256. številka. Ljubljana, v ponedeljek 9. novembra.        XVIIL leto, 1885.
(ihaja vaak dan »veeer, izimši nedeljo in praznike, ter velja po posti prejeman za avstri j sko-ogursk e dožele za vse leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računu se po
10 kr. za mesce, po .0 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko voč, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. 6e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole* frankovati. - Rokopisi so ne vračajo.  Uredniltvo in upravništvo jo v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativno stvari.
Conrad — Gautsch.
Hitro in nenadno, skoro kakor prevrat v Plov-divu, zvršila se je prememba v ministerstvu za uk in bogocastje. Stališče barona Conrada je sicer že davno omajano, vsa desnica bila je v tem jedina, da naučni minister ne sodi več v sedanji kabinet, in še za prejšnjega zasedanja državnega zbora se nam je ponavljaje obetalo, da se sme barona Conrada ostavka kot „conditio sine qua non" v kratkem pričakovati. Vendar ni bilo niti Čitati niti slišati običajnih znamenj in v^stij, ki sicer javno mnenje pripravljajo na take premembe in zaradi tega bila je ostavka Conradova, akoravno le vprašanje časa, vendar nepričakovana.
Reči moramo, da smo te ostavke prav veseli, saj je baron Conrad od nekdaj dosledno nasprotoval našim prizadevam za narodno ravnopravnost, saj se je s tem le izpolnila naša že davno gojena želja. Naše veselje bilo bi pa še popolnejše, še glo-beje, da imamo o osebi njegovega naslednika več gotovosti, da nam je možno po njegovej preteklosti soditi o njegovih nazorih in o njegovem politiškem mišljenji. A ne glede na to, da je dr. Gautscha baš baron Conrad za naučnega ministra priporočal, kar nam vzbuja precej skeptične misli, je novi minister za uk in bogocastje v politiškem življenji „homo novus" in mi nemamo še nobenega povoda njegovega imenovanja posebno veseliti se.
Dr. Paul Gautsch pl. Frankentburn porodil se je 1851 1. kot sin državnega uradnika ter se vzgo-jeval v Terezi j anišči. L. 1873 dovršil je juridiško-politiške študije na vseučilišči Dunajskem in bil kmalu potem promoviran doktorjem prava. Državno službo pričel kot koucipijent pri dolenjo-avstrijski finančni prokuraturi. L. 1874 poklical ga je Stre-mayer v ministerstvo za uk in bogocastje, kjer je kmalu bil imenovan ministerskim koncipistom. V novembru 1875 izročilo se mu je vodstvo prezidi-jalnega bureau-a v naučnem ministerstvu, 1. 1878 dobil jo naslov in značaj ministerskega podtajnika, 1. 1879 pa je bil imenovan pravim tajnikom. L. 1881 imenovan je bil vladnim svetnikom ob jednem pa ravnateljem Terezijanišču. Ko se je orijentalska akademija spojila s Terezijaniščem, bil je tem povodom dr. pl. Gautsch imenovan dvornim svetnikom. V 30. dan junija t. 1. odlikovan je bil zaradi zaslug
za oba zavoda viteškim križem Leopoldovega reda. Iz teh podatkov je toliko jasno, da je novi minister jedva 34 let star, da se je po uradniški lestvici izredno brzo kvišku popenjal, da je imel doslej veliko sreče.
Razen teh podrobnostij se iz njegovega življenja nič posebnega ne ve. Zatrjuje se sicer, da je izvrsten govornik, da je odličen strokovnjak, da ima mnogo in temeljitega znanja, katerim lastnostim moramo mej drugim pripisavati njegovo sijajno karijero, a v politiko se doslej ni mešal, zatorej tudi nesmo imeli prilike opazovati ga v parlamentskem življenji. In ravno to, da novi minister ni izbran izmej državnih poslancev, ampak da je grof Taafte predlagal politiško nedolžnega moža, je slabo znamenje za naš parlamentarizem in za upliv državno-zborske večine, kal ere voditelji o tem imenovanji baje prav nič znali neso.
Osupneno je po tem imenovanji skoro vse in časniki ugibajo po kakem potu bode krenil novi naučni minister. Za dobro znamenje zmatramo ne-zaupnost in nevoljo, ki se kaže v Dunajskih listih in pa trditev „Politike", da je minister Gautsch izmej najodločnejših pristašev sedanjo sisteme. S tem sicer še ni veliko povedanega in gotovosti nemarno ni-kakoršne, vendar mislimo, da bode padec Conradov uplival na njegovega nasleUnika toliko, da ne bode popolnem v nemar puščal želj in zahtev državno-zboiske veČine in po n;ej zastopanih narodov, dasi kaj posebnega tudi od novega ministra ne pričakujemo. Preverjeni smo namreč za trdno, da hi nam vlada Taafiejeva bila lahko marsikaj dala tudi proti volji Conradovi, da je hotela. A ravno te volje nedostaje, zatorej smo še dalje neverjetni in ne-zaupni navzlic novemu ministru za uk in bogocastje, želimo pa, da nam skoro z dejanji dokaže, da sta naša neverjetnost in nezaupnost bili neosnovani.
Pamflet nemškega društva v Gelovci.
i.
Iz Koroškega.
Za Bachovega absolutizma imeli so koroški Slovenci še slovenske šole. Seveda so se učili tudi nekoliko uemškega. Pa glavni pouk bil je vendar slovensk, kakor zahteva zdrava pamet. Tokrat je imela še duhovščina šolsko nadzor-
stvo; njej je šlo za to, da se otroci kaj naučijo in to je bilo mogoče le s slovenskim poukom. Tisti, ki so hodili takrat v šolo, neso se sicer učili zemlje-pisja, natoroznanstva, risanja, telovadbe in takih reči, pa slovensko brati, pisati in računati so se v resnici naučili, česar žal o sedanjih koroških šolah ne moremo trditi.
Potem pa je prišla ustava in dobili smo šolsko postavo po kopitu nemških liberalcev.
Po zmagah na Danskem (1863), na Češkem (18GG) in na Francoskem (1870) je Nemcem zrai-rom bolj rastel greben, v Avstriji še posebno zato, ker so imeli večino v državnem zboru in so sklepali, kar so hoteli.
Specijelno na Koroškem so nekdaj tudi Nemci pošiljali svoje otroke na Slovensko, da bi se naučili slovensko, Slovenci so pa narobe pošiljali svoje otroke mej Nemce. Odkar je pa »velika Nemčija" bolj in bolj prihajala v kri in meso, na-udihnil je Nemce tak ponos, da o potrebi slovenskega jezika neso hoteli nič več slišati; le zaničljivo so še gledali na Slovence. To je začetek vseh narodnih prepirov v Avstriji in pravi ter jedini uzrok zatiranja koroških Slovencev.
Mej tem, ko so koroški Slovenci še zmi-rom trdili, da jim jo znanje druzega deželnega jezika koristno (čeravno ne neobhodno potrebno), začeli so Velikonemci koroški narobe učiti, da Nemcem ni slovenščina prav nič potrebna, ampak le nemščina Slovencem. Rekli so, da Koroškim Slovencem druzega ne kaže, ko poprijeti se nemščine, svojo okorno in borno slovenščino pa prej ko mogoče pozabiti in zatajiti. Neso ostali pri besedi, uredili so ves šolski pouk v tem duhu. Brez ozira na čl. 19. drž. temeljnih postav, brez ozira na šolsko postavo samo, oklenili so se samo § G. šolske postave, ki pravi, da o učnem jeziku določuje dež. šolski svet. Pa še tega paragrafa neso potrdili celega, ampak le toliko, kar služi njihovim namenom. Paragraf G. namreč pravi, da o učnem jeziku določuje dež. šolski svet, pa le „v dogovoru s tistimi, ki šolo uzdržujejo" in pa „v postavno določenih mejah". Za ta dva pri-stavka pa so se naredili gluhe in slepe.
Uredili so šole po svoji volji, t. j. usilili so slovenskim občinam nemške šole.   Na Dunaj do
LISTEK..
Po Sibiriji.
(Aua Japan nach Dcutschland durch Sibiricn von Wilhelm Joes t, KUln, 1884. Du Mont-Schaubergische Buchhaiidlung.) (Konec.)
Nekaj dni pozneje so potovalci bili na Baj-kalskem jezeru. Ime tega jezera pomeni, kakor nekateri trde, „sveto jezero", kakor drugi, „velika voda". Izmej največih notranjih jezer je na tej zemlji, njegova površina meri več kot 34.000 štir-jaških kilometrov, dolgost njegova znaša največ 600, širokost največ 50 kilometrov. Nobeno drugo sladkovodno jezero kakor Bajkalsko nema v sebi morskih psov; v njem vidijo kristijani kakor maliko-valci zle in dobre duhove ter premnogo prestarih pravljic in povestij je združenih z njegovim imenom. Toda, če se opazuje od postaje Bo-jarsk na južuovzhodnjem bregu, nič ni, kar bi ga odlikovalo pred drugimi notranjimi jezeri. S parobrodi se po njem vozijo že izza 1844. leta; sedaj vozijo parniki Kjabtske družbo, kateri je poglavitno
do tega, da bi čaj iz Kjahte od južnega obrežja oddajala naravnost do postaje, ki je najbližje Irku-tska. Po zimi je jezero zamrzneno pet mesecev, a tedaj se po njem vozijo s senmf. Na srečo je par-nik došel že druzega popoludue in ko se je drugo jutro zorilo so dospeli k bregu na nasprotni strani, zvečer pa v Irkutsk, v Pariz Sibirije.
Tisto leto je imelo mesto žalosten obraz. Skoro do tal je dve leti poprej (1879) pogorelo in zelo milo je bilo videti nova zidovanja in začasne koče poleg razvalin od pogorelih kamenitih palač in poleg upepeljenih cerkvenih zvonikov. Široke, ne-potlakane, prazne ceste vodijo mej ograjenimi sta-višči in pogorišči: tu in tam naletiš na poluzdelane pobeljene kamenite hiše, ki so ti nenavadne po svoji brezoku8nosti, na puste trge s polupopravljenimi cerkvami in lesenimi stavbami, ki služijo v pisarnice, šole in drugo tako; potem pridejo manjše in veče gruče z nova vzgrajenih sibirskih ostrogov, ki se prijetno gledajo poleg črnih počenih dimnikov, kvišku molečih v tesnem obližji, a dobi se tudi palača jednega ali drugega tamošnjih milijonarjev z ospredjem, katero je večjidel spakudran palik ka-
kega znanega Pariškega poslopja. Zraven si je Kitajec svojo hišo zverižil od starih zabojev, v katerih je bil čaj, ali pa si je žid uredil svoj „homew umno porahivši kosce razletelega se parnega kotla. S kratka, dandanašnji Irkutsk, mesto s 3'>.000 sta-novniki in še več, mesto, o čegar lepoti sanjari vsa Sibirija, vse od guverneja doli do najrevnišega Burjatana, pred dvema letoma pogoreli Iskutsk je še vedno tam, da nove stavbe še neso dotlelane in pogorišče še ne pospravljena. Nemcev je prav malo v Irkutsku, a več je Rusov, ki nemški govorijo. Od le-teh jeden Be je ravno tačas napotil v Moskvo ter se pridružil pisatelju, kateri je bil vesel, da se je mogel otresti svojega tolmača. Ker pa se jo odhod za nekaj dnij zapoznil, bilo je časa dovolj ogledati tisto malo, kar za oči ponuja mesto. To je bila uječa, ki je takrat imela G00 najemnikov, deloma ujetnike v preiskavi, deloma izgnance, ki so tukaj osem dni počivali, prodno so šli naprej na jutrovo. Druga znamenitost v mestu je plavež zlata. S hudo kaznijo pokorijo tistega, kdor iz Sibirije izvaža i. .ovano zlato. Kolikor se zlata zmije todi bodi od zasebnikov bodi od
■m
i
ministarstva so poročali, da je na Koroškem vse v lepem redu, da so šole slo ven sko-nemške, kakor jih ljudstvo samo Žeti; navzdol proti slovenskemu ljudstvu pa so biH trdi in neizpros-ljivi, zavrgli so vse prošnje za slovensk-pouk z ničevimi izgovori ker so si mislili: BSaj minister tak<> ne bo zvedel, kako mi gospodarimo, in če se prav kdo pritoži, borno pa rekli, da vse vkup ni nič res.
Lahko si je toraj misliti, kako so škripali z zobmi, ko so Koroški rodoljub) objavili brošuro „Die Karnlner Slovenen" in tam razkrili poskuiemi, ministrom in celemu svetu vso nepostavnosti in krivice, ki jih morajo prenašati koroški Slovenci glede ljudskih Sol. Iz prva jim je kar sape zmanjkalo, potem so se pa veudor zopet zavedli in začeli ugibati, kako bi zbrisali utis, ki ga je napravila zgo-rej omenjena knjižica. Zbrali so se v posvetovanje in rekli so mej seboj: „Kaj nam je storiti? Ta dva človeka (Einspieler in Haderlap) nam bosta zbegala vse ljudstvo. Že pri zadnjih volitvah za državni zbor so nas koroški Slovenci zapustili in volili ministra Pinota. Če zdaj na to brošuro molčimo, začeli jima bodo verovati še ministri na Dunaji in dali bod«) koroškim Slovencem slovenske šole. Ztni-rom smo mislili, da bomo v kratkem času ponein-čili celo Koroško; pa naš up je šel po vodi, ako dobimo slovenske šole. Druzega nam zdaj ne kaže, ko to: spišinio tudi mi tako knjižico in povejmo v njej, d a vse v k u p nič ni res, kar pišeta in govorita E. in II.; naslikajmo ju pred svetom kot „kriva preroka" in kot dva ..hudobna človeka", ki delata nemir in zaražbo v deželi in brez katerih bi bila Koroška pravi pozemeljski raji Tako bo svet obsodil ona dva, mi bomo pa še zana-prej ostali v svitu pravičnosti, miroljubnosti in modrosti."
Ta nasvet se je potrdil, in tako se je rodila knjižica nemškega društva „pte Karnlner Slovenen unđ die V o 1 k s s ch u le. Ein \Vort der llichtigstellu ng lin d Absvebr." O vsebini te knjižice spregovorimo kaj več v prihodnjem članku.
ftiUtičrii razgled,
HU»tB'«&iijc de/eic.
V L j ubijani 9. novembra.
V soboto je v odseku za vnanje zadeve avstrijske delegueije Kalnokv razlagal vnanji položaj Povedal je skoraj isto, kakor v dotičnem odseku ogerske delegacije, samo da je energične je poudarjal, da bode treba uvesti status quo ante na Balkanu. Jeden poljskih delegatov ga je tudi inter-peloval zaradi iztiranja Poljakov iz Prusije, minister bode pa še le drugikrat točno odgovoril na to interpolacijo, sedaj ni imel dovolj časa proučiti to sivar, da bi mogel odgovoriti.
Vil trnje <lržaw.
konferenca imela je v soboto drugo sejo. Kaj je sklepala, še ni prišlo v javnost Ugiba se marsikaj. Govori se mej drugim, da se veleposestniki tako prišli navskriž, da ni misliti, da bi konferenca imela kak vspeh, in da je bila ta seja poslednja. Druga poročila zatrjujejo ravno nasprotno, da so velevlasti sedaj jedine, da se mora ustanoviti status (juo ante. Zatrjuje se, da misli Rusija predlagati konferenci, da naj se knez Aleksander odstavi. To se nam zdi jako verjetno, če pomislimo, kako ga črti ruski car. Če bode pa Rusija res sta-
vila ta predlog, se pa najbrž ne bode doseglo merj TMltM nikako sporaziimljenje. Anglija se bod« c*i-ločno ipflt temu. ravno tako tudi Franeijit » kalija. Tudi še ni gotovo, da bi Avstrija in >*e:tteija v tem oziru podpirali Rusijo. Od Anglije sel p« govori, da bode predlagala, da se Vzhodrijeramelijci povprašajo po plebiscitu za svoje mmenje.
Največ p 'zornosti obrača še vedno nase veliko ponižanje bolgarskega kneza od strani Rusije. Angleški listi vsi obsojajo ukrep ruskega carja, da se je izbrisal knez Aleksander iz zapisnikov generalov {\ la suite in se mu je odvzelo imetništvo jednega batalijona.   To je spravilo tudi Avstrijo in Nemčijo malo v zadrego. Še nedavno se je zatrje valo. da so tri cesarske vlasti popolnem jedine, kar se tiče balkanskih zadev.  Knez Aleksander je tudi pruski generalni major in avstrijski polkovnik. Dosledno bi mu tudi te dve državi morali odvzeti ti dostojanstvi,  ako hočeta dosledno postopati z Rusijo. Da tega ne bosta storili, je gotovo. Zategadelj mislijo nekateri, da hi to ponižanje bolgarskega kneza utegnilo nekoliko omajati prijateljstvo mej cesarskimi   vlastmi.  — Dotični  carjev   ukaz izdal se je bil naravnost iz carjeve kabinetne pisarne. Razen carja poprej zato ni vedel noben član carske i rodovine. Ko se je to zvedelo, podali so se takoj k i carju carjev brat Vladimir in dva carjeva strica, a i vladar jih ni hotel vsprejeti.   Giers je osobno ta j ukaz sporočil angleškemu veleposlaniku. Giers sam j je sicer za to že poprej vedel, a je skušal carja ! pregovoriti, da naj tega ne stori. To bi se mu tudi i bilo posrečilo, ko ne bi poslednje dni prišlo v Po-j terburg poročilo, da je knez Aleksander izročil an* , gleškeinu diplomatičnemu agentu neka diploinatiška '■ pisma, katera bode Anglija lahko porabila proti : Rusiji. Ruski vladni listi jako hudo napadajo kne/a. • zlasti „Journal de St. Petersbourg. Očita nm, daje prelomil določbe Londonskega protokola iz 1^71 leta, po katerem ne sme nobena vlast samovoljno preminjati mejnarodnib dogovorov, ampak morajo ; v to privoliti vse vlasti, katere so dogovor podpl-I rale. Ustaja v IMovdivu tudi ni taka, trdi ta list, ■ da ne hi vlasti imele nič govoriti vmes. Po moder-! nem pravu se vlasti le tedaj v u<tajo ne smejo mešati, ako narod sam skuša premeniti državno ob-liko, Tu se je knez Aleksander mešal v zadeve so-' sedne dežele.
Srbski vladni listi dementnjejo vest, da bi i se bil nameraval kak atentat na kralja. Temu oti-eijalnemu zanikanju pa ni dosti verjeti, najbrž hoče vlada s tem le prikriti,  kako slabo stoji Milanov stol. — Srbija se baje ne bode dala zadovoljiti samo s status quo ante, ampak hoče neki zahte-: vati, da se jej dajo kaka jamstva, da se Zopet ne , prigodi kak tak prevrat na Balkanu.
Več krečanskih grških veljakov izročilo jo ! konzulom neko izjavo, v katerej zahtevajo, da se I Kreta pridruži (irskej, ako se na Balkanu ne usta-| novi popolni status quo ante. — V grškej zbornici 1 je ministerski predsednik Delvannis objavil, da bode j vlada v kratkem predložila predlogo o velikem na-. rodnem posojilu. To objavo je vsa zbornica pozdra-' vila z veliko naudušenostjo. — Narod grški neki ! že ni prav zadovoljen s sedanjo vlado, ker kaže j premalo energije.
'Fjirćijsi se še vedno pripravlja za vojno, j Vse turške ladije, kolikor jih je na razpolaganje in ' štirje Llovdovi parniki neprestano privažajo iz Azije 1 vojake, kateri se hitro odpošiljajo v Solun. Vlada ; je naročila mnogo torped in posebna komisija ogle-j duje vojne ladije, katere so še za rabo.
Novi asigleški parlament snide se neki v i začetku januarja, potem bode pa za nekaj časa od-I loženo zborovanje. Kako dolgo da potem ne začne I zborovati, zavisno je od tega, katera stranka zmaga i pri volitvah. Ako zmagajo liberalci, bode vlada dala j ostavko, in zbornica tako dolgo ne bode začela zbo-I rovati, da se postavi novo ministerstvo. Tako bode j pa vlada tačas samo sestavila program za to zase-1 danje. Ako bosta obe stranki blizu jednako močni,
vlada ne bode odstopila, dokler jej parlament ne da
nezaupnice.
Dopi
si.
Iz ljubljanske okolice 8. novembra. [Izv. dop.] Čim dalje, tembolj vemo učitelji presojati vrednost krajnih šol. svetov po deželi. Dovoli naj se mi izpregovoriti le v jednim oziru in to o imenovanji učiteljev na razpisane službe. Pred letom 1879 imenovali so le krajni šol. sveti učitelje, a po Vestenockovi noveli prevzel je to deželni šol. svet in ker sta doslej prvi kakor drugi imenovala učitelje vsak po šest let, nastane vprašanje, kdo nam jih je primernejše in pravičnejše nastavljal? Kakor me izkušnja uči. rekel bi, da nobeden.
Za 1. 1879. imenoval je deželni šol. svet učitelje večinoma po svojem dobrem prepričanji "JI k večemu baje po predlogu dežel, šol. nadzornika, ne oziraje se na predloge krajnih šol. svetov. A taka Imenovanja zadela so blizu vselej na hudo opozicijo. Krajni šol. sveti so take učitelje silno neradi vspre-jemali, očitavši jim nemoralo in vse mogoče. Učitelj bil je trpin, bil je preganjan, moral se je podvreči željam kraj nega šol. sveta, kar je bilo pa vselej napredku šole na kvar, ali prestaviti, se v drug kraj, na drugo službo. Zakaj pa tako V Jaz bi rekel zato, ker dežel. šol. svet ni zadosti dotičnoga učitelja poznal!
Višje šol. oblastvo spoznavši to napako, jelo se je ozirati novejši ćas na milovanja vredne predloge kraj. šol. svetove in imenuje, zadnja leta zopet one učitelje, katere si odbero krajni šol. sveti. Kaj so pa kraj. šol. sveti, to učitelji predobno vemo in kako učitelje volijo, navedem tu le par izgledov. V N. razpisala se je bila služba nadučitelja in prosilcev privrelo je do dvajset. Kakor navadno, bilo je tudi tu nekaj prosilcev sposobnejših, nekaj manj spospbnih, Krajni šol. predsednik bil je gosp. župnik, a drugi udje, kakor večinoma povsod premož. nejši, boljši kmetje.
Da so se učitelji, predstavljavši se, obračali le na omikanega predsednika, a na druzega nikogar, se ume samo. Vsak prosilec priporočal se je, kar mogoče najtoplejše in iskal si vse mogoče protekcije, kar bi še ne bilo nič napačnega. Ali bili so vmes, (menim mej prosilci) zloueji, ki so svojega kolego znali črno slikati, grajati, kar je bilo mogoče zato, da bi bili sami sebi pom igali. Častiti kolegi! prosim vas nikarte odslej naprej več tega. Aii ni to nepošteno?
Ali ni to zopet sramotno za učitelje, da drug druzega iz strastno zavidnosti črnijo? Ali ni to grdo, da se tožijo, kakor otroci pred učiteljem, ki so na ulici kamne metali? Ali se nam ne posmehujejo drugi, zlasti kmetje, katerim je pri seji krajnega šolskega sveta g. predsednik moral taka „mazila" razlagati? Evo! duhovnike v tej zadevi! Ker se je meni že v Ljubljanski okolici v drugič nekaj tacega primerilo, zato pišem. Silno, silno pa obžalujem, ako je res, da neki Ljubljanski učitelj, ali je še nekaj več, ki je že od nekdaj rad učiteije tožil, tako dela ali vsaj jednako mislečim rad to delati pomaga.
Krajni šolski svet je bil potem ves zbegan in. ni vedel, koga bi si bil izvolil. Prestavil je sejo za osem dnij, a tudi potem ni bilo boljše. Zavrgel je slednjič dobre sposobne učitelje in zvolil si jednega
talilnic v državni svojini, vse se mora odposlati v Irkutsk, Barnaul ali Jekaterinburg, kjer ima država svojo talilnice. Vsako leto se baje natopi v Irkut-sku blizu 1500, v Barnaulu 600 in v Jekaterin-burgu 400 „pudov" (1 Bpud-1G,381 kg.) Da bi se v talilnici kaj moglo ukrasti, je skoro nemogoče. Stražarji, Kozaki, se menjavajo sleharui dan, delavci pa kovino dobivajo v roke, če je razbeljena ali pa če je v zlitkih, katere je težko odnesti. Tudi uradnikom ne kaže, da bi si osvojili zlatega prahu, tudi ne za dva prsta; skoro stanovito je, da toliko procentov, ni več in nič manj, gre v izgubo, kadar se tali, in če bi kaj več mankalo, to bi se takoj pokazalo z razliko pri tehtnici.
Od Irkutska do Jekateriuburga je pisatelj potoval s svojim spremljevalcem samo IG dni in noči, kaj malo časa za 487 milj daljave. Oba sta imela to misel, da bosta postajala samo, kolikor treba. Pot jima je pa tudi to pospešilo, ker je za njima potoval general, ki se ga zavoljo njegove strogosti boji vsa Sibirija. Zastran njega je bilo vse natančno urejeno in poštarji so gledali, da se ueso imeli pritoževati tisti, ki so prihajali pred generalom; za
tiste pa, ki so šli za generalom, se menda neso več kaj menili.
Tudi naprej neso bile ceste nič boljše, a blaga se je na obe strani čedalje več vozilo. Zapored so se pomikale preobložene jednoprežnice. Vozile so čaj in kože, železo, jeklo, stroje in rokotvorino.
Ko potovalca prideta v Tomsk, čujeta neprijetno novico, da je odšel parnik že prej ta dan v Tjumen, pa da prihodnji odide šele čez teden dni. Navadno se namreč vozijo doli po Tomu in Obu, dokler se ta ne združi z Irtišem, potem pa po Ir-tiši in njegovih pritokih gori do Tjumena; odtod se v 1 Va dnevu dospe v Jekaterinburg. Da ne bi potnikoma bilo treba celih osem dni brez dela čakati v Tomsku, uganeta, da se odpravita po suhem preko Omska v Tjumen. To storita koj druzega dne. V obližji Oba bila je zemlja jako rodovita in vasem se je poznalo blagostanje; žal pa, da se pridelki ne morejo v denar spravljati, ker ni prilike za to in ljudem tako primankuje gotovine. Za tem se je pokazala Barabinska stepa, katera ima neopisno žalosten, nemičen obraz; nema druzega ko polomljeno drevje, suho grmičevje in sem ter tja raztreseno resje.
Da bi si pot prikrajšala, krenila sta potovalca že blizu Omska s ceste, ki v mesto vodi v južno-zahodnji smeri in nagnila se naravnost proti zahodu. Pota tu ni bilo nobenega; peljala sta se, koder je teklo, večkrat čez ograje in prekope; a vlekli so dobro kmetski konji, ki sta jih povsodi lahko dobila. V mestu Kresti je ravno bil velik somenj in četudi je ponoči tu bilo zelo razbrzdano življenje, morala sta se nekoliko ustaviti, ker sta bila lačna; še tisto noč pa sta hitela naprej. Do tu ni pisatelj ničesar doživel. Tu pa je konj na levi iznenada poskočil in nepridiprav je zaklical „stoj" ter hotel na voz. Toda strel v pisi ga vrže na tla, konji se zakadijo naprej in pustolovine je bilo konec. Tisti, ki v tem kraji ob cestah prežijo, imajo namreč ve-čjidcl opravičeno misel, da so vračajoči se sejmarji vinjeni in je tako posel z njimi lehak.
Konečno sta prišla v Jekaterinburg, ki je gotovo najlepše mesto v Sibiriji in središče vzhodno« uralskega rudarstva. A tudi tu pisatelja ni delj držalo, kakor se je bilo neobhodno potrebno. Že s prvim vlakom je pohitel v svoje domače kraje ob Renu.
iz Bele krajine ali s Krasa, o katerem ni nihče kaj posebnega (rečem posebnega) vedel. Tako izrazil se je istinito g. predsednik, proti neki zanesljivi osobi. S tem učiteljem že krajni šolski svet ni posebno zadovoljen, a molčati m trpeti mora.
V drugem kraji zmagala je, bilo je pred kratkim, neopravičljiva protekcija na jednak način, da Bi je izvolil krajni šolski svet takega, ki je že na dosedanji šoli zadostno pokazal, da nihče zanj ni maral, težko, da bi si ga priljubil tudi njegov novi kraj. šolski svet.
V tretjem kraji si je izvolil krajni šolski svet celo takega, ki je bil pred malo časom baje za kazen iz službenih ozirov drugam prestavljen! Vprašati moram, zakaj so zopet imenovanja učiteljev pri krajnih šolskih svetih napačna? Kar sem poprej rekel, to rečem sedaj: Zato ker krajni šolski sveti kar nič učiteljev ne poznajo. Ako krajin šol. sveti učitelje imenujejo, je Še toliko slabše, ker se učiteljem povod daje, da drug druzega nesramno iz zavidnosti kvalifikujejo. Zato menim, da je taka naloga, po kateri naj se kaki učitelj v stalno povišano nadučiteljsko službo vsprejme, prevažna in preimenitna za krajni šolski svet po deželi.
Neovrgljivo najbolje in najpravičnejše bode, ako se postava tako uravna, da bodo c. kr. okrajni šol. sveti učitelje imenovali in jednake službe oddajali, dežel. šol. sveti pa čuvali nad njimi, da se vse postavno izvrši. Zakaj okrajni šol. svet pozna učitelja, ž njim učitelj največ občuje, v njem sedi okrajni šol. nadzornik, ki smelo trdim, da učitelja in njegove zmožnosti najbliže pozna. Okrajni šol. nadzornik nadzira učitelja, on obravnava ž njim referate \' uradnih shodih, on ga pozna skozi in skozi in on naj ga kvalifikuje. Zastonj mi bo izgovor od jedne strani, da naj si oni voli učitelja, ki ga tudi vzdržuje. Ozrimo se zopet na duhovnike, oni prejemajo biro in druge dohodke iz lastne roke kmetove in vendar jih kmet ne voli. Okrajni šol. svet ima Zastopnika verstva, zastopnika občin, a tudi zastopnika učiteljstva, katero jednako okrajnemu šol. nadzorniku učitelje mej sabo dobro pozna. Naj moj glas ne ostane glasu upijočega v puščavi!
Učite lj.
Iz Vranskega okraja 4. novembra. [Izv. dop.] Kako potrebno je, da železnični uradniki na Slovenskem slovenski znajo in da se postaje slovenski kličejo, zato imamo zopet nov dokaz Pretekli teden se je peljal osemdesetletni starček iz Celja v Hoče. V Celji na kolodvoru zahteva vozni list za Hoče. Ko uradnik slovensko besedo sliši, je bil, kakor da bi ga bil sršen pičil, ves raz sebe in ga začne zmerjati. Ker je bilo že pozno in ni bilo več nikogar v „čakdnici", da bi mu bil povedal, kako se Hočam po nemško pravi, bil je primoran vozni list za Maribor vzeti in torej več plačati. — Koliko se takih in jednakih slučajev zgodi, pa ker je Slovenec le prekrotka duša, jih malo v javnost pride. Torej slovenski poslanci in zastopniki naroda ne utrudite se, da odstranite take goropadne krivice in sramoto, katero mora naše ljudstvo prestajati !
Domače stvari.
— (Nadvojvoda Štefan) pripeljal se je z brzovlakom včeraj ob 10. uri 48 minut dopoludne v Ljubljano. Po obedu v kolodvorski restavraciji odpeljal se je ob 11. uri 40 minut v Arco na Tirolskem.
— (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 10. dan novembra 1885. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: L Naznauila prvosedstva. II. Pravnega odseka poročilo o vdove Marije Jalenove ulogi glede poprave ograje poleg njenega dvorišča na Resljevi cesti. III. Klavničnega ravnateljstva predlog, da je: 1. kavcijon za teleta zvišati s 50 kraje, na jedeTi forint; 2. uvesti in določiti klavnino za konje. IV. Finančnega odseka poročilo o ponudbi družbe „Wiener Lombard- und Escomptebank" glede izplačevanja izžrebanih srečk Ljubljanskega mestnega posojila. V. Finančnega s stavbinskim združenega odseka poročilo o gradnji nove vojašnice. VI. Stav-binskega odseka poročilo a) o oddaji gradnje obrežnega zidu na desnem bregu Ljubljanice pod Hra-deckega mostom; b) o določilu stavbinske črte pri Filip ZupančičevMiiši na Rimski cesti. VII. Šol-skega odseka poročilo o poslednjih letnih računih tukajšnje c. kr. velike realke in mestnih ljudskih učilišč. VIII. Mestnega odbornika Frana Potočnika samostalni predlog glede razsvetljave ceste na ce-
sarjevič Rudolfove železnice postajo. IX. Mestnega odbornika Iv. Hribarja samostalni predlog: „mestni zbor naj sklene prošnji do c. kr. glavnega ravnateljstva državnih železnic in do glavnega ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice, naj bi pri zvezi avstrijsko-nemških železničnih uprav storili potrebne korake, da bi se tudi na Ljubljanski postaji izdajali kuponi za povoljno sestavljiva okrožna potovanja." X. Istega mestnega odbornika samostalni predlog: „naj se sklene prošnja do visoke c. kr. deželne vlade, da se ustanovi v Ljubljani šesta lekarna."   Tajna seja.
— (Pisateljskega podpornega društva) drugi zabavni večer združil je preteklo soboto blizu 40 članov. Predsedoval je dr. V oš n jak. Gosp. J. Vrhovec čital je svoj jako korenito in marljivo sestavljeni spis „Ljubljana pred 100 leti", kateri bode prihodnjo soboto nadaljeval. (Jradivo nabrano je večinoma iz mestnega arhiva, ima polno zanimivih podatkov, zategadelj vsprejelo se je predavanje s posebnim odobravanjem.
- („Sokolski večer"), kije bil včeraj zvečer v restavraciji Ljubljanske čitalnice, bil je dobro obiskan in zelo živahen. Najbolj dopadali so krasni čveterospevi, (Pf i b i I, Š t a m c a r, Vale n ta Nolli-Dečman), ki so se morali ponavljati, iz-mej obširnega sporeda vojaške godbe pa Ambrožev potpouri „Operetttenschau." Razen primernega nagovora staroste g. Valentin čiča in zabavnega berila Sokolovega tajnika z naslovom „Proximus tuus", predstavljal se je tudi komičen prizor „Kle-petec", ki je vzbujal jako veliko smeha. Posebno ugajal je gosp. Jer šok ki je predstavljal Italijana. Utis pa je bil še boljši, da so izostali ali se pre-drugačili nekateri izrazi, posebno pa, ko bi se bili izpustili stavki in dovtipi, tikajoči se gotove osebe. Občinstvo bilo je prav zadovoljno in gotovo je, da bode prihodnji „Sokolski vočer" še bolje obiskan.
— (Za Dolenjce), po toči poškodovane, dobilo je c. kr. deželno predsedstvo od raznih strani j doslej 1149 gld. 58 kr.
— („Trios8) bode ime novemu listu za šalo in satiro, ki začne izhajati prve dni prihodnjega meseca po dvakrat na mesec v Zagrebu v tiskanu dr. Starčeviča in dr.
— (Volkovi) prikazali so se na Notranjskem. Okolo Zagorja, Palčjega itd, ugrabili in raztrgali so že nad 40 glav drobnice in jednega konja. Mihi Knnlelcu v Juršičih odnesli in požrli so v noči 3. t. m. 10 ovac.
— (Požar.) V 4. dan t. m. pogorel je gosp.
j Mateju Lavrenčiču z Vrhpolji pri Vipavi hlev z j zalogami krme. Škode je okolu 400 gld.
— (Most čez Dravo pri Varaždinu) ■ j je deloma voda odnesla. Pošta in potovalci prepe-
Ijavajo se v čolnih.
— (Razpisano) je mesto zemljiškega knji-govodje pri c kr. okrajni sodniji v Ormoži. Prošnje do 3. decembra.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Konjice 9. novembra. Za Konjiški okraj ustanovljena danes poddružnica Cirila in Metoda. Pri najslabšem vremenu prišlo iz Konjic in od daleč 36 ljudij, vsi pristopili, mej temi 5 gospe j. Jednajst ustanovnikov 18 letnikov sedem podpornikov začasni odborniki: Dr. Prus, Sepič, Kline Navdušenje veliko.
Carigrad 9. novembra. (Izvestje Ha-vasovo.) Sobotna konferenca je po ugovorih nekaterih poslanikov ukrenila, da je bolje, če se posvetovanje ne omeji samo na to, da se zopet napravi status quo ante. Misli se pa, da bode konferenca sklenila, da se zopet napravi status quo, ne da bi se posvetovala o prisilnih sredstvih.
Sofija 8. novembra. (Izvestje Ilavasovo,) Vest, da so bolgarski in srbski kmetje udarili se, ni istinita. Mogoče pa je, da se mej Srbi in Bolgari prične boj, ker se sploh misli, da bode konferenca brez vspeha. Akoravno se je sklenilo, ustaviti se vsakemu prisilnemu koraku Turčije, se vendar še vedno upa, Jda se bode po končanej konferenci doseglo sporazumljenje s Turčijo, kar bi pa sklepov konference ne uničilo.
Razne vesti.
* (Dohodki južne železnice) so od 22. do 28. oktobra, to je v 43. tednu 1. 1883 znašali 830.309 gld , to je 707G gld. več nego v jed-nakem tednu preteklega leta, vkupni dohodek od I 1. jan. do 28. okt. 18^3 znaša pa 32,314.011 gld.,
torej za 293.891 gld več kakor v jednakoj dobi lanskega leta.
* (Za klasično gimnazijo) na Cetinji so že statuti in v kratkem se bode otvorila prva črnogrska gimnazija. Imela bode osem razredov.
* (Notar — duhoven.) V 44 štev. časopisa za notarijat bere se, da bode nekdanji c. kr. notar v Lani na južnem Tirolskem, Klavs Haind dne 8. novembra t. 1. novo mašo pel v cerkvi ci-sterijenskega samostana v Stams-u, v katerega je pred nekolikimi leti ustopil z namenom, da se posveti duhovskemu pastirstvu. Sedanji pater Tomaž (Haindl) služboval je prej skozi več let na Dunaj! kot notarski kandidat, kjer je bil tudi zagovornik v kazenskih zadevah, in tu ljubili so ga in spoštovali zarad vestnega in vspešnega njegovega delovanja m pohlevnega vedenja ne le kolegi, ampak tudi sod-nije in klijenti, sploh vsi, ki so prišli z njim v do-tiko. — Čudno, da vendar svojega poklica ni našel na juridičnem polji, ampak da si ga je iskal drugje. Vendar pa hode tudi v častitljevem svojem novem stanu nekdanjemu poslu in nekdanjim tovarišem ohranil prijazen spomin; kar kaže že to, da je na povabilih k prvi svoji mašni daritvi z nekakim ponosom pod svoje ime zapisal:  emerit. c. kr. notar."
* (Skrajna predrznost.) V Parizu izhajajoči list „National" je te dni prinesel povest o nekej bisernici, ki nam živo kaže prekanjenost se bolj pa predrznost Parižkih tatov za Napoleona L Policija PariSka bila je takrat sicer izvrstno brga-nizovana, kajti na čelu jej je bil policijski šef imenom Fouche, mož izredne nadarjenosti in nečuvene eneržije; a policija je imela v političnih zadevah toliko posla, da se s potepuhi in lopovi ni mogla toliko ukvarjati, kakor bi bilo potrebno in kakor je to zahtevala dolžnost in skrb za varnost imetja. Zato se jej pa tudi zviti in prekanjeni tatovi včasih kako napravili, da se je vse čudilo predrznosti in hitrosti tatov. — Nekega večera — Napoleon I. bil je takrat na vrhunci svoje slave — bila je v opernem gledališči v Parizu velika slavnostna predstava. Mnogo vladajočih kne/.ov in knegioj bilo )■• v ložah, še prostore, kjer so se navadno šopirili tako imenovani klakerji, posedli so ta večer vojvode in grofi. Vse je lesketale v krasnih, z zlatom in srebrom obšitih uniformah, a brezštevilne luči gledališča so tisočkrat odsevale iz dragocenih biserov in dijamantov, ki so dičili obleko in lase visokorodnih krasotic. — Princesinja Borghese, ljubezniva Pavlina, sedela je tudi v svoji loži ter očarala vse s svojo lepoto, posebno pa s prekrasnim, dragocenim nakitom, iz biserov in dijamantov, koji je imela okrog vratu ta večer. Vse je bilo na njo opozorjeno, vseh oči bile so nanjo obrnjene, vse se jo čudilo redkokrasnemu nakitu, ki jo na izredno ometen način jako okusno in elegantno vezal nečuveno lepe bisere in dijamante. — Kmalu odpro se tudi vrata nasprotne lože In mogočni zapovedovalce, Napoleon I. od kraljev in knezov živahno z „Vive 1' enipereur!" nazdravljen, stopi s cesarico v ložo. Vsakdo je kmalu opazil, da so cesarice oči neprestano bile obrneno v krasni vis-avis, v ljubeznivo princesinjo Borghese, cesaričino svakinjo ter da je s posebno zanimivostjo opazovala prekrasno in dragoceno nje ovratno bisernico. — Najedenkrat odpro se vrata lože, v ka-terej je sedela krasna Pavlina s svojimi dvorskimi damami, in mlad oficir, v bliščeči, s srebrom obrobljeni uniformi cesarske garde elegantno vstopi, in poklonivši se princesinji reče: „Nj. veličanstvo cesarica, prijetno iznenađena nad prekrasnim, dragocenim nakitom, ki ga ima Vaša cesarska visokost okrog vratu, si usoja izraziti željo, ako bi bilo mogoče, si prekrasni ta nakit natančneje ogledati." — Smehljaje namigne lepa Pavlina jedu j svojih dvo-skih dam, ki jej odvzame bisernico in izroči ordo-nančnemu oficirju. Ta se uljudno prikloni in hitro odide. — To se je dogodilo mej drugim aktom. — Pričel je že naslednji akt, — dovršen je bil že tretji akt, — prične se že četrti — a bisernica krasnoj princesinji še ni došla nazaj. Čudno se jej je sicer zdelo, a mislila je, da je temu zakasnetiju kriva le slučajna kaprica cesarice Marije Luize. — Še le drug; dan imela je princesinja priliko, govoriti s cesarico ter jo vprašati, kako ji dopada bisernica in če jo tudi njej bila naredba biserov in dijamantov po godu. — Cesarica bila je seveda vsa presenečena. O tem zvedel je takoj tudi Napoleon. Brzo si pusti naznaniti imenu vseh onih ordonan-čuih oficirjev, ki so na večer slavnostne predstave bili v službi ter jih pod nekim izgovorom poklice pred svojo sestro, krasno Borgheso. A ta ni nobenega spoznala, oni, ki je na predvečer jej v loži poklonil se in bisernico odnesel, ni bil mej njimi. Napoleon pusti takoj klicati policijskega ministra, kneza Otranto in naznani mu, kaj se jo zgodilo; policijski šef Fouche bil je v strašanski zadregi, svoje najboljše uradnike informovai je v tej stvari, vse je tekalo sera in t je, vse je bilo na nogah, a zaman. Dragoceni nakit, v vrednosti jednega milijona zginil je za zmirom, a z njim pa tudi predi zni tat v uniformi ordonauftnega častnika.
Mnogoletni* opaaovanjn. Proti Blabostl Selođoj in pomanjkanju slasti do jeilij, Hploli pri vseh /.eluoVnih bolesnih ne pristni Moll-ovi' »Bel.dlitt-praiki*! zelo odlikujejo od družili sredstev, s svojim pivluivljtnje pospe-gujofiim in želodec okrepnijočhn uplivom. Oena iknteulpi 1 '«1(1. i'o poStiieiu povzetji razpuSiljii ji!" vsak dim A. Moli,
lekarnar In o. kr. dvorni ealoloik na Dunaj i, Tuobiaubes 9. V lekarnah po detel! zahtevaj vedno izučim Moll-ove preparata n njegu vaidtveno zuuiukp in podpisom, .'i^ll -6
Plznsko zimsko pivo.
Usojamo si s tem naznanjati, da se bode točarciljc našega Zimskega piva pričelo s IO, novembrom t. 1.
in pričakujemo z veseljem obilnih naročil.
Meščanska pivovarna v Plznn,
Hitano vijena leta 1§43.
Glavna zaloga v Gradci pri P. SCHEDIWY,
663—2)
Loterij ne srečke 7. novembra:
V Trstu:  47,     9,    75,     5, 74.
V Linci:   79,    26,    67,    23, 27.
Umrli so v Ljubljani j
4. novembru: Marijana Šnialc, davkarjeva hči, 33 let, Gospodske ulice št. 14, za jetiko.
V deželnej bolnici:
5. novembra: Margareta Sadar, strežnica, 62 I., za mrtvoudom. — Jakob DobiČ, pek, 97 let, za rakom na jetrab. — Blaž Hrovatin, dninar, 25 let, za vnetjem možganov.
Tržne cene v IJul>ljanft
dne 7. novembra t. 1.
	i	kr.	Špeh povojen, kgr. .	
				—166
Rež,       „ ...	5	63	Surovo maslo, „	-841
Ječmen,    „ ...	4	58	Jajce, jedno ....	-1 3
Oves,      „ ...	3,09		Mleko, liter ....	-| 8
Ajda,      „ ...	4 23		Goveje      meso, kgr.	- 6»,
Proso,     „ ...	B	•jo	Telečje „	-64
Koruza,    , ...	6	3	Svinjsko       „ „	— 58
Krompir,   „ ...	2150		Koštrunovo   „ „	— 34
Leča,       „ ...	H	—		
Grab,      „ ...	8	—	Golob......	-iS
Fižol,      , ...	8	60	Seno,   100 kilo   . .	lh7
Maslo,           kgr. .	—	90	Slama,   „    -     . .	1 78
Mast, „		ho	Drva   trda, 4 □ metr.	7 60
Speh frišen, „	—	M	n   mehka,   „ „	5 50
Meteorologično poročilo.
1 I	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	1 | Vo-i trovi	Nebo	Mo-kriua v mm.
7. nov. |	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736*87 ii m. 738 20 mm. 739 04 mm.	8- 6° C 9 6° C 9- 8" 0	si. szh. z. svz. z. svz.	obl. obl. obl.	79 ram. dežja.
> od	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73995 N, 739 70 mra. 741'16mm.	8 6'C 9-8» C 8 6 "O	si. vzh. si. vzh. z. vzh.	dež. obl. obl.	6'5 mm. dežja.
Srednja temperatura 9-30 in 9*0", za 3 7° in 36° nad normalom.
ID-u-najsfea "borza,
dne" 9. novembra 1.1.
(Izvirno telegra6čno poročil
Papirna rentH......
Srebrna renta......
Zlata renta .......
5°/0 marčna renta.....
Akcije narod;ie banke . . .
Kreditne akcije.....
London ....
Srebro....... .
Napol. .  . .
C. kr. cekini Nemške marke
4°/„ državne srečke iz 1. 18f>4 Državne srečke iz 1 1864 Ogrska zlata renta 4%   . .
„   papirna renta 5°/0 59/0 itajerske zemljišč odvez Dunava reg srećke 5°/0 Zemlj. obč avstr. 4', ,. zlati zast listi Prior, oblig Elizabetine zapad železnico Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Kudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke .  .   120 „ Trammway-društ. vel). 170 gld a. v. . .
250 tflrl 100 gld
oblig 100 gld
o.)
82 gld.
82 „
109 ,
99 i,
863 „
2 1 ,
125 „
9 „
5 ■
«1 .
126 ,
171 n
K n
89 „
104 „
116 .
124 ,
115 „
106 „
176 „
97 „
185 .
30 65
80
30 75
98'/,
96 80 50 50 65 95
75 75
50
80 25
50
kr.
>aac.
Cvet zoper trganje:
t i
T
S
I
♦
I.
po dr. muliću a 50 kr.,
zoper jirotin ter revmatizem, trganje po uiirii, bolečino v križi ter živcih, oteklino, otrple živce hi kite itd. V svojem učinku je neprcBegljiv in hitro ter radikalno _ zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj Sdnifjmarf*. iz najrazličnejših krogov.
Prodaja (C46—2)
LK;i4 tlt\ t TIti\IKOCZY'
2fS8gT zi.ivcn rotovža v Ljubljani.
Razpošilja so vsak dan  po polti.
♦ se ♦iuh*' Sar      s • ur-: >•: se - • •vt.x :zr
Poslano.
(7-39)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužno
■KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kat Izkušan liek proti trajnom kašlju plućevlne I ieludca bolesti grkljana I proti mehnrnlm kataru,
III NK K MATT0NI.IA Karlovi vari i Widn.
V „NAR00NI TISKARNI" v LJUBLJANI
sta ravnokar izšli knjigi:
Pariz v Ameriki.
Francoski spisal Ren4 Lefebvre.  Poslovenil , * % Ml. 8', 53f) stranij.   Stane 60 kr., po pošti 70 kr.
Roman
Stat nominis umbra
Hiša št. 22 v Kamniku
po domačo ,»prl Krištofu", kjer je že skozi 30 let vedno hotel fn restavracija, tednj pripnvna za oštirja, so da za \ <•('• let v na|em. — Hiša ima spodaj 5 sol), veliko kuhinjo, kamrico, veliko velo, velike kleti, v prvem nadstropji 9 sob, dve kuhinji, veliko vežo; pri hiši veliko dvorišče, veliko gospodarsko poslopje, vrt in polje; v hiši so že nahajajo vse oštirjo potrebno piiprave, na pr. mize, klopi, stoli itd.
Natančneje pove gosp. France Ekuler, meričau v Kamniku.' (66/—2)
VELIKA
10
5000001
mar ihc
kot uajvečji dfihltek v iiHjar«<'Uf-
jvlll »lllčltji |>011ll|» toliku 0«1 Ilu::t-
lmršli*' države zajamčena ueimrnu lotetila.
1
Spucijelno pa: prem. a mark »/""'mM/
1 dobit, a mark 200000
2 dobit, a mark 100000 1 dobit, a mark 00000
dobit, a mark
1
2 doliit. a mark
1 dobit, a mark
2 dobit, n mark
1
dobit, a mark t) dobit, a mark 3 dobit, a mark 26 dobit, a mark 56 dobit, a mark 106 dobit, a mark 253 dobit, a mark
512 dobit, a mark
818 dobit, a murk 31720 doi iit. a mark 16990 dobit, a mark 300,200,
150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
80000
70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
500 14 5
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURUIJ dovoljena in z vaein državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 »reck, od katerih se bode BO.SOO srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,550.450 mark.
Znamenita prednost to denarne loterije je ugodna naredba, da se vseli 50.500 dobitkov, ki so zraven v tubeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestom na 100.000, v sedmem pa oveutuvelno na 500 000, specijeluo pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaju originalnih srečk te denarne loterije jo izročena l>o«lpisitui trgov«ki hiši in vsak, kdor jih hoče kupili, iimj so neposredno na tja obrue.
Častiti imročevalci se prosijo raročitvi pridejati dotične znesku v avstri'sk'li bankovcih ali poštnih nuirkab Tudi so denar lahko pošlje po pošlO"j nakaznici, na željo so naruditvo izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanju prvega razreda velja
1 cela originalna srečka av. v. gld. 3.50. 1 polovica originalne »redke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke ay. v. gld.—.OO.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roko in ob jedcem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vso natančneje. Tukoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-uenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoće srečko pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogočo vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
14. novembrom 1885
nam direktno dopoalati.
(610-8)
Ijrdfit«! in odgovorni urednik: 1
van |e
VALENTIN & C0.,
Bankgeschaft,
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarna".
BP
11