ftt 138.
V Gorici, v četrtek dne 26. novembra 1908.
Izhaja trikrat m teden, in sicor v torek, četrtek i.i soboto ob 4. uri popoldna ter stane po poŠti prejomana ali v Gorici na dom poSiljana:
vso-leto      ........15 K
'/............tO   »
V,...........5   .
Posamične Številke stanojo 10 vin.
„S0ČA" ima nastednje izredne priloge: Ob norem letu ..Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in „B.aŽipot po LJubljani in kranjskih mestih", daljo dva-trat v letu „Vozni red feleznic, parnikov jn poStnik nei".                                ""                       '                • '"
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki uliti Štev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabrščuk 8 a naroČila brez doposlane narofinine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po ivtit-vrsiah če iskano 1-krat 1« v, 2-krat 11 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje'črktf-po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za chliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Vbo za narod, svobodo in napredek«   Dr. /C. Lavrič.
Tečaj XXXVIII.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorioi v I.  nadHr
Z urednikom je mogoč:« govoriti vsak dan od 8. do 12
dopoludne  ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in
praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravni St v o sena
haja v Gosposki ulici5t. 7 vI. nadstr. na levov tiskarni!
Naročnino lu oglase je plačati loco fiorlca
Dopisi naj se pošiljajo lenrednlStvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne
»padajo  v  delokrog   uredništva,   naj   se pošiljajo   le
upravniaivo.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »8o5ec vsak petek in stano vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorecc se prodajata v Gorici v uaiih knjigarnah in teh-le tobakarnah : Schwarz v Šolsk. nI., Jellersitz v Nunski ui., Ter. Leban na tekaliSču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaližčni ubci, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hcvanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčifl na trgu della Caserma.
— Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov. J. Fabi^) tiska in zal.
Deželni odbornik Klančič o prepovedi točenja novega vina.
Deželni odbornik g. Klančič je priobčil v »Gorici« tako-le izjavo :
»V uvodnem članku »Soče« z dne 19. novembra t. 1. št. 135. je bila objavljena in komentirana v.^st, da je deželni odbor izposloval prou našim revnim vinogradnikom naperjeno prepoved, da se ne sme točiti novo vino do konca tekočega leta.
Ta vest, katero sta objavila tudi »Slov. Naroda in »Edinost«, ni izmišljena, ampak, kakor sem se 03ebno prepričal, zajeta iz zanesljivih, verodostojnih virov. In vendar zastavljam jaz svojo moško besedo v to, da deželni odbor ii i letos v nobeni seji niti sklepal niti sklenil, da se ima laka prepoved i z p o 31 o v a t i, da sploh ni bilo govora o tem v deželnem odboru, dokler se ni poizvedelo, da so ima taka prepoved izdati. Po tem takem ni bil N1KDO zakonito pooblaščen, prošnjo za tako prepoved v imenu deželnega odbora  vložiti.
Zatrjujem slednjič, da bi se bil jaz, ako bi bil kdor si bodi v deželnem odboru sprožil tak predlog, najodločneje protivil meni enako, kakor vsem drugim vinogradnikom nevarni nameri.
V Podgori, dne 23. novembra 1908.
Anton Klane'č,
naincst. dež. odb.«
Najprvo pribijemo, da deželni odbornik Klančič izjavlja jasno in odločno, da vest, daje deželni odbor i z-posloval proti našim revnim vinogradnikom naperjeno p r e-poved, da se ne sme točiti novo vino do konca tekočega leta, n i izmišljena, ampak, kakor seje osebno prepričal, zajeta iz zanesljivih, verodostojnih virov.
Sam deželni odbornik Klančič je torej pribil, da je naš deželni odbor iz*
posloval tisto proti eksistenci našega vinogradnika naperjeno prepoved.
Deželni odbor je torej poslal c. kr. namestništvu v Trstu vlogo, s katero se je izrekel za to, da se izda prepoved, da se ne sme točiti novo vino do konca tekočega leta. To vlogo so oni gg., ki so bili pri namestništvu, tudi videli.
Torej taka je ta reč!
Kaj pa nam še potrjuje g. Klančič?
Potrjuje, kar smo vedno trdili: da naša dva deželna odbornika ne vesta nič, kaj se godi v deželnem odboru ter da tam nimate nobene besede.
Klančič in Berbuč nosita ime deželna odbornika, ali v resnici nista deželna odbornika, marveč izpopolnjujeta le potrebno število v odboru; za to sta tu in za nič drugega. Vse delovanje deželnega odbora jima je neznano, nič ne vesta, kaj se godi v sejah in v pisarni. Statista sta in drugega nič. Žalostni nlogi pa strašno škodljivi za naše ljudstvo!
Goriški deželni odbor stori lahko, kar hoče, celo tako škandalozno prepoved, ki hoče uničiti našega vinogradnika, lahko izposluje — slovenska orj. bornika pa pravita: midva ne veva nič. In da ne vesta nič, kaj se godi v deželnem odboru, to nam je potrdil odkritosrčno sedaj tudi sam gospod Klančič.
Za božjo voljo! Kaj taki odborniki naj bi sedeli še naprej v deželnem odboru ? !
Mislimo, da ni nobenega človeka v deželi, ki bi hotel videti v deželni hiši še naprej taka dva deželna odbornika, ki nevesta nič, kaj se tam godi!
DOPISI.
h tolminskega okraja
Iz ZatOlmlna. — Inienitno-smešno predstavo je vprizoril kaplan Tomšič v nedeljo popoldne v našej drugači prav mirni in tihi vasici. Okoli treh popoldne so začeli prihajati ljudje od vseh strani. Kaplan Tomšič je pripeljal devičice in devičnike iz Poljubinja in kaplan pl. Štefa pa devičice in devičuike iz Volarjev. Plemeniti &tef\ je skočil pred fa-rovžem z voza in capljal za vozom do Zatol-mina, medtem ko so devičice široko sedele na vozu in se niso sramovale mučiti uboge živine po strmem klancu. Kaj pa se je imelo vršiti v tej sicer mirni vasici? Vršil se je ustanovni občni zbor klerikalnega „izobraže-valnega" društva, kojega je sklical na komando kaplana Tomšiča mlečuozobi Valentin Kutin, kateri je bil poprej ud naprednega bralnega društva, a zdaj je postal figafanl, Kaplan Tomšič je moral spraviti vse Marijine hčere, da je napolnil prostor v mlekarni. Iz Gorice je bil komandiran Kremžar, kateremu je bil birmanski nune g. Jakil iz Rupe. Slučajno jo napravil izlet v Zatolmin tudi pevski zbor iz Tolmina in nekateri pevci so si šli ogledat Tomšičevo komedijo. Mimogrede naj omenim, da mlekarnica ni zidana za Tomšičeve komedije, temveč zato, da se izdeluje v teh pi jstorih okusen sir in le čudim se, kako so mogli napredni Zatolminci dovoliti kaplanu prostore za take komedije. Komedija prične ob treh popoldne. Mlečnozobi Kutin otvori s tihimi in tresočimi se besedami občni zbor in predlaga za predsednika Antona Iiutarja hšt. 15. Ta prevzame z močnim glasom to častno mesto, a glej ga spaka. Komaj odpre usta in zgovori par besed, pa se mu ustavi pri besedi in začel jejecati in, in, in, in, a naprej ni šlo, čeprav ga je kaplan naganjal. Ko je gospod predsednik — hšt. 15 zjecal, pričel je kranjski pob Kremžar svoj slavnostni govor. Mlatil je po brezvercih, čital nekaj iz „Svobodne Misli", povedal tudi, da je odpadel duhovnik najhujši brezverec. — K sklepu je prav toplo priporočal v naročitev „ Primorski list"   ter  hvalil   list   kakor judovski  agent
svojo slabo robo. Zdi se mi, da temu kranjskemu pobu že slaba prede, ker ga je njegov prejšnji gospodar dr. Gregorčič od sebe brcnil. Ako ga brcne še S. K. S. Z., pa bo moral ubogi Kremžarček pobrati šila in kopita, pa se vrniti na Kranjsko, in nune Jakil mu ne bo mogel dati več nobenega „kolača". Pa vrnimo se k Tomšičevi komediji. Ko je Kiem-žarček končal svoj govor, poprosi za besedo neki gospod iz Tolmina. A kratek odgovor gospoda predsednika — hšt. 15. je bil — ne. Dotični gospod se je primerno zahvalil in odšel, ko je začel neki star devičnik brati neko molitvico. Gospod Tomšič! Vi ste sicer slabo zdresiral miečnozobega Kutina in gosp. predsednika — hšt. 15, pa drugič bosta že bolj korajžna. Za zdaj je bilo dovolj, da si je g. predsednik — hšt. 15 zapomnil ukaz: Ne smeš pustiti govoriti nobenemu drugemu, ako te prosi za besedo.
Gospod Tomšič! Seme, katero ste vse-jali v nedeljo popoldne v Zatolminu, obrodi slab sad. Vi ste zanesel v to do zdaj mirno vasico prepir, neslogo in sovraštvo. Ali je treba v tako mali vasi dveh društev? V naprednem bralnem društvu so vsi časopisi na razpolago, torej tudi časopisi klerikalne stranke. Vi veste, da že obstoji delj časa napredno bralno društvo v naši vasici, Vi veste, da je velika večina zatolminskih fantov, ki se ne pustijo komandirati, ker so krepke postave in bistre glave, ne pa taki pritlikovci, kakor sta figafant Kutin in Vaš g. predsednik — hšt. 15 — in vendar hočete ustanoviti še eno nepotrebno društvo. Vedite, da ste s tem zasejali seme razpora in sovraštva med nami. Za vas ima škof pripravljeno že mastno faro in Vi se pojdete kmalu pitat in nam pustite za spomin sadove razpora in sovraštva med sosedi. Tako delajo mladi Kristusovi namestniki.
Iz Tolmina. — Obč. starešinstvo se vde-leži — kakor vse druge korporacije dne 2. decembra maše, pri katerej pokaže naš pre-častiti nvieeŠkofK Kragelj prvikrat svojo škofovsko kapo. Gospod župan je prosil, naj se za tisti dan pripravijo v cerkvi sedeži za obč. starešinstvo, a gospod „viceškof" so blagovolili ukazati:   „Obč. starešinstvo lahko stoji
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Trett mušketirjev". =
Francoski spisal: --------    ALBXANDRB  DUMA8.   =
(Dalje.)
Mordaunt ne odgovori ničesar, prime za vrv ter spleza tako spretno in ročno ob ladjinih stranicah navzgor, kakor ni navadno pri ljudeh, ki so vajeni samo suhe zemlje; toda želja po maščevanju mu je nadome-stovala navado ter ga delala za vsako stvar spretnega.
Bilo je tako, kakor je Groslow že naprej slutil: mornar, ki je bil na krovu »Bliska« na straži, ni aa videz niti zapazil, da prihaja njegov gospod v spremstvu.
Mordaunt in Groslovv odideta proti kapitanovi sobi. Bila je to preprosta kabina iz desk, postavljena prav nad mostičem.
Boljši prostd je bil odstopil kapitan Roggers! svojim gostom.
—  In kje so oni? vpraša Mordaunt.
—  Na drugem koncu ladij e, odvrne Groslovv.
—  In nimajo na tem koncu ničesar iskati?
—  Čisto ničesar.
—  Izborno! Jaz se skrijem pri vas. Pojdite nazaj na Greenvvich in pripeljite jih sem. Ali imate čoln ?
-- Onega, v katerem sva prišla sem.
—    Zdel se mi je lahak in pripraven.
—  Prava pravcata piroga.
—  Privežite ga za zadnji del ladije z vrvico in denite vesla vanj, da bo sledil ladiji po brazdi in da bo treba samo prerezati vrv. Denite tudi ruma in biskuitov vanj. Ko bi bilo morje viharno, bodo vaši ljudje veseli, če najdejo kaj takega, s čemer se bodo mogli okrepčati.
—  Zgodi se, kakor pravite. Ali hočete pogledati smodnišnico ?
—  Ne, potem, ko se vrnete. Napeljati hočem sam stenj, da bom zagotovljen, da ne bo predolgo gorel. Skrijte si dobro obraz, da vas ne spoznajo.
—  Bodite brez skrbi.
—  Pojdite, že bije ura deset v Greemvichu.
In res, žalostno je zadonelo deset udarcev iz nekega zvonika skozi zrak, prenapolnjen z gostimi oblaki, ki so se valili po nebu kakor tihi valovi.
Groslow odmakne vrata, ki jih Mordaunt od znotraj zapre, ukaže mornarju, ki je bil na straži, naj čuva z največjo pozornostjo, ter stopi v čoln, ki se naglo oddalji, puščaje   za  seboj vidne sledove vesel.
Veter je bil mrzel, in prazen je bil breg, ko je dospel Groslovv v Greemvich. Ravnokar je odšlo več bark, ker je plima naraščala. V trenutku, ko je stopil Groslovr na suho, je začul kakor udarce konjskih kopit po tlakovani cesti na nasipu,
-- O, o! pravi sam pri sebi, Mordaunt je imel prav, da me je naganjal. Skrajni čas je bil; bo že tu.
In res, bili so naši prijatelji, ali bolje povedano, njihova predstraža, obstoječa iz d' Artagnana in Athosa. Ko sta prišla do mesta, kjer je stal Groslow, sta se vstavila, kakor bi bila slutila, da je oni, s ka-
terim imata opraviti, tu. Athos stppi na tla, razvije tiho ruto, katere vogli so bili zavozlam, ter ga raztegne proti vetru, dočim je ostal d' Artagnan, vedno previden, napol sklonjen nad svojim konj em, pripravljen, da seže z eno roko po pištoli.
Groslow, ki je še malo dvomil, so li ti jezdeci oni, katere pričakuje, se je stisnil za drog, kakršni so zasajeni v tla in ki služijo v to, da se zvijajo okoli njih vrvi; ko pa je videl dogovorjeno znamenje, je vstal ter šel naravnost proti plemičema. Bil je tako zavit v svoj plašč, da ni bilo mogoče videti njegovega obraza. Sicer pa je bila noč tako temna, da je bila ta previdnost odveč.
Toda bistro Athosovo oko je vkljub tej temi uganilo, da ta Človek, ki stoji pred njim, ni Roggers.
—  Kaj hočete? pravi GrosIo\vu ter se umakne korak nazaj.
—  Povedati vam hočem, milord, pravi Groslo\v, posnemajo irski naglas, da iščete gospoda Roggersa, a da iščete zaman.
—  Kako to? vpraša Athos.
—  Zato ker je padel davi z jambora ter si zlomil nogo. Toda jaz sem njegov bratranec; povedal mi je vse ter mi velel, naj počakam namesto njega plemiče, ki mi pokažejo na štirih voglih zavozlano ruto, kakršno držite vi v roki in kakršno imam jaz v žepu, ter da naj jih povedem, kamorkoli bodo želeli.
In pri teh besedah potegne Groslovv iz žepa ruto, ki jo je bil že pokazal Mordauntu.
—  Je li to vse? vpraša Athos,
v cerkvi". Mislite li, gospod »viceškof«, da bodo obč. starešine Vašo škofovsko kapo boljše videli, ako stoje, nego če sede? Ali pa morda mislite, da ima .obč. starešinsko hemoroide, in se Vi prečastiti bojite, da bi sedenje škodovalo starešinam. Radovedni smo vsi Tol-minci, ali se bo pustilo slavno starešinstvo na tak grd način bagatelizirati od našega #,v5ceškofaa.
IZ rolmlna. — Blagorodni gospod doktor Rudolf Gruntar, odvetnik v Tolminu, je blagovolil darovati 20 S za ubožne šolske otroke, za kar se mu najiskrenejše zahvaljuje šolsko vodstvo v Tolminu.
Iz ajdouskega okraja.
Obilna GrnIČe na Vipavskem je imela dne 6. t. m. starešiustveno sejo, v kateri so starešine soglasno protestirali zoper nasilje in kruto ravnanje z nedolžnimi žrtvami povodom ljubljanskih demonstracij.
Družbi sv. Cirila in Metodija se je nakazala vsakoletna podpora po 50 K. Za ljubljanske žrtve je bilo odposlanih mestnemu magistratu v Ljubljano 20 K.
Sklenilo se. je tudi napraviti vse občinske napise v slovenskem jeziku in naprositi mestni magistrat ljubljanski, naj bi imenoval eno izmed ulic v Ljubljani „Uiiea 2 O. septembra 1908."
Iz goriške okolice.
V Koi&Ml je gorelo v hiši št. 12., kjer prebiva vdova Grudina. Ogenj je vzročil baje 5-letni Anton Blažič ter potem zbežal. Zapazila je ogenj 15-letna hči Grudinina, po imenu Rozalija, ter začela gasiti in poklicala je na pomoč sosede. Zgorelo je kake 3 kviutale sirka, nekaj obleke in drugih rečij; škoda je pokrita z zavarovalnino.
Gregorčičeu boj
proti Gabrščeku.
V vseh možnih varijantah kričita „Go-rica" in „Prim. List": z Gabrščekom — proč! On naj izgine s politiškega pozorišča! V deželni odbor on ne sme iti 1 Brez njega je mogoč jednoten slovenski klub t Z njim ne sedimo pri isti mizi! On proč — in mir zavlada po goriški deželi!
Tako strašno je obtičal Gabršček klerikalcem v želodcu! Zdaj, ko jim gre voda v grlo, bi radi požrli vse grenke krogljice, na vse strani stegujejo miroljubne roke ter ponujajo oljkovo vejico miru in sprave, — ali le Gabrščeka proč!
Smešni vitezi žalostne postave! Kaj naj jim odgovorimo? Njim in vsem drugim, katerih bi se ta gonja količkaj dotikala, zadoščaj enkrat za vselej ta-le odgovor:
Pred vsem naj naglašamo s primernim povdarkom, da take vrste osebni boj klerikalcev proti -)olitiškemu nasprotniku — nam ni nov. Saj je že razkol 1. 1899. počil prav vsled take klerikalne taktike. — Dr. Tuma — proč! so kričali. Mi ne sedimo skupaj ž njim  pri jedni mizi! Po  novih  volitvah so
bili pripravljeni sprejeti dr. Treota in Štreklja. ako bi ta zapustila dr. Turno. — Isti način boja, skoro iste besede, kakor danes proti Gabrščeku. — Ali klerikalci so,pogoreli, dr. Turne niso ubili, dokler se ni politiški sam ubil. Ako bi bil mož vstrajal na svojem mestu in pri delu, bi bil danes državni poslanec ali vsaj deželnega glavarja namestnik in odbornik. Ob volitvah v državni zbor sta izdala Gregorčič in Fon celo nesramen pamflet proti
Štreklju, češ: on bo divjak v državnem zboru, nikdo ga ue bo hotel v družbo ali v kak klub, — Kraševci, ne volite ga, ako hočete sebi dobro! — Ali Štrekelj je bil izvoljen z velikansko večino. Pozneje na Dunaju je Gregorčič res protestovai proti vsprejerau Štreklja v skupni klub. — Ko je bil dogovor o  zastopstvu  naše  dežele  v  delegacijah, so
celo italijanski poslanci predlagali, naj to vseh 6 poslancev vsak po jedno leto delegat. Klerikalca Faidutti in Bugatto sta sprejela brez prigovora liberalca — d. M a r a n i-ja,
—  dr. Gregorčič in Fon pa sta izključila Štreklja, češ, da ž njim ne marata nikake dotike. — Tolika nestrpnost se je celo Italijanom — studila, kar so povedali o raznih prilikah. (— Zdaj bi Gregorčič celo Štreklja — objel, ako bi ta hotel zapustiti Gabrščeka!)
Ko so se vršila na Dunaju pogajanja za ustanovitev skupnega jugoslovanskega kluba, je glasila parola klerikalcev: Ivan Hribar
—   ven!  Ž njim ne sedimo v istem klubu!
—  In največ zaradi te klerikalne brezobraz-nosti sta bila ustanovljena — dva kluba!
Skoro z istimi besedami se zaganja Gregorčič v — Gabrščeka! Stare fraze, stara taktika, stara — nesramnost!
Propadla stranka, katere ostanki se združujejo y častitljivi posodi dr. Antona Gregorčiča, hoče narekovati zmagoslavni — večini pogoje za.....„skupno" delovanje. Kje na svetu je še najti toliko smelosti in breztaktnosti '?
Ali mi trdimo še nekaj drugega! Mi izjavljamo, da ta boj proti Gabrščeku niti ni resničen, ni odkritosrčen, — marveč vse vkup je grda — hinav^ina, za katero se skrivajo vse drugačni nameni.
Klerikalci vedo sami uajbolje, da geslo: „Der Mohr bat seine Schuldigkeit getau, er kann gehen!" — se prav gotovo maščuje nad tistim, ki ga rabi. Politiška morala pa že celo ne trpi.... žrtev nasprotnikom na ljubo. In katera stranka bi žrtvovala celo kakega svojega voditelja.... na zahtevo poiitiškegB nasprotnika?! Stranka, ki bi bila v svojem jedra tako gnila, da bi bila možna le podobna insinuvacija na njen naslov — je že zrela za propad.
In po propadu nasprotne stranke hrepene klerikalci, da bi zopet neomejeno za-gospodarili v deželi. Tako strupeno požel j enje jih je udarilo s slepoto, da mislijo, da je res mogoče napraviti kak razpor v sedanjem »Slovenskem klubu". Zato vihte klerikalci, če treba, ceio kadilnico na ta ali oni naslov, polaskajo se malce zdaj na desno in na levo, še celo Štreklju bi se obesili za suknjo — ali Gabrščeka naj pustijo....
Neumni niso naši klerikalci! Zares: to bi  bila edina  pomoč   njihovi   rešitvi  —   za
kratek čas! Goriški Slovenci, in posebe napredni življi, bi bili za jedno preskušajo bogatejši: ali splošnega položaja bi to ne spremenilo !
Ako hoče dr. Auton Gregorčič izvedeti, kdo ima v deželi več zaslombe, on ali Gabršček, naj apeluje na ljudstvo I Mi mu zagotavljamo, da bo večina proti Gregorčiču in za Gabrščeka. In ako bi bilo kdaj t«ga treba, pa bodi proti komurkoli, tedaj se tudi jasno in veličanstveno pokaže tista ogromna zaslomba, katero si je ustvaril Gabršček v najširših vrstah naroda s svojim 20 letnim neumornim delom in trudom. Pošteno, nesebično, vestno in dosledno delo mu je moralo utrditi poli-tiško stališče tako, da ga ne more politiški in moralno ubiti nikdo, ako se ne ubije — sam! Kdor bi to botel storiti s silo, zvijačo ali lažjo, kakor je delal Gregorčič poluih 9 let, tega čaka Gregorčičeva usoda še veliko poprej! — Najlepši vzgled je — Gregorčič sam!
Kako mogočen je bil Gregorčič 1. 1899 II Sklenil je mir z duhovščino, ki je bila na njegovi strani. Imel je za seboj mogočno stranko, vso staro politiško organizacijo. — Proti Gregorčiču je stal — Gabršček. Dr. Tuma ni vzdržal boja niti — tri leta, potem je zbežal. Od 1. 1902. naprej je stal Gabršček
—  sam na čelu velikemu naprednemu gibanju.
V zdržal je vse boje, vse napade, vse vdrihanje
—  in danes je tu silnejši uego je bil leta 1899!! Ni čuda sicer, da se vsa jeza Gregorčičeva osredotočuje v Gabrščku, kajti ako bi njega ne bilo, ako bi bil t u d i ou obupal ter vrgel puško v koruzo kakor Tuma — tedaj bi v letu 190 8. še slavnejše zmagali klerikalci nego so 1. 1 90 1. Naj se imenuje letošnja zmaga kakorkoli napredna ali agrarna, napredno-agrarna ali agrarno-napredua, eno je gotovo, da jo j e p ri p r a vlj al Gabršček s svojim v s t r a j n i m v e -likolotnim delom. Brez njega bi gospodarili v naši deželi brezdomovinski klerikalci istotako, kakor gospodarijo na Kranjskem.
V  tem globokem prepričanju, ki prešinju vsakogar, kdor ni živel z glavo v žaklju, tič»> tudi vzroki sedanje frivolne igre Gregorčičeve. Možakar računa tako: Morda mi le kdo sede na lim, pa poreče : Nu, pa požanjem, česar nisem sejal, —- izkoristim naj to lepo priliko, ti Gabršček pa si zamorec, ki si opravil in lahko greš. — Gregorčič ve dobro, da bi Ga bršček ne šel, a šel bi tisti, ki bi — tako značajno lezel m Gregorčičev led ter se tam — ubil '¦ Gabršček bi imel nekoliko posla več,
a med tem bi, tako vsaj upa, šlo Gregorčiču žito vsaj še enkrat v klasje!
Mislimo, da smo zadosti jusno ozaačili vzroke vpitja po „Gorici" in „Priin. Listu" in tudi vse morebitne posledice.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Družba   sv.   Cirila  in  Metoda
ima  v  zalogi   več   tisoč   izvodov   brošurice:
: Hubad „Franc Jožef I." a. 30  vin. in T. Zu-
I pan „Fran Josip I." 4 40 vin. Ker   se ravno
' letos praznuje šesdesetletnica vladanja  Njega
Veličanstva, bi bile te brošurice kaj primerne za darila deci v naših šolah.
Družba sv. Cirila in Metoda naznanja, da ima le še par sto lepih Miklavževih razglednic na razpolago. Rodoljubi —-sezite po njih!
Motenja prehrane otrok
nastajajo ponajveč samo tam, kjer se ne rab i primerno živilo. —- Tu pomaga iz zadrege „f<UFEKE"; to je edino pravilno živilo za zdrave otroke in tudi take, ki ob slabi oziroma nezadostni prehrani zaostajajo v raz-vitku ali imajo rachitis.
Domače vesti.
Za dijaško kuhinjo 1 — Namesto razsvečave na predvečer 60-letnice vladarstva Nj. Veličanstva cesarja F. J. I. daruje deželni poslanec Andrej Gabršček — 50 K za dijaško kuhinjo. — Želja Nj. V. je, da se denar ne meče skozi okno za nepotrebne reči. Zato pa ni boljšega odziva želji Nj. V. nego je pomoč revnim dijakom.
V pr08la»0 ŠestdesetletnlCB vladanja cesarja Franca Jožefa I. j6 sklenilo slavno starešinstvo občine Solkan pri Gorici dovoliti podporo v znesku 50 K za „ Dijaško kuhinjo" v Gorici. — Zavedne občine slovenske, posnemajte ta sklep in podpirajte ob tej slavnostui priliki prepotrebno »Dijaško kuhinjo!"
Gospod dr. H- Doreanl, zdravnik v Gorici, daruje v proslavo jubileja 2. dec. t. 1. 10 K »Dijaški kuhinji" in 10 K za božičnico podružnice družbe sv. C. in M. Hvala! Živeli posnemovalci!
lm&nOVaft]8. — Provizorični glavni učitelj na učiteljišču v Kopra g. Fr, Maser a je imenovan za definitivnega glavnega učitelja na ženskem učiteljišču v Gorici.
Promocija. — Doktorjem filozofije bo pro-moviran na vseučilišču v Gradcu v soboto 28. t. m. naš rojak gospod Janko Brati na, doma iz Dol-Otlice. Čestitamo!
Naslov šolskega svetnika je dobil g. profesor Anton F r a s s tukajšnjega ženskega učiteljišč:«, ki je stopil v stalni pokoj.
Borba Za VSakO droblinlGO. — Državni kolodvor je poslal naši tiskarni nemške tisko vine za telefonska naznanila došlih tovorin. — Na tozadevno pritožbo je došla danes ta-le rešitev :
Blagorodni    gospod   Andrej   Gabršček, posestnik, trgovec in deželni poslanec
v Gorici.
Na pritožbo od 23. oktobra t. 1. se naznanja Vašemu blagorodju, da so slovenske telefonske tiskovine že naročene in se bodo v kratkem razposlale.
C. kr. ravnatelj državnih železnic Ruff.
Naznanjamo to slovenskim imetnikom telefona, da tudi oni zahtevajo — slovenske tiskovine. Naj to gotovo store, sicer zopet porečejo na ravnateljstvu, da je v Gorici en sam „krakeler".
Umrl J8 v Ljubljani meščanski učitelj na Dunaju g. Josip Ciperle, ki je rad zahajal v počitnicah v naše gore. Bodi mu blag spomin!
—  Ne, milord; poleglega mi je obljubljenih petinsedemdeset lir, Če vas izkrcam zdrave in čvrste v Boulogni ali na kateri drugi točki francoske obale, ki mi jo povesto.
—  Kaj pravite na to, d' Artagnan ? vpraša AtLos francoski.
—  Kaj pravi on, to mi naj prvo povejte, odvrne ta.
—  Ah, saj res, pravi Athos; pozabil sem, da ne znate angleški.
Nato pove d' Artagnanu, kar sta ravnokar go vorila z gospodarjem.
—  To se mi zdi še dosti verjetno, pravi Gaskonec,
—  Meni tudi, pritrdi Athos.
—  Sicer pa, nadaljuje d' Artagnan, če nas ta človek vara, mu  še vedno lahko razbijemo črepinjo.
—  In kdo nas bo vodil?
—  Vi, Athos; vi znate toliko stvarij, da ne dvomim prav nič, da ne znate tudi ladije krmiti.
—  Pri moji veri, pravi Athos smehljaje se, v šali bi bili skoro pravo pogodili: moj oče je bil namenil, da stopim v mornarsko službo, in seznanil sem se res nekoliko z mornarstvom.
—  Vidite! vsklikne d'Artagnan.
—  Pojdite torej po najina prijatelja, d' Artagnan, in pridite takoj nazaj; ura je že enajst, skrajni čas je že.
D'Artagnan odide proti dvema jezdecema, ki sta stala s pištolo v roki pri prvih hišah mesta na straži ter prežala, kaj se godi na cesti, po kateri so bili prišli naši prijatelji; tiščala sta se ob neki lop?; blizu njiju so stali na straži še trije drugi jezdeci, in videlo ae je, da tudi oni nekoga pričakujejo.
Prva dva stražarja sta bila Porthos in Aramis,! oni trije jezdeci pa so bili Mousquoton, Blaisois in Grimand; toda če si pogledal zadnjega od blizu, si zapazil, da sta pravzaprav dva, zakaj za Grimondo-vim hrbtom je sedel Parry; ta je imel peljati konje nazaj v London, ker so jih prodali gostilničarju ter plačali od te svote svoje račune pri njem. Ta kupčija; jim je pomogla, da so odne3li s seboj še ppecejšnjo svoto denarja, ki je zadostovala za razne male potrebščine in za slučaj, ko bi se kje kaj zakasnili.
D'Artagnan pozove Porthosa in Aramisa, naj gresta za njim, in onadva dasta lakajem znamenje, naj stopijo s konj ter odvežojo svoje potne plašče.
Parry se je nerad ločil od svojih prijateljev; povabili so ga, naj gre z njimi v Francijo, toda to je odločno odklonil.
—  To je pač umljivo, je bil dejal Mousqueton, Parry ima že svoje namene glede Groslowa.
Citatelji se še spominjajo, da je kapitan Groslovv razklal njegovemu bratu črepinjo.
Mala četica je skoro dohitela Athosa ; toda že se je lotila d' Artagnana prirojena nezaupljivost; zdelo se mu je, da je nasip preveč zapuščen, noč preveč temna, gospodar ladije premalo zanesljiv.
Povedal je bil Aramisu dogodek o Roggersu, in Aramis, ki ni bil nič manj nezaupljiv nego on, ga je še potrdil v njegovem sumničenju.
D' Artagnan je nalahko cmoknil z jezikom ter izrazil s tem Athosu svoje pomisleke.
—  Sedaj ne utegnemo biti nezaupljivi, pravi Athos; čoln nas že čaka, vstopimo.
—   Sicer pa, pravi Aramis, kaj nas ovira, da vstopimo ter smo vkljub temu nezaupljivi? Pazili bomo na gospodarja.
—  In če ne bo delal prav, ga pobijem, pa je.
—   Dobro govoril, Porthos, nadaljuje d' Artagnan.  Torej vstopimo. Mousqueton, hajdi!
In d'Artagnan pristavi svoje prijatelje, da so šli lakaji naprej; hotel se je prepričati, če je dovolj trdna deska, ki je vodila z nasipa v čoln.
Lakaji so prišli srečno v čoln.
Za njimi je šel Athos, potem Porthos, nato Aramis. D' Artagnan je vstopil zadnji a še vedno je zmajeval z glavo.
—  Kakega vraga pa imate, prijatelj ? pravi Porthos: na mojo vero, Cezarju samemu bi moral vzbuditi strah.
—  Kaj imam ? pravi d' Artagnan ; v tem pristanu ne vidim ne nadzornika, ne straže, ne paznika.
—  Pa se pritožujete! pravi Porthos; vse gre kakor nalašč.
—  Predobro gre vse, Porthos. Sicer pa, nič ne de, Bog z nami!
Kakor hitro je potegnil brodar desko za seboj, je sedel na krmilo ter mignil enemu izmed svojih mornarjev, kateremu se je kmalu posrečilo, izpeljati čoln sredi izmed neštevilnih ladij, ki so bile usidrano v luki.
Drugi mornar je držal že veslo v roki.
Ko je bil čoln tako daleč, da se je moglo že rabiti vesla, je prisedel njegov tovariš k njemu, in čoln je začel hitreje pluti.
(Dalje pride.)
Zmeraj lepša! -— Na uvodnem mestu pri- l našarno izjavo deželnega odbornika  g. Klau- i tifia, ki  pojasnnje  vso našo mizerijo   v deželni hiši. —  S   tem   sta   dobila   zasluženo brco tudi »Gorica"  in „Prismojeni List". — Heči moramo še, da g. K. ne delamo   toliko odgovornega za  take  grehe; on   stanuje   v Icdgori in se sploh ne more  intenzivno pe-tati  s  posli   deželnega   odbora.   Vsa  krivda pada na — Berbufia!  Škandal  za škanda-j lom! In tak. mož imaVJe toliko drzjio čelondaJ pisari   po   „ Gorici"   proti   Gabrščeku, ki— razkriva škandale iz deželne hiše !!                J
Laška demonstracijavtorek zv8čer. — zbralo
se je bilo  kakih ,200  mladeničev,  ki so demonstrirali v torek zvečer po .gerjških .ulicah radi dogodkov na Dunaju. Kričali so : nEvviva 1'universita  italiana  a   Trieste".   Parkrat se je slišalo „Abbasso il governo", toda tisti, ki je tako klical, se je previdno ozrl  okoli,  če ne gleda izza kakega  vogla Kumar.   Kričali so tudi „abbasso i gnochi", kar edino je veljalo Nemcem,  proti  katerim je imela  biti I naperjena demonstracija. Peli so razne pesmi,  I „ljudske" kot n. pr. „nella patria di Eosetti", kričali pa so v Gosposki  ulici in   tudi dru-godi:   „Abbasso  i  ščavi".   Torej v demonstracijah proti  Nemcem  kričijo   »abbasso i ščavi" 1 Ta je lepa ali čisto podobna  našim Lahom. DA, kadar treba storiti proti Nemcem kak korak,  takrat  so strašno  prijenljivi, takrat so obzirni na vse strani;  kadar demou-ktrirajo proti Slovencem, takrat pa tulijo kot zverine.  Komedija je bila vsa demonstracija, I neumna komedija, kajti kričali so, kakor povedano,  abbasso i ščavi! Take demonstracije prirejajo  seme,  ne pa resui ljudje. ""'—  Naši Lahi pa  na sploh klečeplazijo  pred  Nemci, so jim klaujajo ter  pripogibljejo  pred njimi hrbet, zato pa imajo Nemci čisto prav, da jih | izkoriščajo, kjer le morejo. Nemcem v Gorici I dovoljujejo vse ter pridno   obiskujejo njihove prireditve;  celo na njihove   šulferajnske   ve- | selice hodijo laški radikalci Pinavčigeve vrste. J In mestni  magistrat  goric ki je dajal še do ' zadnjega časa  (najbrže daja še)  letno  stalno podporo nemškemu „Kchulvereinu". „Abbasso i gnochi"   so kričali  nezreli laški mladiči na , ulici, ali  pred   temi   „gnochi"   imajo  njihovi voditelji drugače grozovit rešpekt, in ti „gnochiB jih bodo tepli še v Gorici, če pojde tako naprej l Naj jih le! Saj drugega ne zaslužijo.
Posta jena celniku Wieser|u so se v torek zvo-
čer  hlače   tresle.   Mislil   je, da pridejo Lahi rudi dogodkov na Dunaju   demonstrirat proti njemu,   ker  se  mož   čuti v Gorici   velikega : 'Jermana, ki zabija jeden glavnih  stebrov za > nemški  most do Adrije.   Mož se čuti takega Nemca, kakoršni so oni v Avstriji,   ki   tepejo vse, ki niso Nemci,  torej  tudi  Lahe.   On je ; nositelj nadutega pangermanstva v Gorici, ka- j teroje naperjeno tako proti Lahom kakor proti Slovencem.   Toda   hlače   so  se mu po nepo-trebi  tresle,   kajti  laških   demonstrantov   ni bilo. Wieser še ni poznal goriških laških zaj- j cov ; n6, sedaj jih pozna ter se Čuti pokrep-fanega   za   boj  za   neinštvo  na naših   tleh. i Njemu, reprezentantu  ultranemštva v Gorici, , prizanašajo na vseh straneh, kričijo pa   „Ab- j basso i ščavi" na demonstraciji proti Nemcem, j \Vieser  se smeje tem laškim junakom. Tako pomagajo Lahi sami graditi Nemcem tisti sloveti most do Adrije.
Demonstracija i gledališču. — v Gorico je
prišla nemška gledališka družba iz Berolina. ki predstavlja Ibsenova dela. Sinoči se je imela vršiti prva predstava v mestnem gledališču. Gledališče je bilo polno. Ko se je J dvignil zastor, so začeli kričati znani laški kričači na galeriji: „Evviva 1' nniversita italiana a Trieste! abbasso il governo" itd. potem so začeli peti „patriotične pe°mi", kričali so tudi »abbasso i gnochi!" ter n '^ali. Igralci so skušali večkrat pričeti z igro, pa ni šlo. Tudi ni pomagalo, da je neki igralec postavil m oder mestno zastavo, kraval je trajal če-l't ure; najprvo so demonstrirali samo na galeriji, kjer so komandirali Šapla, Marcuzzi '" drugi taki tiči, potem je priletel Šapla v 1'fitličje ter nagnal lam stoječe, da so morali kričati. Navzoč je bil dvorni svetnik Afctems, ^ je pa kmalu izginil, policaj pa je začel J izP'aznjevati galerijo. Častniki in drugi so odšli iz gledališča; družba je vračala vstop- j ttiuo. Krika in vika je bilo še dosti okoli ^edališča, potem je bil konec.                        j
Demonstrantje so kričali tudi „Evviva I [ t al i a!" pa radi tega ni bilo videti nobe- J negfi posebnega gibanja med redarji. Policija j se ni nič kaj ogrevala za red in mir, kajti J demonstrantje, pregnani z galerije, so z lah- J koto udrli v pritličje ter tam delali kraval. Na pravi naslov so padale ostre besede. Ome- |
njamo, da so tudi zmernejši Lahi obsojali v j rezkih besedah pajacado v gledališču; nekdo j je siknil  glasno   na demonstrante: canaglie! i
To 5.0 demokrati! — Iz Tolmina nam pišejo: „V včerajšnji „Edinosti" smo čitali, j kako visok aristokrat je bil dr. T h m a , ki je zdaj socijalni demokrat. — Kar se je zgo- j dilo v Trstu, to se je godilo že prej v Tol- j mirni. Tu je bil dr. Turna sploh znan edino j kakor velik gospod, nepristopen za širše mase. j ¦^'•* H^akSni7i»e»ti naj»©fejii mokraški prvaki, j naj dokazuje tudi ta slučaj!                             j
Na   Martinovo  se je  zbrala  v gostilni „pri  Kranjcu"   večja  družba   naše  trške — J gospode. Slučajno pa sta ostala v isti sobi j dva  pripros.ta 'Tolminča, ki   pa sta vseskozi dostojna moža. — Nikdo od — g o- j s p o d e se ni spodtikal na tem, le — čujte! j
—  sodrug dr. Ferfolja je postal ves j rdeč od jeze, da bi moral sedeti v bližini dveh »prost ako v" — in toliko je j kričal, da je moral gostilničar od • I praviti iz sobe ona dva pri prosta Tolminča. Tolminskim gospodom se je I grdo   zdelo, da je sodrug Ferfolja tako —
—  velik gospod, da mu smrdita priprosta j a poštena in dostojna moža! Tako je njegovo mokraštvo!"                                                     J
Dostavek uredništva. — Naj do- I stavimo še interesantno sličico o demokraštvu J
—  dr. Turne.                                                   j L. 1899. je dr. Turna na vso silo hotel
kupiti za denar »Goriške ljudske posojilnice" hišo ravno   nasproti (kjer je Mazzoli), — da
se tam namosti-------slovenski kazino,
t. j. še  bolj  elitno in  fino   društvo nego je čitalnica. Dr. Turna je namreč prav brez-obzirno, kakor on sploh zna, zabavljal na Či- | talnico, da i maj o v njo pristop ljudje, j ki tje ne spadajo. Imenoval je celo vrsto takih meščanov, ki po Tumovem mnenju niso bili   vredni,   da  so   bili   sprejeti v Čitalnico. — Zato je hotel imeti dr. Turna društvo, ki bo bolj strogo v sprejemanju članov.   Ako bi  povedali imena nekaterih takih J članov Čitalnice, ki po Tumovih nazorih niso bili   vredni te — »časti", — tedaj   bi   se moral krohotati ves svet. -- In vendar je dr. Turna danes — socijalni demokrati!
Še nekaj!
Ko se je imel zidati Trgovski Dom, | se   je   dr. Turna   skregal   s celim   odborom. I Zakaj ?   Ker   dr. Turna  je   hotel   zgraditi   v i Trgovskem  domu  le jedno  manjšo   dvorano,   ki  bi  po  luksusu prekosila j vse svoje vrstnice. Hotel je imeti uekaj skrajno finega in ukusnega — za slovensko inteligenco, za mase pa naj se dobi polagoma  kaj drugega. — Ker i so   bili vsi  ostali  člani  odbora   proti Turno- i vemu   predlogu,  je   dr. Turna zbežal in odstopil.                                                     j
In danes je  dr. Turna — socijalni de- , mokrat!   Največji  buržoa — demokrat! Sme-jajte se!                                                          I
Volitve * Jrpsko-obrtno zbornico"  so pred j
durmi. Volilni imeniki   so razpoloženi, — ali i varujejo jih kakor največji zaklad, da bi kedo j ne  prišel   do — škandaloznih  nasilstev, katera so si  dovolili  tisti gospodje, ki se boje za svoje neomejeno gospodstvo. — Kolikor je bi'o mogoče   izvohati,  so v slovenskih krajih izpuščeni premnogi volilci; druge so potiskali j v take volilne razrede, kjer bi bili manj nevarni. — Od  naše  strani se je storilo zdaj vse,   kar  je  mogoče storiti.   Vidi  se pa, da bomo imeli trd boj z volilno sleparijo.            j
Dostavljamo   še, da je volilna komisija sklenila,   da  ima  biti vse — laško, torej J celo izkaznice, vročilnice itd. Škandal! — J
Naš goriški župan Bomblu je radi dogodkov na Dunaju hitro brzojavil na naučno mini- j sterstvo, na ministerskega predsednika in pa na laške dijake. Prav! — Mi imamo strašno radi Bombiga! Pa če bi pokazal kaj hitrosti in energije glede" preskrbe vode n. p. za meščane ter bi ne zapiral vode po hišah tako pogostoma, kakor sedaj, bi ga imeli še rajši, j Čemu kazati energijo in naglico le na izven Gorice, ko pa je doma za najnavadniše reči tako potrebna?                                                 J
Kaj so naredili obstrukclonlsti v goriškem deželnem Zboru?  — Izpostavili   so  veliki  nevar- I nosti občinsko upravo goriškega mesta iu deželno  upravo,  kateri že tako trpita, ker sta v nesposobuih rokah. Proti koncu leta se napravi pvoračun za nastopno leto; proračun za j goriško mesto je izpostavljen izza nekaj dnij. J Tam se navaja dohodke  in  troške ter proračuna  pokritje  primanjkljaja   z   dokladarai. Davščine v Gorici, ki je mesto s svojim lastnim statutom, in za deželo se morejo pobirati '
le z deželnim zakonom, ki dobi najvišje po-' trjenje. Seveda v to svrho je treba deželnega zbora. V nujnem slučaju seveda se more (ako na pr. deželni zbor ni bil sklican) predložiti v potrditev proračun goriškega mesta in pro-vizorij za deželo, ali deželni odbor mora v tem pogledu napraviti pravno vel ju ven sklep. Tega pa ne more storiti naš deželni odbor, ker je nepostaven. Ta deželni odbor nemore skleniti nič postavnega. Zato je potreba, da prioV-deželffše do konca leta do postavnega deželnega odbora, če ne nastane s 1. januvarjem 1909. e x=l e x stanje na Goriškem. Ker ni proračuna, ni pravice za inkaso davkov ; če hočejo davkoplačevalci plačati prostovoljno, prav, ali siliti jih ne more nihče. To stanje traja, dokler ni veljavnega sklepa deželnega zbora, oziroma odbora. Navadno da poznejša sankcija pravico za inkaso od J. ja-nuvarija naprej, ali to more veljati samo za doklade na indirektne davke ter za doklade na užitnino. Dežela ima za leto 1908. iz užitnine na vino, meso in pivo 772.000 K, goriški municipij pa 218.700 K. Za v s a k mesec zakasnitve potrjenja proračuna za nastopno leto risaira dežela torej najmanj 64000 E, goriška občina pa 18.000 K. — Nastane torej vprašanje: ali bo še divjala ob-strukcija po deželnem zboru?
Prišel |a — Me8lia S — Prejeli smo: Ko sem Čital v „ Edinosti" poročilo o »Javnem ljudskem shodu", na katerem je  novi tržaški
—  Mesija, ali po domače rečeno dr. Turna razkrival svoje demokratično srce, mi je prišel na misel sledeči dogodek: Leta 1901. se je vršilo veličastno slavje razvitja zastave našega pevskega društva „Kolo". Na to slav-nost so prišli med drugimi tudi goriški bratje. Kakor skrbni predsednik »Glasbenega in pevskega društva" je prišel tudi gosp. — par-don : sodrug dr. Tuma že 8 dni pred slav-nostjo v Trst, da se prepriča, bo li prostor, kjer se ima vršiti slavnost — dostojen njega d.ra Turne in njegovih tedanjih pevcev. Spro-voli smo tedanjega g o s poda Tuino na vrt k Sv. Jakobu, kjer se je imela vršiti slavnost. „Kaj na to grobljonaj jaz privedeni našo gospodo?!" — je vskliknil ta »skromni" mož, demokrat in prijatelj revnega delavstva! Spremljevalca sva imela težak posel, predno sva današnjega sodruga pregovorila, da nama je obljubil privesti goriško gospodo na našo »grobljo!" Obljubila sva, da bo vsa „grob!ja" na dan slavnosti pokrita in ves vrt lepo vravnan!
Mi smo se s tedanjim aristokratskim doktorjem le šalili in ko smo povedali drugim o nastopu d.ra Tume — ni biio konca smeha in dovtipov!
Na dan slavnosti, ki je bila ena najve-čib, kar smo jih priredili tržaški Slovenci — je gosp. doktorja posetil tudi pisec teh vrstic in ga ironično vprašal: »No, gosp. doktor! Kaj se Vam zdi V Smo H dovolj dekorirali našo »grobljo?!" Vrt in vsa okolica sta bila namreč tako natlačena, da se ni videlo ni pedi zemlje, a današnji Mesija je rakel: „Vi ste hudiči! Mi imamo res inteligenco, a Vi imate za seboj maso!!".
Iu to je bilo edino pametno rečeno! Iz teh vrstic je torej razvidno dvoje. Prvo, da je bil dr. Tuma pred 7 leti  velik  aristokrat
—  kukoršnjih nimamo med našimi tržaškim' doktorji, in drugo, da dr. Tuma ne pozna Trsta in njegovih razmer! Kedor ne pozna razmer, naj se prej uči in šele, ko se je nekaj naučil — naj sodi!
» Edinost".
Socljalna denuKrailčna stranka v Trstu   poka
—  Ta stranka je imela pred kratkim shod, na katerem se je. pokazalo, daje ta s t r ankav razsulu. Prvi je tožil državni poslanec Pit to ni, ki je sporočil med drugim, da bo moral »Lavoratore" prenehati izhajati. Stranka je v polni desorganizaciji, sodrugi so izgubili zaupanje, pričkajo se med seboj, iako da je vsa stranka pri kraju. Pit-toni je naznanil, da je odstopil od vodstva lista nLavoratore" ter izstopil iz strankinega izvrševalnega odbora; objednem stavi stranki svoj mandat na razpolaganje. Državni poslanec Oliva je rekel, da bo sledil Pittoniju.
Tako je s socijalno-demokraticno stranko v Trstu. Sedaj pa prihaja dr. Tuma ter hoče pri nas začeti s tako stranko, ki se niti v Trstu ne more vzdržati.
Dr. Tuma sicer to ve, ali on hoče napraviti zmešnjave na Goriškem. On se kaže dobrega našemu ljudstvu, v resnici pa mu hoče škodovati z zmešnjavami. Kdor bi sledil  dr. Turni,  bi deM   sam proti svojim
koristim.   Zatorej  le daleč proč od mešalca dr. Tume!
' Ustrelil se Je v srco vojak Jakob Napot-nik pri tuk. domobranskem polk«, doma iz Slovenjegagradca na Štajerskem; baje iz strahu pred kaznijo. — Ustrelil se je v prsi vojak 47. pešpolka Emil Ferš iz Maribora; umirajočega so prenesli v bolnišnico.
Veteransko društvo za Geriško-Gradlščansko vabi
na proslavo cesarjevega jubileja k slavnostnemu zborovanju v nedeljo 29. t. m. ob 5. uri pop. v ulici Municipijski št. 2. — v nemškem jeziku. Koliko nemških veteranov bo navzočih ? Koliko laških? ! — Ali je za Slovence res le nemščina zveličalna?! Pod VOZ je prišel 11-letni Filip Ferfolja iz Mirna. Dečka so pripeljali takoj v Gorico k usmiljenim bratom, ali par minut na to je umrl vsled notranjih poškodeb.
Politični pregled.
Zbllžanje jugoslovanskih klubov — z Dunaja poročajo: V »Slovenskem klubu" je bil včeraj sprejet dr. Šusteršičev predlog, da se klub principielno izreče za skupno delo obeh jugoslovanskih klubov. Popoldne se vrše obravnav j z „Jugoslovansko zvezo" in je upati, da se že tekom poldneva doseže skupnost.
Radikalni češki državni poslanci so sklenili,
da bodo v parlamentu glasovali proti aueksiji liosne in Hercegovine ter da stopijo v opozicijo nasproti Bienerthovemu ministerstvu.
Srbija. — Srbija je kupila 20.000 Mau-serjevih pušk ter 30 milijonov patron.
Prepoved Izvažanja konj v Srbijo. — Baje izide v kratkem uradna odredba, da je prepovedano izvažati konje v Srbijo.
Razne vesti.
Laški VJSOkOŠOlCl so izzvali boj na dunajskem vseučilišču. Prišli so tje izzivat. Nemški burši so navalili na nje in v pretepu so laški visokošolci streljali iz revolverjev, kakih 20 strelov je bilo oddanih. Revolverskt atentat naj bo argument za najvišje kulturno torišče.
—  Čudno, da so se vplivni nemški listi postavili na stran revolverskih visokošolcev ter zahtevajo laško vseučilišče v Trstu. Ali naj dosežejo Lahi svoj namen z revolverji? — Ranjenih je več laških študentov, par njih naznanjenih sodni oblasti radi strelov iz revolverja. — Ob tej priliki stopa nam zopet živo pred oči zahteva po slovenskem vseučilišču v Ljub-Ij ani!
Po Italiji je bilo več shodov in demonstracij proti vladi in Avstriji radi dogodkov med laškimi in nemškimi  dijaki na Duaaju.
6enera!ma]or Eckhardt-Francesconi v Trstu umrl.
—  Novoimenovanega poveljnika 55. pešbri-gade GM. Friderika Eckhardt-Francesconi pl. Tiefenfeld, ki je bival še le nekoliko tednov v našem mestu, je, v torek malo po i. uri zadela kap, da je bil takoj mrtev. General-major Eckhardtje obedoval v hotelu »Volpich", in se je po obedu podal v kavarno hotela. Šel je na stranišče in ker ga dolgo časa ni bilo nazaj, so trkali na vrata. Ker pa niso dobili nobenega odgovora, so s silo odprli vrata in našli brigadirja na tleh mrtvega.
Razžalll državnega tankcljsnarja na obravnavi.
—  Elektrot8knik Ivan Fušar, star 18 let, iz Trsta, je bil aretiran med obravnavo pred okrajnim sodiščem v Trstu, ker je državno-pravnega funkcijonarja razžalil z epitetom „Genia" (druhal). Sprejeli so ga na zapisnik in potem spustili na svobodo.
Vrtinec. — Iz Newjorka poročajo, da je vrtinec v severozapadnem Arkansasu poškodoval več mest, mnogo oseb je ranjenih in mrtvih.
Pred poroto v Trstu je bila obsojena radi goljufije 31-letna šivilja M. Sardoč na 7 mesecev ječe.
Paralelka na sloveaski pripravljalnici v Trstu, in sicer v prvenfrazredu, je dovoljena.
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejše inscriranjo za trgovce in obrtnike.
Koliko jo manjših trgovcov in obrtnikov v Gorici, katerih na dcSol! (in celo v mestu) nihčo ne pozna, ker nikjer ne inaorira;^. Skoda ni majhna.
Prnifa sp hita v ko^ Je b,la 3& let t^ovina
b • uud ac maa z mešanim blagom in pekarna. K hiši spada dvorišče, pralnica, velik vrt nasajen s trtami. Zadniih 5 let je bilo v hiši kon-sumno društvo. Proda se radi onemoglosti gospodarja po jako nizki ceni. — Natančneje se izve pri g. Ivanu Suttner, Via Ponte nuovo 44 v Gorici.
Namizna jabolka
fine kakovosti po 10'-—, 12-—, in 14'— kron za 100 kg razpošilja iz kolodvora v Litiji v vsaki množini po povzetju J. Razboršek v Šmartnem pri Litiji — Kranjsko. 5 kg jabolk z košarico in franko pošljem za K 2- —
Odlikovana pekarija in sladčičarna
Karol Drasčik
v Gorici na Kornu v (lastni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-
nejega peciva, torte, kolače za birmance
in"poroke, odlikovane velikonočne
pince itd.
Prodaja različna fina vina In likerja
na drobno ali v originalnih   butelkah
Priporoča se slavnemu občinstvu za ronogo-
brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po Jako zmernih eenah. "»•
Pozor!
Najnovejše plošče za gramofone
po 5 kron.
Jumbo orkester - Ljubljana.
Št. 58. — Naprej, koračnica Triglav,
„ f>9. — Sokolska Zrinskij
„  60. — Belgijska Hubert us
„ 61. - Banovci,
RokovnjaCi,  „ „  G2. — Pozdrav iz Ijufeljane, koračnica
Slovenska koračnica I.
„   63. -        „                „        II.
n       HI.
„ 6i. -- Pozdrav z Gorenjskega, I. valjček
»       n           ,         II-       -
„ 65. — Humoristična polka Pozdrav iz daljave
„  m. — Slovanska četvorka št. J, "2, :s
„    4, 5, 6
„  67. — Slovenski dom   I.
„    II.
„ 68. — Narodne pesmi I.
„  69. — Fantazija iz opere Amazonke I.
„  70. — Dvospev iz opere Zrinskij
Finale    „     „ „  71. — Domovina, pesem
Ksenija, Intennezzo
„  72. — Penso
Podoknica
Pesmi.
Poje J. Povhe, spevokomik slov. gledališča f Ljubljani.
Št. 73. — Mornar sem čil in mlad iz operete „Geisha" Kappi, pesem  iz operete ,.Geisha"
„ 74. — Tam iz Spanje, iz operete „Cigan baron"
Izbrišimo to! „  75. — 0 te ženske, iz operete rNeeak'
LjubljansLi postrešček, iz op. „Nečak"
„  76. — Imel sem ljube tri
Oj zlata vinska kaplja ti „  77. — En starček je živel (Deseti brat) Jos. Povhe Svinčeni vojak, dvospev iz operete „Mamsell Nitouche" Danilova Povhe
„ 78. — Sezidal seči si vinski hram,   \     _ ^ Podoknica, iz op. ,.Peharski hj^o-g plemiči"                              j &S5 > ^
„ 79. — Pevčeva prošnja                       ISf^^
Povsod me poznajo                     ^a«^
„ 80. - Ukazi!                                    L| »T
Kam ?                                      '       Ja
,  81. — Prišla bo spomlad, So pridem«    s jaz k'tebi po ao5                   >'~ g
Po gorah je ivje, če si jeznala?^
„ 82. — Škrjanček poje žvrgoli, Ha klopi (> >§ | sva sedela                             Q3FQ
Lahko noč, Rožmarin               '   N
„ 83. — Mladi vojaki                        >    u      ^ j
Ženski zbor, iz op. „Ama- i   .§_& ^ § I zonke"                             1-2.N "^S 3* I
„ 84. — Srečni Japan,  iz operete fouS >-«.S, I nGeishatt                               g "53 ~ ~
Po jezeru                             '   >§       >
„  85. — Martin Evpan                        (Izvaja A.
Rokovnjači, Moiol, Rajtguzen /Verovšek „ 86. — Legjonari, Boštjan Jež   A. Verovšek
„       Barbka Jež   Danilova
„  87. — Oblolki TonCek (Rokovnjači) .       .
Protestni stod proti podra-     «.«2
ženju piva                           l "S" g
„ 88. - Deseti brat, Dolef                    j |°
,       , Gostilniška scena /     <
Vse zgorajcavedene plošče se dobi v knjigarni
ft. Gabšček v »Trgovskem Domu".
Ugodna prilika!
V soboto 28. t. m. se proda v   Solkanu   št.    26   na   javni
dražbi  dobro ohranjena kočija.
Anton Pafatzky v Gorici.
Na sredi RaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupevalšče olrnhorSkega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarniee, kadilce in popotnik
Najboljše šivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojašs in šmljmfa.
SvotliiJIce. — Božn! venci. -   Mnšse knjižice.
tišna obuvala za yss letne čase.
Posebnost:
Semena za leleiifa^e, trava in detelje.
Najbolje   oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce p_o sejmih in trgih
Ha izvoznem trgu.              Ha izvoznem trgu.
Prvikrat v Gorici.
Piincezinja Aneta, umetnica brez j"ok i» IlOCj izvaja različne umetnosti s čudovito spretnostjo. Prineezinja Aneta je rojena v Kairu 25. julija l. 1890. - brez rok in nog. Zdravniška spričevala o tem čudežu narave so  na  razpolago.
Predstaua usak dan od 3. ure popoldne do 9. zuečer.
VSTOPNINA:
1-sedež.......60 vinarjev j         Vojaki - prostakl   in   otroci
Galerija                     20       "        | P°d 10 let Pečajo le polovico.
Za mnogobrojen obisk se priporočajo
Aneta in stariši.
Prua goriška touarna
umetnih ognjeu
s strojnim obratom izdeluje: rakete,
bengalične   ognje,  rimske   sueče,
kolesa itd. itd.
posebnost: papirnati topiči
Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 - 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm
=== 100 x 150 z monogramom. ==
ferd. FTIakuc
pooblaščen in priznan pirotehnik
Gorica, tekališče Frana jos. 34.
Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske palače.
m. Horuat
klobučar v Gorici, Gosposka ulica št. 12.
Edina   izdeloval trica   raznovrstnih   čepic za društva.
Znana tvrdba h čevljarska delavnica
Jos, Baciancig
Gjiica, Jos, Verdijevo ieM 25} nasproti ljudskega vrta
ima veliko zalogo moških, ženskih ii, otroških čevljev, najrazličnejše vrste ii, kakovosti. — lTsnjate čevlje lastnejr.i izdelka. Za sedanjo sezono ima na iz bero lepe suknene čevlje za doma v. za   ven,   podložene   s   kožuhovino   ;>l,
pa z volnino. Kar se lin;   kakovosti   blaga   in   nizki T cen, se   ne   boji   nikake   konkurence. Curdka ustanouljena I. 1873.
Salon Central
Posebnost
.čepice za Mlotarje, Grand Elektro Bioskop
Velika izber raznovrstnih klobukov (lene zmerne blago prve vrste.
TrLoV5ko-obrtqa zadruga tf Gorici
reglstrovana aa<3rog-0 a ecnesojenim }aToetvom
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Goric!« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni B3j! dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obreatovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalc* določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojiia enkrat za vselej, mesto uradnine ll%% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'a*, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Djleži ao dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vBa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primoreo«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
GORICA.
GORICA.
GOF
Narodno podjetje.
Hotel „Pri Zlatem Jelenu"
V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1-20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Ceno jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Piazza Ginnastica - Corso Gius. Verdi • Via della Ginnastica
! Internacijonalno gledišče živečih,
govorečih,   pojočih   in   igrajoči h
podob.
6. Senzacijonelru vspored : (Od 25. do 28. novembra.)
Smehljajoča ljubezen, (llumorističnc slike.) — Kut bek. (Interesantni posnetki po naravi.) — Protivnn vkročenjc.   (Komična  pripovest.)  — Mladi gozdni
tat. (Draniatskiigrokaz v krasnih slikali.).....Kaki
je bil ozdravljen princ King. (Smešne barvan slike v mnogih oddelkih.) — Kdor ne pride ud pravem času. (Jako komično slike. Smešno.)
Predstave:
ob delavnikih 2 veliki predstavi ab '/„7. in 8. un zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob '/311. uri pred p in pop, ob 2, 3, 4, 5, 6, 7. in 8. uri. Ob sredah in s i botah ob 5. uri predstava s posebnim programom z.t otroke in dijake, kjer plača vsak otrok le 20 vin, v ______________kateremkoli prostoru.____________
Dsaka predstaua traja čez 1 uro!
Vsako sredo in nedeljo popolnoma nov vspored
•                                                                 a
\  Andrej Fajt  j
f pekovski mojster 3
S        v Gorici Cnrso Frane. Olvs. št. t       i
m --------   Filijalka v Dornbsrp.   —— o
S     Sprejema naročila vsakovrstnega B J peciva,  tudi   naj*finejega,  za nove g
•  maše   in   godove,   kolače   za   bir- s 3 mance,  poroke   itd.   Vsa  naročila %
•   izvršuje točno in natančno po želji g
•   naročnikov.                                     «
•     Ima tudi na prodaj različne moke, •
!fino  pecivo,  fina   vina in   likerje 3 « po zmernih cenah.                          |
2»  v oliko   noč   priporoča   gorfAko plnce, potico Itd.
Poprava ;b frogus^jska taloga dvokoles in Si ralnih strojev pri
BATJBJI
Gorica Jia Duomo 3—4.
Prodaja tudi na mesečne obroke.
leniki fFanko.
Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem.