Leto 2. štev. 485 - Cena 5 lir - 3 jugolire PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE X A SLOVENSKO PRIMORJE Poštnina plačana v gotovini Spedizjone in abbon. postale TRST, torek, 31. decembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel. Št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Le z nadaljevanjem antifašistične borbe slovanskega in italijanskega delovnega ljudstva bomo lahko dosegli bratstvo in mirno sožitje med tukajšnjim prebivalstvom. Atomska energiia Ameriški načrt pred Varnostnim svetom Lake Succes, 30. — Komisija za atomsko energijo Je danes sklepala o tem, ali naj predloži načrt ki ga je sestavila ameriška delegacija, Varnostnemu svetu. Ta načrt o kontroli atomske energije predvideva, kot je dejal sovjetski predstavnik Gromiko, na papirju velika pooblastila za kontrolni organ, ki naj nadzoruje atomsko e-nergijo po vsem svetu, ne daje pa praktičnih možnosti za izvedbo te kontrole. To Je načrt ZDA, ki so zaenkrat edina sila, ki proizvaja atomsko bombo. Ameriški senator Baruch, ki Je sestavil ta načrt, ki izključuje med drugim pravico veta glede odločb o kontroli nad atomsko energijo in ruši s tem načelo soglasnosti Velesil, ker daje številčni večini velesil možnost za preglasovanje, Je izjavil, da absolutno ne bo trpel, da njegov načrt ne bi bil sprejet. Poljski predstavnik Lange Je pripomnil, da se je zgodilo prvič, da kaka velesila grozi z izstopom iz OZN, če njen načrt ne bi bil sprejet. Sovjetski in poljski delegat sta ugotavljala, da Je načrt nepopoln in da bi ga bilo treba proučiti od člena do člena. Vendar je bilo s sklepom komisije za atomsko energijo to delo prepuščeno Varnostnemu svetu, ki se bo na prihodnjem sestanku pečal z načrtom o kontroli nad atomsko energijo. Za to je glasovalo deset delegatov, od-katerih sta imela glavno besedo ameriški in angleški, pomagal jima pa Je francoski, medtem ko sta se SZ in Poljska vzdržali glasovanja. Gromiko pomočnik zunanjega ministra Moskva, 30. — Andreja Gromika so imenovali za namestnika zunanjega ministra ZSSR. Sovjetska zveza ima sedaj pet pomočnikov zunanjega ministra. ZDA se boie izseljencev, gospodarskih pretresljajev in politične okužbe Washington, 30. — Ameriški senator Reverconb Je predložil senatu poročilo o problemu vseijcvanja v Ameriko in označil to vprašanje kot precej nerodno. Ameriška vlada se mora odločiti glede tega vprašanja. Skleniti mora, ali bo obdržala dosedanji za-kon iz leta 1924, ali ga bo omilila ali pa nasprotno postavila nove omejitve za vseljevanje v ZDA. Po Reverconbovem mnenju je treba priseljevanje ZDA omejiti in sicer iz gospodarskih in iz političnih razlogov. Na gospodarskem področju bi se s svežim dotokom 'vseljencev občutno zmanjšale možnosti za zaposlitev, obrnem bi to izzvalo ve- liko povečanje brezposelnosti. S političnega stahšča kaže Reverconb očitno bojazen pred naprednimi idejami in zatrjuje, da bi «bi-la tragična zmota, če bi ZDA dovolile naselitev s komunizmom prepojenim izseljencem, kajti prva naloga ameriške vlade bi morala biti, dl se energično bori proti komunističnemu okuženju dežele. Ob zaključku je senator Reverconb zatrdil, da ne bi smel bit sprejet noben sklep, ki bi utegnil povzročiti politične ali gospodarske pretresi j a je. Demonstracije na spravnih molitvah v Benetkah Rim, 30. — Po vsej Italiji so bile spravne molitve, ki naj bi dokazale vernost papežu in protestirale prot. tisku, ki napada duhovnike in cerkev. Molitve je odredil Vatikan. Medtem ko so te verske manifestacije v večini krajev potekle še precej v redu, so se v Benetkah prevrgle v hrupno demonstracijo. Komaj se je kardinal Giovanni Piazza prikazal, ga je velika množica pričakala z vzkliki: «Abbas-sol«. PapeZev blagoslov, ki ga je naznanil kardinal, je bil sprejet s sovražnimi izbruhu. ii 50 let lista „Avanti' Milano, 30. — Danes dopoldne so v dvorani «Teatro Nucvo« proslavil; 50 letnico lista «Avanti». Ob tej priliki je govoril Pietro Nenni. V svojem govoru je v glavnem obravnaval zgodovino socialistične miselnosti. ‘ Sovražniki Jugoslavije so doživeli poraz Beograd, 30. - Tanjug — Današnja «Politika» objavlja članek pod naslovom »Kleveta je doživela polom* v zvezi s poročilom posebne komisije Unre in njenega kontrolnega odseka, ki je bilo obljavljeno 15. oktobra in 27. decembra, ki daje popolno zadoščenje Jugoslaviji. Sovražniki nove Jugoslavije — zatrjuje list — so zatrjevali, da jugoslovanske oblasti ne obveščajo ljudstva o izvoru Unrinega blaga, da vrše razdeljevanje na po vsem pristranski način in po ((političnih nagibih«, da oni, ki so najbolj potrebni, ne prejemajo Unrine pomoči, da uporabljajo Unrine pošiljke za prehrano vojske itd. Te klevete so se nadaljevale kljub številnim poročilom oblasti, ki so dokazale, da je Jugoslavija ena izmed dežel, v kateri uporabljajo Unrino pomoč na najpravilj-nejši način. Sam bivši ravnatelj Unre La Guardia je poudaril, da uporabljajo Unrine pošiljke v Jugoslaviji popolnoma pravično. Članek navaja nato poročilo kontrolnega odseka za razdeljeno blago, ki je bilo objavljeno 27. decembra in ki zanikuje vse lažne obtožbe proti Jugoslaviji. List se vprašuje, ali bo po teh uradnih ugotovitvah. pri katerih so sodelovali ameriški in angleški člani Unre, prenehala klevetinška gonja proti Jugoslaviji. V tej zvezi navaja članek izjavo predsednika ameriškega izrednega odbora za borbo proti gladu, Herberta Hooverja, z dne 8. septembra, ki je po Reuterjevem poročilu zahteval, naj se takoj ustavi po- KITAJSKO LJUDSTVO odklanja Cangkajškoi/o ustavo Nanking, 30. — Nova kitajska U-slava, ki bi naj pomenila potrditev dosedanje Cangkajškove diktature pod krinko demokracije, je naletela na hud odpor med kitajskim ljudstvom. Kitajske ljudske sile na severu so se takoj postavile na nasprotno stališče; enako stališče na zavzemajo po vrsti še vse dcmokrn-tičnejše stranke. Kitajska demokratične zveza je že tretja, ki bojkotira nedavno ustanovljeno narodno skupščino In ki se noče udeležiti ponovne sestave vlade kljub vsem pozivom maršala Cangkajška, Voditelj te stranke se posvetuje z vodstvom social-demokratske stranke o možnosti ustanovitve začasne koalicijske vlade, ki bi naj pomenila korak do naprednejše vlade Kitajske. Medtem poročajo iz severnega dela Kitajske, da je b’la tam ustanovljena začasna ljudska vlada, ki je sklenila voditi borbo proti Cangkaj-škovi diktaturi. Po zadnjih vesteh se vodi velika bitka med četami kitajske vlade in ljudsko vojsko v severnem delu pokrajine Klangšun, ki obsega tudi Šanghaj in Nanking. Vse -poveljnike vladnih čet so sklicali na nujno konferenco, ki bo razpravljala o posebnih ukrepih za obrambo področja T'encina in Pekhga, UPOR ZAJEMA TEMELJE britanske laburistične stranke London, 30. — United Press poroča o izjavi Thomasa Geetlnsa, organizatorja kampanje spelltornske okrajne organizacije laburistične stranke proti zunanji politiki laburistične vlade. Izjava poudarja, da Je okrožnica spelltornske organizacije, ki ostro kritizira Be-vinovo politiko, naletata na velik odmev v Vseh okrajnih laburističnih organi-zac'jah, ki jih je okoli 600. »Ko ne bi bilo tako«, je podčrtal Geetins, «ne bi tajnik laburlsfčre stranke Morgan Phillips nikoli objavil tega pisma in ga tako silovito napadel, kot je to storil pretekli teden«. Geetins je nadalje Izjavil, da Jo j temelje laburisfčnega gibanja«, no s Sovjetsko zvezo. Bevrn pa vodi danes enako taktiko kot nekdaj Chamberlain, Ha!ifax in Eden. »Observer« piše, da vlada v glavnem laburistične stranke velika vznemirjenost zaradi napada spelltornske okrajne laburistične organizacije na vladno zunanjo polit'ko. Ta vznemirjenost je celo večja kot v času nastopa «upornikov\ v spodnji zbornici. List pravi; »Ce je po-slaneg neposlušen, se lahko glavno vodstvo laburistične stranke obrne na njegovo okrajno organizacijo, da ga spreobrne. Kadar pa prično same okrajne organizacije napadati vlado, pomeni to. da Je upor zajel doslej že deset okrajnih organizacij laburistične stranke obljub lo spelltornski organizaciji svojo podporo v borbi proti zunanji politiki britanske vlade, nadaljnjih trideset organizacij pa se je opredelilo za pneorlentaaijo zunanje politike v •meri Iskrenega političnega in go-■Podarskega sodelovanja s Sovjetsko zvezo in z novmi demokratičnimi državami v Evropi. Samo tri ali štiri okrajne organizacije so obvestile spelltornsko or-gan'zacljo, da (Odklanjajo njeno o-krožn;co. Pri tem je Geefns omenil, da je mehanizem laburistične stranke zelo, neokreten ln da bodo nekatere organizacije šele čez dva ftl' tri msece lahko odgovorile na okrožnico. Pravi obseg upora vladni zunanji pol tlki bo po Geetinsovem mnenju mogoče spoznati šele na let-nem državnem kongresu laburistične stranke, ki bo maja 1947. Geetins poudarja, da je Churchill pooolnoma odkrito zahteval zvezo «c'v!llz!ran’h držav« proti Sovjetski zvezi, voditelji laburistične stranke pa se nočejo Izreči proti tej izjav!, »Večina v sedanjem vodstvu la-burlsfno stranke vodi protisovjetsko zunanjo politiko in spravlja Vo-;Hko Britanijo v položaj kolonialne dvlsnosti od ZDA. Toda laburistični vod'teljj se bodo morali preprl-^*ti, d« je nemogoče speljati angleško ljudstvo v antlsovjetlzem«. Gce blna j« dodal, da do druge svetovno Vojske ne bi prišlo, ko bi butansko delovno ljudstvo svoje dni vztrajalo Prt načelu kolektivne varnosti skup- Angleška skrb za Nemce London, 30. — Kot poroča Reuter, pošilja angleška delegacija »Rešimo Evropo« vsak dan 1.300 pošiljk hrane in obleke v Nemčijo. 700.000 brezposelnih v Tokiju Tokio, 30. — Kot poroča Reuter, so občinske oblasti v Tokiu javile, da je v mestu nad 700.000 brezposelnih. To število stalno narašča. Morgan bo šel v ZDA Rim, 30. — General Sir IVilliam Morgan se je po dopustu v Angliji vrnil v glavni stan zavezniških sil za Sredozemlje. General Morgan bo z novim letem prevzel posle načelnika glavnega štaba britanske armade v Washingtonu in člana skupnega anglo-ameriškega generalštaba, kjer bo nadomestil maršala Wilsona. Ameriška propaganda iz Nemčije Washington, 30. — Danes so v IVashingtonu uradno izjavili, da bedo Združene države po 15 januarju pričele z radijskimi oddajami z neke nemške radijske postaje. Nova močna radijska postaja bo oddajala iz Monakovega »izbran spored vesti, glasbenih komadov ln razgovorov o kulturnih vprašanjih«. šiljanje živil in materiala v Jugoslavijo, «ker se tam uporablja jo neposredno ali posredno za prehrano čet maršala Tita«. Članek poudarja, da je Hoover že v naprej vedel, da so njegove obtožbe napačne, toda njegov cilj ni bil v kontroliranju pravičnega razdeljevanja živil in v doprinosu v borbi proti lakoti v tujih deželah, marveč izsiljevanje na račun lakote in vsiljevanje protidemokratične politike ameriških monopolističnih trustov. ((Toda nepristransko svetovno javno mnenje — zaključuje ((Politika« — bo imelo tako še en dokaz več o sredstvih, ki se lih poslužujejo sovražniki nove Jugoslavije.« iz New Yorka Ljubljana, 30. — V soboto zvečer je preko Jesenic prispela v Ljubljano jugoslovanska delegacija z zasedanja glavne skupščine organizacije Združenih narodov v New Yocku. Delegacijo je vodil zunanji minister vlade FLRJ Stanoje Simič, v njej pa so bili pomočnik zunanjega ministra dr. Aleš Bebler, jugoslovanski poslanik v Moskvi dr. Vladimir Popovič in dr. Bartoš. Delegacija je nadaljevala pot v Beograd. Nov dok v Splitu Split, 30. — Včeraj so spustili v morje veliki plavajoč; dok, ki je bil med okupacijo potopljen in ki so ga zdaj z vnetim delom' popravili. Svečanosti sta prisostvovala delovni minister zvezne vlade Vleko Krstulovič in m-nister za mornarico Ante Vrkljan. POLOŽAJ V FRANCIJI De Gautle nasprotuje ob podpori reakcionarnih skupin demokratični ustavi Pariz 30. — Leta 1946 se je pričelo skemu ljudstvu zelo malo zadošče- Indonezijska narodna stranka odklanja holandske predloge Batavija, 30. — Kongres indone-z.jske narodne stranke Je po dvodnevnih razpravah odbil načrt o ho-landsko-indonezljskem sporazumu, krt ga predlaga guverner Van Mook. Danes je odpotovalo iz Amsterdama v Batavijo 1000 nizozemskih vojakov. Francova Španija dežela terorja, bede in junaškega duha odpora Po osmih letih fašistične vlade je Španija se mnogo bolj obubožala in njeno gospodarstvo j c popolnoma dezorgunizirano. Leta 1945 je trgovina nazadovala za 21 % nasproti l. 1935. proizvodnja v industriji pa se ;e znižala za 29%. Po falangistični statistiki se je pridobivanje železa v letu 1944 zmanjšalo za 47%, bakra za 80%, svinca za 50%; vse v primerjavi z letom 1935. Nič boljši ni položaj poljedelstva v Španiji. Proizvodnja glavnih poljedelskih izdelkov v letu 1945 ne presega 45% proizvodnje v letih 1931-1935. Državni dolg je narastel leta 1945 na 43,960.000.000 pezet proti 24,151,000.000 v letu'1940. V istem basu se je denarni obtok nekaj, krat zvišal in dosegel leta 1946 20 miti ard pezet proti 4 5 milijard pezet v letu '1936. Nad 50% proračunskih stroškov gre zn vzdrževanje vojaškega aparata in Francovih varnostnih organov; saniO' 0.65% vsega proračuna je določenih za poljedelstvo. To propadanje gospodarstva povzroča stalno upadanje življenjske ravni ljudskih množic, •španci dobivajo v skladu s kategorijami, na katere so razdeljeni, 75-200 g kruha na dan. Kljub ogromnemu povišanju cen ostajajo mezde in plače na isti višini. Število stavk se dnevno veva, medtem ko falangisti in kapitalistični mogotci kopičijo ogromno , bogastvo in špekulirajo pri tem z bedo in lakoto Španskega ljudstva. Številni tuji novinarji, ki so obiskali Španijo, govore o teh teko očitnih nasprotjih. Vzporedno z obubužan.cm množic je mogoče ugotoviti neizmerno razkošje pri ljudeh, ki uporabljajo svoio oblast v umazane 'spekula ct c. Spomnimo se samo, da so glavni delničarji družbe tMessa- v Franciji z vladno krizio. V januarju je nastal konflikt med generalom De Gaulleom in narodno skupščino, nakar je De Gaulle moral odstopiti. De Gaulle se je pri tem umaknil v zatišje, ni pa končal s svojim delo-vanjerr^ za vzpostavitev avtoritativne oblasti v državi, pri čemer je užival podporo francoskih reakcionarnih desničarskih skupin, ki vidijo edino v po faš’stičnem vzorcu zna snovani De Gaullovi diktaturi rešitev pred naraščajočim vplivom naprednih sil v Franclji. Zadnje volitve v narodno skupščino so pomenile za De Gaullea hud udarec, obenem pa so ukrepile simpatije zanj v krogih, ki so ga doslej podpirali in tudi v onih, ki se niso upali tako jasno izjasniti. Pred nekaj dnevi je De Gaulle podal novo izjavo, v kateri je ostro kritiziral sedanji sistemi strank v Franciji, se zavzemal za vlado same stranke oziroma izven strank in obenem dejal, da ne misli kandidirati za predsednika francoske republike. Francoski tisk danes živahno komentira to De Gaullovo izjavo, pri čemer Izraža razne tendence, med katerimi ritso redke one, ki njegovo izjavo obžalujejo. ob 'n v' p »Parls Matin« članek voditelj MRP Francisque Gay, ki pravi: »Izjave De Gaulla je treba obžalovati«. Tudi ostali konzervativni listi se s tem mnenjem strinjajo. «Humanite» pa pravi: »De Gaul-leova obsodba strank je samo oblika reakcionarne sovražnosti do demokratičnega režima. Tako so začeli mnogi izdajalci Franclje, pri-čenši z Lavalom«. Tajnik francoske komunistične stranke Jacques Duclos pa je dejal, da je predsednik republike po tradiciji čuvar ustave in je razumlj’vo, da general De Gaulle ne želi postati čuvar neke nove ustave, ki ji nasprotuje. Volitve za predsednika TV. francoske republike bodo 16. januarja ko bosta narodna skupščina in svet republike iimela skupno zasedanje. Medtem prihajajo nove vesti o francoski akciji v Posarju, kjer je bila ustanovljena zdaj tudi prava meja proti ostali Nemčiji. Za prekoračenje te meje je potrebno posebno potno dovoljenje. Ukinjena je bila tudi policijska ura. Britansko zunanje ministrstvo je zahtevalo od francoske vlade podrobnosti o ukrepih v. Posarju, ki angleškim načrtom v Nemčiji ne gredo v račun. Tudi večina nemških strank se je izrazila proti francoskim ukrepom. Enotna socialistična stranka jih je označila kot kršitev potsdamskih sklepov. Fašisti se ne smejo okoriščati s političnimi pravicami Londcn, 30. — List «Reynolds Ntws» piše o zahtevah, ki jih je postavil laburistični član parlamenta Austin za sestavo zakona proti fašizmu, «kž ponovno dviga svoj greben v Angliji. List Izjavlja, da je odgovor namestnika notranjega ministra Oliverja dal britan- geries Marittimesi med ostalimi Francov svak in bivši zunanji minister Serano Symner in Nir cola Franco, brat španskega diktatorja. To podjetje, ki ima osnovno glavnico 90 milijonov pezet, je razdelilo leta 1945 na račun dividende 75.240.000 pezet Tudi tuji kapital uživa v Španiji vse prednosti. Dejstvo, da je fašističnemu Francovemu režimu, ki je sprc-vienil državo, nckov veliko oiz-voznico živil, v razvaline in v de-clo lakote, doslej uspelo ostati na oblasti kliub padcu Hillci ja in Mussolinija, razlagata v glavnem dva vzroka. V prvi vrsti sc opira na ogromen aparat nasilja in terorja, ki duši špansko ljudstvo, po drugi strani pa uživa podporo tujih imperialističnih sil in vse svetovne reakcije. V Francovih ječah je danes reč kot 200.000 Spancev, nad 600 000 ljudi pa živi pod strogim policijskim nadzorstvom. Odkar obstoji Frankov režim, niso nikoli ponehale aretacije ih usmrčen/a domoljubov. Redki so dnevi, ko tisk ne poroča o novih umorih špan- nja. Po njegovem mnenju angleški fašisti ne merejo pripraviti nobenega presenečenja«. Ob tej priliki piše «Reynolds News», da je nemogoče pustiti fašistom, da bi se okoriščali s političnimi pravicami, na katere se po-Zvlžgujejo in ki jih poskušajo celo zatreti. I2st poudarja, da je rasna mržnja zločin in zaključuje: »Dolžnost demokratičnih naredov je, da se branijo proti odvratnemu fašističnemu nauku, ki razširja uničenje in smrt po vsem svetu in ki je bil uničen za ceno milijonov človeških življenj.« Konec stavke v Bariju Bari, 30. — Zaradi napetega položaja, ki je nastal v zadnjih nemlrh v Bariju in zaradi splošne stavke, kt je bila napovedana po policijskem nasilju prot! manifestantom, so bili predstavniki oblasti prisiljeni poklicati na razgovor predstavnike delavstva. Na tem sestanku je bil dosežen sporazum, ki predvideva kot prvi ukrep razdelitev 5 kg moke vsem brezposelnim in pol kg ostsftm; prablvalstvu. Prefektura se je nadalje obvezaTa, da bo zagotovila neobhodno potrebne dobave prehrane in da bodo začel! izvajat! načrt za javna dela, ki naj zmanjšajo brezposelnost. Zaradi vsega tega je delavska zbornica sklenila, da se splošna stavka prekine. , TEROR M ROROSHEM MSCA BOLJ KO SE BLIŽA RAZPRAVLJANJE O AVSTRIJSKI MIROVNI POGODBI Celovec, 30. — Bolj ko se bliža :as, ko bodo zunanji ministri razpravljali o mirovni pogodbi z Avstrijo in s tem tudi o usodi Koroške, kjer zahteva slovensko prebivalstvo priključitev k FLRJ, bolj narašča nasilje, ki ga vodijo na Koroškem nacifašistieni razgrajači s polno pomočjo z nacističnim duhom prepojene koroške deželne vlade in njenih oblasti ter ob molčečem pristanku britanske vojaške uprave. Pred nekaj tedni je policija, v kateri so z večine člani bivše Hitlerjeve policije, aretirala pokrajinskega tajnika slovenske mladinske organizacije tov. Danila Kuželja in tajnico velikovškega okraja tov. Anico Sporn - Vido. Pokrajinski odbor OF za slovensko Koroško v Celovcu je prejemal dan na dan številne proteste, naj jih pošlje britanski civilni upravi in avstrijskemu varnostnemu ravnatelju. V vseh protestih je slovensko ljudstvo izražalo svoje ogorčenje nad raznanjem avstrijskih oblasti z zavednimi koroškimi Slovenci in odločnimi protinacisti. Vsi protesti ugotavljajo dejstvo, da na Koroškem nadaljujejo z zločinsko politiko vojnega zločinca majorja Maier-Ka ibitscha. Kako zelo utemljeni so bili ti protesti, je pokazala razprava pred britanskim vojaškim sodiščem v Velikovcu dne 13. decembra 1946, na kateri sta bila Danilo Kužer in Vida Sporn oproščena. Obdolž'tev avstrijskih oblasti, da sta delovala v prepovedani organizaciji, se je izkazala kot neutemeljena. Po nedolžnem sta bila Kužer in Sporno-va zaprta pet tednov. Nacifašistieni razgrajači V Celovcu so najeli posebne oddelke nacifašisticnih razgrajačev, ki strahujejo Slovence po vsej Koroški, predvsem pa delujejo ob slovenskih kulturnih in drugih prireditvah. Tako so med igranjem «Miklove Zale« v Dobrli vasi s ka menjenm razbili šipe v društve- nem domu. V Smarjeti pri Velikovcu so bivši nacisti s kamenjem pobili šipe na stanovanju župnika Zablatnika ki je politično deloval v osvobodilni fronti za Slovensko Koroško. Avstrijski orožniki v Pliberku so najeli ovaduhe tiste nacifašistke, ki so med vojno ovajale Slovence v Pliberški okolici. Te ženske so zakrivile, da je bilo samo iz šmarjete pri Pliberku odpeljanih okoli 20 antifašistov v koncentracijska taborišča v Nemčijo, kjer jih je mnogo umrlo. Demokratična javnost se zgraža, da te nacistke še sedaj hodijo ovajat Slovence celo k FSS v Pliberku. Iz zapora v Velikovcu Je bil izpuščen slovenski učitelj Srijenc, ki je bil zaprt zaradi podtaknjenega pisma, ki je svetovalo neki mladinki, naj nadaljuje svoje študije v Sloveniji. Spletke za postavitev dekana v Pliberku V zaporih sodišča v Velikovcu sta bila več kot dva meseca slovenski provizor Brumnik iz Pliberka in kmet Gutovnik iz Smarjete. Orožniki so ju ovadili, da sta prenočila slovensko dekle, ko se je vračala iz Jugoslavije. Ozadje te nelepe igre ’p& je bilo sledeče: škofijski ordinariat v Celovcu je hotel na vsak način spraviti nemškega duhovnika ha pliberško faro, kjer je do sedaj dekan vedno Slovenec. Da se izogne očitkom nepristra-nosti, je najprej imenoval za dekana v Pliberku slovenskega župnika Zablatnika iz šmarjete pri Velikovcu, ki mu pa britanske oblasti niso izdale dovoljenja za potovanje v Pliberk. To okolnost je uporabil celovški ordinariat in hitro imenoval za Pliberškega dekana nemškega duhovnika Thurnerja, ki so mu britanske oblasti brez pomisleka izdale potno dovoljenje. Sele ko je bil Thurner umeščen v Pliberku, kjer nikoli ni bilo nemškega dekana, so britanske zased- Borbo Vief~Nama podpira tudi burmsko l judstvo Neverjetne cene v ZDA New York, 30. — Newyoržki radio objavlja poročilo ameriškega odbora za zatiranje?.cmcSWC, cm odbora za statistiko, po katerem so cehe življenjskih potrebščin v 65 največjih mestih ZDA dosegle vi-5'no, kakršne sploh ne pomnijo. Pariz, 30. — V Indokini se boji še vedno nadaljujejo. Posebno hudi boji so v teku južno od Hanoja in v pristanišču Hajphong. Francoska poročila zatrjujejo, da francoske čete počasi napredujejo in da so osvobodile 20 milj severo vzhodno od Hanoja garnizijo 2000 mož, ki jo je vjetnaraska vojska dva tedna oblegala. Medtem pa pošilja francoska vlada nova ojačenja. Dve veliki prevozni ladji sta na poti, v kratkem pa bo odpotoval prtkooceanski parnik «Ile de France« z 9000 mož. Po Britanski diktat v Palestini postaja vse bolj verjeten Jeruzalem, 30. — Zdi se, da je britanska politika v Palestini, ki je obstojala v ščuvanju Arabcev na Žide in obratno in v hrupnem propagandnem izkoriščanju neredov v Palestini v britanske okupacijske namene, oetopila korak naprej. Britanski tisk je na veliko Taz-pfhoval nerede v Palestini in tero-ristična dejanja židovskih organizacij kot Irgoun Zwei Leumi ali Štern, da bi s tem prikazal upravičenost prisotnosti britanskih čet v Palestini, po drugi strani pa da bi mobiliziral svetovno, zlasti pa britansko javnost proti raznim terorističnim podvigom in obenem dokazal, da v Palestini mirna rešitev ni mogoča, temveč da je zato potreben britanski diktat. Danes se v londonskih listih že pojavljajo čisto cdkriti glasovi, da rr~\r*- . ' skih demokratov. Po nepopolnih statistikah so razna Francova sodišča v letu 1945 in v prvem polletju 1946 obsodila na smrt 1866 oseb. špansko ljudstvo nikoli ni prenehalo in nikoli ne bo prenehalo z borbo proti Francovemu režimu kljub težavnim okoliščinam, v katerih vodijo borbo. Partizansko gibanje se je razširilo po vsej deželi; partizanske enote delujejo poisod, zlasti pa po hribih. . Partizani so v zadnjem času izvedli nad 700 važnih akcij, vrgli v zrak sedež Francove mladine v Barceloni, izvršili različne akcije proti vlakom, polnim orožja, vrgli v zrak tudi železniško progo, po kateri bi naj Franco tisti dan jjotoval v Asturijo. Večkrat so nudili zmagovit odpor raznim Francovskim kazenskim ekspedicijam. Toda španski partizani v borbi niso sami. Stavke med delavci se dnevno množe, zlasti v velikih industrijskih središčih. Nad 30 tisov delavcev je zajela stavka pretekli mesec v Riscagi. V zad niih treh mesecih je v Kataloniji stavkalo ned 100.000 tekstilnih in kovinarskih delavcev. nima več smisla iskati mirne rešitve, marveč da je potrebno da britanska vlada enostavno diktira rešitev palest.nskega vprašanja. Povod za. to je dalo bičanje štirih britanskih častnikov, ki so ga izvršili židovski teroristi. Po tem dogodku so preglasili za vso britansko vojsko v Palestini alarmno stanje. Tanki so Z' zvočniki pozivali vse vojake, naj se vmejo v vojašnice. Zdi ae, da hoče britanska vlada iz tega incidenta napraviti povod, da enostavno vsili svoj imperialistični diktat glede bodoče razdelitve Palestine. Boji v Palestini medtem niso ponehali. Izvršenih je bilo nekaj novih atentatov, razširjeni so bili letaki, ki pozivajo Zide k orožju, po drugi strani pa poročajo o novih ojačanjih britanskih čet, ki prihajajo v Palestino. Kmetje se borijo složno z delavci in organizirajo odpor proti falangistom, ki plenijo njihove pridelke. Zene organizira.o protestne demonstracije proti draginji, proti nizkim krušnim obrokom in proti jalangistiCnemu terorju. Borbe porti režimu se udeležujejo tudi majhni industrijici, trgovci in obrtniki. Po uradnem poročilu je bilo kaznovanih z globo 669.000 oseb, nad 6000 pod.e-tij pa so zaprli Globoka gospodarska kriza, ki jo je povzročilo Francovo gospo dovanje v flpaniji, povečani odpor ljudskih množic in v prvi vrsti delavstva, ki se bori z vsemi narodi sveta za likvidacijo zadnjih ostankov fašizma, vse to je ustvarilo za Franca izredno težaven položaj. Sklep glavne skupščine ZN. ki prijx>roča vsem članicam, naj odpokličejo svoje veleposlanike in poslanike v Španiji, sicer ni noben odločen ukrep, vendar pa je. korak, ki daje svoj delež k osvoboditvi španskega ljudstva izpod fašističnega jarma. ,(U varov, »Pravda«), računih nekega glasnika francoskega vojnega ministrstva šteje vjet-namska vojska približno 100 tisoč mož, to je približno toliko kolikor šteje francosko vojaštvo v Indokini. Pariški list »Combat« piše. da je verjetno, da bo v kratkem odpotovala v Indokino formacija francoskih vojnih ladij. Vietnamski radio je sporočil, da je predsednik vjetnamske republike dr. Ho Chi M.nh pred kratkim poslal pismo francoskemu ministrskemu preds.dniku, v katerem je obtožil francoske vojaške sile, da so povzročile sedanjo vojno, katere posledica je bila pobijanje vjetnamskega civilnega prebivalstva. V pismu zahteva, naj se francoske čete umaknejo na položaje, ki so jih imele pred 17. decembrom. Clan začasne burmske vlade U. Sasv je izjavil, da se bo vse burmsko ljudstvo z navdušenjem odzvalo pozivu vjetnamske republike za naklonjenost in podpiranje burmskega ljudstva v osvobodilni vojni. Saw je dejal* da se sedaj vsa Azija bori za osvoboditev od gospostva zapadnih velesil. bene oblasti izpustile iz zapora slovenskega provizorja Brumnika, ki je dotlej upravljal pliberško faro. Ob koncu so se mu celo opravičili, da je bil tako dolgo zaprt, češ da nihče ni vedel, da je v zaporu, čeravno je Brumnikova sestra neštetokrat prihajala k FSS prosit, da bi smela obiskali brata in mu oddati hrano. Provizor Brumnik in slovenski kmet Gutovnik sta bila med vojnem v koncentracijskem taborišču VvSJathausenu. Nova jugoslovanska opera Beograd, 30. Tanjug. — V narod. nem gledališču na trgu Republike v Beogradu so predvajali vteraj krstno predstavo narodne opere tKnez od Zete», ki }o je uglasbil skladatelj Petar Konjovič. To je prva jugoslovanska opera, ki je na repertoarju beograjskega narodnega gledališča po osvoboditvi. Krstni predstavi so jn-isostvovali predsednik preshdija Ljudske skupščine dr. Ivan Ribar, minister brez listnice Milovan Diilas, Vlada Zt-Sevič in češkoslovaški predstavnik v Beogradu Jostf Korbel. Italijansko posojilo za nakup tobaka Washington, 30. — Italija je zaprosilo uvozno in izvozno banko v Wash!ngtonu za posojilo 5 milijonov dolarjev. S tem posojilom namerava Italija nakupiti v Združenih državah tobak. Menijo, da bodo skupna posojila za nabavo tobaka dosegla 15 milijonov dolarjev. Italija bo najbrže pri omenjeni banki zaprosila za posojilo 17 milijonov dolarjev za nakup bombaža. Raziskovanje južnega tečaja London 30. — Dopisnik lista «Sunday Times« piše, da se sedaj osem držav udeležuje »mednarodnega tekmovanja« za raziskovanje Južnega tečaja. Velika Britanija in Združene države sta že poslali ekspedicijo na južni tečaj, Argentina, južna Afrika, Cile in Norveška pa pripravljajo take ekspedicije. Tudi Avstralija ho pgihodnje leto organizirala ekspedicijo, ki bo izvedla raziskovanja na površini 6,500.000 kv. km. Nacionalisti za Smutsovo rasistično politiko Johannesburg, 30. — Na nekem votivnem zborovanju je voditelj južno-af riške nacionalistične stranke dr. Malan izjavil, da bodo nacionalisti popolnoma podpirali maršala Smutsa, če ne bo hotel priznati sklepa Združenih narodov o poročilu južnc-afr;ške vlade o položaju Indijcev. Nacionalistična stranka je bila doslej v opoziciji. Albansko ljudstvo odklanja preiskavo na svojem ozemlju London, 30. — Albanski radio je objavil bporočilo, ki odklanja odločitev Varnostnega »veta za preiskavo r.a grško-albanski meji, ker je odolčitev žaljiva in krivična za albansko ljudstvo in ima namen pomagati grškim monarhefasištom ter njihovim pokroviteljem, da zatajijo prave vzroke državljanske vojne v Grčiji. LIVERPOOL. — S krova prekomornika «Samaria» so Izkrcali v Angliji 2123 nemkih vojnih ujetnikov, ki so prišli iz Kanade. Namenili so jih za poljedelska in gradbena dela. LONDON. Bolgarski minister za informacije je izjavil, da bo njego-vb. vlada v celoti podprla komisjo sSiruženuh narodov, ki je pooblaščena za preiskavo o položaju v grških obmenjih predelih. , VATIKANSKO MESTO. — Sveti oče je davi zaradi voščil sprejel o polnpmočene ministre Avstrije, Venezuele, Kostarike in Češkoslovaške ter odpravnike poslov Združen h držav, Argentine, Romunije in Jugoslavije. LONDON. — Stokholmska radij ska postaja je sporočila, da so otvo* rili telefonsko zvezo med Švedsko In Južno Ameriko. RIM. — V Rimu nadaljujejo s po-cijsk mi operacijami za zatiranje črne borze. Policijske obhodnice so se nepričakovano pojavile v raznih mestnih predalih, ki so znani kot črnoborzijanska središča. HAMBURG. — St ri zasedbene sile so dovolile uporabo vseh Jezikov v nemškem poštnem prometu z o sta! mi državami od 15. januarja 1947. BOSTON. — Na letnem sestanku ameriškega združenja za znanstveni napredek so v petek objavili rezultate študijev za ugotovitev kemijske sestave antitoks nov (varovalnih snovi), ki jih proizvaja človeško telo kot obrambo prot; raku. NANKING. — Po poročilih kitajskega tiska divjajo bPzu železniške-, ga križišča Paotlng kakih 250 km južno od Pekinga med vladnimi In komunisti nimi četami hudi boji. LONDON. — Turčija ln Finska sta sklenili trgovn-isko pogodbo, po kateri bo Finska dobavljala Turčiji papir, celulozo, športne potrebščino in kemične izdelke. Turčija pa bo dobavljate Finski tobak, oljnata aa-! mena. koze, volno, konopljo in an-gorsko pred'vo. B WASHINGTON. — Ameriško zunanje ministrstvo je do sedaj sklenilo letalske pogodbe z 28 državami. VARŠAVA. — Voditelja ilegalne organizacije Nazimierza Nowaka je sod šče v Lodžu obsodilo na smrt. BERLIN. — Pred nemškimi sodišči se bodo ob koncu januarja pričele razprave proti 72 t'soč nemškim vojnim zločincem, k; so zdaj internirani v koncentracijskih taboriščih. STOKHOLM. — V Stokhotmu so podpsali trgov'nskl sporazum za leto 1947. med švedsko in gospodar-skom unijo med Belgijo - Luksemburgom. MOSKVA. — Predsedstvo, vrhov nega Sovjeta ZSSR je odlikovalo z Leninovim redom konservatorij-Caj-kovski v Moskvi ob priliki 88. oblct-n'ce njegove ustanovitve. S tem je pr znalo njegove zasluge pri razvoju glasbene kulture. TOKIO. — V tokijskih krog.h sodijo. da so ZDA pripravljene podpirati japonsko gospodarsko ekspanzijo na Daljnem vzhodu, v kolikor ne bi nasprotovala njihovim lastn’m korist.m. TIRANA. — Včeraj se je vrš,la v Tirani nogometna tekma ihed reprezentancama Tirane in Skoplja. Pred številnimi gledalci je Tirana zmagala s 6:3 (3:3). HELSINŠKI. — Helsinško letali-šce so sovjetske oblasti izročil« fin-ski vlad:. To letali^e je važna pro-metna točka med Moskvo in Stok-holmom. NEW YORK. — V dveh tedn.h bodo objavili zapisnike anglo fran-oosko-amerlških sestankov na versajski mirovni konferenci leta 1919 ki so jih 27 let držali v tajnosti. NoJ ve izdaje bodo obsegale šest zvezkov. LONDON. — V tem tednu bodo v Avstral.ji uvedli zopet racionira. nje živil in oblačil. PRIMORSKI DNEVNIK — * — HNM mMNm 31. decembra 194$, Kakor za časa sooparjev Na božič je nabrežinskl šolski u-pravitelj Ščuka zbral nekaj otrok iz naših vaai ter Jih v odprtem kamionu odpeljal v Trst. Otroke so napotili, da jih bo ZVU v Trstu bogato obdarovala. Ko pa so prišli v mesto, so Jih natrpali v majhen ki-no, kjer je bila otroška predstava. Prot! večeru so dali vsakemu po eo piškot in 4 do 5 bombonov. Ob 10. uri zvečer so se otroci vsi premra-ženi ln lačni vrnili z istim prevoznim sredstvom domov. Matere so mhenja, da nikakor ni bilo umestno vlačiti otroke na tak način in ob taki uri v Trst, ker so bili bolje obdarovani od ljudstva samega. Ta način postopanja močno spominja na tiste čase, ko je sežanski «paša» Grazioll vozil svoje kraške »kohorte* otrok v Trst na oglede. TRŽAŠKI DNEVNIK Učitelji bi se radi vrnili Partizanske pakete so dali failstom Zapostavljanje ln zaničevanje borcev partizanske vojske se v Slovenski Benečiji vsak dan bolj stopnjuje. Nasprotno, pa vedno bolj nudijo pomoč ozopovskim bandam. To stanje so zakrivili pred vsem tamkajšnji upravni organi, ki so sestavljeni iz neofašističnih elementov in uživajo pri zavezniških oblasteh popolmgjaupanje. O izkoriščanju in zapodMljanju antifašistov priča nov primer, ki se je dogodil o priliki božičnih praznikov. Urad »Post belliehe* v Vidmu, je za božične praznike nakaza: za vse bivše borce narodno osvobodilne vojske zavoje z obleko, obutviijo ln perilom. Upravni aparat v Skrutovem pa je vse te zavoje razdelil med ozopovce in bivše italijanske vojake, ki so bili na frontah v Afriki in v Rusiji. Bivši partizani, katerim so bili zavoji namenjeni, pa niso prišli v poštev. Cas bi bil, da se napravi konec takemu svojevoljnemu početju raznih elementov, ki spadajo pred epu. racijsko komisijo. Enostranske prepovedi ZVU je o prfliki božičnih praznikov prepovedala sekati smreke za božična drevesca. To pa Je menda veljalo samo za civilno prebivalstvo, ker zavezniški vojaki so lahko nemoteno in celo brez gospodarjevega dovoljenja sekali smreke, V gozdu, ki je last Mihaela Kraglja in Marije Ipavčeve iz Volč, so posekali okrog 15 smrekovih drevesc. Naše ljudstvo se pri takem početju spominja, da so tudi Nemci imeli Teren spolzek in težak, vreme vetrovno, gledalcev okoli 4000. Dobro Je sodil Petrič z Reke. Kvalifikacijska lestvica Izola In Koper vedno bolj v ospredju V pokrajinskem nogometnem pr. venstvu si vedno bolj utirata pot rnajstorlci Izole In Kopra. Tud’ to nedeljo sta premagali svoja nasprotnika. Vsa štiri tržaška mošiva so to nedeljo dosegla neodločen rezultat 1:1. Milje pa Je v Mirnu pretrgalo tradicijo ln zmagalo z 2:0. Na Igrišču Je, kar Je graje vredno, prišlo zaradi nedisciplina« rosti goriških igralcev do neredov in je moral sodnik tekmo predčasno zaključiti. Rezultati: Kopfcr - Krmin 2:1; Izola - Postojna 4:0: Gasilni - Tor. pedo 1:1; Milje - Gorica 2:0; Polj-SkedenJ 1:1; Montebello - Ronki 1:1; Piran . Tovarna strojev 1:1. Nič novega pri okrožnem prvenstvu Tekme za okrožno prvenstvo niso prinesle nobenih večjih presenečenj, razen uspeha Voma proti openskemu moštvu. Rezultati so sledeči: Vom - Opčine 2:2; Tovarna strojev II - Sv. Marko 2:2: Ro-ianese - Dreher II 2:0; Dreher 1-Nabrežina 1:1; Costalunga - Pisorn 3:1; Primorje P - Primorje D 4:1. Rezultati italijanskega prvenstva Torino - Atalanta 3:0; Modena-Sampdoria 2:0; Alesandria - Genova 2:2; Livorno - Vrnezia 0:0; Roma . Fiorentiria 2:0; Napoli - Inter 3:2; Lazio - Vlcenza 2:1; Milan-Bologna 2:1; Juventus-Brescia 1:0 Nezaslužen poraz Ponziane Ponziana je v tekmi proti Ederi, ki je za svoje igralce potrošila okoli 6 milijonov lir, igrala-s srcem in ljubeznjo. Z malo vec sreče, saj so btli vsaj enakovredni nasprotniki «m:liJonskl» enajstoricl, bi lahko dosegli vsaj neodločen rezultat. Rezultati; Edera - Ponziana 1:0: Palmanova - Saici 2:2; San-giorgina - Zagraj 1:1; Tržič . Sv. Ana 0:0; Cervignano - Pieris 3:2; Civldalese - Itala 5:1. Pred rednim porotnim sodiščem se je pričela v soboto in včeraj nadaljevala obravnava proti skupini morilcev in tatov. Odgovarjati morajo za številne tatvine in za umor Filomene Sanove, ki so ga izvršili 20. maja v ul, San Nicoloč. Salnovo sta umorila 18 letni črnoborzijanec Paeifico Andrej iz Neaplja in 19 letni Tržačan Slobez Klavdij, k! sta se že prej skovala načrt za izvršitev zločina z istrskimi begunci Russijem Jurijem, Giadres-sijem Jožefom in Benvegnujem Narcisom. O Seinovi so vsi menili, da Je bogata in so tako hoteli priti do obilnega plena. Poslednji trije pa se niso hoteli pridružiti Paci-f!cu, ki jim je izjavil, da bo treba Salnovo umoriti. Policija jc prijela zločince na osnovi podatkov, ki jih je dala neka Sainova podnajemnica. Poleg omenjenih petih obtožencev se zagovarjata pred sodiščem tudi Carlomagno Lucijan in Cata-rinj Avrelij. Samo Pacifico in Slobez sta priznala svoje zločine, ostali pa jih popolnoma zanikajo. JavnJ tožilec je zahteval m fa-clfica 30 let ječe in 20.000 lir globe, za Slobca 20 let ječe in 12.000 lir globe, Benvegnuja 4 leta in 5000 lir. Giadressija 8 let let ln 11.000 lir, Russija 7 let ječe, 9 mesecev zapora in 800 lir, Carlomagna 1 leto :n 2000 lir globe za prikrivanje ukradenega blaga in Catarinija 18 mesecev jn 2500 lir globe. Obravnava se danes nadaljuje. Nove omejitve električnega toka Zaradi pomanjkanja vodne sile je ZVU predpisala nove cmejitve pr; dobavi električnega toka, ki so stopile včeraj v veljavo. Tok je prekinjen: 1.) Od 7.30 do 11.30 vse delavnike. (Kjer prekinejo tok popoldne, pa od 12.30 do 16.30). Ob nedeljah bo trajala prekinitev toka od 13.15 do 16.15. 2.) Od 1. do 1.30, od 3. do 3.30 in od 5. do 5.30 vsak dan. 3.) V vsakem izmed petih mestnih okrajev bodo prekinili tok enkrat na teden od 17. do 21. ure po naslednjem redu: V ponedeljek v vseh hišah severno od ulice Romagna, Fabio Se-vero, Ghega ter Greta, Barkovlje !n Miramar. V torek v predelu med Koritom, Nabrežjem 3. novembra, Korzom Cavour, ulicama Ghega, Roma, Fo-ro Ulpiano in okolici, Battisti, XX. Settembre, trg Impero, Garibaldi, proti ulici Madonnina in Del Bosco. V sredo v ulicah Carducci, Roma, Ccrso, trg Goldoni, pred bolnico, Cri^pl, Parini, Pascoli, Ros-setti, ves Kjadin, ul. Glulla, Marconi, Rismondo, Fabio Sever6, vsa Kolonja in Skoljet in ul!ca San Giacomo in Monte. V četrtek od ulice Kandler, vključno ves Sv. Ivan, Vrdeljico, na sprehajališču Sv. Andreja, obrežju Ottaviano Avgusto, v Univerzitetni ulici, Montanelli, G. R. Carl', v vsem Skednju, v ulici Sonnino, Gambini, Piceardi in okolici. V petek v okolici pri Sv. Soboti. Sv. Mabiji Magdaleni Zgornji in Opoilnji, r vacui riocclu, okoli&u Sv. Vida. na tr^u pri Sv. Jakobu, v ulici Don Bcsco, na obrežju Gru-mula, Nazario Sauro in v vsem starem mestu. Vsak okraj bodo dan poprej opozorili na to prekinitev z ustavitvijo teka od 20. do 21.10 ure. Tudi industrijska podjetla, ki dobivajo tok neposredno od «Selvega», bodo morala prekiniti enkrat na teden uporabo toka. Kadar se polica) ženi Aretacija in preiskave v Breginjskem kotu zaradi ,,ugrabl|eneqa“ policaja Nova slovenska opera Ustvaritev in uprizoritev nove domače opere pomeni za sleherni kulturni narod znamenit dogodek. Naša operna kompozicija je sorazmerno mlada, tz romantične dobe se je priljubil in ohranil na deskah. Foersterjev sGorenjskt sla&čekrt. Po prvi svetovni vojni je Marij Kogoj. s »Črnimi maskami)) nakazal pot novi moderni slovenski operi. Pozornost so vzbudile tri operne enodejanke revolucionarnega modernista Slavka Ostrerca. Bravničar jevi uglasbitvi sHlapca Jerneja» in ePohu. sanja v dolini Bent-jlorijanskis sta nadalje tipali za pogoji resne domače mpere. Isto lahko rečemo o prvi operi dr. Danile Bvare sKlcopatra*. V lanski sezoni je ljubljanska opera izvedla opero Marija Kozine sEkvinokcijs, ki je dosegla, kot smo 'te poročali, precejšen uspeh. A v nedeljo, 29. decembra, je doživela Ljubljana krstno predstavo druge opere dr. Danila Švare — našega tržaškega rojaka — »Veronike DcseniSkc)). Libreto je tfbvzet deloma po istoimenski Zupančičevi tragediji, deloma po istoimenski drami hrvaškega dramatika Tomiča. O uspehu te nove slovenske opere bomo še poročali. Gotovo izražamo zeljo mnogih Tržačanov, zagotovo pa vseh tržaških Slovencev, da bi novo slovensko opero našega ožjega rojaka slišali tudi v Trstu. VI. B. Sporočila in objave Cene kavi Od prvega Januarja bodo cene kavi pri točilni mizi v barih naslednje: v barih I ln II razreda 22 lir za skodelico, v barih III In IV razreda pa 20 lir. Zveza primorskih gluhonemih vabi na prireditev za konec leta, ki bo danes ob 20. uri v dvorani v ull- Enotni sindikati Spalni vozovi. Odbor Je vabljen na Izredno sejo danes ob 17. uri. Rojstva, smrti, poroke Dne 29. in 30. decembra 8e je rodilo 11 otrok, umrlo je 15 ljudi, porok pa je bilo 14. CERKVENE POROKE: uradnik ALEKSANDER BEK: 12 VOLOKOLAMSKA CESIA — Glejte, tovariš kombat, sam ne vem kako... To Je b‘lo slučajno... Sam ne vem kako. Trdovratno Je momljal ta stavek . — Govori! Nisem ga smerjal, čeprav je vsekakor to pričakoval. So trenutki, ko ni več potrebno, da zmerjal. Barambajev je dejal, da se je spotaknil, ko je stekel v gozd, da je padel ter se mu Je sprožila puška — Laž! — sem dejal. — Strahopetec ste! Izdajalec! Domovina take uničuje! Pogledal sem na .uro: bilo je tri. —• Podporočnik Rahimov! Kahlmov je bil načelnik itaba bataljona. Dvignil se J*. — Podporočnik Rahimov! Pokličite rdečearmejca Bloho. Takoj naj te Javi. — Razumem, tovarii kombat — Cež eno uro in četrt, ob Šestnajsti uri, razvrstite bataljon na poljani, ob robu gozda... To je vse. Pojdite! — sem ukazal Rahimovu. — Kaj boste naredili z mano? Kaj boste naredili a mano? — je začel naglo govoriti Barambajev, kot da bi se bal, da ne bo utegnil povedati. — Streljati te bom dal pred strojem! Barambajev je padci na kolena. Njegove roke. tista zdrava Ica kor tudi tista obvezana in onesnažena s sramotno krvjo, so se sUgnile proti meni. — Tovariš kombat. povedal bom resnico!... Tovariš kombat, to sem jaz... to sem za nalašč. — Vstani! — sem dejal — Umej vsaj umretj kakor človek, a ne kot črv. — Oprostite! — Dvigni »e! Dvignil se je. — Ej, Barambajev, Barambajev! — Je milo »pregovoril Bozža-nov. — Povej, kaj si vendar mislil? 7a> trenutek se ml J« zazdelo, kot da sem bil sam to dejal: kot da se je izzvilo iz mene tisto, čemur sem bil zaukazal: »Molči!* —■ Nisem mlslij... — J« momljal Barambajev. — Niti za trenutek nisem pomislil!... Niti sam ne vem kako. Zopet »e je kot bilke oprijel tega stavka. — Ne laži, Barambajev! — je dejal BozŽanov. — Povej kombatu i4sn.ee. — To Je resnica, to je resnica... Potem sem pogledal na kri ter prišel k sebi: Zakaj sem to? Zlodej me Je zapeljal... Nikar me n« streljajte! Oprostite, tovariš kombat! Mc-goče je v tem trenutku zares govoril resnico. Morda Je bilo s njim v resnici tako: Omračltev razuma, trenotna katastrofa duše, v katero se je zagrizel strah. Toda tako beže tudi oni z bojšča, tako tudi postajajo zločine! pred domovino in pogostoma pozneje niti ne razumejo, kako se Je moglo to pripetiti. Dejal sem Bozžanovu: — Mesto njega bo zdaj Bloha vodja oddelka. In ta oddelek, ti ljudje, s katerimi Je živel in od katerih je pobegnil, ga bodo streljali pred strojem. Bozžanov se Je nagnil k meni in B>4 šepetaj« dejal: — Aksakal, mar imamo pravico ao tega? /Be nadaljuje/. Albin Ag'steo in zasebnica Karmen Papo, slikar Marij Donda in zasebnica Viktorija PleterSek, podoficir Josip Geremia in zasebnica Vera Bombič, mehanik Cežar Idelfonso da Sliva in tapetnlca Ana Butka vd. Tomasi, uradnik Ferruccio Semeni in zasebnica Angela Colange-lo, kovač Albert Guštini in zasebnica L'cija Ceconi, mehanik Renat Petronio in kartotehničarka Marija Atena, železničar Franc Oercoco in zasebnica Marija Legovini, kinooperater Ivan Heidebrunn in zasebnica Roža Medeossi, mizar Emil Toecani in zasebnica Milena Rebula vd. Penko, železničar Ernest Tra-canelli in zasebnica Karmen Zanol-la, klepar Lucijan Zgur in šivilja Edellna Germek, dr. prava Gojmir Demšar in študentka Elda Novi,-lijiokojenec Franc Ukmar In zaseb nlca Marija Viktorija Cesar. UMRLI: 74 letna Katarina Della-motta vd. Scarabolle, 19 letna Vida Marij, 27 letna Lidija Fa'zar! por. Zarottl, 25 letni Adrijan Msrchior:, 50 letna Marija Kovačič, 60 letna Ferluga vd. Cappel Marija. 53 letni Ivan Gregori, 27 dni star Rino Franco. 4 letni Josip Filannlno, 61 letni Kari Sturman, 80 letna Ivana Ive vd. Obny, 84 letna Eliza Mon-falcon vd. Oliva, 68 letni Ramiro Martinoli, 80 letna Joslpina Hrovatin por. Luxa. 86 letni Ivan Gabrieli K1N0PKEDSTAUE: ROSSETTI. 16.30: »Arzenik in sta-re čipke*, G. Grant. , SUPERCINEMMA. 16.30: »V Ma-belovi sobi. F1LODRAMMATICO. 16.30: »Ved no v nadlogah*, S. Laurel, O, Hardy. ITALIA. 16.30: »Crnl orel*. ALABARDA. 16.30: »Tarzanov sin*, J. WelssmUller. IMPERO. 16.30: »Pustolovščina v Maroku*, B. Crosby. VIALE. 16.30: »Ven Iz teh zidov* MASSIMO. 18.30: »Serenada v Val-lechiari*, Sonja Henle. GARIBALDI. 16.30: »Nedosežna sreča*. KINO MARE. 16.30: »Osvobojena zemlja*. ARMONIA. 16.30: »Jack London*. Variete. IDEALE. 16.30: »Kletka s slavčki*. RADIO. 16.30: »Ob šestih zvečer po vojni*. Sovjetski film. KINO «PROSVETNI DOM* V NABREŽINI: V sredo 1. I. ob 16.80 ln 20. uri: »Sest Beni Henrika VIH.» MALI OGLASI TRGOVSKI POMOČNIK šfe službo v trgovini jestvin. Pcnudlie na j upravo »Primoiskega dnevn ka.-pod »Pomočnik*. i Ze večkrat smo poročali, kako civilna policija preganja civilno prebivalstvo v Breginjskem kotu na Kobariškem. V preteklem tednu pa so v vaseh Homec in Sedlo uprizorili pravcati lov na ljudi, ki se nič ni razločeval od nacifaSi-stičnih metod. Civilna policija je začela v omenjeni vasi stikati, pre-iskavatl in aretirati preDivalce Vzrok gonje je 6il, ker je baje prejšnji dan neki civilni policist Gruntar Stanislav popival z vaščani v gostilni in ga drugi dan ni bilo v službo. Civilni pol'cist Gruntar Stanislav Je brez dovoljenja izginil neznano kam in zato naj bi bili odgovorni vaščani! Vaščani Homca in Sedla ugo tavljajo, da je bil imenovani c.vil-ni policist v času službe pri dekletu. Civilna policija pa je zaradi tega blokirala Homac, prebivalcem pa ukazala, da morajo ostati vsi v hišah. V vasi so varnostni organi iskali svoje »žrtve«. Popra-ševali so po Francu Balohu, ki se je pred kratkim vrnil iz J A. Zaslišali so ga, čeprav je bil bolan Hoteli so vedeti, ali je bil v družbi s civilnim policistom, ki je bil pri dekletu. Potem so civilni policisti odšli v Sedlo. Tam so prijeli Mirka Kramarja, borca J A, ki Je na božičnem dopustu in z njim surovo postopali. Prijeli so tudi Kosmači, na Antona, Baloha Alojzija in Baloha Ivana. Civilni policija, ki je pridirjala z motornimi vozili v navedene vasi, je zelo surovo ravnala s civilnimi prebivalci. Ljudstvo Je bilo ogorčeno proti takemu ne-up. avičen mu postopanju in aretacijam, zlasti pa, ko je zvedelo, da civilna policija sumi gori imenovane aretirane tovariše, da so krivi ugrabitve ali umora. Aretirane va- ščane pa Je civilna policija močno zastražene tn z naperjenimi puškami odvlekla k zasliševanju v Bre-ginj. Tam Jih je skušala prisiliti, da povedo, kam je izginil civilni policist Gruntar Stanislav. Med zasliševanjem pa se Je «ugrabljeni» civilni policist vrnil od svojega de« kleta in se sam začudil, ko je videl aretirance na policijski postaji. Ti so tudi ostro ožigosali civilno po. ličijo in njeno nezakonito postopanje, ker Jih Je brez vsakega vzroka aretirala. Primer v Homcu in Sedlu na nove osvetluje policijski režim na ko-br.riškem. Svojevoljno postopanje iJ policije Je znano daleč naokoli. Za- 1 to ni čuda, da jo ljudstvo sovraži. JI Tudi v obmejnem Kredu )n Ro- S bedišču ob Nadiži je civilna poli- | cija pokazala svoje pravo lice, ko Jo zahtevala od svobodoljubnega lj.idstva, naj takoj odstrani slavoloke, ki Jih je postavilo pred letom dni zavezniški razmejitveni komisiji. Prebivalci ultimatuma niso sprejeli in civilna policija je po preteku roka odstranila slavoloke sama. KOLEDARJE vseh vrst dobite samo v knjigarni ŠTOKA TRST ulica Milano štev. 37 Pridite takoj, da ne bo prepozno Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK Kam gremo na T10V0 LETO? Oglejmo si veliki ruski film iz slavnih dnit ruske revolucije „MI IZ KRONŠTATA" ki ga predvaja za novo leto MINO IV^ OTRCrTTSraiTFr Prikaz odličnih momentov v borbi kronštatskih mornarjev, ko se odloči usoda ruske revolucije. Heroizem revolucionarjev. Prizoru primerna izredi a glasba. Oglejte sj ga vsi! Oglejte si ga vsi! DANES ob zaključku starega leta je krznarija ZILI0TT0 ul. Trento 11 - tel. 29-379 znižala cene vsem krznenim plaščem za 20V> 0 OBIŠČITE NAS! ZADRUGA MESARJEV ZA TRST IN prodaja ob priliki novega leta veliko množano ŠTAJERSKE PERUTNINE po sledečih cenah; aosi za pečenko po Lir. kokoši piščanci po Lir. m 440 na drobno po Ur. 4G0 na drobno .nn po Ur. 400 gosi za mast po Lir. 480 Zadružne mesnice za katere veljajo te cene so: Batbič Stanislav, ul. Coroneo 12 Starri Karel, ul. Scoglio 111 De) Neri Alfred, ul. Oiulia 110 Peshiani Rafael, cesta Guardiella 52 Barison Ivan, ul. Appiari 4 Ciano Marij, ul. Giulia 1 Polacco Maskirno, ul. Carducci 26 Polacco Massimo, junior, Trg Ponteresso 3 Gucrra Henrik, Trg Sv. Jakoba 2 Polojac Josip, Korzo Garibaldi 4 Vidmar Marij, ul. Armando Diaž 70 Ferluga Marij, ul. Montorsino 7 Cattaruzza Giordano, ul. Rossetti 16 Švara Atilij, ul. Settefontane 63 Švara Jakob, ul. Scalinata 3 Hrovatin Aleksander, Trebče 23 Meolja Josip, Bazovica 1 Merkič Andrej, Opčine Lovisič Avgust, ul. Udine 26 Sestan Viktor, ul Madonnina 10 Keber Anton, Largo Pestalozzi 2 Zupančič Bruno, ul. dellTstria 9 Škerjanc Fridrih, ul. S. Marco 26 Piččanc Franc, ul. Udine 18 Godina Bruno, ul. Servola 113 Rak Renato, Trg Tra i Rivi 10 Callegarl Ludvik, Trg Garibaldi 9 Zoch Rudol, ul. Schiapparelli 8 Gropardi Arrigo, ul. Zoruttl 1 Marc Feliks! Katinara Tramarln, Ponziana f Zadruga mesarjev za Tret in okolico ieli srefno im zadovoljno novo leto vsem svojim odjemalcem.