Posamezna štev. 40 vin. Slev. 214. PoStnina -v S«*1 ■ pavšallrana. v Ljubljani, v četrtek, dne 18. septembra m. »SLOVCNEC« velja p« pošti na tis strani Jugoslavije in v LJubljani: sa oelo leto naprej.. K 84*— ■a pol leta „ .. „ 42-— n oetrt leta « .. „ 21-— sa en nesee n •. n 7*— Ka tnosemetvo celoletno K05-— ea Sobotna Izdaja: b Za oelo leto.....K 15'— se inoramstvo.., , H 20 — Leto XLViL —nn ------- — Enostolpna petttvnta (M am široka k 3 mm ftMki aH prostor) u enkrat ... p« K tU uradni razglasi . 90 K 1-80 Pri naročita nad 10 ol^ev poput NajnumlM oglu 59/9 ml«- Poslano: sem Enostolpna petltvrsta K Stiskala vsak du li iztiaja vaak du lirramtl ponedeljek la du po prauura. eb (k art iMnl mr Uredništvo le v Kopitarjevi aUot itev. 6/m. Bokopisl ee ne vračajo; nefrankirana pisma ao u sprejemajo. Uredn. telet. itv. BO. oprava, itv. 828. Političen list za slovenski narod. Uprava J« v Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske It. 650 sa naročnino In it. 349 ra oglase, svstr. In čeike 24.797, ogr. 2(^511, boan.-hero, 7583. Kongres socialne demokracije in Slooenci. iV Trstu se je vršil 14. t. m. izredni občni zbor socijalne demokracije »Venezie Giulie«. Osnovni problem, ki so ga imeli rešiti odposlanci primorskih pokrajin na teu kongresu, je bila reorganizacija stranke. To vprašanje je postalo nujno, odkar je politični prevrat odrezal vse stike z ostalimi socialističnimi skupinami prejšnje monarhije in so primorske dežele postale reaj dejstveno del Italije. To zborovanje jc važno, ker nam nudi nele vpogled v miselni razvoj socialne demokracije na jugu, temveč tudi v način, kako hočejo ital. soc, demokratje urediti problem našega pleme-aa v kraljestvu. Kot zastopnik Slovencev ">e gostoval na zborovanju dr. Henrik Turna in je imel priliko, razjasniti stališče, ki ga zavzema slov. soc. demokracija napram italijanskemu imperializmu. Iz teh razlogov podajamo po tržaškem »Lavora-tore« obširneje poročilo. Sodr. Oliva otvori zborovanje in po odobritvi mandatov, razvija Tuntar načrt preureditve stranke in pravi med drugim: »V Avstriji je bila it. soc, stranka deljena v dva dela: skupina Trident in skupina Primorsko. Zadnja je bila zopet organizirana v tri dele: v italijanski, jugoslovanski in nemški del. Ker misli prestopiti cela stranka v soc. dem, stranko Italije, se bo organizirala odslej stranka le po deželah in krajih in ne moremo več pripustiti, da bi se vršila kakršnakoli delitev po narodnostih,« Odslej naprej bodo tedaj vsi Slovenci in Hrvati Primorske pravno lc člani italijanske soc. demokracije in bodo veljali v internaciona-li za italijanske socialiste. Tako stališče zavzema soc. demokracija nove Italije napram našemu plemenu v lastni stranki in niti ji ne pride na misel, da jc to na las podobno metodam italijan. javne uprave, ki namenoma prezira dejstvo, da žive na Primorskem poleg Italijanov tudi Jugoslovani. To ravnanje je vse prej kot socialistično. In ta stranka je stopila na tem zborovanju celo iz druge internacionale in se oriklopila tretji Leninovi. Toda ta stranka ni našla za težek po-fožaj našega naroda, ki trpi pod ital. imperializmom tudi drugače niti besedice. Mogoče pa je, da je ital. soc. demokracija tako zaposlena z razrednimi problemi, da ji manjka pravi vpogled in zmi-sel za narodnostna vprašanja. Tuma, kot voditelj slovenske soc. demokracije, ima v le piobleme boljši vpogled in zato poslu-šajmo, kako je on v tem življenskem vpra- LISTEK. Narodni „Križev pot" koroških Slovencev. Piše: Dr. Val. Rožič. (Dalje.) Prvi maj! Krasen dan je bil, a za nas silno žalosten. V Celovcu in Nem. Avstriji je bil to splošen državni, narodni praznik. V Celovcu so dopoldne zborovali na glavnem trgu pod okriljem nemškega zmaja ter hujskali, klicali in pozivali na poboj jMoti Slovencem-Jugoslovanom. Proti večeru smo zvedeli, da so ta dan aretirali in zaprli obe sestri župnika dr. Arnejca gospodični Kati in Fani iz Žnelca. Da so Nemci na konju, so nam pričale mnogoštevilne aretacije lajikov in duhovnikov. Drugi maj! Ob pol 10. uri dopoldne prideta dva žandarja, en stražmojster z asistenco v moje stanovanje s pozivom, naj grem z njima. Žandar je imel puško z nasajenim bajonetom, stražmojster pa »službeni« samokres. — Na moje vprašanje, na čegavo povelje me aretirata, ker sem itak od vladne policije konfiniran na domu, mi odgovori: na moje (namreč žan-darjevo) povelje! Jaz: to nc more biti, ker je to proti odločbam nemške vlade. Naj mi pokaže pismeni vladni ukaz, drugače ne grem z njima. Stražmojster: Za mene zadostuje, da sem žandar in vas žc žanju našega ljudstva nastopil na tem važnem zborovanju. »Lavoratore« od 15. septembri (štev. 4397) pravi: »Dr. Tuma izroča pozdrave slovenskih sodrugov. Izraža upanje, da nastopa topot zadnjič na zborovanju kot gest. (Slovenski socialisti niso še fcrmclno vstopili v ital. soc. demokracijo. Op. ur.) Prihodnjič se bo udeležil kongresa kot delegat, kajti slovenski so-drugi bodo imeli v prihodnjih dneh zborovanje in bodo sklenili, da spojijo svoje organizacije z italijanskimi. »Za nas Slovence — je izjavil — je Venezia Giulia zemljepisna, gospodarsko in tudi narodna enota, kljub etničnim razlikam. (Živahno ploskanje).« Tako slove uradno poročilo v »Lavoratore«. Vse, kar je znal povedati dr. Tuma je tedaj to, da so tudi Slovenci kakor italijanska vlada prepričanja, da je »Venezia Giulia« pravzaprav narodnostno enotna dežela in da spadajo Slovenci neločljivo v italijansko nacionalno telo. O nesramnem nasilju, ki ga izvršuje dan za dnem italijanski militarizem na našem ljudstvu, o samodločbi malih in velikih narodov, o kapitalističnem izkoriščanju našega brezpravnega slov, ljudstva po ital. buržoaziji, o tem niti besede. Mož, ki bi vedel, kaj je njegova dolžnost, bi postavil lahko celo ital. soc. stranko na stran našega ljudstva. In njegov list »Naprej« se je še drznil napisati o S. L. S. stavek: »Kaj nas briga Reka, kaj nas brigajo zasedeni kraji, slovenski klerikalci itak sistematično bojkotirajo vsako delo na tem polju — kaj njim mari za pol milijona Slovencev!« Kako stoji s to zadevo naj vpraša raje svoje sodruge na Primorskem in svojega voditelja dr. Turno. —r: Poverjeništvo za socialno skrb je izdelalo načrt državnega zakona o omejitvi alkoholizma. V naslednjem podajemo najvažnejše določbe obširnega načrta in nanj nanašajočega se motivačnega poročila: Potreba po izčrpni moderni postavi proti alkoholizmu je evidentna. Dosedaj se je država v boju proti alkoholizmu omejevala le na posamezne policijske in obrtne določbe več ali manj splošnega značaja, izrecne protialkoholne postave pa nismo imeli. Da pa dosedanje določbe, ki naj bi alkoholizem omejile, niti zdaleka ne zadoščajo, dokazuje najbolje dejstvo, da se je alkoholizem kljub privatnemu, zlasti v zadnjih letih pred vojsko zelo intenzivne- lahko aretiram. Jaz na to: to ni res. Tudi jaz sem poročnik in vas torej po vašem prepričanju tem lažje aretiram. Nato pravi: Na ukaz deželne vlade pojdite z menoj v jezuitsko vojašnico. Jaz: Zakaj pa v jezuitsko vojašnico, saj lam ni deželne vlade. On nato: Na ukaz dež. vojaškega poveljnika vas aretiram, če treba s silo kakor vidite in vas odvedeni v jezuitsko vojašnico. Jaz na to protestiram in pravim, da sc lc sili uklonim ter grem z njima. — Vzeli nisem smel ničesar s seboj ter moral iti takoj z njima v garnizijski zapor! — Gnala sla me po javnih ulicah kot kakega največjega hudoleca, eden s puško in nasajenim bajonetom, drugi z velikim samokresom. Kaj sem mislil tedaj, ne vem več. Nisem mogel sam sebi verjeti, ali jc to neumestna grda šala ali gola, žalostna resnica. Začel sem hoditi prvo postajo narodnega križevega pota. 2. V jezuitski vojašnici — v garnizijskem zaporu! V vojašnici sta me oddala voj. polic, pisarni v roke častniškega namestnika Pichlerja, katerega so pozneje čez dober mesec dni napravili baje Jugoslovani za častnika ter ga menda sprejeli v svojo sredo. — Tu sem žc našel lepo družbo: dr. Pirnata, gospodično Grančr.ikovo ter Polanjkotovcga brata in njegovo soprogo. Kmalu nato prižene še gospoda Fer-juntiča starejšega in n;!. egn. Tudi trgovca t?. Antona Ren'- !>• vca Pirca. tr- mu protialkoholnemu delovanju raznih društev in organizacij tako močno razpa-sel, da ga more streti edino le moč zakona, Treba je torej postave, ki bi vsebovala vse določbe, segajoče na protialko-holno polje. Načrt obsega poleg prehodnih sklepnih določb 4 poglavja: 1. Splošne določbe zoper alkoholizem. II. Obrtne določbe. III. Določba o protialkoholnem pouku in propagandi ter o skrbi za alkoholike in člane njihovih družin, IV. Kazenske določbe. Jako važne in večinoma nove so »splošne določbe«, vsled česar jih skoro v celoti podajemo: POGLAVJE I. Splošne določbe zoper alkoholizem. § 1. Kdor je vsled svoje pijanosti na javnem kraju oziroma v javnih prostorih drugim v spodtiko ali pohujšanje, se kaznuje. 2. Na splošno ie prepovedano: a) dajati otrokom, ki še niso dopolnili 14, leta, alkoholne pijače, zlasti žganja, navajati jih nanje ter jih jemati s seboj v gostilne, kjer se točijo alkoholne pijače; b) dajati mladostnim osebam, ki še niso dopolnile 17. leta, alkoholne pijače v toliki meri, da se vpijanijo; c) dajati, vsiljevati ali ponovno ponujati alkoholno pijačo že vpijanjenemu človeku; d) na javnih krajih ali v javnih prostorih za stavo čez mero piti ali v ta nameri staviti. § 3. Železničarjem je prepovedano neposredno pred nastopom in med opravljanjem prometne službe piti alkoholne pijače, izvzemši kadar so vsled pomanjkanja vode ali drugih brezalkoholnih pijač k temu prisiljeni, da si pogasijo žejo. Isto velja o šoferjih ter uslužbencih pri strojnih obratih, kolikor je njihova služba združena z nevarnostjo za druge. Gospodarji in delodajalci nc smejo dajati svojim uslužbencem žganja. § 4. Mladostne osebe, ki še niso dopolnile 17. leta, smejo obiskovati gostilne in kavarne ter javne prostore sploh, kjer se točijo alkoholne pijače, le v spremstvu staršev, varuhov in bližnjih sorodnikov. § 6. Pivski dolgovi za alkoholne pijače so neiztirljivi, kolikor upnik ne dokaže, da je dal treznemu gostu oziroma odjemalcu alkoholno pijačo v zmerni množini in dobri veri, da jo bo ta plačal pred odhodom iz gostilne oziroma kavarne. govca Blažona so začasno prignali tja. Častn. namestnik Pichler sc je obnašal korektno napram nam ter rekel, da smo zaprti zato, ker so bili tudi Nemci v Vcli-kovcu po več mesecev ponedolžnem zaprti in šele danes jih je osvobodilo nemško vojaštvo iz jugoslovanskega zapora v Velikovcu. — Opoldne nas je Pichler na svojo roko v spremstvu »častne« straže — žendarja — spustil domov — po braš-no za nadaljne postaje križevega pota. Ta čas sem porabil za to, da sem spisal odločen protest na deželnega vojaškega poveljnika proti moji neutemeljeni, samovoljni aretaciji moje osebe. Kosilo mi seveda ni dišalo; vzel sem majhen ročni kovček z najpotrebnejšimi rečmi ter šel pod varstvom »hudobnega« nemškega angeljčka z eno »repetavko« nazaj v luknjo. — Slovo jc bilo bridko... Za koliko časa, kam in kedaj se vrnem? Vse negotovo kot bodočnost naše mlade države! Zvečer nas niso pustili več domov. — Zaprli so naju z dr. Pirr.atom v neko zares čisto ušivo garnizijsko »kcho«, kjer je bilo žc okoli 40 romarjev križevega pota, samih zavednih narodnjakov iz Spodnjega Roža, med njimi nekaj starčkov, skoro 70-letnih mož! Razveselili smo se drug drugega, saj smo si bili stari znanci s trnjevega narodnega popotovanja, Vsak jc bil ves potrt, a obenem vesel, ves v dvomih in ugibanjih, kaj bo z nami. Tolažili smo skoro celo noč drug drugega in upali na boljše čase. Tako nam je bila minula orva noč, v stra- Ako pivec ob' postanku dolga za alkoholne pijače še ni poravnal prejšnjega dolga iste vrste, je novi dolg brezpogojno neiz-tirljiv. Pri neiztirljivih pivskih dolgovih jc izključena tudi kompenzacija s tirjatvami dolžnika. Zastavne in poroštvene pogodbe, ki naj bi take dolgove podkrepile in varovale, so neveljavne. § 7. Občinska pisarna se nc sme nahajati v hiši, kjer je gostilna. Gostilničar sme biti župan lc s privoljenjem političnega oblastva JI. instancc. Zaradi preglednosti navajamo takoj tu tudi najvažnejše kazenske predpise, ki odgovarjajo določilom 1, poglavja. § 38. Prestopke v smislu § 1., 2., lit. d in 3 kaznujejo policijske oblasti z globo do 500 K oziroma z zaporom do 14 dni. Enako se kaznujejo vsled prestopkov zoper določbo § 2„ lit. a), b) in c): a) starši in varuhi, ki navajajo svojega šene 14 let starega otroka oziroma varovanca k pitju alkoholnih pijač, mu dajejo žganje ali ga jemljejo s seboj v gostilno, kjer se točijo alkoholne pijače; b) vsakdo, ki da tujemu očividno še ne 14 let staremu otroku alkoholno pijačo ali ga vzame s seboj v gostilno, kjer se točijo alkoholne pijače; c) vsakdo, ki da na javnem kraju ali v javnem prostoru očividno šc nc 17 let stari osebi alkoholno pijačo v toliki meri, da je pijan. Če se prestopki zoper določbe § 2,, lit, a) b) in c) zagrešijo z žganjem, se kaznujejo z globo od 200 do 1000 K ali z zaporom 1 do 4 tednov. § 39. Kazen za prestopke po § 1 in 2, kolikor ne gre tu za prodajalce alkoholnih pijač na drobno, in njih uslužbence (§ 50., odst. 1, 2), sc mora tem višje odmeriti, čim višje socijalno stopinjo zavzema krivec. Policijsko oblastvo I. instance sme v teh slučajih tudi odredili, da sc razsodba objavi v krajevnih listih. § 40. Kdor jc bil tekom 1 leta radi prestopkov po § 1 že dvakrat kaznovan, mu sme policijska oblast I. instance v tretjem slučaju poleg kazni prepovedati za dobo do 1 leta obisk gostiln in kavarn, kjer se točijo alkoholne pijače v domačem kraju ali bližnji okolici. Pri mladostnih osebah se ta prepoved mora odrediti, enako tudi če je bil krivec tekom zadnjih 2 let več kot petkrat radi pijanosti kaznovan, ali če jc nevarnost, da bi njegova družina vsled njegovega popivanja trpela pomanjkanje ali da bi obubožala. Prestopki zoper to prepoved sc kaznujejo z globo od 200 do 1000 K oziroma z zaporom 1 do 4 tednov. hu in trepetu, seveda brez spanja. Kdor jc bil že v garnizijskem zaporu, jaz sem bil to pot prvič in upam, tudi zadnjič, oni žc ve, kako izgleda. Gosto, močno zamrežena okna, vrata dvakrat trdno zaprta, pred vrati straža s puško, v zaporu ne klopi, ne stola, ne mize, samo gola, ušiva tla, polna mrčesa in nalezljive golazni, v kotu dve posodi za silo in potrebo. Dušeč zrak, temna noč, še temnejša bodočnost, so b.'li naši neprijetni tovariši-- 3. Na sramotnem odru. Javen sramotilen sprevod in odhod iz Celovca — v špital Tretji maj, sobota! Dopoldne brez za-jutreka — tudi črne kave ni bilo. Obiski so bili prepovedani. Zvedeli smo, da od-idemo ob pol 12. uri na kolodvor, da se peljemo v Špital. Mrzla polt nas jc obšla pri teh mislih. Torej iz Celovca — našega Celovca — ven! — Dopoldne kosilo: kislo zelje iin košček gnile klobase »braun-švajgercc«. Žlic nismo imeli, — jedli smo kakor Adam in Eva, ki menda ludi še nista poznala žlic in vilic. — Po kosilu nastop: okrog tristo civilistov — možkih in žensk, — so nagnali na prostorno dvorišče jezuitske vojašnice. Sami preizkušeni narodni bojevniki, žene, fantje in dekleta! Tristo! Seme izkrvavelega naroda! Poleg nas okrog 200 vojnih ujetnikov — jugoslovanskih vojakov — prvoborileljev na koroški fronti! — Za stražo in spremstvo !»o nam dali: ukrog petdeset močno oboroženih /ieridurjev — s samokresi, naba-saninii puškami in nasajenimi bajoneti! Stran Z SLOVENEC. da. t*. sepfem&ra 1919. Stev. 214. S 42. Kdor se pregreši zoper določbe § 1 tako, da sc v smislu § 40 mora kaznovati s prepovedjo obiskovati gostilne in kavarne, v katerih se točijo alkoholne pijače, izgubi za dobo te kazni aktivno in pasivno volilno pravico v javnopravne za-stopc, kakor tudi pravico upravljati državljanske funkcije, za katere se zahteva popolna državljanska čast*) (va-ruštvo, strokovno izvedenstvo itd. K temu paragrafu pravi motivačno poročilo sledeče: Izguba pasivne volilne pravice v javnopravne zastope, ter izguba sposobnosti opravljati državljanske funkcije, za katere se nhteva popolna državljanska čast, je Utemeljena v dejstvu, da alkoholu vdane (»sebe brez dvoma niso v polni meri sposobne opravljati posle, za katere se zahtevajo posebne intelektualne in moralne zmo{no6ti. Vsled tega takim osebam označenih mest v javnem interesu ni mogoče poveriti. Izguba aktivne volilne pravice se mora smatrati kot primerna kazen Za nemoralna dejanja, med katera se pijančevanje upravičeno prišteva. Pričakovati se more, da bo ravno ta kazen posta-ivila pijanost pri vseh ljudeh v tisto luč, v kateri jo gledajo sedaj žal le trezni in moralno neoporečni ljudje. Sicer pa so osebe, ki se morajo po § 42 kaznovati z omenjeno prepovedjo po alkoholu tako zastrupljene, da brez dvoma niso zmožne vr-Siti volilne dolžnosti s primerno resnostjo tn primernim pomislekom ki je za to potreben. § 43. Za alkoholu vdane osebe, ki se fiaznujejo po § 40 sme policijska oblast I. instance iz lastnega nagiba ali na predlog njihovega zakonskega druga, oziroma bližnjih sorodnikov zahtevati pri pristojni sod-rtijski oblasti, da sc oddajo v zdravišče alkoholikov, oziroma če preti krivčevi družini vsled njegovega popivanja nevarnost pomanjkanja ali obubožanja, da se omejeno ali popolnoma prekliče, oziroma, da se mu postavi pomočnik ali skrbnik. Isto sme pod enakimi pogoji zahtevati tudi državni pravdnik pri oesbah, ki so bile ponovno kaznovane radi deliktov zagrešenih v pijanosti. V navedenih slučajih sme tudi pomočnik ali skrbnik zahtevati, da se njegov varovanec odda v zdravišče za alkoholike. § 46. Pri kaznjivih dejanjih, ki jih zagrešijo v izvrševanju svoje službe (§3) železničarji. šoferji m uslužbenci pri strojnih obratih, ter se ne kaznujejo po tem zakonu, se pijanost smatra kot obtežilna okol-nost. Motivačno poročilo pripominja k temu: Določba § 46 je utemeljena v dejstvu, da se že po dosedanjih kazenskih določilih kaznuje vsakdo, ki bližnjega lahkomiselno poškoduje ali ga spravi v nevarnost fn. pr. § 335 avstr. kaz. zak.). Ako se smatra pijanost pri prestopkih zagrešenih v prometni službi ali v službi šoferjev ter uslužbencev pri strojnih obratih kot olajševalna, nasprotuje to brez dvoma omenjenemu splošnemu kazenskemu načelu. Kakor je n. pr. železniška uprava odgovorna za škodo, ki izvira iz naravne neizogibne nevarnosti, združeno z njenim obratom, prav tako je logično tn edino pravilno, če se zahteva od uslžubenca pri obratu, ki je združen z nevarnostjo za druge, da opravlja svoj posel vestno in tako, da naravne kavzalne posledice njegovega ravnanja ne morejo ogrožati varnosti tretje osebe. Popolnoma pravilno je torej, če se zahteva od takih uslužbencev, da so med izvrševanjem svoje službe trezni in tudi da se med tem časom sploh zdržijo alkohola. Ta prepoved pa se more le tedaj dosledno izvesti, če se pijanost pri kaznjivih dejanjih v izvrševanju take službe ne smatra kot olajševalna okolnost, ker bi sicer okoliščina, da je uslužbenec prestopil prepoved uživati alkoholne pijače zmanjšala kaznjivost njegovega dejanja. S 48. Kdor bi se hotel določbam § 6 izogniti s tem, da bi sklenil z dolžnikom navidezno pogodbo, ali bi si dal napraviti posebno kupčijsko pogodbo, zlasti mejni-co, se kaznuje z globo od 200 do 1000 K. § 49. Kdor sklene z očividno vpijanje-no osebo pravno pogodbo, s katero je ve-doma oškoduje, mora poravnati škodo ter se kaznuje z globo določeno v § 48. Kdor sam vpijani drugo osebo z namenom, da bi sklenil z njo tako pogodbo, se poleg omenjene globe kaznuje z zaporom 1 do 4 tednov. fDalje.) *) Podčrtal poročevalec. Vaino za ose one, ki imajo svojce v amerikanski armadi! Že nekaj časa dobivajo ljudje, kojih sinovi ali sorodniki so se bojevali v vrstah Združenih Držav Ameriških, potrdila o njihovem zavarovanju ali police (Certifi-cate of Insurance), ki jih pošilja »Oddel. za zavarovanje za vojni riziko, od finančnega ministrstva (Burcau of War Risk Insuran-cc. Trcasurv DeoartmcnL .Washington. D. C., U. S. A.). Po navadi, vendar ne vedno, je priložen še listič, na katerem jc nekaj navodil. Ljudje, ki prejemajo le zavarovalne listine, sc povečini močno razburjajo v skrbeh za usodo dotičnika, delajo dolga pota in si napravljajo občutne stroške, da izvedo, kaj pomeni tista listina, pisana samo v angleškem jeziku. Drugi zopet so tako nerodni, dasi je kar neverjetno, kar se čuje, da prejeto vrednostno listino naravnost prezirajo, čeprav sc gre lahko za stotisočake! Stvar je sledeča: Sorodnik, ki je imenovan na polici, je v Ameriki stopil v vojsko Združenih Držav Ameriških, ki so — soditi po številkah poslanih polic (najvišja meni znana je okroglo 1,800.000!) — zavarovale vse svoje vojake za različne vsote (videl sem jih od pet do deset tisoč dolarjev), ki se iz-plačajjo v slučaju smrti ali v slučaju popolne invalidnosti v mesečnih obroikih po 46 dolarjev, pri zav. vsoti 8000 dol.; pri manjših manj (pri večjih več). Zavarovanec je določil enega svojcev, ki sc mu izplačaj zavarovalnina, in ti zadnji ljudje, po večini matere in žene, prejemajo zdaj potrdila o zavarovanju ali police. Da bi dotični padel ali umrl v vojski, ni bilo še nikjer rečeno; pač pa obsega priloženi listič sledeče, na kar opozarjamo vse, ki prejmejo take listine: »To zavarovalno potrdilo, polica, ali certifikat, se je izdalo v potrdilo, da se je zavarovancu priznala zavarovalnina v znesku, označenem na do-tičnem certifikatu (vseskozi je naveden 4. februarja 1918 kot začetek veljavnosti zavarovanja!). Listina (certifikat) je poslana vsaki osebi, v korist katere se je doti črnk zavaroval. Prosi se, da vsak prejemnik take listine obvesti zavarovanca , da je zavarovalno listino (certifikat resnično prejel. Ako pa bi bila kaka napaka v imenu, naj se vrne listina na zgoraj označeni naslov (ki je natančno zna-čen pod zaokroženo tiskanimi besedami na glavni strani Certificate of Insurance), obenem pa pošlje natančen, popolen, pravilen naslov, ozir. ime. Pri vsakem dopisu na dost, zavarovalni oddelek finančnega ministrstva se prosi, da se navede vedno številka zavarovalnega potrdila, ki je natisnjena s pisalnim strojem na dotičnem certifikatu kakor tudi na zalepki (kuverti). — K predzadnji točki (pravilnosti imena) bodi omenjeno: Mrs. pred naslovom (imenom) pomeni po amerikanski navadi »gospa«, naslov, ki ga dajejo tam vsaki poročeni ženski ali vdovi, seveda brez razlike stanu; Mr. pred imenom pa »gospod«, kakor ga tam dajejo vsakemu odraslemu moškemu; krstna imena so v teh listinah izražena v angleškem jeziku, kar seveda veljavnosti nič ne moti, n. pr. Louis pomeni'Alojzij, John Janez, Mary Marija, itd.; enako veljavnosti imena ne bo motilo, da na prejetih ameriških listinah imena nimajo strešic na c, s, z (— č, š, ž), ako se n. pr. ime glasi: Drčar, mesto Drčar, Golobic, mesto Golobič. Na drugi strani poslane zavarovalne listine ali police je oznanjeno: Zavarovanec more vsak čas iz-premeniti ime osebe, v korist katere se je zavaroval, ne da bi vprašal prvotno označeno osebo za dovoljenje. Zavarovalna vsota je neprenosna (aasignable) in nimajo do nje nikaki upniki ali dobrotniki (beneficiary) zavarovanega nobene pravice (za kake terjatve). Ako je zavarovani padel ali umrl v vojski, ali postal popolen invalid, se vsakdo, na kogar se dotična polica glasi, prosi, da piše naravnost na: Bureau of War Risk Insurance, Trea-sury Department; Washington, D. C.; U. S. A., da si zagotovi točno ureditev cclc zadeve (t. j. izplačilo zav. vsote). V zvezi z dokazilom za pravico do zavarovane vsote in nje izplača-njem ne bo nikdo imel nobenih stroškov, razen majhnega plačila notarjem. Nepotrebno je vprašati za svet ali si jemati na pomoč odvetnike, agente za to zavarovalnino (kakor bodo pač zakotni v Združ. Državah in brez dvoma tudi pri nas!), ali kake druge osebe, da si zagotovi ugodnosti le zavarovalne listine (t. j. da prejme zavarovalnino). — Žal ni nemogoče, da jc eden ali drugi teh zavarovancev padel ali drugače umrl v vojski za Združene Države. V tem slučaju bodo imeli ljudje še vse važnejših potov, da dobe izplačano zavarovalnino, ki bo znašala v naših kronah na stotisoče. Da sc ljudje opozore na važnost teh uradnih listin iz Amerike in da se — ne le po intencijali Združenih Držav, temveč tudi v korist lastne države! — obvarujejo izse-savanja pri teh potih (neka ženska n. pr. je morala plačati 100 kron samo za to, da jc približno izvedela, kaj tista listina pomeni in za to, da jo bo dotičnik poslal ameriškemu konzulatu na Reki!) in da se obvarujejo opeharjenja, h kateremu bodo visoke vsote pa nevednost ljudi naravnost izzivale gotove elemente, bi bilo več kot umestno, da vzame celo zadevo eden ali drugi oddelek naše vlade v svoje roke. J. M-K. mirovni posvet. LDU Pariz, 16. septembra. (Dun. KU) »Eclaire« javlja, da bi bili Lloyd George, Polk in Clemenceau pripravljeni, da puste vrhovni svet delovati še deset dni, potem pa za 14 dni odgoditi. LDU Pariz, 16. septembra. (Dun. KU) Kakor javlja »Eclaire« je došla vrhovnemu svetu vest, da bo nova jugoslovanska vlada pripravljena podpisati mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo. LDU Pariz, 16. septembra. (Dun. KU) Vrhovni svet je v svoji včerajšnji seji obravnaval vprašanje baltiških dežel in nevarnosti, da se tam naselijo Nemci. V reškem vprašanju sc vrhovni svet še ni odločil, sklepal pa je o popolni blokadi mesta. LDU Pariz, 16. septembra. (Dun. KU) Polkovnik House, ki je prišel sem iz Londona in postal zopet član ameriške mirovne delegacije, se je izrazil, da se predpriprave za zvezo narodov toliko časa ne bodo nadaljevale, dokler ameriški senat mirovne pogodbe ne sprejme, oziroma ne odkloni. LDU Pariz, 16. septembra. (Dun. KU) »Populaire« javlja iz Londona, da je glasom vesti angleškega časopisja vrhovni zavezniški svet sklenil, pridružiti se angleškemu naziranju glede Rusije, tedaj od-poklicati vse čete in pustiti, da Rusija o svoji usodi sama odloča. Angleško časopisje poudarja, da je bila prisotnost Lloyd Georgea v Parizu odločilna. LDU Pariz, 17. septembra. (Dun. KU) Agence Hava6 javlja: V današnji seji vrhovnega sveta se mirovna pogodba z Bolgarijo končnoveljavno ugotovi. Razna poroCila. Gauvain o reškem vprašanju. LDU Pari«, 10. septembra. (DunKU.) Gauvain se v uvodniku lista »Journal des Debats« v reškem vprašanju zavzema za Jugoslovane in veli, da ne zadostuje, povsod kričati, da je Reka vseskozi italijanska. To ]e treba drugače dokazati. Članek se končuej z grajo mirovne konference, ki sklepov, izdanih že 9. avgusta, ni izvedla. »Intransingeant« pravi: Položaj je bil v soboto komičen,, včeraj vznemirljiv, danes pa resen. Iz Rima javljajo, da je stališče vlade vsled D' Anunzijevega puča močno omajano. Dogovor glede Jadranskega morja sklenjen? LDU Pariz, 17. septembra. (Dun. KU) Časopisi pišejo v splošnem ugodno za D'Annunzija. »Eclair« meni, da so Francija, Anglija in Italija že sklenile dogovor glede Jadranskega morja, po katerem pripadejo Reka, Zaaer in nekateri otoki Italiji, med tem ko pridejo pristanišče in železniške zveze z Reko pod kontrolo zveze narodov. Manjka samo še odgovor iz Was-hingtona. Preki sod v Dublinu. LDU Pariz, 17. septembra. (Dun. KU) »Eclair« poroča iz Londona, da so v Du-blinu razglasili preki sod, zasedli z vojaštvom ceste in v različnih mestnih delih postavili topništvo. Noske proti revoluciji v Nemčiji. LDU. Nauen, 16. septembra. (Brezžično.) Na socialno demokratski deželni konferenci za Saško je govoril minister za državno brambo Noske, ki je izrazil, da je strah morebitne protirevolucije v Nemčiji, ki ga je omenjal Scheideman v svojem govoru v Casselu, ničev. Z druge strani pa je izjavil, smatra upanje neodvisnih socialnih demokratov in komunistov na svetovno revolucijo za mehurček iz mila. Noske je zavračal sumničenja proti dosedanjemu pruskemu vojnemu ministru in sedanjemu načelniku za vojsko v ministrstvu za državno brambo polkovniku Reinhardtu, češ, da temelje ta sumničenja na obrekovanju. Perzijski minister v Parizu. LDU Lyon, 17. sept. (Brezžično). Prihodnje dni pride v Pariz perzijski minister za zunanje zadeve princ Firuz Nozrat ed Daule, da sporoči mirovni konferenci želje perzijske vlade. Kanada sprejela mirovno pogodbo. LDU Montreal, 17. sept. (Brezžično). Kanadska zbornica je v dolgi seji, ki je trajala čez polnoč, sprejela mirovno pogodbo s 162 proti 70 glasovi, Mirovna pogodba v ameriškem senatu. LDU Lyon, 17. sept. (Brezžično). Iz Washingtoma. poročajo Ameriški senat jc pričel razpravo o mirovni pogodbi. Utvoril jo jc senator Jones iz države New Mexico, ki jc zagovarjal stališče, da je treba pogodbo sprejeti brez izprememb. SiiiSateliem I3ia&3fanske univerze. Vseučilišče v Ljubljani je ustanovljeno, profesorji so imenovani, vprašanje pa je, katere fakultete in kedaj točno se otvori, ali je poskrbi' io za dijaška stanovanja, ali se otvori akademska menza? O tem še ni bilo ničesar objavljenega; šolsko leto ae pričenja in dijaki ne vedo, aK naj čakajo doma ali naj gredo študirat drugam. Podati na ta vprašanja po dobljenih informacijah kolikortoliko točne odgovore, je namen tega članka. Vseučilišče v Ljubljani imajo tvorite teološka, pravniška, medicinska, fUneoi-ska in tehniška fakulteta. Od trii se etvo-rijo meseca novembra: teološka — vsi letniki, tehniška — 2 letnika a inmlii liiMfc n — 1 semester. Otvoritev filozofske in pravniške fakultete, ki bosta popolni, je tudi zagotovljena, a je vprašanje časa in prostora. Kateri predmeti se bodo poofievafi na filozofski fakulteti, je odvisno kolikortoliko od potreb slušateljstva. Hoče ae skrbeti za to, da ne bodo dijaki izgubili semestra. Druga skrb našega visokošolca pa Je, kje bo stanoval in kje sc hranil. Stancn vanj ni, prehrana po gostilnah je pa. predraga. Gotovo je neobhodno potrebno, da se ustanovi akademski dom in menza- VI tem oziru se še ni ničesar ukrenilo; dijaštvo si mora torej pomagati samo. Zato poživljamo vse one dijake, mislijo letos študirati v Ljubljani, na aen stanek, v soboto dne 20. septembra obl 10. uri v drž. obrtni šoli II. nadstropje Je* vo. Pogovoriti sc moramo o menzi. Akademskem domu in »Podpornem društvu«* ki vstopi potem v osrednji »EkonomdM Savez« v Beogradu. Izbrati si moramo od-« bor, ki bo prevzel z ozirom na zaključke beogradskega kongresa v dneh 11.—16. avgusta 1919 akcijo menze, Akademskega doma, podpor, statistike, počitniških po-« tovanj itd. ter končnoveljavne sestavitve pravil. Na željo vseučiliške komisije, kakor tudi v lastnem interesu poživljamo tovariše, ki sploh reflektirajo na študij na ca ali druj£ fakulteti v Ljubljani, da javijo čimprej ime, naslov, semester, stroko (po. sebno točno pri filozofih!) z navedbo, afi mislijo študirati v Ljubljani še letos ali ae, na tehnika Vlad Svetifčiča, LjubJiaatt, Spod. Šiška 181. Društvo jugoslovanskih tehnikov v Lfcriv ljani ministrska kriza. LDU. Beigrad, 17. septembra. DmmK-nja »Politika« poroča o ministrsdri krizil Tudi včerajšnji dan je minil v samih posvetovanjih, toda do sporazuma še m prišlo. Dr. Draža Pavlovič se je sestal včeraj ponovno z načelniki vseh strank, ki n zastopane v narodnem predstavništvu. Poh svetovanja so se danes nadaljevala. Radikalci so ostali pri svop prejšnji odločitvi, da se ne pogajajo, dokler ne čnjeja, kaj mislijo Pašič, dr. Trumbič in dr. Smodlaka o zunanjem položaju. Dr. Korošec je m koncentracijski kabinet, toda zahteva, da pride najprej do medsebojnega *pT*7i||f,|*a radikalcev in demokratske zajednice. Narodni klub se je postavil na stališče radikalcev, da je treba pričakati prihoda članov naše dclegacije iz Pariza. Dr. Draža Pavlovič bo o vsem tem obvestil regenta prestolonaslednika Aleksandra. LDU. Beigrad, 16. septembra. »Večerne Novosti« pišejo v uvodnem članku med drugim: Edini izhod iz tega obupnega in tako usodnega položaja, ki se nam sam ponuja, so volitve. Toda do volitev še ni-smO prišli in kakor se more soditi po vseh znakih, jih tudi še ne bo kmalu. Med tem pa mora država živeti, delati in se razvijati. Toda današnje razmere, zunanje politične in notranje, zahtevajo na prvem mestu hitrega in razumnega dela, mnogo dela in razumevanja ter odločnosti v vseh smereh na vseh poljih. Z drugimi besedami: Mi hočemo vlado, ki bo hotela in razumela delati, vlado strokovnjaških ljudi, ki niso vezani na nobene specieine in strankarske interese in ki so sposobni, da bodo stali na čelu vlade in dajali inicija-tivo v vseh smereh. Po končnem polomu in neuspehih naših strank in parlamentarnih skupin, s katerimi smo doživeli tako veliko razočaranje, predstavlja danes taka nova orientacija edin resen izhod iz te parlamentarne krize. LDU. Beigrad, 17. septembra. Današnje »Večerne Novosti« prinašajo nastopno poročilo o razgovoru z načelnikom Narodnega kluba dr. Matkom Laginjo: Obiskali smo danes dr. Matka Laginja in ga naprosili, da nas obvesti o držanju njegovega kluba v današnjem položaiu. — O našem držanju vam ne morem še ničesar pozitivnega povedati, ie odgovoril uredniku dr. Laginja. Dokler ne bomo točno obveščeni o zunanjem položaju, bo naše držanje rezervirano. Principielno stojimo na istem stališču, katero zavzema skupina dr. Korošca. Ker je položaj resen, hočemo počakali na prihod delegatov iz Pariza in potem se bomo odločili, kadar spoznamo pravo stanje stvari. — Kar se tiče mandata dr. Draže Pavloviča kakor tudi oblike nove vlade, je rekel dr. Laginja: Nam ni uradno sporočeno ničesar in tega nismo slišali niti od regenta, niti od dr. Pavloviča, da je njemu poverjen mandat. Kar se tiče forme nove vlade, mislim, da je neobhodno, da bo koncentracija današnjega parlamenta in izraz posameznih strank in skupin v državi, ker je potrebno, da je vlada zlasti v teh razmerah koncentracijska. — Vprašanje o manjšinah je značilno, kakor je tudi značilno, da kmalu podpišemo mir z Avstrijo zaradi trgovskih, gospodarskih in političnih odnošajev. Verujem, da bo naši delegaciji, ki mora jutri podpisati pogodbo, obrok za podpis pogodbe podaljšan.- Kako se bo to vprašanje o podpisu odločiio, bomo videli,' ko bomo najtočnejše obveščeni in ko bo objasnen položaj naše stvari v Parizu. Politične novice. + »Naj kliče Dalmacija«. »Slov. Narod« je priobčil te dni poziv akademikov-bcgunccv na »Narod, predstavništvo«, naj sc v domovini enkrat konča strankarska hujskarija. Včeraj je priobčil sličen poziv — dobrovoljcev Slovenije. Vprašamo ga, kako se strinjajo ti pozivi z njegovim pet kolon dolgim uvodnikom »Za kulisami«, ki mrgoli samih težkih očitanj in hudih žalitev na vse stranke naše države, izvzeti so socialisti. To je gotov najboljši način, pomiriti in ublažiti strankarske strasti. Kljub temu pavzklika: »Naj kliče Dalmacija in Goriška, naj zaklinjajo legijonarji, akademiki in begunci! Naj demokrati tudi stokrat izjavijo, da so pripravljeni žrtvovati stranko in sebe! Naj bo nevarnost velika ali majhna, blizu ali daleč, naj se država razleti na zvezo treh majhnih okrnjenih in oropanih delov nahujskanih drug na drugega in naj vzame vrag Jugoslavijo,« vse to ne zadržuje drugih od hujskanja. Mesto stranke, naj žrtvujejo demokrati svoje ne-lepe načine in vse bo v redu. + Na shodu »neodvisne kmečke stranke« v Kranju se je mnogo zabavljalo čez uradnike, duhovnike in obrtnike, ki da so pravi odrtniki kmeta. Navzoči načelnik obrtniške zadruge za kranjski okraj, gosp. Rebol je nato skušal pomiriti nevoljo kmetov do obrtnikov na prav zanimiv način. Izjavil je namreč v imenu obrtnikov (menda 400), da pristopijo v strokovni zadrugi organizirani obrtniki k tej novi kmečki stranki. Ne vemo sicer, kako se strinja ta izjava z raznimi drugimi izjavami odbora in načelnika obrtniške zadruge v nadstran-karstvu te zadruge, smo pa le radovedni, če je g. Rebol tudi od obrtnikov pooblaščen, da jih ponuja »neodvisni kmečki stranki» kot privesek. Tudi naj g. načelnik vpraša tiste obrtnike, ki so sicer člani strokovne obrtn. zadruge, a tudi obenem člani političnih strank S. L. S. in J. D. S., če so res za to njegovo izjavo vedeli in se z njo strinjajo. Obrtniki naj se tedaj zahvalijo svojemu načelniku, če jih nepoučeni svet smatra za »neodvisne kmete«, ki sicer niso kmetje, pač pa hrepene odvisni biti od »neodvisnih kmetov«. Kaj vse stori strah pred politično barvo in stanovitna želja po neodvisnosti! . !-j-j Jugoslovanski dobrovoljci iz Slovenije, zbrani na ustanovnem občnem zboru svoje organizacije v Ljubljani dne 14. septembra 1919, smatrajo za svojo moralno dolžnost napram ideje, za katero so se borili v svetovni vojski in iz pietele napram tovarišem, ki so žrtvovali svoje življenje za njeno ustvaritev, da z vso res-nobo opozore slovensko in celo jugoslovansko javnost na sledeče: Država sc nahaja v težkem položaju. V polni meri upoštevaje razlike, ki so neizbežne posledice dolgotrajnega ločenega razvoja posameznih plemen in pokrajin našega naroda, ugotavljamo, da v prvi vrsti pretirano strankar-stvo, korupcijonizem, protekcijonizcm, pomanjkanje razumevanja državnih interesov in logično pomanjkanje narodnega zaupanja v začasini parlament, sestavljen na podlag strankarskega ključa, a ne izbran od ljudstva, povzročajo splošno stagnacijo in Ogrožajo temelje naše mlade države. Ker so se vsi dosedanji poiskusi, da sc ugladi pot zdravemu razvoju države izjalovili, smatramo za edini pozitivni izhod iz nad vse mučnega položaja, da sc nemudoma izvedejo volitve za Ustavodajno skupščino na podlagi splošne, enake, tajne, direktne in proporcionalne volilne pravice. Edino tako Narodno predstavništvo bo upravičeno pristopiti h končni ureditvi države in bo imelo potrebni ugled in mnč, da svoje ukrepe resnično izvede. Zavedajoči se resnosti položaja najtopleje poživljamo vse državno misleče elemente k slogi in skup- nemu državotvornemu delu za veliko in sveto bodočnost združene domovine. Rok za podpis mirovne pogodbe podaljšan. »Jutranji list« poroča iz Pariza: Ker romunski in jugoslovanski delegati niso prejeli pooblastil za podpis mirovne pogodbe z Avstrijo, je podaljšan rok za podpis. Z Bogom za narod! Ljudske knjižnice zavzemajo v sedanjih časih Vedno večjo važnost. Ljudstvo, organizirano v izobraževalnih društvih, sprejema ravno iz dobrih knjig duševno izobrazbo, ki ga usposablja za višje kulturne smotre in ga dela enakega drugim kulturno visoko stoječim narodom. »Slovenska Dijaška Zveza« je pod-vzela skupno s »Slovensko Dijaško Centralo« akcijo radi ustanovitve ljudskih in dijaških knjižnic po deželi in zlasti na naših narodno ogroženih mejah; enako hoče tudi v industrijalnih krajih skrbeti za duševno razvedrilo delavcem, izmučenim vsled telesnega napora. »Slovenska Dijaška Zveza« pričakuje, d* se vsi blagohotno odzovejo človekoljubnemu podvzetju in »Slovensko Dijaško Zvezo« v vsakem oziru podprejo bodisi .z darovi v knjigah (brez razlike jezika ali vsebine) bodisi v denarju. Za dar in trud se »Slovenska Dijaška Zveza« vsem že naprej najtopleje zahvaljuje. — »Slovenska Dijaška Zveza.« »Slovenska Dijaška Centrala.« Naslov: Slovenska Dijaška Zveza, Ljubljana, Ljudski dom, III. Dnevne novice. — Visokošolcem iz zasedenega ozemlja. Vse visokošolce iz zasedenega osem-lja, ne glede na stranko, ki ji pripadajo, poživljamo, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora organizacije visokošolcev-bcguncev, ki se vri dne 20. t. m. v Ljubljani. Nova organizacija se namerava ustanoviti v soglasju s že obstoječo organizacijo »Udružemc jugoslavenskih akademičara-bjegunaca v Zagrebu«, s katero bo skupno in v sporazumu z begunskim sosvetom zastopala gmotne in kulturne interese vseh akademikov iz zasedenega ozemlja, in imela poverjeništva v vseh vseučiliških mestih tu- in inozemstva. Radi tega opozarjamo, da se udeleže ustanovnega občnega zbora tudi akademiki-begunci, ki nameravajo študirati v tujini, da zamorejo dobiti upogled v novo organizacijo in njeno delovanje v inozemstvu. Z ozirom na visokošolce z dežele smo sklicali ustanovni občni zbor na dan sestanka akademskega društva jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani, ki sc vrši, kakor je bilo že v listih objavljeno dne 20. t. m. ob 10. uri v državni obrtni šoli 2. nadstr., in jim s tem omogočili z enkratnim prihodom v Ljubljano prhrstvovati obema skupščinama. Čas in kraj ustanovnega občnega zbora sc določi na tem sestanku. — Poroka. Josip Jerkič, učitelj v Hru-ševjah in Anica Kos iz Gorice sta se poročila dne 13. septembra 1919. — Poročil se je 10. t. m. gospod Gvi-don K 1 i e r , profesor na drž. obrtni in meščanski šoli v Celju, z gospodično Mi-haelo Petrič, iz znane rodbine v Strugah pri Dobrcpoljah, Mladi par je poročil nevestin brat č. gosp. Petrič. — S pošte. Poštni kontrolor Fran Čuš je premeščen iz Ljubljane 2 v Maribor 2. Poštni oficial Jernej Vidmar iz Badna pri Dunaju je nameščen pri poštnem uradu Maribor 2. — Mesto poštnega odpravnika v Grahovem pri Cerknici je dobila poštna oficiantka Anica Zoreč. — Poštna aspi-rantka Rikarda Grelman je imenovana za poštno odpravnico v Sv. Barbari v Halozah. Poštarsko mesto v Mengšu je dobil poštar Ljudevit Florenini. Mesto poštnega odpravnika pri poštnem uradu Sv. Bolfenk pri Središču je dobila poštna aspirantka Marjia Sturm. Za poštarja v Kočevski Reki je imenovan poštni adjunkt Tomaž Pokorn. Za poštarja v Šent Jurju ob južni železnici je imenovan poštni oficiant Josip Stegenšek. Poštni pristav Stanko Knez je iz Ljubljane 1 premeščen v Celje. — Pokrajinska odbor za zaščito dece v Ljubljani. Z 9. septembrom 1919 jc pričel poslovati v Ljubljani urad »Pokrajinskega odbora za zaščito dece v Ljubljani«, ki je podrejen državnemu oddeljenju za zaščito dece v Belgradu. Delokrog »Pokrajinskega odbora« se razteza na vso Slovenijo, njegov urad je pa razdeljen na štiri oddelke, ki upravljajo sledeče posle: I. oddelek: Vodstvo urada; pravni sveti v varuštvenih zadevah, pravna pomoč nezakonskim otrokom in materam; skrb za gluhonemo in slepo deco, skrb za duševno zaostalo deco; otroške bolnice, II. oddelek: Skrb za dojence in porodnice, oskrba otrok v predšolski dobi (oskr-bovalnice za dojenčke in posvetovalnice za matere, domovi za otroke do 6. leta, ntrnški vrtci), IIT. oddelek: a) vzgoja zanemarjene mladine — deželno vzgoje-vališče za dečke in dekliško zgojevališče; vaieniški domovi, poklicne posvetovalnice za mladino obojega spola, ki je zadostila ljudsko šolski obveznosti, b) Vzgoja ogrožene mladine (Rakovnik), sirotišnice in oskrba sirot. IV. oddelek: Organizacija, dnevno zavetišče, statistika, publicistika. Mladinski oddelek poverjeništva za socijalno skrb preneha z dnem ustanovitve urada »Pokrajinskega odbora«. Vse vloge, ki se tičejo varstva otrok in mladinske oskrbe, je odslej nasloviti na »Pokrajinski odbor za zaščito dece v Ljubljani«, deželni dvorec, II. nadstropje. Uradne' Ure za stranke novega urada so vsak delavnik od 10. do 12., svoje uradne prostore ima »Pokrajinski odbor« v deželnem dvorcu, II. nadstr,, soba 131 in 132. — Pokrajinski odbr za zaščito dcce v Ljubljani. — Otvoritev pisemskega prometa med Nemčijo in kraljestvom SHS. Poštno in brzojavno ravnateljstvo za slovensko ozemlje je po svojem Uradnem listu razglasilo, da je pisemski promet med kraljevino SHS in Nemško po odloku ministrstva za pošto in brzojav od dne 31. avgusta t .1. s posredovanjem Nemške Avstrije v tistem obsegu kakor z Nemško Avstrijo zopet vpostavljen. V prometu z Nemško veljajo nanovo določene pisemske pristojbine, Pomniti je treba, da pristojbine za notranji promet veljajo tudi v prometu s Čehoslovaško, Rumunsko, Nemško Avstrijo in Nemško. V prometu z vsemi drugimi državami veljajo mednarodne pristojbine. — Živinozdravniška visoka šola v Brnu. Predavanja na vseh štirih letnikih se prično na živinozdravniški visoki šoli v Brnu dne 1, novembra t. 1. — Novice iz Kranja. Umrla je dne 15. sept. zjutraj 851etna Marija Ar-než, znana postrežnica »grajska Micka«. Bila je zgledna žena v življenju, bolezni in smrti. Dobre gospo iz Vin-cencijevc in Marijine družbe so ji s pravo krščansko ljubeznijo lajšale bolezen' iu jo počastile na zadnji poti. — Griža v Kranju in okolici še vedno napada mlado in staro. Kar nas je preživelo vojsko in špansko, hoče pobrati griža! Mrjo pa le otroci. — Ponedeljek 15. sept. v Kranju je bil že vendar enkrat slika starih predvojnih ponedeljkov. Le visoke cene in jugoslovanske uniforme so spominjale na leto 1919. Ves trg, celo mesto je bilo na gosto posejano s prodajalci, prodajalkami in blagom, vmes so se gnetli kupci in gledalci vseh stanov, spolov in starosti. Od kroparskih žebljov in tržiških čevljev do bitenskih kumar se je videlo vsakovrstno blago. Govedo, prašiči, konji, golobi, kokoši, zajci; ajbiš, tav-žentrože in vsa vrtna semena; zelenjava, sir, maslo, jajca, moka, med; so-čivje, dišave; usnje, pletenine; mast, klobase, obleka, orodje, posoda, cepiči, jermenje, vrvi, sadje itd. Prevladovale so kumai*e, ki pa so zastajale vsled strahu pred grižo. Želeti bi bilo, da bi sc oblastnijc že zjutraj zanimale za cene in jili držale v pravih mejah. Kupci prihajajo v Kranj iz štirikota Bohinj—Celovec—Kamnik—škofja Loka. Tekom 1. 1919. je nastalo že več novih trgovin, deloma iz prejšnjih gostiln. — Ob cesti Kranj — Primsko-v o je kupil stavbeni prostor za zidavo svoje hiše g. Janko Florjančič, čevljarski mojster. — Šmartno v Tuhinju. O polnoči od petka na soboto je zažgala zločinska roka kozolec posestnika Matevža Jerasa. Kozolec je bil s slamo krit in izven vasi. Obložen je bil delno z ovsom. Brezvestni človek je zažgal na obeh koncih, tako da ni bilo mogoče gasiti, ker je bila preje vsa streha v ognju preden so ljudje ogenj opazili. Pride pa dan, ko bo tudi to odkrito, kar se zgodi v temni noči o polnoči! — Tatvine In ropi ob štajersko-hr-vatski meji so vedno na dnevnem redu. V zadnjem času nastopajo roparji v vojaški obleki kar v tolpah. Zato so sedaj dvakrat dobrodošli goreči in neustrašeni orožniki. Eden takšnih je g. Rajmund Valenčič, podstražmojster od Št. Petra pod Sv. Gorami. Zasledil jc pred par dnevi tata-mesarja iz Zagreba, ki jc posestniku Fr. Preskerju ukradel dragoceno, do 18.000 Iv vredno kobilo. 48 ur ga jc nepretrgano po raznih krajih zasledoval in do 100 km pota prehodil in prevozil. To jc v teku dobrega pol leta že tretji slučaj, da je konjske tatove izsledil. Takšnim orožnikom vsa čast! — Prijeti ponarejevalec lir. Žc več mesecev so krožili v Trstu ponarejeni bankovci, zlasti taki po 100 lir, ki so jih skušali vtihotapljati tudi v Jugoslavijo. Pred nekoliko dnevi pa so karabinjerji vendar razkrili eno takih delavnic za ponarejanje bankovcev. Po mnogih poizvedbah so karabinjerji predvčerajšnjim zvečer preiskali tiskarno nekega Maksa Blom-grena v ulici Ferricra št. 12 in so našli tam med drugim tudi 450 žc dovršenih ponarejenih bankovcev in razne klišeje ra ponarejanje takega denarja. Na zasebnem stanovanju lastnika tiskarne so našli še razne druge klišeje in krtačne odtise« Kot sokrivci so bili aretirani neki risar, foto-mehanik in tiskarniški strojnik, pri katerih so tudi našli klišeje za ponatisk fal-zifikatov. — Cela pošiljatev tobaka ukradena. Iz Metlike nam poročajo: Cela pošiljatev tobaka za Metliko je bila med vožnjo na progi Novo mesto — Črnomelj pokradena. Tatovi sedaj s tem tobakom verižijo po Belikrajini in sosednjem Hrvaškem. — Draginja v Belgradu. Belgrajska »Politika« poroča: Pred nekoliko dnevi jc prišel v Belgrad neki angleški rezervni častnik. Nastanil se je v Kneza Mihajla ulici št. 18. Gostoljubni gospodar mu je zaračunal za 7 dni: za prenočišče 245 dinarjev, za zajutrek 28 dinarjev, vsega skupaj 273 dinarjev. Za ta denar bi dobil naš angleški prijatelj v Londonu, v sredini Piccadilla, stanovanje s kosilom in večerjo za dva tedna. — Arhivi bivše avstroogrske guber-nije v Srbiji. Belgrajska »Politika« poroča: Komisija, ki je določena, da uredi arhive bivše avstrijske gubernijc v Srbiji, je začela s svojim delom. V ravnateljstvu plena se nahaja 36 velikih zabojev z dokumenti iz vseh srbskih krajev, ki so bili okupirani od Avstro-Ogrske. V kratkem času bodo prenesli v Belgrad tudi arhiv, ki so ga našli v Nišu. — Mohamedanska verska uprava v Sarajevu. V Sarajevu so se vršile vakufskc volitve. Izvoljeni so bili kompromisni kandidati »Pravdine« skupine, pristašev Mu-staj beg Halibašiča in Arnavtovičeve skupine. — Poškodba v zagrebški elektrarni. V strojarnici električne centrale v Zagrebu se je pripetila težka poškodba, ki jo bo mogoče popraviti še Ic tekom osmih dni. Za ta čas so tramvajski promet in javno razsvetljavo skrajno omejili. — Belgrad v temi. Radi popolnega pomanjkanja premoga jc belgrajska elektrarna 15. t. m. prenehala z obratom. Mesto je ostalo brez razsvetljave in brez tramvajskega prometa, industrija brez gonilne sile. — Proti tihotapcem. Iz Belgrada poročajo: Minister za finance je podpisal naredbo o preprečevanju in lovu tihotapcev blaga in drugih predmetov. Po tej rtaredbi bodo one osebe, ki sc pregreše proti tej naredbi, najstrožje kaznovane, vtihotap-ljeno blago, ki ga bodo zalotili, pa bo prodano na javni dražbi v korist državni blagajni. Tudi uradniki, ki bodo zanemarjali svojo dolžnost, bodo najstrožje kaznovani. — Za akademike begunce. Iz Belgrada poročajo 17. septembra: V Belgrad so prišli zastopniki Zveze jugoslovanskih akademskih beguncev iz Zagreba. Minister za prosveto je deputacijo sprejel in izjavil, da ugedi željam, ki jih stavi njih spomenica. Po intervenciji ministra za prosveto jc nakazal minister za financc 125.000 kron kot prvi obrok na skupne vsoto, ki bo znašala 500.000 kron. — Prijet defravdant. Iz Belgrada poročajo: V Parizu so prijeli dr. Gluščeviča, glavnega junaka znane afere za tihotapljenje zlata. Ker ga zahteva belgrajska uprava, pride tudi v Belgrad. Ko bo policijska preiskava zaključena, se krivci iz-roče belgrajskemu sodišču I. stopnje. Do sedaj so aretirali žc tudi več drugih oseb. w Sfalerske novice. š Celjska skupina Vseslovenske Ljudske Stranke priredi dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer shod somišljenikov v dvorani pri »Belem volu« v Celju, na katerem poroča bivši udeleženec pariške konference dr. Kovačič iz Maribora. Somišljeniki in prijatelji V. L. S. udeležite se polnoštcvilno! š Na štirirazredni ljudski šoli v Dobju, okraj Kozje, pošta Planina, jc do 15. oktobra 1919 namestiti začasno učiteljsko mesto. Stanovanje je prosto. Koroške novice. k Ljudski tabor v Dobrlivasi se vrši v nedeljo, 28. septembra 1919. Na taboru govore gg. general Maister, poslanec Grafenauer. Sodeluje več godb, med temi vojaška godba in več orlovskih godb. Orlovska zveza priredi popoldne ob dveh javno telovadbo. Za tabor jc veliko zanimanje iu jc pričakovati udeležbe iz vseh fara vzhodne Koroške. Na vseh progah državne in južne železnice bodo polovične vozne cene. Legitimacijo izdaja Orlovska zveza (Jugoslovanska tiskarna). Pridružimo se izletnikom v Dobrlovas! k Na tabor v Loče, dne 28. sept. t. L gremo vsi! Nihče ne ostane doma! Narodna dolžnost nas kliče! Bednim Korošcem hočemo pokazati, da čutimo z njimi! Njih težnje so na*e težnje! k Vrnitev vojnih ujetnikov iz Italije. Pri naših oblasteh na Koroškem so sc javili trije vojaki, ki so se vrnili iz italijanskega ujetništva. Vsi trije so Slovenci, doma in pristojni v Borovlje. To so peš. Travnik, poddeset. Sclnvarz in pešec Kaučič, ki so prišli iz Genove z .vlakom do BcljaJtu, kjer ic postaja ea vojake, ki se vračajo iz italijanskega ujetništva. Iz Beljaka so jih preko Celovca in demarkacijske črte poslali domov. Kakor pripovedujejo ti trije, so bili vsi ujetniki v Italiji koncentrirani ločeno po deželah, tako da so bili n. pr. skupaj vsi Korošci, posebej Čehi, Mažari itd. Ko je došlo povelje, naj se pošljejo vsi pripadniki Nemške Avstrije v domovino, so vprašali Italijani vso ujetnike, odkod so doma. Ker Slovencev niso pustili domov, kakor tudi Mažarov ne, temveč samo Nemce iz Koroške, Mažarske in Češke, so se navedeni javili kot Nemci (Karntner) zato, da so prišli domov. Značilno je dejstvo, da spuščajo Italijani ravno sedaj domov ujetnike, in sicer v kraje, kjer se bo v doglednem času vršil plebiscit. Spuščajo pa samo Nemce in nikakor ne Slovencev. Vračajoče ujetnike sprejemajo v Beljaku razni govorniki, ki jim obljubljajo zlate gradove ter jih slepijo z raznimi obljubami. O Jugoslovanih govore hujskajoče in pravijo, da se bodo morali umakniti do Karavank in da je dolžnost vseh Korošcev, glasovati za Avstrijo itd. Zato bi bilo potrebno, da se ujetniki, ki se vračajo v naše ozemlje, zlasti na Koroško, po-uče na primeren način o novem položaju. k Razmere v Nemški Koroški. Slovensko misleče prebivalstvo v onem 'delu Koroške, ki je zaseden po Nemcih, nikakor ne odobrava režima Avstrije ter se pritožuje zaradi slabih prehranjevalnih razmer in želi priti pod Jugoslavijo. Rekvizicije, ki se vrše v Koroški, zasedeni po Nemcih, zlasti kar tiče živine in živil, odvračajo od Nemške Avstrije ne samo Slovence, ampak tudi poštene Nemce. Zato skušajo avstrijski Korošci preslepiti ljudstvo s tem, da. oznanujejo prebivalcem z lepaki, da so tudi pri nas v Jugoslaviji, torej tudi v po Jugoslovanih zasedeni Koroški, rekvizicije živine in živil na dnevnem redu, kar pa seveda nikakor ne odgovarja resnici. ljubljanske novice. lj Vilma pl. Thierry jc izborna hrvatska altistinja, koncertna in operna pevka, ki je pred kratkim z najodličnejšim uspehom dovršila dunajsko glasbeno akademijo pri prof. Forstenu. Mlada umetnica se hoče posvetiti operni karijeri, za kar jo veliki, polni, lepi glas, postava, inteligentnost in temperament najbolj usposabljajo. iV soboto, dne 20. t. m., nastopi v koncertu poleg našega pianista Ličarja prvič pred slovenskim občinstvom. Izvajala bo najuspešnejše točke svojega altovskega repertoarja, speve iz oper Trubadur, Samson in Dalila in Carmen, hrvatske in srbske pesmi: Zajca: Vir; Ružiča: Ljubav; in Konjoviča: Aman djevojko; veleintere-santne pesmi iz moderne literature, pesmi Marica. Blažena noč; Stohra: Gomor-rah, in Straussa: Cecilija. — Ličar bo poleg zadnjič naznanjenih komadov tudi izvajal najinteresantnejšo Dvorakovo skladbo: Bacchanale, ki je na plakatih in tiskanih sporedih pomotoma izostala. Opozarjamo slovensko občinstvo na sobotni koncert s prošnjo, da sc ga v obilnem številu udeleži. Vstopnice se že prodajajo. lj G. Ignacij Borštnik javlja, da on ni upravitelj dramskega gledališča v Ljubljani, ampak je tu le kot gost in kot vodja konservatorija za dramo; zato prosi, naj se ne obrača nanj, temveč na konsorcij gledališča. lj Iz gledališke pisarne. Začetek predstav, Predstave v opernem gledališču se pričenjajo z 18. septembrom (Pikova dama C abonement) točno ob pol 8, uri zvečer. Biljeteri imajo strog nalog, da med ouver-turo in dejanji (predstavo) nc puste sploh nikogar v avditorij. P. n. občinstvo se torej prosi, da prihaja brez izjeme točno k predstavam. P. n. občinstvo opozarjamo, da so plakati pomotoma tiskani za nekaj predstav še z začetkom ob 8. uri. lj Stolna Elizabetna konferenca ima danes sejo ob šestih. lj Danas u 8. sati u večer sastanak Istrana u restauraciji »Zlatorog«. lj Trirazredna pomožna šola. Na tri-razredni pomožni šoli, ki se letos premesti na II. mestno deško šolo na Cojzovi cesti št. 5, se prične šolsko leto 1919/20, dne 24. septembra 1919 s priporočanjem sv. Duhu in dne 25. septembra 1919 z rednim šolskim poukom. Pouk se bo vršil v pritličju II. mestne deške šole na Cojzovi cesti št. 5, kjer se bo vršilo vpisavanje v torek, dne 23. septembra 1919 od dveh do štirih popoldne. lj Meščanske šole ▼ Ljubljani. Letos se otvorijo v Ljubljani nanovo štiri meščanske šole, in sicer dve deški in pa dve dekliški. Ena deška bo nastanjena v poslopju IV. mestne deške šole na Prulah, druga pa v šolskem poslopju v Spodnji Šiški, ena dekliška v šolskem poslopju na Sv, Jakoba trgu št, 1, druga pa v šolskem poslopju v Spodnji Šiški. lj Na državni obrtni šoli v Ljubljani se je na višjo odredbo preložil pričetek rednega pouka za teden dni, torej na dan 26. t. m, sled tega se bo vršil sprejemni izpit v višjo obrtno šolo dne 24. t, m. ob osmih. S tem je omogočen vstop v šolo tudi onim srednješolcem četrtega razreda, kateri delajo te dni dodatne izpite. Za tc učence in za morebitne zamudnike rednega trmina bo še naknadno vpisovanje v pondeljek, dne 2. t. m. od 15. do 17. ure ter v torek, dne 23. t., m. od 9. do 12. in od 15. do 17. ure, lj Mestni dekliški licef. S šolskim letom 1919/20 odpade prvi razred liceja, ostanejo le razredi II.—VI. Novih gojenk se v te razrede ne sprejema več, ker so vsi razredi že zasedeni. Gojenkam, ki so bile že na zavodu, se je javiti v sredo, 24. septembra, med 10.—12. uro v Mladiki z zadnjim izpričevalam. Ponavljalni in dodatni izpiti se vrše v sredo, 24. sept. ob 8. uri. lj Mestna ženska realna gimnazija. S šolskim letom 1919/20 se otvori prvi razred gimnazije. Vse one gojenke, ki so napravile meseca julija sprejemni izpit za I. razred liceja in so bile sprejete v licej, vstopijo sedaj v I. razred gimnazije. Novih gojenk se v I. razred gimnazije radi pomanjkanja prostora ne sprejema več. Vsaka nadaljna zglasitev za te gojenke odpade, one se udeleže šele otvoritvene sv. maše. lj Mestna ženska reiormno-realna gimnazija. S šolskim letom 1919/20 se otvori peti razred te gimnazije, in sicer za one gojenke, ki so dovršile 4 razredov liceja z uspehom. Vpisovanje v ta razred se vrši 25. septembra, četrtek, od 10. do 11. ure dopoldne v Mladiki. S seboj je prinesti zadnje izpričevalo in krstni list, — Otvoritvena služba božja je v petek, 26. septembra, ob 9. uri v Nunski cerkvi. Obvezna je za vse gojenke. S poukom se prične v soboto, 27. septembra, ob 8. uri. Gojenkam in staršem polaga ravnateljstvo na srce, da se točno drže določenih terminov, ker se zamude ne bodo opravičevale. lj Licejska ljudska šola. Vpisovanje v I. razred se vrši v ponedeljek, dne 22. septembra od 9. do 10. ure v Mladiki. S seboj je prinesti krstni list in izpričevalo o cepljenih kozah. V viš. razr. licejske ljud. šole se ne sprejema več novih gojenk. Pouk še prične v torek, dne 23. septembra, ob 8. uri za II. do V. razred, za I. razred istega dne ob 9, uri. lj Komandi mesta Ljubljana naj blagovoli g, kapt. I, ki. Franc K r a č m a n nemudoma naznaniti svoj naslov, lj Društvo inženirjev v Ljubljani poživlja svoje člane, da se udeleže skupščine v Belgradu 27. "in 28. septembra 1919. Za stanovanje bo skrbljeno. Brezplačna vožnja je obljubljena. Odhod iz Ljubljane dne 26, sept, ob 10. uri 40 min. Prijave brzojavno društvenemu odboru najpozneje do 19, septembra. lj Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani priredi danes v četrtek 18. sept, ob pol 8, uri zvečer v sejni dvorani mestnega magistrata 81. redni občni zbor. Gg. člane vabimo k mnogoštevilni udeležbi. lj Ekspozitura kr. 47. pešpolka, prej gorskega strelskega polka štev. 2 se je iz šentpeterske vojašnice preselila v belgijsko vojašnico, 3, oddelek. lj Lekarne navijajo cene? Prejeli smo: dne 9. sept. sem kupil pri lekarnarju g. Trnkoczy-ju na podlagi zdravniškega recepta sodo-bicarbono za 3 krone. — Dne 15. sept. pa sem zopet kupil pri lekarnarju g. Piccoli-ju z istim receptom ter enako množino sode-bicarbone za 11 K 55 vin. Diferenca 8 K 55 vin. Na kakšni podlagi more g. Piccoli opravičiti to nezaslišano razliko v cenah, mi je neumljivo. Želim pojasnila! — Ljubljana. 17. sept. 1919. Janko Jerše, na Stolbi št. 4. lj Domače podjetje. Opozarjamo na današnji oglas domačega podjetnika, gospoda Pavla Stele-ta, katero nam nudi nekaj v Ljubljani novega in potrebnega. Narodno gledISfe. Drama. 18. sept., četrtek »Favn« abonem. E. 19. sept,, petek: Zaprto. 20. sept., sobota: »Dnevi našega življenja«. Abon. C. 21. sept., nedelja, popoldne: »Snegul-čica in škratje«. Izven abon. 21. sept., nedelja, zvečer; »Dnevi na» šega življenja«. Izven abon. Opera. 18. septembra, četrtek »Pikova dama«, abonement C. 19. septembra, petek »Madamc But-terlly«, abonement A. 20. septembra, sobota »Pikova dama« abonement B. 21. sept., nedelja »Postiljon« in »Lon-jumcau«. Izven abon. Nalnouelša poročila. (Naše telefonsko poročilo.) KONFERENCA DR. PAVLOVIČA Z DEMOKRATI. Belgrad, 17. septembra. Včeraj in danes je ar. Pavlovič konferiral samo z demokrati. Vse druge stranke je preziral. Smatra sc, da se je njegova misija že izjalovila. DR. PAVLOVIČ ODLOŽI SVOJ MAN-DAT? Belgrad, 17. septembra. Današnja »Politika« piše: V parlamentarnih krogih sc govori, da bo dr. Pavlovič vrnil mandat kroni, ker se mu ni posrečilo, da se sporazumi z vsemi načelniki strank radi sestave konc&ntracijskega kabineta. Temu bi dostavili, da po naših informacijah dr. Pavlovič še misli počakati prihoda Pa-šiča in Trumbiča in se še-lc potem odločiti. PRIHOD NAŠE DELEGACIJE IZ PARIZA. Belgrad, 17. septembra. Prihod Paši-ča in Trumbiča se pričakuje za jutri zvečer. Dr. Smodlaka ne pride, pač pa pride Član delegacije Jovanovič, kateri nasproti Pašiču in Trumbiču ter večini delegacije zastopa mnenje, da mirovne pogodbe z Avstrijo našemu kraljestvu ni treba podpisati. RAZLOGI KRIZE. Belgrad, 17, septembra. »Tribuna« razpravlja v uvodnem članku o razlogih sedanje krize in o sestavi nove vlade ter pravi: V trenutku, ko se je iz prahu toliko prelite narodne krvi pričela dvigati veličastna zgradba naše kraljevine, demokrati niso hoteli pozabiti na svojo stranko, ki jim je vedno bila več kot država. Takrat, ko bi morala naša dežela pokazati sliko splošne enodušnosti in splošne radosti in sreče, ker smo se našli v skupni hiši, je pokazala sliko razsula in nereda. Ako se ta greh demokratov zopet ponovi, gremo gotovo nasproti zlomu države. Ako se hočemo temu izogniti, ne smemo niti trenutek izgubiti iz oči, da se nova vlada mora sestaviti ne samo z ozirom na zunanje težkoče, ki bi jih morala likvidirati, nego tudi z ozirom na naše notranje naloge, ki se morajo zagrabiti pri korenini, ako hočemo zavarovati, da ne pride do popolnega razsula. POSVETOVANJE OPOZICIJONALNIH SKUPIN. Belgrad, 17. septembra. Jutri dopoldne se snidejo v parlamentu nekatere opozicijonalne skupine, da se posvetujejo o političnem položaju. DEMOKRATSKO »DELO«. Belgrad, 17. septembra. »Samouprava« poroča: Kakor smo se poučili na pristojnem mestu, je bilo za vladanja kabineta g. Davidoviča podpisanih okoli 800 ukazov. STALIŠČE NARODNEGA KLUBA, Zagreb, 17. septembra. »Obzor« poroča o stališču Narodnega kluba: Narodni klub bo ostal tudi nadalje na svojem točno označenem stališču, t. j. da se mora sestaviti koncentracijska vlada od vseh strank po njihovi faktični moči in da se mora izpremeniti režim v Hrvatski in Bosni, ker se edino v tem vidi rešitev notranjega položaja, ki bi z ozdravljenjem povoljno deloval tudi na zunanji položaj. MINISTER DR. KRAMER ZAKUPNIK TELEFONSKE PROGE. Zagreb, 17. sept. »Jutranji list« prinaša beležko pod naslovom »Minister dr. Kramer zakupnik telefonske proge«, ki slove: »Ponovno se je dogajalo, da se po cele ure ni mogel dobiti iz Zagreba telefonski spoj z Belgradom. Proga je bila vedno okupirana za Ljubljano. Mi smo stvar preiskali in do-znali, da s telefonom dr. Kramerja, ministra za vse, govori poročevalec »Slov. Naroda« in tudi dr. Kramer sam, ki pod pretvezo državnih razgovorov urejuje svoj list. V državi, kjer vladajo normalne razmere, bi se nazvalo tako postopanje zloraba uradne oblasti, a v naših abnormalnih razmerah se more to nazvati ordinarna egoistična svinjarija.« -— Tako »Jutranji list«. STAVKA BANČNIH URADNIKOV. Zagreb, 17. septembra. Stavka bančnih uradnikov se nadaljuje. Istotako bodo stopili v stavko tudi sarajevski bančni uradniki. NAŠI ODNOŠAJI Z RUMUNIJO. Zagreb, 17. septembra. »Jutranji list« poroča iz Bukarešta, da je jugoslovanska vlada uradno obvestila rumunsko vlado, da je ustavila vsak izvoz v Rumunijo zato, ker je Rumunija zadržala v Rcšici konstrukcije za savski most in ni poslala zadostne količine premoga, kakor ie bila potom dogovora obvezana. ANGLIJI POVERJEN MANDAT ZA NA-STOP PROTI D' ANUNZIU. LDU Lugano, 17. septembra. (ČTU.) Vrhovni zavezniški svet, ki se je v svoji včerajšnji seji bavil z reškimi dogodki, je v soglasju z vsemi zastopniki entente poveril Angliii nalogo, da nastopi proti D' Anunziju. Danes ali jutri bo večje število angleških bojnih ladij odplulo proti Reki, da napravijo konec D' Anunzijevi pustolovščini. jt Vestnlk S. K. S. Z. * Otvoritev »Katoliškega doma« na Trati v Poljanski dolinL V najlepšem vremenu in ob ogromni udeležbi se je v nedeljo, 14. t. m. izvršila otvoritev »Katoliškega doma« na Trati. Niso se zbrali samo ljudje iz občine Trata, ampak — lahko rečemo — vsa Poljanska dolina jc bila udeležena po svojih zastopnikih. Iz Žirov so prišli Orli in Orlice v kroju in sosedna Selška dolina je poslala pozdrave po svojem odposlancu. Otvoritveni govor je imel naš ožji rojak č. g. Ciril Potočnik, spiritual v škof. zavodu sv. Stanislava. V navdušenih besedah je nam razlagal važnost društvenih domov ter pozival k resnemu izobraževalnemu delu na katoliški podlagi. Domači pevci in pevke so nastopili v narodnih nošah na odru ter pokazali, da so kos svoji nalogi, bodisi na cerkvenem koru, bodisi na igralnem odru. Jako je ugajal tudi nastop dveh naših učiteljiščnikov, ki sta sc izborno izkazala na violini in harmoniju. Glavna točka dnevnega reda pa jc bila igra »Mlini pod zemljo«. Vse je radovedno pričakovalo, kako bo igra izpadla, ker je — kakor znano — težka in dolga. Uspeh pa je prekosil naše pričakovanje. Igrali so naši dijaki srednješolci, ki jih imamo v župniji deset, in nekateri domači fantje. Igra je krasno uspela, to je bila splošna sodba; na splošno željo se bo v nedeljo, 21. sept. ponovila. Materijelen uspeh je enak moralnemu. Sklepamo z željo, naj bi »Katoliški dom« ostal žarišče katoliške zavesti in domovinske ljubezni. Orlovski vestnik. Vsi krožki Orlic se najvljudneje vabijo na javno telovadbo na Ježici. Proizvajale se bodo francoske vaje, vaje s šerpami in češke vaje. Pohitimo vse sestre Orlice na. prijazno Ježico! Zveza Orlic. Mladeniški tabor pri Sv. Antona v Dobrepoljah dne 21. septembra. Zanimanje za mladeniški tabor pri Sv. Antonu je veliko. Na dobrepoljskem kolodvoru bomo pozdravili goste iz ribniškega in velikolaškega okraja, od koder odkorakamo skupaj k Sv. Antonu. Ob zvokih višnjegorske godbe nam bo pot še toliko bolj prijetna. Naši fantje si prizadevajo, da bi tabor kar najlepše uspel in dal kar največ ognja za no.vo delo. Po taboru je tudi seja telovadnega okrožja, kjer bodo imeli fantje sami priliko, da se pomenijo, kako dvigniti orlovsko misel. Vsi prijatelji mladine v nedeljo na mladeniški tabor pri Sv. Antonu! Prosveta. pr »Favn«. Ta komedija angleškega pisatelja Knoblancha naj bi bila dobra satira na človeško družbo, kar pa nikakor ni. Motiv sam na sebi je lep in bi, dobro obdelan, nudil res krasnega užitka. Le škoda, da pri komediji opazimo več hotenja kot pa duha; satira ni posegla do dna, ampak je oplazila nekatere hibe le površno. Da je igra napravila kolikor toliko dober utis, sc moramo zahvaliti dobri vpri-zoritvi, nc toliko dovršeni in sijajni po svoji sceneriji, kot pa nastopu igralcev, posebno g. Šesta, ki je v svoji igri le mestoma za hip prešel v vlogo človeka. Dober lord v govoru in vedenju je bil tudi Martinčevič; slabši pa je bil Pregarc, manj žentlemenski, ne toliko oživljen, dasi ne slab. Opozoril bi samo, da se visoka angleška družba sicer jezi in razburja, toda gotovo vselej v oblikah, ki morejo biti vse prej nego surove. Osipovič bi bil, če ne bi bil toliko karikiral, dovršen po svoji maski in igri, Miciča je igral zelo klaverno. Nočem mu delati krivicc in rad bi ga videl v drugi vlogi šc enkrat. Tudi V. Danilovi jc mnogo manjkalo do dovršene igre. Ra-karjeva ni spadala v vlogo, ki jo je imela. Izmed ženskih vlog sta bili edini dobri Wintrova in Juvanova, kar jima moramo izreči v pohvalo. Plutov Fich je bil dober, — F. B. pr Pajk-Kržišnik: Zemljepis za srednje šole. Prvi del. Cena 5 K. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Izšla je druga, predelana izdaja te knjige na 96 straneh s sliko Šmarne gore. Knjigo je pisala in sestavljala .vešča roka in je ŠUv 314- SLOVENEC, .—•, tinktura za steni oe K 6 —; uničevalec! moljev K t.—; prašek proti mrčesom 3-— in fl'—K; mazilo proti uiem pri ljudeh K 3,—; mazilo za uil pri živini K 3*—; prašek za nil v obleki in perilu K 3.—; tinktura proti mrSeau na sadju in zelenjadl (uničev. rastlin) K 3.—. Prašok proti mravljam 3 —. — Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Mer, Zagreb 39., Petrinjska ulica 3. Trgovcom pri vefijem odjema popust. GARJE srbečico, hraste, liiaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez dnha in n« maže perilo. 1 lonček za eno osebo po pošti 7 K poštnine prosto. — Prodala in razpoSilja lekarna TrnU6czy v Ljnbljani, zraven rotovia. 1631 Modni salon Rozi Fabčič Rimska cesta 6 Na Dunaju osebno izbrani modeli in velour klobuki v veliki izberi. V zalogi so tudi lični klobuki od 50 kron dalje, žalni klobuki ter športne in kr-znaste čepice, kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine. Rimska cesta 6 Rozi Fabčič Modni salon Naznanilo! Naznanjam p. n. občinstvu, da sem zopet pričel vožnjo z avtomobilom po mestu in izven mesta. Rvto je na razpolago pred pošto ter se sprejemajo tamkaj tudi naročila za zunaj. Cene voženj so času primerne. Se priporočam p. n. občinstvu ter bilježim z odličnim spoštovanjem Pavel Štele. isiavracija Bellevue na Smarjetni gori pri Kranju je o tvor je na. Mazpis. Podpisano županstvo razpisuje službo zdraunika-uodje na javni občinski bolnici v Krškem z letno plačo 6.000 K. Poleg tega v živa zdravnik hišo. gospodarsko poslopje, vrt za zelenjavo in sadje, in lep vinograd. Poleg tega Se lahko vrši civilno zdravniško službo, in pa službo okrožnega zdravniku, katero je opravljal tudi sedanji zdravnik, in ki bode v najkrajšem času razpisana po za začasni komisiji in likvidaciji v Ljubljani, in za katero lahko prosi. Prošnje za to službo je vlagati pri podpisanem županstvu do 24. sept, 1919 ter naj priložc dokazila o zdravniški praksi, in dosedanjem službovanju. Mestno županstvo v Krškem, dne 13. septembra 1911. Ivan Golob, župan. Si , Jelaiev tri 6 Najcenejši nakup manufakturnega blaga na debelo kakor: cefiri, sifon", barhenti, velour, i!a-nele, modra tiskovina, kord-Uaržuni, hlačevina etc. Sam. Pollak, Zagreb, Je2acicey trg 6.