75 let Združenih narodov Prihodnost, kakršno si želimo, Združeni narodi, kakršne potrebujemo 75 let Združenih narodov: prihodnost, kakršno si želimo, Združeni narodi, kakršne potrebujemo Izdajatelja: Društvo za Združene narode za Slovenijo in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije Priprava vsebin: Luka Hiti, Patrik Bole, Adriana Aralica, Jana Lorger, Liljana Georgieva, Urška Pliberšek, Anja Raduha, mag. Jelka Travnik, Katja Hostnik Stare Urednik: Luka Hiti Strokovni pregled: prof. dr. Bojko Bučar, veleposlanica Eva Tomič Predgovor: dr. Anže Logar, minister za zunanje zadeve Prevod deklaracije ob 75. obletnici Organizacije združenih narodov: Lili Potpara Lektura: Nanika Holz Lektura organigrama OZN: Irena Kristan Oblikovanje: Tomaž Plečko Fotografija na naslovnici: Joaquin Corbalan @ Shutterstock Ljubljana, februar 2021 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=53246467 ISBN 978-961-91214-7-4 (pdf) 75 let Združenih narodov Prihodnost, kakršno si želimo, Združeni narodi, kakršne potrebujemo Društvo za Združene narode za Slovenijo United Nations Assosiation of Slovenia O PUBLIKACIJI Publikacija je nastala ob 75-letnici OZN v sodelovanju Dru-se osredotočili zgolj na najpomembnejše posamične mejnike, štva za ZN za Slovenijo in Ministrstva za zunanje zadeve RS. celota pa odseva najpomembnejše gradnike delovanja OZN na naštetih področjih. Na koncu sledi predstavitev kampanje S publikacijo smo želeli na kratko in zanimivo predstaviti UN75, zlasti opravljeno delo in dosežke OZN, ki so bistveno pri- širino in globino dela OZN skozi čas. V prvem delu je predsta-spevali k boljšemu in bolj pravičnemu svetu, v katerem so mir, vljena struktura OZN, mesto Slovenije v OZN in vloga Društva varnost in človekove pravice temeljne vrednote in cilji delova-za ZN za Slovenijo. Temu sledi poglavje »75 mejnikov za 75 let nja OZN. Kljub dosežkom še vedno ostaja veliko dela in mnogo OZN«, ki je osrednji del publikacije in bralca vodi po časovnici področij, kjer lahko OZN bistveno prispeva k napredku, pri če-razvoja mednarodne družbe pod okriljem delovanja OZN. Mej-mer že omenjene vrednote še vedno ostajajo temelj delovanja. niki so bili izbrani tako, da poleg pomembnosti izkazujejo tudi širino dela OZN. Izbor bi bil sicer morda malo drugačen, če bi Želimo vam prijetno in poučno branje. NAGOVOR MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE Spoštovani bralci, milijonom otrok. Prizadevali so si za spodbujanje in zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse, vključno z pred tri četrt stoletja, natančneje 24. oktobra 1945, je zače-enakimi pravicami žensk in moških. la veljati listina, s katero je bila ustanovljena Organizacija zdru- ženih narodov. Ta se je oblikovala v mesecih po koncu druge Sprejetje v Združene narode 22. maja 1992 je pomenilo skle-svetovne vojne ob skupnem prizadevanju človeštva, da bi nas-pno dejanje vzpostavitve takrat nove države Slovenije in velik lednje generacije rešili pred vojnimi grozotami. Izhaja iz vre-diplomatski uspeh, zato na ta dan zaznamujemo dan slovenske dnot miru in blagostanja ter želje po doseganju skupnih ciljev. diplomacije. Danes Slovenija OZN vidi kot prostor, kjer ima vsa-ka država enakopraven glas; je forum mednarodnega prava kot V Ustanovni listini Organizacije združenih narodov, ki je te-temelja reda in stabilnosti ter enake obravnave vseh držav. melj mednarodnega prava, so bili razglašeni načelo suverene enakosti vseh držav, spoštovanje njihove ozemeljske celovito-75. obletnico OZN praznujemo v času pandemije covida-19, sti, politična neodvisnost in pravica do samoodločbe narodov. ki je zamajala ves svet, ne da bi se ozirala na državne meje, ce-V njej sta potrjena tudi načelo nevmešavanja v notranje zade-line ali rase. Opomnila nas je, kako pomembna sta solidarnost ve držav ter odločenost za reševanje mednarodnih sporov z in sodelovanje med državami ter da je najboljši način za sooča-miroljubnimi sredstvi v skladu z načeli pravičnosti in medna-nje s svetovnimi grožnjami učinkovit multilateralizem. Z manj rodnega prava. večstranskega sodelovanja bi le še zaostrili probleme in izzive, s katerimi se spoprijemamo v vseh družbah. Danes nihče ne OZN je v desetletjih svojega delovanja spodbujal dekoloni-more biti dovolj močan, da bi se sam soočil z grožnjami člo-zacijo in svobodo, oblikoval merila za mednarodni razvoj ter veštvu. Globalnim izzivom smo lahko kos le skupaj. si prizadeval za izkoreninjenje revščine in bolezni. Združeni narodi so pomagali ublažiti na desetine konfliktov, s humani-dr. Anže Logar tarnimi akcijami rešili na tisoče življenj in zagotovili izobrazbo minister za zunanje zadeve ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV Organizacija združenih narodov (s kratico OZN; tudi Združe- Zaradi svojega edinstvenega mednarodnega značaja in ni narodi, s kratico ZN) je mednarodna organizacija, ki je nas-pooblastil, ki izhajajo iz Ustanovne listine OZN, lahko organiza-tala leta 1945. Ustanovilo jo je 51 držav, ki so se po drugi svetov-cija ukrepa v številnih zadevah, hkrati pa je prostor, kjer lahko ni vojni zavezale k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, države članice izrazijo svoja mnenja. razvoju prijateljskih odnosov med državami ter spodbujanju družbenega napredka, boljšega življenjskega standarda in Ustanovna listina OZN določa šest glavnih organov, in sicer človekovih pravic. Danes so članice OZN skoraj vse države na Generalno skupščino, Varnostni svet, Ekonomski in socialni svetu, skupaj 193 držav. svet, Skrbniški svet, Meddržavno sodišče in Sekretariat. Varnostni svet vključuje pet stalnih članic, ki imajo pravico veta OZN ima štiri temeljne cilje: pri odločanju o zadevah glede mednarodnega miru in varnos- • ohranjati mednarodni mir in varnost, ti. Sistem ZN je še veliko večji, saj vključuje tudi sedemnajst • spodbujati prijateljske odnose med državami, specializiranih agencij, številne programe in sklade, nekatere • zavzemati se za mednarodno sodelovanje za izboljšanje raziskovalne in izobraževalne inštitute ter druge subjekte. Po-kakovosti življenja revnih in ljudi v nerazvitih okoljih, drobnosti so predstavljene v organigramu na naslednji strani. odpraviti lakoto, bolezni in nepismenost ter spodbujati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za Glavni sedež OZN se nahaja v New Yorku, Združenih državah vse ljudi, Amerike, poleg tega pa se uradi OZN in sedeži specializiranih • delovati kot središče, ki usklajuje prizadevanja držav za agencij nahajajo tudi v drugih državah, npr. v Ženevi, Švici. doseganje skupnih ciljev. Uradni jeziki OZN so angleščina, arabščina, francoščina, kitajščina, ruščina in španščina. SLOVENIJA V OZN Članstvo Društvo za Združene narode za Slovenijo Slovenija je postala članica OZN 22. maja 1992 s potrdi-Družini OZN se pridružujejo še nekatere organizacije, ki z tvijo v Generalni skupščini. S sprejetjem v OZN se je končal njo tesno sodelujejo, in društva za ZN, katerih poslanstvo je proces osamosvajanja naše države, ki je tako postala suve- širiti cilje in načela OZN, ozaveščati ljudi o dejavnostih te or-rena, neodvisna in mednarodno priznana. Še pred uradnim ganizacije ter omenjene cilje in načela približati ljudem. Sem sprejetjem v OZN je bila Slovenija sprejeta v Svetovno zdra-sodi tudi Društvo za ZN za Slovenijo (s kratico UNAS), ki deluje vstveno organizacijo (WHO), ki deluje v okviru OZN. že od leta 1951 in zaradi pomembnosti svojega delovanja uživa status društva v javnem interesu na področju zunanjih zadev. Največ pozornosti usmerja k vprašanjem o človekovih Znotraj društva deluje tudi mladinska sekcija, ki skrbi za vklju-pravicah, mednarodnem pravu, podnebnih spremembah in čenost mladih v dejavnosti društva ter pri mladih spodbuja trajnostnem razvoju, zelo pa se posveča tudi ohranjanju med-zanimanje za OZN in povezane mednarodne teme. narodnega miru in varnosti. Dejavna je tudi v specializiranih agencijah in funkcionalnih komisijah OZN (WHO, UNESCO, Dolgoletna tradicija delovanja društva se kaže tudi v dobrih UNICEF itd.). odnosih in ustaljeni praksi sodelovanja z Informacijsko službo ZN na Dunaju (UNIS Vienna), Svetovno zvezo društev za ZN Zanimivost: Slovenj Gradec je od leta 1989 kot edino slo- (WFUNA), Fakulteto za družbene vede, Ministrstvom za zuna-vensko mesto nosilec častnega naziva glasnik miru OZN in je nje zadeve RS, platformo SLOGA, Inštitutom za mednarodno v ugledni družbi mest z vseh celin, ki so si ta naziv prislužila s pravo in mednarodne odnose na Pravni fakulteti v Ljubljani, prizadevnim delovanjem za mir na različnih področjih družbe-Slovenskim društvom za mednarodne odnose, Klubom nek-nega življenja. danjih slovenskih veleposlanikov in sorodnimi organizacijami. Mladinska sekcija sodeluje še z Mrežo mladinskih društev za Združene narode (UNYANET), Mladinsko mrežo WFUNA in Mladinskim svetom Slovenije, predvsem v okviru delovanja mladinskega delegata pri OZN. SISTEM ZDRUŽENIH NARODOV Generalna skupščina Varnostni svet Sekretariat Programi in skladi OZN Pomožni organi Oddelki in uradi9 UNDP Program OZN za razvoj • Odbor za boj proti terorizmu EOSG Izvršni urad generalnega sekretarja • UNCDF Sklad OZN za razvoj kapitala • Mednarodni rezidualni mehanizem za kazenska DCO Urad za koordiniranje razvoja • UNV Prostovoljci OZN sodišča DESA Oddelek za ekonomske in socialne zadeve UNEP8 Program OZN za okolje • Odbor vojaškega štaba DGACM Oddelek za Generalno skupščino in upravljanje UNFPA Sklad OZN za prebivalstvo • Mirovne operacije in politične misije zasedanj UN-HABITAT8 Program OZN za življenjski prostor • Začasni sankcijski odbori DGC Oddelek za globalne komunikacije UNICEF Sklad OZN za pomoč otrokom • Stalni odbori in začasni organi DMSPC Oddelek za strategijo, politiko in skladnost WFP Svetovni program za hrano upravljanja DOS Oddelek za operativno podporo Pomožni organi DPO Oddelek za mirovne operacije • Komisija OZN za razorožitev DPPA Oddelek za politične zadeve in izgradnjo miru • Svet za človekove pravice DSS Oddelek za zaščito in varnost • Komisija OZN za mednarodno pravo Sorodne organizacije OCHA Urad za koordinacijo humanitarnih zadev • Skupna inšpekcijska enota (JIU) CTBTO PrepCom Pripravljalna komisija Organizacije OCT Urad za boj proti terorizmu • Glavni odbori za celovito prepoved jedrskih poskusov UNODA Urad za razorožitev • Stalni odbori in začasni organi IAEA1,3 Mednarodna agencija za atomsko energijo OHCHR Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice ICC Mednarodno kazensko sodišče OIOIS Urad za notranji nadzor Ustanove za raziskovanje IOM1 Mednarodna organizacija za migracije OLA Urad za pravne zadeve in usposabljanje ISA Mednarodni urad za morsko dno OSAA Urad posebnega svetovalca za Afriko UNIDIR Ustanova OZN za raziskovanje na področju ITLOS Mednarodno sodišče za pravo morja OSRSG/CAAC Urad posebnega predstavnika generalnega razoroževanja OPCW3 Organizacija za prepoved kemičnega orožja sekretarja za otroke v oboroženih spopadih UNITAR Inštitut OZN za izobraževanje in raziskave WTO1,4 Svetovna trgovinska organizacija OSRSG/SVC Urad posebnega predstavnika generalnega UNSSC Visoka šola za osebje OZN sekretarja za spolno nasilje v konfliktih UNU Univerza Združenih narodov SRSG/VAC Urad posebnega predstavnika generalnega sekretarja za preprečevanje nasilja nad otroki Drugi subjekti UNDRR Urad OZN za zmanjševanje tveganja nesreč ITC Mednarodni trgovinski center (UN/WTO) UNODC1 Urad OZN za droge in kriminal UNCTAD1,8 Konferenca OZN za trgovino in razvoj Posvetovalno pomožno telo UNOG Urad OZN v Ženevi UNHCR1 Urad Visokega komisarja za begunce Komisija OZN za izgradnjo miru UN-OHRLLS Urad visokega predstavnika za najmanj razvite UNOPS1 Urad OZN za projektne storitve države, države v razvoju brez izhoda na morje UNRWA1 Agencija OZN za humanitarno pomoč in majhne otoške države v razvoju in zaposlovanje palestinskih beguncev na UNON Urad OZN v Nairobiju Bližnjem vzhodu UNOP2 Urad OZN za partnerstva UN-Women1 Agencija OZN za enakopravnost UNOV Urad OZN na Dunaju spolov in opolnomočenje žensk HLPF Politični forum na visoki ravni za trajnostni razvoj Ekonomski in socialni svet Skrbniški svet6 Meddržavno sodišče Funkcionalne komisije • Preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje • Mamila • Prebivalstvo in razvoj • Znanost in tehnologija za razvoj • Družbeni razvoj • Statistika • Položaj žensk • Forum OZN za gozdove OPOMBE: 1 Člani Sveta izvršnih direktorjev za koordinacijo Regionalne komisije8 sistema OZN (CEB). ECA Ekonomska komisija za Afriko 2 UNOP je osrednja stična točka OZN s Fundacijo ECE Ekonomska komisija za Evropo Združenih narodov, Inc. Specializirane agencije1,5 ECLAC Ekonomska komisija za Latinsko Ameriko 3 IAEA in OPCW poročata Varnostnemu svetu in FAO Organizacija OZN za prehrano in kmetijstvo in Karibe Generalni skupščini OZN. ICAO Mednarodna organizacija za civilno letalstvo 4 WTO ni dolžna poročati Generalni skupščini, ampak ESCAP Ekonomska in socialna komisija za Azijo IFAD Mednarodni sklad za kmetijski razvoj po potrebi prispeva k delu GS in ECOSOC, med in Pacifik ILO Mednarodna organizacija dela drugim na področju financ in razvoja. ESCWA Ekonomska in socialna komisija za IMF Mednarodni denarni sklad 5 Specializirane agencije so avtonomne organizacije, zahodno Azijo katerih delo usklajujeta ECOSOC (medvladna raven) IMO Mednarodna pomorska organizacija in CEB (medsekretarska raven). ITU Mednarodna telekomunikacijska zveza Druga telesa10 6 Skrbniški svet je 1. novembra 1994 prenehal delovati, UNESCO Organizacija OZN za izobraževanje, znanost • Odbor za razvojno politiko saj je 1. oktobra 1994 Palau, zadnje skrbniško ozemlje in kulturo OZN, postalo neodvisno. • Odbor strokovnjakov za javno upravo UNIDO Organizacija OZN za industrijski razvoj 7 Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov • Odbor za nevladne organizacije UNWTO Svetovna turistična organizacija (ICSID) in Multilateralna agencija za zavarovanje • Stalni forum za vprašanje prvobitnih ljudstev UPU Svetovna poštna zveza investicij (MIGA) v skladu s členoma 57 in 63 UNAIDS Skupni program OZN za HIV/aids Ustanovne listine nista specializirani agenciji, ampak WHO Svetovna zdravstvena organizacija UNGEGN Skupina izvedencev OZN za zemljepisna sta del Skupine Svetovne banke. WIPO Svetovna organizacija za intelektualno lastnino imena 8 Sekretariati teh organov so del sekretariata OZN. WMO Svetovna meteorološka organizacija UNGGIM Odbor strokovnjakov OZN za globalno 9 Sekretariat vključuje tudi urade za etiko, mediacijo, WBG7 Skupina svetovne banke upravljanje geoprostorskih informacij pravosodje in varuha človekovih pravic. • IBRD Mednarodna banka za obnovo in razvoj 10 Celoten seznam pomožnih organov ECOSOC je • IDA Mednarodno združenje za razvoj objavljen na un.org/ecosoc. Ustanove za raziskovanje • IFC Mednarodna finančna korporacija in usposabljanje Ta shema prikazuje funkcionalno strukturo sistema UNICRI Medregijski raziskovalni inštitut za kriminal Združenih narodov in je zgolj informativna. Ne vključuje in pravosodje vseh uradov ali organov sistema Združenih narodov. UNRISD Raziskovalni inštitut OZN za družbeni razvoj Povzeto po shemi, ki jo je objavil UNDGC (2019). PREDSTAVITEV GENERALNIH SEKRETARJEV OZN TRYGVE LIE (Norveška)  Generalni sekretar OZN v letih 1946–1952 Prvi generalni sekretar OZN. Nekdanji zunanji minister norveške vlade v izgnanstvu in predsednik norveške laburistične stranke. V času svojega mandata je podprl ustanovitev Izraela in Indonezije. Zaradi vpletenosti OZN v korejsko vojno je izgubil podporo Sovjetske zveze, kar je privedlo do odstopa ob začetku njegovega drugega mandata leta 1952. DAG HAMMARSKJÖLD (Švedska)  Generalni sekretar OZN v letih 1953–1961 Drugi generalni sekretar OZN. Leta 1957 je bil izvoljen za drugi mandat. Ekonomist in nekdanji namestnik švedskega zunanjega ministra ter vodja švedske delegacije na zasedanju šeste in sedme Generalne skup- ščine OZN. V delo organizacije je vpeljal institut preventivne diplomacije. V času sueške krize leta 1956 je dosegel, da je OZN Izraelu, Franciji in Veliki Britaniji prepovedala uporabo sile. Vzpostavil je tudi UNEF. Drugega mandata ni zaključil, saj je umrl v letalski nesreči v Severni Rodeziji (današnja Zambija) na poti na mirovna pogajanja v Kongo. Leta 1961 je posthumno prejel Nobelovo nagrado za mir. U TANT (Mjanmar)  Generalni sekretar OZN v letih 1961–1971 Tretji generalni sekretar OZN. Diplomat in nekdanji stalni predstavnik Mjanmara pri OZN. U Tant velja za generalnega sekretarja z najdaljšim stažem, saj je bil na tem položaju dva polna petletna mandata, kot vršilec dolžnosti pa še preostanek Hammarskjöldovega mandata. Med prvim mandatom je vodil OZN v času kubanske krize ter posredoval pri pogajanjih med predsednikom Johnom F. Kennedyjem in sovjetskim pre-mierjem Nikito Hruščovom. Prav tako je prispeval h končanju državljanske vojne v Kongu. Zaslužen je tudi za pristop mnogih afriških in azijskih držav k OZN. Leta 1971 je zavrnil možnost tretjega mandata. KURT WALDHEIM (Avstrija)  Generalni sekretar OZN v letih 1972–1981 Četrti generalni sekretar OZN. Nekdanji predsednik Avstrije, diplomat in zvezni minister za zunanje zadeve. Za generalnega sekretarja se je potegoval s podporo Sovjetske zveze. Kljub nasprotovanju ZDA, Kitajske in Zdru- ženega kraljestva je Waldheim v tretjem krogu glasovanja zmagal po naključju, saj se te tri države niso uspele poenotiti glede veta in so se glasovanja vzdržale. Kot generalni sekretar je posredoval v sporu med Južno Afriko in Namibijo ter si prizadeval za mir na Bližnjem vzhodu. Zaradi kitajskega veta ni bil izvoljen za tretji mandat. Med opravljanjem funkcije je prišlo do razkritja, da je bil v 2. svetovni vojni oficir nemških enot, ki so na območju Grčije in Jugoslavije izvršile mnoga grozodejstva. Obtožbe o neposredni vpletenosti v grozodejstva je zanikal. JAVIER PERÉZ DE CUÉLLAR (Peru)  Generalni sekretar OZN v letih 1982–1991 Peti generalni sekretar OZN. Diplomat ter nekdanji perujski premier in zunanji minister. Bil je tudi stalni predstavnik Peruja pri OZN in predsednik Varnostnega sveta v času krize na Cipru med letoma 1973 in 1974. Med svojima mandatoma je posredoval tudi v sporu med Veliko Britanijo in Argentino, prispeval je h koncu falklandske vojne ter se zavzemal za mir in stabilnost srednje Amerike. Okrepil je tudi vlogo Varnostnega sveta. Možnost tretjega mandata je zavrnil. BUTROS BUTROS GALI (Egipt)  Generalni sekretar OZN v letih 1992–1996 Šesti generalni sekretar OZN. Akademik, doktor mednarodnega prava ter nekdanji egiptovski zunanji minister. V otroških letih je zanj skrbela Slovenka Milena Faganeli, aleksandrinka iz Mirna pri Gorici. Njegov mandat na čelu OZN so zaznamovali genocid v Ruandi, vojna na območju nekdanje Jugoslavije ter hude krize v Somaliji in na Bližnjem vzhodu. Potegoval se je za drugi mandat, vendar so na njegovo ponovno izvolitev ZDA podale veto. KOFI ANNAN (Gana)  Generalni sekretar OZN v letih 1997–2006 Sedmi generalni sekretar OZN. Diplomat in prvi član osebja OZN, ki se je povzpel na najvišji položaj v organizaciji. Kariero v OZN je začel v ženevski pisarni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) leta 1962 in zasedal številne funkcije znotraj sistema. Med mandatom si je prizadeval za preporod in reformo organizacije. Bil je predan boju proti revščini in neenakostim, boril se je za zmanjšanje števila okuženih z virusom HIV in obo-lelih za aidsom, kar je razglasil za svoje osebno poslanstvo, prizadeval si je za zaščito okolja in se vztrajno boril proti nasilju. Leta 2000 je za svojega pomočnika za politične zadeve imenoval slovenskega veleposla-nika pri OZN, dr. Danila Türka. Upokojil se je po dveh mandatih. Leta 2001 je prejel Nobelovo nagrado za mir. BAN KI MUN (Južna Koreja)  Generalni sekretar OZN v letih 2007–2016 Osmi generalni sekretar OZN. Diplomat in nekdanji južnokorejski zunanji minister. Med svojima mandatoma si je prizadeval za mobilizacijo svetovnih voditeljev pri odzivanju na nove svetovne izzive: od podnebnih sprememb in gospodarskih preobratov do pandemije in naraščajočih problemov glede preskrbe s hrano, energijo in vodo. Zavzemal se je za zaščito pripadnikov najbolj ranljivih skupin v mednarodni skupnosti. V času njegovih mandatov so se zvrstile mnoge krize, in sicer humanitarna kriza v Darfurju, arabska pomlad, ki ji je sledila sirska državljanska vojna, in ukrajinska kriza. Za tretji mandat se ni potegoval. ANTÓNIO GUTERRES (Portugalska)  Generalni sekretar OZN v letih 2017–danes Deveti in aktualni generalni sekretar OZN. Nekdanji predsednik portugalske vlade ter visoki komisar OZN za begunce med letoma 2005 in 2015. Guterres je ob izvolitvi napovedal, da se bo v svojem mandatu osredoto- čil na tri strateške točke, in sicer na vzpostavljanje in spodbujanje miru, doseganje trajnostnega razvoja in reformiranje notranjega ustroja OZN. ČLANSTVO V OZN Danes so članice skoraj vse države na svetu, skupaj 193 držav, ki so označene z modro. S sivo sta označeni državi nečlanici opa-zovalki, Sveti sedež (s sedežem v Vatikanu) in Palestina, prav tako pa so s sivo označeni nekateri kondominiji in sporna ozemlja. 1951 KONVENCIJA 75 MEJNIKOV ZA 75 LET OZN O STATUSU BEGUNCEV 1946 Konvencija je ključni dokument USTANOVITEV UNICEF mednarodne zaščite beguncev. Konvencija opredeljuje, kdo je Generalna skupščina OZN je ustanovila začasni Sklad ZN za pomoč otrokom begunec in kakšno pravno zaščito, (UNICEF), ki naj bi po končani 2. svetovni vojni nudil pomoč otrokom v Evropi. pomoč in socialne pravice morajo Te pomoči je bila deležna tudi Jugoslavija, vključno s Slovenijo. Danes UNICEF države, ki so stranke konvencije, deluje v več kot 190 državah, otrokom v državah globalnega Juga pa zagotavlja zagotoviti beguncem. V veljavo je pitno vodo, ustrezno prehrano, zdravstveno oskrbo, osnovno izobraževanje, stopila 1954. Leta 1967 je konvencijo zaščito pred izkoriščanjem in nasiljem ter nujno pomoč v kriznih razmerah. dopolnil še protokol. 1 9 4 8 1 9 5 1 1 9 4 6 1948 1948 PRVA MIROVNA SPLOŠNA DEKLARACIJA OPERACIJA – UNTSO ČLOVEKOVIH PRAVIC Organizacija ZN za nadzor premirja Splošna deklaracija človekovih pravic je dokument, ki (UNTSO) je bila prva mirovna operacija je ubesedil pričakovanja in prizadevanja za priznanje OZN, ki jo je odobril Varnostni svet. dostojanstva vsem ljudem, za svobodno življenje, za Misijo so poslali v novonastalo državo življenje brez strahu in pomanjkanja. Besede, s katerimi Izrael, kjer je nadzorovala spoštovanje se dokument začne, so že skoraj univerzalno znane in sporazumov o premirju med Izraelom te besede poudarijo, da se vsi ljudje rodijo svobodni in njegovimi arabskimi sosedami. ter imajo enako dostojanstvo in pravice. Na priznanjih deklaracije temelji celotna mednarodnopravna struktura človekovih pravic, ki se je oblikovala po njenem sprejetju. 1961 USTANOVITEV SVETOVNEGA 1961 1951 USTANOVITEV USTANOVITEV PROGRAMA ZA HRANO OKRAJNIH CENTROV DRUŠTVA LJUDSKE Program je bil ustanovljen kot shema MLADINSKIH REPUBLIKE pomoči pri zagotavljanju prehrane v KLUBOV OZN SLOVENIJE ZA ZN celotnem sistemu ZN. Program je bil leta 2020 nagrajen z Nobelovo nagrado za mir Ustanovitev okrajnih centrov Ustanovitev Društva Ljudske ob prepoznanju, da je Svetovni program za mladinskih klubov OZN v Ljubljani, republike Slovenije za ZN in hrano največja humanitarna organizacija, ki Mariboru, Celju in Murski Soboti ter izvolitev prvega predsednika se ukvarja z vprašanjem lakote in spodbuja občinskih centrov v Ptuju, Kopru, društva Jožeta Potrča. prehransko varnost. Kranju, na Jesenicah in v Piranu. 1 9 5 6 1 9 6 1 1956 1961 NAPOTITEV PRVE OPERACIJE ENOTNA KONVENCIJA O MAMILIH ZA NUJNO POSREDOVANJE Sprejetje konvencije, ki je stopila v veljavo leta 1975, je pomenilo, Po sklenitvi premirja v sueški vojni, ki da se je stanje na področju nadzora prepovedanih drog drastično se je začela z egiptovsko nacionalizacijo zaostrilo. Njena pomanjkljivost pa je bila, da na seznam britansko-francoskega podjetja Sueška prepovedanih drog niso bile uvrščene psihotropne snovi, zato družba, je bila v Egipt napotena prva jo je desetletje pozneje na tem področju dopolnila konvencija operacija za nujno posredovanje (United o psihotropnih snoveh. Dodatna pravna orodja za pomoč pri Nations Emergency Force – UNEF). Operacija implementaciji obeh konvencij je leta 1988 dodala še konvencija je imela mandat za nadzorovanje konca proti nedovoljenemu prometu z mamili in psihotropnimi snovmi. sovražnosti ter umik britanskih, francoskih in izraelskih sil. 1966 1970 DEKLARACIJA SEDMIH NAČEL MEDNARODNA LISTINA ČLOVEKOVIH PRAVIC Ob 25. obletnici ustanovitve OZN je GS odobrila posebno resolucijo. V prilogi res. GS 2625 (XXV) Listino sestavljajo Splošna deklaracija človekovih pravic je bila sprejeta Deklaracija načel mednarodnega (1948), Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah prava o prijateljskih odnosih in sodelovanju med (1966) ter dva pridružena izbirna protokola (1966 in 1989) in državami v skladu z Ustanovno listino Združenih Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah narodov, skrajšano Deklaracija sedmih načel. V (1966) ter njemu pridružen izbirni protokol (2008). Oba pakta njej so razdelani in dopolnjeni cilji in načela UL, sta v veljavi od leta 1976. Listina predstavlja najsplošnejšo in s čimer so bile kodificirane temeljne pravice in najobsežnejšo mednarodno kodifikacijo človekovih pravic. temu ustrezne dolžnosti držav. 1 9 6 8 1 9 7 0 1 9 6 6 1 9 6 9 1968 1969 POGODBA O NEŠIRJENJU MEDNARODNA KONVENCIJA O ODPRAVI JEDRSKEGA OROŽJA VSEH OBLIK RASNE DISKRIMINACIJE Leta 1968 je Generalna skupščina OZN podprla Konvencija države pogodbenice zavezuje k odpravi vseh Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja oblik rasne diskriminacije in ustanavlja Odbor za odpravo (NNPT), ki je stopila v veljavo leta 1970. Njen rasne diskriminacije kot mehanizem za individualne cilj je preprečiti širjenje jedrskega orožja med pritožbe. Konvencija med drugim določa, da morajo države državami in doseči postopno razorožitev na tem z vsemi sredstvi izvajati politiko za odpravo vseh oblik rasne področju. Predstavlja prvi korak mednarodne diskriminacije, razglasiti za kaznivo dejanje vsako razširjanje skupnosti k svetu brez jedrskega orožja. idej o rasni večvrednosti in sovraštvu ter zagotoviti pravico do enakega uživanja državljanskih, političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. Pogodba je bila odprta za podpis leta 1966 in je stoplila v veljavo 1969. 1972 1970 PRVA SVETOVNA KONFERENCA KONVENCIJA UNESCA O UKREPIH ZA PREPOVED O OKOLJU IN PREPREČEVANJE NEDOVOLJENEGA UVOZA Konferenca ZN o okolju leta 1972 v Stockholmu IN IZVOZA KULTURNIH DOBRIN TER PRENOSA je bila prva svetovna konferenca, ki je opredelila LASTNINSKE PRAVICE NA NJIH pomembnost varstva okolja. Udeleženci konference so sprejeli vrsto načel za ravnanje Konvencija se nanaša na pridobivanje kulturnih dobrin in zahteva, da z okoljem, vključno s Stockholmsko deklaracijo so nove pridobitve pridobljene pošteno, da muzeji ne bodo trgovali in akcijskim načrtom za človeško okolje. Eden z nezakonito pridobljenimi predmeti in da bodo muzeji (in druge glavnih rezultatov konference v Stockholmu je kulturne organizacije) sodelovali v boju proti nedovoljeni trgovini s bila ustanovitev Programa Združenih narodov za kulturnimi dobrinami. V veljavo je stopila dve leti po sprejetju. okolje (UNEP). 1 9 7 1 1 9 7 2 1971 1972 REPUBLIŠKA KONFERENCA KONVENCIJA UNESCA O VARSTVU SVETOVNE Društvo je skupaj z republiško konferenco KULTURNE IN NARAVNE DEDIŠČINE klubov OZN dobilo svoje mesto v Generalna konferenca UNESCA je na zasedanju leta 1972 predsedstvu Republiške konference ugotovila, da kulturni in naravni dediščini vse bolj grozi uničenje Socialistične zveze delovnega ljudstva ne le zaradi klasičnih vzrokov propadanja, temveč tudi zaradi Slovenije – delegat Društva za ZN in spreminjanja družbenih in gospodarskih razmer. Poškodovanje ali Republiške konference klubov OZN je bil izguba vsakega primerka kulturne ali naravne dediščine pomeni dr. Danilo Türk. siromašenje dediščine vseh narodov sveta. V veljavi je od leta 1975. 1979 KONVENCIJA O ODPRAVI VSEH OBLIK DISKRIMINACIJE ŽENSK 1974 KONVENCIJA O REGISTRACIJI Generalna skupščina je sprejela konvencijo, ki Konvencija o registraciji objektov, izstreljenih v zajema politične, ekonomske, socialne, kulturne in vesolje, predvideva, da bo izstrelitvena država državljanske vidike. Konvencija je neke vrste »listina imela register vesoljskih objektov in da bo dala pravic žensk«, saj natančneje opredeljuje določbe na razpolago natančne informacije o vsakem Splošne deklaracije o človekovih pravicah in obeh izstreljenem vesoljskem objektu za vpis v centralni temeljnih paktov z vidika pravic žensk. Konvencija je register OZN. V veljavo je stopila leta 1976. začela veljati leta 1981. 1 9 7 8 1 9 7 4 1 9 7 9 1978 1979 UNESCO IMENUJE PRVIH DVANAJST POGODBA O MESECU KRAJEV, POTREBNIH ZAŠČITE Sporazum o dejavnosti držav na mesecu in drugih Leta 1978 je Organizacija ZN za izobraževanje, nebesnih telesih bolj natančno razdela načela znanost in kulturo (UNESCO) objavila prvi seznam glede meseca in drugih nebesnih teles iz pogodbe dvanajstih krajev svetovne dediščine – tistih umetnih leta 1967 in daje osnovo za prihodnje urejanje spomenikov ali naravnih območij, ki si zaradi svoje raziskovanja in izkoriščanja naravnih virov (bogastev) »izjemne vrednosti« zaslužijo posebno zaščito. na teh telesih. V 11. čl. določa, da so mesec in naravni UNESCO zdaj po vsem svetu ščiti skoraj tisoč krajev, viri nebesnih teles skupna dediščina človeštva. kar pomaga določiti standarde za ohranitev nekaterih Pogodba je stopila v veljavo leta 1984. naših najpomembnejših zgodovinskih spomenikov in naravnih zakladov. 1980 1984 IZKORENINJENJE ČRNIH KOZ KONVENCIJA PROTI MUČENJU Tri leta po poročanju o zadnjem primeru je Konvencija proti mučenju in drugemu krutemu, Svetovna zdravstvena organizacija uradno nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju razglasila, da so črne koze izkoreninjene. Pri nadgrajuje 5. člen Splošne deklaracije o človekovih izkoreninjenju je bila ključna tudi omenjena pravicah in 7. člen Mednarodnega pakta o državljanskih organizacija, predvsem je prispevala na področjih in političnih pravicah, ki prepovedujeta mučenje. Državo nadzora in zajezitve okužb – dveh ključnih korakih pogodbenico konvencija zavezuje, da sprejme učinkovite pri obvladovanju nalezljivih bolezni. Izkoreninjenje zakonodajne, upravne, sodne in druge ukrepe za črnih koz je prvi primer izkoreninjenja bolezni preprečevanje mučenja na celotnem ozemlju, ki je pod zaradi človeškega truda in sodelovanja. njeno jurisdikcijo. V veljavo je stopila leta 1987. 1 9 8 2 1 9 8 5 1 9 8 6 1 9 8 0 1 9 8 4 1982 1985 1986 KONVENCIJA PRVO MEDNARODNO ŠKOCJANSKE JAME O PRAVU MORJA LETO MLADIH Škocjanske jame so bile 28. Konvencija ZN o (mednarodnem) Leto 1985, ki je bilo razglašeno novembra 1986 vpisane na pomorskem pravu (t. i. Jamajška za prvo mednarodno leto mladih, seznam svetovne naravne in konvencija) določa razmejitve na je pod naslovom »Participacija, kulturne dediščine UNESCO, morju, kjer imajo države določene razvoj in mir« skušalo opozoriti deset let pozneje pa je bil z izključne pravice, in odprtim na vlogo mladih v svetu in njihov zakonom ustanovljen park morjem ter podmorskim dnom, prispevek k razvoju. Škocjanske jame. Škocjanske ki predstavlja skupno dediščino jame so prvi slovenski vpis na človeštva pod skrbništvom OZN. seznam svetovne dediščine. Konvencija je stopila v veljavo 1994. 1987 MONTREALSKI PROTOKOL Montrealski protokol za zaščito ozonskega plašča 1989 se navezuje na Dunajsko konvencijo o varstvu SLOVENJ GRADCU ČASTNI NAZIV ozonskega plašča, sprejeto leta 1985. Protokol je GLASNIK MIRU OZN določil mednarodno zavezujoča pravila za zmanjšanje proizvodnje in uporabe spojin, ki lahko stanjšajo ozonski Slovenj Gradec je od leta 1989 kot edino slovensko plašč, ter tudi popolno ustavitev njihove proizvodnje in mesto nosilec častnega naziva glasnik miru OZN in uporabe od leta 1996. Med okoljevarstveniki je pogosto tako sodi v ugledno družbo mest z vseh celin, ki so viden kot najbolj pravočasen in učinkovit globalni si ta naziv prislužila s prizadevnim delovanjem za dogovor za zaščito okolja. V veljavo je stopil leta 1989. mir na različnih področjih družbenega življenja. 1 9 8 8 1 9 8 7 1 9 8 9 1988 1989 SVETOVNI DAN KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH BOJA PROTI AIDSU Trideset let po sprejetju Deklaracije o pravicah otrok (1959) je Svetovna zdravstvena organizacija je 1. Generalna skupščina OZN sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah. december razglasila za dan boja proti aidsu, Dokument vsebuje pravice, ki bi jih morali uživati vsi otroci, in ki ga zaznamujemo po vsem svetu. Od postavlja osnovne standarde za otrokov razvoj v različnih starostnih takrat smo priča ogromnemu napredku na obdobjih ter na različnih področjih njegovega življenja. Konvencija je vseh področjih – v preventivi, diagnostiki postala najbolj razširjena pogodba o človekovih pravicah. Konvencija in zdravljenju, zaradi česar lahko danes je stopila v veljavo leta 1990, pozneje (2000 in 2011) pa so ji dodali še milijoni ljudi z virusom HIV živijo zdravo tri izbirne protokole. in kakovostno življenje, ki ga omogoča pravočasno zdravljenje. 1992 KONVENCIJA UNESCA O BIOTSKI RAZNOVRSTNOSTI 1992 SLOVENIJA POSTANE DRŽAVA ČLANICA OZN Konvencija (v veljavi od leta 1993) predstavlja glavni mednarodni inštrument za obravnavo Slovenija je 22. maja 1992 postala država članica OZN, s čimer se biotske raznovrstnosti in prvi globalni sporazum je končal proces osamosvajanja naše države, ki je tako postala o njenem ohranjanju. Opozarja, da naravni viri suverena, neodvisna in mednarodno priznana država. Slovenija niso neomejeni, in stremi k njihovem ohranjanju. v okviru OZN poleg vprašanj človekovih pravic in mednarodnega Ozavešča, da morajo biti ekosistemi in posamezne prava posebno pozornost namenja vprašanjem podnebnih vrste uporabljani v prid človeštva na način in v sprememb in trajnostnega razvoja, reformi Varnostnega sveta takem obsegu, da njihova uporaba ne povzroča OZN in obravnavi razorožitvenih vprašanj. dolgoročnega upada biotske raznovrstnosti. 1 9 9 2 1992 1992 1992 AGENDA SPREJEM V WFUNA OKVIRNA KONVENCIJA ZN ZA MIR Društvo za ZN za Slovenijo je bilo sprejeto v O SPREMEMBI PODNEBJA To je prvi poskus Svetovno zvezo društev za ZN (WFUNA). Ta Okvirna konvencija ZN o podnebnih sistemske danes združuje več kot sto društev za ZN, krepi spremembah (UNFCCC) je mednarodna ureditve sredstev njihovo medsebojno povezanost ter izmenjavo okoljska pogodba, katere namen je in politik OZN za informacij in jih podpira pri širjenju vrednot OZN, preprečiti »nevarno« vmešavanje človeka preprečevanje zagovorništvu multilateralizma, prizadevanjih v podnebni sistem. Ena od sprejetih oboroženih za boljšo OZN in ozaveščanju o glavnih stebrih obveznosti je redno poročanje, in sicer o konfliktov – dela organizacije – miru in varnosti, trajnostnem stanju izpustov (evidence), ukrepih za njihovo vzpostavljanje, razvoju in človekovih pravicah. zmanjševanje ter o spremljanju podnebnih ohranjanje in sprememb in ukrepih za zmanjševanje izgradnja miru. njihovih posledic. V veljavi je od leta 1994. 1995 1993 PEKINŠKA DEKLARACIJA KONVENCIJA O PREPOVEDI RAZVOJA, Leta 1995 je četrta svetovna konferenca PROIZVODNJE, KOPIČENJA ZALOG IN UPORABE ZN o ženskah sprejela resolucijo KEMIČNEGA OROŽJA TER O NJEGOVEM UNIČENJU o krepitvi vloge žensk in njihovem Cilj konvencije je odpraviti celotno kategorijo orožja za množično opolnomočenju skozi vse življenje. uničevanje tako, da državam pogodbenicam prepoveduje razvoj, Določila je strateške cilje za doseganje proizvodnjo, pridobivanje, kopičenje zalog, hrambo, prenos ali uporabo enakosti spolov na dvanajstih kemičnega orožja. Države pogodbenice morajo po drugi strani sprejeti področjih, med katerimi so: ženske v potrebne ukrepe za uveljavitev te prepovedi in uničiti vse zaloge gospodarstvu, nasilje nad ženskami, kemičnega orožja v svoji pristojnosti. Konvencija je začela veljati 1997. ženske na oblasti ter ženske in okolje. 1 9 9 5 1 9 9 3 1 9 9 6 1993 1996 SODIŠČE ZA VOJNE ZLOČINE NA OBMOČJU POGODBA O CELOVITI NEKDANJE JUGOSLAVIJE PREPOVEDI JEDRSKIH Mednarodni tribunal za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije POSKUSOV je bila ad-hoc institucija OZN za sojenje storilcem resnih zločinov Generalna skupščina OZN je sprejela med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije. Njegova pooblastila Pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih so veljala za štiri skupine zločinov, storjenih na območju nekdanje poskusov (CTBTO), ki prepoveduje vse Jugoslavije od leta 1991: grobe kršitve Ženevskih konvencij iz leta 1949, poskusne eksplozije jedrskega orožja. Glavni kršitve vojnega prava, genocid in zločine proti človeštvu. Pooblaščeno izziv je, da pogodba še ni začela veljati. To se je bilo le za sojenje posameznikom, najvišja mogoča kazen pa je bila bo zgodilo šele, ko jo bo ratificiralo še osem dosmrtni zapor. Zadnja sodba sodišča je bila izrečena 29. novembra držav: Egipt, Indija, Iran, Izrael, Kitajska, 2017, mesec za tem pa je institucija formalno prenehala obstajati. Pakistan, Severna Koreja in ZDA. 1997 KJOTSKI PROTOKOL Kjotski protokol h Konvenciji ZN o spremembi podnebja je mednarodni sporazum, ki skuša zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in drugih 1997 POBUDA ZA REFORMO OZN toplogrednih plinov. Predstavlja pravno zavezujoče omejitve glede izpustov toplogrednih plinov za V okviru prve pobude generalnega sekretarja industrializirane države. Prav tako uvaja inovativne Annana za reformo OZN so bili ustanovljeni tržne mehanizme, t. i. kjotske prilagodljive štirje izvršni odbori; med cilji reforme je bilo mehanizme, ki omogočajo, da so stroški obvladovanja presečno vključevanje človekovih pravic v izpustov karseda nizki. V veljavo je stopil leta 2005. celotno delovanje OZN. 1 9 9 7 1997 1997 SODELOVANJE Z UNIS PRVO SODELOVANJE SLOVENSKIH Začetek sodelovanja Društva za ZN z VOJAKOV V MIROVNI OPERACIJI Informacijsko službo ZN na Dunaju (UNIS), Slovenija je leta 1997 prvič sodelovala v mirovni operaciji pod ki je sestavni del mreže 63 informacijskih vodstvom OZN. Prvi slovenski vojaki so delovali v misiji OZN centrov ZN po vsem svetu. Sodelovanje je bilo na Cipru, njihove glavne naloge so bile opazovanje, nadzor in vzpostavljeno s skupnim ciljem za podporo posredovanje v incidentih na razmejitvenem območju med pri uresničevanju ciljev ZN z obveščanjem grškim in turškim delom otoka. Prvi policisti iz Slovenije so javnosti o aktivnostih in ukrepih OZN. sodelovali v mirovni operaciji OZN na Vzhodnem Timorju leta 2000. Do danes je v operacijah pod vodstvom OZN sodelovalo že več kot 5000 slovenskih pripadnikov. 1998 DEKLARACIJA O TEMELJNIH NAČELIH IN PRAVICAH PRI DELU Deklaracija, sprejeta leta 1998 v okviru 2000 RAZVOJNI CILJI TISOČLETJA Mednarodne organizacije dela (ILO), zavezuje države članice, da spoštujejo in spodbujajo Septembra 2000 je 149 voditeljev držav sprejelo načela ter pravice v štirih kategorijah: svoboda Deklaracijo tisočletja, s katero so se zavezali združevanja in učinkovito priznavanje pravice k novemu globalnemu partnerstvu za odpravo do kolektivnih pogajanj, odprava prisilnega ali revščine in določili niz časovno omejenih ciljev, obveznega dela, odprava otroškega dela ter ki jih je bilo treba doseči do leta 2015, tj. razvojne odprava diskriminacije pri zaposlovanju in poklicu. cilje tisočletja oz. milenijske razvojne cilje. 1 9 9 8 2 0 0 0 1998 1998 SLOVENIJA POSTANE USTANOVITEV MEDVLADNEGA FORUMA NESTALNA ČLANICA ZA PODNEBNE SPREMEMBE VARNOSTNEGA SVETA OZN Medvladni forum za podnebne spremembe je znanstveno in medvladno Pomemben mejnik članstva Slovenije v telo pod okriljem ZN. Cilj Foruma je zagotavljati kakovostno, objektivno OZN je bila izvolitev za nestalno članico in znanstveno podlago za opazovanje podnebnih sprememb ter Varnostnega sveta OZN v obdobju 1998– ugotavljanje političnih in ekonomskih učinkov. Leta 2007 je Medvladni 1999. Slovenija je bila tako prvič dejavno forum za podnebne spremembe (IPCC) za prizadevanje pri ozaveščanju vključena v oblikovanje in sprejemanje javnosti o usodnih posledicah segrevanja ozračja prejel Nobelovo odločitev o vprašanjih ohranjanja nagrado za mir in tako je tudi Slovenka dr. Lučka Kajfež Bogataj, kot mednarodnega miru in varnosti. del ekipe IPCC, postala soprejemnica Nobelove nagrade. 2000 2002 GLOBALNI MADRIDSKI MEDNARODNI AKCIJSKI NAČRT O STARANJU DOGOVOR ZN Akcijski načrt in politična deklaracija, sprejeta na drugi svetovni skupščini Globalni dogovor ZN je o staranju aprila 2002, predstavljata prelomnico v tem, kako se svet sooča nezavezujoč pakt, ki podjetja s ključnim izzivom gradnje družbe za vse starosti. Osredotoča se na tri po vsem svetu spodbuja k prednostna področja: starejše osebe in razvoj, izboljševanje zdravja in dobrega sprejemanju trajnostnih in počutja v starosti ter zagotavljanje ugodnih in podpornih okolij. Z načrtom so družbeno odgovornih politik ter se države zavezale tudi, da bodo vključile staranje v vse družbene in ekonomske poročanju o njihovem izvajanju. politike in prepolovile revščino v starosti do leta 2015. 2 0 0 1 2 0 0 2 2001 2002 STOCKHOLMSKA KONVENCIJA O MEDNARODNO OBSTOJNIH ORGANSKIH ONESNAŽEVALIH KAZENSKO SODIŠČE Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih Mednarodno kazensko sodišče (ICC) ureja mednarodno sodelovanje, prepoved proizvodnje, v Haagu je prvo stalno mednarodno uporabe, uvoza in izvoza, zmanjšanje emisij nenačrtnih kazensko sodišče za storilce najhujših stranskih proizvodov, uporabo alternativnih kemikalij in zločinov proti človeštvu. Ustanovljeno tehnik ter upravljanje zalog in odpadkov obstojnih organskih je bilo na podlagi Rimskega statuta, ki onesnaževal. Glavni cilj konvencije, v veljavi od leta 2004, je je bil podpisan leta 1998, v veljavo pa zaščita zdravja ljudi in okolja z uporabo previdnostnega načela. je stopil leta 2002. Obravnava najhujša kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost kot celoto, in krepi pravno varstvo. 2003 KONVENCIJA UNESCA O VAROVANJU NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE Konvencija predstavlja prvo orodje, s pomočjo katerega je 2003 poleg kulturne in naravne dediščine mednarodna skupnost STATUS V JAVNEM INTERESU zaščitila še nesnovno kulturno dediščino. Ta pomeni NA PODROČJU ZUNANJIH ZADEV prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki je Društvu za ZN za Slovenijo podelilo status prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Konvencija društva, ki deluje v javnem interesu na področju je v veljavo stopila leta 2006. zunanjih zadev. 2 0 0 4 2 0 0 3 2003 2004 OKVIRNA KONVENCIJA WHO SVETOVNI PROGRAM O NADZORU TOBAKA O IZOBRAŽEVANJU ZA ČLOVEKOVE PRAVICE Na zasedanju Generalne skupščine WHO leta 2003 so države članice sprejele Okvirno konvencijo WHO o nadzoru Generalna skupščina OZN je leta 2004 potrdila Svetovni nad tobakom (v veljavi od leta 2005), da bi zmanjšale program za izobraževanje za človekove pravice, ki razširjenost tobaka in škodljive posledice njegove rabe. temelji na prizadevanjih in dosežkih Desetletja OZN V njej je med drugim zapisano, da znanstveni dokazi za izobraževanje za človekove pravice (1995–2004). nedvoumno potrjujejo, da izpostavljenost tobačnemu dimu Svetovni program sestavlja več faz, usmerjenih v povzroča smrt, bolezen in invalidnost. izobraževanje za človekove pravice na posameznih izobraževalnih ravneh ter poklicnih področjih. 2007 2006 SKRB ZA PODNEBJE: KONVENCIJA O PRAVICAH INVALIDOV PLATFORMA ZA POSLOVNE VODJE Mednarodna konvencija o pravicah invalidov, ki je v Skrb za podnebje: Platforma za poslovne vodje je veljavo stopila leto po sprejetju, je mednarodna pogodba pobuda, ki jo je generalni sekretar OZN naznanil na na področju človekovih pravic, njen namen pa je zaščita vrhu voditeljev Globalnega dogovora leta 2007. Skrb pravic in dostojanstva invalidov. Pogodbenice konvencije za okolje je prostovoljna globalna pobuda, njen namen morajo spodbujati, varovati in omogočati polno uživanje pa je mobilizirati poslovni svet pri iskanju rešitev za človekovih pravic invalidov ter jim zagotavljati popolno zmanjšanje podnebnih tveganj in hkratno ustvarjanje enakost v skladu z zakonom. vrednosti za podjetja. 2 0 0 6 2 0 0 8 2 0 0 7 2006 2008 SVET ZA ČLOVEKOVE PRAVICE VSTANI IN UKREPAJ Generalna skupščina OZN je ustanovila Svet za človekove Z letom 2008 je Društvo za ZN začelo v pravice, ki je nadomestil ženevsko Komisijo za človekove Sloveniji koordinirati akcijo Vstani in ukrepaj, pravice. Svet za človekove pravice obravnava stanje globalni poziv, s katerim je bila izkazana človekovih pravic povsod po svetu, kjer so človekove pravice podpora prizadevanjem za doseganje prvega grobo kršene, država pa zavrača učinkovito sodelovanje razvojnega cilja tisočletja: izkoreniniti z mehanizmi sveta. Prav tako svet prek neodvisnega in skrajno revščino in lakoto. učinkovitega dela posebnih poročevalcev obravnava informacije o stanju in napredku uresničevanja človekovih pravic v različnih državah in na različnih področjih (t. i. univerzalni periodični pregled stanja človekovih pravic). 2012 »PRIHODNOST, KAKRŠNO SI ŽELIMO« 2010 Konferenca ZN o trajnostnem razvoju v Rio de PRAVICE SKUPNOSTI LGBT Janeiru (Brazilija) leta 2012 se je zaključila s sklepnim dokumentom »Prihodnost, kakršno si želimo«. Sklepni Generalni sekretar OZN Ban Ki Mun je države dokument vsebuje obnovljene zaveze predsednikov držav članice OZN pozval k dekriminalizaciji in vlad k trajnostnemu razvoju, odločno prizadevanje za homoseksualnosti in drugim ukrepom za zeleno gospodarstvo v okviru trajnostnega razvoja in zaščito pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in izkoreninjenje revščine ter potrditev pripravljenosti za transseksualcev. okrepitev institucionalnega okvira za trajnostni razvoj. 2 0 1 1 2 0 1 0 2 0 1 2 2011 2012 USTANOVITEV MLADINSKE SEKCIJE IN UNYANET SKUPAJ MOČNEJŠI Ustanovitev mladinske sekcije Društva za ZN, ki skrbi za vključenost Ob zaznamovanju 20. obletnice članstva mladih v dejavnosti društva ter pri mladih spodbuja zanimanje Slovenije v OZN je Društvo za ZN v za OZN in povezane mednarodne teme. Med bolj prepoznavnimi sodelovanju z Ministrstvom za zunanje aktivnostmi mladinske sekcije danes sta Model United Nations zadeve, Ministrstvom za izobraževanje, Club Slovenia (MUNSC) in mladinska platforma UNESCO. V tem letu znanost in šport ter službo UNIS na je mladinska sekcija sodelovala pri ustanovitvi Mreže mladinskih Dunaju pripravilo priročnik Skupaj društev za Združene narode (UNYANET), katere cilj je krepitev mreže s močnejši, namenjen zlasti osnovnošolcem pospeševanjem procesa razvoja projektov, izmenjave znanja, sredstev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja in izkušenj ter razvojem skupne identitete med članicami mreže. in njihovim učiteljem. 2014 MLADINSKI DELEGAT PRI OZN Vzpostavitev slovenskega instituta mladinskega delegata pri OZN, ki ga je ustanovil Mladinski svet Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije, Uradom Republike Slovenije za mladino in Društvom za ZN za Slovenijo. Vloga slovenskega mladinskega delegata pri OZN je spodbujanje sodelovanje mladih na mednarodni ravni, vključevanje mladih v globalne razsežnosti mladinskega delovanja in spremljanje nove razvojne agende. Mladinski delegat tako sodeluje na rednem zasedanju Generalne skupščine OZN v New Yorku. 2 0 1 5 2 0 1 4 2015 2015 CILJI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA PARIŠKI SPORAZUM O PODNEBNIH SPREMEMBAH Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 je leta 2015 sprejelo 193 držav članic OZN. Z njo so določili Pariški sporazum o podnebnih spremembah, ki gradi 17 razvojnih ciljev in 169 povezanih kazalnikov kot na Okvirni konvenciji ZN o podnebnih spremembah okvir globalnega razvoja do leta 2030. Moč Agende (UNFCCC), je prvi univerzalni in pravno zavezujoč 2030 so njena univerzalnost (cilje uresničujejo globalni podnebni sporazum, njegov glavni cilj pa vse države in ne le države prejemnice sredstev je okrepiti globalni odziv na grožnjo podnebnih mednarodnega razvojnega sodelovanja, kot je sprememb. Predstavlja akcijski načrt za omejitev veljalo za razvojne cilje tisočletja), presečnost globalnega segrevanja na »precej manj« kot dve (cilji zajemajo ekonomsko, socialno in okoljsko stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijskim časom. razsežnost trajnostnega razvoja) in njena vizija za trajnostno preobrazbo našega sveta. 2017 2018 SPLETNI MEDIJ pOZNavalec PREDSEDOVANJE SLOVENIJE SVETU ZA ČLOVEKOVE PRAVICE Spletni medij pOZNavalec je nastal v okviru projekta »VSTANI IN UKREPAJ: prihodnost, Z letom 2018 je Slovenija prevzela enoletno predsedovanje Svetu kakršno si želimo«, njegov namen pa je javnosti za človekove pravice. Svet je v tem času sprejel paket ukrepov, ponuditi kakovosten medij, ki prispeva k ki je okrepil njegovo učinkovitost pri odzivanju na mednarodne pluralnosti medijske krajine v Sloveniji, še izzive s področja človekovih pravic. Predsedovanje je vodil posebej pa izpostaviti novice, ki ne prejmejo veleposlanik Vojislav Šuc. Ministrstvo za zunanje zadeve je med dovolj medijske pozornosti. Posebno pozornost pomembne uspehe slovenskega predsedovanja uvrstilo krepitev namenja ozaveščanju o trajnostnem razvoju. zaupanja in dialoga v Svetu za človekove pravice. 2 0 1 7 2 0 1 8 2017 2017 2018 POGODBA O PREPOVEDI SVETOVNI DAN ČEBEL GLOBALNI DOGOVOR JEDRSKEGA OROŽJA Svetovni dan čebel je posvečen O VARNIH, UREJENIH Pogodba državam pogodbenicam čebelam in drugim opraševalcem, IN ZAKONITIH prepoveduje razvoj, testiranje, ključnim za prehransko oskrbo. Od MIGRACIJAH proizvodnjo, nakupe, skladiščenje njih je odvisna kar tretjina svetovne Globalni dogovor, znan kot Marakeška in posedovanje jedrskega orožja in pridelave hrane. Razglasitev deklaracija, predstavlja prvi globalni drugih eksplozivnih jedrskih naprav praznika je v okviru OZN predlagala sporazum OZN o skupnem pristopu ter tudi uporabo tega orožja ali celo Slovenija na pobudo Čebelarske k mednarodnim migracijam v vseh grožnje z njegovo uporabo. Pogodba zveze Slovenije, predlog pa je bil njihovih razsežnostih. Predstavlja je začela veljati leta 2020. K pogodbi potrjen 20. decembra 2017. zgodovinsko priložnost za izboljšanje niso pristopile jedrske države ter mednarodnega sodelovanja na države članice pakta NATO. področju migracij. 2019 MLADINSKI PODNEBNI VRH ZN 2020 DOPOLNJENA BASELSKA KONVENCIJA Mladinskega podnebnega vrha, ki je potekal v organizaciji posebnega odposlanca generalnega Baselska konvencija o nadzoru prevoza nevarnih sekretarja OZN za mlade, se je udeležilo več odpadkov in njihovega shranjevanja iz leta 1992, ki je kot 500 mladih z vsega sveta. To je bilo največje nastala pod okriljem UNEP, je bila leta 2020 dopolnjena srečanje mladih voditeljev v zgodovini ZN. Na vrhu tako, da so v pravno zavezujoč okvir vključeni tudi je sodeloval takratni slovenski mladinski delegat plastični odpadki. S tem bo svetovna trgovino z njimi bolj pri OZN, ki se je kot član uradne delegacije pregledna in urejena, hkrati pa bo okvir zagotovil, da bo predsednika vlade RS udeležil tudi Podnebnega ravnanje s plastičnimi odpadki prijaznejše do okolja in akcijskega vrha generalnega sekretarja OZN. zdravja ljudi. 2 0 2 0 2 0 1 9 2020 2020 USTANOVITEV MEDNARODNEGA KAMPANJA UN75 RAZISKOVALNEGA CENTRA ZA UMETNO Kampanja UN75 je obsežen dialog INTELIGENCO o vlogi globalnega sodelovanja pri Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI) oblikovanju skupne prihodnosti, pod okriljem UNESCA je velik uspešen slovenski projekt ki je potekal po vsem svetu ob globalnih razsežnosti in za Slovenijo pomeni veliko priznanje, 75. obletnici ZN. predvsem na področjih naprednih tehnologij in umetne inteligence. Osrednji cilj raziskovalnega centra je zagotoviti koordinacijsko točko, pot financiranja in pospeševalnik za pristope k razvojnim ciljem ZN. PREDSTAVITEV KAMPANJE UN75 Generalni sekretar OZN António Guterres je pod naslovom Rezultati ankete kažejo tudi, da je za prebivalce držav OZN UN75: oblikujmo skupno prihodnost januarja 2020 začel glo-v trenutnih pandemskih razmerah najbolj pomemben prav do-balno razpravo. Pobuda je nastala ob 75. obletnici OZN v želji stop do osnovnih storitev, na primer do zdravstvenega varstva, vzpostaviti konstruktiven dialog o trenutnih svetovnih izzivih pitne vode, sanitarij in izobraževanja, čemur sledi večja med-in globalnih problematikah, o prihodnosti organizacije glede narodna solidarnost in večja podpora najbolj prizadetim. To na trenutne svetovne trende in o predlogih izboljšav za bolj iz-pomeni odpravljanje neenakosti in premik k bolj vključujoče-popolnjeno globalno sodelovanje in bolj trajnosten svet za vse. mu gospodarstvu. Če pogledamo v prihodnost, anketirance predvsem skrbita podnebna kriza in uničevanje narave. Druge Ob izbruhu pandemije Covid-19 se je v okviru kampanje za-prednostne naloge vključujejo še zagotavljanje večjega spo- čelo prizadevanje, da bi prek spleta dosegli kar največ ljudi, štovanja človekovih pravic, reševanje konfliktov, zmanjševanje zato se je zbiranje povratnih informacij o organizaciji v znat-revščine in odpravo korupcije. nem obsegu preselilo v splet. Do septembra 2020 je v globalni raziskavi sodelovalo več kot milijon ljudi, tako v državah člani-Ob zaznamovanju 75. obletnice OZN je bila sprejeta tudi de-cah OZN kot v državah opazovalkah. Poleg tega so države so-klaracija, v kateri se OZN in države članice zavezujejo, da: delovale tudi v neodvisnih raziskavah, izvedena je bila analiza • ne bodo pozabile na nikogar, umetne inteligence družbenih in tradicionalnih medijev, ki je • bodo zaščitile naš planet, potekala vzporedno z akademskimi in političnimi raziskavami, • bodo spodbujale mir in preprečevale konflikte, opravljenimi v vseh regijah. Rezultati ankete so bili razglaše- • bodo spoštovale mednarodno pravo in zagotavljale pravičnost, ni 25. oktobra 2020 in njihova objava je sovpadala z uradnim • bodo v ospredje postavile ženske in deklice, zaznamovanjem 75. obletnice OZN, ki jo je organizirala Gene- • bodo gradile na zaupanju, ralna skupščina OZN pod geslom »Prihodnost, kakršno si želi- • bodo izboljšale digitalno sodelovanje, mo, Združeni narodi, kakršne potrebujemo«. • bodo nadgradile OZN, • bodo zagotovile trajnostno financiranje, Ključni ugotovitvi ankete sta: • bodo okrepile partnerstva, • devet od desetih vprašanih meni, da je globalno sodelova- • bodo prisluhnile mladim in z njimi tudi sodelovale, nje ključnega pomena za spopadanje z današnjimi izzivi in • bodo pripravljene na krizne in druge razmere. da je sodelovanje ob izbruhu pandemije Covid-19 postalo še bolj nujno, Zbrani cilji kampanje predstavljajo najbolj ambiciozen po- • šest od desetih vprašanih meni, da je OZN svet spremenila skus OZN, da opravi globalen pregled informiranosti in od pre-na boljše. Sedem od desetih vprašanih vidi OZN kot ključno bivalcev držav članic pridobi edinstven vpogled v prihodnost, pri reševanju izzivov prihodnosti. kakršno si želimo, in Združene narode, kakršne potrebujemo. DEKLARACIJA OB 75. OBLETNICI ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV * 1. Voditelji držav in vlad, ki zastopamo ljudstva sveta, smo se rodov. Potrdila je načela nevmešavanja v notranje zade-21. septembra 2020 zbrali na sestanku Generalne skup-ve držav in mirnega reševanja sporov v skladu z načeli ščine na visoki ravni, da bi počastili 75. obletnico Organi-pravičnosti in mednarodnega prava. V njej je zapisano, da zacije združenih narodov. To smo storili z občudovanjem se članice v mednarodnih odnosih vzdržujejo groženj s silo in globokim spoštovanjem do njenih ustanoviteljev. Na ali uporabe sile zoper ozemeljsko celovitost ali politično svetu ni nobene druge organizacije, ki bi imela tolikšno le-neodvisnost katere koli države ali drugega tovrstnega rav-gitimnost, tako široke možnosti povezovanja in tako velik nanja, ki ni skladno s cilji Organizacije združenih narodov. normativen vpliv. Nobena druga organizacija ne vliva upanja v boljši svet toliko ljudem in ne more bolje zagotoviti 3. Dosežkov je mnogo in Organizaciji združenih narodov in prihodnosti, kakršno si želimo. Nuja, da vse države stopijo njenemu osebju dolgujemo veliko hvaležnost in spoštova-skupaj in uresničijo obljubo o združenih narodih, je bila v nje, še zlasti tistim, ki so med opravljanjem svojih dolžnosti zgodovini le redko kdaj večja. plačali najvišjo ceno. V vseh teh letih je v več kot 70 mirov-nih operacijah pod zastavo Organizacije združenih narodov 2. Organizacija združenih narodov, porojena iz grozot 2. sve-sodelovalo več kot milijon žensk in moških. Države, drža-tovne vojne, je bila kot skupno prizadevanje za človeštvo vljani, zasebni sektor in predstavniki civilne družbe vsak ustanovljena zato, da bi prihodnje rodove obvarovala dan uporabljajo platformo, ki jo zagotavlja organizacija, da pred strahotami vojne. Tudi v času velikih svetovnih iz-bi izboljšali življenje celotnega človeštva. zivov in napetosti je vedno pospeševala dekolonizacijo, spodbujala svobodo, oblikovala norme za mednarodni 4. Toda Organizacija združenih narodov je doživljala tudi tre-razvoj in si prizadevala za izkoreninjenje bolezni. Doslej nutke razočaranja. Naš svet še ni takšen, kakršnega so si je pomagala omiliti na desetine sporov, skozi humani-pred 75 leti zamislili njeni ustanovitelji. Pestijo ga naraš- tarno dejavnost rešila na sto tisoče življenj in milijonom čajoča neenakost, revščina, lakota, oboroženi spori, tero-otrok zagotovila izobrazbo, ki si jo zasluži prav vsak. rizem, negotovost, podnebne spremembe in pandemije. Ves čas si prizadeva za spodbujanje in varstvo vseh člo-Ljudje z različnih koncev sveta so se prisiljeni podajati na vekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh ljudi, tudi za nevarna potovanja v iskanju zatočišča in varnosti. Najmanj enake pravice žensk in moških. Ustanovna listina Orga-razvite države zaostajajo in še vedno nismo dosegli po-nizacije združenih narodov, ki je temelj mednarodne-polne dekolonizacije. Vse to kliče po več ukrepanja in ne ga prava, je razglasila načelo suverene enakosti vseh manj. Kadar države članice h kolektivnim prizadevanjem držav ter spoštovanja njihove ozemeljske celovitosti, organizacije prispevajo svojo odločno voljo in sredstva, politične neodvisnosti in pravice do samoodločbe na-je mogoče doseči ogromno. Med globalnim pogovorom, * Vir: https://undocs.org/en/A/RES/75/1 ki ga je generalni sekretar odprl leta 2020, smo prisluhni-razvoj do leta 20301 je naš načrt in smerokaz, njena izvedba li skrbem in željam ljudi. In tukaj smo, da se odzovemo. pa je nujna za preživetje človeštva. Čaka nas nujno potreb-no delo. Torej nismo tukaj, da bi praznovali. Tukaj smo, da 5. Naši izzivi so medsebojno povezani in lotevamo se jih bi ukrepali. Naše vodilo so cilji in načela Ustanovne listine lahko le z okrepljenim multilateralizmom. V času, ko se in tukaj smo, da bi zagotovili prihodnost, kakršno si želimo, sestajamo, pandemija koronavirusne bolezni covid-19 še in Združene narode, kakršne potrebujemo. vedno odzvanja po vsem svetu. V samo nekaj tednih se je ta pandemija izkazala za največji svetovni izziv v zgodovini * * * Organizacije združenih narodov. Ni povzročila le mnogih 7. Na nikogar ne bomo pozabili. Naslednje desetletje, ki je do-smrti in resnih obolenj, temveč tudi svetovno gospodar-ločeno za desetletje ukrepanja in rezultatov v trajnostnem sko recesijo ter poglabljajočo se revščino, tesnobo in razvoju, bo najbolj odločilno v življenju naše generacije. Še strah. Naše družbe, gospodarstva in zdravstveni sistemi toliko bolj bo pomembno, ker bo to tudi čas, ko bomo po so se znašli pod velikanskim pritiskom. Čeprav pandemija pandemiji covida-19 znova gradili boljši svet. Potrebujemo nikogar od nas ni zaobšla, so bili najhuje prizadeti ljudje trden razvojni sistem v okviru Organizacije združenih naro-v najbolj ranljivih položajih in najbolj ranljive države. Pan-dov ter učinkovito sodelovanje med organizacijo in medna-demija covida-19 nas je na zelo boleč način opomnila, da rodnimi finančnimi institucijami. Podpiramo prizadevanja smo vsi povezani in smo močni le toliko, kolikor je močan in ukrepe generalnega sekretarja. Odločeni smo, da bomo naš najšibkejši člen. Le s skupnimi močmi in solidarnostjo Agendo 2030 uresničili v celoti in pravočasno. Druge mož- lahko premagamo pandemijo in se učinkovito lotimo odnosti ni. V jedru vseh naših prizadevanj morajo biti ljudstva pravljanja njenih posledic. Le skupaj lahko okrepimo od-sveta. Posebno pozornost je treba posvetiti ljudem v ranlji-pornost pred prihodnjimi pandemijami in drugimi global-vem položaju. Tistim, ki potrebujejo pomoč, je treba huma-nimi izzivi. Multilateralizem ni le ena od možnosti, temveč nitarni dostop zagotoviti brez ovir ali odlašanja in v skladu nujna izbira, ko bomo znova gradili boljši, enakopravnejši, s humanitarnimi načeli. Usmerjajo nas Splošna deklaracija odpornejši in trajnejši svet. In Organizacija združenih na- človekovih pravic2 ter mednarodne pogodbe in instrumen-rodov mora biti v središču naših prizadevanj. ti s področja človekovih pravic in odločeni smo, da bomo človekove pravice in temeljne svoboščine zagotovili za vse 6. Krepitev mednarodnega sodelovanja je v interesu tako ljudi. držav kot narodov. Trije stebri Organizacije združenih narodov – mir in varnost, razvoj in človekove pravice – so vsi 8. Varovali bomo naš planet. Brez odločnejšega ukrepanja enako pomembni, medsebojno povezani in soodvisni. V bomo še naprej siromašili planet, kar bo vodilo v zmanj-75 letih smo prišli daleč, a nas čaka še veliko dela. Imamo šano biotsko raznovrstnost in krčenje naravnih virov. Do-orodja in zdaj jih moramo uporabiti. Agenda za trajnostni življali bomo še več okoljskih groženj in izzivov, povezanih 1 Resolucija 70/1. 2 Resolucija 217 A (III). s podnebnimi spremembami, med njimi naravne nesreče, je treba spoštovati v celoti. V tem trenutku je ena glavnih suše, širjenje puščav, pomanjkanje hrane in vode, požare odgovornosti Organizacije združenih narodov graditi, oh-v naravi, dviganje morske gladine in izčrpavanje oceanov. ranjati in vzdrževati mir. Čas za ukrepanje je zdaj. Mnoge države, med njimi tudi majhne otoške države v razvoju, najmanj razvite države in 10. Spoštovali bomo mednarodno pravo in zagotavljali pra-neobalne države v razvoju so že zdaj med najhuje prizadeti-vičnost. Cilji in načela Ustanovne listine in mednarodnega mi. Moramo se prilagoditi okoliščinam in sprejeti ukrepe, ki prava ostajajo brezčasni in univerzalni ter so nepogrešljiv bodo zagotovili spremembo na bolje. Ponuja se nam zgo-temelj za mirnejši, bogatejši in pravičnejši svet. Spoštovali dovinska priložnost, da ponovno zgradimo boljši in bolj ze-bomo mednarodne sporazume, ki smo jih sklenili, in zave-len svet. Nemudoma moramo omejiti izpuste toplogrednih ze, ki smo jih sprejeli. Še naprej bomo spodbujali spošto-plinov ter doseči trajnostno porabo in proizvodnjo v skladu vanje demokracije in človekovih pravic ter skrbeli za bolj-z veljavnimi zavezami držav po Pariškem sporazumu3 in še demokratično upravljanje in pravno državo s krepitvijo Agendo 2030. To ne more čakati. preglednega in odgovornega upravljanja ter neodvisnih pravosodnih institucij. 9. Spodbujali bomo mir in preprečevali spore. Trenutne oborožene spore in grožnje mednarodnemu miru in varnosti je 11. V središče bomo postavili ženske in deklice. Sporov ne treba nujno rešiti po mirni poti. Ponovno poudarjamo po-bomo mogli razrešiti in do trajnostnega razvoja ne bo priš- men spoštovanja Ustanovne listine, načel mednarodnega lo brez enakopravne udeležbe žensk na vseh ravneh. Člo-prava in ustreznih resolucij Varnostnega sveta. Treba je vekove pravice nikoli ne bodo v celoti uresničene, dokler spoštovati mednarodne sporazume o nadzoru nad orož- jih ne bodo uživale vse ženske in deklice. Zaradi vztrajnih jem, razorožitvi in neširjenju orožja ter njihovo arhitekturo. neenakosti med spoloma in zlorab, tudi spolnega nasilja in Organizacija združenih narodov mora učinkoviteje obrav-nasilja na podlagi spola, smo prikrajšani za pravičnejši in navati vse oblike in področja groženj. Terorizem in nasilni boljši svet. Okrepili bomo svoja prizadevanja za doseganje ekstremizem, ki vodi v terorizem, resno ogrožata mednaro-enakosti med spoloma, sodelovanje žensk ter opolnomo-dni mir in varnost. Treba je čim bolje izkoristiti diplomatski čenje žensk in deklic na vseh področjih. nabor orodij, ki jih ponuja Ustanovna listina, vključno s pre-ventivno diplomacijo in mediacijo. Generalnega sekretarja 12. Gradili bomo zaupanje. Naraščajoča neenakost med drža-pozivamo, naj še izboljša ta nabor orodij, da bi preprečili vami ogroža naša prizadevanja za zagotavljanje prihodno-izbruhe, stopnjevanje in ponovitve sovražnosti na kopnem, sti, kakršno si želimo. Neenakost vodi v nezaupanje med na morju, v vesolju in v kibernetskem prostoru. V celoti pod-državami in nezaupanje ljudi v upravne institucije. Prav piramo in spodbujamo pobudo generalnega sekretarja za tako prispeva k dejanjem, zagrešenim zaradi ksenofobije, globalno prekinitev ognja. Mednarodno humanitarno pravo rasizma, nestrpnosti, sovražnega govora in dezinformacij. Obsojamo vsa tovrstna dejanja. Posvetili se bomo osnov-3 Glej FCCC/CP/2015/10/Add.1, sklep 1/CP.21, priloga. nim vzrokom za neenakosti, vključno z nasiljem, kršitvami la globalnim izzivom. Ponovno pozivamo k reformi treh človekovih pravic, korupcijo, marginalizacijo, vsemi oblika-glavnih organov Organizacije združenih narodov. Zavezu-mi diskriminacije, revščino in izključevanjem ter pomanj-jemo se, da bomo razpravam o reformi Varnostnega sveta kanjem izobraževanja in zaposlovanja. To je naša odgovor-vdihnili novo življenje ter si še dalje prizadevali za poživitev nost. Generalne skupščine in okrepitev Ekonomskega in soci-alnega sveta. V celoti podpiramo pregled arhitekture za 13. Izboljšali bomo digitalno sodelovanje. Digitalne tehnologije izgradnjo miru. korenito preobražajo družbo. Ponujajo priložnosti in izzive brez primere v zgodovini. Kadar jih kdo uporabi neustrezno 15. Zagotovili bomo trajnostno financiranje. Uresničitev naših ali zlonamerno, lahko poglabljajo delitve med državami, stremljenj bo terjalo trajnostno in predvidljivo financiranje krepijo negotovost, spodkopavajo človekove pravice in po-organizacije. Svoje odmerjene prispevke bomo plačeva-večujejo neenakost. Oblikovanje skupne vizije digitalnega li v celoti in pravočasno. Treba bi bilo preučiti možnosti, sodelovanja in digitalne prihodnosti, ki bo v celoti izkori-kako to čim bolje zagotoviti. Še naprej bomo izboljševali stila potencial za koristno uporabo tehnologije ter upošte-preglednost, odgovornost in učinkovito porabo sredstev. vala digitalno zaupanje in varnost, mora ostati prednostna Celovito in pravočasno izvajanje Programa ukrepov iz Adis naloga, kajti naš svet se za povezljivost ter družbeno in Abebe, ki je bil sprejet na tretji mednarodni konferenci o gospodarsko blaginjo zdaj bolj kot kdaj koli prej zanaša na financiranju za razvoj,4 je ključnega pomena za izvajanje digitalna orodja. Digitalne tehnologije imajo potencial, da Agende 2030. Tudi skupno javno-zasebno financiranje ima pospešijo uresničevanje Agende 2030. Zagotoviti moramo osrednjo vlogo v naših prizadevanjih, da bi Organizacija varen digitalni dostop za vse po cenah, ki si jih ljudje lahko združenih narodov lahko dosegala boljše rezultate. privoščijo. Organizacija združenih narodov lahko vsem de-ležnikom zagotovi platformo za sodelovanje pri tovrstnih 16. Okrepili bomo partnerstva. Današnji izzivi zahtevajo sode-preudarkih. lovanje, ki ni le čezmejno, temveč vključuje celotno druž- bo. Organizacijo združenih narodov moramo narediti bolj 14. Organizacijo združenih narodov bomo posodobili. Svet vključujočo in se tesneje povezati z vsemi ustreznimi de-je danes zelo drugačen od tistega, v katerem je bila pred ležniki, tudi z regionalnimi in podregionalnimi organizaci-75 leti organizacija ustanovljena. Danes je več držav, več jami, nevladnimi organizacijami, civilno družbo, zasebnim ljudi, več izzivov, a tudi več rešitev. Naše delovne meto-sektorjem, akademskimi krogi in poslanci, da bi zagotovili de morajo iti v korak s časom in se prilagajati. Podpiramo učinkovit odziv na skupne izzive. tekoče reforme generalnega sekretarja. Ustvarjajo okret-nejšo, učinkovitejšo in odgovornejšo organizacijo, ki bo 17. Prisluhnili bomo mladim in delali skupaj z njimi. Mladi so lahko dosegala boljše rezultate na terenu in se prilagaja-manjkajoči kamenček pri zagotavljanju miru in razvoja. Kot 4 Resolucija 69/313, priloga. smo imeli mi koristi od daljnovidnosti ustanoviteljev Or-s partnerji bomo krepili usklajevanje in globalno upravlja-ganizacije združenih narodov, bodo današnji mladi morali nje za skupno prihodnost sedanjih in prihajajočih rodov. živeti s posledicami naših sedanjih dejanj in nedejanj. Vse predolgo so bili glasovi mladih v razpravah o njihovi priho-20. Generalnega sekretarja naprošamo, naj še pred koncem dnosti odrinjeni na stran. To moramo zdaj spremeniti in 75. zasedanja Generalne skupščine predloži svoja priporo-dejavno sodelovati z mladimi. čila za učinkovitejšo izvedbo našega skupnega dnevnega reda ter odziv na sedanje in prihodnje izzive. 18. Pripravljeni bomo. Pandemija covida-19 nas je doletela nepripravljene. Je opozorilo, da moramo izboljšati svojo 21. Zavezujemo se, da bomo deklaracijo predstavili svojim dr-pripravljenost ne le na zdravstvene krize, temveč tudi na žavljanom v resničnem duhu »Mi, ljudstva.« druge izzive in izredne dogodke. Okrepiti moramo mednarodno sodelovanje, usklajevanje in solidarnost. Moramo se učiti drug od drugega ter si izmenjevati izkušnje in informacije, da bi zmanjšali tveganja in okrepili odpornost naših sistemov. Poleg izboljšanja globalnih sistemov za preprečevanje kriz in odzivanje nanje je treba nujno pospe- šiti razvoj in proizvodnjo novih cepiv, zdravil in medicinske opreme ter zagotoviti, da bodo enakopravno in dostopni na voljo po vsem svetu. Hvaležni smo vsem zdravstvenim in drugim delavcem v prvih bojnih vrstah, ki ob tveganju za lastno varnost rešujejo druge, in se zavezujemo, da bomo v jedro svojega odziva postavili ljudi. * * * 19. To, o čemer se bomo sporazumeli danes, bo še dolga de-setletja vplivalo na trajnost našega planeta in blaginjo prihodnjih generacij. Trdno smo odločeni, da bomo z okrepljenim globalnim ukrepanjem in nadgrajevanjem napredka, ki je bil dosežen v zadnjih 75 letih, zagotovili prihodnost, kakršno si želimo. Da bi to lahko dosegli, bomo mobilizi-rali sredstva, okrepili prizadevanja ter izkazali politično voljo in vodenje brez primere v zgodovini. V sodelovanju GOVOR PREDSEDNIKA RS BORUTA PAHORJA NA OTVORITVI GENERALNE SKUPŠČINE OZN 2020 V SLOVENSKEM JEZIKU** Ekscelence, dame in gospodje, dragi prijatelji, 2. Tehnološki razvoj in varnost gospod predsednik. Dame in gospodje, Praznujemo 75. obletnico Združenih narodov. Pred 75 leti so naši predhodniki, na podlagi bolečih izkušenj, začeli oblikov hitro spreminjajočem se svetovnem okolju smo vse bolj vati vizijo boljšega sveta. Svet miru in razcveta. Svet blaginje. odvisni od novih tehnologij in digitalne infrastrukture. Nove Svet sodelovanja, ki služi prihodnjim rodovom. Ustanovili so tehnologije in umetna inteligenca so postale nepogrešljive v Organizacijo združenih narodov. vsakdanjem življenju, saj omogočajo poslovanje podjetij in temeljnih javnih služb. Moramo pa jih postaviti v okvir, da bodo v prid človeštvu. Slovenija je v ta namen novembra lani ustano-1. Multilateralizem vila prvi mednarodni center za umetno inteligenco pod okriljem UNESCA. In tako se danes, dragi prijatelji, soočamo z nič manj uniču-jočimi grožnjami: svetovno zdravstveno in gospodarsko krizo, Eden glavnih izzivov je kibernetska varnost. Menimo, da propadanjem okolja – vsem, kar ogroža blaginjo ljudi in našega mora biti kibernetski prostor varen, globalen, odprt, svobo-doma – našega planeta. den in vključujoč. Skrb vzbujajoči sta razdrobljenost in sla-bitev mednarodnih režimov varnosti. To bi moralo le še ok-Najboljši način za reševanje sedanjih svetovnih groženj je repiti našo zavezo za učinkovit, na mednarodnih pogodbah učinkovit multilateralizem. Z manj večstranskega sodelovanja temelječ, mednarodni nadzor nad orožjem, razoroževanje in bi le še povečali probleme in izzive, s katerimi se spoprijema-preprečevanje širjenja orožja. Vsa pereča vprašanja glede šir-mo v vseh naših družbah. jenja orožja je treba reševati po diplomatski in miroljubni poti. Danes, dame in gospodje, nihče ne more biti dovolj močan, Predpogoj za doseganje trajnega miru in sprave je kazno-da bi se sam soočal z grožnjami človeštvu; SKUPAJ moramo vanje hudih kršitev človekovih pravic. Zato podpiramo Medna-biti pozorni, dejavni, odgovorni, pogumni in modri. rodno kazensko sodišče kot osrednjo institucijo za boj proti nekaznovanju. ** Vir: http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FAD2CCA3A8C7B5C7C12585ED003773CF. Še naprej bomo spodbujali partnerstvo in sodelovanje v Sem velik zagovornik varstva okolja globalno in lokalno, kar okviru ZN in drugih forumov. Slovenija je še posebej aktivna v uresničujem z javnimi posvetovanji o podnebnih spremembah, prizadevanjih za odstranjevanje kopenskih min, ki prizadenejo odborom za podnebno politiko in podporo mladinskim giba- življenje civilistov, zlasti otrok. Z zadovoljstvom sporočam, da njem. Potrjujem zavezanost Slovenije in svojo osebno zavze-je slovenski neprofitni organizaciji ITF Enhancing Human Se-tost, da zaustavimo propadanje biotske raznovrstnosti in za-curity sredi pandemije uspelo ohraniti svoje operativne zmo-ustavimo učinke podnebnih sprememb. Zato se pridružujem gljivosti in prisotnost na terenu. »pozivu voditeljev za naravo«. 3. Okolje in biotska raznolikost 4. Solidarnost in človekove pravice Gospod predsednik, Dame in gospodje, cilji trajnostnega razvoja so jasen načrt za zelen in zdrav kriza covida-19 je prinesla ostro spoznanje o pomenu so-planet. Slovenija bo varstvo okolja kot predsedujoča EU v dru-lidarnosti in sodelovanja – med nami in znotraj večstranskih gi polovici leta 2021 uvrstila v svoj program med prednostne organizacij, kot je Svetovna zdravstvena organizacija. Pande-naloge. Podnebna konferenca COP 26 naslednje leto bi morala mija covida-19 je pustila uničujoče družbene in gospodarske resnično prinesti preobrat. Slovenija je pred kratkim in prvič posledice. Življenja so odvisna od natančnih in pravočasnih prispevala milijon evrov v Zeleni podnebni sklad ZN. informacij. Polno uveljavljanje pravice do svobode izražanja, dostop do javnih informacij in varstvo novinarjev so ključnega Ekscelence, pomena za dobrobit naše družbe. Slovenija se zaveda, da je izguba biotske raznovrstnosti Moja država Slovenija se je porodila iz navdiha v prizade-velik svetovni izziv. Pravico do čiste pitne vode smo zapisali v vanjih za demokracijo in temeljne pravice. Zavedamo se – in ustavo. Ohranjanje vodnih virov prepoznavamo kot ključni ele-sedanja kriza covida-19 je potrdila – da človekove pravice niko-ment pri varovanju biotske raznovrstnosti. li ne morejo biti samoumevne. Položaj najbolj ranljivih skupin, tistih brez zadostne zdravstvene oskrbe ter tistih, ki so prega-Združeni narodi so na pobudo Slovenije razglasili svetovni njani in zgodovinsko potisnjeni na rob, se je še poslabšal. Še dan čebel, ki ga praznujemo 20. maja in s tem priznavamo po-enkrat moramo poudariti, da v sodobnih družbah ni prostora men čebel in drugih opraševalcev za prehransko varnost, biot-za diskriminacijo na podlagi katere koli osebne okoliščine. sko raznovrstnost in trajnostni razvoj. Nihče ne sme biti zapostavljen. Ko obeležujemo 25 let sprejetja Pekinške deklaracije in iz-Dovolite mi, da ob tej priložnosti ponovno potrdim zave-hodišč za ukrepanje, praznujemo dosežke na področju enako-zanost Slovenije večstranskemu sodelovanju v okviru ZN ter sti spolov in krepitve vloge žensk. drugih mednarodnih in regionalnih organizacij, tudi kot članica EU in s predsedovanjem Svetu EU leta 2021. Zato je bistveno, da naš napredek gradimo na temeljih spoštovanja človekovih 5. 75 let Organizacije združenih narodov pravic, mednarodnega prava in pravne države ter na celovi-tem, vključujočem in trajnostnem razvoju naših družb. Dragi prijatelji, Svet je vse bolj povezan in soodvisen. Kriza covida-19 je to naše matere in očetje so pred 75 leti rekli »nikoli več«. Z nedvomno pokazala. Mi in ZN kot institucija se moramo z njo »NE« so se izrekli proti ponovni totalni vojni, nesmiselnim spreminjati in rasti. Prepričan sem, da lahko globalne izzive smrtnim žrtvam in trpljenju, proti nacionalističnim in ekstre-najbolje rešujemo s skupnim delovanjem. mističnim težnjam, življenju v negotovosti in strahu. Naši predhodniki so pred 75 leti zgradili prvi most. Danes Tako kot mnogi od vas sem odraščal v miru in blaginji, v sve-je naš svet tesno prepletena mreža mostov in prosim vas, da tu, ki temelji na vrednotah in zamislih ustanoviteljev ZN. Drži, jih ne rušite zaradi sedanjih in prihodnjih rodov, zaradi svojih ZN niso uspeli preprečiti vseh konfliktov, pogosto bi se lahko najdražjih in sebe. in bi se morali odzvati hitreje, bolje in odločneje. Moramo pa se strinjati, da je svet od 24. oktobra 1945 boljši zaradi Združenih Rad bi nam vsem čestital. Želel bi čestitati in se zahvaliti narodov. našim predhodnikom, ki so bili dovolj pogumni in vizionarski, da so lahko z vsem tem začeli. Čestitam generaciji naših star-Vendar pa je današnji svet, dame in gospodje, zelo druga- šev in naši generaciji, da to pot nadaljujemo kljub vsem oviram. čen kot pred 75 leti. Danes je manj predvidljiv in manj varen kot Naši mladini, ki to počasi prevzema, želim pogum in modrost, včeraj. Novi in vedno bolj zapleteni izzivi ne poznajo državnih da bodo pri tem boljši od nas. mej. Sredi pandemije covida-19 že samo dejstvo, da to pomembno obletnico praznujemo kot še nikoli prej – vsak od nas Zadnjo besedo bi rad dal uglednemu slovenskemu romano-v svojem delu sveta, jasno kaže, da smo se sposobni prilagodi-piscu Borisu Pahorju, ki je znan tudi kot najstarejši preživeli iz ti. Prilagoditi se skupnemu delu za eno človeštvo in en planet, nacističnih koncentracijskih taborišč in ki je pri svojih 107 letih ki nam je vsem skupen. še vedno neustrašen borec proti vsem totalitarizmom. Pravi: »Človeštvo premore dovolj modrosti in moči, da najde pot iz kriz k bolj etičnemu človeku.« Jaz mu verjamem. VEČ INFORMACIJ Delovanje OZN, Slovenije v OZN in Društva za ZN lahko spremljate na spodnjih povezavah. Prav tako smo navedli še nekaj splošno koristnih spletišč. Organizacija Spletni naslov Organizacija združenih narodov un.org Informacijska služba Združenih narodov na Dunaju unis.unvienna.org Urad Visokega komisariata za človekove pravice ohchr.org UNESCO en.unesco.org Univerza Združenih narodov unu.edu Ministrstvo za zunanje zadeve RS gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-zadeve Stalno predstavništvo RS pri ZN v New Yorku newyork.predstavnistvo.si Stalno predstavništvo RS pri Uradu ZN zeneva.predstavnistvo.si in ostalih mednarodnih organizacijah v Ženevi Stalno predstavništvo RS pri OZN, OVSE dunaj.predstavnistvo.si in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju Društvo za Združene narode za Slovenijo unaslovenia.org Svetovna zveza društev za Združene narode wfuna.org Skupaj močnejši skupaj-mocnejsi.si Spletni medij pOZNavalec poznavalec.si AKCIJA POBARVAJMO MESTA V BARVO ZDRUŽENIH NARODOV (2020) Vila Vipolže, Brdo Stergulčeva hiša v Bovcu Hočevarjev mavzolej v Krškem Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec Občina Rogaška Slatina Publikacija je bila pripravljena na podlagi uradnih informacij Združenih narodov in Ministrstva za zunanje zadeve RS ter na podlagi arhiva delovanja Društva za Združene narode za Slovenijo. Grad Ribnica Document Outline O publikaciji Nagovor ministra za notranje zadeve Organizacija združenih narodov Slovenija v OZN Sistem Združenih narodov Predstavitev generalnih sekretarjev OZN Članstvo v OZN 75 mejnikov za 75 let OZN Predstavitev kampanje UN75 Deklaracija ob 75. obletnici Organizacije združenih narodov Govor predsednika RS Boruta Pahorja na otvoritvi Generalne skupščine OZN 2020 v slovenskem jeziku Več informacij Akcija Pobarvajmo mesta v barvo Združenih narodov (2020)