priložnost v življenju, samo poskusiti je treba.
Dario E.
11 FGnkešnica 1/2015
:: kultura in literatura
PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V OBČINI VERŽEJ
Občina Veržej je kot vsako leto tudi letos pripravila proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Tokrat je bila prireditev pevsko obarvana, saj sta sodelovala dva ženska sestava iz neposredne bližine, in sicer ženska vokalna skupina Illumina iz Ljutomera in dekliški pevski zbor Pole poje iz Razkrižja.
Prireditev je bila sestavljena iz dveh delov, v prvem so pevke obeh sestavov zapele nekaj sododbnejših in tehtnej-ših priredb slovenskih ljudskih pesmi, v drugem delu pa
Jelka Pšajd, slavnostna govornica ob kulturnem prazniku, 7. 2. 2015 v Veržeju
Spoštovane Verženke, Verženci in ostali prisotni. Dober večer na današnjem praznovanju slovenskega kulturnega praznika. V današnjem slavnostnem nagovoru ne bom govorila o profesionalni in visoki kulturi. Govorila bom o profani kulturi, ki še kako živo živi v našem ruralnem okolju, daleč stran od Ljubljane; to sta ljubiteljska kulturna dejavnost in kultura vsakdana.
Občina Veržej z današnjimi vasmi Banovci, Bunčani in Veržej je bila v preteklosti popolnoma odvisno od zemlje in živinoreje. Od tod tudi zdrava kmečka pamet, ki urbanemu svetu še kako manjka. Od tu so bili visoko izobraženi ljudje, Veržej pa ima tudi humorne zgodbe o Veržencih. Občina ima tudi ljudi, ki so člani različnih društvenih dejavnosti; humanitarnih, športnih, gasilskih, kulturnih, turističnih. Nekateri so bolj vidni, drugi ne. Pomislimo na tiste članice in člane, ki potihoma, lokalno, zvesto in iskreno pomagajo tudi, ko ni medijev, ko ni velikih prireditev in ko ni podeljevanj nagrad. Pomislimo na tiste ženske, ki pečejo pecivo za različne občinske in vaške prireditve. Brez velikih vprašanj in pogajanj je samoumevno, da bodo to naredile. In naredijo. Pomislimo na tiste moške, ki po končani prireditvi pospravljajo in čistijo prostor, ki je ostal neurejen po dogodku. To preprosto naredijo, ker je to del kulturnega in vaškega življenja. Pomislimo na kulturo in srčno širino tistih ljudi, ki
so se predstavile s šopkom zabavnih zimzelenih melodij. Umetniška vodja dekliškega pevskega zbora Pole poje je Dušan Prelog, ženske vokalne skupine Illumina pa Evgen Bibianko.
Med obema deloma koncerta nas je nagovorila slavnostna govornica Jelka Pšajd, etnologinja, socialna in kulturna antropologinja ter višja kustosinja v Pomurskem muzeju v Murski Soboti. Njen govor v celoti objavljamo v tej številki občinskega glasila.
so vsak dan med nami in vemo, da so pripravljeni za lokalno dobrobit narediti veliko, brez pompa in govorjenja. Preprosto so tu med nami. Takšni ljudje so kulturni in takšni ljudje so pomembni za identiteto in prepoznavnost kraja. Povedala vam bom zgodbo, ki se je dogajala pred desetimi leti v folklorni ljubiteljski dejavnosti. V tej dejavnosti in zgodbi sem bila protagonistka, zato jo dobro poznam. V enem obdobju sem bila voditeljica dveh folklornih skupin. V prvi sem bila začetnica. Z nekoliko začetniške sreče in začrtanim ciljem smo delovali uspešno in zadovoljno. Delali smo vsakoletno večjo prireditev, pri kateri smo izgubljali živce, vendar smo na prireditvi vsi uživali, posebej nastopajoči. Ne zato, ker bi bili brezhibni v plesih in poustvarjanju narečnih šeg, ampak zaradi tega, ker smo znali biti iskreni v svojih nastopih. Nastopali smo iz čistega zadovoljstva, na vaje hodili zaradi druženja. Na nastope, kjer je šlo za ocenjevanje, tekmovalnost in konec koncev za prestiž, smo odhajali veseli z mislijo na skupna druženja. To so bile tiste življenjske avanture, ki se jih še danes spominjamo - zakulisje pred in po nastopih, ter smešne in manj smešne dogodivščine. Ne nagrade, ne priznanja in ne kvaliteta plesnih korakov. Druženje in plesno veselje! Zato se te skupine še danes rada spominjam in sem jim za svojo iskrenost in nezahtevnost še kako hvaležna. Skupaj smo vztrajali s ciljem ohraniti domače, naše plese in ostati preprosta, vesela družba zanesenjakov in ljubiteljev plesa. Drugo skupino sem prevzela, ko sem imela že več plesnega znanja in vedenja o zakulisju politične folklorne dejavnosti. Skupino smo iz ničelne prepoznavnosti
12 FGnkešnica 1/2015
: kultura in literatura
: šolski utrip
UVOD K ŠOLSKIM STRANEM
In smo že pred vrati, ki se odpirajo v pomlad. Za nami je zimski časi s svojimi prazniki, polnimi pričakovanj, poln izrečenih obljub in polno želja, upanja. Za nami so dnevi, od katerih smo pričakovali veselje, zadovoljstvo, srečo, bližino domačih in prijateljev. Vsa ta pričakovanja so prevevala tudi življenje in dogajanje na naši šoli. Veliko vsega se je dogajalo, ustvarjalo in doživelo. V naslednjih prispevkih vam bodo ustvarjalci vse to predstavili. Ta minuli zimski čas je kar prekinjal ustaljen šolski red, saj so bile božično novoletne počitnice kar dolge, minili pa so tudi že zimske počitnice. Vmes pa je bil, za učence in strokovne delavce šole, pomemben datum. Zadnji dan januarja se je končalo prvo polletje, učenci so domov prinesli pisna obvestila o uspehu. Lahko trdim, da smo večinoma z uspehom vsi zadovoljni. Povedano z drugimi besedami: poleg vseh dogodkov, ki so nekako "motili" ustaljen resnoben šolski red, so bili rezultati učencev spodbudni. To nam daje upanje in realna pričakovanja, da bo tudi konec šolskega leta podoben.
Borut Casar, ravnatelj OŠ Veržej
UVAJANJE TUJEGA JEZIKA V 2. RAZRED
hitro, s trdim delom postavili na noge in v enem letu postali lokalna senzacija, če se izrazim malce posmehljivo; na lokalnih in regijskih nastopih smo dosegali dobre uvrstitve. Vendar so se po določenem času plesalke in plesalci prevzeli; samoumevno so pričakovali uvrstitve naprej, nastope v tujini in moderne postavitve. Sama s svojim znanjem, ki sem ga imela, nisem bila zmožna, pa tudi nisem hotela ostati več njihova voditeljica. Zato, ker so postali prevzetni in tekmovalni, ker niso več znali uživati v nastopih in biti to kar so - mladi zanesenjaki, ki ob druženju postajajo odrasli, zadovoljni in uspešni ljudje. V primerjanju s prvo skupino sem se naučila sledeče: niso pomembni novo zašiti folklorni kostumi, niti tehnično brezhibni plesni koraki, še manj prestižni nastopi doma in v tujini. Pomembna je lojalnost plesalcev in muzikantov do vodje, ki skrbi za ohranjanje lokalne dediščine, brez vpliva posameznikov, ki v folklorni dejavnosti glasno in nasilno poudarjajo pomembnost prilagajanja odrskim postavitvam. Za mene, kot vodjo, plesalko ali pa če hočete etnologinjo, je pomembna tista pot, ki zvesto, enostavno, brez spektakla in folklorne špekulacije sledi lokalnim plesom. Zato, ker je to naše, to nas dela posebne, drugačne in bogate. Pa če tudi se na prvi pogled zdi, da je preveč preprosto in profano. Naše je! Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci, del kulturnega dogajanja in gibanja v lokalnem okolju ste tudi vi. Ker s svojo prisotnostjo dokazujete, da podpirate društvena dogajanja in spoštujete ljubiteljsko kulturno dejavnost vaših vaščank in vaščanov. To je za mene kultura. Zato je prav, da se na praznik kulturne ustvarjalnosti ne spominjamo samo vrhunskih ustvarjalnih kulturnih presežkov, ampak na glas govorimo tudi o tistih, ki ustvarjalno in umirjeno živijo kulturo vsak dan, ki se pa še vedno začne z: »Dober dan, kaj ste pa danes počeli?« To je začetek vrhunske kulturne ustvarjalnosti, ki se začne doma, v lokalnem okolju.
OŠ Veržej je ena izmed 59 šol v Sloveniji, ki so bile izbrane za uvajanje tujega jezika v drugi razred. Na naši šoli uvajamo nemščino, v Sloveniji sta le dve taki šoli, kar ima v našem šolskem prostoru še poseben pomen. Uvajanje novega programa v slovenskem šolstvu zahteva tesno sodelovanje strokovnih delavcev in vodstva šole s svetovalkami Zavoda Republike Slovenije za šolstvo iz območne enote Murska Sobota.
Seveda pa uvajanja tujega jezika ne bi bilo brez naših motiviranih učencev in njihovih staršev, ki so učenju tujega jezika zelo naklonjeni. Napredek učencev, stališča staršev, učiteljev in vodstva je spremljano na državnem nivoju in tako vsi prispevajo delček k nastajanju novega učnega programa. Želimo, da bi naši učenci preko igrivih, a poučnih dejavnosti, spontano pridobivali tuji jezik, gradili na svoji samopodobi in tako lažje gradili na večjezičnosti.
Maja Majer, avtor fotografije: Sašo Hladen
13 FGnkešnica 1/2015
:: šolski utrip
ŽE BLIŽAJO SE PRAZNIKI
Tudi v tem šolskem letu so se učenci razredne stopnje v mesecu decembru predstavili na zdaj že tradicionalni prireditvi Že bližajo se prazniki.
Voditeljica Maša nas je popeljala v svet snežink, ki so jih s plesom, deklamacijami, petjem in igranjem na Orffo-ve instrumente predstavili učenci 1. triade. S plesno točko so sodelovali še snežaki, z deklamacijami in ugankami o zimi učenke tretjega razreda. Spomnili smo se, da je mesec december tudi čas obdarovanj in drobnih pozornosti, kar so z lutkovno in gledališko igro gledalcem pokazali učenci podaljšanega bivanja. Starejši, učenci 2. triade, pa so svoje sposobnosti dokazali z igranjem na Orffove instrumente ter s plesom in petjem, saj so za kratek čas postali nagajivi, a delovni škratje.
Obiskovalci so lahko uživali v uri kulturnega programa, ki pa je, kot so sami povedali, prehitro minila.
Mateja Šumenjak, avtor fotografije: Staš Rudolf
TURISTIČNA TRŽNICA V MARIBORU
OŠ VERŽEJ 8
2015, predstavili na turistični tržnici v Mercator centru v Mariboru. Na turistični tržnici smo predstavljali našo turistično nalogo Leščeček, izdelke, ki smo jih sami izdelali ter turistične proizvode, ki so se nanašali na našo turistično nalogo: lesene lutke mlinar, prleška Micka, Leščeček, zloženka FS Leščeček, zgoščenka s spremno knjigo Te je lušno blo, monografija občine Veržej, prleška hrana (kruh, zaseka, meso iz tunke), reklamni material itd. Več o naši predstavitvi na turistični tržnici pa prikazujejo fotografije.
Ksenija Seršen, mentorica projekta
ŠPORT V OSNOVNI ŠOLI
V okviru 29. državnega festivala Turizmu pomaga lastna glava smo se z učenci 8. in 9. razreda, ki so sodelovali pri izdelavi turistične naloge Leščeček Blažem Bor-kom, Dominikom Černjavičem, Romino Erjavec, Nino Klement, Ane Marijo Magdič, Nikom Mladenovičem, Žigom Ritonjo, Laro Rozmarič in Valentino Osterc, 3. marca
Področno prvenstvo v košarki
V Murski Soboti je bilo področno prvenstvo v košarki za starejše dečke. Kot zmagovalci medobčinskega prvenstva v Ljutomeru so imeli pravico nastopa tudi učen-
14 Funkešnica 1/2015
:: šolski utrip
ci iz naše šole. Za našo šolo so igrali: Žan Kolmanič, Blaž Brunec, Ivo Marinič, Žiga Košnik, Marko Premužič, Robert Malnar, Jure Šterman, Bine Brunec in Miha Rudolf. Področnega prvenstva so se poleg učencev iz naše šole še udeležili učenci iz OŠ Radenci, III. OŠ Murska Sobota in I. OŠ Murska Sobota. Po dobrih tekmah in napetih končnicah so zmagali učenci iz III. OŠ Murska Sobota. Učenci iz naše šole so osvojili tretje mesto. Najboljši igralec in igralec z največ doseženimi koši v naši ekipi je bil Jure Šterman. Področno prvenstvo v nogometu
V	Puconcih je bilo področno prvenstvo v malem nogometu za starejše dečke. Kot zmagovalci medobčinskega prvenstva v Ljutomeru so se tekmovanja udeležili tudi učenci iz naše šole. Za našo šolo so igrali: Blaž Brunec, Ivo Marinič, Teo Kapun, Marko Premužič, Tadej Šmigoc, Bine Brunec, Tadej Raj, Vito Golinar in Jure Šterman. Zmagali so učenci iz OŠ Puconci, učenci iz naše šole so osvojili četrto mesto.
Področno prvenstvo v odbojki
V	Beltincih je bilo področno prvenstvo v odbojki za starejše dečke. Kot zmagovalci medobčinskega prvenstva v Ljutomeru so imeli pravico nastopa tudi učenci iz naše šole. Za našo šolo so igrali: Jure Šterman, Žan Kolmanič, Blaž Brunec, Ivo Marinič, Teo Kapun, Marko Premužič, Bine Brunec, Tadej Raj in Vito Golinar. V polfinalu področnega prvenstva so učenci iz naše šole premagali učence iz OŠ Gornja Radgona z rezultatom 2:0. V finalu pa so izgubili proti učencem iz OŠ Beltinci. Tako so učenci iz OŠ Veržej osvojili drugo mesto.
Maša in Jure področna prvaka v badmintonu
V	mesecu januarju je bilo v Murski Soboti področno prvenstvo v badmintonu. Udeležili so se ga tudi učenci iz naše šole. Za našo šolo so igrali: Sara Vajs, Lea Marinič, Maša Maučec, Vito Golinar, Jan Lorenčič, Tadej Raj, Romina Erjavec, Lara Rozmarič, Ivo Marinič in Jure Šterman. Tretje mesto v kategoriji mlajših učenk in učencev sta osvojila Lea Marinič in Jan Lorenčič. Drugo mesto v kategoriji mlajših učencev je osvojil Tadej Raj. V kategoriji mlajših
učenk je Maša Maučec osvojila prvo mesto. Jure Šterman je v kategoriji starejših dečkov v finalu po napetem dvoboju zmagal in se kot edini učenec iz naše šole uvrstil na državni finale, ki bo meseca marca. Na področnem prvenstvu je tekmovalo več kot sedemdeset učenk in učencev.
Medobčinsko prvenstvo v mali odbojki
V mesecu februarja je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v mali odbojki za dečke. Udeležili so se ga tudi učenci naše šole. Za našo šolo so igrali: Tadej Raj, Vito Go-linar, Miha Rudolf, Blaž Vidovič, Tjan Novak, Jure Jureš, Rene Brunec in Nejc Brunec. Učenci naše šole so prvo tekmo igrali proti OŠ Mala Nedelja in zmagali z rezultatom 2:0. Drugo tekmo so igrali proti OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera in izgubili z rezultatom 2:0. Tako so učenci naše šole osvojili drugo mesto.
Napisal Anton Šterman
15 Funkešnica 1/2015
:: šolski utrip
ŽIVALI V VZGOJNEM DOMU
Spominjam se začetkov naših interesnih dejavnosti, v
okviru katerih smo v zavodsko življenje vključili prve živali. Najprej konja, nato psa, pa male živali. Seveda te živali nikoli niso bile ves čas pri nas, saj za to nimamo ustreznih pogojev (stalnega skrbnika, ki je vedno na razpolago, materialnih, finančnih in prostorskih pogojev...). Za vsakokratno srečanje smo jih pripeljali v Dom, ali pa otroke k njim, k mentorjem ali društvom. Danes imamo mentorja -prostovoljca, ki dejavnost izvaja s pomočjo psa. S fanti in dekleti je pretekla leta delal tudi kot vzgojitelj, danes prihaja le kot prostovoljec. Tako ima potrebno znanje o delu z našimi otroki kot tudi znanje o dejavnostih s pomočjo živali na področju dela z ljudmi s posebnimi potrebami.
Zakaj sem se odločila, da o naši dejavnosti nekaj malega napišem tudi za bralce lokalne revije? Smo del kraja, življenja v njem, pa marsikdo sploh ne ve, kaj pri taki dejavnosti pravzaprav počnemo. Pred leti je nek krajan našega sodelavca vprašal: »Pse češete in to imenujete vzgoja?« Ja, tudi to počnemo, češemo in praskamo ;-). A še veliko več od tega in vse z določenim ciljem.
Živali se marsikje po svetu, tudi v Evropi, uporabljajo v terapevtske namene. O tem obstajajo zapisi vse od 8. stoletja naprej, tudi o psu kot ko-terapevtu. Pes človeka sprejme brezpogojno, takšnega kot je, z njegovimi dobrimi in slabimi lastnosti. Njegova prisotnost nanj vpliva vzpodbujajoče in ga pomirja. S psom se lahko igramo, se ga dotikamo, zanj skrbimo, ga vodimo. Postavljamo mu meje in on hkrati nam. Ob njem se družimo z drugimi ljudmi, z njimi vzpostavljamo stike in se na ta način veliko naučimo, tudi odnosa in sobivanja z drugimi ljudmi.
V Domu te vsebine že leta pozitivno izrabljamo v vzgojne namene. Mnogi otroci se ob prisotnosti psa laže sprostijo in se s strani drugih počutijo sprejete, kar je v današnjem svetu še toliko bolj pomembno. Preko skrbi in ukvarjanja s psom lažje spregovorijo o svojih težavah, čustvenih stiskah, problemih v odnosih s soljudmi in se le-te naučijo reševati. Svoje znanje in boljše funkcioniranje prenesejo tudi v druga okolja, tako v šolsko kot domače. Pozitiven učinek takšnih dejavnosti je tudi v tem, da se lahko otroci vsaj za nekaj časa umaknejo iz zavodskega okolja, se gibljejo v naravi.
Živali v svoje programe vključujejo različne institucije, od vzgojnih in izobraževalnih, raznih domov, pa vse do ambulant in klinik. Tudi v Sloveniji je nekaj posameznikov in društev, ki izvajajo to vrsto pomoči. V vzgojnih oz. prevzgojnih zavodih pa smo, vsaj po mojih informacijah edini, ki živali uradno vključujemo v svoj program - letos kot inovacijski program pod okriljem Zavoda RS za šolstvo.
Otroci s posebnimi potrebami kot so naši, takšne dejavnosti potrebujejo še bolj kot tisti, ki živijo v svojih družinah. Pri nas v zavodu »se učijo živeti«, učijo se, kako poskrbeti za sebe in svoje življenjsko okolje, pa naj gre za skrb za osebno higieno ali kako pripraviti kosilo. Spoznavajo,
da obstajajo meje in odgovornosti, ki nam jih postavljajo življenje in drugi ljudje. Spoznavajo, da ni prav konflikte reševati s pestmi, pomanjkanje s krajo in pozornost soljudi iskati z rezanjem žil. Ugotavljajo načine, kako nekaj v besedah izraziti na primeren način. Sami v sebi iščejo, kaj zmorejo in v čem so lahko uspešni, tudi če gre le po malih korakih in kdaj pa kdaj kaj spodleti. Majhen štirinožni ču-pasti kosmatinec, lahko pri tem marsikomu pomaga.
Kamila Kramarič, strok. vodja Dom Veržej Fotografije: arhiv Doma Veržej
16 Funkešnica 1/2015
:: šolski utrip
KULTURNI DAN V VRTCU VERŽEJ_
Slovenski kulturni praznik smo praznovali tudi v našem vrtcu. Veliko smo se pogovarjali o državi Sloveniji. Da ima vsaka država svojo zastavo, grb in himno. Otroci so izvedeli, kdo je napisal našo himno - Zdravljico. Preko različne literature smo spoznali življenje in delo Franceta Prešerna.
Izdelali smo si tudi lutko Franceta, zraven pa še veliko manjših lutk, ki so predstavljale otroke, katere je imel France Prešeren zelo rad.
Malce smo se tudi hoteli posladkati, zato smo pripravili tudi sladico »Prešernove kroglice«, ki so bile narejene iz fig, marcipana, marmelade in iz različnih posipov.
Alenka Belec
PUSTNI TEDEN V VRTCU
Veseli pustni čas je zmeraj nekaj najlepšega, nekaj, kar se nam utrne v spomin in se vedno znova z lepimi občutki spominjamo nanj. Še posebej najmlajši, saj se pogovori o tem, kaj bo kdo za pusta pričnejo že pol leta prej. To so dnevi, ko se preoblečemo v to, kar si želimo biti, se razigramo, malo ponagajamo, predvsem pa se imamo lepo.
Kot sedaj že nekaj let nas pridejo v vrtec obiskat kurenti, s katerimi rajamo, skačemo in skupaj preganjamo zimo in želimo bogato letino.
Alenka Belec
EKOPROJEKT POMURJA
V šolskem letu 2014/15 poteka poučen Ekoprojekt, ki ga je pripravil Modri Jan. Vrtec Veržej se je prijavil na natečaj in pripravil ekonalogo, preko katere smo spoznavali reko Muro, njeno povezanost s krajem Veržej, predvsem pa otroke ozaveščali o skrbi za naravo in s tem tudi reko Muro.	Alenka Belec
NAS KRAJ
V mesecu januarju smo otroci srednje skupine v vrtcu zbirali odpadni material (papirnate škatlice, tulce, za-maške, plastične posodice).
Naš namen je bil, da si vsak izdela svojo hišico in avtomobil. Otroci so skupaj s starši pridno prinašali potreben material. Po uvodnem pogovoru, smo si škatlice in tulce najprej pobarvali z tempera barvami. Naslednji dan smo si iz papirja izrezali okna in vrata, dodali zamaške in si jih po želji zalepili na škatle. Otroci so ves čas lepo sodelovali in nad končanimi izdelki so bili navdušeni. Na željo otrok smo se najprej z izdelki tudi igrali, nato pa smo jih skupaj razstavili pred našo igralnico. Tako so bili na ogled tudi drugim otrokom in staršem.
Cilj naše dejavnosti je bil, da so otroci spoznali, kako lahko iz odpadnega materiala naredimo nekaj novega in zanimivega.
Vzgojiteljici Mateja in Monika
17 Funkešnica 1/2015
: utrip marijanišča in župnije
Pregled dogodkov v naši župniji
17. 1. 2015
OGLED JASLIC V LJUBLJANI
Pevci otroškega pevskega zbora, ministranti in Fran-čiškovi otroci so se kot nagrado za svoje delo v župniji skupaj s sestro Zaliko in g. župnikom odpravili na ogled jaslic v Ljubljano. Ogledali so si jaslice v Dra-vljah, v ljubljanski stolnici, v frančiškanski cerkvi in v cerkvi sv. Jožefa. Ustavili so se tudi na Rakovniku, kjer so si tudi ogledali jaslice in se pozabavali v mladinskem centru.
24. 1. 2015
PRAZNIČNI ORATORIJ
Praznični oratorij je bi posvečen 200-letnici rojstva svetega Janeza Boska. Udeležili so se ga veroučenci iz naše župnije. Oratorijski dan so začeli s katehe-zo, nato pa so skupaj sestavljali različne slike iz don Boskovega življenja. Ko so slike sestavili, pa so se pogovarjali, kaj katera slika predstavlja in pomeni. Dan so veselo zaključili z delavnicami, ki so jih odkrivali skupaj z udeleženci pevskega vikenda.
NA ŠTEFANOVO BLAGOSLOVILI KONJE
Tudi letos so konjerejci iz župnije Veržej v sodelovanju z Župnijo Veržej in Občina Veržej na god svetega Štefana, zavetnika konj, pripravili tradicionalni blagoslov konj. Konjerejci so se s svojimi plemenitimi živalmi zbrali na župnijskem dvorišču pri blagoslovu, ki je sledil maši. Pri letošnjem blagoslovu je bilo število konj nekaj manjše kot pretekla leta, saj so istočasno potekale tudi kasaške dirke v Ljubljani. Na blagoslovu se je zbralo veliko število ljubiteljev konj iz župnije Veržej in od drugod. Blagoslov konjev in njihovih lastnikov je opravil domači župnik Jože Brečko. Za veseli del so poskrbeli godbeniki KUD Ivan Kavčič iz Ljutomera. Po blagoslovu so se predvsem mladi srečali s konji in konjerejci ter z njimi pokramljali, konjerejci in občina Veržej pa so vse zbrane pogostili z domačimi prleškimi dobrotami in toplimi napitki.	Slavko Petovar
ADVENTNA DUHOVNA OBNOVA ZA MLADE
Mnogi mladi se zavedajo, da najpomembnejši priprava ni tista zunanja s pomočjo lučk, jaslic in smrekice, ampak duhovna priprava, zato so se zbrali v Marijanišču na adventni duhovni obnovi za mlade. Gneče ni bilo, tako da je bilo dovolj časa in priložnosti, da so lahko vsi poklepetali, se pripravili na zakrament svete spovedi in se pokesali svojih grehov. Duhovno olajšani in potolaženi so pogumno odšli proti domu, še prej pa so sklenili, da se bodo še srečali in si vzeli čas drug za drugega.
18 Funkešnica 1/2015
: utrip marijanišča in župnije
MLADI SMC VERŽEJ OBIŠČEJO DOM LUKAVCI
Mladi radi delamo dobro, še posebno takrat, kadar s tem narišemo nasmehe na obraze ljudi. Kot vsako leto, smo tudi letos sklenili, da bomo presenetili stanovalce Doma Lukav-ci. Zanje smo pripravili skromna darila in kratko dramsko igrico, se naučili nekaj pesmic in jih obiskali. Naša majhna pozornost jim je polepšala nedeljsko popoldne, sami pa smo bili tudi zadovoljni, da smo lahko razveselili tako veliko število ljudi. V zahvalo so nas zaposleni lepo postregli, tako da domov nismo šli ne lačni in ne žejni. Hvala vsem, ki nas podpirate, da lahko skupaj delamo dobro.
ANIMATORJI SMC V BUDIMPEŠTI
Pridni animatorji SMC Veržej, raznašalci lučke miru iz Be-tlehema, ki smo jo raznašali po vseh domovih naše župnije, smo se v prvem nedeljskem jutru novega leta odpravili v božič-no-novoletno Budimpešto.
Najprej smo se ustavili na razgledni točki Citadella, na kateri se odkriva pogled na celotno Budimpešto, nato smo se odpravili še na Trg herojev, k pompoznim kipom, ki zaznamujejo pomembne vojskovodje madžarske preteklosti.
Po prihodu v center mesta smo si ogledali Štefanovo cerkev in parlament ter okusili čudovito okrašeno Budimpešto, naše želodčke pa so napolnile odlične klobase in paprikaš. Na koncu so si še tisti najbolj pogumni privoščili ogled Budimpešte iz Sziget eye. Čeprav je bil zelo močan veter, vmes je deževalo ter snežilo, je vseeno tudi sonce pokazalo svojo moč - a nas ni motilo nič, saj smo se skupaj imeli super.	Monika P.
25. 1. 2015
PRAZNIČNA SVETA MAŠA OB 200-LETNICI ROJSTVA SV. JANEZA BOSKA (1815-2015)
»Za vas živim« so besede don Boska in so vodilna misel v tem jubilejnem letu. To jubilejno leto je tudi vabilo, da se odpremo don Boskovi svetosti in njegovim vzgojnim nasvetom.
Pri drugi maši smo se s svečano sveto mašo poklonili našemu velikemu svetniku. Slovesnost so obogatili pevci otroških pevskih zborov, ki so se udeležili pevskega vikenda v Marijanišču.
21.-22. 1. 2015
DUHOVNI VAJE ZA LETOŠNJE BIRMANCE
Proti koncu zimskih počitnic smo se v lepem sončnem vremenu z birmanci odpravili na duhovne vaje v Dominikov dom na Pohorje. Duhovne vaje so potekale v prijetnem vzdušju, ko smo se pogovarjali o družini, problemih mladih in se srečali z g. Mitjem, ki je predstavil svojo življenjsko pot, ki ga je v mladosti zanesla v odvisnost in kako se je v skupnosti Cenacolo zopet našel in sedaj živi srečno družinsko življenje. Duhovne vaje smo zaključili s skupno sveto mašo s starši, ki so jo birmanci lepo pripravili. Domov smo se vračali v »zimski« idili.
19 Funkešnica 1/2015
: utrip marijanišča in župnije
USPOSABLJANJE SALEZIJANSKIH ANIMATORJEV
Salezijanska mladinska pastorala že vrsto let pripravlja usposabljanje za nove animatorje iz salezijanskih župnij in mladinskih centrov. Tudi tokrat se je v Veržeju zbralo 80 mladih iz vseh delov Slovenije, ki so želeli spoznati svetega Janeza Boska in njegov način dela z mladimi sovrstniki.
S hodnikov Marijanišča so jih nagovarjale don Boskove misli, v pestrem uvodnem programu pa so se najprej spoznali med seboj. Glavna tema letošnjega usposabljanja so bili štirje stebri oratorija. Spoznali so don Boskovo pismo iz Rima ter se preko igre in dejavnosti po skupinah »spoprijeli« z njegovo vsebino in tudi v praksi spoznali animi-ranje v štirih stebrih.
Seveda ni manjkalo prostočasnih dejavnosti in molitvenih trenutkov, živahnih in smeha polnih hodnikov in dvorišča, usposabljanje pa se je zaključilo s sveto mašo, ki so jo pripravili bodoči animatorji in tako celotno usposabljanje in življenje postavili na don Boskov temelj, na Marijo in Evharistijo.
č
ZAPOSLENI V MARIANUMU NA MORAVSKEM
Tudi letos smo se zaposleni in sodelavci Zavoda Mari-anum odpravili na popotovanje, tokrat po jugovzhodnem delu Češke, na Moravsko. Ogledali smo si zgodovinsko in kulturno zanimive kraje sv. Cirila in Metoda ter spoznali delovanje salezijancev v kraju Fryštak, ki je zgodovinsko povezan tudi s Slovenijo in Veržejem.
Jasno, a vetrovno in hladno vreme nas je spremljalo do Velehrada, največjega romarskega središča na Moravskem. Tu je bil sedež Metodove metropolije in sedež Velike Moravske. Ogledali smo si baziliko in mogočno cistercijansko poslopje. Pozornost sta pritegnila bogato izrezljan kor ter grobnica za glavnim oltarjem, kjer je pokopan kardinal Tomaš Špidlik, poznan tudi slovenskim bralcem in iskalcem. Na ogled muzeja keramike v bližnjem Tupesyju smo sicer prispeli prepozno, smo se pa zato vrnili v Velehrad in veselo kukali čez ograjo ter občudovali stare in še starejše hiške v etnološki vasi. Večerja nas je čakala pri salezijancih
v Fryštaku, kjer vodijo Dom Ignacija Stuchlyja. Pravzaprav je ta hiša prva salezijanska hiša na Češkem, Ignac Stuchly pa prvi češki salezijanec. Svojo salezijansko pot je začel v italijanskem Turinu, deloval v Gorici, v Veržeju ter na Rakovniku v Ljubljani, kjer je kot ekonom dokončal cerkev Marije Pomočnice. Nato pa salezijansko delo na Češkem zasejal prav v Fryštaku.
Naslednji dan smo se odpravili do tretjega največjega mesta na Češkem, ki je bilo v nekdanjih časih „jekleno srce republike", kar se opazi tudi danes. Sprehodili smo se skozi center mesta Ostrava, občudovali tramvaje, na koncu pa smo se povzpeli še na 70 m visok stolp mestne hiše ter si ogledali mesto in našega direktorja Janeza, ki se je sončil na dvorišču pred mestno hišo. Na poti nazaj smo se ustavili še v Hukvaldyju in se povzpeli do obzidja mogočnega gradu na vrhu hriba.
Po obilni večerji in dobrem spancu ter osvežilni sv. maši v salezijanski skupnosti, ki smo ji sledili v češkem jeziku, smo se tretji dan odpravili do Marijinega romarskega svetišča na gori Hostyn. Veter in mrzlo vreme nas je spremljalo tudi v Olomoucu, ki spada med najlepša mesta na Češkem. Živahne ulice mestnega centra so nas vodile do neogotske stolnice sv. Vaclava, nato pa smo se porazgubili po toplih lokalih in butikih, vsak po svojih opravkih. Na poti domov smo se ustavili še na bližnjem hribu Svaty Ko-peček, kjer stoji mogočna Marijina cerkev s samostanskim kompleksom in odličnim pogledom na Olomouc.
Zadnji dan smo se poslovili od salezijancev in zaposlenih, ki pridno obnavljajo svoj dom ter se podali do Brna, drugega največjega češkega mesta. Tudi tukaj smo občudovali gotsko stolnico in se sprehodili po starem mestnem jedru, nato pa se porazgubili po mestnih kotičkih, ki ponujajo od kave do spominkov in knjig. Čeprav smo spoznali veliko novega, pa je bil izlet prava izbira za spoznavanje delovanja salezijanskih ustanov v drugih državah, naše medsebojno povezovanje in prizadevanje za nadaljnje služenje našim gostom in obiskovalcem v salezijanskem duhu.
NA VALOVIH PESMI IN GLASBE OB DON BOSKU
Otroci in mladi so s smehom in pesmijo zadnji vikend v januarju ponovno napolnili Marijanišče. Tudi letošnji pevski vikend je bil za vse udeležence pravo veselje v don Boskovem duhu: za male in malo večje pevce in pevke,
20 Funkešnica 1/2015
: utrip marijanišča in župnije
za animatorje SMC Veržej, za Bojano Škrlj in ostale strokovne sodelavce ter za otroke na oratorijskem dnevu.
Za mlade pevce je bilo dobro poskrbljeno: z razvedrilnim programom so jih kratkočasili prizadevni animatorji, pevski del pa je vodila Bojana Škrlj, akad. gl., prof. orgel in glasbe, ki je s svojim pristopom navdušila vse udeležence za veselo in glasno prepevanje Bogu v čast in sebi v ponos.
V soboto pred praznikom sv. Janeza Boska je v župniji potekal oratorijski dan, ki so ga pripravili animatorji »veterani« z župnikom Jožetom na čelu. Pri delavnicah so se oratorijancem pridružili tudi pevci in pevke ter veselo ustvarjali v lončarski delavnici, na kvizu in ob družabnih igrah.
Vsi skupaj so se predstavili v nedeljo pri sveti maši. Prvi so s petjem polepšali praznovanje don Boska, drugi pa so aktivno sodelovali pri bogoslužju.
OBČNI ZBOR SMC VERŽEJ
Na praznik svetega Janeza Boska so se v prostorih SMC Veržej v Marijanišču zbrali člani Društva Salezijanski mladinski center Veržej na svojem 11. občnem zboru.
16 zbranih članov je pregledalo in ovrednotilo delo preteklega leta. Predsednik Ivan Kuhar je predstavil programsko poročilo, tajnik Janez Krnc pa finančno poročilo. Sledile so aktivnosti ob spremembi vodstva. Za novo predsednico društva je bila soglasno izvoljena Suzana Puhar. Predstavila je nekatere nove pobude in predloge sprememb statuta, nato pa so sledile še volitve ostalih funkcij v društvu za programski in nadzorni odbor ter častno razsodišče.
Kljub vsem formalnostim so se mladi ob koncu sproščeno posladkali s pico iz domače peči in izžarevali veselje za nove izzive in načrte, ki ga je bil don Bosko med svojimi mladimi vedno vesel.
POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE PO MINISTRANTSKO
Z začetkom zimskih počitnic so Marijanišče zapolnile zgodbe iz Narnije. No, skoraj. Okoli 80 nadebudnih ministrantk in ministrantov se je na počitniške dogodivščine podalo z zgodbo iz Narnije Potovanje Potepuške zarje.
Da so se imeli res lepo, so poskrbeli najprej sami s svojo dobro voljo, zvedavostjo, razigranostjo. Kuharice v Penzi-onu Mavrica so poskrbele, da jim želodčki niso krulili, če pa se je kateri le oglasil, so po kakšen priboljšek pohiteli k aparatu, ki na ukaz izdaje željen artikel. Da le niso imeli ves čas prosti čas, so jih zaposlili animatorji SMC Veržej. Poleg filmskih užitkov narnijske dežele in dogodkov, so se v skupinah lotili kakega zamaha na globlje in odkrivali simboliko filma ter jo primerjali s svojo ministrantsko službo ob oltarju, kjer se pri vsaki sveti maši daruje Jezus.
Trije dnevi so minili kot blisk, če prav ni jasno, ali bolj za udeležence ali animatorje :) Ob koncu je sledila le še sveta maša in kosilo, nato pa so odhiteli vsak na svoj dom, novim počitniškim dogodivščinam naproti. Z željo, da bodo kljub slabostim tako zvesti sebi in Jezusu kot so bili filmski junaki na dolgem potovanju zvesti Aslanu.
21 Funkešnica 1/2015
: naša dediščina
OBISKALI SO NAS KURENTI
Po izročilu pričnejo kurenti svoj ples na svečnico, ki simbolizira jačanje luči oz. daljšanje dneva, s svojim plesom pa napovedujejo prihod pomladi, svetlih sil, dobre letine ter odganjajo zimo in zle sile.
S tradicionalnim obiskom ptujskih likov (KURENTOV) etnološkega društva Kurenti Center Ptuj, so v petek, 13. februarja 2015 zarajali in odganjali zimo tudi otroci iz Vrtca Veržej, učenci Osnovne šole Veržej ter naključni mimoidoči.
Kako so se otroci kurentov razveselili in kako je rajanje z njimi potekalo pa nam povedo priložene fotografije.
Vesna Legen
SVEČNIŠKO KOLEDOVANJE
Pevke Vokalne skupine Leščeček, ki delujemo v okviru Kulturnega društva »Slavko Osterc« Veržej, smo tudi letos prepevale pesem Mariji Svečenski in z njo na naše domove prinašale mir in blagoslov. Koledniško pesem smo na sobotni zimski večer, 31. januarja, ponesle v Veržej, Bunčane, Murske Črnce, Dokležovje, Grlavo, Babince in celo v Bodislavce, kjer smo nazadnje zapele tudi na domu našega prijatelja Tadeja Murkoviča, ki nas je v lanskem letu tudi spodbudil k obujanju tega skoraj pozabljenega običaja.
Pevke smo se odločile, da bomo staro tradicijo svečni-škega koledovanja z velikim veseljem in ponosom ohranjale tudi v prihodnjem letu. V kolikor pa bi, drage bralke in bralci, tudi sami želeli, da zapojemo na vašem domu, vabljeni, nam to sporočite.
Svečniške kolednice
DOGODKI ROKODELSKEGA CENTRA VERŽEJ
7. razstava slovenskih jaslic, jaslic zakoncev Lavrih in jaslic otrok
S 7. razstavo slovenskih jaslic Zavod Marianum Veržej sledi uspešnim predhodnim razstavam, saj smo ponovno združili najboljše slovenske jasličarje in postavili na ogled jaslice, ki jih še v Veržeju nismo videli. Z organizacijo razstave smo osrednje gibalo na tem področju, ki vsako leto znova vzpodbudi ustvarjalce, predvsem pa preko natečaja pomurske osnovne šole in vrtce, da so ustvarjalni. Tako je bilo na razstavi predstavljenih skupno 58 jaslic in še 6 svetopisemskih zgodb, ki se navezujejo na Jezusovo rojstvo, avtorja Tomaža Lavriha, ki je letos s svojo ženo Katarino predstavljal tudi osrednji del razstave. Že tradicionalno se dogodek povezuje v projekt Božična Prlekija, v katerem sodelujeta še Božična vas Banovci in Božična noč na Razkrižju.
K Mariji Pomagaj na Brezje
V Puščenjakovi dvorani Centra DUO je v sklopu razstave potekalo Srečanje z Marijo Pomagaj. Jože Dežman, zgodovinar in avtor razstave K Mariji Pomagaj na Brezje, ki ta čas gostuje v Veržeju, je udeležence skoraj v živo popeljal skozi zgodovino in razvoj narodnega svetišča na Brezjah ter jih v premnogih anekdotah nasmejal in ob enem dal misliti o našem odnosu do Marije, naše identitete in narodne svojevrstnosti. V pogovoru s predstavnico založbe Družina Manico Ferenc je predstavil raziskovanje tega Marijinega svetišča v srcu Gorenjske, ki ga vodijo frančiškani in predstavil trenutno knjižno bero, ki podrobneje predstavlja duhovno in kulturno plat marijanskega naroda na južni strani Alp. Pester pogovorni večer so z živahnimi glasovi in instrumentalno izvedbo Marijinih pesmi popestrili otroci župnijskega otroškega zbora ter Ivančičeva dekleta. Razstava zapira svoja vrata 15. 3. 2015.	Ivan Kuhar
22 Funkešnica 1/2015
: naša dediščina
PO ŽELEZNIŠKIH TIRIH NEKOČ IN DANES
Po lanski obeležitvi 90. obletnice pomurske železnice Ormož-Ljutomer-Murska Sobota bomo tudi v letošnjem letu temu področju namenili več pozornosti. V naslednjih številkah bomo govorili o tirnih vozilih, ki so na omenjeni progi bila v uporabi nekoč in danes. Tokrat se bomo posvetili lokomotivam, ki so se najpogosteje znašle na naših tirih.
Lokomotive na parni pogon
Zadnjo lokomotivo na parni pogon, ki je vozila po tej progi do leta 1975, takrat je šla tudi v »pokoj«, si lahko ogledamo v Murski Soboti pred železniško postajo, kjer stoji kot muzejska lokomotiva.
Izdelana je bila leta 1928 v Avstriji. Dosegala je največjo hitrost 60 km/h, teža 48 ton. Namenjena je bila za promet na stranskih progah za vleko potniških in tovornih vlakov. Na našo progo je bila dodeljena po 2. svetovni vojni. Železničarji jo poznajo po njeni serijski številki (registrski oznaki) JŽ 53-017 (JŽ - Jugoslovanske železnice). Starejši se še spomnimo njenega značilnega sopihanja mimo Veržeja.
železnice) ali po domačem poimenovanju: »Regan« (izdelana v ZDA v času predsedovanja Ronalda Regana). Njena predhodnica, ki sicer po naših tirih ni vozila, je pa vozila po glavnih progah celotnega jugoslovanskega omrežja, pa je bila lokomotiva z vzdevkom »Kennedy«, (SŽ 661-xxx), izdelana v ZDA v času predsednika Kennedyja.
V zadnjem času pa vozijo tovorne vlake tudi tuji prevozniki s svojimi lokomotivami (niso last Slovenskih železnic): Adria, OBB in Metrans.
Milan Rus
Dizelelektrične lokomotive
Dizelelektrična lokomotiva je lokomotiva, ki jo poganja dizelski motor. Le-ta pa poganja električni generator, kateri proizvaja električni tok in ga pošilja k elektromotorjem, ki nato poganjajo kolesa.
V sedanjem času lahko na naši progi najpogosteje vidimo in slišimo lokomotivo za vleko potniških, predvsem pa tovornih vlakov, poznano predvsem po glasnem hrupu motorjev.
Lokomotive so izdelovali v ZDA in Jugoslaviji v letih 1984 do 1986. Njena moč je 1640 kW (2230 konjskih moči). Doseže največjo hitrost 105 km/h, tehta pa 113 ton. Uporablja se za promet po vseh glavnih progah v Sloveniji. Na slovenskih železnicah je ta lokomotiva najmočnejša med dizelskimi lokomotivami. Železničarji jo poznajo po serijski številki SŽ 664-xxx (SŽ - Slovenske
-V- ■ ■
. rJ:v
V-1	1
i?j) iiroJLfcuWij
i '¡'¿v*' V
HnHBHBIH
Stara lokomotiva v Murski Soboti (vir: splet)
Lokomotiva serije SŽ 664-xxx (vir: splet)
23 FGnkešnica 1/2015
: društveni utrip
LEŠČEČKI PRIDNO VADIJO
Tako kot vsako leto smo se tudi letos Leščečki odpravili na intenzivni vikend, ki je potekal od 9. 1. -11. 1. 2015 v Dominikovem domu na Pohorju. Tudi letos smo z veseljem in ob navdušenju nad novimi plesnimi koraki prisluhnili g. Mirku Ramovšu, ki kljub svojim letom (letos bo praznoval častitljivih 80. let) izžareva veliko mladostne energije in poskočnosti. S plesi, ki smo se jih učili, smo predvsem pilili našo plesnost in izvedbo posameznih korakov, nekaj našega truda pa boste zagotovo videli tudi na naših nastopih.
Letos je bil intenzivni vikend še posebej napolnjen z novo, mlado energijo, saj smo medse s krstom novincev sprejeli kar 13 mladih nadobudnih Leščečkov. Želimo jim, da bodo tako kot mi, z veseljem in ponosom ohranjali slovensko ljudsko pesem in ples. Ni manjkalo niti zabave, saj smo se v petek zvečer prelevili v prave Turkinje in Turke. Ker pa je vsega lepega enkrat konec se je tudi naš vikend končal uspešno, mi pa že pridno vadimo korake za prihajajočo revijo.	Vanesa Kolbl
ARGENTINA, MOJ DRUGI DOM_
Sobotni večer je v Kulturnem domu Veržej ponudil zanimivo kulturno dogajanje. 21. februarja 2015 ob 18. uri so pod naslovom Argentina, moj drugi dom združili ustvarjalnost člani Folklorne skupine "Maribor", ki deluje med izseljenimi Slovenci v argentinskem Buenos Airesu in sekcije domačega Kulturnega društva "Slavko Osterc" Veržej: Moška vokalna skupina in Folklorna skupina Leščeček. Na odru veržejskega kulturnega doma, so se gostom iz tujine in domačim ustvarjalcem pridružili tudi otroci vrtca Veržej - folklorna skupina in domačin, virtuoz na harmoniki, Rihard Zadravec - Riki s prijatelji, Janezom Feren-cem in Mojmirjem Wolfom. Obiskovalci prireditve so tako prisluhnili slovenskim ljudskim pesmim, si ogledali številne slovenske ljudske in tudi nekaj argentinskih plesov ter nenazadnje prisluhnili argentinskemu nacionalnemu epu »Martin Fierro«.
Kratka predstavitev gostujoče folklorne skupine:
Folklorna skupina "Maribor" je bila ustanovljena leta 1994. Vsi člani so potomci slovenskih izseljencev, ki so prišli v Argentino pred nekaj desetletji. Repertoar sloven-
ske folklorne skupine "Maribor" obsega od belokranjskih, prekmurskih, dolenjskih, štajerskih, ljubljanskih, koroških, porabskih do gorenjskih plesov.
S svojim delovanjem dokazujejo, da je slovenska skupnost živa in v polni meri ohranja slovensko kulturno tradicijo. Gostovali so že v Urugvaju in v raznih argentinskih provincah kot na primer Buenos Aires, Cordoba, Mendoza, Entre Rios in Rio Negro. Redno sodelujejo s slovenskim Veleposlaništvom v Argentini in na raznih srečanjih, ki jih organizirajo argentinske mestne oblasti. Organizirajo tudi srečanja folklornih skupin različnih narodnosti. Večkrat se predstavljajo tudi s stojnico, kjer nudijo turistične informacije o Sloveniji, slovensko hrano ter tradicionalne spominke.
Članom skupine se je tako ob 20-letnici delovanja uresničila velika želja - predstaviti se slovenski publiki in obiskati kraje, od kjer izvirajo. Tako so se v potepanju po naši deželi ustavili tudi v Veržeju.
Ivan Kuhar, Ksenija Seršen
OBČNI ZBOR PGD VERŽEJ
Ko se konča poslovno leto je čas, da se pregleda opravljeno delo za nazaj. Tako imamo tudi zakonsko določeno, da morajo društva opraviti občne zbore in članstvu predstaviti delovanje društva.
Gasilci PGD Veržej smo občni zbor društva opravili na sedaj že tradicionalno zadnjo soboto v mesecu januarju. Na njem smo predstavili delo na vodstvenem in operativnem delu.
Predsednik je v svojem poročilu predstavil delo, ki je zaznamovalo preteklo leto. V poročilu se je dotaknil predvsem materialnega poslovanja društva, ker pa je društvo pripravilo tudi 5-letni plan razvoja, je le-ta bil predstavljen vsem članom in tudi županu. V planu je predstavljen plan izobraževanja in razvoja društva.
Poveljnik se je v svojem poročilu dotaknil predvsem intervencij v preteklem letu. Iz poročila pa je bilo razvidno, da je največje delo bilo opravljeno ob lanskoletnih poplavah, ki so bile ene največjih v zadnjih letih. Seveda
24 Funkešnica 1/2015
: društveni utrip
pa ni pozabil omeniti tudi uspehe naših gasilskih enot na tekmovanjih GZ Ljutomer, kjer je pionirska enota zasedla prvo mesto, članski enoti A in B pa sta v svojih kategorijah zasedli tretje mesto.
Blagajnik in predsednik nadzornega odbora sta prav tako podala svoji poročili. Z zanimanjem so prisluhnili predvsem blagajniku, saj vse zanima finančno poslovanje, nenazadnje, če ni finančnih sredstev, ne moreš normalno poslovati.
V razpravo so se vključili tudi gosti, ki so se udeležili našega zbora: župan občine Veržej Slavko Petovar , predsednik GZ Ljutomer Andrej Rus, predstavniki društev iz Veržeja, člani PGD Banovci in Bunčani, posebej pa nas je razveselil obisk prijateljev gasilcev iz pobratenih gasilskih društev Vodice in Klenovnika na Hrvaškem.
Na koncu smo najmlajšim podelili srebrne in zlate značke »preprečujemo požare«, nekaj članov je dobilo značke za dolgoletno delo, nekaj jih je napredovalo v višje čine, nekateri pa so tudi opravili posamezne specializacije. Vsem iskrene čestitke .
Po uradnem delu pa se je nadaljevalo druženje do ranih jutranjih ur.	Mihael Kolbl, predsednik PGD Veržej
PUSTOVANJE ČLANOV DU VERŽEJ_
V veselje večine družbe željnih članov, smo tudi letos tradicionalno organizirali pustovanje, ki je potekalo v kavarni »Pri Jeleni« v Gornji Dubravi. Prireditev se je pričela z aperitivom ob prihodu in nadaljevala z odličnim kosilom. Po nekaj odplesanih korakih, so se nam v promenadi predstavile maske, ki so ob bučnem aplavzu prejele simbolična priznanja.
Kot donator in ustvarjalec nagrad je bila gospa Štefka Šterman, ki se žal, zaradi zdravstvenih težav, pustovanja ni udeležila. Posebej pa so nas presenetila darila, ki jih je vsaki maski podelil lastnik kavarne g. Josip Novak. Obema donatorjema najlepša hvala za lepa darila.
Naše praznovanje pusta se je nadaljevalo s poskočnimi vižami, ki jih je izvajal domači duo. Za zaključek pa je donela pesem »Oj, mladosti moja, kam odšla si, kje si?«
Ernest Arih
ZAKLJUČEK LETA ČLANOV DU VERŽEJ
"1 i"! 12. 2014 smo člani društva upokojencev priredili slavnostno kosilo v kavarni »K JELENI«, kjer smo gostili naše zlatoporočence. V naši občini so v letu 2014 praznovali ta visoki jubilej, štirje pari: ga. Rozalija in g. Ludvik Brunec, ga. Ema in g. Ivan Rozmarič, slavja pa se zaradi zdravstvenih težav nista udeležila ga. Frančiška in g. Stanko Muhič ter ga. Gizela in g. Alojz Špur. Po pozdravnem nagovoru našega predsednik društva Ernesta Ariha in recitaciji avtorske pesmi ga. Terezije Marinič ter zapeti zdravici Kol'kor kapljic, so bile slavljencem podeljene rože in izrečene čestitke vseh prisotnih. Slavljenci, ki niso bili prisotni, pa so darila in čestitke prijeli na domu.
Slavje se je nadaljevalo ob dobri jedači in pijači, pa tudi kakšna domača pesem je zadonela v gostilniški dvorani. Za veselo sukanje pet je skrbel domači trio, ki je igral vse zvrsti glasbe pozno v noč.
Kot vsako leto, smo tudi letos v petek, 19. decembra, organizirali obdaritev starejših občanov. Potrebna sredstva za daritvene pakete so prispevali sledeči donatorji: DU Veržej, RK, PGD Veržej in Bunčani, KUD Veržej, Turistični društvi Veržej in Banovci, Občina Veržej, Vrtec Veržej, oz. vzgojiteljice vrtca, ki so izdelale prelepe voščilnice in smo jih priložili v darilne pakete. Z darilnimi paketi smo obdarili tudi občane bivajoče v domovih starostnikov v Ljutomeru, Lukavcih in Beltincih.	Ernest Arih
OBČNI ZBOR ŠD IN PGD BUNČANI
V soboto, 14. 2. 2015 sta v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Bunčani potekala redna letna občna zbora športnega in gasilskega društva.
Na rednem letnem občnem zboru ŠD Bunčani so pregledali preteklo delo in si začrtali smernice za naprej. Predsednik Jožef Tušak je dejal, da je športno društvo v preteklem letu uspelo dokončati izgradnjo slačilnic, ki služijo igralcem malega nogometa za tekme. V slačilnicah so tudi prostori ekipe elektronskega pikada, kjer tudi igrajo domače tekme. Cilj društva ostaja, da je ekipa malega nogometa po končanem prvenstu med prvimi tremi ekipami, ki nastopajo v Medobčinski ligi malega nogometa Križevci.
Po zboru članov športnega društva je potekal 111. letni občni zbor PGD Bunčani. V gasilskem društvu je preteklo leto bilo kar pestro, saj so ob 110-letnici delovanja pripravili
25 Funkešnica 1/2015
: društveni utrip
svečano proslavo in ob tem pridobili novo gasilsko vozilo, ki bo društvu služilo za zagotavljanje požarne in poplavne varnosti v prihodnje. PGD Bunčani je v letu 2014 veliko vložil v usposabljanje svojih mlajših članov, ki sodelujejo v operativni ekipi. Cilj društva tako v prihodnje ostaja, da se operativni del okrepi z mlajšimi člani, ki bodo pomagali društvu na tem področju. V ta namen bodo v letu 2015 začeli postopoma nabavljati novo zaščitno opremo za gasilce, saj je stara že dotrajana. Kot je po cilju društva razvidno, bo leto 2015 kar pestro na področju usposabljanja in pridobivanja mlajših operativnih članov.
Po urednem delu sta se občna zbor zaključila ob glasbi in pogostitvi.	Dominik Štrakl
ALOJZ NOVAK IZ VERŽEJA JE ČEBELAR Z DUŠO IN SRCEM ŽE DOLGIH 45 LET
v
Čeprav čebele v teh zimskih mesecih počivajo in mirujejo, pa nasprotno čebelarji, oziroma njihovi celoletni »vzgojitelji« ne mirujejo, ampak imajo tudi pozimi polne roke dela. Eden takih navdušenih čebelarjev, ki čebelari že dolgih 45 let je tudi naš občan Alojz Novak, ki mu je kot pravi čebelarstvo bilo položeno v zibelko.
Čebelarstvo v družini že od nekdaj
S čebelarjenjem se je začel aktivno ukvarjati najprej s šestimi čebeljimi panji, sedaj pa že ima 80 panjev, od tega en prevozni čebelnjak in dva stoječa čebelnjaka. Za to lepo kmetijsko opravilo, ko nekaj daš naravi in potem od nje s pomočjo medu dobiš nazaj, ga je navdušil davnega leta 1970 njegov dedek Alojz Novak. Sedaj pa po njegovih »čebelarskih stopinjah« hodita že njegov sin Alojz in vnuk Rok, torej je pričakovati, da pri Novakovih v Veržeju čebelarstvo ne bo zamrlo.
Številna priznanja v letih delovanja
Pri Novakovih pa imajo na ogled postavljeno in razstavljeno tudi staro muzejsko čebelarsko opremo in knjižne čebelarske zbirke Antona Janše. Tako si obiskovalec lahko ogleda staro točilno prešo za vosek, modele za satnice in drugo staro čebelarsko opremo. Za svoje dolgoletno če-
belarjenje je Alojz doslej prejel niz čebelarskih odlikovanj in sicer čebelarsko priznanje Antona Janše prve, druge in tretje stopnje Čebelarske zveze Slovenije in nazadnje še sedaj značko zvestobe za 40-letno čebelarjenje s strani Čebelarske zveze Slovenije. Njegova zbirka pa je še bogata s številnimi zlatimi, srebrnimi in bronastimi čebelarskimi odličji, ki jih je za svoj med prejel na ocenjevanju medu na sejmu Agra v Gornji Radgoni in na ocenjevanju medu Zveze čebelarskih društev za Pomurje. Kot aktiven in vsestransko napreden čebelar je član častnega razsodišča pri Čebelarski zvezi Slovenje in član Upravnega odbora Zveze čebelarskih društev Pomurja. Je tudi predsednik Društva čebelarjev Veržej.
Na sprejemu pri Borutu Pahorju
Ponosen in srečen je, da se je lansko leto ob koncu leta skupaj s predstavniki Čebelarske zveze Slovenije ob 140. obletnici čebelarstva na Slovenskem udeležil sprejema pri predsedniku države Borutu Pahorju, ki je čebelarje pohvalil in se jim je zahvalil za njihov trud na področju pridelave medu in jim podelil priznanje.
Besedilo povzeto po: www.prlekija-on.net
9. OBČINSKI TUNIR V PIKADU_
^ "1 februarja 2015 je Športno rekreacijsko društvo ¿j _L »Banovci organiziralo 9. občinski turnir (Občine Veržej) v elektronskem pikadu. Tekmovanja se je udeležilo 23 tekmovalcev, kar je za malo občino lepa udeležba. Vse skupaj je popestrila še množica gledalcev.
Najprej so se odigrale dvojice, kjer je prišlo do naslednjih rezultatov:
1.	mesto: Trstenjak Mirko - Seršen Branko
2.	mesto: Nemec Dejan - Darko Vršič
3.	mesto: Šumak Sebastjan - Branko Rubin
4.	mesto: Galunder Marcel - Drago Šnajder
V nadaljevanju je sledilo tudi tekmovanje v posameznem metanju. Dobili smo najboljše, ki so si sledili v naslednjem vrstnem redu:
1.	mesto: Seršen Branko
2.	mesto: Drago Šnajder
26 Funkešnica 1/2015
: društveni utrip
: športni utrip
3.	mesto: Šumak Sebastjan
4.	mesto: Sašo Kukolj
Zmagovalec je dobil v enoletno skrbništvo tudi prehodni pokal, ki se pridobi v trajno last ob treh zmagah tega občinskega turnirja. Ta bo ostal pri isti osebi, saj ga je enako kot lansko leto prejel Seršen Branko. Kot zanimivost naj omenim, da je drugo mesto zasedel Drago Šnajder, ki je na novo stanujoč v veržejski občini.
Na turnirju so se podelile tudi donatorske nagrade, ki so pripomogle k še bolj veselemu vzdušju, saj je le-te dobil vsak prijavljen igralec.
V prihodnje želim ljubiteljem pikada uspešen met in se vidimo spet prihodnje leto.
Matej Trstenjak
OBČNI ZBOR KD »SLAVKO OSTERC« VERŽEJ
V soboto, 28. februarja 2015, je potekal redni občni zbor Kulturnega društva »Slavko Osterc« Veržej. Udeležence občnega zbora smo seznanili z delovanjem društva v letu 2014 in predstavili načrte za leto 2015.
Društvo bo tudi v letu 2015 izvajalo kulturno dejavnost v občini Veržej. Sekcije društva se bodo predstavile na lastnih prireditvah in koncertih in sodelovale na prireditvah, ki jih bo organizirala lokalna skupnost ter druga društva in organizacije v naši občini kakor tudi izven nje. Sekcije se bodo tudi v letu 2015 udeležile območnih srečanj, ki jih organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Načrtov društva za leto 2015 in načrtov posameznih sekcij je precej, tukaj jih je le nekaj:
•	Eno izmed večjih prireditev je društvo skupaj s Folklorno skupino »Maribor«, ki deluje med izseljenimi Slovenci v argentinskem Buenos Airesu že izpeljalo.
•	Kot je že tradicionalno bodo sekcije društva sodelovale tudi na Miholovem sejmu v Veržeju, v mesecu decembru pa načrtujemo nekoliko bolj šaljivo, pa vendar praznično prireditev Poslovimo se od starega, nasmejmo se novemu letu.
•	V mesecu juniju bomo skupaj z Občino Veržej pripravili sprejem mladih uspešnih glasbenikov naše občine pri županu.
•	Po dogovoru s člani društva bomo pripravili 2. piknik vseh sekcij društva.
•	V prihajajočih mesecih bomo vzpostavili spletno stran našega društva.
•	V mesecu aprilu pripravlja moška vokalna skupina svoj letni koncert.
•	Folklorna in vokalna skupina Leščeček bosta organizirali 9. Večer folklore (v Veržeju in ponovitev v Ljutomeru).
•	Tudi tamburaška skupina načrtuje letni koncert.
Ksenija Seršen
KADETI IN MLADINCI V UMAGU
Igralci kadetske in mladinske ekipe so čas šolskih počitnic preživeli v hrvaškem letovišču Umag, ki postaja meka za priprave slovenskih klubov - v tem terminu je bilo na pripravah preko dvajset ekip. Petdnevnih priprav se je udeležilo triintrideset igralcev - sedemnajst mladincev in šestnajst kadetov. Vseh pet dni jih je spremljalo toplo, sončno vreme. Tako sta lahko trenerja Marko Fajdiga in Ervin Vidovič v celoti realizirala zastavljen program. Seveda ni šlo brez pomoči trenerja vratarjev in fiziote-rapevta Sebastjana Starovasnika, nad celotno organizacijo pa je bedel sekretar društva Dušan Magdič. Veržejci so bili nameščeni v luksuznem hotelu Sol Garden Istra s štirimi zvezdicami, ki je fantom nudil visok nivo uslug. Komfortne sobe z pogledom na morje, obilje odlične mediteranske hrane, notranji bazen, fitnes, wellness ter soba za sestanke, so presegli vsa pričakovanja. Treningi so potekali dvakrat dnevno. Na razpolago jim je bilo pet odlično pripravljenih igrišč v sami okolici hotela ter še eno v bližnji Savudriji. Obe ekipi sta odigrali dve srečanji proti vrstnikom, ki igrajo v prvi kadetski in mladinski ligi. Prvi nasprotnik sta bili ekipi Ilirija Extra-lux iz Ljubljane. Kadetska ekipa je doživela poraz z 0:3, mladinska pa je slavila z 1:0. Celjski Šampion je bil naslednji nasprotnik. Kadetska ekipa je bila poražena z 0:2, medtem ko je mladinska ekipa po vodstvu z 2:0 na koncu remizirala (2:2). Oba trenerja sta bila s pristopom igralcev zelo zadovoljna, saj rezultat v tem delu priprav ni bil v ospredju. Res pa je tudi, da je kadetska ekipa na obeh tekmah nastopila brez štirih igralcev prve postave (poškodbe in odsotnost). Večer pred vrnitvijo je bil namenjen ogledu Umaga in večerjo v piceriji, katere ime Buoni Amici (Dobri prijatelji) je ponazarjalo celotni moto priprav. Na koncu seveda sledi še zahvala vsem staršem igralcev, vodstvu kluba, Timoteju, Lucanu, šoferju Igorju, prijaznim domačinom, donatorjem ter sponzorjem, ki so omogočili priprave.
Dušan Magdič
27 FGnkešnica 1/2015
: športni utrip
: izobraževalni utrip
NAJUSPEŠNEJŠI ŠPORTNIKI
Športna zveza Ljutomer je pripravila že 51. razglasitev najuspešnejših športnikov in športnih kolektivov, tokrat za letu 2014. Športna zveza Ljutomer združuje športna društva in kolektive iz občin Ljutomer in Veržej. Slovesno podelitev v Ljutomeru je s svojim obiskom počastil novi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Združenja športnih zvez gospod Rudi Gabro-vec. V svojem nagovoru je izpostavil predvsem pomen športa za vse generacije in športa na lokalni ravni, ki je baza za nadaljnji razvoj vrhunskega športa.
Na razglasitvi so se posebej dobro odrezali tudi posamezni športniki in športni kolektivi iz naše občine. Tako je bila Sara Rojnik razglašena za najuspešnejšo športnico. Sara je v lanskem letu postala državna prvakinja v skvošu. Jure Šterman je bil razglašen za najperspektivnejšega mladega športnika. Jure je odličen in zelo perspektiven atlet, ki je v lanskem letu v teku na 60 metrov v kategoriji mlajših učencev postal državni prvak, ob tem pa je postavil tudi nov državni rekord. Med športnimi kolektivi je ŠD NK Veržej dosegel tretje mesto, prvo mesto pa Kasaški klub Ljutomer, v katerem uspešno tekmujejo tudi naši vozniki in trenerji. Tudi Šolsko športno društvo Osnovne šole Veržej je med šolami doseglo tretje mesto.
Doseženi rezultati so posledica sistematičnega kakovostnega dela posameznikov in društev na športnem področju. Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitamo.
Slavko Petovar
Sara Rojnik in Jože Sagaj mlajši, naj športnica in športnik za leto 2014.
ŽENSKI ZAJTRK_
V soboto, 27. februarja 2015, se je kot del dejavnosti gibanja Družina in življenje odvil tradicionalni ženski zajtrk v Pomurju. Okrog 75 žena vseh stanov in starosti se nas je zbralo v Veržeju, tudi nekaj domačink, da bi prisluhnile gostji ge. Metki Zevnik, ženstveni ženski, ženi, materi, babici, strokovni delavki na področju šolstva ter predsednici Združenja dedkov in babic Slovenije.
Metka Zevnik prihaja iz Kranja, je srečno poročena že nekaj desetletij, mati treh odraslih otrok, babica šestim vnukom. Po izobrazbi je univerzitetna inženirka kemijske tehnologije. Veliko let je delovala v šolstvu, najprej kot profesorica, kasneje pa kot sooblikovalka izobraževalnih sistemov. Lansko leto je ustanovila Glas dedkov in babic - Združenje starih staršev Slovenije.
Za začetek je povedala o sebi, da ni oseba, ki bi celo življenje delala eno in isto, še manj pa je oseba, ki bi samo gledala in čakala, da bi se kaj spremenilo. Ker stoji za tem, da ima vsak poklic tudi "rok trajanja", je po desetletnem delu v kranjski industriji svoje delo nadaljevala kot profesorica na klasični gimnaziji. Ta odločitev ji je odprla vrata za boljše poznavanje sistemov vzgoje in izobraževanja. Na koncu pa si je prislužila mesto direktorice centra za poklicno izobrazevanje. To svoje "poklicno potovanje" je označila, kot "Božjo voljo", kajti v rani mladosti je bila prepričana, da bo postala modna oblikovalka. Finance v družini so ji ta poklic onemogočile, vendar ji danes življenje samo kaže, da jo je vseskozi vodil "Nekdo". Tudi pri srečanju takrat bodočega moža.
O svoji trenutni funkciji kot zagovornici pravic otrok in družbenega mesta dedkov in babic je Zevnikova povedala, da se tekom let ni nikoli posebej ukvarjala z zakonodajo družine. Prvič je v stik s to problematiko prišla pred tremi leti, ko so jo prosili za morebitno medijsko izpostavljanje glede tedaj na novo predlaganega družinskega zakonika. Povabilu se je pozitivno odzvala, saj je to bila samo še ena priložnost, da svoje izkušnje in znanje da v prakso. Tako je postala članica civilne iniciative, danes pa je del koalicije "Za otroke gre!".
Po tem, ko nam je iskreno povedala o sebi in o svoji poklicni poti, je načela temo o teoriji spolov, ki stoji v ozadju novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij. Čeprav besedno zvezo "teorija spola" ali "gender" slišimo zelo pogosto, so udeleženke izrazile željo, da bi o tem rade izvedele kaj več.
Predavateljica je nazorno podala osnovna prepričanja ideologije gender: 1) Ne rodimo se več kot moški in ženske, za spol se lahko odločimo sami; 2.) Spola nista samo dva, ampak jih je več; 3.) Narava igra minimalno ali nično vlogo pri izgradnji spola - genitalije nam nič ne narekujejo; 4.) Lahko se "odločite", da niste ne moški ne ženska; 5.) Tudi spolno usmerjenost si izberete sami; 6) Prepriča-
28 FGnkešnica 1/2015
: izobraževalni utrip
nje, da je poroka samo med moškim in žensko, je zmotno.
Po dvorani se je slišalo "mrmranje", šepetanje, komentiranje, saj zgoraj omenjeno prepričanje nikakor ni v skladu z danim naravnim zakonom ali s človeško izkušnjo nasploh.
Gostja je zadnji del predavanja posvetila še posledicam novele zakona, kjer bodo najbolj trpeli otroci: isto-spolni pari bodo najemali revne ženske za rojevanje otrok (beri: otrok po naročilu). Orisala nam je zgodbo revne mame v Mehiki, ki se je za to dejanje odločila, samo da bi lahko šolala svoje otroke. "Otroka po naročilu" ne bo nikoli več videla, se ga nikoli dotaknila. Po predavalnici se je naenkrat osul plaz solz, saj vsaka ženska ve, pa naj bo mama ali ne, da je s tem dejanjem otroku odvzet nekdo, ki ga najbolj potrebuje: mama.
Ne gre pa se samo za trgovino z otroci, nam je povedala Zevnikova. Z novelo je povezanih še več stvari. Diktirano bo, da se ne bodo več financirale šole, ki ne bodo izvajale učnih načrtov teorije spolov. Javni uslužbenci, ki po ugovoru vesti ne bodo želeli izvajati teh programov, bodo odpuščeni. Humanitarne in nevladne organizacije, ki v statutih in pri svojem delu ne bodo upoštevale državne ideologije spolov, bodo izključene iz državnih razpisov in diskriminirane. Trpele bodo verske organizacije (omejena svoboda govora) in neplodni heteroseksualni pari, ki jim bo onemogočeno posvajanje iz Rusije, Makedonije in Ukrajine. Iz vseh teh držav je prepovedano dajati otroke v posvojitev homoseksulanih parom, saj to dejanje razumejo kot grob poseg v pravice otrok.
Izjemno poučnemu predavanju je sledilo druženje ob obloženih mizah. Ženske smo se okrepile tako telesno, duhovno kot izobraževalno. Spletle so se nove prijateljske vezi, obenem pa so se poglobile že obstoječe. Zahvaljujemo se gostji za pogumno pričevanje, ge. Jerici iz Križevec pri Ljutomeru pa za odlično izpeljan dogodek. Se že veselimo naslednjega zajtrka v novembru.
Mojca Magdič, udeleženka
ZGLEDI VLEČEJO_
Vsak otrok s sabo na svet prinese določen karakter, in ne glede na to, ali nam je všeč ali ne, ga bomo stežka spremenili. Lahko pa kljub temu vplivamo na oblikovanje otrokove osebnosti, ga naučimo odzivanja na določena čustva in dojemanje sveta.
Otrok bo prevzel navade, ki mu jih bodo posredovali starši, v večji meri predvsem tisto, kar bo videl, da počnejo in ne tisto, kar bodo govorili, da bi mogli početi. Stavek, kot je »Poslušaj me, kar govorim in ne glej, kaj delam«, je zaman, saj so zgledi tisti, ki vlečejo. Nezavedno otroci od odraslih pobirajo marsikaj; zanimanje za določeno področje, prehranjevalne in delovne navade, ravnanje z drugimi, naučijo se jezika... Skratka od staršev lahko otrok prevzame marsikaj - dobre in slabe navade. Ko otroka želimo nekaj naučiti, ga navaditi na neko stvar, bo bolj učinkovito, če tisto počenemo skupaj z njim, kot pa da mu le z besedami dajemo navodila. Kajti bolj mu bo zanimivo in tudi lažje si bo predstavljal, kakšen rezultat vedenja pričakujemo. Ko nam zmanjka časa ali potrpežljivosti, naredimo določeno stvar namesto otroka, vendar s tem otroku odvzamemo izkušnjo; če ne drugo, kako je, ko moraš vztrajali, oziroma se potruditi za določeno stvar, za željen rezultat.
Dogovore sklepajmo z otrokovim sodelovanjem. Ponudimo mu na primer dve ali tri možnosti in skupaj z njim izberemo kaj bomo na primer počeli, jedli ipd. Otrok bo s tem tudi čutil večjo pomembnost, saj lahko soodloča o stvareh, hkrati pa se bo učil prevzemanja odgovornosti, saj bo vedel, da je sodeloval pri dogovoru in tako bo čutil večjo odgovornost, da se dogovorjenega tudi drži. Pri določenih stvareh otroku lahko damo možnost izbire, pri drugih spet ne, saj starši so tisti, ki vedo, kaj je za otroka dobro in kaj ne. Zato je tudi bolj primerno, da mu za stvari, katere pričakujemo od njega, natančno in na njemu razumljiv način predstavimo in povemo. Pri stvareh, ki pa niso tema izbire, pa lahko brez slabe vesti stavek oblikujemo tako, da zveni, kot zahteva in ne kot ponujena možnost izbire. Na primer, otroka ne bomo vprašali »A greva zamenjat plenico?« temveč mu rečemo, »Pridi, greva zamenjat plenico.«
Otroka bomo hitro navdušili za neko stvar, če bo lahko sodeloval pri stvareh, ki jih počnejo starši, saj se bo čutil bolj pomembnega in podobnega odraslim. Če mu damo možnost, da pomaga pri kuhanju, sesanju preproge, sestavljanju omare in podobno, bo pridobil delovne navade in mimogrede mu bomo približali neko stvar ali določen polic. Ne smemo pa pozabiti, da tudi slabi zgledi vlečejo in otroci se slabih navad lahko naučijo enako hitro, kot dobrih. Lahko bi rekli - česar se Janezek nauči, Janez zna.
Tadeja Puhar
29 Funkešnica 1/2015
:: razvedilni kotiček
STARE FOTOGRAFIJE GOVORIJO ...
MLIN NA REKI MURI
Dere sen jas mali bija, te je lušno blo, kolca sen po hiš potaka, varval mačkico.
V času največjega razcveta mlinarstva je Mura poganjala 93 mlinskih koles, ki niso peli samo pesmi naših žitnih polj, temveč so dajali kruh tudi kmetu, ki je dan za dnem garal na teh obmurskih peščenih tleh. In ker je bilo v življenju in ob kruhu veliko žalostnih in veselih trenutkov, so mnogi ostali v spominu starejših ljudi, ki jim je bila pot k mlinu praznik, praznik zanje in za otroke. Le-ti so doma skozi okno včasih gledali dolge ure, da bi se iz daljave na vozu prikazala oče in mati z žakljičkom tiste bele, drobne, mehke snovi, iz katere skrbna mamina roka umesi hlebec kruha, da nasiti še tako lačna usta (O. Poljanec idr., 1993/1994).
V	tokratni številki Funkešnice prikazujemo fotografije, ki so bile posnete pred 2. svetovno vojno. Fotografije prikazujejo plavajoči Galundrov mlin na reki Muri. Nekaj fotografij je bilo posnetih pozimi, nekaj pa poleti.
V	preteklosti so bile zime pri nas precej bolj mrzle. Takrat je Mura večkrat zmrznila in domačinom povzročala ne malo težav. Fotografije prikazujejo eno od hudih zim, ko je voda v rečni strugi zmrznila. Takrat je led dvignil mlin in ga prestavil na obrežje reke Mure. Domačini so skušali preprečiti najhujše tako, da so lomili led kolikor je bilo mogoče.
Fotografije mlina na reki Muri v poletnih mesecih pa prikazujejo prijetna druženja domačinov na piknikih. Kot je razvidno iz ene izmed fotografij, so jim ribe dobro teknile, pa tudi sam ulov rib jim je dobro uspel.
Zapisala Ksenija Seršen
Fotografije so iz arhiva g. Matije Galundra iz Veržeja. Literatura: O. Poljanec, I. Poljanec in učenci OŠ Veržej: Razvoj turizma v Veržeju (Raziskovalna naloga za srečanje mladih raziskovalcev zgodovine). OŠ Veržej, 1993/1994.
30 Funkešnica 1/2015
: razvedilni kotiček
NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBČINI VERŽEJ :: MAREC - MAJ 2015
DATUM	URA	DOGODEK	VSEBINA	LOKACIJA	ORGANIZATOR
Ves marec	-	Materinski dan	Dejavnosti/prispevki na aktualno temo.	Vzgojni dom	Vzgojitelji enote doma OŠ Veržej
27. 3. 2015	11.00	Razstava pirhov	Odprtje 7. Razstave pirhov in velikonočnega ognja slovenskih pokrajin.	Center DUO	Zavod Marianum Veržej
27. 3. 2015	18.00	Javna kulturna prireditev	Ženam in pomladi.	Dom kulture Veržej	Vrtec Veržej OŠ Veržej
3. 4. 2015	10.00	Ustvarjalne delavnice	Ustvarjanje/dejavnosti skupaj s starši in socialnimi delavkami CSD-jev naših otrok.	Vzgojni dom	Vzgojitelji/ psihologinja enote doma OŠ Veržej
5. 4. 2015	7.00	Vstajenjska procesija	Tradicionalna velikonočna procesija	Park Slavka Osterca	Župnija Veržej
10. 4. 2015	8.00 -16.00	Dan odprtih vrat vrtca Veržej	Vpis novincev za novo šolsko leto (september 2015-avgust 2016).	Vrtec Veržej	OŠ Veržej - enota vrtec
18. 4. 2015	19.00	Letni koncert Moške vokalne skupine	Slovenske ljudske in umetne pesmi.	Dom kulture Veržej	Moška vokalna skupina KD Slavko Osterc Veržej
19. 4. 2015	9.30	Sveta birma	Prejem zakramenta svete birme	Župnijske cerkev	Župnija Veržej
27. 4. 2015	9.00	50. članski nogometni turnir za pokal občine Veržej	Celodnevni nogometni turnir, na katerem bodo nastopile štiri članske ekipe. Odigrane bodo tudi revijalne tekme mlajših selekcij ter veteranov.	Čistina nogometno igrišče	ŠD NK Veržej
1.-2. 5. 2015	10.00-17.00	7. dnevi odprtih vrat	Čebelarstvo nekoč in danes.	Čebelarski muzej Krapje	Čebelarstvo Tigeli
9. 5. 2015	9.00-14.00	Srečanje družin	Skupna priprava otrok in staršev na praznik prvega svetega obhajila	Marijanišče	Zavoda Marianum Veržej
13. 5. 2015	popoldan	Dan odprtih vrat Doma	Predstavitev Doma, prikaz dejavnosti in razstava izdelkov.	Vzgojni dom	Strokovni delavci enote doma OŠ Veržej
20. 5. 2015	popoldan	Nogometni turnir	Turnir v malem in ročnem nogometu med skupinami Doma.	Vzgojni dom	Vzgojitelja P. K.- Ritonja, D. Germič - enota dom OŠ Veržej
21. 5. 2015	18.00	Javna kulturna prireditev	Radi bi vam povedali Učenci se predstavijo z glasbo in besedo.	Dom kulture Veržej	OŠ Veržej
23. 5. 2015	20.00	Procesija z lučkami	Procesija z lučkami iz Marijanišča v župnijsko cerkev	Marijanišče	Župnija, Marijanišče
24. 5. 2015	20.00	Romarski shod	Procesija po Veržeju in maša na dvorišču Marijanišča	Marijanišče	Župnija, Marijanišče
29. 5. 2015	17.00 18.00	50 let Vrtca Veržej	Prireditev Družabno srečanje pred Kulturnim domom.	Dom kulture Veržej	Občina Veržej in enota vrtec OŠ Veržej
30. 5. 2015	19.00	Občinski praznik	Proslava ob občinskem prazniku Občine Veržej in Osterčev večer.	Dom kulture Veržej	Občina Veržej
	-	Nogometni turnir	Nogometni turnir med ekipami zavodov iz vse Slovenije.	ŠIC Ljutomer	Vzgojitelja P. K.- Ritonja, D. Germič - enota dom OŠ Veržej
Vse spremembe in dopolnitve dogodkov bodo objavljene na spletni strani www.centerduo.si, za vse podrobnejše informacije pa nas lahko obiščete tudi na sedežu TlC-a Veržej (pon-pet: 9.00-15.00, sob: 9.00-12.00).
TIC Veržej
Puščenjakova 1	T: +386 51 654 778	E: ticverzej@gmail.com
SI - 9241 Veržej	F: +386 2 588 90 61	W: www.centerduo.si/tic
31 Funkešnica 1/2015
7. razstava pirhov in velikonočnega ognja slovenskih pokrajin 2015
od 27. marca do 2. maja v Puščenjakovi dvorani Centra DUO Veržej
KRAJI IMS KI PARK
tirnico

Pomurski muzej
Murska Sobota
lit
Doživite umetnost izdelovalcev tradicionalnih pirhov in ustvarjalnost otrok iz pomurskih vrtcev in šol. Na letošnji razstavi si lahko ogledate tudi umetnost
krašenja velikonočnih sveč.
Razstavo si lahko ogledate od 27. marca do 6. aprila vsak dan od 9. do 17. ure, po velikonočnem ponedeljku pa po rednem delovnem času Centra DUO, za skupine po dogovoru.
informacije 051 654 778 (TIC Veržej)
Sedmo razstavo pirhov in velikonočnega ognja 2015 organizirajo: Zavod Marianum Veržej, Terme Banovci, Občina Veržej, Javni zavod Krajinski park Goričko, Pomurski muzej Murska Sobota in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - Zavod Murska Sobota.
C
marianum