I! ______________________ =j „ Primorec “ izhaja vsakih štirinajst dnij j vsak drugi torek in stane I po pošti ali na dom pošiljan ! za celo leto 80 kr.; za ■ tuje'drž. več poštni stroški. „So£a“ z „Gosp. Listom“ in „P rimo r-cem“ stane na leto 5 gld. ^0 kr. — Uredništvo in j: upravništvo je v Gosposki jj j, plici št. 9 Oglasi se plačujejo za tristopno petit -vrsto: enkrat... 8 kr. dvakrat . . ti „ trikrat ... 18 „ 4 = večkrat po pogodbi. Vsa plačili vrše se naprej. — Posamične številke se prodajajo po 3 kr. Rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik A. Gabršček. Tiska „Goriška tiskarna" A. Gabršček (odgovoren Josip Krmpotič). „Primorec44 izhaja na 8 takih straneh vsakih M dnij redno vsak drugi torek in stane za vse leto le 80 kr. -^| Prinaša vedno toliko novega berila, da si ga morejo s pridom naročati „Sočini“ naročniki. Letos se je več nego podvojilo število naših naročnikov, ali vkljub temu jih še ni toliko, da bi mogli pokriti vse stroške, kajti listič je prav obširen za ubornih 80 novčičev na leto. Zato priporočamo dosedanjim naročnikom, da bi širili ta listič med svojimi znanci, suj je cena tako nizka, da jo zmore tudi najrevniša slovenska hiša. Goriške novice. Dvanajsta obletnica škofovskega posvečevanja prevzvišenega in premil, g. knezo-nadškofa dr. Alojzija Zorna je bila 14. t. m. — Rojen je bil v Prvačini Id. jan. 1834., v duhovnika posvečen 13. jan. 1875. Z naj-'išjim odlokom ^4. avg. 1882. imenovan za skota poreško-puljskega; sv. Oče ga je potrdil 25. sept. J882.; v škofa posvečen je bil v Gorici 11-. jan. 1883., dne 4. marca je slovesno zasedel poreški, dne 13. maja pa puljski školijski sedež. Po smrti knezo-nadškofa Andreja Goli m a y r a bil je s cesarskim odlokom 22. jun. 1883. imenovan nadškofom goriškim, katerega je sv. Oče potrdil 9. avgusta, a 14. oktobra je slovesno zasedel nadškofijski sedež v Gorici. Dal Bog prejasnemu vladiki še veliko let srečne vlade izročene mu zveste čede! Deželni z,bor goriški bo imel drevi četi to sejo, kakor izvemo iz doposlanega dnevnega reda. V razpravo pride načrt zakona, po katerem bodo zavarovalnice siljene dajati letni donesek za vzdrževanje ognjegasnih društev. — O cesti v Trento glej niže. — Deželni odbor ho predlagal podporo komisiji za pogozdenje Krasa ob Lokavščeku. — Dalje šledi potrdilo nekaterih dovoljenih podpor. — Finančni odsek je imel sejo učeraj ob 3. pop.; peticijski ho imel sejo jutri oh 9. predp.; železniški pa 24. t. m. oh 3. pop. Končana pravda. — V petek je dobil urednik „Soče* razsodbo, s katero je bil obsojen pred d a š k i m i porotniki na globo 240 gld. in 100 gld. izgube na varščini. Vsi stroški te pravde znašajo okoli 1000 gld. Ako še povemo, da ima „S o č i n“ urednik za 1. 1893. okoli 350 gld., za 1. 1894. pa okoli 450 gld. primankljeja brez novčiča odškodnine .za uredništvo, upravništvo in razpošiljanje lista, tedaj si more vsakdo misliti, kako prijetno ga je iznenadil ta poziv od sodišča. A plačati mora, ako hoče, da izide prihodnja številka „Soče”. Kako in s čem plača, za to se seveda nihče ne briga. Od „Soče* se zahtevajo le žrtve, od urednika, da gre za vse v ogenj, za list pa naj duševno in gmotno skrbi sam. Zato naj se nihče ne začudi, ako nekega lepega dne „Soče* ne bo več na dan. Ako je sedanji urednik delal nad pet let v najtežjih odnošajih brez vsa-koršne odškodnine za ves trud, je gotovo storil veliko več nego more zahtevati od njega narodna dolžnost. Dve tiskovni pravdi pred laškimi porotniki, ki ste razdejale gmotno stanje „Soče* in silno oškodovale urednika, so pa dale povod resnim korakom v dosego pravičnejšega porotnega sodišča. Ne bomo tu ponavljali ali razkrivali zakulisnih bojev, le toliko naznanimo svojim čitateljem, da je v letnem imeniku za i. 1895. dobra polovica slovenskih porotnikov. Enako se je zgodilo v Rovinju uprav vsled korakov, ki so se storili iz Gorico. Irredenta je vsled tega razburjena. Naravno, odslej ne bodo mogli za vsako ničarijo tirati slovenskega urednika pred porotnike, kakor se je zgodilo dvakrat zapored „Soči*. Ali tudi irredentovci ne bodo mogli pisati proti Slovencem na tako brezvestne načine, kakor so bili navajeni doslej, ker bali se bodo — pravične porote. Je pač že tako pri nas v Avstriji, da brez žrtev ne dosežemo Slovani ničesar. Ali hudo je pač za tistega, ki postane žrtva sočasnih odnošajev. In to bi morali uvaže-vati v prvi vrsti „Sočini* dolžniki, katerih je veliko in ki dolžujejo toliko, da bi „Soča* lahko prenesla ta dva udarca, ako bi oni storili svojo dolžnost. Zaplembe. — Prva izdaja zadnje „Soče* je bila zaplenjena zaradi kratke vesti v „razgledu po svetu*, v kateri je bil imenovan neki dostojanstvenik z ozirom na razmere v Istri. — Iz enakega razloga je bil zaplenjen zadnji „Rinnovamento*. In vendar, pravijo, imamo avstrijski državljane! zajamčeno svobodo, da smemo povedati svoje mnenje. — Kajpak, to pravico imamo, a govoriti moramo tako, da n i k d o ne sliši, ker drugače nas lahko zaprejo vkljub tej „zajamčeni svobodi*. Lot na slovenske otroke. — Te dni so nam zopet prihajali glasovi o nečuvenem pritisku od rnagistratne strani na slovenske stariše, ki so v kakoršnikoli odvisnosti, da morajo pošiljati svoje otroke v laške šole, ako hote še nadalje ostati v milosti mestne gospode. AH ne bo še konca? Ali se nikdo ne zgane v obrambo naših starišev, ki si ne vedo pomagati ? Novo šolsko poslopje. - čuje se izza kulis, da vlada namerava porušiti del sedanjega gimnazijskega poslopja in zgraditi na tistem in ostalem prostoru proti Tržni ulici veliko poslopje po novodobnih zahtevah za gimnazijo, obe vadnici in c kr. knjižnico. O tej zadevi je naš poslanec razpravljal že v državnem zboru. .Mestne ulice v Gorici so v strašnem stanu; blato moramo gaziti do členov in še više. — Ali kaj to mari naši mestni gospodi; ona se briga bolj za „Lego*, za slovesne pogrebe mož, ki nam Goričanom nič mar niso, in za druge demonstracije proti Slovencem. Za take reči imajo dosti denarja, za najnuj-niše potrebe pa ga nimajo nikdar! Tako je naše mestno gospodarstvo! Za vse imajo denar, le za potrebne reči ne — v našem mestnem zastopa. Pretekli teden je umrl župan v Tridentu ; mestni zbor goriški je sklenil v izredni seji, da pošlje k pogrebu jednega zastopnika in venec na pokojnikovo krsto. V Trident je odpotoval podžupan Ganetti. — Pokojnik je bil goreč Italijan.... Lep napredek kaže slovenska nadaljevali a šola za obrtne učence. Ob nedeljah hodi k risanju do 50 učencev. Po večini kažejo učenci veselje do poduka in napredka. — Radovedni smo, koliko podpore dovoli deželni zbor tej šoli. Novi profesorji. — Na goriški realki bosta nameščena dva stalna profesorja za francoski in italijanski jezik. — S profesorjem francoščine imajo šolske oblasti velik križ, kor ga ne morejo nikjer dobiti. Edini prosilec je neki Slovenec, katerega pa šolska uprava potrebuje drugod. Mesto prof. g. V. B e ž e k a na goriš-kem učiteljišču je razpisano tako, da ga dobi — Italija n. Zdaj sta na tem učiteljišču 1 e d v a s 1 o v e n s k a p r o f e s o r j a dr. K. in g. F. Namestujoči g. O. „tlika* na učiteljišču in na gimnaziji. Menimo, da bi moralo biti enkrat konec „tlikarije* in da bi se morale namestiti vse potrebne učiteljske moči. Čemu pa nam usiljujejo toliko Nemcev v Gorico? Nemškega mosta do Adrije vendar ne bodo oni zidali ! Ogibajte sc maškerad. — V Gorici začenjajo Lahi posnemati Tržačane v tem, da prirejajo maškerade v velikem salonu pri Dreherju. Rojaki v mestu, ogibajte se teh zabav! Stariši, ki imajo svoje hčere tukaj v službi, naj pazijo na nje. da se ne zgube v take družbe, Goriška „Lega* je imela v nedeljo predpoldne občni zbor v mestni dvorani. Za vso bujskarije proti Slovencem se uporabljajo prostori, ki stoje največ po zaslugi našega truda in dela ! Pride dan osvete! Za predelsko železnico se je oglasil tudi vojaški časopis „Reichswehr“, ki izhaja na Dunaju. V 173. štev. je priobčil obširen članek, kateri priobči „S o č a* v doslovnom prevodu. Članek se toplo poteza za železnico in odločno pobija vse ugovore višjih vojaških krogov proti njej. Ta znameniti članek konča z besedami: „Stroški za to železnico bi znašali okoli 60 milijonov gld. Mi menimo, da bi ta železnica državi toliko koristila, da bi jo bilo treba zgraditi, ako bi si država morala tudi izposoditi potrebni denar*. Ta krasni članek, ki gotovo vzpudi pozornost merodajnih krogov, je uzročala brošura „ D i e P r e d i 1 - T a u e r n - B a b n “, ki je izšla v naši tiskarni in se dobiva še vedno po 30 kr. iztis. Odlični pisatelj te brošure je lahko zadovoljen s tem uspehom, častitamo mu. Pomiloščcni Podgorci. V nedeljo sta prišla iz gradiške jetnišnice zadnja dva Podgorca, ki sta bila obsojena na hudo kazen vsled znanega pretepa z „Legovci*. Presv. cesar je pomilostil tudi ta dva Podgorca, odpustivši jima tako 11 mesecev zapora. Da so bili pomiloščeni vsi obsojeni Podgorci, je najboljše zi amenje za nje. Več ne moremo reči, a uverjeni smo, da častiti Čitatelji sami si napravijo pravi dostavek. • Cesta v Trento. — Drevi bo četrta seja deželnega zbora goriškega. Na dnevnem redu bo tudi podpora za zgradbo ceste do Baumbahove koče na Logu (v začetku več ur razpostrane Trente). Kakor znano, vlada hoče dati za to cesto 20.000 gld., ako da deželni /.bor vsaj 2000 gld. Upanje je, da deželni /bor dovoli to svoto. S St. Viške gore nam poročajo, da tudi tamkaj ra/dele občinski svet, ki je po ogromni večini prav lep in rodoviten. Že pred mnogimi leti so bili začeli ta svet obdelovati in saditi sadna drevesa. — Bližajo se občinske volitve, ki bodo baje prav viharne, kakor je postalo že navadno. — Ali dopisnik vendar hvali dosedanjega župana, o katerem pravi, da je pravičen mož in da je storil marsikaj dobrega za občino, kakor cesti na Slap in na Cerkno. — Bralno društvo prav lepo napreduje. Iz Dolenje Vrtojbe. — Naš cerkovnik je zaklal prešiča. Prišli so cigani in prosili ga svinjine. Čez noč je pa puslil na prostem razne kose, kakor rebra, rilec, rep itd. Ko cerkovnik drugo jutro ustane, ni našel niti jednega kosa. Pobrali so cigani. IG. t. m. smo pokopali vojaka pri t)7. polku Antona Faganela. Prehladil se je pri vojakih in poslali so ga v bolnišnico. Ker mu ni bilo bolje, je prišel domov, kjer je živel le še en dan. — Pogreb je bil lep. Vojaki, varujte se! Cigani. — Tudi iz tolminskih hribov smo dobili zopet več pritožb o ciganski nadlegi. Kradejo, kakor srake, in dajejo mladini slabe izglede. S Pouikcv pri Tolminu smo dobili dopis, ki se upira temu, da bi bile Ponikve prideljene poštnemu uradu na Slapu, češ, da je ugodniša zveza s Podmelcem. — Isti dopisnik tudi jako hvali cerkveno petje v Podmelcu in pravi, da bodo morali tudi doma kaj več storiti za povzdigo lepega petja. Z Dolskega nam poročajo, da je tamkaj padlo nenavadno veliko snega. Predel je zaprt že nad 14 driij; ljudje pridejo le peš ' čez, a le s težavo. — Pritožujejo se, da cestno nadzorstvo je silno zanemarjalo svojo dolžnost. Delavci so bili na razpolago, a niso dobili dela. Tako pa je ves promet čez Predel ustavljen! . I. m. se je vršila velika „akademija" v goriškem gledišču v korist zapuščenim otrokom. Na sporedu je bila tudi deklamacija živinozdrav-nika C od roma z a. Ali po končani deklamaciji je nadaljeval v smešno oduševljenem tonu o jedinosti, skupnosti, uzajemnosti Italijanov, da se je že studilo poštenim Lahom, dočim je zdivjana svojat besnala, kakor nora. Ali je o tem škandalu tudi brzojavno popra-ševal namestnik Rinaldini, nam ni znano ! (trdo obrekovanje. — „Prim. List" je poleg svoje ogromne nedoslednosti v bitstve-nih rečeh (katero je sijajno dokazal naš dopisnik) vendarle v nečem grozno dosleden, t. j. v obrekovanju svojih politiških nasprotnikov. Celo policijo kliče na pomoč, da bi ga spravila na konja. V zadnji številki piše: „Pet moskovskih študentov ni hotelo priseči zvestobo novemu carju. Car ukaže odpeljati je čez rusko mejo rekoč : «Naj si iščejo nove domovine, ako nočejo spoznati Rusije za svojo domovino*.... Kaj ko bi tudi Avstrija tako ravnala s ... slovanski m i n e z a -dovoljneži, ki škilijo čez avstrijske meje? Bolje bi bilo, ko kaznovati je zaporom in hraniti je z avstrijskim kruhom". — Vsak daljši komentar je pač nepotreben ! Sramujemo se, da se v Gorici tiskajo taka obrekovaja! — Gospodje, pustite svoje dobre službe med nami in pojdite k policiji, ker za njene posle kažete več sposobnosti nego za svoj poklic in politiko! Zanimiva novica. — V sredo smo dobili iz Gorice italijansko pismo, ki pravi s početka : „Signore ! La madre dei Venuti e gravemente ammalata e parbi solamente sloveno. I ligli sono addolorati per tale lingua abborita. Intanto voi Sloveni avete un podesta mezzo Sloveno. Chi puo negare ?.... Da je mati naših Venutijev trda Slovenka iz Solkana, ki je prinesla srečo v hišo pokojnega Venutija, to smo že večkrat povedali. Zanimiva bi bila novica, ako je gornje pismo resnično, da v svoji bolezni je zdaj začela le slovenski govoriti. Umljivo je, da to ne more biti posebno po godu gospodom sinovom, ki neizmerno sovražijo slovenski jezik. Požar na Rojicali. — V zadnjem „Primorcu" smo poročali o požarju priMaru-šičevih na Rojicah. Danes nam je poročati še to-le : Škode je okoli 1200 gld.; pogore-lec je bil zavarovan pri zavarovalnicah „D o-n a v" in „P e n i k s". — Da je zažgal hlapec, je sum opravičen, ker ta je bil enkrat že kaznovan kot požigalec. Imenuje se Andrej M1 a d o v a n in je doma iz Šempasa. Ujeli so ga in izročili sodišču. Nesreča. Franc B. v Kobariduje v nedeljo 13. t. m. po stari navadi klal teleta; med delom se je stojalo premaknilo in iz zidu se je utrgal kamen, ki je zadel moža na glavo. Ranjen ni bil, a glava ga je začela boleti; popoldne ob 3. je omedlel, ob 5l/a pa je že umrl. Dognano je, da je kri podplula možgane. Star je bil 30 let in je zapustil udovo in tri otroke. w Lep dar. — Znani rodoljub na Reki je poslal tudi letos za „Slogiue" zavode 50 gld. Presrčna mu hvala v imenu slovenske mladine! Iz dol. Vrtojbe: V dodatek k poročilu v zadnjem „Primorcu" o tatvini v cerkvi dostavljamo še to-le : Nespreten tat je 33-letni I. M e r v i c iz Ozeljana. Ujeli so ga iz Merna vračajoči se možje in fantje, ravno ko je hotel skozi okno vlomiti v cerkev. Pri njem so dobili 12 ključev, mej temi ključ zvonika vrtojbenskega, pilo, svečo in nožič. Povedal je pa sam, da je hotel vlomiti tudi v cerkev gor. Vrtojbe, pa okna so bila previsoka in zamrežena. To delo in da cerkvi sti bogati, naučil ga je neki Nemec iz gor. Vrtojbe v gradiški jetnišnici, kjer sta bila skupaj zaprta. Izjavil je dalje, da gredoč skozi Sovodnje pred nedavnim časom, je plačal v neki krčmi ljudem mnogo pijače in zaspavši pijan, na mizi pustil še veliko svoto denarja. Izročili so ga orožnikom. Njegova rodbina je znana po svoji poštenosti, pridnosti in varčnosti; trije bratje so si prigospodarili dosti lepo imetje, ena sestra je pa v Gorici. To gnilo jabdko je torej padlo daleč proč od poštenega ozeljanskega drevesa. Malopridnež je bil že v ljubljanski prisilni delavnici in parkrat v gradiški jetnišnici. Ko so ga predzadnjič postavili pred sodišče, je potajil svoje pravo ime in izdal se za Volk a. Smrt v snegu. — V četrtek dne 10. t. m. sta šla dva Gorjana iz Kolka pri Šturjah po kupčiji v bližnje gorske vasi. Ko ju še v nedeljo večer ni bilo domov, so se podali domačini v pondeljek zjutraj iskat ju. Ko pridejo preko neke gozdne strmine v idrijskem okraju, zapazijo udrt plaz snega. V grozni slutnji začnejo takoj preiskovati, in res ju dobijo v snežnem plazu popolnoma mrtva. Prvi je mladenič 19 let star, drugi pa oče že 7 nepreskrbljenim otročičem. Prinesli so ju na svoj dom, od tam na Štursko pokopališče. Drugi dopisnik poroča, da nesrečna moža sta Fran Vidmar št. 28. in Anton Vidmar št. 15., oba iz Kolka. Zasul ju je plaz snega v Tisovcu nad Belo. Tudi iz Loga na Bolškem nam poročajo o žalostni smrti v snegu. Franc Štrukelj je šel po vodo; nazaj grede ga je zasul plaz snegu. Ležal je na- zobeh, a zganiti se ni mogel, d.asi je ležalo le za čevelj snegu na njem. Pomoč je prišla prepozno. Zapustil je ženo in tri otroke. V Mo žen c i pri Logu sta šla dva moža delat pot k vodi. Sneg se je udrl in nesel ju 11 sežnjev daleč. Našli so ju drugi dan 10 čevljev globoko pod snegom. Ponesrečeni 50-letni Tomaž Kovač je zapustil dva sina, ki sta oba pri vojakih. Drugi nesrečnež je 18-letni Fr. Mlekuž iz Koritnice. Ta je imel še pri sebi 13-letnega brata, ki je odsvetoval, naj no gresta nikamor, dokler se sneg ne utrdi. Nista ga slušala! Na Trbižu so tri ženske nosile deske; vsled snegu so bile vse premočene. V sobi, kjer so spale, dele so obleko sušit, a sopar je zadušil vse tri. Ker jih ni bilo drugo jutro na delo, šli so jih iskat in našli so — mrtve. Bog se usmili! Iz Brd smo prejeli oduševljen dopis, ki odobruje našo borbo proti laškim odvetnikom in zaklinja Brice, naj se ravnajo po naših nasvetih. Dopisa ne moremo priobčiti. Prosimo pa dopisnika, naj deluje v zmislu svojega dopisa med znanci in prijatelji. Kak6 so nizki! — Tržaški „Mat-t i n o“ jo objavil dopis iz Gradišča, ki opisuje, kako strašno je bil pijan neki vojak, da je meril širokost ulic in večkrat padal na tla ter poleg tega kričal. — Tržaški „Mattino" bi imel pač premalo prostora, ako bi beležil vsako pijanost kakega vojaka! Ali tu je imel poseben vzrok; vojak je bil Slovenec in seveda ni kričal po turško, ampak po — slovensko. Evo greh, kateri treba razbobnati po svetu in pokazati ga v vsi grdobi! Tako nizko so padli naši ljubeznivi sosedje, s katerimi hoče „Prim. List" na vsak način živeti v miru, dočim napoveduje boj za vsako ceno z — „brezbožnimi slovenskimi liberalci, ki hočejo porušili papeža, duhovnike in cerkev" ! Ponarejene krone. — Po dunajskih listih se čita, da kroži v prometu mnogo po-1 narejenih kron. Tudi v Gorici smo imeli priliko, videti take krone in opozarjamo slavno občinstvo, da pogleda krone, katere dobi. Te krone so jako slab posnetek ogerskih kron. Imajo letno številko 1893.; ulite so iz jako mehke snovi in na robu nimajo napisa: Viribus unitis. Pozor tedaj ! Ponarejen denar. — Neki posestnik v Starem selu pri Kobaridu je prodal kravo in pri tem prejel dva petdesetaka. Neka clnij pozneje je imel g. župan pri Robiču ta denar v roki ter spoznal, da sta petdesetaka ponarejena. Obvestila se je v tem naglo žandarmerija, katera je pričela popraševati in poizvedovati po kupcu omenjene krave ter ga po mnogem iskanju in poizvedovanji vendar dobila v Zatolminu. Moža so prijeli. Sumljivo pri njem je to, da je dal prodajalcu krave napačno ime in bivališče ter da so pri njem v listnici dobili novoletno voščilo iz Vidma na Laškem. Cigani. — „V četrtek 10. t. m. klatili so se po št. viškogorski planoti cigani. Prišedši do neke samotne hiše, zahtevajo od domačinov raznih darov; n ko jih gospodar odžene, ustreli neki cigan s samokresom (!) nanj, — a k sreči ni ga zadel. Na to so cigani pobegnili. Samotarji, pozor!" Lepa logika ! — „Prim. List" je udaril samega sebe po zobeh v zadnji številki. Naštel je najprej d e s e t slovanskih časopisov, ki izhaja na Primorskem, potem pa vskliknil: „Srečna dežela, modra politika, lepa edinost!" — Čudni so ti gospodje! Preveč jim je časopisov, a vkljub temu so prišli z novi m na dan ! Ali mari mislijo, da se jim morajo drugi umakniti, da jih potem ne bo preveč? — Po edinosti žalujejo, a oni so glavni prepirljivci, ki nimajo drugega po glavi nego to, kako bi prepir in sovraštvo sejali po deželi ! 8. Erjavčeva obletnica — V spomin rajnkega prof. Erjavca je bila dne 16. ja-nuvarja pri Materi Božji „Imakulati" sv. maša, katere se je udeležila mej drugimi ostala Erjavčeva rodbina. Pri tej priliki so okrasili tukajšnji sorodniki njegov grob s svežim vencem ter darovali za „Slogiue" zavode 10 kron. Iz Št. Petra pri Gorici, 14. jan. — Sprejmite, g. urednik, ta kratek dopis iz bližnjega Št. Petra, kateri Vam daje navadno malo gradiva , da bi je mogli priobčiti v svojem listu. Tudi sedaj bi Vam ne izročili tega dopisa, ako bi ne bilo tukaj društva „Slovenska zveza", ki daje sedaj mnogo povoda, da se mora vsak rodoljuben vaščan jeziti, če pomisli, kak nered je nastal v društvu, od kar imamo novi odbor, ki skrbi prav malo za društveni razvoj in prospeh (izvzemši predsednika in podpredsednika). Društvo ima mnogo udov, ki radi čitajo «Slov. Narod», a novi možje so napeli vse moči, da so ga odstranili. S tem so vzeli mnogim udom vse veselje do društva. Ob sebi umevno je, da mnogi zaostajajo radi tega z rednim plačevanjem, ki je prvi pogoj, da more društvo obstajati. A ne samo zaradi omenjenega lista gre društvo rakovo pot, ampak tudi zaradi oskrb-Ijevanja društvenega prostora samega. Mnogi udje nimajo čez dan mnogo časa, da bi se mogli baviti s čitanjem. Radi tega smo videvali v bralnici zvečer največ čitateljev. A pri nas je vse drugače. Tukajšnji kmečki fantje in rokodelci pa odslej ne morejo imeti niti tega duševnega razvedrenja, in sicer ne zaradi pomanjkanja časa, ampak samo zaradi nemarnosti novega odbora, kateri ne priskrbuje potrebne svečave. Že nekaj tednov je v bralnici precej po Ave Mariji tema, kakor v rogu, in vsak ud, kateri pride v bralnico, se mora vrniti domov, jeze se na takem oskrbovanju in pomilovaje društvo samo. če hočete, gg. odborniki, da Vaša imena ostanejo društvu v blagem spominu, skrbite bolje zanje. Če boste dobro skrbeli, vsaj srce Vas ne bode bolelo, ako bi društvo nekdaj razpadlo, kar pa Bog odvrni. Tudi tedaj bi Vas srce ne bolelo, če bi Vam kdo očital, da ste sami krivi tega, češ, da ste se tako čudno vrinili v odbor, radi česar niste imeli blagoslova božjega. Zanimiva statistika. — Dunajski dobro poučeni dopisnik zagrebške „Hrvatske" poroča, da so leta 1857. v Trstu našteli 52% Slovencev in le 35-75% Italijanov, ostali prebivalci sc bili pa Nemci in židje; zadnji niso bili šteti kot narodnost. Kako je pa dandanes ? Danes ni niti četrtine Slovencev v Trstu nasproti 100.000 Italijanom. Kako je torej bilo mogoče, da se je tako skrčil slo- venski živelj Trsta v 38 letih? Odgovoriti ni težko, kajti v kolikor se Slovenci niso dali ponemčiti in poitalijančiti, prišli so nasprotniki na dan s svojo glasovito „Umgahgs-spracho", ki je našim nasprotnikom pomogla — pritisniti Slovence v kot v korist Nemcem in Italijanom. Ako bi se danes namesto po občevalnem jeziku štelo po narodnosti, bi število Slovencev znatno poskočilo ne samo v Trstu, ampak tudi v GoHci in sploh povsod v Avstriji. Štetje po narodnosti pa ne ugaja našim narodnim nasprotnikom in zaradi tega ne moremo upati, da se pri prihodnjem štetju odločilni krogi ozrb na to dejstvo. V go riški deželi našteli so leta 1857. črez G0% nasproti 24.88% Furlanov in 7.20 % Italijanov (torej skup. 32%), torej uprav dve tretjini Slovencev in še ne cele tretjine Italijanov (vštevši Furlane) ne. Po najnovej-. šem štetju je 140.000 Slovencev in 76.000 Italijanov. Torej poslednji so tudi v tej deželi napredovali, kajti izkazani so z nad-tretjinsko manjšino prebivalstva. Tudi v Istri je bilo izkazano leta 1857. črez 68% Hrvatov in Slovencev nasproti 31 % Italijanov. Danes pa so Hrvatje in Slovenci padli pod dve tretjini in Italijani so se po-vzdigli nad tretjino. Kakor se vidi Hrvatje in Slovenci so povsod nazadovali — po uradnih poročilih. Važna ministerska razsodba za učiteljstvo. — O svojem času smo poročali in marsikateremu naših čitateljev, posebno učiteljem, bo še v spominu, da je vis. dež. šolski svet razveljavil izvolitev g. A. V r-t o v c a, učitelja v Tolminu, kot učit. zastopnika v okr. šolskem svetu z razlogom, da pristoji postavno eno zastopništvo g. Šircu kot voditelju „glavne" (!) šole v okraju. Proti tej razsodbi je šlo na ministerstvo več utokov in to je bilo popolnoma drugačnega mnenja ter razsodilo, „da tolminska šola ni nikaka glavna šola v okraju, ampak navadna ljudska šola" in s tem g. Širca po kratki zastopniški dobi častno odslovilo. Vendar se bo vršila nova volitev obeh učit. zastopnikov, ker po ministerski razsodbi mora biti ta volitev popolnoma samostojna, kakor vsaka druga volitev, in n e kot točka okr. učit. konference. Tako je ministerstvo določilo že vsled utoka g. A. Jakobi-ja o volitvi v mestni šolski svet goriški. S to razsodbo sta dva gospoda, katera uganjata na Tolminskem z učiteljstvom že več let „svoje burke in šale", dobila od ministerstva že v drugo gorko zaušnico. Tolm. učiteljstvo moramo pa pohvaliti, da se tako krepko in vstrajno poteguje za svoje pravice. INTERPELACIJA poslanca Blazija Grča In tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda ministra notranjih poslov radi nemških zapisnikov pri prvotnih volitvah za dopolnilno volitev enega poslanca v deželni zbor goriški meseca avgusta 1. 1894. Volilna skupina kmečkih občin v okolici goriški je dne 27. avgusta 1884. izvrševala dopolnilno volitev enega poslanca v deželni zbor. Prve dni avgusta so se vršile prvotne volitve. Pri teh so c. kr. vladni komisarji jako postrežljivo podpirali volilne komisije. Oni so v vsih občinah napravili zapisnike; komisijam ni bilo treba nego predloženi zapisnik podpisati. C. kr. vladni komisarji so s seboj nosili kamnotiskane zapisnike. To je vse lepo; no more se pa odobrovati, da so bili vsi ti zapisniki pisani v nemškem jeziku. To ni pravilno, to žali postavo in narod. Volilna skupina kmečkih občin v goriški okolici obsega samo slovenske občine izvzem d furlanski Ločnik. V vseh občinah pa so c. kr. vlaoni komisarji pisali oziroma predložili kamnotiskani zapisnik v jeziku, ki ni navaden v teh občinah, ki tudi ni deželni jezik, — v nemščini. To postopanje c. kr. vladnih komisarjev očividno ni pravilno, in ne ujema se s postavnimi navedbami, ki določujejo sestavljanje zapisnikov v jeziku dotičnih strank. Uvaževati je pa tudi, da to postopanje c. kr. vladnih komisarjev je ude volilne komisije sililo k podpisu zapisnika, katerega večina njih ni razumela. Ta sila sicer ni bila taka, da bi se jej volilna komisija ne bila mogla upreti. Djanski se je uprla volilna komisija v Šempasu, ter zahtevala in dosegla slovenski pisan zapisnik. Bila pa je vendar moraliCna sila, koji so se drugod udale volilne komisije, deloma iz spoštovanja do osebe c. kr. vladnega komisarja, deloma iz prirojene slovenske krotkosti, ter so podpisale nemški zapisnik. Tam kjer so se c. kr. vladni komisarji nadejali upora, so ga skušali preprečiti s prijazno besedo. V Gepovanu n. pr. je c. kr. vladni komisar utolažil volilno komisijo z izgovorom, da ima s seboj za vse občine enake formulare v nemškem jeziku; v Lo-kovcu, da je doma pozabil slovenske obrazce. Opisano postopanje c. kr. vladnih komisarjev pa tudi žali slovenski narod, ker ga ponižuje in daje močno moralično podporo vsem onim, ki se trudijo in delujejo na to, da bi se odrekla in vzela enakopravnost slovenskemu jeziku v javnosti. Razni faktorji so ravno pretečeni čas v Gorici in drugih krajih na Primorskem se tim pogumnejše borili zoper enakopravnost slovenskega jezika v javnih uradih in zavodih, ker čutijo v preziranju slovenščine od strani vladnih organov močno moralično zaslombo. Naravno je, da tako postopanje c. ki-, vladnih činovnikov globoko žali vedno zvesti slovenski narod. Dostavlja se konečno, da neporabljeni izvodi kamnotiskanih formularov omenjenih zapisnikov se rabijo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici za zavitke uradnih pisem. Opisano dejstvo sili podpisane, da upra-šajo Njegovo Vzvišenost gospoda ministra notranjih zadev : 1. Je li visoka c. kr. vlada naročila volilnim komisarjem, zapisnike prvotnih volitev za dopolnilno volitev enega deželnega poslanca v goriški okolici meseca avgusta 1894. pisati v nemščini, ali so 16 c. kr. vladni komisarji storili iz lastnega nagiba ? 2. Kedo je dal kamnotiskati formulare omenjenih zapisnikov ? 3. Hoče li visoka c. kr. vlada pri bodočih volitvah vladnim komisarjem naročiti, da ne smejo volilne komisije v slovenskih občinah siliti, pisati nemške zapisnike ? Grča — Kocijančič — Klančič — A. grof Goronini — Dr. Abram — Dr. vit. Tonkli — Dr. N. Tonkli — Dr. Gregorčič —Dr. Hojic. PREDRZNOST italijanskih in židovskih odvetnikov. m. Oglejmo si tistih 23 slučajev, kateri so navedli goriški diplomovani modrijani v svojem zloglasnem poročilu. Naši čitatelji spoznajo takoj, koliko brezobrazne predrznosti mora tičati v teh ljudeh, ko se osme-lijo povzdigati svečanim načinom svoj hripavi g)asek proti takim korakom sodnih oseb, ki jedini so pravični. Ako bi isti uradniki storili po volji teh goriških doktorjev in diplomovanih židov, to bi bila v nebo upijoča krivica, kakoršno Slovenci itak trpimo dan na dan, da to trpljenje že v nebo upije za maščenje! Torej k stvari! 1. P. pl. Zuccatto iz Ozeljana je tožil Antona Špacapana; ker je šel k laškemu odvetniku, je ta napravil tožbo v laškem jeziku. Ali toženi Špacapan je govoril slovenski pri obravnavi — in sodnik je narekoval slovenski zapisnik. To je prvi zločin! — (Uprašamo: Ali ni tako postopanje edino pravilno ? Ako govori Slovenec pri sodišču slovenski, kako naj se njegove izjave zabeležijo drugače nego slovenski? Ali se bodo beležile po turški ?! Ako še pomislimo, da pod to sodišče spada skoro 40.000 Slovencev in le 16.000 Italijanov, onda moremo še le prav oceniti to nečuveno zahtevo goriških doktorjev in čifutov!) 2. V neki pravdi z dne 11. apr. 1. 1894. ste se obe stranki posluževale laškega jezika (Morebiti obe slovenski stranki!), a 1 i zaslišanje prič se je vršilo v slovenskem jeziku. — (To je zares strašno ! Slovenec pride k sodišču za pričo in govori slovenski — in to pri sodišču, pod katero spada 40.000 Slov. in le 16.000 Lahov! — kako naj se pišejo njegove izjave drugače nego slovenski? Ako bi se pisal laški zapisnik na slovensko zaslišanje, to bi bila krivica! Ali so mari slovenske priče brez pravic, da bi smel vsakdo pometati ž njimi po svoji zagrizeni lahonski volji ?!) 3. V pravdi Jos. Černe proti A. udovi čeme (in ne Černe, kakor je pisal židovski odvetnik!) je sodnik narekoval slovensko repliko. — (Ker je stranka govorila slovenski, je sodnik tudi slovenski narekoval. Prav! To je bilo edino pravilno, a čifut naj molči, ako tega ne ve!) 4. V pravdi Vodopivitz proti Mo-settig-u ( — To je že škandal, kako ti ljudje pačijo poštena slovenska imena! Zaslužili bi, da bi jih posadili na zatožno klop, a se še repenčijo, ker krivica ni še večja! —) so bile vse uloge podane v laškem jeziku ( — To radi verujemo, da odvetnik ni pisal slovenskih), a sodnik je izjave prič zapisoval v slovenskem jeziku. (Naravno! Priče so govorile slovenski in tako je bil pisan zapisnik. Ako bi se zgodilo drugače, bila bi krivica! Žalostno dovolj pa, če je moral sodnik sam pisati. Da, da, saj je znano, da pri goriškem okrajnem sodišču so sprejeli skoro same take pisarje, ki ne znajo niti prepisovati ne slovenskih ne nemških spisov. Zato prihajajo med svet spisi, da je kar naravnost škandal, kak6 ti ljudje skrunijo in mrcvarijo naš lep jezik! Dovolj žalostno resnico nam torej gospodje tu izdajajo, ako pravijo, da je moral sodnik sam zapisovati izjave slovenskih prič!) 5. V zadevi maloletnega Bratkovig-a (Ali se tako piše ?!) je sledil na laško ulogo ( — Saj jo je delal laški sovražnik slovenskega jezika! — ) slovenski zapisnik. — (Stranka je govorila slovenski! — ) in tudi dopis na županstvo v Mirnu v isti zadevi je bil slovenski. ( — To je pa res strašna krivica za ubogo Italijo, ako c. kr. avstrijsko sodišče piše slovenskemu županstvu v slovenskem jeziku! Saj drugače bi županstvo v Mirnu zavrnilo dopis! Ta bi bila vendar lepa, da bi naša županstva, ki so v okraju vsa slovenska razun Kočnika, morala sprejemati laške dopise od sodišča. Ne gospodje! Tu še ne gospoduje Garibaldi ali kak Umberto, marveč tu veljajo c. kr. avstrijski zakoni!) 6. V pravdi Iv. Maurig (— Ali se on tako piše?! —) je sodišče poslalo 9. avg. 1894. kojščanskemn županstvu laški dopis ; a 1 i k e r ni d o š e 1 n i k a k o d g o -v o r, je sodišče dopis ponovilo 20. novem. 1894. v slovenskem jeziku. (— Ta točka lepo pojasnuje 5. točko. Županstvo kojščan-sko je vrglo laški dopis v kot in se dalje zanj ni brigalo ; ako želi sodišče kaj od njega, saj ve, da ima opraviti s slovensko občino, naj se torej poslužuje tudi slov. jezika.) Zato je sodišče tudi modro storilo, da je drugič pisalo slovenski, ker bi drugače tudi drugi laški dopis romal v koš ali za kako drugo potrebo. Županstvo v Kojskem je toliko zavedno, da si ne bo dalo ukazovati od goriških lahonov ali celo čifutov. In tako bi moralo storiti vsako županstvo v okraju! Avete capito ? —) 7. točka je izpuščena v „Corrierevem" ponatisu. Najbrže je tako očitno smešna, da „Gorriere" ni maral še huje osmešiti učenih gospodov doktorjev ! 8. V zapuščinski zadevi po Katarini Golot je bil izdan slovenski odlok, ki je nalagal, naj se napravi inventar. (—• Kako pak, ako je Katarina Gulot živela v slovenski občini in je bil odklok poslan v slovensko vas? —) . . 9. V neki pravdi je bilo dve tretjini laških in le ena tretjina slovenskih spisov, a rešitev je bila slovenska. (— ker je bil do-tičnik Slovenec, je govoril slovenski in je gotovo cel6 zahteval slovensko rešitev, a a krivica je tu za Italijo ali kakega njenega obožatelja ? Slovenec bo vendar a i o zahteval slovenski odlok od svojega sodišča, ne pa turškega !) 10. V zadevi Marije Belinger je bil nastavljen zapisnik z dne 4. maja 18.ir. laškem jeziku ( ker takd hočejo v v Gorici, a tudi to smatramo Slovenci za krivico za ponižanje slovenskega jezika ! —), nadaljevan je bil slovenski in konečno je bilo priloženo slovensko dolžno pismo. Uknjiženje se je izvršilo v slovenskem jeziku. (— V katerem pa V Ako je slovenska stranka govorila slovenski m priložila slovensko dolžno pismo, ali naj sledi uknjiženje po kitajski ? S kako pravico drugače nego slovenski ? Kaj je to komu mari ? Komu se je vsled tega zgodila kaka krivica?! ) i 1. V zadevi Justine Faganel je bilo vse laški. Ali v zapisniku z dne 14 jun. in 25. jul. je sledilo slov. dolžno p*i smo, ki je bilo legalizovano v slov. jeziku. (In kaj to njim mari ? Ali ni bilo prav tako ? Narobe bila bi krivica ! Ako se je krivica popravila v teku pravde, moramo biti le zadovoljni, a komur vse to nič mar ni, naj drži jezik za zobmi, ako jih ima.) Dvanajsta točka nam ni jasna, zato se ž njo ne bomo pečali. Gotovo obsega prav tako neslanost, če ne večjo, kakor vse prej-šne in poznejše. Točke 13., 14., 15., 16., obsegajo zapuščinske zadeve Marije Černič (!!), Štefana Kolenc (Čudno, da je jedno ime pošteno zapisano ! Grazie, signor Colombo! — ), Antona Stepancig ( — la kluka, signor Goll-lopp! — ) in mladoletnih P a u 1 i z z a so bile uloge laške, preslišavanje jc bilo slovensko in sledila je slovenska rešitev. (Naravno ! Kaj hočejo dati Slovencu laško rešitev, da bo moral zopet pitati kake laške zagrizence, da mu ga raztolmačijo? Sodnik zna slovenski, kakor se vidi, ali ni torej prav, da daje Slovencem slovenske odloke? Sicer je pa več kot gotovo, da stranke so same želele konečno rešitev v slovenskem jeziku.) Pod točko 19. pripovedujejo odvetniki, da sodnik pri okrajnem sodišču ( — imajo pač vedno le jednega pred očmi! — ) nastavlja sicer zapisnike v laškem jeziku, a pri izpovedovanju strank ali prič nadaljuje slovenski, ne da bite izrecno tako zahtevale. (Po nazorih teh modrijanov torej še ni zadosti, da Slovenec govori slovenski s sodnikom, marveč da mora izrecno tudi zahtevati, da hoče imeti slovenski zapisnik, a potem še le bi sodnik smel narekovati slovenske izpovedi v slovenskem jeziku. To so pač neslane srčne želje naših zagrizenih nasprotnikov, ker vedo, da veliko ljudij nima toliko poguma, da bi zahtevali slovenski zapisnik! Saj je tudi med Lahi in Furlani veliko ljudij, ki bi tudi molčali, ako bi se jim spisal zapisnik ne le po slovensko, ampak tudi po turško ali kitajsko ! — Zato mora veljati načelo, da zapisnik se mora napisati v tistem jeziku, k a-t e r i govori stranka, brez kak e g a izrecnega zahtevanj a. Italijanščina nima tu prav nikake predpravice! To si zapišite za uho gospodje jezični dohtarji!) Pod št. 20. pripovedujejo, da sodnik večkrat sam popraša stranko, ali želi, da narekuje zapisnik v slovenskem jeziku. (Po našem mnenju je to odveč. Ako stranka govori slovenski, mora biti tudi zapisnik slovenski brez sodnikovega popraševanja ali zahtevanja stranke!) Dalje se gospodje spodtikajo nad tem, da jeden sodnikov rabi tudi v laških spisih slovenska krajevna imena Sovodnje in Renče mesto Savogna in Ranziano. (To je edino pravilno, kajti c. kr. avstrijski sodniki ne smejo trobiti z irredento v en rog! Mi Slovenci ne poznamo drugih imen, zlasti ne takih, katere kuje irredenta, da hi dala naši deželi čisto laško lice). Pod št. 21. se pritožujejo, da je neki čifut dobil od sodišča slovensko vabilo. (To je res strašno! Čudno, da se mu ni želodec obrnil in — izbruhal iz sebe vse tiste tisočake, katere mu je prineslo slovensko vabilo: „Mati, pejtega noter, ga do-biste an dobar svet!“) Pod št. 22. in 23. so pa dosegli vrhunec predrznosti. Tam se pritožujejo ti ljudje, da jeden sodnikov piše slovenska imena — po slovensko. To je pa že nečuvena čifutska brezobraznost! Vedno se pritožujemo, da laški odvetniki in zemljemerci so skvarili in spačili naša osebna in krajevna imena tako škandalozno, da vse zemljiške knjige niso vredne jedne žveplenke, a zdaj se še le ti ljudje pritožujejo proti sodniku, ki popravlja njih grehe. — Ali pri takem počenjanju so se grozno osmešili. Ondi se namreč pritožujejo, da je sodnik skvaril (\) lep laški priimek „Z a c c a r i a“ v nečitljivi „Cah arij a“, a sami so se izdali, da ista oseba sama se „Z ah arija" piše. Ali Slovenec „Zaharija" — se ne bo pisal za „Zaccaria*, marveč celo začetni „Z“ namesti s „C", kakor edino pravilno je pisal sodnik. Ali gospodje so se urezali še huje. Z veliko šopirnostjo navajajo ministersko naredbo z dne 20. jan. iSBO. št. 19.510., s katero je bilo naloženo, naj se n e m š k e uloge v zemljeknjižnih rečeh rešujejo v 1 a š-kem jeziku povsod tam, kjer vodijo te knjige v laškem jeziku. Kar velja za nemščino, modrujejo dalje ti gospodje, velja tudi za slovenščino. Dalje trde, da se izdajajo slovenski odloki in nalagajo slovenske uknjižbe le vsled naloga predsedništva goriškemu okrožnemu sodišču, nikakor pa ni kake ministersko n a r e d b e, ki bi razveljavila ono, o kateri govorimo zgoraj. Ali čujte, kako nevedni so ti učeni go-riški dohtarji! Gornjo naredbo je minister-stvo izrecno razveljavilo z naredbo 13. julija 1887. št. 170., razglašeno z okrožnico Aišjega deželnega sodišča 5. jul. 1887.. ki pravi, da se morajo tudi zemljeknjižne uloge (torej vse druge so se m oral e že prej !) reševati v tistem deželnem jeziku, v katerem je spisana uloga ali ustna na z a-pisnik sprejeta prošnja, in v istem jeziku je treba izvesti tudi uknjižbo. Toliko blamažo bi si bili gospodje učeni dohtarji vendar lahko prihranili! Kar pomilovati jih moramo, da tako sijajnim načinom razkazujejo svojo nevednost in da poživljajo rninisterstvo, naj uravna svoje postopanje v zmislu r a z v e 1 j a v 1 j e n e naredbe proti sodnikom, ki so ravnali povsem po ukazu veljavne m i n i-s terske naredbe z dne 13. jun. 1887. št. 170. Take bedastoće so mogli sklepati pač edino le laški in čifutski odvetniki goriški. Zanimivo je to, da n i t i j e d e n ni vedel za to naredbo iz najnovejšega časa in so ostali pri tej nevednosti tudi potem, ko sta slovenska odvetnika opozarjala na njo! To so učenjaki! Castitamo ! (Konec pride!) Dopisi. Srednje na Kanalskem, 12. januarja. — Dolgo časa smo imeli domač prepir zastran prihodnjega župana, zdaj pa je bitka končana. Pokazalo se je, da ljudje v severnih krajih (Kotarji) so bolj hrabri junaki, kajti potolkli so sovražnika iz nižave. Vojska na jugu (po domače Kostanjevci) se je morala umakniti z bojišča ponižana in uničena. — Bog živi zmagovalce in novega občinskega predstojnika. Vemo pa, da petelinček ne bo več tako prijetno pel, ko ima strt kljun ; le včasih se morebiti še oglasi. Sv. Križ, 6. januarja. —• Po pravici lahko rečemo, da naše Bralno društvo je prerojeno. Danes teden imeli smo občni zbor. Pri tej priliki pokazali smo Križanje, da n:-smo tako malomarni, kakor se je o nas sodilo, le pravih voditeljev nam je nedostajalo. Na ta dan pristopili so še nekateri novi udje. Želimo, da bi še kateri pristopili. To pa je le na nas ležeče. Mi drušveniki unernajmo svoje sosede za prekoristno društvo in spre-gledajmo vsi, da se nam pred nosom godijo krivice. Na koga se hočemo zanašati, v koga zaupati ? Na naše deželne in državne poslance? Če je eden njih dober, je še več slabih. Sami v sebe zaupajmo, sami pojdimo na delo. Tudi če bi imeli prav dobre poslance, če smo mi mrtvičevi - nerodni, je vse zastonj. Poslance imamo pa take, kakoršnih smo vredni. Sicer poslanci ne morejo čudežev delati. Sami, sami! Poglejmo Italijane! Za reč od niča tako navdušenje, take demonstracije. Oklenimo se društva, koje nas bo varovalo marsikaterih zlegov. Z dejanji na dan! Nedavno naletim na neko deklino. V razgovoru sem zvedel od nje marsikaj zanimivega. Rekla mi je, da je bila v Trstu nekaj let le radi „Šprahe". In čemu se je učila laški? Da, če se dve pogovarjati laški, jih tretja ne razume. „Gospodje delajo tuki tako in oni znajo tudi več Šprah." Med drugim mi je povedala, kar je še prištevati med nedolžno v razmerju z drugim, da se je naučila v Trstu meso jesti ob petkih, kar jej nič ne škodi, iu da je tako dobro’, kakor ob drugih dneh. Dragi Križani ! Tako greši cela Slovenija. V Trstu dobite mladeniče in mladenke iz vseh naših pokrajin, ki izdajejo svojo rodno mater. Odpravimo ta greh! Vrli možje, zali mladenči, delujte, kolikor je v vaši moči : prigovarjajte, naj se nikar ne puščajo hčere iu sinovi brez potrebe po svetu, posebno v taka okužna laška mesta. Saj nam naša. vipavska dolina da obilo sredstva, da se preživimo. — Doma trudimo se! Koliko polja je še neobdelanega, na kolikih gričih bi še lahko rastla vinska trta. Kaj je po svetu ? Povsod borba za kruh. Kako je živenje drugod? Dajte si sami odgovor, ko vidite domov prihajajoče blede, za sušico hirajoče mladenke in mladeniče. Skupaj ste v šolo hodili, skupaj ste se igrali, a niste skupaj vzrastli. Vi ste nepokvarjeni — kaki junaki — kaki hrusti na duši in telesu; kake vrle mladenke polnih rožastih lic — zale podobe! In oni? — Le na noge tudi v drugem oziru. Znano nam je, kako lahko se gibljejo drugi narodi v Avstriji in kako smo mi oblečeni v tesno, železno srajco. Le to naj Vam povem za danes: Hoče 11 postati — kak Lah, Nemec, ali Madjar duhovnik, učitelj, doktor raznih strok, — kako lahko mu je. Učitelje dobi svojega roda, mučiti se mu ni treba z drugimi jeziki. Vendar lahko postane velik gospod. Vem za glavarstvo, ki rabi zemljemerca, ki zna samo laški. Kaj pa naši sinovi? Natančno opisati stanje naših dijakov ne morem, ker mi srce krvavi. Cele dneve se morajo ubivati z nemščino; ko se temu privadijo, začnejo z latinščino in grščino na podlagi nemščine; tudi vsi drugi predmeti so na tej podlagi; učitelji so jim navadno neprijazni Nemci. Samo po sebi se ume, da večina sinov zgreši pravi poklic. Temu sem priča. V prvi latinski šoli nas je bilo 45 učencev, izmed teh ni prilezel noben do 8. šole o pravem času. — Za Boga! se li bomo zanašali le na poslance? Sami, sami! Tu nehajmo biti pohlevni! Ne prosimo več, marveč zahtevajmo. Na delo pojdimo, da nas ne bodo naši potomci preklinjali ! Iz kobariškega Kota. — Izjavil se je nekdo pred par leti v „Soči", da v Sedlu in Breginju se občinstvo s svojimi starašini nikakor ne zadovoljuje, ter da menijo stare zamenjati z mladimi po vzgledu drugih občin na Tolminskem. Marsikomu te prerokovanje ni šlo v glavo, a izpolnilo se je na prav čuden način v lanskem letu v Sedlu in že je preobrat na dnevnem redu tudi v Breginju. Navadno se pred volltvijo veliko govori in ugiba, a ker je izvolitev nekaj važnega, vsekako pristoja združiti se kolikor možno jedinstvu, saj smo izkusili, kaj povzroča razdvojitev. Strankarstvo odpira pot raznim homatijam. Tako uči skušnja. Kaka je z našo skladno cesto? V pokritje zaostalih cestnih naklad delalo se je v Breginju in nadaljevalo se bode isto proti Borjani. Opozoriti nam je naša g. cest. odbornika , da ne nehata zahtevati ravne črte pri Borjani, saj tako zahteva občn blagor. Trebalo bi izvesti izpeljevanje ceste iz Breginja v Loge nad breznom „kras" drugače nego po sedanjem načrtu. Nekaterim se zdi modreje, opustiti klanec „kras* ter kreniti proti italijanski meji , dospevši tik „jamiča" čez „robe" do „kaluže". Preteklo poletje so pri naših sosedih onkraj meje podvojili finančne stražarje ter namestili jih v vsako vas tik meje; in že govoričijo, da meni italijanska vlada nadomestiti vojake na mejo, ker ti stanejo za polovico ceneje. Lepo je videti naše sosede onkraj meje, kako se trudijo s popravljanjem in zidanjem novih cerkva. N. pr. v Sobidu so dozidali v lanskem letu jako prostorno cerkev sv. Ani na čast. Ravno tako v Tipani letos, dasi ne dovršeno, cerkev sv. Matevža. V Škorši jako visok iz kamenja izklesan stolp. V Prosnidu prizidavajo nov zvonik. V Geneboli več let sem imajo izvrstne orgije, a orgliivca še uin.ajo. i. t. d. Potemtakem smo v dobi, ko se vse prenavlja. Ustna kmečka govorica dostavlja, „da bode gorje pretilo, ko bodo nova velika poslopja zidali in ko bode kmet kmeta sodil. Upamo, da ne bode taka! Ostala Slovenija. V Pazinu je bil soglasno izvoljen županom odvetnik g. dr. Dinko T r i naj s t i <•. Častitano od srca. Laponski trgovci so v znamenje žalovanja zaprli svoje prodajalce. Naj le žalujejo! Deželni zbor istrski je vladin zastopnik nenadoma zaključil v ponedeljek. Temu so dali povod škandalozni dogodki prvih dveh sej, o čemer smo poročali deloma že zadnjič. O prvi seji je prinesla „Edinost* od torka natančno poročilo.' iz katerega posnemamo naslednje: Ko je deželni glavar Campitelli otvoril dež. zbor, bahajoč se z milostjo presv. vladarja (!), ustane vladin zastopnik, hoteč pre-čitati nekoliko pozdravnih besed. A čulo se je samo: „Eccelsu dieta.........“, kajti takoj za terni besedami pričeli so kričali na klopeh večine : „N i e n t e, n i e n t e, b a s t a s a 1 u t i, non v o 1 i a m o p i u s a 1 u t i (Nič. nič, je že zadosti pozdravov, nočemo več pozdravov!) Bilo je tudi drugih glasov in vsklikov, ali ni bilo mogoče vsega razumeti v nastavšem hrupu in vrišču. Ustavši člani večine so drvili od svojih klopi proti izhodu in vedno kričaje. Na svojem mestu je ostal le vitez Babu.de r, ves pobit in povešene glave. Izišli so: Bartoli, Gleva, Bubba, Gleser, Vergonttini, Tamaro, Gambini, Rizzi, (Kako to, saj je ta gospod jako ponižen in pohleven nasproti slavni vladi, kadar biva — na Dunaju?!! Radovedni stavec.), Stanich, VVassermann, Lius, Martinolich, S. Venier, N. Venier, Polesini, Defranceschi, Marinoni in Tomasi. Manjšina je ostala na svojem mestu ter napenjala svoja ušesa, da čuje, kar čita vladni zastopnik. Ah bolj z očmi nego-li z ušesi so pogodili naši poslanci, da nekaj čita in da se v jednomer trudi biti glasnejim. Ali kdo bi mogel nadglasiti tolik vrišč! Čuti je bilo tudi njegove besede: „Visoki zemaljski sabore!* Po času, kolikor ga je potreboval za čitanje hrvatsko, sodili bi. da je čital toliko hrvatskoga, kolikor italijanskega. Se strani manjšine je bilo čuti vsklike : „Protest u j e m o proti p o-stopanju galerije in predsednika !“ Potem : „Vidite, gospod komi s a r, d o č e s a je prišlo pri nas v Avstriji!" In slednjič: „To Vam d e 1 a j o o n i, koje n a r o k a h nosi cesarska vlada!" Hkrati s poslanci počela je bučiti tudi galerija ter je kričala vs kovrstnih stvari. Med vskliki m ploskanjem z rokami čuti je bilo sosebno odobravajoče besede: „b e n e ! bravi!" Čuti pa je bilo tudi vsakojakih drugih vsklikov in nabijanja; slednjič so začeli tudi žvižgati in ob svršetku demonstracije je bilo čuti opetovani „p er e at!" Takega vrišča in viharja gotovo še ni bilo nikdar v tej zbornici. Predsednik je sicer nekaj stoje klical proti galeriji, da ista nima pravice davati znamenja odobravanja itd., ali galerija ga je ubogala kakor običajno: kričala je še bolj. Tega pa si ni upal gosp. predsednik, da bi dal sprazniti galerijo, niti ni naprosil vladnega zastopnika, da pretrga čitanje, dokler 1 se ne izprazni galerija in uvede mir. Ko so odšli vsi člani večine in ko je slednja oseba iz lastne volje ostavila galerijo ter je nehal čitati vladni zastopnik — kojemu so poslanci manjšine vskliknili „živio" — ustal je predsednik vnovič, da izjavi, da v zbornici ni več zakonitega števila poslancev, zbok česar mora zaključiti sejo, a prihodnjo da prijavi pismenim potem. Druga seja je bila v ponedeljek, a te se niso vdeležili slovanski poslanci. Zapustili so namreč Poreč, ker jih je irredentovska svojat zasramovala v zbornici in na ulici. Da, celo v hotel je udrla, razbijala vrata in zasramovala tam obedujoče poslance. Naravno, da pri takih odnošajih naši poslanci ne morejo več v Poreč. Po našem mnenju bi morala vlada preložiti deželni zbor v kako drugo istrsko mesto, če drugam ne, pa v Pulj. Vlada je to dolžna storiti v obrambo slov. manjšine in v ugled zbora samega. Tudi v drugi seji so se škandali ponavljali. Poslanec Venier je predlagal ime-I norn večine, naj zbor sklene, da poslovni jezik deželnega zbora in odbora je edino ' le italijanski. Poslanca Tomasi in Gambini sta oduševljeno govorila za ta predlog, ostali poslanci in zlasti poslušalci so pa pritrjevali na nečuvene načine. Poslanci so zapored napadali vlado, a vladin zastopnik je protesto-val, toda niso mu pustili do besede. Naposled je bilo vladnemu zastopniku vsega preveč, da je zbor zaključil v imenu Njegovega Veličanstva. Po zaključenem zboru so se primerile v Poreču mnoge demonstracije, ki spominjajo na razmere v Lombardiji in Benečiji, ko je tamkaj vladala še Avstrija. Tudi po drugih isterskih mestih so Lahi demonstrovali proti vladi. — Dunajska „Presse" je priobčila prav rezek članek proti takim odnošajem. Ker je ta list v vladini službi, smemo se nadejati, da vlada vendar že resno stopi na noge. Ali najprej se mora otresti zveze z Italijo, potem bo mogla vlada še le stopiti našim irredentovcem na noge tako, kakor zaslužijo. Štajerski Nemci in slovenščina — Deželni zbor štajerski je lani naročil deželnemu odboru, naj na deželni realki v Gradci ustanovi tečaj za slovenščino, da bi se tako dobili za slovenski Štajer sposobni nemški uradniki. Deželni odbor poroča sedaj, da se za ta pouk ni oglasil noben dijak, češ, da se uče rajše angleški kakor slovenski. Mislimo, da je ta opravičba do cela nepotrebna, saj je znano, da bi Nemci radi zavzeli vse dobre službe, ne da bi se učili kakega potrebnega jezika. Občinske volitve na Koroškem v obče za Slovence niso izpadle tako ugodno, kakor je bilo pričakovati. Nekaj je temu kriv občinski volilni red, ki je ugoden bogatašem, kateri pritiskajo na nezavedno ali vsled odvisnosti le preveč omahljivo ljudstvo. Zmagali so nemški liberalci celo v Žabnici. kjer je bil od pamtiveka slovensk zastop. „Mir" pravi, da si teh liberalnih zmag skoro tolmačiti ne more, vkljub vsem veselim znamenjem, ki so se kazala v poslednjem času glede narodnega gibanja koroških Slovencev. Liberalci — pravi — morajo imeti kak skriven {»oseben po-moček! Koroški deželni zbor. V seji dne' 9.t. m. odobril je dežel, zbor zaključek o dežel, dokladi na žgane pijače Dežela ima čistega dobička 133.725 gl. 5<» novč. Nadalje je sklenil dež. zbor, prositi državo 50% prispevka za troške regulacije Zilje in pooblastiti dež. odbor, da nadaljuje začeta regulacijska dela. Društvene vesti. — Plesne vaje v Čitalnici pri Sokolu so prav živahne. Tu se mladina pošteno zabava. Pri Sokolu imajo naši mladeniči in dekleta najlepšo priliko, učiti se lepemu društvenemu vedenju, da bodo sebi in narodu v čast. Zato naj se pa ogibljejo onim plesom, katere napravljajo Lahi, kjer je v nevarnosti njih dobro ime, njih nravstveno in narodno življenje. Zato naj skuša vsak Slovenec v mestu zvabiti plesoželjno mladino k Sokolu in odsvetovati ji razne kavalkine in maške-rade. V Idriji priredi „Delavsko bralno društvo" veselico 27. t. m. z jako lepim in obširnim sporedom. — „G o r i š k a ljudska posojilnica" je imela v 1. 1894. nekoliko manj prometa nego v prejšnjem letu, a čistega dobička je več. Denarni uspeh je jako ugoden. Vse imetje posojilnično znaša že 10.000 gld. Ako bi bila posojilnica začela delovati 10 let poprej, imela bi danes lahko že svojo hišo v Gorici. — Ta zavod uživa popolno zaupanje, katero tudi zasluži. Uradni dnevi so ob nedeljah, ponedeljkih in četrtkih od 11 do poldne. Obresti bodo zanaprej manjše. — Javni shod priredi 3. febr. v Libedicah na Koroškem tamošnja podružnica sv. C. in M. Sodelovalo bo tudi prvo koroško pevsko društvo „Gorotan". Koroški Slovenci se gibljejo. Le vstrajno naprej! V P r e v a 1 j a h na Koroškem so ustanovili delavsko društvo. Koristno je bilo! Naj bi mu bila sreča mila, saj bo imelo hvaležno delo v prid tamošnjega delavskega stanu. — „Goriški S o k o 1“ je imel prvo odhorovo sejo, v kateri se je odbor tako-le sestavil: podstarosta Anton J e r k i č, denar-ničar Josip M u ž i č, tajnik Avg. J a n š a. — Četovodstvo je prevzel predtelovadec in odbornik F e i g e 1. — Odbor sklene, da pošlje zahvalo bivšemu podstarosti g. M. P o v e -raju, ki se je radi svojih poslov zunaj Gorice odpovedal odborništvu; on je bil med ustanovitelji društva in od prvega početka odbornik, unet in delaven za razvitek „Sokola". Enaka zahvala se pošlje tudi bivšemu odborniku g. Jos. II v a 1 i, ki radi svojih trgovinskih poslov ni mogel več vršiti odbor-niških dolžnostij. — Za letošnji predpust so določene sledeče zabave: 13. in 27. t. m. plesni vaji; 2. febr. veselica z domačo zabavo; 17. febr. plesna vaja. Te vaje bodo vselej od 4. pop. do 8. zvečer. Obleka n a-v a d n a prazniška. — 26. febr. pa bo veliki ples z maskami in kostumi. Za veselici 2. in 26. febr. se izdajo še posebna vabila. — Iz D o r n b e r g a. Ženska podružnica sv. čir. in Metoda imela je svoje letno občno zborovanje, — kakor je bilo naznanjeno — dne 6. t. m., pri katerem seje določilo, da postane podružnica pokroviteljica. V vodstvo so bile izvoljene sledeče gg.: Predsednica gospa Jos. Bizjak, podpredsednica gospa Amalija Golja, blagajničarica gospodična Franja Križman, zapisnikarica Amalija Jelšek, odbornice: Alojzija Šinigoj in Katarina Žorž ter namestnice : gospa Lucija Šinigoj, Josipina Poljšak, Ivana Šinigoj in Frančiška Šinigoj. — Iz Sežane: Naša narodna društva se kaj lepo razvijajo. Na Silvestrovo sta tamkajšnji podružnici sv. G. in M. priredili veselico, ki kaže 46 gld. 83 kr. čistega pribitka. Za toli gmoten vspeh gre posebna zahvala prebi. g. grofu Schaffgotschu, c. kr. okr. glavarju, g. Dukič-u, c. kr. okr. sodniku, g. dr. Jaschi-ju, zdravniku in g. Uruši. c. kr. dvornemu voditelju žrebčarne v Lipici. Bog živi blage darovalce in njihove naslednike! Razgled po slovarjem svetu. Hrvaški deželni zbor v Zagrebu je bil otvorjen dne 10. t. m. in nadaljuje svoje razprave še danes. Poslanci hrvaške opozicije (člani stranke prava), katerih je le malo število, nevstrašeno branijo in zagovarjajo pravice hrvaškega naroda. Zalibog, vsi njih napori ostajajo le „glas vpijočega v puščavi", kajti madjaronska večina se ne briga za vse dobre in koristne njih nasvete. Razpuščeno društvo. — Geški namestnik je bil razpustil češko - židovsko društvo v Pragi, ali državno sodišče je ovrglo naredbo. Židovsko društvo je imelo torej več sreče na Dunaju nego druga krščanska češka društva, ki so tudi bila razpuščena. Umesten predlog. — Geški poslanec dr. Kramef je predlagal v deželnem zboru, naj se sestavi posebno sodišče, kateremu naj bi bil odgovoren namestnik za vse take čine, ki ne soglašajo z deželnim redom. Umrl je mladočeškega izvrševa nega odbora v Pragi dr. K u č e r a, nadarjen niož, goreč Slovan, ugleden češki polih . . \. m. p.! V dalmatinskem saboru v Zadru je jedni poslednjih sej na dnevnem redu predlog o združitvi Dalmacije s Hrvaško. lo,r so postavili radikalnejši hrvaški po-j Riankini, Perič in drugi. Izročen je bil etres posebnemu odseku, ki je v 24 urah 3ročal o njem — večina ga je pri raz-odbila na veliko veselje autonomašev dovskega časopisja v Primorju. Sneg v dcželnoin zboru. — Dne 17. t. ni. se je udrla vsled obilice snegu steklena streha nad poslopjem deželnega zbora češkega ; strop je ranit dva poslanca precej težko. Poslanec F ournier se je takoj odpeljal na Dunaj, da se tam zdravi. V češkem deželnem zboru prišlo je pri prvem čitanju Kattanovega predloga, glede odprave izjemnega stanja do burnih prizorov. Kaftan je grajal Hohemvarta in Poljake, ker so pristopili h koaliciji. Ko je opomnil Poljake, se je slišalo od strani nekaterih poslancev: „Čudni bratje!“ Kaftanov predlog ni obveljal, ker so zanj glasovali samo Mladočelii in Staročehi. V samostanu Kreševo (Bosna) proslavil je dne 14. t. m. svojo zlato mašo hrvatski književnik ;fra ‘Gr g o Mertič. Kako je on priljubljen ne le pri hrvatskem narodu temveč' tudi na najvišjem mestu, je priča odlikovanje, ki ga je o tej priložnosti doletelo od Njeg. Veličanstva. — Stvarnik naj ga ohrani še mnogo let na korist hrvatskega naroda v Bosni! Srbska vlada je proglasila na podlagi ustave iz L 1808., da ne more biti izvoljen kot poslanec v skupščino (državni zbor) noben uradnik, profesor, odvetnik, duhovnik ali penzijonist. Take može more imenovati v skupščino le kralj. — Lepa je ta! Vlada se tako iznebi najhujših nasprotnikov, kajti srbski kmetje ji ne bodo delali preglavice, a iz onih krogov, ki dajejo najsposobnejše može, bo vlada sama izbirala poslance. Hvala lepa za tako ustavo! — Taki od nošnji ne bodo mogli dolgo trpeti! V Belemgradu so proglasili obsodbo v zadevi Č e b i n Č e v i. Poslednji je bil obsojen na dve leti zapora le za to, ker je vse priznal; Tausanović, Tajsič, Rui-ič, Dimič, Stenajevič in Lujovič vsak na tri leta. Dva sta oproščena. — V zadevi namišljenega zastrupljanja kralja Aleksandra sta bila opro -ščena oba obdolženca.— Razkralja Milan a ni v Belemgradu in vsled tega se govori, da je s svojim sinom navskriž. — Govori se tudi o zopetni ministerski krizi. — V mestu Užici so zaprli zopet nekatere radikalce, mej katerimi se nahajajo bivši užički župan, jeden knjigar, jeden profesor, jeden sodni pristav ter dva poročnika v pričuvi (rezervi). Tudi v Pirot u so zaprli več radikalcev. — Ako pojde tako dalje, v Srbiji ne bo človeka, ki ni še bil ali ne bo zaprt 1 „Srpska bauka", o koji smo že poročali, se ustanovi v Zagrebu. „Hrvatski Branik", organ stranke prava, ki izhaja v Mitroviči (v Sremu), pristavlja umestno opazko, da bi taka banka več koristila Srbom, ako bi jo ustanovili v Pešti, kakor jim bode k ristila v Zagrebu, kajti v Pešti bi pomagala rešiti svoje ljudi iz m a d jurski h pestij, mejtem ko v Zagrebu Srbi niso v nevarnosti; — To mnenje je tudi naše, žalostno pa je, da tega ne ovidijo tudi gospodje osnovalci „srpske banke". Iz Sredca (Bolgarska) poročajo, da je bila neosnovana vest, da je bivši minister Stambulov obdolžen sokrivnje pri umoru svojega tovariša B e 1 č e v a. Dalje od tam javljajo, da je bil Dragan Ca n kov v avdijenci pri knezu F e r d i n a n d u. S časom se vse preminja! Železnice na Ruskem. — Ruska vlada izdaja velikanske svote za zidanje no vih železnic. V letošnjem proračunu ima zopet 54 miljonov rubljev za sibirsko železnico, 44 milij. pa za druge železnice v državi. V enem samem letu izda torej za železnice blizu 100 milijonov rubljev ali nad 140 milij. gold. Avstrijska vlada naj bi si ogledala ta proračun ruske vlade! Mi silno potrebujemo predelsko železnico, a vlada javka, da ni denarja. Za smodnik in topov ga vendar ima vedno dosti! Tiskovna pravda. — V ponedeljek se je vršila pred zagrebškimi porotniki tiskovna pravda proti uredniku „Obzora" g. prof. Jos. Pasariču radi žaljenja časti. Tožil ga je dr. J. Frank, vodja stranke prava. Ko je toženi urednik pojasnil pravi smisel svojih dol-žitev, je dr. Frank odstopil od pravde. Za tako pomirjenje je nagovarjal neki goriški Slovenec, ki je slučajno bival v Zagrebu. — Veselimo se prav od srca, da dr. F. te prav- i de ni tiral do konca, kar bi ne bilo nikomur v korist. Bratje, složno, složno, složno! Borštnik v Zagrebu. — 13. t. m. je imel naš urednik priliko, videti znanega slovenskega gledališkega umetnika g. J. Borštnika v zagrebškem gledišču, kjer je predstavljal Hamleta, glavno ulogo v eni najtežjih Šekspirovih tragedij. Igral je tako izborno, da je občinstvo nad 40 krat priklicalo umetnika na oder. Tudi njegova soproga žanje v Zagrebu krasne uspehe. Oba sta se naučila izborno hrvaški. Časopisi so polni hvale o tej slovenski zakonski dvojici. Razgled po svetu. Prcsvitla cesarica pride v začetku februarja v Cap Martin na jugu Francije ob Sredozemskem morju. Tamkaj ostane en mesec; tjekaj pojde baje tudi presv. cesar Franc Ježef. Trozvezna pogodba Avstrije z Nemčijo in Italijo poteče 1. 1895. Vsled tega se bodo v kratkem vršila pogajanja glede obnovitve. Iz zanesljivega vira se sliši, da zahteva Italija izdatnih olajšav glede stalne vojske. Socialističen dnevnik. Socijalistična stranka je dosegla jako velik uspeli, ustanovila si je svoj dnevnik. Dunajska „Arbeiter-zeitung" izhaja od novega leta sem vsak dan. To je najočitnejši, dokaz, kako zelo se razširja socijalizem, kako hitro se množe vrste njegove. Še nekoliko poučne statistike: „Ar-beiterzeitung" izhaja 8 let; v tej dobi je izšlo 466 številk, teh pa kontiskovanih 210, torej 45%. V letu koalicije 1894. je izšlo 104 številk tega lista, konfiskovanih je bilo 83, torej 80%. Delavske demonstracije. Socijalisti na Ogerskpm so začeli po celi deželi veliko agitacijo za splošno volilne pravico. Prvi uspeli njih delovanja so velike demonstracije, katere so v petek in soboto priredili delavci v Budimpešti. Primerile so se tudi krvave rabuke. Za včeraj so bile napovedane nove demonstracije. Novo ministerstvo sestavil je v Budimpešti bivši predsednik poslanske zbornice Banffy, promagavši vse ti.žkobe. Poilfelj notranjih poslov prevzel je P e r c z e 1, trgovinski D a m c 1, naučni V 1 a s i c s. Bivši kralj sicilijanski Franc II. je umrl 47. dec. v Arku na Tirolskem. Pokojnik je bil svak našega presv. cesarja. Rojen je bil 1. 1836. a na prestol je prišel 1. 1859. Toda že leto pozneje ga je pregnal Garibaldi s svojo četo, a narod je 41. novembra istega leta potrdil z javnim glasovanjem, da ga noče za vladarja, ker hoče imeti Italijo zje-dinjeno. Od takrat se ni več mešal v politiko. Italijanska vlada ima hude dneve, kajti njen načelnik C r i s p i se še vedno ni opral onih grdih očitanj, da je globoko zajemal v blagajnicah propadle rimske banke. Poslanske zbornice ni še sklicala, ker se boji. Irredentovcem gre žito v klasje; zato so čedalje bolj predrzni v zasramovanju Avstrije. Ruski jezik v Nemčiji. — Berolinska „National Zeitung" priporoča, naj se uvede ruski jezik kot učni predmet v srednje šole v Nemčiji in podpira svoj predlog, da se slovanski jeziki iu sosebno ruski odlikujejo tolikim bogastvom, da glede obrazovanosti ne zaostaja njihovo značenje za onim klasiških jezikov, grškega in latinskega. Ruska književnost ima sedaj take pisatelje, katerih dela spadajo mej proizvode svetovne književnosti. Ne ozirajoč se na te idejalne prednosti ruske knjige in glede le na razloge praktičnosti, moramo priznati, da poleg Avstrije ni države na svetu, za katero bi, ker smo z Rusijo zvezani s tolikimi raznovrstnimi odnošaji, imelo učenje ruskega’ jezika toliko koristi, kakor ravno za Nemčijo. Ako so že začeli na Francoskem in Angleškem v velikem učiti se ruskemu jeziku, zakaj bi mi prvi radi prevažnih svojih interesov ne morali v tem oziru nadkriljevati Angležev in Francozov? — Kaj storimo pa mi Slovani v tem oziru, katerim bi bilo učenje ruskega jezika gola igrača? Ali nam ne daja berolinski list najboljšega vzgleda ? Nemški državni zbor nadaljuje razpravo o zakonih zoper socijaliste. Razprava je zanimiva, ali do kritike pogubnih socija-lističnih naukov se še ni povspela. Govorniki slikajo socijaliste samo kot nevarne revolu-cijonarce, v stvarne razprave pa se ne spuščajo. Po dosedanji razpravi bi bilo misliti, da državni zbor vsprejme predloge brez pre-membe. Na Francoskem grozi malomanj kot državni prevrat. Predsednik ljudovlade C a-s i m i r - P e r r i e r je odstopil, ker ga niso v njegovih prizadevanjih podpirali niti listi, ki so ga volili. Vkljub vsem prošnjam in visokih oseb je ostal pri svojem sklepu. Vlada je začasno še ostala. Socijalisti so izdali proglas, v katerem strastvo napadajo Perriera. Ljudovlada je v nevarnosti, kajti monarhisti se gibljeno; toda vlada je dala vojski primerne ukaze, da ta zaduši takoj vsak nevaren pojav. Pretekli četrtek se je vršila že volitev novega predsednika, pri kateri so socijalisti uzročili burne prizore. Tudi monarhisti so kričali, naj se odpravi ljudovlada in izvoli kralj. — Volitev se je vršila dvakrat, ker pri prvi ni nikdo dobil nadpolovične večine. Pri drugi volitvi je bil izvoljen Feliks 'Ta ure s 430 glasovi proti 338, katere je dobil Brisson. Velika večina naroda je z zadovoljslvom po-zdravila novega predsednika. Francija iu Nemčija. — Napadi francoskih listov na nemško poslanstvo v Parizu zaradi afere Dreyfussove so napotili francosko vlado, da je razposlala izjavo, v kateri opravičuje to poslanstvo in pravi, da ni bilo z Dreyfussom v nobeni zvezi. „Patrie" pojasnjuje to izjavo, pravi, da je razmerje mej Francijo in Nemčijo jako napeto, in sicer tako. da bi nemška vlada vsak hip lahko odpoklicala svojega poslaniku grofa Muusterja. Partlkularizcm v Nemčiji. — Mo-nakovske „Neuoste Naeliricbten" prinesle so dva članka, katera sta napravila veliko senzacijo. V prvem članku se spominja, kako je cesar Viljem pod svoj podpis na albumu mesta Mouakovo napisal besede: „Suprema lex regis voluntas". (Najvišji zakon je kraljeva volja). Pomen teh besed je postal še jasnejši, ko je cesar na svoji fotografiji, katero je poslal v dar ministru Gdsslerju, napisal besede: „.Sic volo. sic jubeo, stat pro ratione voluntas". Monakovske novine vele, da se te cesarjeve besede ne dado braniti, a da je dolžnost njegovih svetovalcev, povedati cesarju: „Ne, Veličanstvo, najvišji zakon ni volja vladarjeva, ampak spas naroda". Ruski car podelil je za novo leto mnogo odlikovanj. V svojem dopisu na predsednika drž. soveta Bungea in vojnega ministra Vanovskega povdarja svojo skrb, da se ohrani mir. Azijske dogodbe in Rusija. — Iz Petrograda se javlja, da Rusija nikakor ne dopusti, da si Japonska prisvoji Korejsko ali samo protektorat nad Korejsko ter se hoče vmešati v japonsko-kitajski upor. Vzhodno-sibirske posadke so se izdatno pomnožile, reservisti se niso odpustili, pač pa se je na službovanje poklicalo še jedenkrat toliko novakov, kakor druga leta. Rusija želi vsakako preprečiti, da se v izhodni Aziji ustanovi mogočna država in se je v tem oziru že dogovorila z Angleško. Londonski anarhisti so glasom poročil angleških listov ujeli nekega francoskega policijskega uradnika, kateri jih je nadzoroval, in ga prisilili, da jim je izdal važne točke anarhistov, tičoče se policijske tajnosti. . ♦ ♦ Slovenci! Spominjajte se o vsaki * priliki‘"šolske dece v „Sloginih" zavodih. J »***$********#******#******¥#?*'« 'Književnost, „Dom in Svet" je priobčil, kakor smo omenili zadnjic slike in životopis Simona Gregorčiča. O njegovih poezijah čitamo med drugim tudi to-le : „....S. Gregorčič je pesnik, kateremu se ne da med Slovenci na stran postaviti menda noben drug, pred njega pa jedini Fr. Prešeren. On je pesnik prave pesniške narave, lirik v pravem pomenu besede. Posebni znak Gregorčičevih pesmij je lahkota; pesmi mu vro iz srca — dejal bi same ob sebi. Ta lastnost je pridobila pesniku občno priljubljenost. Isto lastnost imajo tudi narodne pesmi. V njegovem pevanju ni nič prisiljenega, nič mučnega, nič težavnega. Ni ti treba razlage, da jih razumeš; ne višje izobrazbe, da sijih prilastiš. Iz naroda so povzete in zato segajo v srce. Gibčnost, živahnost, raznoterost, izvirnost se ti pokaže, kolikorkrat obrneš list. Sedaj razprostre peruti domišljija, sedaj pride pesem iz umovanja, sedaj vnema srce, sedaj razklada neko misel, sedaj pojasnjuje," sedaj dokazuje; sedaj poprašuje, sedaj potrjuje; sedaj drobi, sedaj druži. Nedosežna preprostost veje iz njegovih poezij tudi takrat, kadar nam kaže višje ideje; poljudnost in vendar izvirnost v besedi in zlogu krasi vse njegove izdelke. Njegova pesem je narodna in umetelna ob jednem... “ „....Sploh treba reči, da je postal Gregorčič popolnoma popularen pesnik; njegove proizvode bere učenjak kakor preprosto dekle. Iz srca so in za srce so. In še več! Gregorčič je vsemu novejšemu pesništvu vtisnil znak svojega duha in zloga. Misli, tudi besede, posebno pa zlog Gregorčičev nahajaš skoro pri vseh novejših naših pesnikih. Prav je, da se pesniki uče od Gregorčiča. A treba, da ga ne posnemajo malenkostno, ampak po duhu. Učili naj bi se od njega najprej misliti. Kaj nam pomaga vodena poezija, če so njene besede še tako uglajene! Potem naj bi se učili lahke in čiste pesniške oblike. Pesnikovanje ni igrača; kdor ne zna peti lepo in milo, rajši naj molči. Navzamejo naj se naposled od njega globoke r e s n o b e. Bodisi, da sodi kdo o Gregorčiču tudi ostreje kakor mi, priznati pa mora. da je volja pesnikova vedno hrepenela po vzvišenih predmetih. Slovenska lirika je v delili našega Simona Gregorčiča mnogo napredovala. Ali bo sedaj propadala, ali pa bo nov slovenski pesnik na podlagi Prešernovi in Gregorčičevi kot večji veleum združil in razširil obeh vrline, to bo povedala Slovencev srečna bodočnost". „Trn“ — je šaljiv list hrvaške stranke prava. Izhaja v tiskarni g. Antona Scholza 5. in iO. vsakega meseca. Cena 5 gld. „Nada". — Ta krasni ilustrovani list bosenske vlade v Serajevu so z veseljem pozdravili hrvaški listi vseh strank brez izjeme in hvalili vlado za to književno podjetje. Vlada izborno plača urednike in sotrudnike; zato so se zbrali okoli tega lista najboljši hrvaški in srbski pisatelji. Slike so krasne, da list lahko tekmuje z enakimi listi večjih narodov. List izhaja v latinici in cirilici. To je že tretji nepolitični časopis, kateri izdaja bosenska vlada. — Kaj je storila pa avstrijska vlada za — Slovence? „Matica Hrvatska” je začela razpošiljati knjige za 1. 1894. Člani dobe po devet krasnih knjig za letnino samih 3 gld. Ta novoletni dar mora razveseliti vsakega Slovana. -- Letos je tiskala „Matica” svoje knjige v 12.00'J iztisih. — „Matična” uprava prosi, naj bi vsak ud že pri sprejemu teh knjig plačal letnino za 1. 1895. „Matica” ima na Slovenskem prav odločno število članov, kar dokazuje, kako ozke so vezi med obema bratskima narodoma. Živela vrla „Matica Hrvatska!” „Slovanska knjižnica”. — Izšel je 34. snopič, ki prinaša dve novelici iz zbirke, katero je izdala pod skupnim imenom „Selam” duhovita pisateljica in odgovorna urednica dnevnika „B o s n i s c h e Post” v Sarajevu g. Milena Mrazovič. Dalje prirraša obrazek „Iz sela”, spisal Gjalski. Gregorčičevega snopiča nimamo več v zalogi. Ako se oglasi naročil še za 400 snopičev, priredimo drugi natis. „Slov. knjižnico” prodaja odslej tudi „Dionička knjižara” v Zagrebu. „Bršljan”, časopis za hrvaško mladino, je nastopil svoj deseti tečaj. Stane le 1 gld. na leto. To je najceneji mladinski list na slovanskem jugu. Tiska in zalaga ga podjetna tiskarna Antona Scholza v Zagrebu. „Gluhonemi”. — Ta lepa knjiga g. Antona R u d e ž a je zbudila na slovanskem jugu veliko zanimanje. Pisatelju častitajo od vseh slranij na tem delu in tudi javne kritike so zelo laskave. — Cena 3 krone je tako nizka, da bi vsaka n e m š k a enaka knjiga v tem obsegu veljala najmanj dvakrat toliko. Zato se nadejamo, da izobraženi slovenski svet čim prej seže po nji, da pisatelj ne bo imel še gmotne zgube poleg velikega truda tekom nekolikih let. „Knjižnica za mladino”. — Dasi se doslej ni še oglasilo niti 150 naročnikov, vendar izide drugi snopič o napovedanem času. Le to še omenimo, da ho prihodnji še bolje vezan nego prvi. Nakupili smo tri velike zbirke hrvaških, čeških in nemških mladinskih spisov, a lahko rečemo, da vsi ti so povprek 50 do 70° 0 dražji nego_ naša izdaja. Zato upamo, da slovenski rnladinoljubi ne dopuste, da bi ta knjižnica kmalu zamrla. „Pavižka moda”. — Pod tem naslovom je začel izhajati v Zagrebu po dvakrat na mesec modni list za hrvaško ženstvo. Namen mu je: iztisniti enake nemške liste iz hrvaških hiš. Prinaša tudi prilogo o ženskih ročnih delih. Cena? GLASBA. Zajčev jubilej. — Dne 30. t. m. praznoval bo velezaslužni hrvaški skladatelj Ivan pl. Zajc petindvajsetletnico svojega umetniškega delovanja. Kaj je storil Zajc v tem času za razvoj glasbene umetnosti na Hrva-vaškem, je znano in njegove zasluge zapisane so z zlatimi črkami v zgodovinsko knjigo Jugoslovanstva. „Hrvalska” prinesla je zadnje dni v listku životopis Zajčev in kratek pregled njegovega delovanja. Izmej Zajčevih del so mnoge znane tudi na Slovenskem, tako njegovi opereti „Mesečnica” in „Mornarji na krov”, poleg brezštevilnih večjih zborovih skladb, kakor krasna „Večer na savi”, „U boj” itd. Reči smemo, da je Zajc tudi naš .skladatelj. Laharnarjev« maša „Ora pro nobis”, o kateri je še omenjal laskave kritike nemških skladateljev in prvakov naš „Primorec”, je sprejeta v „V e r e i n s k a t o 1 o g” pod št. 1735. Recenzenta sta bila: P. U. Kornmiller in A. D. Schenk. „Fliegende Blatter” so že delj časa prinašali kritike nemških strokovnjakov o njej, za kar moramo le častitati domačemu skladatelju g. Laharnarju. Slavjanski na potovanju. — Naši čitatalji se gotovo še spominjajo naših člankov 1. 1890., v katerih smo opisovali sijajne uspehe slovečega ruskega pevskega zbora A. D. S 1 a v j a n s k e g a. Zdaj je ta zbor na svojem zadnjem potovanju po svetu. Iz Oseka je prišel v Zagreb in od tam v našo belo Ljubljano. V sodoto je nastopil v deželnem gledišču, v nedeljo pa v nemški „Tonhalle”. Gledišče je bilo vse razprodano, občinstvo po večini jako izbrano. Zbor je žel po vsaki točki viharno priznanje. Ljubljanski Slovenci so poklonili Slavjanskemu lovorov venec z r d e č i m in beli m trakom in primernim napisom. Ob sklepu je zbor zapel še dve slovenski pesmi „Lepa naša domovina” in „Kvišku bratje” ; besede so izgovarjali prav čisto. Dasi je Slavjanski žel veliko hvale, vendar se sedanji zbor ne more primerjati onemu pred petimi leti; mnogo tedanjih izbornih močij ni več. Ženske glasove je vse zamenil z otroškimi. Da je petje umetniški dovršeno, tega nam ni treba omenjati. V Trstu je dal v torek in v sredo dva koncerta, ki sta izborno uspela. Občinstva je bilo silno veliko, po gromni večini slovansko. Irredentovski listi so sovražno pisali proti Slavjanskemu, ker je — Slovan. Kaj bi rekli Italijani, ako bi jim Rusi vrnili z enako mero in pognali iz Rusije tiste tolpe laških opernih družb, ki se potikajo po Rusiji ? «T e r c e t Slavjanski”, to je sestre N a d i n a, O 1 g a in Jelena S 1 a v j a n-s k i, bode koncertoval v polovici februvarja v Zagrebu. Zagrebčani se temu zelo veselijo. Goriška Oskarna priporoča : .„Slovansko knjižnico*4 (Velja celoletno gld. 1.80). „P r i in o r c a“ ^ „ k a ž i p o t “ (80 kr.) (gld. 1.20) „Knjižnicb z.i niiatlino** (Celoletni) 1 gld. SO kr.) Dalje priporoča rn vrstne izgotovljene tiskovine za županstva, ■ ••erkvene, šolske (v slovenskem, iirvutskem iu italijanskem jeziku), sodne in druge urade. Sprejemlje naročila za razne tiskovine po zahtevi. Ukust^o izvršifer Jela, hifro in pošfeno postrežbo po zmerni ceni zarjo tor tja lastnih 3L Saunig & Dekleva Nunska ulica št. Ki. Zaloga vseh vrst šivalnih strojev. Singerjev stroj stane gld. 33 — 45 tudi gld. 70 torej po blagu je kup. Prodajata tudi dvokolesa, lovske puške, samokrese (revolverje), kakor tudi vso lovsko pripravo. AainpCI lAjfll tovarna kož v Rupi pošta nltunu JniVlLj jyijren in zaloga usnja v Gorici, na trgu Kornu. bVinm Im L il v St- 9- ima bogato za- x iv 11 Jogo vsakovrstnega usnja ter raz- nega orodja in potrebščin za čevljarje. - Prodaja na drobno in na debelo. Ivan Reja krčmar „ AUa Colomba” za veliko vojašnico na desnem voglu v ulico Morelli, toči uomača vina in ima domačo kuhinjo. Cene prav zmerne. i , / vi • l'v čevljar v Semeniški ulici šl. 4- XV 11 tO 11 UDIUIC se nriporoča Slovencem v Gorici in v okolici za blagohotna naročila. r iv ii veletržec z vinom v Gorici ima Ivan UeKlOVa v „vojji, založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina bela in črna istrska ter bela dalmatinsku. Pisarnica se nahaja na Generališču (prehod Edlingov). Prodaja na debelo. A it IjV v Semeniški ulici ima prodajalnico a VIHOR I OH vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina. A t lU/v • m trgovec v Gosposki ulici št. 4 i v UT O 11 1X 01 en pi-odaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe. P/itin- Ri,.u.v gostilničar pri veliki cerkvi (Corte L i li I -I rilriU (Jaraveggia št. 4) priporoča slavn. občinstvu izborna domača vina, vodno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo; postrežba točna. i 1) v I veletržec z vinom na debelo Ivan L eCeilKO v Vrtni ulici št. 8 (poleg ljudskega vrta na desno), prodaja nad 56 litrov po najnižjih cenaii pristna bela in črna vina, in sicer: vipavska, furlanska. — Zagotavlja dobro, pristno blago, točno postrežbo in nizke cene. A nt TprfitiA za vtiliko vojašnico v Gorici pro-xVlll. »iti' im jaja vse izdelke, ki spadajo v šolsko in pisarniško rabo kot: papir, peresa, svinčnike, knjižice, knjige za upisovanje itd. Pisanke in risanke iz dobrega papirja izdeluje v svoji delavnici, na kar slavno učiteljstvo še posebno opozarja. Martin iwmj saj ssf«; liko zalogo blaga kakor tudi gotovih oblek. Unije. srajce, spodnje hlače zavratnice, civilne, vojaške m uradniške ovratnike, sablje z vso opravo zlate in sleherne zvezde skratka: vse, kar je potrebno za gosp01.” vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno po nizki ceni. stjlničar v Židovski ulici št. 5 toči na-mo briško vino. )rašč(*k in se nahaja v Semeniški ulic št. .jmim