Poštnina pavialirana
i
List izhaja 25. vsakega meseca.
Za Člane v ..Deželni zvezi" včlanjenih zadrug slane list celoletno K S'—. Sicer stanc Hst celoletno K 10.—, polletno K 5.—, četrtletno K 2.50; posamezne številke - 1	:	■	l	krono.	------
Cena inseratom: 'Aa strani K 4 —, pri večkratnih objavah popust. =====
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.-6. popoldne.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. =====
St. 3-4.
V Ljubljani, 15. aprila 1920.
Leto VII.
Vabilo
na
XXIX. redni občni zbor
lalrDie gostilnifarp in tovarnarjev«Ljubljani,
ki se bo vršil
v petek, dne 14. maja 1920 ob 2. pop. v dvorani g. Val. Mraka na Rimski cesti.
DNEVNI RED:
Čitanje zapisnika zadnjega občnega rbora. Poročilo o delovanju zadruge.
Poročilo o računskem zaključku za 1. 1919. Proračun za tekoče leto in pokritje.
Raznoterosti.
Po zaključku občnega zbora zadruge se vrši ob 3. uri popoldne občni zbor bolniške blagajne s poročilom o računskem zaključku za pretečeno leto in event. predlogi in nasveti.
Ljubljana, dne 25. aprila 1920.
Fr. Kavčič,
načelnik.
Vabilo
X. redni občni zbor
i
let.
za
ki se bo vršil
v ponedeljek, dne 10. majnika ob 9. uri dopoldne v vrtnem salonu g. Košaka (pri Ferlincu) v Ljubljani
po sledečem dnevnem redu:
Čitanje zapisnika zadnjega občnega 2bora. Letno poročilo.
Poročilo o računskem zaključku.
Proračun za tekoče leto in pokritje.
Volitev načelnika.
Raznoterosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi
Jakob Jesih,
t. č. načelnika namestnik.
Malo dela a mnogo jela!
Ta klic šumi dandanes po vsem svetu. Najprvo osemurni delavnik, potem pa zvišanje dohodkov, kajti za 16urno postopanje se v osmih urah premalo zasluži. Vlade skušajo vsemu temu ustreči, obrtnik pa dobodi sredstva za svlšanje plač uslužbenstvu kjer hočeš. To te sili zvišati cene stvarem, s katerimi obratuješ, a tu pa dobiš zopet opraviti z oblastmi, tirajo te med navijalce. Kam to pride, kam to gre. V Ljubljani se je ustanovilo društvo natakarjev in gostilničarskih uslužbencev, voditelji so večnoma brezdelni elementi. Ti si domišljujejo že toliko, da je ves dosedanji družabni in obrtni red treba prekucniti, dolžnost! ne poznajo nobenih, samo pravice hočejo imeti. Da bodo gostilničarji imeli pojem, kakovi diktatorji si domišljujejo biti ti ljudje, podamo v naslednjem nekaj zahtev, katere so pred kratkim predložili -zadrugi, da bi ž njimi svoje člane oblagodarila.
Vsak delodajalec mora priznati: 1. njih organizacijo in njenega poslovnega poverjenika, dalje mora priznati, da spada v njih organizacijo vse v hotelskih, gostilniških in kavarniških obratih sodelujoče osobje, ne oziraje se na njegovo usposobljenost.
2.	Stanovanje mora biti pripravljeno čisto in zračno. Vsaka oseba mora imeti svojo posteljo. Perilo mora biti prenovljeno vsakih 8 dni. Hrana mora biti tečna, zadostna, vsak dan sveža in razdeljena na 5 obrokov: a) zajutrek, b) malica, c) kosilo, d) malica, e) večerja. Za za-juterk in malico se mora dajati bela kava.
Za nočno delo se mora dati tudi drugo večerjo, če traja čez 12. uro ponoči.
3. Vratar, prvi dvornik (Lohndiener), dvornica in sobarica in njim slični nameščenci ne kupujejo čistil za pode, ščetk za čiščenje, krp za brisanje, metel in sličnih predmetov, vse to kupuje delodajalec. Sobarice ne plačujejo pranja hotelskega perila. To plača gospodar sam.
4. Vratar, dvorniki in sobarice ne polagajo nikakih jamčevin, niti v denarju, v vrednostih, samo oseba, ki pobira denar, polaga kot jamstvo toliko vsoto, kolikor znaša vsota dnevno inkasiranega denarja. Za inventar nosijo dotičnl nameščenci samo toliko odgovornost, da ako gostje kaj razbijejo ali pokvarijo, to pri-, javijo gospodarju, da on z gosti zadevo sam uredi.
5. Delodajalec ne sme pred gosti žaliti in poniževati svojega nameščenca ali nameščenko, ampak ga mora pozvati predse in na samem z njim urediti netočnost v poslovanju. Delodajalec ne sme zmerjati in samovoljno kaznovati svojega nameščenca, nego se mora zato pritožiti na kompetentno obrtno sodišče, kateremu se morata pokoriti obe stranki.
6. Nastavljeno mora biti samo orga* nizirano strokovno osobje in sicer samo po brezplačnem posredovalnem uradu organizacije. Ako prevzame obrat nov delodajalec, mora pridržati vse staro odgovarjajoče osobje tudi še nadalje v istem svojstvu in ga v roku 6 tednov od dne prevzetja ne sme spremeniti.
7. Dvornik izvršuje posel, ki se nanaša na goste. Vsa čistila in priprave za čiščenje nabavlja imejitelj obrata. DvomlM ne sprejema nikakih napitnin.
8. Vsak nameščenec in vsaka name-ščenka ima tedensko po 24 ur svobodnega odkaza. Izredni slučaj je samo kak sodno-redarstveni prestopek.
9. Kot vratar v hotelu ne more biti nameščen nikdo, kdor ni bil že preje nameščen več let v kakem svojstvu v hotelski službi. Dvorniki in sluge se smejo uporabljati samo za hotelske posle tako, da morejo vsak čas spodobni in čisti pred goste.
10. Učenci in učenke morajo stanovati brez ugovora pri delodajalcu v hiši in se ti smejo uporabljati samo za strokovne posle in to tako od strani delodajalca, vse pa mora biti celo, dobro in čisto. Istotako obuvalo. Stanovanje mora biti dobro in zračno in vsak učenec mora imeti svojo posteljo. Perilo se mora menjati vsakih 8 dni. Hrana mora biti zadostna, sveža in hranljiva. Napitnino da učenec vsak dan svojemu delodajalcu, za podane zneske prejemlje dnevno potrdilo. Koncem učne dobe mora se mu izplačati vsa vsota. Učni dogovor se mora tako skleniti, da se učenec sprejme 1 mesec' na poskušnjo, koncem tega poskusa se sklene pri obrtni oblasti »učni dogovor«, ki ga podpiše deželna zveza gostilničarske, kavarniške in žganjetoške obrti v j Sloveniji po svojih zato odrejenih pomoč- j nikih in roditeljih ali oskrbnikih dotične-ga učenca, kakor tudi delodajalec. Učenci se ne smejo sprejemati v učenje pred dovršenim 14 letom in morajo po določeni učni dobi delati še leto dni v praksi, da postanejo kvalificirani natakarji. Pred vstopom v nauk se mora učenec pregledati zdravniško in po odbornikih P. O. N.
Z. Vsi učenci so obvezani zahajati v strokovno šolo in na strokovna predavanja. Delavni čas učenca ne sme trajati več kakor do 9. ure zvečer za prvo leto in ne več kakor do 10. ure za drugo in tretje leto. Učenke za natakarce izvršijo učni čas v enem letu in dobivajo v hiši stanovanje in hrano in mesečno 100 K za oble-.ko, obuvalo in perilo. Natakarske učenke morajo tudi pohajati v strokovno šolo. Učenci se morajo v obratu učiti pod izučenim moškim nadzorstvom. Kdor nima do sklepa tega dogovora že 3 leta svojega obrata, ne more usposobiti in oprostiti nobenega učenca, izjemno, ako vodi njegov obrt izučen poslovodja.
11. Urejenje sistema blokov ali mark. Tam kjer obstoji registrirna blagajna, se mora vsaka naročba blokirati od strani nameščencev z blokom, katero vsoto potem blagajničarka otipka na registrirno blagajno, a račun se mora sestaviti na temelju primerjave obeh blokov. Bloke izdaja gospodar sam v raznih barvah ali z raznimi črkami ter plača nabavo sam. Ukinejo se vsa plačevanja in vsi izdatki za drobne potrebščine, kakor za časopise, za zobotrebce, za užigalice itd. Stanovanje in hrana mora biti v splošnem kakor točka 2. Nastavljenci in nastav-ljeiike ne plačujejo nikakih odškodnin za slučajno in ne zlovoljno razbite pokvar-
jene predmete. Delodajalci se obvezujejo nabavljati potrebno osobje samo pri brezplačni posredovalnici podružnice O. N. Z. Letni pavšal za delodajalce se bo naredil s posebnim dogovorom po kvalifikaciji poslov. Delodajalci, ki niso sami strokovnjaki, morajo v najkrajšem času nastaviti strokovne poslovodje. Plačilni natakarji in natakarice ne jamčijo za dolgove gostov in teh dolgov napravljenih v obratu svojega gospodarja ne poravnajo iz svojega, ampak gredo pri obračunu na stroške gospodarja. Vendar pa mora zgoraj označeno osobje svojemu gospodarju predložiti po gostu podpisani račun, gospodar sam pa je dolžan take dolgove izterjati na svoj riziko.
Kakor tedaj iz teh Kolomonovih načrtov izvidite,’se vseskozi zahteva samo »Imeti« druge strani, to je »Dati« pa ni nikjer opaziti. Kakov naj bo uslužbenec, da zamore gospodar z njim izhajati itd., o tem nočejo narekovati.
Predložili so tudi ta-le cenovnik za plače uslužbencev v gostilniških obratih. Plača uslužbencev restavracij in gostiln.
Plačilni natakar, plača 600 K, stanarina 100 K, hrana 400 K mesečno; dona-šalec, plača 800 K, stanarina 100 K, hrana 400 K mesečno; plačilna natakarica, plača 600 K, stanarina 100 K, hrana 400 K mesečno; izvežbana natakarica, plača 600 K, stanarina 100 K, hrana 400 K mesečno; pomožna natakarica, plača 300 K; blagajničarka, plača 700 K; I. kuhar, plača 2000 K; I. kuharica, plača 1000 K; pomožno osobje, plača 400 K; pipničaf (točaj), plača 700 K; perica, plača 300 K, stanarina in hrana vsem kategorijam enako.
Plača kavarniških uslužbencev.
Plačilni natakar, plača 600 K, stanarina 100 K, hrana 400 K mesečno; dona-šalec, plača 800 K; blagajničarka, plača 700 K; kuhar, plača 1000 K; kuharica, plača 600 K; pomivalka, plača 300 K, stanarina in hrana vsem kategorijam enako.
Plača hotelskih uslužbencev.
Vratar, plača 400 K, stanarina 100 K, hrana 400 K mesečno; nočni vratar, plača 800 K; sluga, plača 800 K; I. sobarica, plača 400 K; II. sobarica, plača 500 K, stanarina in hrana kakor drugim.
Zadružno načelstvo je na to priposla-nico z ozirom nato, da je gotovim kategorijam resnično upravičeno zboljšati njih dohodke, sklicalo sestanek gostilničarjev in članov pomočniškega zbora dne 26. marca t. 1. ob 3. popoldne v hotel Union, kjer so se vršila pogajanja in dalo sledeče na zapisnik:
Navzoči načelnik zadruge g. Kavčič in podnačelnik g. Krapež ter odbornika gg. Polajnar in Stritar in 16 članov zadruge. Od strani pomočniškega zbora pa gg. Flerin Ivan, Kadivc Josip in Zorc Fr. Načelnik g. Kavčič prečita dopis mestnega magistrata s katerim se naznanja, da se razpust pomočniškega zbora gostilniške zadruge, kar si je društvo natakarjev zamislilo, ni na znanje vzel in da je dru-
štvo natakarjev privatna društvena reč, pomočniški zbor pa temelji na podlagi obrtnega zakona, ter naglaša, da se zadruga pogaja samo s člani pomočniškega zbora, od kake druge strani ne pripozna-va nobenih nasvetov ali zahtev. Prično se pogajanja glede plač uslužbenstva v gostilničarskih obratih ter soglasnimi sklepi navzočih gospodarjev sklene plačevati dokler se razmere ne izpremene, uslužbenstvu po gostilniških obratih sledeče mezde. Plačilni natakarji in natakarice ne dobivajo nobenih plač, donašalci v restavracijah kot kavarnah mesečno 350—450 K. Izvežbane natakarice-dona-šalke 100—200 K, pomožne natakarice 100—150 K, blagajničarke 200—400 K, kuharjji v gostilniškh obratih 500—1000 kron, I. kuharice 400—600 K, H. kuharice 200—300 K, kuharji v kavarniških obratih 300—600 K, kuharice v kavarniških obratih 150—300 K; pipničar ali točaj 250 do 350 K, pomožno osobje, perice in pomivalke 100—200 K, dnevni vratarji, nočni vratarji, sluge in I. sobarica ne dobivajo nobene plače, II. sobarica 100 K. Razlika od najnižje do najvišje plače gre na race zmožnosti in sposobnosti. Za izredne zmožnosti in sposobnosti pa se po dogovoru plačuje tudi več. Za stanarino se naj plačuje v vseh kategorijah po 100 K in za hrano po 400 K na mesec. Hrana pri gospodarju se daje brez pijač. Te mezde so veljavne le za prvovrstna podjetja, drugovrstna in manjša podjetja pa si imajo mezdno razmerje s svojimi uslužbenci uravnati sama medsebojno. Ta sklep, oziroma dogovor se naj izroči pomočniškemu zboru in deželni vladi, oddelek za socialno skrbstvo v znanje in ravnanje.
Dopisi.
Vprašanje piva. Prijatelj nam piše: Prav je, da se je z visoko carino onemogočil uvoz tujega piva, kaj bi uvažali vodo od drugod, hmelj in ječmen pa ra-seta doma. Tudi je res, da je sedaj domačega piva na razpolago dovolj in obeta se celo, da ga bo letos tudi v sezoni popolnoma dovolj. Obeta se celo, da bo bolje, da bo celo dobro. Tudi se pripravlja baje, da preide podjetje v domače roke. In to je vzrok mojega pisma. V čigave roke? Govore, da prevzamejo vse zopet banke. In gostilničarji? Ali je naš stan samo poskusni zajček socijalnim politikom, hvaležno eksploatacijsko polje davčnemu vijaku in priljubljena tarča raznim svetim in nesvetim vojnikom.
Ali bi ne bilo pametno, da se delnice ponudijo predvsem gostilničarjem in le, da bi ti ne pokazali dovolj zanimanja, potem sorodnim strokam. Precej kapitala vzdržuje gostilničar pivovarnam že sedaj in sicer brezobrestno, ko mora nalagati na pr. za V« sodčka 40 kron. Govoril sem že z gostilničarji v Ljubljani in sem upal, da bo tam izšla kaka inicijativa, da bi »Gostilničar« naročil tozadevno kako akcijo, a ker ne najdem v zadnji številki o
tem ničesar, sem čutil potrebo, Vas na to opozoriti.
Morda bi se naj prej le natančno na prvih mestih o tem informirali in potem v posebnem članku proglasili to idejo in stavili zahtevo, da se delnice rezervirajo v prvi vrsti za gostilničarje. Razlogov za upravičenost te zahteve menda ni treba, saj to leži na dlani, ua je naš stan prvi, ki je pri pivu interesiran.	1.	P*
K temu podamo takoj odgovor, da smo se tozadevno informirali, kaj se jc v tem pogledu že storilo in dobili poročilo, da je zveza podala deželni vladi že 1, novembra lanskega leta to - le spomenico:
Z ozirom na visoko carino na pivo, uvažano iz tujih dežel, kar se mimogrede popolnoma odobrava, je dovoz piva iz inozemstva popolnoma izostal in je vsled tega dejstva nastalo pomanjkanje tega produkta, ker edine domače pivovarne, to je delniška v Laškem in Union v Ljubljani, v letenskem času ne zadostujeta faktičnim potrebam, se je izkazala nujna potreba, unionsko pivovarno v Ljubljani nacijonalizirati in povečati. Zato dne 15. oktobra 1910 na občnem zboru zbrani zastopniki gostilničarstva vse Slovenije želimo in nasvetujemo, naj se deželna vlada za to idejo zavzame, izvede izdajo nove emisije delnic Unionske pivovarne v zadostno visokem številu vsaj za 3 milijone kron in jih predvsem ponudi gostilničarstvu v subskribcijo, da pridejo oni, ki so edini eksploater pivovarniških izdelkov, tudi v poštev kot direktni interesenti.
Sedaj je dospela stvar res do nekakega nacijonaliziranja, a kako? Jadranska banka je dobila nalog, izvesti novo emisijo delnic, razdelili si jih bodo pa gospodje med seboj. Podjetje ostane pod nemškim vplivom, ker je večina prejšnjih delnic v rokah Nemcev, akcijonerjev pi-vovaren Cioss, Reininghaus in Puntigam ter ima Unionska pivovarna nalog, vzdr-žavati vse njih založnike v Ljubljani, oziroma na Slovenskem, ti polnijo pridno v svoje steklenice unionsko pivo ter razvažajo po največ privatnikom na občutno škodo gostilničarstva. Tak je smisel naše vlade za nacijonaliziranje. Predlog zveze, da bodi nova emisija delnic predvsem ponudena gostilničarstvu, ki je tisti faktor, ki znaša milijone na kupček pivovarniških podjetij — se je zavrgla in niti enega zastopnika od gostilničarskih podjetij Imenovalo v zastopstvo kuratorija. Tako preziranje si treba zapomniti in bo v gotovem času še prav prišlo.
Na izdano prepoved o točenju alkoholnih pijač v vsej Sloveniji ob času štraj-ka mi bodi dovoljeno izreči nekaj kritike: V prepovedi so bile vse pijače, ki so nekdaj ali se še danes smatrajo kot alkoholne. Opozarjam pa, da viivo, ki se dandanes vari, Že ni več prištevati alkoholnim pijačam, ker vsebuje vseskozi komaj 1-5/1C do I'8/IO faktičnega alkohola, tako tla je komaj razločiti od navadnega »kra-
herja«, ki vsebuje če je prav varjen tudi le samo vodo in rastlinske ali sadne soke. Isto je z pivom, leto je priljubljena pijača le radi tega, ker vsebuje slad žita in hme-ljcv aroma, alkohola pa niti toliko, da bi ga bilo varno trajno hraniti, ker se po nekaj tednih gotovo skali in skisa, ker prevladuje sladkoba v njem daleko moč malenkosti alkohola, ki je v tej pijači samostojno razvit in bi moral služiti za trajnejše konserviranje. Ta okolnost stori, da današnjega piva lahko Spije vsakdo 1 vedro, pa ne bode vpijanjen. Je pa tudi dejstvo, da bodo imeli pivovarnarji in založniki stotisoče škode, ker sc jim bo pivo vsled minimalnosti vsebine alkohola skvarilo, če ne bo povžito pravočasno. Ta pijača služi ponajveč delavstvu kot ohladilo, ker je izmed vseh tekočin, ki se izdelujejo dandanes, še najcenejša in deloma radi kuhanih žitnih snovi tudi redilna. Radi tega in tudi radi dejstva, da ne bo, če še kterikrat kaj tacega pride, nad 6000 gostilničarskih obratov v Sloveniji, vsled izdane prepovedi izgubljalo svoje eksistence in da teh 6000 obratov ne bo prisiljeno odsloviti večine svojega nad 10.000 broječega uslužbenstva, kojemu bi mogla nato država sama preskrbeti kruha in zaslužka, zahtevamo, da vlada sklepe proti točenju alkohola v toliko modificira, da pivo v tej prepovedi ne bo zapopadeno, ker se tako kot je dandanes, ne more smatrati, kot alkoholna pijača. Slednjič pa prosimo1, da se pri enakih prilikah dovoljuje, da je vsaj onim, ki jemljejo hrano po gostilnah in restavracijah, dopuščeno dajati k hrani tudi zahtevano pijačo, bodisi pivo ali vino, v mali množini, ker ljudstvo ne razume, zakaj bi si moralo pritrgovati svoj dosedanji redni prehranjevalni način na ljubo gotovim fanatikom.	P.	R.
Prijateljem srednje in visokošolske mladine.
Podpisano društvo spodbuja z različnimi olajšavami srednje in visokošolsko dijaštvo k potovanju v počitnicah od 11. jul. do 15. sept. po domovini in skuša tako izpopolnjevati njih šolsko vzgojo. Olajšave preskrbuje na ta način, da zbira naslove do-tičnih privatnikov-prijateljev dijaštva, ki se izjavijo pripravljenim, potujočega dijaka, ki se izkaže z legitimacijo našega društva, sprejeti eno noč brezplačno pod streho ali pa dati mu brezplačno hrano za en dan ali pa oboje skupaj; kdor bi ne mogel dati hrane brezplačno, bi jo dal morda za če-trtinsko ali polovično ceno. Vsekakor zagotavljamo gostitelje, da se zlorab ni treba bati, ker bo imel vsak naš član legitimacijo s fotografijo. Zatorej prosimo vse gg. gostilničarje, da nas v našnm stremljenju podpirajo in javijo točno, katere ugodnosti bi bili pripravljeni nuditi potujočemu dijaku na naslov: — Dijaški Ferljalni Savez, Ljubljana, Akademski dom (Hotel Tivoli).
Za vinogradnike.
Ker nam bo letos najbrže primanjkovalo modre galice za škropljenje trt, oziroma ker bo galica zelo draga, gledati moramo, da se preskrbimo s kakim pol-
novrednim nadomestilom za modro ali bakreno galico.
Tako nadomestilo je bakrena pasta Bosna ali Bosnapasta, to je sredstvo, ki je nekterim našim vinogradnikom, zlasti na Štajerskem, že znano.
Bosnapasta je gosta, zelenkasta maža (kaša), ki sestoji iz bakrenega klorida, razkisanega z apnom. Ako razmešamo
1 kg te maže v 100 litrih čiste vode, dobimo enodstotno, lVs kg poldrugodstotno,
2 kg dvoodstotno škropilno zmes, brez vsakega drugega pridatka. Ker vsebuje Bosnapasta baker, učinkuje proti pero-nospori ali paležu na trti ravnotako dobro, kakor modra (bakrena) galica.
Bosnapasta je glede učinka proti paležu na trti popolnoma enakovredna modri galici. To je preskusil poleg mnogih drugih tudi podpisani sam. Kmetijsko ministrstvo v Nemški Avstriji je radi tega lani oddajalo vinogradnikom poleg modre galice tudi Bosnapasto.
Pred modro galico ima Bosnapasta pa še naslednje prednosti:
1. Odmerjena množina paste se razmeša v vodi in škropivo je takoj, v par minutah pripravljeno.
2. Apna ni treba škropivu dodati, ker je sredstvo tako sestavljeno, da trte nikoli ne opali.
3. Škropivo je sluznato, brez peska in smeti, zato ne zamaši škropilnic in drži na trti bolje nego galica.
4. Pripravljeno škropivo se ne kvari tudi če stoji več mesecev, medtem ko je pripravljeno galično škropivo že po preteku enega dneva brez vrednosti.
5. Sredstvo je ceneje kot galica. Vsled teh dobrh lastnosti je priporočljivo, da se tega sredstva tudi pri nas poslužujemo. Poskrbljeno je, da se bode sredstvo v zadostni množini pri nas dobilo. Kje, se bode izvedelo med oglasi v listih.
B. S k a 1 i c k y, višji vinarski nadzornik
Zvezina poročila.
Objava »Zadruge gostilničarjev in kavarnarjev« v Ljubljani. Med gostilničarskim in kavarniškim uslužbenstvom je zadnji čas vsled hujskanja brezposelnih postopačev komunističnega duha nastala zbeganost, ki se je javljala v naravnost sovražnem razpoloženju napram gospodarjem. Pri vseh obrtnih zadrugah za pripadnike zadruge, to je za pomočnike po zakonu določen pomočniški zbor, ki je kot korporacija pristojen za vsa pogajanja v vseh zadevah, ki obstojajo med gospodarji in pomočniki. Gotovim brezposelnim življem pa ta korporacija ni bila po godu, ker je delovala preveč složno z gospodarji. Zato so osnovali novo društvo natakarjev in drugih uslužbencev gostilničarske obrti. To društvo si je prilastilo kar diktatorske pravice, razveljavljajoč obstoječe zakone ter postavljajoč na njih mesto svoje odločbe, skovane na svojih polnočnih sestankih. Gostilničarska organizacija, vpoštevajoč svoj pomočniški
zbor, je šla uslužbenstvu tako pri mezdnih zahtevah, kakor tudi v vseh drugih ozirih vseskozi kulantno na roke, ter vpo-števala interes pomočnikov kot članov zadruge, a to vedno le pod egido pomočniškega zbora, ne računajoč s političnim strankarskim društvom natarkar-jev, katerega ne priznava in tudi neče vpoštevati, to tem manj, ker se je zadnje čase jasno pokazalo, da je to društvo popolnoma v rokah komunističnih hujskačev. Uslužbenstvo ne kaže več nobene uljudnosti napram gostom in nobene poslušnosti napram gospodarjem, tako da imajo le-ti utis, kakor da bi bili obdani od samih sovražnikov v svojih obratih. Tak položaj pa je nevzdržljiv. Zato so gostilničarji sklenili, da se kratkomalo otresejo takih elementov, ki so zadnji čas kazali simpatije za komuniste in so sodelovali pri zadnjih državi nevarnih naklepih. S takimi življi ni sporazuma in je najbolje, da se jih odslovi iz služb. Kdor gori za komunistični evangelij, je sovražnik obstoječega reda in škodljivec države, zato mora iz hiše. Od društva natakarjev priporočenih se sploh ne bo sprejemalo v službe, marveč le one, ki jih priporoči zadružna posredovalnica. Policijo opozarjamo istočasno, da bi bilo umestno izgnati tiste brezposelne elemente, ki sprijajo in zavajajo dobro uslužbenstvo v družbe, ki kažejo naravnost protidržavne tendence. Solidna dekleta, ki žele dobiti dobrih mest natakaric v gostilničarskih in kavarniških obratih, se naj oglasijo v zadružni pisarni.
K situaciji!
Od raznih strani prihajaio brzojavke, da naj osrednja zveza izposluje za časa štrajka in prepovedi točenja alkoholnih pijač vsaj to od vlade, da se bo smelo pri obedih dajati potrebno količino vina ali vsaj piva, katero nima skoro že rrav nič alkohola v sebi. Osrednji odbor pa je b'l naziranja, da je potrebno, da se v takih težkih časih izkaže gostilničirstvo kot trden steber državo vzdržujočega temelja in pomaga oblastvom do zouetne vpo-stavitve reda, ter doprinese ta dokaz z velikansko žrtvijo mnogih stodsočakov v gmotnem oziru. Ko bo red zopet vpostav-ljen, se bo vladi naznanilo, da začnemo zopet z rednim obratovanjem kakor poprej. Danes ali jutri se ima pri dež. vladi to odločiti, od strani gostilničarstva je ta izjava že podana, ako vlada nato ne pristane začnemo enostavno vsi zopet redno obratovati, potem pa naj zapre vseh 6000 gostilniških obratov v Sloveniji. Bodimo edini.
Prejeli smo in objavljamo. Poverjeništvo za socijalno skrb v Ljubljani, oddelek za zaščito dece in mladine. Na podpisani urad se obračajo varuhi in varstvene oblasti s prošnjo, da preskrbimo učna mesta njih varovancem. Tem prošnjam moremo le redkokedaj ugoditi zbog pomanjkanja stika med nami in obrtniki v Sloveniji. Da ta stik vzpostavimo, nameravamo sestaviti kataster vseh obrtnikov v Sloveniji, ki sprejmejo enega ali več va-
jencev v pouk. V to svrho se obračamo do vas s prošnjo, da pozovete vse v vaše področje spadajoče mojstre, da nam polom vas ali pa tudi direktno na naš naslov, če mogoče že nekaj mesecev v naprej, naznanite vsakokratno potrebo vajencev ter kedaj in pod kakimi pogoji jih sprejmejo. — Za poverjnika, šef urada: dr. Goršič s. r.
Naredba.
Ker so se dogodili slučaji, da se oddajajo v hotelih in gostilnah in drugih prenočiščih sobe za tujce le onim potujočim osebam, kateri podkupijo vratarja ali drugo službeno osobje, dočim se tujci, kateri iščejo prenočišča in ponudijo dobro napitnino odvračajo z izgovorom, da so vse sobe zasedene, se opozarja, da morajo vratarji oddajati sobe dokler so še nezasedene nepristransko vsem došlim tujcem. Policijsko ravnateljstvo bo v slučajih, da se ta odredba ne izvršuje, proti vratarju najstrože postopalo in se bo lastnik prenočišča naznanil obrtni oblasti. — Policijsko ravnateljstvo.
Razno.
Gostilničarji, člani zadruge ljubljanske, ki še niso prejeli sladkorja, naj se oglasijo v zadružni pisarni do konca prih. tedna, ker gre zaloga h kraju. Tisti pa, ki ste vzeli moko, vrnite vreče, ker sicer ne moremo dobaviti druge partije iz mlina. Kdor ne bo vrnil vreč v 1 tednu, plača K 50,- za vsako prazno vrečo.
Pivo so sklenili ljubljanski g> stilr.I-čvrji vsled zadnje zopetne podražitve prodajati koder se dostavlja na Joni po sledečih cenah: V čašah po */i» 1 po 2 K, v ;/2 1 vrčkih po 3 K, v steklenicah po 4 K. Kdor pa si ga mora iskati sam v pivovarni, več kar stane dovoz.
Smrtna kosa. V Tržiču je umrl gostilničar Josip Št er dne 1. aprila in bil na veliko soboto pokopan star šele 49 let. Bil je dober gostilničar in vrl tovariš. V Ljubljani sta umrla dva odlična tovariša. J. Lenče, imejitelj sloveče točilnice pri „Be-lem volku" je preminul po daljšem bolehanju dne 12. aprila ter bil 14. aprila ob velikanskem spremstvu prepeljan k Sv. Križu. Imel je šele 55 let. Dne 14 aprila je preminul tudi Ivan Činkolč gostilničar v Kopitarjevi ulici v 77. letu starosti. Bil je na glasu jako dobrega gostilničarja oso-bito glede dobre kapljice. Svetila jim večna luč!
Monopolizirana zunanja trgovina z žitom, moko in živino. Ministrski svet je podpisal naredbo, s katero se monopolizira zunanja trgovina z žitom, zelenjavo, moko, živino itd. Čisti dobiček se porabi: ena četrtina za organizacijo poljedelskega
kredita, ena četrtina za Invalide, ena četrtina za ustanovitev skladišč in ena četrtina pripade državi. Tako preneha izvozna politika, ker ne to več stvar zasebnega, ampak javnega interesa.
Izjava.
Dopisnik članka „v Obrambo" kateri je bil priobčen v št. 1—z z dne 1. marca t. 1. je na nedostojen način napadel osebo g. Fr. Gombača, državnega kletarskega nadzornika. Obžalujemo da je prišel dopis v taki obliki v list in da se je vleklo gospoda Gombača med one, ki skušajo gostilničar-stvu škodovati, ker je ravno nasprotno znano, da je ta gospod velik zaščitnik in eminenten svetovalec v gostilničarski oziroma vinarski stroki, in smo v dobri veri, da se mu je zgodila neosnovana neopravičena krivica.	Uredništvo	Gostilničarja.
Zahvala.	^
Gospod Blaž in gospa Amalija Križanec v Zagorju sta naklonila našemu listu z doposlano članarino oziroma naročnino K 100’— podpore, za kar se jima izreka tem potom javna zahvala. S tem sta pokazala, kako vesta ceniti organizacijo in njeno prizadevanje, v svesti si, da se ista vsled nebrižnosti prizadetih ne nahaja v posebno rožnatih denarnih sredstvih.
Upravništvo in uredništvo. Listnica upravnlštva!
Vsem cenjenim načelstvom in članom posameznih zadrug, ki so list že urgirali, poročamo, da se je današnja številka radi mnogih tehničnih zaprek zakasnila, zato izideta danes 2 številki. Upamo, da bo odslej izhajanje lista točno, ker so zapreke odstranjene.
Zaiogo 1/1MII
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii v ni n
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega, bana-škega, priporoča tovarišem gostilničarjem Franc Kuralt, gostilničar v Kranju.
m m	h	i
Gostilničarji, pozor!!!
Proda se:
gramofon za gostilno, hlodi (lege) za sode, razni kozarci in steklenice za vino, namizni prti, prazne steklenice od buteljk.
Vprašanja na poštni predal štev. 136
Ljubljana.
11 Mursko Sobočkem gradu
e==*=*r=3 se proda na dražbi dne 14. majnika ob 9 url zjutraj,	■«
10 M domačega vina11919
Pogoji se Izvedo pri oskrbnlštvu.
Prva jugoslovanska prometna pisarna
LJUBLJANA
Dalmatinova ulica št. 3,1.
Reklamacije* revi-žila tovornih listov, trgovska ipedicila :: in gospodarski:: promet.--------
m
i
m
Naznanilo!
Cen j. občinstvu ter vsem 'turistom vljudno naznanjam, da sem otvoril gostilno In prenočišče v Stražišču pri Kranju.
Točil bom vedno najboljša pristna vina vseh vrst, preskrbljeno bo za vsakovrstna gorka in mrzla jedila, ker je v hiši dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica.
Za solidno postrežbo jamči
Anton Križnar,
posestnik in gostilničar.
Proda se
decimalna in centimalna tehtnica
cementirani na 500 kg, po ugodni ceni pri Antonu Križnarju, trgovcu in gostilničarju v Stražišču pri Kranju.
Tovariši!
Izboljšajte si svoj obrat s pivom Delniške pivovarne v Laškem, koje prekaša danes vse te vrste izdelke na našem ozemlju. Naročila sprejema založništvo v Ljubljani, Gosposvetska cesta 16 (Zvezina pisarna).
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 242 za gostilne, hotele in kavarne.
Vino. teli it
izborne kakovosti v vsaki množini po primerni ceni nudi
Fran Jakovac, laska.
Zastopnik.
Ivan Lovšin, Ribnica.
&VIN0;?
staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja
^Ladislav Pullak, JasKa. Hrvatska.^
Zamaške
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Jelačin & Ko. LguMfana
I. kranjska tovarna mineralnih vodi, sodavice i. t. 9.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in citrono* sok, nadalje Izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabol-čnl biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Ekstrakt
za
sadni punč.
Ia kvalitete umetno s saharinom oslajen da z vročo vodo izborno pijačo. Okus in vonj pravega punča. Sladkorja ni potreba. Pošilja ===== se od 5 kg naprej po K 10-— kilogram. =====
ADOLF TOSEK, Praga
Kral. Vinogradi itev. 1274/G.
...- 11181511==
■j ja**rr< m iuum
Raznovrstno
SL
rudninsko vodo
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
>1 Glavna zaloga rudninske vode In špecerijska veletrgovina.	k
Ceniki na razpolago!	Ceniki	na razpolago!
l&- 	 €1
Vlnometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž In prašek. — Eponit.— Francosko želatino Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico.—Natrijev blsulfit. —Ribji mehur. Špansko zemljo. —Tanin.— Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. ■■■ Vinsko kislino.— Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. 11 —■
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
  . -  m — Ljubljana, Židovska ulica 1......................................
I
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal St. Petra ceste In Resljeve ceste.
Velepraiarna za kavo i električnim obratom. v a —	  —	Zaloga	mineralnih	voda.	  =
Zaloga stekla, porcelana In svetnik
Fr. Kollmann
v Ijubljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
fi. Jajce
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
Mazilo zoper »Srbečico1* garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 8 K, po pošti 10 50 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
Trnkoczy, Ljubljana.
■ Viisbi irgavlna li restavracija ■
: Peter Stepic ■
■ Spodnja im Jtev. 256	*
■ priporoča p. n. gostilničarjem svojo •
■ veliko zalogo zajamčeno naravnih ■ vin iz dolenjskih, goriških, istrskih
■ in štajerskih vinskih goric. •*
■	Telefon	it.	262'	$
l
Slivovko
tropinovec rum
cocnac-medicinal razne fine likerje
::	ter	vsakovrstno	kolonijalno	blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
Obrtno izprašani sodarski mojiter, cenilec-ižvedenec ■■	.	,v
Ljubljana, Kolezljska nlica štev. 18. iZSUJO N6PIC.
P. n.
darsko ^eSnico. Vam naZnaniti’ ^ Sem PrCV2el °d P°k°inega ofcta s°-
.. . °bft sem moderno, materijelno in osobno zvečal, ter sc Vam dovoljujem nuditi bogato zalogo v poljubni izberi:
za J*?0* *3an!e» bl«» olje in mast. Kadi ■ode ™	d	’ ,c,vetUčne> Pralne, kopalne posode in po-
o hfil v'	u?° tako vse afloraj navedena popravila in kle-
tarska dela. Na zahtevo izvršujem popravila tudi na domu. 1
Parafinlranje sodov I
Zagotavljam, da bodem noročbe točno, ceno in solidno izvrševal ter uljudno prosim naročila.	o*.v«u,	icr
Z odličnim spoštovanjem
Franjo Repič
sodarski mojster.
m
m
m
«3
m
1
pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajjutrk.
1»
ps
m
¥>
3*
NI
fr
fr
m
fr
fr
Imam naprodaj:
kompleten acetilenski aparat, en pralni aparat in 20 metrov nove žične ograje (mreže). Cena zelo primerna po dogovoru.
Hirko Finžgar,
gostilničar Brezje, Gorenjsko.
Posredovalnica za slui
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 60 v, - 1	:	z dežele 1 K. --------:
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike!
Največja alovenaka hranilnica
iti niim ni]!
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
je imela koncem leti 1918 vlog . ležernega zaklada ....
8 80,000.000'-. 2.500.000 —
Sprejema vloge vsak delavnik Za varčevanje Ima vpeljane lične —— domače hranilnike.  ..............
Hranilnica Je pupi-larno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča In poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
T podpiranje trgovcev In obrtnikov Ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oin Iz dolenjskih, hrnafskih In štajerskih nlnshih goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
i
“ brinjevec
se dobi po primerni ceni pri
Franc Mu no Bratu
pošta Borovnica, Kranjsko.
BB
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani T
(Spodnja Šiška)	■
priporoča svoje Izborne izdelke, kakor:	I
marčno, dvojno marčno in izvozno J pivo v sodčkih in steklenicah,
Dobč s« tudi tropin« In sladu« cim«, U so kot živinska krma solo priporočljivo.	jrJk
Izdaja In zalaga »Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem*'. — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk »Narodne tiskarne".