!!!!!!*:»: III. letnik. V Ljubljani, 27. novembra 1920. 17. štev. Izhaja vsaki i>etek, ali če je ta dan praznik, dan preje popoldne z datumom prihodnje sobote. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1 (pri trgovskem društvu Merkur). — Naslov za dopise: Trgovski list, Ljubljana, Oradišče štev. 17/1. — Naročnina znaša do konca t. 1. K 30 in je plačljiva vnaprej. — Posamezna številka stane K 1 60. — Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov je dovoljen le z navedbo vira. — Plača in t^ži se v Ljubljani. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Štev. rač. pri ček. uradu 11953. Lastnik in izdajatelj Konzorcij Trg. lista. — Odgovorni urednik Franjo Zehal, Ljubljana-Dol. c. Časopis za trgovino, obrt, industrijo ter narodno in politično gospodarstvo sploh. Peštnista pJsčsjsa v gotovini Pred volitvami. Velika volilna borba se nagiba h kraiu. V nedeljo dne 28. novembra ste pozvani, da manifestirate prvič v novi državi kot svobodni držaljani Jugoslavije svoje politično mišljenje in s tem odločite sami o svoji politični in gospodarski bodočnosti. Volitve v usta-votvorno skupščino so historičnega pomena, ker ima ta skupščina odločiti o dalekosežnih vpračanjih naše bodoče ustave, državnih osnovnih zakonov, ureditvi naše notranje uprave in zakonodaje. Zastopstvo, kateremu bodete poverili v teh volitvah • svoje zaupanje ima položiti državi pravne temelje, ki naj bodo osnova za razvoj splošnega gospodarskega blagostanja. V teh nalogah je obsežen cel izvanreden pomen volitev, za katere se bijejo zadnji dnevkvoliineea boja. Med najrazličnejšimi. ekstremnimi programi političnih strank in organizacij, ki begajo z de-magoškimi gesli svoje volilce, je naš političen program odkritosrčen in jasen: naša država naj bo enotna jugoslovanska monarhija, o-snovana, vladana in upravljana v duhu in načelih moderne napredne narodne demokracije. Le taka država nam je porok za mogočen gospodarski razvoj in gospodarsko konsolidacijo in s tem za političen upiiv naše države na zunaj.; Težko smo pričakovali momenta volitev in dve leti bo poteklo od političnega ujedinjenja, predno se snide naša ustavotvorna skupščina. Med temi dverni leti doživeli smo dovolj neprilik vsled neurejenih razmer in provizorijev, ko si je vsakdo, ne samo minister ali poverjenik marveč vsak posamezni urad lastil pravico naredbodaje. Različne zakone, ki danes veljajo še v posameznih pokrajinah naše kraljevine, bo treba izenačiti. Treba bo vstvariti za vse državljane enake pravice in enake dolžnosti. Naredbe, ki so bile izdajane v prehodni dobi, bile so v mnogem oziru prenagljene pospeševale so v nekaterih smereh gospodarski separatizem v drugih zopet forsirale upravni centralizem, kar v nobenem smeeti ni bilo praktično in pravilno. V zakonodajo moramo spraviti gotovo kontinuiteto in trdnost. In v bodoče se ne bodo smele izdajati naredbe kar črez noč in to naredbe, ki postavljajo ne samo vso našo trgovino, industrijo in obrt marveč pred vsem tudi konsumenta brez prejšnjega zaslišanja naših gospodarskih krogov pred popolnoma novo situacijo. Pomislimo samo, kakšna situacija je nastala vsled telegrafične prepovedi izvoza dne 19. marca in prepovedi uvoza dne 27. marca. Kakšne ogrome škode so napravile te naredbe našim gospodarskim krogom. Taki momenti se v bodoče, ko bomo imeli upravno sodišče, odgovorno vlado ne bodo mogli in smeli več dogajati. Konstituanta bo imela pred vsem tudi položiti osnovo za izji.dnačenje obrtne in trgovske zakonodaje. Prvi poskusi, ki jih je v tem oziru napravilo ministrstvo so pokazali, da je enostavno razširjenje veljavnosti srbskega obrtnega reda in srbskega trgovskega zakona na naše ozemlje nesprejemljivo. Izjednačenje sedaj veljavnih zakonov bo zahtevalo mnogo energije iri naporov od strani našega bodočega zastopstva, da prodrejo zahteve in mnenje naših stanovskih organizacij. Predvsem važno vlogo pa so poklicani igrati naši zastopniki pri sklepanju bodočih trgovskih pogodb. V dveh mesecih se bo sklenila pogodba z Italijo, ki je po definitivni določitvi naših zapadnih mej, speci-jelno za trgovino in industrjo v Sloveniji največjega pomena. V tej pogodbi, ki bo gotovo sklenjena na podlagi največjih ugodnosti je treba stvoriti osnovo za obnovitev gospodarskih stikov z Italijo in z okupiranim Primorjem, kjer prebivajo naši sorojaki. Po tej pogodbi se bodo oživotvorili gospodarski odnošaji med nami in zasedenim ozemljem, ki je bilo ves čas pred in med vojno zelo živahno. Moralo se bo pa tudi regulirati v.prašanie tranzitnega prometa preko Trsta in Reke kamor nas vežejo stare železniške zveze. Treba je zasigurati, dokler ne najdemo poti po lastnem ozemlju k morju, svobodno vporabo pristanišč in drugih naprav, varnost in rednost transportov, urediti ž njimi železniški in morski promet. Na drugi strani pa se mora že danes misliti na to, kako varovati naše gospodarske kroge pred invazijo italijanskega kapitala. Mi vemo, da stremi Italija izkoristiti našo gospodarsko neenotnost in slabost, da postanemo njena kolonija, kjer bi različne družbe izkoriščale naše naravne zaklade, prevzele v svoje roke večji del naše trgovine in industrije. Nakupi delnic Južne železnice ter Kranjske industrijske družbe in drugih velikih in prevažnih podjetij nam kažejo dovolj jasno, kakšne namere imajo Italijani. Po rapalskem sporazumu nas hočejo še one, ki-smo ostali politično svobodni, gospodarsko zasužniti. Naše bodoče predstavništvo mora posvetiti vso pažnjo in delavnost ter zastaviti ves svoj vpliv, da obranimo vso svojo gospodarsko samostojnost, da se ubranimo suženjstva tujega kapitala. Važno delo našega zastopništva bo tudi skrb za pravilno izvršitev mirovnih pogodb St Germainske in Trianonske. Ker naša delegacija na Dunaju ni imela prave zaslombe od centralne vlade izšli smo praznih rok, medtem ko so druge narodnosti v sto vagonih vozile materijal likvidujoče Avstrije. Avstrijska vlada šikanira naše trgovce, zahteva prevozna dovoljenja, je stavila pod zaporo naše depoje in noče izpolniti pogojev mirovne pogodbe. Mi pa si iz obzirnosti dajemo vse in si pustimo vse dopasti. Da se konsolidiramo doma je treba, da se nacionalizacija tujih podjetij v Sloveniji izvede pravilno ne v pro-speh nekaterih bank, tudi ne z različnimi triki, s katerimi nas poskušajo prevariii židovski borzijanci na Dunaju in v Zagrebu. Nacionaliz?cija tuje industrije v Sloveniji se mora izvršiti tako, da bodo imeli najširši gospodarski sloji priliko vložiti svoje prihranke v domača podjetja in je udeležbo tujega kapitala omejiti na brezpomembni minimum. Stanje naše industrije je precej dezolatno. Radi pomanjkanja surovin so se ustavili obrati drug za drugim in odpustili delavce. Vlada jim mora dajati drezposelne podpore, ker vi lansko leto storila ničesar pozitivnega za obnovitev dela naše industrije. Miljonski zneski tujih valut prodajali so se na borzi v Beogradu, medtem ko so naši obrati stali, ker niso mogli dobiti kredita za nabavo surovin. Sedaj, ko so komaj pričeli z delom, pa se pojavlja Inozemska konkurenca, ki pritiska stroko za stroko < b tia, ter vkljub visoki zaščitni carini one-mogočuje konkurenco. Doba visoke konjunkture se nagiba h kraju in njej je že sledila doba kriz v katero smo sedaj prišli. Ne malo krivde na današnjem stanju industrije in obrti nosi naša provlzorna valutna rešitev in državna finančna politika, ki se zrcali v državnem proračunu. Dvojna valuta v notranjosti države je prispevala draginji, ki je nastala, ker e blago od nas odtekalo v druge pokrajino, medtem ko smo mi kupovali za drag denar naša živila v Krajih z višjo valutno enoto. Tudi to pogreško in vsa druga vprašanja, ki so v zvezi z definitivno rešitvijo valutnega vprašanja, bo reševalo zastopstvo, ki ga boste poslali v ustavotvorno skupščino. Slovenske gospodarske korporacije vstvarjajo v tem oziru na svoječasno storjenih sklepih o valutni teformi. Obadva provizorna državna proračuna sta stavila našemu gospodarstvu jako težke pogoje. Ker se je devalviralo krono, so dohodki iz kronskega področja pešali in konečno padli na minimum. Državni izdatki pa so vedno rasli in z njimi tudi deficit. Sedanji finančni minister je dobil, ko je prevzel finančno ministrstvo, nad 2 miljardi dinarjev dolga cd prejšnjih vlad. Moral se je odločiti k novim dohodkom, vendar je čisto sigurno, da je šel v svojih zahtevah'nekoliko predaleč. Priznavamo potrebo, da se sanira državne finance z lastnimi silami in smo odločno proti zadolževanju iz inozemstva, v katerem ima Srbija dovolj žalostne skušnje. Priznavamo potrebo obdavčitve vojne konjunkture, vendar ne smejo nedovršeni davčni predlogi izpodkopati tla mladim podjetjem in prinašati v gospodarsko življenje stagnacijo. Mi postavljamo za osnovno zahtevo sestave bodočega proračuna, da se morajo neproduktivni državni izdatki primerno omejiti, da se pa glede davčnih bremen ne sme delat! pri nobeni pokrajini in nobeni gospodarski panogi izjeme, marveč, da se morajo javna bremena izjednačiti in sorazmerno porazdeliti. Življenjske važnosti za našo trgovino, obrt in industrijo je pravilna carinska politika in ureditev carinske službe. Naše bodoče zastopstvo mora vplivati na to, da se zahtevam, katere je ugotovila medministrska carinska komisija, ki je začetkom tega meseca bila v Sloveniji, ugodi, ter s tem nekoliko izboljša razmere na carinarnicah. Smer bodoče carinske politike bo zaščitna in vzgojevalna. Že v zadnjem času se je mnogo naših obrtnikov odločilo gospodarsko osamosvojiti se od inozemstva glede izdelovanja in nabave posameznih predmetov i/. inozemstva ter jih izdelovati doma. S tem je bil storjen začetek, kar je glavno in preokret v onem naziranju, da je samo inozemsko blago polnovredno, domači izdelki pa za nič. Dolžnost carinske politike bo, podpirati naše obrtništvo in industrijo proti inozemski konkurenci s tern. da se jim omogoči carine prosti uvoz obratnih predmetov. Iz valutarnih ozirov bo treba zadržati prepoved uvoza v regulirani obliki, kar se baš sedaj vrši, še nekoliko časa in pospeševati naš izvoz, seveda ne na škodo domačega konsumenta, da izravnamo riašo trgovsko in plačilno bilanco napram inozemstvu. S tem se bo izboljšalo mednarodno stanje naše valute, ki je danes glavni vzrok vladajoče draginje. Radi te draginje je padlo po nemali zaslugi časopisja vse sovraštvo po trgovstvu. Konsumenti so začeli snovati svoje zadruge, začelo se je vezati trgovino im maksimirati cejie, kakor sredi vojnih časov. Mi vemo, da je remedura draginje le svobodna konkurtnea In ta bo edino nastala, ako se zviša produkcija in uredijo prome ne razmere. Ker se je v trgovski stan urinilo mnogo nepoklicanih elementov, ki so izkoriščali povojno konjunkturo, želimo, da to bodoči zakoni onemogočijo in se vrne trgovina onim, ki jo poklicno izvršujejo in ki so najmočnejši davkoplačevalci v državi. Sanacijo naših pasivni! železnic vidimo samo v obnovitvi prometa in v pritegnitvi mednarodnega tranzitnega prometa na naše proge. Vsled porazov, ki smo jih doživeli na Koroškem in v Primorju, s katerim smo izgubili najvažnejša prometna križišča, smo postali pohabljenec, ki ni prav življenja zmožen. Slovenija potrebuje Izhodišča na morje po lastnem ozemlju, potrebuje železniške zveze s Prekmurjem in direktnih zvez z Bosno in Dalmacijo. Ne odobravamo vedno rastočih generalnih povišanj tarifov, ker ne bodo, kakor je razvidno iz mesečnih zaključkov obratnih p.oročil v stanju popraviti kronični deficit. Za obnovo železniškega parka se kritje ne da doseči iz obratnih dohodkov. Praksa zadnjih dveh let je dokazala, da se upravni centralizem pri obstoječih razmerah ni obnesel. Treba bo misliti tudi o onih strokah, kjer stno danes najbolj centralizirani, na obsežno upravno decentralizacijo. Ta upravna decentralizacija je za Slovenijo edina garancija rednega in brezhibnega poslovanja javne uprave in je potrebna pred vsem pri prometni, carinski in davčni stroki. Orisani gospodarski program trgovstva, obrtništva in industrije je naše volilno geslo, ne poslužujemo se demagogije niti nizkotnega osebnega boja, niti ne iščemo somišljenikov z onimi gesli, ki danes najbolj vplivajo na maso volilcev. So stranke, ki obljubljajo svojim volilcem družabni in gospodarski preobrat, stremijo po diktaturi in nasilstvu. Naš program stremi za gospodarsko konsolidacijo in napredkom, ki je edino zmožen izboljšati sedanje gmotno stanje delavca, uradnika, obrtnika, trgovca in vsakega podjetnika. Z gospodarsko osamosvojitvijo bo rasla naša politična samozavest, ponos in ugled, ki nam bo omogočil, da dosežemo v bližnji bodočnosti drugačno rešitev zapadnih iti severnih mej, kakor smo mogli doseči sedaj, ko smo politično razdvojeni in gospodarsko slabi. Gibali smo se doslej vedno le v mejah stanovskih in strokovnih organizacij, navezali stike s sorodnimi organizacijami ostalih pokrajin. Izkušnja pa nas je prisilila in privedla k temu, da je treba v naši politiki bolj naglasiti naše gospodarske potrebe. Jugoslovanska demokratska stranka je temu našemu programu ugodila v najširšem obsegu in je zagotovila našim kandidatom odlična mesta na svoji listi. S tem nam je dala sigurnost, da bode najjačja parlamentarna stranka zastopala naše gospodarske težnje v bodočem parlamentu. V nedeljo bodete manifestirali s tem, da glasujete za demokratsko stranko, za politično edinstvenost države in svoj gospodarski program. VolHni odbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug. Nerodna banka in valuta. Narodna banka v Beogradu razpisuje ravnokar emisijo 20 milijonov v zlatu v 40.000 kosih delnic. Veliko razpravljajo strokovnjaki in nestrokovnjaki o padanju in dviganju valute, vendar pa in vsega tega ni nikdar dobiti pravega jedra, temveč vsakdo le po svojih nazirih išče vzrok spreminjanja valute v lastnem izkustvu. Ni odveč, da se tudi v našem listu bavimo z dvema strokovnjaškima mnenjima, katerih mnenj jedna razprava je bila v Privredni reformi, druga pa po predsedniku industrijalcev Kosiantinu Ču-tukoviču v Agramer Tagblatt-u. Steber gospodarskega življenja je denar. Če tudi imamo dnevno opraviti r. njim, kaže se vendar, da ne pojmuje vsakdo zmisla te besede, kar povzroča omajanje valute, da celo strankarska nasprotsva. Govore v tem slučaju, da je treba delati to ali ono valutno politiko, de ne bodo ogrožene naše finance in na kroži preveč denarja, ki otežuje narod kot nepotrebna pritega, govore o denarni krizi, o dobrem in slabem denarju, o državnem in bačnem dinarju itd., kar vse vodi k zmedi pojmov in omajanju valute. V valutnem vprašanju ni mnenj ne političnih principov, to je stvar računanja in jasnih pojmov, o katerih se ne da razpravljati, ampak ž njimi le direktno v praktičnem življenju računati. Podlaga vsemu življenju je v najrazličnejših oblikah pojavljajoče se delo in istotako tvori tudi delo vsako, podlago za denar in valuto. Kdor to uvidi, s tega stališča izhaja in vse gospodarske probleme proučuje in presoja, temu se pojasnijo mnoge nerazumnosti same od sebe in on bo tudi lahko uvidel, da se izraža valuta jedne države ali jednega naroda v dobro premišljeni in organizirani delavni sili naroda. Imamo tudi teoretike, ki trdijo, da se vsa gospodarska delavnost prebivalstva ne more smatrati kot denarna podlaga m da ni precizne podlage, na temelju katere bi se moglo preračunati zamenjalni znesek krone napram narodnemu denarju. K takim nazorom vede nas nepravo pojmovanje o denarju, vsled tega se smatra kot dobra valuta le papir s kritjem v kovinah. Podlaga za valutno zgradbo je samo enojka (jedinica) dela, ki sc zove dnina v narodnem gospodarstvu. Kar nazivarno blagom je samo neka reč, ki vsebuje neko določeno delo, to je neko določeno število dninskih enojk (jedinic). Denar ni nič drugega kot neke vrste blago in tudi fakturna vrednost denarja se meri po dninskih je-dinicah, ki so potrebne za pridobitev denarja. Poleg fakturne vrednosti blaga obstoji tudi konjunkturalna vrednost, ki se ravna po ponudbi in popraše-vanju in od tega odvisi. Narodno gospodarski promet obstoji v zameni blaga, premičnega in nepremičnega. V olajšavo tega prometa potrebno je drugo blago, s katerim se lahko rokuje. Tako blago je denar, ki ima poleg tega stalno vrednost. Ker pa ni na vsej zemeljski obli toliko denarja, da bi mogel služiti vsem ljudem v razmeno, zgubil je §tem denar lastnost, služiti kot izključno sredstvo razmene, to je kot izključen denar.- Vsako blago, ki siuži posebnemu namenu, je vrednota iri papirnati denar je nakaznica na neko določeno vrednost, za katero se more kupno nabaviti različno blago. Take nakaznice more izdajati le država ali od iste pooblaščena banka, če je za to pri državi ali banki založena primerna vrednost. Iz tega se razvidi in se ne more o tem govoriti, da bi utegnilo kedaj krožili preveč denarja ker krožiti ga more le toliko, kolikor ima država blaga ali vrednosti. Za denarni promet m nikjer zadostnih denarnih sredstev in v to svrho služijo potem menice, čeki, giro-promet i. t. d. Če pa izdaja država ali od nje pooblaščena emisijska banka papirnati denar ne v produktivne svrhe, ne za vstvarjenje, ampak za uničenje vrednosti, kakor je bilo za časa vojne, potem se zmanjšuje vrednost denarne jedinice sorazmerno z denarnimi notami. Avstro-ogrska banka imela je tudi pred vojno več denarnih not v prometu, nego je znašalo njeno denarno kritje in sicer za to, ker je dajala državi predujme. S tem se pa vrednost not ni zmanjšala, ker so se vporabile posojene ■ note v plodonosne investicije. Ko se je začela vojna, je izdala avstro-ogrska država denar emisijske banke za topove, municijo in druge vojne potrebščine in je poleg tega tiskala papirnate note, s katerimi je plačevala vojaštvo in krila druge državne stroške, za katere ni bilo treba zlata. Istodobno s pomnožitvijo denarnih not, rastle so tudi dnine in vsled tega fakturne cene vseh vrst blaga, No pa 4udi radi tega, da je denar izgubil svojo podlago, ker emisijska banka ni imel?, več zlata, se denar ni poslabšal, ker ostale so še druge državne vrednosti, osobito gospodarska sila naroda. S tem ni krožilo več denarja, ker s pomnožitvijo not zmanjšala se je aritmetično njihova vrednost tako, da je okolovalo le večje število not ali ne večje vrednosti. S tem so trpeli stvarno le oni, katerih last je obstojala samo iz not, s čim se je zgodila socialna krivica onim, ki niso bili v položaju spraviti svoje note v blago, ker se niso pečali s trgovino. V tem Stadiju razpadla je Avstro-Ogrska in v našem kraljestvu nahajalo se je. tedaj neko določeno število (5'3 milijard) not, ki niso imele kritja v zlatu ampak le v vrednostih dežele in delavni sili naroda. Naši finančniki bili so v veliki zadregi in proglasili kratko-malo našo kronsko valuto kot slabo, nezdravo itd. trdeč, da nastopi blagostanje v naši državi šele tedaj, če se napolnijo naši tresorji z zlatom kot kritje naših papirnatih not. V naše veliko začudenje jfela se je naša valuta pomladi znatno boljšati, ker so inozemci vedeli, da se more dobiti pri nas za naše note mnogo pšenice, katero so potrebovali nujneje nego zlato. Namesto pa, da bi mi zahtevali za našo pšenico poljedelske stroje in orodje, da bi podvojili produkcijo pšenice, hiteli smo oživotvoriti devizno centralo, zahtevali smo takozvano zdravo valuto in na to odstranili smo zopet devizno centralo. Medtem pa pada zopet naša valuta, zmišljujeiuo si vse mogoče naredbe, da bi popravili valuto in pobijali draginjo, kar pa vse nič ne pomaga, ker se ista ne more zboljšati z drugimi sredstvi nego Le z dobro premišljenim in pridnim delom narodovim. is m Pridružila se je splošna socijalna demoralizacija, ki se jo iahko opaža v izzivanju dela/stva k preobratu in v pohlepnosti po obegatenju in korupciji. Nepretrgane stavke delavcev, namerjene na povišanje mezd, imajo na našo valuto večji vpliv, t. j. vrednost naših not se s tem manjša, ker se mora doiagati za isto delo, za isto mezdo vedno več not. iz tega je razvidno, da se položaj delavcev ne boljša z visokjmi dninami, ampak da raste le cena blagu, delavci pa ostajajo ravno tako bedni, kakor so bili prej. -Radi padanja valute, ozir. zvišanja draginje nastane stagnacija v prodaji blaga, znižanje kupovitosti in posledica temu je veliko nakupičenje blaga, to je neka relativna hiperprodukcija. Zbog tega zopet nastane večja potreba kredita in v zvezi s tem povišanje obrestne mere. Tu more pomagati le dobro upravljana narodna banka, ki pomaga s cenim kreditom, z emisijo novih not. Tako ne bi nastopila devalvacija valute, ker iz prej povedanega je jasno, da tam, kjer je toliko in toliko blaga in vrednosti, more biti samo ravno toliko denarja. Narodna banka kraljestva SHS pozvana je zato v prvi vrsti, da ublaži omajanje valute, ker s cenim kreditom more pospešiti delavno silo našega naroda, tvoriti nove vrednosti, dvigniti valuto in s tem narodovo blagostanje. D. H. Oton Schmidt. Podružnice tujih bank v Jugoslaviji. Prvo nadaljevanje.*) Poučno za nas je, kako se obnaša n. pr. Češkoslovaška država, ki jo v na-rodno-ekonomskih vprašanjih lahko sma-tiamo za svojo učiteljico, napram podružnicam tujih bank v svoji državi. Dne 10 avgusta t. 1. sklenila je ta država posebno tozadevno pogodbo v Sevrčs-u z državo SHS, Poljsko, Italijo in Romunijo. Te države bodo uživale v Češkoslovaški državi gotove ugodnosti in je smatrati sklepanje te pogodbe kot nekak preludij k naredbi z dne 13. sept. 1920, ki obsega v prvem oddelenju splošno prepoved za bančne in denarne kupčije, v kolikor posebne državne pogodbe ne določajo izjem. Za Nemčijo, Nemško-Avstrijo, Ogrsko itd. veljajo torej določbe naredbe z dne 13. sept. 1920 v polnem obsegu in mi se hočemo seznaniti s temi določbami že r*di tega, da vidimo, če se tudi v naši državi postopa s podružnicami tujih bank enako modro ali vsaj približno tako umestno, kakor v bratski Češko-slov*ški državi. Ne sms nas pri tem motiti dejstvo* da smatrajo centrale dunajskih velikih bank, ki imajo največ svojih podružnic ravno na ozemlju današnje Češko-slovaške države, te določbe za skrsjno krivične, in da je na-stakv strokovnih glasiiih teh bank hud vihar ogorčenja, ki se izraža v brezplodni kriiiki. Umljivo je, da tem bankam ne hodi po volji, če jim če 28. oktobra 1918, torej na dan državnega preobrata, že obstojale in veljajo le za dobo petih let. Po preteku petih let pa je zopet prositi za pripustitev oziroma za novo podaljšanje te dobe za pet let. Vidi se torej, da je Češko slovaška država dokaj strogo zadrgnila in zavarovala svoj mošnjiček pred grabežljivimi dunajskimi bankirji, ki so doslej smatrali ves teritorij prejšne države tudi še po prevratu samo za njihov objekt eksploatacije. Pri nas ni take zdrave intolerance kakor jo vidimo pri Čehih. V Ljubljani obstoji n, pr. še vedno Podružnica Splošne prometne banke na Dunaju, ki meni, da je popolnoma zadostila zahtevam pre-obratnega časa, če imenuje dva, tri Slovence v svoj upravni svet. To mnenje je seveda popolnoma upravičeno, dokler sami ne bomo prav nič ukreniii v svoj prid, dokler naša zakonodaja ne bo končnoveljavno uredila tozadevnih od-nošajev tako, kakor to zahteva že primitivni čut za upravičene naše interese. Nikakor nismo za to, da bi opično posnemali vse, kar delajo napredni Čehi, napačno pa bi bilo, če bi čisto nič ne podvzeli v smeri, ki nam jo je pokazal?, res zelo smiselna in vzorna zakonodaja Leško-slovaške države. Pri nas vladajo tudi pomisleki, da sami ne zmoremo vsega, ker nam svojega kapitala primanjkuje Nacijonalizaciia ravnoomenjene podružnice, ki jo vzdržuje ne-le nemški, temveč tudi še drug tuji kapital, bi sc n. pr. r.e mogla izvršiti, ker tačasno ne spravimo skupaj potrebno nadpolovično glavnico. Čehi se imajo boriti s sličnimi težkoČami, pa niso poznali tako rahločutnih pomislekov, kar nam jasno pokaže gori omenjena naredba, ki govori o sedanjem obratnem obsegu primerni glavnici tujih podružnic, ki morajo vrhutega vso to glavnico in vse vloge nalagati v tuzemstvu. Na tujih bančnih podjetjih samih pa je, da se prilagodijo novim razmeram in da se — ako sploh hočejo še pri nas obstojati — zadovoljijo a skrčenim delokrogom. V to jim mora pot pokazati — naš finačnt minister! Upcmol Medministrska carinska komisija v Sloveniji. (Konec.) Ena od nadaljnih zaprek rednega prometa je carinska reeks-pedicija, ki- se je v sedanjih razmerah jako razpasla. Lahko se reče, da se 2/3 vse uvozne in izvozne robe ne pošilja direktno na naslov trgovca, ki naj bi blago iztovoril marveč od špediterja do špedi- terja, iz kraja v kraj, ne da bi odpo-šiljalec imel pravega kupca. Vse re-presalne stojnine, ki jih je uvedla železnica so se izkazale kot nezadostne, ker so našli različni špekulantje nove trike, da tudi to naredbo izigravajo. Trgovski krogi se ne morejo popolnoma strinjati z mnenjem komisije, da bi kazalo reekspedicijo začasno popolnoma ukiniti in predlagajo le omejitev reekspedicij. Pri popolnem ukinjc-nju reekspedicij ne bi bilo mogoče veletrgovinam, ki naročajo blago v večjih kontigentih oziroma celih vlakih iz inozemstva to blago na eni izmed domačih postaj razdeliti in razposlati detajlnim odjemalcem v celovagonskih tovorih. Ako bi se ukinila reekspedicija samo pri nas, preneslo bi se samo njeno središče v bližino za mejo, kjer bi na obmejni inozemski postaji gra-sirala reekspedicija dalje. Nov predlog, da se blago po možnosti adresira na prejemnika in se za vsa spedicijska posredovanja in za carinjenje navede ime posredovalca, ki ima to izvršiti na tovornem listu se zdi jako praktičen in sprejemljiv in se bo baje kakor poročajo češki železničarji iz lastne izkušnje tudi pri nas obnesel. Na podoben način je tudi potrebno, odkar je železnica prevzela jamstvo za oddano blago, preprečiti, da bi se trgovsko blago oddajalo kot prtljaga. Takega blaga prihaja dnevno v Maribor iz Avstrije 7 do 8 vagonov in ker je večinoma le dragoceno blago v njem obseženo, katerega zacarinje-vanje je jako zamudno, povzro-čuje še večji zastoj na carinarnici. Kot prtljago se sme sprejemati samo stvari, katere rabi potnik na potovanju, medtem ko se ima vse drugo blago pošiljati kot ekspresno blago. Za razbremenitev mariborske carinarnice je največjega pomene osnovanje carinarnice II. reda na Teznu, kjer je začela železnica že v ta namen graditi potrebno stavbo za pisarno in skladišče ter bo zgradila tudi primerno rampo. Komisija je radi teda sklenila, da se takoj ko bo nakazan mariborski carinarnici personal otvori na Teznu carinsko poslovanje za vse enostavno blago izvozno in uvozno ter za carinsko nakazovanje tranzitnih pošiljatev. Na ta način se računa, da se bo skoro 2/3 vsega tovora mariborski carinarnici odvzelo. Carinarnici na Borovnici, ki vsled nepopolnosti izvoznih dokumentov kot kontrolna postaja vrača dnevno povprečno 3 vagone nazaj v Ljubljano, kjer morajo ti vagoni do 10 dni čakati na pravilne dokumente, se je naročilo, naj se za prehodno dobo, dokler ne bodo vse carinarnice dobile nove na-redbe, da morajo jednako postopati, zadovoli tudi z drugimi dokumenti, ako verodostojno dokazujejo, da je bila carinska ekspedicija izvršena. Glede Vrhnike se je predlagalo, da se tam otvori carinarnica drugega reda, da bi lahko samostojno vršila uvozno in izvozno ekspedicijo, ker je promet Vrhnike z ozadiem, ki za enkrat še spada pod okupirano ozemje jako živahen. Naiobširnejše debate so se vršile o vprašanju administrativnih reform, katere bi bilo treba poduzeti, da se poslovanje carinarnic kar najbolj mogoče oprosti nepotrebnega pi-sarenja, ki samo zadržuje poslovanje carinskih uradov. T ako se je od trgovske strani predlagalo, da se opusti vlaganje pismenih prošenj za informacije, za vrnitev tovornega lista, za dovolitev pregleda blaga, za vrnitev noša-rine, kadar je stranka sama blago iztovorila, ter za dovolitev nakladanja carinskega blaga in za odreditev uradnika za pregled blaga izven carinarnice. Zastopnik ministrstva financ je pojasnjeval, češ da je treba pismenih vlog zaradi zakona o taksah, kateri predpisuje pri vsakem carinskem aktu gotovo takso. Zastopnik trgovstva se je nato izjavil, da je sistem taks sicer zastarel in ne odgovarja pogojem modernega prometa, da pa so trgovci pripravljeni taksam zadostiti, samo da ne morajo donašati pismenih vlog, katere carinski urad šele vpisu,e, rešuje in stranko šele po preteku mno- gih dni obvesti, o tem kar bi lahko takoj usimeno povedal. Dalje se je zahtevalo, da naj generalna direkcija carine glede vsake svoje naredbe d od rž uje pre-kluzivni rok 1 4 dni med objav-Ijenjem in uveljavljenjem vsake naredbe, dalje da o vseh internih nared bah obvesti ex ofo tudi trgovske zbornice in železniška ravnateljstva, da se lahko potrebno ukrene, da se izogne prometnim n e p r i 1 i k a m. Zbornica je po svojem delegatu prosila, dH se v bodoče o vsaki naredbi generalne direkcije izrečno navedejo vse naredbe, katere se z novo naredbo razveljavljajo oziroma v kolikor še ostanejo v velja vi, da ne bodo različne carinarnice vsled nejasnosti naredb postopale popolnoma neenako. Zahtevalo se je, da se naredi carinskim blagajnam, da naj prejemajo državne dinarske bankovce v drobnem do 1000 dinarjev in da se carinskim uradom otvorijo potrebni materijalni krediti za pisarniške izdatke, da ne bodo vsled pomanjkanja kredita zapirali v zimi ob 4. uri popoldne svoja skladišča. Glede različnih potrebnih potrdil za oproščenje carine, ki jih izdaja generalna direkcija carina oziroma mini-starstvo trgovine in industrije in druge oblasti se je predlagalo, da naj centralni uradi izdajajo ta potrdila v naprej za tri mesece, da vsled tega ne bo staio blago na carinskih uradih. Da bi se razbremenilo generalno direkcijo carine, ki danes nikakor ni v stanju meritorno zmagovati dela in pri kateri leži na tisoče nerešenih reklamacijskih in drugih spisov, vsled česar tudi posredno trpi promet, industrija in trgovina ter s tem konečno konsument, se je predlagalo da se ustanovi pokrajinske carinske direkcije ali inšpektorate, ki bi vse to več ali manj manipulativno delo sami kratkim potem reševali na podlagi direktiv, katere bi izdala generalna direkcija. Ustanovitev inšpektoratov je skrajno potrebna in le potem nam bo mogoče neposredno interverrati v konkretnih slučajih na carinarnicah in tako vzdržati nemoten razvoj prometa. Komisija je vse predloge, ki so bili podani na konferencah sprejela in je upati, ako bodo pri ministrstvu financ stvarni razlogi pri reševanju podanih zahtev merodajni, da bomo v kratkem dosegli znatno izboljšanje carinskih razmer v Sloveniji in zopet poživeli naš promet in trgovino. Izvoz in uvoz. Uvoz luksusnega blaga. V na-> redbi o uvedenju davka na poslovni promet se nahaja tudi postavka, katera predpisuje pri uvozu luksusnega blaga kot davek 100% zadevne carinske postavke, razen tega pa še 10% od vrednosti blaga. Nekatere carinarne so to postavko tolmačile tako, da je z obelodanjenjem imenovane naredbe dovoljen tudi uvoz luksusnega blaga, druge pa so smatrale, da je isti za-branjen. Pri vseh carinarnicah je nastala radi tega velika zmeda. Da se objasni to vprašanje, obrnila se je trgovska in obrtniška zbornica na generalno direkcijo carine, katera je sedaj zbornico obvestila, da je naredba od dne 19. marca t. I., glasom katere je bil uvoz luksusnega blara zabranjen, še v polni moči in se toraj tako blago ne sme uvažati. Pač pa bode sklicana v Beogradu konferenca, ki bo na novo določila pojem luksusnega blaga in šele ko bode publicirano, katero blago se smatra kot tako, bode uvoz istega po novih predpisih dovoljen. Mno žospotteKe zadeve. Povračilo plačane carine Ministrstvo financ je odredilo, da smejo pričeti zaračunavati carinarne novi davek na poslovni promet, kateri znaša pri uvozu 100% in pri izvozu 50% carinske postavke za dotično blago, žele z dnem 6. t. m. Ker pa so nekatere carinarnice pričele zaračunavati imenovani davek še pred tem datumom, ga morajo prizadetim strankam povrniti. Razdelitev voznega parka. Današnji listi so prinesli iz Beograda poročilo, da Jugoslavija ne dobi po sen-žermenski pogodbi njej po gotovem ključu proporcionelno pripadajočega dela železniškega voznega parka bivše Avstrije. Kot vzrok se navaja, da so antantini člani reparticijske komisije na Dunaju pokupili veliko število delnic raznih akcijskih podjetij. Kolikor je nam znano, so bile bivše avstrijske državne železnice last države, ne pa delniške družbe, radi tega o nakupu kakih delnic državnih železnic od strani antan-tine komisije ne more biti govora. Fakt je pa ta, de se naša država 2a to re-particijsko komisijo ni brigala, med tem ko so se na pr. Čehi pravočasno pobrigali in dobili že 171 lokomotiv, drugih 247 lokomotiv pa jim je še zagotovljenih. Čehi imajo pri reparticijski komisiji cel broj strokovnjakov, naša žel uprava pa je pošiljala k reparticijski komisiji ljudi, ki jih doma ni mogla rabiti, nekatere pa takorekoč kazenskim potom. Ntše žel. ministrstvo, ki po dveletnem obstoju države, sestoji iz 7 ali 8 uradnikov, nima niti pojma o lastnih železnicah, seveda se pa tudi s 7 ali 8 uradniki ni moglo brigati za železniške stvari v mirovni pogodbi. Pač pa je poslala država takratnega ministra Kristana, da je kupoval lokomotive. Po mirovni pogodbi bi morala Avstrija izvršiti nebroj poprav našega voznega parka, poslalo se je v Avstrijo nekaj stvari v popravilo, a vse to je plačala država s težkimi milijoni Razno. Naredba o osnlvanju delniških družb Dosedaj je bil samo na teritoriju Srbije in Slovenije v moči predpis, glasom katerega je bilo treba za osnovanje delniških družb dovolenje ministrstva za trgovino in industrijo. Ker so se pripetili posamezni slučaji, cla so se osebe, ki so hotele ustanoviti v Sloveniji kako delniško družbo, pa niso prejele v to dovoljenja, podale enostavno v Zagreb, ustanovile tam družbo in razširile delovanje iste tudi na Slovenijo in je tako postopanje mnogokrat tukajšnim interesom škodovalo, podvzeli so se koraki, da se naredba, glasom katere je treba v svrho ustanovitve delniških diužb privoljenja pristojnega ministstva razširi na celo kraljestvo. Naredba je že izdelana in bode v kratkem obelodanjena. Poljaki se zanimajo za Trst. Med Poljsko in italjansko vlado se vrše pogajanja v svrho da bi se za-mogli Poljaki posluževati tržaške luke za svoj tranzitni promet z Indijo, Egiptom in Avstralijo. Notiranje mše valute v Švici. Na borzah v Švici naša krona že delj časa oficijelno ne notira. Pred seboi pa imamo poročilo o kurzih »Švicarskega bančnega društva« v Curihu in iz tega razvidimo, da se je dne 18. t. m. prodajalo naših K 100.— za 5 šv. frankov. Avstrijska krona je isti dan notirala za prodajo na borzi šv. frankov 2.20 in za eno našo krono se je prejelo 18 t. m. štiri avstrijske. Iz tega je razvidno prvič malo čudno postopanje Švice napram naši valuti, drugič pa, da je za onega trgovca, ki ima posla s Švico veliko bolje kupovati švicarsko valuto preko Dunaja, ker jo prejme nesorazmerno ceneje. Trgovska pogodba med Italijo In Jugoslavijo. Tekom dveh mesecev po ratifikaciji rapalske pogodbe se bode zaključila med našo državo in Italijo trgovska pogodba. Ob tej priliki pridejo italijanski delegati, kateri bodo že tekom teh dnij v to svrho imenovani v Beograd. Pogodba bode za nas velike važnosti in se bodemo, ob priliki še na isto povrnili. Centralno podjelo kola, katerega naloga je razdeljevati vagonski materija! po teritoriju cele države in ki je bilo dosedaj nastanjeno v Zagrebu, se je sf daj preselilo v Zemu’1 ter ima svoje prostore v poslopju tamkajšnega kolodvora. Izmenjava 1—, 2— In 10 kronskih bankovcev se izvrši šele po volitvah, vsekakor pa v mesecu decembru. Tozadevni pravilnik je pri min strstvu financ že izdelan. Novčanice po 5 In 10 dinarjev. Za časa ko je bila Srbija okupirana bilo je ukradenih večje število 5 in 10 dinarskih novčanic, katere so bile po okupacijski oblasti preluknjane. Te novčanice so se sedaj z jako dobro zalepljenimi luknjami pojavile v prometu. Narodna banka opozarja občinstvo, da so te novčanice brez vsake vrednosti. Ker kroži tudi pri nas veliko število novčanic emisijske banke bivše kraljevine Srbije naj se vsakdo dobro pazi, da ne nasede kakemu pre-frigancu. Obdavčenje Imetja naših držav-lja'Ov v inozemstvu. Nekatere tuje države pričele so predpisavati davke na imetja, ki so last naših podanikov in to brez ozira na dejstvo ali prebivajo. naši podaniki v dotični državi ali ne. To predpisavanje se velikokrat godi po principih, ki niso ravno običajni. Ministrstvo za trgovino in industrijo je v tem pogledu podvzelo preko ministrstva zunanjih del pri do-tičnih državah primerne korake. Davek na imetek v Čehoslovaški. Čehoslovaški konzulat v Zagrebu objavlja preko »Narodnih novin» poziv radi plačila davkov na imetek. Rok za prijavo traja do 31. decenbra t. 1. Davek pa znaša od Čistega imetka do Kč. 200.000.— 3%, od daljnjih Kč. 8( 0.000.— 5%, od nadaljnih Kčehosl. 3,0(0.000.— 9%, od nadaljnih Kč. 8.000.000.— 13%, od nadaljnih Kč. 15.000.000.— 17% od nadaljnih Kč. 23.000.000.— 1 % in od imetka preko Kč. 50,000.000.— 20%. Izvoz sladkorja iz ČehoslovaŠkc Kakor se je sedaj konečno ugotovilo preostaja Čehoslovaški iz letošnje kampanje okoli 3,miljone stotov sladkorja v izvoz. Izvoz žita In Rumunijc. Letošnja žetev je v Rumuniji izpadla mnogo slabše kot se je pričakovalo. Najbolj je prizadeta koruza, kateri je suša v mesecu avgustu tako škodovala, da se ceni padec pridelka na 40%. Za izvoz preostajajoče količine se cenijo: rži okoli enega miljona ton, ovsa 500.000 ton in koruze 500.000 ton. Ker so bile dosedanje izvozne carine naravnost prohibitivnega karakterja, je rumunska vlada iste znižala in sicer od vsakih 10.000 kg pri koruzi od 8400 na 2500 lejev, pri ječmenu od 6400 na 4620 lejev, pri ovsu od 6400 na 3300 lejev. Avstrija In slaba valuta Avstrija skuša na vse načine svojo valuto zboljšati ali pa ono svojih sosedov — poslabšati. Avstrijska delegacija repara-cijsl-e komisije na Dunaju je sedaj stavila predlog, da bi se združile vse države s slabo valuto v ekonomsko unijo, ker bi se po njihovem mnenju zamoglo samo na ta način odpomoči propasti svednje Evrope. Detajli tega predloga sicer niso znani, znano pa je da hočejo Avstrijci, da se pritegne v to unijo Jugoslavija in Poljska. Baje so z predlogom odpotovali že v Pariz. Avstrijci naj le rešujejo svojo valuto kakor vedo in znajo. Dasiravno naša krona na svetovnem trgu ne stoji posebno dobro vendar štirikrat bolje ko avstrijska, dinar pa 16 krat bolje. Mislimo, da nimamo ravno vzroka, da vstopimo v unijo s slabo valuto, ker to bi pomenilo zopet pljuvanje v lastno skledo. Trgovski stiki z Nemčijo. V Mannheinu (Nemčija) ustanovilo se je društvo pod imenom »Rensko-balkan-sko in eksportno društvo« (Rheinisch-Balkanische und Exportgeselischaft). V društvu sodelujejo največje baden-ske, porenske, bavarske in hesenske tvrdke, ki se bavijo z trgovino s poljskimi pridelki. Namen društva je, uvažati iz balkanskih držav pridelke v Nemčijo ter je pričelo delovati 10 t. m. Uvoz vina na Čehoslovaško. »Ju-goslovenski Lloyd« poroča: »O pr liki sklepa trgovske pogodbe z Čehoslovaško republiko se ni vpostavila v pogodbo nikaka postavka glede uvoza vina, kateri je bil posebno znaten iz dalmatinskih krajev. Na zadevno vprašanje splitske trgovske zbornice, odgovorila je vlada, da te postavke ni bilo treba posebej navestiti v pogodbi, ker je izvoz vina itak dovoljen. Sedaj pa javlja čehoslovaški konzulat v Splitu še oficijelno: Uvozu vina in Jugoslavije ne stavi Čehoslovaška republika M, 20-11 FRUIZmi LJUBIJI) MCI nlkakih zaprek, ako je prosilec t. j. importer legitimni trgovec, plača davke v Čehoslovaški republiki, ima lastne kleti in je pri njemu zaposlenih večje število delavcev. Cena vinu ne sme biti pretirana.« Na predstoječe določbe opozarjamo tudi naše trgovce z vinom, ki imajo stike s čehoslovaškimi odjemalci. Primanjkljaj državnih železnic. V mesecu septembru t. 1. izkazuje državna železnica K 22,989.119 primanjkljaja. Skupni dohodki v tem mesecu znašajo K 175,730.181, izdatni pa K 198,749.300, ter odpade od teh na beogradsko direkcijo K 63,702,000, na subotiško K 25,347.600, na sarajevsko K 36,989.300 ter na zagrebško 'kron 72,680.400. Vozni listi. Ker so vozni listi za železniške pošiljatve popolnoma pošli, se je »Slovensko trgovsko društvo Merkur v Ljubljani« odločilo z obla- stvenim dovoljenjem izdati za prvo silo螎 tovorne in brzovozne liste. Interesenti se opozarjajo, da sprejema društvo 'TT j,,. »Merkur« naročila od 23. do 30. no- debelo. 61, 20—17 Na OTO vembra t. 1, En vozni list stane brez kolekovine 60 vinarjav. Denar za vozne liste in poštnino je poslati z naročilom T- « n epsa g vred omenjenemu društvu. Pri naročilih ~ IH? li IT je natmčno označiti število tovornih in B * fci fisaoS brMD°'b"iv„|S“2plS. Uprava vojne obla- JUSTO lllU 11 UBlJlU Mi*'« N čilnice (Uprava vojne odeče) v Zagrebu ! razpisuje dobavo večjih količin platna NaIwe£Ja zaloga za perilo in postelje, drila in satina, sukanca, gumbov in naftalina. Pismene licitacije bodo v pisarni uprave vojne oblačilnice IV v Zagrebu, Jelačičeva vojašnica in sicer za platno dne 14. decembra, za sukanec 17, za gumbe 20 in za naftalin 23. decembra t. 1. Dobavni razpis je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Ponudbe za nakup raznih kemikalij, kakor galun, kisova kislina, žve-. pleni natrij, klorov cink, glauberjeva sol, solna kislina, arzenik, glicerin, modra galica, jedki natron, salmijak itd. neke berlinske tvrdke je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Čistilnice za žito, pluge, brane, parne kotle za kuhanje živinske krme, gepije, stroje za maslo, mlatilnice, mline, rezalne stroje, kosilne stroje in druge potrebščine za poljedelstvo ponuja neka berlinska tvrdka. Ponudba je interesentom v p sarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Dobavni razpis. Ravnateljstvo državne železnice v Sarajevu razpisuj« dobavo 110.000 običajnih železniških pragov in 500 ms špecijalnega hrastovega lesa.Ponudbe je vložiti najkasnejedo 1. decembra t. I. Razpis, vsebujoč natančneje pogoje je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Kupčijske zveze z našo državo hoče vzpostaviti neka francoska tvrdka, ki izdeluje fine damske čevlje. Naslov dobe interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Materljal za nabavo električnega toka, bakrene kable in bakreno telefonsko žico (laški demobilizacijski ina-terijal) ponuja neka tržaška tvrdka. Naslov dobe interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Kupčijske z^ez- z našo državo išče neka pariška tvrdka, ki izdeluje moške in deške obleke. Naslov dobe interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v ljubljani. cigaretnega papirja in stročni , pisemskega papirja, črnila, rudečib, kreme za čevlje, čevljarske svnole, i.preture za usnje, olja za šivalne .troje, toaletnega mila ter druzega blaga. — Wa debelo! 113, 10-4 Fr. Brumat Ljir Ijana Mestni trg št. 25, I. nadstr. Manufakturo 'In tkanine. ! ! ! Konkurenčne cene. 11 ! 118 52-3 Na debato. Na drobno. Leopold Pevnlelt Ljubljana - Židovska ulica 4. Trgovina s papirjem, šolske potrebščine. - Razglednike. 106, 52-8 Na cSebelo. Na drobno. 1 M. TREBAR A jURJEUo * ČISTILO _ ■ pst;«/,., Lju bSJana, Sv. tra c. Uvoz luksusnega blaga. Po sklenjeni redakciji današnje številke smo zvedeli pri ljubljanski carinarnici, da je došla na isto iz Beograda depeša, glasom katere je uvoz vsake vrste luksusnega blaga dovoljen. V toliko popravljamo današnjo notico pod rubriko »Izvoz in uvoz«. Listnica urednlštuu. Veliko strank se obrača na uredništvo z najrazlišncjšimi vprašanji privatnega značaja. Mi bodemo na taka vprašanja radevolje odgovarjali, vendar prosimo stranke, da prilagajo vedno returne znamke, ker ne more list teh stroškov nositi. Stranke, ki ne bodo tega upoštevale, tudi ne bodo prejele odgovora. To velja tudi za dosedaj došla vprašanja. tam ■ vsako množino kupi veletrgovina anten Kolenc o Celju. I onišče m predivo kupuje v vs-ki množini po n.ijvi&jih dnevnih cenah Terilnica in predilnica Anton Šinkovec, Grosuplje. 123,3-2 ***•«» BBisatuMmiMMiHBna.eBMoaaaes«* * \ s Zahtevajte povsod *• LENAM & GERKMAN Ljubljana Stritarjeva ul. 4 — Lingarjeva ul. 2 Trgovina s suknenim, modnim in manufakturnim blagom. ! ILIRIJA | ! tremo 20 Cnue! S S ■j dalje Ilirija Čistilo In čistilni pra- ■ ® ■ j Šek za kovine, parketno voščilo, S ■ i i S S lak za usnje, vaselin In kolomaz g iz domače tovarne kemičnih izdelkov S Golob & Ko. | f Ljubljana-Vič. j • s \ [ena in kvaliteta povsem konkurenčna. s ii.oi.tttJ Tapetniška Oprava za pisarne registrature, pisalne mize, fotelji v lepi izberi. Vabimo ua ogledi S Manufakturna trgovina na drobno in debelo J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4 priporoča veliko zalogo rnanufak-turnega blaga po znižanih cenah preproge srbske domače ročne Industrije po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-15, 43/110,64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, ,170/246, 210/274, 235/300,272/304. 19,11-9 z mrežo iz jeklene pnbakrene žice, izdelek domače tovarne, ima v zalogi zastopnica, tvrdka Zatta & Žilič ljubi ona, Gosposvetska cesta. Ilia i mm us velo Ljubljana Miklošičeva cesta št. 6,1. 115, 1» 4 Fr. Zebal Rudnik—Ljubljana Dolenjska cesta. Telefon interurban št. 430. Priporočam po najnižjih cenah: SLADKOR v kockah in krsta]. RIŽ, SOL, MILO, SVEČE, PETROLEJ beli,-VŽIGALICE itd. itd. D D Kupujem po najvišjih dnevnih cenah in v vsaki množini fiZOl. Zahtevajte ponudbe 1 5 82, 15-11 K0aBaaa£JBEBaa»ttc;2atiBaaaicaraaiifiBaaBaBt>.«9a Daaaaaaaaaaaaa a> > 165, 20-8 Emonska cesta 8. Brzojavi: Derenda Ljubljana. Podružnica: f^UNAJ II., Obere Donaustrasse štev. 105. Zastopstva: ZAGREB, ZEMUN, SARAJEVO. ■: Slavna zastopstvo svetovnih Ceiiosiovaških tovoren. Sukno, hlačevina, podloga. - En gros. v b°gati izberi, od najfinejšega do iL I\iil 11Cl\v