NOVI TEDNIK ¡jtorNT&RCd.o.o.Joie Cerovšek ST. 13 - LETO CEUE,30.3/95 - CENA 170 SIT Odgovorni urednik NT Branko Stamejdč ži vl jenje recti od pad коу ' Kresnikah nad Štorami zahtevajo sanacijo železarnine deponije - Republišlki!¿!ure, I Na ta način so se v la- tan občinskem svetu ognili morebitnim zaple- ta, ki bi ji lahko imeli za- ' idi nedavno sprejetih pïmemb in dopolnitev ''akona o lokalni samou- ki ravi. Jure Jan je namreč udi svetnik, po novem pa Ü » funkcije članov sveta . združljive s kakršnimi Bli drugimi funkcijami. ' Л Nov glavni viiod v bolnišnico Celjska bolnišnica ima od ponedeljka, 27. marca, nov glavni vhod. Bolniki in obi- skovalci bodo odslej vstopali v bolnišnico iz Gregorčičeve ulice, med stavbama Zdrav- stvenega doma in Zavoda za zdravstveno zavarovanje, do novega vhoda pa bodo prišli tudi s parkirišča na Glaziji mi- mo stavbe nove bolnišnice. Parkiranje pred glavnim vhodom v bolnišnico je strogo prepovedano, vodstvo opozar- ja, da bodo vozila odstranjeva- li s pajkom, če bo to potrebno. Le negibljive bolnike na inva- lidskih vozičkih smejo svojci, znanci, taksiji ali reševalna vozila mimo vratarja pripelja- ti povsem do glavnega vhoda. Tam lahko vozilo za kratek čas parkirajo, a le toliko, da bolni- ka predajo triažni službi bol- nišnice, nato pa morajo vozilo umakniti na parkirišče na Glaziji. Vodstvo bolnišnice prosi vse obiskovalce, naj spo- štujejo pravila, saj bo le tako mogoče preprečiti slabo voljo, do katere bi lahko hitro prišlo, saj samo bolnišnično polikli- niko vsak dan obišče približno tisoč bolnikov. Glavni vhod je odprt od 6. do 20. ure, po 20. uri pa je za nujne primere tako imenovani urgentni vhod na križišču Kersnikove in Oblakove ceste. Skozi ta vhod z vozilom ni mo- goče pripeljati do glavnega vhoda. Urgentni vhod lahko uporabljajo reševalna vozila na nujni vožnji ter vozila, ki pripeljejo negibljive ali slabo gibljive bolnike na oddelek za nalezljive bolezni in vročinska stanja, na ginekološko-porod- niški oddelek ter na dializo. Tu je tudi vhod za dostavna vozila pooblaščenih dobavite- ljev in serviserjev, za interven- cijska vozila ter vozila poslov- nih partnerjev in zaposlenih, ki imajo posebne kartice. Ur- gentni vhod je odprt ves čas. MBP Foto: EDI MASNEC Kdai ureditev Ašlcerčeve? Celje potrebuje obvoznico 5ever-jug, hkrati pa tudi so- dobno urejeno mestno cesto, ki vodi iz laške smeri od Ulice 14. divizije, preko Aškerčeve do Mariborske. Prav ureditev Aškerčeve ulice je v načrtih občine že nekaj let, dela pa se nikakor i№ začnejo. Sprva je bila ovira neureje- na dokumentacija, kasneje pa so se stvari zapletle zaradi de- nacionalizacij skih postopkov objektov ob Aškerčevi ulici. Po besedah župana Jožeta Zimska je denacionalizacijski postopek za objekta Aškerče- va 2 in 4 zdaj zaključen. Sklad stavbnih zemljišč občine Celje pa je družini Rebeušek pred kratkim poslal ponudbo za od- kup objektov. Ce bo prišlo do dogovora, naj bi z deli začeli še letos, zaključena pa naj bi bila predvidoma do sredine pri- hodnjega leta. Takrat bo v Celju slovesnost ob 150-letnici izgradnje želez- nice, po besedah župana Zim- ška pa se Celje z vodstvom Slovenskih železnic dogovarja za dokončno ureditev železni- ške postaje in njene okolice. »Ker železničarji nimajo de- narja v ta namen, bomo skuša- li stvari rešiti tako kot pred kratkim z menjavo samskega doma. Občina bi v zameno za železničarski samski dom ob Aškerčevi prevzela stroške za ureditev postaje ter njene oko- lice in mislim, da bomo prišli do dogovora,« je optimističen Zimšek. j STAMEJČIČ Statut in proračun Laški občinski svet bo jutri, v petek, na svoji četrti redni seji ponovno obravnaval osnu- tek statuta občine. Občinski svetniki so o os- nutku statuta govorili že na prejšnji seji, vendar so se zara- di napovedanih sprememb in dopolnitev zakona o lokalni samoupravi odločili, da pri sprejemanju dokumenta ne bodo hiteli. Prav tako so si vzeli več časa tudi za prouči- tev pripomb, predlogov in do- polnitev k predlaganemu sta- tutu. Na seji naj bi sprejeli zaključni račun občine za pre- teklo leto in obravnavali osnu- tek občinskega proračuna za letos. Prvič bodo obravnavali tudi dokumente o ustanovitvi javnih zavodov v občini, gre za obe osnovni šoli, glasbeno šo- lo, vrtec in knjižnico, zopet pa imajo na dnevnem redu pre- imenovanja ulic v Laškem. Л lovesno v celisici vojašnici ^ celjski vojašnici so 'jšnjo sredo imenovali Završnika za novega '^'Ijnika osmega pokrajin- ama poveljstva Zahodno- 'lirske pokrajine. Sloven- ^ se je udeležil tudi "ämbni minister Jelko 'cm. tej priložnosti je mini- JKacin povedal, da je Za- ^'"^oštajerska pokrajina ^ pomembnejših področij vojske, ki nikoli ni "iceiner zaostajalo za dru- gimi vojaškimi pokrajinami. Zato generalštab od njih pri- čakuje korektno delovanje učnega centra in bojne eno- te. Dodal je še, da je letošnje leto zelo pomembno za slo- vensko vojsko, zlasti pri pro- cesu integracije v Evropsko unijo. Brigadir Alojz Završnik, je dolgoletni delavec TO (od le- ta 1977), sedaj zaposlen v slovenski vojski. Poveljnik Završnik je povedal, da mu prevzem dolžnosti pomeni izziv in hkrati priznanje, saj ga je ministru predlagal na- čelnik generalštaba, general Albin Gutman. Dodal je, da je njegov osnovni cilj ustrez- na bojna pripravljenost slo- venske vojske v Zahodni Štajerski. V okviru tega glo- balnega cilja pa so zanj po- membni še dobri medčlove- ški odnosi, tako zaposlenih, kot tudi bojne sestave. SERGEJA MITIČ Foto: SHERPA ob imenovanju brigadirja Alojza Završnika (skrajno levo) za komandanta Zahod- "'^^ke pokrajine. Ofenziva proti Kurdom Turška vojska je na seve- ru Iraka začela obširno ofenzivo, v kateri naj bi uničila kurdske upornike, pripadnike-Kurdske delav- ske stranke, ki so odgovor- ni za napade na cilje v Tur- čiji in se na jugovzhodu dr- žave borijo za ustanovitev Kurdistana. V tej največji akciji proti Kurdom v zgo- dovini turške države, ob podpori tankov, topništva in letalstva, sodeluje več kot 35 tisoč vojakov, akcija pa naj bi po besedah pre- mierke Cillerjeve trajala, dokler upornikov ne bodo izkoreninili. Iraške oblasti v Bagdadu so Ankaro obto- žile, da z ofenzivo na seve- ru njihove države Turčija krši ozemeljsko celovitost Iraka in nedotakljivost nje- govih meja. Na severu Ira- ka, ki je sicer varovano ob- močje, za kar so ga zahod- ne države razglasile po za- livski vojni in ki ga danes nadzirajo iraški Kurdi, naj bi živelo okoli 2800 pripad- nikov Kurdske delavske stranke. Ta je leta 1984 za- čela vojno s Turčijo, v kate- ri je doslej padlo že več kot 15 tisoč ljudi. Sicer pa kurdski narod šteje od 25 do 30 milijonov ljudi in je največja etnična skupina na Bližnjem in Srednjem vzhodu, še vedno pa nima svoje države. Zastrupitev v Tolciu Neznanci so na 16 posta- jah podzemne železnice v Toldu podtaknili posode z živčnim strupom sari- nom; za posledicami uha- janja plina je umrlo deset ljudi, okoU 5 tisoč pa se jih je moralo zateči v bolnišni- ce. Sarin je znan še iz druge svetovne vojne, ko so ga iz- delovali nemški znanstve- niki, in je kar 20-krat moč- nejši od ciankalija. Simp- tomi zastnipitve so motnje vida, bruhanje, glavobol in težave pri dihanju. Odgo- vornosti za atentat ni prev- zela nobena organizacija, policija pa meni, da je delo neobudistične verske sekte Aum Šinrikio (Učenje res- nice), ki je znana po fana- tizmu in izredni strogosti. Kriminalisti so namreč na sedežu sekte našli sestavi- ne, ki so potrebne za izde- lavo živčnega strupa, rešili pa so tudi okoli 50 pripad- nikov sekte, ki so jih s svo- jimi »verskimi načeli« mu- čili višji člani sekte. Sekta ne dovoljuje posedovanja osebnih stvari in za leto 1997 napoveduje konec sveta. Njenih pripadnikov je na Japonskem več kot 10 tisoč, širi pa se tudi v Moskvi in na ruskem Daljnem vzhodu. Konferenca o staliiinosti v Parizu je bila konfe- renca o stabilnosti v Evro- pi, ki so se je udeležili predstavniki 52 držav (med njimi tudi slovenski zuna- nji minister Thaler). Na koncu srečanja so slovesno sprejeli pakt o stabilnosti, nekakšen mehanizem pre- ventivne diplomacije ozi- roma kot je po srečanju po- udaril francoski zunanji minister Juppe, »je pakt stabilnosti prva poteza preventivne diplomacije po koncu hladne vojne.« Za izvajanje pakta bo skrbela Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, pakt pa zajema tudi sporazum o dobrososedskih odnosih. Gre predvsem za urejanje odnosov med državami vzhodne in srednje Evrope ter baltiškimi državami z njihovimi sosedami, spo- razum na naj bi tudi zago- tovil spoštovanje osnovnih pravic manjšinam. Sodelu- joče države so podpisale tudi vrsto bilateralnih spo- razumov, ki podrobneje urejajo dvostranska vpra- šanja. V deklaraciji je po- udarjeno, da je edini pogoj za mir in mednarodno var- nost stabilna Evropa, ude- leženci pa so se tudi obve- zali, da bodo združili vse svoje napore, da bi zagoto- vili stabilnost v Evropi. Evropa brez meja Ideja o Evropi brez meja se je naposled le začela uresničevati. V nedeljo je namreč začel veljati t.i. Schengenski sporazum, s katerim bo sedem evrop- skih držav - Nemčija, Špa- nija, Francija, Portugalska, Belgija, Nizozemska in Luksemburg - odpravilo nadzor na mejnih prehodih med temi državami. Isto- časno pa bodo poostrili nadzor na mejah z ostalimi državami, nečlanicami Evropske unije. Z drugimi besedami to pomeni, da bo okoli 200 milijonov prebi- valcev držav podpisnic sporazuma lahko potovalo svobodno, ne da bi morali na mejnih prehodih poka- zati potne liste. Ostale evropske države pa lahko zaradi ostrejšega nadzora meja, pričakujejo zastoje in dolge čakalne kolone na mejah. Ena od bolj svetlih točk sporazuma bo zatira- nje kriminala. Cariniki na zunanjih mejah bodo na- mreč povezani v Informa- cijski sistem in bodo lahko sproti preverjali, če je ose- ba, ki želi vstopiti v državo na seznamu iskanih oseb. S sporazumom so tudi za- čele veljati omejitve pri vnosu stvari iz ene države v drugo. Vprašanje vizu- mov pa bo rešeno tako, da bodo potniki, ki bodo po- trebovali vstopno vizo za eno od držav podpisnic sporazuma, le-to lahko pri- dobili na kateremkoli vele- poslaništvu v teh sedmih državah. Nov direictor WT0- ia Splošni svet Svetovne tr- govinske organizacije (WTO) je na zasedanju v Ženevi za generalnega di- rektorja potrdil Italijana Renata Ruggiera. Dolžno- sti bo prevzel 1. maja, ko se bo poslovil dosedanji di- rektor tega osrednjega tr- govinskega telesa Peter Sutherland, njegov mandat pa bo štirileten, brez mož- nosti ponovitve. 64-letni Ruggiero ima za seboj bo- gato kariero. Doslej je opravljal naloge višjega svetovalca v italijanskem avtomobilskem gigantu Fi- atu, v letih od 1987 do 1991 je bil minister za trgovino, pred tem pa je sodeloval z Evropsko komisijo. Rug- giero ni bil edini kandidat za mesto generalnega di- rektorja. Najprej je kandi- diral tudi nekdanji mehiški predsednik Salinas, ki pa je od kandidature odstopil. Drugi Ruggierov protikan- didat je bil Južnokorejec Kim Čul Su, vendar je tudi ta odstopil od kandidature, potem ko so Združene dr- žave in Evropa obljubile, da bodo v zamenjavo za njegov umik ustanovile no- vo, četrto mesto pomočnika generalnega direktorja. S tem pa so se zamerile afriškim državam, ki na ta- ko visoki ravni nimajo no- benega predstavnika. it. 13. - 30. marec 1995 GOSPODARSTVO Proizvodnja narašča Ob koncu leta 1994 se je trend rasti industrijske proiz- vodnje okrepil, v mesecu janu- arju letos pa se še nadaljuje. Po objavljenih podatkih Zavo- da za statistiko je industrija izdelala kar 15,6 odstotkov več kot v lanskem januarju. Po podatkih Zavoda za ma- kroekonomske apalize in raz- voj gospodarstveniki v prvi polovici leta 1995 napoveduje- jo ugodno industrijsko dina- miko. Tudi struktura menjave s tujino, kjer raste predvsem delež uvoza opreme, in nad- povprečna rast proizvodnje investicijske opreme doma ka- žeta na zmeren optimizem go- spodarstvenikov. V primerjavi z letom 1994 so gospodarska gibanja torej spodbudna. Proti koncu leta 1994 zaloge niso naraščale. Še vedno raz- meroma visoka obrestna mera za kratkoročne kredite, ki po- meni strošek financiranja za- log, sili podjetja k nizkim za- logam in racionalnemu obna- šanju. Spodbudno Je, da indu- strijska proizvodnja najbolj raste na račun večje proizvod- nje opreme za naložbe. Pri uvozu se povečuje delež opre- me, manjši pa je uvoz blaga za široko potrošnjo - bolj kot po- raba se torej krepi investicij- ska dejavnost. Gospodarsko rast spodbujajo predvsem na- ložbe in izvoz. Rast naložb ter uvoz opreme in proizvodov za reprodukcijo nakazujeta, da se preobrazba slovenskega go- spodarstva nadaljuje, uvoz blaga za široko porabo pa ra- ste precej počasneje. Proizvodnja blaga za osebno porabo je v letu 1994 presegla predlansko le za 2,4 odstotke. Med značilnimi industrijskimi panogami se zaradi močne tuje konkurence v vse težjem polo- žaju nahaja tekstilna indu- strija. Ker se je v preteklem letu produktivnost dvignila za 7 odstotkov, se je bistveno iz- boljšala tudi vrednost gradbe- nih del. Glede na to, da so v začetku tega leta Avstrija, Finska in Švedska postale čla- nice EU, ustvari Slovenija skoraj 70 odstotkov svoje bla- govne menjave s članicami EU. Neposredne naložbe tujcev v Slovenijo zaradi prepočas- nega lastninskega preobliko- vanja podjetij stagnirajo. Naj- brž gre za to, da se imetniki denarja odločajo predvsem za varne naložbe in urejene druž- benoekonomske razmere. Devizno varčevanje in za- upanje prebivalstva v domače banke narašča. Na drugi stra- ni zaradi razmeroma visokih obrestnih mer narašča tudi dolgoročna zadolženost podje- tij. Presežek v tekočem delu plačilne bilance, pritok krat- koročnega kapitala prebival- stva iz tujine in povečano dol- goročno zadolževanje podjetij povzročajo še večjo ponudbo deviz na domačem trgu. Prese- žek deviz odkupuje centralna banka postopoma, da ne bi prišlo do prevelikega pritiska na inflacijo, kar pa po drugi strani, ob enaki denarni masi tolarjev v obtoku, povzroča dviganje obrestne mere in ne- ugoden položaj izvoznikov. Lani je tečaj tolarja precej zaostal za rastjo cen doma, kar je imelo za posledico cenejši uvoz opreme in repromateri- ala, položaj izvoznikov pa se je poslabšal. Nominalna rast te- čaja ne sledi rasti domačih cen. To kciže na kratkoročnost politike izvoza. Država bo mo- rala bolj stimulativno vplivati na izvoznike ali pa določiti re- alen tečaj tujih valut, kar sa- mo po sebi najbolj usmerja go- spodarske subjekte v izvoz. V nasprotnem primeru bo konkurenčnost slovenskega izvoza vedno slabša. Rast domačih cen vpliva na rast plač oziroma stroškov de- la, zaradi česar narašča infla- cija. Stroški dela na enoto in- dustrijskega proizvoda so se v letu 1994 zaradi naraščanja plač zvišali, ker pa je rasla tu- di produktivnost, je ta porast kompenziran. Cene na drobno so se v letu 1994 povečale za 18,3 odstot- ka. Najbolj so se povečale cene elektrike, vode, odvoza smeti, osnovnih PTT storitev in os- novnih živil, predvsem mesa in sladkorja. Brezposelmh je bilo decem- bra 1994 okrog 124 tisoč oseb, kar je 13,5 odstotka aktivnega prebivalstva. Zaposlenost ne- koliko narašča predvsem v drobnem zasebnem sektorju, v tradicionalnem družbenem sektorju pa še vedno upada. Najvitalnejša sredstva v bankah so se v preteklem letu realno povečala skoraj za četrtino; večje so predvsem hranilne vloge prebivalstva. Zaradi znižanja prispevnih stopenj so čiste plače rasle hi- treje od bruto plač, toda večje dajatve iz naslova dohodnine so to rast plač izničile. Glavni viri pridobivanja prihodkov v javnih financah so bili prispevki na osnovi plač (42,2 odstotkov), prometni da- vek (27,9 odstotkov) in dohod- nina (15,6 odstotkov). BOGDAN VUNJAK Nov direktor Radeče papirja 1. aprila bo krmilo radeške papirnice prevzel di- pl.ing. Janez Bolta iz Ljubljane, ki so ga za novega generalnega direktorja izbrali med štirimi kandidati. Bolta, ki je doma in v tujini priznan strokovnjak na svojem področju, je v Radeče papirju delal že pred leti kot šef razvojnega oddelka. Zadnjih nekaj let je imel v Ljubljani zasebno podjetje, ki je pretežno delovalo na področju papirne industrije. JI Javne prodaje na Ceijsicem Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo je do sredine marca odobrila 582 programov lastninskega preoblikovanja. Na Celjskem na javno pro- dajo, s tem da imajo prvo soglasje Agencije, v kiatkem računajo še v Cestnem podjetju Celje, Cetisu, Dolini Vele- nje, Dravinjskem domu, Etolu in Zdravilišču Dobrna. Javno prodajo pa v svojih lastninskih programih načrtu- jejo tudi Alpos, Avto Celje, Bohor žaga in furnirnica Šentjur, Celjski sejem, Cinkarna, CRI Celje, Gorenje, Hmezad Trgovsko podjetje. Jelen Slovenske Konjice, Kovintrade, Mene Savinja Mozirje ter šentjurski Resevna. Vsa ta podjetja pa do sredine marca še niso imela prvega soglasja Agencije. Telefoniranje ho dražje CeUsHf Telekom prednjači po obsegu naložb — Ob sedanjih cenah so letošnji načrti vprašljivi Preteklo leto je bilo za celj- sko poslovno enoto Telekoma zelo uspešno. V razvoj teleko- munikacijskega omrežja so vložili skoraj 3 milijarde tolar- jev, kar je dobra petina tovrst- nih naložb v celotni državi, zmogljivost telefonskih cen- tral so povečali za 12.722 prik- ljučkov, v telefonsko omrežje pa so vključili 6.454 novih na- ročnikov. Predstavniki Poslovne enote Celje so v nedavnem pogovoru z novinarji povedali, da so v Celju lani ustvarili za 4,7 mi- lijarde tolarjev prihodka, kar je dobrih 10 odstotkov vseh prihodkov- v Telekomu Slove- nije. S pospešenim vlaganjem v telekomunikacije jim je uspelo, da je na celjskem ob- močju na 100 prebivalcev že skoraj 24 telefonskih naročni- kov. Kljub temu je naš konec po številu telefonskih prik- ljučkov še vedno na repu, v Sloveniji je namreč povpreč- je 28,7 prildjučkov, slabše kot na Celjskem je le v Trbovljah in Murski Soboti. Kot je povedal mag. Borut Baša, vodja investicij v celjski enoti, so bile lanske naložbe mogoče predvsem zaradi ugodnega finančnega položa- ja, ki so ga dosegli v dogovoru z občinami, krajevnimi skup- nostmi in bodočimi naročniki. Za nove priključke so morali napeljati 500 kilometrov ka- blov in vzpostaviti 45 omrežij, pri dobri polovici priključkov pa jim je uspel tudi prehod z analogne na di^talno tehno- logijo. Ce bi tudi v prihodnjih letih gradili tako pospešeno, bi do konca tega tisočletja dose- gli gostoto 40 telefonov na sto prebivalcev. V celjskem Tele- komu pravijo, da si bodo sicer prizadevali za takšen tempo razvoja telekomunikacij, ven- dar pa za zdaj ne kaže prav dobro. Če cena impulza ob se- danjem tarifnem sistemu ne bo precej višja, bo rast bistveno manjša. Po najbolj čmi vari- anti bi lahko uresničili le tret- jino naložb, kar pomeni, da bi dokončali tiste, ki so jih že za- čeli, potem pa bi se do konca leta borili le še za preživetje. Predstavniki celjske enote pa bolj verjamejo optimistični varianti, po kateri naj bi letos povečali zmogljivosti central še za 18 odstotkov ali za skoraj 14 tisoč novih priključkov, število telefonskih naročnikov naj bi se povečalo za 10 od- stotkov. Za uresničitev tega cilja potrebujejo 1,7 milijarde tolarjev, v prvih letošnjih me- secih pa so iz tega programa že priključili v omrežje novi tele- fonski centrali v laški občini in na Svetini ter povečali zmogljivosti centrale na Dobr- ni. V teh dneh poteka montaža central tudi v Pristavi in Pod- platu, precejšnje težave pa imajo z gradnjo dodatnih zmogljivosti v Velenju in Šo- štanju in z medkrajevno pove- zavo z optičnim kablom v juž- nem delu šentjurske občine. V slovenskih komunikacijah se obetajo v tem in prihodnjih letih velike spremembe. Po lanski ločitvi FTT podjetja na Pošto in Telekom bo nov za- kon, ki je v parlamentu že v drugem branju, omogočil li- beralizacijo na področju tele- komunikacij, zavladali bodo zakoni trga, ministrstvo bo dajalo koncesije. Telekom bo ostal monopolist le za govorno telefonijo. S takšno spremem- bo naj bi se v Sloveniji izbolj- šala kakovost in znižale cene. Do poletja naj bi se Telekom tudi lastninsko preoblikoval v delniško družbo, ki bo imela 22 odstotkov znanih delničar- jev - sedanjih in bivših zapo- slenih ter skladov, preostalih 78 odstotkov bo ostalo v dr- žavni lasti in se v doglednem času privatiziralo. JANJA INTIHAR Na celjskem območju imajo najmanj telefonskih naročni- kov na sto prebivalcev v novi šmarski občini, in sicer 11,5, največ pa v celjski občini, kjer znaša gostota 34,3. Premalo večjih rejcev zaravko Počivalšek: »Z vstopom Slovenije v EU bodo preživele tri ali štiri mlekarne, računamo, da bo Celela med nJIml." Mlekarna Celeia iz Arje vasi je minuli petek v žalskem hotelu pripravila tradicionalno sre- čanje rejcev mleka, najboljšim pa so podelili priznanja. V mlekarni Celeia so lani odkupili dobrih 37 milijonov litrov kravjega in preko 83 tisoč li- trov kozjega mleka. V nižinskem območju je bilo odkupljenega 35 odstotkov vsega mleka, 65 odstotkov mleka pa so odkupili v hribovi- tem in gorskem območju. V primerjavi s prejš- njimi leti so v mlekarni letos bistveno bolj zadovoljni tudi s kvaliteto oddanega mleka, več pa bi imeli večjih rejcev. Približno 76 od- stotkov vseh rejcev je namreč lani oddalo tret- jino vsega mleka, ki ga je odkupila mlekarna. Tudi direktor mlekarne Zdravko Počivalšek je na srečanju v Žalcu ocenil, da so lansko leto razmeroma dobro preživeli, za kar gre zasluga tudi prelevmanski zaščiti, odkupili pa so 20 odstotkov več mleka kot leta 1993. Pri tem je najpomembnejše to, da so večino odkupljenega mleka tudi sami predelali in prodali na sloven- skem tržišču. Z mlekarno v Arji vasi pa so ponovno začeli sodelovati kmetje, ki so se v preteklosti odločili za odkup v nekaterih drugih slovenskih mlekarnah. Letos namera- vajo odkupiti približno 42 milijonov litrov mleka, tudi te količine bodo sami predelali in prodali ter plačali zadrugam, ki jim kljub po- manjkanju gotovine poskušajo mleko redno plačevati do 30. v mesecu. Počivalšek je še povedal, da letos v mlekarni načrtujejo določe- ne naložbe, kakšne ni pojasnil, ker gre v hu- dem konkurenčnem boju med mlekarnami pač za poslovno skrivnost. Obenem pa v Celei že razmišljajo, kaj jim bo prinesla prosta trgovi- na z deželami vzhodne Evrope ter morebiten vstop Slovenije v Evropsko unijo. Takrat bodo v Sloveniji po Počivalškovi oceni preživele 3 ali 4 mlekarne in v Arji vasi računajo, da bodo med njimi, za kar pa bo potrebno doseči še bistveno boljšo produktivnost. Najboljšim rejcem so ob koncu podelili še priznanja. Lani je največ mleka v Celeio Arja vas oddal Marjan Rek, KGZ Prevalje in sicer 236 tisoč litrov. Z 210 tisoč litri je drugo mesto osvojil Franc Rotnik, KZ Šaleška dolina, tretje je prav tako pripadalo članu KZ Šaleška doli- na Petru Napotniku, ki je lani oddal 199 tisoč litrov mleka. Največ mleka, dobrih 7 milijonov litrov, so lani odkupili v KZ Šmarje, druga je Prijazni kravici sta rejcem na srečanju v žal- skem hotelu delili mlečne proizvode, narejene- ga seveda tudi iz njihovega mleka. bila KZ Šaleška dolina in tretja KGZ Sloven- ske Konjice. Med posameznimi zadrugami pa so se najbolje odrezali naslednji rejci: Nada Pražnikar, KZ Laško, Milica Faktor, KGZ Slovenske Konjice, Janko Turnšek, KZ Bra- slovče, Branko Ograjenšck, KZ Gotovlje, Bo- jan Čretnik, KZ Petrovče, Anton Mešič, KZ Polzela, Marta Cilenšek, KZ Prebold, Jože Ce- tina, KZ Šempeter, Slavka Jančigaj, KZ Ta- bor, Anton Božič, KZ Tmava-Gomilsko, Franc Reberšek, KZ Vransko, Franc Rotnik, KZ Ša- leška doling Anton Turnšek, KZ Celje, Vili Novak, KZ Šmarje, Franc Brišnik, Mlekarska zadruga Arja vas ter Jože Mastnak, KZ Šent- jur. Med kozjerejci je lani največ mleka, do- brih 18 tisoč litrov, oddal Franc Kapel iz Svet- lega dola pri Štorah. IRENA BAŠA Prodana tretlina delnic Javno prodajo delnic so pred dnevi na našem ob- močju zaključili v Trgov, skem podjetju Potrošnik V tem celjskem podjetju so se lastninili z interno raz- delitvijo in notranjim od. kupom, javni prodaji pa so namenili 40 odstotkov vrednosti družbenega ka- pitala. Prodajna cena del- nice za certifikat je znašala 1.192 tolarjev, za gotovino pa 1.760 tolarjev. Javni prodaji je bilo namenjenih 292.198 delnic, prodanih je bilo približno 39 odstot- kov, kar je manj kot so pri- čakovali. V Potrošniku bo- do Agencijo najverjetneje zaprosili za podaljšanje ro- ka javne prodaje, v na- sprotnem primeru bodo namreč morali spremeniti program lastninskega pre- oblikovanja. Sodelovanje z Bosno in Hercegovino Ocena možnosti odpira- nja gospodarskega sodelo- vanja z republiko Bosno in Hercegovino - to bo tema današnjega pogovora v celjskem hotelu Evropa, ki ga ob 17. uri organizira. Klub podjetnikov Zlato- rog. Srečanja z gospodar-, stveniki z našega območja/ se bosta udeležila velepo-^ slanik Republike Bosne in Hercegovine v Sloveniji Uglješa Uzelac ter minister ' svetovalec Besim Čulaho- vič. Pred razgovorom z go- stoma bosta svojo dejav- nost in ponudbo predstavi- li Banka Celje ter Celjska borzna hiša. Štipendije iz Uniorja Zreško podjetje Unior je za šolsko leto 1995/96 raz- pisalo kar 40 kadrovskih štipendij, kar je ob podat- ku, da so v celotni občini Slovenska Bistrica razpi- sane le tri tovrstne štipen- dije, izredno visoka števil- ka. Največ razpisanih šti- pendij, 28, je namenjenih za poklice, pridobljene s srednjo in poklicno šolo strojno tehničnih in turi- stičnih smeri. Šest štipen- dij je ža diplomirane inže- nirje strojništva, štiri za di- plomirane ekonomiste in po ena za diplomiranega inženirja računalništva ter diplomiranega inženirja organizacije dela. Predstavitev raziskovalno razvojnih projelctov Danes, v četrtek, bodo v upravnih prostorih Gore- nja v Velenju predstavili 7 raziskovalno razvojnih projektov, ki so jih lani s fi' nančno pomočjo Ministf'j stva za znanost in tehnolo', gijo opravile raziskovaln® skupine Gk)renja Gosp^i dinjski aparati in Gorenja Inova v sodelovanju s p''', godbenimi partnerji. ^ Ip it. 13. - 30. marec 1995 fi ____^ GOSPODARSTVO Kakršni Slovenci, lalfšno tržišče nepremičnin ^svetu gratino In kupujejo za 15, Slovenci za prihotinjih 100 let,^ pravi Janez iiugier 'Slovensko tržišče nepremičnin še ni za- - !elo io v Sloveniji še ^Љо veljala jugoslovanska zakonodaja,« Žalčan Janez Klugler, mož z dolgolet- ni izkušnjami na tem področju in po no- ^ direktor podjetja Naložba Hmezad Janez Klugler se je z nepremičninami za- . 1 ukvarjati kot obrtnik že pred petimi leti, ko je bilo mogoče tudi na tem področ- jj¿vijati zasebno dejavnost. Zbirali so VjTnacije in jih posredovali strankam, etovali so jim in nudili servis pri prometu '^pepremičninami. Leta 1992 je Janez Klu- L v Žalcu ustanovil podjetje Objekta, kjer Ladaljeval svojo dejavnost ter jo dopolnil fprojektiranjem gradbenih objektov, sveto- [jnjem na področju gradbeništva in prido- livanjem ^adbene dokumentacije. Vrsto j^enj pri trgovanju z nepremičninami in loznavanje zakonodaje pa si je Janez Klu- ,1er pridobil še kot sodni cenilec ter izvede- ¡ec za gradbeno stroko. Koliko sodnih cenilcev je danes na našem ilioiočju in kakšni so sploh pogoji, da nekdo ahko postane sodni cenilec? V zadnjem času se je število sodnih cenil- (V precej povečalo. Približno 60 jih je po nniem mnenju zapriseglo na sodiščih na leljskem. Nekaj let nazaj nas ¡bilo bistveno manj. O tem, ¿0 je lahko in kdo ne more iti sodni cenilec, pa odločajo odisea. V zadnjem času se po- javljajo tudi cenilci, ki cenijo po tako imenovani ASA meto- Jj, certifikat za to metodo sem Hidobil tudi sam. .Т danes že lahko govori- so o slovenskem tržišču ne- (RUČnin? Mislim, da o tipičnem tr- ' iiiču nepremičnin še težko porimo, marsikaj pa se je 1фгетеш1о. Trg se je začel »meje razvijati s sprejet- im stanovanjskega zakona, I stanovanja zdaj počasi rihajajo v obtok. Kakšne cene dosegajo slo- №ke nepremičnine? Na plošno velja, da so previ- de. Cene nepremičnin so so- lanemo visoke, za kar sta " mojih izkušnjah pred- am dva razloga. V Sloveni- itudi na našem območju, je drago že samo pridobi- âûje stavbnih zemljišč, saj 'obremenjena z dajatvami 'prispevki, zaradi česar je ^ga tudi sama gradnja, ^gi razlog je povsem dru- kakovost naših objek- ^ v primerjavi z objekti ,hodnih državah. Sloven- ' gradimo kakovostne in ^ine objekte, po svetu gle- predvsem na njihovo TCionalnost. V zahodnih '^ävah na primer zgradijo ali poslovni objekt za 15 let, potem stavbo porušijo m postavijo novo. Si lahko predstavljate Slovenca, da bo zgradil hišo in jo čez 15 let porušil? To je pri nas ne- kaj nerazumljivega, za nas imajo nepremičnine dolgo- ročno trajno vrednost ne gle- de na to, ali so rentabilne. Slovenci gradimo za 100 let in takšna miselnost prevla- duje tudi pri trgovanju z ne- premičninami. Kaj v tem času najpogo- steje kupujejo in prodajajo Slovenci? Posebna kategorija so sta- novanja. Nekaj časa je njiho- va cena močno upadala za- radi ugodnega odkupa, v zadnjem času spet narašča, ker novih gradenj ni. Stano- vanj je na tržišču trenutno sicer še precej, je pa že opa- ziti, da je gradnja za tržišče skoraj zastala. Druga kate- gorija sb industrijski in tr- govski objekti. Ljudje danes najpogosteje iščejo trgovine in lokale v mestnih središčih, po možnosti takšne, da so obrnjeni na ulico. To se do- bro prodaja. Precej manj je zanimanja za poslovne pro- store v nadstropjih, njihova ponudba pa je velika. Cene poslovnih prostorov in tudi najemnine zanje že malce upadajo, povpraševanje po stanovanjih pa narašča. Ne- katera gradbena podjetja so to že spoznala in se postopo- ma spet usmerjajo v gradnjo za tržišče. V Žalcu bodo zdaj gradili še en stanovanjski blok, cena za kvadratni me- ter stanovanja bo od 1500 do 1700 mark, v 10 аИ 15 let starem bloku pa velja kva- dratni meter trenutno 900 do 1000 mark. Kako pa je s ponudbo in povpraševanjem pri stano- vanjskih hišah? Ljudje iščejo predvsem stare in manjše hiše za adap- tacijo, ponudba pa je ravno obratna, prodajajo velike, drage objekte, tudi vehko nedokončanih hiš, za njih je posebej težko najti kupce. Veliko je pomanjkanje stavbnih parcel, znotraj ob- močij zazidljivosti v Žalcu in Celju jih praktično ni več. Poslovno-trgovski center v starem mestnem Jedru Pred kratkim ste postali direktor podjetja Naložba. S čim se bo ukvarjalo to po- djetje v okvira Hmezad Banke? Vrsto let sem imel zasebno podjetje, zdaj nameravam postopoma svoje podjetje ukiniti in stranke preusme- riti v podjetje Naložba. Hmezad Banka namreč pri- haja do nepremičnin iz na- slova stečajev in hipotek, s katerimi so bila zavarova- na posojila privatnim ter fi- zičnim osebam. In ker je tega precej, je Hmezad Banka po- stala lastnica nepremičnin, s katerimi pa je treba gospo- dariti in jih vzdrževati. To seveda ne sodi v dejavnost banke, zato so že pred dvema letoma ustanovili podjetje Naložba d.o.o., to je podjetje za trženje nepremičnin. Le- tos je podjetje zaživelo in ker sem z banko sodeloval že v preteklih letih, smo se do- govorili, da prevzamem me- sto direktorja, podjetje Na- ložba pa je v 100-odstotni la- sti banke. Imate že kakšne načrte? Februarja smo na dražbi kupili stavbo na Šlandrovem trgu 20 v Žalcu. To so uprav- ni prostori nekdanje Strojne in obsegajo preko tisoč kva- dratnih metrov površin. Za to stavbo nameravamo pri- praviti okvirni koncept de- javnosti; objekt bo namenjen za poslovno in trgovsko de- javnost, prostore bomo po- nudili v najem ali odkup, ob- jekt pa naj bi zaživel po enotno pripravljenem načr- tu. Menim, da bo s tem spet oživel stari del Žalca. Sode- lovati nameravamo tudi na javni dražbi, na kateri bodo prodajali preostale nepre- mičnine Strojne v starem de- lu Žalca. Če bomo uspeli, bo- mo pridobili še 5 tisoč kva- dratnih metrov zemljišča in približno 2 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin. Ra- zen tega smo že kupili po- slovno stavbo v Ilirski Bi- strici in nekaj drugih prosto- rov, kar je dobra osnova za delo tega podjetja. Največ težav je zaradi tega, ker pra- vega trga nepremičnin še vedno ni, saj v Sloveniji na tem področju v glavnem še vedno velja nekdanja jugo- slovanska zakonodaja. Po- vsem nelogično je, da posta- ne nepremičnina v trenutku, ko jo podjetje Naložba kupi, osnovno sredstvo tega po- djetja, ne pa tržno blago. Za- konodajo je treba urediti, in to čim prej. IRENA BAŠA Foto: EDI MASNEC Janez Klugler, direktor podjetja Naložba d.o.o. 1e¿ J upravnih prostorih Strojne naj bi zrasel sodoben poslovno-trgovski center. NOVO NA BORZI Tretji siovensici finančni sejem v dnevih od 4. do 7. aprila 1995 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal že tretji slovenski finančni sejem z mednarodno udeležbo. Tako kot preteklo leto bo tudi na letošnjem sejmu veliko stro- kovnih predavanj. Naj jih na- štejem samo nekaj: Kako izda- ti vrednostne papirje in Kdaj z delnicami na borzo. Kako iz- terjati terjatve, terminsko po- slovanje na Blagovni borzi in Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, Vrednotenje nepre- mičnin in zakonodaja na tem področju. Kako postati borzni posrednik. Po programu sodeč bo letošnji sejem za vse, ki jih finance zanimajo zelo zani- miv. Med drugim bodo na sej- mu predstavile svojo ponudbo največje banke in borzno-po- sredniške hiše. Trgovanje z vrednostnimi papirji Od 6. januarja, ko so se prvič pojavili nakupni boni BZ Ban- ke Slovenije št. 2 se takorekoč »vse vrti« okoli njih. Prometa s temi vrednostnimi papirji je vseskozi za naše razmere veli- ko. Trgovanja z ostaHmi VP je malo. Na delniškem trgu se si- cer trguje, vendar so tečaji delnic tudi zaradi nakupnega bona vseskozi padali, občutno so se povišali samo takrat, ko je bil v časniku Delu napačno objavljen srednji tečaj Banke Slovenije za DEM. Vsi, ki so to informacijo prečitaU so začeli prodajati nakupne bone in ku- povati delnice. Naslednji dan so v Delu objavili popravljen nižji tečaj za DEM in prišlo je do ponovnih nakupov nakup- nih bonov. To je konkreten primer zelo pomembne napač- ne objave tečaja. V bodoče bi morali biti tečaji za valute pravilno objavljeni, kajti za škodo, ki jo realizirajo investi- torji, časnik Delo ne poskrbi. Res je, da papir veliko prenese, toda ta napaka je prehuda. Tr- govanje z boni bo po vsej ver- jetnosti še nekaj časa trajalo. Popust za mesec april znaša 432 USD ali 540 DEM. Ti viso- ki popusti so ceno nakupnega bona dvignili na raven 21.000,00 SIT. Kljub tej visoki ceni so donosi, ki jih realizira- jo kupci na blagajniškem zapi- su še vedno med 10 in 15% letno. To so za najbolj vame VP visoki donosi. Z obveznica- mi pa se letos takorekoč ne trguje več, še posebej zaradi tega, ker zaradi počasne rasti srednjega tečaja za DEM, v zadnjem mçsecu beležimo tudi padec tečaja, za investi- torje niso zanimivi. Kakšno krizo doživlja delniški trg pa prikazuje padec Slovenskega borznega indeksa (SBI), ki je od začetka leta padel iz 1.384 na 1.180 točk. To je 15%. Mo- goče se ta padec na prvi pogled ne zdi velik. Toda tisti investi- tor, ki je delnice prodal, kar dobro ve, kaj je realizirana iz- guba. Seveda pa tudi vse na- ložbe v delnice niso bile vse nedonosne. Kot primer naj na- vedem delnice delniške družbe Terme Čatež. Ker so izpolnili vse pogoje, ki jih predpisuje Zakon o gospodarskih druž- bah, bodo lahko razdelili divi- dende za pretekli dve leti. Kakšna bo višina dividende bodo odločali delničarji na skupščini. Piše Bojan Gradišnik Proficia-Dadas in CBH sporo- čata, da znaša vrednost vza- jemnega sklada Herman Celj- ski na dan 29. marca 1995 1.119,0107 SIT. Program avtocest LJUBLJANA, 22. marca (Delo) - Poslanci državnega zbora so končali drugo obravnavo nacionalnega avtocestnega programa. Z dopolnili so posegli v zasnovo programa, saj so obalno cesto Koper-Izola- Lucija uvrstili med hitre ceste, ki naj bi bile zgraje- ne do leta 1999, vendar obalna cesta še nima fi- nančnega pokritja. Sprejeli so tudi nekaj amandmajev, ki spreminjajo začetek gra- ditve znotraj prednostnega dela na Primorskem. K prednostnemu delu so dodali še odsek avtoceste od mejnega prehoda Obrežje do izvoza Čatež- Brežice. Po sklepu poslan- cev naj vlada pred tretjo obravnavo omenjenega programa pripravi izhodiš- ča prometne strategije dr- žave. Vojašice poicojnine LJUBLJANA, 22. marca (Delo) - Državni zbor je v nadaljevanju prekinjene prve obravnave zakona o pravicah iz pokojninske- ga in invalidskega zavaro- vanja nekdanjih vojaških zavarovancev menil, da predlog ni primeren za pri- pravo besedila za dmgo obravnavo. Zavrnitev so pospremili z dokaj ostrimi besedami. 0 Tamu po liitrem postopicu LJUBLJANA, 23. marca (Večer) - Državni zbor se je odločil, da bo zakon o sa- naciji Tama in Avtomonta- že obravnaval po hitrem postopku. Minister za go- spodarske dejavnosti Maks Tajnikar je ob tem poslan- ce opozoril, da finančne sa- nacije ni mogoče izpeljati brez pomoči države in da že obstaja ekipa, ki je pri- pravljena voditi sanacijo. Zavrniii dvig cene eieictriice LJUBLJANA, 23. marca (Večer) - Vlada je začela razpravo o letošnjem pro- računu, vendar jo je preki- nila zaradi razhajanj med ministri. Spregovorüa je tudi o predlagam 19-od- stotni podražitvi elektrike, ki pa jo je zavrnila, ker mnenji ministrstev za go- spodarske dejavnosti in go- spodarske o\>гег mesa in motovileč ti^V |(uhanimi jajčki,« nas je vratih kuhinje pozdravi- ^iocmanova mama. »Petek in s® j® treba postiti,« je še •'"^gelca Kocman živi v Šen- 'j^rtu nad Laškim že skoraj poletja. Prav toliko časa je J^tilničarka in prav toliko ^ je zvesta tudi našemu ča - »Kako se je časopis ta- ^t imenoval? Ne morem se tinniti, pa saj ni čudno, ko l^e minilo že toliko let,« pra- ^gelca v smehu. »Na časo- 1 je bil najprej naročen oče ^nc, po njegovi smrti je dol- jleta prihajal na moj naslov, ' l¡aj zadnjih let pa na sinove- Tednik prebira zvečer, saj i^j ni časa, vedno pa najprej logleda, če je v časopisu napi- jjiega kaj o Šentrupertu. ¿e se že ne spominja, kako ( je Novi tednik imenoval ^ petimi desetletji, pa se jspa Angelca natanko sporni- ja dneva, ko se je iz rodnega jsredka pri Kalobju primožila sem gor« v Šentrupert. »Bilo 23. februarja leta 1946. Mo- aso mi izbrali starši, tako je ^ bilo takrat. Pri Kocmano- ih. kjer so že prej imeli gostil- i),so rabili pridno nevesto, pa ) se starši kar sami dogovorili imorala sem iti,« se spominja pspa Angelca in dodaja, da (življenju, žal, ni imela sreče imoškimi. Mož, ki je bil med ^svetovno vojno obveščevalec ■jjptizanih, je dolga leta bo- llai in leta 1970 umrl. Pol- lila si je drugega moža, pa je iiumrl. Zdaj najbt)lj uživa îsnovi družbi in prav vesela . )t,iia ga je pred kakšnimi úsfú leti prepričala, naj se i?i)Iine vrne v domači lá'aj. Čeprav sem celo življenje tr- ii delala in bila vajena vsega «dega, sama nisem več zmo- a voditi gostilne,« pravi, sinom delata složno in do- ler ji bo zdravje dopuščalo, 51 bo pomagala. V kuhinji se- fda. Angelca Kocmanova pravi, iaima veselje do gostinstva in vsega, kar je povezano z njim, najbrž v krvi. Pri očetu doma so imeli gostilno, pa so jo po- tem, ko je k hiši prišla njena mama, zaprli. Kljub temu jo je vleklo h kelnarjenju in že kot dvanajstletna je pomagala te- ti. Takoj po vojni je v Šentjur- ju naredila tečaj in dobila do- voljenje za opravljanje gostin- ske obrti. Tako kot Šentru- pert, ki se je iz nekoč pozablje- nega kraja razvil v prijetno vas, kamor se je začelo vračati življenje, je iz nekoč majhne gostilne Kocman pred slabim desetletjem zrasla lepa, nova gostilna. Gospa Angelca je še vedno najraje za štedilnikom in med svojimi lonci. »Včasih sem veliko pekla, tudi po deset sort peciva sem spekla za kakšno ohcet,« pravi. Njena kuhinja tudi danes slovi pred- vsem kot domača, saj kuha po starih receptih, pa tudi vsa ze- lenjava in meso sta iz domačih logov. Včasih je pekla tudi kruh, danes pa ji za to zmanj- kuje časa. Kljub temu pa še vedno prisega na peč na drva. »Naj porečejo ljudje, kar koli hočejo, vendar sem trdno pre- pričana, da je tako skuhana in pečena hrana veliko bolj zdra- va,« zatrjuje. Ko je bila še mlajša, je vneto zbirala recep- te za najrazličnejše jedi, pa jih je potem razdajala okoli. Sicer pa receptov sploh ne potrebu- je, saj vse ve na pamet, veliko reči pa skuha kar po svoje. In ni takšna kot mnogi drugi ku- harji, ki majhne, a pomembne skrivnosti kuharske umetnosti ljubosumno čuvajo zase. Bisk- vitno testo, pravi gospa Angel- ca, bo zagotovo uspelo, če bo- ste penasto zmešali tri jajca, po deset dekagramov moke in sladkorja ter malo limonine lupinice, nato pa zmes pol ure pekli v srednje vroči pečici. Angelca Kocman ne mara zdravnikov, zato »za svoje zdravje večinoma skrbi kar sa- ma. Poleti nabira zdravilne ro- že in si pozimi kuha čaje, dva- krat na leto pa si privošči tudi toplice. »Pa še nekaj je po- membno za dobro zdravje in lepo življenje,« pravi. »Človek mora biti vesel in v veseli družbi. Predvsem pa mora znati odpuščati in nikoli se ne sme predolgo >žreti<. Pogovar- jati se je treba, ne pa kuhati mule ali, bog ne daj, biti na nekoga dolgo jezen. Vse to sla- bo vpliva na zdravje in krajša življenje.« JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Dela so se pričela v Savinjsko dolino bodo spet prišli sezonski delavci. Nekaj jih je že tu in pričeli so z odkopavanjem hmelja. Ročno odkopa- vajo hmelj prvo in drugo leto, pozneje pa to opravijo strojno. Hmeljarji in delavci si najbolj želijo, da jim vreme ne bi preveč nagajalo. Na sliki: Skupina sezonskih delavcev iz Varaž- dina pri odkopavanju hmelja v okolici Braslovč. T. TAVČAR Levi breg vse bliže Nov most v Laškem, ki bo pri bencinski črpalki povezo- val desni breg Savinje z nase- ljem Jagoče, hitro napreduje. Kot zagotavljajo predstavniki Gradisa, bo most zgrajen v do- govorjenem roku, to je do le- tošnjega oktobra. Most so začeli graditi de- cembra lani, te dni pa so grad- binci, ki so doslej zaradi slabe- ga vremena dela ustavili le na kratko, že postavili upornike. Most, ki ga je zasnoval arhi- tekt Andrej Kemr, bo obliko- van tako, da se bo vključeval v celostno arhitekturno podo- bo bodočega turistično-rekre- ativnega centra, ki naj bi v na- slednjih letih zrasel na levem bregu reke. Namenjen bo vsem udeležencem v prometu, pe- špot pa bo imela celo nadstre- šek. Gradnja mostu bo stala nekaj več kot 192 milijonov to- larjev, za kolikor je bila skle- njena pogodba med izvajal- cem, celjskim Gradisom, in bivšim izvršnim svetom laške občine. Del sredstev je že pri- spevala republika iz proraču- na, večji delež pa bodo morali zagotoviti v občini iz lastnega proračuna in s pomočjo doma- čih podjetij, zlasti Pivovarne. Nov most v Jagoče ne bo po- memben le za nov turistični kompleks na levem bregu Sa- vinje, ampak bo končno raz- bremenil tudi promet skozi Laško. »Zadihalo« bo pred- vsem staro mestno jedro, ki ga Laščani želijo vključiti v svojo turistično ponudbo. JI Darujte kri! Rdeči križ Slovenije nam je poslal program aprilskih kr- vodajalskih akcij na širšem celjskem območju. Začeli bodo v Velenju, kjer bo odvzem krvi 5., 6. in 7. aprila, 6. tudi v Šmartnem ob Paki, 13. na Ravnah nad Šoštanjem, 20. na Planini, 21. v Žalcu, 23. aprila pa v Lučah. Del udeležencev prve Likovne delavnice za najmlajše Starovaščane na temo Pozdrav pomladi. Likovna delavnica v Stari vasi Dom krajanov v Stari vasi postaja vse bolj zbirališče tudi najmlajših prebivalcev tega mestnega predela Velenja. Zanjo je pripravilo vodstvo Doma krajanov \Tsto zanimivih priredi- tev. Do poletnih počitnic jih bodo pripravili enkrat na mesec, jeseni pa bodo druženja pogostejša. Te dni so pripravili Likovno delavnico za najmlajše, ki jo je vodil Boris Oblišar. Osem najmlajših Starovaščanov je risalo na temo Pozdrav pomladi, starši, njihovi sovrstniki in drugi pa so si lahko ogledali dela v torek 21. in sredo 22. marca. Aprila pripravljajo za najmlajše Starovaščane presenečenje. Maja bodo organizirali izlet v neznano, junija pa bo olimpijada najmlajših Starovaščanov na prostoru ob Domu krajanov. M. L. Ivala za vaše zlate roke Ob dnevu žena in materin- em prazniku so v Domu kra- kov Stara vas pripravili odstavitev ustvarjalnosti fsjank tega mestnega predela 'lenja. Ročna dela, slike, do- f»'« iz domače kuhinje, izvir- ' spominke in drugo je pred- "ä^ilo kar 30 krajank in '"'ajanov. Obiskovalci razstave so bili "^enečeni nad razstavljeni- ® izdelki. Zato tudi ni slučaj, ^ je v knjigo vtisov ena od "äjsih obiskovalk razstave 'pisala »Vsem razstavljav- kam hvala za vaše zlate roke. Prenesite to na nas mlade.« Ob zaključku razstave so Zofka Gorogranc, Veronika Šporin, Vanja Benko in 5-let- na Alja Zorko pripravile pri- ložnostni program. Želja organizatorjev prika- za ustvarjalnosti krajank Sta- re vasi in sodelujočih na raz- stavi je, da bi postala predsta- vitev tradicionalna. Starovaš- čanke so obljubile, da jih bo prihodnje leto predstavilo svo- jo ustvarjalnost še več kot letos. M. L. ^tarovašcank seje odločilo, da v Domu krajanov prikaže "^atc ustvarjalnosti; pridružilo se jim je tudi 5 sokrajanov. Najlepši filmi Na naslovnici Tednikovega TV vodiča je bil tokrat prizor iz filma Vesna in z igralko Metko Gabrijelčič. V poštev za žreb je prispelo 72 kuponov. Izžrebali pa smo: Marijo Kragolnik iz Košnice 57 a, ki naj se čim prej oglasi v našem oglasnem oddelku, kjer jo ča- ka sodček laškega piva; An- dreja Jazbec iz Vrtne 36, Store in Srečko I\isar iz Celja, Pod kostanji 4, pa naj se prav tako oglasita v oglasni oddelek, kjer bosta prejela torbo NT&RC. Vljudno prosimo, da se vsi izžrebani po nagrade oglasite v našem oglasnem od- delku! it. 13. - 30. marec 1995 SPORT li Hula-hula, Cele, Cele! Celje Pivovarna Laško še četrtič državni prvak v rokometu — FlorlanI pripravili špalir oä dvorane do avtobusa Do konca druge finalne tek- me končnice rokometnega pr- venstva je ostalo še nekaj se- kund. V protinapad so zbežali trije igralci v rumenih dresih. Ivandija je skočil v šestmetrski prostor in žogo podal Šerbcu, ki je s cepelinom potrdil četrti naslov državnih prvakov in re- kordno sezono: 26 tekem in 26 zmag! »Pet razlike,« je napovedo- val Tone Tiirnšek, ki je bil vse- skozi na trnih in si vidno od- dahnil šele minuto, dve pred koncem tekme. Jadran drugi polčas sploh ni vodil, 14:14 (32. minuta) je bilo zadnje ize- načenje, toda v igri različnih obdobij je bil pritisk nenehno prisoten. »Najtežja tekma v sezoni 1994/95,« je ocenil trener Miro Požun, kapetan Tomaž Jeršič pa je bil drugačnega mnenja: »Niti enkrat nisem podvomil v zmago. Pri začetnem zao- stanku z 2:6 še ni bilo nič odlo- čeno. Kolikokrat smo že vodili s petimi, šestimi goli razlike in izgubili. Bolj kritično je bilo na prvenstvenem gostovanju, ko smo izgubljali s 13:19, naj- bolj po Fotexu. Dva tedna smo bili povsem out.« Vsako obdobje je imelo svo- jega junaka. Na začetku Šerb- čeve asistence in dva gola iz sedememetrovk. Nato Puc s pritajeno igro kobre. Na prvi pogled odsoten, vendar je bilo nadaljevanje akcije bliskovito. Streli z desetih metrov — bum, bum, bum. Zöge skoraj ni bilo videti, toda mreža se je tresla med stičiščem vratnice in prečke. Pušniku ni šio. Po dobrih devetih minutah se je brez obrambe umaknil na klop. Ne- kaj mesecev nazaj se kaj takš- nega ne bi zgodilo, v Hrpeljah je logična menjava vratarjev prinesla rezultat. Strašek (12 obramb) je na začetku drugega polčasa držal razliko. Dva ci- sta nasprotna napada in »zi- cer« sta bila njegova, vmes se pozdrav Florjanom in v Celju bo tudi v naslednji sezoni. Razigral se je tudi Ivandija, na krilu je Jeršič pobiral žoge, po manjši krizi je bil Puc spet pravi. »Pri podajah je bilo ne- kaj nesporazumov, Valenčič pa me je v čistih položajih ča- kal pri nizkih metih. V seštev- ku sem dvoboj z goli z velike razdalje vseeno dobil,« pravi najboljši strelec celjskega mo- štva. »Bili smo prvi, ki smo v pr- venstvu in končnici dobili vse tekme. Možna je samo ponovi- tev našega podviga,« je bil je- drnat Požun. Odločitev o na- slednji sezoni prelaga na ob- dobje po svetovnem prven- stvu, toda v ponedeljek se je s Turnškom pogovarjal o mož- nih okrepitvah za novo sezono. V podvig brez primere so svoj delež vgradili tudi Florja- ni. Pred telano so ploskali po taktu Jadranove himne, med igro niso niti za hip obstali, na koncu pripravili špalir od izhoda iz dvoran do avtobusa in športno vzklikali tudi do- mačemu matadorju Likavcu in trenerju Lazarju. »Hula-hula, Cele, Cele,« so pred dvorano prepevali Flor- jani. S pokalom in pivom so posebej pričakali vsakega igralca, trenerja in druge može šampionskega mozaika. »Najdlje sem v klubu in neke vrste trdovratnost je poplača- na. Nikoli nisem podvomil v rekordno serijo, ki je rezulta kvalitetnega dela na vseh po dročjih,« si je v urah slavja da duška tudi sekretar Vladi P*rivšek in v isti sapi že razmi šljal o organizacijskih podrob nostih sobotnega finala p» kala. Veselje na parketu se je za- čelo na sredini igrišča. Igralci so se v krogu razigrano vrtd in iz njihovih ust je bilo slis®, le eno besedo: »Havaji, Ha^^'l Havaji...« Na avtobusu so peli celo nekaj havajskih tov, uradni del slavja v ^ skem hotelu pa je bil Tone Tumšek je паШ^ zdravice Jeršiču izročil Pj gram junijskega potov^j^ v raj sredi Pacifika - na ^^ vaje... Jadran-Celie Pivovarna Laško 23:27 (12:13) Dvorana v Hrpeljah, gledalcev 1000, sodnika Povalej (Celje) in Melanšek (Velenje). JADRAN: Valenčič, Blanuš^ B. Uršič, Ražem 2, Trošt, Spende 8, Makuc 5, Jovičič 2, Siškovič, Likavec 3, Ipša 3, A. Uršič. CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Pušnik, Šafarič, Begovič, Šer- bec 7 (2), Načinovič 1, Ivandija 5 (4), Jeršič 2, Pungartnik 3, Tomšič 1, Leve, Puc 8 (1), Strašek. Gibanje rezultata: 3:1, 6:2, 6:6, 9:6, 12:10, 14:17, 17:20, 21:22, 21:24. Jeršič je za štiri naslove držav- nih prvakov našel zanimivo primerjavo: »Letošnji naslov ima posebno veljavo zaradi se- rije zmag. Drugače pa... Pravzaprav je točno tako kot pri Bunghy jumpingu. Prvič je nekaj neverjetnega, drugič že vse veš.« ¡Marrana: medcelinski pokal Turnir Georges Marrane so si francoski organizator- ji za drugi okrogli jubileji zamislili kot medcelinski klubski pokal. Celjani so kot branilci naslova že po' trdili udeležbo na tumirjUi ki bo od 28. avgusta do j septembra. V štirih pred- tekmovalnih skupinah naj bi nastopilo kar šestnajs' ekip (štiri iz Francije, osetn iz Evrope ter pi-vaki Afn' ke, Amerike, Avstralije i® Azije), ki bodo najpr^ igrale v okolici Pariza, ^ četrtfinala dalje (iz vsak« skupine napredujeta ^ dve ekipi) pa v francos» prestolnici. V zmagah 20:0 Liga (22:0): Rudar 22:20, 32:22, Gorenje 23:13, 23:16, Fructal 34:17, 30:18, Litija 29:15, 27:17, Kode- Ijevo 31:20, 25:19, Drava 27:17, 40:22, Inles 32:15, 27:17, Jadran 33:23, 31:26, Prevent 34:21, 36:19, Do- bova 31:21, 29:19, Slovan 22:20, 31:13 (razUka v go- lih 649:412). Končnica (4:0): Gorenje 28:14, 26:20, Jadran 37:20, 27:23 (razli- ka v golih 118:77; skupaj 767:489). Prvaki (število golov in nastopov): Rolando Pušnik 1/21, Boštjan Strašek -/23, Beno Lapajne -/14, Robi Šafarič 51/26, Rajkt Begovič 26/26, Uroš Šerbec 147/25, Alvaro Načinovič 49/25, Silvio Ivandija 87/26, Aleš Franc 1/2, Tomaž Jeršič 69/24, Romu Pungartnik 74/17, Tomaž Tomšič 77/26, Aleš Leve 55/26, Iztok Puc 110/23. Trenerja: Josip Šojat (do 10. kroga) in Miro Požun (od 11. kroga). Pomočnik: Herman Wirth. Boštjan Strašek je v veliki meri odločil drugo finalno iekttn končnice in bo tudi v naslednji sezoni igral skupaj z Robijai Šafaričem in Urošem Šerbcem (z leve). Nenormalen podvig Tone Turnšek: »Pred nami Je slovenska liga z zmagami za deset In več golov, nad nami Evropa, za katero še nismo pripravljeni! »Klub ostaja trden. Prežive- li bomo zgodnji izpad iz poka- la prvakov in se dvignili iz močvirja. Do konca sezone smo obsojeni na anonimnost, nov vzpon pa bodo spremljale suverene zmage v državnem prvenstvu,« je konec lanskega oktobra govoril Tone Turnšek, ki je zadnji teden spet v šam- pionskem zanosu. »Zahteva po naslovu brez izgubljene tekme ni bila po- vsem resna. Ekipo smo želeli dvigniti iz šoka, v prednovo- letnem razpoloženju po zmagi na pariškem turnirju pa smo konkretizirali dogovor. Sezo- na brez poraza ne sme biti im- perativ, saj je takšen podvig nenormalen. Opozarja na ne- logičnosti v naši ligi, v podvig pa sem v glavnem nenehno verjel. Fantom zaupam,« je po četrti zvezdici razmišljal Turnšek. Klubska sezona bo v soboto končana. Kdo odhaja, kdo pri- haja? Lapajne in Begovič sta pro- sta. Prvi odhaja ali v Gorenje ali k Preventu, drugi ima ne- kaj kombinacij z Dobovo. Od- prta sta še Pušnik in Ivandija, a pri obeh gre večinoma za po- drobnosti. Z nekaterimi tujimi igralci smo že vzpostavili sti- ke, vendar je za imena še prez- godaj, saj še nismo začeli kon- kretnih pogovorov. Nekateri so napovedovali odhod. Mar nastaja konku- renca? Zgodaj smo začeli s pogovo- ri o podaljšanju pogodb in na- leteli na probleme, ki jih ni- smo pričakovali. Prevent, Go- renje m se nekateri klubi so štartali na naše igralce, kar je razumljivo in po svoje tudi pravilno. V Celju si iskreno že- limo čim več močnih klubov in tekem, kot je bila sobotna v Hrpeljah. Mar to pomeni, da Celje Pi- vovarna Laško izgublja primat? Ne, toda klubi so že sposob- ni preplačati igralce. Smo v specifičnem položaju. Za nas rokometni trg obstaja samo v tujini. Potrebujemo resnične, vrhunske okrepitve. Takšnih med domačimi igralci ni. Tri tujce že imate, bo po- temtakem prostor še za četr- tega? V domačem prvenstvu sta tujca samo Načinovič in Ivan- dija, v Evropi tudi I\ic. Da, tudi možnost četrtega tujca je odprta. V tem trenutku je naša glavna hiba pomanjkanje močnih tekem, zato bomo jese- ni prisotni na vseh močnejših turnirjih. Generalna ocena sezone 1994/95? Kot da visimo na lestencu. Pod nami je slovenska liga in zmage z razliko desetih in več golov, nad nami Evropa, za katero še nismo dovolj pri- pravljeni. Prihodnje leto bo jubilejno: minevalo bo 50 let od ustano- vitve kluba. Z domačo sezono brez poraza ali s še večjim uspehom? Vsem dosedanjim rodovom bi jubilej polepšali z uvrstitvi- jo v ligo prvakov. Ne v La- škem, marveč v Golovcu. Ro- komet ostaja v Celju! Mar ni dovolj jasna odločitev, da bo- mo deloma financirali posta- vitev parketa? Na zdravje zmagi — Miro Požun, trener rokometašev Celja Pivo- varne Laško. it. 13. - 30. marec 1995 if SPORT pustite upanje... conoto ¥ Golovcu ob 17, url finale pokala, meti Celßem ^0¥arno Laško In Gorenjem •■^d sobotno imamo tekmo bi bil nad vrati dvora- P" (jolovec lahko zapisan "^ntej®^ verz: »Pustite upa- ^^ vsi, ki vstopate.« Prvaki so ÜSno prepričani, da bo Gore- • doživelo poraz in bodo lo- "'rilie državnih tekmovanj še ^аргеј samo v lasti Celja Pivo- ;¿e Laško. ^fie, finale ne bo formal- vendar bo bistveno lažja "kiiia,« pravi »celjski« Požun ''red novim dvobojem s sinom. !sekaj me moti v Celju. Gle- dalci le spremljajo igro in ča- Lo na veliko razliko v golih. kritizirajo, kot spodbuja- jo Florjani so seveda izvzeti.« ^ Vstopnice po enotni ceni 500 tolarjev so vse dni v predpro- daji na recepciji bazena Golo- vec, dvorana pa bi pravzaprav morala biti polna. Prvenstva (in pokala?) še nihče ni osvojil brez poraza, brez ene same od- dane točke in rekorderji si vsaj za slovo zaslužijo spektakel. Evropske rane so zaceljene in naj se v Golovec spet naseli vzdušje s tekem proti Borbi, Redbergslidsu, Teki, Wallau... »Velenjčani imajo deloma prav. V eni tekmi je res vse mogoče, toda v soboto je ena možnost izključena: naš poraz. Prevečkrat smo se opekli, zato ne bomo igrali z levo roko,« odgovarja Aleš Leve, podobno pa razmišljajo tudi dnigi. Za- to, pozor. Gorenje? Previdnost in zaupanje v dobro formo sta se na prvi finalni tekmi konč- nice spremenila v visoko zma- go Celjanov. Zadnja finala - 1991/92: Celje Pivovarna Laško-Bakovci 32:15 (13:9); 1992/93: Celje Pi- vovarna Laško-Slovan 15:10 (6:4); 1993/94: Celje Pivovarna Laško-Prevent 25:21 (21:21, 12:8). Dosedanji zmagovalci: 16 - Ce- lje Pivovarna Laško, 9 - Slo- van, 2 - Piran, 1 - Partizan Slo- venj Gradec. Celjani so nestrpni iniernl optimizem ¥ taboru Gorenja, a tutìl strab pred iatastrofo Velenjčani so minuli teden jenehno prestavljali ure (ča- jjvna razlika s Čeljabin- skom je štiri ure), po torkovi tietji tekmi končnice za 3. mesto pa so zaradi matu- rantskih plesov morali zapu- stiti Rdečo dvorano in so tre- jirali v Žalcu ter Slovenj Gradcu. »V Čeljabinsku smo igrali kolje kot na prvi tekmi. Na- iiîdili smo manj napak ugodnejši izid pa nam je pre- prečil razpoloženi vratar, ïseskozi so nas spremljale feve, na letališčih smo ve- Jko čakali, pa še časovna ra- ika nas je utrudila,« se je irener Bojan Požun bežno Jotaknil povratne tekme po- ^a EHF s Polyotom, ki je aaagal z 29:21 (13:10; Ger- ^n 7, Čater, Tome 3, wirk, Plaskan, Rozman 2, %teršek, Oštir 1). V Golovcu bodo poskušali presenetiti s globoko obram- bo, ki že po tradiciji Celja- nom povzroča največ težav. Klasično postavitev 3-2-1 bo zamenjala formacija 3-3, ne- gotov Qoj pa obeta tudi bolj- ša telesna pripravljenost. »Poznam Celjane. Ko je ena tekma, so bolj napeti in igra- jo daleč pod svojimi zmož- nostmi,« trdi Požun z druge klopi. S trenerjem se strinja tudi Aleš Anžič, ki dobro pozna nekdanje soigralce. »Drži, drži, toda letos so tako pre- pričljivi, da je presenečenje izključeno. A se poceni ne bomo dali, čeprav tudi nam ne bo ustrezala celjska obramba 6-0,« pravi Anžič. Za gole bosta zadolžena Rozman in Semerdjijev, ne- varnost pa bo predstavljala tudi dobra realizacija krož- nega napadalca Marka Cvet- ka. »Veliko je odvisno od do- brih podaj na črto, pri Celju pa tudi od obrambe. Zmaga? Ne, to bi bilo preveč. Real- nost je poraz s petimi goli razlike.« M do finala: Celje Pivovarna liko - Fructal 30:14, 23:22; Éan 32:27, 33:27; Prevent m, 25:21; Gorenje - Sežana 218, 20:18; Dobova 19:23, |i:19; Šešir 21:20, 18:18. Gorenja naj ne bi nihče zapu- ^>1, z Lapajnetom so si že uda- "li v roke, v naslednjih dneh Рз bo na drugo serijo dogovo- "•v prišel Ilič, ki je najboljši "relee Umaga. Se bosta celjska rokometaša v Gorenjevem moštvu Marko Cvetko in Aleš Anžič veselila tudi v soboto? FW^RAMA Rokomet_ I. liga ženske - 19. krog: Žalec-Ve- lenje 22:11 (10:6); Popovič 6, Randl 5, Derčar 4, T. Dolar, Brekalo 2, Kline, V. Dolar, Hudej 1 za domače, Medar 4, Raukovič 3, Stefanovič 2, Ka- raman. Topic 1 za gostje; Bra- nik-Mlinotest 20:20, Burja- Kočevje 36:23, Piran-Izola 21:17, Kranj-Olimpija 11:22, Krim-Bakovci 28:14. Vrstni red: Krim (-) 34, Olimpija (-) 32, Burja 30, Branik, Žalec 25, Mlinotest 24, Piran, Kočevje 15, Vegrad 14, Izola 8, Bakovci 3, Kranj 1. Košarka A-1 liga Moški - 7. krog: Olimpi j a- Kovinotehna 87:73 (40:40); Ja- godnik 21, Petranovič 20, Sta- vrov 13, Cizej 8, Tiller 6, Urba- nija, Čmer 2, Kobale 1; Roga- ška-Postojna 81:85 (51:52); Mičunovič 31, Novakovič 20, Jurkovič 13, Tabak 11, Nikito- vič 4, Sušin 2; BWC-Satex 93:92, Triglav-Litostroj 69:87; 8. krog: Satex-Kovinotehna 101:96 (46:43); Petranovič 26, Tiller 22, Cizej 18, Jagodnik 12, Stavrov 11, Urbanija 5, Čmer 2; Rogaška-Litostroj 78:92 (44:47); Novakovič 36, Jurkovič 19, Mičunovič, Tabak 10, Nikitovič 2, Sušin 1; Tri- glav-BWC 71:86, Olimpija- Postojna 90:77. Vrstni red: Olimpija 41, Kovinotehna 36, BWC 34, Satex 33, Litostroj 32, Rogaška 31, Postojna 29, Triglav 28. Ženske - 9. krog: Ilirija-Co- met 82:61 (37:30); Temnik 31, Šporar 11, U. Groleger, Račič 6, Ribič 3, Brglez, Olup 2; Ježi- ca-Celje 112:46 (61:21); Polut- nik 18, Germ 15, Arbeiter 5, Jug, Jurak 4; Odeja-Maribor 66:81; 10. krog: Celje-Ilirija 85:80 (43:43); Polutnik 25, Obrovnik, Jurak 16, Hajdinjak 9, Germ 7, Vododpivec 6, Jug 4, Pertinač 2; Comet-Odeja 59:73 (30:37); Temnik 34, U. Groleger, Olup 7, Šporar 6, Brglez 4, Ribič 1; Maribor-Je- žića 90:81. Končni vrstni red: Ježica 38, Maribor 35, Odeja 29, nirija 28, Celje 26, Comet 24. Za uvrstitev v A-1 ligo - 7. krog: Idirja-Pivovama Laško 68:57 (25:33); Gole 19, Staro- vasnik 11, Čop 8, Dumik, Govc, Vujovič 5, Blagotinšek 4; Helios-Litija 80:76, Koper- Interier 64:102, Ilirija-K. zidar 91:71; 8. krog: Helios-Pivo- vama Laško 93:87 (48:29); Vu- jovič 23, Govc 20, Gole 17, Blagotinšek 10, Starovasnik 6, Čop 4, Durnik 3, Blatnik, Šo- štarič 2; Idrija-Ilirija 64:65, K. zidar-Interier 78:93, Koper- Litija 59:108. Vrstni red: Liti- ja, Interier, Helios, K. ziadr 13, Ilirija, Idirija, Pivovarna La- ško 12, Koper 8. A-2 liga Moški - 7. krog: Loka-Comet 110:104 (54:35); Šporar 28, Plevnik 24, Železnikar 19, Ko- zar 11, Šafhalter 9, Temnik 6, Šrot 4, Nerat 3; Olimpija ml- Elektra 85:70 (46:37); Rizman 37, Bogataj 15, Tomic 7, Lip- nik 5, Mrzel 4, Tajnik 2; Med- vode-Ježica 72:81, Slivnica- Gorica 100:63; 8. krog:01impi- ja ml-Comet 68:71 (40:41); Plevnik 21, Sivka 17, Šporar 15, Železnikar 7, Kozar 6, Šrot 5; Ježica-Elektra 74:48 (33:30); Rizman, Tomic 12, Mališevič 9, Bogataj 6, Tajnik 4, Dumbuya, Lipnik 2, Mrzel 1; Slivnica-Medvode 101:77, Loka-Gorica 78:73. Vrstni red: Olimpija ml. Loka 38, Co- met, Slivnica 36, Ježica 34, Elektra 31, Gorica 28, Medvo- de 23. B liga 15. krog: Celje-Brežice 82:72, Bistrica-N. mesto 72:83, Zagorje-Vrhnika 88:66, Star- še-Radovljica 65:80, Maribor- Borovnica 85:63. Vrstni red: N. mesto 28, Celje 26, Zagoije, Radovljica 25, Brežice, Borov- nica, Maribor 21, Starše 20, Bistrica, Vrhnika 19. Skupina od 11. do 19. mesta: Tolmin-Mik Prebold 92:68, Feniks-Kemoplast 90:82, Uni- ka-Ruše 105:77, Snežnik-Sl. Gradec 88:55, Janče proste. Vrstni red: Janče 25, Unika, Feniks 22, Snežnik, Mik Pre- bold, Tolmin 21, Ruše 17, SI. Gradec 16, Kemoplast 15.. Nogomet I. liga 20. krog: Publikum-Beltinci 2:2 (1:0); Sešlar (26), NToko (49), po izenačenju pa je Blat- nik napadel Bajraktareviča; Primorje-Rudar 1:1 (0:0), po vodstvu Dolerja (64) izenače- nje v zadnjih minutah; Vevče- Naklo 1:0, Železničar-Gorica 1:2, Koper-Jadran 2:0, Koro- tan-Izola 7:0, Mura-Maribor 0:0, Kočevje-Olimpija 1:2. Vrstni red: Olimpija 33, Mura, Maribor 27, Gorica, Publikum 25, Železničar 24, Beltinci 23, Korotan, Rudar 22, Primorje, Koper 18, Izola 15, Vevče 14, Kočevje 13,Naklo 9, Jadran 3. II. liga 19. krog: Radeče-Zagorje 1:0 (0:0); vodilno moštvo je zrušil Drobne (46); Rudar-Ste- klar 2:1 (0:0); zaman je bilo vodstvo prek Kraševca (49); Era Šmartno-Mengeš 0:0, Dravinja-Drava 0:3 (0:2), Že- lezničar-Slovan 2:0, Tumišče- Elan 0:0, Domžale-Beltrans 4:0, Piran-Nafta 3:1. Vrstni red: Zagorje 28, Era Šmartno 27, Rudar (T) 26, Nafta 24, Pi- ran 22, Radeče 20, Domžale, Drava 19, Dravinja, Mengeš, Tumišče 18, Železničar (Mb) 17, Slovan 14, Beltrans 12, Steklar 11, Elan 8. III. liga 16. krog: Šentjur-Renkovci 5:0, Pohorje-Pobrežje 4:1, Dravograd-Alumini j 1:1, Starše-Kungota 0:0, Bakovci- Sl. Gradec 3:0, Bistrica in Ko- vinar prosta. Vrstni red: Šent- jur, Aluminij (-^^2 2, Bakovci (-), Dravograd 20, Kungota 17, Pohorje (-) 16, Bistrica (-2) 15, Renkovci, Starše 13, Kovinar (-) 12, SI. Gradec 5, Pobrežje 3. MNZ Celle 13. krog: Unsjar-Kovinar 0:2, Tim Laško-Krško 2:1, Kiv Vransko-Unior 0:2. Vrstni red: Unior 23, Tim Laško 19, Kovi- nar (Š) 15, Krško 8, Usnjar 7, Kiv Vransko 6. Kegljanje Območna liga Končnica: 4. krog - finalm skupina: Rogaška-Dobmi 4830:4865, Izletnik-Konjic« 4731:4795; vrstni red: Konjic« 8, Dobrna 4, Izletnik, R^aški 2; od 5. do 8. mesta: Žična- Metka 7:1, Kovinar-Kovino- tehna 7:1; vrstni red: Žična Kovinar, Metka, Kovinotehm 4; od 9. do 12. mesta: Petrol- Avto Celje 6:2, Ljubno-Obrt- nik 1:7; vrstni red: Obrtnik 8 Petrol 4, Ljubno, Avto Celje 2 od 13. do 16. mesta: Kvit- Komcel 2:6, Demit-P. Laške 3:5; vrstni red: Komcel 8, Kvit P. Laško 4, Demit 0. Moški - končni vrstni red: 1. Sivka 1736, 2. Lešnik 1730, 3 Salobir 1724, 4. Vodeb 1708, 5 Klinar (vsi Ce) 167i; 6. Fider- šek (Izl) 1669, 7. Cene 1657, 8 Brglez (oba Ce) 1653, 9. Fidej 1646, 10. Hasičič (oba Šoš) 1636 itd; ženske: 1. Salamon (Kom) 818, 2. Podbreznik (Šoš) 814, 3. Koštomaj (Mir) 778, 4. Klokočovnik (Kom) 769, 5. Drev (Šoš) 764, 6. Cilenšek )Kom) 762, 7. Kmeta (Mir) 762, 8. Štampar (Kom) 759, 9. Ratajc 756, 10. Košir (obe Mir) 751 itd. V zaključni del so se uvrstili trije kegljači in pet kegljavk, neposredno tudi 12 kegljavk Miroteksa. Odbojka I. liga Moški: za A-1 ligo — 4. krog: Kamnik-Topolšica 3:0 (8, 6, 7), Bled-Fi Prom 3:0, Pionir-Lju- tomer 2:3; 5. krog: Topolšica- Pionir 3:0 (11, 8, 8), Fi Prom- Kanmik 0:3, Ljutomer-Bled 3:1; vrstni red: Ljutomer 10, Ronir, Kamnik, Topolšica 6, Bled 2, Fi Prom, Bled 0; za obstanek - 4. krog: Šempeter- Brezovica 0:3, Fužinar-Granit 1:3; 5. krog: Fužinar-Šempe- ter 3:1, Granit-Brezovica 3:0; vrstni red: Fužinar 14, Brezo- vica 10, Granit 8, Šempeter 0. Ženske: za pr\'aka - 4. krog: Bled-Celje 3:0 (8, 10, 3), Palo- ma-N. mesto 3:1; 5. krog: N mesto-Celje 3:1 (12, 13, -13, 15), Paloma-Bled 3:1; vrstni red: Paloma 8, Bled 6, N. me- sto 3, Celje 2; za A-1 ligo - 4. krog: Zg. Savinjska-Gorica 3:2 (-11, -10, 4, 2, 12), Krim- ŠOU 0:3, Kočevje-Cimos 0:3; 5. krog: SOU-Zg Savinjska 1:3 (-6,12,-6,-6),Cimos-Krim3:0, Gk)rica-Kočevje 3:0; vrstni red: Cimos 10, Zg. Savinjska 8, Gorica 6, ŠOU 4, Kočevje 2, Krim 0. II. liga Končni vrstni red — moški: Izola, Črnuče 38, Turbina 36, Lubnik, kovinar 30, Beltinci 22, Žužemberk, Salonit II, Mi- slinja 16, Maribor 12, Braslov- če 8, Mežica 2; ženske: Ljuto- mer 42, Sobota 36, Šoštanj 30, Šentvid 28, Rogoza 24, Paloma II 22, Fi Prom 20, Ptuj 18, Sol- kan 16, Ruše 14, Mežica 10, Črna 4. m. liga Končni vrstni red — moški: Hoče, Domžale 40, Vuzenica 36, Ceje 24, Šempeter II, To- polšica II, F^ižinar II 20, Ra- denci 15, Ptuj 14, Lenart, Kranjc 12, Pomurje II 2; žen- ske: EV Braslovče 24, Sp. Sa- vinjska, Celje 11 22, Branik 20, Dravograd 18, Benedikt, Kamnik 16, Zg. Savinjska П, Ljutomer II 2. Smučarski skoki Državno prvenstvo člani - srednja skakalnica (90 m): 1. Gostiša (П), 7. Kopu- šar (Ljubno), 18. Kaligaro, 20. Kolenc, 25. Jerman (Vel); ekipno: 1. Ilirija, 8. Velenje I (Kolenc, Jerman, Kaligaro, Čeh), 14. Velenje II (Hriberšek, Živic, Zorko, Ograjenšek); ve- lika skakalnica (120 m): 1. Grosar (Trž), 8. Jerman, 14. Kolenc, 25. Kaligaro, 38. Čeh; nordijska kombinacija: 5. Čeh; mladinci - ekipno: 5. Velenje (Živic, Miklavžina, Hriberšek, Ograjenšek); dečki - do 9 let: 5. Škoflek, 16. Petrov, 21. Čutuk, 31. Smagaj (vsi Vel). I^oiovica oddana ^ed več kot sto kuponi je bil v 27. krogu ^rtne stavnice pravilno izpolnjen samo tisti, je poslala Sara Rančigaj s Polzele in tako dobitnica prve nagrade v višini 5000 1ађеу. Preostala polovica nagradnega sklade ^enaša v naslednji krog. [^•ravilna napoved 27. kroga: Jadran-Pivo- ^^^ Laško 2, Satex-Kovinotehna 1, Helios- ?!ovarna Laško 1, Publikum-Beltinci O, Ra- : ^^-Zagorje 1. Za sodelovanje v naslednjem krogu (pri ko- šarkarskih in rokometnem paru tip O pomeni podaljšek, pri nogometnem paru Maribor-Pu- blikum napovedujete izdi regularnega dela srečanja) bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 1. aprila, ali če bodo najkasneje do 12. ure istega dne oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Celje, s pripisom Gol- ding loto. Rokomet (m): Pivovarna Laško-Gorenje 1 O 2 Košarka (m): BWC-Kovinotehna 1 O 2 Košarka (m): Podčetrtek - Šenčur 1 O 2 Nogomet: Ru(dar-Mura 1 O 2 Nogomet: Maribor-Publikum 1 O 2 '^e in priimek: Naslov:_ it. 13. - 30. marec 1995 SPORT U1 Za finale gol Publikum bo v sredo v povratni tekmi polfinala nogometnega pokala v Mariboru branil gol preHnostl - Sešlar: Evropa še nI Izgubljena Simon Sešlar je zadnji prvo- ligaški igralec celjske nogo- metne šole, v prvi ekipi pa se je ustalil šele pri Borutu Jarcu, čeprav ima za sabo že nekaj reprezentančnih tekem. Na sredini igrišča postaja vse bolj pomemben člen moštva s Skalne kleti, ki bo v sredo v povratni polfinalni tekmi pokala v Mariboru branila mi- nimalno vodstvo. »Po zlomu ključnice sem po- zimi počival tri tedne in izgu- bil tudi kompletne priprave ob morju. Zdaj je vse v redu, pri- dobil sem na moči in s svojimi igrami sem vedno bolj zadovo- ljen, čeprav bi lahko igral tudi boljše« pravi nogometaš, ki bo prav na dan druge polfinalne tekme dopolnil 21 let. Maribor bo močnejši za Ži- dana. Kotnika in Dabanoviča, vi pa brez kaznovanega kape- tana Blatnika. Prva napoved ni najbolj obetavna? V primerjavi s prvo tekmo imajo Mariborčani res več re- zerv, toda tudi mi še nismo izi- grali vseh adutov. Od prve do zadnje minute moramo igrati maksimalno, dodatne možno- sti pa se nam odpirajo v na- sprotnih napadih. Maribor bo igral drugače kot v Celju, s hi- trimi prenosi igre lahko razbi- jemo njihovo obrambo, največ odločitev pa bo verjetno padlo na sredini igrišča. Kakšno taktiko bo ukazal trener Jarc? O gostovanju v Ljudskem vrtu se še nismo pogovarjali. Bunker bi bil usoden, saj je nenehen pritisk težko zdržati. Najbolj idealen bi bil conski presing, toda vse bo odločil trener. Ob nasprotnih napadih so naša priložnost tudi streli z razdalje, s podobno igro kot na prvi tekmi pa se bomo za- nesljivo uvrstili v finale. Bo za finale potreben gol? Zanesljivo. Dvomim, da bo naša obramba zdržala pritisk, z žogo v Mariborovi mreži pa bo vse lažje. Treh golov ne bo- mo dobili, morda bo odločil prav gol v gosteh. V nobenem primeru ne smemo samo bra- niti minimalne prednosti, marveč z napadalno igro drža- ti žogo čim dlje od naših vrat. Igralski kader je zelo ome- jen. Na klopi ne bo nobenega jokerja? Že na prvi tekmi smo imeli težave in pri iskanju okrepitev so se v klubu očitno ušteli. Kot da so pozabili na novo pravilo, da v pokalu ni več možno igra- nje za dva kluba. Zdaj pogo- steje dobivamo kartone in v prvenstvu bodo verjetno mo- rali igrati tudi mladinci. Številni odhodi so bili naj- brž preuranjeni? Igralsko nismo bistveno slabši, čeprav smo izgubili igralce, ki lahko sami odločijo tekmo. Vse ima svoje dobre in slabe strani. Ekipa je zdaj bolj enakovredna, mogoče celo boljša, toda hitro se bodo našli novi zvezdniki. Vroče je bilo že v soboto z Beltinci. Kaj se je dogajalo? Dvoboja med Blatnikom in Bajraktarevičem nisem videl, toda pred reakcijo našega ka- petana je bilo najbrž izmenja- nih nekaj hudih besed. V sla- čilnici je bilo še nekaj krega- nja, toda neprijetna zadeva je že pozabljena in naše misli so usmerjene k naslednjim tekmam. Publikum v Evropi? Kaže še kar dobro, toda po- trebna bo tudi sreča. Pokal UEFA je že odpisan, uvrstitev med najboljšo osmerico pa ne bi smela biti vprašljiva, čeprav nekaj previdnosti ne bo odveč. Pokal je naša priložnost, z go- lom v Ljudskem vrtu pa bomo šli naprej. In gol bomo tudi dosegli. V zadnjih sezonah je bilo ve- liko zamenjav trenerjev. So bi- le potrebne? Pri slabih igrah je zmeraj kriv trener, toda zamenjav je bilo vsaj v mojem primeru od- ločno preveč. Veliko sem izgu- bil z nenehnim dokazovanjem. Tudi mlado reprezentanco, ko pri Mendašu sprva sploh ni- sem bil med šestnajsterico. Kdo je boljši igralec: Sešlar ali Krstičevič, Grgič, Kršek? Sešlar. Nič nimam proti pri- šlekom, toda naj bodo prave okrepitve, vrhimski igralci. Domači nogometaši smo v Ce- lju neupravičeno zapostavljeni in pri tem nikakor ne gre za domišljavost. Poglejte ekipo in vprašajte še druge. ŽELJKO ZULE Zmage Verdnilca, ivačiča in drugih Smučarska sezona se počasi končuje z državnimi prvenstvi (na Golteh bo danes slalomska tekma moških), med zelo uspešnimi pa so tudi zastop- stva s celjskega območja. Na državnem prvenstvu v snowboardu je Boštjan Verdnik (na sliki) iz Griž zma- gal v veleslalomu in v paralel- nem slalomu osvojil srebrno kolajno, Staša Fijavž (Rogla) pa je v obeh disciplinah zased- la 4. mesto. Na Rogli je v tekmi akrobatov za slovenski pokal v skokih zmagal Jože Ivačič (Celje) pred Andrejem Kra- merjem (Mont), na prvenstvu smučark v veleslalomu je Bar- bara Koštomaj (Unior) zasedla 11. mesto, Miran Rauter pa je bil deseti na avstrijskem pr- venstvu v slalomu. Še boljši so bili mlajši: Bernard Vajdič je pionirski prvak v slalomu in smuku ter drugi v veleslalomu, Jan Ratej pa je v svoji starost- ni kategoriji prvak v superve- leslalomu. Foto: EDI MASNEC Mladinke v Žalcu Rokometne mladinke bodo v začetku junija na Slovaškem nastopile v kvalifikacijah za uvrstitev na svetovno prven- stvo, v priprave pa sodi tudi turnir za pokal Savinjske doli- ne, ki bo konec tedna v Žalcu. Trener Filipčič je v reprezen- tanco za tekmi z Avstrijo in Madžarsko določil tudi Jele- novo, Klinčevo, Dolarjevo, Hudejevo (vse Žalec) in Grud- nikovo (Velenje). T.T. Končnica preložena Hokejska zveza Sloveni, je je v torek zaradi nepo. ravnanih dolgov suspendí, ralo Olimpijo in Inntej (oboji blizu 14.000 mark) in tako preložila začetek končnice. Prvi polfinalni tekmi bi morali biti sinoči, vprašljivo pa je tudi jutriš.! nje gostovanje Jesenic v Celju. Inntelov položaj se tako ni spremenil niti med marčevskim premorom, ko so trenirali le nekateri igralci. Deloma tudi zaradi pomanjkanja palic, obe- nem pa so dali jasno vedeti, da zastonj ne bodo ve¿ igrali. Zadnje upanje je bil torkov sestanek, ko naj bi se srečali morebitni rešite- lji, a v zapletenem položaju ni prišlo do preobrata. T. L Sobota, 1. 4, Košarka Rogaška Slatina: Rogaška- Triglav (19), Polzela: Kovino- tehna-Litostroj (10. krog A-1 moške lige, 19. 30); Krško: In- terier-Pivovarna Laško (10, krog lige za A-1); Velenje: Elektra-Gorica, Ljubljana: Je- žica-Comet (10. krog A-2 mo- ške lige, vse 20); Prebold: Mik Prebold-Feniks (17), Šentjur: Kemoplast-Snežnik (18), Vrh- nika: Vrhnika-Celje (17. krog B moške lige, 19. 30); Podčetr-! tek: Podčetrtek-Šenčur (14. krog D moške lige, 19). Nogomet Dekani: Jadran-Publikum (21. krog I. lige); Kungota: Kungota-Šentjur (17. krog III, lige); Štore: Kovinar-Unior, Krško: Krško-Kiv Vransko, Šoštanj: Usnjar-Tim Laško (14. krog MNZ Celje, vse 16. 30). Rokomet Celje: Celje Pivovarna La- ško-Gorenje (finale pokala za moške, 17); Žalec: Madžarska- Avstrija (11), Slovenija-Mad- žarska (pokal Savinjske za mladinke, 18). Vateфolo Celje: Neptun-Porotorož (10. krog I. lige, 19). Nedelja, 2. 4, Košarka Zreče: Rogla-Vič (13. krog C moške lige, 17). Nogomet Velenje: Rudar-Mura (21' krog I. lige); Rogaška Slatina: Steklar-Domžale, Veržej: Bel- trans-Era Šmartno, Lendava; Nafta-Dravinja, Mengeš: Mengeš-Radeče (21. krog II. Ü' ge, vse 16. 30). Rokomet Žalec: Sloveni j a-Avstrija (pokal Savinjska za mladink^i 11). Sreda, 5, 4, Košarka Rogaška Slatina: Rogaška- Satex, Maribor: BWC-KoVi' notehna (11. krog A-1 mošk^ lige, obe 19); Hrastnik: PivO' varna Laško-Litija (11. krož lige za A-1, 18); Nova Gorici; Gorica-Comet, Ljubljani Medvode-Elektra (11. krog ^J 2 moške lige, obe 20). ■ Nogomet Maribor: Maribor-Pubjj^ kum (povratna polfinalna te^ ma pokala, 17). NA KRATKO Tokio: na interkontinental- nem pokalu v smučarskih sko- kih je Peter Kolenc (Cel) zase- del 14., 16., 29., 30. in 45. mesto. Mislinja: na prvenstvu šta- jersko-koroške regije za mla- dince do 16 let v skokih zmaga Kopušarja pred Murkom (oba Ljubno) in Cehom (Vel), do 18 let zmaga Miklavžine, tretji Ograjenšek (oba Vel). Braslovče: na lokostrelski tekmi za alpski pokal jezera je bilo najbolj uspešno slovensko zastopstvo, med zmagovalci pa je tudi domači mladinec Emeršič. Trst: v 9. krogu DP v vater- polu Koper-Neptim 30:1 (8:0, 6.1, 7:0, 9:0; Košar), Portorož- Maribor 8:9, Triglav-Kranj 18:8. Vrstni red: Triglav 18, Koper 14, Maribor 12, Kranj 8, Portorož 2, Neptun 0. Ljubljana: v 13. krogu D ko- šarkarske lige Toplice-Podče- trtek 78:85. Vrstni red pred zadnjim krogom: Parklji (-), Šenčur 22, Podčetrtek 21, Ra- denci (-), Grosuplje 20, Toplice 18, Pragersko 16, Ješovnik 16. Zalaegerszeg: na keglja- škem turnirju zmaga ženske ekipe Miroteksa 2481 (Šeško 421, Zupane 392, Tkalčič 377, Grobelnik 428, Kardinar 432, Petak 431), in 2. mesto moške ekipe Petrola 2488 (Romih 421, Zupane 395, Topič 427, Ferk 432, Nareks 437, Polut- nik 376). Med posameznicami zmaga Kardinarjeve pred Pe- takovo in Grobelnikovo, pri moških drugi Nareks, peti Ferk. Osek: na uvodni dirki DP v motokrosu do 125 ccm 1. Kragelj 37, 8. Mežnar (oba Ba- nex) 14, do 250 ccm 2. Kihant (Husky) 32, 4. Peršoh 26, 6. Pelko (oba Ban) 19, 9. Potoč- nik (Šaleška) 15 itd. Ajdovščina: v finalu roko- metnega DP za kadetinje Mli- notest-Velenje 12:10; za 3. me- sto: Žalec-Olimpija 17:8. Pol- finale: Velenje-Olimpija 13:10, Mlinotest-Žalec 16:13. Rogaška Slatina: nogometa- ši Steklarja so še drugič v se- zoni zamenjali trenerja. Zvon- ka Breberja (zdaj je trener mladincev Maribora) je zame- njal dosedanji trener mladin- ske ekipe Tone Korošec. Žalec: v finalni tekmi mla- dinskega nogometnega pokala MNZ je Kovinar premagal Steklarja z 1:0. V četrtfinalu zaključnega dela bodo 12. aprila gostovali pri zmagoval- cu izločilnega dvoboja Tur- nišče-Drava. Slovenske Konjice: v 12. krogu občinske lige v malem nogometu Blato-Nirvana 4:1, Vitanje-D. vas 5:2, Bazar-Mi- neral 2:6, Ecotip-Dobrava 8:2, Stranice-Zlakova 8:1, Loče- Oplotnica preloženo. Vrstni red: D. vas 18, Vitanje 15, Oplotnica (-), Ecotip 14, Blato, Nirvana 13 itd. Šentjur: v šestčlanski ekipi za evropsko prvenstvo v boril- ni veščini taekwondo je tudi Frederik Kolenc, ki bo nasto- pil v srednji kategoriji. Šah v Grižah Na šahovskem turnirju za slovensko lestvico je v Grižah zmagal Zalokar (Trb) z 8 točkami pred Vombekom (Griže) 7 in Rajkovičem (Vel) 7, med ženskami pa Jazbinškova (Šent) 4. Višje kategorije so dobili Lorger, Virant, Cîerm (vsi Griže) in Ven- gušt (Žal). Tumir je trajal tri mesece, nastopilo pa je več kot 40 šahistov. J.G. TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE AVIOTEHNIKAŒUE d.o.o. Bežigrajska o. 13 objavlja na podlagi statuta in Pravilnika o delovnih razmerjih prosto delovno mesto VODJA OE Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev po Zakonu o delov- nih razmeijih izpolnjevati še naslednje: - da ima končano najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe z osnov- nim poklicem trgovec tehnične stroke, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, - da je državljan R Slovenije. Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z vsemi dokazili v 8. dneh po objavi na naslov: TRP AVTOTEHNIKA Celje d.o.o., Bežigrajska c. 13, Splošni sektor. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh po izteku razpisnega roka. it. 13. - 30. mare< 1095 rTf RADIO Stili in trendi ^ил Slovenija v enem letu ^¡¡•"^lO Radia Celje in No- I tednika ter Poslovne vfi" pgti za vinogradništvo in ^^'''Ltvo Slovenije »Z avto- »i"" na mednarodni vinski Ljubljana 1995« je ved- í'^vcf zanimanja. V eni od »"..pjjh številk Novega ted- 'ia smo objavili ргл! kupon ggradnim vprašanjem in ' „še uredništvo je do danes '"jo ž® dopisnic, f'rav ne tudi pravilnih odgo- ^''pv. Do spomladanskega lirtnéga sejma, ko bomo iz- • bali potnike za Ljubljano je f^ljaj časa, zato se seveda še hhko potegujete za mestu ^ avtobusu. poleg tistih, ki si bodo ogle- di ljubljanski mednarodni ^ki sejem in se udeležili Ukovne degustacije izbra- ^ vin, pa bomo na razstav- ^^ prostoru Poslovne skup- K^ti za vinogradništvo in vi- Ufstvo Slovenije v času spo- jladanskega obrtnega sejma v okviioi oddaje Stili in trendi izžrebali še nekaj dobitnikov zelo lepih nagrad. Tisti, ki bo- ste pravilno odgovorili na na- gradno vprašanje se boste lah- ko potegovali še za: imenitno monografijo Slovenski vino- gradi, Joče Znidaršiča in To- neta Pavčka, karton dvanaj- stih izvrstnih buteljčnih vin, dve videokaseti Vinorodna Slovenija, dve knjigi Vodnik po slovenskih vinorodnih oko- liših, dve monografiji Sloven- ski vinogradi in vina, 5 termo- metrov za mei jenje tempera- ture vina in kartončkov s pre- glednico primernih ohladitev vina in kakovostjo posamez- nih vinskih letnikov in 5 zem- ljevidov slovenske vinske po- krajine. Nagradno vprašanje na pr- vem kuponu Novega tednika je bilo: kdaj bo letos medna- rodni vinski sejem v Ljubljani. Potrebno je bilo napisati me- sec, ta pa je junij oziroma na- tančno od 5. do 9. junija. V na- še uredništvo je prispelo 35 dopisnic, 6 s pravilnim odgo- vorom. Pri žrebanju smo upo- števali tudi tiste dopisnice, ' v katerih ste odgovorili na na- gradno vprašanje, koliko ra- zličnih sestavin vsebuje vino: pravilen odgovor na to vpraša- nje je 600 različnih sestavin, pravilno pa je odgovorila samo ena poslušalka Radia Celje oziroma bralka Novega tedni- ka. Dobitnica zemljevida slo- venske vinske pokrajine je Ne- venka Verovšek, Vojkova 5, Celje, ki ga lahko dvigne na oglasnem oddelku NT&RC. ROBERT GORJANC Danes imajo Stili in trendi znova terensko oddajo in sicer so v Vipavi, kjer predstavlja- mo vipavski vinorodni okoliš, tamkajšnja vina in turistične, zgodovinske, kulinarične in druge posebnosti tega okolja. Vozni red naprej pa je nasled- nji: 28. april Brežice, 25. maj Ormož, 29. junij Koper. Prodor Riharda Kotarla Na dveh javnih radijskih oddajah, na Kalobju in v Laškem, se je med nastopajočimi pojavil tudi visok, mlad fant Rihard Kotar iz Laškega. Rihard se rad imenuje kantavtor, njegove pesmi pa so polne življenja, iskrive in nagajive, zaradi barve glasu pa tudi prijetne za uho. V?e to je dopolnjeno s kitaro, ki zaživi pod Rihardovimi prsti. Pripravljeno ima kaseto, ki je pred izidom in prav gotovo bo pomenila prijetno presenečenje za ljudi dobre glasbe. Tako je bilo tudi na Kalobju ob žrebanju potnic za i?let na morje, kot tudi v Laškem na prireditvi Veselko vas zabava. Čeprav je nastopil med samimi »narodnjaki« so ga lepo sprejeli, kar je na Riharda dopolnilno ugodno vplivalo. »Tako leptya sprejema nisem pričakoval,« je bil po obeh nastopih zadovoljen Rihard Kotar, ki ga vidimo na posnetku v družbi naše uspešne voditeljice Jožice Skorje, ki ga je zasHšala v enem izmed uvodov v Vrtiljak polk in valčkov. TV anez Cučak: »Ostanite se naprej nami!« Lahko bi ga imenovali naš stari znanec saj že leta in leta ihaja na obisk v naše domove. Največkrat ob 19.30, ko je čas ¡TV Dnevnik. Janez Cuček pa nas bo to soboto obiskal tudi teko radijskih valov. In pogovarjala se ne bova o zunanji (liliki, ampak o glasbi. Pravi, da se sicer nikoli ni aktivno parjal z glasbo, je pa ljubitelj klasike, jazza, ročka, bluesa... Za uspešnico petdesetletja Janez Cuček predlaga evrovizijsko ipevko Dan ljubezni. Naši poslušalci in bralci pa še kar mno- Bio glasujejo za Poletno noč, ki jo bo težko izriniti na drugo (Sto, kjer je tokrat Silvestrski poljub, na tretjem mestu pa Dan hbezni. SIMONA H2O Še en spiseli Tisto, na kar se niso spom- nili eldeseovci ali sploh ob- činski svetniki, je, seveda, spet popravljal Celjski ma- gazin. Ko so namreč razmi- šljali o organizaciji koncerta Bore Djoi lijevića ali Djordje Balaš(n'ica (še danes ne vem, koga, pravzaprav) v Celju, so sc o tem namenili vprašati kar kulturno ministrstvo v Ljubljani. Celjanov pač ne. Ministrstvo pa kot mini- strstvo, organ države, ki je ne skrbi kaj dosti, kar se do- gaja vzhodno od Trzina, kaj šele vzhodno od Trojan. Od- govor, ki je prispel, je takšne vrste, da iz njega ni mogoče razbrati, kaj si na ministr- stvu v resnici mislijo (in zelo verjetno je, da si o koncertih v Celju res ne mislijo niče- sar). Njihovo mnenje na za- četku sicer navaja koncert (à la) Djordje Balašević, potem pa razglablja o nastopih Bo- re Djordjevića, ki so sicer že pred leti povzročali težave, vendar je zdaj potrebno raz- mere na novo preveriti in presoditi ali je takšen kon- cert primeren ali ne, oziro- ma, koliko bi prispeval k ugledu ali neugledu mesta — prireditelja koncerta. For- malnih ovir za vstopne vizu- me za pevce iz t.i. ZRJ pa ni... itd... itd. Skratka, ne- kako takole: imejte koncert, če se vam zdi to dobro in ne imejte ga, če se vam zdi sla- bo. Zvito, zelo zvito! (In za- vito). Kar se mene tiče, me pred- vsem skrbi, ali ni - če je res potrebno že o takšnih zade- vah posvetovanje z ministr- stvom — centralizacija države že malce prehuda. Celjski magazin je zato zadevo ne- koliko decentraliziral z mne- nji poslušalcev - torej Ce- ljanov. In izid petkove debate? Zelo raznolik. Eni bi na ste- žaj odprli vrata kar vsem po vrsti, drugi samo Lepi Breni, tretji pa prav nikomur. (Milo za drago: tudi Slovenci ne koncertirajo v Beogradu). Eni bi uvedli celo nekakšne spiske bolj in manj in neza- želenih glasbenikov in umet- nikov sploh. Hudir je le, ker je s spiski križ. S spiski ne- zaželenih pa še sploh. (Še zo- per Brenine noge bi se znal obregniti kakšen Urad za žensko politiko in speljati njena bedresa v politične vode.) No, pa jo imamo, demo- kracijo. Tisti, ki si bo kon- cert zamislil, tudi po tako ši- roki debati ne more vedeti, ali bi se to Celjanom zdelo slabo ali dobro. Hočeš nočeš: dandanes je vse politika. NADA KUMER RAOlOClU Odgovorni urednik: Mitja Umnik. Pomočnik odgovornega urednika: Roberl Gorjanc. Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Vida Tanko, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 442-500. Studio: 441-310, 441-510. Za vaše rožnato veselje, VRTNARSTVO CELJE (jelo v nasadih in (drevesnicah iščemo več pricJnih VRTNARJEV ^ola vrtnarske smeri je zaželena, ni pa nujna. P/sne ponudbe pošljite čimprej ali najkasneje ^ 8- dneh v kadrovsko službo Vrtnarstva Celje Ljubljansko 93. Kupon Nagradno vprašanje: Nero obletnico je lani praznovala '^¡tna znamka slovenskih vin? in priimek: Naslov:_ ^^govore pošljite do 5. aprila na ^Qslov: NT & RC, Prešernova 19, бЗОСХЗ С:5Уе, za oddajo Stili In trendi. Da. Pokukali so pod tančico najinih želja Edita, vzgojiteljica: ,,Preden sva se poročila, sva se preselila. Predvsenn kuhinjo sva morala napolniti z drobnarijami. V Knjigo želja sva zapisala stvari, ki sva jih zares potrebovala. Mislim, da je bilo tako veliko bolje, kot da bi morala darila, ki nama bi jih nekdo poklonil z najboljšimi nameni, podariti naprej drugemu." Roman, socialni delavec: ,,Ko se poročiš, nimaš ničesar. Nerodno ti je govoriti o željah, veliko lažje si prodajalno ogledaš, izbereš kar potrebuješ in želje zapišeš v knjigo. Knjiga želja mladoporočencev naj predstavlja svatom možnost, da spoznajo njihove želje. Izbira darila pa je nato prepuščena darovalcu in njegovi finančni sposobnosti." it. 13. - 30. marec 1995 REPORTAŽA Življenje sredi odpadlcov y Kresnikah nati Štorami zahtevajo sanacijo železarnine deponije - Repuhllška Inšpekcija nima podatkov Vas Kresnike nad Štorami z devetimi hišami in petnaj- stimi prebivalci bi bile lahko prijeten zaselek sredi zele- nja. Pa to že dolgo niso več, saj stojijo sredi odlagališč. Na eni strani se lahko kraja- ni razgledujejo po obeh umetnih jezerih, ki prekriva- ta Cinkarnini deponiji sadre, na drugi strani jih v slabo voljo spravljajo pogledi na velikanske kupe odpadnih materialov, ki jih neprestano dovažajo iz bližnje železarne v Štorah. Prav ta deponija že nekaj let razburja krajane Kresnik in bližnje vasi Vrhe nad Te- harjem, še posebej, ker po- skusi dogovora s predstavni- ki železarne doslej niso bili uspešni. Krajani namreč zahtevajo sprotno sanacijo odlagališča in meritve nega- tivnih vplivov na okolje. Bo- jijo se, da so odpadki tudi radioaktivni in da je na de- poniji končal radioaktivni cezij 137, ki ga uporabljajo v proizvodnji, kar pa je med- tem vodstvo železarne odloč- no zanikalo. Železarna je pričela v Kresnikah odlagati odpad- ke pred približno desetimi leti in sicer na prostoru nek- danjega peskokopa, ki ga je izkoriščalo podjetje Monta- na iz Žalca. Krajani trdijo, da je Montana, namesto da bi peskokop sanirala in po- novno ozelenila, kar zahteva precej denarja, lokacijo po- nudila Železarni. Ta naj bi peskokop zapolnila z odpad- ki in nato opravila končno sanacijo površin. Vendar sa- nacije zaenkrat ni opaziti, deponija je vse bolj polna. njeni vplivi na bližnjo okoli- co pa vse bolj neprijetni in verjetno tudi ne brez škodlji- vih posledic za zdravje ljudi. Pred leti, ko je bila večina krajanov Kresnik še zaposle- na v Štorah, so sicer v tovar- ni večkrat načeli omenjeno problematiko, zaradi živ- ljenjske odvisnosti od po- djetja pa se v ostrejše kon- flikte niso spuščali. »Sedaj je drugače,« pravi Silvo Ram- šak, ki je tako kot številni drugi ostal brez službe v že- lezarni. »Čas je, da železarna popravi stare grehe in da bo življenje za lo-ajane, pred- vsem pa za devet kresniških otrok, prijaznejše.« Z njim se strinja tudi najstarejši kra- jan Kresnik Jože Rezar, ki pravi, da so doslej številni dogovori z vodilnimi iz žele- zarne ostali brez rezultatov in da so v zadnjem času ure- dili le odvodnjavanje na ce- sti, ki vodi proti Sv. Ani. Ob dežju so jo namreč povsem zalile meteorne vode iz de- ponije. V sušnih in vetrovnih dneh pa se z odlagališča dvi- ga prah in se širi po okolici, z deponije tudi smrdi, zlasti kadar tovornjak pripelje še goreče ostanke. Vprašljiva je tudi kakovost izcednih voda, ki se zlivajo v bližnji potok in naprej v Voglajno. Rezar se sprašuje, kako lahko in- špekcijske službe vse to do- volijo. Izcedne vode za ribe v obsežnem dopisu, ki so ga krajani Kresnik že septembra naslovili na občinsko sanitar- no inšpekcijo ugotavljajo, da je železarna prišla do deponije brez ustreznih dovoljenj in brez predhodne vednosti kra- janov. Po njihovem je vprašlji- va tudi primernost terena, sal gre za propustna tla. Na dep^ij niji se kopičijo ogromni кцЈ železove žlindre, oksidi padnih peskov iz livam, pa tu| di posebni odpadki kot so ijJ mikalije, kisline, lugi in o^jj padni produkti vseh čistilni^! naprav v železarni. Po ocenali krajanov polnijo deponijo strokovno, brez ustreznega 1ђЈ špekcijskega nadzora. Tako sq koti strmin prestrmi in mate: rial se zato kotali po njih ìq| pada na krajevno cesto. Višin: ske kote so presežene že za 5 do 8 metrov in deponija raste v neslutene višine. Dopis so medtem dobili nj republiški sanitarni inšpekci: ji, saj so pristojni za kontrolo v železarnah. Glavni inšpektoi dr. Jože Šamu pravi, da v zad-' njih dveh letih na deponiji nj.* so opravili nobenega pregleda in da zato ne morejo komenti: rati pritožb krajanov. Bodo pá to storili v kratkem in takrat povedali kaj več o razmerah na železarnini deponiji. V Štorah so presenečeni nad trditvami krajanov in pravijo, da odlajgajo v zadnjih letih v Kresnikah samo še žlindro,' ki ostaja po taljenju železa, drugih odpadkov pa ne. Seve-' da pa je vprašanje, kaj vse so na deponiji odložili v prete- klosti. V Štorah tudi zatrjuje-' Jože Rezar iz Kresnik se čudi, da inšpekcija ničesar ne stori. Tovornjaki iz železarne vozijo v Kresnike dan za dnem. Silvo Ramšak ima tri otroke, ki bi jim rad omogočil zdravo življenje. Sredi deponij je to težko. Godčevske norčije s Toti naši muzikanti so na ohcet pripeklali, domov se bojo pa S kočijo odpeljali! (Pohorska zdravička ob larmi) Danes se naročniki ohcetne zabave, največkrat je to po- daljšana večerja, dogovorijo s kakšno manjšo glasbeno sku- pino, ki za določeno plačilo igra nekaj prav tako dogovor- jenih ur. Pogodbo sklenejo, tu in tam celo podpišejo, vsebuje pa lahko tudi morebitni po- daljšek, ki ima seveda kar pre- cej višjo ceno. Mnogi godbeni- ki nimajo kaj veliko smisla za to, da bi goste zabavali še kako drugače, kot da jim igrajo za ples. Nekoč je bilo to precej dru- gače. Z godci, ki so bili veseli že tega, če so jih povabili, niso sklenili ničesar drugega razen dogovora, koliko časa bo ohcet trajala in če bodo šli tudi va- bit. Nobenega pogajanja o pla- čilu ni bilo. Godci so si morali svoj denar prislužiti na gostiji »na akord«. Nekatere navade, kot je larma, so bile neizogib- ne, zato nihče ni šel na sva- tovščino praznega žepa, lahko bi se dal v zobe, da je šel brez onega na svatbo. Najbolj so se morali s cvenkom založiti sta- rešine; starešinke, tovarši in družice že precej manj. Iti za starešino je bila stvar časti, veljave, toda tudi velikega stroška. Kak drug premožen svat, četudi brez posebne vlo- ge, je bi prav tako oblegan. Brez prispevka ob larmi še de- kla ni ušla, izjema je bila le nevesta. Posebna španovija je bila med godci in kuharicami. Od- nos med njimi je veljal za pol zakona. Kuharice so skrbele, da so imeli godci vsake toliko časa kaj toplega in močnega za pod zob. Zlasti dobre juhe so bili potrebni. Ta jim je dala največ moči, kajti godec je mo- ral biti vzdržljiv kot furman- ski konj. Družbo so godci dr- žali pokonci vso noč in če bi jim kaj dosti pred svitanjem zaspali, bi si tega ne mogli šte- ti za dobro. Dremali so po obrokih, včasih kar mimogre- de v kakem kotu stoje. Ko so svati odhajali k počitku, so bili muzikanti najbolj zadovoljni, če so jim za »lahko noč« zai- grali kar »jutrnico«, pred tem pa so zagnali celega vraga, ko so po skednjih stikali za kurji- mi jajci in drvmi, da kuharice ne bodo imele kaj in na čem skuhati zajtrka. »Jutmico«, zelo lepo vižo s spevnim bese- dilom so neizogibno zaigrali po vsaki ohcetni noči, navadno so jo svati pred hišo, kjer je bila svatba, tudi zapeli, da je prijetno vdirala skozi okna tu- di sosedom na uho. Le prikličimo si v spomin, kaj vse je sodilo v opravilo godcev. Vsaj dva sta morala biti, če naj bi ob igranju upri- zarjala tudi godčevske burke: Navadno se je začelo z vab- ljenjem glavnih svatov in po- vabljencev, ki se je začelo ne- kaj dni prej. Godci so šli k hi- šam, kamor jim je bilo naroče- no in povsod so priredili prav- cato predstavo: predstavili so oklicani par, opisovali, kaj vse si lahko na ohceti obetajo in hkrati, tako mimogrede, spomnili povabljence, da lah- ko v nevestino ali ženinovo hi- šo pošljejo kakšno tolsto ko- koš, pehar jajc, cekar orehov, pletenko vina in da bi jim dnarci v »pajtlnu« ne splesne- li, so jim jih oni, godci, pri- pravljeni prezračiti. Na dan poroke so godci spremili ženinovo svatovščino na nevestin dom, kjer jih je čakalo obleganje hišnih vrat,¡ nuđenje pomoči starešinu, da so do neveste prišli. In potem kar najbolj hrupna spremljava svatov v cerkev, od poroke do- mov in nato še vsa dolga in naporna noč. Že ko so prinesli juho, so na moč igrali, da bi se hitreje hla- dila. Med vsako glavno jedjo, ki so jih vsako uro prinašale kuharice na mizo, so godci igrali za ples: valček, navadno ali polkoračno polko, od vsa- Tako žlahtnih in vsestranskii>^ iz Svetine, skorajda ni vec. ^ * Gradišnikom z Javomika. д očetom, ki mu je bilo godče^^ it. 13. - 30. marec 1995 REPORTAŽA 20,21 0 tudi jezero nad Cinkamino deponijo sadre Za travnikom. Ifizdepo- jieritvah, ■mesečno, j^ovostne, DjÜiribe!? Pogačnik, ala Ravne, Jeklo, ш časopi- (e,dase je ¡udi radio- jga upo- lanem lit- 6 krajani. Zanika tudi trditve, da gre za divje odlagališče. Zanj imajo v Storah lokacijsko dovolje- nje, Rudarski inštitut iz Ljub- ljane pa je izdelal projekt sa- nacije opuščenega peskokopa. Deponijo naj bi vseskozi upo- rabljali v skladu z zakonodajo in s pravilnikom o ravnanju s posebninü odpadki, trdi Po- gačnik. Izkušnje krajanov so seveda drugačne. Eden od dokazov, da je njihova okolica preko- merno onesnažena, je tudi po- datek, da je bilo v neposredni bližini deponije včasih več vodnih zajetij in zbiralnikov pitne vode, ki so preskrbovali Store in Kresnike. Danes je voda neuporabna in vsa nase- lja so priključena na mestni vodovod. Zemljišča v bližini deponije pa so še vedno obde- lana in dajejo kruh marsikate- remu domačinu. Tudi devetim otrokom v Kresnikah. Kako dolgo še? TATJANA CVIRN Foto: EDI MASNEC I sol gostije Medvsa- E kakšen burko, da 'so praz- ®izo, po- je bilo JO svatje pfe je to ?remljave. I ^^injo, IPod zob. F hiši, če fzvitorepo Fbüih. Vrhunski nastop, če tako re- čemo, so imeli muzikanti okoli polnoči ob snemanju nevesti- nega »kranclja« in z larmo, ko so morali k darovanju pripra- viti vsakega za ohcetnim omizjem. V pozni popolnočni uri so priredili larmo tudi za- se, kjer so nabrali največ. Se- veda so morali odobrovljiti vsakega svata posebej, da je priložil kar največ. Pri larmah je bil na videz starešina glavni, vendar pa je bilo največ odvis- no od godcev. Pred iztekom noči so godci pripravili še larmo za kuhari- ce. Temu so se po dolžnosti in iz znanih razlogov posvetili enako vneto, kot takrat, ko je šlo za njih same. Od tega je bila navadno odvisna tudi po- potnica, ki so jo kuharice god- cem pripravile ob odhodu. Na- vadno je imela godčeva druži- na po vsaki taki vrnitvi kar drugo ohcet, le da godec na- vadno ni bil pri mizi. Ce je trajala svatba po šest dni, kar ni bilo redko, je godec »udaril dolgi spanec«. A še ta navadno ni trajal dlje kot dan in noč, ker je navadno naslednjo so- boto šel na novo gostijo. Če je dolgi ohceti, ki je trajala od sobote do petka, sledila recimo štiridnevna: dva dni pri neve- sti, dva pri ženinu, je bil to za godce že pravi »urlaub«. Pra- viloma so se ohceti njega dni začele ali na soboto ali pa na ponedeljek. Na petek nikoli, tudi čez petek ne. Starejši mu- zikantje vedo povedati, da so po petih ali šestih ohcetih od novega leta do pusta pri pol- nih ohcetnih mizah shujšali kot po resni bolezni. Za godce je veljalo nepisano pravilo, da se nikoli niso smeli napiti. Dr- žati na ohceti pravo mero, je terjalo dovolj samopremago- vanja. Godec, ki se ga je nale- zel, postal tečen, nadležen in celo nesramen, je hitro končal kariero. Če kdo, potem muzi- kant ni smeli imeti sovražni- kov, ni se smel zameriti, ker bi tako tudi kaj hitro oplel. Mo- ral je biti dobro seznanjen z značaji in posebnostmi sva- tov in hiš, kjer se je odvijala ohcet. Zato starih muzikantov niso slišali grdo preklinjati in govoriti. Ravno to, da je znal skozi rož'ce povedati najbolj nedvoumen namig, je dobrega godca ločilo od gostilniškega kvantanja. Lastnosti prisotnih (in kdo je brez napake?), dober godec ni smel razglašati. Tudi telesnih napak katerega nav- zočih ni kazalo prezreti, prav zato, da bi jih ne omenjali. Godec nekoč, zlasti na ohce- ti, je moral poleg igranja na glasbilo obvladati gledališko igro, moral je biti po malem pesnik, Pavliha, telesno spre- ten in hitrih ter nadzorovanih reakcij na vsako ponujeno pri- ložnost za šalo in burko. Za razliko od večine današ- njih zabavljačev se je znal go- dec najprej ponorčevati iz se- be, na svoj račun in prav goto- vo ni vsako minuto pričakoval - aplavza. I v, ji"" umrli Ivan Vlaga - Vrbovski Anzek ko/H? skupaj s harmonikarjem Janezom oil star kakšnih 15 let in sicer s svojim Kdo bo pomagal malemu Borisu? Modrica ter otožni pogled razodevata trplßenße šestletnega dečka — Starši si prizadevajo od PoncUa do Pilata v uredništvo nas je poklical bralec in nas opozoril na hudo stisko malega Borisa Bebernika. Gre za šest- letnega dečka iz Ravnega, vasi v bližini Dobjega pri Planini, v osrčju Kozjanskega. Deček ima izrazito mo- dre ustnice, lica in prstke, diha s težavo, človeka pa presune že njegov otožni pogled. Ima težko okvaro srca, najbolj ga muči otežen prehod krvi iz srca v plju- ča, kar se odraža v modrikavosti, nezadostni preki4^av- Ijenosti telesa in premajhni prehranjenosti možgan s kisikom. Zdravniki so postavili diagnozo »trisomija 2U. Ali je otroku mogoče pomagati, mu življenje in trp- ljenje olajšati? Pretekli teden smo obiskali Rebemiko- ve v Ravnem. Jožica in Ivan Rebemik imata štiri otro- ke. Najstarejša je 20-letna Simona, Andrej in Robert se šolata v celjskih srednjih šolah, najmlajši pa je nesreč- ni Boris. Mama je kmečka gospodinja, oče, ki je že približno tri leta na čakanju, pa je delal v šentjurskem komunalnem podjetju. Njihova srednjevelika kmetija je v hribovitem svetu, blizu šeststo metrov visoko. Jožica in Ivan Rebemik sta začutila sinovo stisko, ob njej pa tudi svojo, starševsko nemoč, že kmalu po tem, ko se je rodil. Borisu skušata olajšati trpljenje, v Celju sta izkoristila vse možnosti, zdaj iščeta pomoč pri ljubljanskih in nemških strokovnjakih. »Čudeža ne pričakujeva, želiva si le, da bi bilo Borisovo življenje znosnejše,« sta nam povedala. Zaenkrat lajšajo Boriso- vo trpljenje le s tabletami. Starša hodita z otrokom tako rekoč od Poncija do Pilata, od Planine, Šentjurja ter Celja do Ljubljane in Nemčije, avtomobila pa nimajo. Družina živi v odmak- njenem kraju, daleč od večjih središč - še Dobje ni prav blizu - a kjer je volja, tam je tudi pot. Lani so bili najprej pri ljubljanskih srčnih strokovnjakih, oče pra- vi, da zdravniki niso bili enotnega mnenja o možnostih za operacijo, v izvidu pa piše, da je operacija sicer mogoča, vendar pa je tveganje pri tem, glede na otro- kovo splošno zdravstveno stanje, zelo visoko. Rešitev v Nemčili? Potem so Rebemikovi izvedeli, da so nekega dečka iz Dravograda operirali operirali v srčnem centru v Miinchnu.. Oče Ivan si je izposodil denar in Ićuii decembra Borisa odpeljal na Otroško kliniko za bolezni srca in ožilja v omenjenem Nemškem srčnem centru. Kar osem tisoč mark sta morala plačati za bivanje, dečka pa so spet pregledali in očetu dali nekaj upanja. Pove- zali so se z ljubljansko univerzitetno kliniko in zapro- sili za dečkove izvide. V začetku februarja so Rebemi- kovi prejeli pismo direktorja otroške klinike prof.dr. K. Bülmeyerja. »Vašemu otroku je z operacijo gotovo mogoče pomagati,« jim je sporočil takoj, še istega dne, ko je prejel izvid iz Ljubljane. Zapisal pa je, da je najprej potrebna predoperacija, saj izvidi kažejo, da je pljučna arterija zelo majhna. »S to predoperacijo je z veliko verjetnostjo mogoče izboljšati pomanjkanje kisika, verjetno pa ga tudi odpraviti. Seveda pa bodo šele poznejši potek in kontrolne preiskave pokazali in odločili, če bo dokončna operacija mogoča, « piše prof. dr. K. Bülmeyer in hkrati sporoča, da so otroka pri- pravljeni operirati, navaja pa tudi stroške. Predvidel je približno tritedensko bivanje (dnevnica znaša 614,44 DEM), srčni kateter bi stal 3219 DEM, operacija brez uporabe srčno-pljučnega aparata pa je zajeta v dnev- nici. - Rebemikovi pa še vedno niso povsem izgubili upa- nja, da bi Borisa operirali v Ljubljani. Postopek pred zdravniškim konzilijem še traja. V slcrainem primeru Govorili smo tudi z Andrejo Stopar iz Šentjurja, maestro veterinarske znanosti, ki ima iz študijskih let tudi znanstva na področju hvunane medicine. Stopar- jeva je vršilka dolžnosti načelnice upravne enote za področje šentjurske občine, s stisko malega Borisa pa se je srečala pred časom, ko je imela v Ravnem službe- ne opravke. O Borisovem trpljenju ji je pripovedoval kolega Goran Jurič ravno , takrat, ko so Rebemikovi pričakovali pismo iz Nemčije. Odločila se je, da bo družini pomagala hitreje priti do odgovora na vpraša- nje, ali je pot na tuje zares nujno potrebna. Prepričala se je, da je to trenutno bistvenega pomena. Borisa bi v tujini operirali zares v skrajnem primeru. Vsi, od zdravnikov do staršev, se dobro zavedajo, da v današnjih mejah medicinske znanosti Borisovega srca še ni mogoče povsem ozdraviti. Dečku želijo le olajšati trpljenje. Zaradi pospešenega strjevanja krvi, kar je posledica srčne okvare, je lahko operacija tvega- na, smo slišali neuradno, po drugi plati pa bi uspešen poseg vplival tudi na boljšo imimiteto, saj je zdaj preobčutljiv za prehlade. Rebemikovim stoji ob strani, moralno ali z dejeinji, vse več ljudi. Ljudi, ki razvimejo njihovo starševsko stisko in jim ni vseeno. Med prvimi je bil tudi naš bralec Jože Jure iz Škofje vasi, ki je predlani-"^poznal družino ter jim je že pomagal pri nekaterih opravkih. Navezal je stike z revijami za izseljence ter s celjskim Rdečim križem, da bodo pri- skočili na pomoč, če bo potrebna operacija v Nemčiji. Rdeči križ je obljubil, da bo v tem primeru odprl poseben račun, na katerem se bodo zbirala sredstva za operacijo. Če bo do tega prišlo, bomo številko seveda objavili tudi v našem tedniku. BRANE JERANKO Kdo bo olajšal dečkovo trpljenje? Za Borisove starše ni nič pretežko. it. 13. - 30. marec 1995 PISMA BRALCEV ODMEVU Turizmu pomaga lastna glava, ostane pa glavobol Mentorica turističnega pod- mladka na osnovni šoli Gornji Grad gospa Lilijana Bele, je naslovila pismo bralcev Turiz- mu pomaga lastna glava, osta- ne pa glavobol na Celjsko turi- stično zvezo, ki pa ni pravi na- slov. Na pobudo Celjske turi- stične zveze je Turistična zve- za Slovenije letos prvič orga- nizirala regijska tekmovanja v 12 območnih zvezah. V os- novnih šolah so namreč učenci skupaj z učitelji vložili veliko dela, nekateri tudi po nekaj mesecev v priprave na tekmo- vanje. V preteklih letih so ta izbor napravili kar na Turi- stični zvezi na osnovi naloge. S sedanjim regijskimi, lahko bi rekel, predtekmovanji pa so pokazali širšemu krogu ljudi, kaj so delali turistični pod- mladki. Celjska turistična zve- za je skupaj s I. osnovno šolo Rogaška Slatina in Turistič- nim društvom Rogaška Slati- na bila zadolžena za tehnično izvedbo tekmovanja, na kate- rega ni imela nobena šola pri- pomb. Za vse ostale zadeve pa je pristojna Turistična zveza Slovenije. Letos je bila tema Za boljši turistični jutri. Nekateri so prikazovali dejansko stanje, ki je v posameznem kraju na po- dročju turizma. Naslov teme pa je bil jasen in sicer, kaj bi se dalo v kraju spremeniti, iz- boljšati in dopolniti turistični proizvod, da bi turizem šel hi- treje naprej in da bi postal tu- di denar. Tudi dober domač kruh in jabolčnik pa še kaj drugega se da prodati. Projekt Turizmu pomaga lastna glava naj bi imel tudi praktično vrednost. Kot sem že povedal je nosi- lec projekta Turistična zveza Slovenije, ki je postavila tudi kriterije. Turistični podmla- dek se je na tekmovanju pred- stavil z nalogo, ki naj bi imela do trideset tipkanih strani, odrske predstavitve, ki naj bi trajala deset minut, sodelovalo pa naj bi do sedem učencev te razstave. Ta pravila že veljajo deveto leto, toda prišlo je celo do takšnih ekstremov, da je neka šola imela odrsko pred- stavitev kar osemnajst minut, nastopalo pa je namesto sedem učencev skoraj petdeset. To navajam le zato, da povem, da marsikdo ni prebral navodil TZS in drugih obvestil, ki jih je TZS poslala kar nekajkrat na osnovne šole. Nastopajoče šole je ocenje- vala strokovna komisija, ki ji ni nihče oporekal strokovno- sti. Ocenjevala je vse tri pred- stavitvene elemente na osnovi sprejetih kriterijev, ki jih je postavila Turistična zveza Slovenije. Ocenjevalo se je z ocenami od ena do pet, ki je omogočalo maksimalno število točk - 150. Pri vseh ocenjeva- njih je nekdo prvi, nekdo pa tudi zadnji. Se dobro, da ne boli glava le starše, ko jim otroci prinesejo ocene od ena do pet, ampak še kdaj tudi ko- ga drugega. Pa brez zamere. SLAVKO SOTLAR, predsednik Celjske turistične zveze Sramota med Žalcem in Celjem lil. Ni daleč od tega, ko je bil v časopisu objavljen članek Sramota med Žalcem in Ce- ljem. Res je tako. Huda pro- metna nesreča, ki se je zgodila v Levcu, ni nikogar prisila k ukrepanju. Samo čakamo do naslednje nesreče. Dva mlada sta izgubila življenje, mi pa ni- česar. Otroci lahko hodijo po ja.ških, če gredo domov, ker na eni strani imamo pločnik, na drugi pa denarja zanj ni. Posledic prometno nesreče nismo pospravili. Ostalo je ta- ko, kot je bilo, ko se je zgfxiila nesreča. Madež krvi smo sami očistili, ker nas je preveč bole- lo, da bi to gledali. Kako pa naprej? Svečo prižgemo ob ce- sti, ta naj voznike opozarja, da bodo vozili bolj počasi. Kje ste, dragi gospodje, pridite za eno uro pogledat naše življenje ob cesti, pa boste videli kako živimo. Zato dragi šoferji,ne peljite se čez Leveč 60 kilometrov na uro, ampak peljite sto in še več kilometrov na uro, saj ne zmo- remo v Levcu nič narediti za varnost nas samih in otrok. Tisti krajani Levca, ki živite ob glavni cesti Celje - Žalec, pa si v svojih hišah postavile spo- menike in tudi kakšno svečo si prižgite. ZDENKA PLATOVSEK, Leveč PREJELI SfylO Kdo gospodari s Savinjo? V letu 1954 je prizadela Ce- lje katastrofalna poplava. Da se poplave v Celju ne bi več ponovile, so bila v naslednjih letih opravljena obsežna regu- lacijska dela. Žal pa je zaradi slabega gospodarjenja z regu- liranim koritom Savinje 1. no- vembra 1990 prišlo ponovno do katastrofalne poplave, ki je povzročila ogromno škodo. Ob regulaciji Savinje je bilo rečno korito poglobljeno, raz- širjeno in dvignjeno z nasipi. Po računih strokovnjakov je bilo zagotovljeno, da je Celje v bodoče obvarovano tudi pred najvišjimi vodami, seve- da ob pogoju, da se zgrajena regulacija vzdržuje. Namesto tega je büo v regulirano reko več posegov, kateri so bili vsaj delno tudi razlog za poplavo leta 1990. Zgrajen je bil kanalizacijski kolektor in s tem zmanjšan pretok vode. Ob gradnji je iz- vajalec del navozil v korito ogromno gramoza, tako da je lahko s kamioni in gradbenimi stroji vozil po strugi ob grad- nji kolektor ja. Po končanem delu gramoza iz reke ni očistil in je še danes tam, kar je naj- bolje videti ob nizkem vodo- staju, ko Savinja teče po oz- kem kanalu ob desnem bregu, kamor je bila prestavljena v času gradnje. Zaradi dvig- njenega rečnega dna z nasutim gramozom se je pretok Savinje dodatno krepko zmanjšal, kar je poleg kolektorja v strugi drugi razlog za manjši pretok in razlog za poplavo v letu 1990. • S tem v zvezi postavljam vprašanja: kdo je bil izvajalec del in zakaj ni očistil struge Savinje gramoza, ki ga je vanj navozil? Kdo je bil nadzorni organ? Pojasni naj, zakaj delo ni bilo strokovno opravljeno in kdo je za to odgovoren. Kdo je odobril izvajalcu plačilo za dela, ki niso bila opravljena? Nadaljnji in največji razlog za poplavo v letu 1990 pa je zgrajen jez v Savinji ob Gozd- nem Hramu. Z graditvijo jezu je bil učinek regulacije do- končno izničen, kar je pogoje- valo nad jezom izliv Savinje preko nasipov in poplavo v Celju. Zaradi prej navedenih dej- stev grožnja poplav nad Ce- ljem stalno visi in predlagam, da Mestnemu svetu strokovne službe podajo ustrezno poroči- lo in predlagajo v sprejem nuj- no potrebne ukrepe. Ob Kapucinskih stopnicah je prav tako zgrajen jez, ki še ne služi nikomur. Vloženih je bilo več milijonov tolarjev. Na tem jezu je nekdo s plohi za- gradil polovico reke, kar tudi zmanjšuje normalen pretok. Kdo sploh gospodari s Savi- njo ПИ območju Mestne obči- ne? Kdo daje dovoljenja za ta- ke posege v regulirano korito Savinje? Če dovoljenj ni zakaj pristojni organ vse to ne pre- preči? Pred leti se je vsul zemeljski plaz iz hi iba ob Gozdnem hra- mu, zasul cesto, ki vodi skozi park, dosegel reko Savinjo in grozil, da nadaljnje drsenje zasuje Savinjo in povzroči ne- slutene poplave. Za sanacijo drsečega zemljišča so bila opravljena obsežna dela, kate- ra so zaradi ogronme količine odvoza zemlje trajala več let. Pred kratkim pa je nekdo pri- čel izpodkopavati hrib. Ob iz- kopu so nastale večje jame, v katerih ob dežju zastaja vo- da, kar vse je potencialna ne- varnost ponovnega drsenja zemlje. Predlagam, da pristojna in- špekcija ugotovi . stanje in ustrezno ukrepa. Zelo bom za- dovoljen, če je sedanji odkop namenjen še boljši sanaciji plazovitega terena na. tem mestu. FRANJO ČEVNIK, Svetnik Občinskega sveta Celje Opozorilo svetnikom Svet in gremij Gospodar- skega foruma strank slovenske pomladi je ob pregledu pred- loga zaključnega računa Obči- ne Celje za leto 1994 sklenil, da daje opozorilo svetnikom občinskega sveta Celje. Predlog zaključnega računa je nesprejemljiv zaradi veli- kanske izgube v višini preko sedem milijonov nemških mark, nepreglednosti porab- ljenih sredstev, izvenprora- čunske in nadplanske porabe proračunskih sredstev, neiz- delane delitvene bilance, tako dolga kot premoženja prejšnje velike občine Celje. Navedeno utemeljujemo z naslednjimi dejstvi. Iz pred- loga zaključnega računa je razvidno, da se je občina že v letu 1993 zadolžila za naj- manj 234,5 milijona tolarjev, v letu 1994 pa še dodatnih 170 milijonov tolarjev, če k temu prištejemo še izgubo iz leta 1994 v višini okroglo 165 mili- jonov SIT, potem znaša skupni minus 569,5 milijona tolarjev ali v priljubljeni varianti 7,1 milijona nemških mark. Pri porabi sredstev niso spe- cificirani največji porabniki (komunalno infrastrukturna dejavnost), niso razvidna sred- stva, ki so bila porabljena za investicije kot: v stavbo Ce- ljanke, drsališča v mestnem parku, za velemiting na Go- lovcu itd. Vse to in še marsikaj je ali izven proračunska ali pa neplanska poraba, pri čemer znašajo nekateri indeksi celo 915. Najpomembnejši nerešeni problem pa je občinsko pre- moženje in njegova delitev. Či- gavo bo zdravilišče Dobrna, gozdovi na Vipoti, lastniški deleži v komunalnih podjetjih, v Celjskih sejmih... Vse našteto je več kot tehten razlog za zavrnitev tako slabo ali namerno slabo pripravlje- nega zaključnega racima. IVO JAKOP, ALEKSANDER JEZERNIK, JANEZ ČERNEJ, člani gremija Gospodarskega foruma Kdor zna, pa zna! Po odprtju uspešnega šivilj- sko krojaškega butika v Go- sposki ulici v Celju, kjer se po najnovejši modi poceni oblači- jo vse generacije celjskih ma- turantov zadnjih let, je gospod Thaler še enkrat dokazal, da je največji poslovnež. V novi po- slovni zgradbi na Ljubljanski cesti je namreč odprl bistro, ga opremil z vso potrebno ikono- grafijo in ga poimenoval kar po Stalinu, največjem falotu vseh časov, kot da bi bila Mu- solini in Hitler navadna vajen- ca in kol da pri nas v tistih časih ne bi imeli mojstrov nji- hove obrti, vrednih spomina. Ni kaj, gospod Thaler se je odločil za uspešno propagand- no potezo. Ker se še marsiko- mu toži po Stalinovih časih, si lahko v svojem bistroju še dol- go obeta dober obisk. MIRO GRADIČ, Celje Pošta skozi desetletja Dogodki, ki so se mi dogaja- li s Pošto ali pa so se dogajali sami Pošti vse od leta 1945 me prepričujejo o tem, da Pošta in Telekom še dolgo ne bosta sposobna za vstop v Evropo, pa čeprav bomo medtem že vsi ostali prispeli tja. Leta 1948 so mi sorodniki iz ZDA poslali paket in sem ob prevzemu ugotovil, da v pake- tu nekaj manjka in da je bil odprt. Pismo sorodnikov je po- jasnilo, da manjkajo knjige. Upravnik pošte mi jih je izro- čil šele po prerekanju in na mojo energično zahtevo. Potem se je pisalo okoli leta 1962. V novi službi sem potre- boval telefon, saj je šlo za da- ljave, da sem se nujno moral povezati z družino, pa mi je podjetje izdalo ustrezno pri- poročilo za namestitev tele- fonskega aparata. Sele čez ne- kaj let sem zgrožen ugotovil, da plačujem dvojno tarifo v privatnem stanovanju, kot da bi bil podjetje. Ko sem se temu energično uprl, so me za- čeli obravnavati kot zaseb- nika. V letu 1989 sem na Pošti ho- tel oddati video kaseto pripo- ročeno, pa mi je uslužbenka pri okencu odgovorila, da pri- poročena pošiljka ni mogoča, ker nima kam prilepiti znak, lahko pa gre navadno in ker je potem šla, se je pač izgubila. Pritožba in dokazovanje kriv- de Pošti je bilo eno samo mr- cvarjenje. Popolnoma ista ka- seta poslana na isti način in pri isti uslužbenki je potem lahko šla priporočeno. Potem smo napeljevali tele- fon. Tekal sem okoli gradbe- nih podjetij, dokler po dvajse- tih dneh nisem dobil dva grad- bena delavca, da sta mi vse uredila. Najlepše pri vsem tem pa je, da je treba pred začet- kom del podpisati oderuško pogodbo, pri kateri moraš pla- čati stroške vnaprej. Pošti pa moraš posoditi za dobo pet let dva tisoč nemških mark z 2- odstotno obrestno mero in dveletnim moratorijerp na iz- plačilo in še obvezno s tem, da ti ob podpisu pogodbe ne izro- čijo kuponov, s katerimi si lahko povrneš posojilo. Ko sem zadevo raziskoval sem ugotovil, da obstoja veliko slu- čajev če niso, kar v pretežni večini, ko se posojilodajalcem ne izročajo kuponi in tako podpisniki enostavno na poso- jilo pozabijo, veliko jih pa me- ni, da so s tem posojilom pla- čali stroške telefona. Meni ste kupone izročili šele na mojo terjatev. Če računamo, da za dva tisoč nemških mark veza- nih na dve leti z enajst odstot- nimi obrestmi in še nadaljnja tri leta tudi na devet odstotne obresti, potem sem vam moral pokloniti dva tisoč nemških mark, torej bi za njih v vsaki naši banki po petih letih dobil izplačanih štiri tisoč nemških mark. Zato vas pozivam, da vsem tistim, ki so z vami skle- nili pogodbe, pa jim do danes niste izročili kupone, to takoj storite, brez da vas druga po- godbena stran za to terja. Sprašujem vas, ali dva od- stotka obresti, ki jih vi dajete, niso oderuške za posojiloda- jalce? Prijavil vas bom Dru- štvu za zaščito potrošnikov. Ministrstvu za promet in zveze in Republiški tržni inšpekciji. 16. februarja letos sem ob 16.30 uri telefoniral v Avstrijo, pa mi je odzivnik odgovoril, da je številka spremenjena. Kli- čem infoiTnacije, pa mi posre- dujejo isto številko. Ko jim to povem, mi je telefonistka od- govorila, da sem klical napač- no številko in takoj odložila slušalko. Telefonistki povem, da ni mogoče, da mi avstrijska številka slovensko odgovori in da naj zadevo uredi, pa mi od- govori, da ona ne more nič, pa mi svetuje naj kličem neko do- ločeno številko v Ljubljani. Sele ko mi je kri zavrela, je odgovorila, da bo zadevo ure- dila. Gospodje na Pošti, sedaj mi pa povejte kako urejate na- pake, še po štirih dneh se je na avstrijsko številko oglašal slo- venski odzivnik. Upam pa, da je na Pošti le nekaj pametnih ljudi, ki bodo znali te zadeve urediti, drugače z Evropo ne bo nič. VALTER DVORSEK, Celje Blokada Zakona proti mučenju živali živimo v deželi, v kateri vlada anarhija. Vsakdo lahko počne, kar hoče, tudi krade lahko, ne da bi za to odgovar- jal in bil kaznovan. Živimo to- rej v brezpravni deželi. Da je temu tako, lahko raz- beremo iz vrstic, napisanih iz- pod peresa Lee Eve Müller, svetovalne direktorice v Sve- tovni zvezi za varstvo živali London, o blokadi zakona proti mučenju živali, ki je bilo objavljeno v sobotni prilogi Dela, dne 18. febnjarja letos. Zato vse udeležene v tej umazani in zahrbtni igri pozi- vam, da se spametujejo in raz- nim strokam (živinorejcem, eksperimentatorjem na živa- lih, veterinarskemu lobiju...) prilagojen osnutek zakonaT' linčič-Dobrajc, zavržejo t^' dajo v obravnavo osnutek ^ kona, ki so ga v državni гк (DZ) vložila slovenska Dp^jj dne 16. septembra lani, kat rega upravičenost je utemelji dr. Šešerko, ki je dokazal, ¿ tematika mučenja živali stvar živinorejstva in gozdaj stva in da varovanje ¿ivail pred mučenjem sega v celo vj sto drugih področij. Vsi, ki se bojujemo pio|| mučenju živali, od poslancev ki smo jih izvolili zato, da do zastopali interese ljudstva upravičeno pričakujemo, dj bo pri njihovih odločitvah zmagal razum, brez intrig ^ strankarskega lobiranja. Zla- sti naj ne podležejo veterinar, skemu lobiju z ljubljanske ve- terinarske fakultete, ki skuša- jo onemogočiti nekatere po. membne člene novega zakona, ki prepoveduje sedanjo znan- stveno prakso izvajanja po. skusov na nemočnih živalih (v informacijo naj navedem, da v Ameriki in v Evropi prodaja- jo veliko kozmetičnih prepa- ratov, na katerih piše, da niša bili preizkušeni na živalih. Kako pa je to pri nas, vemo! Predvsem Krka trdovratno vztraja na preživelih metodah raziskav). V nasprotnem pri- meru bomo v Sloveniji name- sto zakona proti mučenju ži- vali, imeli zakon o pobijanju, kar je v nasprotju z etično mo- ralnimi vrednotami človeštva, Ne smemo namreč dopustiti i da bi se ponovila tragedija preteklega leta, ko je veteri-i narska in.špeklorica iz Kranja, Smiljana Verbič, v skladu z zakonom hladnokrvno za- ukazala pomor nedolžnih ne- močnih psov na Visokem pri Kranju, ki so bili last spo.što- vanja vredne gospe Milene Močivnik. V poduk v.sem, ki jim je slo po krvi v užitek, namenjam besede akademika gospoda Franceta Susmana, ki je dejal: »Dokler bomo imeli krvave ro- ke, bodo vojne!« KRISTINA FERLIC, Maribor PODJETJE ZA RAČUN ALNtŠT^ TRGOVINO IN STORITVE ' PE CEUE, Cesta na Dobrovo 9, telefon: 411-927,31-901, fax: 31-901, od 8. do 16.ure 486SX-33,4MB RAM, 540 CONNER, COLOR ni 108.728 SIT 486DX2-50, 4MB RAM, 540 CONNER, COLOR ni 120.750 SIT 486DX2-66,4MB RAM, 540 CONNER, COLOR ni 125.392 SIT 486DX2-80,4MB RAM, 540 CONNER, COLOR nI 132.022 SIT 486DX4-100,4MB RAM, 540 CONNER, COLOR ni 139.546 SIT Doplačila: VGA VLB 1MB r ìo SIT. disk 850 CONNER jjgl' SIT, miška Genius s podinl 1.492 SIT Cene so veljavni dan 24. 3. 95! Zahtevajte ponudbo - obročno odplačevanje! Slovenska ljudska stranka podružnica CELJE vabi vse člane in simpatizerje na OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, 2. aprila, ob 10. uri, v prostorih Kulturnega doma v Škof ji vasi. Občnega zbora se bo udeležil tudi predsednik SLS g. MARJAN PODOBNIK. Spored bodo popestrili pevci Moškega komornega zbora Celje. Po zaključku uradnega dela vabijo še na družabno srečanje. it. 13. - 30. marec 1995 i? PISMA BRALCEV ABITURA РоскЧв za 120(>га2«м«ф ^ 5odelovanju s Srednjo trgovsko šolo Celje razpisuje seminar za pripravo karxJidatov ria preizkus strokovne usposob6tl za opravljanje trgovinske dejavnosti (Ur. I. ftt.28/93) ZA TRGOVCE (50 ur) N POSLOVODJE (120 ur) ^ je čas, da opravite seminar in izpit. pričetek seminarja bo 10. aprila 1995 ob 16h na Srednji trgovski šoli. Prijave: Srednja trgovska šola Kosovelova ul. 4, Celje. tel.: 21930, 443006 ateram vsega Ita lislim, da prihaja čas, če- z veliko zamudo, ko bo ladati mnogo več poudar- materinskemu dnevu in a materam celega sveta, p bi se morali zavedati ¡жт nekateri politiki, ki ■iio razne morije po celem t; v obliki vojn. Morali bi redati, da so tudi njim •kile življenje njihove ma- ¡Ttinihče drug. Äsi lahko dovolijo raz- igiti s tolikimi življenji iisem mladih ljudi? Zave- sse, kako nam je hudo, ko 3imo svoje starše, ali se (damo, koliko težje je ti- imateram, ki izgubijo svo- Bove, pa se na koncu izka- đa je bil to samo rezultat f zgrešene politike. Dobro o, da se je v zgodovini člo- •a zgodilo že nešteto vojn, ludi da je bilo večina teh Ibrez smisla, samo uniče- ne materialnih dobrin in na №e neprecenljivih člove- ' avljenje. Ali nam da to Üti, da svetu vladajo bolni i® in da iz takšnega stanja Kajo novi bolniki? Koliko generacij se mora ^ifi, da sovraštvo in mrž- izhajajo iz takšne mori- ■^ejo iz podzavesti pred- ® tistih, ki so to preživeli 'kasnejših rodov? Ali ni na ^u že dovolj naravnih kata- ri in tragedij, ki so neizbež- Pa takšnega in drugačnega Ш kriminala, kar je tu- ^ji del posledica takega ^fija in ne na koncu tudi ^objestnosti, da se moramo seboj pobijati? Zave- se, kako kratko je člo- o življenje in zakaj mora- jo tem kratkem življenju J^ti toliko slabega. Pre- del revščine na svetu bi lij.® 'Odpravili s preusmeri- ¿ ^ojne industrije v pamet- ^ niaterialne dobrine, dr- ilj^ !^ ljudstvo pa naj čuva ij. ']a, saj ima vsaka država ij^Ne priznam nikakršne- ^^ovora ali opravičila, da ^.^•■eusmeritvijo vojne indu- jJ^^gubili toliko in toliko ijp'h mest. Zame je lahko jji 'zgovor vojno dobičkar- Ijjj^'^sr pa je podlost in mati je tista, ki ti lah- v ^^^ življenje, zato pozi- ' matere sveta, združite ^Kažite svojo moč, obsodi- jo vodijo takšno ilç .politiko, predvsem pa ! ¿I ? So do sedaj odgovorni t mladih življenj! To ' organizacija '^zenje v zgodovini člo- veštva, organizacija z najmoč- nejšim orožjem, ki sploh ni orožje, ampak človeška dobri- na, mislim pa da tudi edina organizacija, ki ji še lahko uspe zaustaviti, ali vsaj v večji meri omiliti tako nespametno ravnanje. To vam piše sin matere, ki je podarila življenje osmim sino- vom, sama pa večji del svojega življenja preživela v revščini, pa vendar skrbela za vso dru- žino in moža invalida brez obeh nog. Ob koncu čestitam vsem materam za njihov praz- nik in jim želim veliko uspe- hov v novi organizaciji. IVAN ZUPANEC, Škofja vas Izjava SEG Na strokovnem posvetu vodstva Slovenskega ekolo- škega gibanje - SEG v Bohinju je gibanje sprejelo izhodišča programa dela osemindvajse- tih projektnih skupin, desetih območnih jodborov in dopolni- lo program dela SEG za na- slednje štiriletno obdobje. V okviru posveta in sekcije za zakonodajo (ekološko pravo) je bila sprejeta naslednja iz- java: Slovensko ekološko gibanje ocenjuje, da je današnjemu stanju okolja, ki ni prijazno ne zdravju ljudi ne življenjskemu okolju, med drugim vzrok tudi neurejena in neusklajena za- konodaja. Zakon o varstvu okolja ostaja programski, ker še ved- no manjka nekaj desetin iz- vedbenih prepisov, da bi {:>o- stal izvršljiv. Čeprav je od nje- govega sprejema poteklo sko- raj dve leti, nimamo nadome- stil za vse tiste zakone, ki jih je zakon o varstvu okolja razve- ljavil, na primer o hrupu, zra- ku. Da je stanje še bolj pereče, opozarjamo tudi na to, da niti tisti zakoni kot na primer za- kon o ravnanju z odpadki, ki so bili sprejeti pred desetlet- jem in pol, nimajo do danes izvedbenih predpisov. Slovensko ekološko gibanje meni, da bi se morala zakono- dajna politika usmeriti na sprejemanje področne zakono- daje le v paketih, sicer se bodo zamude s sprejemanjem pred- pisov dogajale še v prihodnje. Uporaba nekdanje jugoslo- vanske zakonodaje, ki je bila na podlagi 4. člena ustavnega zakona o temeljni listini o sa- mostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije tolerant- na do 31.decembra 1993 leta, že prava sramota. Posebno vprašanje pomeni delovanje inšpekcij, ki tudi še delujejo po starih predpisih in znotraj ministrstev. Vprašanje je tudi kdo koga nadzoruje: ali inšpekcija izvajanje zakonov in ukrepov ministrstev ali mi- nistrstva svoje inšpekcije? Ne- odvisnost inšpekcij z uvedbo trajnega mandata inšpektor- jev ne bo v celoti zagotovljena, dokler inšpekcijska služba ne bo podrejena zgolj vladi, ne posameznim ministrstvom, kajti neodvisnost inšpekcij se utrjuje tudi z medresorskim inšpekcijskimi povezovanjem in koordinacijo dela. Drugo v zvezi z delovanjem inšpekcij, ki imajo za predmet nadzor nad varstvom zdravja in okolja je, ali bodo usmerje- ne v imisijske ali tudi emisij- ske vrednosti ali oboje. In- špekcija mora ugotavljati vzročno zvezo med vzrokom in posledico, med emisijo in imi- sijo, sicer inšpekcijsko nad- zorstvo izgubi svoj smisel in podlago za sankcioniranje. Slovensko ekološko gibanje spričo takega stanja meni, da gre v primeru tolikšne zamude pri pripravi novih in izvedbe- nih predpisov za strokovno odgovornost ministrstev, v primeru tranzicije jugoslo- vanskih in zamude pri nasta- janju slovenskih predpisov pa tudi za politično odgovornost vlade, saj ministrstva po zako- nu o upravi izvajajo politiko vlade. KAREL LIPIČ, tajnik SEG Golovec rokometašem Navijači Florjani smo se od- ločili, da napišemo par vrstic o hali Golovec. Kateri Celjan je ne pozna in se sprašuje, v kakšen namen je bila zgrajena? Zgrajena je bila z denarjem iz samoprispevka za potrebe celjskega športa. Nekaj časa je bilo vse lepo in prav, v zadnjem času pa se vse večkrat dogaja, da se morajo športniki ravnati po potrebah drugih in za zadovoljstvo go- spoda Pangerla prestavljati termine svojih tekem, včasih pa celo poiskati drugo dvora- no. Tu mislimo predvsem ro- kometaše RK Pivovarna La- ško, ki morajo svoje tekme igrati ob nedeljah aH pa celo v Rdeči dvorani v Velenju. Mi- slimo, da to ni prav in da je celoten kompleks Golovca do- volj velik, da bi lahko bile vse prireditve v ostalih dvoranah, dvorana A pa bi bila za roko- met, ki naj bi imel prednost pred ostalimi (prireditvami) stvarmi, kajti rokomet je šport številka ena v Celju. Če se bo tako nadaljevalo, se lahko zgodi, da bo glavni sponzor RK Celje Pivovarna Laško po- tegnila ekipo v novo zgrajeno dvorano v Laško in tako v Ce- lju ne bo več nobenega športa. To naj bi bilo za razmišljanje celotnemu Celju in prebival- stvu, tudi gospodu županu Zimšku. Kako lahko en človek - gospod Pangerl - razpolaga s halo Golovec? Upamo, da do tega ne bo prišlo in da se bodo razmere uredile v prid roko- meta in ostalega dvoranskega športa v Celju. FLORJANI Glasbeni sejem v Celju Leto je naokrog, zopet se zu- naj prebuja pomlad, dnevi po- stajajo toplejši in daljši in obe- tajo se nam številne prireditve, ki nam bodo lepšale dneve skozi vse leto. Ena takih prire- ditev je tudi Glasbeni sejem v Celju. Da se povrnemo v preteklo leto. Glasbeni sejem v Celju je bil eden prvih tovrstnih sej- mov. Največ kritike je bilo na račun prehrupne glasbe, ki je motila obiskovalce in name- sto, da bi jih privabila jih je odbila. Najslabša kritika je lahko najboljša reklama, ven- dar si jo lahko privošči vsak organizator le enkrat. Moda in glasba, tako tesno povezana ena z drugo in da vendarle je bilo tudi nekaj kar je pohvalnega, kar si je bilo vredno ogledati je bila modna revija Modno estradnega klu- ba Adrija, ki ga vodi Bojan Manenica iz Celja. V trenutku nam je sposoben pričarati Pa- riz v naše Celje. Da je vloženo njegovo dvajsetletno delo, ve samo on. Da pa nam obisko- valcem slutiti, da sodi v sam vrh modne estrade. Vsakdo iz- med nas živi z modo in glasbo, kajti to je del naše kulture. Letos se ponovno odpirajo vrata Glasbenega sejma v Ce- lju, torej še en izziv za organi- zatorja in za vse nastopajoče. Naj zaželim vsem, ki bodo sodelovali obilo uspeha, naj poneso glas celjskega glasbe- nega sejma daleč naokoli, naj si utrdi svojo pot. Celje je me- sto, ki si to zasluži. R.P., Celje ZAHVALE, POHVALE Na razstavi ob Jožefovem sejmu Organizatorji letošnjega Jo- žefovega sejma v Petrovčah so se potrudili in v dvorani za- družnega doma pripravili raz- stavo, ki je vredna vse pohva- le. Del prostora je bil posvečen tekmovalnim eksponatom do- mačih gospodinj, izdelovalcem salam in pridelovalcev vin. Za vsa tri področja so bili prika- zani tudi stari predmeti in orodja, vse skupaj pa prijetno aranžirano. V drugem delu dvorane je bilo prikazano pri- delovanje hmelja od zgodnje pomladi do obiranja. Prav ta del razstave je postregel s šte- vilnimi starimi orodji in nek- danjimi običaji iz hmeljarske proizvodnje, ki so starejšim obudili spomin na lepe, stare čase, mlajšim pa pričarali pre- teklost, ki je zaradi hitrega razvoja tehnologije že skoraj pozabljena. Prav zaradi tega je postavitev razstave še toliko več vredna. Naj povem, da so postavljavke razstave z veliko mero pripravljenosti povabile in sprejele k organiziranemu ogledu tudi otroke osnovne šo- le Petrovče. Prav zaradi njih je bila razstava odprta še dva dni po zaprtju Jožefovega sejma. Po razstavišču je otroke vodila gospa inženir Andreja Žolnir. Kljub časovni omejenosti jim je ob ogledu povedala veliko zanimivega in odgovarjala na številna radovedna razmišlja- nja mladih obiskovalcev. Od- ziv otrok je pokazal, da jim je ta, še ne tako davna prete- klost, več ali manj neznana, zato so podobne razstave še kako pomembne. V imenu otrok in učiteljic se organizatorju razstave iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala velja voditeljici Žolnirjevi za potrpežljivo vodenje in bogato sporočilo. Želim, da bi se njene ideje in načrti za prihodnje razstave ob Jožefovem sejmu uresničile. S takimi razstava- mi dobi tudi sejem kako točko več. JOŽE KRULEČ, Petrovče Dan materinstva v Petrovčah v mislih se sprehajam po dogodkih današnjega večera. Ob spominu nan mi na obraz prileze smehljaj zadovoljstva. 25. marec, dan materinstva. Dan, ki mi bo ostal še nekaj časa v lepem spominu, tudi po zaslugi kulturnega društva Petrovče, za katerega lahko zagotovo trdim, da je nam ma- teram in ženam priredil lep večer. Prijetno presenečena sem bila že ob vstopu v dvora- no Petrovče, ki je bila prijetno in domiselno okrašena. Na mi- zah je bila nevsakdanja deko- racija, iz breze oblikovane va- zice, v katerih je bilo zabodeno zelenje. In potem je sledil pri- jeten glas Maje Šumej, ki nas je s svojo sproščenostjo in pri- kupnostjo vodila od točke do točke, od nastopajočega do na- stopajočega. Ob petju ansam- bla Dominik in Vesne Turičnik smo se razvedrili. Uživali smo ob petju mešanega pevskega zbora Petrovče in mešanega pevskega zbora Dobrna, ki so z nastopom nedvonmo doka- zali, da je njihovo petje na vi- soki ravni. In potem so bili tu še naši najmlajši varovanci vzgojno varstvenega zavoda Petrovče, ki so nam pod vod- stvom tovarišice Alenke in Majde zapeli in zrecitirali ne- kaj pesmic o mamicah. Bili so res srčkani, ni kaj ! In na obra- zu marsikatere mamice se je ob pogledu nanje utrnila solza. Pa tudi učenci osnovne šole Petrovče so imeli lep nastop, zapeli in zrecitirali so nekaj pesmi in misli o materah. Vse je bilo tako lepo in sproščeno. Na obrazih mater je sijalo za- dovoljstvo. KUD Petrovče in vsi nastopajoči so pripravili res lep program, ob katerem smo se matere sprostile, na- smejale in vsaj malo pozabile na vsakdanje skrbi in težave. Da bi bilo le še več takšnih večerov. In na koncu smo bile vse mamice in žene obdarova- ne z rdečim nageljčkom in po- gostene s piškoti. Tako lepega večera že dolgo nisem prežive- la in prepričana sem, da se bo z mano strinjalo še mnogo v dvorani prisotnih. Zato v svojem imenu hvala vsem, ki ste poskrbeli, da je bil ta večer tako lep ! ALENKA TURNŠEK, Petrovče PRITOŽNA KNJIGA Zajtrk v Teatru - ne, hvala! V petek, 10. marca smo imeli dijaki srednje trgovske šole Celje maturantski ples. Kot večina maturantov smo se tudi mi odločili, da zaključimo noč s prijetnim zajtrkom. Zaradi dobre ponudbe jedilnika in odpiralnega časa, smo se odlo- čili za Bistro Teater. Po prijet- nem vzdušju na maturantskem plesu smo jim nekako opravi- čili 15 minutno zamudo odpi- ralnega časa, zaradi zgodnje jutranje ure. Po prihodu v bi- stro smo utrujeni in veseli, da smo se na plesu imeli skrajno lepo, komaj čakali lepo postre- ženega zajtrka. Zajtrk ni bil vnaprej pripravljen, kot je bilo dogovorjeno in plesalec naše maturantke si je naročil zaj- trk, ki pa na žalost ni bil pri- merno pripravljen, jajčka niso bila dovolj pečena. Natakar je jajčka po pripombah odnesel in čez pol ure prinesel dva zaj- trka, ki nista bila nič bolj ka- kovostna. Nato smo maturant- je pristali na marmeladi, ma- slu in napitku. Na našo nesre- čo pa tudi marmelade in masla nismo mogli zaužiti, ker so jim zaloge pošle. Da pa so nam to uspeli povedati, so rabili kar celo uro. Tako seveda zajtrka nismo dobili. Poleg nepripravljenega zaj- trka smo maturantje doživeli zelo nevljudno obnašanje. Go- stinsko osebje nam ni bilo pri- pravljeno nuditi gostoljubja, če so ga sploh kdaj znali!? Mi- slimo, da kljub temu, da nas ne jemljejo za popolnoma odra- sle, smo deležni gostoljubja in dogovorjenih obljub. Povedati pa tudi moramo, da nismo ni- kogar žalili, pa tudi nihče iz- med nas ni bil pijan. Naše nrmenje je, da tudi go- spod direktor s takimi delov- nimi navadami in s takšnimi reakcijami kot jih je imel, ne bo prišel daleč. Kljub temu, da nam je na našo zahtevo vmil denar za zajtrk, ki smo ga od- dali naprej (400 tolarjev, koli- kor naj bi stali dve pečeni jajč- ki s tanko rezino šunke in ča- jem), nam ni mogel povrniti zaupanja v njihove storitve in tudi s tem dejanjem se nam ni mogel opravičiti, če je slučajno to mislil. Dijaki pravimo, da dober glas seže v deveto vas, slabši pa še dlje. Pregovor pa pravi tudi, da si dobro ime težko pri- dobiš in hitro izgubiš. Znova se je pripetil dogodek, ki potr- juje, da naši slovenski prego- vori vselej držijo. MATURANTJE 4.C, STŠ Celje it. 13. - 30. marec 1995 KRONIKA • v torek, 21. marca po- poldne je bila potrebna po- licijska intervencija v Kot- nikovi ulici. Tam sta se spet prepirala in se drug na drugega drla soseda Stan- ko in Srečko, seveda pa sta se v prepir občasno vklju- čevali tudi obe gospe so- progi. • V priljubljenem mladin- skem lokalu Mladina naj bi bil v torek nemir, ki naj bi ga stopnjevala grožnja z nožem. Javni red in mir je v Mladini kršil Dragan K. iz Velenja, ki so moral pred sodnika za prekrške. • V sredo je Matjaž iz oko- lice Vojnika prijavil, da ga sosed Lojze napada in mu grozi zaradi spora z mejo. Potem je bilo ugotovljeno, da je Lojze res grozil in ka- menjal soseda Matjaža, ker pa je bil razgret tudi vpričo policistov, so ga dali hladit na policijsko postajo. • Lojzka je v četrtek spo- ročila, da je v križišču De- lavske in Kidričeve ulice soseda napadla njene hčer- ke. Res je bilo tako, da se je Brigita K. drla na cesti in zmerjala Lojzkine hčere. • Darja je v petek zaprosi- la za intervencijo, ker naj bi jo napadel bivši mož. S prihodom policistov je bila Darja rešena, bivša za- konca pa sta se pred vrati stanovanja sprla in se oz- merjala zaradi neplačane preživnine za skupnega otroka. • V soboto je Jože prijavil, da ga je z nožem ogrozila lastna žena. Policisti so na kraju dogajanja ugotovili, da je šlo za klasičen dru- žinski prepir, brez resnega ogrožanja protagonistov, o kakšnem nožu pa tudi ne duha ne sluha. • Policisti so dobili v ne- deljo popoldne sporočilo, da na železniški postaji v Celju nekdo razgraja in razbija. Renato K. je res s kamnom razbil dve šipi na vlaku, steklo na javni telefonski govorilnici ter stensko uro. Če ne gre za bolnika, se bo zadeva na- daljeval^ na sodišču. • V ponedeljek ob enih po- noči je Kemal prijavil, da pred blokom stoji avtomo- bil, iz njega pa se vije glas- na muzika, zaradi česar ne more spati. Policisti so lah- ko le ugotovili, da »muzi- kanta« ni več na kraju, Ke- mal pa je najbrž tudi med- tem že zaspal. M.A. Jo nočni vratar res nadlegoifal dijakinje M dijaškem domu ob Ljubljanski cesti v Celju vre, vratar že suspendiran Nočni vratar S.A. v Kaju- hovem dijaškem domu v Ce- lju je osumljen kaznivega dejanja po čL 184 KZ R Slo- venije t.j. kršitve spolne ne- dotakljivosti z zlorabo polo- žaja. Po tem členu je zagro- žena zaporna kazen do treh let oziroma od šestih mese- cev do petih let. Med dijaki, ki bivajo v tem domu, je zavrelo, ko so izve- deli, da je S.A. osumljen takšnega dejanja, saj je med mladimi menda zelo priljub- ljen, tako med fanti kot med dekleti, pa tudi med zaposle- nimi, je pa res, da so med slednjimi tudi takšni, ki mu niso najbolj naklonjeni. Zgodbi, ki jo je obelodanila in posredovala policiji neka mladoletna dijakinja, ne verjamejo, kot tudi ne osta- lim dvem prijavam mlado- letnic. Večina dijakov je menda pripravljena storiti vse, da se osumljenemu noč- nemu čuvaju vme dobro ime in da se razišče, kdo je imel interes, da ga grdo očmi in spravi ob delo ter za rešetke. V kriminalistični službi UNZ Celje so do reakcij oko- lja zadržani in jemljejo pri- čevanja (zaenkrat) treh dom- nevno spolno zlorabljenih dijakinj resno, sicer pa se preiskava nadaljuje, kazen- ska ovadba še ni napisana. Dejanje spolnega nadlego- vanja naj bi svoji vzgojitelji- ci prijavila neka srednješol- ka (hodi v prvi letnik) že 8. marca, o tem je bila obvešče- na tudi ravnateljica, ki je menda še isti dan suspendi- rala nočnega vratarja oziro- ma čuvaja in na njegovo me- sto postavila novega ter za- devo prijavila policiji, smo izvedeli v ponedeljek. M.A. Novo kriminalistično vodstvo S 27. marcem je dolžnosti načelnika Urada kriminalistii. službe pri Upravi za notranje zadeve Celje prevzel dL Mohorko, (levo) dosedanji načelnik iste službe pri UNZ v ski Soboti. I Dušan Mohorko je Mariborčan, v Murski Soboti je 4 leta k načelnik vodil kriminalistično službo, sicer pa na tem podrJ dela že 11 let, v dosedanjih 18 letih pa je orpavljal najrazličnl naloge v organih za notranje zadeve. Preden je postal nače^ UKS v Murski Soboti, je pri kriminalistični službi v Maribe vodil skupino, ki se ukvarja z mladoletnim prestopništvom, Foto: l3 Pozomi na hitrost in alkoiiol Minuli petek popoldne so prometni policisti iz Celja in Maribora izvedli poostreni nadzor na sloveniki, ustavljali pa so predvsem tiste voznike, ki jih je radar »ujel« pri preko- račeni hitrosti. Kljub temu, da so v omenje- ni akciji kot kršitelji veljali le tisti, ki so vozili s hitrostjo čez 120 kilometrov na uro, so v še- stih urah, kolikor je trajala ta skupna akcija, ugotovili kar 73 kršiteljev. 58 jih je vozilo do 130 km/h, 8 voznikov je imelo na števcu 140 km/h, 5 vozni- kov 150 km/h, po en voznik pa 160 in 170 km/uro. Kršitelji so bili, seveda, primemo kazno- vani. V noči na nedeljo pa je bila na območju UNZ Celje akcija, v kateri so ugotavljali psihofi- zično stanje voznikov. Ustavili in kontrolirali so 664 vozni- kov, z alkotestom so jih preiz- kusili 179. Pri 50 je alkotest pokazal, da imajo v organizmu preveč alkohola, 8 jih je preiz- kus odklonilo, kar pri 96 pa je bila zaznana prisotnost alko- hola, torej do 0,5 promile. V tej akciji so policisti ugotovili 1238 prekrškov, 78 voznikov se bo zagovarjalo pri sodniku za prekrške, 29 jih je bilo man- datno kaznovanih in 21 le opo- zorjenih. Prihodnje leto, ko bodo veljale kazenske točke in precej višji denarni zneski, bo- do posledice naših prometnih grehov bistveno bolj boleče. Do takrat pa bo vse po starem. S Slovenci je pač treba zgrda, mar ne? M. A. PROMETNE NfIGODE Ranjeni Icoiesar Na lokalni cesti v Tmovljah se je, v torek, 21. marca popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je hu- de telesne poškodbe utrpel voz- nik kolesa. Gmotna škoda znaša okoli 80 tisoč tolarjev. Karel B. (84) iz Bukovžlaka je vozil kolo v smeri Celja. V Tr- novljah je zapeljal na prednost- no ulico v trenutku, ko se je iz smeri Začreta pripeljala voznica osebnega avtomobila, 51-letna Silva B. iz Začreta. V trčenju, ki je sledilo, je bil kolesar hudo ra- njen. Zaneslo ga Je Na Popovičevi ulici v Celju se je, v soboto, 25. marca popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval voznik motornega kolesa. Božo K. (20) iz Vojnika je vozil motorno kolo iz smeri Teharske ceste proti Grünovi ulici. Na Po- povičevi ulici ga je v ostrem le- vem nepreglednem ovinku zane- slo na desno bankino, kjer je tr- čil v drevo. Pri padcu je utrpel hude telesne poškodbe. Umrl na kraju nesreče Na regionalni cesti v Lastniču se je, minulo soboto popoldne, pripetila nesreča, ki je terjala človeško življenje. Davor M. (38) državljan Hrva- ške, je vozil tovorno kombinira- no vozilo iz smeri Imenega proti Bistrici ob Sotli. V Lastniču mu je z desne strani po neprednostni cesti zapeljal v križišče kolesar, 78-letni Paul M. iz Podčetrtka. Kljub zaviranju in umikanju v levo, je voznik tovornjaka trčil v kolesarja. Ta je utrpel tako hu- de poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. Smrtna v Topolšicl Na lokalni cesti v Topolšici se je, v soboto, 25. marca popoldne, pripetila smrtna nezgoda. Vojko S. (30) iz Topolšice je vozil neregistriran osebni avto- mobil po lokalni cesti v Topolši- ci. V bližini stanovanjske hiše Topolšica 147 je vozilo ustavil in izstopil, notri pa je ostal sopot- nik, 42-letni Miran G. iz Raven pri Šoštanju. Takrat se je vozilo pričelo samo pomikati po str- mem klancu, po nekaj metrih je zapeljalo s ceste ter se pričelo prevračati po pobočju. Obstalo je po približno 150 metrih, za- gozdeno med drevesi. V nesreči je sopotnik utrpel tako hude po- škodbe, da je bil na mestu mrtev. V kovinsico ograjo Na magistralni cesti Celje-La- ško se je, v nedeljo, 26. marca zjutraj, pripetila nezgoda, v ka- teri je bila ena oseba hudo ranje- na, ena pa lažje. Na vozilu je škode za okoli 700 tisoč tolarjev. Robert B. (21) iz Košnice pri Celju je vozil osebni avtomobil iz Celja proti Laškem. V kraju Bro- de ga je pričelo zanašati, zapeljal je levo in trčil v robnik in drsno kovinsko ograjo, potem pa se je vozilo prekotalilo in obstalo na kolesih. V nesreči je bil hudo ra- njen sopotnik, 20-letni Alojz J. iz Debra, voznik pa je bil lažje ra- njen. Nazadnje še v lilšo Na regionalni cesti v Bistrici ob Sotli se je, minulo nedeljo do- poldne, pripetila nezgoda, v ka- teri je bila ena oseba težko ra- njena, gmotna škoda pa znaša približno 4 milijone tolarjev. Aleš I. (47) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Bizelj- skega proti Bistrici ob Sotli. Ko je pripeljal po klancu navzdol in zapeljal v ostri desni nepregled- ni ovinek, je na sredini vozišča sunkovito zavil v desno, zaradi česar je izgubil oblast nad vozi- lom. Zapeljal je na travnato bre- žino in spet na vozišče, tam pa je trčil v zaščitno ograjo na na- sprotnem voznem pasu. Vozilo se je prevrnilo na levi bok, nekaj časa drselo in na koncu trčilo v stanovanjsko hišo. V nesreči je bila hudo poškodovana sopotni- ca, 47-letna Tatjana I. iz Celja. Umrla v bolnišnici V celjski bolnišnici je 27. marca, za posledicami pro- metne nezgode, ki se je pri- petila 19. marca v Mozirju, umrla 71-letna Terezija N. iz Mozirja, ki je bila v nesreči udeležena kot kolesarka. M.A. Zganite se, življenje si Je vzel prestopnik! Vse, ki živijo pod streho prevzgojnega doma v Radečah, je minuli petek presunilo dejstvo, da je eden izmed tam- kajšnjih gojencev storil samomor. To je prvi takšen primei v zgodovini tega zavoda in zato tolikanj bolj zaskrbljujoč in boleč. V prostoru, kjer je 18-letni Mirko, doma iz Zagorja ob Savi, prestajal izrečeni disciplinski ukrep zaradi pogostih begov iz doma, so ga našli mrtvega. Nič ni več pomagalo, fant se je za pot v smrt odločil sam. Toda zakaj? Mm v težkih trenutkih pred usodno in končno odločitvijo ш imel nikogar ob sebi, ki bi se mu lahko zaupal? Je svojo mamo in svoje dekle prejšnji dan po telefonu poklicsli zato, da bi se od njiju poslovil? Kdo ve. Je pa marsikàv vedel, da je Mirko bolan, da je teden dni prej prisá z zdravljenja v Ljubljani, s forenzičnega oddelka Centra za mentalno zdravje. So tam prezgodaj ocenili, da je fant sposoben za življenje v prevzgojnem domu? Je kdo sploh vedel, da Mirko nosi na duši tako težko breme, ki ga je pognalo v smrt? Tisti, s katerimi je v Radečah komunici- ral, tega niso opazili. Je svoje stiske tako dobro skrival ah pa jih ni znal nihče opaziti? Morda pa je odločitev nasto- pila v enem samem trenutku. Tudi to je mogoče. Sicer pa je vprašajev veliko preveč ob dejstvu, da je ugasnilo živ- ljenje mladega človeka, ki naj bi sčasoma postal držav- ljan, kot ga ta družba tolerira, hoče in tudi potrebuje. Najtežja je misel na možnost, da so fantje in dekleta, ki so zašli na stranpoti, drugorazredni državljani, ki jim je odmerjen manjši kos družbene pozornosti takrat, ko zbo- lijo. MARJELA AGREŽ Odredba o omejitvi prometa že velja S 25. marcem je pričela veljati nova Odredva o omejitvi prometa na ce- stah v Republiki Sloveniji. Omejitev prometa za to- vorna vozila, težja od 7,5 tone, traktorje, delovne stroje in vozila avtošol ve- lja vse leto vgako nedeljo, državni praznik ali dela prost dan, in sicer od 6. do 22. ure. Od 15. junija do 5. septembra pa velja omeji- tev prometa tudi ob sobo- tah od 6. do 23. ure in v pe- tek pred velikonočnimi prazniki od 14. do 22. ure. it. 13. - 30. marec 1995 KRONIKA iflodba, ki ji bo težko verjeti mater In neuradnega očima le preiskovalni sodnik že zaslišal ^""^še ne petletni fantek, begun- Velenja, ki je 19. februarja letos K bolnišnici umrl za posledica- fh dih poškodb po vsem telesu, je i 'liodu v bolnišnico (nekaj ur pred tPf'v težko dihal, slabo reagiral na i fo, čez dobro uro pa mu je odpo- 'flo srce, odpovedala so pljuča, Icd- dečkova muskulatura je bila vsa Ciena s krvjo. ïdicinska obdukcija je pokazala, % imel fantek hude poškodbe na ¿anih, pa pretrganino desne ledvi- "^avitev v pljučih, v trebušni vot- дrnes je bil ves v modricah in tól po vsem telesu, izjemna je bila potplutba v predelu spolovila, na uh- lju, po notranji strani leve noge od vrha do gležnja, potpludbe so bile po trebuhu, hrbtu, rokah, vidne so bile ozke trakaste, že skoraj zaceljene odrgnine na gležnjih nog in v zapestju rok itd. Preiskovalni sodnik celjskega okrožnega sodišča je 22. marca zaslišal Ifeto F., Amesovo mater in Milana O., neuradnega očima, ki naj bi, kot jima očita policijska kazenska ovadba, otroka tako dolgo zanemarjala in ga pretepala, da je, dve uri za tem, ko sta ga pripeljala v bolnišnico, poškodbam podlegel. Kot je bilo pričakovati, naj bi osum- ljenca v postopku preiskave na sodišču vsa domnevno storjena kruta dejanja zanikala in zatrjevala, da so Amesove poškodbe nastale pri padcu po stopni- cah. V postopku sojenja bosta s takšno zgodbo težko koga prepričala, zlasti ne tiste, ki so se borili za fantkovo življenje, in one, ki hranijo fotografije s posnetki raznih delov otrokovega te- lesa, narejene takoj po smrti. Zdaj bo- do nemara pričali tudi vsi tisti, ki so predolgo molčali. MARJELA AGREŽ Kradeni avtomobili ri nas in na tujem f minulem letu so bili Sloveniji in na območju 1(2 Celje v porastu vlomi gsebna vozila in kraje vo- pri čemer so pri krajah jboij na udaru vozila iz ¡jih cenovnih razredov, ki jviloma redkokdaj pridejo et nazaj v lastnikove roke. Večina jih gre preko dr- rae meje, v prodajo na tu- ji. Sicer pa so tatvine avto- obilov v Sloveniji zadnjih ikaj let let hitro naraščale, dobno pa je tudi v drugih liavah Evrope, zlasti v Ita- i, Nemčiji, Franciji in I «hodnih državah, zlasti »ji. Rekordno število |А1б tatvin avtomobilov je áv Sloveniji leta 1993, tri leta pred tem pa je v Slove- niji izginilo »samo« 151 av- tomobilov, največ golfov. Lani naj bi se število ukra- denih vozil v naši državi, v primerjavi s predhodnimi leti, zmanjšalo; zabeležili so okoli 400 primerov tatvin avtomobilov. Leta 1991 je bilo v Italiji 324.384 tatvin avtomobilov, v Franciji 312.000, v Nemčiji 131.329, v Rusiji 123.283 ter na Madžarskem 15.796. Iste- ga leta je bilo v Sloveniji 449 tatvin avtomobilov, nasled- nje leto pa že rekordnih 1316, da bi se potem v na- slednjih letih stanje nekoli- kanj umirjalo. M. A.,Sled J/iminal v ZDA Pri nas sicer še ni tako hudo, vse pa kaže, da se s precejšnjo naglico bližamo oblikam in stanju, kot ga bežijo v Združenih državah Amerike. Tam se v po- prečju: -vsaki 2 sekundi zgodi kakšno kaznivo dejanje, -vsake 3 sekunde se zgodi kakšno kaznivo dejanje zoper premoženje: vsakih 11 sekund se zgodi vlom, vsake 4 sekunde tatvina, vsakih 20 sekund je ukradeno vozilo, -vsakih 22 sekund se zgodi kakšno nasilno kaznivo dejanje zoper človeka: vsakih 22 minut pride do 1Ш1ога, vsakih 5 minut se zgodi pügilstvo, vsakih 47 sekund pride do ropa... Il] d fi* I d m stroj ^ petek, 24. marca popold- ' le nastal požar na delov- ®stroju-rovokopaču znam- ' vamer, gorelo pa je v pre- "" motorja. Strojnik Vojko poskušal požar pogasiti, to ni uspelo, zato so na ^oč prihiteli gasilci iz Luč. 'delovnem stroju, ki je last ^J^tja za urejanje hudourni- iz Ljubljane, je škode za 200 tisoč tolarjev. ^nik v plamenih r.Petek, 24. marca popold- v Gomilskem izbruhnil na gospodarskem po- lesenem seniku, last L K. V požaru, ki ga je ^i'očila otroška igra z vži- ^mi in svečo, je zgorelo ^ poslopje, skupaj koruzne stelje, 50 Ç ^mi zaboji zluščene koru- j^oli 5 kubičnih metrov in smrekovih desk. ¡(¡J'ia gmotna škoda znaša s* бОо tisoč tolarjev. S Icozolca na hišo v petek proti večeru je gorel tudi kozolec v kraju Zgornje Pobrežje na Mozirskem. Ogenj se je s kozolca razširil še na manjšo stanovanjsko hišo tik ob njem. Skupaj s kozolcem je zgorelo 6 kubičnih metrov bu- kovih drv, 50 kvadratnih me- trov ladijskega poda, večja ko- ličina steklene volne ter avto- mobilska prikolica. Na stano- vanjski hiši je poškodovano ostrešje ter podstrešni prostori z opremo. Lastnica Vida I. iz Mengša je oškodovana za okoli 2 milijona tolarjev, vzrok po- žara pa preiskovalci še ugo- tavljajo. Konji v plamenih Minuli petek dopoldne je na izstopni postaji avtoceste v Tepanju prišlo do požara na osebnem avtomobilu znamke opel. Ugotovljeno je bilo, da je do požara prišlo zaradi dotra- jane cevke za dovod goriva v vplinjač motorja. Na jekle- nem konjičku Janeza G. je škode za okoli 60 tisoč to- larjev. MA mini KRIMIĆI Poseli v gozdu v času od 10. do 15. marca je, za zdaj še neznani storilec, na območju Bohorja posekal in odpeljal 10 dreves javorja, 6 smrek in 1 bukev v skupni izmeri 16 kubičnih metrov. Z nenačrtno sečnjo in tatvino je Gozdno gospodarstvo iz Brežic oškodoval za okoli 335 tisoč tolarjev. Rop Zlatnine v torek, 21. marca zgodaj zjutraj, je druščina mlajših Celjanov še vedno veseljačila v diskoteki Casablanca v Ce- lju, ko so se vsega naveličali, pa je okoli 3. ure Simon M. (23) predlagal, da obiščejo neko njegovo prijateljico, kar so tu- di storili. V Simonovi družbi sta bila še Mitja J. (23) in Dar- ko K.(39). Tik preden so se razšli, pa je Simon grobo na- padel Darka, mu grozil ter mu s silo iztrgal zlato verižico, zlato zapestnico in ročno uro ter ga oropal še nekaj denarja. Simon in Mitja sta se potem podvizala in verižico v popol- danskem času prodajal po- djetju Imex trade, poslovalnici Zlatarstvo v Žalcu. Darko K. je bil oropan za okoli 150 tisoč tolarjev. Vlom v šolo v noči na 22. marec je nez- nani storilec vlomil v prostore "osnovne šole v Šmartnem pri Velenju. Vlomilec je najprej vse prostore dodobra prečesal in pregledal, na koncu pa se je odločil za radijski sprejemnik s kasetofonom, vreden okoli 20 tisoč tolarjev. Znanca Simona M. in Mitjo J. iz Ce- lja smo v tem tednu enkrat že srečali, zdaj pa se pojavljata kot vlomilca v leseno Ingrado- vo barako v Štorah. Vlom sta izvršila v sredo malo pred pol- nočjo, še preden pa sta uspela kar koli ukrasti, so ju zalotili varnostniki podjetja Vazi. Z vlamljanjem sta povzročila za okoli 10 tisočakov gmotne škode. Častilec rdečega v času od 19. do 23. marca je neznani storilec v Homcu vlo- mil v kletne prostore vikend hiše Vere S. iz Višnje vasi. Ukradel je 200-litrski sod iz nerjaveče pločevine in 100 li- trov rdečega vina. Lastnico je oškodoval za okoli 40 tisoč to- larjev. V istem času je nekdo vlomil tudi v klet sosednjega vikenda, ki je last Vlada S. iz Radizla. Iz soda je iztočil in si natočil okoli 50 litrov vinca rdečega. Kratka vožnja v noči na 24. marec so trije mladoletniki na Tomšičevi uli- ci v Velenju ukradli osebni av- tomobil zastava 750 in se z njim popeljali po mestnih ulicah. Pa je bila vožnja sila kratka, saj so jih že po nekaj ovinkih prijeli možje postave in jih izprašali glede ostalih tatvin, ki naj bi jih imeli na vesti in glede morebitnega vlo- ma v osebni avtomobil joigo, ki je bil parkiran na Kersniko- vi ulici. Kradel v kleti Minulo soboto ponoči je neznani storilec vlomil v dve »kleti v stanovanjskem bloku na Zidanškovi ulici 4 v Vele- nju. Iz kleti je odnesel elek- trični vrtalni stroj, ročni vrtal- ni stroj in železni primež v skupni vrednosti okoli 30 ti- soč tolarjev, za koUkor sta oškodovana Branko R. in Dra- go V. Ukradel R Clio v noči na 25. marec je nez- nani storilec ukradel osebno vozilo Renault Clio 1,2 RL, ko- vinsko sive barve, z reg. tabli- co CE 38-77E. Avtomobil je bil parkiran na parkirišču na Ki- dričevi ulici v Žalcu, vreden je poldrugi milijon tolarjev, last- nica in oškodovanka pa je Blanka J. iz Žalca. Udarec v glavo v noči na nedeljo sta se v nočnem klubu Venera v Slo- venskih Konjicah zabavala in se okoli štirih zjutraj sprla dva mladeniča, 19-letm Jože H. in leto dni mlajši Boštjan S. Pre- pir se je stopnjeval in že je kazalo na pretep, ki pa so ga zadnji hip preprečili redarji. Očitno pa se Boštjan s takšnim izidom ni mogel sprijazniti. Ko je Jože odhajal domov, je za njim stopil Boštjan, spor pa se je ponovno vnel do te mere, da je Boštjan Jožeta dvakrat z roko udaril v predel glave in mu prizadejal hudo telesno poškodbo, zaradi česar bo brž- čas moral na sodišče. Ukradel motorko v nedeljo popoldne je nekdo vstopil v odklenjeno stano- vanjsko hišo v Zbelovski Gori in iz nje odnesel Tomosovo motorno žago. Lastnik Bojan R. je oškodovan za 69 tisoč to- larjev. Zlahka do denarja v času od 23. do 25. marca je neznani storilec kradel v sta- novanjski hiši Franca Z. v Drešinji vasi. V hišo je zlah- ka vstopil, saj so bila vhodna vrata odklenjena, iz sobe pa je odnesel devize in tolarje v skupni vrednosti 145 tisoč tolarjev. Odvlekel telička Neznani tat se je v ponede- ljek, 27. marca zvečer, kratek čas mudil v hlevu kmetije Iva- na H. v Panečah pri Rimskih Toplicah. Odšel je s sedem dni starim sivim teličkom, vred- nim okoli 30 tisoč tolarjev. M.A. "Bter izruval drevo to^ v noči na 28. marec je močan veter podrl večji ki je stal ob stanovanjski hiši Justine M. v Košnici •^""Celju. Q^^^yo je padlo na hišo, kjer je poškodovalo streho in jç Oni avtomobil, ki je bil parkiran na dvorišču. Škoda, ki ^ tem nastala, znaša okoli 100 tisoč tolarjev. Hmezad Golding gostinstvo turizem p.o. Žalec Šlandrov trg 34 objavlja delovno mesto: vodenje kuhinje v enoti restavracija Gaberje Pogoji: - srednješolska izobrazba gostinske usmeritve, smer kuhar in 3 leta delovnih izkušenj ali KV kuhar s 6-letnimi delovni- mi izkušnjami Rok prijave 8 dni od dneva objave v časopisu na naslov: Hmezad Golding, gostinstvo turizem, šlandrov trg 34, Žalec. Informacije na telefon 33-961 ali 714-245. INGRAD KONCERN d.o.o. Celje, Lava 7 Razpisuje informativno zbiranje ponudb investitorjev za gradnjo poslovno-stanovanjskih-obrtnih objektov na pripravljenih zemljiščih: 1. V središču Žalca ob Šlandrovem trgu, na zemljišču površi- ne 2744 m^, nameravamo graditi stanovanjsko-obrtni ob- jekt. Dohod do objekta je možen s Šlandrovega trga in iz nasprotne strani. 2. V Šentjurju pri Celju v obrtni coni v Podgorju, na zemljišču površine okoli 2331 m^, pripravljamo gradnjo objekta za obrtno dejavnost. 3. V Šentjurju pri Celju v stan. naselju ob Pešnici, ob cesti šentjur-Dramlje, pripravljeno zemljišče v izmeri 220 m^ za zgraditev 10 garaž. 4. V Ratanski vasi pri Rogaški Slatini na zemljišču med Ingradom in objektom Gozdnega gospodarstva ob Prvo- majslzalivam,< so mi hoteli pri tem pomagati!« se je ^ponorčeval iz moške radovednosti. ki so se ga špricerji že malo prijeli, je zopet gnal Dvakrat zaporedoma sem videl isti avto in mislim, da ^ vedeti, kdo se vozi v njem in kam hodi!« ostro je tole povedal Peter, saj on ni bil tisti, ki bi se ^i^ga kdo upal briti norce. Valentin se je hitro oglasil, p.bi mački na rep stopil,« kot se pravi v pregovoru. veliko takšnih avtomobilov vozi po cestah. Tukaj № nianj kot v mestu. Marsikdo iz mesta se takole rad zapelje na deželo, na sveži zrak, v gobe, ali kar "" »Seveda, zato sem jaz takrat prav takšnega videl, ^^ mi ni treba posmehovati!« se je naredil Peter važ- ^ Nikomur ni bilo do prepira, zato ni hotel nihče ugo- Petru. ^entin je vstal s stola in pri šanku hitro poravnal svoj P'H. »Zdaj moram hitro nazaj, da bom do kosila doma, žena huda!« je dejal Janezu. »Tako ne bo šlo, ^ Valentin!« se je oglasil Rudi. »Pripeljali ste skoraj Išr^^Sa mojega brata, zdaj ne boste menda kar tako ij Oba vabim k nam na južino.« »To je zelo prijazno samo kuharice so rade sitne, če pripelje mož domov ¡ obijene goste!« seje, bolj zaradi lepega, branil Valen- že prej upal, da ga bo povabil domov Janez. Zelo . ^eie] videti Miro, saj ga je danes pravzaprav prav le J'nje vleklo sem dol. bi kuharice sitnarile,« je odgovoril Rudi, »saj mora ^^tih vedno ostati, da pravimo - dovolj je bilo južine. _ Le z mano stopita oba z Janezom. Tebe že tudi ni bilo dolgo doma. Tudi mati bi te radi videli in se kaj pogovorili s tabo,« je zdaj Rudi oba čisto zares povabil. »Kos poti se lahko še peljemo, potem smo po pešpoti kar hitro pri naši hiši,« je še prigovarjal. »Jaz bi moral prej domov, k ženi, saj ji je že menda kaj dolgčas, ko me ni bilo tako dolgo domov,« je bil neodločen Janez. »Bom poslal otroka ponjo, da bomo imeli imenitno družinsko kosilo!« se Rudi ni dal pregovo- riti. »Če tako zares vabite, bi bilo nevljudno zavrniti povabilo, Janez! Kar sedimo vsi trije v avto, da bomo prej doma!« je zdaj pričel priganjati sam Valentin. Hitro so sedli v avto in se potem odp^jali, da se je za njimi dvigal oblak prahu po cesti. Drugim možem se ni nič več mudilo iz gostilne. Govorili so seveda o avtomobilih in prav zabavno je poslušati ljudi, ko govore o stvareh, ki jih slabo, ah sploh nič ne poznajo. Peter, sedaj že močno okajen, je prisegal, da se je za onim avtom, tistega jutra dvigal prav takšen oblak prahu, kot danes za Valentinovim. »Samo močno se ti je moralo zakaditi v oči, da ne vidiš tega, kar je drugim jasno kot beli dan!« mu je prav od blizu v obraz zabrusil sivobradi Gorjancev Miha, kije vedno znal pravilno zasukati pogovor. Možje so se pijano zakrohotali, da se je Peter nehote obrisal preko oči in ob spoznanju, kaj pravzaprav pomeni Mihova opazka, rekel: »Sem bil res- nično dovolj zaprašen!« Potem je hitro, malo užaljen zapu- stil družbo. XX. Prav do Rudijeve domačije se z avtom ni dalo pripeljati, saj seje tistikrat, ko se je godila naša povest, proti hiši vil le globoko zarezan kolovoz. Zvedavo sta gledali Olga in stara Jera, kdo neki so trije moški, ki z naglim korakom pospešujejo proti hiši. »Rudi prihaja iz trgovine, le koga pelje s sabo?« se je vprašala Olga, ki je že po hoji spoznala moža. »Najbrž zopet kakšni vandrovci, bog se jih usmili, nosijo kakšno reč na prodajo!« se je oglasila, bolj sama zase mati Jera. TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. NA DEBELO IN DROBNO IZ SP. ŠKOFIJ ZDAJ TUDI V CELJU NA MARIBORSKI 44 (bivši šipad) Tel./fax: 063/481 460 Obiščite nas in si oglejte našo ponudbo: * KERAMIČNIH IN GRANITOGRES PLOŠČIC, * SANITARNE KERAMIKE, * VODOVODNIH PIP, * KOPALNIŠKIH DODATKOV IN KOPALNIŠKEGA POHIŠTVA. Delovni čas: od 9—12. ure, od 15.-19. ure ob sobotah: od 9.-12 ure. Ш IZ UVOZA, VISOKE KAKOVOSTI, PO OBODNIH CENAH! Mestna občina Celje Služba za komunalno gospodarstvo Prešernova 27, 63000 Celje Na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93) objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo javnega letnega kopališča v Celju V upravljanje 1. Predmet oddaje je ograjeni kompleks javnega letnega kopališča v Celju ob Ljubljanski cesti (razen posebej ograje- nega košarkaškega igrišča) za izvajanje: - osnovne dejavnosti - drugih dejavnosti 2. Čas oddaje je od 1. 5. 1995 do 31. 12. 1995. 3. Najemnik kopališča mora: - zagotoviti nemoteno in prioritetno izvajanje osnovne kopa- liške dejavnosti - urediti odnose s Plavalnim klubom Neptun Celje zaradi športne vadtje oziroma športnih programov - zagotoviti primerno gostinsko ponudbo - najpozneje do 20. 5. 1995 mora zagotoviti remont stojnice in opraviti vsa druga vzdrževalna dela za normalno obrato- vanje ter izvesti tlakovanje ISOm^ novega tlaka na severni strani bazena enake kakovosti, kot je bilo tlakovano lani - do 30. 7. 1995 mora ponudbodajalcu nakazati 2.000.000 SIT, za plačilo tega mora dati primerno zagotovilo 4. Najemodajalec si pridržuje pravico določanja cen vstopnic za kopanje v višini realne vrednosti iz leta 1994 ter kontrolo nad kakovostjo storitev. 5. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so predvsem: - reference - bonitete - konkurenčnost ponujene najemnine - optimalnost trženja iz osnovnega in dodatnega programa, kakovost in pestrost izrabe prostora in časa v smislu popestritve prireditev in dogajanja na bazenskem kom- pleksu. 6. Pisne vloge z oznako »letno kopališče« je potrebno oddati v roku deset dni po objavi tega razpisa na Mestno ot)čino Celje, Služba za komunalno gospodarstvo, Prešemova 27, Celje. 7. O izbiri najustreznejšega ponudnika bomo ponudnike pis- no obvestili v roku osem dni od odpiranja ponudb. it. 13. - 30. marec 1995 NASVETI Lov voluharja v sadovnjakih in vrtovih Med podzemske škodljivce, ki sadjarjem in lastnikom ze- lenjavnih vrtov napravijo naj- več preglavic, uvrščamo volu- harja. Prenekatero mlado sad- no drevo, ki je že zarodilo, le- pega dne uveni in ko ga sadjar prime, potegne iz zemlje steblo brez vseh korenin. Običajno je ošiljeno kot svinčnik, vselej pa na mestu, kjer se pričenjajo korenine, kaže »odtise« gle- dalčevih zob. Takemu drevesu ni več po- moči. Moramo ga odstraniti, posaditi novo in ponovno ča- kati, da doseže rodnost. Ves ta čas pa nas .spremlja strah, da bo tudi novo drevo postalo plen tega požrešnega glodalca. Tudi če voluhar ne uniči vseh korenin in drevo le »preživi«, je potrebno veliko časa, da si opomore. Čeprav med povrtninami voluhar praviloma uničuje le enoletne rastline, lahko nasta- ne zelo občutna škoda. Upra- vičeno zato voluharja že dolgo štejemo med škodljivce, ki jih je treba zaradi razmeroma ve- like škode, ki jo povzroča, za- tirati. Ta naloga ni enostavna in lahka. Voluharjevega na- ravnega sovražnika - podlasico - smo pri nas skoraj iztrebili. Z zastrupitvijo prehrambene verige, pa tudi z neodgovor- nim pobijanjem (streljanjem) smo to žival tako zdesetkali, da jo komaj še kje vidimo. Je pa edina mala roparica, ki vo- luharja zasleduje v njegovih rovih in zlasti v času, ko ima mladiče, pospravi kar lepo šte- vilo teh glodalcev. Toda posta- la je tako redka, da na razm- noževanje voluharja ne vpliva več. Z voluhai-jem se hranijo tudi nekatere kače - predvsem gož, a je prav tako že zelo re- dek, ima pa zelo omejene po- trebe po hrani. Požrtega volu- harja prebavlja kar nekaj dni in v tem času ga dodatni plen ne zanima. Razmnoževanje voluharja tako ni več pod vplivom na- ravnega ravnotežja in če hoče- mo preprečiti prekomerno škodo v sadovnjakih in vrto- vih, moramo ukrepati sami. Kemična sredstva pri vseh ti- stih, ki imajo količkaj občutka za (tudi lastno) varnost okolja, ne pridejo v poštev. Sredstva, ki so zares učinkovita (En- drin), so namreč izredno stru- pena, zato je njihova uporaba prepovedana. Kot popolnoma neuspešne so se pokazale raz- ne plašilne naprave, ki odda- jajo tone določenih frekvenc. Voluharja sicer začasno preže- nejo, nanje pa se zelo hitro na- vadi in se ponovno naseli. »Čudežni recepti« - ostanki razbitih steklenic, kovinski ostružki in podobni ostri pred- meti, ki jih nekateri zakopava- jo okrog korenin, voluharja pri njegovih prehranjevalnih pod- vigih ne motijo. Ostanejo nam le še pasti. Veliko vrst jih je in če jih pra- vilno uporabimo, lahko z vsa- ko od njih voluharja tudi uja- memo. Predstavljamo vam past, ki je po izvedbi najeno- stavnejša, zato je tudi zelo po- ceni. Zelo enostavno se jo da uporabiti, za ljudi in druge ži- vali pa ni nevarna. Ker to past že dolgo uporab- ljajo v Švici, je znana pod ime- nom švicarska past, njena učinkovitost pa temelji na dej- stvu, da voluhar ne prenese odprtih rovov. To je njegova »ahilova peta«. V pasti ni no- bene vabe, voluharja privabi odprt rov, saj ga želi na vsak način zapreti. Priložena skica kaže shemo voluharjevih rovov. Središče predstavlja gnezdo (G), v nje- govi neposredni bližini pa se nahajajo shrambe (S). Gnezdo in shrambe so praviloma 50-70 cm pod površino. V shrambah si voluhar pripravi zalogo hra- ne: koreninic in drugih rast- linskih delov, ki jih nareže na dolžino vžigalic in splete v ne- kakšne kepe. Od tega središča vodijo v vse smeri glavni rovi (GR), od teh pa se kot veje ce- pijo stranski ali prehranjeval- ni rovi (PR). Glavni in prehra- njevalni rovi so le 5-10 cm pod površino. Poseben pomen ima tako imenovani varnostni rov (VR). To je del glavnega rova, ki ga je voluhar zaril in s tem del svojega »omrežja« izključil iz uporabe. To očitno počne zato, da se zavaruje pred ne- varnostjo, ki bi mu s te strani »omrežja« grozila. Glavne in prehranjevalne rove odkrijemo običajno že s hojo po sadovnjaku ali vrtu. Rovi so tako blizu površine, da se nam pod čevljem zemlja sumljivo ugrezne. Rov, ki je na površini odprt (ima luknjo), je rov poljske miši, voluhar nima na svojih rovih nikoli odprtin. Rova tudi ne zapušča, če to ni zares nujno. To stori le, če je preganjan ali v kakih drugih izrednih razmerah. Zato ga tu- di mačka tako težko ujame, saj ne more ponj v rov. S primer- nim orodjem (malo motiko) tak rov odkopljemo in najprej ugotovimo, če je zares volu- harjev. Rov, ki ga naredi volu- har, ima premer manjšega kurjega jajca, je rahlo ovalen in brez vseh koreninic na »stropu«. Če od stropa visijo koreninice, gre za rov krta, ki je mesojed in se za rastlinsko hrano ne zmeni. Včasih volu- har in krt uporabljata skupne rove. Ker si pri hrani ne kon- kurirata, nista sovražnika. Prebivalce rova zato najlaže določimo po naslednjem pra- vilu: če so na stropu rova kore- ninice, domuje v njem krt. Če koreninic ni, je v rovu voluhar, lahko pa ga uporablja tudi krt. Krt je kot mesojed izredno ko- risten in ga je zelo nesmiselno pokončevati. Res povzroči ne- kaj težav pri košnji, saj krtine ovirajo tako ročno kot tudi strojno košnjo, a s »posprav- ljanjem« ličink nam to obilno poplača. Dokaz krtove nav- zočnosti so tudi krtine, volu- har jih namreč ne dela, ampak zemljo le privzdigne in napra- vi komaj opazne »izbokline«. Ko ugotovimo, da gre res za voluharjev rov, se moramo prepričati, na kateri strani - in če sploh - v njem domuje volu- har. Pri odprtini, iz katere vo- dita rova desno in levo, oba vhoda najprej nekoliko očisti- mo. To lahko opravimo z goli- mi rokami, dokazano je na- mreč, da vonj, ki ostane, volu- harja ne moti. S približno 25 cm dolgo paličico nato posku- simo, ali v obeh smereh rova vodita naravnost. Če smo rov slučajno odprli ravno pri od- cepu in se zato en krak konča pred »križiščem«, ki ima obli- ko črke T, to moti nadaljnji postopek. Kadar s palico ne moremo vsaj 25 cm globoko v rov, moramo v tej smeri od- kopati do »križišča« in ponov- no ugotoviti premočrtnost ro- vov. V tem primeru imamo skupaj 3 odprtine. Na mestu, kjer smo rov odprli, zabijemo količek, da ga lahko ponovno najdemo. To je zlasti pomemb- no v večjem sadovnjaku ali ka- dar najdemo in odpremo več rovov. Prostor moramo nato zapustiti, oddaljiti se moramo vsaj petdeset 50 metrov. Volu- har ima namreč izredno dober sluh in dokler hodimo okrog odprtine, se zanesljivo ne bo lotil zapiranja. Po približno eni uri si odpr- tine ogledamo. Če voluhar prebiva v rovu, ki smo ga od- prli, bo odprtino zaril in tako pokazal, na kateri strani odpr- tine domuje. Zariti rov ponov- no odkopljemo, ga očistimo in vanj porinemo past. Napnemo jo tako, kot kaže slika. Obro- ček, s katerim past napnemo, mora biti privezan s tanko vr- vico, da ga ne izgubimo, dolži- na vrvice je razvidna s slike. Ne sme biti prekratka, da ne bi ovirala sprožitve. Past z navz- gor obrnjenimi čeljustmi pori- nemo v rov tako, da iz njega gleda le krožni zaključek. Skozenj porinemo količek. s čimer preprečimo, da bi vo- luhar past odrinil ali jo povle- kel s seboj globlje v rov. Pri napenjanju vstavimo prožilni obroček tako, da sta dve tretji- ni obročka nad stranicami klešč, ena tretjina pa pod nji- mi. Na sliki je razvidna tudi razdalja med napenjalnim obročkom in čeljustmi. Tako napeta past zgrabi voluharja za vrat in ga v trenutku po- konča. Če je obroček bolj za- daj, ga past zgrabi za prsi ali trebiih in povzroči nepotrebno mučenje. Zlasti sadjarji zane- sljivo nimajo veliko razlogov za posebno obzirnost do tega škodljivca, a nepotrebno mu- čenje bi bilo nevredno civilizi- ranega človeka. Pravilno na- peta in postavljena past zago- tavlja uspeh. Ko jo vložimo v rov, se ponovno oddaljimo in počakamo približno eno uro. Po tem času praviloma že najdemo v pasti ujetega volu- harja. Včasih je treba počakati tudi nekoliko dlje, najkasneje v dveh do treh urah pa se volu- har vedno odpravi na zapira- nje rova. Če se zgodi, da volu- har odnese celo kožo, ker se je past sprožila, predno je vta- knil glavo vanjo, ali pa kakšen kamenček med zemljo prepre- či, da bi ga klešče pravilno stisnile, to ni nesreča. Voluhar ni posebno pametna žival in past, ki je škrtnila pred njego- vim gobcem, паш ne zapusti posebnega vtisa. Če je past za- rita, v njej pa ni voliiharja, rov ponovno odkopljemo, ga oči- stimo in vstavimo past. V svo- jem sadovnjaku sem ulovil preko 100 voluharjev, v posa- meznih primerih pa sem moral tudi do 10-krat ponovno odko- pati rov in nastaviti past. Vztrajnost je bila vedno po- plačana z ulovom. Ko ugotovi- mo, da v rovu prebiva voluhar, je praviloma naš — le nekoliko vztrajnosti moramo imeti, če se prvič ne posreči. Največkrat pa nam uspe že prvič, zlasti, ko smo pridobili nekoliko iz- kušenj. Ujetega voluharja lahko vr- žemo domači mački, z vese- ljem ga bo pospravila. Past moramo nato pokropati ali obžgati njene čeljusti nad go- rečim časopisnim papirem. Kaže, da voluhar ob smrti pu- sti nek vonj, s katerim preo- stale voluharje opozarja na nevarnost. Rov, v katerem smo voluharja ujeli, označimo s ko- ličkom in naslednji dan pogle- damo, če je morda ponovno zarit. To pomeni, da je v njem vsaj še ena žival. Zlasti poleti, ko se voluhar razmnožuje, je to pogost pojav. V tem primeru postopek ponovimo. Tako lah- ko polovimo vse prebivalce enega gnezda. Kadar ostane rov več kot en dan odprt, v njem ni več voluharjev. Ta- krat napoči čas, da poiščemo bivališče naslednjega voluhar- ja, ki je praviloma 20 do 30 metrov oddaljeno. Z vztraj- nostjo lahko voluharje zelo zdesetkamo, popolnoma iztre- biti pa jih je težko. Lov nanje je zato neke vrste »trajna za- bava«. Res je tudi, da so tam, kjer so zelo redki, tudi mnogo manj nevarni kot v sadovnja- kih ali vrtovih, kjer se nam povsod, kamor stopimo, »vdre«. Zelo smiselno je, da k odlo- vu voluharja nagovorimo tudi sosede. Voluhar namreč ne pozna katastrskih načrtov in se zato tudi za meje ne zmeni. Če na našem vrtu voluharja iz- trebimo, na sosedovem pa naj- de pravo zatočišče, se bo po principu izravnave »demo- grafskega pritiska« nenehno na novo naseljeval tudi pri nas. Švicarska past, ki smo jo predstavili, seveda ni edina, s katero je mogoče voluharja ujeti. Njena enostavna izved- ba, preprosta uporaba in cene- nost pa zanesljivo upravičuje- jo trditev, da je najboljši pri- pomoček za lov na Spada med naprave, i^p nevarne, česar zlasti za st ''' pasti ne moremo trditi, jo je mogoče v večjih žei^ narskih trgovinah pri v Avstriji. Paziti pa гђц^^ da dobimo past v taki i^v^ kot je predstavljena na ^ vse druge so namreč b^ij pletene in tudi dražje, p^j' izdeluje švicarske pasti iJ Žagar v Lučah (telefoiT - 844-079), naročnikom ji), šlje tudi po pošti. Ko ifJ past, ne pozabite takoj pj^ ti napenjalnega obročka^ vico. Brez njega je past neJ rabna. Če obroček izg^i^ lahko dobite nadomestu pri izdelovalcu. Voluharja lahko lovimoi leto, tudi pozimi, če zemljj pregloboko zmrznjena. } bolj pomembno pa je polo čim več teh škodljivcev zgo spomladi, zlasti v marcu, p den se pričnejo razmnože* Ob ugodnih prehrambenih) gojih koti voluharjeva s^ 2-3 krat letno in ima vsaid 6 mladičev. To nam pove,| »dragocena« je tista samicj smo jo spomladi ulovili.] res vzame nekaj časa, se zelo izplača, saj s tem pre| čimo ogromno škodo. Za q ranje rovov in vstavljanje sti potrebujemo zanemari malo časa, med tem, ko à mo, da voluhar zarije rov, se lahko lotimo še kakega ^ gega koristnega opravila, veda na ustrezno oddaljei mestu, da voluharja ne bi »i tili« pri zapiranju rova. Ko st(i) nastavimo, se lahko oj posvetimo drugemu delu, v ko uro ali dve pa jih pregli mo. Le voluhar, ki je k(| v pasti, našemu sadovnjak« vrtu ni več nevaren. Kadar preženemo s plinom ali r kom (tudi visokofrekvenči namreč kaj kmalu poni pride na »obisk«. 1 IVO JAI VOLUHARJEM ROVI Oznake: G gnezdo, S shramba, GR glavni rov, PR prehranje- valni rov, VR varnostni rov, ki ga po potrebi zarije. Sejte, presajajte, sadiff' zalivajte, negujte rasfli'^1 rahljajte in prezračujte pobirajte in predelujte pridelke v času, ki /e j najugodnejši za posait tipe rastlin in ki je razviden iz koledarja^ Izšla je knjiga Milka Mikole Sodni procesi na Celjskem 1944- 1951. V njej so poleg sodnih procesov predstavljeni tudi sodni procesi pred vojaškimi sodišči na Celjskem v letih 1944-1945 ter problematika medvojnih in povojnih izvensodnih usmrtitev (likvidacij) na širšem celjskem območju. Knjigo lahko kupite ali naročite v knjigarnah in v Zgodovinskem arhivu v Celju. Če boste knjigo kupili v Zgodovinskem arhivu, boste zanjo odšteli 2500 SIT. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Zgodovin- ski arhiv v Celju, Trg Celjskih knezov 10, 63000 Celje. Knjigo boste prejeli po povzetju. it. 13. - 30. marec 1995 ZA RAZVEDRILO it. 13. - 30. mar*« 199S INFORMACIJE ì it. 13. - 30. marec 1995 INFORMACIJE it. 13. - 30. marec 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE J it. 13. - 30. marec 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE it. 13. - 30. mart 1095 MALI OGLASI - INFORMACIJE it. 13. - 30. marec 1995 I MALI OGLASI - INFORMACIJE it. 13. - 30. шагм 1995 RUMENA STRAN Ena Iz poslančevega rokava Jurij Malovrh iz Šentjurja je tudi velik šaljivec. Kako tudi ne, saj si nabira bogate izkušnje v državnem parlamentu. Oni dan je med prvimi čestital Matkam, ki so dobile organi- zacijo kongresa šaljivcev in je ob tem predstavnike vprašal, če vedo zakaj so Savinjčani tako »fejst« ljudje. »Ne...« »Zato, ker so jih delali Šentjurčani, ki so včasih hodili hmelj v Savinjsko obirat. »Že, že, ampak >štange< pa so največ privzdigovali savinj- ski mački,« se je znašel eden od »prizadetih.« MiWíimmMZSJiR. Svetniški živci v Italiji imajo večno me- sto, v šentjurskem občin- skem svetu pa večno, podžu- pansko temo. Med borbo za podžupansko funkcijo pa se kljub vsemu sveto držijo po- litične kulture, zato so v po- nedeljek ozmerjali le tuje, ljubljanske purgerje. Kje so vendar tisti časi, ko so se šentjurski fantje, pa tudi po- litični funkcionarji, na hitro zmenili kar z auñtiksanjem? Tudi italijanski in tajvanski parlamentarni zgledi v Šent- jurju očitno ne vlečejo. Vrtnica ali metla Zdravstveni dom Celje je dobitnik najvišjega prizna- nja Turističnega društva Ce- lje za lepo urejeno okolje v letu 1994. Pa bi jim veliko bolj kot vrtnica prišla prav metla, ki jo sicer dobiva naj- bolj zanemarjeno okolje kompleksa Celjskega sejma. Se sprašujete, zakaj? Zato vendar, ker v zdravstvenem domu za lepo, čisto in ureje- no okolje skrbijo povsem sa- mi, glede na površine, ki jih morajo vzdrževati pa bi bila vsaka dodatna metla še kako dobrodošla. Dve karieri Direktor Celjskih sejmov magister Franc Pangerl je na sejmu Eko vzneseno ugoto- vil, da je njegova kariera po- vsem podobna vzponu mini- stra za okolje in prostor dr. Pavleta Gantarja. Oba sta začela kot kvalificirana de- lavca in se z dodatnim izo- Aforizmi Ne potrebujemo države, ki nas bo božala po krule- čem trebuhu. Oblast preganja goljufe to- liko časa, dokler ti ne po- stanejo njeni donatorji. Ure smo premaknili na- prej. Pamet pa pustili pri miru. FRANCI ČEČ braževanjem prebila do vi- sokih nazivov. Ob tem pa ni izdal, če tudi sam cilja na katerega od ministrskih stolčkov. Čas nI zlato Za večino je resnica ena sama, v politiki pa sta vsaj dve. To se kaže tudi med po- sameznimi šentjurskJ svetniki, ki so se v ролеЗ Ijek spet zgrizli za po(]¿g pansko funkcijo. Angleži voj zijo po levi, mi pa po desa vendar je oboje pravilno rekli med tragikomedijo. 2¡ to so spet sedeli pozno v n¿j tudi ob uri ko pošteni áeJ jurčani ležijo. Znova več ü osem ur! Nagrajenci — sodelavci stranke šaljivcev, vsak mesec smo jih po pet izžrebali in obja- vili v Petici, so že prejeli vabila za dvodnev- ni izlet z Veselo ka varano v Portorož, 22. in 23. aprila. Nedvomno se bodo imeli zelo lepo, saj se bodo priključili edinstveni kara- vani, v kateri bo poleg šaljivcev NT&RC še pet avtobusov veseljakov agencije Dober dan, kar za avtobus pa bo nastopajočih v večernem programu. To bo tudi priprava za 3. kongres stranke šaljivcev in muzikan- tov, ki bo ob koncu junija v Matkah. Nagrajenci za šalo tedna pa prejmejo vsak teden torbo NT&RC in čestitko na Ra- diu Celje. Tokrat je to spet uspelo Alojzu Oblaku iz Šentjurja, med kuponi pa je ena- ko nagrado dobil Milan Vršnak, Zgaj pri Ponikvi. Kot vidite se splača sodelovati na naši strani, ne le zaradi nagrad, temveč tudi za- radi razvedrila, ki ga skupno oblikujejo bralci in sodelavci Novega tednika. Šala tedna Vinska bratca Po nekajurnem postopa- nju od gostilne do gostilne se možakarja odpravita domov. Ko sta prišla domov k prve- mu, mož takoj ukaže ženi, naj jima pripravi nekaj za pod zob, spila bi pa tudi še kakšen špricer. Žena sploh ne reagira na njegov ukaz. Nato pravi drugi: »Pojdi pa ti k meni.« Ko stopita pri drugemu v hišo, je takoj na mizi narezek, že skoči tašča po kruh, žena po klobase, pa špricer, tašča po vodo in žena po vino. Pa se kolega začudi: »Kako ti je vse to upelo?« »Ja, veš, nekega dne sem prišel domov, pa sem našel ležati psa na kavču. Sem mu po- kazal rumeni kahon, on pa nič, pa rdeči, on zopet nič. Potem pa sem vzel pištolo in ga ustrelil.« Takrat pa se prvi razjezi in ga vpraša: »Ja, kakšno zvezo pa imata tašča in žena s psom?« »Ja, veš, obe že imata rdeči karton.« Sadna solata Zet prvič prespi v hiši svoje neveste. Za- skrbljena mati daje hčeri nasvete: »Če te bo hotel poljubiti, glasno zakliči: >Češnja<. Če bo hotel do tvojih prsi, zakliči >jabolka<, če pa bo hotel še nižje ali še kaj več, pa glasno zakliči >brcskevsama< Savinjčanka, ker sem igral na ohceti razigrani družbi, ki se je kaj kmalu stepla, da sem komaj odnesel celo kožo. V naglici so me ustavili policaji, katerim sem odštel zadnje prihranke. Pri Marku v Stari Cerkvi pa so moj >okrancan< avto usta- vili še prijatelji, češ da grem sigiimo s polnimi žepi iz oh- ceti in da lahko dam za run- do. Nisem jih mogel prepri- čati, tako da smo potem pili na >kredo.« Tistih, ki bi bili priprav- ljeni ali znali »natur« štorije, razen seveda klasične ohceti, še naprej gojiti, pa je vse manj, zato Sandija ne najde- mo več po ohcetih. Izbral si je donosnejšo in manj nevar- no pot veseljaka z igranjem v ansamblu Vagabundi. EDI MASNEC Ena Iz SandlJevegB rokava v kupeju sedi menih. ^^ čina je neznosna. Nasp^" sedeči mlad fant sleče sH^ njič in pravi smeje: »P^^. na žalost vi tega ne moi"^, storiti.« . Menih zapusti kupe čez nekaj časa vrne s hl^^ mi preko roke, rekoč: »У^^ moj sin, tega pa vi ne storiti!!!« KUPON Najbolj sem se nasmejal šali: MoJ naslov:. it. 13. - 30. marec 1995