„	Poštnina plaiana v gotovini.	.. . . ^ ..	, .
5t. 14.	V LJubljani, dne 6. aprila 1922.__leto IV.
Izhaja vsak četrtek. Naročnina:
celoletno..................• • • £ln
poluietno....................Din 6-25
Posamezna številka............... Din 0.B0
Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi h j si sam!
Inserati:
1 mm inseratnega stolpiča stane za:
male oglase.......................Din 0-25
uradne razglase.................Din 0-40
reklame......................Din 0-50
Uredništvo in upravniitvo lista ie v Ljubljani na Kongresnem trgu St. 9 (nasproti dvorca).
Glasilo ..Samostojne
kmetijske stranke za Slovenijo*'.
Z lažjo in nasiljem.
Od stopnje do stopnje pada naša klerikalna stranka. Dasi pod vodstvom duhovščine, je zagazila že tako globoko v blato, da je postal njen bojni klic: Z lažjo in nasiljem nad nasprotnika!
V tem znamenju se odigravajo na Slovenskem že mesece politični boji, ki so dosegli svoj višek pretečeno nedeljo v Radovljici, ko je tekla kri. Tako uveljavljajo klerikalci Kristusov nauk o ljubezni do bližnjega!
Že od prvega početka SKS. sta bila glavno orožje klerikalcev — laž in kleveta. Ampak resnica je nepremagljiva in polagoma so morali spoznati tudi naši klerikalci, da resnica prodira in da ljudstvo izpregleduje. Tedaj so segli po novem orožju. Udušiii so hoteli glas resnice in navalili so na naše shode, da bi preprečili poslancem SKS., da razlože vo-lilcem svoje delo in čujejo njih želje. Toda po vrsti se jim je ponesrečil njih poizkus, kajti v Slovenski Bistrici, Kranju in Št. Lenartu so doživeli samo poraze. Tedaj so stopnjevali svoje nasilje ter pričeli s poboji. In v nedeljo so navalili v Radovljici na naše ljudi, ker so branili resnico, ter ph pobili do krvi. Njih voditelji pa so se zadovoljno muzali, ko je njih sodrga tepla dotičnike, ki imajo pogum biti borci za kmetsko Staro pravdo!
Tem hujskačem in nad prelito krvjo smehljajočim se voditeljem bogo-skrunske stranke pravimo le eno: Bili ste v ozadju v vseh vojnah, ko ste gnali naš narod v boj za habsburške mogotce in v ozadju ste sedaj, ko hujskate kmeta na kmeta. Toda nikar ne mislite, da se nismo mi v trpljenju vojne ničesar naučili. Gi-nili in umirali smo med vojno na vaše povelje, nikdar več pa se ne bomo klali med seboj, da bi imeli vi svoje dopadajenje. Vemo pa, da izhaja vse nasilje, ki ga preživljamo od svojih bratov, le od vas. In temu bo odgovarjalo naše ravnanje. Stopnjujte boj, stopnjujte nasilje, stopnjujte laž, da se razvname tako bratomorilen boj, kakršnega še ni doživela Slovenija! Toda zapomnite si: Ne svojih stanovskih trpinov, ne zapeljanih kmetskih klerikalcev, ampak vas voditelje bomo bili, da vam bo za vedno zamrl hujskaški nasmeh na ustnih! Ne boste večno le od zadaj podpihovali, temveč v prve vrste vas bomo prisilili, pred svoje zapeljane kimavce, da nam iz oči v oči odgovarjate za svoje hujskaštvo, da pred nami očitno pokažete, da znate braniti svoje prostaško geslo: Z lažjo in nasiljem nad nasprotnika!
Da je vaša hinavščina še očitnejša, kričite ravno te dni proti raznim fašistom, sami pa uvajate najnizkot-nejši fašizem.
Ne bojimo se vašega fašizma in ne bojimo se vaše hinavščine. Izpregle-dali smo vas in poznamo vašo bojazljivost; pogum imate le za hrbtom drugih. Ampak pride dan, ko ne bo kmet več posojeval vam svojega hrbta in držal zaradi vas udarcev. Pride ura, ko boste morali tudi uporabiti roke ne le za to, da boste nosili k ustam jed, ki vam jo preskrbe drugi, temveč da boste morali z njimi tudi delati in se boriti
Tedaj pa gorje vam, kajti tako trdi bomo poslali vsled boja, ki ste ga nam usilili, da ne bomo poznali usmiljenja in ne pardona!
Hujskajte bojazljivci, lažite klevet-niki, obrekujte farizeji — vemo, koga moramo udariti!
Bratje! Z resnico in neustrašenost-jo nad one, katerih geslo je: Z lažjo in nasiljem!
Kričeče številke.
Na sijajno uspelem shodu v Mokronogu je imel tovariš poslanec Alajcen tako stvaren in poučen govor, da ga moramo vsaj v njegovih glavnih točkah priobčiti. Prav posebno pa je potrebno, da navedemo iz Majcnovega govora zanimive številke, ki so spričo svoje jasnosti in lapidarnosti uničujoča obsodba vseh hujskačev.
Glavna naloga vse naše finančne politike mora biti, da spravimo državni proračun v ravnovesje. Če hočemo biti dobri gospodarji, ne smemo trpeti, da bi izdajala država več kakor pa dobiva, kar je tako jasno, da mora odobriti to stališče vsak dobri gospodar.
Ravnovesje dosežemo na dvojen način: Ali povečamo dohodke, odnosno uvedemo nove davke, ali pa zmanjšujemo državne izdatke tako dolgo, da se zenačijo z državnimi dohodki. Ker je jasno, da so davki dandanes že tako visoki, da prese-zajo mestoma davčno moč državljanov, zato je samoobsebi umevno, da moramo izvesti ravnovesje v državnem proračunu zgolj z zmanjšanjem izdatkov. V tem oziru stoji na prvem mestu
redukcija nradništva.
V vsej državi imamo 170.000 uradnikov in državnih uslužbencev, ki veljajo državo letno okolj 10 milijard kron ali točno 2.599,406.844 dinarjev. Uradnikov imamo gotovo 32.000 preveč. Ne sicer v Sloveniji, ampak v drugih delih države. Ker velja državo en uradnik povprečno na leto 15.000 dinarjev, bi zato prihranili državi z redukcijo uradništva na leto okoli dve milijardi kron. Ta redukcija bi se čisto lahko izvedla, kajti prejšnje vlade so nastavljale za uradnike slepo vsakogar, ki je trobil v njih politični rog. Tako n. pr. poznate vsi čevljarja v Mokronogu, ki so ga postavili klerikalci za uradnika S. činovnega razreda, kakor da bi imel univerzo. (Bralci se spominjajo gotovo še tudi na tvorniško delavko v Ljubljani, ki so jo nastavili klerikalci za tajnico v oddelku za socialno skrbstvo. Op. ured.)
S kako lahkoto in kako na korist dobremu uradništvu bi se dala izvesti redukcija, naj pokaže nastopni primer: Ko je moral minister za notranje zadeve odpustiti samo v Beogradu 167 uradnikov, je bil iz-prva v hudih skrbeh. Dal si je predložiti seznamek vseh uradnikov z navedbo njih študij. Ko je prejel seznamek, je uvidel, da večina njegovih uradnikov nima niti Ijudskošol-ske naobrazbe in da bi odpustil zategadelj lahko tudi več kakor 167 uradnikov.
Nismo proti uradništvu, pač pa hočemo, da odlete vsi uradniki, ki so slabi in na škodo državi. Dobri uradniki pa naj bodo tudi dobro plačani! Dandanes odjedajo slabi uradniki dobrim uradnikom kruh. Zato proč s slabimi uradniki!
Zmanjšanje vojske.
Sedaj imamo 139.000 vojakov in stroški vojnega ministrstva znašajo
okoli 6 milijard kron na leto. Naša zahteva je, da se znižaj število vojakov za 52.000 mož, odnosno določi na 87.000. Ker velja en vojak z vso oskrbo in opremo državo letno okoli 12.000 dinarjev, bi si prihranili z zahtevano redukcijo okoli dve in pol milijarde kron.
Zapostavljena Slovenija.
Klerikalci silno kriče o zapostavljeni Sloveniji. Toda poglejmo, koliko resnice je na tem kričanju. Slovenija šteje 3025 srednješolskih učnih moči. V vsej državi pa jih je le 14.014. Z ozirom na število prebivalstva pa bi smela imeti Slovenija največ 1200 učiteljev.
V	predvojni dobi so se borile vse avstrijske dežele za to, da bi prevzela država stroške za ljudskošolsko učiteljstvo. Dasi je sedaj to doseženo, vendar vpijejo klerikalci, da mora dežela plačevati učiteljstvo.
Aktivna Slovenija.
Druga priljubljena klerikalna laž je, da vzdržuje Slovenija državo, odnosno da je Slovenija aktivna. Številke pa brezobzirno izpodbijajo klerikalne trditve.
Če seštejemo prav vse dohodke, ki jih dobiva država od Slovenije, tedaj vidimo, da daje Slovenija državi 1196 milijonov kron na leto. Potrebščine Slovenije pa znašajo letno 1707 milijonov kron. Primanjkljaj Slovenije znaša torej 511 milijonov kron na leto ali z drugimi besedami: Če bi bila Slovenija popolnoma avtonomna, bi morala zvišati vse davke za najmanj polovico, da bi mogla kriti svoje izdatke. To je resnica o avtonomiji.
Izenačenje davkov.
Slovenija je revna, bogastvo pa je v Vojvodini, Sremu in nekaterih južnih krajih. Mi pravimo: Dotičniki, ki imajo dosti, naj se obdačijo, in sicer po vsej državi enakomerno. Od bogatinov naj se terja več davkov, toda vedno le po enem račinu.
Na našo zahtevo se izdeluje sedaj načrt enotnega davčnega zakona. Ta načrt bo izdelan po vzorcu pruskega in italijanskega davčnega sistema in bo eden najmodernejših davčnih zakonov. Po tem zakonu se bo plačeval po vsej državi samo en davek, in sicer dohodninski.
Najnižji davek bodo plačevali dotičniki, ki si pridobe svoje dohodke le z lastnim delom. Vendar pa se bo razlikovalo med onimi, ki si služijo kruh s težkim delom in med onimi, ki si služijo kruh na lahek način. Slednji bodo morali plačevati višji davek.
V	drugo stopnjo se bodo uvrstili dotičniki, katerih dohodki izvirajo iz lastnega in iz tujega dela.
Tretjo skupino pa bodo tvorili dotičniki, ki žive le od tujega dela. Le-ti bodo morali plačevati poleg dohodninskega davka tudi imovinski davek.
Naglasiti je treba, da se ni našel niti en opozicionalni poslanec, ki bi pripomogel k temu, da bi bil načrt glede davčnega izenačenja res tak, da bi odgovarjal ljudskim potrebam. In vendar dobivajo opozicionalni poslanci dnevnice prav tako kakor poslanci SKS. In oškodovani bodo spričo nedelavnosti opozicionalnih poslancev njih volilci istotako kakor volilci SKS.
Za naš tiskovni sklad.
Klerikalci izdajajo za vsak sloj posebne liste, ki Jih ne plačujejo naročniki, temveč klerikalni denarni zavodi.
Klerikalna «Zadružna gospodarska zvezam je imela lani nad tri milijarde prometa, to se pravi, imela je najmanj 30 milijonov kron čistega dobička. S temi milijoni delajo in s temi milijoni izdajajo časopise, da ne bi ljudstvo izpregledalo, kako si polnijo klerikalni mogotci svoje žepe. 800.000 kron izdajajo klerikalci iz svojih fondov za svoje liste, 800 000 kron dajejo mesečno za ljudsko po neumnevanje. posledica tega je, da imamo mi, ki smo brez fondov, le en skromni tednik — «Kmetijski list*, klerikalci pa cel gozd listov.
Zaradi tega je naša življenska naloga, okrepiti svoj list in izpopolniti «Kmetijski list» tako, da se bo mogel v vsakem oziru kosati s klerikalnimi listi. To pa dosežemo le s tem, če zbiramo za naš tiskovni sklad kakor mravlje, če smo vselej in povsod na delu za naš tiskovni sklad.
Tovariši! Vsakdo, ki je v resnici za osamosvojitev kmetskega ljudstva, bo sledil klicu tovariša Majcna ter prispeval za tiskovni sklad SKS.
Vsak borec za Staro pravdo pa je dolžan, da številke, ki z neovrg-Ijivo jasnostjo postavljajo klerikalne hujskače na sramotni oder lažnikov, pove vsem znancem ter jim jih razloži.
Povsod in pri vsaki priliki razkrivajte klerikalne laži, da zmaga resnica ter pride ljudstvo skoro do svoje pravice!
Dokumenti sramote.
Pred vojno smo se zgražali, ker je zavzemal pri nas, zlasti ob volitvah, politični boj tako sirovo obliko. Danes bi morali naravnost obupati, kajti tako podel in sramoten je po stal naš politični boj, čeprav nismo med volilnim gibanjem. In vsa peza krivde za to moralno propalost zadeva tiste «krščanske liste», katere se upa del naše duhovščine priporočati ljudstvu celo v cerkvah. Brezsramno se tepta resnica, brezvestno se zlo rablja vera in brezstudno se kleveče vse, kar ne trobi v rog teh političnih razbojnikov.
Vzemite v roke poljuben klerikalni list, ali reprezentacijskega «Slovenca» ali pa kričavega «Slovenskega gospodarja*, in izprevideli boste, da je vsak izmed njih dokument naše sramote, spomenik nemoralnega klerikalnega političnega boja.
Prostor nam je pretesno odmerjen, da bi mogli sproti dokazovati, da drži ta porazna resnica za prav vsako številko klerikalnega lista. Vendar pa imamo toliko prostora, da izstavimo vsaj eno številko klerikalnega tiska uničujoči obsodbi resnice.
Vzemite v roke n. pr. 13. številko «Slovenskega gospodarja*, katere uvodnik se glasi: «Kako pridejo samostojneži do zaslug*! V članku se trdi, da sta dosegla poslanca Brand-ner in Hohnjec, da se ne zapro bolnice ter da se odevamo mi, imenoma lovariš Drofenik, s pavovim perjem kakor srake, ker si lastimo to zaslugo.
V odgovor moramo navesti tri dejstva, ki jih je sicer navedel že tovariš Puceij na shodu v Št. Lenartu in ki jih je slišal tudi urednik »Slo-
venskega gospodarja>, ker je bil na
shodu navzoč.
1.)	Kdor je le pokukal v parlament, ve, da vlada nikdar ne gre na roko opoziciji, ki ne gre vladi na . roko. Posebno še, če je opozicija nezmožna podati tudi le en sam pametni predlog. Taka neresna opozicija so naši klerikalci Razen kričanja in hujskaštva še niso ničesar doprinesli za rešitev naše notranje krize. Vendar pa se upajo slepariti ljudstvo, kakor da bi oni dosegli za svoje vo lilce uspehe. Om so tudi tako brezvestni, da še do danes niso poučili svojih volilcev o pomenu in značaju opozicionalne taktike. Ogromna večina njih volilcev še sedaj ne ve, da pomeni opozicionalno stališče pripravljenost, odreči se vsakemu uspehu. Klerikalci, ti patentirani ljudski sleparji, pa ne samo, da tega ne povedo, celo govore, da so taki mojstri, da znajo dobiti od one iste vlade, ki
ji očitajo najtežje prestopke, vse, kar hočejo. Kakor da bi bili v Beogradu na vladi res tako silno neumni ljudje!
2.)	Tovariš Puceij je povedal v Št. Lenartu, da je zagrozil z demi-sijo, če se zapre tudi le ena bolnica. In samo to je provzročilo, da so ostale vse bolnice v Sloveniji odprte. Dasi je slišalo to 600 kmetov, navzočnih na shodu, in dasi je slišal to tudi urednik «Slovenskega gospodarja^ vendar laže v svojem listu, češ da se odevamo mi s pavovim perjem.
3.)	Kdor čita naš list, ve, da nismo nikdar trdili, da je samo tovariš Drofenik preprečil zatvoritev bolnic. Ker ve to tudi ^Slovenski gospodar», zato si je izbral nalašč ravno tovariša Drofenika, samo da more potem grše lagati.
V zasmeh vsem trem navedenim dejstvom krade «Slovenski gospo dar» zasluge poslancem SKS. ter krasi s pavovim perjem poslanca Hohnjeca in Brandnerja.
Značilno za oba poslanca je, da kaj takega trpita, in sramotno za nju, da ne protestirata proti taki lažnivosti. Morda pa sta padla že enako nizko kakor «Slovenski gospodar*.
Uvodniku sledi v navedeni številki «Slovenskega gospodarja* članek «Konec Pucljeve slave*, ki naj bi bil poročilo o shodu SKS. v ŠL Lenartu.
Uvodoma se priznava v listu, kako so se pripravljali klerikalci, da bi razbili shod. Trije odstavki poročila so posvečeni zgolj tem pripravam. Potem pa se prično laži. Pribijmo eno za drugo!
«Celo uro nismo dovolili Puclju spregovoriti* pravi «Slovenski go spodar*. — Laž! O dovoljenju sploh govora ni bilo, pač pa ste kričali in razsajali pol ure Puceij ni prosil Žc-bota, naj vpliva na klerikalce, da mu puste govoriti, pač pa je predlagal Žebotu tole: Najprej govori Puceli, nato Žebot! Za to, da bodo pristaši SKS. mirni med Žebotovim govorom, iamči Puceij, da bodo mirni med Puclievim govorom klerikalci, naj jamčijo klerikalci. Ta predlog je ogromna večina zborovalcev, tudi klerikalcev, odobravala. Toda Žebot se je zbal ter ni hotel govoriti. No beni prvaki niso pomirjevali ljudstva, temveč samo s;la naših argumentov je zlomila celo odpor pijanih klerikalcev. Volovsko afero je poiasnil tovariš Puceij popolnoma in Žebot je s pečatom lažnika obmolknil. Gungl je mogel res pričeti mirno govoriti. Ker se naši pristaši namreč ne boje resnice, zato so ponudili s>
Ker živi država od kmeta, zato bodi kmet isjen gospodar! Kmetje dosežemo to le z organizacijo.
2
Kmetje vse Jugoslavije, brez razlike vere, plemena (n narodnosti, združimo sel
mi Gunglju besedo. Toda, ker je bil
mož nesramen, smo ga spomnili na to, zakaj je izstopil iz SKS. In značilno za politično korupcijo klerikalcev je, da so branili še naprej moža, kateremu se je dokazalo, da je izstopil iz SKS., ker mu nismo hoteli dati 10.000 kron! Ker mi plačancev ne trpimo, zato je moral Gungl obmolkniti. Tega seveda «Slovenski gospo-dar» ne pove.
Tovariš Pucelj ni drja. Korošca ne drja. Verstovška nesramno napadel, temveč samo razkril njiju protiljud-sko delovanje. Ta razkritja je hotel sicer Žebot z vpitjem preprečiti, toda poizkus se mu je izjalovil. In narod je slišal o zapravljanju drja. Korošca in Vrstovškovi korupciji. Vsebino napadov tovariša Puclja ^Slovenski gospodar« iz strahu pred resnico seveda tudi ne navaja.
Tovariš Kramberger je zaključil shod točno ob dveh (ne ob pol dveh), in sicer s kratkim govorom. Ko je zaklical tovariš Kramberger tovarišu Puclju in poslancem SKS. «Zivio!», je zaorilo po vsej dvorani tako odobravanje, da se klerikalnih krikov niti slišalo ni. Situacijo je hotel rešiti Zebot, ki je provzročil, da je nekdo v svojo sramoto zapiskal na torpedo-žvižgalko. Laž je seveda, da so zasedli klerikalci sredino in levico dvorane. Zasedli so le del levice, kajti mi smo bili v ogromni večini. To lahko dokažemo. Na klerikalnem shodu, ki je trajal po navedbah klerikalnih listov le pol ure — o to je bil jako sijajen shod! — je bilo po izjavi urednika «Slovenskega gospodarja* 200 ljudi. Številka je gotovo nekoliko previsoka, razen tega je bilo med njimi tudi dosti naših pristašev, kar priznavajo tudi klerikalna poročila. In klerikalci trde dalje, da so se vsi dotičniki, ki so bili na Pucljevem shodu, udeležili tudi klerikalnega shoda. Na shodu SKS. je bilo najmanj 600 ljudi in smo imeli tedaj mi dvetretjinsko večino.
Vprašujete, zakaj nismo pometali klerikalcev iz dvorane?
Če ne bi pustili klerikalcev v dvorano, bi dejali, da se bojimo resnice. Škodovali bi tako samim sebi.
Klerikalce, ki so bili v dvorani in razgrajali kakor divje zveri, bi sicer iahko pometali iz dvorane, toda nastal bi pri tem pretep, čigar posledica bi bilo morda razbitje shoda. Pri odstranjanju klerikalcev po orožnikih bi zopet moralno trpeli. Nam torej ni preostalo nič drugega kakor pustiti, da so se klerikalci izdivjali in da smo jih nato prijeli s silo argumentov. In to nalogo je tovariš Pucelj jako mojstrsko izvedel, kar mu morajo priznati tudi vsi klerikalci, če imajo količkaj poštenja v sebi. Le-tega pa seveda klerikalci nimajo, kar tudi njih listi, dokumenti sramote, izvrstno dokazujejo.
Vas vse, ki ste bili na shodih v Slovenski Bistrici, Kranju, Št. Lenartu in ki ste čitali klerikalna poročila, pa vprašamo: Ali boste trpeli še naprej take dokumente laži? Ali ne boste napeli vseh sil, da stremo že enkrat one, ki hočejo z lažjo in kleveto zavladati nad narodom, samo da bi se njih korita napolnila?
V boj za resnico! V boj proti laž-nikom!
Resnica zmaguje.
Brez vsakega komentarja objavljamo nastopno izjavo, ker že sama dovolj jasno dokazuje, kdo je zmagal v št. Lenartu. Izjava se glasi:
Cenjeno uredništvo «I<metijskega lista* v Ljubljani!
Ko ste razglasili shod SKS. v Št. Lenartu v Slovenskih goricah, sem se zelo zanimal za shod tudi jaz, čeprav sem bil še klerikalec. Šel sem na shod, da vendar enkrat slišim te grozne samostojneže. Želel sem slišati na shodu govornike obeh strank in potem soditi z lastno glavo.
G. minister Pucelj je opozarjal poslanca Zebota, naj opozori svojo na-hujskano množico, da mirno posluša govornike in potem sama sodi.
Izprevidel pa sem, da naši klerikalci res ne trpe resnice, k a r s o s a-mostojneži trdili v •»Kmetijskem listu*.
Najgršo nesposobnost za člove-5ko družbo pa je pokazal Gungl, ki je na očitke samostojnih priznal, da je hotel pri samostojnih zaslužiti denar in prejeti čast, dasi za le-to niti sposoben ni.
Z ozirom na Gunglov nastop v Št Lenartu in na nastop hujskačev,
ki so naše pridne šentlenartske kmete tako grdo nahujskali, izjavljam, da izstopam iz «Slovenske ljudske stranke*, ker sem uvidel, da ta stranka samo hujska ubogega kmeta, zanj pa ničesar ne stori. Vstopam pa z današnjim dnem v SKS., ker sem prvič slišal ministra-kmeta, ki je poštenjak in delaven za kmeta. Zato ostanem tudi naprej trden in zvest pristaš SKS.
V šmarjeti ob Pesnici, dne 23. marca 1922.
Franc Lešnik s. r. posestnik.
Razžaljeni koritarji.
Iz Beograda je dospela vest, da je dovolil finančni odbor ministrskega sveta osem milijonov kron za prehrano pasivnih krajev Slovenije. Kar zažareli so klerikalci veselja, ko so zvedeli za to novico, ter veselo so si tneli roke, njih vodilni ljudje pa so že računali, kako storiti, da odleti kak milijonček v njih nikdar polno bisago.
O, naši klerikalci se razumejo na tako delo! Tedaj, ko je bil še slavni Korošec neslavni reprezentant Slovencev v Beogradu, se je zgodilo, da je dala vlada klerikalnim organizacijam tri milijone — ta znesek je bil seveda tedaj več vreden kakor sedanjih osem milijonov — brezobrestnega posojila, s katerim so klerikalci sijajno verižili, katerega pa še do danes niso celotno vrnili. In tako kupčijo bi hoteli storiti klerikalci tudi danes. Saj plačajo davkoplačevalci riziko in stroške, klerikalci pa bi se le toliko potrudili, da bi pospravili zaslužek.
Tako lepo so računali klerikalci, toda račun je bil kljub svoji lepoti račun brez krčmarja, kajti v Beogradu, kjer so sami «koruptni Ballcanci», so dejali to-le: Nikakor ne gre, da bi kdo z državnim denarjem špekuliral. Še manj pa moremo trpeti, da bi tisti, ki je prejel od nas denar za pomoč revnim slojem, denar porabljal za to, da bi na škodo revežev bogatil sebe in potem denarja še ne vrnil. Takim ljudem ne moremo zaupati državnega denarja, takih ljudi ne moremo rabiti. In zato bomo oddali teh osem milijonov, namenjenih prehrani pasivnih krajev Slovenije, zadrugam, ki so res zadruge in ki so že dokazale, da delajo nesebično v korist ljudstva.
Kar zgrizli bi se kmalu od jeze naši klerikalci, ko so zvedeli za ta beograjski sklep. Njim da ni dovoljena koritarska kupčija, oni da ne bodo kupčevali z državnim denarjem, kaj si pa vendar misli ohola gospoda v Beogradu! Toda zaman vsa njih jeza, kajti kot brezpomembni opozi-cionalci lajajo lahko ves dan, pa se vendar v Beogradu še pes ne bo zmenil za njih lajanje.
Ampak maščevati se morajo! In zato so udarili iz besne jeze na «Eko-noma», da si nad njim ohlade svojo nevoščljivost.
Toda jeza še ni bila nikdar dober svetovalec in po vsej pravici je uvrščena med poglavitne grehe, kar so občutili sedaj tudi naši klerikalci. Hoteli so udariti «Ekonoma», a razkrili so same sebe.
Kričali so: Če dobimo mi denar za nakup živeža, potem govorite o korupciji, če ga pa dobi «Ekonom», tedaj seveda to ni korupcija! In prav zmagoncsno so se razkoračili.
Počasi, gospodje koritarji! Če dobi kdo denar, da nakupi z njim živila, ni to še prav nobena korupcija, ker eden mora kupiti živila. Korupcija nastane šele tedaj, kadar se denar napačno porabi in kadar se dela tako, kakor je delala klerikalna zadruga. Vaše vpitje in kričanje le dokazujeta, da Vi sploh drugače delati ne znate. Čemu vendar kričite o korupciji, ko nihče še denarja prejel ni? Priznali ste s svojim krikom samo to, da sploh ne znate uporabljati denarja drugače kakor v svojo korist. Ravno to pa je vzrok, da denarja ne dobite in če se prav razpočite od jeze.
Ker sodijo klerikalci vsakogar po sebi, zato so navalili na «Ekonoma» z nastopno lažjo: «25 vagonov ga-lice je dobil ,Ekonom' od vlade, in sicer po ceni 16 kron za kilogram. Svojim pristašem je prodajal galico po 22 kron, drugim pa' celo po 28 kron. Samo pri svojih pristaših je zaslužil nad poldrug milijon kron. To pa seveda ni korupcija?* In vse klerikalne raglje od «Slovenca» do tiste cunje, ki se krije z imenom «Sloven-
ski gospodar*, so zaregljale to klerikalno laž.
Ampak vsakega regljanja je enkrat konec, tega pa bo še prav posebno kmalu, kajti resnica je taka-le:
Kmetijsko ministrstvo je poskrbelo za pravočasno dobavo galice vinorodnim krajem (Kajne ga lomi Pucelj!) In iz te zaloge je dobil «Eko-nom», ker se je pravočasno pobrigal za svoje zadružnike in naše pristaše, devet in ne 25 vagonov galice, kakor laže «Slovenec». (Klerikalci so imeli seveda vse druge kupčije v mislih ter se zategadelj niso brigali za kaj takega, kar potrebuje kmet.) Galico je dobil «Ekonom» po 20 (dvajset) in ne po 16 kron kilogram, kakor laže «Slovenec». K tej ceni pa je treba prišteti še stroške embalaže (zavoj-nine), ki znašajo za kilogram 1 krono 20 vinarjev, dalje prevoznino po železnici in končno še prevoznino od kolodvora v skladišče. «Ekonom* je prodajal galico nato po 23 (triindvajset) in ne po 22 kron, kakor je lagal «Slo venec*, kajti pri ceni 22 kron bi iinel pri vsakem kilogramu 1 krono izgube. Ker v Sloveniji silno primanjkuje galice, so se vinogradniki za «Ekonomovo* galico kar pulili. Občinarji nekaterih klerikalnih vasi so se kar vsi naročili na «Kme-tijski list*, samo da bi veljali tako za naše pristaše. Toda to jim ni pomagalo.
In ker je delal «Ekonom» tako pošteno in pravilno ter ni zaslužil milijona, ki bi ga lahko, pa kriče sedaj klerikalci, ki take poštenosti sploh razumeti ne morejo, nad «Ekono-mom».
Zakaj vse to? Ker jih boli in peče, da se «Ekonom» jako lepo razvija, da uživa spričo svojega poštenega delovanja vedno večje zaupanje, da se obračajo nanj že klerikalne zadruge, kar more izpričati med drugimi tudi ona v Dobrepoljah. In ker vedo klerikalci, da «Ekonom* ne bo odiral ljudi pri prehranjevalni akciji, kakor jih ni pri galici, zato tudi slutijo, da bo zaupanje do njega še naraslo. In to se bo zgodilo, četudi se vsa klerikalna korita narobe postavijo!
Da bodo klerikalni koritarji še malo bolj jezni, jim naj povemo, da hočemo poskrbeti, da bodo v Beogradu natančno pregledali, kako so gospodarili klerikalci z državnim imetjem. Poskrbeli bomo pa tudi, da bodo morali klerikalci vse do zadnjega ficlca vrniti. Dotičn'ke, ki so delali z denarjem davkoplačevalcev tako kakor dela svinja z mehom, bomo pa postavili obenem z njih maslom na solnce.
Potem pa boste lahko lajali vi — razžaljeni koritarji.
Kakšna obzirnost!
Poročali smo že v zadnji številki, da se je ustrelil v Domžalah bivši avstrijski oficir Casagrande, ker je spoznal, da je nemogoč po odkritjih slovenskega skladatelja Adamiča. Vsak pametni človek bi dejal, da je s tem vsa zadeva poravnana, kajti smrt je oprala madeže.
V našem slovenskem «kulturnem» ozračju pa vlada čisto posebno mišljenje Takoj po njegovi smrti se je oglasil v «Slovencu» dr. Brecelj, ki zagovarja Casagrando in čuti potrebo, dvomiti nad besedami našega odličnega moža, skladatelja Adamiča. To pa zaradi tega, ker je napisal Casagrande pred svojo smrtjo nekoliko pisem, v katerih zatrjuje svojo nedolžnost in trdi, da je zagrešil g. Adamič zločin, ker ga je razkril pred javnostjo. In ker konča eno svojih pisem g. Casagrande z vzklikom, da odide na drugi svet, ker ga kliče Bog, so seveda nekateri takoj bili prepričani, da se je zgodila Casagrandi s strani g. Adamiča huda krivica.
Delali bi krivico g. Adamiču, Če bi hoteli braniti pred slovensko javnostjo njega, ki mu javnost zaupa. Prepričani pa smo tudi, da ne potrebuje g. Adamič naše pomoči v nobenem oziru, kajti jasno je, da ni bil g. Casagrande mož, ki bi streljal samega sebe le zato, ker ga je bolela krivica. Naj piše g. Casagrande karkoli, onih sedem strelov, ki jih je oddal v sebe, so dokaz, da je svojo krivdo izpre-gledal.
Nobeno čudo ni, če je ni izpregle-dal med vojno, kajti tedaj je dobil za svoje dejanje celo «Allerhochste Be-"obung». Ampak to pomeni malo. Pohvaljena sta "bila onadva, ki sta streljala Kromarja in Brenceta, hvale deležni so bili tudi oni, ki so zagrešili, da jc bilo samo v prvih 14 mesecih
vojne obešenih in ustreljenih v Bosni 900, na Hrvaškem 513 in v Sloveniji 469 oseb, med katerimi ni bil niti en Nemec ali Madžar. To je bil tak sistem in vsi, ki so se klanjali temu sistemu, so bili mastno plačani. In da bi udušili glas vesti, so proslavljali take zločine kot junaštvo. Toda po vojni je prodrl glas vesti in tedaj je tudi Casagrande spoznal, da je ravnal krivo.
V	čem je bil njegov zločin? Resnica je, da je šel Casagrande na fronto z ljudmi, s katerimi so se drugi bali iti. In da so bili upravičeni se bati, se je skoraj izkazalo, kajti kmalu po odhodu iz Trsta je nastal v transportu upor, ki pa je bil s pomočjo orožnikov udušen. Tedaj je padlo devet vojakov, ali če hočete upornikov.	/
Casagrande je dal napraviti nato seznamek vsoh predkaznovanih ljudi svojega transporta. In kdor je bil le 24 ur policijsko predkaznovan, je že prišel v ta seznamek. Vse take pa je smatral Casagrande za provzročite-Ije upora, zaradi česar je sklenil, jih do prihoda na fronto vse postreliti. In res je brez vsake preiskave ustrelil sam štiri, večino (vseh je bilo 22) pa je dal po drugih postreliti. In v tem je njegova krivda, ki jo ne izbriše nobena «Allerhochste Belo-bung*.
Sedaj pa še neko pripombo! Da se «Slovenec», list, ki je napisal dne 27. julija pesem «Bojni grom*, v kateri pravi v tretji kitici: «S kanoni vas pozdravimo, vi Srbi; dom hladen vam postavimo ob vrbi!* da se ta «Slovenec* poteguje za avstrijskega oficirja Casagrando — se ne čudimo.
Ampak, da čuti doktor zdravilstva, ki mu mora biti humaniteta nad vse, potrebo, zagovarjati moža, ki se je obsodil sam, temu pa se čudimo.
Gospod doktor Brecelj! Kje pa ste bili tedaj, ko so streljali in obešali naše ljudi, kdo pa je slišal tedaj Vaš protest? In sami veste, da je bilo postreljenih polno nedolžnih, Vi dobro veste, da je tekla nedolžna kri! Odkod naenkrat taka obzirnost, odkod to rahločutje?
Vemo, da ne dobimo odgovora, pa ga tudi ne potrebujemo, kajti mi ga poznamo že davno:
Kadar trpi bednik in revež, tedaj molči vse in tudi tako kričava klerikalna stranka ne najde nobene besede za reveža. Nasprotno! Njeni prvi ljudje so oni, ki nastopajo proti bednikom. Brence — Pegan, Kromar — Skubic, Adamič — Brecelj.
V	resnici drugega odgovora ne potrebujemo!
Tako izgleda klerikalna ljubezen do kmeta v praksi!
I Potres v Besgndu in klerikalne laži.
V petek dne 24. marca ob eni popoldne je bil v Beogradu močan potres, ki sicer ni provzročil dosti škode, vendar pa silno prestrašil vse Beograjčane. »Epoha* priraša o potresu zanimivo poročilo, ki ga bodo z veseljem čitali tudi naši bralci. In ker se je tudi pri tej priliki razkrila klerikalna lažnivost, je naravnost naša dolžnost, da priobčimo poročilo, ki se glasi:
Beograd se je tožil, da nima senzacij. Živci sedanje dobe so izkvarjeni in potrebujejo senzacij.. Toda naš Beograd je mrtev, kar se tiče senzacij. Razbojništva se pripete samo parkrat na leto, večje tatvine le po enkrat na mesec, in primer, da se moški pretvori v žensko, kakor se je to zgodilo z asistentom državne bolnice, Rusom ali Rusinjo Olgo Kabanovo, le v par letih enkrat.
Zato pa se je usmilil Beogradčanov Bog in jim poslal potres.
Bilo je okoli ene popoldne, ko se je zaČul neki šum, kakor da W delovali pod zemljo ogromni dinamo-stroji. Nato pa se je pričel Beograd tresti, kakor da bi se pod njim penili valovi razburkanega morja.
Kot drhtljaj smrti se je polastila panika mirnih Beogradčanov, ki so sedeli pri obilnem kosilu ali pa mirno prcbavljali pri sladkem smederevskem vinu. »Potres, potres!* je klicalo vse vprek. Vsi prebivalci so zapustili svoja stanovarja, žen« so zajmstile može. možje svoje žene, eni kot drugi pa svoje otroke ter bežali na ulico, s strahom v očeh, kretnjah in glasu. Zemlja pa se je tresla.
Po kavarnah je nastala zmešnjava. Gospodarji, gostje in natakarji so se zmešali v veliko gnječo in »šturmali* vrata, eden drugega odrivajoč, vsi v strahu, da jim ne popadajo na glavo stropi in zidovi.
Angleži pri «Srbskem kralju*. V gostilni pri »Srbskem kralju* je bila
zmešnjava morebiti največja. Provzro-
čili so jo nekateri »hladnokrvni* Angleži. Komaj da 86 je zemlja potresla, že so pustili hladnokrvni Angleži svoje polne krožnike in polne čaše ter juri-šali vrata. Brez premisleka so jim sledili ostali gostje. Kuharice z dolgimi noži, natakarji z razbitimi krožniki; vse je letelo na ulico. Sobarice pa so padale v omedlevico. G. Jovanovič, naš konzul v Londonu, je pustil močna to jed in dva velika vrčka piva ter izginil hitro pri nekih stranskih vratih. Minister Pucelj (oseba je zamenjana, op. ured.) je bil morebiti v najtežjem položaju. Korpulenten, je mogel vstati šele, ko so bila vrata že zamašena od zida živih teles. Ves obupan je pričel z rokami loviti zrak in koncem koncev, ko je videl, da mu ne pomaga ministrska čast, je pobegnil v kuhinjo, da se skrije pod štedilnik.
Medtem je na srečo potres prestal. Ljudje so se začeli polagoma v račati t svoja stanovanja. Možje so se zaklinjali. da so se najbolj bali, da ne izgube žen, žene pa so s solzami v očeh zatrjevale, da bi šle v smrt' s svojimi možmi. Oni hladnokrvni Angleži pa, ki so prvi bežali, so se zadnji vrnili ter nadaljevali z obedom. Zaman pa so iskali natakarji našega konzula Jovanoviča, na katerega sta čakala močnata jed in pivo. Izginil je brez sledu.
Odstavek, kjer se govori o tovarišu Puclju, je seveda »Slovenec* slastno ponatisnil. Bil bi vendar smrtni greh, če ne bi oklevetal tovariša Puclja, če se mu nudi tako dragocena prilika. Kakor vedno, tako seveda tudi sedaj le v svojo sramoto.
Drugi dan je prinesla namreč »Epo-ha» popravek, ki zasluži spričo svoje hudomušnosti, da ga priobčimo v celoti.
Opravičen popravek. Ali se Vam
nikdar ni pripetilo, da Vas je nekdo na ulici najprijateljski pozdravil in se Vam nasmehnil, Vi pa ste se čudili, ker ste vedeli, da Vam je dotičuik znan, nikakor pa 6e ne morete spomniti, kdo da je in kje ste bili z njim že skupaj.
Tako se je primerilo g. Pešicu, na je pozdravil g. ministra drja. Spaha tako-le: »Kako Vam gre, g. Karamsh-medovič? Zelo mi je drago, da Vas vidim. Kako pa kaj gre Vašemu kolesji, gospodu drju. Spahi? Ali bo postal že enkrat pameten?* (Muslimanska ministra sta bila obenem dr. Spaho in Karu-mehmedovič. Spaho je bil proti vladi. Karamehmedovič pa za vlado. Odtod zadnje vprašanje g. Pešiča. (Op. uroči/'
Take pogreške so zelo razumljive irt našemu dopisniku se je zgodila slična.
Malo vsled tega, ker ni naš sotrud-nik fizionomist. malo vsled tega. ker se je tudi sam bal za svojo glavo in malo tudi vsled tega, ker sta oba gospoda — Pucelj in Kukovec — korpu-lentna, je bilo mogoče, da je mislil naš sotrudnik, da ima pred seboj g. Puclp, dočim je v resnici glodal g. Kukovca. Šef kabineta g. Puclja, g. Miloš Stibler, je nam poslal zategadelj popravek, ki ga radi sprejemamo in izjavi,|am»:
Oni debeli minister, ki jo med potresom tekel s servieto okoli rratu v kuhinjo »Srbskega kralja*, v nameri, da se skrije pod nek štedilnik, ni bil minister poljoprivrede in voda, g. Pucelj. temveč minister na razpoloženju, gospod dr. Kukovec.
Ce bi bili klerikalci pošteni, bi morali seveda tudi priobčiti popravek. Ampak za klerikalno lažnivost je značilno nekaj drugega.
Ko je bil v Beogradu potres, tovariša Puclja v Beogradu sploh b i 1 o n i, ker so je že odpeljal na shode, kar je bilo »Slovencu* znano. Samo klerikalen lažnivec je zmožen napasti tovariša Puclja zaradi njegovih nastopov na shodih v Sloveniji in istočasno zaradi bojazljivosti v Beogradu. Ali je mogoča še večja lažnivost?
Pismo iz Amerike.
Rojaki v domovini! Večkrat sem Vam že nameraval napisati obširnejše pismo iz daljne Amerike. Vedno pa mi je primanjkovalo časa, tako da sem s pismom odlašal. Sedaj pa nočem več odlašati, kajti dobro bo za Vas vse, če se poučite o tukajšnjih razmerah.
Predvsem svarim vsakogar, naj se ne da zapeljati po kakih agenturah, češ da je še mogoče potovati v Ameriko. Za Vaše pokrajine, to je za Jugoslavijo, je ustavljeno naseljevanje do dne 1. julija 1922. Do tega časa ne sme noben Jugoslovan v Ameriko! Kdor bi se dal prevariti po agenturi, bo potoval zastonj, kajti iz Amerike ga bodo poslali^ neusmiljeno na njegove stroške nazaj.
Pa tudi sicer nikomur ne svetujem, da bi prišel sem. Amerika ni več tista obljubljena dežela, kakor je bila nekdaj. Res so se sicer med vojno po-trojile delavske plače, zato so se pa popetorile in pošestorile tudi vse živ-Ijenske potrebščine. Toda to še ni najhujše! V zadnjem času so padle
©eSujmo z vsem% raočmi za procvit in razširjenje »»Kmetijskega lista"!
Izporočajte uredništvu našega lista vse važnejše dogodke svojega kraja!
delavske plače za 40, da celo za 60 odstotkov, cene živilom pa so padle le za 14 odstotkov; hišne najemnine so se zvišale za 18 odstotkov. Stroški za življenje so torej prav tako veliki kakor med vojno, dohodki pa znatno manjši. S sedanjimi plačami živi komaj samec, oženjenec pa mora delati čudeže, da se vzdrži. Toda bilo bi še vse dobro, če bi bilo le dbsti dela. Brezposelnost se silno širi in na milijone ljudi je že brez dela. Koncem meseca februarja se pričakuje, da bo v Združenih državah pet milijonov brezposelnih. Žalibog tudi ni pričakovati, da bi se razmere skoraj izboljšale.
Marsikdo bo vprašal, kako to, da vlada v bogati Ameriki taka brezposelnost. Tudi na to vprašanje naj odgovorim. Kapitalisti in vojni dobičkarji so pustili delati še nekaj časa po vojni v svojih tvornicah s polno paro ter nakupičili na ta način že toliko blaga, da so vse skladovnice polne. Delali so s tako naglico, da je zmanjkalo celo moških moči in da so nastavljali ženske. Ko so imeli blaga v izobilju, so pa hoteli udariti delavce ter jim zmanjšati plače. Po vrsti so začeli metati delavce na ulico ter zapirati svoje tvornice. Čez nekaj časa so pričeli sicer zopet odpirati tvornice, toda nastavljali so le ljudi, ki so se zadovoljili z manjšo plačo. Izstradati so hoteli delavstvo, da bi postalo pohlevno kakor ovčice in d'a bi mu mogli nato diktirati svoje pogoje.
Kapitalisti so se zbali namreč delavcev ter izprevideli, da bi utegnilo delavstvo zapaziti krivico, ki se mu godi, in da bi mogli potem pri prihodnjih volitvah prodreti pravi zastopniki delovnega ljudstva. Zategadelj hočejo delavce izstradati. Na ta način je prišlo tako daleč, da srečuješ po ulici ljudi, ki te prosijo za denar, da si kupijo košček kruha. Zaradi tega, rojaki, še enkrat: Ne hodite več v Ameriko, ki ni več tista Amerika, kakor je bila nekdaj! V primeri z ameriškimi razmerami bo postala skoraj Vaša domovina — Amerika.
Povprašujete, zakaj dopušča država take razmere. Odgovor je silno enostaven. Ob volitvah najamejo kapitalisti brez števila agitatorjev, ki proti dobremu plačilu povzdigujejo do nebes posamezne kandidate. Le-ti obljubljajo delavcem zopet nebesa na zemlji ter prevarijo tako večino ljudi. Namesto dobrih mož se izvolijo ljudje, ki jim je delavski interes deveta briga. Ko so izvoljenci enkrat pod streho, pa godejo zopet tako«, kakor se njim poljubi. Zategadelj pri nas ne bo bolje toliko časa, dokler narod ne bo izpregledal.
Svitati se je pri nas že začelo. Far-merji (kmetje) in delavci so spoznali, da si morajo medsebojno pomagati. V ta namen so pričeli ustanavljati razne zadruge. Kmetijske zadruge dajejo delavcem živila, delavske zadruge pa kmetomi industrijske proizvode. Sedaj so te zadruge še majhne, toda kljub vsem sovražnostim kapitalistov vendarle napredujejo.
Iz povedanega torej vidite, kake razmere so v Ameriki. Ne tiščite v Ameriko, kjer Vas čaka še večja revščina kot doma! Bil sem skupaj že z mnogimi ljudmi, ki bi šli radi domov, toda nimajo denarja za povratek. Pri Vas doma dobite še vedno kruha, magar. čc greste od hiše do hiše. Tu pa ne dobite ničesar, če nimate denarja. Naj torej vsakdo dobro premisli, preden se nameni na pot, da mu ne bo pozneje žal. Kdor se pa nabriše, naj posledice samemu sebi pripiše! — je moja misel.
To sem Vam hotel izporočiti, ker mi je bilo najbolj pri srcu. Ob priliki pa se hočem zglasiti zopet. Pozdravljeni! Vaš
Ivan F. Bernik (Kalifornija).
Anton Vičar v Juršincih pri Ptuju je poslal 40 kron.
Predsednik krajevnega odbora SKS. za Domžale, tovariš Josip Je-zernik, je poslal 1064 kron.
Na- godovanju mag. pharm. šlaj-paha v Ljubljani je bilo nabranih 264 kron.
Vesela družba samostojnežev v Gočovi, okraj Št. Lenart v Slovenskih goricah, je zbrala znesek 400 kron, h kateremu je prispeval zavedni kovač Lovrenčič v Bišu 280 kron. Skupaj 4304 krone! Tovariši, čast Vam in Vaši požrtvovalnosti! Vztrajajte in zmaga bo skoraj za vedno naša!
Darila za tiskovni sklad SKS.
Tovariš Cerar, p. d. Zimant, v Kamniku 260 kron.
Na občnem zboru krajevne organizacije SKS. v Polhovem gradcu se je nabralo 440 kron.*
Tovariš Anton Cerar v Kamniku 100 kron.
Miha Rozman in Janez Celar sta nabrala na ženitovanju pri Amentu na Primskovem pri Kranju 280 kron.
V veseli družbi pri tovarišu Šli-barju v Kovorju je nabral Ivan Rozman iz Žvirč 314 kron.
Na občnem zboru krajevne organizacije SKS. za Zgornjo Šisko-Drav-Ije se je nabralo 590 kron.
Na godovanju Jožeta Lesjaka na Čatežu je nabrala vesela družba 272 kron.
Pokrajinske vesti.
(Seja načelništva SKS.) bo v ponedeljek dne 10. aprila ob 9. uri dopoldne v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Dnevni red seje je važen. — Načelnik.
(Tovariši, tovarišice!) Pred nami je le en cilj — zmaga kmetske pravice — zmaga Stare pravde. Dokler tega ne dosežemo, smo v boju. V boju pa pod-ležemo, če si nismo iskreni in pravi tovariši Zategadelj je visak pristaš naše misli tovariš vsakemu našemu somišljeniku. Zaradi tega se rabi pri nas samo en naziv, in sicer naziv tovariša. Bodisi minister ali delavec, vsi smo tovariši, vsi borci ene misli. Pri nas ni ne gospodov ne nadrejenih oseb — vsi smo enakopravni, vsi enakovredni. Razlika obstoja le v tem, da so v interesu naš© misli nekateri tovariši na odg*ovornih mestih, drugi pa- ne. Toda naši tovariši so tako eni kot drugi. Zavedajte se tega in ravnajte se po tem! Tovariši na prvih mestih so dolžni boriti se za nas, mi pa smo dolžni boriti se zanje. Drugače se izkažemo za; slabe tovariše. Vsi za enega, eden za vse, mora biti naše geslo, da bo zmaga čim prej, naša!
(Občni zbor krajevne organizacije SKS. v Dobu pri Domžalah) bo v nedeljo dne 8. t. m. po prvi. sv. maši pri Ivu Detelji. Somišljeniki! Ker je občni zbor važen, se ga udeležite vsi!
(Shod trgovcev v Ljubljani.) Dve stvari moramo zabeležiti: 1.) Da smatrajo trgovci za korupcijo, če vlada podpira zadruge, in 2.) da zahtevajo, da se kmetom zvišajo davki. Odveč bi bilo zavračati tako eno kot drugo trditev, pač pa moramo beležiti z zadoščenjem. da so trgovci soglasno konstati-rali, da tako kot skrbe poslanci SKS. za svoje volilce, ne skrbe poslanci nobene druge stranke za svoje volilce.
(Štrajk trgovcev.) Ob času trgovskega shoda v Ljubljani dne 3. aprila so trgovci štrajkali. Sodba vseh reve-žev v Ljubljani je bila z ozirom na štrajk bogatih trgovcev, da ne more biti tako slaba tista vlada, ki prisili bogatine k štrajku. Značilno je, da se je »Slovenec* silno potegoval za trgovce. Vedno za bogatine in proti revežem je že od nekdaj «Slovenčevo* geslo!
(Kaj je pri klerikalcih korupcija?)
»Slovenec* piše, da je korupcija, ker je prodajal »Ekonom* kilogram galice po 23 kron, dasi je cena galici na svetovnem trgu 35 kron za kilogram. Kdor prodajai torej poceni, je korupten, oderuhi pa so poštenjaki. Takšna je morala. lažikristijanov pri »Slovencu*.
(Obrekovalec Radešček) je napisal v »Sedanjosti* nekaj lažnivih budalosti, s katerimi hoče smešiti novomeški občinski odbor, zlasti pa. našega tovariša F. B u k a. Kaj, pravi k temu, g. Avsec, ki je bil zapisnikar? No, o vsem se bo tovariš F. Buk z Radeščkom pogovoril pred sodnikom.
(Mrliči kot tožitelji) je naslov članku, ki ga je prinesla, neslana »Murska straža« ter ga ponatisnila barabska »Sedanjost*. Članek konča si temi-le besedami: «Dajte nam kroglic, da z njimi podpišemo obtožnico in sodbo, katero so izrekli nad Vami tisoči in tisoči mriičev, pohabljencev, sirot, vdov'* Podpisujemo z obema rokama! Dajte nam volitve, da vendar že enkrat obsodimo vse vojne hujskače iz leta. 1914., da obsodimo one zločince, ki so molčali, ko so streljali ljudi našega naroda, da, kaznujemo one podleže, ki so spravili v smrt Brenceta, Kromarja in stotine drugih! Obsodili pa bomo tudi tiste nizkotne hujskače, ki bi radi sedaj oropali narod za svobodo samo zato, ker so bili odrinjeni od korita. Gospod Radešček, ne kličite sodbe!
(Kaj vse se ne bere v «Sedanjosti».) V 14. številki «Sedanjosti» čitamo dobesedno to-le notico: Zatekel se je prešiček. Kdor ga, pogTeša, naj se oglasi v novomeškem k a p i t e 1 j u pri gospodu ekonomu.
(Če pridejo naši opozicionalci do vlade.) Usta si bodo skoraj pretrgali naši klerikalci, ker tako zelo kriče proti davkom in korupciji. Koder pa so na vladi, tam uvajajo davek na davek, tam mečejo denar okrog sebe in tam bi hoteli delati dolgove na. dolgove. Klasičen primer za to nudi ljubljanski občinski sveit. Ni je občinske seje, na, kateri ne bi naši klerikalni kričači ugenili kakega, novega davka;.
Na vsaki soji bi radi sklepali o najemu milijonskih posojil. Zvesto jim pomagajo pri tem socialni demokrati, izmed katerih je eden predlagal, naj najame Ljubljana v Ameriki špekulativno posojilo 400 milijonov kron. Špekulacija na račun davkoplačevalcev! Gorje ljudstvu, če pridejo taki ljudje, kakršni so naši opozicijonalci, do vlade!
(Klerikalna morala.) Vesoljno klerikalno časopisje ima navado — zlasti ob volitvah — blatiti pristaše SKS. na kar mogoče najgrše načine. To je uči-nil tudi »Domoljub* z dne 17. novembra! 1920. s člankom »Samostojni in sveti zakoii». Da pa bo imel »Domoljub* še večje veselje s škandali, mu hočemo z nastopnim navesti tri lepe primere klerikalne izprijenosti. V seL miški župniji, znani klerikalni trdnjavi, v kateri se gradi z veliko požrtvovalnostjo orlovski dom, so vasi Sod ji vrli, Krvavčji vrh in Štreldjevec. V teh vaseh so z malimi izjemami sami sveto-hlinci, zvezarji in «Domoliubovi» bralci. V S o d j e m vrhu živita dva možakarja v divjem zakonu že dolgo vrsto let. Eden izmed njiju je bil pri zadnji občinski volitvi kandidat na listi SLS., katero je sestavil kaplan. — V Krv.a, včjem vrhu je mož tudi kandidat klerikalne liste za občinsko volitev, ki je poleg svoje žive in zdrave žene zlorabljal trinajstletno deklico toliko časa,, da je postala s 16. letom mati. — V Š t r e k 1 j e v c u pa imajo moža, pravzaprav fanta, ki igra v SLS. važno vlogo in ki je splošno znan eulenburgovec. Človek s homoseksualnimi nagnenji je tedaj sposoben biti načelnik klerikalne krajevne kmetske zveze. Fej! — Dragi »Domoljub*, zelo lepo vplivaš na svoje bralce!
(Izjava.) «Domoljub» z dne 8. marca je priobčil pod naslovom »Kmetijska družba napravi red!* članek, v katerem pravi med drugim tudi to-le: »Radovedni smo, kaj bo odgovoril vinarski nadzornik g. Gombač na kritiko vinarskega, odseka v Mariboru glede vinskega velesejma v Ljubljani.« Z ozirom na, to pripombo sem poslal »Domolju bu* poziv t-ake-le vsebine: «Ker mi ni o tej kritiki nič znanega, prosim, da objavite v prihodnji številki, ka,r se je na omenjeni seji kritikovalo!* — Na poziv nisem dobil nobenega odgovora Pozivljem zategadelj interesente, naj mi na katerikoli način izporoče vsebino kritike. — F r. G o m b a č s. r., vinarski nadzornik.
(G. Malasek,) strokovni učitelj na Grmu, je pustil v našem uredništvu za dotičnika, ki ga, je v «Napreju» obre-koval, 100 dinarjev nagrade. Ako se prizadeti v desetih dneh ne zglasi. zapade denar tiskovnemu skladu SKS. Obrekljivec, pridi po plačil*, da ne podpreš tiskovnega sklada SKS.!
(Vsem obrekljivcem,) zlasti onim, ki ate me hoteli vtopiti kar v žlici vode in ki ste ponujali 1000 kron, če operem svojo čast, nastopno vest v blagohot-no vednost ali pa v jezo: Dne 24. marca je bila pred deželnim sodiščem v Ljubljani vzkiicna razprava Ažman-Bijol zaradi razžaljenja časti. To je bila že četrta razprava, ki je končala tako kakor Vse prejšnje, da je dobil namreč tako obsovraženi Ažman popolno zadoščenje. Vprašam Vas sedaj, g. Iskra,, če smem biti še naprej odbornik «Kmetijske družbe* in občine Lesc? Mislim, da pričenjate spoznavati, da ste jo nekam zavozili. Prav obžalujem Vas, da ste kot previden mož nasedli govoricam in čenčam. Zdi se mi, da boste skoraj v enakem položaju kakor g. Bijol, Ivi se je zaman trudil, da, bi ovrgel radovljiško razsodbo. Da boste »zadovoljni*, Vas zagotavljam, da bom še z večjo vnemo deloval za samostojno mišljenje vseh stanov in prav posebno za narodno edinstvo, ker brez tega je kmet izgubljen. Kmetski pozdrav vsem, ki me črtite! Udani Ivan Ažman.
(Shod SLS. v Radovljici.) Za pretočeno nedeljo so ,s,klicali klerikalci v Radovljico shod, na katerem je imel govoriti sam dr. Korošec. Ker je bilo očitno, da je glavni namen klerikalnega shoda, laž o naši SKS., so sklenili naši tovariši, se shoda udeležiti ter povprašati drja. Korošca, kaj je delal svoj Čas kot minister za prehrano dežel. To pa, je bil prehud poper za klerikalce, ki nikakor niso hoteli, da bi ljudstvo zvedelo resnico. Ker so bili naši tovariši pogumni dovolj, da se niso dali prevpiti, so se navalili klerikalci v silni premoči s sirovo silo nanje ter jih pobili tako, da je tekla kri. Vsa njih jeza in ves njih srd pa sta, veljala predvsem tovarišu Ažmanu, kateremu so prizadejali na glavi težke rane. Očividno so se hoteli klerikalci maščevati, ker so ravno nekoliko dni poprej definitivno pogoreli v tožbah proti njemu. Značilno je, da so bili naj-vnetejši Iderikalni kričači kapitalisti zloglasne lesne družbe, ki tako složno odira kmete, da jo imenuje ves narod antanto. Vidi se, komu na korist je klerikalna, politika. Napad je izvršila opijanjena druhal, ki so jo prignali na shod klerikalci. Za napad pa je dal signal lastnik hotela, Bastl g. Jane. Tovariša Ažmana je udaril ključavničar Triller. Ker se je izpremenil shod v navadno barabstvo, je bil okrajni glavar prisiljen, ga. saključiti. Kljub temu, da velja radovljiški okraj za klerikalno!
trdnjavo, klerikalci vendar niso mogli javno zborovati ter so hujskali nato svoje kimavce za zaprtimi vrati v «Ljudskem domu*. Mi smo pustili v Kranju vsakomur govoriti, klerikalci pa gredo s silo nad vsakogar, kdor ne govori zanje. Le delajte nam mučenike! Katoliška, cerkev uči, da so mučeniki najsilnejši kvas zmage. To je nauk radovljiškega shoda!
(Iz Radovljice.) Na dan sv. Gregoriia je bil tu kakor po navadi semenj za živino in blago. Dan poprej je dospel v Radovljico avtomobil ter se tam usta,-vil. Takoj se je raznesla vest, da se je pripeljal tovariš minister Pucelj in da bo priredil shod. Naši vneti klerikalci, med njimi seveda, tudi radovljiški bog, so se pričeli nemudoma za, shod pripravljati. Ker jih je nekdo potegnil že pred tednom, češ da bo prišel Pucelj na shod, zato so ves teden mobilizirali svojo armado kričačev.. Škoda res, da ni o shodu vedel niti sam tovariš Pucelj, niti tovariš Ažman, niti kdo drugi izmed naših pristašev, kajti z ozirom na klerikalno agitacijo bi shod gotovo priredili, da bi doživeli klerikalci potem tudi v Radovljici tak dan, kakršnega so v Kranju. Da pa ne bodo tavali klerikalci prihodnjič v negotovosti zaradi naših shodov, si naj zapomnijo nastopno: Mi nimamo navade, shode tajno sklicevati, ker pri nas se dela vse javno — vpričo ljudstva. Zategadelj se pri nas ne vabijo ljudje na shode tajno po »Orlih*, tretjerednicah in Marijinih devicah, temveč javno po listu in z letaki. Klerikalci so pripeljali s seboj tudi govornika v spremstvu nekaterih ključarjev z blejskega kota. Ta človek, ki je izdal dne 29. julija 1914. uradno listino ter ji brez vsakega pritiska pristavil klečeplazno željo: Živela Avstrija, pogin Srbi j i!, ta človek je igral v naši državi odlično vlogo, kajti bil je poverjenik za kmetijstvo. Čuden mož, ki se ni sramoval prevzeti vrhovnega službenega mesta v državi, ki jo tako zelo sovraži. Seveda se je tudi ta. umirovljeni poverjenik pripravljal, da bo tovarišu Puclju nekaj povedal. Menda mu je hotel zaupati, koliko tisočakov je potrošil za, bencin, ko je vozil kot poverjenik z avtomobilom ženske okoli in ko se je pripeljal kakor kakšen krali na dvorišče h Krištofu. Oh, lepi časi so to bili, tako lepi, da. bi jih hotel doživeti še enkrat! Ampak zlomka, ko je sedanja vlada odvzela poverjenikom avtomobile, s katerimi razpolagajo zgolj še ministri. Gospod Jan je zaradi tega ugenil; da je treba sedanjim ministrom razbijati shode, ker nič se ne ve, če ne bo morda potem vendarle tudi on še minister. Prav ima gospod Jan. Saj na svetu je res vse mogoče, celo to, da sta bila on in g. Sernec po verjenika. Toda take napake se ponavljajo zelo nerade. — Tako je bil zbran ves klerikalni štab, ki se je pripravljal, da bi pričel razbijati. Toda skoraj je spoznala ta slavna armada, da se ji smeji za oglom hudomušnež, ki jo je potegnil. Pa nič zato! Priporočamo se za drugič, ko bomo priredili shod v resnici. Naj pa tedaj izvede radovljiški gospod mobilizacijo ter naj ne pozabi zlasti onih, ki spijejo radi na račun kričanja kak literček. Na vsak način pa ne sme i z os. tati gospod Jan, da nam nekaj pove. Samo ne o bencinu! — Radovljiški samostojne ž.
(Sv. Ana.) Po dolgi in mučni bolezni je preminula dne 23. marca občepri-ljubljena gospa Marija Ankele, soproga posestnika. Ivana Ankeleja pri Sv. \ni Kljub slabemu vremenu je bila udeležba pri pogrebu nenavadno velika. Lahka ji žemljica!
(Dobrepolje.) Dne 29. marca se je podal Franc Balič iz Kompolj z 8 delavci na Kom poljsko goro, da bi sekali les. Ko so posekali prva dva drevesa, so šli dalje. Alojzij Hočevar iz Kompolj se je podal čez neko skalovje ter zagledal pred seboj brlog. Mislil si je, morda je kaka žival v brlogu, ter glasno zakašljal. V tem hipu pa je planila nanj stara medvedka in ga objela. Zvalila sta se navzdol kakih 20 metrov. Medvedka je Hočevarja tako trdno prijela za, desno roko, da mu jo je vso pretrla. V tem hipu so prihiteli Franc Babič in drugi delavci. Tedaj je medvedka zbežala. Babič je nato odšel v brlog ter našel tam malega, okrog- štiri tedne starega medveda sive barve. Vzel ga je s seboj na dom, kjer se mu godi zelo dobro, kajti mlado in staro mu nosi hrano. Medved je na. prodaj. Zglasiti se je zanj pri Francu Babiču, Kom-polje-Dobrepolje.
(Velike Lašče.) Dne 11. marca nas je zapustil občepriljubljeni davčni višji upravitelj, g. Alojzij S t r m o 1 e ter se preselil na svoje posestvo v Trzinu. Služil je nad 35 let, zadnji čas v Velikih Laščah, kjer ostane vsakomur v najboljšem spominu. Bil je dober uradnik tajto za državo kakor tudi za ljudstvo, kajti znal je davčni vijak prav dobro navijati in s svojim humorjem na vsakogar tako vplivati, da ni ostal državi niti vinarja dolžan. Toda vseeno smo ga imeli radi, ker je bil pri-prost in v družbi zelo zabaven. Prav žal nam je po njem. Želimo mu, naj bi užival dolgo dobo let svoj zasluženi pokoj, finančno delegacijo pa prosimo,
naj nam izbere njemu vrednega naslednika.
(Ponikva ob južni železnici.) Na praznik Device Marije se je izvršil na naši lepi Ponikvi prav lepo uspeli shod SKS. Kljub snežnemu vremenu se je zbralo v dvorani tovariša Martina Zdolška preko 300 kmetov in kmetskih fantov kakor tudi lepo število vrlih kmetic, da slišijo poročilo tovariša Drofenika. Na shod je prišel tudi neizogiben večni kandidat, Lončarjev Jaka, ki je pripeljal s seboj nekoliko socijev, ki naj bi preprečili shod. Toda na njegovo veliko žalost se mu namera ni posrečila. Poslanec Drofenik je v preko dve uri trajajočem govoru obširno obrazložil trudapolno in uspešno delovanje poslancev SKS., poudarjajoč zlasti od njih priborjeno samoupravo (avtonomijo). V zadoščenje vseh poslušalcev je tudi naznanil, da. se bodo volitve v oblastno in sresko skupščino vršile že prihodnjo jesen. — Naš »učeni* Jaka je prinesel s seboj neko najbrž naročeno vojaško pismo in z njim v roki kričal o krivicah, ki se gode našim fantom. Poslanec Drofenik ga je takoj pozval, naj mu izroči svoje pismo, ako želi fantom resnično pomagati, kajti vsaka krivica mora biti dokazana, če se jo hoče odpraviti. In v tem primeru ne bo koristilo samo dotične-mu fantu, ki je pisal pismo, temveč tudi njegovim tovarišem. Na te besede je gospod Vrečko junaško skril pismo, ker je bilo morda celo izmišljeno, samo da bi z njim hujskal ljudstvo. — Prepričali smo se, da se poslanci SKS. resno in vztrajno zavzemajo za izboljšanje kmetovega gospodarskega položaja in se vztrajno trudijo za naše faiv te, kar so dokazali s tem, da so se na licu mesta prepričali o njih položaju, dočim kričavi klerikalci samo neprestano hujskajo ter otežkočujejo že itak težaven položaj naših vojakov. Le « poštenim, resnim delom, ne pa s hujskanjem je mogoče doseči boljše razmere, katerega načela so se oprijeli poslanci SKS. z vso resnostjo. Zaradi tega pa smo tudi sklenili, dati vsem hujskačem slovo ter se nasprotno oprijeti edino SKS., ki dela in skrbi za kmeta. Le kmet se resno trudi za kmeta — vsak drug pa kmetu samo obeta!
(Sv. Štefan pri Žusmu.) V nedeljo dne 26. marca je bil v hiši posestnika g. Martina Johana shod SKS., ki je bil vkljub skrajno slabemu vremenu še dobro obiskan. Tovariš poslanec Drofenik nam je v kratkih in jedrnatih besedah podal poročilo o svojem delovanju, čigar vsebino naj podamo v nastopnem: Hudo in za kmete uničujoče davčno breme se bo izza leta 1923. tako razdelilo, da bodo plačevali davek le veleposestniki, a drugi kmetjfe pa dohodnino od tega, kar si bodo pripravili. Obiskoval je naše vojake po Macedo-niji in Srbiji, kjer si vsled malarije na-kopljejo dostikrat hude bolezni. Našel je, da morajo po štirje skupaj ležati na enem ležišču. To se mora odpraviti! Fantje naj pridejo iz nezdravih krajev v zdrave kraje, kar se bo tudi zgodilo. Tovariš poslanec je tudi omenil, da so se mu vojaki domačini toplo zahvaljevali za obiske in obljubljeno izboljšanje. Nadalje je govoril še o najvažnejšem kmetijskem sredstvu, to je o soli. Sol postane državni monopol kakor tobak. Cene bo določala država in vsak trgovec se bo moral po njih ravnati. Tudi bo moral imeti vsak trgovec sol. Vsakemu, ki bo sol dražje prodajal, se bo vzela trgovska pravica za sol in bo vrhutega še občutno kaznovan. Končno smo slišali še o dobrodejnem. udej-stvovanju pokrajinske uprave, ki nas bo rešila marsikake neprijetnosti, da ne bomo vezani le na Beograd. Po govoru tovariša poslanca, so se stavila nanj s strani poslušalcev še razna vprašanja, katera je poslanec povsem točno razmotrival. Štefančani želimo le še takih shodov, da pridemo v stik z našimi poslanci in po njih z vlado, kajti le v skupnem delovanju je naš spas.
(Iz Loke pri Žusmu.) V našo malo, gorsko, idilično dolinico se je dne 26. marca pripeljal naš kmetski poslanec, tovariš Drofenik. Kljub neugodnemu vremenu se je zbralo v Do-boviškovi gostilni vendar nad 100 ljudi — polovica kmetovalcev, polovica pa tvorniških delavcev. Ko je nastopil tovariš poslanec, je nastala takoj popolna tišina. Da ga je poslušalo ljudstvo pazljivo in zvesto, skoro ni treba še posebe omenjati. Saj pa je tudi govoril nad poldrugo uro tako živo in toplo za revnega kmeta in delavca, da je bilo navzočno občinstvo globoko prepričano o najboljši volji in velikih uspehih poslancev ŠKS. Posebno je ugajal ljudstvu njih nastop pri sklepanju vinskega, prometnega, in obrtnega davka. Najbolj pa je ugajala ljudem bodoča gospodarska avtonomija, ki jamči, da bomo po svoji volji gospodarili z uspehi svojega dela. — Nato je bila; sprejeta zaupnica poslancem SKS. Končno se je zahteval kredit za tukajšnjo tvornico, da se le-ta razširi ter tako zagotovi obstoj našemu revnemu delavskemu ljudstvu. Govoril je nato vrli tovariš Fran S t r a š e k iz Zibi-ke, ki je pozival kmete in delavce k osamosvojitvi od tujih kvarnih vplivov. Klical je na slogo med revnimi lo ji, kajti le s složnim delovanjem si bomo uspešno pomagali. Zborovanje je
Pridobivajte »Kmetijskemu listu" nove naročnike in naročnice!
4
Ko si sam prečita! „Kmetijski list", ga ne zavrzi, ampak daj ga čltati še drugim!
vodil naš častiti tovariš Miha Ž e -kar, mož jasne glave in blagega srca. Naše ljudstvo pa je pokazalo s svojim omikanim vedenjem, da je razumelo svojega poslanca. Naš sitari tovariš Miha Žekar pa je po zborovanju pripovedoval, kako1 živinsko so stari žu-semski graščaki v družbi z gospodi, ki jih nečem o imenovati, postopali z našim ubogiiri ljudstvom, ter hvalil Boga, da so minili temni časi tiranstva in nam je zasijala zlata svoboda, ker še je ljudstvo začelo zavedati svoje veljave. Želel je novemu gibanju blago slova ter nam prorokoval lepe in boljše dni, če bomo složni, pošteni in neumorno delavni. Težki časi se zlajšajo samo z delom in zopet samo le z delom! — Udeleženec na shodu.
(Sv. Peter pri Maribora.) Našim klerikalnim voditeljem smo postali samostojni zadnji čas tako ljubi kakor trn v peti. V zadnjih dveh številkah »Slovenskega gospodarja® se je zopet obregnil ob nas g. kaplan Krevh. Oba dopisa nas. nista nič iznenadila, kajti njiju vsebino smo že poznali, še preden smo dobili imenovani svetovni list v roke. 'Ampak, da bo enkrat mir, hočemo streljati danes s težkim kali-krom. Ker ima; naš vzorno čisti gospo-dič med vsemi prebivalci župnije seveda največ časa, zato prinaša «Sloven-sid gospodar* toliko laži o naši župniji. Pravimo laži, pri čemer ostanemo! Pred 20 leti se gotovo ni sukal s svojo ženko po Mariboru, vpraša se pa. če ne bi vedele kronike mariborskih zakotnih gostiln in kavarn povedati sedaj kakih zanimivih, toda gotovo ne bogoljubnih dejanj! Pod kožo smo vsi krvavi! Zategadelj nam je čisto vseeno, ali hodi kdo v cerkev ali v cirkus. Nam ni treba v noben cirkus, ker hodimo že 20 let mimo šentpetrske menažerije, obdane z, velikimi vozovi, na katerih je nagačenih vedno dosti indi-jancev, kapunov, petelinov in samo-stojnožrcev obojega, spola. V veliko veselje vseh mimoidočih so ti samo-stojnožrci zelo lepo rejeni. Pa kako no bi bili, ko jim ničesar ne manjka! Neomejena gospodarica te menažerije je prodala, pred kratkim. 50 polovnjakov dobrega lanskega vina in toliko ga ji je tudi še ostalo za doto. In tako žive le>-ti veselo, saj uživajo velik «ugled». gladu ne poznajo in žeje tudi ne trpe. Naši ubogi viničarji, ki hodijo tu dar, na dtin mimo, pa pravijo: »Indijancem skubijo perje, nam pa kožo. Žuljevo delo plačujejo s papirnato krono, vse drugo pa dobimo na onem svetu.* — Ako je g. kratkohlačniku in posestniku menažerije všeč, mu postrežemo prihodnjič še z boljšo reklamo. Domačinom pa dajemo dober nasvet: Naročite si «Kmetijski list», kajti prinašal bo na željo samostojnožrcev veliko zanimivega iz naše župnije.
(Sprejme se) spreten, samostojen knjigovodja. Ponudbe sprejema »Ekonom* v Ljubljani, Kolodvorska ulica.
(Kdor ka] ve o pobegli deklici) Idi
Senegačnikovi, stari 15 let, doma v Št. Janžu na Vinski gori v slovenjo-graškem okraju, se vljudno prosi, naj javi to orožnikom, da jo privedejo podpisanemu očetu. Deklica ima črno obleko z rižami, pepelnat predpasnik, na glavi belo ruto z rižami, dolgo temno suknjo. Obraza je rdečega, okroglega; oči ima temnosive, lase pa kostanjeve. Pri sebi ima dovoljenje okrajnega glavarstva, da sme pobirati zame darove, ker sem pred kratkim popolnoma pogorel. — Franc S e n e -g a č n i k, Crnova št. 39, Št. Janž na Vinski gori, p. Velenje.
Politične vesti.
(Genovska konferenca.) V ospredju vsega političnega interesa je genovska konferenca, ki se naj sestane dne 10. aprila. Angleška bo predlagala, da se razpravljaj o teh-le točkah: 1.) Načrt mednarodnega posojila za države s slabo valuto. 2.) Vrnitev k zlati valuti. 3.) Sklep mednarodnega bančnega sporazuma o dnevni refundaciji valute. 4.) Mednarodni fond v znesku 20 milijonov dolarjev za obnovo Rusije. 5.) Odprava prohibitivnih odredb. Za gospodarsko obnovo Evrope so navedene točke največje važnosti, toda izvesti jih je mogoče le, če bo pristala nanje tudi Amerika, ki je danes prva denarna velesila, kajti štiri petine vsega zlata na svetu so sedaj v posesti Združenih ameriških držav. Posebno stališče bo zavzemala na genovski konferenci Francoska, ki precej očitno kaže, da ji vsa konferenca nič kaj ne diši. Posebne preglavice utegne delati Francoska z ozirom na Rusijo, ker zahteva, da ji povrne Rusija vse carske dolgove. Ruska delegacija, ki je že odpotovala na konferenco, priznava, da Rusija evropsko pomoč nujno potrebuje, vendar pa obenem izjavlja, da ne more pristati na tako pomoč, zaradi katere bi postala potem Rusija le ne-
kaka kolonija tujega kapitala. — Proti ruski delegaciji pripravljajo laški fašisti demonstracije, zaradi česar je odredila laška vlada v zaščito Rusov močne oddelke vojaštva. — Italija bo po vsej priliki nastopala skupno z Anglijo. Zato se bo pa opirala Francoska na malo antanto in Poljsko, da se izogne na ta način izolaciji. — Naša delegacija odpotuje v Genovo dne 6. aprila, in sicer z orient - ekspresnim vlakom preko Ljubljane. Delegacijo bo vodil dr. Ninčič, izmed Slovencev bosta v delegaciji dr. Hacin in dr. Kramer.
(Rapallski sestanek.) Italijanska vlada je predlagala naši vladi, naj bi bil še pred genovsko konferenco v Rapallu sestanek med laškimi ministrom za zunanje zadeve Šancer-jem in našim ministrom za zunanje zadeve drjem. Ninčičem. Namen sestanka naj bi bil dogovor glede Reke. — Bil bi to poslednji poizkus, da bi došlo po direktnem pogovoru obeh zainteresiranih držav do sporazuma. V nasprotnem primeru bi odločala o Reki «Zveza narodov». Ne eno ne drugo nam ne more biti simpatično in bojimo se, da bomo morali zopet zabeležiti kako izgubo.
(Reka.) Položaj na Reki je neizpre-menjen. Fašisti strahujejo še dalje prebivalstvo, laška vlada pa vse njih početje gleda. Na našem ozemlju zboruje reška konstituanta ter kliče na pomoč Jugoslavijo in kulturni svet. Mi pa smo brez moči, ker se samo med1 seboj prepiramo ter pozabljamo pri tem na svoje naloge.
(Skupščina.) Obtožba proti generalu Žečeviču. Opozicija je v narodni skupščini predlagala, naj se izroči bivšega vojnega ministra, generala Žečeviča, sodišču ker je zakrivil, da je pri poslednjem vpoklicu novincev vsled prehlajenja umrlo nad 200 fantov. O tem predlogu je razpravljala skupščina več dni. Radikalei in demokrati so se postavili na stališče, da preišči vso zadevo posebna komisija, ki jo sestavi ali vlada ali skupščina. In šele potem:, če dožene komisija krivdo generala Žečeviča, naj se razpravlja o izročitvi generala sodišču. Opozicija se je pač zbala, da bi se s tem zadeva zavlekla na večne čase, obenem pa je tudi upala, da razbije s svojim predlogom vladno večino, zaradi česar je pri svojem predlogu vztrajala. Vršilo se je nato v skupščini tajno glasovanje, pri katerem je prodrl vladni predlog. Zabeležiti je treba, da je bila ob tej priliki zbornica tako dobro obiskana, kakor že dolgo ne. Naši poslanci so glasovali proti vladnemu predlogu in za izročitev generala sodišču.
(Gospodarska stranka.) Na ljubljanskem shodu trgovcev se je glasno izrekla zahteva po novi gospodarski stranki, češ interesi trgovcev bodo varovani le, če bo zastopal trgovce poslanec-trgovec. Da ni to mnenje načelno' napačno, radi priznamo. Praktično pa se da to silno težko izvesti, kajti po novem volilnem redu bo imela Ljubljana le enega poslanca, število vseh ljubljanskih trgovcev pa je premajhno-, da bi si mogli priboriti poslanca. Misel gospodarske stranke je sicer že stara in se jo je tudi opetovano že poizkušalo uresničiti. Toda še vedno zaman. Zdi se nam, da vsled tega, ker je preveč generalov, pa premalo vojske. Upamo, da nas prizadeti gospodje razumejo!
(Klerikalne laži dokumentirane.)
Socialnodemokraški poslanec Etbin Kristan je interpeliral v skupščini zaradi nekega Veljkoviča, o katerem so pisali listi, med njimi seveda tudi vsi naši klerikalni, da so ga naša oblastva po krivici zaprla in v zaporu do smrti mučila. Interpelantu je odgovoril notranji minister, ki je dejal, da je vsa stvar zlagana od konca do kraja. Veljkovič živi in res je le to, da so ga zaprli Grki ter ga v zaporu pretepali. Poslanec Kristan je dejal nato nastopne pomenljive besede: «Vložil sem interpelacijo nalašč, čeprav sem bil prepričan, da je vest o Veljkoviču neresnična. Toda toliko laži se dnevno trosi o nas, da sem hotel z interpelacijo razgaliti lažnivcem Kristanove besede je vsa zbornica, viharno odobravala, klerikalni žurnalisti pa so se skrili, rdeči kot purani, pod klopi.
(šusteršičijanci na delu.) Pod tem
naslovom poroča zadnji «Slovenski gospodar» to-le: « Kakor zvemo iz Ljubljane, so tam nekateri stari pri-
staši bivšega kranjskega deželnega glavarja mrzlično na delu, da razbije j o sedanjo SLS. in njeno gospodarsko organizacijo in zanesejo tako nove zmešnjave v vrste sedaj edinega katoliškega ljudstva. Pripravljajo brošure, iščejo urednika in predsednika stranke. Kadar bodo te priprave gotove, potem bo ,ljudska' volja ,ustvarila' stranko. Samo o- tem si še niso na čistem, ali bi se že danes ali pa šele pozneje zjedinili z eno sedanjih srbskih strank. Mislimo, da ravno sedaj ni čas, da se naša katoliška in slovenska organizacija r a z b i j e...» Ker tega očividno ni napisal urednik, zato je notica «Slovenskega gospodarja* tudi v glavnem resnična. Treba le, da jo še malo izpopolnimo. Dr. šusteršič se resno pripravlja, da razbije SLS. Namesto nje hoče osnovati radikalno katoliško stranko». Ne pripravlja samo brošure, ampak celo knjigo, v kateri namerava razkriti delovanje drja. Korošca, drja. Kreka in Remica. Do sedaj so se predstavljali klerikalci za čisto nedolžne ljudi ter so valili vso krivdo na odsotnega drja. Šu-steršiča. Naše dobrosrčno ljudstvo jim je seveda vse verjelo, šusterši-čeva odkritja pa bi to bajko razpršila in postalo bi očitno, da so vsi klerikalci, Korošec prav tako kakor šusteršič, krivi. Zategadelj ta velikanska jeza v «Gospodarju». Gospodarski boj med klerikalci se že vodi; na eni strani je «Ljudska posojilnica», ki je za šusteršiča, na drugi strani pa «Zadružna banka», ki je proti njemu. V tem obstoja tudi ozadje boja v «Slovenski eskomptni banki». — Poznamo dobro naše klerikalce in vemo, da se vselej sporazumejo, kadar so v nevarnosti njih korita. Zato tudi od sedanjih dr. šusteršiče-vih akcij ne pričakujemo posebnih posledic. Pač bi pa bilo z ozirom na resnico zelo razveseljivo, če bi se povzpel do tega dr. šusteršič ter objavil svoje spomine. Vsem svojim tovarišem pa nujno svetujemo, da so oprezni in pripravljeni. Na vsak način stojimo še pred velikimi političnimi izpremembami. Bodite zategadelj čuječi!
(Pomoč Rusiji) je danes geslo vseh plemenitih ljudi. 37 milijonov
ljudi trpi pomanjkanje in izpostavljeni so nevarnosti, da umro gladu. V naši državi so se osnovali odbori, ki bodo pričeli v največjem obsegu nabirati prispevke za Rusijo. V odboru so tudi zastopniki SKS., vsled česar pozivljemo vse tovariše, naj se pripravijo za nastop, kadar jih pozovemo. Podrobnosti priobčimo v prihodnji številki.
Ravnatelj Andrej Žmavc:
Razmejevanje o vinski trgatvi leta 1921. na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
Meseca decembra 1921. je objavil «Tabor» pod gorenjim naslovom vrsto mojih člankov o raznih vprašanjih vinarstva, ki so več ali manj aktualna in resnega, stvarnega raz-mišljevanja vredna. Tako vprašanje je tudi: Kako je uspešno izpolnjevati prazna mesta v starejših nasadih in kako takim vinogradom podaljšati življenje?
O tem sem napisal v 279. številki «Tabora» z dne 11. decembra 1921. to-le:
«Skrbeti je treba za to, da je dragocena vinogradna zemlja kar najbolj mogoče ukoriščana do zadnjega kosa. Ze v mladih nasadih izosta-jajo in propadajo posamezne trte, ker smo imeli slabe sadike ali smo napravili druge napake pri sajenju. Praznih prostorov v vinogradu pa ne smemo trpeti. V prvih letih je podsajanje uspešno, v starih nasadih pa ni več priporočljivo; mlade trte med starimi namreč le težko uspevajo ali sploh ne pridejo naprej. Pri starem vinogradništvu, ko še nismo poznali trtne uši, smo si pomagali v glavnem z grobanjem. Z novo trsno kulturo je seveda drugače, vendar priporočam, da nadomeščamo propadle stare trte v starejših nasadih/ z grobanicami, s čimer podaljšamo življenje in povoljno rodovitnost starih vinogradov na najcenejši in najzanesljivejši način. Take enoletne grobanice so nam dale že letos nekaj grozdja (napravili smo jih na stotine), tako, da se je delo izplačalo
deloma že v prvem letu. Nelepe luknje' v vinogradu so izginile, vinograd je zopet leto izenačen. In rodile bodo — s starimi vred — celo vrsto let, preden jih trtna uš uniči, ali pa bodo celo preživele druge trte starega nasada.»
To je za vsakega vinogradarja ve-levažno gospodarsko vprašanje, ki zasluži nujno končno rešitev. Zato moramo biti hvaležni mariborskemu kritiku za prispevek k rešitvi tega vprašanja, objavljen v 293. številki «Tabora» z dne 29. decembra 1921. Dasi je njegova razprava čisto negativnega značaja ter ne pomenja nič manj in nič več kot uničujočo kritiko vsega, kar sem priporočal po svoji najboljši vesti na podstavi starih izkušenj, pridobljenih na Goriškem in pozneje v Nemčiji kakor tudi v ožji domovini, vendar rad prenašam in naravnost pozdravljam ostro kritiko, ker pridemo tako — upam — do pozitivne praktične rešitve tega vprašanja.
Ne ozirajte se na to', da mariborski kritik hote ali nehote uporablja za razpravo le moj pobijani zaključek, «da bodo te grobanice rodile celo vrsto let, preden jih trtna uš uniči, ali pa bodo celo preživele druge trte starega nasada», meša, odnosno deloma zamenjuje, pojma «grobanica» in «vlačenka», odnosno «vlačenica», kar otežkoča razumevanje predmeta.
«Grobati» pomeni, vso trto s podzemeljskim (ameriškim) delom vred in s potrebnimi rozgami položiti vodoravno v jarek, izkopan v smeri proti praznemu mestu, na katerega potegnemo potem kar mogoče navpično eno rozgo, drugo rozgo pa zavijemo ali upognemo nazaj na mesto stare trte ter pustimo vsaki trti po kaka tri očesa nad zemljo; tako dobimo, ko smo vso trto «v grob položili», dve nekako pomlajeni trti, ki ostaneta v življenski zvezi z ameriško podlogo, odnosno s starim podzemeljskim deblom, katerega glavne (spodnje) korenine se pri grobanju morajo očuvati.
«Vlačenka» ali «vlačenica» pa je način, ki ga kritik opisuje pomotoma v zvezi z grobanjem; dasi je imel z njim bridke izkušnje, kar mu seveda rad verjamem, vendar mu daje prednost, dočim svari vinogradarje pred pravimi «grobanicami», ko končuje:
«Nikakor se pa ne more in ne sme priporočati grobanja kar celotnega trsja in žrtvovanja ameriške podloge, pri čemer bi postal vinograd v naju krajšem času — gotovo v štirih do petih letih — tako luknjičast, da se ne bi izplačalo ga obdelovati. Zatorej se vinogradniki svarijo pred takim nepremišljenim počenjanjem.»
Imel sem izza davnih let dobre izkušnje z več let starimi grobanicami v vinogradih, pri trsnih špalirjih ob zidovju itd. v najrazličnejših prilikah, kakor sem že prej omenil. Zato sem jih pred mnogimi leti vino-gradarjem ustno priporočal navzlic protivnemu mnenju nekaterih ve-ščakov.
V vinogradu državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru nadaljujem grobanje v starejših nasadih z najboljšim uspehom. Decembarska kritika me je napotila do tega, da se poiščejo v zavodovem vinogradu grobanice, ki so se, kakor se mi je izporočilo, napravile pred mnogimi leti. Med spisi, ki jih hrani vinarski inštruktor zavoda, se je našel končno naknadno originalni seznamek grobanic ž nadpisom «Vergrubte Stocke 1911» (pogrobane trte 1911.) s točno označbo dotičnih parcel, vrst (redov) in trt, da se jih vsak čas lahko najde. Napravili so namreč leta 1911. skupno 366 grobanic, ki so sedaj v dvanajstem letu. Iz originalne liste je razvidno, da so jih preiskovali glede rasti dne 26. maja 1916., ko so bile v šestem letu, m sicer 40 na dveh parcelah, ter jih klasificirali na eni parceli z besedo «starkwuchsig» (krepko rastoče), na drugi pa z «alle starkwiichsig» (vse krepko rastoče).
Ze ta opazovanja bi zadostovala za podkrepitev opravičenosti mojega zavzemanja za grobanice. Kritika mi je dala povod, da tudi ugotovimo, kake so te grobanice danes, po preteku polnih enajst let, v vinogradu, okuženem po trtni uši. Toda zimski sneg, ki je bil med tem pokril vinograde, nas je pri tem dolgo oviral. Šele nedavno smo šli na delo ter stare grobanice odkopali, da vidimo,
kako žive in delujejo stari in novi podzemeljski deli, predvsem staro podzemeljsko deblo, ki predstavlja prvotno ameriško podlogo. Že zunaj (nad zemljo) nudijo grobanice krasno sliko, deloma lepšo nego stare sosednje nepogrobane trte, ki jih bodo tedaj lahko preživele. Še zanimivejše pa je dejstvo, da so tudi podzemeljski deli krasno ohranjeni, predvsem tudi ameriški del, ki živi, deluje in pomaga krepko prehranjevati oba žlahtna dela s svojimi krepkimi glavnimi koreninami. Kaj več od pravilno napravljene grobanice ne moremo zahtevati, kar tudi ni treba.
Dokaz za vse to so v prvi vrsti poizkusni šolski nasadi, o čemer pričajo vsi, ki so v njih zaposleni. Razen tega je bil naprošen meščansko-šolski ravnatelj Humek, da nariše tako odkopano grobanico na licu mesta, kar se je zgodilo dne 9. marca t. 1. ob navzočnosti zavodovih organov, kakor tudi v slučajni navzočnosti inž. Mohorčiča, ravnatelja kmeiij-sko-kemijskega zavoda v Maribora Končno je pisec teh vrstic drage volje pripravljen, pravim zanimancem pokazati vse popisano v šolskem vinogradu.
V resnici je tedaj vse baš nasprotno, nego trdi mariborski kritik. Ne-pobitna resnica je, da se morejo le grobanice priporočati za izpolnitev praznih mest v starih nasadih in da so vlačenke v splošnem za nič.
Vinogradarji, ne zamudite ugodne prilike za grobanje že letos, kolikor niste vseh zadevnih trt že obrezali! Paziti je pri tem delu še na nastopno: V položnih legah napravlja-mo grobanice lahko na vse strani, v strmih legah pa, ako smo obrnjeni proti strmcu, le na levo ali desno stran, ker morajo priti grobanice v vodoravno lego zaradi omogočenja enakomernega pretakanja trtnih sokov na obe strani. Čuvati je stare glavne korenine in vse druge trtne dele, da se ne zlomijo ali ranijo.
Če bodo skrbele privatne in državne trsnice le za prvovrstne trte-cep-ljenke, tedaj si bomo prihranili mnogo podsajanjja v prvih letih novega nasada in mnogo grobanja v starejših vinogradih. Življenje starejših vinogradov se pa more v vsakem primeru znatno podaljšati s pravilno izvršenimi grobanicami, kar pomenja samo za slovensko vinogradništvo milijonske vrednosti vsako leto.
Sospodarsluo io gospodinjstvo.
(Pozor, okoličani mest!) Zakon o pobijanju draginje ne velja za d o -t i č n i k e, ki prodajajo lastne pridelke. Ce prodaja n. pr. kmetica na trgu jajca po šest kron in branj,evka po štiri krone, v mestu pa jim je določena maksimalna cen po K 3-80, potem je kazniva branjevka, ni pa kazniv a kmetica, kajti prva je prodajalka tujega, druga pa prodajalka lastnega blaga. Da so prišli kmetijski proizvajalci do svoje pravice, je zasluga poslancev SKS. Saj komur niso všeč cene, ki jih narekuje kmet za svojo pridelke, pa naj ne kupuje teh pridelkov. Če se godi morebiti branjevkam krivica, ne moremo nič za, to. Naj se obrnejo na klerikalne poslance, za katerimi slepo drve!
(Davčni vijak.) Trgovci in industrijo i so pričeli v zadnjem čaisu silno gonjo proti davčnemu vijaku. Celo dragini-skemu zakonu nasprotujejo, čeprav jim dovoljuje le-ta dobiček v višini do 25 odstotkov. Zveza industrijcev je izdala spomenico, v kateri dokazuje, da no ostane podjetniku ničesar, če poplača vse davke. To bi bilo res, če bi le en podjetnik, napovedal vse dohodke odkritosrčno. Toda niti ena bilanca ni, kar se tiče čistega dobička, resnična. In zaradi tega so podjetniki in industrijci prav tako krivi kot erar. Davčoi vijak je res silen in posebno manjše trgovce zelo pritiska. Toda krivi so temu ravno največji bogataši, ki si krivim napovedovanjem dohodkov škodujejo državi. Bogatine bo treba zategadelj tako prijeti, da. ne bodo mogli skrivati svojih dohodkov; potem bi imela država dosti dohodkov in davčni vijak bo lahko popustil. To naj bi uvaževali manjši trgovci, namesto da se pust"-motiti od večjih trgovcev in da podpirajo vsled krivega umevanja trgovskih interesov velekapi tališ te.
(Bankokrati.) Klerikalci silno radi kriče o bankokratih, ker upajo prikriti na ta način, da so sami največji bankokrati. Njih pož,resnost pa je odkrila njih kapitalistične pohlepe. »Slovensko eskompt.no banko* so ustanovili klerikalci. Zgodilo pa se je, da je prišla polagoma večina delnic (od 40.000 ji!, imajo danes le še 13.000) v napredne roke. Da bi obdržali kljub temu banko v svojih rokah, so kar na tihem sklenili povišati delniško glavnico za deset
Pomagajmo zasužnjenim bratom — podpirajmo ,,Jugoslo'vensko Matico" Z
Vsak kmet In vsaka kmetica bodi ud naše politične organizacije!
5
milijonov kron, vse delnice pa dati samim sebi. Občni zbor so odpovedali, čeprav je bil pravilno sklican in Čeprav je bila večina delničarjev za to, da se vrši. Dovolili so si celo nasilje. Na dan, ko bi se naj vršil namreč občni zbor, so zasedli zborovalni prostor hlapci ljubljanske Pollakove tvornice ter s sirovo silo preprečili vstop vsakemu ne-klerikalcu. Tako bi pobožni Pollak hotel ostati gospodar banke. Lepi kristi-jani to! Kakor vse kaže, pa klerikalni bankokrati ne bodo imeli uspeha, kajti ministrstvo za trgovino in industrijo že preiskuje vso zadevo in skoraj gotovo je, da bo doletela klerikalne banko-krate zaslužena kazen.
(Slovenci in Narodna banka.) Dasi je Narodna banka gotovo eden prvili naših denarnih zavodov, ki dela tudi lepe dobičke, se vendar naši denarni zavodi jako malo zanimajo za Narodno banko. V Sloveniji imajo delnice le Kranjska hranilnica 100 delnic (7 glasov), Jadranska banka 750 delnic (30 glasov) in Dragotin Hribar 10 delnic. Se slabše je na Hrvaškem, kjer ima Srbska banka 104 delnice (7 glasov) in Banka za trgovino in obrt 10 delnic. V Bosni ima samo Muslimanska centralna banka 30 delnic. Vse pravice hočemo, dolžnosti pa ne poznamo!
(Naš finančni položaj) se j« znatno izboljšal. Dočim si je moral prej pomagati finančni minister le s posojili pri Narodni banki in s tiskanjem novih bankovcev, se ni letos država zadolžila pri Narodni banki niti za en dinar. Tudi v mesecu aprilu bo mogla kriti država vse svoje izdatke z lastnimi dohodki, čeprav bo morala plačati samo v mesecu aprilu za zvišane uradniške piače 40 milijonov dinarjev.
(Neumestna odredba glede cimenti-ranja sodov popravljena.) Sodov, kj so bili poslani iz tujine in ki se tujini vr nejo, ne bodo zavračala carinska oblastva, če bodo imeli žig tuje države. Le tedaj, če bi bili sodi brez žigov ali ce bi bili žigi ponarojeni, bodo sode iznova pregledali meroizkusni uradi. Na ta način se omogoči tujim trgovcem kupovati naše vino ter ga odvažati v lastnih sodih. Preuredbo je izposlovala «Kmetijska družba za Slovenijo*.
(Vrednost denarja dne 4. aprila.) Ameriški dolar 319 do 320 kron, angleški funt 1420 kron, francoski frank 27-50 kron. 20 zlatih kron 1000 kron, uomška marka od 1-15 do 1-17 krone. f v i carski frank 62 kron, italijanska lira 16*50 krone, madžarska krona 39 vinarjev, poljska marka OV2 vinarja in avstrijska krona nekaj nad 4 vinarje.
(Cene živini naraščajo.) Cena naši živini je pod svetovno pariteto, kar je glavni vzrok, da raste cena živini. Mnenje meščanov, da se bodo cene živini takoj znižale, kakor hitro bi se ustavil izvoz živine, je napačno, kajti
(Ribarskl tečaj na Bledu.) Kmetijski oddelek pokrajinske uprave za Slovenijo priredi v dneh 11. in 12. aprila
I.1.	na Bledu drugi dvodnevni tečaj za umetno ribogojstvo po nastopnem sporedu: Dne 11. aprila ob 10. uri dopoldne: Odgoja ribjega zaroda z naravno in umetno hrano; ob 2. uri popoldne: Nadaljevanje in demonstracija na mikroskopu o drobnem vodnem živalstvu. Dne 12. aprila ob 9. uri dopoldne: Zaplojevanje prostih voda z umetno vzgojenim ribjim zarodom in varstvo ribjih vodi (predava znani strokovnjak in ribarski konzulent prof. Ivan Franke); ob
II.	uri dopoldne: Ribarstvo v zakonodaji do danes in v bodoče (predava referent oddelka za kmetijstvo dr. Fran Spiller-Muys); ob eni uri popoldne: Izlet k Savi in praktični poizkusi z nasajanjem ribjega zaroda v proste vode. Nato odhod peš v Radovljico na kolodvor z udeleženci, ki se odpeljejo v smeri proti Ljubljani. Zbirališče prvi dan pri ribjem vališču na Bledu. — Prijave sprejema kmetijski oddelek do dne 8. aprila, lahko se pa prigiase udeleženci tudi neposredno prvi dan tečaja. Posebnega ozira vrednim prosilcem bo podelil oddelek za kmetijstvo podpore za udeležbo tečaja. Prošnje je vložiti najkesneje do dne 12. aprila t. 1.
(Novo slovensko trgovino z deželnimi pridelki,) kakor senom, slamo, pšenico, žitom, krompirjem, fižolom itd.. dalje z drvmi in premogom je otvoril Andrej Ose t, rojak iz Št. Jurija ob južni železnici, v Maribora na Aleksandrovi cesti št. 57 (blizu glavnega kolodvora). — Svoje bralce opozarjamo na njegov inserat v današnji številki.
Raznoterosti.
(Iz življenja škofa drja. Mihaela Napot-nlka.) Pokojni škof je bil rojen dne 20. septembra 1850. v Tepanju pri Konjicah kot sin kmetskih staršev. Ljudsko šolo je obiskoval v Konjicah, gimnazijo pa v Celju. Nato je vstopil v mariborsko semenišče in je bil leta 1875. posvečen v mašnika. Bogoslovne nauke je dovršil na Dunaju, kjer si je tudi pridobil bogoslovni doktorat. V šolah je bil vseskozi odličnjak. Po kratkem pastirovanju je bil imenovan za učitelja cerkvene zgodovine in cerkvenega prava na mariborskem semenišču, potem pa za ravnatelja «Avgustineja», višjega zavoda za duhovnike na Dunaju. Kot vojni kurat se je udeležil bosanske okupacije. Nekaj let je bil tudi dvorni kaplan na Dunaju. Za lavantiuskega kne-zoškofa je bil imenovan leta 1889. Dr. Na-potnik je deloval zelo veliko na cerkve-noknjiževnem polja. Po njegovi vzpodbudi je izhajal v letih 1898. do 1916. »Voditelj*, glasilo slovenskih bogoslov-
strlo slabotnega Karla. Poročil se je B princezinjo Cito Burbonsko, ki je svojega moža v marsičem nadkriljevala. Z njo je imel osem otrok, in sicer Franca Jožefa Otona, Adelhajdo, Roberta, Feliksa, Karla Ludovika, Rudolfa, Šarloto in pred kratkim rojeno dete, čigar ime je 5e neznano. — Po prevratu je živel Karel v Švici, od koder je dvakrat pobegnil, prvič na avtomobilu, drugič pa na aeroplanu. Oba poizkusa sta ponesrečila in Karel je moral na Madeiro, kjor je zanj neugodno podnebje pospešilo njegovo smrt. Karla smatrajo Madžari Se vedno za svojega kralja ter želijo, da bi bil pokopan v Budimpešti. Temu nasprotno pa je določil Karel, da se ga pokoplje v rodbinski grobnici na Dunaju.
pričela se je paša teT pričelo se je tudi|cev. Sam je ^lasl več književnih del, s poljskimi deli. Poljedelec bo redil za-
to živino in jo hranil zase, ker bo ■vino lahko s pašo prehranil. Da je f pomladi živina najdražja, je čisto naravno, in bilo bi čudno, če bi prodajali kmetovalci živino ceno sedaj, ko so jo mogli prehraniti preko zime.
(Na Hrvatskem) se je plačeval kilogram Žive teže tako-le: za pitane vole: prvovrstne od 44 do 55, drugovrstne od 35 do 40. za krave od 18 do 24 kron. V Zagrebu se je prodajalo meso prve vrste po 80, druge vrste po o0 kron kilogram. — Prvovrstne svinje so se plačevale po 62 do 65, drugovrstne pa po 55 do 60 kron.
(Na ljubljanskem trgu) so bile cene. prvovrstni govedini do 64 kron, drugovrstni pa po 46 kron. Slanina je veljala v Zagrebu in v Ljubljani po 90 kron kilogram.
(Italijanski živinski trg.) Milan, dne 24. marca. Za kilogram žive teže se je plačevalo: za vole prve vrste po 5-75, druge vrste po 5-30 in tretje vrste po 4-35 lir; za krave prve vrste po 5-40. druge vrste po 4-35 in tretje vrste p° 3-50 lir; za bike prve vrste po 5-75, druge vrste po 4-80 lir; za mlado živino: prvovrstno po 7*00, drugovrstno po 6-90 in tretjevr.stno po 6 lir; za teleta po 4-40 lir. — Madžarska živina velia v Italiji od 5 do 5-50 lire. (Ker velja ena lira nad 16 kron, je jasno, da je naša živina v Italiji silno poceni.)
(Izvoz lahkih konj) je zopet dovoljen, in sicer se sme izvoziti preko Rakeka in Dževdželije po 500, preko Maribora 400, preko Gornje Radgone 200, preko Bitolja in Bakra po 150 in preko Caribroda 100 konj.
kakor ^Kmetijstvo podlaga civilizacije*, «Sv. Pavel, apostol sveta in učitelj narodov*, «Sv. Viktorin, Skof ptujski, cerkveni pisatelj in mučcnlk*, »Potopisni spomini iz slovenskega juga> itd. — Dr. Na-potnik je bil jako odličen govornik, po prepričanju po konservativec. Cesarju Francu Jožefu I. ie bil globoko vdan, zvest pa je ostal Habsburžanom do zadnjega. Ko jo spoznal, da se stari časi več ne povrnejo, pa je bil tudi toliko moža, da se je a novim stanjem sprijaznil ter vneto — kolikor mu je pač dopuščala bolezen — podpiral našo mlado državo. V priznanje tega njegovega dela mu je podelil kralj Aleksander L red sv. Save I. vrste. Pokojni škof dr. Napotnik je bil globoko veren človek, toda noben klerikalec. In ravno to je najlepši dokaz njegovega plemenitega značaja, R. L P.
(Karel Habsburg mrtev.) V soboto dno 1. aprila je umrl v Funchalu nepričakovano hitro na pljučnici bivši avstrijski cesar Karel I. Pokojnik je bil rojen leta 1887. v Persenbeugu pri Amstettenu na Nižjeavstrijskem kot sin nadvojvode Otona, ki je delal avstrijskemu dvoru vsled svojega ne vedno lepega življenja silne preglavice. Pri krstu je dobil imena Karel Franc Jožef Ludovik Hubert Juri Oton Marija. Izprva Karel ni bil določen za prestolonaslednika, rmpak šele potem, ko se je Ferdinand poročil z grofico Hotkovo. Ker je bila le-ta »prenizko* rojena, da bi mogla roditi prestolonaslednika, zato je prišel Karel v pošte v kot prestolonaslednik. Po Ferdinandovi smrti je postal prestolonaslednik in po smrti Franca Jožefa dne 21. novembra 1916. cesar avstrijski. Težko breme je padlo na šibke rame in
Za kratek čas.
(Krivica.) Verižnik: »Prav res, nihče ni
tako krivičen kot država. Poslanika N. so zaradi velikih pridobitev odlikovali, jaz pa sem bil zaradi njih — kaznovan.* (Zarekel se je.) »Prosim, posodite mi sto dinarjev!* »Kako naj vam jih posodim, če vas pa ne poznam.* »Saj to je ravno! Ce bi me poznali, bi mi jih itak ne posodili.*
(Vljudnost) Dama z vlečko je šla v gledališče. Neki gospod ji je vsled neprevidnosti stopil na vlečko. Ogorčena se je obrnila dama ter rekla: »Vi, vol, ali nimate oči?* — »Oprostite, gospa*, ji je odvrnil gospod, »res nisem vedel, da imajo krave tako dolg rep.*
(Nezaslišano.) »Pomislite, gospod Jaka: Včeraj mi je dejal Klobasič kar na javni cesti, da sem star osel.* — »Nezaslišano! Saj ste vendar v najboljših letih.*
(Ne bo pomagalo.) Nedeljski lovec, ki je meril na zajca, a zadel kravo, sam pri sobi: »Dobro, da vem! Prihodnjič bom pomeril na kravo!*
(Resnica!) Sodnik: »Ali ste bili že kdaj predkaznovani?* — Potepuh: »Ne, gospod sodnik! Vselej so me kaznovali šele potem.*
(Dober bratec.) Mati Pepčku: »Pepček, požrešen ne smeš biti! Vse moraš s svojim bratcem deliti po bratovsko. Če ti dam pomarančo, jo noraš razpoloviti tako, da dobi bratec večji kosi* — Pepček: »Mama, naj rajši deli on po bratovsko.* (Dober odgovor.) Gospa: »Gospod profesor, zakaj je ustvaril Bog najprej Ada-ma in šele potem Evo?* — Profesor: »Iz čisto umljivega vzroka: da bi mu namreč r.e ugovarjala.*
(Zmaga.) Sin: »Oče, zakaj pa slikajo zmago vedno kot žensko?* — Oče: »Ko boš poročen, boš že videli*
(Slabo izbral.) Prepirljiva žena, ki se je kregala nad možem, ker ji je k novi obleki izbral grd trak, je dejala ob koncu: »Ti izbereš vedno najslabše.* — Mož: »Da, res je! In s teboj sem začel.*
(Na upanje.) »Tonel Tvoji čevlji pa stra-ho vito Skripljejo. Gotovo jih še nisi plačal.* — »Neumnost! Potem bi morale škripati tudi moje hlače!*
Književnost.
(Sienkiewiczevi romani.) ki so se našemu ljudstvu tako silno priljubili, so — razen »Rodbine Poloneških — popolnoma razprodani. Ker jo povpraševanjo po teh romanih vedno večje, zato se je odločila »Tiskovna druga* jih izdati v novem prevodu profesorja drja. Mole ta, če se priglasi zadostno število naročnikov. Kot prvi izide roman «Z ognjeni in mečem», kateremu naj slede «Potop», »Gospod Volodijevski*, »Križarji* in «Quo vadiš?* Romani bodo izhajali v snopičih, in sicer v presledkih 3 do 4 tednov. Vsak snopič, ki bo veljal 6 dinarjev, bo obsezal 6-1 strani. Pozivljemo vsakogar, naj se priglasi z dopisnico za naročnika. Priglasila se naj pošiljajo »Tiskovni zadrugi* v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54.
40.472 kron rezervnemu fondu, 350 tisoč kron delničarjem (7 %), 62.897 kron za nagrade, 200.000 kron rezervnemu fondu, 100.000 kron pokojninskemu zakladu uradnikov, 20.000 kron v dobrodelne namene in 37.073 kron se prenese na novi račun. Delniška glavnica banke se namerava zvišati od pet na deset milijonov kron.
(Trgovsko-obrtniški shod) je bil v
četrtek v Celju. Na shodu se je razpravljalo o davčni preobremenitvi obrtništva in o prepočasnih carinskih manipulacijah.
(Kino »Meteor* v Novem mesto.) Iz Novega mesta nam poročajo, da
se skoro uresniči Novomeščanom in okoličanom želja, da dobe svoj kino. Naš tovariš Malovič je priredil v svoji hiši 16 metrov dolgo dvorane* za 200 gledalcev. Dvorana ima tudi vse potrebne stranske prostore in mal oder, tako, da se bo lahko uporabljala tudi za koncerte. Kinemaio-grafične predstave bodo ob sredah, četrtkih in sobotah, in sicer redno zvečer, ob praznikih, nedeljah in tržnih dnevih pa tudi čez dan. Za šolsko mladino se bodo prirejale posebne poučne predstave. Novo podjetje priporočamo najtopleje!
asu
Častna Izjava.
Podpisani Jožef Polanec, posestnik v Bišn, obžalujem, da sem po nedolžnem krivil Konrada Muršca, posestnika v Bišu, da on posnema mleko, katero zbira za mlekarno v Mariboru, ter ga a tem j ar no žalil.
Izjavljam, da so bile te moje trditve popolnoma brez podlage, ter se mu zahvaljujem, da je o stopil od nadaljnjega sodnega preganjanja proti moji osebi.
Pri St. Lenarta, dne 1. aprila 1922.
Jožef Polanec s. r.
Izjava.
Podpisani Anton Vičar, posestnik v Sakošaku, obžalujem, da sem govoril v gostilni Mihi na razžaljiv način o pristaših SKS. Zahvaljujem se razžaljencem, ker so odstop li od tožbe ter se zavezujem plačati za tiskovni sklad SKS. 40 kron, za nboge šolarje pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah 40 kron kakor tudi stroške za priobčenje izjave v ,kmetijskem listu".
V Sakoiaku, dne 26. marca 1922.
Anton Vičar s. r.,
p. Juršinci, Ptuj.
Preklic.
Podpisana obžalujem, da sem dne 19. marca t. 1. žalila Ivana Turšiča, posestnika v Brezovici št. 9, ter se mu zah7aljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja.
V Ljubljani, dne L aprila 1922.
Marija Petelin s. r.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice u Središču,
rog. z. z n. z., ki bo na belo nedeljo dne 23. aorila 1922. ob dveh popoldne vposoiilniških prostorih b tem-le dnevnim redom: 1.) Poročili načelstva in nadzorstva. 2) Potrjenje računa za leto 1921. in razdelitev čistega dobička.
3.) čicanje revizijskega poročila. 4) Volitev dveh članov načelstva.
5.) Slučajnosti.
• • *
Če bi občni zbor ob določenem času no bil sklepčen, se bo vršil v smislu § 35. pravil eno uro kesneje drag občni zbor, ki bo sklepal brezpogojno.
J. Klemenčič s. r. J. Sinko s. r.
ANDUEJ OSET, Maribor,
Aleksandrova cssia št. 57; telefon št, 89,
trgovina z deželnimi pridelki, drvmi, premogom in vinom, se priporoča za nakupovanje in prodajanje po najugodnejših cenah. — Naslov za brzojavke: Al4roj Oset, Maribor.
brez orodja se odda v najem.
Več se zve v Hrastju št. 7, pošta Moste pri Ljubljani.
Tisoči ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Felierjra JMniti"
■ .Lfamiiiiiii i ■im.nwni.nw——mm«
M lepotno {Iiosmelikunil
za nego zob, sobnega mesa in glave ter kot dod&Tok k vodi za umivanje, ker učinkuje zaradi svojega antiseptičnega,
čistečega in osvežujočega delovanja kar najbolje. Kavno tako je priljubljen kot krepko, blago delujoče in
vrlo prijetno srefi-
Obrtnžško vesti.
(Obrtna banka v Ljubljani.) Čisti dobiček banke znaša za leto 1921. 809.472 kron, ki se razdeli tako-le:
osrednja gospodarska zadruga
Holoduorsfta ulica št 7
ima vedno v zalogi:
drobno JedHno sol, lepo suho koruzo, kristalni sladkor, milo za pranje, pšenične otroibe, pšenično moko št. O, pšenično moko za kuho, pšenično moko za kruh, semenski oves, koruzno mokoinzdrob.
po zelo ugodni ceni dobro ohranjen
Icosllni stroj,
Ivana Oblak v Ljubljani, Tržaška cesta št. 22 (gostilna pri FranceIjnn).
sivo za drgnlcne
hrbta, rok, nog in celotnrga telesa. „Elsaflui(l" je mnogo močnejši in učinkovitejši nego francosko žganje in sploh najboljšo sredstvo te vrsto. Tisočera priznanja! Z zametom in poštnino za vsskopsr:
3 dvojne steklenico ali 1 specialna steklenica 72 K.
Za protlafalce:
12 dvojnih steklenic alt 4 specialne steklenice 300 K
24 dvojnih ali 8 specialnih steklenic....... 570 K
36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic......8C0 K
POoTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar na-
prt) poilje, dobi še popust v naravi. PR1MOT: Elsa obliž za kurja očesa po 8 K In 12 K; Elsa mcntolni Ulinčič 16 K; Elsapoiipalnl prašek 12 K; pravo Elsa ribje olje 80 K; Elsa ustna voda 48 K; Elsa kolenjska voda 63 K; Elsa »umski miriš 60 K; Rlicerin po IS In 60 K; Lysol, Lysoform 48 K; ki-neški čaj 4 K: Elsa mrčesni prašek 16 K; strup za podgane in miši po 16 ln 20 K.
EVGEN V. FELLER, lekarnar,
STUBICA don|a. Elsatrg 64. 344 (HrvaŠko).
IT najem iščem
istvo
najrajši kje na Gorenjskem ali pa v ljubljanski okolici. — Ponudbe sprejema Ifiiha Kod na Brezovici št. 7, p. Medvode.
Milnica s tresilnifeom
še malo rabljena,
se po ugodni ceni proda.
Fran.0 Dsrl.ng v Hlepcah, p. Lesce.
Britoe, IasoslrMe, briifiie aparata in razns DoMo in oalant. roUfi
---- razpošilja na veliko i»
na drobno po čudovito nizkih ccnah veletrgo-fUgjfi ■jfepdtksiam vina in razpoiiljalns
R. Stermecki,
Celja št 367, Slovenija.
Zahtevajte ilustrovani eonikl Kar ne ugaja, se
fefc-.A^-iv zamenjaali vrne denar.
rtv tuajMuCA -j. UttSff .
Int. tel. št. 2.	Račun čekovnega urada št. 12,726.
ICupuje dolarje in druge valute po najvišjem dnevnem tečaju. Izvršuje nakazila na tuzemstvo in inozemstvo ter preskrbuje potrebna dovoljenja. Obrestuje žiro in vloge na hranilne knjižice pod najugodnejšimi pogoji.
Dopisniki! Pišite kratko, jasno in stvarno! Izporočajte pa nam tudi zgolj resnico! Pišite samo na eno stran papirja!!
Obrtniki, ustanavljajte prepotrebna obrtniška društva!
Valuta pada, draginja raste.
Kupuj domače milo, ne tuje, importirano!
Kupuj dobro milo, ker je isto najcenejše!
Kupnj 2
Delniška tiskarna, d, d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 16
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin.
Slovenske
i
$
s
m
1
ti m
a
I &
4»
fl>
I«
A
ica
eskomptne banke

Telefon int. št. 3
Telefon int. št. 3
nasproti glavnega kolodvora
* *
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprgjema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben besani oddelek.
#
9
9
Šivalni stroji
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo fSf** so dospeli.
Večletna garancija.
Josip Peteline v Ljubljani, St. Petra nasip š«. 7.
Po najvišji ceni prevzema na vsaki po-•tajl ter plačuje takoj
kostanjev les
Frano Knpnlk, Kostrivnlška slatina,
p. Podplat pri Rogatca.
Gonilne jermene
is Ia nanj a za tovarne, mline, žage in poljedelske stroje v vsaki čirini ima v zalogi
IVAN KRAVOS v Maribora.
yx
»Be
oddaja po najnižjih dnevnih cenah
tvrdka Anton Tonejc in drug
Maribor, Mlinska ulica št. 23, tel. št. 68.
Podzaloge v Krškem, Šmartnem pri Litiji, Višnji gori, Semiču in Straži.
Na vprašanja glede gnojenja dajemo brezplačno pojasnila in navodila.
in veliko noči
priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega ln češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, šifone, cefirje, tiska-nino v najnovejših vzorcih ln bogati Izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene In bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo obenem - - tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. - -
■C
1
Jf

A. & E. SKABERNE
veletrgovina z maniifakturnlm blagom
LJUBLJANA, Mestni trs št. IO.

j Kapital K 30,000.000 "*] SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
Rezerve okrog K 6,000.000
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- . „fTOT v a ar a «PT vmimPOU A TTI IP A Č«P 1 NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU k&PUBJjdAIMA, bbbliJlDUJ&lrU Vil UMUil Oi. 1.......
DENARNE VLOGE ~ NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR
IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE
NAJKULANTNEJE .......
■ AKREDITIVI - BORZA
Trgovska banka
9

•9
ari a.
«
ziv k subskripciji novih delnic.
Izredni občni zbor Trgovske banke, d. d., Ljubljana, je sklenil dne 25. mavca zvišati delniško glavnico
na K 30,000.000 -
z izdajo
50*000 novih delnic a K 400*«« nom. v skupnem znesku K 20,000.000'-
pod nastopnimi pogoji:
1.)	Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsake stare delnice eno novo a K 400'— nom. po K 480'— več 5 °/0 obresti od nom. K 400*— od dne 1. februarja 1922. do dne plačila.
2.)	Vsi oni subskribenti, ki so že pri prejšnji emisiji subskribirali in znesek vplačali, dobe nove delnice pod istimi pogoji, kakor pod točko 1.).
3.)	Nedelničarji dobe delnice proti takojšnjemu plačilu po tečaju K 530-— več 5 °/0 obresti od nom. K 400-— od dne 1. februarja 1922. do dne plačila.
4.)	Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1922. in opremljene s kuponom za leto 1922.
5.)	Nove delnice se izroče subskribentom tekom leta 1922.
6.)	Reparticijo delnic, določenih za nove delničarje, si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku.
7.)	Subskripcija novih delnic se vrši od dna 3. a.px?ila. do dne 3. maja X922., in sicer :
a)	pri Trgovski banki, d. d., Ljubljana (začasni poslovalnici v Beethovnovi ulici št. 10) in njeni podružnici v Mariboru;
b)	pri Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico, r. z. z n. z., Ljubljana.
8.)	Ako bi se posameznim subskribentom ne moglo dodeliti polno število podpisanih delnic, se vplačani zneski pridrže in se bo dodelitev manjkajočih delnic izvršila pri novi subskripciji.
V Ljubljani, dne 25. marca 1922.
M
Upravni svet Trgovske banke, d. d., Ljubljana.