:c._ Ptuj, torek, 18. avgusta 2009
letnik LXII • št. 64 odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: -o- 12.000 izvodov š^- ISSN 7704-01993

Danes priloga
CfrUb* M 4ùlo
V petek priloga

j ^^arodno 7abavne
Ptuj 2009
Po mestni občini Ptuj • Znova oživljeni rimski časi
O Stran 5
Po naših občinah Hajdoše • Zaradi duševnih bolečin tožba proti državi
Z> Stran 7
Po naših občinah Podlehnik •
Županova prižnica in ytong viničarija
Z> Stran 9
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8»98,2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Atletika • »V Berlinu grem na vse ali nič« O Stran 12
Ptuj • Dnevni center DU Ptuj
Potrčeva poslej kulturno središče
Društvo upokojencev Ptuj je na Potrčevi 34 odprlo Dnevni center in si ga zamislilo kot projekt medgeneracijskega druženja, v katerem se bodo našle vse generacije.
Od prvega avgusta letos je na tej lokaciji živahno vsak dan, od ponedeljka do petka od 9. do 20. ure. V glavni in pomožni stavbi ter na dvorišču in balinišču potekajo številne aktivnosti, ki se jim upokojenci predajajo v tretjem življenjskem obdobju, v katerem so našli izpopolnitev vseh tistih želja in hobijev, za katere jim je pri nabiranju delovnih let zmanjkalo časa in energije. Že doslej so se predajali številnim dejavnostim, na novi lokaciji je teh možnosti še več. Povečuje pa se tudi število tistih, ki so odločeni, da se bodo pridružili vsem tistim, ki so se že sedaj polno vključevali v dejavnost DU Ptuj. Razveseljivo je, da so se odprla vrata sodelovanja in druženja tudi mladim oziroma vsem, ki se jim želijo pridružiti. Za slikarsko sekcijo, ki je pod vodstvom mentorja Franca Simoniča že doslej bogatila kulturno dogajanje Ptuja in okolice, je nadvse velika pridobitev razstavni prostor. Njihov atelje pa je po novem tudi dvorišče Potrčeve 34 (na fotografiji), kjer smo jih zmotili med slikanjem šopka sončnic.
MG
Po naših občinah • Kidričevo
Foto: Črtomir Goznik
Po Sloveniji • Ptuj
Kdo želi nepravilnosti Murin rešitelj pomesti pod preprogo? Janez Lah
O Stran 24
O Stran 2
II. Rimske Igre
v Termah Ptuj, 21.-23.8.2009
INFORMACIJE, PRIJAVE Grand Hotel Primus
in REZERVACJE Tel.: 02 74 94 1OO, www.terme-ptuj.si
PTUJ
A
Grand Hotel Primus
Slovenija • Iz ozadja vseslovenske tragikomedije
Naša mala klinika po Murino
Že vse poletje lahko spremljamo medijsko in še kako drugače razvpito reševanje pomurskega in evropskega tekstilnega giganta, ki se mu, kot vse kaže, pišejo zadnje ure življenja. In čeprav je za delavce Mure to ena najbolj črnih življenjskih zgodb, je z distance neprizadetega opazovalca dogajanja vse skupaj že takšna komedija, da meji na absurd, ki je enega viškov (samo upamo lahko, da je to res vrhunec) doživela z zadnjimi tremi ponudbami tako imenovanega skrivnostnega rešitelja.
Rešitelj sicer ni ostal ravno dolgo skrivnosten, saj so ga novinarji kaj hitro razkrinkali. In pokazalo se je, da naj bi bil ta novodobni Murin mesija, ki naj bi rešil vseh 3300 delavcev, kar Ptujčan z imenom Janez Lah s hudo zanimivo zgodovino. Lahove reference: brca s ptujske občine, pobeg iz Tama, pesniška zbirka in nastop na narodnozabav-nem festivalu ...
Ptujčani se ga verjetno še spomnijo z začetka 90 ih let, ko je (sicer zelo kratko) obdobje celo vodil ptujsko občino in hitro dobil brco, nato pa se je drugič „proslavil" kot pogreb-nik mariborskega Tama, kjer je bil celo predsednik uprave in leta 1996, ko bi moral vodstvu predstaviti letni poslovni načrt, raje gladko pobegnil ter se oglašal s pismi iz tujine, v katerih se je označil za begunca, ki je doma življenjsko ogrožen.
Sicer pa se na tej točki Lahove reference še ne zaključujejo; da je mož resnično vsestransko sposoben (dokler je treba govoriti) je nato dokazal še z izdajo pesniške zbirke v samozaložbi, na eni
izmed predstavitev tega svojega prvenca pa je še dokazal, da obvlada celo enega izmed pihalnih instrumentov in potem ves navdušen nad svojimi sposobnostmi celo nastopil na enem izmed ptujskih festivalov s svojim ansamblom.
Zdaj pa naj nekdo samo upa pomisliti, da to niso prave reference za rešitev Mure! Sicer pa je med Lahovimi zadnjimi življenjskimi podvigi lani sredi maja ustanovljeno podjetje z zanimivo skovanim imenom Profitman s sedežem na Maistrovi 22 na Ptuju.. Po javno dostopnih podatkih naj bi to podjetje lani ustvarilo za slabih 500 evrov prometa in tudi že 119 evrov izgube.
Ampak profitmana Laha to niti malo ne omejuje, da ne bi napovedoval, kako je možno rešiti Muro s 3300 delavci vred v zelo kratkem roku, in to s t. i. dinamičnim managiranjem. Ta čarobna besedna zveza naj bi Muro po njegovih prepričanjih rešila bede v treh mesecih ali največ pol leta. Tako je tudi zapisal na spletni strani svojega podjetja: „Ker sem pripravljen pomagati, pozivam trenutne lastnike NFH, SOD,
Foto: arhiv KD FP
Ena izmed prvin dinamičnega managiranja Janeza Laha je, kot kaže, obvladovanje pihalnega instrumenta, druga pisanje pesniških zbirk v samozaložbi, tretja pa najverjetneje zelo „dinamično pobiranje šil in kopit", ko je treba nekaj res narediti ...
Mercata, ZHII, ZMII, DRŽAVNO IN LOKALNO OBLAST IN SINDIKATE na takojšno reakcijo in seznanitev s poslovnimi možnostmi Mure z DINAMIČNIM MANAGIRANJEM. Družba mora biti ozdravljena v treh mesecih, največ pol leta, ali pa do propada, ki sledi, ne bo konca morije, pasivnega nasilja nad zaposlenimi in njihovimi partnerji."
Profitman Lah je s takšnim nastopom očitno uspel prepričati Bojana Petrijana, ki
vodi občinsko upravo Murske Sobote in naj bi Lahu pomagal priti v stik z odgovornimi solastniki Mure, ki da so se ga doslej izogibali, čeprav se ne v SOD-u ne prokurist Mure Pod-lesnik sploh niso spomnijo, da bi jih kdajkoli kontaktiral. Karkoli je že bilo, vprašanje je, kdo bi vlagatelja z opisanimi referencami sploh vzel resno, se pa čudimo, da je Lah imel (ali še ima?) tako veliko podporo najvišjega občinskega uradnika (razen če se ta ni
udeležil kakšnega seminarja pod Lahovo taktirko in se potem popolnoma prevzet vrnil na svoje delovno mesto).
Kako bi Muro reševal ali lahko rešil Profitman, d. o. o., s 500 evri letnega prometa in z „dinamičnim managiranjem", si je težko predstavljati (razen morda po scenariju Tam-a), čeprav, navsezadnje, pri vseh neumnostih, ki so že bile storjene, niti ne bi bila največja, če profitmana Laha postavijo kar na čelo Mure ali pa Muro kar podarijo družbi Profitman, ker kaj hujšega od popolnega pokopa podjetja z delavci vred se tako ne more več zgoditi. No, sicer bi se pri naših „vele-sposobnih" gospodarstvenikih (izjeme potrjujejo pravila!) in politikih (kjer ni izjem ... ) znal zgoditi kvečjemu še bolj neumen scenarij kakšne svetovalne pogodbe za nekaj 100.000 evrov vrednosti, ki bi lahko malo popravila bruto bilanco Profitmana za letošnje leto (ali pa mu omogočila izdajo še kakšne pesniške zbirke), če že drugega ne ...
Manjka samo še Cerani
Je pa treba priznati, da je celotna kronologija dosedanjega reševanja Mure s takšnimi in drugačnimi ponudbami takšnih in drugačnih podjetnikov še najbolj podobna humorju Montyja Pythona (morda ga zato Slovenci ne skapiramo takoj). Začelo se je s Pečečni-kovo ponudbo, ki je sicer res priznan podjetnik z velikanskim premoženjem, gotovo ali pa ravno zato pa ni toliko butast, da bi sestavljal kakšno socialno obarvano ponudbo,
s katero bi bolj kot polnil svoj žep reševal Muro. To se je tudi kmalu pokazalo, in ker se je tudi država oz. SOD odločila, da se ne bo šla več socialnega Murinega transferja, je zadeva Pečečnik hitro padla. Sledila je ponudba švicarskega podjetja, ki naj bi rešil vsaj ljutomerski obrat Mure in obdržal polovico od 388 zaposlenih, v zameno pa v tem Murinem obratu ne bi več šivali svoje blagovne znamke, ampak drugo. Iz tega spet ni bilo nič, za nameček je stečaj naznanil še eden večjih kupcev Mure - nemško podjetje Escada. Vmes je ostal v javnosti majčkeno manj napihnjen predlog šefa NFD Staneta Valanta, ki bi v Muro sicer vložil pet milijončkov, a pogojno, če bi mu država najprej dala 10 milijončkov za njegove deleže v TE Trbovlje in rudniku Velenje. Sploh ni slaba ideja, ali ne? Pa še tista bogokletna ponudba Murine delavske direktorice, ki je prišla le do delavcev in novinarjev, dalje pa že ne več. Gotovo je, da je bilo še nekaj takšnih in podobnih poskusov „reševanja" Mure, ki so javnosti ostale popolnoma prikrite.
Rok za oddajo ponudb ta rešitev Mure se je sicer uradno končal včeraj opolnoči (17. avgusta) in za popolno zaokrožitev humoristične nadaljevanke s ponudbami manjka samo še Pierpaolo Cerani (z Boškom ali brez njega). Ponudba Cera-nija je namreč lahko še edini vrhunec poletne vseslovenske tragikomedije (ki bo lahko odličen navdih za novo slovensko nadaljevanko Naša mala klinika) in ki bi celo presegel „tri rešitvene scenarije" profit-mana Laha s Ptuja ...
SM
Uvodnik
Hrvatje tudi letos zadovoljni
Čeprav si naši južni sosedje od letošnje poletne sezone zaradi recesije niso obetali prav veliko, so hrvaške plaže vsaj toliko, če ne še bolj polne kot v minulih letih. Kljub finančni krizi, nerešenim mejnim vprašanjem s Slovenijo in kopici incidentov ostaja Mediteran še vedno ena najpopularnejših dopustniških destinacij. Čisto morje, čudovita narava in gostoljubje so še vedno aduti, ki pritegnejo turiste iz vseh krajev sveta. Kljub temu da je bilo pričakovati, da se bo zaradi sporov okrog meje obisk Slovencev nekoliko znižal, so ti tudi letos med najštevilčnejšimi gosti. Hrvaško morje očitno ostaja naš opij.
Čeprav so politiki (tudi teh največ preživlja dopust na Hrvaškem) dobro zakuhali sosedsko zamero, se ljudje na srečo odločajo po svoji pameti. Dejstvo je, da se navadni državljani lepo razumejo, da Slovenci radi obiščemo Jadran in da uživamo v gostoljubju, odlični morski hrani in glasbi naših sosedov. Ti pa v nas vidijo goste, turiste, tiste, ki jim nosijo denar v zameno za dobro počutje in prijaznost. In tako je prav! Zagotovo je nič koliko posameznikov, ki se s tem ne bodo strinjali, a kar je najzanimivejše, je to, da se tudi večina teh vedno znova vrača na hrvaško obalo.
Kljub potenciranju in medijskemu izpostavljanju »sporov«, ki nastanejo med dopustovanjem na Hrvaškem, sem prepričana, daje bil malokdo dejansko napaden brez kakršnega koli razloga. Letos smo imeli primer, ko sta se dva pijana moška v kampu kričala in Hrvatom preklela vse možno. Na srečo brez posledic.
Sicer pa se vprašajmo, če bi kak Italijan, Avstrijec ali kdorkoli drug na naših tleh žalil nas in našo domovino, ali bi to mirno prenašali. Najbrž ne. Zato seje treba zavedati: če se dejansko obnašamo kot kulturni gostje, bomo tudi z odzivom svojih gostiteljev skoraj zagotovo zadovoljni. Kjerkoli že...
Dženana Becirovic
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
MJU za
"mobiteliranje" 9 milijonov evrov
Ministrstvo za javno upravo (MJU) je sprejelo odločitev, da je najugodnejšo ponudbo na javnem razpisu za mobilno telefonijo oddal ponudnik Mobitel. Ministrstvo za javno upravo je z Mobitelom že sklenilo krovno pogodbo.
Na javnem razpisu za mobilno telefonijo, ki je vseboval dva sklopa storitev, storitev govorne telefonije in nakupa mobilnih aparatov, ter storitev prenosa podatkov in nakupa sredstev za prenos podatkov pri uporabi prenosnih računalnikov, je naročnik (MJU) prejel dve ponudbi, in sicer ponudnika Simobil in Mobitel. Kot piše v sporočilu za javnost, je naročnik po pregledu ponudb izdal odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika. Tako v prvem kot drugem sklopu je po zagotovilih ministrstva najugodnejšo ponudbo oddal ponudnik Mobitel, s katerim je ministrstvo za javno upravo sklenilo krovno pogodbo.
MJU je naročilo, ki se je podobno kot pred tremi leti oddalo v dveh ločenih sklopih (za pogovorno telefonijo in za prenos podatkov pri uporabi mobilnih
računalnikov), vodilo kot skupno javno naročilo za 157 organov državne in javne uprave. V prvem sklopu ministrstvo pričakuje do 20 odstotkov nižjo porabo od sedanjih, glede na podane cene. Tako bodo uporabniki odslej pošiljali sporočila (cene brez ddv) po 0,03 evra, v omrežju Mobitel klicali za 0,045 evra, v omrežju Simobil za 0,080 evra, mesečna naročnina pa znaša tri evre. V paket je vključenih 150 minut brezplačnih pogovorov znotraj javne uprave, ki vključuje vse, za katere se je oddalo javno naročilo. Najcenejši aparat, ki bo na voljo, bo stal 12,5 evra, najdražji aparat brez uporabe storitev potisne pošte pa 91,6 evra. V povprečju (z vsemi stroški nakupa novih aparatov in naročninami v triletnem obdobju) bo mesečni strošek na uslužbenca 22,6 evra. V drugem sklopu pa bo organe mesečni paketi za uporabo podatkov doma v velikosti 100 MB stal 3,33 evra, za 5 GB pa 10 evrov. Za tujino bo manjši paket stal uporabnike 41,66 evra, večji pa 58,33 evra.
V Mobitelu pravijo, da so prepričani v kakovost svoje ponudbe in so zadovoljni, »da je z zmago na razpisu potrjena kot najboljša«. Pri tem so v največjem slovenskem mobilnem operaterju še pojasnili, da predvidena
skupna vrednost posla za celotno obdobje pogodbe znaša 9,3 milijona evrov. (sta)
Policija ta teden nad prehitre voznike tudi s provido
Policija na območju celotne Slovenije med 17. in 23. avgustom izvaja poostrene nadzore hitrosti, je v petek napovedal vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun. Te nadzore izvajajo tudi z vozili z vgrajenimi sistemi provida.
Po besedah Kapuna se je število prometnih nesreč v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z lanskim sicer zmanjšalo za 18 odstotkov, prav tako je za 15 odstotkov manjše število smrtnih žrtev. »Vendar pa še vedno ugotavljamo, da je hitrost poglavitni razlog za prometne nesreče,« je opozoril. Hitrost v povezavi z alkoholom pa je po njegovih besedah vzrok najhujših prometnih nesreč, tako smrtnih kot tistih s poškodbami.
Policisti se zato v tem obdobju skušajo najbolj posvečati ravno najhujšim prekrškom in najhujšim kršiteljem, je povedal. V prvem polletju letošnjega leta
so tako ustavili okoli 3000 kršiteljev, ki so imeli takšno stopnjo alkoholiziranosti, za katero je poleg globe predpisano tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Poleg tega so najhujšim kršiteljem cestnoprometnih predpisov zasegli nekaj čez 400 različnih motornih vozil.
Akcija poostrenega nadzora nad hitrostjo in tudi drugimi prekrški poteka od včeraj do 23. avgusta, in sicer na območju celotne države. Kot je poudaril Kapun, bodo na terenu vsa razpoložljiva tehnična sredstva, s katerimi policisti ugotavljajo kršitve določil o hitrosti. Napovedal je tudi, da bodo poskrbeli, da bodo najhujši kršitelji ob prekrških, za katere je pristojno sodišče, tja prišli kar najhitreje.
Predvsem na avtocestah in državnih cestah bodo policisti hitrost merili tudi z motornimi vozili, ki imajo vgrajen sistem provida. S sistemom, ki omogoča videonadzor oz. snemanje posameznih prekrškov, bodo ugotavljali tudi morebitne druge prekrške. Ob tem je Kapun pojasnil, da so na policijske uprave v Kranju, Ljubljani, Celju in Mariboru ter v specializirano enoto za nadzor prometa uvedli pet novih vozil s sistemom provida. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Zavrč • Ob prazniku odprli dva odseka cest
Asfalt po obmejni cesti
Ob 13. prazniku občine Zavrč so minuli konec tedna svečano odprli dva odseka lokalnih cest: v petek popoldne modernizirano obmejno cesto v Korenjaku, zvečer so pripravili drugi družabni večer vseh društev v občini, v soboto popoldne pa so odprli še moderniziran odsek ceste Zavrč-Turški Vrh.
V petek, 14. avgusta, popoldne je bilo svečano v Korenjaku, kjer so uradno odprli dobra 2 km dolg odsek obmejne, gre-benske ceste, ki vodi od družine Majhen - Hohnjec mimo turistične kmetije Dve lipi do križišča sosednjih občin Cir-kulane in Donja Voča. Ob prisotnosti številnih domačinov in gostov sta vrvico čez nov odsek ceste svečano prerezala završki župan Miran Vuk in predsednik gradbenega odbora Zlatko Štumberger, nekoliko pozneje pa se jima je pridružil še novi načelnik sosednje hrvaške občine Donja Voča Kruno Jurgec.
Nova, modernizirana asfaltna cesta bo omogočila uporab-
Foto: M. Ozmec
Drugi družabni večer vseh društev je s pesmijo popestrila skupina ljudskih pevcev Trta KUD Maksa Furjana Zavrč.
Cesto v Korenjaku sta odprla (z desne) župan Miran Vuk in predsednik gradbenega odbora Zlatko Štumberger, pridružil se jima je še načelnik hrvaške občine Donja Voča Kruno Jurgec.
Foto: M. Ozmec
Modernizirano cesto Zavrč-Turški Vrh sta s prerezom vrvice odprla direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk (levo) in završki župan Miran Vuk.
nikom z obeh strani državne meje varnejšo in hitrejšo pot do njihovega cilja, poleg tega pa bo ponudila boljše pogoje za razvoj turistične dejavnosti na turistični kmetiji Dve lipi. Vrednost omenjene investicije je okoli 250.000 evrov, kar 85 odstotkov sredstev pa jim je uspelo pridobiti iz evropskega sklada za regionalni razvoj, medtem ko so preostalih 15 odstotkov sredstev zagotovili iz občinskega proračuna.
V petek zvečer je bilo veselo in praznično tudi v prenovljeni završki kulturni dvorani v Gori-čaku, kjer so pripravili že drugi družabni večer vseh društev v občini Zavrč. Kulturno-družab-ni dogodek je nastal na pobudo završke podžupanje Marte Bo-silj, ki je dogodku dodala pridih prijateljstva, to je bila tudi rdeča nit veselega petkovega večera. S pesmijo in igranjem je večer društev obogatila skupina ljudskih pevk Trta Kultur-no-umetniškega društva Maksa Furjana iz Zavrča, delo, razvoj in cilje v posameznih društvih pa so predstavili njihovi predsedniki ter predstavniki nekaterih najaktivnejših sekcij.
Na slovesnosti so izročili pri-
Foto: M. Ozmec
Po novi cesti so s kočijo na konjsko vprego popeljali župana in graditelje, pridružili pa so se jim tudi mladi na rolerjih, številni kolesarji in motoristi.
znanja in plakete vinarjem, ki so na tradicionalnem ocenjevanju vinskih vzorcev dosegli najvidnejše rezultate. Ob prazniku so člani prostovoljnega gasilskega društva Zavrč pripravili priložnostno gasilsko vajo, v dvorani so nekaj svojih in čebeljih izdelkov predstavili člani čebelarskega društva, pridružile pa so se jim tudi zavr-ške gospodinje z dobrotami iz domače kuhinje.
Naslednji dan, v soboto, 15. avgusta, popoldne pa so svečano predali namenu še dobre 3 km dolg odsek modernizirane ceste od Zavrča proti Turškemu Vrhu. Številne domačine in goste, ki so se zbrali ob trgovini Haložanka, je nagovorila direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele in poudarila, da pomeni modernizirana cesta, ki je veljala okoli 300.000 evrov, velik napredek za kraj in širšo okolico, ter izrazila veselje, ker so tudi za to cesto uspeli pridobiti pomemben delež iz evropskega sklada za regionalni razvoj, ki jih prednostno usmerja v razvoj obmejnih območij s Hrvaško. Predsednik gradbenega odbora Janko Lorbek je poudaril, da gre za naložbo stoletja, saj so skupaj z modernizacijo ceste nekoliko popravili in modernizirali tudi dva mostova. Ob zahvali izvajalcem za korektno opravljeno delo se je domačinom zahvalil za strpnost, vsem uporabnikom pa zaželel predvsem varno vožnjo.
Zbrane je nagovoril tudi župan Miran Vuk, zatem pa je skupaj z direktorjem Cestnega podjetja Ptuj Martinom Turkom svečano prerezal vrvico in tako cesto tudi uradno odprl.
Potem ko je pomembno pridobitev blagoslovil završki farni župnik Jožef Pasičnjek, so po modernizirani asfaltni cesti proti Turškemu Vrhu s kočijo na konjsko vprego popeljali župana in graditelje, pridružili pa so se jim tudi mladi na rolerjih, številni kolesarji in motoristi.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Obnova najstarejših bolnišničnih objektov
Foto: Črtomir Goznik
Sivino bolnišničnih najstarejših objektov bodo zamenjale barve. Objekt stare kirurgije (na fotografiji) ima že polepšano zunanjost, drugi jo bodo dobili do konca leta. V nove barve bodo odeli tudi nekatere oddelke. Temeljitejše prenove bo deležen ginekološki oddelek, kjer bo potrebno sanirati tudi tla. Kirurške prostore pa bodo po vsej verjetnosti pomagali urediti slovenski slikopleskarji, ki se s svojim državnim tekmovanjem po desetih letih vračajo na Ptuj, kjer so tudi začeli.
MG
Hajdina • Po vrtcu tudi dom starejših
Foto: Črtomir Goznik
Do leta 2010 naj bi tudi v občini Hajdina zgradili dom starejših, ki bo stal v bližini cerkve sv. Martina. Priprave na gradnjo so v teku, o investitorju in koncesionarju, ki bo upravljal dom, pa bo več znano v jeseni, ko se bo tudi že vedelo, kakšne bodo domske zmogljivosti. V tem trenutku je znan kupec zemljišča: podjetje Spiking - investicijski inženiring, ki ima sedež v Račah, je od Rimskokatoliške cerkve za 311 tisoč evrov odkupilo 1,8 ha zemljišča v neposredni bližini cerkve. Gre za podjetje, ki bo za to gradnjo opravljalo investicijski inženiring. Po prvih ocenah naj bi naložba za dom starejših Hajdina veljala okrog pet milijonov evrov. Kot je povedal haj-dinski župan Radoslav Simonič, je izgradnja prvega doma starejših v občini Hajdina vključena tudi v prostorsko ureditev.
MG
Hajdina • Sanacija lanskoletnih poškodb

Foto: Črtomir Goznik
Eno leto po neurju je večina stanovanjskih objektov saniranih, potekajo še popravila nekaterih gospodarskih objektov, smo izvedeli v občini Hajdina, kjer je bilo v lanskoletnem neurju s točo poškodovanih okrog 750 objektov. Med prvimi so prizadetim priskočili na pomoč gasilci, ki so opravili približno 3.724 prostovoljnih ur. Sanacijo javnih objektov so pričeli po pridobitvi ustreznih ponudb s strani izvajalcev del, je te dni povedal haj-dinski župan Radoslav Simonič. Potrebna finančna sredstva so pridobili od vlade RS, zavarovalnin in iz občinskega proračuna.
Foto: M. O
Zavrč • Sklenili 13. občinsko praznovanje
Še letos pričetek gradnje občinskih prostorov
V občini Zavrč so krog prireditev v počastitev 13. občinskega praznika sklenili s sobotno slovesnostjo v dvorani v Goričaku, na kateri so po nagovoru župana in obeh podžupanov zaslužnim občanom izročili plaketo občine in tri občinska priznanja.
Slovesnosti so se poleg županov nekaterih sosednjih občin udeležili tudi predstavniki hrvaških občin Cestica in Donja Voča, predstavniki policije in carine ter poslanca v državnem zboru Branko Marinič in Franc Pukšič.
Završki Župan Miran Vuk je v pozdravnem nagovoru ob ugotovitvi, da je letošnji proračun največji v vsej zgodovini občine ter da jim je precej sredstev uspelo pridobiti tudi iz evropskih skladov, pouda-
ril, da je lahko biti župan, če imaš ob sebi pridne in delovne ljudi ter sposobne sodelavce, zato se je vsem zahvalil za sodelovanje in njihov prispevek k skupnemu napredku. Nekaj najpomembnejših dosežkov v zadnjem obdobju je predstavila podžupanja Marta Bosilj, ki je posebej izpostavila največjo in najpomembnejšo investicijo, izgradnjo fekalne kanalizacije v Zavrču, ki bo ob dokončanju veljala okoli 600.000 evrov, izredno pomembno pridobitev za
to haloško območje pa pomenita tudi dva odseka lokalnih cest v skupni dolžini prek 5 kilometrov in vrednosti prek pol milijona evrov.
O ciljih in načrtovanih investicijah v občini je nato govoril še podžupan Peter Vesenjak, ki je izpostavil predvsem načrtovano modernizacijo še dveh odsekov lokalnih cest Belski Vrh-Zeletina ter Hrastovec-Švabovo, oziroma odsek Vu-zem-Kokot, ki bosta veljala dobrih 100.000 evrov. Še ta mesec
pa naj bi se pričeli pripravljati na gradnjo prizidka poslovilnega prostora k mrliški vežici, še letos pa naj bi ob kulturni dvorani pričeli graditi nove občinske prostore, ki naj bi jih svečano odprli že ob 14.občinskem prazniku.
Ob prazniku so izročili tudi letošnja najvišja občinska priznanja. Plaketo občine Zavrč je župan Miran Vuk izročil Branku Ivančiču iz Hrastovca za izjemno humanost v krvo-
dajalstvu, saj je kri daroval že 65-krat. Priznanja občine Zavrč pa so prejeli skupina ljudskih pevk Kulturno-umetniškega društva Maksa Furjana Zavrč za oživljanje in ohranjanje starega ljudskega izročila, saj letos praznuje 15-letnico delovanja, Jožefa Kokot s Turškega Vrha za večletno delovanje na pevskem in kulturnem področju ter Pavel Zebec s Turškega Vrha za večletno in prizadevno delo na humanitarnem in turističnem
področju.
Slovesnost so s kulturnim programom zaokrožili učenci in folklorna skupina osnovne šole Cirkulane-Zavrč, ki so peli, plesali, prepevali in recitirali pesmi domačega pesnika Petra Vesenjaka, in pevka Sani, praznovanje pa so končali s tradicionalno pogostitvijo vseh udeležencev slovesnosti ter z veliko veselico z ansamblom Slovenski muzikanti.
M. Ozmec
Kog • Odlična vina, domače jedi, različni nastopi in druženje
Dnevi turizma v deželi sipona
Letošnji dnevi turizma na Kogu so trajali od 13. do 16. avgusta. V tem času so se zvrstile Številne kulturne, športne in družabne prireditve.
Osrednji prireditveni dan je bila praznična sobota, ko je bilo na Kogu živahno že od samega jutra. Zjutraj se je pričelo kolesarjenje po vinski cesti, ki so ji letos nadeli ime Šiponova vinska cesta. Tudi sicer je imel šipon glavno besedo med ko-govskimi vini, saj je bilo največ vzorcev, prinesenih na ocenjevanje To vino je bilo pridelano na Kogu, prav šiponov. Med 32 vzorci so bile zastopane različne sorte in različne kakovosti. Strokovna komisija je podelila dve veliki zlati, 24 zlatih, pet sre-
brnih in eno bronasto medaljo.
Predsednica ocenjevalne komisije Lidija Ruška je bila nad letnikom 2008 navdušena: »Kljub temu da so Kogovčani utrpeli lani precej toče, je bila kakovost odlična. Grozdja je bilo po trsu manj, pridelek pa je bil zato kakovostnejši - višja sladkorna stopnja, večji ekstrak-ti, lepo izražene sortne karakteristike, skratka harmonična vina vrhunske kakovosti in temu primerne so bile tudi ocene. Veliki zlati medalji sta pripadli vinski hiši Pra-vino Čurin Prapotnik
- oceno nad 19 točk sta dobila rumeni muškat, izbor in šipon, ledeno vino. Obe vini sta letnik 2007, saj posebne kakovosti šele čez kakšno leto razvijejo vse svoje značilnosti. Kot zanimivost tega ocenjevanja pa naj omenim še to, da na nobenem ocenjevanju nisem opazila toliko šiponov kot prav na Kogu in bili so odlični.«
Festival vina v družbi slovenskega vinskega kraljestva
Po svečani razglasitvi rezultatov je sledila degustacija ocenjenih vin, oziroma 2. festival vin. Vina so spremljale odlične jedi iz babičine kuhinje, ki jih je tudi tokrat pripravila Marta Hlebec. Našteli smo okrog 20 različnih jedi, ponujenih v ličnih glinenih posodah, kar priča, da se je ohranilo veliko receptov iz prle-ške kulinarične zakladnice.
Obiskovalci so lahko letos prvič kupili kozarce v vrečkah z napisom Kog in pokušali vina po mili volji. Slavko Prapotnik je prepričan, da se je letos zbra-
Potomka najstarejše vinske trte je dobila oporo, ki so jo postavili Miran Plemenič, Franc Grlica in Borut Prapotnik, ki po opravljenem delu in zasluženi pijači ni pozabil zaliti tudi trte.
2. festival vina so spremljale jedi iz babičine kuhinje, ki jih je pripravila Marta Hlebec. Odlična vina in slastne jedi so obiskovalcem dodobra razvneli brbončice.
Kuhanje kisle juhe je tradicija, ki so ji Kiinštni Prleki dodali še peko koruze na supermodernem žaru. Za mile zvoke pa so skrbeli člani tamburaške skupine Bisernica iz Ljutomera.
lo največje število obiskovalcev doslej na takšni degustaciji na Kogu. Med njimi je bilo opaziti domačine in turiste.
Lani so si na Kogu uresničili večletno željo, da bi okronali vinsko kraljico, kar se je izkazalo za zelo dobro potezo. Mateja Prapotnik je na obletnico tega dogodka povabila številne kraljevske prijateljice, ki so gotovo pritegnile občinstvo. Simpatične vinske kraljice Sanja Klenar, ljutomerska vinska kraljica, Tatjana Caf, ptujska vinska kraljica, Janika Korošec, vinska kraljica radgonsko-kapelskih goric, Martina Rebula, vinska kraljica terana za leto 2008, Vesna Ko-matar, princesa cvička za leto 2008, Svetlana Širec, slovenska vinska kraljica za leto 2008, in kralj cvička za leto 2008 Janez Colnar so spoznali kogovsko vino, se udeležili festivala, pokazali svojo spretnost pri vezanju trte in se predstavili tudi vsak s svojim vinom. Kogovska kra-
ljica je bila v zadnjem letu zelo zaposlena in čaka jo še nekaj obveznosti. Že naslednje jutro je odpotovala na Kras na predajo krone vinske kraljice terana.
Tudi potomka najstarejše vinske trte na Kogu sodi med kamenčke v mozaiku zgodb, ki se lahko tkejo okrog vina in jih Kogovčani radi predstavijo obiskovalcem. Lani so trto posadili, in ker je precej zrasla, so ji letos Miran Plemenič, Franc Grlica in Borut Prapotnik postavili oporo. Svečano oblečenim in obutim vinogradnikom ni bilo žal »zakmašnih« čevljev, ko je bilo treba zatlačiti zemljo k opori.
Na Kogu so se srečali tudi vitezi vina, člani društev generala Maistra, kuhala se je kisla juha, postavljal klopotec, na stojnicah se je ponujalo vse, kar se pridela in naredi na Kogu. Prireditev so spremljali številne dejavnosti, ponudba in nastopi. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Druge rimske igre v Termah
Znova oživljeni rimski časi
Od 21. do 23. avgusta bodo Terme Ptuj in z njimi Ptuj ponovno živeli v znamenju Rimljanov. Z rimskimi igrami se bodo vrnili v rimsko Petoviono, najmogočnejše obdobje zgodovine najstarejšega slovenskega mesta.
Kot napovedujejo v Termah Ptuj, bodo II. rimske igre, ki jih organizirajo v počastitev 1940-letnice zbora vojskovodij v Poetovioni, na katerem jih je Mark Antonij Primus nagovoril, da so potrdili Vespaziana za cesarja, dogodek leta na Ptuju. Želijo ga deliti tako z občani Ptuja kot tudi z domačimi in tujimi gosti. Njihova želja je, da rimske igre postanejo ena najprepoznavnejših prireditev v tem delu Evrope, nekakšen poletni karneval, ki bo v mesto ob Dravi privabil številne goste. V letu Evropske prestolnice kulture 2012 naj bi jih bilo že blizu 100 tisoč, rimski čas pa naj bi oživili že za celili 14 dni. Rimska oblačila naj bi takrat nosilo že dva tisoč udeležencev.
Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc je te dni povedal, da bodo druge rimske igre prelomne. Prve so izvedli večinoma, s svojimi animatorji, letos
Foto: Črtomir Goznik
General Mark Antonij Primus bo 21. avgusta ob 18. uri uradno odprl II. rimske igre z vsemi rituali.
pa so k sodelovanju povabili vse vodje skupin, ki nastopajo na ptujskem kurentovanju - in odziv je bil presenetljiv. V letošnji rimski povorki bo sodelovalo že okrog 600 udeležencev (prevladovali bodo rimski meščani), ki se bodo predstavili v povorki skozi mesto in sodelovali v programu, ki bo potekal na območju Term. Izdelali so več kot 15 velikih bal-dahinov in šotorov, ki jih bodo v naslednjih letih še povečali. Želijo predstaviti rimski vsakdanjik in ga približati vsem, ki bodo to želeli, ob gostili tudi domačinom. Obiskovalci bodo lahko pokukali vanje in se seznanili z nekaterimi spretnostmi rimskih meščanov, ob tej priložnosti pa bodo lahko tudi videli, s čim so se preživljali. Rimska oblačila si bodo lahko nadeli tudi obiskovalci, kupijo jih lahko po 20 oziroma 16 evrov po kosu na recepciji apartmajskega naselja. Oblačila pa si vsakdo lahko sešije tudi sam, predloge so na voljo v Termah Ptuj.
Sobota, 22. avgusta, bo v znamenju druge rimske povorke, ki se bo vila tudi po mestnih ulicah pa rimskih iger, na katerih bodo nastopili gladiatorji, ki bodo branili svojo čast in
se borili za svobodo, rimske vojščake bodo za uspešen boj posvetile duhovnice vestal-ke ... Zbranim bo govoril sam general Primus in začelo se bo sto dni zabave. Nedelja, 23. avgusta, bo v znamenju rimskega tabora in rimske tržnice z dobrotami starih Rimljanov; veliko jedi bo na žlico, ampak že stari Rimljani so poznali tudi neke vrst pice. Ta dan bo tudi finale rimskih iger, nastopili bodo najboljši gladiatorji, zmagovalnega gladiatorja pa bodo nagradili z največjo častjo - svobodo.
V okviru II. rimskih iger bodo organizirali tudi rimski otroški tabor, v katerem bodo otroci spoznali življenje v antiki, obdelovali bodo kamen in glino ter izdelali svoj mozaik. Rimske igre, pregovore in rimsko mečevanje bodo spoznali oblečeni v rimska oblačila. 23. avgusta bodo izvedli tudi enodnevno delavnico mečevanja, na kateri bodo udeleženci spoznali rimsko orožje in tudi nekaj osnovnih udarcev.
Rimske igre se ponujajo kot dogodek za vse tiste, ki v turistični ponudbi iščejo nekaj novega, ki iščejo doživljaje.
MG
Dornava • Na Čušekovi domačiji pletejo krence
V lukariji ni recesije
Čušekovo domačijo so v minulih dneh kot vsako leto ob takem času zasedli aktivne liikarice in liikarji ter spletale na desetine zdaj že prav vseslovensko znanih »liikarskih krencev « s po dvanajstimi glavicami znamenitega ostrega dornavskega rdečega luka.
»Letina je dobra kljub kar precej deževnemu vremenu, tako da strahu pred tem, da bi našega luka zmanjkalo, ni. Zrasel je pravi debel in 'ojster', takšen, kot mora biti. Dovolj ga je in ga bo za vse obiskovalce lukar-skega praznika ne samo za pokušino, ampak tudi za ozimnico v vrečah,« je povedala predsednica TED Lukari Marija Belšak. Cena se bo verjetno zaokrožila okoli evra na kilogram, sicer pa so dornavski lukar-ji letos na društveni njivi, kot ji pravijo, zasadili šest vrst te kulture, nekaj pa ga je seveda zraslo tudi po zasebnih njivah, saj je povpraševanje po dornavskem rdečem luku, ki velja tudi za odlično zdravilo, vedno zelo veliko.
Za spletanje je poleg luka potrebno imeti tudi primerno vezivo, ki ga pripravijo moški iz zmlačenega žita. Spletanje vencev nikakor ni tako enostavno, kot je videti na prvi pogled; loti se ga sicer lahko prav vsak, rezultat pa mu najverjetneje ne bo ravno v ponos. Za pravi krenec je namreč ob enako velikih glavicah potrebno imeti dovolj izkušenj in spretne roke, da se glavice primerno enako zvežejo in venec izgleda lepo, »Prava lukarska južna mora imeti luk z jajci, črni kruh ali cvirkovco kajti drugače lahko ima prav in brajdovno. Za boljše prilike pa še beli domači kruh in meso s čudno obliko zverižene gliste tunke, pa zaseko!«
Starejše lukarce so prave mojstrice pletenja luka v krence; mlajše se bodo tega mojstrstva morale šele priučiti.
Predsednica TED Lukari Marija Belšak: »Tudi letošnja letina je kljub deževju zelo dobra; strahu, da bi luka zmanjkalo, ni!«
z bolj ali manj mlahajočimi čebulnimi bulicami ... Poskusite, boste videli!
Belšakova pravi, da daleč najlepše vence spletejo najstarejše lukarce z večdesetle-tno prasko, ki jim to delo gre od rok, kot da bi bilo nekaj najlažjega na svetu: »Tudi naše mlade članice že poskušajo in prav je tako, ker generacije se bodo počasi zamenjale, in če hočemo obdržati dobre lukarce, bodo mlade morale to znanje čimprej osvojiti.«
V TED Lukarji štejejo preko 300 članov, aktivnih lukaric, ki znajo ravnati z lukom od začetka do konca (se pravi od saditve do pletenja vencev in konec koncev glasne prodaje na tržnici), pa je kakšnih 25.
Lukarski krenci bodo seveda naprodaj tudi na osrednjem lukarskem prazniku, ki bo v nedeljo v središču občine Dornava; kot vsako leto si bodo obiskovalci ob nakupih na veliki lukarski tržnici
lahko ogledali še razstavo najrazličnejših jedi iz luka, šaljiva tekmovanja, etnografski prikaz pridelave, predelave in obdelave luka, ki ga bo popestril še kulturni program in anekdote o posebni moči dornavskega luka ter o njegovi zgodovini, zaključil pa se bo z veliko lukarsko veselico.
Marija Belšak pa je napovedala tudi presenečenje: »Že pred nekaj časa smo se odločili, da bomo vsakoletno prireditev popestrili s kakšno novostjo. Letos bo to prikaz tradicionalne izdelave lončene posode, ki ga bo na lončarskem kolesu pokazal mojster iz Prekmurja. Včasih namreč ni bilo mogoče kar iti v trgovino in kupiti kakšno posodo, pač pa so to nalogo opravljali lončarji, ki so glineno posodo prodajali gospodinjam.«
Sicer pa so po besedah Belšakove v TED Lukari zelo zadovoljni tudi z napredova-
njem obnove Čušekove domačije, kjer ima društvo svoj domicil in ki si jo je v preteklem letu ogledalo kar nekaj 100 obiskovalcev: »Lani smo uspešno prekrili še zadnji objekt na domačiji, svinjski hlev, kjer smo v celoti zamenjali tudi ostrešje, sanirali smo še gnojišče, zasajena pa je bila tudi potomka žametne črnine, ki lepo raste.«
Na Čušekovi domačiji in tudi na osrednjem prazniku pa si bodo obiskovalci lahko privoščili tudi čisto pravo lukarsko južno, ki temelji na reku: luk pa kruh pa je južna vkup. Prekaljena lukarca Terezija Ciglar pravi: »V naši južni je obvezen luk z jajci z bučnim oljem, pa črni kruh ali cvirkovca, še kakšna braj-dovina za popiti in je to najboljše. Za boljše prilike je še meso s tunke pa zaseka, pa beli domači kruh, ker poviti-ca je bila že predraga!«
Foto: SM
Trnovska vas • Skupna prizadevanja za (ponovno) ureditev Pesnice
Župani ogroženih občin odslej združeni
Deseterica županov občin, ki ležijo ob reki Pesnici, je zaradi zadnjih poplav, ki so povzročile veliko škode tako na kmetijskih in stanovanjskih objektih kot tudi na cestni infrastrukturi, začela skupna prizadevanja za odpravo teh težav.
Čeprav so posamezne občine že vrsto let opozarjale na probleme, s katerimi se ubadajo ob večjih nalivih, je avgustovsko neurje prizadete občine združilo in odslej bodo nastopali s skupnimi močmi. Prizadevanjem za ureditev omenjenega problema so se pridružili župani občin Trnovska vas Alojz Benko, Destrnik Franc Pukšič, Sveti Andraž Franci Krepša, Juršin-ci Alojz Kaučič, Dornava Raj-ko Janžekovič, Sveta Trojica Darko Fras, Gorišnica Jožef Kokot, Lenart Janez Kram-berger, Ormož Alojz Sok in mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan.
»Problem, ki ga vidimo, se prične od občine Gorišnica naprej. Voda se začne zadrževati v Dornavi, nato pa zastaja v Mostju in vse do Lenarta, saj je Penica bistveno preoz-
Kot je ob našem obisku pojasnil župan občine Mar-kovci Franc Kekec, v teh dneh potekajo aktivnosti za podpis pomembne pogodbe za gradnjo odseka kanalizacije Prvenci-Novi jork v dolžini 4.366 skupaj s tlačnim vodom, kar bo veljalo okoli 561.000 evrov. Ker trenutno ni nobenega razpisa, na kate-
ka, ker zadržuje vodo v strugi, saj je slabo vzdrževana, grmičevje v njej ni počiščeno. Problem se pojavi tudi, da sistem melioracije temelji na zadrževalnikih. Kljub temu da je voda v strugi že dva dni pod mejo nevarnosti, pa je Pesniška dolina še vedno pod vodo prav v delih, kjer so narejeni ti zadrževalniki. Vode bi se morale vrniti v svojo strugo, ne pa da ostajajo na poljih, travnikih in posledično tudi v kleteh,« so v izjavi za javnost zapisali župani desetih občin.
Prepričani so, da bi se z nekaterimi tehničnimi rešitvami škoda na kmetijskih površinah in objektih bistveno zmanjšala. »Rešitev vidimo v akumulaciji, ki lahko služi v sušnih letih tudi za namakalni sistem,« so še pojasnili župani.
rega bi se lahko prijavili, bodo sredstva za to investicijo zagotovili izključno iz občinskega proračuna. Za izvajalca del je bilo izbrano podjetje Nizke gradnje iz Ptuja, ki naj bi po pogodbi pričelo gradbene dele v septembru, investicija pa naj bi bila končana do konca oktobra.
Po županovih besedah pa
Posledice zadnjega deževja, ki je naše kraje zajelo 4. in 5. avgusta, naj bi dokazovale, da pretočnost reke Pesnice v kritičnih obdobjih ni primerna in da je celoten sistem vprašljiv. Skeptični so tudi glede vzdrževanja melioracijskega sistema. Zato je deseterica na ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za kmetijstvo naslovila pismo, v katerem prosi za sestanek. Potekal naj bi na terenu, da se bodo predstavniki ministrstev lahko prepričali o resnosti problema.
Sicer pa so župani na sestanku, ki so ga imeli v začetku avgusta, sprejeli tudi sklepe, na podlagi katerih zahtevajo, da se prične popis škode na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, da se težava oblikuje v pisno poslansko vprašanje, da se ustanovi
naj bi v naslednjih dneh, do konca avgusta, v občini Mar-kovci podpisali tudi pogodbo o gradnji kanalizacije na odseku Prvenci-Strelci v dolžini okoli 1,5 kilometra, ki naj bi po predračunih veljala okoli 350.000 evrov. V tem primeru je občina uspela pridobiti sredstva od države v višini 73-000 evrov. Načrtujejo, da
melioracijska skupnost ter da se sredstva za vzdrževanje namenijo občinam, od Vodnega gospodarstva Ptuj pa zahtevajo dokumentacijo o skladnosti izvedenih del s projektom ter oceno pretoč-nosti sistema glede na trenutne potrebe.
Predstavniki desetih občin, ki bodo odslej pri ureditvi omenjenega problema nasto-
bodo sočasno z izgradnjo kanalizacije posodobili tudi javno razsvetljavo, elektrodis-tribucijsko ter telekomunikacijsko omrežje.
V pripravi pa so že tudi projekti za posodobitev lokalne ceste na odseku Sobe-tinci-Strelci v dolžini okoli 700 m, za odsek lokalne ceste Bukovci-Novi jork v dolžini okoli 1,5 km in odseka ceste Novi Jork-farma Sobetinci v skupni dolžini okoli 1,5 kilometra.
Sicer pa je skupina članov turističnega društva Markov-ci skupaj s predstavniki nekaterih drugih društev v občini na čelu z županom Francem Kekcem in direktorico občinske uprave Marinko Bezjak Kolenko v sredo, 12. avgusta, odpotovali na gostovanje Sardinijo v pobrateno občino Samugheo, kjer se bodo med drugim udeležili tamkajšnjega poletnega karnevala in si ogledali nekaj turističnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti. Župan Kekec s tem vrača lanskoletni obisk županu Samughea.
-OM
pali skupaj, so tudi novinarjem predstavili težave, s katerimi se srečujejo, te pa bodo v pisni obliki posredovali še pristojnima ministrstvoma. Škodo, nastalo v zadnjem neurju, še vedno ocenjujejo, ugotavljajo pa, da se razteza na približno 3500 do 4000 hektarjih. Kot je dejal Peter Pribožič s Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Ptuj, je zaradi poplav na kmetijskih zemljiščih velika nevarnost pojava bolezni. Pri koruzi je povečana verjetnost pojavnosti plesni, pri uživanju svežih ze-lenjavnic pa nevarnost bakterijskih okužb. »Kmetijstvo je bilo močno prizadeto, škoda pa bo velika,« je še dejal Pri-božič.
Bilanca škode, ki jo je povzročilo zadnje neurje
Trnovska vas: Popis škode še poteka, bo pa velika. Župan Alojz Benko je prepričan, da je sestanek s predstavniki obeh ministrstev nujen ter da je treba čim prej dobiti odgovore, ali ureditev Pesnice še zadošča trenutnim razmeram. Benko je kritičen tudi do sedanjega načina vzdrževanja melioracijskih sistemov.
Destrnik: Veliko škode je na kmetijskih površinah in cestni infrastrukturi, uničena je tudi ena hiša. Kot je dejala poslanec in župan Franc Pukšič, na problem vodotoka opozarjajo že več let, s skupnimi prizadevanji naj bi lažje dosegli rezultate. »Življenje v jarkih je izumrlo,« še pojasnjuje Pukšič in dodaja, da je čiščenje mulja nujno.
Ptuj: Podžupan MO Ptuj Mirko Kekec je prepričan, da je potrebno zagotoviti več sredstev za vzdrževanje. Kot je dejal, na Ptuju ni problem le Pesnica, temveč tudi Rogo-znica.
Juršinci: Velik del Pesniške doline leži v Juršincih. V zadnjem deževju je bilo sproženih nekaj plazov, poškodo-
vane so javne poti in lokalne ceste. Posebej ogrožene so tri vasi: Gabrnik, Grlinci in Mo-stje. Težave imajo tudi z dvema vodotokoma, ki se izlivata v Pesnico, zaradi česar občasno poplavi center Juršincev. Izmerjena količina padavin, ki so 5. avgusta v 24 urah padle v Juršincih, je 172 litrov na kvadratni meter. »Dreni v Pesniški dolini so poškodovani in nefunkcionalno narejeni,« je prepričan župan Alojz Kaučič.
Sveta Trojica: Poplavljenih je bilo deset odstotkov vseh površin v občini. Večinoma gre za kmetijske površine, škoda je ocenjena na približno 50 tisoč evrov. »Država bi morala k reševanju problema pristopiti resneje,« je prepričan župan Darko Fras.
Lenart: Voda je letos poplavljala že tretjič. Posledice so tudi zaradi izgradnje avtoceste. Župan Janez Kramber-ger se boji, da bodo občine pripravljale popis škode, občani pa bodo na koncu razočarani, saj sredstev od države ne bo dovolj.
Dornava: Škoda ni nastala le na kmetijskih površinah, temveč tudi na stanovanjskih objektih. Ogroženih je veliko hiš. »Čimprejšnja sanacija je nujna, sicer bodo posledice še hujše,« je prepričan župan Rajko Janžekovič.
Sveti Andraž: V enem dnevu so v občini namerili od 130 do 200 litrov na kvadratni meter vode. V hribovitem delu je škoda nastala predvsem na cestni infrastrukturi, ogrožene pa so tudi nekatere vasi. »Edina rešitev je regulacija Pesnice,« je prepričan župan Franci Krepša.
Ormož: Količina izmerjenih padavin 5. avgusta presega količino padavin v dveh mesecih: juniju in juliju. Svetovalec za kmetijstvo na Občini Ormož Miran Klinc je med drugim predlagal, da se prizadeta območja vključijo med ogrožena.
Dženana Becirovic
Foto: M. Ozmec
Ena večjih letošnjih investicij v občini Markovci bo gradnja kanalizacija od obrtne cona Novi jork (na posnetku) do Prvencev, ki bo veljala 561.000 evrov.
Foto: arhiv občine Trnovska vas
Posledice zadnjega deževja, ki je naše kraje zajelo 4. in 5. avgusta, dokazujejo, da pretočnost reke Pesnice v kritičnih obdobjih ni primerna.
Na novinarski konferenci so o težavah spregovorili predstavniki desetih občin.
Markovci • Kljub poletju veliko dela
Gradili bodo kanalizacijo in ceste
Kljub poletju in času dopustov na občini Markovci poteka več različnih aktivnosti, saj želijo v drugi polovici leta opraviti še nekaj pomembnih investicij; največ na področju izgradnje kanalizacije in modernizaciji nekaterih lokalnih cest.
Hajdoše • Civilna iniciativa Miklavž za Ptujsko cesto skupaj z občinami
Zaradi duševnih bolečin bodo tožili državo
Čeprav je sestanek, ki je bil 11. avgusta v gasilskem domu v Hajdošah, potekal v neznosni vročini in neklimatiziranih prostorih, je bila tema tista, ki je napolnila dvorano doma z dodatno vročino. Sklicala sta ga Odbor civilne iniciative Miklavž za Ptujsko cesto, ustanovljen pred dvema letoma in pol zaradi uveljavljanja odškodnin proti državi, in hajdinski župan Radoslav Simonič.
Foto: Črtomir Goznik
Komandir Postaje prometne policije Maribor Marjan Ferk je razložil možnosti, ki jih ima policija pri svojem ukrepanju glede na napovedano malo vojno proti tovornjakarjem, ki naj bi še naprej uporabljali staro cesto.
Na sestanku so govorili o reševanju problematike glavne ceste Maribor-Ptuj na območju Slovenje vasi, Hajdoš, Skorbe in Spodnje Hajdine po odprtju avtocestnega odseka Slivnica-Dra-ženci in o vložitvi odškodninskih tožb proti državi zaradi duševnih bolečin, ker so desetletja trpeli zaradi posledic prekomernega tranzita. Dotaknili so se tudi problemov vseh drugih naselij ob tej cesti in njihovih ljudi, ki so prav tako desetletja trpeli posledice iz leta v leto večjega tranzitnega prometa in ki so se že pred Hajdinčani odločili za tožbe proti državi.
Ob hajdinskem županu so se sestanka, ki ga je vodil predsednik Odbora civilne iniciative Miklavž za Ptujsko cesto Robert Rus, udeležili župan občine Miklavž na Dravskem polju Leo Kremžar, podžupan občine Starše Adolf Šerdoner, Marjan Ferk, komandir Postaje prometne policije Maribor, Slavko Burjan, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo cestnem prometu občine Hajdina, ter številni prizadeti iz drugih občin in naselij ob »zloglasni cesti«, kot so jo poimenovali. Ni pa bilo predstavnika Direkcije za ceste Republike Slovenije, ki bo v bistvu tožena stranka s strani civilne združbe.
Tovornjakarji naj gredo na avtocesto
Od predstavnika policije so želeli zbrani slišati, da jim bodo še naprej stali ob strani in skladno s predpisi izvajali nekatere ukrepe. V prvi vrsti si ne želijo več tovornjakov na tej cesti, pa tudi prevozniki gramoza naj bi za svoje poti v bodoče uporabljali avtocesto, ne pa obstoječih cest, saj imajo prometa za vse življenje dovolj, poudarjajo. Tudi po odprtju avtoceste je namreč še veliko prometa na glavni cesti, zlasti tistih, ki se izogibajo plačilu vinjet.
V teh svojih zahtevah naj se prebivalci obračajo tudi na območne policijske postaje - Ptuj, Rače, PP Maribor - je priporočil
Ferk. Vedeti pa je potrebno, da policisti lahko ukrepajo skladno s predpisi, skladno s pravili igre. »Naloga policije ni polnjenje državnega proračuna. Tovornja-karjev ne preganjamo zato, da bo nekdo plačal cestnino, preganjamo jih zato, ker delajo na cesti prekrške. Prekrška pa mu ne moremo očitati, če na cesti ni postavljene ustrezne prometne signalizacije, če ni ustrezne pravne podlage v odredbah, zakonih. V zvezi s prevozi gramoza pa je potrebno poznati tudi definicijo lokalnega prometa.«
Tožbe po vzoru Pomurcev
Čeprav je avtocestni odsek Slivnica-Draženci zgrajen in je bil 16. julija predan v uporabo, bodo rane iz preteklosti ostale. Problemi so povezali prizadete ljudi, ki so se pod vodstvom Odbora odločili, da bodo preko odvetnika Zvonka Kališka vložili tožbe proti državi. Ta odvetnik je uspešno zastopal že Pomurce, ki so vložili 2100 tožb proti državi in uspeli. Država jim je priznala 14 milijonov evrov odškodnine, pri čemer naj bi ta ne znašala več kot osem tisoč evrov po objektu V glavnem bodo to nematerialne tožbe zaradi grobega kršenja pravic ljudi do zdravega, čistega in mirnega okolja, kot je to predvideno z ustavo in zakoni, s katerimi bodo zahtevali odškodnino zaradi obremenitev, ki v normalnem življenjskem okolju niso normalne. Že sama ustava državljanom določa pravico do zdravega življenjskega okolja. Ta pravica je v nekaterih zakonih tudi sankcionirana, če se krši. Tisti, ki krši neko pravico, je zaradi kršitve tistemu, kateremu povzroči škodo, dolžan dati ustrezno odškodnino.
Delno jo je država že poskušala zagotoviti oziroma se odkupiti na relativno cenen način - z zamenjavo oken, da bi preprečila vlaganje odškodninskih tožb. S tem pa niso bile poplačane bolečine prizadetih ljudi, stres, ki so ga trpeli vsa ta leta, ko je ta promet trajal. Pričakujejo, da bo vseh tožb okrog 700. Precej jih je že napisanih, niso pa še vložene. Nekaj jih bo tudi material-
nih glede na posledice oziroma poškodbe, ki jih je tako močan promet v preteklih desetletjih povzročil na objektih. Povprečna dnevna frekvenca je bila 25 tisoč vozil, v vrhuncu turistične sezone tudi 70 tisoč vozil.
Ljudje ob cesti Maribor - Ptuj pričakujejo, da bodo že v kratkem uredili obstoječo cesto, od sanacije poškodovanega vozišča do umirjanja promet, izgradnje več krožišč, ureditve signalizacije in podobno. Najprej se bodo lotili kratkoročnih ukrepov, za katere denar je, šele potem bo sledila dolgoročna sanacija, ki bo trajala od tri do pet let, izvajali pa jo bodo etapno. To je njihova prva zahteva, druga pa so seveda dolgovi za nazaj, ki jih želijo poplačati v obliki odškodnin, ki jih bo morala plačati država.
Prizadeti imajo
podporo občin
Občine in župani občin ob tej cesti stojijo za svojimi ljudmi, v teh prizadevanjih jih bodo podprli. Ne sicer materialno, temveč papirno, zagotovili jim bodo
vse potrebne papirje, s katerimi bodo terjali odškodnine, saj se zavedajo, kaj so preživeli in pretrpeli. Ker gre za zasebne tožbe, vse stroške tožb nosijo občani sami.
Še naprej bodo vztrajali, da država dokonča zamenjavo oken, marsikdo na to še čaka; nekateri so od glavne ceste oddaljeni le tri metre, pa jih še nimajo, ker se v državi izgovarjajo, da ni denarja in da jih bodo dobili, ko bo denar. Prav tako pričakujejo, da bo država pristopila od pasivne tudi k aktivni zaščiti. Tisti pa, ki so okna zamenjali sami na svoje stroške, lahko pričakujejo, da jim bo država vrnila le stroške zamenjave na čelni strani objekta, na bočnih straneh hiše pa le tam, kjer so bivalni prostori. Morali pa jih bodo zahtevati po sodni poti.
Ponekod so izvedli meritve hrupa. Kaj so pokazale meritve, prizadeti prebivalci še danes ne vedo. Kot tudi še ni javen elaborat o ureditvi ceste Mari-bor-Ptuj (umirjanje in urejanje prometa), za katerega so se po besedah hajdinskega župana Radoslava Simoniča zavzele občine Hajdina, Starše in Miklavž že pred leti.
Kar pa zadeva krožišča v občini Hajdina, jih ne bodo gradili na pamet, za zdaj je realno le krožišče pri gasilskem domu na Hajdini, za katerega je denar v
proračunu za leto 2010. Simo-nič je tudi prepričan, da bi vsem prizadetim občanom morali priznati nek pavšal za zamenjavo oken, ne pa da so ene upoštevali, drugim pa kljub dogovorom oken še niso zamenjali.
„Občina Hajdina je dobro sodelovala z DRSC, v letih 2007 in 2008 smo skupaj za vsa naselja in hiše, ki so od ceste oddaljene do 50 metrov, naročili elaborat za zagotovitev protihrupne zaščite. Nekateri niso želeli sodelovati, nekaj jih je možnost vgraditve oken že izkoristila, za druge pa trenutno ni denarja," dodaja hajdinski župan.
Občina Hajdina pa ne podpira uvedbe posebnih okoljskih taks za čezmerno obremenjevanje okolja za vozila, ki izvajajo dostavo znotraj občine ob glavni cesti Ptuj-Maribor in presegajo skupno nosilnost 7,5 ton, za kar si prizadevajo v Odboru civilen iniciative. Podpirajo pa vse kratkoročne in dolgoročne ukrepe za sanacijo glave ceste.
Lulali in kakali so jim na dvorišča
Alfonz Strnad, ki živi z družino za bencinsko črpalko v Hajdošah, je predstavil kalvarijo svoje družine in še šestih, ki so jo vsa leta doživljali. Ob vsem ropotu in gostem prometu, ki jim je vsa leta jemal pravico do
življenja v zdravem okolju, jih je motil tudi smrad, ki je ostajal za neštetimi, ki so se tod ustavljali in opravljali življenjske potrebe na njihovih dvoriščih. Vsa leta so bili nemočni, velikokrat so obiskali vodstvo mariborskega Petrola, nihče jim ni prisluhnil, kot se tudi nikomur ni zdelo vredno, da bi postavil vsaj eno stranišče na cesti od Šentilja do Gru-škovja. Ko se je enkrat le odzvalo vodstvo mariborskega Petrola, se je na črpalki v eni uri ustavilo 15 avtobusov, 600 ljudi pa je v kratkem času poiskalo bližnjico za svoje potrebe. Z malo večjo ograjo naj se loči naše življenje od življenja na Petrolu, je bil jasen Strnad. Tudi v Odboru podpirajo ta njegov predlog.
»Nobenega lažnega upanja ne dajemo, upamo samo, da bodo sodišča na Ptuju in v Mariboru svoje delo opravila pošteno in korektno. Sodna praksa je na naši strani,« je povedal ob zaključku torkovega srečanja v Hajdošah predsednik Odbora civilne iniciative Miklavž za Ptujsko cesto. Stroškov tožniki ne bodo imeli, če ne bodo upravičeni do odškodnine, pri vložitvi tožbe bodo nosili le stroške takse. Odškodnine bodo zahtevali za pet let, ker je pravna varnost omejena; po zakonu pravica zastara, če je v določenem roku ne uveljaviš, je bil odgovor odvetnika vsem tistim, ki so spraševali, zakaj odškodnina samo za pet let, če pa so tako dolgo trpeli.
Vsi, ki so se odločili za tožbo, so prejeli vprašalnik z vprašanji, ki se nanašajo na oceno prizadetosti posameznika, ta pa je osnova za oceno odškodnine, ki jo bodo predlagali sodišču, da jim jo prisodi. V torek pa so tudi že lahko podpisali dogovor o zastopanju, potem ko jim je odvetnik predstavil temelje zahtevka. O višinah odškodnin niso govorili, ker je to stvar sodišča in vsakega posameznega tožnika, kajti potrebno se je zavedati, da vsaka emisija, vsak hrup ne moti vseh enako - nekatere bolj, druge manj.
Predsednik Odbora Robi Rus je odločno zavrnil vse izjave, da bodo te odškodnine spravile državo na kant: » To ne bo držalo, denar je, samo malo manj odpravnin nekaterim direktorjem, malo manj nagrad za opravljeno delo, manj umetnih rož v ljubljanski bolnišnici, pa bo denar tudi za nas, brez problemov. Država nas ni nikoli vprašala, ali lahko mimo naših domov spelje-jo težak tovorni promet, zdaj pa tudi mi ne bomo spraševali, od kod bo vzela denar,« poudarjajo v civilni iniciativi. »Odškodnine so le majhen obliže za vse, kar smo morali v teh letih preživeti. Denar pa tudi ne bo vrnil življenja nikogar, ki je na tej cesti izgubil življenja, saj ni denarja, ki bi te izgube lahko povrnil.« Prav tako odločno zavračajo trditve o tem, da se obremenitev glavne ceste Maribor-Ptuj ne more v nobenem primeru primerjati z obremenitvijo radgonske ceste.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Sestanek v Hajdošah je vodil predsednik Odbora civilne iniciative Miklavž za Ptujsko cesto Robi Rus (prve z desne); na fotografiji skupaj s predstavniki odvetniške pisarne Zvonka Kališka.
Sestanka sta se udeležila tudi župana občin Hajdina in Miklavž na Dravskem polju Radoslav Simonič in Leo Kremžar, občino Starše je predstavljal podžupan Adolf Šerdoner.
Foto: images.china.com
Taivan • Po tajfunu Morakot V poplavah ujetih 15.000 ljudi
Po divjanju tajfuna Morakot na Tajvanu minuli konec tedna oblasti še vedno rešujejo okoli 15.000 ljudi, ki so ostali ujeti v poplavah in so praktično že cel teden brez hrane in vode. Katastrofalen položaj je predvsem na goratem jugu otoka, kjer je več sto vasi dobesedno odrezanih od sveta in so dostopne samo s helikopterji.
Po dosedanjih uradnih podatkih je zaradi tajfuna umrlo 117 ljudi, vendar oblasti že opozarjajo, da se bo ta številka zelo verjetno dvignila. Samo na območju kraja Hsiaolin na jugu otoka naj bi obsežen plaz zasul okoli 300 ljudi. Doslej so oblasti domnevale, da je zasutih okoli 100 vaščanov, mediji pa so poročali celo o številki 600. Zaradi odziva po obsežni katastrofi se predsednik Ma Yong-jeou že sooča s hudimi kritikami, ker naj bi pomoč na prizadeta območja prihajala prepočasi. Ma obljublja, da bo mobiliziral celotno državo, če bo treba, da bodo pomagali žrtvam tajfuna. Obljubil pa je tudi za dve milijardi ameriških dolarjev pomoči.
Morakot je bil najhujši tajfun, ki je prizadel Tajvan v zadnjih 50 letih. Minuli konec tedna je s seboj prinesel rekordne padavine. Padlo naj bi kar tri metre dežja na kvadratni meter, zaradi česar so reke praktično ve nekaj urah prestopile bregove in postale hudourniki, ki so pred seboj odnašali vse, od avtomobilov, dreves, hiš, cest in mostov. Sprožili so se tudi številni zemeljski plazovi, zaradi česar je na stotine vasi v goratih območjih ostalo odrezanih od sveta. Dostopne so samo s helikopterji, ki sicer nenehno preletavajo območje in rešujejo sredi vode ujete ljudi.
Zadnji katastrofalni tajfun, ki je prizadel Tajvan, je bil avgusta 1959; tedaj je umrlo 667 ljudi, okoli tisoč pa jih je ostalo pogrešanih, navaja AFP. (sta)
Bruselj • Nove sankcije proti Mjanmaru
Zamrznitev imetja
mjanmarskim
sodnikom
Foto: wordpress.com
Svet EU je danes v znak protesta proti nedavni obsodbi mjanmarske opozicijske voditeljice Aung San Suu Kyi na novih 18 mesecev hišnega zapora sprejel nove sankcije proti Mjanmaru, so sporočili iz Bruslja. Sankcije med drugim zajemajo predstavnike sodstva, ki so odgovorni za obsodbo Suu Kyijeve.
V skladu z novimi sankcijami je EU vse sodne uradnike, ki so sodelovali pri obsodbi mjanmarske opozicijske voditeljice, dodala na že obstoječ seznam ljudi in pravnih oseb, za katere v EU velja prepoved potovanja in zamrznitev premoženja. Poleg tega je seznam ljudi in pravnih oseb, za katere veljajo sankcije, razširila na zamrznitev premoženja podjetjem, ki jih imajo v lasti in pod nadzorom člani vojaškega režima v Mjanmaru ali ljudje oziroma pravne osebe, ki so z njimi povezani, so še sporočili iz Bruslja. Sankcije je že v torkovi obsodbi izreka kazni Aung San Suu Kyi napovedalo švedsko predsedstvo EU. Švedski premier Fredrik Reinfeldt je ob tem poudaril, da so se sankcije EU proti Mjanmaru, odkar so bile sredi 90. let minulega stoletja uvedene, postopoma zaostrovale, da pa jih je potrebno sedaj še okrepiti.
Sankcije proti Mjanmaru, ki so bile nazadnje zaostrene leta 2007, že vključujejo prepoved vstopa v EU in zamrznitev premoženja okoli 12 predstavnikov vojaške hunte, omejitev diplomatskih odnosov,
prepoved uvoza lesa, kovin, rude in dragih kamnov, kot tudi prepoved novih vlaganj v mjanmarska podjetja v teh sektorjih ter prepoved dobave orožja, piše francoska tiskovna agencija AFP. Varnostni svet ZN, ki v torek zaradi Kitajske in Rusije ni bil sposoben obsoditi nove kazni in obsodbe mjanmarske opozicijske voditeljice, pa je medtem sprejel razvodenelo izjavo, v kateri izraža »resno zaskrbljenost« zaradi obsodbe Suu Kyijeve in poziva k izpustitvi vseh političnih zapornikov.
Kot je pojasnil britanski veleposlanik pri ZN John Sawers, ki ta mesec predseduje VS ZN, imajo različne članice Varnostnega Sveta različne poglede na razmere v Mjanmaru, ostrih mnenj v več zahodnih prestolnicah pa ne delijo države drugod, poroča AFP. Sodišče v zloglasnem mjanmarskem zaporu Insein je Suu Kyijevo, ki je bila v zadnjih 20 letih skupno zaprta že 14 let, v torek obsodilo na tri leta zapora s prisilnim delom, a je nato vodja vojaške hunte, general Than Shwe sodbo znižal na 18 mesecev hišnega pripora. Obsojena je bila zaradi kršitev določil hišnega zapora, potem ko je maja na njeno posest vdrl nek Američan. (sta)
EU • Priporočila ob izbruhu nove gripe
Zapiranje šol in omejitev potovanj
Odbor EU za zdravstveno varnost in organi, pristojni za zgodnje opozarjanje in odzivanje, so prejšnji teden sprejeli dve izjavi o ukrepih na področju javnega zdravja za virus gripe tipa A (H1N1) 2009, in sicer glede morebitnega preventivnega zapiranja šol ter vzpostavljanja ravnovesja med prostim gibanjem in zdravstveno zaščito za potnike s simptomi gripe.
Po mnenju odbora in omenjenih organov trenutno ni potrebe obširno preventivno zapirati tistih šol, kjer ni obolelih z virusom nove gripe. Oblasti naj tako zapirajo le tiste šole, kjer je med učenci že prišlo do izbruha nove gripe, saj lahko s tem učinkovito preprečijo širjenje virusa. Učinkovitost tega ukrepa pa je odvisna predvsem od pravočasnega, dovolj hitrega in pravilnega
ukrepanja, so zapisali v izjavi. Odločitev o nujnosti zapiranja šol sprejema vsaka država članica EU posebej na podlagi stanja razširjenosti bolezni znotraj države. Ob morebitnem zaprtju šol je hkrati treba izvajati preventivne ukrepe glede preprečevanja drugih oblik druženja in zbiranja otrok, so še zapisali.
Posameznikom, ki kažejo znake okužbe z virusom nove gripe, še preden odpotujejo, odbor za zdravstveno varnost svetuje, naj potovanje preložijo. Tisti, ki pa zbolijo na potovanju, pa naj po nasvetu odbora odložijo povratek v državo in se zadržujejo v nastanitvenem objektu ter omejijo stike z ostalimi, razen če ne potrebujejo zdravniške pomoči. Potnikom, ki so zboleli med letovanjem in se kljub odsvetovanju želijo vrniti domov, naj se potovanje domov ne prepreči, razen v primeru kliničnih razlogov. Vseeno pa takim bolnikom odbor svetuje, naj med prevozom nosijo zaščitno masko.
Omenjeni izjavi sodita v širši kontekst strateškega načrtovanja in pripravljenosti za usklajeno evropsko delovanje proti pandemiji gripe tipa A (H1N1) 2009. Sta tudi podlaga za izvajanje skupnih ukrepov na področju javnega zdravja med državami članicami in Evropsko komisijo, s čimer bi zagotovili učinkovit in usklajen odziv na pandemijo na ravni EU.
V Sloveniji pa je najpomembnejši ukrep v sedanji fazi razširjenosti okužbe informiranje javnosti o ukrepih, s katerimi lahko omejimo širjenje virusa ter preverjanje načrtov pripravljenosti za primer večjega števila obolelih, so sporočili z ministrstva za zdravje. V primeru širjenja okužbe nove gripe v jesenskih in zimskih mesecih lahko po njihovih navedbah pričakujemo večje število obolelih tudi v šolah. Zato je zelo pomembno, da bodo v šolah seznanjeni s priporočili o higienskih navadah, kot so pogosto umivanje rok, higiensko kihanje in kašljanje, da se bodo priporočila dosledno izvajala ter da bodo zagotovljeni pogoji za njihovo izvajanje.
Ravnatelji vrtcev in šol se bodo s priporočili podrobno seznanili na sestankih, ki bodo potekali na ministrstvu za šolstvo in šport konec avgusta. Šolam in vrtcem bodo na voljo tudi tiskana informativna gradiva. Vnaprejšnje zapiranje šol, preden okužba z novim virusom v državi ni razširjena, pa po navedbah ministrstva za zdravje ni smiseln ukrep. »Ni pa popolnoma izključeno, da ne bo katera od šol zaradi večjega števila obolelega osebja in/ali učencev, začasno zaprla svoja vrata,« so še zapisali na ministrstvu. (sta)
München • Ifo
Drugo zaporedno izboljšanje gospodarskega razpoloženja
Gospodarska klima v območju evra se je v tretjem letošnjem četrtletju že drugič zapored izboljšala, ugotavlja münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo. Kazalec se je znova izboljšal zaradi manj negativnih pričakovanj za prihodnjih šest mesecev, medtem ko so se ocene trenutnih razmer še poslabšale in so na najnižji točki v zgodovini.
Kazalec gospodarskega razpoloženja Ifo se je v območju evra tako povišal s 55,1 na 63,6 točke. Pod-kazalec ocene trenutnih razmer je padel z 29,9 na 28 točk, podkazalec pričakovanj za naslednje polletje pa je poskočil s 76 na 93 točk. V drugem četrtletju se je gospodarsko razpoloženje prvič po jeseni 2007 izboljšalo. Kazalec sicer velja za tretje četrtletje, saj gre za predhodno objavljene rezultate četrtletne študije svetovnega gospodarstva, ki jo Ifo pripravlja skupaj z Mednarodno gospodarsko zbornico (ICC). Strokovnjaki, ki so sodelovali v raziskavi Ifo, so trenutne gospodarske razmere ocenili kot zelo neugodne v vseh članicah evrskega območja. Pričakovanja za naslednjih šest mesecev pa so se izboljšala v skoraj vseh državah, ki delijo skupno valuto, z izjemo Grčije in Irske, kjer še naprej prevladuje pesimizem.
Strokovnjaki v Nemčiji, Avstriji, Franciji in na Nizozemskem pričakujejo izrazito izboljšanje razmer, analitiki v Italiji, Sloveniji, Belgiji in Španiji ter na Portugalskem, Slovaškem in Finskem pa vsaj stabilizacijo gospodarske situacije. Povprečna inflacija v letošnjem letu naj bi bila 0,7 odstotka, kar je precej manj od srednjeročnega cilja Evropske centralne banke (ECB), ki je inflacija blizu vendar pod dvema odstotkoma. Velika večina strokovnjakov v naslednjih šestih mesecih ne pričakuje sprememb ključne obrestne mere za območje evra, medtem ko naj bi se po njihovem mnenju obrestne mere na kapitalskem trgu zvišale. Strokovnjaki obenem menijo, da so britanski funt, japonski jen in ameriški dolar v primerjavi z evrom malenkost podcenjeni, vendar pa v naslednjem polletju ne pričakujejo rasti vrednosti dolarja glede na skupno evropsko valuto. (sta)
EU • Evropska komisija potrdila finančno pomoč BiH
Bruselj z 39 milijoni evrov pomoči
Evropska komisija je ta teden potrdila program finančne pomoči v višini 39 milijonov evrov, s katerim naj bi Bosni in Hercegovini pomagala pri učinkovitem soočanju s posledicami svetovne finančne in gospodarske krize. V Bruslju so obenem napovedali, da bo že jeseni sledil nov program pomoči, katerega namen pa bo krepitev institucij v tej državi.
Kot je v izjavi zapisala Evropska komisija, bo 39 milijonov evrov namenjenih spodbujanju razvoja malih in srednjih podjetij in financiranju infrastrukturah naložb na področju prometa, okolja in energetike. Obenem bo del sredstev iz paketa dobila tudi zvezna agencija za nadzor bančnih vlog, porabila pa naj bi jih za preprečevanje odliva kapitala iz države v luči globalne finančne krize.
Po prepričanju Bruslja bo finančna pomoč odigrala pomembno vlogo tudi pri mobilizaciji več izdatnih posojil mednarodnih finančnih ustanov, kot so Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ter največje nemške državne razvojne banke KfW.
Paket je del predpristopne finančne pomoči EU za nekdanjo jugoslovansko republiko, že jeseni pa naj bi sledil nov paket pomoči, namenjene predvsem krepitvi političnih, pravnih in gospodarskih institucij v državi.
BiH je aprila lani pod slovenskim predsedstvom podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju z EU, ki je vstopnica na pot k polnopravnemu članstvu v EU. Pri njenem nadaljnjem napredovanju na poti k članstvu v uniji pa jo med drugim ovirajo tudi notranji politični spori med obema entitetama - Republiko Srbsko in Federacijo BiH in med politiki posameznih narodov v državi ter šibkost državnih institucij. (sta)
Gospodarstvo po svetu
München - Nemški proizvajalec prestižnih ženskih oblačil Esca-da, ki je eden pomembnejših kupcev murskosoboške Mure in ima v Gornji Radgoni dve podjetji, je danes na sodišču v Münchnu uradno razglasil plačilno nesposobnost in vložil predlog za sprožitev potrebnih postopkov. Escadi namreč ni uspela prostovoljna poravnava z upniki. Nemška zakonodaja v primerih plačilne nesposobnosti predvideva več različnih možnosti, ki lahko vodijo bodisi do finančnega prestrukturiranja plačilno nesposobne družbe in nadaljevanje njenega obstoja bodisi do likvidacije družbe. Sodišče lahko še pred uradnim imenovanjem začasnega upravitelja v primerih, ko se za to izkaže potreba, imenuje tudi predhodnega začasnega upravitelja, katerega naloga je zaščititi insolventno podjetje pred upniki. Sodišče v bavarski prestolnici je za predhodnega začasnega upravitelja po pisanju nemške tiskovne agencije dpa imenovalo odvetnika Christiana Gerloffa, njegova naloga pa bo, da se seznani z razmerami v podjetju in preceni, kakšne so možnosti za njegov nadaljnji obstoj.
Washington - Prodaja v trgovini na drobno v ZDA se je julija v primerjavi z junijem znižala za 0,1 odstotka, je danes objavilo ameriško ministrstvo za trgovino. Podatki so sprožili nove dvome o tem, kdaj in kako hitro si bo ameriško gospodarstvo opomoglo. Ekonomisti so pričakovali rast obsega prodaje za 0,7 odstotka. Julija se je prodaja tako znižala po dveh mesecih rasti. Ob neupoštevanju prodaje avtomobilov se je obseg prodaje julija sicer znižal za 0,6 odstotka. Prodaja avtomobilov je ob shemi subvencioniranja zamenjave starih avtomobilov in nakupu novih porasla za 2,4 odstotka, kar je največ v zadnjih šestih mesecih, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Ministrstvo je tudi revidiralo prodajo v juniju, in sicer se je ta zvišala za 0,8 odstotka, ne za 0,6 odstotka, kakor je ministrstvo sprva objavilo.
Dunaj - Avstrijska bančna skupina Raiffeisen International, ki je navzoča na 17 trgih v srednji in vzhodni Evropi, tudi v Sloveniji, je v prvem letošnjem polletju ustvarila za 119 milijonov evrov dobička po obdavčitvi, ki pa je v primerjavi z enakim lanski obdobjem padel za kar 82 odstotkov. Je pa bančna skupina v tem obdobju izid iz rednega poslovanja povečala za 3,9 odstotka na 1,072 milijarde evrov, medtem ko se je bilančna vsota banke znižala za 8,8 odstotka na 77,9 milijarde evrov, so sporočili iz slovenske podružnice Raiffeisen banke. Na eni strani je znižanje bilančne vsote posledica devalvacij valut v državah srednje in vzhodne Evrope. Po drugi strani pa se je posojilna dejavnost zmanjšala zaradi vpliva recesije. Ogromne devalvacije valut, ki so bile zabeležene že v zadnjem četrtletju leta 2008, so se nadaljevale tudi v prvi polovici letošnjega leta, vendar bistveno počasneje, ugotavljajo v bančni skupini.
Frankfurt - Nemška turistična družba TUI je v drugem letošnjem četrtletju poslovala s 524 milijoni evrov izgube, poroča ameriška tiskovna agencija AP. K povečanju izgube, ki je v prvem četrtletju znašala 127 milijonov evrov, je po besedah vodilnih v družbi pripomoglo predvsem manjše število turističnih potovanj, kar je posledica svetovne gospodarske krize. Prodaja družbe TUI se je v drugem četrtletju zmanjšala za 12 odstotkov, z lanskih 4,7 milijarde na 4,2 milijarde evrov. TUI sicer ni objavil podrobnega poročila o poslovanju v drugem letošnjem trimesečju, so pa vodilni v družbi poudarili, da ob koncu leta pričakujejo pozitivne poslovne rezultate za celotno letošnje leto.
New York - Največji trgovski koncern na svetu Wal-Mart je v drugem poslovnem četrtletju ustvaril 3,44 milijarde dolarjev dobička, kar je na ravni dobička v enakem obdobju lani, ko je znašal 3,45 milijarde dolarjev, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Dobiček podjetja, ki beleži dobre poslovne rezultate na račun uspešnega zmanjševanja stroškov in »odžiranja« kupcev tekmecem, je v omenjenem obdobju sicer znašal 88 centov na delnico, kar je nad pričakovanji analitikov, ki so napovedovali dobiček v višini 85 centov na delnico. Pač pa je družba zaostala za napovedmi analitikov pri prihodkih. Medtem ko so ti Wal-Martu napovedovali 102,9 milijarde dolarjev prihodkov, so ti nato dejansko znašali 100,08 milijarde dolarjev. To pomeni 1,4-odstotno zmanjšanje na letni ravni. Ob tem je vodstvo nekoliko izboljšalo svojo napoved za celo leto. Dobiček na delnico naj bi po novi napovedi znašal od 3,50 do 3,60 dolarja, po prejšnji pa od 3,45 do 3,60 dolarja na delnico.
Praga - Češka energetska družba ČEZ, ki je v 70-odstotni državni lasti, je v prvem polletju ustvarila 32 milijard čeških kron (1,24 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodek se je povečal za šest odstotkov na 95,8 milijarde kron (3,7 milijarde evrov), je danes objavila družba. Rast dobička v polletju je v velikem delu posledica prodaje elektrike za leto 2009 že v letu 2008, preden je prišlo do padca cen energije in preden se je zaradi gospodarske krize zmanjšala poraba elektrike, so po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA povedali v družbi. ČEZ, ki je sicer v drugem četrtletju glede na lansko obdobje znižal čisti dobiček za pet odstotkov, v celotnem letu pričakuje 50,2 milijarde kron (1,95 milijarde evrov) čistega dobička.
Frankfurt - Nemški energetski koncern RWE je v letošnjem drugem četrtletju ustvaril 477 milijonov evrov čistega dobička, kar je za 37 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki pa so se medtem znižali za 12 odstotkov na 9,9 milijarde evrov, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. K zvišanju dobička je prispevalo med drugim to, da je podjetje še pred gospodarsko krizo uspelo skleniti pogodbe za skoraj vso proizvodnjo električne energije za letošnje leto, zaradi česar so takrat dogovorjene cene višje od aktualnih cen elektrike. Svoj delež k povečanju dobička so dodali tudi uspešni rezultati pri poslih, povezanih z omrežjem in dobavo, ter trgovanjem in plinom. Slabše rezultate pa je na primer zabeležila njihova britanska podružnica Npower, a so to v koncernu pričakovali. Prihodki so se zmanjšali zaradi manjšega povpraševanja po energiji tekom aktualne gospodarske krize. Za celotno letošnje leto v RWE kljub krizi sicer ohranjajo svojo napoved, da bo čisti dobiček na ravni lanskega. Ta je znašal 2,6 milijarde evrov. (sta)
Gorca • Kaj nastaja iz viničarskega muzeja in ob njem
»
Županova prižnica« in ytong
Tako se dograjuje viničarska bajta - muzej; skedenj oz. gospodarsko poslopje bo sezidano z ytong opeko, streha pa z opečno kritino in bakrenimi žlebovi...
O nekdanjem znanem viničarskem muzeju sredi podlehniških goric, v naselju Gorca, se je pred časom kar veliko pisalo; sploh takrat, ko je začel vidno propadati. In propadal je vse do nedavnega, ko so se njegove obnove vendarle lotili podlehniški zanesenjaki iz Turističnega društva, seveda ob izdatni podpori novega občinskega vodstva.
Slednje je namreč za letos predvidelo približno 40.000 evrov finančne pomoči za obnovo stare stavbe (obnova muzeja v celoti naj bi zahtevala okoli 100.000 evrov), ki so jo že pred tem z nemalo mahinacija-mi in dogovori komaj odkupili od avstrijske lastnice, ki je muzej z goricami vred dobila v last po denacionalizaciji. To je bil začetek, sledilo je podiranje že podirajočega se gospodarskega lesenega dela muzeja, prista-vljenega k zidanemu delu hiše. Padlo je vse, skupaj z dimnikom vred. Potem je sledilo nekaj zapletov okoli vprašanja ponovnega kritja strehe s slamo, ki se je končalo z odločitvijo, da streha pač ne bo slamnata, ker je to predrago, pa tudi mojstra ni enostavno dobiti. Še dobro, da je slavni in nepriljubljeni Zavod za kulturno dediščino to dopustil. Sledila je nekoliko neposre-čena izbira prvega izvajalca del, a ga je letos končno zamenjal malo resnejši podjetnik in tako so dela na nekdanjem muzeju končno lahko stekla.
Na Gorci je tako čez poletje že nastalo novo ogrodje bodočega muzeja, ki se v celoti drži temeljev starega objekta, to pa je tudi vse (če izvzamemo staro sobo in malo kuhinjico), kar je od stare dediščine ostalo. V dobro investitorjem, prostovoljcem in t. i. spomeničarjem sicer gre šteti dejstvo, da so v kleti nastajajočega objekta uredili vse tri vrste stranišč (za ženske in invalide skupaj, za moške pa posebej) s priročno nišo za kuhanje kave in na novo zgradili tudi klet za vinske sode (nadvse močno bo treba držati pesti, da ne bodo pocinkani, ampak vsaj približno leseni), prav tako je upati, da bodo ohranili vsaj tistih nekaj kvadratov nekdanje sobe z mizo in posteljo ter dober kvadratni meter stare kuhinje z okenčkom in odprtim ognjiščem.
Morda bi viničarji 21. stoletja res gradili z ytongom ...
Sicer pa je treba odkrito priznati, da gradnja nima nič kaj dosti opraviti z ohranjanjem nekdanje stavbne in gradbene dediščine, sploh pa ne viničar-jev. Stene gospodarskega dela muzeja se namreč lepo gradijo z opeko Ytong (v originalu je bil ta del iz lesa), ki je sicer po zagotovilih proizvajalca izjemno trpežna in naj bi nedvomno zdržala vsaj 100 let. Prav tako naj bi bili ti porobeton-ski zidaki vrhunsko toplotno izolativni, imeli naj bi odlične protipotresne lastnosti in naj bi stavbi dajali večjo stabilnost kot drugi klasični gradbeni materiali.
Težko je »usekati mimo« z razmišljanjem, da so se odgovorni za gradnjo z ytongom odločili predvsem zato, ker se s temi zidaki dela zelo hitro, po drugi
strani pa tudi ceneje. Ne glede na to pa bi bilo nadse zanimivo spremljati kakšno četrto, peto ali šesto generacijo za nami, ki se bo najverjetneje morala lotiti ponovne obnove viničarskega muzeja, ali pa se bodo tega lotili zgolj iz radovednosti, pa bo ob tem odkrivala nekdanjo dediščino viničarskih Haloz, kjer so si hiške nekdanji viničarji postavljali z opeko Ytong ... Sicer je upati, da se bodo za zanamce na elektronskih medijih ohranili zapisi o tem, kako so dejansko gradili v 18. oziroma 19. stoletju in kako v 21., da se ne bo haloška preteklost sramotila z zgodovinskimi učbeniki, kjer bo pisalo, da so viničarji gradili z bolj poceni ytongom, ker so bili revnejši ... V tem kontekstu bo sicer malo težje razložiti, kaj so na uborni viničarski bajti iskali bakreni žlebovi, ki veljajo za drage, če bodo seveda sploh zdržali dalj časa, saj je znano, da so med tatovi zelo, zelo iskana roba ...
Da si ob zgodbi obnove pod-lehniškega viničarskega muzeja (in številnim tej podobnim zgodbam) pošteno klofuto zasluži tudi ali predvsem naše kulturno ministrstvo, ki sicer zna še kako dobro (in hitro) objekte spraviti v register zaščitenih kulturnih spomenikov, zanje pa potem ne more iztisniti potrebnih evrov za primerno obnovo, je pa že druga plat zgodbe.
Izjemno lepa brunarica - kje pa je kozolec?!
Toda Podlehničani, predvsem gre za zanesenjake iz tamkajšnjega Turističnega društva (Td), se niso ustavili zgolj ob projektu obnove viničarske bajte, ampak so tik ob njej že postavili tudi t. i. kozolec, ki naj bi prvenstveno služil kot etnografski muzej s stalno razstavo starega orodja in posodja. Občina je kupila potreben kos zemljišča za postavitev kozolca s kupnino iz prodaje občinske-
ga vinograda v Rodnem Vrhu. Župan Marko Maučič meni, da je bila kupčija dobra, saj so za kupnino iz vinograda kupili še bližnji gozd na Gorci, ki naj bi bil zelo kvaliteten, seveda pa ni malo tistih, ki prodajo vinograda v Podlehniku ocenjujejo kot skoraj bogokletno dejanje.
TD je s projektom postavitve lesenega kozolca s funkcijo stalne etnografske zbirke uspešno kandidiralo na razpisu LAS Haloze in pridobilo maksimalno možnih 6000 evrov. Da so za 6000 evrov postavili to, kar danes stoji (seveda z ogromno lastnega dela), jim je treba brezpogojno čestitati, ker zadeva nikakor ni zgolj kozolec, ampak prav luštna in nemajhna brunarica z vsemi atributi, kot so lično izdelane polknice na okenčkih (manjkajo samo po gorenjsko izrezljani srčki) in drobcen balkonček s prav tako umetelno ograjico tik pod nadstreškom, ki se bojda že imenuje kar »županova prižnica«. Po velikosti (nosilnost še ni preverjena) namreč ni prostora za več kot enega človeka, pa še ta ne sme biti posebno široke postave, ob tem pa se na to prižni-co lahko spleza le skozi enega izmed dveh okenčkov, saj vratc na balkonček ni. Tako mu ljudske govorice pač nikakor ne morejo prisoditi druge funkcije kot funkcije nastavka za »sajenje rožic«; lahko dobesedno ali v prenesenem pomenu ...
Tisti, ki se boste morebiti zapeljali skozi Gorco na kakšen izlet, nikakor ne bodite presenečeni nad videnim, predvsem pa nikakor ne pričakujte pogleda na pravi, klasični kozolec, ker se boste potem gladko odpeljali mimo, morda le s pripombo, da si je nekdo sredi Gorce postavil prav luštno brunarico za vikend ... Kdo je lahko odobril takšen projekt oz. leseno hiško (sicer naj bi bil prvotni načrt vseeno nekoliko spremenjen, saj je bila po prvem projektu ta brunarica še precej višja, torej že prava velika hiša v stilu
Honke), je spet drugo poglavje, ki bi zahtevalo članek zase. Očitno pa tisti, ki imajo pristojnosti odobritev tovrstnih gradenj, nimajo pojma o pristni haloški stavbni arhitekturi ali pa se pač ravnajo po načelu, da naj se v ubornih Halozah vsaj nekaj gradi in postavlja, pa četudi nima kaj prida dosti opraviti s stavbno avtohtonostjo tega območja.
Kakorkoli že, za opravljeno delo si vsi sodelujoči brez dvoma zaslužijo čestitke in pohvale, čeprav bodo ob pričujočem članku zelo verjetno užaljeni in prizadeti. Neupravičeno, kajti naredili so res veliko delo, le da to, kar je že nastalo in še nastaja, pač ni ohranjanje prvinske stavbne dediščine Haloz, razen velikega klopotca, ki ga bodo med viničarskim muzejem in »županovo prižnico« postavili to nedeljo popoldne s hkratnim odprtjem etnografske zbirke, predstavitvijo nove knjige z naslovom Na mavrični strani Haloz ter seveda s tisto pravo veliko haloško veselico, kjer ne bo manjkalo ničesar.
SM
Pa brez zamere
Živeti po priročniku
Iz pripomočka v sveto knjigo
Modemi in napredni časi, ko vse kar brsti od najnovejših dosežkov in zmag, s seboj prinašajo nemalo pasti, ki grozijo, da bodo iz človeka kot najbolj samostojnega ter razvitega izmed živih bitij naredile eno izmed najbolj nesamostojnih in bebavih kreatur, kar jih taca po tem planetu. Ena izmed teh pasti (za katero sicer menim, da je nastala iz povsem filantropskih, se pravi, dobrih namenov) so tudi vsi možni in ne-možnipriročniki. Te knjige, ki naj bi nam olajšale vsakodnevno življenje ter nam pomagale z nasveti, lahko najdemo za vsako področje življenja. Naj je to področje še tako majhno, zagotovo obstaja priročnik zanj.
Če boste v iskalnik spletne strani ene naših največjih knjižnih založb vtipkali besedo "priročnik", se vam bo odprl impresiven seznam sedemstose-deminsedemdesetih zadetkov. Toliko priročnikov vam je na voljo, da vam postrežejo z nasveti. Od priročnikov za življenjsko zavarovanje, priročnikov za prvo pomoč, navtičnih priročnikov, priročnikov za vzgojo otrok, osebno(stno) rast, hujšanje in tako dalje. Seveda ne manjka tudiplejada ame-rikaniziranihpriročnikov za uspeh na poslovnem področju, teh čudnih in pogosto bizarnih zvarkov kvazi psihologije in poslovne logike. Skratka, če imate na katerem področju življenja probleme, se bo zanje zagotovo našel kak priročnik.
A priročniki dandanes niso več tako neškodljivo in koristno čtivo, kot so bili ob svojih nastankih. V skladu s splošno tendenco k poenostavljanju življenja, ki se vse bolj pojavlja, ljudje priročnike jemljejo preveč resno in dobesedno. To pomeni, da jih ne jemljejo več kot pripomočke, ampak kot svete knjige, ki vsebujejo skrivnosti življenja in nasploh vsega in v katere ne samo, da ne gre dvomiti, ampak je treba živeti natanko po in iz njih. Ne več uporabljati lastne pameti, ki nam jo je vcepila mati narava, ampak na vsakem področju življenja razmišljati in delati natanko to in tako, kakor je zapisano v priročnikih. Ko ljudje tako naletijo na kako oviro in problem (kar je sestavni del življenja), ne razmišljajo več, kako nastalo situacijo z uporabo lastne pameti rešiti, ampak na vrat na nos zdrvijo pogledat, kaj pravi priročnik. Namesto da bi torej priročnik uporabili zgolj kot pripomoček pri samostojnem razmišljanju, ga uporabljajo kot vodilo in vsemogočno zakladnico modrosti. Stranski učinek takega delovanja je znan - ljudje vse manj razmišljajo s svojo glavo, so vse manj ak-tivniposamezniki in gospodarji svojega življenja, v katerem jim sedaj vladajo razni priročniki inpo-dobna navodila.
Seveda ni namen tega teksta trditi, da so priročniki in njihova raba izključni krivci za vse večjo človeško miselno nesamostojnost in lenobo, ali pa, da je na delu neka "priročniška zarota". Nikakor. A način rabe priročnikov je eden izmed znakov za omenjeno nesamostojnost in lenobo, ki zajema vse večposameznikov. To pa vsekakor ni dobro. Ne verjamete? Poglejte v priročnik!
Gregor Alič
Pogled na novo pridobitev: takšen je »kozolec« s stalno etnografsko zbirko orodja in posodja prednikov, lepo je vidna tudi »županova prižnica«...
Foto: SM
Slovenija • Nova uredba vlade
Brezplačno slovensko sadje in zelenjava za šolarje
Vlada RS je to sredo sprejela novo uredbo o ureditvi trga s svežim sadjem in zelenjavo. Sprejeta uredba med drugim uvaja t. i. shemo šolskega sadja, ki je nov ukrep EU v okviru pomoči pridelovalcem sadja in zelenjave. V praksi to pomeni, da bodo šole, ki se bodo vključile v shemo, lahko pridobile finančno pomoč EU in Slovenije za nabavo svežega sadja in zelenjave v šolah, nato pa ga bodo brezplačno razdeljevali otrokom.
Foto: OM
Kot sporočajo s kmetijskega ministrstva, se bo pomoč začela izplačevati v prihodnjem letu za obdobje, ki se začne prvega septembra letos in traja do 31. julija naslednje leto. Slovenija za ta namen načrtuje izplačati slabih 560.000 evrov, pri čemer večina tega denarja (dobrih 419.000 evrov) prihaja iz evropske blagajne, razliko (slabih 140.000 evrov) pa bo zagotovila državna blagajna.
Vendar pa ne bo prišlo v poštev kar kakršnokoli sadje in zelenjava, ampak le sveže in izključno tisto, ki bo pridelano v Sloveniji na osnovi okolju prijazen pridelave.
Do pomoči oziroma subvencioniranje nakupa bodo upravičene šole, ki so v shemi. Šole bodo lahko prejele denar na osnovi zahtevkov, h katerim bodo morale priložiti kopije dobavnic in računov, potrdilo o plačilu ter potrdila o pozitivno opravljenih upravnih pregledih in pregledih na mestu samem.
Šole morajo tako pred začetkom izvajanja sheme vložiti na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AR-SKTRP) vlogo za odobritev vlagateljev za pomoč iz sheme. Agencija jih odobri in jim določi ocenjeno skupno vrednost pomoči, ki je odvisna od števila vpisanih otrok v šoli, vrednost pomoči na učenca pa znaša 6 evrov šol-
sko leto, v kar ni vračunan davek na dodano vrednost. Šola mora v šolskem letu zagotoviti najmanj 20 obrokov svežega sadja oz. zelenjave, mora pa tudi izvajati izobraževalne oz. promocijske aktivnosti, ki so nujne za učinkovitost ukrepa.
Za izplačilo bodo sicer skrbela kar tri ministrstva: kmetijsko, zdravstveno in šolsko, so še sporočili iz kmetijskega ministrstva.
Namen je res lep, toda šest evrov za celo leto ni ravno cifra, ki bi lahko bistveno obogatila jedilnike šolarjev z zelenjavo in sadjem, vprašanje pa je tudi, koliko šol se bo za vstop v shemo sploh odločilo glede na strahotno
papirologijo, ki jo je treba izpolniti. Bi pa bilo zanimivo izvedeti, koliko denarja je bilo potrošenega za pripravo tega „veleprojekta" in koliko denarja bodo požrle še administrativne vladne službe ob spremljanju in preverjanju učinkovitosti tega ukrepa ...
KGZS poziva kmete in šole
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je ob tem že pozvala kmete, da naj se povežejo z ravnatelji bližnjih osnovnih šol. Subvencionirane bodo naslednje vrste svežega sadja in zelenjave: jabolka, hruške, marelice, češnje, višnje, breskve, nekta-
rine, slive, kaki, fige, melone, lubenice, jagode, ameriške borovnice, maline, grozdje in orehi ter paradižnik, zelje, kolerabica, korenje, kumare, paprika in rdeča redkvica.
Sicer pa v KGZS apelirajo na šole, da naj se vključijo v shemo: „Po nekaterih napovedih naj bi posamezne sheme za spremembo prehranskih navad in življenjskega sloga nadomestile neposredna plačila. Zato je še toliko pomembnejše, da se šole vključijo v shemo šolskega sadja in zelenjave, ker tako olajšajo prodajo lokalno pridelanih živil in posredno spodbudijo ohranitev slovenskega kmetijstva."
Šole bodo subvencije dobivale po vrstnem redu, kot se bodo prijavljale, priznajo pa se tudi stroški za dobavo svežega sadja in zelenjave, ki je dobavljeno v šolo.
Po podatkih KGZS ima povprečna slovenska šola (skupaj s podružnicami) 206 učencev, kar pomeni, da lahko dobi subvencijo v višini 1236 evrov. Za ta denar lahko iz naslova pomoči (iz sheme) kupi oz. dobi 2087 kg namiznih jabolk (po ceni 0,59 evra/kg), 1831 kg namiznih hrušk (0,67 evra/kg), 1653 kg breskev (0,75 evra/kg) in 577 kg jagod (2,1 evra/kg). Cene so povzete s tržnega poročila o letnih odkupnih cenah v letu 2008, ki ga je izdala AR-SKTRP.
SM
Ljutomer • Končan Grossmannov festival
Hudi maček Britancem
S podelitvijo nagrad in priznanj najboljšim se je v Ljutomeru minuli konec tedna zaključil letošnji, že peti Grossmannov festival filma in vina.
Najprestižnejšo nagrado hudi maček si je prislužil triler Eden Lake (Jezero groze) britanskega režiserja Jamesa Watkin-sa, prejela pa ga je igralka Finn Atkins.
V konkurenci celovečercev so se ob tem filmu za nagrado hudi maček potegovali še Krvavi sneg iz Norveške, Moja mrtva punca iz ZDA, Savna iz Finske in Zona mrtvih (Srbija, Španija, Italija).
Nagrada stari hudi maček za življenjsko delo je tokrat pripadla italijanskemu mojstru Ruggeru Deodatu, prvič pa so podelili nagrado nekro dobitnik starega hudega mačka maček, ki jo je programski
direktor festivala Tomaž Horvat izročil berlinskemu režiserju Jörgu Buttgereitu za izjemne dosežke v fantastični kinematografiji. Buttgereit je na festivalu prikazal tri svoje filme: Kapetan Berlin proti Hitlerju, Schramm in Kralj smrti.
V izboru petnajstih kratkih filmov je bil z nagrado Slakov hudi maček nagrajen filmski zapis Igra smrti režiserja Jayja Andrewa Molloya, hrupni maček v konkurenci glasbenih dokumentarcev pa je pripadel slovenskemu režiserju Rudiju Iranu za 53-minutni dokumentarec Vlada. V Mali delavnici groze je bila nagrada podeljena filmu Turbo zombiji režiserja Vida Voršiča iz Ormoža, za najboljše vino pa je bil med petimi sortami izbran sivi pinot letnik 2008 ormoške kleti Jeruzalem.
Niko Šoštarič
Na knjižni polici
John Steinbeck Neznanemu Bogu
Celje. Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2009
Nobelovec John Steinbeck (1902-1968) je zaslovel s Polentarsko polico (1935), kasnejša dela pa so Ulica ribjih konzerv (1945), Vzhodno od raja (1952), Biser (1947) in druga, sodijo pa v urbano okolje in se soočajo z brezdo-mnostjo in gospodarsko krizo. Steinbeckov roman Neznanemu Bogu sodi v obdobje vzpona pisateljeve ustvarjalne moči, ko človek in narava ne nastopata ločeno, je pa novost v slovenski prevodni literaturi. Samo še njegov roman Vzhodno od raja (1952) je nastajal tako dolgo. Roman je nenavadna kombinacija poganstva in krščanstva, zgrajen na metafizični osnovi. Pripoved niha med stvarnim in nestvarnim, zavednim in nezavednim, med resničnostjo in iluzijo. Zgodba, ki naj bi bila roman o ljudeh, je postala roman o svetu.
Yoseph Wayne si želi svojo zemljo na zahodu, kjer je dobra in poceni. Oče je njega namenil za naslednika, ne ostalih bratov Thomasa, Burtona ali Benjyja. On je močnejši, zanesljivejši, drugačen. Na zahodu delijo priseljencem zemljo. Samo eno leto moraš na njej živeti, postaviti hišo in zemljo preorati. Če bo čakal, bo najboljša zemlja oddana. Oče mu je dal blagoslov in naselil se je v dolini v osrednji Kaliforniji. Preteklost, dom in vsi otipljivi dogodki iz mladosti so obledeli. Z vrha slemena je lahko videl svoje zelene travnike, reko zastrto s hrasti, vsa dolina je bila njegova. In moral bo paziti nanjo. Poiskati si bo moral ženo, kot so to storili bratje. Juanito, Indijanec, ki zase pravi, da je Kastilijanec, je njegov vaguero. Oče je medtem umrl in se preselil v drevo na posestvu. Mrtvi nikoli ne gredo stran, vedno so z nami. Po indijanskem verovanju je zemlja naša mati, vse, kar se iz matere rodi, se vanjo vrne. Za njim so prišli bratje in se naselili. Brat Thomas je razumel živali, ne pa ljudi. Burtona je narava ustvarila za versko življenje. Svoji ženi je ukazoval s svetopisemsko roko. Najmlajši Benjamin je bil malopriden in nezanesljiv. Hodil je po deželi in veličastno prepeval. Žene so zanj prevzele materinsko skrb in bile presenečene, ko jih je zapeljal. Družine so se naselile okrog Josephove hiše. Z blagoslovom je Joseph prevzel breme, da ne bo spoznal ne sreče ne nesreče, užitku in bolečini se bo moral odreči. Joseph je veljal za nespornega vladarja klana. To niso bile štiri domačije, ampak ena. Bratje so dobro sodelovali pri delu, le Benjy se je rad izmuznil. Čreda se je množila. V dolini so bila v osemdesetih in devetdesetih letih sušna leta. Človek mora imeti nekaj, kar ga drži pokonci, je verjel Joseph. Na dotlej neznani jasi so našli z mahom prekrito skalo, votlino z izvirom in tujega mogočnega črnega bika. Staro in sveto - jasa je bila zavita v tišino. Ko bodo v stiski, se bodo vrnili in iskali uteho. To je kraj, kamor bi se lahko človek zatekel pred bolečino, žalostjo in razočaranjem.
Elizabethina lepota je ležala v njenih očeh, bila je čedna in odločna. Ko je dopolnila sedemnajst let, je opravila izpite za učiteljico. Poroka z učiteljico je moškega dvignila na družbeni lestvici. Joseph ji je odkrito in robato dvoril. Poroka med njima je bila kot otožna slovesnost. Med obredom se ji je zdel kot Kristus. Kristus na križu je morda več kot samo simbol bolečine. Njuna prava poroka je bilo prečkanje prelaza. Včasih je ljubezen močna in topla kakor žalost. Ko se znoči, vse živali onemijo in se zasanjajo. Josephova nrav in nrav posestva sta eno in isto. Jennie je po Benjyjevi smrti odpotovala domov. Rama je Elizabeth povedala skrivnosti, ki jih ta ni poznala, saj ni imela matere. Na silvestrovo so pripravili zabavo za vse mesto. Živina je postajala vse številčnejša, dolina je bogato rodila. Elizabeth je v svojem stanju nosila Božjo toploto s seboj, včasih mu je ponoči pripovedovala o stvareh, ki jih je vedela. Rodil se je naslednik rodu, John. Potem je odšel Burton z družino v mesto, da bi odprl trgovino. V drevesu, ki je varovalo hišo in dolino, pa ni bilo več življenja. Burton je odstranil lubje z dna drevesa, da bi tako odgnal hudiča. Nastopila je suša in Joseph je hodil po posestvu, ki je umiralo. Elizabeth je omahnila s skale, ki si jo je hotela podrediti. Lev je ubil divjega prašiča, prišel je čas usodnih sprememb. Človek ne more biti mrtev, dokler niso mrtve vse stvari, ki jih je spremenil. Samo eno rojstvo je in ena smrt. Ljubil je Elizabeth, vendar je ni nikoli poznal. Izbran je bil, da bi pazil na deželo, a mu ni uspelo. Moral bi vedeti, da je on dež in zemlja, iz katere bo pognala trava.
Vladimir Kajzovar
Atletika
»V Berlinu grem na vse ali nič«
Stran 12
Nogomet
Pol ducata zadetkov Kidričanov
Stran 12
Strelstvo
»Fantom lahko rečem samo kapo dol«
Stran 13
Rekreacija
Množično na taborskem teku
Strani 13
Nogomet
Divjak štirikrat, Toplak trikrat v polno
Stran 14
Naffa Kebir
»Srce me je pripeljalo v Slovenijo«
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava - Interblock 1:1
Gledalci: 600, glavni sodnik: Čeferin, pomočnika Župnič In Rep Strelca: 1:0 Kronaveter (22.), 1:1 Mišura (79.) Drava: Bratušek, Semler, Balažic, Zilic, Andelkovic, Marinič, Ogu John, Kronaveter, Ekpoki (od 61. Vrabl), Kelenc (od 88. Kovač), Zajc. Trener: Adnan Zildžovic
Interblock: Rozman, Jelečevic (od 76. Skubic), Ntame, Kokot, Gra-bus, Brezič, Jukan (od 70. Fink), Iličic, (od 46. Zadnikar), Milenkovic, Mišura. Trener: Igor Benedejčič Rumeni kartoni: Grabus (52.), Balažic (57.), Zadnikar (90.)
Nogomet • 1. SNL
Maribor se dviguje
Po slabem začetku in dveh porazih se državni prvaki vedno bolj osredotočajo na državno prvenstvo (vmes so igrali tekme kvalifikacij za evropsko Ligo prvakov, čakata pa jih še obračuna s praško Sparto), kar je bilo vzrok trem zaporednim zmagam. Zadnjo zmago so na krilih dveh zadetkov Jeliča slavili v Domžalah, kamor se vrača Luka Žinko, ki iz Turčije prihaja v domovino. To bo za Badžima pomembna okrepitev in morda rešitev dela težav domžalskega moštva.
Derbi kroga v Kopru sta poleg nove odlične predstave Mirana Pavlina (dvakratni asistent) zaznamovala vratarja obeh moštev (Suhonjič in Savič), ki sta s svojimi napakami neposredno vplivala na rezultat. Koprčani so imeli pri vodstvu 2:1 dve priložnosti za povišanje končni mat, vendar so ostale neizkoriščene ...
Zanimivo tekmo so spremljali tudi gledalci v Celju, ki so se na koncu veselili zmage domačega moštva. Ta pa ni bila dosežena brez težav, saj so imeli bistveno več priložnosti gostje iz Gorice. Le-ti so skoraj celotno tekmo narekovali močan tempo in si ustvarjali priložnosti, pike na i pa niso uspeli postaviti. Še več, sami so si zabili prvi gol, ki je Celjanom precej olajšal delo. Milan Buričič tako uspešno krmari precej načeto celjsko barko.
Olimpija je dosegla drugo prvenstveno zmago, tokrat je ugnala Lendavčane. Slednji tudi v letošnji sezoni v gosteh težko osvajajo točke, čeprav so imeli v Ljubljani pobudo lep del tekme. Znova je bil eden od junakov tekme 16-letni Olimpijin vratar Jan Oblak, ki je ukrotil vse poskuse Naftinih igralcev.
Ptujčani na prvo zmago še čakajo, tokrat jim je ušla zaradi premajhne zbranosti v zaključnih strelih. Le kako si drugače razlagati številne neizkoriščene priložnosti, zaradi katerih so bili na koncu kaznovani z izenačujočim zadetkom Mišure. Najboljša posameznika tekme sta bila Kronaveter pri domačinih in vratar Rozman pri gostih.
JM
1. SNL - rezultati 5. kroga:
Luka Koper - Rudar Velenje 2:2 (1:1); strelci: Brulc (14, 52.); Prašnlkar (26.), De Moraes (85.)
MIK CM Celje - HIT Gorica 2:0 (1:0); strelca: Kršič (38. - ag), Dvorančič (69.). R. K.: Ra-kušček (Hit Gorica - 85.)
Domžače - Maribor 1:3 (0:1); strelci: Tei-novič (87.); Jelič (31., 51.), Mihelič (68.)
Olimpija - Nafta 2:0 (1:0); strelci: Roj (1), Škerjanc (85.)
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. RUDAR VELENJE	S	4	1	O	1O:S	1S
2. LUKA KOPER	S	4	1	O	10:5	1S
3. MIK CM CELJE	S	S	1	1	7:4	10
4. MARIBOR	S	S	O	2	7:4	9
5. HIT GORICA	S	2	O	S	7:7	B
6. INTERBLOCK	S	1	2	2	B:B	5
7. OLIMPIJA -2	S	2	O	S	S:B	4
8. NAFTA	S	1	1	S	6:10	4
9. LABOD DRAVA	S	O	2	S	5:10	2
10. DOMŽALE	S	O	2	S	5:1S	2
Pari 6. kroga: sobota, 22. 8., ob 17.00: Nafta - Interblock; ob 20.00: HIT
Gorica - Labod Drava, Rudar - MIK CM Celje; nedelja, 23. 8., ob 17.00: Olimpija - Domžale; ob 20.00: Maribor - Luka Koper.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 5. krog
Zmaga se jim je izmuznila iz rok
n
Nogometaši v 1. SNL so minuli vikend odigrali srečanja 5. kroga. Pred igralci ptujske ekipe Labod Drava je bila v nedeljo zelo zahtevna naloga, saj so lovili prvo, že skoraj nujno, zmago v letošnjem državnem prvenstvu proti zelo neugodni in kvalitetni zasedbi Inter-blocka. V vodstvu Drave sicer vztrajno zatrjujejo, da imajo mlado ekipo in da bodo rezultati še prišli. Kljub temu pa je le ena osvojena točka s štirih tekem premalo za mirno nadaljevanje prvenstva. Gostje iz Ljubljane so bili na tekmi močno oslabljeni, saj so manjkali kar trije igralci iz prve postave, kapetan in odličen strelec Ra-kovič, mladi reprezentant Majcen in še lani član ptujskega moštva Horvat; pri domačih je manjkal Prejac.
Prvo lepo priložnost na tekmi smo videli v 8. minuti, ko se je po podaji Kronavetra sam pred gostujočim vratarjem Rozmanom znašel Zajc, ki pa na žalost izjemne priložnosti ni spremenil v zadetek. Gostje so prvi strel na ptujska vrata sprožili v 10. minuti, ko je z roba kazenskega prostora streljal Milenkovič, na srečo pa je bil vratar Bratušek dobro postavljen in ni imel veliko dela. V 12. minuti še ena lepa hitra akcija in dober zaključek Kronavetra, goste je zadetka rešila leva vrat-nica. V 22. minuti je glavni sodnik Čeferin upravičeno doso-dil prekršek nad Kronavetrom na robu kazenskega prostora, slednji je tudi sam izvedel prosti strel in z izjemnim udarcem premagal vratarja Rozmana - 1:0. V 25. minuti znova priložnost za zadetek, po desni
Foto: Črtomir Goznik
Suvad Grabus in Danijel Brezič (Interblock, beli dres) sta skupaj ustavljal Gorazda Zajca.
strani je lepo prodiral Ekpoki, ki je v sredini našel Zajca, ki pa iz zahtevnega položaja ni uspel žoge dobro zadeti. V 29. minuti so nevarno zapretili tudi gostje, neodločno domačo obrambo je skoraj kaznoval Mišura, ki pa je na srečo z desetih metrov streljal tik ob levi vratnici. V 33. minuti nova nevarnost za domača vrata, odličen strel Iličiča je zletel nekaj centimetrov mimo desne vratnice. V 42. minuti je nevarno z desetih metrov streljal Jukan, vendar je bledo domačo obrambo znova rešil vratar Bratušek. V zadnji
minuti prvega polčasa pa je znova odlično posredoval Bra-tušek, ki je ubranil dober strel Iličica z desetih metrov.
Drugi polčas so bolj odločno pričeli domači in v 50. minuti je po kotu z leve strani in po gneči v kazenskem prostoru prišel do lepe priložnosti Ba-lažic, ki pa s petih metrov ni uspel potisniti žoge za hrbet vratarja Rozmana. Zelo vroče je bilo znova v 60. minuti, ko je po slabem strelu Milenko-viča še slabše posredoval domači vratar in komaj rešil svoja vrata. V isti minuti smo videli znova sijajen strel Kronavetra z leve strani z več kot 25 metrov, ki je skoraj presenetil vratarja gostov. Lepe akcije in priložnosti za domače so se v naslednjih minutah kar vrstile, še najlepša je bila v 65. minuti, ko Kelenc po podaji Zajca žoge ni dobro zadel in jo je poslal kar nekaj metrov mimo vrat. V 75. minuti je najboljši posameznik nedeljskega srečanja Kro-
naveter izpeljal še eno sijajno samostojno akcijo in se znašel sam pred Rozmanom, ki pa je posredoval odlično in znova preprečil zadetek. V 79. minuti pa hladen tuš, ki kljub vročini ni prijal, saj so gostje po lepi akciji Mišure dosegli izenačujoči zadetek - 1:1. Takoj po zadetku so imeli Ptujčani znova dve veliki priložnosti, prvo je zapravil Kelenc, ki je preveč omahoval, drugo pa Ogu John.
Na koncu lahko zaključimo, da so nogometaši Laboda Drave kljub temu da so bili boljši in so si ustvarili več zrelih priložnosti za dosego zadetka, ostali brez zmage prve zmage v letošnjem prvenstvu. Tisto, kar gre izpostavit iz nedeljske tekme, je kronična neučinkovitost in sijajna predstava Kronavetra, ki je s svojo igro že presegel slovensko prvoligaško sceno in si zagotovo zasluži aranžma v kakšno bolj kvalitetno evropsko ligo.
Janko Bezjak
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši posameznik tekme Rok Kronaveter (Labod Drava, modri dres) je imel poleg dosežega gola še nekaj priložnosti za dosego zadetka, vendar so bili branilci Interblocka in vratar Rozman vedno na mestu.
Adnan Žildžovic, trener Laboda Drave: »Glede na naše velike priložnosti mislim, da smo bili bližje zmagi. In ker nismo iz številnih priložnosti uspeli zadeti, smo bili na koncu kaznovani. Drava je v zadnjih mesecih izgubila kar 10 igralcev iz prvega moštva, kar se ji zagotovo pozna v igri. Sedanje moštvo je sestavljeno predvsem iz mladih, doma vzgojenih igralcev, ki še rabijo čas, da se pripravijo za uspešno igro v prvi ligi. Vsekakor pa jim čestitam za prikazano igro na današnji tekmi.«
Igor Benedejčič, trener Interblocka: »Pogoji za tekmo so bili izjemno zahtevni, zato ni bilo pričakovanega tempa v igri. Vedeli smo, da ima Drava nekaj kvalitetnih igralcev in da nam ne bo lahko. Domači so bili na začetku nekoliko konkretnejši in so si ustvarili nekaj zrelih priložnosti, ki pa jih na našo srečo niso izkoristili. Mi smo vztrajali pri svoji igri in na koncu po mojem mnenju prišli do realnega izida.«
Atletika • Pogovor z Nino Kolarič pred nastopom na SP
»V Berlinu grem na vse ali nič«


- -	i >■
t	- •
■-»">-'	* " - J- .VÍ
r	c ... £«<■ ;
j : i*-"»;
. J - T ' i .'
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič: »Kvalifikacije so posebno tekmovanje, saj so psihološko izjemno naporne. Ko si enkrat preko njih, je finale čisto drugačno tekmovanje.«
Konec prejšnjega tedna je najboljša ptujska športnica Nina Kolarič odpotovala na prizorišče najpomembnejšega letošnjega atletskega tekmovanja - na svetovno prvenstvo v Berlin. Žal se v nemško prestolnico odpravlja s poškodovanim gležnjem, a to ni razlog, ki bi ji služil kot vnaprejšnji izgovor za morebiten neuspeh. V petek bo v kvalifikacijah napela vse moči, da skoči najdlje letos in se uvrsti v finale zadnji dan prvenstva. Konkurenca v ženskem skoku v daljino je letos izjemna, celo močnejša kot lani na olimpijskih igrah. Najboljša na svetovni lestvici je Američanka Brittney Reese, ki je s 706 centimetri edina preskočila »magično« mejo sedmih metrov v ženskem skoku v daljino. Kolaričeva si z rezultatom 655 centimetrov deli 68. mesto, kar je zgovorna ilustracija konkurenčnosti v kraljici športa.
Skozi celotno poletno sezono vas spremlja poškodba gležnja. Kako je do nje sploh prišlo, kdaj ste jo zaznali in kje se je pojavila?
»Težko določim natančen trenutek, kdaj je do nje prišlo. Gleženj me je začel boleti po kvalifikacijah na evropskem dvoranskem prvenstvu v Genovi letos marca. Nisem pa čutila, kdaj točno je do nje prišlo. Nenadoma sem začutila bolečino, ko sem se po skoku pobirala iz peska. Sicer začutiš, kdaj se poškodba zares zgodi, v mojem primeru pa sem v gležnju začutila le pekočo bolečino. Ena od razlag, kako je prišlo do poškodbe, pravi, da je skakališ-če v dvoranah postavljeno na deskah, zaradi česar prihaja do valovanja, potem pa lahko pride do takšne poškodbe.«
Po Genovi se je poškodba stopnjevala?
»V bistvu se ni. Zdravniki so povedali, da ni nič posebnega, stanje pa naj bi se izboljšalo s počitkom. Dejansko je bilo vse normalno, dokler nisem za-
Garmin Šenčur -Aluminij 0:6 (0:2)
STRELCI: 0:1 Dugolin (7. z 11 m), Letonja (44), 0:3 Kmetec (51), 0:4 Purišič (64), 0:5 Dugolin (83), 0:6 Milec (86)
ALUMINIJ: Lipovac, Rotman, To-polovec, Bingo, Krajcer, Dugolin (od 84. S. Krajnc), Medved, Letonja, Purišič, Djokič (od 61. Milec), Kmetec (od 70. A. Krajnc). Trener: Bojan Špehonja.
V petek zvečer, po končani prvenstveni tekmi na gostovanju v Šenčurju, so bili v taboru kidričevskega drugoligaša zelo zadovoljni. Kako tudi ne bi bili, saj so dosegli pol ducata zadetkov ter tako na najboljši možni način pozabili na domači poraz proti ajdovskemu Primorju. Med tednom so v ki-dričevskem drugoligašu dobili dve pomembni kvalitetni in izkušeni okrepitvi v napadalcu Marku Kmetcu in branilcu Klemnu Bingu, v ekipo pa sta se vrnila Andrej Dugolin in Marko Krajcer. Kljub vsemu so
čela ponovno skakati. Pravzaprav lahko počnem vse, vaje z utežmi ali poskoke, pri samih skokih pa pride do težav neposredno na gležnju zaradi velike obremenitve na odrivni nogi.«
Kakšna je zdravniška diagnoza?
»Ne vedo natančno, za kaj pri celotni stvari gre. Magnetna resonanca ni pokazala nobenih otipljivih rezultatov. Vidi se le izliv v sklepu. Zdravniki postavljajo le domneve, kaj bi lahko bilo narobe, večinoma pa sumijo na poškodbo vezi. V tem trenutku mi lahko le svetujejo, kako je mogoče zmanjšati
■ * i
\ 0M
oziroma obvladovati bolečino. V določenih dneh manj čutim poškodbo in ravno za kvalifikacije na svetovnem prvenstvu upam, da bo eden izmed boljših dni.«
Kako je izgledal trening, ko ste se vsak dan soočali s poškodbo?
»Letos sem trenirala drugače kot lani, ker nisem mogla veliko skakati. To se pa pozna v tehniki skoka, ki je zaradi tega na nižji ravni kot prejšnja leta. Sem močnejša in hitrejša kot lani, kar pa ni odločilno, saj mi manjka tehnični trening. Letos se je na tekmovanjih videlo, da
HESS
t!
MÍ i
imam veliko rezerve v tehniki skoka. V primerjavi z lansko tehniko skokov je veliko razlike. Pri doskoku sem bila sposobna dodati 20 centimetrov, kar pa mi letos zaradi pomanjkanja tehničnega treninga ne uspeva. Manjka mi nekaj sto skokov, zato nimam ustreznega občutka. In ravno tehnika je moja odlika, saj so tekmice praviloma hitrejše in močnejše.«
Kako pa poškodba psihološko vpliva na športnika, ko veš, da te nekaj ovira in k treningu ne moreš pristopiti stoodstoten?
»Prav gotovo vpliva, a se na
koncu sprijazniš s tem. Vsakomur je jasno, da je vrhunski šport na tanki meji med poškodbo in zdravjem. Bolečina me spremlja že celotno sezono, zato sem nanjo že navadila. Psihološko se moraš pripraviti tako, kot da bi bilo vse v najlepšem redu.«
»Največji finančni prihodek prihaja iz Atletske zveze Slovenije«
Tukaj verjetno pomaga psihološka pomoč, ki jo dobivate s strani priznanega športnega psihologa dr. Tuška?
»Z njim še vedno sodelujem, od njega sem se naučila tehnike, kako bolečino začasno potlačiti.«
Ali so bile vaše priprave okrnjene zaradi pomanjkanja sredstev, saj se cel svet nahaja ekonomski krizi?
»Največji finančni prihodek prihaja iz Atletske zveze Slovenije, kjer imam kot športnica mednarodnega razreda sklenjeno pogodbo o sofinanciranju priprav. Žal pa je določilo v pogodbi takšno, če AZS ni sposobna zagotoviti obljubljenih sredstev, potem jih niso obvezani izplačati. Ob koncu zimskih priprav sem se zaposlila tudi v Slovenski vojski. Letos nisem čutila pomanjkanja finančnih sredstev.«
Kako pa je z individualnimi sponzorji?
»Če nisi nogometaš, imaš petdeset odstotkov manj možnosti, da dobiš sponzorja. Moja izkušnja je, da kamorkoli sem se obrnila, so se me znebili, preden sem razložila, za kaj gre. To terja toliko energije, da slej kot prej prenehaš iskati.«
Letos ste začeli sodelovati z madžarskim menedžer-jem, ki skrbi tudi za odlično Sonjo Roman.
»On v prvi vrsti skrbi za to, da mi zagotavlja nastope na močnih mednarodnih mitingih. Zaradi poškodovanega gležnja sem bila prisiljena odpovedati marsikatero veliko tekmovanje. Ker ni šlo, nisem rinila z glavo skozi zid in sem
v Kidričevem vzeli to gostovanje pri novincu v 2. slovenski ligi resno, saj se veliko klubov opeče na srečanjih z njimi, ob tem pa je Šenčur slavil v uvodni tekmi zmago na gostovanju pri Livarju v Ivančni Gorici.
Sam začetek je bil za goste iz Kidričevega sanjski, saj so povedli že v 7. minuti. Po prekršku nad Purišičem v kazenskem prostoru domačinov je sodnik pokazal na belo točko, zanesljivi izvajalec pa je bil Andrej Dugolin. Nato so se domačini odprli in poizkušali kar najhitreje izenačiti, vendar jim to ni uspelo. Nogometaši Aluminija so minuto pred koncem prvega polčasa dosegli še drugi zadetek, in sicer je v polno zadel Rok Letonja.
Tudi začetek drugega polčasa je bil podoben prvemu, saj so Kidričani hitro dosegli še tretji zadetek na tekmi; med strelce se je vpisal Marko Kme-tec. To pa je bilo praktično
Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Zadovoljen sem z zmago svoje ekipe, sicer pa že sam rezultat pove praktično vse. Domačini so nekaj odpora nudili v prvem polčasu, po tretjem zadetku pa smo povsem zagospodarili na igrišču.«
se preventivno odpovedala velikim mitingom.«
A ko potegnemo črto pod letošnjo sezono, kljub poškodbi lahko ugotovimo, da je bila uspešna. Postali ste svetovna vojaška prvakinja v Sofiji, na sredozemskih igrah v Pescari ste bili bronasti, obranili ste naslov državne prvakinje ...
»Če upoštevam stanje gležnja, se ne morem pritoževati nad rezultati letošnje sezone. Izmed vseh tekmovanj pa mi največ pomeni četrto mesto na dvoranskem evropskem prvenstvu v Genovi.«
»Upam na pravo diagnozo«
Kljub vsemu pa svetovno prvenstvo v Berlinu pomeni za vas največji izziv letošnje sezone.
»Za nastop se bom poskušala čimbolj motivirati, čeprav moram priznati, da mi je, po domače povedano, letos nekajkrat že vse padlo dol. Berlin bo tudi zadnje letošnje tekmovanje, nato pa sledi rehabilitacija gležnja. Upam na pravo diagnozo, sedaj imam le domneve.«
Konkurenca v Berlinu bo leto zelo močna, zdi se, da še močnejša kot na lanskih olimpijskih igrah.
»Kvalifikacije so posebno tekmovanje, saj so psihološko izjemno naporne. Ko si enkrat preko njih, je finale čisto drugačno tekmovanje. Grem na vse ali nič, kaj drugega mi ne preostane. Napovedovati pa ne upam ničesar, glede na to koliko težav imam letos. Če bi se dobro počutila, bi takoj napovedala, da je cilj finale. Pričakujem, da bo letos potrebno skočiti dlje za finale kot lani na olimpijskih igrah.«
Kakšni so načrti za prihodnje leto?
»Dvoransko sezono pozimi bom prav gotovo izpustila. Glavni cilj poletne sezone pa bo evropsko prvenstvo. Če bom zdrava, bom poskusila tekmovati na čim več velikih mitingih.«
Uroš Esih
konec vseh upanj domačih, da bi iztržili kakšno točko v tem srečanju. Do konca so prevladovali gostje iz Kidričevega, ki so dosegli še tri zadetke, kar je pomenilo visoko in povsem zasluženo zmago.
Danilo Klajnšek
2. SNL: favoriti vknjižili zmage
Drugi krog v 2. SNL ni prinesel velikih presenečenj, saj so vsi favoriti za najvišja mesta (Primorje, Mura 05, Bela Krajina, Aluminij) zmagali. Trije od njih so dosegli zelo prepričljive zmage, s katerimi so potrdili visoke ambicije. Ljubitelje nogometa na našem področju veseli predvsem učinkovita igra Kidričanov. Skupno je bilo na petih tekmah doseženih 23 zadetkov ali 4,6 na tekmo.
REZULTATI 2. KROGA: Garmin Šenčur - Aluminij 0:6 (0:2), Krško - Primorje 1:4 (1:1), MU Šentjur - Livar 3:3 (2:2), Bela krajina - Dravinja 1:0 (1:0), Mura 05 - Triglav Gorenjska 5:0 (1:0).
1.	MURA 05 2
2.	PRIMORJE 2
3.	BELA KRAJINA 2
4.	ALUMINIJ 2
5.	DRAVINJA 2
6.	GAR. ŠENČUR 2
7.	MU ŠENTJUR 2
8.	LIVAR 2
9.	KRŠKO 2
10.	TRIGLAV GOR. 2
Nogomet • 2. SNL
Pol ducata zadetkov Kidričanov
Foto: Črtomir Goznik
Rok Letonja (Aluminij, beli dres) je dosegel drugi zadetek za svoje moštvo.
2	0	0	6:0	6
2	0	0	6:1	6
2	0	0	2:0	6
1	0	1	6:2	3
1	0	1	2:2	3
1	0	1	1:6	3
0	1	1	4:5	1
0	1	1	3:4	1
0	0	2	1:5	0
0	0	2	0:6	0
Štajerski tednik, avgust 2009
Uvodnik
Prijeten začetek novega šolskega leta
Čeprav se zdi, kot da se je poletje šele začelo, bo že čez slaba dva tedna za večino konec poletnih dopustov, pa tudi počitnic. Dva meseca brezskrbnega uživanja in oddiha od šolskih obveznosti sta minila, kot bi trenil z očesom. Polni novih dogodivščin bodo osnovnošolci in
dijaki 1. septembra ponovno sedli v šolske klopi, mesec dni kasneje pa tudi študentje. Podali se bodo novim znanjem naproti, ponovno bodo zavihali rokave in zagreli stole. Spet se bo treba učiti. Kljub temu da jim to velikokrat ni ravno pogodu, se velika večina malčkov z
veseljem vrača v šolo. Ta že dolgo ni več zgolj prostor, namenjen učenju, temveč tudi prijetnemu druženju, igranju in spoznavanju novih prijateljev. Z leti se je šola bistveno spremenila. Njena vzgojno-izobraževalna vloga ostaja primarna, a vendar je vedno bolj v ospredju tudi družabna
in socializacijska komponenta. Učitelji vedno pogosteje postajajo prijatelji, zavezniki in zaupniki šolarjev, kar je eden izmed pomembnejših razlogov, da otroci v šolo hodijo z veseljem. In če se učijo z veseljem, je njihovo znanje toliko trdnejše in kvalitetnejše. Na tem področju si delav-
ci v vzgoji in izobraževanju na Ptujskem zaslužijo veliko priznanje. Velika večina jih dela s srčnostjo, z ljubeznijo do otrok in spoštovanjem do svojega dela. To se opazi na majhnih stvareh: na šolskih projektih, proslavah ter ob skupnih dosežkih, zmagah, tudi porazih. Naj bo tudi v
prihajajočem šolskem letu veliko učiteljev, ki bodo svoj poklic opravljali z veseljem, in naj bo še več šolarjev, ki se bodo zavedali, da je izobrazba v današnjem svetu še kako pomembna!
Dženana Becirovic, urednica priloge
Za razbremenitev šolske torbe in denarnice
Ministrstvo za šolstvo in šport že od leta 1994 namenja posebno pozornost reševanju učbeniške problematike. V letih od 1994 do 1996 je v okviru procesa zagotavljanja dostopnosti učbenikov in učnih gradiv pričelo načrtno oživljanje učbeniških skladov na osnovnih šolah, v zadnjih letih pa je pomagalo pri vzpostavitvi skladov za devetletno izobraževanje. Od leta 1997 pomaga pri uvajanju in ohranjanju učbeniških skladov tudi srednjim šolam. Dolgoročni cilji, ki izhajajo iz področnih strategij in nacionalnih programov, so zagotovitev učbenikov in učnih gradiv za nemoteno izvajanje celotnega programa osnovne šole, zagotavljanje učbenikov za srednje šole, zagotavljanje sredstev za učbeniške sklade na osnovnih in srednjih šolah. V skladu z načrtovano politiko na področju učbenikov bo Ministrstvo za šolstvo in šport v prihodnjih letih zasledovalo cilje, kot so podpora staršem za znižanje stroškov šolanja otrok, ublažitev finančnega bremena staršev, ob brezplačni izposoji za socialno najšibkejše dijake ministrstvo namenja sredstva tudi
za zagotovitev brezplačne izposoje učbenikov iz učbeniških skladov za vse učenke in učence od prvega do vklj učno devetega razreda osnovne šole. Eden izmed tehtnih razlogov je tudi zmanjševanje teže šolskih torbic. Na Ministrstvu za šolstvo in šport ugotavljajo, da so učbeniški skladi v vseh osnovnih šolah dobro uveljavljeni in dobro izkoriščeni. V lanskem letu si je, po podatkih iz vprašalnikov, ki so jih jim poslali, v slovenskih osnovnih šolah učbenike v šolskem letu izposodilo že več kot 93 % vseh osnovnošolk in osnovnošolcev. Ministrstvo bo tudi v letu 2009 zagotovilo brezplačno izposojo učbenikov iz učbeniških skladov za vse učenke in učence od 1. do 9. razreda osnovne šole.
Kot so nam povedali na ptujski gimnaziji, učbeniški sklad dobro dela, z veseljem pa se ga poslužujejo tudi dijaki. Učbenike si lahko sposodi vsak, na voljo so jim kompleti učbenikov ali posamezni učbeniki. Kot nam je povedala Sonja Horvat, vodja učbeniškega sklada na Gimnaziji Ptuj, si je v preteklem šolskem letu učbenike izposodilo 98 % di-
jakov, za prihajajoče šolsko leto pa se je večina dijakov že naročila za izposojo, po besedah Horvatove jih je skoraj toliko kot lani, če pa še pri-štejejo prihajajoče 1. letnike, pa bo izposoja tolikšna kot lani ali celo večja. Učbeniški sklad je dobro založen, upajo le, da se učbeniki ne bodo kmalu spremenili, kot je to pri nas navada, kar prinaša dodatne stroške državi, ustanovam in tudi staršem. Vsakih nekaj let namreč za določen predmet izide nov učbenik, ki ima drugačne platnice in naslovnico, premešano vsebino, v glavnem pa ostane enak, vendar če je predpisan, ga morajo dijaki imeti, torej ga morajo učbeniški skladi zagotoviti. Kot rečeno, si na ptujski gimnaziji dijaki lahko izposodijo komplet učbenikov ali le posamezne učbenike, vse skupaj pa jih ne stane več kot 55 evrov, medtem ko bi v knjigarni za vse potrošili veliko več denarja. Knjigarne : učbeniški skladi V bitki med knjigarnami in učbeniškimi skladi so slednji vsekakor zmagovalci. Razumljivo je, da starši izberejo ugodnejšo pot in tako je tudi v tem primeru. V knjigarnah
_Ptuj
beležijo strm upad nakupa učbenikov, gre predvsem za osnovnošolske učbenike, manj sicer za srednješolske. Knjigarne posebnih ukrepov za to niso sprejele in jih tudi
ne morejo, pač pa jim ostaja možnost dobave učbenikov za šolo. Ko šola naredi seznam učbenikov, ki jih učenci ali dijaki potrebujejo, iščejo najboljšega ponudnika ozi-
roma dobavitelja knjig. Knjigarne pripravijo ponudbo, ki mora biti čim ugodnejša, da postane del kupčije.
Patricija Babosek
Nova knjigarna v Qlandii
Šolarji!
Izkoristite posebno ponudbo in si priskrbite šolske potrebščine po izjemno ugodnih cenah. Pri nas dobite torbe, zvezke, pisala, peresnice, likovni material itd. Trenutno v akciji:
Anatomsko oblikovani nahrbtniki od 39,90 € Nahrbtniki s kolesi od 49,90 € Nahrbtniki Nike in Adidas od 19,90 €
Vabljeni, da nas obiščete in izkoristite popust, ki vam ga priznamo ob predložitvi kupona.
-20%
na šolske
O potrebščine
Popust ne velja za znižane artikle in artikle v akciji. Popusti se ne seštevajo. Veljavnost kupona do 10.09.2009.
V ptujskem trgovskem centru smo postali bogatejši za novo knjigarno, kjer je na izbiro široka paleta knjig, tako šolskih knjig za osnovne in srednje šole kot tudi ostalih. Med njimi so tiste za najmlajše in tudi vse tiste, ki zadovoljijo že zahtevnejše bralce, med prodajnimi artikli pa je tudi velika izbira šolskih potrebščin. Kupcem je na voljo tudi njihova zbirka znamke Online, ki ponuja torbe, zvezke, rokovnike, pisala za levičarje in desničarje, posebno ponudbo pa sestavljajo unikatna pisala z dodatki, kot so kristali Swa-rowski.
Patricija Babosek
Življenje otrok
v
Šolska vrata se bodo spet odprla
September vsako leto prinese spremembo v načinu življenja otrok in staršev, pa tudi vseh drugih ljudi, ki so kakorkoli povezani s šolo ali pa niti ne direktno z njo, saj morajo biti na primer vsi vozniki pozornejši na cesti. Zdi se, da je priprava na spremembo načina življenja dejansko pomembna in tu imajo vsekakor najpomembnejšo vlogo starši. Sami pri sebi morajo razčistiti s tem, kako si preoblikovati vsakdanjik, kako otrokom na primeren način razložiti, kako je potrebno urediti urnik življenja šolskega vsakdanjika, da bo dovolj čas za učenje, počitek, igro in zabavo, za stik s starši in družinsko življenje. Seveda je potrebno vse to prilagoditi zahtevam razvojnega obdobja, v katerem je otrok. Otroci vse do polnoletnosti potrebujejo nek nadzor svojih staršev, a ga mora biti vedno manj. Umetnost starševske vzgoje je v tem, da uspejo doseči pri svojem otroku, da se nauči mehanizmov samokontrole, ki nadomestijo starševski nadzor, saj se tako v odraščanju preprečijo marsikateri zdrsi na nevarne poti. Toda to ni vse, saj morajo starši najti čas tudi zase, da
uresničujejo tudi samega sebe, a nikakor pri tem ne smejo zanemariti svojih otrok v tem smislu, da ne bi imeli časa za njih, da jim ne bi svetovali pri vsakodnevnih težavah, na katere otroci naletijo, jim pomagali pri oblikovanju učnih navad, uresničevanju njihovih želja pri prostoročnih aktivnostih, krepili njihove samozavesti, potrjevali njihovih pozitivnih dejanj in razmišljanj, razumeli njihovih stisk in potrpežljivo pojasnili, kako odpraviti morebitne napake ali celo tvegana dejanja in neprilagojene oblike vedenja. Iz varnega gnezda družine in doma je najtežje oditi tistim, ki so končali osnovno šolo in ki morajo med šolanjem bivati v drugem kraju, v dijaškem domu. Njihov način življenja se popolnoma spremeni, saj se pogosto na takšno spremembo ne znajo ustrezno odzvati. Znajdejo se v drugačnem okolju, samostojnejši morajo biti, izzivi v novem okolju so takšni, da njihova radovednost po odkrivanju novega, še nedoživetega, pogosto potegne za sabo posledice, ki se kasneje več ne dajo obvladati, kaj šele odpraviti. Znajdejo se med novimi, v marsičem izkušenimi »prijatelji« in podležejo
In kaj naj storijo otroci?
Če mnogo berejo, opazujejo svet okoli sebe, upoštevajo nasvete izkušenih in modrih odraslih, krepijo svojo samozavest ter skušajo pridobivati lastne izkušnje, se pogovarjajo in imajo prijatelje, se bodo
sami naučili ločevati zrno od plev, se s tem izognili ogro-žajočim tveganjem ter iskali potrditve zase na tistih področjih, kjer so dobri in čutijo zadovoljstvo. Tako bodo brez strahu septembra stopili skozi odprta šolska vrata ter bodo tudi to šolsko leto zaključili v
zadovoljstvo sebe, svojih staršev in učiteljev pa tudi širšega okolja.
Važno je le to, da imajo nekoga, na katerega se lahko v stiski obrnejo in ki mu zaupajo ...
Mag. Bojan Sinko
Poletni dnevi
Poletno dogajanje v našem mestu
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Bojan Sinko, specialist klinične psihologije in terapevt: "Vse do polnoletnosti otroci potrebujejo nek nadzor svojih staršev."
njihovemu vplivu. Srečajo se z legalnimi in ilegalnimi drogami, in da lahko ostanejo v novi družbi, vztrajajo pri tem stilu življenja. Šolski uspeh je vedno slabši, polno je neopravičenih ur, starši o tem dolgo ne vedo nič in na koncu so vsi zgroženi in obupani. Kako to preprečiti? Morda je najboljši način ta, da od zgodnjega otroštva dalje starši krepijo medsebojno zaupanje s svojimi otroki, da jih poslušajo in da jim dajo prav, ko imajo prav, da starši sami spoštujejo zapisane in dogovorjene norme in vrednote v življenju, torej da so vzgled svojim otrokom in seveda, da jih poučujejo o vseh pasteh v življenju in jim svetujejo, kako ravnati, da bo dobro za njih in za vse okoli njih. Če pa že pride do težav, naj si starši ne zatiskajo oči, temveč takoj naj reagirajo, poiščejo pomoč, ko še ni prepozno. Res je tudi, da nekateri otroci prihajajo iz družin, kjer so dejansko ogroženi, pa je odhod v dijaški dom v bistvu možnost, da dobijo marsikaj dobrega, se naučijo ustreznejših vzorcev vedenja in tako izboljšajo možnost za boljši učni uspeh, s tem pa tudi boljše možnosti za srečnejše in lepše življenje.
Letošnje poletno dogajanje v Ptuju je bilo še pestrejše in bolj pisano kot v preteklih letih. Eden največjih dogodkov je bila vsekakor Ptujska poletna noč, ki je kar dva dni polnila ulice starega mesta. Pestri pa so bili pravzaprav vsi poletni tedni. Junija je največ dogodkov potekalo v organizaciji ptujskega Centra interesnih de-
javnosti. Ta je organiziral različna poletna potepanja, ulične delavnice, koncerte in potopise. S premiero je v poletnih mesecih postreglo tudi Mestno gledališče Ptuj, in sicer v kleti na gradu. Novost v našem okolju je festival Art Ptuj, ki je privabil umetnike iz trinajstih držav, ti pa so navdih iskali po ulicah našega mesta. V okviru
osemdnevnega dogajanja se je zvrstilo deset koncertov klasične, jazz in etno glasbe, osem likovnih dogodkov ter vrsta dogajanj, ki so vključevala elemente različnih umetnosti.
Pregled nekaterih dogodkov smo pripravili tudi v fotografiji.
Dženana Becirovic
Ustvarjalci v uličnih delavnicah
Ravnatelji, učitelji in starši... POZOR!
KOLONIJE, ŠOLE V NARAVI ... in druge dogodivščine se odvijajo v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtiči
Ponujamo povsem nove inovativne programe, ki ¡¡h lahko prilagodimo vašim željam in potrebam. SOZVOČJE ODNOSOV ... vključuje različne delavnice: Pot k sebi, Čustvena inteligenca, Joga smeha, Sreča je v meni ... in še in še.
Celotno dogajanje popestrimo še s športnimi igrami (košarka, nogomet, namizni tenis, odbojka ter kopanje v bazenu).
Nastanitev v MLADINSKEM DOMU
4 x polni penzion že od 96 € na osebo. POSEBNI POPUST: 1 oseba gratis pri 25 plačanih. Pohitite! Število sob je omejeno.
Ustvarjamo nepozabne trenutke za otroke.
Informacije in rezervacije: MLADINSKO ZDRAVILIŠČE IN LETOVIŠČE RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE Jadranska cesta 73, 6280 Ankaran, Slovenija Tel: +386(0)5 669 21 00, faks: +386 (0)5 669 22 23 i-net: www.zdravilisce-debelirtic.org, e-mail: rezervacije.mzl@rks.si
Udeleženci tabora, ki ga organizira društvo Praha
Novo šolsko leto v Vrtcu Ptuj
Vrtec igre in učenja
Novo šolsko leto bodo v Vrtcu Ptuj začeli s 56 oddelki. Vrtec Ptuj sestavlja devet organizacijskih enot na območju mestne občine Ptuj, v katerih je 55 enot in v katerih lahko vključujejo otroke od prvega leta starosti do vstopa v šolo, en oddelek pa deluje v sklopu Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.
Ob centralnem sprejemu so sprejeli vse otroke iz MO Ptuj, katerih starši so vložili prošnjo za sprejem, pa tudi nekaj otrok iz drugih občin. Vsi oddelki so polno zasedeni, tako da bodo novo šolsko leto pričeli z 982 otroki iz 28 občin, za katere bo med letom skrbelo okrog 170 zaposlenih. Vrtec Ptuj je vrtec igre in učenja, vedrih in zvedavih, ustvarjalnih in kreativnih, majhnih in velikih, ki zaupajo vase in drugim, je pred novim šolskim letom povedala ravnateljica Božena Bratuž. Čeprav je videti, da sprejemajo samo otroke iz MO Ptuj, to ni res, še vedno je tretjina otrok iz drugih občin. Starši za vrtec plačujejo v skladu s svojimi zmožnostmi, pri čemer jim država pomaga s subvencijo, še vedno pa velja, da starši za vsakega drugega in naslednjega otrok iste družine, če so vsi hkrati v vrtcu, ne plačujejo. Približuje pa se tudi leto 2010, ko bodo starši za svoje petletne otroke plačevali samo polovico zneska, ki bi ga sicer morali, drugo polovico bo plačevala država. Tudi to bo v bližnji prihodnosti prispevalo k večjemu vpi-
su otrok v vrtec. Večji vpis pa v Vrtcu Ptuj opažajo tudi zaradi večjega števila rojstev, kar jih zelo veseli.
Razmerje med prvo, jaslično, in drugo, vrteško starostno skupino se je v letošnjem letu malo spremenilo v prid vrtcu. Tudi v šolskem letu 2009/10 bodo v Vrtcu Ptuj izvajali vse svoje dosedanje uspele projekte. V prejšnjem šolskem letu so dali poudarek slovenskim ljudskim običajem, v novem bodo vsebine in dejavnosti - vsaj tiste osrednje - gradili na projektu Evropske prestolnice kulture 2012. »Želimo, da bi tudi Vrtec Ptuj po svojih močeh prispeval k celostni podobi prestolnice,« je povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Morda jih bodo poiskali v povezavi z drugimi evropskimi prestolnicami, vse, kar bodo v posameznih enotah osvojili med letom, pa bodo pokazali na svojem majskem prazniku leta 2010.
»Naši nadstandardni programi niso več nadstandardni, temveč so obogatitveni, zato ker so jih lahko deležni vsi otroci. Med te sodijo zgodnje učenje dveh tujih jezikov, glasba in ples. Nadstandard je namreč program, ki ga mora starš sofinancirati in je torej namenjen samo nekaterim. Program, ki ga izvaja Vrtec Ptuj, pa je obogatitveni, saj so ga deležni vsi otroci druge starostne skupine, ne glede na to, iz katere občine prihajajo. Za sam program prispevajo vse občine, ne pa tudi za investicije in opremo,«
Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj
pojasnjuje Bratuževa. Pred novim šolskim letom so želeli usposobiti večnamenski prostor v enoti Marjetica (Med vrti 11), žal pa se je zataknilo pri dokumentaciji. Sedaj upajo, da jim jo bo to uspelo do konca koledarskega leta. S tem bi otrokom v vrtcu, ki ima v svoji organizaciji 10 oddelkov (devet rednih in oddelek za otroke s posebnimi potrebami), zagotovili večnamenski prostor za športne in druge aktivnosti. To so namreč stari Marlesovi vrtci, ki imajo izrazito majhne igralnice.
Pospešeno pripravljajo tudi dokumentacijo za novi vrtec na Osojnikovi, ki naj bi bila dokončana novembra letos, da bi se gradnja lahko začela v letu 2010 oziroma v najkrajšem možnem času. Vrtec Ma-čice ob Potrčevi namreč nima več pravih pogojev za delo, ker se je toliko let govorilo o njegovi rušitvi in se zato vanj ni vlagalo. Po obdelavi več idej jim je sedaj uspelo priti do ene, ki se ujema tudi z idejami mestnega arhitekta in ki ustreza vrteški viziji o tem, kakšen naj bi bil vrtec, ustreza pa tudi Ministrstvu za šolstvo in šport. Na Osojnikovo, torej v novi veliki ptujski vrtec, se bo preselila enota Mačice, ki ima v svoji sestavi 13 oddelkov. V tem vrtcu bi že v tem trenutku lahko delovalo več oddelkov, če bi le imeli na razpoalgo še kakšno »luknjico«, pravi ravnateljica Božena Bratuž. Vrtec na Osojnikovi bo imel 14 oddelkov, kuhinjo, pralnico in prostore za upra-
Foto: Črtomir Goznik
Z letošnjega praznika Vrtca Ptuj, na katerem so predstavili ljudske običaje našega okolja. V novem šolskem letu se bodo posvetili vsebinam, vezanim na Evropsko prestolnico kulture.
vo, tako kot je bil sklenjen dogovor že pred leti. V novo šolsko leto bodo skoraj vsi ptujski vrtci razen dveh šli z ograjami, ki so jih postavili predvsem iz varnostnim razlogov. Pri vrtcu Spominčica se je zataknilo zaradi de-nacionalizacijskega postopka dela zemljišča, na katerem ta vrtec stoji. Ravnateljica upa, da bodo zaradi varnosti otrok uspeli tudi to urediti. Pri vrtcu Narcisa pa je tako, da je njegova lastnica še vedno država. Ministrstvo za šolstvo in šport jih je že obvestilo o tem, da ga bodo brezplačno poklonili.
Na državni ravni Vrtec Ptuj
kandidira s projektom za kakovost, s svojimi aktivnostmi si je pridobil in ohranil certifikat kakovosti za prihodnost vzgoje in izobraževanja, vključen je v mrežo Unescovih vrtcev na državni in mednarodni ravni. Vrtec Ptuj je tudi eno od mentorskih središče vsebinske prenove slovenskih vrtcev. Že dvakrat je bil proglašen tudi za najbolj športni vrtec v Sloveniji. Vključuje se v vse predšolske aktivnosti, ki se dogajajo v slovenskem prostoru.
Da bi bil vstop v predšolsko dejavnost srečen dogodek, so v Vrtcu Ptuj za starše, ki prvič vpisujejo otroka v vrtec,
pripravili nekaj koristnih navodil oziroma priporočil, kako ravnati, da bo otrok novo okolje, nove ljudi, navade in pravila čimprej sprejel in da se bo v novem okolju počutil varno in zadovoljno. Staršem svetujejo, da se čimprej osebno seznanijo z vzgojiteljico in njeno pomočnico, dnevnim ritmom vseh dejavnosti, pri poslavljanju od otroka naj si izmislijo pomirjujoči obred, zelo pomembno pa je tudi, da se vsi dvomi in vprašanja, ki se pojavljajo, rešujejo sproti v zadovoljstvo staršev, otrok in vseh, ki v vrtcu skrbijo za otroke.
MG
Anketa
Prvič v šolo
Foto: Črtomir Goznik
V enoti Narcisa Vrtca Ptuj smo se pogovarjali z nekaterimi otroki, ki bodo prvega septembra prvič sedli v šolske klopi. Vsi po vrsti se šole veselijo, tudi šolske torbe imajo bolj ali manj že pripravljene.
Nika Bratušek: »Vstopa v šolo se zelo veselim. V vrtcu smo se veliko naučili, vse črke poznam, pišem že tudi, čitam pa še ne. Šolo Olge Meglič sem si že pogledala, je lepa šola. Pa tudi na zdravniškem pregledu sem že bila. Moja torba bo roza barve, imam pa že
svinčnike, radirko, peresnico, pa zvezke. Drugo pa bomo še kupili.«
Tia Svenšek: »V vrtcu je bilo lepo. Igrali smo se, naučili smo se veliko pesmic, hodili na sprehode. Nastopila sem
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Rene Gomzi
Tia Furman
Foto: Črtomir Goznik
Tia Svenšek
10 % POPUST - KOREKCIJSKA OČALA
za dijake in študente
Foto: Črtomir Goznik
Nika Bratušek
na prireditvi vrtca, bila sem žanjica. Za šolo imam že vse. Znam že tudi napisati svoj priimek, to me je naučila mami, pa malo ati.«
Tia Furman: »Še enkrat moram iti na morje, v Tunizijo bomo šli, potem pa grem v šolo. Zelo se veselim šole. Ati stanuje na morju, zato sem
Foto: Črtomir Goznik
Rene Kokot
dosti na morju.« Rene Gomzi: »Sem prvi na vasi, ker stanujem v Vitomar-cih 1. Mislim, da bo v šoli lepo, moja šola je v Juršincih. Poznam črke, znam pisati, mami me je naučila. Najrajši igram nogomet, navijam za Dravo.«
Rene Kokot: »Doma sem v Zavrču, zato bom hodil v šolo v Zavrču. Komaj čakam, da grem v šolo. V vrtcu sem se vse naučil. Pišem že tudi. Za šolo mi ne manjka nič. Od vseh športov mi nogomet najbolj ugaja. Še pred šolo bomo šli na morje.«
vrednot, kot so spoštovanje,
_	. t	sočutje, strpnost pri izrazanju
Prvega septembra se šolarji vračajo v solske klopi. stališč ter pripravljenost za so-
Ravnatelji osnovnih šol
Pred začetkom šolskega leta smo se pozanimali, kdo so ravnatelji, ki bodo malčke in tudi tiste malo večje otroke 1. septembra sprejeli v šolo. Ker zaradi dopustov niso bili vsi dosegljivi, je morda kakšen podatek manj natančen, kot bi bil sicer.
OŠ Cerkvenjak-Vitomarci
Ko bo zazvonil šolski zvonec, bo malčke v novo šolsko leto popeljal ravnatelj Mirko Žmavc. Kot Ze prejšnja leta bodo tudi v novem šolskem letu nadaljevali številne projekte, kot so Eko šola in podobni. Temeljni cilj šole je zagotoviti optimalni razvoj vsem otrokom.
OŠ Cirkulane-Zavrč
»Vpis je pribliZno takšen kot lansko leto: v Zavrču je vpisanih 136 otrok, v Cirkulanah pa 155,« je povedala v. d. ravnateljice Kristina Artenjak. Na obeh lokacijah imajo devet razredov in dve skupini podaljšanega gibanja, novost letošnjega leta je dodaten oddelek v novem vrtcu v Cirkulanah, tako bodo poslej štirje, v Zavr-ču pa dva. Še naprej pa bodo v novem šolskem letu nadaljevali tradicionalne projekte, kot sta Zdrava šola in ŠKL.
OŠ Destrnik-frnovska vas
Ravnatelj šole s podruZnico mag. Drago Skurjeni je po-
vedal, da imajo v novem šolskem letu v obeh šolah po en prvi razred vpisanih otrok. Kot najnovejšo pridobitev v prihajajočem šolskem letu omenjajo igrišče z umetno travo, ki bo kmalu urejeno. Jeseni nameravajo nadaljevati vse projekte, ki so jih imeli Ze v prejšnjih letih, začenjajo pa tudi učenje tujega jezika v vrtcih.
ca in gradnje novega otroke preselili kar v prostore šole, kar v poletnih mesecih še ni bil problem, manjše teZave pričakujejo med šolskim letom. Otvoritev novega vrtca je predvidena pred začetkom naslednjega šolskega leta.
OŠ dr. Franja Zgeča, Dornava
Zgodovina šole sega v daljno leto 1824, šolska zgradba se je v teh 100 letih spreminjala, večalo pa se je tudi število učencev. Leta 2001 so zaključili obnovo šolske stavbe. Dokončno so opremili vse učilnice na predmetni stopnji, na razredni stopnji mize in stole, računalniško učilnico in knjiZnico. V letošnjih počitnicah pa so posodobili še šolsko kuhinjo. »Veliko smo pridobili, imamo lepo novo šolo, na nas pa je, da to pridobitev dobro izkoristimo,« je povedal v. d. ravnatelja Danilo Muršec.
OŠ Gorišnica
Kot nam je povedal ravnatelj Branko Širec, imajo letos boljši vpis kot lani, demografska projekcija pa tudi v prihodnje dobro kaZe. V šoli nameravajo izpeljati projekte, ki so bili zastavljeni Ze prejšnja leta. Kot smo še izvedeli, računajo na manjšo prostorsko stisko, saj so zaradi podrtja starega vrt-
Ravnatelj Jože Lah je povedal, da je Zivljenje sodobnih staršev seveda sestavljeno iz »sodobnih sluZb«, otroci velik del dneva preZivijo v šoli med sošolci in z učitelji. »Tega se zavedamo tudi mi, zato si Ze-limo, da bi bila njihova in naša pričakovanja izpolnjena, kot se le da najboljše. IzobraZevanje in vzgoja za srečnega otroka - tu recepta ni! Je pa Zelja, so prizadevanja in dejanja, kajti vsi Zelimo doseči ta cilj. Življenje in čas, v katerem Zivimo, namreč nenehno prinašata spremembe in le z novimi znanji, pogledi in izkušnjami bodo lahko tudi naši učenci uspešno krmarili skozenj.«
OŠ Juršinci
V Juršincih šolski zvonec zvoni Ze 200 let. Danes si teZko predstavljamo, kako so šolo doZivljali pred toliko časa, cilj današnje, sodobne šole pa je vsekakor ponuditi najmlajšim kakovostne vsebine in znanje. Ravnateljica Jelka Svenšek je povedala, da občina Juršinci daje šoli veliko podporo in skrbi za nadstandard pri pouku
na šoli.
OŠ Kidričevo
Osnovno šolo Kidričevo s podruZnico v Lovrencu na Dravskem polju vodi Branko Tonejc. Kot je povedal, učenci vsako leto dosegajo odlične rezultate na športnih tekmovanjih in tekmovanjih v znanju.
OŠ Majšperk
Vpis v osnovno šolo Majšperk je podoben kot prejšnja leta. Ravnatelj Branko Lah nam je povedal, da z novim šolskim letom uvajajo precej novosti, gre v glavnem za projekte, ki so si jih zastavili z vzgojnim načrtom. Kot eno glavnih vrednot so izpostavili znanje, če pa ga hočejo doseči, pravijo, morajo izboljšati bralno pismenost, zato v ta namen pripravljajo kar nekaj projektov. Uvajajo tuji jezik v najstarejše skupine vrtca in prvi razred ter fakultativno računalništvo za 2. in 3. razred. Ker je usmeritev občine pribliZati Majšperk kot turistično destinacijo, se bodo vključili v tekmovanje Turistične zveze Slovenije, pri vseh projektih pa računajo na pomoč in sodelovanje staršev.
OŠ Martina Koresa, Podlehnik
Na šoli, ki jo vodi asist. mag. Dejan Kopold, je poudarek predvsem na vseZivljenjskem znanju, medsebojnih odnosih, na gradnji in utrjevanju
delovanje in pomoč.
OŠ Breg, Ptuj
Osnovno šolo, kjer imajo 15 oddelkov oziroma 262 vpisanih otrok, vodi Milan Fakin. V novem šolskem letu nadaljujejo Ze zastavljene projekte, lotevajo pa se tudi nekaj novih. Kot obvezni tuji jezik bodo letos v 7. razredu uvedli nemščino, uvajajo pa tudi fleksibilni predmetnik.
OŠ Ljudski vrt, Ptuj
Skupaj s podruZnico v Grajeni OŠ Ljudski vrt Ze vrsto let vodi Tatjana Vaupotič. Verjetno ni treba posebej poudarjati, katera je največja novost, ki se obeta šole: gre namreč za telovadnico in kuhinjo z jedilnico, ki jo v teh dneh Ze gradijo in ki se je gotovo vsi zelo veselijo. Kot je povedala ravnateljica, si prizadevajo, da bi bila njihova šola prijazna za učence, učitelje in starše, da bi bila ustvarjalna. »Skupaj Zelimo posejati čimveč semen, ki bodo pognala korenine raznobarvnim in uspešnim rastlinam mlade ustvarjalnosti.«
OŠ Mladika, Ptuj
»Na naši šoli se zavedamo odgovornosti za lasten razvoj in izboljšanje rezultatov poučevanja,« je povedala ravnateljica mag. Sonja Purgaj. Na Mladiki so si med drugim zastavili številne prednostne naloge, med drugim so to skrb za dobre medsebojne odnose, pridobivanje vseZivljenjskih znanj in mednarodno sodelovanje.
OŠ Olge Meglič, Ptuj
»Smo sodobna šola, v kateri
si vsi prizadevamo omogočiti učencem, da razvijajo svoje potenciale. Želimo jih vpeljati v neposreden kontakt z učno stvarnostjo in jih spodbujati ter smotrno voditi k njihovemu čimbolj samostojnemu učenju in celostnemu razvoju,« je povedala ravnateljica Diana Bo-hak Sabath. V prihajajočem letu nameravajo nadaljevati številne projekte, s katerimi so se ukvarjali tudi prejšnja leta, še naprej pa nameravajo spodbujati učence k aktivnemu sodelovanju na tekmovanjih, kjer dosegajo zavidljive rezultate.
OŠ Videm
Osnovno šolo, ki ima še dve podruZnici, Leskovec in Sela, vodi Helena Šegula, ki nam je povedala, da nameravajo v zadnjem tednu avgusta izpeljati še en projekt, gre za zabavno šolo nogometa, kjer bodo sodelovali z občino Be-dnja, rdeča nit pa je prijateljstvo. V prihodnjem šolskem letu načrtujejo dva večja projekta: eden bo posvečen 10. obletnici smrti Leona Štuklja in bo športno obarvan, drugi bo Ze tradicionalni Comenius pod geslom Vsi drugačni, vsi enakopravni.
OŠ Žetale
Nova ravnateljica Marta Tra-fela je povedala, da v prihajajočem šolskem letu kot novost uvajajo angleščino kot drugi tuji jezik. Letos imajo nekoliko manjši vpis kot lani, se pa spopadajo s teZavo pri priznavanju samostojnega 1. razreda, saj jim Ministrstvo za šolstvo priznava le kombinacijo z drugim razredom, vendar bo šola izvajala pouk samostojno s finančno pomočjo lokalne skupnosti.
Patricija Babosek
Potrebno je nakupiti zvezke, knjige ... Seznam se kar ne konča. Za lažji nakup šolskih potrebščin ali izpolnitev vaših drugih trenutnih načrtov, lahko izbirate med Kreditom takoj, Mini kreditom ali Kreditom klasik.
Študenti lahko dodatno izbirate še med Študentskim kreditom in Študentskim kreditom z odloženim odplačilom.

*J!Q80 17 50
Srednješolski programi
Gimnazija s številnimi obšolskimi dejavnostmi
•	V	v	•	W	•
Največ povpraševanja Z novim zagonom v po gimnaziji	drugo desetletje
Paleta programov na Ptuju je pestra.
Glede na bližajoče se šolsko leto smo preverili, v katere srednješolske programe se lahko vpišejo bodoči dijaki, kam so se že vpisali in kakšne so bile omejitve. Glede na to, da so bili v času pisanja članka dopusti in večina ravnateljev ni bila dosegljiva, je večina podatkov pridobljenih s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Na Ptuju imajo dijaki pestro možnost izbire srednješolskega programa, če le vedo, kam bi se radi vpisali. Pred vpisom je poleg želje dobro vedeti tudi, kako perspektivni so določeni programi in kolikšna je možnost za zaposlitev po končanem šolanju. Na Zavodu za zaposlovanje, Območna služba Ptuj, so že v preteklem šolskem letu pripravili shemo poklicev, ki so perspektivni. Med najbolj iskanimi na področju kovinarstva so inženirji strojništva, livarji, varilci, kleparji, orodjarji, strugarji, industrijski talilci, livarji, valjavci in upravljavci orodnih strojev; na področju gradbeništva inženirji in tehniki gradbeništva, zidarji, betonerji, tesarji, gradbinci, krovci, polagalci podov, izolaterji, gradbinci zaključnih del, pleskarji, ličarji, delavci za preprosta dela pri
nizkih in visokih gradnjah; na področju elektrotehnike inženirji in tehniki elektrotehnike, monterji in vzdrževalci inštalacij in naprav, elektro-inštalaterji, elektromehaniki, mehaniki in monterji elektronskih naprav, serviserji ter monterji električnega in telekomunikacijskega omrežja; na področju informatike programerji in grafični oblikovalci; na področju gostinstva in živilstva so iskani kuharji, natakarji, mesarji, delavci za preprosta dela v proizvodnji hrane, pijač, krmil in tobačnih izdelkov; na področju zdravstva in socialnega varstva zdravniki, zobozdravniki, de-fektologi v zdravstvu in socialnem varstvu, očesni optiki, delovni terapevti, medicinske sestre, poklici za zdravstveno in socialno oskrbo v zavodih; na področju poslovanja računovodje, zavarovalniški zastopniki, tehnični in komercialni zastopniki; na področju proizvodnje oblačil šiviljci in krojilci; na področju prometa vozniki taksija, avtobusa, težkih tovornjakov in vlačilcev. V podravski regiji so letos za srednješolske programe razpisali skoraj 4500 mest. Podatki s 14. aprila kažejo, da je bilo na ptujski gimnaziji predvidenih
180 mest za splošni program in 20 za športni, število prijav pa je pri splošnem programu presegalo sedem dijakov, pri športnikih, pa so bila na voljo še tri mesta. Drugačna slika je s prijavami v programe Šolskega centra, kjer so na omenjeni datum beležili naslednje podatke. Biotehniška šola je za različne programe razpisala skupaj 124 mest, zanje se je zanimalo 51 bodočih dijakov, Ekonomska šola je razpisala 196 mest, vanje se je vpisalo 100 interesentov, Elektro šola je razpisala 164 mest, zanimanje je pokazalo 122 ljudi in Strojna šola, kjer so razpisali 174 mest, nanje pa se je prijavilo 100 bodočih dijakov. Dijaški dom Ptuj je razpisal 70 prostih mest za novince, do 23. marca se jih je prijavilo le 12.
Če potegnemo črto, je še vedno največ povpraševanja po gimnaziji, zanimanje za posamezne poklice pa na žalost upada. Kako se bo ta problem reševal v prihodnosti še ni znano, vendar pa bo prej ali slej morala zavladati miselnost, da pač poleg direktorjev, zdravnikov, učiteljev in drugih za zdravo delovanje družbe potrebujemo še koga.
Patricija Babosek
Gimnazija Ormož bo v šolskem letu 2009/10 delovala že 11. leto. Obiskovalo jo bo okrog 190 dijakov v 7 oddelkih. Vsi letniki razen drugega imajo paralelke, tudi letos jim je uspelo k vpisu pritegniti za dva oddelka novih dijakov. Na gimnaziji je 27 zaposlenih, poleg gimnazijskega programa, ki je enak na vseh gimnazijah, pa vlagajo v nekatera področja še posebej veliko energije. Ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec je poudarila, da se trudijo zgraditi čim boljše odnose med dijaki, profesorji in starši. Dijaki naj bi se pri njih počutili varne, vredne in bi se poleg zahtevanih znanj gimnazijskega programa naučili tudi znanj za vse življenje. Preko projekta Brez megle v glavi želijo s celotnim razvijanjem osebnosti pri mladih doseči večjo motiviranost za učenje in delo, večjo stopnjo odgovornosti, sproščenosti in ustvarjalnosti, odprtosti do drugih, večjo odločnost v ravnanju, manj prestopništva in manj zlorabe drog in alkohola. Projekt poteka že tretje leto, vodita pa ga psihologinja Irma Žuman in svetovalna delavka Polona Kosec-Krajnc. Dijaki se življenjskih spretnosti učijo preko delavnic, za prve letnike pa načrtujejo dodatno skupino. Veliko se ukvarjajo tudi s športi - rokometom, bad-mintonom, stalnica sta tudi projekta S športom je življenje lepše in Sejem prostega časa. Za prihodnje šolsko leto načrtujejo vikend pakete športnih dejavnosti po želji dijakov, v okviru katerih bodo nabrali ure športne vzgoje. Posvečajo se tudi umetnosti. Likovna sekcija z mentorico Janjo Rudolf pripravlja razstave, obiskuje likovne kolonije in razstave in pripravlja dijake za sprejem na Likovno akademijo. Na šoli delujeta pevski zbor in orkester, ki se predstavljata s samostojnimi
Ravnateljica Gimnazije Ormož Klavdija Zorjan Škorjanec
koncerti. Še posebej so ponosni na letošnji nastop na Lentu, čaka pa jih še nastop v Križankah. Dijaki z mentorico Blanko Erhartič enkrat tedensko pripravljajo enourno oddajo na ormoškem radiu. Znana je tudi dramska sekcija, ki bo skupaj z orkestrom in pevskim zborom v prihodnjem letu pripravila muzikal. Na različnih prireditvah se je predstavila tudi plesna skupina Plegimo, dijaki sodelujejo na debatnih turnirjih doma in v tujini. Veliko pozornosti namenijo promoviranju zdravja in prostovoljnemu socialnemu delu. Za prihodnje leto
pa imajo potrjen tudi projekt Comenius.
Med prednosti male gimnazije prišteva ravnateljica tudi brezplačen prevoz, odlično kuhinjo, pouk se konča do 14. ure. V vsaki učilnici so internet, računalnik, interaktivna tabla. Poleg ponudbe dodatnega tujega jezika nudijo tudi izdatno pomoč dijakom s slabšim uspehom in pri pripravah na maturo. Sicer pa želijo dijake spodbuditi k učenju tudi z večdnevno ekskurzijo za 20 najboljših dijakov.
Viki Klemenčič Ivanuša
	
	02 780 57 90
DJGIC digitisk.si	tisk
pri nas M	Dte vse,
kar se da	natisniti
DANES NAROČIŠ	-JUTRI DOBIŠ
Odlično, 5 EUR!
V tvojem spričevalu prevladujejo petke? Izkoristi Odličnjakov bonus! Ob nakupu Mobipaketa z mobitelom te bomo nagradili s 5 evri bonusa.

mobi
MH3
r-lt-r
«TlO:
LG
KP100 RUBY
39 €
Moj Mobi s SIM-kartico
Samsung SGH-C520
59 €
Moj Mobi s SIM-kartico
Nokia 7100 Supernova
89 €
Mobitelefon brez SIM-kartice
Moj Mobi. Moj sv WWW.MOBITEL.SI
Do Odličnjakovega bonusa 5 EUR so upravičeni vsi kupci Mobipaketa z mobitelom, ki so v šolskem letu 2008/2009 dosegli oceno 5 pri vsaj treh predmetih. Bonus velja ob predložitvi potrdila o uspehu na vpogled in za nakupe do 30. 9. 2009. Cene vključujejo DDV. Ponudba velja do odprodaje zalog. Družba Mobitel si pridržuje pravico do spremembe cen in pogojev. Več na www.mobitel.si
Foto: vki
Dijaški dom Ptuj
Že zdavnaj presegli okvirje »navadnega« dijaškega doma
Ptujski dijaški dom, trenutno eden redkih v državi, ki ne beleži upada vpisa, je že zdavnaj presegel okvirje doma, namenjenega zgolj bivanju dijakov. Zraven teh so namreč v domu nastanjeni osnovnošolci, študentje ter osnovnošolci in dijaki s posebnimi potrebami, nudijo pa dve vrsti vključitve v dijaški dom, 24-urno in dnevno.
»V Dijaškem domu Ptuj poudarjamo kakovost izvajanja vzgojnega dela, ki zajema stalno namestitev od ponedeljka do petka. Poskrbljeno je za zdravo prehrano, varnost in dober učni uspeh v šoli. Na področju učenja dosegajo učenci in dijaki zelo dobre rezultate, saj ob individualnem spremljanju učenega dela tesno sodelujemo z učitelji in starši. Izvajamo pet vzgojnih programov: vzgojno delo za učence osnovne šole s prilagojenim programom, za učence osnovnih šol, za dijake srednjih šol, za dijake s posebnimi potrebami ter individualno obravnavo dijakov z učnimi ali vzgojnimi težavami. Za bivanje v dijaškem domu se odločajo tudi študentje in urejeno je sodelovanje s študentsko pisarno Univerze v Mariboru. Za navedene programe vzgojnega dela imamo splošne cilje: lepo vedenje, dober učni uspeh - učenje, skrb za zdravo in varno življenje. Organiziramo številne aktivnosti za kakovostno preživljanje prostega časa, ki se odvijajo v dijaškem domu ali zunaj njega,« je pojasnila mag. Danica Starkl, ravnateljica Dijaškega doma Ptuj. Sicer pa v ptujskem domu
nudijo dve vrsti vključitve v dijaški dom: 24-urno nastanitev za šolsko leto in dnevno nastanitev, ki traja glede na potrebe družin. To pomeni, da lahko starši za izbrani dan, teden, mesec in uro svojemu otroku zagotovijo bivanje v domu. Za 24-urno nastanitev znaša mesečna oskrbnina 204 evre - ceno bivanja in oskrbe določa Komisija za določanje oskrbnine v dijaških domovih na Ministrstvu za šolstvo in šport. V ceno je zajeta prehrana, nastanitev, vzgoj-no-izobraževalno delo z učencem ali dijakom in interesne dejavnosti v prostem času. »Posebej je potrebno poudariti, da ima dijak pravico dobivati dodatek k štipendiji, če biva v dijaškem domu. To je dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča. Na centru za socialno delo mora ob vlogi za štipendijo predložiti potrdilo o vpisu v dijaški dom. Za vsakega drugega otroka (srednješolca) v družini je bivanje v dijaškem domu brezplačno - financira ga Ministrstvo za šolstvo in šport,« je pojasnila Starklova. Cena bivanja za študenta je nižja in brez prehrane znaša mesečno 89 evrov. Dnevno varstvo plačajo starši sami in je višina plačila odvisna od starosti otroka. Ob uradni prijavi se določijo dnevi in ure varstva, morebitni prevozi v šolo ali iz nje ter morebitna vožnja na popoldanske interesne dejavnosti. Okvirna cena za šest ur dnevnega varstva znaša 10 evrov.
Težava je denar
Izvajanje programa Šole
Jadranska ulica 20, Ptuj, tel. 02/771 24
ŠOLSKI NAHRBTNIKI
tudi na PTUJU
www.bikeek.si, info@bikeek.si
druge priložnosti, katerega namen je boj proti osipu v srednjih šolah, je brezplačno, saj jo financirajo Evropski socialni skladi. Prav tako je brezplačno izvajanje vzgojnega programa za učence osnovne šole s prilagojenim programom.
Še vedno pa se trudijo pridobiti verificiran program izvajanja vzgojnega dela za učence osnovnih šol, saj ga Ministrstvo za šolstvo in šport ne plačuje, mesečno oskrbnino plačujejo straši sami. »Svetovalne službe na osnovnih šolah imajo več učencev, za katere menijo, da bi bila zanje primerna stalna zunaj-družinska namestitev; svetujejo namestitev v dijaški dom. Vendar naletimo na težavo, ker starši nimajo denarja za plačilo oskrbnine. Center za socialno delo nima postavke, iz katere bi lahko to plačeval, zaradi tega moramo še v tem letu pridobiti od ministrstva verifikacijo programa za osnovne šole. S tem sem seznanila ministra dr. Lukšiča na srečanju na Ptuju, podporo pa je obljubil tudi poslanec Dejan Levanič,« je pojasnila Starklova.
Zasedenost 43,9-odstotna
Glede na zmogljivost dijaškega doma, to je 210 ležišč, je povprečna zasedenost 43,9-odstotna.
»Prav zaradi navedenega razvijamo dodatne programe vzgojnega dela, a se žal še niso v celoti uveljavili. S prijavami na Evropske socialne sklade smo bili uspešni v dveh projektih in pridobljena sredstva nam bodo omogočala zvišati odstotek zasedenosti domskih zmogljivosti. Izvajamo projekt s področja socialnih in državljanskih kompetenc z naslovom Nova priložnost. Nosilec projekta je Šolski center Ptuj, vključeni pa smo štirje konzorcijski partnerji: Dijaški dom Ptuj, Dijaški dom Novo mesto, Gimnazija Ormož in Gimnazija Antona Aškerca Ljubljana. Edini v Sloveniji razvijamo na Ptuju model socialnih in drža-
SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE • JIUJITSU • AIKIDO JBI
3?i
>2 Z Z
IB BORILNIH ^^
0 n/esčIN Pra
VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 19. DO 21. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER).
Foto:Langerholc
Mag. Danica Starkl, ravnateljica Dijaškega doma Ptuj
vljanskih kompetenc - področje aktivnega državljanstva med mladimi. Glede na rezultate projekta načrtujemo verifikacijo programov dela, ki jih izvajamo v okviru projekta, na državni in mednarodni ravni. V Dijaškem domu potekata v okviru projekta dve aktivnosti. Prvi je izobraževalni program Brez megle v glavi, ki ga izvaja dr. Viljem Ščuka in je edini v Sloveniji, vanj pa je vključenih 24 učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Vsak udeleženec ima skupino učencev/dijakov,
s katerimi dela na področju socialnih kompetenc, hkrati pa se enkrat mesečno tri dni izobražuje za delo v malih skupinah. Gre za vodenje delavnic, ki vodijo mlade k večji aktivnosti, večji motiviranosti, boljši samopodobi. Delo poteka po knjigi Šolar na poti do sebe, izdajo katere je sofinancirala tudi MO Ptuj (2008). Šola druge priložnosti (ŠDP) že deluje in ponuja »novo priložnost« mladostnikom, ki potrebujejo nekaj več spodbude za pridobitev izobrazbe in socialnih veščin,« je še dejala Starklova.
Namen Šole druge priložnosti je nuditi pomoč tistim mladostnikom, ki imajo težave na poti do želene izobrazbe oziroma zaposlitve. V šoli jim pomagajo, da se osamosvojijo, poiščejo svoje cilje in jih začenjajo uresničevati.
Načrti skladni z izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka
Načrtovana gradnja Osnovne
šole Ljudevita Pivka Ptuj na dvorišču doma je v zaključni fazi, kar bo bistveno pripomoglo tudi k izboljšanju pogojev dela za dijaški dom. »Šola bo s svojo dejavnostjo skrbi za ljudi s posebnimi potrebami potrebovala tudi usluge Centra za rehabilitacijo invalidov. Skupaj z OŠ L. Pivka Ptuj, Centrom za socialno delo Ptuj in MO Ptuj razvijamo Center učenja Ptuj. Stavbi nove šole in dijaškega doma bo povezoval hodnik in skupaj bomo uporabljali obstoječo domsko kuhinjo. Skupaj s šolo in CSD nameravamo uvesti številne dejavnosti na področju dela in svetovanja za starše in učence. Če bo vse po načrtih, bi šolsko leto 2010/2011 začeli v novi šoli in dijaški dom bi imel obnovljeno in večjo jedilnico, možnost souporabe nove šolske telovadnice in po vsej verjetnosti povečan vpis učencev s prilagojenim programom za bivanje v domu,« je optimistična ravnateljica dijaškega doma.
Dženana Becirovic
Mladi in šport
v
Šport - nujen element razvoja
Šport je zelo pomemben element razvoja otrok. V človeški naravi je namreč potreba po igri, ki je osnova vsakega športa, prisotna celo življenje, še posebej pa je izražena v času odraščanja.
Tako se prvi koraki v šport zgodijo povsem spontano - na domačem dvorišču, v parku, brez pravil, z domišljijo in ustvarjalnostjo. V tem najzgodnejšem obdobju ima šport vpliv predvsem na psihični razvoj otroka, z leti pa postaja vse pomembnejši vpliv na telesni razvoj. O tem smo se pogovarjali s športnim pedagogom Tomijem Jagarincem, vodjem Športne šole JuHuHu, ki v našem okolju in širše skrbi za športni razvoj najmlajših. Ukvarjanje otrok s športom je ena najboljših priložnosti za kvalitetno odraščanje in dozorevanje. Športne izkušnje
se zrcalijo v vsakodnevno življenje in pozitivno vplivajo na uspešno reševanje življenjskih nalog. Danes šport postaja nuja in je najboljša protiutež nevarnostim sodobnega sveta, ki preži s svojo tehnologijo in hitrim tempom življenja. »Za otroke bomo storili največ, če jim bomo omogočali takšno spoznavanje in ukvarjanje s športom, da bodo radi segli po njem in jim bo v kasnejšem življenju pomenil predvsem kvaliteto bivanja. To odgovornost nosijo predvsem starši in se je tudi vse bolj zavedajo, vendar jo vse premalo dopolnjujejo z lastnim vzgledom. Veliko otrok zunajšolske dejavnosti preživi na športnih terenih in to je zagotovo spodbudno, a pravo vrednost bo šport dobil, ko bo postal družinska aktivnost,« meni Tomi Jagarinec. Šele takrat bo
šport deloval z vsem svojim potencialom tako na osebnostno rast otrok kot tudi telesno zdravje.
»V Športni šoli JuHuHu ponujamo otrokom nabor različnih športov v treh programih: poletni tabori, zimovanja in letna vadba na različnih športnih terenih. Naš prvi cilj je otrokom dati čimveč športnega znanja, tik za njim ali celo ob njem pa je vzgoja otrok! Po našem mnenju mora biti šport vsem, posebej pa še otrokom, tisto, kar je v osnovi bil, a je žal vse manj: to je veselje, ustvarjalnost, igrivost, sprostitev, zabava! Šport je pri nas doživetje, nasmejani otroci in zadovoljni starši pa naše vodilo. Če pa bo od tukaj naprej kogarkoli pot zapeljala v tekmovalni šport, bo imel zagotovo dobro popotnico,« je zaključil Jagarinec.
Patricija Babosek
VPISUJE VTEČAJ ZA ZAČETNIKE
NOVE ČLANICE IN ČLANE OD 6. LETA DALJE!
KJUU7C-Ö0 »OiO
www.karatedoptuj.com
KARATE DO KLUB PTUJ vpisuje nove člane od 5. leta naprej. Vpis je možen vsako sredo v mesecu septembru v Šolskem centru Ptuj (trim kabinet), od 17.00 do 18.00 ure. Starostne skupine se bodo določile na samem vpisu. Vabljeni! Info: 041 699 639,031 268 780 (Andrej, Jana)
S treningi karateja pridobimo na koncentraciji, koordinaciji, notranji moči, nadzor nad izražanjem čustev, skladnem telesnem razvoju ...
Študentska prehrana
Na Ptuju premalo izbire
Subvencionirana študentska prehrana je kosilo, katerega stroške delno krije Republika Slovenija. S subvencionirano študentsko prehrano je vsakemu študentu zagotovljen dnevni topli obrok, prednost pri ponudbi prehrane pa ima zdrava, energijsko polna hrana. Povprašali smo, kakšna je ponudba prehrane za študente na Ptuju.
Kaj je subvencionirana študentska prehrana?
Subvencionirana študentska prehrana je kosilo, katerega
stroške delno krije Republika Slovenija. Subvencija za posamezen obrok znaša 2,53 EUR in se usklajuje na način in v roku, ki ga določa zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. S subvencionirano študentsko prehrano je vsakemu študentu zagotovljen topel dnevni obrok. Prednost pri sami ponudbi prehrane pa ima zdrava in energijsko polna hrana. Upravičenci so vse osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavo-
dih v Republiki Sloveniji. Do subvencionirane študentske prehrane niso upravičeni tisti študentje, ki so vpisani v evidenco brezposelnih oseb ali so zaposleni.
Medtem ko je v Mariboru na voljo čez 90 ponudnikov, med katerimi lahko izbirajo študentje, je na Ptuju ta izbira prav borna. Pri nas lahko študentje na bone jedo le v petih restavracijah, v Cantante Cafe, kitajskih restavracijah Cesarska hiša in Kitajski vrt, okrepčevalnici Cheers in v Pomaranči. Cene bonov zanje se gibljejo med 1,50 in 3,50 evra.
O O
študentski servis
O	,
NOVO! NOVO!
21.8.2009 se selimo na novo lokacijo: Potrčeva cesta 14, v sklopu kavarne Don i (Perutnina Ptuj) <j?)
www.ss-mb.si
www.dontravel.si
Na vprašanje, zakaj tako majhna ponudba, smo dobili odgovor, da je vsako leto izveden razpis, kamor se ponudniki prijavijo, pri tem pa morajo izpolnjevati množico pogojev. Letos je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve objavilo javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2009 in 2010, okvirna višina sredstev tega razpisa je 12.399.066,00 EUR v letu 2009 in 9.299.299,00 EUR v letu 2010.
Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki imajo registrirano gostinsko dejavnost, niso v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije, niso v postopku prenehanja samostojne dejavnosti ter izpolnjujejo kadrovske, prostorske, tehnične in ostale pogoje, navedene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Pogoji se točkujejo in ponudniki morajo od skupnih 1000 točk zbrati vsaj 450 točk. Ponudnik mora pri sestavljanju menijev upoštevati, da je potrebno zagotoviti nudenje študentskih kosil vsaj pet dni v tednu, vsaj med 11. in 18. uro, razen v primeru, če kuhinja obratuje manj časa, v času nudenja študentskih kosil vsaj tri dnevna kosila v vrednosti bona, za študentsko kosilo najmanj glavno jed in dva hoda (juha / solata / sladica ali sadje), v enem tednu se mora zvrstiti najmanj
Pri nas lahko študentje na bone jedo le v petih restavracijah, v Cantante Cafe, kitajskih restavracijah Cesarska hiša in Kitajski vrt, okrepčevalnici Cheers in v Pomaranči.
15 različnih dnevnih študentskih kosil (različna mora biti vsaj glavna jed), če gostinec nudi dnevna študentska kosila, ob stalni dnevni ponudbi sedem različnih stalnih študentskih kosil dnevno, ki se lahko ponavljajo (različna mora biti vsaj glavna jed oz. različne vrste pizz), najmanj 2 dcl brezplačne pitne vode ali brezalkoholne pijače ob vsakem študentskem kosilu, prostor z mizami in stoli v lokalu, kjer se lahko zaužije hrana (izjema je dostava na dom), ponudnik ne sme ločevati prostora, namenjenega uporabnikom študentskih bonov od ostalega prostora. Ponudnik, ki nudi pizze, mora nuditi pizzo, katere premer mora meriti vsaj 27 cm oziroma površina najmanj 572 cm2, za samopostrežni solatni
bar se šteje najmanj osem različnih vrst solat. Solata se postreže kot samostojni hod v za to namenjeni posodici in mora tehtati najmanj 150 g; če ponudnik nudi dostavo hrane na dom, mora to zagotavljati najmanj na področju celotne občine, kjer je izbran. Razlog za majhno ponudbo na Ptuju je majhno število prijavljenih restavracij in morebitno neizpolnjevanje pogojev, razpisna dokumentacija namreč obsega kar 50 strani, našteti pogoji pa so za marsikoga na prvi pogled morda prestrogi. Študentske bone pa je možno kupiti tudi na Ptuju - v poslovalnici Študentskega servisa Maribor, na Trstenjakovi 5 a, in ob otvoritvi tudi na novi lokaciji, na Potrčevi cesti 14.
Patricija Babosek
Študentski domovi
V prvem roku sprejetih 16.259 bodočih študentov
Za študijsko leto 2009/2010 je bilo na štirih slovenskih univerzah in trinajstih samo-stoj ni h visokošolskih zavodih razpisanih 27.253 mest, v prvem vpisnem roku pa je sprejetih 16.259 kandidatov, vpis pa se končuje prav na današnji dan (18.8.) Prosta mesta za drugi rok pa bodo objavili 20. avgusta. Sprejetih je 16.259 kandidatov, kar je 70,6 odstotka od vseh prijavljenih (lani 71,9 odstotka). V redni študij je sprejeti 14.421 (88,7 odstotka), v izredni pa 1838 (11,3 odstotka) kandidatov. Na Univerzo v Ljubljani je sprejetih skupaj 9841 kandidatov, Univerzo v Mariboru 4354, Univerzo na Primorskem 1172 kandidatov, Univerzo v Novi Gorici 65 in na 13 (lani 12) samostojnih visokošolskih zavodov skupaj 827 kandidatov. S prvo željo je sprejetih 13.381 kandidatov (82,3 odstotka), z drugo 2076 (12,8 odstotka) in s tretjo željo 802 (4,9 odstotka) kandidatov. Po prvem roku izbirnega postopka je prostih še 10.994 (40,3 odstotka) vpisnih mest (lani 8945), od tega 5806 mest za redni študij (lani 4597) in 5830 mest za izredni študij (lani 4348). Univerza v Ljubljani ima še 4829 prostih mest, Univerza v Mariboru 3413, Univerza na Primorskem 1370, Univerza v Novi Gorici 205 in samostojni visokošolski zavodi 1178 prostih mest.
Končni podatki o prostih vpisnih mestih za drugi prijavni rok bodo znani 20. avgusta, po vpisu sprejetih v prvem roku. Podatki o še prostih vpisnih mestih za drugi prijavni rok bodo 20. avgusta objavljeni na spletnih straneh prijavnih služb Univerze v Ljubljani (www.vpis.uni-lj.si), Univerze v Mariboru (vpis. uni-mb.si), Univerze na Primorskem (www.vpis.upr.si) in Univerze v Novi Gorici (www. ung.si), dosegljivi pa bodo tudi na vseh visokošolskih zavodih, pri vratarjih univerz, na srednjih šolah in na enotah Zavoda RS za zaposlovanje. Drugi prijavni rok bo potekal od 20. do 28. avgusta 2009. Kandidati lahko pošljejo samo en prijavni obrazec. Po prednostnem vrstnem redu lahko napišejo največ tri študijske programe, kjer so še prosta vpisna mesta in za katere izpolnjujejo vpisne pogoje. Visokošolski zavodi, na katerih bodo ostala še prosta vpisna mesta tudi po izteku drugega roka, lahko v tretjem roku še sprejmejo kandidate, ki izpolnjujejo vpisne pogoje. Tretji prijavni rok traja od 1. do 5. oktobra 2009. Kandidati pošljejo visokošolskemu zavodu pisno prošnjo, v kateri napišejo en študijski program. Prošnji priložijo overjene kopije spričeval in drugih dokazil. (sta)
Najtežje pridejo do sob bruci
V Sloveniji se praksa, da bi se pri dodeljevanju bivalnih kapacitet dajalo prednost študentom prvih letnikov, nikoli ni uspela uveljaviti, je opozorila direktorica Zavoda Študentski domovi v Ljubljani Ksenija Preželj. Ljubljanski študentski domovi za študijsko leto 2009/10 sicer razpisujejo 7478 ležišč, od tega 2355 za prvi vpis. Direktorica zavoda je namreč prepričana, da »strokovno gledano pomoč naselitve potrebujejo bruci«, bistveno bolj kot študenti višjih letnikov, absolventi in podiplomski študenti. Ti bi se nenazadnje lažje znašli, »saj so odrasli ljudje«, je še prepričana. Dodaja, da je koncept, da se pomaga predvsem brucem, v tujini praksa. Prežljeva ob tem opozarja tudi na na problem podaljševanja bolonjskega študija oz. večkratnega absolventskega staža. Od vseh razpisanih ležišč jih je del sicer namenjenih tujim študentom, študentom invalidom in študentskim družinam. Sicer je čakajočih na prosto sobo zmeraj nekje med 1000 in 1500, navaja Prežljeva, država pa se je za omilitev teh težav lotila tudi projekta subvencioniranja 2200 sob pri zasebnikih, pri tem pa so pogoji za pridobitev subvencije enaki kot za prosilce za sobo v študentskih domovih. Z oktobrom bo tako študent v domu prejemal 12 mesečnih subvencij po 16,50 evra, študent, prijavljen pri zasebniku, pa deset subvencij po 40 evrov.
Eden ob bistvenih pogojev za sprejem in podaljšanje bivanja v domovih je cenzus. Ta znaša 2087,15 evra bruto mesečno na družinskega člana v letu 2008. Glavni težavi, ki jih direktorica študentskih domov opaža pri prijavi - rok za oddajo prošnje za sprejem je bil 10. avgust, rok za vložitev prošnje za podaljšanje pa se izteče 20. avgusta - sta nerazumevanje postopkov in (pre)pozno prijavljanje. Prvo težavo rešujejo tudi tako, da so vzpostavili posebno info linijo, kjer študenti sami usmerjajo kandidate pri izpolnjevanju prijavnic. Glede zamud pri oddaji prijave pa Prežljeva opozarja, da teh razen izjemoma ne tolerirajo. Zato vsem kandidatom svetuje, naj vlogo oddajo raje kakšen dan pred rokom. Prav tako je napačno pojmovanje, dodaja, da je prijava v študentski dom povezana z vpisom na fakulteto. Kandidati naj obrazce - dobijo jih na njihovi spletni strani ali v knjigarnah -oddajo, iz študentskih domov pa jih bodo v vsakem primeru opozorili na morebitno potrebo po dopolnitvi in nadgradnji vloge.
Zavod sam nima inštrumentov za spreminjanje pravilnika o subvencioniranju bivanja,
Študentski dom Litostroj v Ljubljani
pojasnjuje Prežljeva, ki bi si želela poenostavitve postopkov po vzoru denimo Švedske, kjer študenti večino postopkov lahko uredijo kar preko spleta. Kot spominja, so se že lani povezali z ministrstvom za javno upravo, tedanji minister Gregor Virant pa je po njeno pokazal velik interes za projekt premagovanja administrativnih ovir - ena od rešitev bi bila neposreden vpis preko računalnika, druga pa bi bila ocena, »katere papirje rabimo ali ne rabimo«. Kot pa dodaja, je problem ta, da bi za kaj takega morali spremeniti določbe pravilnika o subvencioniranju, pri čemer pa niso
edina zainteresirana stran, saj je tu poleg države tudi študentska organizacija. Zaradi prisotne birokracije sicer še niso zaznali upada v povpraševanju po sobah, »nejevoljo pa. Nejevoljni smo tudi mi, ker moramo imeti toliko človeških resursov za to«. Kar se tipov gradnje tiče, so le-ti zelo različni, vendar vsi opravičljivi, pač glede na to, kaj si študenti želijo. Praviloma bivata po dva študenta v eni sobi, imajo pa tudi apartmaje s štirimi ali petimi dvoposteljnimi sobami ter skupno kuhinjo, bivalnim prostorom in kopalnico itn. Po obnovi enega od domov
v študentskem naselju bodo dali na razpolago še 50 novih enoposteljnih sob, za katere vlada precejšen interes, pravi direktorica domov. Prav to zanimanje pa po njeno kaže, da je bila v Ljubljani dejansko potreba tudi po tovrstnih kapacitetah.
V	tem času vodstvo domov skrbi tudi nova gripa, saj bodo dobili skoraj 450 tujih študentov ter več domačih študentov, povratnikov iz tujine. V ta namen pripravljajo določene ukrepe obveščanja kot npr. izobešanje informativnih letakov Inštituta za varovanje zdravja, je še pojasnila direktorica Prežljeva. (sta)
V	študentskih domovih 16,4 odstotka vseh študentov
V	minulem šolskem letu (2008/09) je bilo v 110 dijaških in študentskih domovih ter drugih ustanovah, ki šolajočim se omogočajo bivanje, nastanjenih 17.792 oseb, kar predstavlja šest odstotkov vseh dijakov in 16,4 odstotka vseh rednih študentov, vključno z absolventi.
Po podatkih državnega statističnega urada (SURS) je v minevajočem šolskem letu v
naši državi delovalo 41 dijaških domov, v njih pa je prebivalo 5221 dijakov, 1654 študentov in 31 učencev. 69 študentskih domov (javnih in zasebnih) ali zasebnih pravnih oseb, registriranih za dejavnost študentskih domov, pa je skupno nudilo nastanitev 10.886 osebam. Število oseb, zaposlenih v domovih, se je v primerjavi s prejšnjim letom povečalo. V dijaških domovih je bilo zaposlenih 776 oseb, od tega 230 vzgojiteljev. V študentskih domovih (javnih in zasebnih) in pri zasebnih pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, pa je bilo zaposlenih 166 oseb. Sicer je bilo v minulem letu dijakom in študentom v dijaških in študentskih domovih ter pri zasebnikih, registriranih za dejavnost študentskih domov, na voljo 9505 spalnic in 2586 drugih prostorov (učilnic, jedilnic, telovadnic, dnevnih prostorov). Enemu nastanjenemu dijaku ali študentu je bilo povprečno na voljo slabih osem kvadratnih metrov spalnih prostorov ali skupaj 210.409 kvadratnih metrov prostorov, so še ugotovili na SURS.
SM (vir: SURS)
Po diplomi... takoj do zaposlitve
Ste absolvent ali boste to kmalu postali? Pa ne veste, kje boste z diplomo v roki dobili zaposlitev? Preverite novo možnost, ki se vam ponuja ...
Predvidoma v tem mesecu bo Zavod RS za zaposlovanje objavil javni razpis Absolvent - aktiviraj in zaposli se! Na razpis se lahko prijavijo delodajalci iz gospodarstva in javnega sektorja, nevladne organizacije in društva. Razpis se izvaja v okviru istoimenskega programa, ki omogoča študentom, da se med absolventskim stažem vključijo v usposabljanje na delovnem mestu pri delodajalcu s ciljem, da se po končanem usposabljanju in študiju kot diplomanti zaposlijo pri tem delodajalcu. Program je usmerjen tudi v spodbujanje delodajalcev, da zaposlijo diplomante, saj lahko pridobijo subvencijo za njihovo zaposlitev za polni delovni čas. Delovno mesto mora biti ustrezno smeri in ravni posameznikovega izobraževanja. Absolventom se tako omogoči, da že med študijem pridobijo nova ali dodatna znanja, veščine, spretnosti in delovne izkušnje in da spoznajo svojega bodočega delodajalca. To jim odpira večje zaposlitvene možnosti, lažje in hitrejše vključevanje v
delo ter manj težav pri iskanju prve zaposlitve. Med prijavljenimi brezposelnimi na Zavodu za zaposlovanje znova narašča število diplomantov, ki iščejo prvo zaposlitev. Letošnjega julija jih je bilo po vsej Sloveniji prijavljenih več kot 1.400, od tega 68 na območju Ptuja in 216 na območju Maribora. Namen programa Absolvent, ki ga sofinancira Evropska
A*
IS
Naložba v vašo prihodnost
' Operacijo delno financira Evko^ka unija
Evropski socialni sklad
H
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
unija iz Evropskega socialnega sklada, je zmanjšati prehajanje mladih po končanem študiju v brezposelnost, olajšati vključevanje diplomantov na trg dela ter okrepiti povezovanje gospodarstva in izobraževanja. V program se lahko vključijo absolventi na najmanj VII. stopnji izobrazbe oziroma najmanj 2. bolonjski stopnji.
Usposabljanje in zaposlitev
se lahko izvajata le pri delodajalcih, ki so bili izbrani na javnem razpisu Absolvent - aktiviraj in zaposli se! Takšni delodajalci sklenejo pogodbo z Zavodom za zaposlovanje. Na podlagi tega se jim povrnejo upravičeni stroški za izvedeno usposabljanje absolventov na delovnem mestu in izplača subvencija za zaposlitev diplomantov.
V	okviru usposabljanja na delovnem mestu, ki traja od enega do največ šest mesecev, morajo delodajalci absolventom zagotoviti mentorja. Absolventi za udeležbo na usposabljanju prejmejo tako imenovani dodatek za aktivnost (ki znaša tri evre za vsako uro dejanske prisotnosti na usposabljanju). Za zaposlitev diplomantov, ki so se kot absolventi usposabljali na delovnem mestu, delodajalci prejmejo subvencijo dva tisoč evrov. Subvencija se jim izplača v enkratnem znesku za obdobje pol leta, potem ko zaposlijo diplomanta in Zavodu predložijo potrebna dokazila. To pomeni, da morajo delodajalci najmanj pol leta ohraniti diplomante v zaposlitvi, pri čemer z njimi lahko sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas. Po pogodbi z Zavodom so delodajalci dolžni diplomantom zagotoviti plačo in druge prejemke iz delovnega razmerja.
V	programu Absolvent je za obdobje 2009-2011 na voljo skupaj 2,7 milijona evrov, načrtuje pa se vključitev 600 oseb v usposabljanje in zaposlitev. Prvi rok za oddajo vlog na razpis bo predvidoma konec septembra, drugi pa konec novembra 2009. V letu
2010 sta predvidena še dva razpisna roka za delodajalce. Vloge se oddajo na Centralno službo Zavoda za zaposlovanje, ki ima sedež v Ljubljani, osebno v vložišču ali priporočeno po pošti.
Delodajalci morajo vlogi na razpis priložiti tudi podpisano pogodbo z absolventom, ki ga želijo vključiti v usposabljanje in zaposlitev. Zato vabimo absolvente in tiste, ki boste to kmalu postali, da se prijavite v evidenco pri Študentski organizaciji Slovenije, v sklopu projekta Kaj pa mi: www.kajpami.si. e-mail: ales.kramer@studentska-orq. sj. Tam vas bodo lahko našli in se z vami povezali delodajalci, ki iščejo nove mlade sodelavce in se nameravajo prijaviti na omenjeni razpis. Če že poznate primernega delodajalca za svoje usposabljanje in zaposlitev, mu lahko predstavite možnost prijave na razpis Absolvent. Delodajalci dobijo več informacij o razpisu na Zavodu za zaposlovanje, e-mail: Valentina.Za-dravecPredovnik@ess.qov.si. Razpis bo objavljen na spletni strani Zavoda: www.ess.gov. si, v rubriki Javni razpisi, kjer so na voljo tudi drugi razpisi v okviru aktivne politike zaposlovanja.	Plačana objava
Foto: SM
_Proste sobe in stanovanja
Pomaga vam Kamrica
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je pred petimi leti skupaj z mariborskim študentskim servisom in Zavodom PIP ustanovila t. i. spletno borzo za brezplačno iskanje prostih sob ali stanovanj. Kamrica sicer deluje v okviru portala za mlade Dostop. si, v modulu bivanje (www. dostop.si/kamrica) pa so na voljo tako ponudbe kot povpraševanja po sobah. Zavod PIP najemnikom in najemodajalcem ponuja brezplačno pravno pomoč, posredovanje pri sklepanju najemnih razmerij, pomoč pri pripravi najemnih pogodb, njihovo arhiviranje in pomoč v primerih sporov. Oddaja oglasa je brezplačna. Kamrica sicer velja za največjo bazo brezplačnih oglasov za najem oziroma oddajo sob in stanovanj, v petih letih delovanja pa je bilo oddanih že več kot 16.000 oglasov. Na novem spletnem mestu je bilo od oktobra 2008 zabeleženih že preko 130.000 obiskov, ki jih je opravilo 80.000 različnih obiskovalcev, ob tem pa je po mnenju ŠOUM spodbudno, da se vse več uporabnikov spletne strani odloča za
pravno svetovanje, povezano z najemnimi razmerji. »V petih letih urejanja spletne borze študentskih sob in stanovanj neprestano opažamo porast obiska strani in oddanih oglasov. Ker se trudimo, da bi bil portal uporabniku prijazna stran, smo v zadnjem letu skupaj s ŠOUM uvedli nekatere spremembe,
ki so enostavne za uporabo in s katerimi smo omogočili še prijaznejšo in kvalitetnejšo ponudbo,« je dejal informator zavoda PIP Miha Šimon in med novostmi izpostavil možnost dodajanja fotografij stanovanja oz. sobe k oglasom, ogled lokacije na zemljevidu, storitev »kamrica chat« in prevod ponudbe v angleščino
za potrebe tujih študentov, ki pridejo v Maribor. Informacije o brezplačni posredovalnici sob je mogoče dobiti na tel. številki 02 234 21 46, na že omenjenem spletnem naslovu ali pa osebno v Zavodu PIP in na vseh enotah študentskega servisa Maribor.
SM
Za izobraževanje odraslih 52.800 mest
Ministrstvi za šolstvo ter za delo, družino in socialne zadeve sta objavili skupni razpis za vpis odraslih v različne izobraževalne programe v šolskem letu 2009/2010. Razpis jim ponuja vpis v nižje in srednje poklicne, srednje tehniške in druge strokovne šole ter gimnazije, ljudske univerze in druge izobraževalne organizacije, razpisanih pa je približno 52.800 mest. Prosta vpisna mesta za šolsko leto 2009/2010 je razpisalo 177 organizacij, od tega 95 srednjih šol, 35 ljudskih univerz ter 47 zasebnih oziroma drugih organizacij. Razpisanih vpisnih mest v letošnjem razpisu pa je blizu 52.800, so sporočili z ministrstva za šolstvo.
Razpis je objavljen v posebni publikaciji, ki je od danes na voljo v organizacijah za izobraževanje odraslih, v območnih službah in na uradih za delo Zavoda RS za zaposlovanje ter v lokalnih svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih.
(sta)
Ljubljanska univerza med evropskimi na 63. mestu
Univerza v Ljubljani (UL) se je na lestvici Webometrics Ranking of World Universities za leto 2009 uvrstila na 63. mesto med evropskimi univerzami, kar je bistveno izboljšanje v primerjavi s 124. mestom v preteklem letu, so zapisali na UL. V svetovnem merilu pa se je UL uvrstila na 201. mesto.
Lestvica Webometrics zajema 17.000 visokošolskih izobraževalnih ustanov z vsega sveta in ocenjuje spletno prisotnost, aktivnost, vidnost univerz ter druge indikatorje njihovega pomena in prestiža. Uvrstitev kaže učinkovitost univerze in odseva njeno predanost k razširjanju znanja v širšo družbo, so še sporočili z UL.
Lestvico Webometrics pripravlja raziskovalna skupina Cybernetics Lab pri španski Consejo Superior de Investigaciones Cientificas, eni izmed vodilnih organizacij za temeljne raziskave v Evropi.
(sta)
_Štipendije
Novosti in spremembe
Štipendije so dopolnilni prejemek, ki je namenjen kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem. V času draginje in potrošništva je vsak prejemek, naj bo še tako nizek, vsekakor dobrodošel. Po lanskih bistvenih spremembah zakona o štipendiranju smo se tudi letos pozanimali, kakšne spremembe se pri štipendiranju obetajo letos.
Državne in Zoisove štipendije
Junija je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o štipendiranju, ki za področje državnih in Zoisovih štipendij uvaja nekaj pomembnih novosti. Za pridobitev državnih štipendij dijakom in študentom iz socialno bolj ogroženih in enostarševskih družin ter za kandidate s posebnimi potrebami in za kandidate z družinskimi člani s posebnimi potrebami je predpisan višji vstopni dohodkovni cenzus. Zlata matura bo po novem eden izmed zadostnih pogojev za ohranitev Zoisove štipendije. Obenem so odpravljene omejitve v postopkih dokazovanja za primerljive izobraževalne programe in izobraževalne inštitucije v tujini. Po novem bodo morali vlagatelji za državno in Zoisovo štipendijo, ki se bodo izobraževali v tujini, od pristojne tuje ustanove sami pridobiti dokazila o akreditaciji. S spremenjenim zakonom o štipendiranju se zvišuje cenzus za
pridobitev državne štipendije s sedanjih 60 % minimalne plače (342,78 EUR) na 65 % minimalne plače (371,34 EUR) za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega bivališča. Prav tako se s sedanjih 65 % minimalne plače zvišuje cenzus na 66-68 % minimalne plače na družinskega člana (377,06-388,49 EUR) za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega bivališča. Za kandidate iz enostarševskih družin oziroma kandidate s posebnimi potrebami oziroma kandidate, katerih sorojenci so osebe s posebnimi potrebami, pa se na novo uvaja še višji cenzus, in sicer v višini 70 % minimalne plače na družinskega člana (399,91 EUR).
V šolskem letu 2008/2009 je bilo podeljenih 37.563 državnih štipendij, 2060 kadrovskih in 12.978 Zoisovih štipendij. Skupaj tako štipendijo danes prejema 52.601 dijak in študent. Izračuni in ocene predvidevanja kažejo, da bomo z novim zakonom pridobili dodatnih 5000 štipendij, zaradi slabšanja ekonomsko socialnega položaja družin zaradi gospodarske krize pa lahko pričakujemo, da bo v prihodnjem šolskem letu novih upravičencev še bistveno več.
Sredstva, namenjena za štipendije, se v primerjavi s porabljenimi sredstvi za štipendije v lanskem letu s 94 milijonov evrov povečujejo na
110 milijonov evrov. Ob tem je potrebno poudariti, da je državna štipendija zakonsko določena pravica in jo torej pridobijo vsi, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje. Število podeljenih državnih štipendij torej ni vnaprej določeno ali omejeno.
Kadrovske štipendije
S kadrovskimi štipendijami se dijakom in študentom pomaga priti do ustreznega poklica oziroma izobrazbe, kar omogoča njihovo večjo za-posljivost. Namen kadrovskih štipendij je povezovanje človeških virov in zaposlovalne sfere, kajti podjetja si lahko preko dolgoročnega kadrovskega načrtovanja zagotovijo razvoj ustreznih kadrov in na ta način spodbudijo razvoj podjetij. Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po zakonu. Sredstva za neposredno oziroma posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij dodeljuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije na podlagi javnega razpisa. Sklad na podlagi Zakona o štipendiranju izvaja neposredno in posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij, preko katerega podjetjem in ostalim upravičenim organizacijam sofinancira 50 % dodeljene štipendije, vendar največ do višine 30 % minimalne plače. Sklad na začetku vsakega leta najprej objavi javni poziv delodajalcem za
oddajo potreb po kadrovskih štipendistih, v nadaljevanju pa objavi tudi javni razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij neposredno delodajalcem, na katerega se prijavijo delodajalci z že izbranimi potencialnimi štipendisti. Regionalne razvojne agencije vsako leto predvidoma aprila objavijo poziv delodajalcem s sedežem v svoji regiji za oddajo potreb po štipendistih. Rok za oddajo potrebe je 15. september 2009. Priporočljivo je, da delodajalci svoje potrebe oddajo čim prej, saj si tako lahko zagotovijo boljšo promocijo svojih razpoložljivih štipendij in večji izbor med potencialnimi štipendi-
sti. V nadaljevanju objavijo javni razpis štipendij, na katerega se prijavijo zainteresirani dijaki in študenti. Dijak ali študent, ki prejema kadrovsko štipendijo, katere del sofinancira Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, se mora po končanem izobraževanju za najmanj toliko časa zaposliti pri tistem delodajalcu, od katerega je prejemal kadrovsko štipendijo, kolikor je prejemal kadrovsko štipendijo. Delodajalec se lahko s svojim kadrovskim štipendistom dogovori tudi za druge obveznosti, kot so obvezna počitniška praksa, diplomska naloga, vezana na podjetje, in podobno.
V šolskem in študijskem letu 2008/09 so na našem področju iskala štipendiste štiri podjetja, to so podjetje Gradis gradnje Ptuj, kjer so iskali bodoče tesarje, zidarje in oblikovalce kovin, skupaj so razpisali 13 štipendij, podjetje Žiher iz Gorišnice, kjer so razpisali štiri štipendije, podjetje Intera Ptuj, kjer so v glavnem iskali študente, ki se izobražujejo na področju računalništva, informatike in tudi ekonomije, skupaj 10 štipendistov, ter podjetje Meso izdelki Žerak iz Podlehnika, ki je razpisalo štiri štipendije za bodoče mesarje in živilske tehnike.
Patricija Babosek
_Ljudska univerza Ptuj
Prihodnost so virtualne spletne učilnice
Ustanovitev Ljudske univerze Ptuj sega 60 let nazaj. V teh letih so se razvijali in postali javni zavod z vrsto javnoveljavnih šol in izobraževalnih programov ter enakovreden partner drugim izobraževalnim organizacijam. Iz leta v leto je paleta vsebin, ki jih ponujajo, bolj pisana, vedno pogosteje pa izvajajo tudi različne oblike brezplačnih delavnic. Že ob ustanovitvi Ljudske univerze Ptuj je bil njen osnovni namen spodbujanje posameznikov k izobraževanju, to pa se je kljub nekaterim spremembam ohranilo kot osnovno poslanstvo.
Danes so javni zavod z vrsto javnoveljavnih šol in izobraževalnih programov, ki ne le da je enakovreden partner drugim izobraževalnim organizacijam, temveč sodi v sam vrh najboljših izobraževalnih ustanov v državi, kar dokazuje tudi kopica priznanj, ki so jih prejeli v zadnjih letih.
Izobraževanje odraslih na ptujski Ljudski univerzi sestavljajo tri področja: izobraževanje za pridobitev izobrazbe, poklicno usposabljanje in splošno izobraževanje.
Med novimi možnostmi predšolska vzgoja
»Na Ljudski univerzi Ptuj se še kako dobro zavedamo dejstva, da v dobi modernih trendov tudi izobraževanje
postaja demokratično - fleksibilno, prilagojeno novim in-formacijsko-komunikacijskim tehnološkim možnostim in predvsem dostopno vsem, brez izključevanj in brez nedostopnosti, hkrati pa tudi brez izgovorov izobraževalnih institucij o nemožnosti celovite, kar se da široke ponudbe programov. Tako smo za študijsko leto 2009/2010 pripravili izobraževalne novosti, za katere smo prepričani, da so našemu okolju potrebne, in verjamemo, da se bodo dobro prijele. Noviteta v naši ponudbi je sodelovanje s Pedagoško fakulteto Koper, v okviru katere smo uspeli letos pridobiti akreditacijo dislocirane enote na Ptuju,« je pojasnila mag. Klavdija Markež, direktorica Ljudske univerze Ptuj. Že v prihodnjem študijskem letu bodo pričeli vpisovati študente v izredni dodiplomski visokošolski študijski program predšolske vzgoje za pridobitev naziva diplomirani vzgojitelj/diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok. »V procesu izobraževanja si študent pridobi znanja, s katerimi lahko nudi otroku vzpodbudno okolje za njegov celostni razvoj. To so splošna vedenja o otroku in vzgoji, o sistemu skrbi za otroke in za otrokove pravice ter o spretnosti komunikacije z otrokom in odraslim. Svoja znanja nadgradi na posameznih vzgojnih področjih in se v okviru posebnih strokovnih predmetov
usposobi za iskanje in razvijanje primernih načinov in oblik posredovanja teh znanj otroku,« je še pojasnila Mar-keževa.
Sicer pa gre za študijski program, ki ponuja veliko možnosti za zaposlovanje. Diplomanti omenjenega programa se lahko zaposlijo na tistih področjih, ki se ukvarjajo z zgodnjim učenjem in poučevanjem, usposobljeni pa so za delo z otroki, starimi do sedem let.
Še ena novost ptujske Ljudske univerze v prihajajočem študijskem letu je podiplomski študij. V sodelovanju z GEA College bodo vpisovali v magistrski študij treh smeri: strateško podjetništvo, poslovni vidiki podjetništva in management v podjetništvu.
Zmeraj v koraku s časom
Ljudska univerza Ptuj uvaja tudi nove oblike in metode dela, kot so študij na daljavo, predavanja s pomočjo video-konferenc, delo s tutorji, nudi učno pomoč brezposelnim v obliki individualnih inštrukcij, usmerja kandidate, jim svetuje in pomaga pri premagovanju ovir. S preteklim šolskim letom so uvedli elektronski indeks, ki udeležencem omogoča hitrejši in preprostejši pregled njihovega napredka, posameznih ocen, izpitnih rokov, prijav ter odjav na izpite ter možnost komunikacije s profesorji ali organizatorji iz-
obraževanja. »Informacijsko-komunikacijski tehnološki sistem razvijamo naprej in pripravljamo virtualne spletne učilnice, ki bodo udeležencem še bolj odprle vrata do znanja, saj jim bodo na voljo 24 ur dnevno,« sta pojasnila koordinatorja izobraževanj na ptujski Ljudski univerzi mag. Petja Janžekovič in Dušan Šilak. Pomemben segment izobraževanja predstavljajo tudi brezplačni izobraževalni programi, ki so razpoložljivi vsem občanom. Uveljavilo se je že Središče za samostojno učenje, kjer si lahko člani s pomočjo modernih didaktičnih sredstev in različnih računalniških programov pridobivajo nova znanja. Brezplačne in zaupne informacije o možnostih izobraževanja, učni pomoči, možnostih financiranja kot tudi svetovanje pri izbiri primernega izobraževalnega programa in premagovanju učnih težav pa nudijo tudi v Svetovalnem središču, ki deluje v prostorih Ljudske univerze. »Borza znanja Ptuj je projekt, ki naši organizaciji pomeni predvsem širitev in poenostavitev ponudbe znanj ter dodatek k našim uveljavljenim programom. Borza zbira in posreduje najrazličnejša znanja s prav vseh področij. Borza znanja Ptuj nima podpore iz državnega proračuna in je v celoti plod entuziastičnega dela,« je pojasnil Janžekovič. Starejše občane pa Ljudska univerza Ptuj vključuje v Uni-
verzo za tretje življenjsko obdobje in jih aktivira v obliki najrazličnejših študijskih krožkov, med katerimi izstopajo tečaji tujih jezikov, zdravstvena predavanja, popotovanja po Sloveniji ter predavanja iz moderne umetnosti in kritične teorije.
■k ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■v ■ Direktorici najvišje
priznanje
»Pred približno tremi leti je bila naša ustanova v zatonu. Uspelo nam je dvigniti se, najti kolektiv, ki živi za to delo. Vsi smo polni entuziazma, nič nam ni težko. Zavedamo se, da vse počnemo v dobro naših udeležencev. Naša motivacija je v tem, da jih spravimo na pot, ki so si jo sami zastavili. Tudi zato je naš moto kratek in jasen: MI SMO ŠOLA,« je dejala Markeževa, ki je prepričana, da sta razvitost in prilagodljivost izobraževalnega sistema pomemben dejavnik razvoja.
»V podporo kakovosti življenja v različnih starostnih obdobjih zagotavljamo bogato ponudbo neformalnih oblik učenja, na primer v študijskih krožkih, v programih Usposabljanje za življenjsko uspešnost, v Središču za samostojno učenje, Svetovalnem središču, Borzi znanja in Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Za boljše počutje udeležencev skrbimo z razvojem sodobnih, uporabnikom prijaznih učnih okolij in uvedbo sodobnih, predvsem
Sfe,
Foto:DB
Mag. Klavdija Markež, direktorica Ljudske univerze Ptuj
računalniško podprtih učnih programov in orodij. Pomembno mesto zavzemajo tudi promocijske dejavnosti, s katerimi skušamo kulturo učenja približati ljudem,« še pojasnjuje Markeževa. Med kopico priznanj, ki si jih je v zadnjih letih za svoje delo prislužila Ljudska univerza Ptuj, je pomembno tudi visoko priznanje, ki ga podeljuje Andragoški center Republike Slovenije. V roke direktorice Ljudske univerze mag. Klav-dije Markež je romalo priznanje za izjemne strokovne in promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih. V svetu andragoškega izobraževanja je tovrstno priznanje v Sloveniji najvišje, ki ga organizacija sploh lahko dobi. O njihovih uspehih pa pričajo tudi številke: v preteklem letu kar 3151 udeležencev različnih izobraževalnih oblik.
Dženana Becirovič
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
Miimrlofn !
8 02 749 21 50 H luptuj@siol.net
PRIČELI SMO Z VPISI V SREDNJESOLSKE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME:
PREDŠOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK TRGOVEC
Vpis poteka do konca septembra 2009.
VSTOPITE TUDI VI V ČUDOVITI SVET VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJAl
^učenje-COO^,^
Vse nadaljnje informacije so vam na voljo na spletnih straneh Ljudske univerze Ptuj, na telefonski številki 02 749 21 50 Ali preko elektronske pošte luptui8siol.net.
www.cvzu-podravje.si
NOVE PRILOŽNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE:
SOCIALNI OSKRBOVALEC SOBARICA
TRGOVEC - prekvalifikacija
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
Mlin»hA !
8 02 749 21 50 H luptuj@siol.net
11? F
DODIPLOMSKIVISOKOSOLSKI STROKOVNI STUDIJSKI PROGRAM
Univerza na Primorskem PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER University del Litorale
FACOLTADI STUDI EDUCATIVI Dl CAPODISTRI, 1	. . .,	„ , »
vrta programa: visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja) strokovni nastov: diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (VS) oz. diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (VS)
PREDSOLSKA VZGOJA - izredni študij
program usposabljanja za pridobitev PEDAGOŠKO - ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE
DODIPLOMSKI VISOKOSOLSKI STROKOVNI STUDIJSKI PROGRAM VISOKA POSLOVNA ŠOLA 3 + 2
vrsta programa: visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja) strokovni rasiov: diplomirani ekonomist (VS) oz. diplomirana ekonomistka (VS)
GEA College CVS,
Družba za višješolsko izobraževanje -Center vitjih Sol, d.o.o.
Podndrtiai Pív¡
i mait-^ npriprapi
Vpisujemo že tretjo generacijo študentovl
DODIPLOMSKI VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM EKONOMIST / EKONOMISTKA
m 7arlnvnlinih riinlnmantnv I
www.lu-ptuj.si ■ www.lu-ptuj.siwww.pef.upr.siwww.ef.uni-ij.siwww.gea-coiiege.si
H
W	Menjaj znanj«, ne »nje! ,	—
« SVETOVALNO	»	H A UMI ■Il I li l '
^ (I I D I j j I	ORGANIZIRANO	^
brezplačno svetovanje In samostojno učenje
AVGUST IN SEPTEMBER 2009
•	BREZPLAČNI OSVEŽITVENI TEČAJ ANGLEŠČINE ! 20-urni brezplačni tečaj angleškega jezika, 15 prostih mest
prijave do konca avgusta 2009
•	BREZPLAČNE RAČUNALNIŠKE DELAVNICE !
Zaradi izjemnega interesa udeležencev bomo s tečaji računalništva nadaljevali jeseni!
s
Center vseživljenjskega učenja Podravje
www.cvzu-podravje.sl
www.lu-ptuj.si
Ljudska univerza Ptuj poleg svoje osnovne dejavnosti, izobraževanja odraslih, sodeluje tudi na javnih razpisih na državni in na evropski ravni. V lanskem šolskem letu smo sodelovali kar v petih mednarodnih projektih in uspešno kandidirali tudi na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskega socialnega sklada za centre vseživljenjskega učenja. Tako smo v novembru 2008 Center VŽU Podravje tudi odprli. Kaj pomeni pojem vseživljenjsko učenje in kako je vpet v Center VŽU? Vseživljenjsko učenje je danes vodilni instrument za osebni in profesionalni razvoj posameznika. Analize kažejo, da v
Sloveniji nismo dovolj uspešni pri zagotavljanju pogojev za udeležbo vseh prebivalcev v procesu vseživljenjskega učenja. Še zlasti to velja za socialno izključene kategorije prebivalcev, s čimer se njihov položaj v socialnem in ekonomskem življenju še poslabšuje. Center vseživljenjskega učenja ima dve izjemno pomembni nalogi. Prva je približati pojem vseživljenjskosti učenja prebivalcem naše regije, druga pa ponuditi vsem zainteresiranim kar največ možnosti brezplačnega informiranja, svetovanja in samostojnega učenja na desetih različnih lokacijah v regiji. Tako smo v letu 2008 odprli 10 točk vseživljenjskega
učenja: na Ptuju (Bistra, CIPS, Obrtna zbornica), v Markovcih, na Destrniku, v Majšperku, Kidričevem, Vidmu (točke so v stavbah občinskih uprav) ter še v PRJ Halo Cirkulane in v Knjižnici F. Ksavra Meška v Ormožu. Delovni čas točk najdete na spletni povezavi www. cvzu-podravje.si. Komu so namenjene točke VŽU in kdaj jih uporabniki lahko obiščejo?
Glavni cilj delovanja točk in Centra vseživljenjskega učenja sploh je povečevanje vključenosti prebivalstva v različne oblike neformalnega učenja. Namenjene so vsem prebivalcem, delujejo v okoljih z nezadostno ponudbo različnih oblik samostojnega
učenja ter na geografsko in socialno odmaknjenih območjih. Vabimovas.dakateroizmedtočk VŽU obiščete ter se prepričate, kaj vam vseživljenjsko učenje ponuja. Moto, ki smo ga mi že vzeli za svojega, je dovolj zgovoren: Free učenje - cool življenje (Brezplačno učenje - prijetno življenje!). V tem se zrcali filozofija moderne globalizacijske dobe.
Ali so storitve Centra VŽU Podravje plačljive?
Ne. CVŽU Podravje sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropski socialni sklad, zato so vse storitve Centra VŽU Podravje uporabnikom namenjene brezplačno. Plačana objava
Obetajo se novi programi
Revivís
REVIVIS
establish of the high school of
ptuj
Olo I oiak
"Vo lot IIhjIkii 1 |I|K-.||»ÍI1. REVIVIS I'l •inriwvixulica i. si L';'Wi I'm). Slowii
llanka Voinborgar
Miiig School. Vor. ill cm vi i CnHogo if" 3. SI 2000M,niboi. Siuvi'ni.i
Community * local cnrcipn- ■ Conlie for higher education (REVIVIS Pin».
REVIVIS Plui > Chamber ol comnwrco * schools in 1hO region .-..High school ol Pl«l-
Initial 1" cyclo study courses (ISO ECTS): Technology and food eftaln
All ol Uiroc study programmes,bio «Indents' needs analyses as well as advantages and iio-isibllillcs.
F.iin*;. .1II» I»	"I" " "EV""5
Foto: Patricija Babosek
Direktor Revivisa dr. Oto Težak: »Studijski program Turizem je bil akreditiran in izvajan na Ptuju ravno tako hitro kot na sedežu matične Visoke šole v Portorožu, tako da so naši študentje lahko prišli do najsodobnejšega študijskega programa v svojem okolju.«
Višja strokovna šola Ptuj
Zagotavljanje kakovosti na prvem mestu
Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj
Naloga Revivisa Ptuj je spodbuditev terciarnega izobraževanja v regiji. Ena od aktivnosti je zagotovitev ponudbe kvalitetnih študijskih programov, ki dajejo možnost izbire študentom, ki želijo študirati na Ptuju. Revivis Ptuj ali Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj deluje že od leta 2004. Začeli so s pripravo pogojev za izvajanje visokošolskih študijskih programov. Tako so prvi dve leti urejali prostore na Krempljevi 1 in prosili za gostujoče univerze, da so akreditirale svoje študijske programe v njihovih prostorih. Kmalu so lahko začeli ponujati nove bolonjske akreditirane visokošolske študijske programe, tako dodiplomske kot podiplomske. »Lahko se pohvalimo, da je bil študijski program Turizem akreditiran in izvajan na Ptuju ravno tako hitro kot na sedežu matične Visoke šole v Portorožu, tako da so naši študentje lahko prišli do najsodobnejšega študijskega programa v svojem okolju,« je povedal direktor dr. Oto Težak.
Že od vsega začetka so poleg gostujočih študijskih programov, torej študijskih programov, ki jih izvajajo uveljavljene fakultete slovenskih univerz, razmišljali o lastnih študijskih programih in od vsega začetka tečejo postopki za ustanovitev visoke šole na Ptuju. Tako si lahko v pri-
V času odraščanja se tudi šolarji srečujejo z manjšimi in večjimi zdravstvenimi težavami. S pravočasnim ukrepanjem so te težave praviloma lahko obvladljive, kar prispeva k zadovoljstvu otrok in posredno tudi k boljšemu uspehu v šoli in pri izvenšolskih dejavnostih.
Ena pogostejših težav mladostnikov je pojav nečiste kože. Težave izvirajo iz prekomerne tvorbe maščobe in zmeraj prisotnih bakterij. Kožne pore se zamašijo, kar povzroči nastanek mozoljev in vnetih okuženih ognojkov. Mozoljev ne smete stiskati. Pri tem namreč lahko bakterije prodrejo v globlje plasti kože in naredi se brazgotina. Neprimerna je tudi nega z alkoholom. Alkohol povzroči prekomerno tvorbo maščobe, ker se koža brani pred izsušitvijo. Edini pravi pristop je redna nega. Za čiščenje uporabite sredstva, ki nevsebujejo alkohola, mila in dišav. Kožo je potrebno očistiti zjutraj in zvečer. Kljub mastni koži svetujemo tudi nanos kreme - takšne, ki bo koži dala ustrezno vlago. Veliko šolarjev se ukvarja s številnimi dejavnostmi. Ob šolskih obveznostih lahko to privede do preobremenjenosti in utrujenosti. Razni energijski napitki niso rešitev, ob tem pa še slabo vplivajo na zdravje! Njihov negativni učinek je še veliko večji v kombinaciji z alkoholnimi napitki (kar se žal pogosto dogaja ob koncu tedna).
hodnosti obetamo lastno oziroma ptujsko visokošolsko ustanovo. Študijski programi s področja turizma so se začeli v šolskem letu 2006/07, torej so nekateri iz te generacije študentov že zaključili šolanje v letošnjem šolskem letu. Pri tem je potrebno poudariti, da so to večinoma študentje, ki ob delu študirajo, ker si želijo izpopolniti svoje znanje ali enostavno potrebujejo višjo stopnjo izobrazbe. Potrebno je razumeti, da ti študentje, glede na veliko obremenjenost zaradi službe in drugih aktivnosti, težje sledijo tempu, ki ga diktirajo študentje, ki jim je edina zaposlitev in naloga študij. Revivis ponuja le obliko izrednega študija, vendar se v izredni študij vpisujejo tudi mladi takoj, ko končajo gimnazijo ali srednjo šolo, ker so stroški bivanja doma praviloma nižji kot bivanje v študentskih domovih ali kot podnajemniki v Ljubljani, Mariboru in Kopru in imajo na ta način ekonomsko utemeljitev svojega študija na Ptuju, če se odločijo za študijske smeri, ki so jim zanimive in ki se izvajajo na Ptuju. »Na žalost pač vseh smeri ni možno ponuditi na Ptuju. Takoj na začetku so se pokazale težave pri študiju tehnike, ker ni bilo mogoče zagotavljati pogojev, to pomeni laboratorijev in učnih delavnic za vaje,« je še povedal dr. Težak. Šolnine za posamezne študij-
Ob prvih znakih preutrujenosti je potrebno najprej pogledati urnik in šolarju zagotoviti tudi nekaj prostega časa. Preverite, kako je s prehrano - hitra prehrana in premalo dnevnih obrokov sta pogosta pojava zlasti med mladostniki. Za rast in zdrav razvoj je potrebna raznolika prehrana, ki naj vsebuje ustrezno količino beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov in vlaknin. Shujševal-ne diete ali hrana, prebogata z maščobami in ogljikovimi hidrati, imajo negativne učinke na zdravje, kar pa se bo pokazalo šele veliko kasneje. Če gre le za trenutno preobremenjenost, pri študentih za tremo pred izpitom, za okrevanje po bolezni, za obdobje hitre rasti .... lahko za krajši čas dodajate ustrezna pre-hranska dopolnila. V času hitre rasti, zlasti če šolar ne uživa dovolj mleka in mlečnih izdelkov, bo dobrodošlo dodajanje primerne količine kalcija, za krajše obdobje pa lahko dodamo tudi vitaminsko-mineralne pripravke. Ti so zlasti dobrodošli, ko gre za okrevanje po boleznih in za tiste, ki imajo na svojem jedilniku premalo svežega sadja in zelenjave. Šolarjem, ki pogosteje obolevajo, svetujemo tudi uporabo pripravkov za povečanje odpornosti. Te je priporočljivo začeti jemati takrat, ko se npr. na šoli pojavi večje število obolelih (prehlad, vročina, vneto grlo, gripa ...). Šolarji, ki se intenzivno ukvarjajo s športom, morda ob-
ske programe znašajo letno okoli 2000 evrov, ceno postavlja matična fakulteta, le-ta pa Ptuju ostane enaka, čeprav je za izvajalca študij na Ptuju dražji, če se seštejejo potni stroški in podobno.
Vpis 2009/10
Vpis v novo študijsko leto praviloma poteka po pravilih, ki jih postavi univerzitetna vpisna služba. Prvi rok je že za njimi, konec avgusta sledi drugi rok in v začetku oktobra še tretji. Pri tem apelirajo na študente, ki se odločijo za študijske smeri, ki se izvajajo na Ptuju, da to tudi jasno izrazijo, da se vpišejo in ne čakajo na tretji rok, da izvajalci, to so gostujoče fakultete, vedo, na kolikšen vpis lahko računajo. Zavedati se je treba, da če ne dosežejo dovolj velikega vpisa študentov, se določen študijski program ne izvaja, zato čakanje na zadnji vpisni rok ni zaželeno, ker se lahko zgodi, da čeprav obstaja interes, vse kaže, da interesa ni dovolj in so zato prisiljeni študente poprositi, da izberejo drugo študijsko smer, ki je na voljo. Letošnje študijsko leto sicer ne prinaša novih študijskih programov, so pa v teku postopki za nov magistrski študijski program, podrobnosti pa bodo javnosti znane, ko bo ta program akreditiran in ponujen bodočim študentom.
Patricija Babosek
časno potrebujejo posebna prehranska dopolnila. Vedno se prepričajte o njihovi sestavi! Ta naj bo prilagojena obremenitvi in predvsem starosti. Pri intenzivnem učenju, za premagovanje treme pred izpiti, za koncentracijo ... so prav tako na voljo različni pripravki. Ti so predvsem na osnovi zdravilnih rastlin (ginseng, ginko), omega-3 maščobnih kislin, lecitina, lahko z dodatkom vitaminov in mineralov. Mladostniki jih praviloma uporabljajo krajši čas in v drugačnih odmerkih kot starejše osebe. Na izbiro ustreznega pripravka vpliva ob želenem učinku seveda tudi starost. Otroci namreč niso pomanjšani odrasli in izbor prehranskih dopolnil zanje je veliko ožji. Namesto zaključka še povabilo. V tem letu poteka Dan slovenskih lekarn pod geslom »Zdravila in mladostniki«. V naših lekarnah bomo aktivnosti izvajali v tednu od 21. do 26. septembra. Govorili bomo o pravilni in varni uporabi zdravil, ki jih uporabljajo mladostniki, o njihovih zdravstvenih težavah (ki so pogosto povezane z razvojnimi posebnostmi, preobremenjenostjo in s tveganim vedenjem kot je zloraba alkohola, tobaka in prepovedanih drog) ter o pravilni in varni uporabi drugih izdelkov, ki jih uporabljajo šolarji oz. mladostniki.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.. Lekarne Ptuj
Višja strokovna šola Ptuj je bila ustanovljena 12. oktobra 2004 kot peta šola znotraj Šolskega centra Ptuj. Prvi so na Ptuju načrtovali višješolsko izobraževanje na Poklicni in tehniški kmetijski šoli, v letih 1996 do 1998 izdelali program, ki ga je Strokovni svet RS tudi potrdil. Danes se že ponosno postavijo z uspešnimi rezultati, ti se kažejo predvsem v velikem številu diplomantov.
Na Višji strokovni šoli Ptuj izvajajo naslednje redne in izredne programe: Ekonomist, Mehatronika, Upravljanje podeželja in krajine, Komercialist in v sodelovanju z zunanjimi organizacijami Strojništvo.
Zagotavljanje in krepitev kakovosti izobraževanja je ena izmed temeljnih nalog Višje strokovne šole Ptuj. Prepričani so, da pripada osnovna odgovornost za zagotavljanje kakovosti vsaki posamezni višješolski inštituciji. S tem na Višji strokovni šoli aktivno sodelujejo pri ustvarjanju kakovostnega višješolskega prostora v Sloveniji. Uresničevanje politike kakovosti na
Višji strokovni šoli se odraža predvsem v spremljanju zaposlitvene poti diplomantov, nenehnem spremljanju izvajanja študijskega programa, aktivnem sodelovanju in povezovanju z gospodarskim okoljem, dobrih pogojih za izvajanje študijskega programa, notranji organiziranosti in ukrepih za zagotavljanje kakovosti, primerljivosti študijskih rezultatov in usposobljenih izvajalcih študijskega procesa. V ta namen izvajajo proces zagotavljanja kakovo-
sti, podprt z nenehno in sistematično samoevalvacijo, izvajajo se evalvacijski razgovori po zaključku predmeta z vsakim predavateljem oziroma višješolskim sodelavcem, anketira se strokovne in administrativne sodelavce na šoli, pripravljajo se poročila o izvedbi predmeta, ki ga pripravljajo nosilci in izvajalci, izvaja se anketiranje študentov po izvedbi predmeta in pri predavateljih po zaključku predmeta, analizira pa se tudi učinkovitost in uspešnost izobraževalnega procesa po nosilcih in predmetih. V aktivnosti samoevalvacije so vključeni vsi subjekti: študentje, višješolski predavatelji in inštruktorji ter laboranti, tudi zaposleni strokovni in administrativni delavci ter vodstvo šole.
Za potrebe zagotavljanja kakovosti deluje na Višji strokovni šoli komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti.
Patricija Babosek
fenp LEKARNE PTU¡ ™teni"^
Zdrava in negovana koža, odpornost, zbranost... so še kako pomembni tudi za šolarje. Z nasveti smo vam na voljo strokovni delavci Lekarn Ptuj v vseh naših enotah: Lekarna Ptuj, Lekarna v Qlandiji, Lekarna Breg, Lekarna Majšperk, Lekarna Gorišnica, Lekarna Kidričevo in Lekarna Videm.
V skrbi za zdravje
_Učenje po metodi Willems
Zgodnje učenje glasbe in baleta
Povpraševanje presega normative
Že 50 let vzgajajo mlade glasbenike
Zasebni zavod za vzgojo in izobraževanje Muzika v Ormožu je do septembra 2008 deloval pod imenom Glasbeni studio Klavdija. Kljub spremenjenemu imenu ostaja dejavnost enaka - pouk baleta in poučevanje glasbe po metodi Willems. K baletu vpisujejo otroke od 4 let naprej, pouk pa poteka v Ormožu in Ljutomeru. Klasični balet otrokom v zgodnjem otroštvu približa gibanje po ritmu, baletno držo, določen red in zavedanje, da je za uspeh potrebno veliko dela. Balet poučuje Martina Kramar, ki je profesorica tudi na srednji baletni in glasbeni šoli v Mariboru. Kljub temu da poteka pouk baleta le enkrat na teden, se otroci veliko naučijo. Direktorici zavoda Klavdiji Zorjan Škorjanec se zdi pomembno tudi to, da vsako leto pripravijo ob kocu leta baletno predstavo, v kateri sodelujejo vsi otroci. Tudi najmlajši ne nastopajo le dve minuti s svojo točko, ampak morajo biti zbrani ves čas predstave.
K pouku glasbe po metodi Willems vpisujejo učence, stare 3 leta in več. Po treh stopnjah uvajanja so otroci pripravljeni na pouk instrumenta. Na instrumentalni stopnji ponujajo pouk klavirja, violine, harmonike, blok flavte, prečne flavte in kitare. Dejavnost poteka v vrtcih v Mariboru, na Ptuju in v Ormožu. Učenje instrumen-
ta poteka povsod, kjer je za to zainteresirana skupina. Metoda Willems zagovarja teorijo, da se vsi otroci rodijo z občutkom za ritem in melodijo. Če se ta instinkt vodeno razvija, se lahko pri vsakem človeku doseže ritmični in melodični posluh. Z otroki se dela načrtno, da bi se pri njih povečala čas koncentracije in spomin. „Za otroke, ki so delali po tej metodi v zgodnjem otroštvu, je dokazano, da so retorično bolj usposobljeni in da nimajo težav na matematičnem področju. Razlika je tudi pri učenju igranja instrumenta. Po metodi Willems je veliko učenja na pamet, veliko improvizacije, veliko igranja po posluhu, ne le po notah. Otrok pesem najprej poje, se jo nauči po posluhu in potem, ko jo zna igrati na instrument, se nauči notnega zapisa," je povedala Klavdija Zorjan Škorjanec. Učenci se torej ne učijo najprej, kje je določena nota zapisana in zaigrana, ampak preko izkušnje, preko pesmi, gibanja pridejo tudi do notnega zapisa. Preden se otrok začne učiti instrumenta, je zaželeno, da konča tri stopnje uvajanja, saj mu to predznanje na instrumentu sicer zelo manjka. Večji otroci ali odrasli to uvajanje opravijo hitreje, morda v enem letu, nato se lahko učijo igranja instrumenta po metodi Willems.
Viki Kiemenčič Ivanuša
Željo, da bi se izobraževali v Glasbeni šoli Ormož (GŠ), je ob vpisu v maju izrazilo kar 66 novincev. Vpisalo se jih je lahko le 32, saj ima GŠ še vedno omejitev na 210 učencev in lahko vzamejo le toliko novih učencev, kolikor jih v minulem šolskem letu šolanje zaključi. Kar 34 otrok bo tako moralo počakati na prihodnje leto, predvsem tistih, ki so se želeli učiti igrati diatonično harmoniko, flavto, kitaro in violino. Pri klavirski harmoniki, trobilih, tolkalih in petju pa je bilo povpraševanje premajhno, da bi popolnoma zapolnili obveze učiteljev. „Zanimanje za izobraževanje na naši šoli je veliko. Smo na tržišču, in dokler bomo delali dobro, bomo imeli dovolj interesentov tudi ob konkurenci. V zadnjih desetletjih je število učencev v osnovnih šolah padlo za okrog 50 %, kljub temu pa je število učencev v GŠ naraslo. Nekoč je glasbena šola zajemala okrog 4,5 % vse populacije, danes zajemamo 14 % vseh otrok. Otrok je vedno manj, interes za glasbeno izobraževanje pri nas pa je vedno večji, saj imamo bogato tradicijo," je prepričan ravnatelj Slavko Petek. Na GŠ Ormož poučujejo vse klasične instrumente in petje. Učiteljev v glasbenem šolstvu še vedno primanjkuje, a po več razpisih so uspeli zapolniti vse potrebe. Učitelji so zaposleni za različno število ur, vseh skupaj pa je 18. Glasbena šola je šola z vsem, kar spada zraven - ocenami, spričevali in ocenjevalnimi obdobji. Osnovno glasbeno
Kolektiv Glasbene šole Ormož; skrajno levo ravnatelj Slavko Petek
šolanje traja lahko za različne instrumente 6 do 8 let. Od septembra bodo prvič izvajali tudi 7. razred nauka o glasbi (solfeggio) po prenovljenem učnem načrtu za glasbene šole. Otroci prihajajo na GŠ z različnimi cilji, ravnatelj Petek pa dojema glasbeno izobraženost kot del splošne izobrazbe človeka: „Že stari narodi - Grki, Rimljani - so uvrščali glasbo med štiri najpomembnejše znanosti. Danes se delodajalci še ne zavedajo, da imajo njihovi glasbeno izobraženi delavci drugačen odnos recimo do delovnih sredstev, do okolja, do medsebojnih odnosov. Naš cilj ni, da bi vsi učenci postali poklicni glasbeniki, saj se za to v resnici odloča le zelo majhen odstotek otrok. Želimo pa si, da bi postali dobri amaterski glasbeniki, ki bi
lahko igrali v amaterskih orkestrih. Ko zaključijo šolanje, se lahko vključujejo tudi v šolske orkestre, zabavne ansamble, tudi v pevskih zborih so zaželeni pevci s poznavanjem not. Večinoma pa glasba naših učencev ostane v družinskem krogu, za lastno zadovoljstvo, da morda lahko zaigrajo uspavanko svojim otrokom." Pouk izvajajo tudi na lokacijah pri Sv. Tomažu, v Veliki Nedelji in Središču ob Dravi. V novi središki šoli bodo imeli tudi prostore, namenjene le GŠ. Ker jih pesti pomanjkanje prostorov, se zelo veselijo nove glasbene šole, ki naj bi nastala na grajski pristavi. Tako bi imela šola prvič v svoji 50-letni zgodovini lastne prostore. Kot je povedal Petek, je ves čas v dogovoru s projektanti, ki so upoštevali vse
Foto: arhiv GS Ormož
želje in pripombe. Pomembni sta zlasti zvočna izolacija in akustika. Zato bosta tudi dve dvorani - ena za nastope učencev in komornih skupin, druga pa za vaje in nastope pihalnega orkestra. Ravnatelj Petek je prepričan, da bi bilo 50. obletnico delovanja šole najlepše praznovati z odprtjem novih šolskih prostorov. Ker to ni uresničljivo, bodo obletnico obeležili z osrednjo prireditvijo v domu kulture, novoletnim koncertom pihalnega orkestra, nastopi nekdanjih učencev šole, ki so nadaljevali šolanje na različnih glasbenih ustanovah, nekaj prireditev pa se je že zvrstilo. Izdati nameravajo tudi knjižico, v kateri bodo predstavili dosedanje delovanje šole.
Viki Kiemenčič Ivanuša
Utrinek z lanske predstave
Vrazova ulica 12, 2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505 www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@siol.net
LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ
Samo z vseživljenjskim učenjem obdržite delovno mesto ali se ponovno zaposlite!
Programi za poklic: gastronom hotelir (kuhar, natakar), prodajalec, računalnikar, ekonomski tehnik (PTI, PT), elektrotehnik PTI, gastronomski tehnik PTI;
Jezikovni programi za odrasle: angleščina, italijanščina, nemščina, slovenščina za tujce;
Računalniško usposabljanje: računalništvo za trgovce, knjigovodstvo
na računalniku, Word, Excel, Power Point;
Priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK);
Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle;
Brezplačna uporaba središča za samostojno učenje, e- in info točke.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom!
Možnosti so, le izkoristiti jih je treba
Ponujajo pot do cilja
Ljudska univerza Ormož (LU) letos praznuje 50 let delovanja in tudi v izobraževalnem letu 2009/10 bodo ponudili uporabnikom svoj železni repertoar izvajanja javno veljavnih programov in drugih neformalnih izobraževanj. Med formalnimi oblikami izobraževanj je direktor LU Ernest Vodopivec omenil osnovno šolo za odrasle, pri kateri načrtujejo za jeseni vsaj en kombiniran oddelek. Programi srednjega poklicnega izobraževanja zajemajo gastronomske in hotelske storitve, kot so kuhar in natakar, računalnikar in trgovec. Poklicno tehniško izobraževanje (nadaljevalni programi 3+2) pa izobražuje za poklice ekonomski tehnik, elektrotehnik in gastronomski tehnik. Vsi programi (razen trgovskega) potekajo po prenovljenem načrtu, po modularnem sistemu. Pri strokovno-teoretičnih predmetih tako ni več predmetov, ampak so strokovno-teoretič-ni moduli, v katerih se lahko prepletajo tudi tri strokovna področja in so angažirani trije izobraževalci različnih strokovnih profilov. Moduli so tudi kreditno ovrednoteni, kot je to običaj v EU.
Osnovna šola je brezplačna, cena za letnik srednjega poklicnega izobraževanja ali poklicno-tehniškega izobraževanja pa se giblje med 1000 in 1500 evri, kar pomeni mesečni obrok od 86 do 113 evrov. Nekaterim slušateljem izobraževanje plačajo podjetja, drugim Zavod za zaposlovanje, precej pa je tudi samoplačnikov. Lani je bilo na LU največ vpisanih v program ekonomski tehnik, ki ga je mogoče zaključiti na dva načina. Za tiste, ki so končali programe trgovec, poslovni tajnik in aranžerski tehnik, izobraževanje traja 2 leti. Gimnazijci, ki so zaključili štiri letnike, niso pa uspeli opraviti splošne mature ali pa so jo, niso pa se odločili za nadaljnji študij, lahko pridobijo poklic ekonomski tehnik v poklicnem tečaju, ki zajema strokovne predmete in traja eno leto. Letos je v spomladanskem roku poklicno maturo opravljalo 29 kandidatov in 28 jo je tudi uspešno opravilo. 7 kandidatov je opravilo zaključni izpit.
Sicer pa LU Ormož izvaja jezikovne in računalniške tečaje, tam sta središče za samostojno učenje in E-točka, delujejo
Ernest Vodopivec, direktor LU Ormož
pa tudi študijski krožki. V začetku prihodnjega leta bodo izvedli še brezplačno računalniško usposabljanje za starejše od 65 let, starejšim pa ponujajo tudi tečaj angleščine.
Znanje uresničuje sanje
Najaktualnejši javni razpis trenutno je Znanje uresničuje sanje, ki zaposlenim za ohranjanje ali lažjo pridobitev nove zaposlitve namenja 11.400.000 evrov. Sredstva bodo namenjena za pridobitev jezikovnega in računalniškega znanja ter pripravam na preverjanje, potrjevanje in pridobitev nacionalnih poklic-
nih kvalifikacij (NPK). V tem sklopu LU Ormož razpisuje tečaje angleščine, nemščine in italijanščine različnih stopenj, slovenščino za tujce, različne splošne in za posamezne poklice specifične računalniške tečaje. NPK se lahko pridobi za dejavnosti dietni kuhar, operater na CNC stroju, knjigovodja, komercialni referent, tajnik, pomočnik kuharja, pomočnik natakarja, vzdrževalec računalniške stojne opreme in vzdrževalec informacijske opreme. Za sredstva do 600 evrov lahko zaprosijo samo zaposleni posamezniki do V. stopnje izobrazbe. Rokov za oddajo vlog je več, najprimernejša pa sta 11. september in 11. december 2009. Najbolje pa je, da se zainteresirani oglasijo na LU, kjer jim bodo pomagali izpolniti obrazce ter po končanem usposabljanju tudi napisati poročilo in zahtevek za povračilo odobrenega zneska financiranja usposabljanja. Gre za izjemno ugodno priložnost, saj se financira usposabljanje zaposlenih posameznikov. Glede na aktualno gospodarsko situacijo kaže vsako tako priložnost zgrabiti z obema rokama.
Viki Kiemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Zavarujte otroka!
Zavarovanja
Ker je znano, da nesreča nikoli ne počiva, še posebej pa so poškodbam izpostavljeni otroci in najstniki, ki pač radi preizkušajo meje svojih zmogljivosti, postaja nezgodno zavarovanje otrok, dijakov, pa tudi študentov že skoraj obvezno, prav tako kot nakup šolskih potrebščin.
Nezgoda se lahko pripeti kjerkoli in kadarkoli: na poti v vrtec, v šolo, tudi na „faks" ali pri odhodu domov, na večernem „žuru", na stopnišču, igrišču, kolesu, rolkah, tudi med poukom ali v domači kuhinji, zato morebitno razmišljanje o tem, ali otroka zavarovati ali ne, ni najbolj na mestu. Premije na koncu koncev niso tako zelo visoke, da jih tudi starši z nekoliko tanjšimi denarnicami ne bi mogli vplačati, dejstvo pa je, da je zelo malo otrok, ki se v enem letu sploh ne poškodujejo ali zbolijo. Najbolj klasične kategorije, ki jih krijejo zavarovalne vsote nezgodnega zavarovanja, so dnevno nadomestilo, nadomestilo za bolnišnični dan, trajna ali stoodstotna invalidnost ter nezgodna ali naravna smrt. Glede na otrokovo izpostavljenost poškodbam (če je, denimo, športnik) in na druga merila se lahko odločamo med različnimi kombinacijami zavarovalnih vsot. Zavarovalnice so tudi letos pripravile zanimive ponudbe; katero boste izbrali, je seveda odvisno od vas. Praktič-
no čisto vse informacije (ob zloženkah v šolah in vrtcih) lahko najdete na spletnih straneh zavarovalnic, sicer pa vam bodo povsod pripravljeni tudi osebno svetovati. Kar nekaj med njimi ponuja tudi že možnost sklepanja zavarovanja preko spletnih strani, kar je sicer priporočljivo le za tiste starše oz. zavarovance, ki imajo sklenjeno nezgodno zavarovanje že dalj časa. Vsem, ki nameravate za svoje nade-budneže in najstnike sklepati zavarovanje na novo, pa vsekakor priporočamo osebni obisk pri izbrani zavarovalnici ali morda kar pri večih, da boste lahko primerjali ponudbe in za svojega otrok izbrali najprimernejšo.
Kar nekaj zavarovalnic letos do konca avgusta ponuja za sklenjena nezgodna zavarovanja dodatne ugodnosti; večinoma gre za popuste (do 10%) , v Adriaticu pa so se, recimo, odločili vključiti še možnost dodatnega zavarovanja nastanitve spremljevalca v primeru ho-spitalizacije otroka zaradi nezgode do petega razreda, ki vključuje nastanitev in prehrano v bolnišnici, kriti pa so tudi stroški nastanitve pri nadaljevanju zdravljenja v rehabilitacijskih zavodih itd. Zavarovanja za predšolske otroke, učence, dijake in študente se sicer praviloma sklepajo od začetka do konca šolskega leta, možnost pa jih je skleniti tudi med šolskim letom.
Raje več za trajno invalidnost
Po podatkih zavarovalnic starši še vedno svoje otroke najraje in najpogosteje zavarujejo za bolnišnična nadomestila, predvsem zaradi nižjih premij. Res je tudi, da je veliko večja verjetnost nastanka lažjih poškodb kot pa tistih težkih, ki se končajo z invalidnostjo otroka. Vendar pa je kljub temu pametno razmisliti tudi drugače: ob lažjih nezgodah so finančne posledice neprimerljivo manjše kot
pri trajni ali celo stoodstotni invalidnosti, ko je treba poskrbeti za gradnjo prilagojenega domovanja, tudi oskrba otroka je lahko zelo draga, poleg tega je v takem primeru treba upoštevati še morebitne druge omejitve (na primer pri zaposlovanju), ki jih lahko prinese invalidnost. Zato je pri izbiranju primerne kombinacije zavarovalnih vsot kljub nekoliko višji premiji smotrno, da upoštevamo stroške, ki nastanejo v posameznih nezgodnih primerih. Izpad dohodka zaradi službenega izostanka med otrokovo bo-
leznijo bi težko primerjali z izdatki, ki nastanejo pri stoodstotni ali trajni invalidnosti, zato so zavarovalne vsote za te primere tudi najvišje. Temu primerno nekatere zavarovalnice za tako usodne posledice nezgode ponujajo tudi drugačen način izračunavanja zavarovalne vsote, ki si ga je pred sklenitvijo police dobro pregledati. Ko izbirate med različnimi paketi, preverite tudi, na kateri vrsti jamstva je poudarek. Pri nekaterih kombinacijah vsot na primer sploh ni kritja za
dnevno odškodnino ali bolnišnični dan, je pa zato jamstvo za trajno invalidnost ali za nezgodno smrt toliko večje, medtem ko je pri drugih paketih ravno obratno. Premije se sicer praviloma po ceni prilagajajo starosti otroka; pri večini zavarovalnic so v povprečju premije za študente in dijake za 10 odstotkov dražje od premij za predšolske otroke in učence, kar pa ne pomeni (praviloma) tudi višjih izplačil ob primerih nezgod.
SM
Otroci, kot pravimo, so naše največje bogastvo, zato jih je treba temu primerno nezgodno zavarovati.
Začnite šolsko leto 2009/10 z odlično potezo. Poiščite brošuro s pristopno izjavo v vrtcu oziroma šoli, pri našem zastopniku ali v naših poslovalnicah. Ali pa zavarovanje enostavno sklenite prek spletne strani www.triglav.si/skleni.
NAJ BO VARNOST NA PRVEM MESTU
triglav
MODRA ŠTEVILKA
Foto: SM
Za varno pot v šolo
Policistom se bodo pridružili prostovoljci
Ob pričetku novega šolskega leta se bodo v preventivno akcijo za večjo varnost šolarjev poleg policistov tudi letos vključili člani svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Združenja šoferjev in avtome-hanikov, ponekod pa tudi gasilci in upokojenci. Kot so sklenili na zadnji seji varnostnega sosveta mestne občine Ptuj, so na vse osnovne in srednje šole že pred pričetkom počitnic poslali dopis župana, v katerem so ravnatelje šol in mentorje prometne varnosti pozvali,
da še pred pričetkom novega šolskega leta 2009/10 preverijo in po potrebi dopolnijo načrte varnih šolskih poti. Pri tem bodo po dogovoru s Policijsko postajo Ptuj sodelovali tudi vsi vodje policijskih okolišev na območju MO Ptuj ter člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, ki je eden aktivnejših v državi.
Naloga vodstev šole je, da z vsebino varnih šolskih poti seznanijo vse učence, njihove starše in učitelje. Sicer so na omenjeni seji varnostnega sosveta predstavili
posodobljene načrte varnih šolskih poti v posameznih šolah. Vodstvo Komunalne-g a podjetja Ptuj so pozvali, da pravočasno, do pričetka pouka, na novo prebelijo vso cestnoprometno signalizacijo, še posebej vse prehode za pešce v neposredni bližini osnovnih in srednjih šol ter vrtcev.
Vse šole so tudi obvestili, da so po 23. členu Zakona o varnosti cestnega prometa učenci vseh prvih in drugih razredov osnovnih šol na poti v šolo in domov dolžni nositi rumeno varnostno rutico,
V/Tuj i
ina
Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini
Za vse popotnike, avanturiste, turiste in pohajače
Vzajemna v sodelovanju s pogodbenim partnerjem Mondial Assistance {Elvia) zavarovancem zagotavlja zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco na potovanjih v tujini (VzajemnaTujina). Obdobje trajanja zavarovanja se razteza od enega (1) dneva do 365 dni. Vzajemna ponuja zavarovanje ločeno glede na področje; Evropa ali svet. Od izbranega področja in od višine zavarovalnega kritja na osebo je odvisna tudi višina premije. Z razvejano mrežo izvajalcev povsem svetu in dežurnim centrom Mondial Assistance Group (Elvia) vam nudimo 24-urno asistenco na poti.
m Vzajemna
Jaz zate, ti zame.
J^M PRIZMA zavarovanja Danes za jutri
"ZOJItfA "ZAVAROVANJA
nezgodna in štipendijska zavarovanja za otroke in mladino
Kot starši si želimo, da bi svojemu otroku vedno stali ob strani, mu peli uspavanke, popihali ranico, če bo padel s kolesom.
Radi bi plesali na njegovi poroki, mu pomagali kupiti stanovanje in pazili na njegove otroke. Radi bi mu podarili ves svet.
Štipendijsko naložbeno zavarovanje ZM PRIZMA Junior vam nudi:
finančno varnost otroka v primeru smrti staršev, izplačilo zavarovalne vsote v primeru hujše bolezni,
zavarovanje za primer nezgode staršev in otroka,
vstop na kapitalske trge že z nizkimi vložki, investiranje denarnih sredstev v skladu z naložbenimi pričakovanji,
potencial doseganja višjih donosov kot pri klasičnih oblikah zavarovanja, možnost spremembe in prilagodljivost oblike zavarovanja glede na vaše želje in potrebe, privarčevana sredstva lahko upravičencu izplačamo v enkratnem znesku ali z mesečnimi izplačili v obliki štipendije.

Zakaj je sklenitev Zojinega nezgodnega zavarovanja modra odločitev?
•	ker boš 24 ur na dan nezgodno zavarovan/a, kjer koli boš, tudi na počitnicah
•	ker lahko izbiraš med različnimi ugodnimi kombinacijami
ob zmanjšani vidljivosti pa tudi odsevna telesa oziroma kresničke. Tudi letos bodo v prvih dneh pouka nad varnostjo šolarjev budno bdeli policisti, pridružili pa se jim bodo tudi člani svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Združenja šoferjev in avtomehanikov, ki bodo dežurali na vseh prometnej-ših križiščih in prehodih za pešce.
Med nepravilnostmi, na katere so opozorili, velja poudariti, da starše učencev iz OŠ Mladika opozarjajo, naj otroci uporabljajo varno šol-
Foto. M. Ozmec
Za vse učence prvih in drugih razredov osnovnih šol je tudi letos obvezna uporaba rumenih opozorilnih rutic.
sko pot po Dravski ulici in skozi mestni park, ne pa čez izredno prometno in nevarno semaforizirano križišče pri podvozu. Starše vseh šolarjev, ki se prevažajo s šolskimi avtobusi, pa opozarjajo, da opažajo, da se po končanem pouku domov prevaža vse manj učencev, saj uporabljajo razne druge, manj varne možnosti. Sicer pa so sklenili še, da bodo za mlade voznike skuterjev in koles z motorji v jeseni pripravili posebno preventivno predavanje in prikaz varne vožnje.
M. Ozmec
P
Tudi letos grem v šolo z vlakom!


/
it
Slovenske železnice
Za učence, dijake in študente smo pripravili ugodne možnosti za vožnjo v šolo in v prostem času - mesečne, polletne in letne vozovnice.
Za letno vozovnico boste plačali ceno samo osmih mesečnih vozovnic in si tako zagotovili kar štiri mesece brezplačnih potovanj!
080 19 20
www.ZavarovalnicaMaribor.si
Za otroke, šolarje, dijake in študente! Ter njihove starše!
PREDNOSTI nezgodnega šolskega zavarovanja pri Adriaticu Slovenici
Nikar ne pozabite! Septembra kliknite na www.adriatic-slovenica.si in
sklenite zavarovanje z 10% popustom!
In še več! Vsi, ki boste sklenili nezgodno zavarovanje in plačali premijo do 31. 10. 2009, boste sodelovali v nagradnem žrebanju za super nagrade!
Nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine velja vse šolsko leto, tudi med počitnicami, 24 ur na dan, kjerkoli, doma in v tujini.
Dodatno zavarovanje nastanitve spremljevalca v primeru hospitalizacije otroka zaradi nezgode lahko sklenete za šolarje do vključno 5. razreda osnovne šole.
Za športnike! Zavarovalnica izplača celotno zavarovalnino tudi zavarovancem, ki so registrirani športniki in se poškodujejo pri večini športov.
Zloženke s prijavnico bodo na voljo v vrtcih in šolah vse od 1. septembra dalje, na fakultetah pa s pričetkom novega študijskega leta. Zloženke vsebujejo položnico, v katero se vpiše le izbrana premija zavarovanja, plača pa se na banki, pošti, v najbližji poslovalnici Adriatica Slovenice ali preko spletne banke. Potrdilo o plačilu je potrebno hraniti, ker se potrebuje ob prijavi nezgode.
Prijavnico lahko naročite po brezplačnem modrem telefonu 08011 10.
Več informacij:
Adriatic Slovenica, PE Maribor Ul. Eve Lovše 15, tel: 02 3208 110
as
AdriaticSlovenica
Moda
Moda v šolskih klopeh
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Miha v oblačilih in z očali Oviesse ter čevljih Alpina, Urška v oblačilih in čevljih ter z očali in torbico iz prodajalne Oviesee
Miha v oblačilih Oviesse in čevljih Alpina, Urška v oblačilih Oviesse, v čevljih Alpina in s torbico La'Mans.
Miha v oblačilih Oviesse in čevljih Alpina, Urška v oblačilih in z očali Oviesse, v čevljih Alpina in s torbico La'Mans.
Itak, da imajo svoje fore, ti naši mladeniči in mladenke! Pa poglejmo, kaj se najde za naše male in velike šolarje in šolarke na policah trgovine Oviesse, ki nam s svojimi oblačili in modnimi dodatki ponuja delček italijanske mode. Za čevlje smo pogledali tudi na Alpinine police, jeans in sivo-roza torba sta prav tako iz trgovine Ovies-se, črno-siva in lila-bež pa sta iz trgovine La Mans. Pa poglejmo, kaj si lahko letos omislijo naši šolarji za čas, preživet v šolskih klopeh. Seveda so to oblačila, ki jih nikakor ne smejo omejevati v gibanju, hkrati morajo biti vsaj malo trendovska in seveda morajo pri vsakem posamezniku odražati delček
njegovega jaza. Pri fantovskih oblačilih je v kolekciji za jesen moč opaziti preplet modrega in črnega je-ansa ter majice in puloverje v vijoličastih in modrih barvah. Za fante so vsekakor nepogrešljive kavbojke, ki so lahko ozkega kroja ali malo širše. Za tiste najpogumnejše (pa seveda tudi za moške) velja, da si lahko omislijo »viseče« harem hlače - haremke iz jeansa. Majice T-shirt, polo majice z ovratnikom, majice z V izrezom so še vedno lahko ozko prilegajoče se na telo ali malce ohlapnejše, nikakor pa ne prevelike, razen seveda pri vseh tistih, ki prisegajo na hip-hop modo. H kavbojkam in srajcam lahko fantje kombinirajo tudi ozke telovnike,
ki spominjajo na del moške obleke.
Pri našem osnovnošolcu lahko vidimo kombiniranje nekaj osnovnih kosov garderobe za prehodno obdobje med poletjem in jesenjo. Jutra bodo vedno hladnejša in prav jim bo prišel pulover, ki je lahko tako enobarven kot črtast. Pod njim bodo fantje še dolgo lahko nosili majice kratkih rokavov, pod katere pa si lahko v hladnejših dneh oblečejo tudi majico z dolgimi rokavi. Kavbojke so lahko ozke ali širše, črne ali temno modre. Kaj pa obuti našim mladeničem? Še vedno so za vroče dni najprimernejše usnjene ja-ponke, takoj za njimi pa so ponovno na vrsti športni copati različnih barv in modelov.
Pri izbiri šolske torbe pa je seveda največ odvisno od tega, v kateri razred osnovne ali srednje šole hodijo naši fantje. Mlajši bodo posegli po torbah, na katerih se bohotijo risani ali filmski junaki, starejši pa bodo že iskali torbo kot modni ali stilski dodatek k svojim oblačilom. Pri malo večjih šolarkah je ponudbo kolekcije Baby Angel, ki je namenjena prav njim, zelo lahko kombinirati z drugimi linijami ponudbe prodajalne Oviesse. Barve, ki bodo letošnjo jesen krasile naše mladenke, so črna, siva, vijolična in bež, seveda pa so več kot zaželeni različni detajli močnih toplih barv - v obliki šalov, pasov, torb ... Za deklice in dekleta so vsekakor obvezen kos garderobe majice z različnimi potiski kratkih, tričetrtinskih in dolgih rokavov. Seveda pa je vsaj pri starejših najstnicah zelo dobrodošla tudi kakšna ozka srajčna bluza s klasič-
nim zapenjanjem spredaj in srajčnim ovratnikom. V garderobi nikakor ne smejo manjkati kavbojke, ki so lahko še vedno ozke, lahko so v obliki haremk in seveda modeli z visokim pasom. Še vedno so v njihovih omarah dobrodošle krajše in dolge legice, ki jih lahko kombinirajo na zelo različne načine: lahko jih oblečejo pod tuniko, kratko krilo, lahko jih nosijo samostojno kot hlače. V športnem stilu so prisotna krajša krilca, kratke jopice s kapuco, že prej omenjene legice in kot dodatek ne pozabite na pisane nogavice, ki se brez strahu lahko vidijo.
Seveda pa dekleta lahko oblečejo tudi kakšne druge hlače razen kavbojk, ki so lahko različnih dolžin in širin. Vsekakor naj ne pozabijo na vse poletne oblekice, saj jih še nekaj časa lahko kombinirajo z legicami. Obutev pri dekletih je zelo pestra, od rimljank, preko športnih co-
Foto: Črtomir Goznik
Miha v oblačilih Oviesse in čevljih Alpina. Urška v oblačilih in s torbico Oviesse ter v čevljih, ki so last stilistke.
pat različnih barv do visokih »allstark«, ki so v teh toplih dneh seveda platnene. Za bolj rokerski stil osemdesetih let je obvezen poudarek na črni barvi: kratki usnjeni jakni, črnih športnih copatih, ki jim ne sme manjkati kak svetleči detajl, črnih hlačah, ki so lahko tričetrtinske ali dolge, in seveda na kratkem črnem krilcu.
Z Mihom in Urško smo vam prikazali nekaj idej za prehod iz vročega brezskrbnega poletja v novo šolsko leto in prve jesenske dni, vi pa jim dodajte nekaj čisto svojega in veselje vas bo gledati na poti v šolo ter vas občudovati med šolskimi odmori. Pa ne pozabite: itak je glavno, da si zjutraj, ko se še zadnjič pogledate v ogledalo, ne pozabite dodati še širokega nasmeha!
Sanja Veličkovic
e*
bMtairl
NOVA
TRGOVINA PTUJ, Heroja Lacka 3
otrošKa obutev

wtuw.ci'ci'ban.info
PRISPELA JESENSKA KOLEKCIJA!
Lidija Kupčič-Tarkuš s.p. Šolska ul. 33, 2341 Limbuš
Kolesarjenje
V Mali Nedelji 758 rekreativcev
Na 14. kolesarskem maratonu po Prlekiji, ki ga je pripravila Kolesarska sekcija športnega društva Radenci, je s štartnim in ciljnim mestom v kopališču Bioterme Mala Nedelja sodelovalo 758 rekreativcev iz Avstrije, Slovaške, Španije, Hrvaške in Slovenije. Na treh dolžinah prog - 20, 45 in 65 kilometrov - sta bila najstarejša udeleženca tokratnega maratona Angela Bračko iz Boračeve pri Radencih in Rajko Miketič iz Ljublja-
ne, ki sta dopolnila 80 let. Z 68 nastopajočimi kolesarji so bili najštevilčnejši člani ekipe Tondach Boreci pred kolesarskima sekcijama Bioterme Mala Nedelja (17) in Drča Ruše (16). Maratona sta se udeležila tudi 61-letni Jozef Toth iz Bratislave in 39-letni Španec Jose Gonzales iz Alicanteja. V nedeljo, 23. avgusta, bo rekreativni kolesarski maraton v Radencih.
NŠ
Planinski kotiček
Raduha (2062 m)
Na Železniški postaji Ptuj se bomo zbrali v soboto, 22. avgusta, ob 6.00 ter se s posebnim prevozom odpeljali po Dravski dolini do Dravograda ter nato po Mežiški dolini do Črne na Koroškem. Vožnjo bomo končali na Slemenu. Tu se bomo pred planinskim domom okrepčali in nato nadaljevali pot proti domu na Smrekovcu. Tja bomo prispeli po treh urah hoje. Po postanku za malico bomo nadaljevali pot do koče na Travniku, do katere bomo prišli po slabih treh urah hoje. Tu bo daljši postanek za kosilo. V popoldanskih urah bomo nato nadaljevali pot do koče na Loki, kjer bomo tudi prenočili (obvezna planinska izkaznica s plačano članarino za leto 2009). Do Loke bomo potrebovali dve uri hoda.
Zjutraj se bomo vstali ob 6.00, po zajtrku bomo nadaljevali pot ob 7.00, do vrha Raduhe bomo potrebovali slabe tri ure hoda. Na vrhu bo daljši postanek, nato se bomo spustili čez Durce do doma na Grohotu, do koder bomo potrebovali dve uri hoje. Po dolgem počitku se bomo zgodaj popoldan nato odpravili do Koroškega slemena, kjer nas bo čakal prevoz. Do tu je še slabo uro hoda. Domov se bomo vrnili v nedeljo, 23. avgusta, do 20.00 na železniško postajo.
Za izlet je potrebna planinska oprema za visokogorje, prehrano lahko imamo s seboj v nahrbtniku ali si jo kupimo v planinskih postojankah, mimo katerih bomo hodili. Prijavite se lahko v pisarni planinskega društva Ptuj v času uradnih ur vsak torek in petek, najkasneje do torka, 18. avgusta 2009, cena dvodnevnega izleta je 40 evrov, v ceno je vključen prevoz, spanje, čaj, vodenje in organizacija izleta. Izlet bomo izvedli v vsakem vremenu. Prilagodili ga bomo vremenskim razmeram in udeležencem. Za vse morebitne informacije sem vam na voljo na telefonu 040 699 252, Vlado. Vljudno vabljeni!
Izlet na Grintovec
Planinsko društvo Ptuj organizira v soboto in nedeljo, 5. in 6. septembra, izlet na Grintovec.
Zbrali se bomo pred železniško postajo Ptuj ob 5. uri in se z avtobusom odpeljali do Doma v Kamniški Bistrici (600 m). Od tam bomo pot nadaljevali peš do Cojzove koče na Kokrškem sedlu (1793 m). Do tja bomo potrebovali 3,5 ure. Po daljšem počitku se bomo odpravili na vrh Grintovca (2558 m). Grintovec je tudi najvišji vrh Kam-niško-Savinjskih Alp. Na vrh bomo prispeli po 2,5 urah hoje. Z vrha se nam bo razgrnil lep razgled po sosednjih vrhovih, kot so Kočna, Skuta, Turska gora, Kalška gora ..., ter na celotno Gorenjsko. Nato se bomo spustili nazaj do Cojzove koče, kjer bomo prespali. Drugo jutro se bomo spustili nazaj v Kamniško Bistrico, kjer nas bo čakal avtobus.
Odhod: 5. 9. ob 5.00, prihod: 6. 9. do 21.00.
Skupaj hoje: 6 ur/dan.
Cena izleta: 45 € (prevoz, prenočišče, vodenje in organizacija).
Prijave sprejemamo do 28. 8. v pisarni PD PTUJ. Obvezna oprema za visokogorje. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 051/259- 469 (Bojan Kolednik). Izlet bo v vsakem vremenu. V primeru slabega vremena bomo izlet prilagodili trenutnim vremenskim razmeram. Izleta se lahko udeležijo samo člani PZS s plačano članarino za leto 2009. Na izlet se je potrebno dobro kondicijsko pripraviti, da bo korak lažji in spomini lepši. Izlet bo vodil Bojan Kolednik z vodniki PD Ptuj.
Strelstvo • Po svetovnem prvenstvu v Gaju pri Pragerskem
»
Fantom lahko rečem samo kapo dol!
V Gaju pri Pragerskem je v teh dneh, od 6. do 17. avgusta, potekalo svetovno prvenstvo v streljanju s puško šibreni-co. Velik dogodek svetovnega formata je v dobrih 10 dneh v naše kraje pritegnil nekaj manj kot 700 strelcev iz 80 držav, na razsežnost velikega strelskega tekmovanja pa bodo še posebej ponosni predvsem turistični delavci Maribora, Rogaške Slatine, Ptuja in okolice, kjer so ti tekmovalci s svojim spremstvom ustvarili več kot 4200 nočitev. Organizatorji so pripravili tekmovanje, ki je potekalo praktično brezhibno, o podrobnostih same organizacije pa smo se pogovarjali s podpredsednikom organizacijskega odbora svetovnega prvenstva in predsednikom Strelske zveze Slovenije Go-razdom Maloičem. »Veseli smo, da nam je uspelo organizirati tako uspešno prvenstvo. Največje priznanje za celotno organizacijsko ekipo pa nedvomno predstavljajo številne pohvale in zadovoljstvo samih tekmovalcev in ostalih udeležencev tega prvenstva, saj je po njihovih besedah bilo to prvenstvo bolje organizirano kot prejšnje na Cipru. Uspeli smo ustvariti pozitivno klimo v medsebojnih odnosih vseh marljivih delavcev in to se je nato poznalo na vsakem koraku tega prekrasnega objekta. Edina pomanjkljivost kot jo sami vidimo je to, da so se domači gospodarski in drugi subjekti premalo vključevali s svojo lastno ponudbo in niso izkoristilo možnosti vseh sinergij, ki jih s seboj prinaša organizacija tako velikega dogodka.«
Tekmovanja so se odvijala v treh olimpijskih disciplinah
Foto: Simeon Gönc
Gorazd Maloič, podpredsednik OO SP in predsednik SZS; »Pred prvenstvom smo napovedali ekipno in posamično uvrstitev okoli desetega mesta, kar smo tudi s 14. mestom Boštjana Mačka in 11. mestom ekipno dosegli.«
trap, dvojni trap in skeet, v neposrednem televizijskem prenosu na naši nacionalni televiziji pa smo lahko spremljali finalno streljanje najboljše šesterice v dveh najbolj množičnih disciplinah trap in skeet. »Promocija strelstva je bila preko organizacije svetovnega prvenstva na vseh nivojih izjemna, televizijska gledanost obeh finalnih streljanj pa je dosegla zelo všečnih 8 % vseh, ki so v tistem času spremljali televizijo. Gledanost smo primerjali s plavalnim svetovnim prvenstvom v Rimu, kjer je bila izmerjena 6 % in upoštevaje
manjšo medijsko izpostavljenost strelskega športa smo lahko s temi rezultati še toliko bolj zadovoljni. Veliko zanimanja je bilo tudi za prodajo televizijskih pravic, naši prenosi pa so bili predvajani v Rusiji, na Norveškem, na Cipru in pri gostiteljih prihodnjega svetovnega prvenstva Italijanih.«
Slovenska reprezentanca je na prvenstvu nastopala v sedemčlanski zasedbi samo v disciplini trap in sicer z ekipo članov(Boštjan Maček, Matej Žniderčič, Denis Vatovec), ekipo mladincev(Anže Macur, Rok Žigante, Urban Debenjak)
Rekreacijski tek v Ljutomeru
Množično na taborskem teku
Na 14. taborskem teku, ki ga je v okviru 53. občinskega praznika pripravila Športna zveza Ljutomer, je sodelovalo 156 rekreativcev iz Slovenije in Hrvaške, ki so se pomerili v svojih kategorijah na različnih relacijah. Najmlajši so tekmovali v teku po mestnih ulicah, starejši pa v dolžini treh in 8,5 kilometra na relaciji Ljutomer-Cezanjevci-Ljutomer.
Najuspešnejša tekmovalca letošnjega teka sta bila Jožica Šiftar in Zdenko Klemenčič,
Najboljši so bili - deklice (250 m): Larisa Utroša (DOŠ Genterovci), dečki: Aljaž Fruhvirt (AK Panvita), deklice (450 m; 8-9 let): Veronika Heric (Ljutomer), 10-11 let: Ana Korc (AK Panvita), dečki (8-9 let): Gašper Rudolf (OŠ Veržej), 10-11 let: Filip Vinter (OŠ Ivan Cankar), ženske (3 km): Špela Fujs (AK Panvita), moški: Slavko Kumek (G. Radgona); članice (8,5 km; do 29 let): Tamara Rojnik (Stročja vas), 30-39 let: Eva Rojko (TS Radenska), 40-49 let: Andreja Kušar (Domžale), 50-59 let: Jožica Šiftar (TS Radenska), +60 let: Jožica Rogelj (Marathon); člani (do 19 let): Aljaž Zaletelj (Marathon), 20-29 let: Zdenko Klemenčič (TS Radenska), 30-39 let: Severino Ogrizek (Poljčane), 40-49 let: Ivan Čorba (TS Ivanec), 50-59 let: Branko Lehner (AK Lenart), 60-69 let: Vlado Starešinič (SD Sava Sesvete), +70 let: Denis Wre-ight (Novo mesto).
člana TS Radenska. Šiftarjeva je 8,5 kilometra dolgo stezo premagala v času 36 minut in
44 sekund, Klemenčič pa v 28 minutah in 11 sekundah.
NŠ
«
Izboljšani svetovni rekordi:
-	trap ženske ekipno, Italija 211
-	trap mladinke ekipno, Kitajska 202
-	skeet mladinke, Švedinja Terese Lundqvist 74
-	skeet mladinke ekipno, ZDA 204
-	skeet moški ekipno, ZDA 366
Izenačeni svetovni rekordi:
-	trap ženske, Finka Satu Makela-Nummela 74
-	dvojni trap moški ekipno, ZDA 430
ter strelko Jasmino Maček. Apetiti športne javnosti so bili po zadnjih zelo uspešnih nastopih naših članov na SI in EP izjemni, naši šampioni pa so uspeli upravičiti visoka pričakovanja in se niso zlomili pod bremenom domačega strelišča. »Z rezultati naših strelcev sem zelo zadovoljen, že pred prvenstvom pa sem napovedal da lahko nastopajo povsem neobremenjeno, saj so z zadnjimi uspehi svoje letošnje cilje že presegli. Napovedali smo ekipno in posamično uvrstitev okoli desetega mesta in to smo tudi, s 14. mestom Boštjana Mačka in 11. mestom ekipno, dosegli. Razlike med najboljšimi so izredno majhne in na vrhu je zrak zelo redek, zato lahko fantom za korekten pristop in izkazano srčnost rečem samo, kapo dol! Prepotrebne izkušnje so nabirali tudi naši mladinci, ki so sicer malenkostno zaostali za svojimi dosežki iz treningov, po velikem presenečenju pa je zadišalo tudi pri naši članici Jasmini Maček, ki je začela odlično z dvema serijama 23 golobov, vendar nato s tretjo serijo 19 golobov popustila, na koncu pa osvojila še vedno solidno 35. mesto,« je zaključil Maloič.
Trend v osvajanju odličij se nadaljuje, med najbolj uspešnimi pa znova najdemo Američane, Italijane, Ruse ter Kitajce. Izboljšanih je bilo pet svetovnih rekordov, dva pa sta bila izenačena. Prvo ime pri ženskah je nedvomno Italijanka Jessica Rossi, ki je v pičlem mesecu po osvojitvi naslova evropske prvakinje postala še svetovna prvakinja, finale pa popestrila tako, da se je najprej komaj prebila vanj, nato pa z zaostankom treh golobov na koncu še prehitela Finko Satu Makela-Nummela, ki je po rednem delu izenačila svetovni rekord s 74 golobi!
Simeon Gonc
Kasaštvo
Uspeh KK Ljutomer v Avstriji
Na kasaških dirkah avstrijskega hipodroma Baden so izjemen uspeh dosegli predstavniki KK Ljutomeru. Blestel je Roki lastnika Franca Puharja iz Veržeja, ki je na vajetih Avstrijca Gerharda Mayrja na 1600 metrov dolgi progi s kilometrskim časom 1: 17,9 zmagal. Uspeh sta v svojih kategorijah dopolnila Maxi Gerd (Mirko Babič) z drugim (1:16,8) in Las Palmas (Darko Sodec) s četrtim mestom (1:17,0).
NŠ
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga
Divjak štirikrat, Toplak trikrat v polno
3. SNL - vzhod: Stojnčani začeli z zmago
S tekmami prvega kroga so pričeli tudi tretjeligaši na vzhodu. Po odhodu lani superiorne Dravinje iz Slovenskih Konjic naj bi se letos za prvo mesto potegovali ekipi Koroške Dravograda in Šmartnega, še nekaj ekip pa spada med tihe favorite za najvišja mesta in si želi favoritoma mešati štrene. Prvenstvo pa bo še dolgo, zato bo uvrstitev odvisna od številnih dejavnikov: kdor bo pokazal največjo stabilnost, bo pri vrhu.
V Šmartnem so razočarani nad uvodnim porazom proti prekmurski Čardi, saj niti v sanjah niso pomiš-ljali, da bi lahko izgubili. Zato pa so z odliko svojo nalogo opravili Dravo-grajčani, ki so Mons Claudiusu nasuli pet zadetkov - na njihovem igrišču! Prav tako visoko so zmagali nogometaši Kovinarja iz Štor, ki so premagali veržejski Tehnostroj. Za domačo ekipo je bil uspešen znani golgeter Oskar Drobne, ki je dosegel tri zadetke in bo vsekakor velika nevarnost za tretjeligaške vratarje. Vprašanje je le, ali se mu bo izšlo delo na klopi (opravlja tudi naloge trenerja) in delo na terenu.
Stojnčani so v nedeljo ugnali vedno neugodni Malečnik. Zmaga na začetku prvenstva je veliko vredna in pomeni dobro popotnico za nadaljevanje. Sicer pa Stojnčanom ni bilo lahko, saj so zmago dokončno potrdili šele v zadnjih trenutkih igre z drugim zadetkom Iva Milošiča. Ta je zadel že v uvodu tekme, vendar so gostje hitro odgovorili z izenačenjem. Tehtnico je na stran ekipe trenerja Roberta Težačkega nagnil gol Nika Topolovca na začetku drugega polčasa.
REZULTATI 1. KROGA: Stojnci
-	Malečnik 3:1 (1:1), Kovinar Štore
-	Tehnostroj Veržej 4:1 (3:0), Mons Claudius - Koroška Dravograd 0:5 (0:2), Tromejnik G-Kalamar - Paloma 1:1 (1:0), Odranci - Zreče 0:0, Šmartno - Čarda 0:1 (0:0), Simer šampion - Tehnotim Pesnica 5:1 (2:0).
1.	K. DRAVOGRAD 1 1 0 0 5:0 3
2.	SIMER ŠAMP. 1 1 0 0 5:1 3
3.	KOVINAR ŠTORE 1 1 0 0 4:1 3
4.	STOJNCI 1 1 0 0 3:1 3
5.	ČARDA 110 0 1:0 3
6.	TROMEJNIK 10 10 1:1 1
7.	PALOMA 10 10 1:1 1
8.	ZREČE 10 10 0:0 1
9.	ODRANCI 10 10 0:0 1
10.	ŠMARTNO 1 0 0 1 0:1 0
11.	MALEČNIK 1 0 0 1 1:3 0
12.	T. VERŽEJ 10 0 1 1:4 0
13.	T. PESNICA 1 0 0 1 1:5 0
14.	MONS CLAUD. 10 0 1 0:5 0
STOJNCI - MALEČNIK 3:1
(1:1)
STRELCI: 1:0 Milošič (2), 1:1 Lu-gonjič (4), 2:1 Topolovec (51), 3:1 Milošič (91) STOJNCI: Starčič, Golob, Pečnik,
Foto: Stanko Kozel
Stojnčanom (črno-rumeni dres) je uspel dober štart v letošnje prvenstvo: premagali so Malečnik.
Železnik, Kokot, Fridauer, Klinger (od 84. Čeh), Topolovec, Lah (od 80. A. Strelec), Turkuš (od 46. Pernek), Mi-lošič. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: Podvinčani poslali Bukovčane domov s petico
Prvi krog Štajerske nogometne lige je ponudil najzvestejšim privržencem in navijačem klubov po veliki vročini in sopari zanimiv nogomet s številni zadetki. Skupno jih je padlo osemindvajset, kar je v povprečju štiri zadetke na tekmo (le na srečanju v Šoštanju, kjer so gostovali Ormožani, ni bilo zadetkov).
Najbolje so začeli nogometaši iz Slovenske Bistrice, ki so v sosednjem Framu naredili »pravo razdejanje« in domačinom podarili petico (štiri zadetke je dosegel Peter Divjak). Če bodo Bistričani tako nadaljevali, potem sodijo v ožji krog favoritov za najvišje mesto, ki si ga po tihem želijo. Trgovine Jager so pričakovano premagale novinca v ligi iz Poljčan, čeprav je poraz Boča precej visok. Verjetno pa so močno razočarani v Gerečji vasi, saj so v soboto izgubili z novincem v ligi iz Slovenj Gradca. Slavili so tudi nogometaši Pohorja iz Ruš, ki so premagali nogometaše iz Rogaške Slatine, ter Peca, ki je odpravila novince iz Vranskega.
V Podvincih je bil odigran lokalni
derbi med Podvinci in Bukovci. Domačini so zadovoljni, saj so osvojili prve tri točke, gledalci pa prav tako, saj so videli sedem zadetkov, kar ni pogost pojav na nogometnih igriščih. Bolje so tekmo začeli gostje, ki so povedli že v 1. minuti tekme, vendar je Matej Toplak že po 16 minutah poskrbel za preobrat. Domačini so pred številnimi navijači nadaljevali podjetno in se na koncu tekme zasluženo veselili zmage.
REZULTATI 1. KROGA: LKW Jack Gerečja vas - Koroške Gradnje 0:3 (0:1), Šoštanj - Holermuos Ormož 0:0, Trgovine Jager - Boč Poljča-ne 4:0 (2:0), Partizan Fram - AHA EMMI Bistrica 0:5 (0:1), Pohorje - GIC Gradnje Rogaška 3:1 (1:1), Peca - KIV Vransko 4:1 (2:1), Podvinci - Bukovci 5:2 (2:1)
1.	A. E. BISTRICA
2.	TRGOV. JAGER
3.	PODVINCI
4.	PECA
5.	KOROŠKE GR.
6.	POHORJE
7.	HOLER. ORMOŽ 1
8.	ŠOŠTANJ 1
9.	GIC ROGAŠKA 1
10.	BUKOVCI 1
11.	KIV VRANSKO 1
12.	LKW GER. VAS 1
13.	BOČ POLIČA. 1
14.	PARTIZ. FRAM 1
1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
5:0 4:0 5:2 4:1 3:0 3:1 0:0 0:0 1:3 2:5 1:4 0:3 0:4 0:5
ŠOŠTANJ - HOLERMUOS ORMOŽ 0:0
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder,
Kolarič, Štiberc, Druzovič, R. Mlinarič (od 46. Strmšek), L. Mlinarič (od 58. Košnik), Piberčnik, Mihalič, Novak, Prapotnik, Habjanič. Trener: Aleš Jurčec.
LKW GEREČJA VAS -KOROŠKE GRADNJE 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Navotnik (28), 0:2 Jelič 862), Kladnik (68)
LKW JACK GEREČJA VAS: Kai-sesberger, R. Sagadin, Petek, Medved, Miha Lešnik (od 46. D. Hertiš), Miha Lešnik, Gerečnik, Kokot (od 65. Šešo), M. Hertiš (od 46. Marinič), Vtič, Emeršič. Trener: Franc Žitnik.
PODVINCI - BUKOVCI 5:2
(2:1)
STRELCI: 0:1 Kozel (1), 1:1 Toplak (15), 2:1 Toplak (16), 3:1 Bratec (47), 4:1 Požegar (50), 5:1 Toplak (77), 5:1 Antolič (86)
PODVINCI: Šeruga, Šebela, Mo-drič (od 77. Plohl), Brumen, Bratec, Lah (od 78. Zorko), Kupčič, Benko (od 70. Kuserbanj), R. Petrovič (od 46. Požegar), D. Petrovič, Toplak. Trener: Damjan Bezjak.
BUKOVCI: Hrženjak, Meznarič (od 85. S. Zemljarič), Korez, Rojko, Kozel, Herga (od 64. Vajda), Poštrak (od 68. B. Zemljarič), Kokot, Habrun, Plohl, Majer (od 46. Antolič). Trener: Rudi Habjanič.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Ormožan Bojan Cunk novi trener Ljutomera
Cilj Ljutomerčanov je naslov prvaka
Nogometaše Ljutomera, člane 1. MNL Murska Sobota, bo v novi tekmovalni sezoni (pri-četek 23. avgusta) vodil trener Bojan Cunk iz Ormoža. Nogometni strokovnjak je zaslovel najprej kot trener malonogo-metne vrste Tomaža v drugi in prvi slovenski ligi, za tem pa je vodil domala vse mlade selekcije Ormoža. Poskušal se je tudi na trenerski klopi članskih vrst Središča in Ormoža. Z NK Ljutomer je 46-letni Cunk podpisal enoletno pogodbo ob
možnosti podaljšanja.
»Pogoji za delo v Ljutomeru so zelo dobri. Tudi s kadrovsko zasedbo in pristopom igralcev na treningih sem več kot zadovoljen,« je svoje prve vtise o delu pri NK Ljutomer strnil Cunk. Novi strateg Ljutomer-čanov je treninge pričel 20. julija. Na voljo ima 23 igralcev, s katerimi je treniral skoraj vsak dan, ob koncu tedna pa odigral številne pripravljalne tekme. Ekipi se je priključilo tudi osem igralcev, ki so v minuli se-
zoni nastopali v mladinski vrsti Ljutomera. Po mnenju Bojana Cunka gre za perspektivno moštvo, ki ob strokovnem delu veliko obeta, zato v prvenstvu pričakuje, da se bodo Ljuto-merčani potegovali za najvišji naslov. Visok cilj - osvojitev 1. mesta - je tudi zadana naloga NK Ljutomer, ki bi se z naslovom prvaka uvrstili v enotno Pomursko ligo, dolgoročne ambicije Ljutomerčanov pa so priigrati si mesto v 3VSNL.
Niko Šoštarič
Bojan Cunk, trener Ljutomera
Košarka
Prvo mesto domačinom
Predstavniki novoustanovljenega športnega društva Kicar so organizirali turnir v ulični košarki - »streetballu«. Pred velikim številom gledalcev je potekal pred gasilskim domom v Kicarju, za tekmovanje pa se je prijavilo enajst ekip. Razdeljene so bile v tri predtekmoval-ne skupine, v polfinale pa so se uvrstile zmagovalne ekipe. Četrti udeleženec polfinala je bila ekipa Tiha ulica, ki je bila boljša v dvoboju dveh najbolje uvrščenih drugih ekip.
V polfinalu je ekipa MMP
premagala Amaterje s 15:0, ekipa Tihe ulice pa s 15:13 ekipo »Dobrih dečkov«, ki je na koncu osvojila 3. mesto. V finalu je domača ekipa MMP iz Kicarja s 15:7 slavila proti Tihi ulici.
Organizator turnirja je izvedel tudi tekmovanje v metanju trojk, kjer je bil najnatančnejši Mitja Krajnc. Vse tekme sta sodila Dušan Ledinek in Danilo Čeh. Zmagovalna ekipa MMP je nastopila v postavi: Marko Ferme, Peter Ferme in Miha Rus.
Danilo Klajnšek
Zmagovalna ekipa MMP iz Kicarja
Pomagajte Dravi in varžujte!
NK Labod Drava ponuja
LETNE VSTOPNICE po ceni 108 €.
Letno vstopnico lahko kupite na sedežu kluba, Čučkova alica 5, omogoča pa ogled vseli domačih prvenstvenih^ ' pokalnih in prijateljskih srečanje Lubud-BrajfgJv redja prodaji je vrednost vstopnic več kot 200 €)T
fenem boste lahko v prodajalnah Labod ob nakupu ¿tne karte uveljavljali popust v višini 30 % na redne cene in 10 "X> popust na znižarie artikle (popuste boste lahko upravičenci uveljavljajrsJrarto in osebnim dokumentom).
Foto: NS
Naffa Kebir • Tunizijski fant športnega duha
»Srce me je pripeljalo v Slovenijo«
Naffa Kebirja sem spoznala v Termah Ptuj kjer dela kot animator. Goste očara z iskrivim nasmehom, pozitivno energijo in vročim temperamentom, ki je ujet v vsak njegov gib. Tudi ko je na koncu dneva utrujen od dela in ljudi, ga boste še vedno ujeli nasmejanega in dobro-voljnega, kot da je ves čas čakal, da vam polepša dan. Kasneje ob intervjuju spoznam, da ni zanimiva samo njegova pojava, temveč tudi zgodba, ki jo želi deliti z bralci. Prihaja iz majhne vasice Menzel Temmimu v Tuniziji, kjer je živel v stiku z morjem in se že kot majhen deček preizkusil v zahtevni vlogi, kako očarati turiste in ukrasti njihovo pozornost. Kot deček je sanjal, da bo postal svetovno znan nogometaš, a življenje mu je ponudilo lepše sanje. V nekem hotelu v Hammamedu, kjer je delal kot animator, ga je zadela amorjeva puščica. Zaljubil se je v slovensko dekle in utrip srca ga je pripeljal v Slovenijo. Danes z iskrenostjo priznava, da so se izpolnile vse njegove otroške sanje. Našel je ljubezen svojega življenja, v Termah Ptuj pa lahko opravlja delo, ki mu je pisano na srce. Če boste v poletnih mesecih pokukali v Terme Ptuj, boste lahko uživali v njegovih idejah in energiji, ki vam bo polepšala dopustniški utrip.
Rojen si v Tuniziji v Menzel Temmimu, v prekrasni vasi ob obali. Preselil si se v deželo s popolnoma drugačno kulturo, jezikom, klimo in navadami. Kako sprejemaš to drugačnost?
Odkrito povedano sam ne opažam tako velike razlike med Tunizijo in Slovenijo, razen klime. Pozimi moram z lopato premetati kar nekaj snega, da se lahko odpeljem v službo (smeh). Tega nisem bil navajen. Ko sva z Barbaro, mojo srčno izbranko, kolebala pri odločitvi, ali živeti v Tuniziji ali pa se preseliti v Slovenijo, me je bilo malce strah rasizma. Bal sem se, da me bodo ljudje odrivali, da me ne bodo sprejeli medse. Pa sem bil zelo prijetno presenečen, saj me je okolje dobro sprejelo. V Sloveniji se počutim zelo prijetno. Tudi Barbarini starši so me dobro sprejeli in Barbara je bila lepo sprejeta v Menzel Temmimu.
O čem si sanjaril kot deček? Ali lahko rečeš, da danes živiš svoje sanje?
Foto: Aleksandra Jelušič
Naffa Kebir: »Kot deček sem si želel, da bi lahko živel v paradižu in tole zdaj so moje sanje.«
Ja lahko rečem, da živim svoje sanje. Kot deček sem si želel, da bi lahko živel v paradižu in tole zdaj so moje sanje (smeh). Imam ljubezen, opravljam poklic, v katerem uživam, kaj bi si želel več. Kot otrok sem želel postati nogometna zvezda. Dolgo sem treniral nogomet, a naša vas je bila premajhna, da bi se športnik lahko uveljavil. Premalo so dali na šport, zato sem vedel, da nimam nobene možnosti.
Veliko mladih se odloči za delo v turističnih objektih, ki jih je v Tuniziji ogromno. Sam si se pri 18 letih odpravili v Hammamet, kjer si opravljal poslanstvo ani-matorja. Učil si ples, aerobiko, vodno aerobiko ... Si se takrat prvič srečal s temi oblikami rekreacije in športa?
Za tunizijske otroke je značilno, da zelo zgodaj pričnejo delati, s tem finančno razbremenijo svojo družino. Že od osmega leta dalje sem med počitnicami vedno poprijel za delo. Prodajal sem različne izdelke in s tem uril tuje jezike in veščino prodaje. Na koncu počitnic smo bili otroci zelo veseli, saj smo si za prislužen denar lahko kupili kakšno malenkost, ki smo si jo želeli. Tega v Sloveniji ni. Pri nas je navada, da so starši nad otroci in da otroci svoje starše spoštujejo. V Sloveniji se mi zdi, da je včasih prav
obratno. Če otroku že zgodaj daš neke odgovornosti, se na ta način otrok veliko nauči, predvsem pa si pridobi samostojnost. Pri osemnajstih letih sem odšel v Hammamet, kjer je veliko turističnih kompleksov. Pridružil sem se animatorski skupini in delal po različnih hotelih. Mislim, da sem precej nadarjen za šport, veliko pa sem se naučil tudi med delom, saj so v hotelih poskrbeli za naše izpopolnjevanje. S športi, ki ste jih opisali, sem se v tistem času prvič srečal, a sem se zelo hitro učil.
»Težave imam pri določanju spola«
Pravijo, da ljubezen lahko premaga vse razlike. Tebe je ljubezen pripeljala v Slovenijo. Nam zaupaš svojo ljubezensko zgodbo?
Pred nekaj leti sta se Barbara in njena sestrična odpravili na počitnice v Tunizijo. Dopusto-vali sta v hotelu, kjer sem bil zaposlen kot animator. Želeli sta doživeti nekaj razburljivega in sta preizkusiti vse animacijske programe. Sam sem skrbel za šport in tako sem za turiste sestavil nogometni tim, ki se je pomeril v brcanju žoge. Temu timu se je pridružila tudi Barbara in pogumno brcala žogo. Potem pa se je zgodila nesreča. Stopila je na kos stekla in si porezala stopalo. Seveda sem bil
pripravljen takoj priskočiti na pomoč, saj mi je bilo dekle že na prvi pogled všeč. Oskrbel sem njeno rano in ji »ukradel srce«. Ko je odhajala z dopusta nazaj v Slovenijo, sva oba vedela, da to ni konec najine zgodbe. Barbara je vsaka dva meseca priletela v Tunizijo, da sva lahko skupaj preživljala najine trenutke. Vse je bilo zelo naporno, zato sva najino ljubezen kronala s poroko. Poročila sva se v Tuniziji in se naposled odločila za življenje v Sloveniji.
Ker si delal v turizmu, danes odlično govoriš kar pet jezikov (arabščina, francoščina, nemščina, angleščina, italijanščina). S slovenščino se še malce mučiš. Se je tega jezika res tako težko naučiti? Kaj ti povzroča največ težav?
Težave imam pri določanju spola (smeh). Pri govorjenju včasih Barbaro ogovorim kot moškega in potem se smejiva moji napaki (smeh). Pri delu pa imam veliko prednost, saj govorim različne jezike in nimam težav pri sporazumevanju s turisti. Z Barbaro se doma pogovarjava v slovenščini in tako se ves čas učim jezika. Pri razumevanju nimam problemov, saj razumem vse, kar se
ljudje pogovarjajo, zalomi se pri govorjenju.
Delaš v Centru aerobike Ptuj pod vodstvom Andreja Cafute. V poletnem času si animator v Termah Ptuj, v zimskem času pa boš aerobni vaditelj v Centru aerobike. Kako si prišel do Centra aerobike?
Ko sva se z Barbaro preselila v Slovenijo, me je nekega dne peljala na kopanje v Terme Ptuj. Ker je vedela, da sem se v Tuniziji ukvarjal z animacijo in kakšne so moje želje glede zaposlitve, sva v termah preprosto povprašala, če bi potrebovali kakšnega animatorja. Napotili so me k Andreju Cafuti, ki vodi Center aerobike in čez poletje izvaja animacije s svojim kadrom v Termah Ptuj. Andrej mi je sprva razložil, da imajo veliko število animatorjev, a ko sem mu povedal, s čim vse sem se v Tuniziji ukvarjal, ni mogel skriti navdušenja. Tako sem dobil delo in zelo sem zadovoljen, da lahko počnem to, za kar sem nadarjen.
»Če bi to poskušal v Tuniziji, bi me njen mož pošteno stresel«
Kakšne so tvoje zadolžitve v Termah Ptuj?
Delam kot animator, kar pomeni, da je moje poslanstvo zabavati ljudi, ki dopustujejo v Termah. Vsak dan vzamem s seboj v službo velik nasmeh in polno potovalko dobre volje, brez tega se ne morem lotiti svojega dela. Zelo rad delam z otroki in zanje sam pišem celotne glasbeno-plesne koreografije. Nekako imam občutek, kaj je tisto, kar bi razveselilo otroka. Zelo pomembno pa je, da se kljub temu, da si odrasel, še vedno znaš spustiti na njihov nivo. Če tega občutka nimaš, potem to delo ni zate. Učim pa tudi razne plese. Najraje imam temperamentne plese, saj temperament nekako prežema našo kulturo. Ljudje, ki me opazujejo pri delu, trdijo, da iz mene izžareva posebna energija, ki pripravi ljudi, da mi sledijo, da se predajo ritmom glasbe in temperamentnim gibom. Pomembno je, da svoje delo opravljaš s srcem, potem lahko resnično izžarevaš pozitivno energijo in zabavaš ljudi okoli sebe. V hotelih v Tuniziji damo veliko na zabavo, zato imam kar nekaj idej, kako bi
lahko obogatili naš animacijski program. Predvsem pogrešam nočne animacije, kjer bi turistom pričarali šov s plesom in morda prepleten s slovenskim izročilom, v smislu folklore in podobnega.
S kakšnim športom pa se ukvarjaš v prostem času?
Z Barbaro sva si kupila kolesa in kadar nisva zaposlena, ga rada s kolesi mahneva v naravo.
Kot turistični delavec imaš priložnost spoznati ljudi iz različnih predelov sveta. Med drugim pa tudi sam prihajaš iz sveta, ki je drugačen. Kako bi opisal Slovence? V čem se razlikujejo od Tunizijcev?
Slovenci so veliko bolj strpni do drugačni in tolerantnejši kot Tunizijci. Če v Sloveniji ogovorim mlado turistko, bo mojo pozornost sprejela z nasmehom. Če bi to poskušal v Tuniziji, bi me njen mož pošteno stresel. Pri nas ljudje lahko delajo po cele dneve in so še vedno zadovoljni, kljub temu da živijo v revščini ali da nimajo vsega, kar si želijo. V Sloveniji pa sem spoznal ljudi, ki jim nič ne manjka, pa vseeno niso zadovoljni in srečni. Razlika je tudi v temperamentu in ener-gičnosti.
Kakšen je odnos Slovencev do športa in gibanja?
Slovenci ste izrazito športen narod. Pri nas je v navadi, da se ženske po poroki in porodu precej zanemarijo, ne dajo več veliko na svoje telo. V Sloveniji je drugače. Ženske kljub obveznostim, ki jih imajo, ne zanemarijo svojega telesa in skrbijo zase. Če ni zdravega telesa, potem tudi duh ne more biti zdrav. To mi je pri Slovencih zelo všeč.
Vsak človek si v življenju postavi svoje cilje, ki jih želi doseči ali celo preseči. Kakšni so tvoji obeti za prihodnost?
V prihodnosti si želim hiško ob morju. Želim si odpreti okna svojega doma in občudovati morje. Poslovno si želim ostati v športu. Ne vem, kam me bo popeljala pot, a želim, da je ves čas povezana s športom. Z Barbaro se morda malce spogledujeva z idejo, da bi se kasneje vrnila v Tunizijo in nekaj časa živela tam. Moja družina živi ob morju in v tem kraju bi si lahko postavila svojo hiško. Bomo videli. Morda pa uresničiva najine sanje.
Aleksandra Jelušič
7. POLI MARATON - največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji
Foto: Aleksandra Jelušič
»Barbara je vsaka dva meseca priletela v Tunizijo, da sva lahko skupaj preživljala najine trenutke.«
Prvo septembrsko soboto se bodo Moškanjci pri Ptuju že sedmo leto zapored spremenili v slovensko kolesarsko središče. Tradicionalni 7. Poli maraton letos kolesarje vabi na mini ali maxi Poli traso, najmlajše pa na Poli Snack traso. Da bodo kilometri zares v užitek, bodo s svojimi kulinaričnimi dobrotami poskrbeli gostoljubni domačini, sprehod v preteklost si boste lahko privoščili s kolesarji starodobniki ali pa navijali za najboljšega policista-kolesarja. Pohitite s predprijavami, saj vas čakajo mnoge ugodnosti. Tradicionalni 7. Poli maraton je v šestih letih postal največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji, ki se ga je lani udeležilo skoraj 7.000 kolesarjev iz vse Slovenije. Iz Mo-
škanjcev pri Ptuju se bodo 5. septembra ob 11. uri kolesarji letos lahko odpravili raziskovat lepote Ptujskega po treh različnih progah. Mini Poli trasa, ki je dolga 30 kilometrov, je namenjena družinam z otroki in kolesarjem s slabšo kondicijsko pripravljenostjo. Maxi Poli trasa je z 62 kilometri namenjena kolesarjem z boljšo telesno pripravljenostjo in brez zdravstvenih omejitev. Letošnja novost je Poli Snack trasa, ki je namenjena najmlajšim kolesarjem in je dolga štiri kilometre. Anima-torji, ki bodo otroke vodili in spremljali na poti, bodo skozi ves dan skrbeli za njihovo aktivnost in jih nagrajevali s praktičnimi nagradami. Poli maraton velja za kilometre užitkov. Svojevrsten užitek je kolesarjenje skozi sedem
občin z izjemno, neokrnjeno naravo in prijaznimi domačini, ki vas bodo med kolesarjenjem presenetili z domačimi dobrotami. Dobrote vas bodo čakale tudi na cilju, kjer bomo prav vsakega udeleženca pogostili z izbrano hrano in pijačo. Vsak udeleženec bo dobil še majico, medaljo in prost vstop v Terme Ptuj, sodeloval pa bo tudi v žrebanju praktičnih nagrad.
Letošnji 7. Poli maraton bo gostil 3. državno prvenstvo policistov-kolesarjev, ob njih pa se bodo med moderna kolesa pomešali ponosni lastniki starodobnih koles in opreme. Bodite med kolesarji, ki bodo z nami letos doživeli kilometre užitkov. Za več informacij obiščite spletno stran www. polimaraton.si.
Bogdan Capuder, Di@log Co
Ptuj • Sofinanciranje turističnega projekta zakladnice tisočletij
Z dodatno promocijo do novih gostov
Ministrstvo za gospodarstvo je prejšnji teden objavilo rezultate javnega razpisa za dodatno promocijo turistične ponudbe Slovenije v letu 2009. Prvega aprila letos so se lahko namreč začele izvajati projekti dodatne promocije in te se že odražajo v pozitivnem obsegu turističnega prometa letošnjega poletja.
Na razpisu so lahko sodelovale organizacije, ki skrbijo za razvoj turizma na nekem turističnem območju, ter gospodarske družbe in podjetniki in posamezniki, ki opravljajo turistično dejavnost. Skupna vrednost razpisa je presegala dva milijona evrov. Nanj se je prijavilo kar 51 projektov, od tega jih je bilo pozitivno ocenjenih kar 42. Sredstva so dodelili 25 projektom, ki so bili v postopku ocenjevanja točkovno najviše ovrednoteni.
Delež sofinanciranja projektov, ki so uspeli na javnem razpisu za dodatno promocijo turistične ponudbe Slovenije v letu 2009, znaša do 60 odstotkov. Skupna vrednost upravičenih stroškov projektov, ki jim je bilo odobreno sofinanciranje, je nekaj več kot 3,5 milijona evrov.
Med projekti, ki so uspeli pridobiti sofinanciranje, je tudi projekt Ptuja in okolice pod naslovom Kultura, romantika, zdravje in počutje v zakladnici tisočletij, s katerim je na razpisu kandidiralo podjetje Javne službe Ptuj, podjetje za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d. o. o. Vrednost ptujskega projekta je 139 tisoč evrov, znesek sofinanciranja pa 83.400 evrov.
Peter Vesenjak kot eden izmed partnerjev v tem projektu ocenjuje, da bi razpis lahko bil objavljen že veliko prej, da bi učinke promocije lahko prijavitelji dosegli že v letošnji glavni sezoni oziroma v tem letu.
Na Ptuju so se ključni subjekti pričeli dobivati pred pol leta (Terme Ptuj, Park hotel, hotel Mitra, Ptujska klet, Ptujske vedute, Halo, d. o. o., klet Ormož, širše ormoško območje, TD Ptuj in nekateri drugi ponudniki, med njimi Perutnina Ptuj - Gostinstvo), da bi uskladili skupne aktivnosti pri razvoju in trženju turistične ponudbe svoje destinacije.
»Skupno smo ugotovili, da vsi ponudniki, ki nastopamo na Ptuju in v okolici, potrebujemo veliko boljše pozicionira-nje te destinacije na domačem in mednarodnem tržišču, da je potrebno povečati imidž Ptuja z okolico kot turistične desti-nacije, povečati prisotnost v medijih, na turističnem tržišču in pri ciljnih skupinah gostov ter skupaj usklajevati nekatere ključne elemente v turistični ponudbi,« je povedal Vesenjak.
»Priprava projekta skupne promocije celotne destinacije, s katerim bi želeli povečati po-zicioniranje Ptuja kot turistične destinacije, je tako naš prvi skupni projekt, ne pa tudi zadnji. Odločili smo se, da bomo v prvi fazi v okviru tega projekta izpostavili tri produkte: kulturno ponudbo, romantiko in zdravje ter dobro počutje. Terme Ptuj kot največji turistični ponudnik na tem območju narekujejo bistvene elemente, vendar so pozicija celotne de-stinacije in že omenjene ključne prednosti destinacije temeljni za njeno prepoznavnost in prepoznavnost vseh turističnih subjektov, ki delujemo na
: V-i«
- '"Jji 1 J i:
I Foto: Črtomir Goznik
Narodno-zabavni festival predstavlja lep zaključek ptujskega festivalskega dogajanja.
Ptuju in okolici.
Skupna akcija je sestavljena iz promocije Ptuja kot turistične destinacije s sloganom Kultura, romantika, zdravje in dobro počutje v zakladnici tisočletij, kar bo v kratkem videti tudi na jumbo plakatih po Sloveniji, v pripravi je krajši TV-oglas, prav tako pa tudi novi prodajni katalog Ptuja z izpostavljenimi ključnimi produkti, konkretnimi ponudniki in konkretno ponudbo vseh subjektov, ki smo združeni v projektu. To je ključnega pomena, ob tem, da vsak subjekt izvaja tudi neke svoje konkretne komercialno-
Ormož • Obiskovalci poiščejo TIC in informacije
Prlekija za vse generacije
Ormoški Turistično informativni center - TIC je umeščen za zidovi ormoškega gradu. Odprt je vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 16. ure, v soboto od 9. do 16. in v nedeljo od 10. do 14. ure.
Minuli teden je gostom informacije o Ormožu in okolici dajala Darja Žmavc, študentka turizma, ki je povedala, da je obiska-nost zelo dobra. Po podatkih, ki jih vodijo o obiskovalcih, je junija Tic poiskalo 191 obiskovalcev, od tega 30 % tujcev. V juliju je bilo 215 obiskovalcev in med njimi kar 60 % tujcev.
Večina tujih turistov prihaja v naše kraje iz Avstrije, Anglije in Francije, zelo malo gostov pa je iz Hrvaške in Italije. Gostje si največkrat ogledajo Jeruzalem, očara jih razgibanost pokrajine, odlična vina, kulinarika in mir, ki ga tukaj najdejo. Prlekija je očitno zanimiva za vse generacije, saj se v Ticu oglašajo tako
mladi, družine kot tudi upokojenci z vnuki.
V Ticu gostom ponujajo informacije o kraju, njegovih znamenitostih, gostinskih ponudnikih, prenočitvenih možnostih. Na voljo je tudi veliko tiskanega materiala v več jezikih o kraju, okolici in tudi o celotni Sloveniji. Na ličnih policah nekdanje grajske vinoteke so sedaj naprodaj izdelki ormoških obrtnikov, ki jih ponujajo obiskovalcem kot spominke. Na voljo so izdelki iz gline, lesa, prtički, ogrlice, najrazličnejši za kraj značilni izdelki. Kupiti je mogoče tudi čudovite razglednice Cirila Ambroža.
Iz Ormoža si tuji gostje največkrat odnesejo steklenico vina in kakšen mali spominek. Slovenci pa radi posegajo po bučnem olju, tisti iz bolj oddaljenih krajev Slovenije pa tudi po vinu. Viki Klemenčič Ivanuša
prodajne aktivnosti. Potrebujemo podporo za boljšo prepoznavnost Ptuja in destinacije kot celote. Če turisti ne bodo prepoznali Ptuja kot privlačne turistične destinacije, ki se razlikuje od drugih destinacij in ki ponuja neke motive za obisk Ptuja, potem tudi posamični ponudniki ne bodo mogli biti uspešni v svojih prodajnih aktivnostih, na področju cen in zasedenosti. Ob skupni akciji je izvajanje posamičnih komer-cialno-prodajnih aktivnosti le še valorizacija skupne akcije. Akcija se bo začela izvajati v drugi polovici avgusta,« je te dni povedal Vesenjak.
Vse več gostov išče kulturno dogajanje
Pri ocenjevanju letošnjih turističnih tokov ni vse tako enostavno, kot je videti na prvi pogled. Letos je prišlo do drastičnih sprememb turističnega prometa, tudi trendov - vsaj kratkoročnih - in tudi strukture gostov. V veliki meri se je zmanjšal obseg klasičnih tranzitnih gostov, ki je doslej v poletnih mesecih do prvih jesenskih dni polnil ptujske turistične zmogljivosti. Po nekaterih ocenah gre celo za 50-odstotni upad. Razlog za to je v največji meri recesija in zmanjšano število potovanj proti jugu - proti Hrvaški in drugim južnim destinacijam - z avtomobili mimo Ptuja. Poleg tega pa potniki, ki potujejo, ne prespijo na poti. Tretji razlog so neustrezno postavljene ce-stnoprometne označbe. Veliko število tranzitnih potnikov je po mnenju Petra Vesenjaka obšlo Ptuj tudi zaradi teh in tudi neobstoječih označb mesta in zaradi zmede, ki je pri tem nastala s preusmerjanjem prometa. Gre za problematiko, o kateri se na Ptuju pogovarjajo že dve leti, intenzivneje pa zadnje leto. Razen za usmeritev Ptuj - center se na tem ni še
nič na novo naredilo, pa še to je prišlo zaradi odprtja novega odseka avtoceste Slivnica-Dra-ženci. Ptuj tako še vedno nima napovednih turističnih tabel (rjave table) za Ptuj na avtocestah, kar imajo vsa druga turistična mesta, tudi tista, ki so turistično veliko manj razvita od najstarejšega slovenskega mesta, usmerjevalnih tabel pa tudi ni na državnih cestah, pred mestom in tudi v samem mestu. Pa ne samo turističnih, temveč tudi tistih, ki usmerjajo h ključnim turističnim objektom. Tudi to je razlog, da se je letos občutno zmanjšal tranzitni turistični promet v samem mestu in tudi v Termah.
»Na primeru hotela Mitra, ki v letošnji sezoni dela prvič po obnovi in s ponudbo na višji ravni, pa lahko rečem, da je prišlo do spremembe strukture gostov: namesto tranzitnih gostov imamo goste na krožnih potovanjih oziroma gostov, ki se med svojim dopustovanjem ustavijo v več krajih, na Ptuju pa kot neki kulturni destinaciji in destinaciji, kjer se je mogoče rekreirati v okolici mesta,« je povedal Vesenjak. Veliko je tudi gostov, ki prihajajo na nek romantični oddih ali pa oddih, ki je motiviran z obiskom kultur-no-zgodovinskih znamenitosti, kulinariko, vinom. Veliko gostov so v mesto pripeljali tudi festivalski dogodki v okviru prvega festivala Art Ptuj 2009, prav tako turnir v odbojki na mivki, kar je vse prispevalo k živahnemu dogajanju v mestu. Vse to dogajanje je v mesto ob Dravi pripeljalo več gostov iz zgornjega srednjega razreda, torej gostov, ki znajo ceniti kvalitetno ponudbo in zanjo tudi plačati, ki tudi trošijo več in si veliko več privoščijo kot klasični tranzitni gostje.
Hotel Mitra kljub recesiji beleži približno enako ali nekoliko višje številke pri gostih, veliko višje številke pa pri pri-
hodkih in potrošnji na gosta oziroma sobo. To pa je tisto, za kar bi si moralo prizadevati staro ptujsko mestno jedro. Letošnje leto je že pokazalo, da z dogodki, ki sodijo na Ptuj, v mestno jedro, kot so kulturni dogodki, festival umetnosti, športni in drugi dogodki, mesto gre v pravo smer. Poskušati bi moralo celo poletje živeti z umetnostjo, kulturnimi dogodki, festivalsko dogajanje bi kazalo razširiti po času in dogodkih. S tem bi Ptuj še bolj uveljavili kot kulturno prestolnico, prestolnico zgodovine, romantike, zdravja in dobrega počutja. Peter Vesenjak je prepričan, da je festival narodne zabavne glasbe, ki ga Radio Ptuj pričel organizirati pred 40 leti, lep zaključek poletnega ptujskega festivalskega dogajanja, moral pa bi biti bolj vpet v mestno dogajanje. Nekoč je bil bolj vpet v povezavi s ptujskimi gostinci, zakaj tega ne bi ponovno obudili? Festival vztraja pri visoki kakovostni ravni, kar zadeva samo glasbo, to je potrebno nadaljevati. Ptuj ne potrebuje veselic, temveč množico majhnih in srednje velikih dogodkov na visoki kakovostni ravni, vključno z domačo zabavno glasbo.
Gostje, ki v zadnjem času Ptuj izberejo kot svojo turistično destinacijo, najbolj pogrešajo višjo kvalitetno kulinarične ponudbe, pa tudi sicer v mestu primanjkuje dobrih gostiln in restavracij. Primanjkuje pa tudi trgovske dejavnosti v butičnem smislu, malih trgovinic s specializirano ponudbo, v katerih bi lahko kupovali in ki bi bile odprte vse dni v tednu. Vrzel obstaja tudi še v sami ponudbi storitev. V mestu bi moralo biti tudi še več vinske ponudbe, vinarjev. Po vsej verjetnosti, tako meni Vesenjak, pa bo potrebno razmisliti tudi še o dodatnih nastanitvenih zmogljivostih.
MG
Okoli sveta • Pise: Filip Kovačič (6.)
Kdo si upa prijeti kačo?
Foto: F. Kovačič

Prihod v nacionalni park Marojejy
Zjutraj smo navsezgodaj krenili proti vrhu. Cilj poti so bili lemur-ji. Vodnika, ki sta nas spremljala, sta ob hoji pozorno opazovala naravo in nas vsak trenutek opozorila na kakšno nenavadno žival. Kameleonov je bilo nešteto, gosenice so bile gromozanske, prav tako črvi in stonoge. Vse žuželke so bile večje od naših. Očitno jim je džungelsko okolje prijalo. Eden izmed fantov, Ravinak, je začel nenadoma oponašati nenavadne zvoke. Klical je lemurje. V krošnji smo opazili veliko družino belih lemurjev, imenovanih svilene si-fake. Eden je bil pogumen in se je spustil po drevesu skoraj na dosego rok. S hitrimi skoki je odhitel proti notranjosti gozda.
Vlaga je bila skoraj stoodstotna. Ko smo se počasi pomikali nazaj, nam je pot ponovno prečkala dvo-metrska boa. Earl je nenadoma skočil za njo in jo prijel za rep, še preden se je izgubila v grmičevju. Nato jo je z bliskovito kretnjo dvignil in si jo ovil okrog vratu.
Vince in jaz sva okamnela, pa tudi naša vodnika sta pozabila zapreti usta. Ko je boa postajala čedalje bolj nemirna, jo je Earl spustil nežno na tla in se odmaknil. Kača je najprej nepremično obstala, nato pa se hitro odplazila v varno zavetišče. Earl je poln adrenalina, v napeti preži stal in gledal za njo. Ko sva ga vprašala, kako mu je prišlo na misel, da jo prime in si jo da okoli glave in kolikokrat je to že počel, naju je presenetil še enkrat, tokrat z odgovorom. Dejal je, da še nikoli ni niti potipal kakšne kače in da se je v trenutku odločil, kaj bo storil. Očitno je, da je iz njega privrel indijanski duh. Prijatelj Earl je namreč zelo ponosen na svojo indijansko poreklo. Naslednje dni sta naša lokalna vodiča govorila le še o tem. Nikakor nista mogla razumeti, da si je nekdo, ki je prvič v živo videl kačo, upal narediti to. Boa, čeprav ni strupena, je vseeno nevarna. Če že ne stisne, se lahko zastrupiš, kajti njen ugriz lahko prenese kakšne
neprijetne bacile. Vendar Earla te ugotovitve niso zaustavile, da ne bi čez nekaj dni ujel še eno, še večjo in si jo skobacal preko rame. Vendar tokrat po želji snemalca in fotografa. Mene! Prvič sem bil preveč šokiran, da bi se spomnil
na beleženje nepozabnega trenutka. Za konec sva tudi midva z Vincem lahno prijela kačo za rep, okoli vratu pa je nisva silila. Upam le, da kača ni doživela prevelikega šoka v svojem mirnem in drugače nedotaknjenem kraljestvu.
Zadnjo noč je deževalo kot lahko le v tropih. Ko smo se počasi spuščali, nas je neprestano pral monsunski dež. Čisto premočeni smo z vsakim korakom intuitivno pospeševali. Nenadoma sta se začela vodiča glasno pomenkovati. Očitno ju je zaskrbel še prej miren potoček, ki je bil zdaj že divja deroča reka. Začela sta vpiti, naj pohitimo. Grozilo je, da zaradi naraslih rek ne bomo mogli več priti do našega izhodišča, ki je bilo čez reko, ta pa je bila pred nekaj dnevi suha struga. Prečkali smo jo s pomočjo domačinov in ob oprijemanju bambusovih palic, saj nam je voda segala že preko pasu.
Po štirih urah prijetnega zibanja s staro katrco - taksijem - smo prispeli v obmorsko mestece An-talaha. Po nekaj dnevih potepa po džungli in pranja dežja nas je presenetil neverjetno prijeten vonj, ki je obdajal celotno mesto. Vonj vanilje. Kot da bi se mesto uredilo za nas in se poškropilo s parfumom. Mesto Anatalaha je namreč zacvetelo prav zaradi trgovine z vaniljo.
Zakonski in družinski center Midva
Je to sploh normalno?
Petek: dan poteka običajno -služba, vrtec, domov. Mož pride domov seveda jezen, ker je moral spet podaljšati delavnik. Ker je vsak dan isto, pravi, da ga itak ignoriram, da ga ne upoštevam, da ga vsi ignoriramo, da boljše, da izgine ... Ker se nočem prepirati, dan mine skoraj sprejemljivo.
Sobota: nekako furava dan. Nekaj se pritožuje, da mora spet on kosilo kuhati (nisem zabušavala -opravljala sem ostalo delo z otroki in po stanovanju), v zraku je vzdušje, da se hočeva pomiriti ... Do večera, ko me zaradi pobeglega psa, ki ga vsi iščemo dve uri, nadere kot psa. Tega ne dovolim. Za mene ni razloga, da svojega partnerja nade-reš, sploh pa ne s tako jakostjo, kot ni razloga, da ga udariš (udaril me ni še nikoli!) - in to mu tudi povem. Pravi, da si bo že zapomnil in da bom že videla, kje imam glavo ... Ker ne morem biti tiho, mu odvrnem, da mi tudi groziti ni potrebno ... Jezna sem, do konca dneva sva tiho oz. se dogovoriva le nujne stvari, rečeva si le še lahko noč.
Nedelja: pozdrav dobro jutro. Jaz poskrbim za zajtrk, za otroke, perem perilo, skuham kosilo, pospravim po kosilu, preoblečem postelje. On se odpelje z motorjem, preostali čas preživi za računalnikom (tudi nekaj za službo) in pred TV. Že po kosilu predlagam, da gremo popoldan na sladoled. V od-
govor dobim, da ga on ne bo. Čez kaki dve uri ponovno predlagam, da gremo z otroki na sladoled. »Če hočete, pojdite brez mene, jaz vas itak samo nadiram.« Povem, da bi res rada videla, da gremo vsi, kot družina, in da mu nisem še nikoli očitala, da nas nadira, če kam gremo. Čez čas se z otroki res dogovorimo, da gremo, in še nekajkrat ga vprašam, ali gre, vendar ker smo bili mi že vsi oblečeni za odhod, je bilo vprašanje res bolj vljudnostno ... On pa odgovori: »Zdaj ne grem.« Vprašam, da kdaj bi pa on šel (otroci so se namreč že obuvali). »Ne vem, mogoče čez pol ure ... « Ker res nisem imela volje ga čakati in ker se njegove pol ure praviloma obrne tudi na celo uro, smo šli brez njega. Meni je bilo hudo, ker so bile okoli same družine in pari, jaz pa sama z otroki. Pa sem se potrudila zaradi otrok, da nisem bila slabe volje. (Ni bilo prvič, da se mu ni dalo iti zraven).
Ko se vrnemo čez kako urico domov, je sledil prepir pred otroki. Njegovo stališče je bilo, da smo šli po svoje brez njega in da sedaj pa on nekam gre. Moje stališče pa, da sem ga dve uri spraševala, ali gre zraven, pa je vztrajal, da ne gre oz. da bo mogoče šel ... Poleg tega sem hotela iti še na eno hitro hojo, vendar mi po njegovem mnenju ni pripadala - češ saj sem šla z vsemi otroki ( 3, 5, 8 let).
Zvečer je užaljeno bral knjigo. Pred spanjem le pozdrav lahko noč.
Ponedeljek: še sva jezna drug na drugega.
Prepir ni prvi in ne edini. Rekla bi, da v povprečju najino življenje zadnja leta poteka tako, da sva pol leta na bojni nogi, pol leta pa sva zgleden par. In kadar sva na bojni nogi, je hudo. Boli, meni ohromi celo telo, izdajajo me živci, dobim izpuščaje, raztresena sem ... Predlagala sem že terapevta, vendar zanj ta opcija ne obstaja.
Lepo pozdravljeni!
V svojem pismu opisujete povprečen zakon z majhnimi otroki. Večina odnosov pristane na tej točki in se vrtijo v krogu. Čutenja, ki se nenehno prebujajo med vama, so del neke stare zgodbe, ki sta jo doživljala kot otroka in se v vajinem odnosu ponovno prebujajo. Zelo močno je čutiti strah pred za-vrženostjo, hkrati pa drug drugega nenehno zapuščata in mečeta ven. Veliko bolečine se prebuja med vama, pa je drug drugemu ne znata in ne zmoreta ovrednotiti. Tudi sama bi vama svetovala pogovor s terapevtom. Laže bosta razumela, kaj se vama dogaja in zakaj ne najdeta stika drug z drugim. Ob možu se počutite sami, neslišani in zavrnjeni, prav tako pa se počuti tudi on, vendar nima besed, da bi izrazil svojo stisko. Nenehen ples bolečih čutenj, ki se nikoli ne konča. Pa vendar je v tem plesu toliko ranljivosti in hrepenenja drug po drugem, toliko solz in želje po biti objet, sprejet in ljubljen.
Iz vedenja vašega moža se da
čutiti otroško prizadetost in željo po objemu. Vaš mož težko odraste in prevzame odgovornost zase, za svoje vedenje, svoja občutja. Nenehno se vrtita v krogu nekega že znanega starega sveta, ki vama je domač in vama predstavlja varnost.
Ko se bosta odločila, da želita spremembo, da želita svoj zakon ustvariti po svoje, drugače od tega, kar vama je domače, ko bosta iskala varnost v bližini, intimi, nežnosti, razumevanju in sočutju, bo dan potekal drugače. Vendar se je za ta drugače potrebno odločiti in se začutiti v vseh tistih čutenjih, ki so ranljiva in ki se jih bojita. Kajti biti odprt za drugega, mu dati sebe, predstavlja grožnjo prizadetosti in zavrnitve. Ko bosta pripravljena tvegati pot v globlji odnos, bosta našla pot iz stiske, ki se med vama prebuja.
Vse dobro vam želim v prihodnje, pa srečno.
Sabina Stanovnik
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: OSO SSS GOS
Na valovih časa
18.	avgust
1750 se je rodil italijanski operni skladatelj Antonio Salieri. 1818 se je rodil v Ljubljani slovenski pesnik, kritik in prevajalec, tajnik Slovenskega društva Franc Malavašič.
1830 se je rodil zadnji Habsburžan, cesar velike Avstro-Ogrske, Franc Jožef I. 1905 se je rodil v Žagi pri Bovcu slovenski mladinski pisatelj Oskar Hudales. 1907 so ustanovili v Trstu po vzoru čeških socialistov Narodno delavsko organizacijo.
1914	je ameriški predsednik Wilson razglasil nevtralnost ZDA v prvi svetovni vojni.
1941 so na radiu so prvič predvajali nemško popevko Lili Marleen, ki je postala v drugi svetovni vojni priljubljena med nemškimi in zavezniškimi vojaki. 1960 je prišla na ameriški trg prva kontracepcijska tabletka.
19.	avgust
14 je umrl Gaj Julij Cezar Oktavijan, imenovan Augustus.
1646	se je rodil britanski astronom John Flamsteed.
1691 je prišlo pri Slankamenu v Sremu do velikega spopada med turško in avstrijsko vojsko, v katerem so bili Turki strahovito poraženi. 1848 je newyorški časopis Herald objavil poročilo o velikih najdbah zlata v Kaliforniji.
1883	se je rodila francoska modna ustvarjalka Coco Chanel. 1895 so odprli Vodnikovo kočo na Velem Polju pod Triglavom.
1913 se je rodil v Črnomlju slovenski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Vinko Beličič.
1915	se je rodil v Čatežu ob Savi slovenski slikar in grafik Vladimir Lamut. 1918 je Alfred Lavrič je z borci za severno mejo, oziroma Maistrovimi borci, zasedel Borovlje.
20.	avgust
1779	se je rodil švedski kemik, eden od ustanoviteljev znanstvene kemije, Joens Jakob Berzelius.
1816 so izbrali Čeha Franca Sokola za prvega učitelja na Javni glasbeni šoli v Ljubljani.
1847	se je rodil poljski pisatelj Boleslaw Prus, s pravim imenom Aleksander Glo-wacki.
1866 so v Baltimoru (ZDA) ustanovili delavski sindikat National Labour Union. 1901 se je rodil italijanski pesnik Salvatore Quasimodo. 1910 so odprli enega najlepših hotelov ob jadranski obali Zdraviliški hotel Palace v Portorožu.
* Leta 1936 se je začela v Kranju in Škofji Loki največja stavka okoli 8500 tekstilnih delavcev, ki je trajala do 23. septembra.
1988	sta se po osmih letih vojne in okoli 500.000 mrtvih, od tega kakih 300.000 na iraški strani, Irak in Iran sporazumeta za premirje v zalivski vojni.
21.	avgust
1192 se je na Japonskem začelo obdobje šogunov, dejanskih vladarjev, ki je trajalo do leta 1868.
1660 se je rodil francoski inženir in znanstvenik Hubert Gautler, avtor prve strokovne knjige o gradnji mostov.
1726 so bile s imenovane za glavne komercialne ceste na Slovenskem cesti Be-ljak-Korensko sedlo-Ljubljana in Ljubelj-Ljubljana-Postojna, od tu naprej paše kraka do Trsta oziroma Reke, ter cesta Gradec-Maribor-Celje-Ljubljana.
1780	se je rodil v premožni kmečki družini v Repnjah slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar.
1846 so v Rogaški Slatini slavnostno odprli dvorano v drugem zdraviliškem domu.
1901 so v Detroitu (Michigan) ustanovili avtomobilsko družbo Cadillac. 1904 se je rodil ameriški jazzovski pianist in skladatelj William Count Basie. 1946 se je začel v Ljubljani v odsotnosti proces na vojaškem sodišču proti predvojnemu in medvojnemu ljubljanskemu škofu dr.Gregoriju Rožmanu. 1968 se je začel v Trebnjem prvi tabor slovenskih naivnih slikarjev in kiparjev, ki so se pozneje imenovali likovni samorastniki.
1992 je Zvezna republika Jugoslavija (vlada ameriškega poslovneža srbskega porekla Milana Panica) priznala Slovenijo.
22.	avgust
1647	se je rodil francoski fizik Denis Papin.
1848	so na rifniškem gradu, v bližini Šentjurja vzhodno od Celja, prvič razvili slovensko narodno zastavo na štajerskem podeželju.
1862 se je rodil francoski skladatelj Claude Debussy.
1864 je bila na diplomatski konferenci v Ženevi sprejeta 1. ženevska konvencija o
zaščiti bolnih in ranjenih vojakov na glede na narodnost.
1884	se je rodil ameriški filmski producent in distributer poljskega rodu Samuel Goldwyn.
1910 se je ljubljanski župan Ivan Hribar s posebnim razglasom obrnil na svoje someščane in jim pojasnil, da Njegovo veličanstvo ni blagovolilo potrditi njegove šeste soglasne izvolitve za župana ljubljanskega. 1941 se je začelo 900 dni dolgo nemško obleganje Leningrada (St.Peterburga). 1944 se je začela splošna oborožena vstaja na Slovaškem.
23.	avgust
476 je bilo konec antike.
1572 je v noči s 23. na 24.avgust francoska kraljica Katarina Medici odredila v Parizu množični pokol hugenotov. Zgodila se je Šentjernejska noč. 1758 se je rodil v Škofji Loki slovenski zdravnik Blaž Hafner. 1913 je bil odprt v Mariboru novi most čez Dravo. 1939 sta zunanja ministra Nemčije in Sovjetske zveze podpisala protokola o prijateljstvu, nenapadanju in delitvi interesnih sfer.
1944	je v Romuniji padla vlada generala Antonescuja.
1945	je začasna jugoslovanska narodna skupščina sprejela zakon o agrarni reformi.
1991 so ustanovili specialno enoto slovenskega Republiškega sekretariata za notranje zadeve.
24.	avgust
79 je začel bruhati Vezuv.
1814 so med ameriško-britansko vojno Britanci vdrli v Washington in požgali Belo hišo.
1898 se je rodil v Trstu slovenski slikar Avgust Černigoj.
1900 je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Ljubljanske kreditne banke.
1929 je prišlo do hudih spopadov med Judi in Arabci v Jeruzalemu.
1936 sta na pobudo francoske vlade Francija in Velika Britanija sprejeli sklep o
prepovedi prodaje orožja španski republiki.
1941 so Nemci ustrelili v Mariboru 13 talcev, med njimi znane komuniste Slavka Šlandra, Slavo Klavora in Franja Vrunča.
1968 je Francija opravila prvi poskus z vodikovo bombo in tako postala peta velesila s tem nevarnim orožjem.
1970 je iz britanske jedrske centrale Winscale ušlo radiaktivno sevanje.
1989	je prisegel kot novi ministrski predsednik Poljske član Solidarnosti Tadeusz Mazowiecki, tesen sodelavec voditelja Solidarnosti Lecha Walese.
AvtoD£OM
Prenovljeni clio bližje večjemu meganu
Čeprav Renaultove prenove običajno niso prav obširne, je clio videti sodobno in bližje večjemu meganu. Prodaja se v več kot sto državah po vsem svetu, njegov tržni uspeh pa dopolnjujeta dva naslova evropskega avta leta. Ob karoserijskih popravkih so Francozi pripravili še novo motorno različico in cestni dirkalnik clio RS.
Clia so predstavili pred devetnajstimi leti, ko je zamenjal za tiste čase zelo uspešen model R5 oziroma petko. Avto so kupci dobro sprejeli, saj so do leta 1998 prodali štiri milijone cliov prve generacije, tej je sledila druga, še uspešnejša generacija (4,5 milijona prodanih vozil). Pred štirimi leti so predstavili največjega clia, ki je prvič presegel dolžino štirih metrov in se s tem »preselil« v dražji razred vozil. Clio še zmeraj velja za enega najpomembnejših Renaultovih avtomobilov, zato je bila pred inženirji, zadolženimi za prenovo, težka naloga.
Pomlajenega clia brez posebnih težav od daleč zamenjamo z meganom. Z oblikovnega vidika je spremenjen sprednji del, ki povzema hišne linije, nekaj manjših sprememb je tudi na zadku vozila, kjer opazimo nove luči, rahlo spremenjen odbijač, meglenke in luč za vzvratno vožnjo pa so nameščene nižje in bolj ob zunanji rob avtomobila. Omenjene spremembe se nanašajo na tri- in petvratno kombilimuzi-no in na kombi, vsi pa so ohranili varnostne elemente, možnosti dodatne opreme ter celotno paleto motorjev in menjalnikov.
V notranjosti je sprememb manj, a je
zato seznam doplačilne opreme postal daljši. Clio se kot prvi v nižjem razredu ponaša s »pametno« kartico, ki nadomešča običajni ključ za zagon in zaklepanje vozila. Odvisno od izbranega paketa opreme lahko kupec naroči tempomat z omejeval-nikom hitrosti, dodatne luči za osvetljevanje zavoja, sistem pomoči pri parkiranju in kombinirano tipalo za dež in svetlobo, ki samodejno vklopi luči oziroma uravnava delovanje brisalnikov. Vse to so v avtomobilskem svetu dobro poznani dodatki. Bolj razveseljuje ponudba cenovno ugodne navigacijske naprave, ki sledi željam vprašanih kupcev clia. Ti so v 70 odstotkih odgovorili, da si želijo takšno napravo, a ker je bilo treba za tovarniško vgrajene sisteme odšteti vsaj tisoč evrov, je niso kupili. Za navigacijo, ki med drugim združuje barvni zaslon velikosti 15 centimetrov in na katerem se podatki prikazujejo v dve- in triraz-sežnostni sliki, Francozi zahtevajo povsem sprejemljivih 450 evrov. Sistem prilagaja delovanje trenutnim razmeram v prometu, izpisuje omejitve hitrosti, v primeru prekoračitve utripa in opozarja na stacionarne radarje hitrosti. Navigacijski sistem so pri Renaultu razvili skupaj s podjetjem TomTom, posebnost tega sistema pa je ob razumni ceni še način programske oziroma kartografske nadgradnje. Navigacija
ponuja možnost shranjevanja digitalnih zemljevidov na spominsko kartico, na katero nove in posodobljene zemljevide prenašamo sami z domačega računalnika oziroma spletne strani. V primerjavi z dražjimi in zastarelimi DVD mediji drugih ponudnikov tovarniških navigacij je to velik korak naprej. Verjetno ni treba izpostavljati, da tovarniško vgrajene navigacijske naprave nudijo boljšo zaščito proti kraji, združljivost z radijskim sprejemnikom, zaradi dodanega daljinskega upravljalnika tudi možnost upravljanja z zadnje klopi, robustnost ter vključenost v splošno garancijo avtomobila. Tovarna je razvila še sistem prostoročnega telefoniranja bluetooth, dodali pa so funkcijo plug&music, ki omogoča priklop predvajalnikov iPod ali tistih z USB priključkom.
Zadnja sedežna klop je tretjinsko zložljiva, tako da je prtljažnik mogoče povečati na 1038 litrov, a zaradi globokega dna ob tem nastane precej visok rob, kar je lahko včasih tudi moteče.
Pomembno širitev pogonskih strojev predstavlja 1,6-litrski bencinski motor, ki razvija 128 KM, v motorni paleti pa zapolnjuje vrzel med 1,2-litrskim TCE motorjem s 100 KM in športnim 2,0-litrskim štirivaljnikom izvedbe RS. Motor resda ni čisto nov, a so ga za športno izvedbo GT še nekoliko dodelali. Na račun izpušnega kolektorja 4 v 1 je pridobil 18 KM, preostale »konjiče« pa še z izboljšanim sesalnim kolektorjem, z boljšim pretokom svežega zraka mimo ventilov, z dlje odprtimi ventili z večjim hodom ter z drugačno obliko zgorevalnega prostora. Različico GT, ki je na voljo le v kovinsko modri barvi, označujejo športni karoserijski dodatki, dvojni izpuh, športni sedeži in volan v notranjosti, a tudi nekaj trše podvozje in bolj neposreden volanski mehanizem. Ostali motorji so že poznani: dizli so trije (z 1,5-litrsko prostornino in močmi 68, 86 in 107 KM), ostali bencinski agregati so ravno tako trije (z 1,2 litra prostornine in močmi 75, 80 in 100 KM).
Renault clia so sestavljali tudi v Novem mestu (prejšnjo generacijo storia še izdelujejo), zato ostaja po svoje bolj slovenski kot drugi avtomobili in še naprej eden bolje prodajanih avtomobilov v svojem razredu.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Timijan (Thymus vulgaris)
Ljudska imena: materina dušica
Opis: Poznamo dve vrsti timijana, in sicer Thymus vulgaris (vrtna materina dušica) in Thymus serpil-lum (poljska materina dušica). V farmaciji se uporablja vrtna materina dušica, ki je gojena.
Je trajen grmiček, ki zraste do 50 cm visoko. Ima
več pokončnih štirirobih poganjkov, ki so nekoliko dlakavi. Majhni, ozki, dlakavi listi so sivo zeleni in ob robovih zavihani. V za-listju so nakopičeni majhni pecljati rožnati cvetovi. Timijan cveti od junija do septembra. Zdravilni del rastline je zel (thymi her-ba).
Zdravilne snovi in
Foto: Črtomir Goznik
Jerneja Gril, mag. farm.
učinkovine: Vsebuje eterično olje s približno 50 % timóla, saponine, fla-vonoide, glikozide, smolo in čreslovine. Timijanovo eterično olje po sesta vi zelo niha, odvisno od klime in rastišča.
Delovanje: Učinkuje eterično olje. Timijan uteko-činja sluz (sekretolitik) in pomaga pri izkašljevanju (sekretomotorik). Razširja tudi bronhije (bronhospaz-molitik). Uporabljamo ga pri kašlju, bronhitisu in pri
oslovskem kašlju, torej takrat, ko je potrebno olajšati izkašljevanje. Pospešuje tudi prebavo in odpravlja napenjanje ter krče, zato se uporablja kot začimba.
Zdravilni pripravki:
Zdravilne oblike, ki jih lahko uporabljamo, so čaji (samo zel timijana ali v mešanicah), sirupi ali pa kopeli. Čaji so zelo aroma-tični in intenzivnega okusa. Zato se droga velikokrat uporablja v čajnih mešanicah z jegličem, trpotcem, plodovi komarčka, z listi melise ali poprovo meto.
Sklepne misli: Timijan se veliko uporablja tudi v kulinariki. Raziskave v glavnem potrjujejo upravičenost zeliščne rabe po ljudskem izročilu. Za večino ljudi je uporabno zdravilo, če se uporablja v predpisanih odmerkih. Priporočamo rabo v obliki čaja, sirupa ali kopeli. Previdno naj pripravke timija-na uporabljajo nosečnice in doječe matere.
Jerneja Gril, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Poletja še ni konec
Čeprav poletne dneve občasno prekine dež, pa poletja vsaj za enkrat še ni konec. Res pa je, da padavine, predvsem pa jutranje megle že pomenijo ponovne težave, bolezni in tudi škodljivce. Predvsem morate vsi, ki imate občutljive vrtnice, poskrbeti, da jih ne bo ponovno napadla črnoba vrtnic, obenem pa je tudi nevarnost za pepelaste plesni. Domači pripravki iz žajblja, rmanovih cvetov, njivske presli-ce, ki je je sedaj na strniščih ponekod dovolj, in listov bezga so tisti, ki jih moramo uporabljati zelo pogosto, najmanj enkrat na teden. Pripravkom dodamo kapljico detergenta za posodo, da se bodo bolje oprijeli listov. V trgovinah pa lahko kupimo že pripravljene pripravke izvlečka preslice ali sojinega lecitina, ki jih moramo, žal, ravno tako zelo pogosto uporabljati, saj vsi delujejo le kontaktno. To pomeni, da na listu naredijo prevleko, ki preprečuje, da bi se glivice razrasle v list in se pričele razmnoževati.
Čajevkam redno odstranjujemo odcvetele cvetove, preden venčni listi padejo na tla. Tako bomo preprečili razvoj monilije, še ene bolezni, ki prizadene predvsem cvetove v vlažnem in toplem vremenu. Obenem preverjamo nove poganjke, ali se niso na njih naselile uši. Te lahko namreč odstranimo kar z roko. Lahko pa to naredimo z močnejšim curkom vode, ki ga usmerimo točno na kolonijo uši. Vendar moramo to narediti tako, da z nepovabljenimi gosti naseljen poganjek od zadaj držimo z dlanjo, da se curek vode od dlani še enkrat odbije na poganjke. Res je delo zamudno, a pri tem obvarujemo naravo pred insekticidi. Še enkrat opozarjam: uporaba insekticidov, tudi tistih ekoloških, je lahko za čebele, ki so prisotne na cvetočih rastlinah v trenutku, ko nanašamo sredstvo nanje, smrtno nevarna. Zato vsak in-sekticid brez izjeme uporabljamo pozno zvečer, ko so čebele, pa tudi druge koristne žuželke, že na varnem.
Izjema je sicer rastlinjakov ščitkar ali bela muha, kot ga nekateri radi imenujejo, ki ga najučinkoviteje zatremo zelo zgodaj zjutraj, ne glede na vlago na listih. Sredstvom dodamo močilo ali pa kapljico detergenta, da bodo učinkovitejša. Kljub temu pa se pred uporabo pripravkov resnično prepričamo, da na rastlinah niso prisotne čebele ali tudi drugi koristni oplojevalci.
Foto: Miša Pušenjak
Balkonske rastline
Zdaj delamo potaknjence za naslednje leto. Prepričana sem, da si bodo mnoge pridne gospodinje želele vzgojite sadike novih rastlin tudi same. Prav vse si lahko vzgojimo iz potaknjencev, težava bo le rastline obdržati čez zimo. Zato je bolje, da večino nežnih in občutljivejših rastlin kupimo naslednje leto spet pri vrtnarjih.
Okrasnih trav ne razmnožujemo vegetativno, ampak jih sejemo. Poskusite, setev mora biti opravljena najkasneje v marcu. Sedaj pa si naberite nekaj lepih klasov, puhkov ali karkoli že krasi te moderne lepotice sedaj, in jih shranite na suhem in hladnem.
Opozorila bi še na potaknjence begonij »zmajeva krila«. Potaknjnce si lahko brez težav vzgojimo sami, le da se del rastlin ne razveja v naslednjem letu, zato jih je potrebno narediti nekaj več, kakor jih v resnici potrebujemo.
Zdaj je tudi čas za nabiranje idej za naslednje leto. Veliko smo v avtu, veliko potujemo, zato imejte na teh vožnjah odprte oči in si oglejte zanimivo zasajene balkone. Tako boste dobili ideje za naslednje leto. Pri tem ne opazujte samo rastlin, ampak tudi na kakšni legi uspevajo: so na soncu, v senci, polsenci, skratka, kje rastejo, da so tako lepe. Za uspeh moramo lepoticam seveda nuditi ustrezne razmere, predvsem sonce ljubiteljicam sonca in dovolj sence tistim, ki jim sonce ni potrebno cel dan. kakšno idejo pa lahko dobite tudi v dveh slovenskih parkih: Mozirju in Volčjem Potoku. Zato izkoristite zadnje počitniške tedne tudi za kakšen izlet in sprehod, obenem pa si tam zapomnite rastline, ki so vam bile všeč.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Slavna irska rock zasedba U2 je dva dni zapored navduševala prepoln stadion Maksimir v Zagrebu. Na obeh koncertih se je zbralo več kot 120.000 navdušenih obiskovalcev z različnih koncev sveta, med njimi seveda tudi veliko oboževalcev te skupine iz Slovenije. Ikone rocka so pripravile nepozaben vizualno-glasbeni dogodek, ki so ga že označili kot spektakel desetletja. Mnogi pa pravijo da je bil drugi koncert še boljši od prvega. Boljši zaradi samega izbora pesmi in odlično razpoloženega občinstva.
Ob promociji svojega zadnjega album No Line on the Horizon so člani skupine
Bono Vox, The Edge, Adam Clayton in Larry Mullen jr. zbrane navdušili tudi s svojimi največjimi uspešnicami iz že 33 let dolge glasbene kariere. Bona in druščino je ob spektakularnem odru, ki je širok 70 in visok 55 metrov, varovalo več kot tisoč varnostnikov. Pevec Bono je občinstvo pozdravil z zahvalo, ker so jih povabili v „prelepo" državo s tisočerimi otoki. Pozabil ni niti na tiste, ki so prišli na koncert iz držav nekdanje skupne države. Spomnil se je na rane, ki jih je vsem prinesla vojna. Posebno spoštovanje do zbranih je pokazal tudi s citiranjem pesmi Ivana Gunduliča v angleškem je-
Foto: internet
Lady GaGa
señsoT
Za Ghost Sen5oi, pošljite
TD DUH na 3030
Ali v tvoji hiši straši?
Spremeni svoj mobilnik v detektor za duhove! Prestraši svoje prijatelje^ ki ne bodo mogli verjeti svojim očem! Pienesi to neverjetno aplikacijo na svoj mobilnik in začni iskati duhove še danes!
TD DUH na 3030
" 7o lr>a Ana T n/icliito T
Za Ice Age 3, pošljite TD ICE na 3333
ICE ÄGE
IAWN&DMOÍ
Naši priljubljeni junaki iz ledene dobe se vračajo v novi dogodivščini Ice Age 3. Pridruži se jim v tej novi fantastični avanturi!
Pošlji TD ICE na 3333
Pögoji uporabe Balunga: Uporabniki predplacnske telefonije - preverte stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap poveíavirí&PRSUMTS prenos podatkov. Poslarv je zaračunan po ceniku operaterja | Mobie^Simcbil, Debite)], etna povratnega sms-a je 1,88 BJR. I up«abo storitve se strinjale s splošnimi pogoji na ww.smsc%net/balunga. Bakings je naročniška storitev in Lpcratoken prna^a 5 sporoä na mfSK i wap pcrveiavo do aateflge, 12 katere si tshko nstoiijo 3 vsefcnne brez doplačila Cena sporočila |e 1,88 EUR. V vse cene je vštet ODV. Od pogodbeni je shraffijero na sedež« podjetja, |e možno odstopit? fcadarftcft Odjava td stop na 3030, ReWamaoje-- 0^-46-14-505, reUamadj^msdt^t. Ponudnik: Ih 22,2310 SJw. Bistrica Ghosi Sensor je zabavna ap&fcacijs, ki ne zagotavlja ročnih rezultatov
To je to
Foto: internet
Beyoncé
ziku: „O lepa, o draga, o sladka svoboda."
V dneh, ko so torej v nam ljubi sosednji državi kraljevali irski rokerji, smo se v Sloveniji znova, kot že tolikokrat doslej, lahko obrisali pod nosom. Tokrat je koncert odpovedala kraljica popa Madonna. Še "dobro", da v deželo na sončni strani Alp redno prihajajo glasbeniki, kot sta Jasmin Stavros ali Borno.
Beyonce in Lady GaGa
sta prejele največ nominacij za letošnje MTV glasbene nagrade (MTV Video Music Awards). Obe ameriški pevki sta nominirani v kar devetih kategorijah in se bosta tudi skupaj borili za prestižno nagrado najboljši videospot leta. Beyonce je prejela nominacijo za svoj spot Single Ladies, Lady GaGa pa za spot za skladbo Poker Face. V tej kategoriji so nominirani še: Eminem s videospotom We Made You, Kanye West s spotom Love Lockdown in lanska zmagovalka Britney Spears s spotom Womanizer. Beyonce in Lady GaGa se skupaj potegujeta tudi v kategoriji za najboljši ženski videospot in najboljši pop videospot. Obema pa je največja konkurentka na letošnji podelitvi prav Britney Spears, ki je letos prejela sedem nominacij. Med letošnjimi nominiranci najdemo še: Katy Perry, Kelly Clarkson, Taylor Swift, Pink, Jay-Z, T.I., Ne-Yo, Kings of Leon, Asher Roth in mnoge druge. MTV bo letošnje na-garade podelil na veliki svečanosti v New Yorku, ki bo 13. septembra. Voditelj na slavnostni prireditvi bo ponovno britanski komik Russell Brand. Svoj nastop na svečanosti so že potrdili Green Day, Taylor Swift, Pink in Muse. Za konec še nekaj letošnjih najpomembnejših
nominacij: Naj video
Beyoncé - Single Ladies (Put a Ring On It)
Britney Spears - Womanizer Eminem - We Made You Kanye West - Love Lockdown Lady Gaga - Poker Face Naj video med ženskimi izvajalkami
Beyoncé - Single Ladies (Put a Ring On It)
Katy Perry - Hot N Cold Kelly Clarkson - My Life Would Suck Without You Lady Gaga - Poker Face Pink - So What
Taylor Swift - You Belong With Me'
Naj video med moškimi izvajalci
Eminem - We Made You Jay-Z - D.O.A. (Death of AutoTune)
Kanye West - Love Lockdown Ne-Yo - Miss Independent T.I. feat. Rihanna - Live Your Life
Naj video med mladimi izvajalci
3OH!3 - Don't Trust Me Asher Roth - I Love College Drake - Best I Ever Had Kid Cudi - Day N' Nite Lady Gaga - Poker Face Naj hip-hop video Asher Roth - I Love College Eminem - We Made You Flo Rida - Right Round Jay-Z - D.O.A. (Death of AutoTune)
Kanye West - Love Lockdown Naj pop video
Beyoncé - Single Ladies (Put a Ring On It)
Britney Spears - Womanizer Cobra Starship feat. Leighton Meester -Good Girls Go Bad Lady Gaga - Poker Face Wisin y Yandel - Abusadora Naj rock video Coldplay - Viva La Vida Fall Out Boy -1 Don't Care Green Day - 21 Guns Kings of Leon - Use Somebody Paramore - Decode
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
2.	BEST I EVER HAD - DRAKE
3.	YOU BELONG TO ME - TAYLOR SWIFT
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	NEVER LEAVE YOU - TINCHY STRYDER FT AMELLE
2.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
3.	SUPERNOVA - MR HUDSON FT KANYE WEST
NEMČIJA
1.	JUNGLE DRUM - EMILIANA TORRINI
2.	STADT - CASSANDRA STEEN feat. ADEL TAWIL
3.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
Lačen svet
Svet se je spet znašel v prehranski krizi, nazadnje se je pojavila pred štiridesetimi leti. Takrat so to rešili z umetnim namakanjem, hibridnimi semeni, pesticidi in enormnimi količinami umetnih gnojil. Uspeh je bil tolikšen, da si je obdobje prislužilo naziv Zelena revolucija. Indija, na primer, je vse do danes s tem sistemom, ko je država subvencionirala umetna gnojila, obvladovala lakoto. Indijo sem izbral kot primer ravno s tem namenom, ker se je tam Zelena revolucija najbolj razcvetela. Zajela je sicer tudi skoraj vse druge države v razvoju, le v Afriki ni nikdar uspela oziroma se je ustavila na severu.
Pa to ni toliko pomembno. Pomembne so posledice, ki jih občutimo danes. In ob tem se zamislim. Je Zelena revolucija res tako krasna, kot smo si mislili? Svet je resda nahranjen, ampak vsako dejanje ima posledice. Tu so posledice, na primer, težave z zdravjem. V vseh deželah, kjer je Zelena revolucija uspela, sta sedaj zemlja in voda onesnaženi, število rakavih obolenj je močno povečano, otroci imajo prirojene napake, mleko mater je zastrupljeno in tako naprej. Se je res splačalo?
In zdaj, ko je svet spet lačen in se število prebivalcev nenehno povečuje, znanstveniki ponovno iščejo rešitve. Tokrat so se domislili, da bi rastline gensko spremenili, da bi bile odpornejše na škodljivce, vreme in sušo. Meni se ta ideja zdi popolnoma neumna. Še zmerom, ko je človek posegal v naravo, za katolike v Božje delo, se mu je to maščevalo. Morda ne takoj, ampak kar gre okoli, pride okoli.
Osebno si o lakoti mislim dve stvari. Prva je ta, da je sicer na svetu dovolj hrane za vse, le razdeljena ni pravilno, druga pa je bolj kruta, a resnična. Gre pa takole ... Skozi vso zgodovino se je izkazalo - in tega si nisem izmislil jaz, pač pa so to trdili že znanstveniki pred tristo leti - da je populacija premo sorazmerna s količino hrane. To pomeni, da več kot je hrane, številčnejša je populacija, in obratno. Tudi pri živalih je tako: več kot je hrane, več mladičev imajo in večja je čreda. Iz vsega tega potem sklepam, da je neumno, da razmišljajo, kako bi povečali pridelek, po mojem bi morali razmišljati, kako ga ustaviti oziroma stabilizirati število populacije. To pa zato, ker več kot bo na svetu hrane, več bo lačnih ust. Sicer je to kruto, a to je naravni izbor - preživi najmočnejši.
Ob tem pa se spomnim še na eno stvar, in sicer so to Uni-cefove reklame, ki govorijo, koliko otrok vsak dan umre. Dobro, ni ravno krasna novica, ampak nihče ne pove, koliko se jih vsak dan tudi rodi. Če so res tako ubogi in lačni, pa ne da bi imel karkoli proti njim, potem ne vem, od česa še zmerom živijo. Oni niso ubogi, uboge smo jih naredili mi, ubogi so po naših merilih! No, v reklamah potem prikazujejo, da če bom prispeval toliko in toliko denarja, bo eden otrok toliko in toliko časa nahranjen. Ok, en teden bo recimo nahranjen, kaj pa potem? To je situacija brez konca. Poleg tega, da pomoči potrebnih otrok ni potrebno iskati v Afriki, jih imamo že tukaj dovolj. Spomnil sem pa sem se še ene zadeve. Čemu ima Afrika sploh takšno rodnost? Mar je logično, da mati, ki ima že pet otrok, pa še sebe ne more nahraniti, kaj šele otroke, rodi še šestega? Namesto da jim pošiljajo hrano, bi jih naučili hrano pridelovati, namesto te pa bi jim pošiljali kontracepcijo in jih jo učili uporabljati.
Za konec pa še nekaj napisal o prehranjevanju. Ste vedeli, da gre petintrideset odstotkov vsega žita, pridelanega na svetu, za krmo živali in ne za prehrano ljudi? Poleg tega bi iz žita, ki ga vložimo v pridelavo mesa, dobili desetkrat več kalorij kot iz tistega kosa npr. govedine. Ne pravim, da bi morali biti vegetarijanci, nažirati se z mesom pa tudi ni potrebno. Večji delež na krožniku bi morala zavzeti priloga. In ne - svet ne potrebuje nove Zelene revolucije, potrebuje le pametnega človeka, ki bo ustavil to norišnico.
Matic
Le s t v i
v NAJ
1.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED P
2.	WHEN LOVE TAKES OVER - DAVID FEAT. KELLY ROWLAND
3.	PAPARAZZI- LADY GAGA
4.	REALESE ME - AGNES
5.	MANOS AL AIRE - NELLY FURTADO
6.	JUNGLE DRUM - EMILIANA TORRINI
7.	BILLIE JEAN - MICHAEL JACKSON
8.	AYO TECHNOLOGY- MILOW
9.	WE ARE GOLDEN - MIKA
10.	MAMA DO - PIXIE LOTT
11.	FUNHOUSE - PINK
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
zapečene bučke*, solata SREDA
špageti po bolonjsko, solata ČETRTEK
korenčkova juha**, carski praženec, solata PETEK
stročji fižol s kislo smetano in
ocvirki
SOBOTA
goveji tokany, njoki, solata iz
radiča
NEDELJA
goveja juha z ribano kašo, kotleti na žaru, pečen krompir, solata PONEDELJEK
govedina v solati s paradižnikom in papriko, polnozrnati kruh
*Zapečen bučke
bučke, sladka smetana, paradižnikova omaka, sir, jajce
Oprane in neolupljene bučke po dolžini prerezane položimo v pekač. Prelijemo jih z mešanico sladke smetane, jajca in paradižnikove omake. Potresemo s sirom in zapečemo v pečici.
**Korenčkova juha z zdrobom
25 dag korenčka, 4 dag masla, 1 V l juhe iz kocke ali kropa, 7 dag zdroba, sol, 2 jajci, sesekljan peteršilj
Korenček ostrgamo, naribamo in ga na maslu pražimo, vendar ne predolgo. Prili-jemo juho ali krop, zakuhamo zdrob, osolimo in kuhamo 15 minut. Preden damo juho na mizo, zamešamo stepeni jajci in jo potresemo s peteršiljem.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
•k-k-k
Navada oslepi človeka pred vsem, česar ne želi videti.
Jerome K. Jerome •k-k-k
Nesreča je lahko tudi most na poti k sreči.
Japonski pregovor •k-k-k
Nihče ne more narediti vsega, toda vsak lahko naredi nekaj.
Neznan avtor -k-k-k
Če ljubezen nosiš v sebi, potem jo vedno tudi srečaš.
Gustave CHEVALLIER -k-k-k
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli.
Kitajski pregovor -k-k-k
Smeh ni greh
»Ne morem se odločiti, kaj bi kupil ženi za obletnico poroke.«
»Najboljše, da vprašaš njo« »Si pameten? Toliko denarja pa spet nimam!«
Štajerski TEDNIK
PO BIBLIJI PRVI ČLOVEK
MODEL DAEWOOJA
KALIF IZ DINASTIJE OMAJA
JAPONSKI ŠAH
INOSLAV
ZAKON O IGRAH NA SREČO
KRŠČANSKA SKUPNOST, CERKEV
VELIK PLOŠČAT TOVORNI ČOLN
GOROVJE V MJAN MARU
GL. MESTO NORVEŠKE
GORA NAD KOBARIDOM
EVA NOVŠAK
SOL OLJNE KISLINE
OMAMA PRED OPERACIJO
RAZUZDANE ORGIJE
KNAJPOVA KAVA
BARIJ
STUDIO ZA SPROSTITEV
ZELIŠČNI NAPITEK
PUŠČAVNIK, SPOKORNIK
ALPINIST MAHKOTA
NAČIN KOMPONI-RANJA
DOLINA NA KOROŠKM
PREBIVALEC VIČAVE
OBER
PRIPRAVA ZA RAVNANJE
NOTNO ZNAMENJE, RAZVEZAJ
ŠAHISTKA ERETOVA
ZASAVSKA
LOK. TV
JEZERO OB CLEVELANDU
VLADO KRESLIN
(TOMISLAV)
OLGA REMS
MERA ZA MLEKO V ZDA
RIMSKI POZDRAV
IGRALKA KRALJ
nameraval jesti ribe.«
Francka je bila v gosteh pri Lojzki. Ko se je poslavljala, je gledala okrog sebe in mrmrala: »Da ne bom česa pozabila?«
»Ne boš, ljubica, za to, da bi kaj pozabila, bi bila prej morala kaj prinesti.«
Sredi džungle se znajdeta drug pred drugim lev in misijonar.
»Gospod,« zašepeta misijonar, »navdihni to žival s krščanskim duhom!«
»Gospod,« si misli lev, »blagoslovi hrano, ki si mi jo poslal!«
»Zakaj ti moj fant ni všeč, mama?«
»Mislim, da je bedak, poleg tega pa ga vleče le naš denar.«
»Ni res! Z menoj bi se poročil, tudi če bi bila revna kot cerkvena miš.«
»Potem je pa še večji bedak, kot sem mislila!«
Mlad mož se je naveličal mesta in se naselil na deželi. Kupil je divje zaraščeno parcelo, si postavil hiško in okrog nje uredil očarljiv vrt. Nekoč ga obišče župnik in ga pohvali: »Čestitam vam za prekrasno urejen vrt! Z ljubim Bogom sta opravila čudovito delo!«
»No ja, gospod župnik, vi bi bili morali videti, kakšno je bilo tukaj, ko se je s to parcelo ukvarjal Bog sam, brez mene!«
Župnik ošteva smetarja, ki preklinja, da se kar kadi: »Če te kaj še tako razjezi, vedno ohrani duševni mir! Poglej mene: ves čas mi pleše okoli nosu muha, a se nič ne razburjam, samo mirno jo plosk-nem ... Krucifiks, osa je bila!«
»To je pa lepo, da spet prihajate v cerkev,« reče župnik župljanu. »Ali prihajate zaradi mojih pridig?«
»Ne, zaradi ženinih.«
Krepak katoliški župnik irskega rodu stopi nekega petka v brooklynsko restavracijo in se obrne na natakarja: »Lahko dobim obrok ocvrtega soma?«
»Tega nimamo, oče,« reče presenečeni natakar.
»Kaj pa morskega psa?«
»Tudi tega nimamo.«
»In mečarice?«
»Tudi ne.«
»No, potem mi pa dajte dober goveji zrezek in vrček piva. Bog mi je priča, da sem
Prijatelji dobijo Gusteljna, kako širokosrčno gosti znance in neznance v neki kavarni, kar sicer ni njegova navada. Ko ga vprašajo za vzrok, jim reče: »Zjutraj sem našel deteljico s štirimi listi, ki prinaša srečo.«
»In ti v to verjameš?«
»Seveda! Deteljica je bila v denarnici, v kateri je bilo tudi petsto evrov!«
»Tega, kar sem danes doživel, ne privoščim svojemu najhujšemu sovražniku!« »In kaj si doživel?« »Sedem zadetkov na lotu.«
»Mi posodiš stotaka?«
»Ne.«
»Si bom že zapomnil!« »Saj! Če bi ti posodil, bi pa pozabil.«
Ugankarski slovarček: AGRAS = bodeč grm z užitnimi jagodami, kosmulja (strokovno); EKLEZIJA = krščanska skupnost, cerkev; ETV = zasavska lokalna televizija; KADARE = albanski pisatelj in pesnik (Ismail, 1936); KVETA = češka šahovska velemojstrica Eretova; LEGANZA = model daewooja; MAONA = velik ploščat tovorni čoln; TANTI = slovenski studio za sprostitev; ZIS = Zakon o igrah na srečo.
■feoejA 'zoy Yd 'euoeuj 'e>j!J0]ea|e 'eijza^a 'o|A| 'aiueAagefo 'SIZ 'e}aA>j 'iiuei 'ujy 'ou| 'ueljAegiA 'ue>jeje 'og 'aig '|eue>jeq 'pefeujo '3Ae 'niuaja 'ezue§a| 'ueo 'o|ow ']ea|o 'Luepv 'pujeiuja? 'epav 'eoup 'sejge 'ejde>j :ouAejopoA :9J|UBZ!JJ| 9) A9HS9y
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
POMOL
Govori se ...
... da o poetovionskem prvem možu tokrat ne bomo zapisali nič tega, kar se sicer govori o njem. Niti tega ne, da se očitno zelo rad nasmiha kameri na prvih straneh Štajerskega tednika.
... da je župan završke občine na svojem velikem ranču že sprejel prvega žrebca in prve koze. Za žrebca naj bi prvovrstne kobile baje »uvozil« iz Ptuja, kozle pa naj bi poskušal najti kar v domači občini.
... da zadnje čase razvpitemu haloškemuposlancu ne bo treba plačati zamudnih obresti zaradi neplačane stanarine za poslansko stanovanje v Ljubljani. Baje zato ne, ker so odgovorni ugotovili, da so bili poslani računi spisani v nemščini. Nemščine pa, kot vemo, ne obvlada ...
... da si je župan haloške občine z največjim mejnim prehodom nedavno izračunal, da bi po urni postavki več
zaslužil za čiščenje motelskih vecejev kot za županovanje. Pa še delo bi bilo vseeno manj zasrano.
... da je bilo županu najmlajše haloške občine poskusno jahanje na konjskem hrbtu na Borlu pred dobrim mesecem in pol tako všeč, da se je odločil vaditi naprej, tudi (alipredvsem) v občinski sejni dvorani.
... da bi morali nogometaši ptujskega prvoligaša k pu-škarju. Na nastavitev ali ume-
ritev svojih strelskih naprav namreč.
Vidi se ...
... da je vožnja z motorji očitno zelo pri srcu tudi direktorici neke haloške občinske uprave, saj se je brez pomislekov odzvala povabilu motorista, sedla na motor in se z njim popeljala po novi asfaltni cesti. Zlobni jeziki pa se sedaj sprašujejo, ali ji je bolj všeč motor ali motorist.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška casta 4, tel.: 02 783 76 51
Foto: Ksenija Žitnik
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je Ksenija Žitnik poslal fotografijo navihanih sestric Lucije in Julije, ki radovedno gledata, kaj se dogaja.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
	5	8		2		6		
4								
				3		9	7	
				6			8	9
		1	7		2	5		
	8					2		
5				4				8
		7	1					2
		4						3
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	vv	©©©	€	0
Bik.	v	©©	€€€	00
Dvojčka	v	©©©	€€	000
Rak	vv	©	€€€	00
Lev	v	©©©	€€	0
Devica	vvv	©	€€€	000
Tehtnica	v	©©©	€€€	000
Škorpijon	vvv	©©	€	00
Strelec	vv	©©©	€€€	00
Kozorog	vvv	©©©	€	000
Vodnar	v	©©	€€€	0
Ribi	vv	©	€€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 18. avgusta do 24. avgusta: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 21. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Martina Krušič, Dobrina 22/a, 2287 ŽETALE.
Anekdote slavnih
Koje nemški dramatik Frank Wedekind hudo zbolel, so se njegovi kolegi potrudili, da bi se pobotal s kolegom dramatikom in novelistom Maxom Halbejem. Halbe je obiskal bolnika v postelji in res sta se pobotala.
Wedekind je okreval in kmalu sta se srečala na ulici s Halbejem. Ta je pohitel k njemu s stegnjeno roko, Wedekind pa ga je hladno zavrnil.
»Ampak Frank, kaj ti je, saj sva se vendar pobotala!« je vzkliknil Halbe.
»To je bilo samo za primer smrti,« mu je ledeno odvrnil avtor Pomladnega prebujenja.
***
Kot izvedensko pričo so poklicali na neko sodno obravnavo ameriškega fizika Henryja Augustusa Rowlanda. Med navzkrižnim zasliševanjem gaje odvetnik vprašal: »Kakšne kvalifikacije imate kot izvedenec pri tem primeru?«
»Sem največji živi strokovnjak za to zadevo,« je mirno odgovoril profesor.
Pozneje je izvedenčev prijatelj, ki ga je poznal kot sicer zelo skromnega in zadržanega človeka, nasprotnika vsakršnega samopoveličevanja, pripomnil, da se je začudil, ko ga je slišal, kako se hvali. Rowland mu je odgovoril: »Kaj pa si pričakoval
drugega? Saj sem vendar prisegel, da bom govoril resnico.«
***
Med snemanjem filma si je ameriška igralka Mary Anderson prizadevala, da bi čim bolje igrala, pri tem pa je želela biti tudi čim lepša. Zato je vprašala slavnega Atfreda Hitchcocka: »Kaj mislite, katero stran imam lepšo?«
»Ljuba moja, «je odgovoril Hitchcock. »Mislim, da na svoji najlepši strani pravkar sedite.«
***
V razburljivem pogovoru z nekim angleškim poslancem je francoski vojskovodja, državnik in car Napoleon Bonaparte vzkliknil: »Ali veste, da bom napadel Anglijo?«
Anglež mu je mirno odgovoril: »To je vaša stvar.«
Napoleon: »Toda vedeti morate, da bom Anglijo tudi uničil!«
Angleža tudi to ni razburilo, ampak je nadaljeval v mirnem tonu: »To pa je že naša stvar.«
Ormož • Huda prometna nesreča na obvoznici
Ormozan izgubil življenje
Včeraj ob 6.40 uri se je na ormoški obvoznici pripetila huda prometna nesreča, zaradi katere je voznik osebnega avtomobila na kraju prometne nesreče umrl.
Kot so sporočili iz PU Maribor, je do nesreče prišlo, ko je 35-letni voznik iz Ormoža vozil osebni avtomobil Škoda felicia po obvoznici v smeri proti Mihovcem. Ko je z vozilom pripeljal do dela ceste, kjer vozišče poteka v blagem levem preglednem ovinku po klancu navzgor, ni vozil po desnem smernem vozišču, temveč je iz neznanega vzroka zapeljal v levo preko sredinske neprekinjene ločilne črte na nasprotno smerno vozišče. V tem trenutku je z nasprotne strani po svojem smernem vozišču pripeljal 52-letni voznik tovornega avtomobila iz Brežic. Da bi preprečil trčenje, je voznik tovornega vozila pričel zavirati in se umikati v desno izven vozišča. Kljub temu je voznik osebnega avtomobila s sprednjim delom svojega vozila čelno trčil v sprednji levi del tovornega vozila. Po trčenju je
Huda prometna nesreča na ormoški obvoznici je ugasnila življenje 35-letnemu Ormožanu.
Pripravili so bogat program prireditev, zato bo za vsakogar nekaj, pravi predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh. Svet ČS se je pri praznovanju krajevnega praznika in pripravi programa prireditev povezal s KD Rogoznica in njegovimi sekcijami. Vsako leto namreč določijo drugega organizatorja, ki izpelje krajevno praznovanje. Osrednja prireditev bo 5. septembra s slavnostno sejo sveta ČS Rogoznica, z odprtjem razstave likovnih del 7. mednarodne likovne kolonije in 3. razstavo ročnih del dedkov in babic v prostorih Doma krajanov Rogoznica, z družabnim srečanjem in podelitvijo priznanj ter vlečenjem vrvi med ekipami vasi. Priznanji ČS Rogoznica bodo letos podelili Feliksu Podhostniku in KD Ro-goznica, ki letos praznuje 50-letnico uspešnega delovanja. V kulturnem programu bodo na-
stopili MoPZ Rogoznica, ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja in FS KD Rogoznica, za veselo razpoloženje pa bodo poskrbeli Prijatelji iz Ptuja.
Na seji ČS Rogoznica, ki je bila 13. avgusta, so predstavili letošnji program prireditev ob 6. krajevnem prazniku, ki ga bodo začeli praznovati 22. avgusta, ko se bo pričela že 7. mednarodna likovna kolonija Rogoznica 2009. Od 24. do 28. avgusta bo v prostorih KD Ro-goznica potekalo spoznavanje ljudskih plesov za vsakogar, ki bo to želel. Vodili ga bodo mentorji folklorne skupine KD Rogoznica, ki pričakujejo udeležence-začetnike v starosti od 7 do 99 let. Že tradicionalen je turnir v malem nogometu med vasmi ČS Rogoznica, ki ga bodo izvedli 28. avgusta, dan kasneje pa tudi kolesarjenje po vaseh ČS Rogoznica. Jubilejne majice ČS Rogoznica bodo pre-
jeli samo tisti, ki se bodo kolesarjenja tudi udeležili. Zadnji dan avgusta bo potekal turnir v šahu, prav tako v prostorih Doma krajanov Rogoznica, 1. septembra bodo izvedli tudi turnir v pikadu, tretjega pa turnir v namiznem tenisu. Zadnja športna oziroma družabna prireditev bo turnir v taroku, ki bo 4. septembra.
Za ČS Rogoznica je burno leto, v katerem se je zaradi nerešenih infrastrukturnih problemov ustanovilo tudi več iniciativnih odborov. Kot je pred praznikom povedal predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh, trenutno največ pozornosti posvečajo pripravam na začetek gradnje Slovenskogoriške
Kljub temu da je voznik tovornjaka zavil z vozišča, kolikor je mogel, se avtomobilu ni mogel izogniti.
Rogoznica • Pred šestim krajevnim praznikom
Veselo druženje krajanov
V ČS Rogoznica se bodo konec tedna pričele prireditve ob 6. krajevnem prazniku, ki ga praznujejo pod geslom Praznujmo skupaj. Prvič so ga praznovali leta 2004.
ceste, še vedno se trudijo, da bi jo začeli graditi iz smeri Ptuja proti Rogoznici. Manjka jim le še soglasje za majhen košček zemljišča. Na novo so asfaltirali 240 metrov ceste v Podvincih in 120 metrov ceste v Novi vasi, kjer so izvedli tudi eno prepla-stitev ceste v dolžini 120 metrov. 40 tisoč evrov pa je šlo za cesto v Žabjaku, od mostu do Kicarja. Izvedenih je bilo tudi nekaj drugih manjših del. Vso pozornost pa posvečajo tudi pripravam na začetek urejanja ceste skozi Podvince, ki je eden od največjih infrastrukturnih problemov te četrtne skupnosti ob neurejeni kanalizaciji in Slovenskogoriški cesti.
MG
osebni avtomobil za 45 stopinj obrnilo v desno in odbilo nazaj, kjer je po več kot desetih metrih drsenja preko celotnega vozišča obstalo ob desnem robu vozišča. Tovorno vozilo je po trčenju zapeljalo v desno
Krvodajalci
8.	junij - Natalija Vrbnjak, Moravci v Slovenskih Goricah; Stanko Zebec, Šalovci 15; Simon Meško, Vičanci 5; Dušan Potočnik, Zg. Leskovec 19; Darja Vrbnjak, Moravci v Slovenskih Goricah;. Sandi Obran, Zamušani 41; Anton Gavez, Korenjak 11; Matija Pauko, Jiršovci 50/a; Franc Cafu-ta, Zamušani 22/c; Maks Potočnik, Volkmerjeva 5, Ptuj; Jožefa Vrbnjak, Moravci v Slovenskih Goricah; Mitja Zadravec, Zamušani 22/c; Ivo Ba-klan, Orešje 198; Andrej Smiljan, Kraigherjeva 22, Ptuj; Aleš Arnejčič, Gorišnica 37; Maja Potočnik, Zg. Le-skovec 19.
11. junij - Marjeta Govedič, Žigrova 6/a; Andrej Ajd, Morje 62; Dragan Radolič, Soviče 7/a; Milan Plohl, Ru-cmanci 48; Janko Pihler, Moškanjci 27; Matej Munda, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52/a; Bojan Petrovič, Pristava 46; Andrej Gabrovec, Skorba 27/c; Vldimir Bauman, Arbaiterjeva 3, Ptuj; Rado Žalar, Hardek 35; Olga Plohl, Rucmanci 48; Robert Majcen, Grlinci 37/a; Igor Levstik, Zlatoličje 35; Franc Simonič, Gabrnik 3; Drago Galinec, Pobrežje 136/a; Edvard Lubec, Biš 43; Igor Turnšek, Geračja vas 41/I; Smiljan Vajsbaher, Apače 27; Saša Ropič, Gerečja vas 41/I; Romana Horvat, Mestni Vrh 54/b; Zvonka Zadravec, Zlatoličje 113; Milan Borko, Lačaves 18; Marjanca Čuš, Dolič 2/b; Silva Mlakar Rojs, Tržec 31/a; Irena Laura, Formin 47/ a; Dragica Toš Majcen, Grlinci 37; Milan Šegula, Podvinci 91/a. 15. junij - Marija Škrjanec, Kicar 43/b; Borut Prapotnik, Ptujska 2/a, Ormož; Severino Ogrizek, Nova ulica 24, Poljčane; Aleš Meško, Hranji-govci 17; Robert Ovčar, Cankarjeva
9,	Ptuj; Jelica Tement, Moškanjci 98; Viktor Bakač, Rimska pl. 3, Ptuj; Stanko Solina, Jiršovci 59; Danijel Bedrač, Hajdoše 91; Janko Zadra-vec, Vičanci 7/a; Sašo Brence, Ko-stanjevec 39, Zgornja Ložnica; Igor Podplatnik, Obrež 1; Bojan Borko,
zunaj vozišča na nasip.
Voznik osebnega vozila med vožnjo ni bil pripet z varnostnim pasom in je zaradi posledic prometne nesreče umrl na kraju.
Viki Klemenčič Ivanuša
Dravska 15, Središče ob Dravi; Tanja Muhič, Runeč 69/a; Mihael He-rega, Panonska 5, Ptuj; Igor Kokol, Dravinjski Vrh 68; Robert Ciglar, Osluševci 14; Ivan Gajšek, Podleh-nik 61; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Jože Kozel, Zg. Gruškovje 18; Robert Matjašič, Hajdoše 26; Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ptuj; Marjan Čeh, Dornava 31; Brigita Novak, Obrež 121/b; Kristijan Dogša, Pavlovci 6/b; Vasja Fric, Dežno 1 /f, Podlehnik; Štefan Petrovič, Strajna 45, Podlehnik; Bojan Mesarič, Ptujska 53, Pragersko; Genovefa Arnuš, Pacinje 32; Mitja Trop, Rimska ploščad 6, Ptuj; Mateja Bauman, Ber-cetova 13, Središče ob Dravi; Marko Reš, CMD 10, Ptuj. 18. junij - Martin Bogša, Mihovci pri Veliki Nedelji; Marija Haložan, Obrež 46; Andrej Križan, Brstje 24/ a; Srečko Horvat, Podgorci 62/a; Silvo Zajc, Zg. Pristava 22/a; Franjo Rozman, Potrčeva 42, Ptuj; Milena Kokol, Ul. 25. maja 14, Ptuj; Milan Čuš, Kicar 55/a; Marjan Arnuš, Kicar 108/a; Ibrahim Ekič, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Zdenka Druzo-vič, Krčevina pri Vurbergu; Matevž Žgavc, Mestni Vrh 74/a; Bernardka Tement, Hajdoše 1/h; Romana Ha-bjanič, Pivkova 13, Ptuj; Barbara Žitnik, Dornavska cesta 20, Ptuj; Lina Habjanič, Kajuhova 3, Ptuj; Miran Trantura, Savinsko 22; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Boštjan Zajšek, Skorba 71; Franc Hajšek, Prepuž 9, Zgornja Ložnica; Branko Kontarček, Hum 21/a; Anton Hasemali, Nova ul. 11, Rače; Slavko Mar, Strelci 13/a; Renata Plohl, Stojnci 57/a; Milena Kelenc, Gorišnica 47; Brigi-ta Bolcar, Spuhlja 53; Franc Prelog, Markovci 52; Martina Bohinc, Dra-govič 39; Drago Vugrinec, Dravinjski Vrh 3/d; Sonja Šmigoc, Krčevina pri Vurbergu; Vanja Šori, Juršinci 78; Majda Marinič, Pobrežje 74/a; Amadeja Živko, Ul. B. Kraigherja 23, Kidričevo; Miran Šic, Rogaška c. 36, Ptuj.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
SSL
Foto: Črtomir Goznik
Janko Ceh, predsednik sveta CS Rogoznica: »Pripravili smo bogat program prireditev. Pričakujemo, da si jih bodo krajani ogledali v velikem številu. Praznovanje 6. krajevnega praznika se bo pričelo že 22. avgusta.«
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Foto: vki
Foto: vki
Mali oglasi
STORITVE
KLEPARSTVO - KROVSTVO, saniramo stare in prekrivamo nove strehe, tondach, creaton, bramac, hosekra ... ter montiramo vse žlebove, obrobe, strešna okna Velux. Trčko Igor, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor. trcko@gmail.com.
KMETIJSTVO
NEPREMIČNINE
PRODAM garažo na odlični lokaciji, Ul. 5. prekomorske brigade Ptuj. Telefon 041 864 081.
VINOGRAD, 2 ha, v bližini Ptuja, prodamo zelo ugodno. Odvetnik Samo Kolnik, Prešernova ul. 2, 2000 Maribor. Telefon 02 250 51 80.
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PODARIM zemljo z vrta. Telefon 041 418 236.
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalna, dolžine 1 m oz. 33 cm. Tel. 051 667 170.
NESNICE, mlade, tik pred nesnost-jo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM dvobrazdni obračalni plug Regent in sejalnico za apnenec ali apno, znamke Safental. Inf. na tel. 051 211 826.
PRODAM krompir za ozimnico. Tel. 041 363 947.
PRODAJAMO jarkice, rjave, gra-haste in črne, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33, vsak dan od 17. ure dalje.
DOM-STANOVANJE
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno takoj vseljivo, velik balkon + klet, KTV in telefon. Tel. 031 244 748.
V	NAJEM ODDAM renovirano kmečko hišo, 90 m2, centralna kurjava, 5 km iz Ptuja, najemnina 250 evrov, možnost tudi prodaje. Telefon 041 279 034.
V	NAJEM damo neopremljeno garsonjero na Volkmerjevi cesti na Ptuju. Tel. 041 764 395.
RAZNO
PRODAM nemške ovčarje, stare dva meseca. Telefon 041 867 921.
Kino Ptuj
Četrtek, 20. avgust, ob 18.00
Ledena doba 3 (sinhronizirano v slovenščino) - animirana komedija. Ob 20.00 Harry Potter in princ mešane krvi - pustolovščina
www.tednik.si
SPORED ODDAJ
TOREK 18.8.
8.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Dvig klopotca TD Destrnik
SREDA 19.8.
8.00 Gasilske aktivnosti v občini Hajdina 18.00 SUPER HITI odd.
CEIKTEK 20.8.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 8 00 p,afllik žetve na Poljšaku
20.00 Biserna mala v občini Hajdina
18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Priprave na Lukaiski praznik
PETEK 21.8.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
VSAK ČETRTEK OS 20,00 URI
POSKOČNIH
1.	MALIBU - Cigu migu
2.	VESELI SVATJE - Svet je že od pamtiveka tak
3.	Ans. MIKOLA ■ Najlepši šopek
4.	GREGORJI-Jamrovec
5.	Ans. ZARJA -Fejst dekle
6.	TRIO ŠUBIC - Cbila
7.	Ans. DORI ■ Pasja drušna
1.	SKATER -Tista bela roža
2.	MAJA-Mavrica
3.	NAVIHANKE - Hej ti
4.	MELiTA GOLOB -Vrni se dragi
5.	ROKI FORMAN - Če bi bila
6.	NIKI - Ona je kača
7.	MATEJA JAN -Italiano
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za: _ Ime in priimek: Tel. številka:
Glasujem z:
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Prireditvenik
Torek, 18. avgust
9.00 Ptuj, Mestno gledališče, Oratorij za vse tri ptujske župnije Ptuj, PD Ptuj, dvodnevni izlet na Raduho (2062 m), prijave na PD Ptuj do danes, 18. avgusta, cena izleta 40 EUR, telefon 040 699 252
Ptuj, CID, odprt od ponedeljka do petka, od 9. do 18. ure
Četrtek, 20. avgust
20.00
Dolena, predstavitev Slovenskega ljudskega slovstva ob slovenskih ljudskih kostumih
GLASBENA SOLA KAROL PAHOR PTUJ Dravska ulica 11, 2250 Ptuj Tel.: 749 24 10
Na podlagi Zakona o glasbenih šolah - Ur. list RS, št. 29/00, 60/06 (20., 21., 22. in 23. člen objavljamo
NAKNADNI RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST
za šolsko leto 2009/2010
PREDMET	PRIP. ST. ZA VPIS	ŠT. PROSTIH MEST
KLAVIR	7-9	1
VIOLONČELO	7-9	1
OBOA	10-12	1
KLARINET	10-12	1
TROBENTA	9-11	1
POZAVNA	11-18	1
TENOR	10-18	1
ROG	9-18	1
TUBA	11-18	1
BALETNA PRIPRAVNICA 1	6	8
BALETNA PRIPRAVNICA 2	7	5
BALETNA PRIPRAVNICA 3	8	1
BALET 1. RAZRED	9	3
BALET 3. RAZRED	11	1
PREDSOLSKA GLASBENA VZGOJA	5	8
GLASBENA PRIPRAVNICA 1	6	10
GLASBENA PRIPRAVNICA 2	7	11
Preizkus glasbene nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj v sredo, 26. avgusta 2009, med 15.. in 17. uro.
Glasbena šola je po veljavni zakonodaji dolžna uskladiti število vpisni mest s kadrovskimi in prostorskimi zmogljivostmi in dati prednost pri vpisu nadarjenim učencem ter učenju orkestrskih instrumentov.
PROSIMO, DA STARŠI UPOŠTEVATE PRIPOROČENO STAROST UČENCEV!
NOVINCI - VABLJENI V ČUDOVITI SVET GLASBE IN PLESA!

arodno
w ^^abavne lasbe
Ptuj 2009
Minoritski samostan
21.	avgust ob 19.30 uri
TEKMOVALNI DEL 40. FESTIVALA NARODNO-ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE
22.	avgust ob 19.30 uri
VEČER SPOMINOV - Izbor melodl| In ansamblov 40. festivalov
Petek, 21. avgusta, ob 19.30
V	tekmovalnem delu festivala bodo nastopili tile ansambli:
1.	MODRI VAL (Koper)
2.	ZDOMARJI (Ribnica)
3.	FANTJE Z VASI (Preddvor)
4.	GORSKI CVET (Vipava)
5.	ANS. BRATOV GAŠPERIČ (Ptuj)
6.	ANS. ROKA ŽLINDRE (Sodražica)
7.	VRT (Oplotnica)
8.	MALIBU (Ilirska Bistrica)
9.	ISKRICE (Laško)
10.	DONAČKA (Rogatec)
11.	PAJDAŠI (Črenšovci)
V	revialnem delu bo nastopil ansambel Štirje kovači.
Ansambli se bodo potegovali za nagrade strokovne komisije: kipca orfeja za najboljši ansambel med kvinteti in najboljši ansambel med drugimi zasedbami, Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo in za nagrado za najboljše besedilo.
Občinstvo na prireditvi bo izbralo svoj najljubši ansambel večera, TV-gledalci in radijski poslušalci pa bodo s telefonskim glasovanjem izbrali najboljšo melodijo festivala. Cena vstopnice je 10 EUR, v predprodaji do dneva festivala 8 EUR.
Prodaja vstopnic: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6, vsak dan od 7. do 15.30, trgovini Jager v Ptuju in Moškanjcih v svojem odpiralnem času, na dan prireditve pa na prireditvenem prostoru. Skupinske vstopnice lahko rezervirate na tel. 02 749 34 10 (ga. Justina Lah). Prireditev bosta povezovala Natalija Škrlec in Peter Kirič.
Sobota, 22. avgusta, ob 19.30
VEČER SPOMINOV (na 40 let ptujskega festivala) Nastopili bodo:
1.	Ans. ZREŠKA POMLAD - Zreče
2.	Ans. ŠTRK- Ljutomer
3.	Ans. VRT - Oplotnica
4.	Ans. NOVI SPOMINI - Novo mesto
5.	Ans. VITEZI CEUSKI - Celje
6.	Ans. VIKIJA AŠIČA - Celje
7.	Ans. FRANCIJA ZEMETA - Vojnik
8.	Ans. FRANCA KORBARJA s prijatelji - Ljubljana
9.	Ans. EKART in Edvin Fliser - Prepolje
10.	Ans. ROSA - Slovenj Gradec
11.	Ans. SPEV - Velenje
12.	Ans. ŠTAJERSKI BARONI - Starše
13.	Ans. TRIM- Maribor
14.	Ans. PREROD-Ptuj
Cena vstopnice je 9 EUR, v predprodaji do dneva festivala 7 EUR.
Prodaja vstopnic: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6, vsak dan od 7. do 15.30, trgovini Jager v Ptuju in Moškanjcih v svojem odpiralnem času, na dan prireditve pa na prireditvenem prostoru. Prireditev bosta povezovala Danica Godec in Zoran Turk.
VLJUDNO VABLJENI NA DVODNEVNI PRAZNIK POLK IN VALČKOV!
Kidričevo • Na vrtcu se pojavljajo še nove napake
Nepravilnosti pod preprogo?
Težave zaradi slabe izgradnje novega vrtca v Kidričevem še ne bodo kmalu končana, saj se po pričevanju vodstva vrtca pojavljajo nove napake. Stene še naprej pokajo, v igralnicah zamaka in zato dviguje parket, omet se lušči, tudi s prezračevanjem so težave, saj je v teh dneh v igralnicah mnogo prevroče.
Na omenjene težave je ponovno opozorila občinska svetnica mag. Silvestra Kle-menčič, ki nam je pojasnila, da je pridobila poročilo o izrednem zunanjem nadzoru gradnje Vrtca Kidričevo; izvedel ga je Gradbeni inštitut Zavod za raziskave materiala in konstrukcij Ljubljana - enota Maribor, kot članica komisije za izbor izvajalca nadzora ga je podrobneje preučila na sedežu Občine Kidričevo.
»Za poročilo sem izvedela neformalno, čeprav je menda prispelo na občino že 31. julija letos, a se jim verjetno ni zdelo pomembno, da me o tem kot pobudnici revizije obvestijo. Ker za predstavitev poročila nisem pristojna niti pooblaščena, sem si podatke, ki me posebej zanimajo, enostavno izpisala. Seveda so to vzroki za nesprejemljive, nemogoče, nenavadne in za novogradnjo absurdne napake, o katerih smo razpravljali na sejah občinskega sveta, pa tudi v Štajerskem tedniku in na Radiu Ptuj ter Radiu Slovenija ste o tem že poročali.«
Kaj ugotavljate tokrat?
»Gre za ključna vprašanja o treh zadevah: ugotoviti je treba, kje je izvor napak, zakaj je prišlo do povišanja cene in zakaj sanacija napak ni uspešna. Naj navedem le nekaj dejstev, ki sem jih tudi sama preverila: razpoke na stenah, odstopanje ometa, dvigovanje parketa,
zamakanje ipd., kar se ponavlja in ponavlja še danes kljub tehničnemu prevzemu 19. avgusta lani, na katerem pa izvedenec za strojne instalacije ni bil prisoten, ter kljub uporabnemu dovoljenju, ki je bilo izdano 2. septembra lani, in kvalitetnemu prevzemu, kljub številnim sanacijam in zagotovilu nadzornika 29. julija letos, da so vse pomanjkljivosti s tem datumom 'odpravljene'!?
V dokaz za vse to so fotografije, ki so bile posnete 12. avgusta letos in kažejo na vse te pomanjkljivosti, za katere dvomim, da bodo sploh kdaj uspešno sanirane. Napake in neustrezno izvajanje so ugotovljeni vse od projekta in temeljev, saj so se dogajale številne spremembe temeljenja, do zaključnih obrtniških del, ki so se, mimogrede, podražila za kar 31 % od predvidenih stroškov, to je za 226.606,56 evra. Gre za osem večjih sprememb v projektu, od katerih so bile le tri potrjene s strani projektanta načrta konstrukcij, VALIDE, pet pa ne.
Med očitnejšimi napakami pri izvajanju del so netočne meritve zbitosti tal, ki jih je opravil izvajalec sam in ni sledil navodilom geomehanskega poročila GEOKAL, temeljenje se je spreminjalo in podaljševalo, projekt ni v skladu s pravilnikom o vsebini in obliki tehnične dokumentacije, kvaliteta vgrajenih betonov je ne-
Foto: M. Ozmec
Ravnateljica Nežika Šešo: »Poleg starih se pojavljajo še nove razpoke.«
Foto: M. Ozmec
Občinska svetnica mag. Silvestra Klemenčič: »Dovolj je sprenevedanja, klientelizma in nepotrebnega zapravljanja denarja!«
ustrezna, kontrola pomanjkljiva, statični račun je izveden le na delu plošče, v projektu ni višinskih in komunalnih vodov, neustrezni so stiki med različnimi materiali, neustrezna je sestava tlakov, debeline posameznih slojev in izvedba zaključnih detajlov, neustrezen naklon okenskih polic in naklon zunanjih površin ali pa je izvedba nenatančna. 22. aprila letos je bila primopredaja objekta oz. sestava zapisnika, komisijskemu pregledu naj bi sledil dokončen zapisnik o prevzemu, katerega vsebine in datuma ne poznam.
A ker so menda izplačani tako izvajalec kot projektant-ka in nadzornik, predvsem pa, ker ni bančnih garancij, le neke 'kvazi bianco' menice, se bojim, da je primopredaja podpisana in da gredo sedaj vsi stroški sanacije iz naslova garancije, namesto iz sredstev slabe in neustrezne izvedbe (Varovalka v pogodbi'). Podražitev z aneksom št. 1 z dne 1. aprila 2008 v višini 117.050,19 evra je po mojem pravno vprašljiva.«
Napake kljub popravilu še vedno niso odpravljene v celoti?
»Res je, poškodbe, ki so bile večkrat sanirane, nekatere že po trikrat, še do danes niso odpravljene. Po analizi povečanja cene izgradnje objekta je pripadlo okoli 4 % zaradi indeksa rasti cen, okoli 8 % zaradi napak v projektu ter okoli 7 % zaradi dodatno naročenih del, ki v projektu niso bila predvidena ali so bila po moje napačno načrtovana. Vprašujem se, ali smo z revizijo dosegli namen, to je odkriti krivca in predvsem preprečiti, da bi isti akterji še kdaj sodelovali pri katerikoli gradnji v naši občini. Ne vem zagotovo. Vem samo to, da je v tej novogradnji toliko površnosti, da bi nekdo moral odgovarjati, da se ne bi zgodba ponovila pri izgradnji nove športne dvorane, ki jo je projektirala ista projektantka kot vrtec.«
Napake, ki so jih vse leto odpravljali, se ponavljajo in jih je iz dneva v dan več. Mislim, da nam ne preostane drugega, kot da nujno pokličemo še računsko sodišče. Sama sem žal nemočna. Dovolj je sprenevedanja, klientelizma in nepotrebnega zapravljanja denarja!«
Ali je res tako, smo povprašali ravnateljico kidričevskega vrtca Nežiko Šešo, ki se je včeraj vrnila z letnega dopu-
sta. »Moram povedati, da me je z delno vsebino omenjenega poročila včeraj, takoj po vrnitvi z dopusta, seznanila le občinska svetnica mag. Silvestra Klemenčič, uradno me z občine o tem še ni nihče obvestil. Sicer pa moram potrditi, da omenjene napake, o katerih smo že govorili, obstajajo še naprej in se pojavljajo še nove, kljub temu da predstavniki izvajalcev in podizvajalcev velenjskega Vegrada skoraj že leto dni napake popravljajo in sanirajo.
Seveda sem zgrožena, saj je nedopustno, da se vse to dogaja v povsem novo zgrajenem objektu, za katerega je arhitektka celo dobila visoko nagrado. Ne vem zakaj, saj imamo v novem vrtcu bistveno višje stroške vzdrževanja kot v prejšnjem, ogrevanje je trikrat dražje, kot smo ga imeli v starem vrtcu, pa tudi račun za elektriko je skoraj enkrat višji kot prej. Kvaliteta bivanja otrok ni skoraj v ničemer boljša, sedaj čez poletje celo slabša, saj je kljub klimatski napravi v igralnicah zelo vroče, ker ni zunanjih senčil. Ne vem, zakaj vsi drugi vse samo hvalijo in govorijo, da so napake neznatne, če ni tako. Vprašujem se, kako je možno, da se vse to lahko dogaja z denarjem
Osebna kronika
Rodile so: Štefka Macuh, Tovarniška 8 b, Kidričevo - Izo; Karmen Kozel, Rimska pl. 10, Ptuj
-	Stašo; Lidija Ornik, Prešernova ul. 8, Ptuj - Evo; Simona Meško, Mihovci pri Veliki Nedelji 57 -Izaka; Rosanda Hamer, Zgornja Velka 53 - Žano Ino; Mojca Jeza, Stogovci _26, Majšperk - Jerico; Nataša Čokelc, Spodnje Tinsko 8, Loka pri Žusmu - Žano; Natalija Koroliak, Cvetkovci 75, Podgorci - Mašo; Veronika Po-gačar, Stogovci 27 a, Majšperk
-	Nejca.
Umrli so: Marija Habjanič, rojena Žnidarič, Prvenci 7, rojena 1926 - umrla 4. avgusta 2009; Maksimilijan Beranič, Pleterje 31, rojen 1922 - umrl 6. avgusta 2009; Janez Maroh, Zabovci 31, rojen 1960 - umrl 7. avgusta 2009; Marija Kamenšek, rojena Kopše, Kupčinji Vrh 2, rojena 1926 - umrla 7. avgusta 2009; Ivana Petrovič, rojena Habja-nič, Bukovci 85, rojena 1932
-	umrla 7. avgusta 2009; Franc Zagoršek, Zamušani 73 a, rojen 1940 - umrl 8. avgusta 2009; Aleksandar Dabic, Vinarski trg 7, Ptuj, rojen 1940 - umrl 3. avgusta 2009; Marija Pušnik, rojena Kiseljak, Kungota pri Ptuju 73, rojena 1937 - umrla 9. avgusta 2009; Jožefa Skela, rojena Štop-fer, Podlehnik 78, rojena 1929 -umrla 10. avgusta 2009; Marija Mlinarič, rojena Trop, Strmec pri Ormožu 10, rojena 1929 - umrla 12. avgusta 2009.
Poroka - Ormož: Dušan Bezjak in Alenka Šandor, Rakuševa ul. 11, Ormož.
davkoplačevalcev. Zadeve je vsekakor potrebno razčistiti in ugotoviti krivce, ti pa morajo za svoje napake končno enkrat odgovarjati. Ne vem, zakaj bi vse to skrivali in pometali pod preprogo.«
Kratek pa je bil v svojem pojasnilu o omenjeni problematiki podžupan občine Kidričevo Jože Medved: »Glede na ugotovitve revizije je bilo po mojem mnenju ugotovljenih nekaj manjših odstopanj in nepravilnosti pri gradnji, za katere tudi v zaključku poročila predlagajo način odprave ali sanacijo, nekatere pa so, kolikor mi je znano, že tudi odpravljene. Ne gre za kakšna večja odstopanja od projekta ali druge nepravilnosti pri gradnji. Z revizijskim poročilom je že bila seznanjena predsednica komisije mag. Silvestra Klemenčič, seznanjeni pa bodo tudi vsi svetnice in svetniki, ki bodo poročilo obravnavali na naslednji seji občinskega sveta, kjer bodo sprejeti ustrezni sklepi glede revizije izgradnje vrtca.«
M. Ozmec
Napoved vremena
Zrel grozd Jerneja (24.) dobiti dosti bo sladkega vinca piti.
Danes in jutri bo sončno, predvsem jutri popoldne bodo v severnih krajih posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, ob morju 21, najvišje dnevne od 28 do 33 stopinj C.
V	sosednjih pokrajinah bo sončno, popoldne ali zvečer bodo v Alpah posamezne nevihte. Nad južno polovico Evrope je območje dokaj enakomernega zračnega pritiska. Nad naše kraje priteka topel in suh zrak.
V	sredo in četrtek se bo nadaljevalo sončno in vroče vreme.