3io
Opravičen strah
-L ozdravljena bodi,  mila pomlad,
Ki  cvetje po  zemlji trosiš, Ki z drevjem košatim delaš hlad,
In ptice nam  z juga nosiš!
Tožilo bi lahko  moje srce, Kako je po  zimi medlelo,
Ko sneg je zakrival hrib i polje, Ko  v burnem vrtincu je melo.
A tožbe in žalne spomine  na stran, Pretrpel sem,  kakor že bodi!
Pozdravlja me zopet jasen dan, In v ložo stopinja me vodi.
Tam slavec zaljubljeni toži z vej, Grče mi tam grlice  v grmih,
Tam veverice urne sem in naprej Po jelkah skačejo strmih.
Pogozdno lepenje  mi tam  dehti,
In boža prijetna me senca, Srce se  mi v prsih  milo topi
Na sredi drevesnega venca.
Pomladi čarobne in lepe tako
Opevati ne bi Še nehal, Le tega bojim se,  da ne bi kedo,
Prebravši to pesem  — zazdehal.
Anton Medved.
Celje in okolica.
(Narodno-društvene Črtice.  —  Poleg raznih spisov sestavil Andrej Fekonja.)
(Dalje.)
Katoliško podporno društvo.
VeČ let je trajalo, predno se je dobilo dovoljenje, da se je smela v Celju osnovati zasebna dekliška šola za celjsko okolico, sedaj šola šolskih sester. Nabralo se je nekaj denarja, a ta se je kmalu potrošil. Zatem se je ustanovil odbor, ki je obljubil, da hoče skrbeti za vsakoletne troške te šole; pa nekateri odborniki so pomrli (Kasp. Gorišek in Franc Krušič), drugi so se iz Celja preselili, ali iz odbora izstopili; in že so se rodoljubi bali, da bo morala dekliška šola nehati.
Tu jim pride na misel: ustanoviti posebno društvo, kateremu bo izročena skrb za to privatno šolo. Z odlokom vis. c. kr. namestništva v Gradcu dne 8. mal. travna 1879 je bilo torej dovoljeno „Katoliško podporno društvo", katerega namen je: podpirati učiteljice pa tudi učenke privatne dekliške šole v celjski okolici. V ta namen služijo vloge družbenikov, ki so dvoje vrste: a) ustanovniki plačajo društvu 40 gld. avstr. velj. jedenkrat za vselej, in b) redni udje pa po 2 gld. na leto. Društvo je imelo svoj prvi občni zbor 27. malega travna leta 1879. v „Valentovi hiši". Sešlo se je 28 društvenikov, med njimi celjski opat Anton Vrečko, profesor Žolgar, prof. Iv. Krušič, mestni kapelan Jožef ŽiČkar i. dr., izvečine pa so bili navzoči pravi korenjaki, posestniki iz celjske okolice. V društveni odbor pa so bili tedaj izvoljeni ti-le člani: Jožef Zičkar, načelnikom, Franc Lipovšek, občinski   odbornik,   njega   namestnikom,   Ferdo
Majcen, mestni kapelan, tajnikom, Franc Kra-šovec, pozlatar, denarničarjem, in Karol Šah, občinski svetovalec, odbornikom; Karol Hri-bovšek, nemški pridigar, prof. Žolgar in Franc LeviČnik pa pregledovala društvenih računov.1)
Največ zaslug o tem ^Katoliškem podpornem društvu" si je pridobil njegov dolgoletni načelnik J. Žičkar (pozneje mestno-župni vikarij, sedaj župnik v Vitanju in državni poslanec), katerega je tudi mnogo duševno podpiral mariborski kanonik Franc Košar. Knezoškof lavan-tinski Jakob Maks. Stepischneggpak je za celjsko šolo šolskih sester podaril v vsem blizu dvajset tisoč goldinarjev tudi v ta namen, da se postavi v Celju posebna šolska hiša, ter je izročil delo istemu „Katoliškemupodpornemu društvu". Tega člani po celjski in sosednjih župnijah so z veseljem pomagali pri zidanju poslopja z vožnjo, lesom, pa tudi v denarjih. Vogelni kamen je blagoslovil knezoškof sam dne 1. malega travna 1. 1880. ter je bila tega in naslednjega leta postavljena 27 m dolga in 13 m visoka zgradba z nadstropjem in kletmi, h kateri spada tudi vrtiČ prek ulice 5 m širok in drugi okoli 600D° mereči vrt.
„Tako se je torej , Katoliško podporno društvo' v Celju ,z božjo pomočjo in s pomočjo milih dobrotnikov krepko razvijalo in čvrsto dovršilo delo, za katero je prijelo. Lepa prostorna in z vsem potrebnim preskrbljena hiša s štirirazredno2) dekliško šolo pod vzornim
') Slov. Gospodar  1879, št. 17,  18. 2) Sedaj petrazredna.