§tafttKM"2 tE1NIKXMttCENAr20»i UUBUANft, 19. $*i*TLMBRA 1**3 PAMETEN POSVET DAJE CLOVEKUPOGUM! Jaz sem miroljuben človek in tako sem se dal spejjati sredi počit-nic, to je 19. julija, da sem se udele-žil posvetovanja ZŠJ o ustavnih spremembah. Cenim razpravo o ustavnih spremembah? ker baje uganko ustave razrešuje samo de-mokracija, in sem nekako udarjen na demokracijo, be cenim pa preveč posvetovanj ZŠJ, ker so v glavnem samo manifestacija - česar pa ni, se nikjer ne pokaže. Če že-govorim o cenjenju, bom tudi povedal, da svo-jih stališč ne cenim preveč visoko, ker so to diskusijska stališča, zato pa cenim diskusijo. Pri posvetova-njih ZŠJ pa je stvar videti tako, da se stališča napišejo en dan prej in jih ni mogoče omajati. Didcusija sploh ni bistveno pomembna\i ostaja na retorični ravni. Ker semT pa sodelo-val na nekaterih posvetovanjih in sestankih, na katenh sem marsikdaj tudi kakšno rekel, potem pa so to bodisi izpustili iz zapisnika ali pa preslišali, sem poskušal na posveto-vanju o ustavnih spremembah de-lovati konstruktivno do takšne mere, da je bilo skorajda že po-nižno. Ce pa se te drži ,,markuzeov-ština", za katero me intimno dolžijo ljudje, ki Marcuseja še povohali niso, govorijo o njem pa, je to skrajno ža-lostna usoda nekega Marjana Pun-gartnika, ki na politikantskem trži-šču ne pomeni nič. Mogoče pre-tiravam, ko hočem nekaj stvari ra-zumeti in se pogovarjati o njih na taki ravni, da bi bile koristne tudi za ZSJ, mogoče je noro, da vem, kako nimam za sabo volivskih množic, ki se jim redko sanja o teh stvareh. Ne vem. Ampak ob vseh vprašanjih, ali naj bo TOZD (OOUR, TRPE) fakul-teta ali oddelek, ali naj bo študent delavec in dobiva pokojninski staž, ali je nova ustava dvakratna ali tri-kratna revolucija, ali ni skrajni čas, da delavski razred prevzame stvari v svoje roke, me je skozi in skozi grizlo nekaj drugega: kako napraviti iz ZšJ tako organizacijo, da bo štu-dente osveščala in jim skozi to za-vest pokazala mesto v družbi? Kot komunistu se mi je zdelo trapasto govoriti o tem, kako revolucionarna je nova ustava, dokler nam vsem skupaj ne uspe spolitizirati študente, da bomo njihovi resnični DE-LEGATI. Ali bo študent vedel, kaj pomeni ,,nova zmaga delavskega raz-reda", če mu nismo dali osnovne politične zavesti in s tem oigani-zaciji dali legitimnost? karikiiano sem rekel, da študentu socialistične zavesti (ki je pogoj, da do ustave ne bo pasiven ,,državljan", ampak no-silec napredka) ne bomo kupili z osemdesetimi jurji štipendije ali kre-dita. Poskušal sem pobiti teze, da sta si profesor in študent nujno ne-enakopravna, ker so to reakcionarne buržoazne teze o nadrazredni in neideološki viogi znanja; govorili smo torej spet o reformi.univerze. Potem sem skušal spet govoriti, da študentovega dela ne moremo ločiti od vrednotenja družbenega dela na-sploh, ker so nekateri trdili, da štu-dija ne moremo pojmovati za pravo delo (kako oni študirajo, ne vem). To poročilo je nujno malo egocen-trično, kei posameznih kanonad sploh ni povezovala erotika disku-sije, tako da je vse skupaj razpadlo v stotine nasprotujočih si in nepojas-nljivih delov, med katerimi so spre-jeta stališča ostala enakovredna in torej vsemogočna. Ta pa so taka, kot da je študentsko organizacijo kdo piosil, naj razsodi, ali je ustava razredna ali ne, ali je najboljša in najbolj samoupravna od vseh samo-upravnih in drugih mogočih ustav, afi je ZKJ resnična avantgarda de-lavskega razieda itd. Vidi se eno-stavno, da bi funkcionarji ZŠJ radi bili pomembna organizacija. V lili-putanskih merah poteka med njimi razprava, ki jo vodijo politiki, oni pa je niti razumejo ne dobro. Funk-cionarji ZŠJ namreč. Bilo je prav, da se je posvetovanje hitro končalo, kajti stališča so nespremenljiva in če bi se že kaj spremenilo, ne bi bilo nič boljše. Prepozno je govoriti, kako bi spremenili ZšJ na bolje, ni pa še pre-pozno vpiašati, zakaj ta oiganizacija ni nikoli pomenila kaj bistvenega -vprašati se moramo o neposred-nejšem angažmaju študenta. MP QA NA^ESTILA GRŠKEGA PREMIERJA The London Sunday Observer pravi, da obstajajo dokazi, da je grški premier Geoige Papadopoulos dobil oblast leta 1967 z udarom, ki ga je pripravila CIA. V nadaljevanju opozaija, da CIA lahko vzdržuje kontrolo nad Papa-dopoulosom zaradi dokazov, ki jih ima agencija, da je med drugo sve-tovno vojno sodeloval z nacisti. Časnik navaja nekega neidentificira-nega ameriškega vojnega uradnika v Atenah, ki pravi: ,,Geoige ima vred-nost, ker v Washingtonu obstajajo dokumenti, ki jih ne bi rad pustil priti na svetlo." Papadopoulos, nekdanji polkov-nik, je po drugi svetovni vojni prišel v ZDA na antikomunistično dresuro za posebno tajno službo. Londonski časnik dodaja, da je Papadopoulos med vodji ameriške vojaške pod-porne skupine v Grčiji znan kot ,,prvi agent CIA, ki je postal premier kake evropske države. poLAFP SESTANEK IZDAJATELJ-SKEGA SVETA IN URED-NIŠTVA TRIBUNE Počitnice in topli dnevi so ver-jetno povzročili, da sestanek izdaja-teljskega sveta in uiedništva Tri-bune, ki je bil 7. septembra, ni bil sklepčen. Po poročilu bivšega v.d. glavnega in odgovornega urednika Tribune Marjana Pungartnika je po-stalo jasno, da je finančno stanje, v katerem se nahaja Tribuna pred je-senskim izhajanjem, izredno težko. Za letošnje izhajanje primanjkuje približno 12 starih mfiijonov. Ni jasno, kje jih bo uredništvo vzelo, da bi Tribuna normalno izhajala. V žolčni debati, v kateri je pogumno sodeloval tudi predsednik Io SS LVZ Tomaž Kšela, se je pokazalo, da delitev finančnih sredstev v Skupnosti študentov LVZ do zdaj še ni bila izvedena, da je situacija tudi s pomočjo skupnega računovodstva SŠ (na katerega je na sestanku tudi mnogo tehtnih pripomb) nejasna itd. Možnosti za popravo nastale si-tuacije so sorazmerno majhne. Uredništvo bo poskušalo z veliko akcijo za nabiianje naročnikov, z reklamami... Zaradi nesklepčnosti na seštanku tudi niso mogli sprejeti novega ured-niškega odbora, ki ga je predlagal predlagani novi odgovomi urednik Pavle Zgaga. NOVOSTI! Za glavnega urednika je predlagan Cene Filipič, v uredništvu pa je nov še Jože Vogrinc. Čutiti je bilo vedro razpoloženje in pripravljenost za delo in sodelova-nje z vseh strani. Prve rezultate pa že tako vidite pred seboj! CF REPUBLIŠKA KONFERENCA ZN:s (28. julija) Najprej je sekretar ZMS Mali dal v obravnavo izhodišče za javno raz-pravo o novi organiziranosti mladih. Javna razprava bo potekala do kon-ca letošnjega leta, odločitev pa bo padla na 9. kongresu ZMJ in ZMS, ki bo v začetku prihodnjega leta. Zahteva po novi oiganiziianosti iz-vira iz dosedanje pomanjkljivosti in neučinkovitosti ZM. V študentski organizaciji, predvsem pa v ZM ob-staja tendenca po medsebojnem so-delovanju. 10 SS LVZ ima mesto v predsedstvu mestne konference ZMS Ljubljana, se udeležuje raznih konferenc in sestankov. Do večjega sodelovanja pa skoraj ni prišlo, razen v zadnjem času, ko se dogo-varjajo z ZM Ljubljana o udeležbi v delovni akciji ,,Aleja spominov in prijateljstva", ki bo potekala v na-slednjih mesecih. Po predlogu o novi organizi-ranosti ZM, ki ga je podprla repu-bliška konferenca Z\f, naj bi bila mladina organizirana v konferencah. Občinske, mestne in republiške kon-ference bodo (po predlogu) sestav-ljene iz specializiranih konferenc: konferenca mladih delavcev, mladih »¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»»»¦¦¦ TOKIO, 10. avg. (UPI) —• Sef kambo&ke države princ Norodom tSdlaaiMik je pomo-vil, da bodo asvobodiine sile »danes ali jutrt osvobodile ptestolnioo Phnom Penh«. Tako je zatrdH v odgovorlh na vpraganja, ki mu jih je v Pjongjang poslaUa ame-tiška agencija UPI. Dejal je, da bo osvobojena Kambodža poncevTio neuvrščona država »kakršna je danes Jugoslavija«. PEKING, 11. avgusta (AFP) — Prlnc Slhanuk je znova ponudil »časten mir-vladi ZDA. Senatorju Mansfieldu je 10. avgusta poslal Iz Pjongjanga tele-gram, v katerem pravl. da se »rodoljubi Kambodže ne bore za komunizem.« Pnvl pogoj za Sasten mtr | aiksa vlada omogio«li vladi f udaril, da ne more priti do v izobraževanju itd. Te konference annaj bi imele izvTšna vodstva, skup-no predsedstvo pa naj bi bil koordi-nacijski organ. Poleg tega pa bi bila mladina po-vezana v občinski, mestni in repu-bliški plenum. Jeseni bodo potekale razprave med ZM in študentskimi organiza-cijami. Prvi pomisleki proti predlogu se že pojavljajo. Odkrito soočenje s problemi je edini pogoj za medse-bojno konstruktivno sodelovanje. MARJAN K. KOZJE 73 Nov način, nov tip delovnih bri-gad je z akcijo Kozje 72 že lani vpe-ljala s pomočjo ostalih mladinskih konferenc v Ljubljani in pod pokro-viteljstvom skupšcine občine Ljub-ljana-Center občisnka konferenca Žveze mladine Ljubljana-Center. To so specializiiane brigade. Totej ne velikih zemeljskih del, kjer ne vidiš svojega prispevka in ne iskoristiš svojih kvalitet, ki si jih pridobil s šolanjem oziroma delom, ampak delo, za katerega si usposobljen; že vtačanje družbene investicije v tvoje izobraževanje. Tudi v flnanciranju je bistvena novost! Mladinske delovne btigade so prej financirale v glavnem družbeno politične organizacije oziroma skupnosti, sedaj pa jih predvsem delovne organizacije, s čimer so izrazile svojo solidarnost in priskočUe na pomoc nerazvitim slo-venskim področjem. Že lanska akcija je bila uspešna. Na letošnji — Kozje 73 - je pri-bližno 250 mladincev in mladink de-lalo v dveh izmenah (po tri tedne) skupno z občani občine Šmarje pri Jelsah s hvalevrednim namenom dvigniti iz nerazvitosti te tako pa-sivne in kai pozabljene kraje. Dijaki, predvsem srednje tehnič-ne-elektro šole, pa tudi že izučeni elektrikarji so kompletno elektri-ficirali približno 33 hiš, dijakinje vzgojiteljske šole so vodile štiri vrtce (Kozje, Lisično, Podsreda, Vetrnik), geodeti so tiasitali vodovod, diia-kinje, predvsem srednje medicinske šole, so delale na zdravstveni postaji, vodile patronažno službo, brigadirji so usposobili za promet 25 km lo-kalnih cest itd. itd. Še nekaj številk: ljubljanske občine so prispevale 5 starih mili-jonov, podjetja so z materialom in mehanizacijo sodelovala z 12 mi-lijoni; efekt dela je ocenjen na pri-bližno 80 - 90 milijonov (samo y cesto in vodovod je vloženih 58 mi-lijonov). O akciji, ki je seveda nujno vredna posnemanja, lahko povemo, da je v vsebinskem in oblikovnem smislu velik napredek glede ,,stan-dardnih" mladinskih delovnih akcij oziroma brigad. Očitno je, da je pri-hodnost delovnih akcij ravno v spe-cializiranih, kajti z njimi se da po-polnoma izkoristiti s šolanjem pri-dobljene oziroma razvite inte-lektualne in fizične sposobnosti bri-gadirjev. ,,Slabega" o akciji lahko rečemo le to, da so bili brigadirji nabrani preveč po mladinskih aktivnih sred-njih šol, premalo, skoraj nič pa ni bilo študentov. Tega pa seveda ne bi pripisovali načeLnim vzrokom, ampak le še vedno ne dovolj razviti organizaciji akcije. Vsekakor ne bi razpravljafi o možni koristnosti na primer študentov FAGG, elektro fakultete, gozdarjev, medicincev ... Niso uspešne samo velike in druge akcije. Očitno je, da velik pomp in na veliko propagiiana načela ne morejo nadomestiti oziroma zaiiieg-ljujejo tisti neposredni in ustvarjalni interes vsakega brigadirja, da čim koristneje uveljavi svoje sposob-nosti. Nekaj lepfli in vsekakor še vedno aktualnih načel mladinskih delovnih akcij oziroma biigad pa se da rešiti tudi na ta način. CF Tribuna stopa v svoje triindvajseto leto. Kot vsi dosedanji let-niki, ki so variirali od kulturnih do političnih osnovnih usmeritev, si bo moral svojo začrtati tudi letošnji. Vendar se tu pojavljajo nekateri problemi, s katerimi se sooča novo uredništvo na samem začetku. Najprej in najgloblje se tu postavlja samo eksistenčno vprašanje časopisa. Tribuna že dolgo ni bila v tako težkem finančnem polo-žaju kot sedaj. Za kolikor toliko normalno delovanje bi potrebovali kakih deset starih milijonov, za katerimi sedaj poizvedujemo. (Tu nam lahko pomagate s tem, da se naročite na Tribuno — naročil-nica je na zadnji strani - in čimprej poravnate naročnino). Dota-cija, ki jo dobiva SŠ LVZ za svojo dejavnost in od katere dobi konstanten del Tribuna kot druge specializirane organizacije, je že dolgo skoraj povsem enaka. Materialni stroški tiska pa so v zadnjih dveh, treh letih porasli za več kot dvakrat! Tako je od vseh speciali-ziranih organizacij najbolj prizadeta ravno Tribuna. Če je res edini izhod iz situacije ta, da se reducira izdajanje Tribune na eno šte-vilko mesečno (ali pa letno), lahko Tribuno kot tisto, kar je bila in kar naj bi bila, odpišemo. Vendar ne smemo biti pesimisti pre-zgodaj. Ta problem je mogoče rešiti, in to reševanje ni samo v rokah uredništva, ki mu mora biti prva naloga kreacija časopisa, temveč v največji meri zadeva Skupnost študentov, natančneje — njene sedanje predstavnike.Če naj imamo svoj časopis, se bo mo-rala prihodnja skupščina SŠ LVZ temeljito spoprijeti s tem vpra-šanjem, še bolj pa z vprašanjem dotiranja dejavnosti Skupnosti štu-dentov sploh. Drugo, ravno tako pomembno vprašanje, pa je vprašanje na-daljnje poti Tribune. V zadnjih letih je Tribuna (to itak vsi vemo, pa povejmo še enkrat) doživela premik od bolj ali manj ozke kul-tiirne usmeritve na vsestransko, predvsem pa politično (letnika 1970/71, 1971/72) angažirano usmeritev. Tej je po svoje posku-šala slediti tudi lansko leto. Tu moramo imeti pred očmi predvsem dejstvo, da je do te usmeritve prišlo v bistveno drugačnem času, kot je ta, v katerem smo sedaj. Z eno besedo (kar je za popolno analizo tega fenomena seveda le premalo) smo ga označili s časom študentskega gibanja, žive aktivnosti na univerzi, ki je tej ,,sklero-tični instituciji" dala nemalo alternativ in novih možnosti, ki pa si je ob (iz samega njegovega bistva izhajajoči) nujnosti spoprijemanja s totalno družbo in njenimi nasprotji očitno polomilo roge. Časi, ko so vsak dan prihajali ducati kolegov na uredništvo, prinašali »¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦' ŠTIPENDIJSKA IN STANO-VANJSKA PROBLEMATIKA ŠTUDENTOV V zvezi s to problematiko je bil 20. junija v študentskem naselju ve-lik studentski shod, ki se ga je ude-ležilo približno 800 študentov. Shod in izredna udeležba študentov sta bila rezultat zainteresiranosti štu-dentov pa tudi izredno zagatne si-tuacije, v kateio je zašel študentski standard. Sklepi shoda (po 48/c številki Študentskega dnevnika): 1. Zahtevamo, da se prizna mi-nimum življenjskih stroskov, izra-čunan na osnovi ankete o življenj-skih stroških, v višini 1200 din in v zvezi s tem revalorizacijo štipendij in posojil glede na določila druž-benega dogovora. 2. Prav tako se zavzemamo za to, da se minimalne osebne dohodke nekvalificiranih delavcev uskladi z življenjskimi stroški. 3. Poudarjamo, da v primeru, če se omenjeno višino življenjskih stro-škov prizna kot minimum za na-slednje šolsko leto, študentje že no-simo breme stabilizacijskih priza-devanj v višini porasta življenjskih stroškov v obdobju od lanske jeseni, ko je bila vsota ugotovljena, in med obdobjem, za katero bo omenjeni minimum v veljavi. 4. Zahtevamo izpopolnitev druž-benega dogovora z naslednjimi toč-kami: - poleg minimalne višine šti-pendij naj se določi tudi maksi-malna. Razpon med minimalno in maksimalno štipendijo naj bi pred-stavljal usmerjevalni in stimulativni del stipendije. Maksimum štipendije naj se izjačunava po enakih kri-terijih kot minimum. - pri določanju prispevka staršev se zavzemamo za zmanjšanje deleža pri številnejših družinah z nizkimi osebnimi dohodki. Take družine težko prispevajo k študentovim do-hodkom, zato se njihov delež pri iz-računu višine štipendije naj ne upo-števa. - pri delitvi štipendij morajo imeti prednost kandidati iz delav-skih in kmečkih družin. Zahtevamo, naj se pri otrocih teh družin kot kri-terij za dodelitev štipendij ne upo-števa učni uspeh v prvi polovici stu-dija. 6. Menimo, da noben študent ne sme neupravičeno prejemati več šti-pendij oziroma štipendije in kredita. 7. Ker se je izkazalo, da sistem družbenega dogovarjanja na tem področju ne deluje zadovoljivo, me-nimo, da je poleg družbenega dogo-vora o štipendiranju in kreditiranju to problematiko potrebno še ustrez-no zakonsko urediti. 8. Zavzemamo se za ureditev problematike štipendiranja štu-dentov iz drugih republik. 9. Od družbenopolitičnih Ln go-spodarskih organizacij zahtevamo, da vsako leto sproti izdelajo plane kadrov; te naj posredujejo štipen-dijskemu centru, ki naj bo nekakšen servis za štipendije, tako za šti-pendiste kot stipenditorje. Ta center mora imeti tudi evidenco vseh šti-pendij. KAMSIBUNO tekste, ideje, predloge (pa naj so bili taki ali drugačni), so mimo, misliti pa moramo na nove. Casopis (kot je Tribuna) lahko vedno izhaja le iz svoje lastne dejavnosti in nanjo spet nazaj deluje, vsaj toliko časa, dokler m samo zvočnik, ki ima mikrofon povsem nekje drugje. To prvo pa je tisto, pri čemer mora vztrajati. Teh starih časov ne omenjam (kot bodo nekateri verjetno zatrje-vali) iz nostalgije ali pa zato, ker ,,bihoteli novih prepovedi", ,^cer je bilo temu študentskemu gibanju resnično samo za proti-socialistične izpade in anarhijo" itd. Navajam jih zato, ker jih je treba premisliti, kajti tudi od njih je odvisna nadaljnja pot. Mislim na nekaj drugega, na tisto, kar je Marx zapisal v pismu W. Brackeju (6. maj 1875): ,,Vsak korak resničnega gibanja je važnejši kot ducat programov." Tu tudi lahko izvedemo, da bo prvi novi ,,korak", ki bi ga študentsko gibanje lahko storilo, korak k prese-ganju svoje parcialne vloge, preseganje samega sebe. Vendar: tu in zdaj ne vidimo nikakršnega gibanja več, ostali so stari in nastajajo novi programi. Res so sicer ostali tudi nekateri ,,koraki", ki pa so nam danes videti le stopir\jice. To, kar lahko Tribuna sedaj stori in kar nedvomno mora, je, da sintetizira svojo (sedanjo) dejavnost, ki je tako različna od tiste izpred dveh, treh let, in da tu zasnuje svojo nadaljnjo pot, tako pot, ki bo tudi tu karakterizirana z zavzemanjem za drugačno, socialistično, samo-upravno in zato bolj človeško univerzo, družbo in odnose v njej. Tisto drugo pa bi bilo ostajanje pri nostalgiji. Kaj torej? Tribuna je na takem prehodu, kot je bil tisti okrog leta 1970. Iz ene generacije bo počasi prešla v drugo. Vendar se ta še ni prav pokazala: priznati pa je tudi treba, da zadnji dve ured-ništvi nista kaj dosti prišpevali k temu, da bi se pokazala. To po-staja zdaj nujno. Uredništvo Tribune bo pripravilo v začetku oktobra sestanek, na katerega že sedaj vabimo vse tiste, ki ste kakorkoli pripravljeni sodelovati. Pridejo nai posamezniki, pridejo naj skupine, vsi, ki znajo pisati in risati. Se posebej so vabljeni mlajši kolegi. Videli bomo, kaj se da ,,sintetizirati". Material za kaj takega nedvomno obstaja; le v naših rokah lahko stori korak iz gole možnosti. In le tako lahko Tribuna prispeva k živemu življenju na univerzi ali v družbi. Točen datum našega srečanja bomo sporočili kasneje. Cakamo vas pa že sedaj — vsak dan okrog poldneva. ¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ 10. Od pristojnih organov zahte-vamo, naj vsem za študij sposobnim otrokom nekvalificiranih delavcev in kmetov brezpogojno ompgočijo dodelitev štipendije že v prvem let-niku srednje šole oziroma višje ali visoke šole, ne glede na predhodni šolski uspeh. H. Zahtevamo takojšen začetek reševanja stanovanjske problematike študentov in dijakov. To je poleg štipendije poglavitno sredstvo reše-vanja materialne preskrbe študentov in dijakov. 12. V Ljubljani obstajaresen sta-novanjski problem, ki še posebej za-deva prvič vpisane študente, ki niso iz Ljubijane. 13. Problema privatnih stano-valcev ne moremo reševati na kakšenkoli kratkoročen način z za-časnimi rešitvami, ampak je rešitev tega problema le v gradnji štu-dentskih domov. 14. Ugotavljamo, da bi v nasled-njem srednjeročnem obdobju po-trebovali najmanj 1600 novih po-stelj za študente. 15. Urediti je potrebno tudi pro-bleme y zvezi s študentsko kultuio, rekreativno dejavnostjo, obštudijsko aktivnostjo in zgraditi ustrezne ob-jekte. 16. Menimo, da je predlagani davek na podnajemnike neustrezen, saj bi njegovo breme prav gotovo nosili privatni stanovalci, katerih ve-čina so študentje. 17. Takoj je potrebno začeti z gradnio vsaj enega študentskega doma! 18. Sredstva, namenjena za pri- reditve ob 400-letnici kmečkih upo-rov, nai se zbira v enoten štipen-dijski sklad, iz katerega naj se šti-pendira kmečke otroke. Inteligenca iz vrst kmečkih otrok bo najlepši spomenik kmečkim uporom! Dobra dva meseca sta minila od študentskega shoda in poglejmo, če se je situacija obrnila kaj na bolje! Vsaj sebi v zadoščenje lahko po-vemo, da se je. Na seji podpisnikov družbenega dogovora na republiški ravni so v začetku julija brez odla-šanja sprejeli nov življenjski mi-nimum 1200 din in osnutek novega družbenega dogovora, ki bo šel v javno razpravo. V tem osnutku so v glavnem vse študentske zahteve, ki so bile sprožene na študentskem shodu. Akcija — javna razprava - že teče, bo pa potrebno še precej tru-da, posebej, ker imajo nekatere občine še precejšnje pomisleke. V akciji, posebno po občinah, bodo morali sodelovati predvsem pokra-jinski klubi. Razpis za štipendije in kredite je podaljsan do prvega okto-bra (prej je bil do 15. julija) z enot-nim cenzusom 1000 din. O reševanju stanovanjske pro-blematike študentov še nič. V stu-dentskih domovih se obeta ,,gužva", primanjkljaj pa raste. Torej - sprejetih in upoštevanih je bilo precej študentskih zahtev. To verjetno lahko pripišemo pove-čanemu zanimanju družbe za pro-bleme študentov in študentskega standarda (? !) pa tudi izredno orga-nizirani in enotni akciji študentov. Vslogije moč! CF OB 155-LETNICI ROJSTVA KARLA MARXA JE URED-NIŠTVO TRIBUNE IZDALO POSTER Z NJEGOVO SLIKO. LAHKO GA KUPITE (ZA 5 DIN) FRl NASIH KOLPOR-TERJIH ALI NA URED-NIŠTVU. CE NAM SPORO-ClTE NASLOV, VAM GA; POŠLJEMO PO POŠTI. TRIBUNA OBJAVLJA MALE OGLASE BREZPLAČNO Vse male oglase, ki pričajo o nevzdržnosti tega življenja -študentskega ali neštudentskega (poceni soba, nabava -starih učnih pripomočkov, življenj-skega druga — družice, tople obleke ali vododržnih čevljev), objavlja Tribuna zastonj. POPRAVEK Stari grehi tiskarskega škrata se vlečejo za nami. Ne bomo se opravičevali za vse njegove še neopravičene zločine v lanskem letu; toda za enega se moramo. V lanski zadnji številki (23/24) je bfl na strani 26/27 objavijen tekst IDEOLOGIJA BREZ ZGODOVINE, škrat pa je odnesel ime avtorja. Ta je NENAD DAKOVIČ, naš beo-grajski kolega; tu se mimogrede opravičujemo predvsem njemu. KUPIM PISALNI STROJ Kupim rabljen, lahko zelo star, toda dobro ohranjen pisal-ni stroj. Ponudbe s kratkim opi-som in ceno poSjite na ured-ništvo Tribune, Trg revolu-cije 1. ŠTUDENTJE! Za reševanje socialnih in štu-dijskih problemov študentov in visokošolskfli zavodov bo v šol-skem letu 1973/74 opravijena sociološka analiza struktuie štu-dentov. Pozivamo vas, da NATANČ-NO IZPOLNITE VPRAŠAL-NIK ZAVODA SR SLOVE-NIJE ZA STAITSTIKO (poseb-no njegov dmgi del), ker bodo podatki natančno obdelani. Med obdelavo bomo izvedli test točnosti odgovorov. Skupnost študentov Slovenije Center za razvoj univetze Center za razvoj pri ZMVZ tel. 342-614 URtuNISTVI TRIBUNE IN RADIA STUDENT STA IZDALl POSTER MILESA DAVISA. PO OENI 5 DIN GA DOBITE NA UREDNIŠTVIH AU PRI PRODAJaLCIH TRIBUNE NA FAKUL TETAH IN V MESTU. ŠTUDENUE, ŠTUDENTKE!!! Na uredništvu Tribune že dalj časa leži velika gora knjig. Gre predvsem za knjige s po-dročja tehničnih ved (stroj-ništvo, gradbeništvo, fizika ipd.), nekaj pa tudi literamfli (v italijanščini, nemščini, fran-coščini). Knjige so večinoma v tujih jezikih (angleščina, nem- ščina, francoščina, italijanšči-na), so lepo vezane, dobro ohra-njene (ne vse) in so polne lepih flustracij. Knjige je podarfl tov. Rade Mikačič. Hvafa mu! Vabimo vas na uredništvo Tribune (vsak dan od 10. do 13. ure), da boste pobrskali, če bi se kaj našlo. VSE JE ZA-STONJ!! >¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦»¦»¦¦¦¦ TRIBUNA, študentski Ust. Izdaja 10 SS LVZ. Uredništvo in uprava: 61000 Ljubljana, Trg revolucije 1/11-86. Telefon 21-280. Tekoči račun 50101-678-47420. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Letna na-ročnina 25.00 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Oproščeno temeljnega davka na promet po pristojnem sklepu št. 421-1/72. TO 5TEVILKO SO UREDILI: Miha Avanzo, Zdravko Duša, Cene Filipič, Neva Mlakar, Edi Stefančič, Jože Vogrinc, Pavle Zgaga Odgovomi in v. d. glavnega uiednika: Maijan Pungartnik IZDAJATELJSKI SVET: Jurij Avčin, Božidar Debeniak, Nevenka Dolgan, Pavel Gantar, Franc Jakopin, Jure Mikuž (predsednik), Boris Muževič, Pri-mož Zagai. PRAVLJICA 0 ŠTUDENTSKEM STANDARDU DobiU smo nove bruce in z njimi nove probleme, ki jih pravzaprav ne bi smelo biti in ki so jih pretekle generacije resevale zelo zelo subjektivno. Kdor je imel več sreče, zvez in ,,poslovnega" duha, je dokaj zadovoljivo rešil svoj gmotni problem, medtem ko so se drugi zadovoljili s tanjšim kosom kruha — ali drugače povedano — s sramotno nizko štipendijo. Nekateri pa so spravili knjige in skripta v predale in si poiskali drugačno zabavo, za katero je ta družba bolj zainteresirana in ji odmeri debelejsi kos kruha. Skratka: obreme-njeni z nadlogami, ki so dediščina njihovega posebnega socialnega okolja, niso zdržali. In zaradi tega so bili pokopani marsikateri upi. Nekdo bi jim moral pomagati, pa se v tej družbi ni našlo razumevajoče uho. In še več: zadele so nas vse mogoče in nemogoče restrikcije, nezainteresir inost, za-mizovanja, neuspešna dogovarjanja. Vse na škodo študenta in njegcvih priza-devanj za emancipacijo in enakopraven odnos do drugih Članov družbene skupnosti. Kaj torej čaka letošnje novince in tudi nas ostale? Dediščina prejšnjih let, nadaljevanje prizadevanj, uživanje uspehov in neuspehov. Caka nas še vedno samo 3000 ležišč v študentskih domovih, čaka nas nikdar spoštovani in uveljavljeni družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju. Še vedno smo privilegirana druščina, v kateri ni mesta za sinove in hčere delavcev in kme-tov. Vsa ta dejstva govorijo, da je danes položaj posameznega študenta še vedno njegov osebni problem ali pa kvečjemu njegove družine, še zdaleč pa to ni družbeni problem. Seveda ne smemo gledati na stvari tako statično. S časom se stvari spreminjajo, probleme rešujemo ali vsaj skušamo rešiti. Če smo objektivni, moramo priznati, da smo ponekod dosegli viden uspeh, nekateri problemi pa so še zmerom nespremenjeni. V SR Sloveniji je osnova za reševanje socialnega položaja študentov druž-beni dogovor o štipendiranju in kreditiranju študentov. Ce ta institucija zares ima svoj blagodejni učinek in pomaga zdraviti ostale pomanjkljivosti in slabosti izobraževalnega sistema (prepričan sem, da je v tem nekaj resnice), potem smo že prehodili dobršen kos poti k bolj urejenim in enakopravnejšim odnosom. Od začetnih težav prek borbe za podpis tega akta smo prišfi do izvajanja določil in končno do spoznanja, da temu družbenemu dogovoru mnogo manjka: da manjkajo celo bistveni elementi. Predlagali smo dopol-nitve in izboljšave. Danes je v razpravi popolnoma prenovljen družbeni do-govor o štipendiranju in kreditiianju. Najbolj akutni problemi in veliko novih predlogov je prišlo na dan na zboru študentov spomladi v študentskem naselju. Pokazala se je nujnost povišanja minimuma življenjskih stroškov, ki so danes priznani v višini 1200 din. To so dokaj velike stvari, ki kvantificirajo stopnjo angažiranosti družbe do problema izobraževanja in ne nazadnje do socialne politike. V čem je bistvena razlika novega DD od starega? Mnogo bolj je poudarjena socialna plat štipendije in kredita. Zlasti štipendije so še bolj diferencirane glede na materialno stanje družine in število šolajočih se otrok. Bistvena novost so sankcije do kršiteljev sporazuma. Pomembna je legalizacija občinskih solidarnostnih skladov, ki so dobili vso podporo. Toda študentu oz. dijaku vendar še nihče ne jamči, da bo dobil štipendijo oz. kredit. Še vedno imajo štipendije določene atribute. V večini se nanašajo na posamezne smeri, letnike, regije in še na kup bolj ali manj subjektivnih značilnosti. Ne moremo mimo ugotovitve, ki pa ni nove, da je štipendijsicer dovolj, če bi bile razdeljene pravilno, in to tistim, ki jih potrebujejo. Žal je ravno obratno. Drugi problem, ki postaja iz leta v leto hujši in je poleg štipendije osnovna oblika družbene angažiranosti in pomoči študentom, so študentski dornovi. Zares škoda, da nimamo zopet kakega kongresa IFIP, da bi si lahko nadejali boljših novih gradenj. Takrat smo dobili nekaj novih kapacitet, ki pa niso bile zgrajene zaradi študentov, ampak zaradi kongresa. Družba namreč pre-ferira nekatere stvari. Problem so sredstva. Po drugi strani pa se ravno ta sredstva nekontrolirano pretakajo lastnikom zasebnih sob kot nekakšna renta. Nihče ne ve, koliko je teh sredstev, prav gotovo pa bi z njimi lahko zgradili vsaj 200 ležišč y študentskih domovih. Pa kaj hočemo, mordaje to del socialne politike, ki prek te ,,anomalije" izvaja restrikcijo dohodka v korist ,,revnim". Na tem področju torej čaka generacije, ki sedaj prihajajo na univeizo, še velika uganka. Kako bodo reševali svoj stanovanjski problem? Morda zopet v skupinskih sobah s popolnoma neprimernimi pogoji za študij in življenje. Vse opisane stvari se torej dogajajo in se bodo dogajale, naše vrste pa postajajo elitnejše. Univerza postaja privilegij Ljubljančanov. Socialna struk-tura študentov je med najslabšimi v Evropi. Vsa prizadevanja za izboljšanje stanja imajo sicer lep in pošten namen, niso pa dovolj močna, predvsem pa ne dovolj finančno podkrepljena. V takih razmeiah pa postanejo najbolj radikalne zahteve le pobožiie želje in iluzije. Generacije, ki prihajajo na univerzo, se srečujejo z enakimi problemi kot one pred njimi. Študentje pa prihajajo, rešujejo svoj materialni problem po svoje in odha-jajo ali razočarani ali zadovoljni. Mnogokaj v njihovem razpoloženju ni odvisno od njih samfli, ampak od tega, v katerem koncu Slovenije in kakš-nim staršem so se rodili. JOŽE ŽLENDER INDUSTRIALIZACIJA PLUS ELEKTRIFIKACIJA JE SOCIALIZEM (LENIN) V ljubljanskem DELU smo v četrtek, 13. septembra, na zadnji strani opazili zanimivo fotografijo. Ljubljanske mlekarne so na pro-storu za odpadke v Cameljnah odvrgle poln hladilnik sladoledov. Zaradi redukcije toka se je baje stopil v ,,topli hladilnici". Vsa stvar ne bi bila vredna omembe, če nas nekoč ne bi v šoli učili o grdi lastnosti kapitalistične ekonomije, ki občasno zabrede v težke krize. V eni takih kriz so v Ameriki metali v morje na tone slad-korja in drugih živil, da bi uspeli obdržati take cene, ki so še uspele zagotavljati dostojen profit. Ne gre nam za to, da bi ta dva pojava enačili, vendar na tem mestu javno postavljamo ljubljanskim mle-karjem naslednji dve vprašanji: 1. Zakaj sladoleda niso pravočasno razdelili ljubljanskim otro-kom (za prevoz na Kozjansko verjetno ni bilo časa), temveč so ga raje odvrgli na smetišče? 2. Če se sklicujejo na to, da je bil sladoled neprimeren za pre-hrano: zakaj so ga potem odvrgli na nezavarovano smetišče, kjer so ga potem otroci lahko mirno nabrali, kolikor so ga hoteli, kot je razvidno iz slike, ki je bila objavljena v Delu in podnapisa pod sliko. Če je bil sladoled zdravju škodljiv, so Ljubljanske mlekarne s tem ogrožale zdravje otrok, ki so zašli na smetišče. P.Z. V položaju, ko je študentsko gibanje zapostavljalo problem vloge in položaja (predvsem naravoslovne) znanosti v sodobni družbi in še posebej njen odnos do produkcije, je prišlo jasno do izraza takšno pojmovanje znanosti, ki postavlja pod vprašaj njen družbeni smisel in v skrajnem primeru celo išče alternativo znanstvenemu, racionalnemu mišljenju v subkulturi po ameriškem vzoru, v ,,vra-čanju k naravi", povezanem z rušenjem tovarn in z ,,okultnimi vedami". Glasnik takega pojmovanja v ljubljanskem študentskem tisku je postal Andrej Detela s člaiikoma »Kdaj bo znanost nehala biti religija našega časa" (Tribuna 4/5, 72/73) in ,,Ali je na zna-nost samo sploh treba misliti" (Trib. 12, 72/73). Osnovna misel njegovega pisanja je, da se je znanost iz preproste osnove, iz človekovega zanimanja za svet, v katerem živi, in želje, da bi ga bolje spoznal in mogel v njem lepše živeti, izrodila v kom-plicirano, umetno strukturo, človeku tujo in nedoumno. Da bi znanosti vrnili človeški smisel, ji je po njegovem treba najti globljo osnovo in to osnovo išče v ,,čarovništvu v smidu globljega pozna-vanja narave". Poziva nas, naj se ,,odpovemo religiji dvajsetega sto-letja", naj začnemo rušiti kemične tovarne, ki zastrupljajo zrak itd. Muke in težave Detelovega pisanja izhajajo v glavnem iz ene same osnovne pomanjkljivosti: neupoštevanja dialektične poveza-nosti med znanostjo in ekonomsko družbenim sistemom na dolo-čeni stopnji razvoja produktivnih sil ali, če gremo še dlje, iz nerazu-mevanja odnosa med produkcijo in znanostjo. Piše o ,,znanosti sami na sebi", o ,,umetni strukturi, ki je le še sama sebi namen", ne zavedajoč se, da je znanost nujno znanost v konkretni družbi. Genialni znanstveni dosežki so za določeno družbo popolnoma brezpomembni, če jih produkcijski proces na tej razvojni stopnji ne more (ne zna) uporabiti (npr. Leonardo da Vinci, Rudjer Boško-vič); znanost postane dejavna šele kot produkcijska sila. Razvoj znanosti je tedaj neločljivo povezan z razvojem kapitalizma, pri čemer ima znanstveno raziskovanje funkcijo ,,predhodnice pro-dukcije" (Janossy). Znanstveni delovni proces se je v najrazvitejših kapitalističnih državah na videz osamosvojil v samostojen, od pro-dukcije ločen proces. Posamezne panoge, kot elektronika, avto-matika, zahtevajo izredno obsežno, drago raziskovalno dejavnost z lastno organizacijo in perspektivo, dalahko opravlja funkcijo pred-hodnice. Ne gre torej za proces osamosvajanja ,,znanosti same po sebi", temveč za osamosvajanje znanstvenega delovnega procesa v kapitalističnih produkcijskih razmerah. Da bi mogla povečati družbeno bogastvo, mora znanost kot pro-dukt duševnega dela postati del materialnega dela družbe. V korpo-rativnem kapitalizmu je znanost ,,donašalec tehnologije za pro-dukcijsko področje" (Altvater); ne uporablja se za zadovoljitev družbenih potreb, temveč za povečevanje profita zaradi tehnološke prednosti pred konkurentom. Detela je sicer opazil, da se znanost odtujuje človeku in da je V tem položaju nujna njena ideologizacija, vendar ima prvo za imanentno lastnost ,,stroge, objektivne zna-nosti", drugo pa za rešilno bilko, katere se oprijemljejo znanstve-niki, ki nimajo ,,čistih nagibov", in ki ,,niso dorasli za zrel odnos do današnjega kompliciranega sveta" (s tem zadnjim v zvezi je treba pripomniti, da poprečen znanstveni delavec kot privilegiran mezdni delavec še zdaleč ni v položaju, ko bi svoje delo lahko družbeno smotrno usmerjal, in je nategovanje na Von Braunovo kopito neustrezno; Oppenheimer in Saharov sta bila človeško zelo odgovorna, tudi njuna dosežka, integrirana v družbeno prakso, pa sta A in H bomba). Po tem je jasno, kje išče Detela razrešitev problematike in je tudi jasno, zakaj je prav v tej točki najbolj zgrešil. Noben ,,trip" ne pomaga, treba se je lotiti reči z lastnim, ,,racionalnim" zelnikom, če le znanost namestimo tja, kamor spada: v konkretne družbene razmere. Dejstvo, da tempo razvoja znanosti določa produkcija najrazvi-tejših dežel, je zelo pomembno za pristop k problematiki znanosti v deželah, ki so šele na pragu znanstveno-tehnološke revolucije. Njihove težave pri vključevanju v mednarodno delitev dela izhajajo iz dejstva, da so zaradi slabše znanstvene razvitosti prisiljene uva-žati tehnologijo, Če hočejo, da bodo njihovi produkti konkurenčni na trgu (njihov tehnološki razvoj bi moral biti celo hitrejši kot pri razvitejših). Vzgoja lastnih kadrov, ki bi bili sposobni prehitevati produkcijo, je zanje prehudo breme. Produkcija dežel v razvoju daje zato aplikativnim znanstvenim raziskavam precejšnjo prednost pred bazičnimi. Temu ustrezen je tudi položaj v našem izobraževalnem sistemu, ki ni prilagojen niti sedanji stopnji produkcije. Ozko specializirane fakultete reagirajo na nenehni dotok novih spoznanj v glavnem z večanjem količine predpisane učne snovi in podaljševanjem študija, študentje pa porabljajo ves razpoložljivi čas za goltanje te snovi, vedno bolj pa pozabljajo osnovne zakonitosti tega, kar se učijo. Da bi imeli razen tega ,,študija" čas še za študij (položaja, v katerem so), še misliti ni, kajti za delovno mesto na raziskovalnih zavodih in podiplomski študij so potrebne visoke ocene (štipenJij raje ne omenjati). Diplomanti pridejo v industriji na delovna mesta, kjer pogosto opravljajo povsem drugačno delo od tistega, za katerega so jih na fakulteti usposabljali poprečno 6,5 let. Na lanski skupščini SŠ elektrofakultete se je neki študent pritožil, da morajo diplo-manti v tujini, če želijo zaposlitev, za katero so bili šolani. ,,Tisto, kar hočejo tovarne od nas, ni elektroinženir, ampak zmes ekono-mista in tehruka", je dejal in apeliral na tovarne, naj ,,se pre-usmerijo, da bodo lahko pravilno zaposlile diplomante". Pa smo pri interdiscipliniranosti študija, za katero je bilo prelito že potoke črnila in bi bilo odveč dodajati. Treba pa je prevladati ,,interdisciplinarnost", ki prevedena v slovenščino pomeni zgolj proizvajanje ekonomistov, ki se poleg tega še malo spoznajo na določeno zvrst produkcije, za trenutne potrebe monopolistov. To je preoblečen fahidiotizem; popolna preobrazba znanosti v deklo ekonomije. V teh kalnih vodah in ne v parapsihologiji je torišče boja za znanost kot metodo za napredno razširjanje carstva svo-bode. JOŽE VOGRINC FILM KOTSREDSTVOAGITACIJE IN PROPAGANDE Mnogi filmi, ki iz dneva v dan preplavljajo svetovno kinematografe, imajo agitacijske ali propagandne tendence. Velikokrat se s tema oznakama tudi predstavljajo. Da bi podrobneje, celoviteje razumeli ter razlikovali oba ter-mina, je potrebno natančno določiti njuni vsebinski polji, kakor tudi razlike med njima, še posebno zato, da bi kasneje lahko ugotovili način njune uporabe v samem filmu. Pojem agitacije Francois Chevassu je eden tistih kineastov, ki so najbolj kompleksno in poglobljeno obdelali to problematiko. Sledi kratek povzetek iz njegovega sestavka Le filme de propagande, ki je bil objavljen v francoski filmski reviji Image et son. Namen agitacije je: vplivanje za kratko obdobje bližnje prihodnosti. Z njeno pomočjo se ustvarjajo spontane, emocionalne reakcije (reakcije proti zlu kapitalizma, entuziazem za socialno pravičnost). Agitacija usmerja po-zornost diiektno in poskuša vplivati. S tem pripravlja teren, da bi kasneje lahko prišlo do propagandne akcije. S sociološkega vidika je agitacija na-slovljena na množice, s psihološkega na emocijo. Za izhodiščno točko si izbira določeno realiteto in se običajno usmeri na nekaj preprostih idej. Nato izvleče in poudari nekaj vsesplošno znanih in najbolj očitnih primerov. Pojem propagande Cilj propagande je trajnejše vplivanje, tj. za daljšo dobo. Lahko je direktni oblikovalec nove zavesti, lahko jo dokazuje ali pa poskuša informirati ljudi. Njen cilj je zato razlaga vzrokov, tj. povzročiteljev fenomena. Nadovljena ni ne na množice ne na emocijo, temveč le na majhno, poli-tično aktivno skupino ljudi (npr. inteligenco). Prilagaja se njenemu ume-vanju, sklepanju in razsodnosti. Sredstva propagande so neodvisne od trenut-nega položaja in so navadno stereotipi (negativi ali pozitivi) tj. modeli, ki so prikazani na abstrakten in sistematičen način. Primer za razlikovanje: agitacija izpostavi problem delavske družine, ki umira od lakote, da prikaže vpralanje nezaposlenosti. Propaganda poizkuša ob tem primeru razložiti naravo kapitalističnih kriz, vzroke, zakaj so ne-izogibne, in potrebo po preobrazbi te diužbe v socialistično. Film — sredstvo propagande Film je gotovo med najučinkovitejšimi mediji, ker gledalcu ni potrebno nobeno predznanje ali učenje, da bi lahko gledal filmske slike. Teh ni po-trebno prevajati, ker same zadostujejo. Filmi imajo trenuten učinek, dose-žejo in razgibajo emocijo in ni potrebno, da so dokazljivi. Seveda pa so lahko poučni; fotografija in gibanje v filmu dajeta avditoriju vtis avtenticnosti in še poprej, kakor smo že omenili, vplivata na emocijo. Vemo, da je ravno filmski prikaz najučinkovitejši način za dosego kolektivnih iefleksov. Slikovne sekvence, ki so prikazane, imajo velik vpliv na čute, inte-lektualno zmožnost in ob tem tudi na podzavest publikuma. Ceprav je le nekaj posameznikov med širšo množico sposobnih rekonstruirati slikovne sekvence, njihovo učinkovanje na ostale ni nič manj močno. Določene slike bodo ostale v spominu. Nemalokrat se zgodi, da gledalca najbolj pritegnejo sekvence, ki so brez kakršnekoli medsebojne povezave (npr. vsebinske). Prav take sekvence lahko povzročijo nekatere nerazložljive reakcije publike. Tako vidimo, da resnično učinkovanje filma ni tako zelo odvisno od tega, kaj je avtor hotel izpovedati, kakor od nekaterih posameznih, najbolj izolira-nih in efektnih kadrov ter od splošnega načina prikazovanja oziroma opiso-vanja situacij, o katerih gledalec ohianja vtise. Propagandni fflm Postavljeni smo pied težko rešljivo uganko: kako definirati propagandni film. Obstajajo različni tipi filmov, ki jih ni mogoče pomensko označiti. Pri piopagandnem filmu pa je to verjetno najtežje. Kot po pravilu avtorjeve mtencije niso jasno označene oziroma prikazane. Ravno intencija pa je naj-bolj tipičen razpoznavni kriterij filmov; zato ga v tem slučaju težko oprede-limo. fntenziteta piopagandnega filma narašča tem bolj, čim manj so pred-stavljene propagandne namere v ozadju. Vendar obstajajo nekateri kriteriji, ki dovoljujejo posplošeno definicijo propagandnih filrnov. Najpoprejšnji cilj propagandnega filma je, da služi določenim političnim mnenjem, ki jih bo vsilil ali vtisnil, kot politična ali ideološka, publiki, ki vanje še ni prepričana. Gledalca mora pripraviti na sprejemanje (sposobnost sprejemanja) vsiljenega mnenja brez zavednega odpora. Bistvena naloga filma te zvrsti je v tem, da je vplivajoč. Kriterij esteti-cizma ni v ospredju in ni tako zelo pomemben. Predvsem je važna hitra in popolna vplivnost (politiki potrebujejo takojšnje rezultate). Propagandni tilm mora imeti jasno sporocilo, ki ga mora podati kar najbolj določno in razumljivo. Včasih je bistvo propagandnega tilma združeno z umetniškimi preten-zijami, tj. umetniškim delom (npr. ,,Aleksander Nevski"). Toda to za propa-gandne namene filma ni važno, kajti le-tega naj vidi čimveč ljudi, ne glede na njihove miselne sposobnosti. Če se ob tem pojavljajo težnje po eksperimen-tiranju in po doseganju umetniške vrednosti, je razumevanje filma vedno otežkočeno. Podobno velja tudi za ekonomsko plat filma. Seveda je po-trebno, da vidi propagandne filme čim širši krog ljudi, toda od distribucije ptidobljeni denar je ob tem in ob vplivu medija nanje postranskega pomena. Finančni uspeh je pri teh filmih mogoč, vendar ne potreben. Propagandni fUm je film, ki je bil naročen, plačan in kot takega ga je treba tudi upoštevati, tj. vedeti, da se podreja zakonom naročniških filmov. Važno je dobiti sredstva za njegovo produkcijo, ne pa tudi upravičiti na-ložbo s prilivom od projekcij. V praktično vseh državah je dokaj preprosto ustvariti šovinističen filin, popoln antirasističen film pa bi zelo težko uspel v katerikoli od njih. Vsepovsod vlade plačujejo izdelovanje propagandnih filmov, medtem ko si revnejše krilne stranke (če obstaja opozicijski boj) - kot je to na primer pri levičarjih — to komajda lahko privoščijo. Propagandni film končno ni naslovljen na vsakogar, temveč moia zajeti široke, popolnoma določene grupe populacije. Le tako bo učinkovit. Ponovno vzemimo primer rasizma. Popolnoma je jasno, da propaganda zanj ne more biti enaka v Franciji, ZDA ali Egiptu. Propagandni film propa-gira določena ideološka in politična vedenja oziroma zadržanja. Poglavitno orožje je apel na emocijo. Osnovna tendenca je namreč oblikovanje emocio-nalnih reakcij pri gledalcu, da bi kasneje tej emocionalni razgibanosti ponu-dili intelektualni dokaz. Tak film ne sme nikoli razžaliti gledalca. Vseskozi ga mora prepričevati, da so mu ideje fllma blizu, da so to njegove lastne ideje, ki ga spremljajo že od nekdaj. Nikoli ga ne sme napasti odprto in osebno, posebno ne na za-četku. Po pravilu se pričnejo vsi propagandni filmi z znano, verjetno, vsesplošno veljavno in sprejeto idejo, mnenjem ipd., ki je lahko rezultat globoko zakore-ninjenega atavizma oziioma mita. Tega mita gledalec tako ne more upošte-vati in ocenjevati preveč kritično. Najveljavnejše oznake in najpomembnejši kiiteriji propagandnega filma so vnaslednjem: Propagandni film izvablja gledalcu emocionalne reakcije, drugo za diugo, da bi ga s tem pripeljal do določenih sklepanj, ki so bfla rafinirano določena in pričakovana že vnaprej. Medtem ga prepušča prepričanju, da je reagiral na veljavne argumente in po racionalnem principu. Ker velikokrat argumentov v resnicnosti ni, lahko film laže in uporablja sredstev, ki privedejo do tega, da je o prikazanem nemogočedobitiiasnoin lazumljivo realistično razlago. (Primer: piikaz določenih dejstev loceno od njihovega konteksta, ki jih gledalec tako osamljeno analizira, brez obravnave v skladu z njihovim resničnim kontektstom.) Tehnika propagandnih filmov je naslednja: karkoli je prikazano na platnu, je prikazano kot resničnost in popolnost, kot nekaj, kar ne potrebuje ni-kakršnih prejšnjih informacij, ki bi karkoli pojasnjevale. Dialog je direkten, usmerjen od platna h gledalcu in le-temu ni dovoljeno podvomiti v to, kai je posneto. Informacijski fllrn pa, nasprotno, postavlja vprašanja in spodbudi gledalca k sodbi o tem, kar je bilo prikazano. Primer takega filma je Lettre de Sibirie + Chrisa Markerja. V njeni je — poleg nekaj samozasmeha in sklopa elementov, ki originalno ne pripadajo temu tipu filma (,,ameriška" zlata mizlica v Sibiriji), kakor tudi ideja legen-darnih figur (Mihael Strogov) - direkten apel na sposobnost gledalcev, da v nizu treh verzij (sekvenc — prosovjetske, antisovjetske, objetivne) sami odlo-čijo. To je filin, v katerem se avtor ne obotavlja izreči, da je objektivnost vcasih, v sebi in svojem namenu, lahko zmotna in nasilno vzpostavljena. Propagandni film začne pri mitu ali atavizmu, ga prikaže kot realnost, ki je ni mogoče zavrniti in vodi s pomočjo čustventti reakcij do sklepanja, ki je s svoje strani zopet postulat, in se s tem zaključuje v krogu postulatov. Njegova pomembnost je v tem, da je sposoben pripraviti ljudi do tega, da verjamejo v resničnost niza emocionalnih reakcij in v to, da ta nekaj do-kazuje. Ta metoda ne dovoljuje vprašanj, kar je vseskozi razumljivo, saj izvira iz postulatov, ki so skoraj vedno nepravilni. Vendar jih imajo mnogi za pravilne, ker preprosto mislijo, da so resnični, ali zato, ker nimajo izkustva, lahko pa tudi zato, ker so bili veljavni in uporabljani že dolgo in jih zaradi tega ni mogoče direktno zavrniti. Vsak film, ki uporablja resnične in pravilne (tudi pravilno prikazane) argumente, da bi podal nezavrnljiv dokaz, brez vsake laži, ki dopusča distan-ciranje in tako respektira gledalčevo svobodo odločanja in vrednotenja tiste-ga, kar je sam našel kot pomembno v njem (karkoli je že mišljeno kot končna pomembnost in ne glede na namere avtorja), je nedvomno film infoimacije in ne propagande. Politična agitacija v filmu Ernst Richert pravi v svojem delu Agitation und Propaganda naslednje: ,,Film je lahko (s ponazoritvijo teoretičrvih dogm v akciji, ki ima lahko tudi umetniške kvalitete) mnogo učinkovitejši kakor strokovna politična litera-tura ali propagandistična predavanja. Učinkovitejši zato, ker lahko prikaže priložnostno abstraktne in teoretične formule skupaj, na način, ki ga uve-ljavlja politika iz dneva v dan. V času komunistične dominacije je agitacijska parola pojasnjena z dejanjem, ki se orientira s pomočjo ideologije. Tako je gledalec bolj impresioniran, kakor če bi jo slišal v obliki političnih govorov ali prebiral gesla po zidovih. Toda tu je še naslednji razlog, zaradi katerega lahKo film prištevamo k sredstvom agitacije. Film se namreč poslužuje emo-cionalnfli sposobnosti za sprejemanje informacije v večji men kakor pa spo-sobnosti za razumevanje racionalnih aigumentov. Tu je podobnost med fil-mom in besedno agitacijo. Filmsko dejanje se raje usmerja ob obstoječih interesih gledalcev kakor pa po političnih predavanjih. S pomočjo mikavnosti in napetega dogajanja po-skusa kratkočasiti in učinkovati s pravo mero, da bi zadovoljilo pričakovanja gledalcev. • Umetni^ka predstava oziroma razlaga »agitacijskega gesla" lahko od časa do časa in pod določenimi okoliščinami pripelje gledalca, zaradi njegove identifikacije z usodo junaka, do neposrednih političnih sklepanj in naziranj. Ta identifikacija lahko preraste v željo po podobnosti gledaKevega ravnanja z zgledom predstavljenega filmskega junaka." IGOR LIKAR Zadnfe dni julija in v prve dni avgusta je bil v Berlinu, glavnem mestu Nemške demokratične republike, deseti svetovni festival mladine in študentov. Pod geslom ,,Za antiimperialistično soli-darsnost, mir in prijateljstvo" se fe v teh festivalskih dneh zbralo v Berlinu 25.000 mladincev in študentov iz 140 držav sveta, med njimi tudi 420 članov delegacife Zveze mladine Jugoslavije in Zveze študentov Jugoslavije. Nafprej nekaj besed o orgahizaciji in o vzdušju, v katerem fe festival potekal Organizacija fe bila odlična. Tisočero mladincev, študentov in delavcev detnokratične republike je z brezplačnim delom omo-gočilo brezhiben potekfestivala. Prebivalci Berlina so udeležencem festivala radi pomagali in jih gostoljubno sprejeli na vsakem ko-raku. Festival je za Nemško demokratično republiko, ki je bila doslej za tujce bolj ali manj zaprta, pomenil tudi pomemben ele-ment za razvoj notranjepolitičnih odnosov. Vzdušje, v katerem se je festival odvijal, je bilo, vsaf za Jugo-slovana, nenavadno. Človek je imel občutek, da od meje do Alacander Platza v središču Berlina ni prostora niti za eno zastavo več ob tistih, kolikor jih je že viselo. Povsod so bili postavljeni veliki panoji ter razobešeni transparenti z napisi: Za antiimperiali-stično solidamost! SSSR čuvar svetovnega miru! Solidarnot z Ijud-stvi Indokine! Prijateljstvo s sovjetskimi vojaki včeraj, danes in na večne čase! S Sovjetsko zvezo na večne čase! Pozdravljeni na X. svetovnem festivalu! itd. itd. Vsa nemška mladina je bila dosledno oblečena v plave srajce z znakom mladinske organizacije v NDR ,,FDJ". Delegacije na festivalu so stanovale v blokih v strogem centru Betiina - več kot očitno je bilo, da so se morali v festi-valskih dneh stanovalci pač nekam odseliti. Po Berlinu so nenehno korakali otroci v najrazličnejših uniformah in v najrazličnejših orkestrih in igrali koračnice. Na Alexander Platzu fe bilo podnevi in ponoči vse polno mladih Ijudi. Pavšalna ocena bi povedala, da jih nikoli ni bilo manj kakor 20 do 30 tisoč. Otvoritev festivala je spominjala nafmanj na otvarjanje olimpijskih iger. Na Alexander Platzu, na trgih in ulicah Berlina, na shodih in mitingih so množice Ijudi nenehno vzklikale parole: ,,Za antiimperialistično soli-darnost!" ,,Svoboda, mir, prijateljstvo!" ,JZna, dve, tri - soli-darnostf" ,,Sto, devetdeset... deset - prijateljstvo!" in podobno. In osnovna karakteristika festivala: Na festivalu je prišla naj-bolj do izraza hegemonistična, velikodržavna mladinska politika pod okriljem mladinskih in študentskih delgaci/ iz držav vzhodnega bloka. Festival ni bil svobodna trubuna mladih Ijudi, kjer bi lahko v svobodnem in odkritem dialogu izmenajli izkušnje in preverili vsak svoja izhodišča iz skupne zastavljene cilje. Na konferencah in mi-tingih se je več vzklikalo kakor pa kritično razmišljalo. Mnogokrat so se uveljavljale nedemokratične metode. Naš predsednik ni dobil vstopnice za mednarodni klub študentov. Diskutanti niso disku-tirali po vrstnem redu, tako kakor so se prijavili. Kljub inter-vencijam včasih niso dobili besede. Kritična misel je bila vedno potisnfena v ozadfe, v ospredje pa je bila postalvjena enotnost, ki se jč izražala z vihamim ploskanjem in neutrudnim vzklikanjem. Mar-sikatera delegacija fe v bilateralnih razgovorih z delegacijo Jugo-slavije potožila, da na festivalu ne more povedati tistega, zaradi česar je prišla. Seveda pa ne gre zanemariti pozitivnih strani festivala. Afir-macija nekaterih gibanj v svetu, obsodba agresije, vmešavanja v notranje zadeve posameznih držav, imeperializem, kolonializem, rasizem, podpora Ijudstvom in narodom Indokine itd. Zanemariti ne gre prijateljstva in medsebofnega zbliževanja mladih iz vsega sveta v festivalskih dneh. Jugoslovanska delegacija je imela na fe-stivalu pozitivno funkcijo. Vedno se je zavzemala za demokratične metode dela, kjerkoli je le bilo mogoče se je borila za uveljavljanje načel naše zunanje politike. Žal pa ji zaradi organizacijskih neso-glasij, slabe pripravljenosti in konceptualnih nejasnosti to ni uspe-valo v dovolj veliki meri. Še celo več. Na poti in v času bivanja v Berlinu je bila delegacija zaradi notranjih problemov večrat taka, da ni mogla reagirati navzven in se je zaradi tega morala indenti-fldrati ali pa vsaj pristajati na stvari, na katere bi bilo potrebno reagirati. Toliko za zdaf. To je le nekaj še ne povsem urejenih vtisov in ne dovolj analitično združenih ocen. Oceno celotnega festivala bo verjetno dala najprej jugoslovanska politična delgacija, ki fe bila v Berlinu na svofem sestanku. O tej oceni bosta nato razpravljala predsedstvo Zveze mladine in pred-sedstvo Zveze študentov Jugoslavije. Tudi o pripravah in o notranjih problemih, ki so se pojavili v Berlinu, bo spregovorila najprej politična delegacija, ki je bila v Berlinu, nato pa bo o oceni in konsekvencah razpravljal najprej jugoslovanski pripravljalni komite, nato pa predsedstvi mladinske in študentske organizacije Jugoslavije. Po teh razpravah se bomo v Trubuni ponovno oglasill Takrat bomo veliko bolj analitično spregovorili o festivalu v Beriinu in širše o mladinski in študentski politiki v svetu, v zvezi s tem seveda tudi o našem mestu v teh procesih. m MmMmi Korčulska poletna šola, prvič organizirana leta 1963 (leta 1966 je ni bilo), je letos prazno-vala deseto obletnico. Šola fe bila menda organizi-rana, da bi strokovno izobraže-vala filozofe in sociologe z raz-ličnih delovnih mest ter da bi omogočUa zamenjavo znanstve-nih izkušenj in misli tako med posameznimi univerzitetnimi centri znotraj Jugoslavije kot tudi med domačimi in inozem-skimi strokovnjaki. Je pa šola, po besedah samih organizator-jev, kmalu prerasla ta okvir ter tako postala prvovrsten druž-beni dogodek, izvir miselne akcije, kije široko preseglafor-malne meje šole. Ves ta čas naj bi bila v ospredju filozofija in pa teore-tična sociologija, tedaj osvetli-tev in osmislitev bistvenih doga-janj stvamosti, cilj pa je bil: ra-zumeti, kaj združuje in kaj raz-družuje Ijudi na poti k pravič-nejši in svobodnejši družbeni ureditvi in človeštvu. O tem go-vorijo tudi teme dosedanfih za-sedanj: Socializem in humani-zem, Smisel in perspektive so-cializma, Kaj je zgodovina, Ustvarjanje in popredmetenje, Marx in revolucija, Moč in člo-večnost, Hegel in naš čas ter Lenin in nova levica, Utopija in realnost, Enakost in svoboda. Letošnja tema: Meščanski svet in socializem. Šola se je začela 19. avgusta, in sicer z referatom predsednika Rudija Supka De-set let Korčulanske poletne šole; namesto E. Blocha, ki so mu zdravniki prepovedali dolgo in naporno, njegovim letom ne-primerno potovanje, fe prispe-val magnetofonski trak z njego-vim glasom in pozdravnim go-vorom. Nato so se zvrstili refe-renti, vsak dan po dva: Predrag Vranicki, Veljko Korač, Juer-gen Habermas, ¦ Gajo Petrovič, Srdjan Vrcan, K. H. Volkmann-Schluck, Stefan Morawski> Ddn-ko Grlič, Ivan Kuvačič, Sveto-zar Stojanovič, Pierre NavUle, Mihailo Markovič, L. Lobardo-Radice in Niculae Bellu. Zase-danje je zaključila generalna de-bata 28. avgusta, dan prej, kot je predvideval načrt, to pa za-radi odsotnosti nekaterih refe-rentov. Organizirane so bile tudi razprave za okroglo mizo in sicer na štiri teme: Filozoflja in socializem (vodil jo je B. Bošnjak), Bistvo in mefe me-ščanskega sveta (Zaga Pešič-Go-lubovič), Sodobna tehnika in usoda sveta (Dušan Pirjevecj: ta debata je zagotovo najmanj uspela - zaradi nesodelovanja števUnih prijavljenih je mimo zaplula v vode amerikanizma in tovrstnega načina mišljenja. 3 Prosti čas in svobodni čbvekje bila četrta tema fvodil jo je B. Ibrahimpašič). Pri okroglih mi~ zah je bilo število odsotnih pri-javljencev najbolj opazno in pe-reče, kar fe pravzaprav dolo-čena zanimivost. Jakofinojein mirno in lepo, če se Ijudje tako zberejo in mimo in svobodno in pametno razpravljajo v atmosfe-ri polni sonca, lepote in prija-teljstva. Predzadnji dan pa so organizatorji priredili lep ban-ket, na katerega so bili po-vabljeni vsi znameniti in po-membni. Neznameniti in vsi so-delujoči študentje so pa ostali na cesti. Pa se je slišala inter-nacionala, pa se je zvedelo, da se banketirajo samo znameniti in pomembni, pa so nekateri iz elite, ki niso vedeli, da to so, zapustili banket in se pridružili študentom. Pa so bUe spontane demonstracije in škandal Možfe organizatorji so bili pa Ifuto užaljeni, še zlasti Rudi Supek, ta predsednik: pa se je nagene-ralni debati reklo, pa kaj se to pravi, da protestirate proti nam, ki smo protest in revolucija. Pa saj smo mi tisti, ki smo leta 1968 prvi v svetu protestirali zoper zasedbo Češke. Pa vi štu-dentje, pa kaj fe z vami, a imate kakšne seksualne probleme ali kaj. Pa je bila Korčulska polet-na šola desetič. REVOLUCIJA V ODPISIH Govorimo vam o Korčulski poletni šoli, o tej sesiji. Da bo vse prav. Menda je to bilo desetič. In šola je btia. Tokrat kot Gradjan-ski svet i socijalizam. In bile so lepe table z napisi v srbohrva-ščini in francoščini in vsa tista Korčula z desettisoč gliserji in morjem, kije smrdelo po Nivea-cremi, in bUa je kar lepa dvo-rana Liburna, pa po dve preda-vanji dopoldne, pa okrogle mize popoldne. Bilo je pa letos tudi simultano prevajanje na štiri je-zike, sicer ne čisto do konca šo-le, je pa bilo. Pa vsejefino bilo. Habermas, pa Karl nam Heinz Volkmann- Schluck-Schluck, Zagrebčani vsi pa dr. Pirjevec in B. Debenjak in nekoliko ne- znatno Ivan nam Urbančič in še mnogo premnogo drugih je bilo. Skoraf nič filozofije in ve-liko sociologije in politologije, zato so pa skoraj vsi, nogi iskre-no, drugipa tako, rekli, da spre-membe in revolucija pa Marx in Hegel in levica in juhuhu. Mi pa smo po ulicah Korčule vozili vlafc in se igrali gnilo jajce na glavnem mestnem trgu. Revolu-cija v odpisih. Povedal sem vam o Korčuhki poletni šoli. O velikem načrtu in velikih željah, o lepih raz-misljanjih in dobrih Ijudeh. Mo-titi se je človeško. Ravno tako umirati. - Kot bi se ne zavedali svoje človeškosti. DANIEL V. LEVSKI Klub koroških slovenskih študentov je ob svoji visoki obletnici pripravil y Globasnici na Koroškem seminar in proslavo. Ta dogodek je vzbudil zani-manje ne le bližnjfe okolice, ampak celotne Koroške. Nedvomno so Korošci s tem naredili nov korak na poti zahtev za uresničitev neupravičeno odvzetih pravic. Pomembnost tega dogodka dokazujejo tudi številni gostje seminarja, med njimi naj omenim tov. Bojana Lubeja, generalnega konzula v Celovcu, dr. Franca Zwitterja, dr. Jožka Tischlerja, tov. Klemenčiča z ljubljanske Univerze, predstavruka ZMS, predstavnika SS LVZ. Tema seminarja ,,Neofašizem v Avstriji in v Evropi" je bila za poslušalce zelo vabljiva. Kar takoj naj povem, da so refeienti vložifi ogromno truda, da bi s tem problemam, ki danes tlači Avstrijo, piedvsem pa ga občutijo ravno slovenski Korošci, seznanili prisotne. Preden preidem na iazmišljanja o samem seminarju, je verjetno prav, da prikažem nekaj podatkov, ki zgovorno pričajo o tem} kakšen je položaj na Koroškem in v Kakšni nevzdržni situaciji se nahajajo Slovenci na J. Ko-roškem. Te podatke sem dobil na razstavi, ki so jo pripravili člani kluba in je bila ves čas seminarja in proslave vsem na ogled. Prikazovala je - s foto-grafljami, skicami, grafikami in številkami - nevzdržno stanje Slovencev na Koroškem. Se več, stanje, ki se venomer slabša in spravlja Slovence v situaci-jo oiganiziranega odpora proti fašističnemu ravnanju proti njim. Da si bomo laže predstavljali kršitve pravic Slovencev, najprej poglejmo, katere pravice imajo po 7. členu Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. V prvem odstavku 7. čl. jasno piše, da Slovenci na J. Koroškem uživajo enake pravice kot ostali državljani, in jih lahko izvTŠujejo pod enakimi pogoji. S tem v zvezi so naštete pravice do lastnih oiganizacij, zborovanj in tiska v lastnem jeziku. V drugem odstavku 7. čl. je zajamčena pravica do osnovnega pouka v svojem jeziku. V nadaljnjem besedilu 7. člen navaja, da je v uprav-nih in v sodnih stvareh slovenski jezik dopuščen in dodan k nemškemu. Na takih zgradbah in formularjih pa morajo biti napisi oz. tekst v obeh jezikih. Še več, na koncu 7. čl. pogodbe je napisano, da se dejavnost organizacij, ki merijo na to, da se prebivalstvu vzame njegov značaj in pravice manjšine, prepove. Take so torej zajamčene pravice, kako se uresničujejo, pa nam povedo naslednji podatkii: Na področju šolstva Takoj po sklenitvi državne pogodbe so na Koroškem obnovili vrsto nem-škonacionalnih organizacij, ki so bile po končani vojni 1945 prepovedane. Te organizacije so se sedaj javno zbrale v skupno zvezo z imenom Koroška domovinska služba (Kaertner Heimatdienst). Te oiganizacije so začele z organiziranim delom proti šolstvu. Zanimivo je, da so deželne oblasti takoj, češ da je treba ohraniti mir v deželi, zagrabile pobudo Heimatdiensta, da je treba odpraviti dvojezično šolstvo, in so na J. Koroškem takoj, celo nezako-nito, z odlokom odpravile obvezno dvojezično šolstvo. Se več, avstrijski parlament je 1959 sprejel manjšinski šolski zakon, ki je potrdil odstranitev slovenščine kot drugega v šoli obveznega jezika, in tako sprejel obliko zahtev Heimatdiensta, ki je zahteval, naj: - se ugotovi, ali slovenske manjšine sploh obstajajo - sprejmejo načelo, da ozemlje njenega jezika sploh ni znano - sprejmejo tolmačenje, da je treba najprej izvesti ugotavljanje manjšin na njenih tleh, kot pogoj za izvajanje določU državne pogodbe - Slovenci so popolnoma neupoštevani kot pedagoSki faktor - spiejmejo pravilo, da mora biti pouk zgolj nemški za vse, z izjemo tistih, za katere starši slovenski oz. dvojezicni pouk izrecno zahtevajo. Otroka je torei treba prijaviti k dvojezičnemu pouku. Vendar Heimatdienst omogoča, da je prijava praktično nemogoča, zlasti za socialno odvisne slo-venske delavce in kmete. Položaj šolstva se je še posfabšal z refoimo mreže osnovnih šol, ki se je začela z odlokom deželnega glavarja Ferdinanda Wedmiga 22. 9. 1958. Odlok je izdal z izgovorom, da v imenu šolskega sveta skrbi za nemoten in učinkovit pouk na ljudskih in glavnih šolah. Reforma mreže osnovnih šol poudarja načelo: ,,Učence k organizirani šoli", je pa v bistvu instrument za odpravo slovenskih šol, ki so sposobne imeti 4 razrede in zberejo vsaj 110 učencev. Osnutek te refoime je izdelala deželna vlada. Podedice reform pa so, da bo od 79 dvojezičnih šol ukinjenih več kot polovica, ker ne ustrezajo zahtevam reforme. Tako bo števflo pri-javljenih otrok k dvojezičnemu pouku ponovno zmanjšano, enostavno zaradi tega, ker ne bo šol. Uprava in sodstvo Tudi na področju uprave in sodstva se kaže diskriminacija. Izdan je bil zakon o slovenščini v upravi in sodstvu, ki pa je zelo pomanjkljiv, saj je od 9. dvojezičnih sodnih okrožij sprejel oba jezika kot uradna, le za Pliberk, Že-lezno Kaplo in Borovlje. Vendar tudi tu sodniki in uradniki niso uspo-sobljeni poslovati v slovenskem jeziku, celo pri deželnem sodišču v Celovcu slovenščina po veljavnem zakonu ni upoštevana kot uradni jezik. Celotno sodstvo je tako organizirano, da so obravnave v slovenščini povezane z večji-mi stroški in z večjo izgubo časa. Razen tega so napisi in formularji samo v nemščini, policija in tožilstvo pa so .^ierazumljivo neuspešni pri zasledo vanju kaznivih dejanj proti Slovencem, slovenskim ustanovam in spome-nikom. Gospodarstvo in struktura Zanimiva je intervencija na tem področju, ki zavestno preusmerja gospo-darski razvoj tako, da se kar najbolj spreminja socialna struktura prebivaLstva na področju J. Koroške. Pred drugo sv. vojno je bila tu več kot polovica kmečkega in manj kot četrtina industrijskega prebivalstva. Kmečko prebivalstvo se je močno raz-slojilo in skrčilo. Najvec prebivalstva pa živi v delavsko-kmečkih gospodinj-stvih. Izven kmetijstva zaposleno prebivalstvo delimo: - na skupino izobražencev, ki živi v lokalnih središčih na podeželju jiezi-kovno-mešanega ozemlja in v majhni meri v Celovcu. Ti nimajo vpliva na vodilna delovna mesta v gospodarstvu, socialnem in političnem razvoju. - na kvalificirano delovno silo polkmetov, ki živi po vaseh. Dvojezični napisi Postavljanje dvojezičnih napisov temelji na ljudskem štetju. Zanimivo je, da so dvojezične napise postavili na osnovi najbolj izkrivljenega štetja iz leta 1961, ki so ga koroški Slovenci odklonili, ker bi s tem priznali pristransko štefle. Toda vlada je vzela za podlago ravno to štetje. S tem je dosegla, da kraji ob severni jezikovni meji (Kostanje), ob tujskoprometnih sredižčih okoli Baškega jezera in ob glavnih prometnih poteh ne dobijo dvojezičniega krajevnega imena. Ta zakon predvideva dvojezične napise le za kraje, ki imajo po šteiju iz leta 1961 nad 20% slovenskega prebivalstva, kategorijo ,,Vindis" pa so šteli k Nemcem. Zakon o dvojezicnih napisih je bil izdan 6. 7.1972, izvajati pa so ga začeli 22. 9.1972. Ljudsko štetje Slovenskega prebivalstva je vedno manj, k^: ga z iaznimi sredstvi zmanjšu-jejo. Eno takih sredstev je ljudsko štetje. Prvič je bilo izvedeno 1846. takrat je bUo na J. Koroškem 90,8 % slovenskega prebivalstva, oz. 103.236. Južni del Koroške je bil slovensko etnično ozemlje. Glavni vzrok, da se je etnična enotnost razbila, je razvoj kapitalizma, saj so bili kapitalisti le Nemci. Drugo štetje je bUo leta 1910. Našteli so le še 45,5,% Slovencev oz. 65.661. Leta 1934 pa na tem območju zasledimo le še 26.796 Slovencev. Po štetju iz ieta 1961 živi tu 25.472 Slovencev. Leta 1971 oa 20.972. Sklenjeno jezikovno ozemlje pa imamo danes le še med Smohorjem na zahodu in Labotom na vzhodu, v Ziljski dolini, Rožu in Podjuni. Parole ustrahovanja Eden izmed načinov Heimatdiensta, s katerim hočejo izbrisati slovenski živelj na J. Koroškem, so prav gotovo parole ustahovanja. Z njimi prisUjujejo liudi, da bi se odpovedali svojim pravicam. Zato nemSki nacionalisti napa-dajo vse znake, ki pričajo, da na tem območju živijo Slovenci. Trgajo dvo-jezične napise in plakate, napise s šol in uradov (npr. Sentjanž), napise s slovenskih htanilnic in drugih organizacij, zlasti pa skrunijo slovenska grobišča in spomenike, postavljene v spomin in slavo borcem proti nacizmu in fašizmu. Tako sem skušal v grobih obirisih orisati položaj Slovencev na J. Ko-roškem. S tem pa sem v glavnem tudi nakazal vlogo inpomen, ki sta ga imela seminar in proslava v GlobasnicL Prvi dan seminarja je bfl posvečen zgodo-vini fašizma od njegovega nastanka do razvojnij stopenj in oblik ožmjanja neofašizma, ne le v Avstriji, pač pa tudi drugod po EvropL V referatih je bilo čutiti neprestano aplikacijo na razmere na Koroškem in ocenitev tistega kroga, ki zavestno krivi in omiluje fašistično gibanje na Koroškem, zlasti Heimatdienst, in pa njegovih predstavnikov, zlasti v šolah, kjer so najbolj nevarni. Drugi dan seminarja je bil manj posvečen zgodovini in bolj oblikam neofašizma, njegovemu povezovanju in toleranci vlad do takih gibanj. Prišli so do ugotovitve, da se neofašizem formalno razlikuje od tradicionalnih fašističnih idej, vendar analiza kaže, da so korenine neofašizma v fašizmu. To pomeni, da se neofašisti nočejo prilagoditi današnjim razmeram. Nevar-nost pa se pojavlja v skoraj neopaznem spreminjanju socialdemokratičnega malomeščanstva v fašiste. V Avstriji so za razvoj fašizma skoraj idealni pogoji, saj imamo tu opravka z rekonstrukcijo kapitalizma po vojni, in je zato nujno potrebna ekonomska pomoč Nemčije. Prav tako zasledimo tu občuten boj proti komunistom. V Avstriji po drugi sv. vojni tudi ni prišlo do nikakršnih razlastitev, kar pomeni, da imajo kapitalista v rokah dejansko oblast in so, ko se finančna moč spoji s politično močjo, ki jo predstavlja vlada, podani idealni pogoji za nastanek fasizma. Močno piisoten element, ki pogojuje hitrejši iazvoj neofašizma, pa je tudi nemoč KPA. Naj omenim še eno kritično pripombo na celotno sloven*ko gibanje na Koroškem. Ne morem se namrec znebiti misli, da so koroški Slovenci kljub vsem naporom, ki jih vlagajo v borbo za svoje pravice, v tem boju dokaj neenotni. To nam dokazuje še števUo strank, ki jih imajo, pri čemer pa. nobena njih nima izrazito vodstvene vloge. Moje mnenje je, da bi bilo že iz samih taktičnih razlogov nujno to stvar nekako urediti, in podpreti tisto stranko, ki se jim zdi najbolj primema in sposobna boriti se za njihove pravice. Tako, mislim, bi laže in prej dosegli želeni cilj, to so pravice, ki so jim formalno že dane. Sicer pa upajmo, da sta bila ta seminar in proslava korak na tej poti. ZORAN ŠOLN SKUPNOST ŠTUDENTOV, KAJ IN ZAKAJ Integralni del fakultet, akademij, visokih in višjih šol in univerze je tudi študentska organizacija. Celo več, organizirana študentska akcija pomeni nujno komponento celotne družbe. študentska akcija je odmev, rezultat in posledica splošne družbeno-politične situacije in razmer na visokošolskih zavodih. S tem, ko se vpišeš na visokošolski zavod, postajaš pripadnik posebne družbene skupine — skupnosti študentov. Ceprav se v konkretnem življenj-skem položaju, interesih, težnjah in nazorih kaže skupnost študentov kot heterogena skupina, je v temeljnih interesih in po globalnem družbenem položaju študenta kot občana in delovnega človeka, v osnovi enotna družbena skupnost. Za uresničevanje skupnih hotenj in objektivnih interesov štu-dentov je skupnost študentov organizirana. Njeno aktivnost, programsko usmerjenost in vplivnost določajo študenti sami, kot posamezniki ali pa povezani v raznih interesnih organizacijskih oblikah Skupnosti študentov. Skupnost študentov je sestavni del univerzitetnega sistema samouprav-nega soodločanja in hkrati po vsebini dela družbeno-politična organizacija, ki omogoča študentom: — družbeno-politično delovanje študentov; izoblikovanje stališč študen-tov do vseh aktualnih dogajanj doma in v svetu; aktivno poseganje v delo skupščine SRS, SZDL in drugih organizacij; — sodelovanje študentov v samoupravnih organih visokošolskih zavodov, kjer študentski predstavniki enakopravno sodelujejo v upravljanju, pri revolucioniranju odnosov na univerzi, pri formiranju študijskih programov, študijskih režimov; — borbo za ustrezen materialno-ekonomski in politični položaj študenta v družbi za boljše študijske pogoje; — izvenštudijsko aktivnost. Posebno študente prvega letnika čaka na začetku študija veliko težav. Neobveščenost, neosveščenost, materialne težave, težave s stanovanjem, groba selekcija, ki se vrši v prvem letniku na visokošolskih zavodih, vse to prisiljuje novovpisane študente, da se povežejo med sabo in s starejšimi kolegi. Skupnost študentov s svojimi oblikami dela prav gotovo pomeni zadostno možnost povezovanja študentov. Tako Sš omogoča uresničevanje študentskih interesov v okviru svojih organov, samoupravnih organov fa-kultet in univerze, v študentskih domovih, v specializiranih organizacijah za kulturo, za tehnično, športno in družabno aktivnost, v mednarodnem odboru, pokrajinskih klubih in omogoča vplivnost in javnost delovanja preko študentskega lista Tribune, Radia študent, letakov in plakatov ter zborov, referenduma in skupščine Skupnosti študentov. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI ŠTUDENTOV LJUBLJANSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV (SŠ LVZ) člani SS so vsi študentje LVZ. Najvišji stalni organ Sš je skupščina Sš, kjer imajo svoje predstavnike vse organizacijske enote študentov. Skupščina določa politiko in program delovanja Sš. Voli člane Izvršnega odbora (IO SS LVZ), ki izmed sebe izberejo predsednika IO. IO je političnoizvršilno telo in ima predvsem na-logo koordinirati aktivnost Sš, izvrševati sklepe skupščine in poročati skup-ščini o svoji dejavnosti. Je kolektivni organ, tako je vloga predsednika predvsem vloga predsedujočega. Svojo dejavnost organizira IO v skupinah za posamezna področja. Letos so delovale socialno-ekonomska skupina, sku-pina za reformo univerze in skupina za ustavne spremembe. V skupinah lahko sodelujejo vsi študentje. IO Sš LVZ izdaja študentski časopis »Tribuno«. Kot posebna storitvena enota IO Sš LVZ posluje študentski servis. V okviru Sš delujejo številne specializirane organizacije, od leta 1969 tudi študentska radijska postaja Radio študent. Ustanovljena je bila tudi kulturna skupnost. Za stike s tujino in mednarodni študentski turizem skrbi Mednarodni odbor (MO SS). Posebno posvetovalno telo seštavljajo predsedniki izvršnih odborov Skup-nosti študentov po fakultetah, akademijah, visokih in višjih šolah. Predstavniki pokrajinskih klubov sestavljajo konferenco ŠPK, ki ima izvršilno telo, koordinacijski odbor ŠPK. Vloga konference SPK je koordinirati sodelovanje med ŠPK. Pomembna oblika delovanja Skupnosti študentov so zbori študentov in druge javne manifestacije, ki so izraz demokratičnega načina organiziranja Skupnosti študentov in pomenijo praktično možnost vključevanja najširšega kroga študentov v aktivnost Skunnosti študentov (glej statut). INFORMATOR 1973-1974 Posvečen vsem letošnjim bru-cem. Berejo ga lahko tudi vsi ostali. Študentska organizacija, naslo-vi, imena, telefonske številke, obvestila, prijazni in koristni nasveti. dokumenti - VSE JE TU! I. SKUPNOST ŠTUDENTOV Študentska organizacija v Ljub-Ijani ima uradni naziv SKUP-NOST ŠTUDENTOV LJUB-LJANSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV (SS LVZ). Njen najvišji organ je skupščina. V njej imajo izvoljene predstavni-ke vse fakultete in višje ter viso-ke šole. Izvršni organ skupščine je IZ-VRŠNIODBOR(IO). Posam ezne fakultete, visoke in višje šole imajo fakultetne odbore SŠ LVZ, ki so voljeni organi fakultetnih, visokošol-skih oziroma višješolskih skup-ščin, ki jih sestavljajo vsi redno vpisani študentje šole. O VSEH ŠTUDENTSKIH ZA-DEVAH POIŠČITE INFOR-MACIJE PRl FAKULTETNIH ODBORIH SKUPNOSTI ŠTU-DENTOV ALI PA NARAV-NOST PRIIZVRŠNEM ODBO-RU SKUPNOSTI ŠTUDEN-TOVLVZ. Naslovi, podatki in drugo: IZVRŠNI ODBOR SKUP-NOSTI ŠTUDENTOV LJUB-LJANSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV(IOSŠLVZ) Trg revolucije l/II tel: 21170 (tajništvo) 20590 (predsednik) Člani 10 SŠ LVZ: Boris MUŽEVIČ (podpredsed-nik), Jože KRŠINAR (predsed-nik komisije za reformo univer-ze), Boštjan ZGONC (predsed-nik idejno-kultume komisije), Zoran ŠOLN, Marjan KOVA-ČEVlC, Boris VEDLIN (pred-sednik komisije za specializira-ne organizacije), Jože ŽLEN-DER (predsednik socialno-eko-nomske komisije), Marjan PUN-GARTNIK, Mirko BIZJAK, Marjan BERLIČ (predsednik sindikata v študentskem na-selju), Tomaž KŠELA (predsed-niklO), Gorazd SANCIN (pred-sednik komisije za organizira-nost), Valerija ŠKRBEC, Lud-vik TONČIC, Branko ZOREC, Cene FILIPIČ, Stojan LIPI-ČAR, Vera ZITTERSCHLA-GER. ZVEZA ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE Skupnost študentov LVZ in skupnost študentov MVZ Maribor sta zdru-žena v Skupnost študentov Slovenije. Hkrati pa sta Skupnost študentov LVZ in MVZ del enotne jugoslovanske študentske organizacije. Zveza štu-dentov Jugoslavije povezuje in koordinira delovanje vseh republiških in univerzitetnih organizacij. Najvišji organ ZŠJ je konferenca, ki določa pro-gramsko usmerjenost in statutarno urejenost ZŠJ. Konferenca voli na pred-log republiških organizacij člane predsedstva ZšJ. Predsedstvo ZSJ izmed članov izvoli predsednika predsedstva. ZDRAVSTVENO VARSTVO Od 1. I. 1971 je z zakonom zagotovljeno zdravstveno varstvo rednim štu-dentom fakultet, višjih in visokih šol ter umetniških akademij v SR Sloveniji, dokler imajo status rednega študenta, ne glede na to, ali bi lahko uživali zdravstveno varstvo kot družinski člani zavarovancev. Zdravstveno varstvo je zagotovljeno tudi ožjim družinskim članom red-nih študentov. študentje so z uveljavitvijo novega zakona dosegli originarno zdravstveno varstvo, to je na osnovi študentskega statusa. Posredno zdravstveno zavaro-vanje, kot družinskim članom zavarovanih oseb (delavcev, kmetov ipd.), jim preneha z vpisom na visokošolski zavod. Ob vpisu za študijsko leto i97j/74 bodo študentje morali izpolniti »Pri-javni list za zdravstveno varslvo«, na podlagi katerega jim bodo izdane zdravstvene izkaznice sklada za zdravstveno varstvo študentov in vplačati prispevek v sklad ZVŠ, Absolvente, ki se ne bodo več vpisovali, posebej opozarjamo, da si bodo morali zdravstveno varstvo in zdravtsvene izkaznice sklada za ZVš oskrbeti prav tako kot ostali študentje, v času vpisa na svojem visokošolskem zavodu. Podrobnejša navodila v zvezi s prijavo v zdravstveno varstvo bodo objav-Ijena na visokošolskih zavodih konec avgusta oz. v septembru. Zdravstveno varstvo študentov izvaja sklad za zdravstveno varstvo štu-dentov, s sedežem v Ljubljani, Trg revolucije 11. Tu je tudi strokovna služba sklada, ki daje študentom neposredno informacije tako glede prijave v zdravstveno varstvo, kakor tudi o pravicah in o obsegu. V Mariboru je ustrezna služba pri združenju visokošolskih zavodov v Maistrovi 5. Zdravstveno službo za študente, ki obsega preventivno zdravstveno var-stvo, splošne in zobne ordinacjje, psihomentalno posvetovalnico in gineko-loško-profilaktično posvetovalnico ter posebne ordinacijske ure zdravnika — okulista, oskrbuje v Ljubljani Zdravstveni dom Ljubljana — Dispanzer za zdravstveno varstvo študentov. Večina ordinacij je v študentski stolpnici na Ilirski 2 in sprejema študente celodnevno. Stanovalcem študentskih domov v Rožni dolini pa sta na razpolago pol-dnevna splošna in zobna ordinacija. OBVESTILO ZA ŠTUDENTE — ČLANE ZVEZE KOMUNISTOV V času študija na fakultetah, visokih in višjih šolah v Ljubljani so štu-dentje komunisti povezani v eni izmed osnovnih organizacij v sklopu univer-zitetne organizacije ZKS. V evidenci univcrzitetne organizacije je član toliko časa, dokler ne diplomira ali prekine študij in se zaposli. Stike med članstvom in univerzitelno organizacijo zagotavljajo sekretarji organizacij in administracija komiteja univerzitetne konference ZKS. Te stike zlasti težko vzpostavimo z novinci, ki pri prvem vpisu na fakulteto ob for-malnostih, ki jih terja vpis, preprosto pozabijo poiskati svoje mesto kot člani ZK. Zato želimo vsem, ki letos vstopajo na univerzo, omogočiti čim preprostejše vključevanje v univerzitetno organizacijo ZK in v osnovno or-ganizacijo na šoli. študentje prvih letnikov, člani ZK naj se povežejo s sekretarjem osnovne organizacije ZK na šoli. V ta namen bodo sekretarji jeseni sklicali posebne sestanke za novince, komite pa bo organiziral seminar. Vsi novinci, člani ZK naj st čimprej oglasijo na komiteju univerzitetne konference ZK in prinesejo s sabo članske dokumente. Komite ima svoj sedež na Trgu revolucije 1, II. nadstropje (soba 92). Komite univerzitetne konference ZKS Ljubljana Precej študentov, zlasti v prvem letniku, doživlja neuspehe v študiju, ker ne znajo štuclirati. študij na univerzi je drugačen kot v srednji šoli, zahteva poglobljeno intiividualno delo, veliko zavzetosti in vztrajnosti. Zato smo iz-brali nekaj odlomkov iz knjige dr. Barice Marentič-Požarnik: »Kako naj se učim«, Cankarjeva zalcba, Ljubljana 1969, ter knjige dr. Vida Pečjaka: »Uspešno učenje«, Cankarjeva založba, Ljubljana 1966. Avtorja sta sicer svoja navodila za ičenje namenila predvsem sredniešolcem, vendar lahko ti od-lomki dajo tudi študentom osnovno orientacijo o tehnikah učenja. Seveda pa si učnih navad in tehnik ne pridobimo le z branjem navodil, ampak z vajo in delom. AnkeJ.e so v nekaterih državah pokazale, da 25 do 35 % študentov študira brez izdelanega načrtp. Učijo se, kadar so razpoloženi, kadar imajo čas, pred izpiti itd. Posebno škodljivo je kampanjsko učenje. Znanje, ki je hitro pri-dobljeno, je tudi hitro pozabljeno. ... S kampanjskim učenjem je sicer mo-goče priti do pozitivnih ocen, ni si pa mogoče pridobiti trajnega in zaneslji-vega znanja. (Pečjak, str. 64) Med predavanjem je nujno potrelono, da si poslušalec zapisuje poglavitne misli. Pisanje mcd predavanjem povzroča mnogim učencem težave, ker ni mogoče zapisati vsega, kar predavatelj govori. A če se nismo vnaprej vsaj bežno seznanili z gradivom, ne moremo vedeti, kdaj bo prišla na vrsto bist-vena in kdaj nebistvena snov. Nekateri predavatelji pripravijo pismene teze in jih razdelijo slušateljem pred predavanjem, s čimer jim omogočijo, da se orientirajo v gradivu. Skoraj vsak lahko postane z vajo dovolj spreten, da si zapisuje važne stvari in obenem posluša. Mnogi študenti bočejo napisati čimveč, kar je popolnoma napačno. Kdor hoče napisati vse, ne zapiše nič, ker ne more slediti predavatelju. Zapiski po predavanjih niso tako urejeni, kot po knjigah. V njih navadno ni subjektivnih pripomb. Poleg tega so vedno pomanjkljivi, pogosto celo netočni. Kljub temu je zapisovanje potrebno, ker sili nčenca k budnosti, k temu, da neprestano selekcionira bolj važno gradivo od manj važnega, da išče skupne točke in pravila. Vendar je nujno potrebno, da kasneje pregleda zapiske, dopolni pomanjkljivosti in izloči neskladnosti. Lahko si pomaga s priročniki in enciklopedijami. Pri tem ima priložnost, da pripravi vprašanja za diskusijo. Nič manj niso važni izvlečki. V njih so sistematično nanizane poglavitne točke preštudiranega gradiva. Izvlečki so »jedro« vsebine. Celotna vsebina je v njih skrčena na nekaj stavkov. Učenec jih naredi po zapiskih in knjigah. V nekaterih knjigah pa najdemo izvlečke ob koncu poglavja. Izliajajo tudi posebne revije, v katerih so kratki izvlečki strokovnih knjig in razprav. V mnogih strokovnih revijah najdemo izvlečke v tujih jezikih. Taki izvlečki koristijo marsičemu, toda za učenca so najboljši izvlečki, ki jih je naredil sam, četudi niso brez porr.anjkljivosti. Izvlečke naredi učenec po končanem študiju zaokrožene tvarine. Mnogi študenti pa si jih naredijo šele tik pred izpiti. Včasih jih uporabljajo kot (ilegalno) sredstvo za osvežitev spomina med pisanjem nalog. (Pečjak, str. 56) Med učenjem iz učbenika moraš biti miselno aktiven in stalno ugotavljati, kateri so bistveni podatki in zveze med njimi. Pri tem ti pomagajo razni »kažipoti«, ki jih ima učbenik, kot so kazalo, uvod, pregledna razdelitev in označitev poglavij, različen tisk, skice; vprašanja in naloge. Pri tem, ko snov miselno razčlenjuješ in urejaš, ti pomaga tudi smiselno podčrtavanje in zapisovanje. Korstilo ti bo, če se postopno navadiš pri učenju kombinirati zapiske, učbenik in druge vire. (Marentič-Požarnik, str. 70) Mnogi dijaki in študenti imajo navado, da si pomagajo z zapiski in iz-vlečki svojih sošolcev. Toda vsakomur je intelektualno in čustveno najbližje lastno delo. Po svojih izvlečkih najhitreje ponavlja. Najbolje si jih zapomni. Najhitreje jih tudi vključi v sklop drugega gradiva. čas, ki ga učenec porabi za sestavljanje izvlečkov, ni nikoli izgubljen. Prej ali slej je bogato poplačan. (Pečjak, str. 58) Za učinkovitost učenja je velikega pomena primerno urejeno učno okolje. Paziti je treba predvsem na to, da imamo stalen učni prostor, da se torej učimo vedno na istem mestu in da imamo vse šolske potrebščine in pripo-močke vedno v redu in pri roki. Med učenjem ne bodimo obrnjeni proti oknu in ne imejmo pred seboj raznih motečih predmetov — slik, spominkov. Da bo učenje uspešnejše, moramo nekaj vedeti tudi o delovni higieni, o tem, kakšen naj bo primeren stol in drža pri učenju (učenje leže ni pri-poročljivo), o osvetljenosti delovne mize (najboljša je kombinacija namizne in stropne svetilke), o pomenu primerne temperature in svežega zraka v prostoru, v katerem se učimo. (Marentič-Požarnik, str. 35) Se nekaj naslovov: ^ KOMITE UNIVERZITETNE KONFERENCE ZKS Trg revolucije 1/11 tel: 21-115 Sekretar: Gojko STANIČ 1 REPUBLIŠKA IZOBRAŽE-VALNA SKUPNOST (RISK) Aškerčeva 9 tel: 22-019 ZVEZA ŠTUDENTOV JUGO- SLAVIJE Predsedstvo: Novi Beograd, Bu- levar Lenina 6 tel: 011 629-666 V OKVIRU SKUPNOSTI ŠTU-DENTOV DELUJEJO RAZ-LlCNE SPECIALIZIRANE ORGANIZACIJE, V KATERE SE LAHKO DEJAVNO VKLJU&Š TUDI TI! Te so: 1 TRIBUNA (študentski list) Trg revolucije 1/11-86 tel: 21-280 Glavni urednik: Cene FILIPIČ Odgovorni urednik: Pavle ZGAGA 3 RADIO ŠTUDENT Študentsko naselje, blok 8/klet tel: 63-583 Glavni urednik: Jože KORIN- ŠEK Odgovomi urednik: Boris MU- ŽEVIC I I HURRY! - UMITED SUPPLY! OILET PAPER *•*••••• MAKES GOING TO THE TOILET A SOCIALV REDEEMING ACT! ONLY $1.50 PER ROLL PLUS $.50 MAIL-ING & HANDLING SEND CASH OR MONEY ORDER 10: The Underground Head Shop 1588MARKETST, S.F. CA. 94102 SAU FRANCISCO : MOST COMPtf TL Hf AD SHOP H. H. BROOKINS 1 ZDRUŽENJE ŠTUDENTSKIH POKRAJINSKIH KL UBO V Izvršni odbor: Trg revolucije J/II tel: 22-170 Predsednik: Zoran ŠOLN 1 ŠTUDENTSKIDNEVNIK Izvršni odbor: Trg revolucije 1/11 tel: 21-170 1 ZVEZA ŠTUDENTSKIH TE-LESNOKULTURNIH ORGA-NIZACIJ Trg revolučije l/II tel: 21-170 Predsednik: AlešPETER 4 ŠTUDENTSKISERVIS Borštnikov trg 2 tel: 20-789 Direktor: Aco KOSTlC 5 ZVEZA ŠTUDENTSKIH OR-GANIZACIJ LJUDSKE TEH-NIKE(ŠOLT) Uprava: Študentsko naselje, blok7 tel: 23-735 I Akademska avtošola ŠOLT: Trg revolucije 1/1, tel. 24-S74 3 ŠTUDENTSKI KULTURNI CENTER (ŠKUC) Študentsko naselje, blok 8/klet Predsednik: Darko ŠTRAJN tel: 63-583 In še: 1 Akademski pevski zbor TONE TOMŠIČ, Akademski pevski zbor VINKO VODOPIVEC, Akademski plesni orkester, Akademska folkloma skupina FRANCE MAROLT, AISEC (Mednarodna organiza-cija študentov ekonomskih in komercialnih ved), IAESTE (Mednarodna organiza-cija za izmenjavo študentov za tehnično prakso), JORMASMIS (Jugoslovanski odbor za izmenjavo in medna-rodno aktivnost študentov me-dicine in stomatologije), Mednarodni odbor, Kl JIH NAJDETE V STA VBI NA TRGUREVOLUCIJE1. Fazo segrevanja skrajšamo, če se že spočetka učimo s povečanim napo-rom, čeprav more biti tako učenje nadvse mučno. Skrajšamo pa jo tudi s predhodnim učenjem. V ta namen lahko izkoristimo čas, ki ga brezplodno zapravimo na avtobusih in železniških postajah, na vlaku (posebno učenci, ki se vozijo) ipd. Važno je, da smo na študij pripravljeni, ko se usedemo k mizi ali ko stopimo v predavalnico. Potem se bomo brez težav vključili v diskusijo ali sledili predavanju. če študiramo po knjigah, se lahko šele med študijem »segrejemo«. Ako pa se pridružimo skupinskim oblikam učenja, nam drugi diktirajo tempo. (Pečjak, str. 63) Pri učenju je priporočljivo držati se naslednjega zaporedja postopkov (»PRPOP« metoda): 1. preleti na hitro celotno snov, 2. razdeli snov na miselne enote, 3. preberi snov pozorno, 4. samostojno obnovi pre-brano snov, 5. p r e g 1 e j in obnovi celotno snov. Uspešno je predvsem aktivno učenje, z razumevanjem. Zato snov ob-navljaj samostojno, ne da bi gledal v knjigo ali zvezek, in s svojimi besedami. Kadar le moreš, jo povezuj z drugimi spoznanji iz tega ali drugih predmetov in s svojimi izkušnjami. (Marentič-Požarnik, str. 80) Ponavljati je treba po spominu, s knjigo ali izvlečki samo nadzorujemo obnovo. Pravijo, da je enkratna ponovitev po spominu toliko vredna kot petkratno branje. Posebno učinkovita oblika ponavljanja je diskusija. To je oboje: učenje in ponavljanje, ker nam daje nova spoznanja in utrjuje stara. Ker je med diskusijo učenec izredno aktiven (seveda le pod pogojem, da v diskusiji so-deluje), je prediskutirano znanje zelo trdno. Tudi uporabljanje znanja je neke vrste ponavljanje. Psihologi priporočajo, da skuša učenec svoje znanje čimprej uporabiti. (Pečjak, str. 74, 75) Ce moraš kdaj napisati kakšno daljšo nalogo ali referat, ne glej na to le kot na dolžnost, ki te dodatno obremenjuje in iz katere se moraš čimbolj poceni »izmazati«. Pisanje daljših sestavkov je preizkusni kamen za to, kako dobro znaš združiti posamezne načine uspešnega učenja in jih samostojno uporabiti v obsežnejši nalogi. 1. Izbor naslova, teme. Temo ti dodeli profesor ali pa jo izbereš sam po dogovoru z njim. V vsakem primeru naj bo iz področja, ki te zanima, o katerem bi želel izvedeti kaj več. že naslov naj temo primerno omeji, naj ne bo preširok, sicer bo nalog? nujno preobsežna ali pa presplošna. Ce je potrebno, naj še podnaslov podrobneje opredeli ali obrazloži temo. (Primer preširoko zastavljene teme iz slovenskega jezika: »Slovenska kmečka povest«. Primerno izbrana tema: »Tri Ingoličeva dela o mladini«). 2. časovni načrt dela. Nalog na daljši rok ne smeš odlagati na zadnji hip, sicer ti bo zmanjkalo časa prav za najbolj občutljive faze dela (končno oblikovanje besedila), in mnogo vloženega truda bo zaman. Predvidi, kdaj bo nalogo treba oddati, nato pa si napiši datume, kdaj naj bo zaključeno zbiranje virov, izpisovanje, kdaj prvi koncept naloge in kdaj končna oblika. Nekaj rezerve na koncu ni odveč! 3. Prvi pregled virov. V mislih moraš imeti že prvi koncept, zamisel ogrodja naloge, čeprav se bo to med delom verjetno še spremenilo. Vedeti moraš, o čem želiš najti dodatne podatke v virih. ... V vsaki pomembnejši knjigi z določenega področja običajno najdeš podatke tudi o drugih knjigah. Osnovne podatke z določenega področja najdeš v leksikonih in enciklope-dijah. čim bolje se znajdeš v šolski ali krajevni knjižnici, tem manj te bo zamudilo iskanje virov. V knjižnici moraš znati uporabljati kartoteko. Vsaka knjiga ima svojo kartico in na vsaki kartici so naslednji podatki: ime in priimek avtorja, na-slov knjige, založba, leto izdaje, včasih tudi število strani in zbirka. Kako so kartice razvrščene? Predvsem po abecednem redu avtorjev, pa tudi po abe-cednem redu naslovov ali po posameznih področjih, na primer zgodovina, biologija. Običajno je razdelitev po področjih napravljena po tako imenovani decimalni klasifikaciji, v kateri vsaka številka od leve proti desni pomeni določeno področje, od splošnih do bolj posebnih, na primer 3 = družbene vede, 37 = šolstvo, 372 = osnovno šolstvo itd. Pri pregledovanju virov ti pride prav spretnost, da znaš hitro »preleteti« posamezne strani in najti podatke, ki jih iščeš. Za enkrat še ne izpisuj, ampak si samo označi naslov in strani, na katerih si zasledil kaj uporabnega. Ta faza ima lahko zelo različen obseg. Pri enih nalogah je glavni prob-lem najti primerne vire; poleg knjig moraš pregledati tudi vrsto revij, časo-pisov. Pri drugih pa imaš le enega ali dva osnovna vira, vse drugo pa oblikuješ samostojno. 4. Predelava virov, izpisovanje. Pozorno preberi in prouči tiste vire, za katere si ugotovil, da bi ti najbolj koristili. Dostikrat ti ne bo treba prebrati cele knjige, ampak samo določeno poglavje ali celo odstavek. V obliki pov-zetka si izpiši najvažnejše misli in podatke. Dobesedno izpisovanje pride le redko.v poštev, in sicer, kadar nameravaš neko misel zaradi njene tehtnosti citirati. Tedaj ne pozabi in že v izpisku navedi avtorja, naslov dela in stran, citat pa daj v narekovaje. V nalogi ni nič manj simpatičnega, kot tuje misli »prodajati« za svoje. Pisanje naloge bo precej lažje, če bodo imeli izpiski primerno obliko. Nikar ne izpisuj stvari v zvezek, ampak na posebne liste, ki jih shranjuješ v zaprti mapi. Tako jih boš mnogo laže razvrščal po potrebi. Izberi si malo trše listke takega formata, kot je navaden zvezek in piši le na eno stran, da boš med pisanjem lahko imel vse naenkrat pred očmi. Na en list napiši vsakokrat le eno glavno misel, tudi če ti ostane kaj prostora. Ne pozabi na-pisati avtorja in naslova knjige, iz katere si izpisal. Dodaj tudi svoje misli in kritične pripombe, ki ti bodo prišle prav pri samem pisanju naloge. 5. Ogrodje, skica naloge. 2e na začetku si imel določeno zamisel naloge, po predelavi virov pa jo boš dopolnil in morda tudi spremenil. Razvrsti vse zapiske po tematiki, jih ponovno preberi, nato pa po točkah sestavi ogrodje naloge — uvod (v katerem boš napovedal temo, podrobneje opredelil problem, obrazložil, zakaj si se zanj odločil, in podobno), jedro (ki ga vsebinsko raz-deliš na dve, tri, štiri ali več podpoglavij in pri vsakem nakažeš glavne misli), sklep (ki povezuje najvažnejše ugotovitve in naj vsebuje tudi čimveč lastnih misli), bibliografija — seznam uporabljene literature. Morda tudi predvidiš približno število strani pri vsakem podpoglavju. 6. Samo pisanje naloge oziroma koncepta. Pred seboj imej ogrodje in vse izpiske. Piši takrat, ko imaš več časa skupaj, da boš lahko pisal bolj stmjeno, v enem dušku. Marsikdo težko začne pisati, čeprav ima že ves ma-terial zbran. Pomagaš si lahko tako, da začneš pisati tisti del, ki ti najbolj »leži«, tudi če je v sredini; ko se boš utekel, preidi na začetek. V tej fazi ne misli še preveč na podrobnosti jezika, stila, da se ob tem ne bi zadrževal in izgubljal »rdeče niti«, Piši le na eno stran listov večjega formata in s širokimi presledki med vrsticami (na primer v vsako drugo vrstico), da boš lahko kasneje vnašal popravke. Misli skušaj oblikovati čimbolj samostojno in ne boj se kdaj pa kdaj zavzeti kritičnega stališča. Profesor bo verjetno tudi skromno mero samostojnosti pozitivneje ocenil, kot če le navedbe raznih avtorjev postav-ljaš eno poleg druge. Pri dobesednih citatih in pri podatkih iz virov ne pozabi navesti vira, v opombi pod črto ali na koncu, po številkah (1, 2, 3 ...). Ko pisanje zaključiš, je zelo dobro, da pustiš nalogo nekaj dni počivati, preden jo ponovno vzameš v roke. Medtem boš dobil svež pogled na celoto, nekatere misli bodo dozorele in jih boš lahko dodal ali spremenil. Zavedaj se, da prihajajo dobre domislice velikokrat nepričakovano, ko delaš nekaj čisto drugega, celo med prostim časom. 7. Končna redakcija besedila. Nalogo pregledaš in popraviš pravopisno in stilistično. Po potrebi še kaj vstaviš ali spremeniš vrstni red odstavkov in podobno. Medtem imej stalno v mislih vprašanje: »Ali sem dovolj jasen? Ali bo vsakdo razumel to, kar hočem povedati?« Poenoti naslove in podnaslove, napravi kazalo. Glej, da bodo bibliografski podatki točni in popolni. Navajanje literature naj ima enotno obliko, na primer: RADENKOVIč Djordje, Maršali, generali in politiki o drugi svetovni vojni Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963. Vstavi še skice, grafikone, če so potrebni. Nato napravi prepis na čisto (Marentič-Požarnik, str. 115—119) II. PREGLED VISOKOŠOLSKIH USTANOV, FAKULTET, AKADEMIJ, VISOKIHIN VIŠ-JIH ŠOL V LJUBLJANI Univerza, Trg revolucije 11, tel. 23-721 BIOTEHNIČNA FAKULTE- TA, Krekov trg, tel. 315-844 \ EKONOMSKA FAKULTETA, Gregorčičeva 27, tel. 20-291 FILOZOFSKA FAKULTETA, Aškerčeva 12, tel 22-121 MEDICINSKA FAKULTETA, Vrazov trg 2, tel 312-668 FAKULTETA ZA ARHITEK- TURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO, Jamova 2, tel 23-661 Oddelek za arhitekturo, Cojzo- va 5, tel 20-420 FAKULTETA ZA ELEKTRO- TEHNIKO, Tržaška 25, tel 61-342 Oddelek za šibki tok, Teslova 30, tel. 63-071 FAKULTETA ZA NARAVO- SLOVJE IN TEHNOLOGIJO, Aškerčeva 9-a, tel 21-052 Oddelki za: - montanistiko, odseki za geo-logijo, rudarstvo in metalur-gijo, Aškerčeva 20, tel. 22-601 - Odsek za metalurgijo, Lepi pot 11, tel 24-401 - Odsek za geologijo, Aškerče-va 12, tel 22-121 - Oddelek za kemijo, Murniko-va 6, tel 22-625 - Oddelek za matematiko infi-ziko, Jadranska 19, tel 61-432 - Oddelek za tekstilno tehno-logijo, Snežniška 12, tel 23-635 FAKULTETA ZA STROJ- NIŠTVO, Aškerčeva 16, tel 25-251 FAKULTETA ZA SOCIOLO- GIJO, POLITOLOGIJOINNO- VINARSTVO, Titova 102, tel 341-461. PEDAGOŠKA AKADEMIJA, Stari trg 34, tel 21-392 AKADEMIJA ZA GLEDA- LIŠČE, RADIO, FILMIN TE- LEVIZIJO, Nazorjeva 3, tel 20-401 AKADEMIJA ZA GLASBO, Gosposka 8, tel. 21-268 AKADEMIJA LIKOVNIH UMETNOSTI, Erjavčeva 23, tel 20-037 VISOKA ŠOLA ZA TELESNO KULTURO, Gortanova 31, tel. 316-577 VIŠJA UPRAVNAŠOLA, Tito- va 102, tel 341-461 VIŠJA ŠOLA ZA ZDRAV- STVENE DELA VCE, Poljanska 26 a,tel 322-277 VIŠJA ŠOLA ZA SOCIALNE DELA VCE, Šaranovičeva 5, tel 311-250 PRAVNA FAKULTETA, Trg revolucije 11, tel 21-641 24 30 31 32 ŠTUDENTSKI SERVIS Študentski servis s sedežem v Ljubljani, Borštnikov trg 2, je organizacija posebnega družbenega interesa, katerega poslovni predmet je iskanje in posredovanje honorarnih zaposlitev študentom, z namenom izboljšati njihov materialni položaj ter istočasno nuditi pomoč gospodarstvu. Študentski servis zbira ponudbe delovnih organizacij o prostih delovnih mestih ter na ta način omogoča zapo-slitev študentov na vseh področjih dela. Študentski servis obvešča svoje člane o prostih delovnih mestih prek oglasne deske, radia Student, z obvestili po fakultetah in študentskih domovih. Član Študentskega servisa postane lahko vsak, ki ima status rednega študenta. S tem si pridobi pravico do zaposlitve prek servisa. Za vpis v Študentski servis mora imeti indeks, potrjen za tekoči semester, osebno izkaznico in dve sliki. Izkaznica je dokument, s katero se legitimira pri naročniku dela in na samem servisu. Študentski servis posluje vsak dan, razen sobote, in sicer od 9.30 do 13.30, ob ponedeljkih pa od 9.30 do 13. ure in od 14. do 15. ure popoldne. Informacije po telefonu 20-789. Vabljeni! ŠTUDENTSKISERVIS H\,WE'RE FROM THE TEUčPHOME CUMPNEV AN* VVE WANNA...AH.CHECK. YER PHONE. 33 41 42 43 44 45 46 ih. NEKATERE KULTURNE USTANOVE V LJUBLJANI MESTNO GLEDALIŠČE, Gle- dališka pasaža (vhod z Nazor- jeve) SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE - DRAMA, Erjavčeva 1 - OPERA, Župančičeva 1 ŠENTJAKOBSKO GLEDA-LIŠČE, Mestni dom GLEDALIŠČE GLEJ (zdaj tu zdaj tam - poišči) TEATER PEKARNA, nasproti Tobačne tovarne (Tržaška) Kinodvorane: KOMUNA, Cankarjeva 1 UNION, Nazorjeva 2 SLOGA, M. Pijadejeva 39 VIC, TrgMDBč ŠIŠKA, Trg prekomorskih bri- gad3 SA VA, Medvedova 8 KRIŽANKE, Trg francoske re- volucije TRIGLA V, Ob Ljubljanici 36 KINOTEKA, Miklošičeva 28 Galerije: NARODNA GALERIJA, Cankarfeva MODERNA GALERIJA, Tom- šičeva 14 MALA GALERIJA, Titova fob Nebotičniku) MESTNA GALERIJA, Mestni trg5 47 48 RADIO ŠTUDENT - 188 m Radio Študent je pričel z oddajanjem 9. maja 1969 kot edina študentska radijska postaja v Evropi, njegov ustanovitelj pa je Skupščina Skupnosti študentdv LVZ. RŠ je bil ustanovljen predvsem zaradi potrebe po učinkovitejšem komuniciranju znotraj študentskih vrst, potrebe po seznanjanju javnosti z dogajanji v univerzitetni sredini in z njenimi stališči ter z namenom, da zbližuje študente in ostalo mladino in avtentično prenaša razmišljanja in poglede mlade generacije. RŠ oddaja na srednjem valu 188 m ali 2594 KHz vsak dan razen nedelje od 11.45 do 14.45, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure. Kolegi-ce! Če vas zanima ustvarjanje radijskega programa in ste tudi sami pripravljeni sodelovati pri njegovem oblikovanju, se oglasite na Radiu Student, Študentsko naselje, blok VIII, telefon 61-985. Zahajal boš tudi v: FRANCOSKI KULTURNI CENTER, Trgrevolucijelč US INFORMATIVNI CEN-TER, Cankarjeva 3 Izhajajoč iz dejstva, da smo študentje ljubljanskih visokošolskih zavodov (LVZ) pripadniki iste družtaene skupine po samem študentskem statusu in da se moramo organizirati, da bi se interesi študentske skupnosti čimbolj uveljavili, smo na svoji skupščini, dne 23. XII. 1969 sprejeli STATUT SKUPNOSTI ŠTUDENTOV LJUBLJANSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV — LJUBLJANA • MANIFEST DELO je vsaka zavestna in smotrna dejavnost, ki koristi družbi in po-samezniku. Tvori materialno osnovo človekovega življenja, v delu se obliku-jejo težnje po določenih odnosih med ljudmi, z njim se uresničuje človekova ustvarjalna sila. človek z delom tvori družbeno bogastvo, bogastvo medse-bojnih odnosov in bogati lastno osebnost. Delo ni samo gospodarska kate-gorija, je predvsem konstitutivno človeška kategorija. DELO poprijema mnoge oblike. V sodobni družbi vedno važnejša postaja zavestna in smotrna dejavnost ljudi na področju znanosti in kulture, to je znanost in kultura sama. Izobraževanje je njuna prva stopnja in osnova, pogoj bivanja. Izobraževanje postaja vse obsežnejši in zahtevnejši del člo-vekovega življenja. STUDIJ na visokih šolah je faza izobraževalnega procesa. Najvišja in najbolj ustvarjalna faza v formiranju strokovnjakov, dozorevanju ljudi. Družba in posameznik trošita študiju materialna sredstva, ustvarjalne na-gone in leta življenja, svoje potenciale, da si jih še povečujeta. ŠTUDIJ je družbeno pornembna in koristna dejavnost, je imperativ mo-dernega časa in socializma. Vrednotimo ga kot delo, ker to tudi je. ŠTUDENT zato ne more imeti položaja družbenega podpiranca, ampak je delavec s pravicami in dolžnostmi, ki jih Ustava daje delovnemu ljudstvu, pravicami in dolžnostmi, prilagojenimi posebnostim študija. Visokošolski zavod je enotnost pedagoških in nepedagoških delavcev ter študentov. Vsi so nujni sestavni deli, vsi so neobhodni pri uresničevanju osnovne naloge visokošolskih ustanov: ustvariti strckovnjake — ljudi, osebno in družbeno ustvarjalne, sposobne polnega življenja, zagotavljajoč ga tudi drugim. UPRAVLJANJE visokošolskih zavodov, njihovih združenj in študentskih domov po študentih kot enakopravnih partnerjih v odnosu do pedagoških delavcev je nujno. To ni študentska boniteta, ni družbena miloščina. Izhaja iz študentove stvarne delovne vloge. To pravico mu daje Ustava in ga s tem obvezuje k resnosti in odgovornosti pri študiju — delu. SAMOUPRAVLJANJE s pogoji dela in živijenja visokega šolstva zavezuje študenta, da deluje kot činitelj dogovarjanja in sklepanja na vseh področjih družbenega življenja. Preko raziičnih stopenj posrednosti so vsa dogajanja v družbi pogoj delu in življenju članov visokošolske skupnosti. SKUPŠČINSKI SISTEM mora zato zajemati tudi študentske interese. To koristi družbi. Enkrat kot celoti, drugikrat njenemu sestavnemu delu — študentom. INTERESI študentov so različni, ker izhajajo iz različnih družbenih pla-sti, krajevnih predelov, v procesu socializacije akumuliranih znanj, izkušenj, izoblikovanih nazorov. Interesi, težnje, pogledi so dani tako po obsegu kot po vsebini. Ne moremo te stvarnosti zanikati na rovaš subjektivnih predstav o študentskih mišljenjih, hotenjih. SVOBODA različnosti kot pot za dosego enotnosti je edina demokratična. Potrjuje posameznikovo suverenost mišljenja in življenja. Priznava osebnost, priznava stvarnost dopolnjujočega se, tekmujočega in nasprotujočega si. To ustvarja družbeno gibanje. Samo v gibanju se pojavljajo napredne težnje, v gibanju kljub začasnim porazom zmagujemo. NAPREDNE so v osnovi težnje študentov. 2elimo socializem. To je de-mokracija, svoboda, učinkovitost, blaginja. To je humanizem. STUDENTJE se združujemo. Osnovni življenjski in družbeni položaj sta nam enotna. Sta temelj združevanja. ZDRU2EVANJE ustvarja družbeni prostor soočanja, odbijanja in pove-zovanja tisočev mladih delavcev — študentov znotraj posameznih skupin, v celi študentski skupnosti, odnosu do ostalih družbenih skupnosti, zlasti do ostale mladine. SKUPNOST študentov je resnična. ORGANIZIRANA skupnost študentov pa je poskus zavestno dogovorje-nega združevanja študentov na osnovi delovnega statusa. Ta nam daje samo-upravno vlogo driižbenega dejavnika svojstvenih interesov, med seboj naspro-tujočih in dopolnjujočih se v okviru skupno sprejetih pravil igre, ki zagotav-ljajo demokratičnost in učinkovitost dogovarjanja ter akcije študentov. ORGANIZIRANA SKUPNOST STUDENTOV temelji na navedenih načelih. Precizira jo statut. Obstaja v praksi, toda praksa preverja njeno vsakokratno zamisel in jo popravlja. Prav je, če jo zamisel vselej nekoliko prehiteva. 49 i IV. KNJIGARNE MLADINSKA KNJIGA: Titova 3 Nazorjeva 1 Miklošičeva 40 CANKARJEVA ZALOŽBA: Kopitarjeva 2 Titova 15 Wolfova 5 DRŽAVNA ZALOŽBA SLO- VENIJE: Mestni trg 26 Šubičeva 1-a Čopova 3 INOZEMSKE KNJIGE: DZS, Titova 25 MK, Titova 3 ANTIKVARIATI: MK, Nazorjeva 1 Trubarjev antikvariat, Mestni trg25 59 60 61 62 6? 10 V. KNJIŽNICE NARODNA IN UNIVERZI-TETNA KNJIŽNICA, Turja-ška 1 CENTRALNA EKONOMSKA KNJIŽNICA, Gregorčičeva 2 7 CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA, Tomšičeva 7 DELAVSKA KNJIŽNICA, Pre-šernova 39 KNJIŽNICA INŠTITUTA ZA FILOZOFIJO IN SOCIOLO-GJJO, Trg revolucije 1 MESTNA UUDSKA KNJIŽ-NICA, Gosposka 1 SLOVANSKA KNJIŽNICA, Gosposka 15 CENTRALNA MEDICINSKA KNJIŽNICA, Vrazovtrg2 Seveda pa brskaj tudi po knjiž-nicah na oddelkih! 64 65 72 61 66 6/ 68 69 * VI. ŠTUDENTSKE IN DRUGE NE PREDRAGE RESTAVRA- CIJE: Študentske menze najdeš: v ŠTUDENTSKEM NASELJU (pod Rožnikom), v AKADČMSKEM KOLEGIJU, Trg VII. kongresa ZKJ (za Go- spodarskim razstaviščem), v DOMU ŠTUDENTK VIŠJE ŠOLE ZA ZDRAVSTVENE DELA VCE, Veselova 2, vDOMUFSPN, Titova 102. Študentarija pa obiskuje tudi naslednje restavracije: DELA VSKA RESTA VRA-CIJA, Prešemova 30 (najcenejša v Ljubljani!!!), SAMOPOSTREŽNA RESTA V-RACIJA TRIGLAV, Miklošiče-va (nasproti hotela Union), SAMOPOSTREŽNA RESTAV-RACIJA EMONA (Titova, po-leg pošte), SAMOPOSTREŽNA RESTA V-RACIJA MAXIMARKET (no, saj veste kje), RESTAVRACIJA RIO, Titova 4. Gostiln in podobnih vinskih hramov pa v Ljubljani ni. t- ^j1 o-^Ik 4tWLw*y i//uXvi-Ž^ VII. ŠTUDENTSKIDOMOVI: ŠTUDENTSKO NASELJE pod Rožnikom, Večna pot 31, tel ,n 23'735 /0 DOM ŠTUDENTOV MEDICI- NE, Ilirska 2, tel 314-542 71 DOM ŠTUDENTO V, Gerbičeva 59, tel. 61-590 64 AKADEMSKI KOLEGIJ, Trg VII. kongresa ZKJ 1, tel. 322-174 11 DOM FAKULTETE ZA SO- CIOLOGIJO, POLITOLOGIJO IN NOVINARSTVO, Titova 102, tel 341A61 I. poglavje TEMELJNA NAČELA I. Skupnost študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov Sš je skupnost vseh študentov (LVZ) organizirana zaradi uresničevanja skupnih interesov. II. Aktivnost Sš določajo študentje sami, skupine študentov in organi Sš (pobudniki). III. Sš je družbeno tako usmerjena in v tej usmeritvi toliko aktivna, kakor to hočejo in morejo uveljaviti študentje sami. IV. Sš kot del samoupravnega sistema delu|je na visokošolskih zavodih in študentskih domovih. V. Sš deluje po določenih pravilih, kar omogoča demokratičnost in učin-kovitost delovanja. VI. V Sš lahko vsak pobudnik prosto uveljavlja svoje zamisli in predloge, če pri tem ne krši pozitivnih predpisov SFRJ. II. poglav j e POLOŽAJ SŠ 1. člen SŠ je skupnost vseh študentov LVZ. 2. člen študenti uresničujejo svoje interese v SŠ na LVZ v študentski skupnosti, v študentskih domovih, specializiranih organizacijah, mednarodnem odboru, pokrajinskih klubih in v drugih formalnih in neformalnih skupinah študentov. 3. člen Sš je pravna oseba. Sedež Sš je v Ljubljani. 4. člen Vse delo Sš in njenih organizacijskih oblik je javno. Javnost obvešča preko TRIBUNE, RADIA ŠTUDENT in drugih sredstev javnega obveščanja ter na zborih Sš. 5. člen Namen Sš je organizirano omogočiti in pomagati vsem študentom LVZ. 1. javno izražati stališča in izvajati aktivnosti 2. pri študiju in zunaj študijskih dejavnosti 3. sodelovati pri samoupravljanju zlasti na LVZ 4. pri prizadevanjih za čimboljše delovanje LVZ 5. pri prizadevanjih za razvoj in pravilno družbeno vrednotenje kulture in prosvete in znanosti 6. pri spremljanju aktualnih družbenih dogajanj 6. člen Sš uresničuje svoj namen: — z razpravami v vseh organizacijskih oblikah — s sodelovanjem študentov v samoupravnih organih univerze in LVZ — s sodelovanjem s študenti in njihovimi organizacijami V drugih visokošolskih zavodih — centrih — s sodelovanjem z družbenopolitičnimi organizacijami — z delovanjem svojih organizacijskih enot — z drugimi oblikami delovanja 7. člen Sš opravlja svojo dejavnosi v skladu z ustavo in zakoni, ter s svojimi splošnimi akti. 8. člen Statut Sš sprejema skupščina Sš. III. poglav j e ČLANSTVO SŠ 9. člen Indeks velja za izkaznico Sš. 10. člen člani Sš imajo možnost: — aktivno sodelovati pri vseh oblikah delovanja Sš — zahtevati pojasnila o delu organov Sš — predlagati, voliti in biti izvoljen v organe Sš — javno širiti svoje mnenje o delu organizacijske oblike Sš — delovati mimo sistema organizacijskih oblik — predlagati, voliti in biti izvoljen kot predstavnik študentov v organe samoupravljanja na univerzi in LVZ in drugod. IV. poglav j e ORGANIZACIJA SŠ 11. člen Najvišji stalni organ Sš je skupščina. Sestane se vsaj trikrat letno. 12. člen Skupščino sestavljajo: — predstavniki Sš vseh LVZ, in sicer predsednik Sš in po en predstavnik na vsakih dopolnjenih 200 študentov na posameznem zavodu — po en predstavnik špecializiranih organizacij pri SŠ — po en predstavnik pokrajinskega kluba — pet predstavnikov študentskih domov. Način izbire predstavnikov določajo splošni akti organizacijskih enot. 13. člen Skupščina: — sprejme statut in Člruge splošne akte Sš — voli in razreši člane Izvršnega odbora, člane nadzornega odbora — predsednika Sš — člane, predsednika sveta radia študent — sprejme finančni načrt in zaključni račun Sš — sprejme pravilnik o delu IO Sš, MO, statut Radia, statut Tribune — ocenjuje in nadzoruje delo organov, ki jih voli — obravnava pomembne zadeve in sprejme sklepe in priporočila 14. člen Mandat člana traja eno leto. t 15. člen Skupščina je sklepčna, če ji prisostvuje večina delegatov. Na skupščini se odloča o proceduralnih vprašanjih z navadno, o vseh drugib pa z dvotretjinsko večino giasov navzočih. 16. člen Podrobnejše določbe o delovanju si predpiše skupščina s poslovnikom. 17. člen Izvršni organ skupščine Sš je izvršni odbor SŠ (IO SS). IO Sš LVZ de-luje po pravilniku, ki ga sprejme skupščina Sš. 18. člen Naloge IO Sš so: — da izvaja sklepe skupščine Sš, zbora študentov, ki mu prisostvuje vsaj ena tretjina rednih študentov LVZ in referenduma — da predstavlja Sš — da je pobudnik študentskih akcij — da pomaga organizacijskim enotam pri njihovem delu in jih nadzoruje — IO Sš na podlagi javnega razpisa sprejme sekretarja — sekretar dela po pravilniku U IO Sš — IO Sš deluje po pravilniku, ki ga sprejme skupščina SŠ. 20. člen Predsednik Sš je hkrati predsednik IO Sš, predstavlja SŠ kot pravno osebo in opravlja druge funkcije po pravilniku IO Sš. 20. člen Zaradi boljšega mednarodnega sodelovanja ima Sš mednarodni odbor, ki je odgovoren skupščini in IO. MO Sš deluje po pravilniku, ki ga sprejme skupščina Sš. 22. člen Skupščino Sš skliče praviloma IO Sš na lastno pobudo ali na zahtevo kakega drugega pobudnika v Sš. Pobudnik pripravi gradivo. 23. člen Oblika neposredne demokracije v Sš sta zbor študentov in referendum. 24. člen Zbor študentov lahko skliče vsak pobudni'.*. Pri tem mu je IO Sš dolžan pomagati. 25. člen Zbor študentov sprejme sklepe z navadno večino glasov. O sklepih zbora mora obvezno razpravljati IO SŠ, če se zbora udeleži vsaj 30 % študentov. Če se IO Sš s sklepi zbora ne strinja, mora v času 30 dni sklicati skupščino. če se zbora udeleži 1/4 vseh rednih študentov LVZ so sklepi obvezujoči za IO Sš. Zbor lahko razpusti skupščino SS. IO SŠ mora poskrbeti, da se v 30 dneh izvolijo delegati za novo skupščino in sklicati zasedanje. 26. člen Referendum mora razpisati IO Sš na predlog skupščine ali zbora, katerega se udeleži najmanj 15 % študentov LVZ. 27. člen Specializirane organizacije in pokrajinski klubi se konstituirajo s sploš-nim aktom, ki mora biti v skladu s tem statutom. 28. člen V študentskih domovih se študentje organizirajo samostojno v skladu s tem statutom. 29. člen Na LVZ se Sš organizira samostojno v skladu s tem statutcm. 30. člen Podrobnejše določbe o organizaciji in delovanju Sš na posameznem LVZ in o načinu volitev v samoupravne organe določa pravilnik, ki ga na predlog skupščine študentov LVZ sprejme svet visokošolskega zavoda. V. poglavje FINANČNO POSLOVANJE 31. člen Viri sredstev Sš so: — dotacija univerze — dotacija SS PK — delež pri dobičku študentskega servisa — drugi viri 32. člen S sredstvi Sš upravlja v skadu s svojim pravilnikom s finančnim načr-tom, ki ga sprejme skupščina in v skladu s pozitivnim pravom. 33. člen Finančno poslovanje kontrolira nadzorni odbor, ki o tem poroča skupščini vsaj enkrat letno. 34. člen V primeru prenehanja obstoja Sš pripada premoženje Univerzi v Ljubljani. VI: poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 35. člen Do sprejetja novih splošnih aktov po tem statutu posluje SS po splošnih aktih ZŠJ, v kolikor niso v nasprotju s tem statutom. 36. člen Statutarna določila razlaga IO Sš, v primeru spora pa skupščina Sš. 37. člen Ta statu začne veljati 8 dni po tem, ko je objavljen v listu TRIBUNA ali na razglasnih deskah LVZ in IO SŠ. Preučevanje pojavov kulturrie zgodovine s semiotičnimi sredstvi je eden od najaktuafnejsih in istočasno najbotj zapletenih nalog v celotnem kom- i)leksu sodobnin problemov humanisticnega kroga. 1 Kot delovno definicijo ahko postavimo, ne da bi si zadali nalogo izčrpno opisati pojem ,,kultura , samo naslednjo opredelitev. ,,To je celotno nasledstvo informacije, ki jo zbirajo, ohranjujejo in pienašajo različiii kolektivi človeSke družbe. Za naise namene je torej bistveno naglasiti princip, da je kultura informacrja. V bistvu je treba vedeti tudi takrat, ko se ukvarjamo s tako imenovanimi spomeniki materialne kultuie, na primer s proizvodnimi orodji, da vsi ti predmeti, v družbi, ki jih ustvarja in izkorišča, igrajo dvojno vlogo: na eni strani služijo v praktične namene, na drugi pa koncentriiajo v sebi izkustvo predhodne delovne dejavnosti in se pojavljajo kot siedstvo za ohranjevanje in prenašanje informacije. Za sodobmke, kl lahko dobijo to informacijo po več poteh, pogosto po bolj neposrednih kanalih, je osnovna prva vloga, toda za po tomce, na primer za arheologa ali zgodovinaija, je druga funkcija pomemb-nejša. Glede na to, da kultura predstavlja STRUKTURO, lahko raziskovalec razbere iz delovnega orodja ne le informacijo o procesu proizvodnje, ampak tudi podatke o strukturi družine in drugih oblik družbene organizacije že zdavnaj izginulih človeških skupnosti. Jasno je, da prav s to funkcijo orodja materialne kultuie (kot tudi proizvodni proces) pripadajo kulturi. Pojmovanje kulture kot infoimacije določa tudi nekatere metode razisko vanja. Dovoljuje, da gledamo posamezne etape kulture in celotnost kulturno-zgodovinskih dejstev kot odprte tekste in da v njihovem preučevanju upo-rabljamo splošne metode semiotike in strukturalne lingvistike. Razlikovanje pojmov kod in sporočilo, sprejeto v lingvistiki po delih R. O. Jakobsena, doslej pa še nezadostno uporabljeno v zgodovini književnosti in likovnih umetnosti, v zgodovini družbene misli itd., dobiva bistveni pomen. Lo&vanje vsebine kulturnih tekstov od strukture njihovega , jezika" je nujni pogoj za gradiyo strukturalno-tipološke zgodovine kulture. Pri tem je nujno razlikovati med zbirom dejstev, ki jih dobiva kulturni zgodovinar, sistem, ki se teoretično rekonstruira (jezik dane kulture) in realizacija te kulture v masi zunajastemskega materiala (njen govor). Na ta način lahko gledamo na ves material kultume zgodovine s stališča določene vsebinske informacije in s stališča sistema družbenih kodov, ki omogočajo, da se ta informacija izraža v določenih znakih in je lastna človeškim skupnostim. Prav ta druga stran - kultura kot zgodovinsko oblikovana hierarhija kodov — najbolj zanima tistega, ki se ukvarja s tipologijo kulture, ker se pokaže, da je vsak tip kodiranja kulturno-zgodovinske informacije povezan z osnovnimi oblikami dnižbene samozavesti, organiziianja skupnosti in samo-organiziranja osebnosti. Naloga kulturne tipologije je lahko opisovanje naj-važnejših tipov kulturnih kodov, na katerih osnovi se usklajujejo .jeziki posameznih kultur, njihovo vzporedno karakteriziranje, določanje univer-jjalij človeške kulture in kot rezultat gradnja enotnega sistema tipoloških kitakteristik osnovnih kulturnih kodov in univerzauiih obeležij splošne strukture — ,,človeške kulture". Že sedaj se lahko pokaže predpostavka, da bo splošna količina osnovnih kulturnih tipov relativno majhna in da bo velika različnost zgodovinsko danih kultur nastajala z zapletenim kombiniranjem relativno enostavnih in maloštevilnih tipov. Ena od karakterističnih posebnosti in istočasno ena od glavnih težav pre-učevanja kulturnih kodov je v tem, da se bodo glede na naravne jezike, na katere se gradijo (zato jih je ustiezno odrejati kot ,,sekundame sisteme modeliranja"), kulturni sistemi pojavljali kot zelo zapletene strukture. Po-skusili bomo opredeliti, s čim je povezano to precejšnje povezovanje zaplete-nosti kulturn^a koda pri prehodu od primarnih sistemov modeliranja (od naravnega jezika) do sekundamega. Predvsem je treba videti, da vsak kulturni tekst (y pomenu ,,kulturni tip") lahko pojmujemo tudi kot enoten tekst z enotnim kodom in kot celoto tekstov z določeno, njej ustrezno celoto kodov. Pri tem je lahko celotnost kodov mdianska - lahko je sestavljena iz določene množine tekstov, ki se v principu ne morejo dešifrirati s pomočjo skupnega koda, lahko pa je struk-tuia — lahko vključuje tekste, ki zahtevajo različne kode samo na določeni ravni, na drugih ravneh pa se dešifrirajo v enotnem sistemu znakov. V zad-njem primeru lahko gledamo na dva različna kulturna koda kot na varianti določene invariantne sheme. Tako bodo idealne norme obnašanja vitezov in menihov y okvirih srednjeveške kulture (za njenega zgodovinarja bodo teksti tudi resnični, grafično fiksirani spomeniki in idealne nonne, ki se rekon-struirajo; verjetno je tu smiselno govoriti o tekstih iazličnih nivojt /) raz-lične. Njihovo obnašanje bo smiselno (razumeli bomo njihov ,,pomen") edino pri uporabi ustrezne kodske strukture za vsakega (vsak poskus upo-rabe diugega koda bo pokazal to obnašanje kot ,,nesmiselno", ,,absurdno", ,,brez logike", t i. ne dešifrira ga 2). Na določeni ravni bosta ta koda nasprotna. Vendarle pa to ni nasprotnost nepovezanih in zato različnih siste-mov, ampak nasprotnost znotraj enega sistema. Zato jo lahko na diugi ravni prevedemo na invariantni sistem kodrcanja. Treba ie pripomniti, da je struk-tura hierarhije kultumih kodov pomemben aspekt njihove karakteristike (mogoči tipi kulture so različni po strukturi posameziiih kodov, so pa inva-riantni s stališča njihove subordiniranosti). Nujno moramo pokazati drugj tip zapletanja strukture kulturnega koda: prej navedeni primer daje variante sistema istega tipa - namreč etičnega -znotraj nekega kultumega tipa. 3 Vendar si je mogoče zamisliti tak primer: obnašanjske norme menihov in vitezov so opisane y funkcionalno različnih tekstih, na primer v pravnem in umetniškem. Tudi ti teksti bodo do dolo-čene mere invariantni, toda istočasno bo način oblikovanja pomena globoko različen. Tako vsak tip kultuie predstavlja nenavadno zapleteno hierarhijo kodov. Pri tem moramo navesti še eno bistveno okolišcino: pomembna lastnost tekstov je njihova semantična gibljivost — isti tekst daje različnim ,,uporab-nikom" različne informacije. Ne bomo se sp"ščali v analizo tega zanimive^a pojava, ki dela kultume tekste globoko različne od tekstov v naiavnem in, tem bolj, znanstvenem jeziku, opazovali bomo samo enega od njegovih vzro-kov: vsa hierarhija kodov, ki tvori določen tip kulture, se lahko dešifrira s pomočjo identične kodske strukture drugega tipa, ki se samo delno pokriva s tisto, ki so jo uporabili ustvarjalci teksta, ali pa ie v njem čisto tuia. Tako sodobni bralec srednjeveškega sakralnega teksta dešifrira njegovo semantiko z drugačnimi struktumimi kodi kot pa ustvarjalci. S tem se spreminia tudi tip teksta - v sistemu ustvarjalca je pripadal svetim, v sistemu bralca pa umetniŠkim tekstom. Na koncu je treba pripomniti, da vsak kultumi tekst na ravni govora (empirijske stvarnosti) očitno nujno piedstavlja ne utelešenje enega koda, ampak spoj različnih sistemov. Tako noben kod, pa naj ima še tako zaple-teno izgrajeno hierarhijo, ne more adekvatno dešifrirati VSEGA, kar je realno dano na govorni ravni kulturnega teksta. Na ta način epoha nima edine, ampak ima dominantno šifro. Lahko šifrira in dešifrira nekatere osnovne tekste, dmge pa lahko samo do neke mere oiganizira. Iz tega izhaja, da se dopolnilni kodi lahko po strukturnih načelih zelo razlikujejo od dcmi-nantnega, vendar morajo biti z njim uskladljivi, da jih lahko podobno do-datno reguliramo. Bistveno karakteriziranje vsakega kultumega koda bo pri-kazovanje njegove dominantne ali podrejene vloge in navajanje drugih, z njim skladnih ali neuskladljivih kultumih kodov. Očitno je po analogiji s kreoliziranimi jeziki treba vedeti. da če pri kultur-nem kontaktu pride do združevanja dveh uskladljivih hierarhij kulturnih kodov, dobirno nov kulturni tip. Če pa se spopadeta dva neuskladljiva koda, piihaja do njunega vzajemnega rušenja: kultuia izgublja svoj jezik. Neskončna raznolicnost ln nenavadna zapletenost kulturnih tekstov na govorni ravni ne sme prestrašiti raziskovalce. Kajti že prej smo postulirali, da nasproti temu obstaja relativna enostavnost maloštevilnih strukturnih tipov. Opisovanje univerzalij kulture in ustvarjanje gramatike kulturnega iezika (jezika kulture), kar, kot lahko upamo, ustvarja osnovo za prehod na izerad-njo njene strukturalne zgodovine, to so naloge prihodnosti. V tem članku bomo pokazali samo en bistveni aspekt tega problema. Kultura se gradi na prirodnji jezik, in odnos do njega je eden od najbistve-nejših parametrov. S tem v zvezi ie ena od možnih klasifikacij kulture njeno razčlenjevanje po tipih odnosov do problema znaka. Pogledali bomo za pri-mer dva tipa kulturno-zgodovinskih struktur, ki se kažeta v ruskem mate-rialu. Pogojno, po času, ko je vsak od njiju opravljal vlogo kodske domi-nante, ju bomo imenovali ,,srednjeveški" in ,,prosvetljenski'\ vendar vede, da so se prav taki ali podobni sistemi, seveda ne v dominantnem položaju ali v drugačnih strukturiuh sklopih pojavljali tudi v drugih epohah. ,,Srednjeveški" tip se odlikuje z visoko semiotičnostjo. Ne satno da vsemu, kar ima pomen v naravnem jeziku, daje značaj kulturnega znaka, ampak je tudi zasnovan na tem, da ima vse za nosilce potnena. S stališča koda tega tipa postaja pomen znak obstoja. Kar je brez pomena, kot kul-turno ne obstaja. S tem je povezan tudi pojem družbene vrednosti. Stvar, ki predstavlja samo sebe (ki služi praktičmm namenpm), zavzema nižje vred-nostno mesto za razliko od stvari, ki je znak nečesa drugega (oblasti, sve-tosti, plemenitosti, moči, bogastva, mcxirosti itd.). Ker pa se je problem pomena pokazal v povezavi z vprašanjem vrednosti, nastaja tudi vprašanje o gradaciji vzajemnih odnosov izraza in vsebine pri kulturnih znakih. Na aksiologijo znaka vpliva ne le pomen tistega, kar zamenjuje v splošnem siste-mu kulturnega koda, ampak tudi določena kvantitativna karakteristika odnosa vsebine in izraza, uporabljajoč pri tem besede pesnika Žukovskega, »prisotnost ustvarjalca v kreaciji". V tem smislu je optimalno, ko je vsebina tako velika, da je ni mogoče izmeriti. izraz pa poudarja kvantitativno oznako (poudarjajo se njegove meje, materialnost, raztegljivost). Najjasneje se to kaže pri kulturnih znakih, ki so povezani z religioznimi predstavami. Tako je recimo pisec zgodnjega češkega srednjega veka, Tomaž iz Ščitnega, določal odnos boga kot neskončne vsebine in kosa hostije za obhajanje kot končni in materialni izraz s primerjavo z licem, ki se vidi tako v celem ogledalu kot samo v koščku. Ta primerjava z ogledalom je nasploh zelo zanimiva pri analizi srednjeveškega pojmovanja jezika. Še posebej, ker odkriva pojmo-vanje vsakega znaka kot ikoiiičnega: izraz je podoba vsebine, najmanj in v vsakem primeru. Odtod izhaja tudi težnja, da vsak tekst tolmačimo kot alegorijski in simbolični, kot tudi sam princip iskanja resnice v TOLMA-CENJUTEKSTA. Srednjeveški mislec je posebej pojmoval odnos mateiialnega (iziaza) in idealn^a (vsebine). Za družbeno vrednost je neka stvar morala biti znak, t. j. da nadomešča nekaj pomembnejšega, kot je ona sama, da je njegov del. Tako so sveti predmeti vredni samo zaradi svojega SODELOVANJA v božanstvu v enaki meri, kot je človek to zaradi sodelovanja v neki družbeni korporaciji. Vrednost stvari je semiotična, ker se ne določa po njeni lastni vrednosti, ampak s pomenom tistega. kar predstavlja. Ta povezava ni konvencionalna: zaradi ikoničnosti odno^, moralno ali religiozno vredna vsebina zahteva vreden izraz (okraševanje ikon). Materialnost znaka postane predmet pietete. Toda njej se ne pripisuje samostojna magijska moč - svetost ali kakršnakoli druga oblika viednosti (to bi se ocenjevalo kot malikovanje), ampak odra-žena. Ni slučajna v odnosu do znaka vedno slika ogledala. Vidimo j'o pri Ščitnemu, vidimo jo pri ,,Besedi pazljivemu ljubitelju ikonografije", pri-pisani Simonu Ušakovu. O nujnosti razlikovanja ikone, ki je znak in je vredna samo drugostopenjske pozornosti, od samega božanstva, ki mu gre pieteta, je govpril že leta 1717 Feofan Prokopovič. S pozicije ortodoksnega pravoslavnika je kot racionalist nasprotoval tako tistim, ki so kot Stefan Javorski pripisovali svetost sami ikoni, njenemu materialnemu izrazu, kot ,,heretikom', ki so zanikali pogojenost zveze med vsebino in izrazom znaka in tako postavljali zunanji, ,,ne-sveti" značaj materialne strani ikone. Tako pojmovanje znaka združuje tako različne srednjeveške pojme, kakršni so ,,beseda , ,,čast", ,,svetost" itd. Človek je znak boga, kakor ga je bog ustvaril po ikoničnem principu in se ,,odrazil" y njem. Bog ,,ikonografije je umetnik". S tem pa je povezan problem dela, ki ga ni mogoče napraviti s človeško roko. Spoznavanje protislovnosti med izrazom in vsebino je pora-jalo problem zunajznakovne komunikacije (na primer v razpravah o oblikah molitve - obČevanja z bogom) kot višje oblike občevanja. Tisti kulturni kod, ki ga z veliko stopnjo pogojnosti imenujemo pro-svetljenski, se gradi na diametralno nasprotnih principih. S tem da ideje prosvetljenstva postavljajo v osnovi vse organizacije kulture v nasprotje med prirodnim in neprirodnim, zelo negativno nastopajo do principa znakovnosti. Svet stvari je realen, svfet znakov, družbenih odnosov pa je delo lažne civilizacije. Obstaja tisto, kar je samo po sebi: vse kar ,,predstavlja" nekaj drugega, je fikcija. Zaradi tega cenijo in raziskujejo ne-posredne realije: človek v svoji antropološki biti, fizična sreča, delo hrana, življenje, pojmovano kot določen biološki proces. Brez vrednosti in lažne se kažejo stvari, ki dobivajo smisel samo v določenih znakovnfli situacijah: denar, čini, kastne ali stanovske tradicije. Znaki postajajo simbol laži, najvišji kriterij vrednosti pa je iskrenost, osvoboditev od znakovnosti. Osnovni tip znaka ,,beseda", ki je v prejšnjem sistemu veljala za prvi akt božanskega ustvarjanja, postaja model laži. Antiteza prirodnega in neprirodnega postaja sinonim nasprotnosti med stvarjo in dejanjem, med realijo in besedo. Druž-beni in kulturni znaki se pojavljajo kot ,,besede". Imenovati nekaj z besedo pomeni pokazati laž in nepotrebnost. Sodobna civilizacija je po oceni Go-golja ,,strašno carstvo besed namesto dejanj". Clovek, zapleten v besede, zgublja občutek stvarnosti. Zaradi tega je resnica stališče, ki ni samo po-stavljeno v zunajznakovno (zunajsocialno) sfero, ampak je tudi nasprotno besedam. Nosilec resnice ni samo otrok ali divjak — bitja zunaj družbe, ampak tudi žival, postavljena tudi zunaj jezika. V Tolstojevi zgodbi Platno-mer je lažni družbeni svet svet pojmov, izraženih v jeziku. Njemu je naspro-ten svet konjev - svet brez besed. Tolstojev Platnomer je zanimiv še v enem pogledu: v njem je poudarjen pogojni, konvencionalni značaj vseh kulturnih znakov od družbenfli konsta-tacij do semantike besede. Če je imel za srednjeveškega človeka sistem po-mena vnaprej postavljen značaj, vsa piramida znakovnih subordiniranosti pa je odražala hierarhijo božanskega reda, potem je v epohi prosvetljenstva znak, ki se pojmuje kot kvintesenca umetne civilizacije, nasproten narav-nemu svetu ne-znakov. S tem je v tej epohi odkrita pogojnost, nemotivira-nost zveze označenega in označujočega. Cutenje relativnosti znaka vdira zelo globoko v strukturo kulturnega koda. V srednjeveškem sistemu je bfla beseda kot ikona, kot slika vsebine; v obdobju prosvetljenstva so slikovne predstave postavljene v pogojnost. Iz tega, o čemer se je govorilo, izhaja neka bistvena lastnost strukture kulturnega koda prosvetljenstva: s tem, da je postavil naspioti naravno in družbeno kakor obstoječe proti flktivnemu, je uvedel pojem nonne in nje-nega rušenja v številnih slucajnih realizacijah. Za srednji vek je imela kultura svoj jezik, ni pa imela govora; za prosvetljenstvo se ta dva pojma v kulturnem kodu ostro izključujeta. Še globlji smisel dobiva ta nasprotnost v nekaterih poznejših kulturnih kodih. Pogledali smo nasprotnost kulturnih kodov srednjega veka in prosvetljen-stva. Seveda to nasprotje ne izčrpava popolnosti mogočih kulturnih kodov; zgodovina kulture se lahko v tem smislu zamisli kot določen paradigmatski niz. Očitno je, da bo vsak struktumi tip kulture imel svoj odnos do znaka, znakovnosti in do drugih problemov jezične organizacije. In lahko pred-postavimo, da nastanek semiotike ni samo rezultat določenega znanstvenega gibanja, ampak tudi izražanja strukturnih lastnosti kultnmega koda nase dobe. (Prevod po Književni besedi z majhno priredbo MP) OPOMBE: 1. Pregled definicij pojma kulture najde bralec v naslednjih delih: A. Krober, C. Kluckhohn: Culture. A critical Review of Concepts and Defini-tions, Papers of the Peabody Museum, Cambridge Mass, 1952; Antonina Kloskowska, Kultura masowa, Krytyka i obrona, Warszawa, 1964, poglavje: ,,Rozumienine kultury". Med številnimi deli, ki se ukvarjajo z obravnavano temo, je posebno po-trebno poudariti dela c. Levi-Straussa. 2. Primer, kako se obnašanjc viteza, ki je v največji meri osmišljeno v okvirih njemu lastnega koda, kaže kot »nesmiselno" s stališča drugega tipa kulture in z njim povezanega drugega tipa obnašan^, predstavlja roman o Don Kihotu. Ob tem bi bilo zanimivo pripomniti, da je razumevanje drugega sistema kot ,,nesmiselnega" lahko dvojno: V prvem primeru opazovalec ve, kakšen kulturni kod bi mu pripomogel pri dešifriranju obnašanja, ki ga opazuje, vendar smatra, da je ta kod nega-tiven in zavrača njegovo uporabo. V tem primeru je ohranjen občutek sistemnosti opazovanm dejstev. Sistemnost pa predpostavlja prisotnost po-menov. Tako se opazovano kultuorno obnasanje ne kaže kot nesmiselno, temveč kot noro (primerjaj Polonijevo pripombo o ,,sistemu" v Hamletovi norosti.) V drugem primeru si opazovalec ne more predstavljati kulturnega koda, ki bi adekvatno dešifriral opazovano obnašanje - kaže se mu kot grmadenje oddvojenih, nepovezanih postopkov - občutek ,,sistemnosti" se zgublja. V tem primeru, se obnašanje kaže kot popolnoma nesmiselnb. Kakor mu prav takšno stališče manifestira največjo odtujenost od opazovanega sistema, mu književnost Prosvetljenstva ponuja opisovanje ,,nenaraynih" okoliščin njene sodobne družbe. Prav Tolstojevo nenehno predstavljanje svetovnega življenja kot nesmiselnega, nerazjašnjenega sklopa oddvojenih činiteljev obnalanja (n. pr.: opis gledališča). 3. Razlikovati moramo dva slučaja: Obnašanje svetnika in obnašanje greš-nika bo semantično različno, toda prisotna bosta v mejah nekega etičnega Jezika": za opisovanje, obnašanje svetnika v cerkvenem tekstuin v svetov-nem viteza, so na določenih nivojih potrebni različni jeziki. 4. Kljub temu, da ne prinašamo popolnejši popis tipov kulture, so primeri kulturnih kodov, ki smo jih našteli, nakljucno izbrani in so lahko zamenjani z drugimi. 5. Spomnimo se, da je bila prav iz gledišča ,,srednjeveškega" kulturn^a sistema, ravno izvenznačna ,,neposredna korist" deležna najmanjše pozor-nosti. KAJJETO: 125 PESMI Tribuna bo vsak hip izdala knjigo 125 PESMI. To je anto-logija pesništva v Tribuni, kakor se je pojavljalo v študentskem listu med leti 1965 in 1970. To obdobje se je skazalo za najbolj tvorno v vsej njeni zgodovini, ko so socialni, politični in lite-rarni pogoji omogočali, daseje okoli Tribune zbrala kopica urednikov in sodelavcev, ki so dali samo svoj pečat tistemu obdobju. Po ukinitvi Perspektiv leta 1964 je del sodelavcev za-čel objavljati v Tribuni. Njim so se pozneje pridružili še naj-mlajši eksperimentalni avtorji, ki so s svojimi poskusi pridobili Tribuni sloves avantgardistične revije. Vendar pa so se ves čas pojavljale tudi pesmi, ki niti formalno niti vsebinsko niso predstavljale ekstremov, so se pa vseeno vkliučevale v nekaj, čemur bi lahko rekli ,,Tribu-nina poezija". Prav to pa posku-ša prikazati ta knjiga. Izbor, ki sta ga pripravila Miha Avanzo in Franci Zagori-čnik, obsega 125 pesmi več kot štiridesetih avtorjev, med njimi so Tomaž Šalamun, I. G. Pla-men, Veno Taufer, Herman Vogel, Matjaž Hanžek, Ivo Sve-tina, Franci Zagoričnik in še cela vrsta mladih pesnikov, ki so komaj izdali svoje prve knji-ge ali pa še čakajo nanje. Kri-terij za izbor ni bila avantgard-nost, ampak samo kvaliteta: tako bojo v knjigi tiste pesmi, ki so ostale na drobnih luknji-cah mreže časa. Tretjič zapovrstjo je ljubljan-sko študentsko naselje to po-letje gostilo študente jugoslo-vanskih likovnih akademij. Zdaj je v naselju pet novih kipov, ki so jih izkJesali Dušan Markovič in Mice Popčev z beograjske ter Mfle Jevtič, Jakov Brdar in Pe-ter Mali z ljubljanske akade-mije. Stroški za študentsko kipar-sko kolonijo so segli letos že pet milijonov. Pokriti jfli bo moral Forum (za bruce in za tiste, ki jim je naseljaško življe-nje tuje: Forum je organizacija, ki skrbi za zabavo, kulturo in šport v naselju) in uprava zavo-da študentski domovi. Treba je reči, da gre uprava pri oiganiza-ciji simpozija študentom moč-no na roko, saj omogoči vsem kiparjem brezplačno bivanje, dokler traja simpozij, poleg tega pa pokrije tudi del dnigih stro-&ov. Pri prireditvi take vrste, ka-kršna je študentska forma viva, je po treh letfli že treba reči. da je prišla do stopnje, ko je treba brez oklevanja razmisliti o no-vfli oblikah, ker bo sicer v krat-kem zamria. Naselje bo počasi prezapolnjeno s kipi; nekateri prejšnji sofinancerji (Kulturna skupnost Slovenije), so, vsaj za letos, odpovedali. Da bi jo zlo-dej vzel, bi bila nepopravljiva škoda, saj takih simpozijev, kjer bi se poskušali mladi, še študira-joči kiparji, ni ravno na preosta-janje. Glavni namen fonne vive pa je ravno ta: da kiparji—štu-dentje lahko svobodno uresni-čujejo zamisli, ki bi jih drugače ne imeli priložnosti realizirati. Kako torej naprej? Bojan Bratina, ki ima glavno besedo pri organizaciji kiparske-ga simpozija, meni, da bi bflo zdo dobro, če bi se uspeli do-govoriti s skupščino mesta Ljubljane (ali pa kateregakoli drugega dovenskega mesta, se-veda), da bi sodelovala pri fi-aanciranju fonne vive, Forum pa bi v zameno odstopil enega od kipov. Podobno bi se posku- mmm sfli dogovoriti tudi z (večjimi) delovnimi organizacijami v Slo-veniji. Droga možnosti, ki se po-nuja, je pomednarodenje (za tiste, ki ne razumejo slovensko: internacionalizacija) prireditve. Letos so bili že vabljeni štu-dentje s Češkodovaške, vendar ni bflo pravega odziva. Naded-nje leto nameravajo Italijane. Ce bo zamisel uspela, bodo morda začeli razmi^jati o orga-nizaciji podobnih simpozijev v drugih državah in o izmenjavi študentov - kiparjev. Letos bo izšla tudi najmanj ena publikacija, ki naj bi popu-larizirala študentsko fonno vivo: katalog. V načrtu pa je tudi ličen poster—koledar, ki bi izšel pred novim letom. Toliko — za začetek — prav po časnikarsko. Več o tej prire- ditvi - predvsem o njeni umet-niški plati — pa v eni izmed na-slednjih števflk letošnjega let-nika. Z.D. XVIU- MEbhJftaobN) Sčhitjflk»uu\\/eLi<0. VQyzc°' Dubrovniškemu seminarju, takšnemu, kot je bil letos, je dokončno od-zvonilo. O novih konceptih delovanja Univeize preprosto ni mogoče razmišljati in govoriti s stališča in na način včerajšiye (torej tudi današnje) Univerze. Čisto konkretno to pomeni, da ni mogoče v nedogled poslušati grozno znan-stvenih referatov, katerih namen je nekritično opisovati popolnost (do-sežkov? ) neke univerze, vsebina pa je pogosto omejena na gole informacije. Dalje — nujno je treba skičiti stevilo referatov in vzpostaviti takšen način dela, ki bi dajal prednost diskusijam na objavljene teme. In še - analiza in rezultati razprav morajo postati obvezno čtivo vseh univerz, ki z govor-jenjem o reformi misljjo resno. Letos smo na seminarju razpravljali o treh temah: 1. Interdisciplinarni študij 2. Univerza in permanentno izobraževanje 3. Sistemi preverjanja doseženega znanja med študijem. Preden nadaljujemo z opisovanjem in oceryevanjem, naj povemo, da so hkrati z osemnajstimi zasedanjem seminarja portekali peti po vrsti študentski razgovori. Organizatorja seminarja sta namreč Skupnost jugoslovanskih uni-verz in Zveza študentov Jugoslavije. Dogajanja na seminarju so se odvijala na različnih ravneh in na različne načine. I. Dopoldanska zasedanja so bila skupna za profesorje in študente. Znan-stveni delavci so brali svoje referate. Prvi dan je o interdisciplinarnem študiju govoril tudi Gojko Stanič, študent iz Ljubljane (sicer je kolega sekretar UK ZKS). Referati in razprave na omenjene teme niso prinesli nič bistveno novega oziroma presenetljivega. Vziok je preprost pa tudi resničen: praksa zaostaja za teorijo. To je bilo iz dneva v dan bolj jasno že na samem seminarju. Akademiki in avtoritativni znanstveniki so ex katedra dajali recepte o per-manantnem izobraževanju, o interdisciplinarnem študiju ... Ni bilo malo referatov, ki bi jim bilo neresno očitati nestrokovnost in neznanstvenost -čisto vse pa je mogoče oceniti kot zavestno prizadevanje po ohranitvi ,,uni-verzitetne reformacije". Očitno gre gospodom profesorjem za to, da ne zaostajajo za sodobnimi željami in zahtevami po spremembah izobra-ževalnega procesa - nasprotno, prav oni sami hočejo in nemalokrat so no-silci naprednih teženj. Na papirju in v referatih. V praksi pa je dobro tisto in tako, kot je. Za ilustracijo in v potrditev te ugotovitve naj nam služi naše poznavanje (spreminjanja) razmer na Univerzi v Ljubjjani, v Jugoslaviji in na univerzah drugod po svetu. Pomagajmo si še z enim argumentom. Preglejmo pomembnejše teme, o katerih so na seminarjih v Dubrovniku razpravljali od leta 1957 dalje, in preverimo, koliko in kako so bila ta vprašanja v zadnjem desetletju bestseller ,,univerzitetne reformacije": 1. Univerzitetni pouk in zahteve sodobne znanosti in prakse (1957) 2. Vloga Univerze v permanentnem izobraževanju študentov (1958) 3. Znanstveno delo na Univerzi (1959) 4. Prilagajanje visokošolskega izobraževanja sodobnim potrebam gospo-darstva in družbe (1960) 5. Studentske organizacije in vloga univerze pri pripravah študentov za aktivno sodelbvanje v družbenem življenju (1961) 6. Univerza, družbeno okolje in izbor študentov (1961) 7. Modernizacija visokošolskega pouka (1963) 8. Demokratizacija visokošolskega pouka (1964) 9. Univerza in znanstvena revolucjja (1965) 10. Struktura in funkcija Univerze v sodobni družbi (1966) 11. Pedagoški kadri in sodobne naloge Univerze (1967) 12. Univerza in kultura (1968) 13. Položaj Univerze v sodobni družbi in upravljanje na univerzi (1969) 14. Pouk in znanstvena dejavnost v reformi Univerze (1970) 15. Status in funkcija Univerze (1971) 16. Pouk na bodoči Univerzi (1972) Ze sam pregled najpomembnejših tem vseh dosedanjih srečanj v Dubrov-niku potrjuje misel, da smo že zelo globoko v ,,univerzitetni refonnaciji", iz katere nas ne more izkopati noben seminar in noben še tako znanstven referat. Kot je iz navedenih tem razvidno, smo.se o permanentnem izobra-ževanju začeli pogovarjati že leta 1958 (in verjetno še prej) - in to je tema, o kateri je modroval tudi letošnji seminar. Glede na to, da je znanstvenih razprav na to temo že dovolj (preveč), bi bilo najbotfe, ko bi o perma-nentnem izobraževanju za nekaj let umolknili in ga znova odkrili takrat, ko bo akademske fotelje zasedla nova generacija ambicioznih znanstvenikov. Tako bodo lahko tudi oni pisaji o nadvse znanstveni univerzialni in perma-nentni temi, o permanentnem izobraževanju. Kljub tetnu, da bi lahko marsikomu čestitali za izredno uspel nastop, se ne moremo znebiti občutka, da je takšna znanstvenost brezkmia, da ostaja monopol Univerze in je prav zaradi tega opravičena že z lastno znan-stvenostjo. Njena družbena vloga oziroma družbena angažiranost njenih avtorjev ostaja za tančico sramežljive agresivnosti do politike in politikov, ki se italc v vse mešajo in so torej dolžni spremeniti tudi trdoživost Akademije. V tej navadno molčeči agresivnosti do ,,oblasti" je vsa licemernost aka-demske znanstvenosti in znanstvenikov. II. * Popoldanski simpoziji so bili rezervirani za študentske razgovore. Čeprav so bile teme za ta del seminarja določene, so študentski predstavniki iz petindvajsetih držav oziroma študentskih organizacij govorili o vsem, kar jim je prišlo na misel. V glavnem pa smo poslušali informacije z izrazito po-liticno in militantno vsebino: Izključno ,,politično" so nastopali pred-stavniki tistih študentskih nacionalnih unij, ki brez pridržkov podpirajo Med-narodno študentsko zvezo, ki ima sedež v Pragi. Tako sta se obnašala na primer predstavnika študentskih ,,oddelkov" »Svobodne nemške mladine" m ,,Zveze socialistične mladine ČSSR". Enako ,,politično" so nastopili go-vorniki Zveze študentov Jugoslavije. Bili so pač obremenjeni s tem, da je bila ZŠJ gostitelj in si ni mogla dovoliti .,poraza" na domačem terenu in da je ZŠJ pridružen član Mednarodne študentske zveze. Hkrati pa je potrebno dodati, da gre pravzaprav za načelno različna stališča. Vsi vemo, da se po-litika Mednarodne štttdentske zveze razlikuje od politike ZŠJ, čeprav si v Zvezi študentov Jugoslavije niso čisto na jasnem, v čem je posebnost njene mednarodne politike. ,J»olitičnost" obeh organizacij je še pred koncem razgovorov dobila čisto konkretno razsežnost. Predstavnflci Mednarodne študentske zveze so pred-lagali, da bi bil zadnji dan razgovorov posvečen solidarnosti s čilskim Ijud-stvom. Zveza študentov Jugoslavije se je z idejo strinjala, postavila pa je zahtevo, naj bo solidarnostni miting izven okvira razgovorov, resolucija s podporo Allendejevi politiki pa naj bo poslana na konferenco neuvrščenih v Alžir. Sovjetska delegacija in predstavnuc Mednarodne študentske zveze niso bili preveč navdušeni za ta predlog: pri vseh prisotnih delegacijah so zbrali podpise, ki so podpirali njihovo stališce. Zveza študentov Jugoslavye je enakovredno in hitro ukrepala - zbrala je podpise za pozdrayno brzojavko konferenci neuvrščenih. Tako smo zadnji dan sedeli na enournem mitingu solidamosti, ki se ga je udeležil tudi veleposlanik Čila v Jugoslaviji, hkrati pa je predsedujoči pre-vidno povedal, da so prisotne študentske delegacije poslale pozdrave v Alžir. Razen popoldanskih razgovorov in mučne ,,politične aktivnosti" so bili vsak dan na programu bilateralni razgovori. Za nas je bil zanimiv predvsem razgovor s kolegom iz Aystrije. Problematiko slovenske manjšine na Ko-roškem je ocenO kot boj med strankami in dodal, da se okrog vsega tega dela preveč nepotrebnega hrupa. Mi pa smo ugotovili predvsem to, da omenjeni problem premalo (skoraj nič) pozna. Poudariti velja, da smo se pogovarjali s sekretarjem Avstrijskega visokošolskega združenja (član tega združenja postaneš avtomatično ob vpisu na univeizo), ki je sestavljeno iz štirih frakcij, od katerih je najmoč-nejša Avstrijska študentska unija. III. Tretja raven dogajanja je bila pravzaprav še najbolj zanimiva. Gre za do-gajanja znotraj delegacij jugoslovanskih študentov v Dubrovniku. Najprej smo lahko ugotovili, da se na seminar nihče ni resno pripravil. Na skupnih sejah smo študentje imeli samo tri referate, v razpravah pa je sodelovalo neopazno število s še bolj neopaznimi idejami. Nekateri člani predsedstva so se zaradi tehga hudo razburili in rezultat tega je bila lista sedemnajstih kolegov, ki so bili določeni za razpravljanje. Seveda ni razpravljal nihče. Nakai se je stiahotno razjezil piedsednik 10 SŠ LVZ Tomaž Kšela in tazložil prisotnim, da se tako neumno in neodgovomo ne moremo obnašati. Seznam sedemnajstih je šel ad acta, sprejet pa je bil predlog, da v razpravah sodeluje, kdor hoče. Število razpravljavcev iz študentskih vrst se je zvisalo. Se hujša nasprotja in nejasnosti so se pokazale, ko smo neformalno raz-pravljali o mednarodni dejavnosti Zveze študentov Jugoslavije. Najpiej so vsi govorili o nekakšnih platformah in orientacijah, o tem, da moramo v tujini enotno nastopati ipd... Pogovor so preusmerili kolegi, ki se neposredno ne ukvarjajo s študentsko mednarodno politiko. Razjasnili so zmesnjavo pojmov in postavili na prvo mesto idejno enotnost, strategijo, taktiko, konkretne akcije ... Razbčna stališča so se pojavila tudi ob vprašanju, ali naj še ostanemo pridroženi član Mednarodne študentske zveze ali naj izstopimo. Vsa modrovanja na to temo pa so bila popolnoma nepotrebna, ker je za ZSJ najbolj pomeitibno (in odločilno), s kom sodeluje in koga podpira, ne pa, v kaj je vclanjena. Vpra-šanje članstva pa utegne postati zanimivo šele takrat, ko bi Mednarodni študentski zvezi ne bila vseč naša dejavnost in bi nas hoteli izključiti iz organizacije. Za zdaj je ZŠJ kar se tega vprašanja tiče lahko čisto brez skrbi... O uspehu seminarja je težko govoriti. Prav tako ni mogoče reci, da ni uspel, saj je v celoti izpolnil namen. Šele tu se zatakne. Seminai mora postati nekaj čisto drugega. Tako po načinu dela kot po teoretičnih razpravah. Slednje pa bodo morale postati (ne glede na svetost znanstvenosti) sestavni del spreminjajoče se Univerze. Drugače bo seminar naslednje desetletje na-črtno zapravljal čas. Študentski del seminarja pa je še bolj nesmiseln in v celoti nepotreben, če si v ZŠJ ne bodo takoj razjasnili položaj in viogo v mednarodni Študentski dejavnosti. BORIS MUŽEVIC ¦¦¦¦¦»»¦¦»»»»»»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»»¦¦¦¦ lO.september 1973 KOMUNIST: Zakaj študenije v preteldosti niso blll zaintere«dirani za delo in vpUv 11» Zveao mladine? Janez Ellkan, Iitostroj Ljubljana: Vs^ajada jih je strulctiura profesorjev, ki so bili največHcrat uamerjeni v svoje ozko strokovno i>odročje — seveda to niso blli vsi profesorjd. Stuidentje sopri-čafcovadi, podobno koit nekateri njiihovi predavatelji in starejši vrstnjiki, da bo naša družba preanitiula in bodo laiiko le strokovnjaki br«z saimoiuipravnega m politiičnega angažiiraaja, Lahko povem, da se prav sbrokovnjaiki, to je inladi, ki so fcončali razne fakultete, v našeČ6»4w)s ode (bog, bo^ja WfE lifl BftSffiFEllE Sonce vzhaja in zahaja, dnevi prihajajo in odhajajo. Trava raste ln se posuši. Winetoupa je vedno isti. Kail May (Der Olprinz) Da, Ijudje ostanemo vedno isti. Resfe, da se mode menjajo, toda riti nam ostanejo pod vsako obleko enake; mesnate in po sredi preklane, pa naf se oblačimo v calico-hlače ali pa v obleko Cristiana Diorja. Seveda je res tudi to, da niso vse enako obliko-vane, da so ene hruškaste in druge okrogle, da so ene velike in debele, a druge suhljate in nepomembne in da niti drek, ki tod prileze na dan, ni vedno enak, ampak se razlikuje tako po trdoti kot tudi po barvi in vonju, a vendar moramo priznati, da se rit v vsej zgodovini človeštva ni kaj bistveno spreminjala. In ni samo rit tako generična, sem spadajo še mnoge druge stvari. Prenašajo se kakor narodna pesem s kolena na koleno, iz zavesti v zavest. In tako postanejo prek posebnega mehanizma vračanja in ponavljanja konventionalne, splošno priznane, nediskutabilne; nanje se nava-dimo kot na nekakšno hrano. In ko neka stvar prispe v to fazo splošne priznanosti, se problem, ki se skriva v njej ali pod nfo in leži tam v obliki nedorečenosti in nepremaganega zrna nespoznat-Ijivega, ne opaža več - vse postane jasno in evidentno. In tako je tudi s kavarniško filozofijo. Je še vedno kar tu, pa čeprav so izgi-nile že skoraj vse dobre stare kavarne in čeprav smo že socializem. Nič se nam ni treba spmševati, dovolj je, da se usedemo, dobro je, če se zapijemo. KAVARNIŠKI FILOZOF Pa sem nekoč izgubil ključ moje sobice in ker je bilo že pozno, sem moral noč preživeti kar v kavarni. So bili tam pijanci in vla-čuge, razni gospodi in neka prodajalka cvetlic, pa še neko bitje, za katero ni bilo moč ugotoviti, ali je moškega ali ženskega spola, pa dva že starejša in zelo debela zaljubljenca pa še drugi taki Ijudje. In se usedem v kot, pijem kavo in čakam. Pri sosednji mizi sta sedela dva mlajša gospoda, prijetne zu-nanjosti, lepo oblečena, oba s kravatami. Prvije bil majhen, a poln energije, hitrih in sunkovitih gibov. Bilje navajen, da sega v družbi posluša, in tisti drugi, visok možakar, ki fe bil že po videzu bolj neumen in fe poleg tega še jecljal, ga fe, kot je vse kazalo. zelo občudoval. In mu je šef rekel, da on ve, kako je to, da je tudi on imel nekoč, ko je bil še mlajši, prijatelja, kije tudi jecljal, pa daga /e on zelo hitro ozdravil Kadar je pričel jecljati, mu je on samo mirno rekel, naj se potrudi in lepo, počasi in pazljivo govori, pa je bila napaka kaj kmalu odpravljena. In jejecljavec komaj izdavil, da pri njem pa ta tehnika zdravljenja ni uspešna, ker kadar rvikdo omeni, da jeclja, da je še mnogo hujše. In je zardel Pa je nastopila malo mučna situacija in šefjo je rešil tako, da je rekel, ah, kurc, pijmo. In sta pila. Potem je prišla mimo prcfdajalka cvetlic, neka stara debelka, s šopki, ki so vzbujali sum, da so ukradeni na pokopališču. Pred vsako mizo je malo postala, nekaf mrmrala in pomenljivo migala s svojimi zgnilimi rožicami, potem pa odšla dalje. Tam v drugem kotu, so lepo zkknjeni po mizi spali trije pijanci. Je prišel mimo natakar, jih stresel in zavpil, da tu ne smejo spati, in odvihral dalje. So prestrašeno planili kvišku, a še isti hip, ko so videli, da jim ne preti nobena resna nevarnost, so se jim usta in oči spet pričele zapirati, glave pa omahnile nazaj na mizo. Prodajalka cvetlic je prišla nazaj z obhoda do svojega mesta ob peči. A tam je že dremal neki starec. In sta se stepla, a starcu je na pomoč priskočilo tisto bitje, ki je bilo nekje med moškim in žensko, ter preteplo staro prodajalko cvetlic. Ta se je jokala in odšla s svofimi uvelimi šopki sedet pred straniščna vrata. Potem sta vstopila v kavarno dva moža srednjih let. Vrata je odpiral in se naspbh služabniško vedel neki osebek zelo temne polti s skupaj zaraslimi obrvmi. Priznam, da mi je bil že takoj zoprn, ker je moja mama vedno govorila, da so Ijudje, ki imajo zrasle obrvi, hudobni. Drugi, ki je tako samoumevno sprejemal uslužnosti tega hudobmža, gospod v svetli kaki obleki, pa je imel zelo zanimiv nos. Ta nos je bil zelo velik in je imel obliko enako-straničnega trikotnika.2 Sta lepo vljudno vprašala, če imcan šepro-sto, in se usedla poleg mene. Ker je bilo že zelo pozno, so semaforji zunaj že pričeli utripati z rumeno lučjo. Pomežikovati pa so pričele tudi vlačuge. In sta se pričela jecljavec in njegov šef razgovarjati o vlačugah, kajti vse je kazalo, da so ju nasmehi in mežtkanja vznemirjaU. In je pravil šef, koliko kurb je on poseksaril v Ameriki, vse od San Francisca pa do New Yorka, in da se na Poljskem dobi pravo lepotico za kvečjemu dvesto dinarjev, in da na Češkem ve za neki bar, kjer si lahko kupiš štirinajstletne punce, in to tako poceni, da pri nas tega nihče ne verjame. In so tekle jecljavcu sline, ko je to poslušal, inje izjecljal, da bo tudi on šel na Češko. Gospod v kakipoleg meneje molčal, le včasih je pokimal svojemu spremljevalcu s skupaj zraslimi obrvmi in takrai mu je okrog ustnic zaigral rahel ironičen nasmešek. Jecljavec in oni drugi pa sta navdušeno govorUa dalje. Natakar je spet prihitel, potresel tiste uboge tri pijance in odbrzel, oni pa so spet planili pokonci ter še isti hip omahnUi nazaj na mizo. Pa kar na lepem pravišefjecljavcu: ,,Ti, kaj bibilo, ko bi si še midva danes dobila kakšno kurbo? " ,,S-s-s... j-ja!" je planU ves navdušen jecljavec. In sta se ozirala naokrog. Resje, da niso bile preveč lepe, ampak to, dh nimajo zob in tudi tiste rdeče lise na nogah, to vendar spada k vlačugam in s tem se je treba sprijazniti. In sta povabila eno k svoji mizi, in sta ji plačala pijačo in sta fo osvajala. Šefji je pravil razne vice, jecljavec pajo je gledal in se smejal šefovim vicem. Prodajalka cvetlicje spet odšla na obhod. Gospod v kaki oblekije še vedno molčaL Takrat pa seje vsa kavarna vznemirila. VstopUaje vlačuga Anka. Bila je precej velika in jako stasita. Močno je spominjala na Rodi-nov kip Balzaca in to predvsem zaradi svojega močnega oprsja.3 Črna tunika, pretkana s srebrnimi nitmi, v katero je bila oblečena, ji je dajala zelo gosposki videz. Takoj se ji je pokazalo, da je kraljica. Njene kolegice so jo obstopile in jo pozdravljale: ,,Chao Anka, chao Anka!" Ona pa se je malo utrujena smehljaia, odzdra-vila na levo in odzdravila na desno, pocukala za brado pijanca, ki se je slinil okrog nje, vsakomur namenila prijazno besedo in že odpla-vala na svojih ogromnih joških. Od vsepovsod je šušljalo: ,,To je Anka, moja prijateljica Anka!" Vsakdo je bil ponosen, le da se je poznal z Anko. Ona pafe pazljivo, toda še vedno z neko kraljevško malomarnostjo proučevala teren. In Anka je kaj kmalu opazila tudi jecljavca in nfegovega šefa. In ie z elegantno kretnjo, kipa ni bila niti malo vsiljiva, potegnUa stol med šefa in tisto drugo kurbo. Ta je takoj vedela, daje postala pri tej mizi odveč in da mbra poiskati kje drugje. Še tnab je posedela in gledala v strop, potdn paje neopazno izginila k drugi mizi. Anka pa je objela šefa okrcfg ramen in mu pričela nežno lizati uho. In je šefa kar srh spreletaval, jecljavec paje z občudovanfem, pomešanim z zavistjo opazoval, kako ta njegov šefzna z vlačugami In sta si šef in vlačuga Anka nežno šepetala v ušesa. In je spet pridrvel natakar in vznemiril stare pijance, ono čudno bitje se fe tam zadaj nekje med mizami spet pretepalo z nekim starcem, prodajalka cvetlic paje spet vsiljevala svoje nagnite šopke, zavite v časopisni papir. Postarana Ijubimca sta pUa čaj z rumom, se držala za roke in si nežno zrla v oči. Kar naenkrat paje šefplantt iz Ankinega objema in zavpU: ,,Kaj, sto jurjev? To pa že ne!" ,,T-t-to p-p-pa že n-ne!" je ves vznemirjen zavpilšejecljavec. ,,Kakor hočeta, fanta," je z nasmehom rekla Anka, in odšla, veličastno kot znajo samo kraljice, pa čeprav ob dveh zjutraj v zloglasni kavarni ,JVe, sto jurjev pa ne!" je vpil šef. ,JSf-n-ne in n-ne!" mu je pritrjeval jecljavec. ,,Za stojurjev siga raje dam v stružnico!" je vpil šef. ,,Ja, r-r-raje, v-v st- st-st-ružnico!" je ves vznemirjen cvUil jecljavec. ,__. ,,Za sto ju ' ' ' no, poglej to šipo, za sto jurjev, jebemo i«Dl mater, ga raje zateram v to šipo, pa če ga čisto porežem!" fe vpfl šef. ,,J-ja, r-r-raje v t-to š-š-šipo!" je izdavil jecljavec. Gospod v kaki obleki se/e mirno ozrl k svojemu spremljevalcu in mu rekel: ,,Da, te pa znajo, pa saj se že od vojne sem ukvarjajo s tem poklicem." ¦ In sta oba nadvse pomembno pokimala. In seje potem šefsklonil kjecljavcu in mu ves besen zasikal: ,,Jebemo mater, ampak danes bova fukalaf" Injejecljavec, prav tako besen, izdavil: trA-ampak za s-s-s-sto ju-ju- rjev jo b-bom tako na-na-tegnil. d-da niti ho-ho-diti n-ne bo mo-mogla!" In je šefspet stopil k Anki, in fe rekel, no v redu Anka, za sto jurjev. A Anka je povsem poslovno pripomnUa, da morata plačati tudi hotel. Potem pa je šefzatulil, da ga pa zdaf raje vrže pod parni valjar, in je, ne da bi sploh pozdravil svojega prijatelja, odšel ven v noč, ves besen in razočaran. In potem je teklo vse po starem naprej. Natakar je še naprej vznemirjal tiste tri uboge pijance, prodajalka cvetlic je še naprej prodajala svo/e zgnile rožice, tam pri šanku so še naprej prepevali in kdaj pa kdaj je kakšna vlačuga v družbi kakšnega gospoda izginila proti stranišču. Jecljavec je z nekim dolgolasim pubertetnikom, ki fe bil prav verjetno kakšen pesnik ali kaj podobnega, debatiral o umetnosti. Neki pijanec pri sosednji mizije zavzdihnU: ,,Samo še par nas je, teh kranjskih Janezov, pa še mi smo za en kurc!" in planil v krčevit jok. In postarana Ijubimca sta še vedno sedela tam pri svoji mizi, se držala za roke, pila čaj z rumom in se nežno gledala. Kot je vse kazalo, sta se imela jako lepo. Pri naši mizi pa smo sedeli gospod v kaki obleki, njegov spremljevalec, ki je zaradi zraslih obrvi delal videz hudobnega človeka, in jaz ter vse to mirno opazovali. Potem je gospod v kaki obleki izvlekel neko knjigo, ter mi jo ponudil z vprašanjem, če poznam to stvar. Sem bežno pre-letel naslov, mu vrnil knfigo in odgovoril, da me take stvari ne zanimajo. Pa me vljudno vpraša, kaj da me zardma. Pa samo zmig-nem z rameni In je pogovor za hip zastaL Gospod v kaki obleki me je pozomo opazoval Potem pa me je vprašal: ,,Kaj ste vi stoik? " ,JVe," sem odvrnil Potem je spet sledil trenutek molka. Nato pa je gospod v kaki obleki dvignil prst, zatresel z njim in z nadvse poudarjenim glasom rekel: ,,Zapomnite si, vseje relativno!" Potem je za hip počakal, da so besede naredile dovolj močan vtis, in še enkrat zatresel s prstom: „ Vse, vse je relativno!" ter utihnil, le še nadvse pomembno sefe spogledal s svojim spremljevalcem in oba sta tehtno prikimala. Tisto noč nismo spregovorili niti besedice več. Toje bil kavamiški filozof. BLAŽ OGOREVC OPOMBE: Opomba št. 1: Široke bele mornarske hlače s podolžnimi plavimi črtami, zelo piiljubljene med pitati. Slavne so postale z znamenitim gusarjem Calico-Jackom, ki se od teh hlač ni nikdar ločil, kajti mislil je, da mu prinašajo srečo. Zanimivo je tudi to, da si jih ni nikdar opral, kajti neka ciganka mu je prerokovala, da bo ves čai hlač minil, kakor hitro bo z njih izginila uma-zanija. Toda navkljub debelim plastem umazanije, ga je v neki bitki raznesla topovska kiogla. slika št. 3 Opomba št. 2: slikašt. 1 slikašt. 2 Za razliko od nosa običajnih Ijudi, ki je (seveda shematizizano) prikazan na sliki št. 1, je bil nos tiste osebe skoraj pravilen enakostraničen trikotnik (slika št. 2). Zelo zanimiv nos pa je imel tudi moj učitelj matematike na gimnaziji (slika št. 3). Stalno je posmrkaval, tako da je dvignil nozdrvi v smeri puščice, ki je označena na sliki. To mi je dalo izredno hudoben videz. Opomba št. 3: Rodinov kip dela vtis, kot da se Balzac hoče odtrgati od zemlje in se dvigniti v svet svojje mpgočne domišljije, kot dajplove po zraku, nošen na krilih svoje genialnosti. Tak vtis je delala tudi vlacuga Anka, pri kateri je bila gmota telesa, podobno kot pri kipu Balzaca, skoncentruana v zelo nabreklem oprsju in mogočni glavi. Noge je imela namreč zelo tanke. tribuna študentski list Izdajatelj IO SS LUZ LJUBLJANA, TRG REVOLUCIJE 1 PRIIMEK IN IME: NASLOV: .......................................................................................___............._____................... Naročam študentski Mst »TRIBUNO«. Celoletna naročnina je 25 din j Naročnino bom poravnal takoj. Podpis: ^HVAI^A! \,. . 3mKo'-ij -¦--¦¦^--%^»^i^-^-^-^^^^^^ ^ ¦¦•>'. - !-^w»: Tribuna, študentski list Ljubljana, Trg revolucije 1 NAROČILNICA Jaz, ........... ki stanujem naročam knjigol25 PESMI (antologija pesništva v Tribuni v letih 1965-1970), ki stane 15,00 din. Znesek nakažite na tekoči račun: 50101-678-47420. Tu se podpišite: