DrednIStvo • oprava, Ljubljana, Kopitarjeva Telefon tuui—«uu« M-oečna naročnina 18 lir, ta tno-semstvo 11.50 Ur. — Ček. rač. Ljubljana 10.650 ta naročnino ln 10.311» it lnsorate. — Izključno »attcpstvo --lase 1* Italije in lnozemstvai 'i OP1 S. A- Mllano. Rokopisov oe vračamo. MAKKC 1V44 NEDELJA Neue SowjetangrifIe zusammengebrochen Bei Witebsk behaupteten unsere Truppen ihre Stellungen Einige Hohen bei Aprilia und Cisterna genommen - 36 Terror-flieger bei Angriff auf Norddeutschland und Rom vernichtet Aus dem Fiilirerhaukt(|uartier, 4. Miirz. DNB. Das Oberkommando der ,Wehrmacht gibt bckannt: Kainpf- und Schlachtflieger vcr-Kenkten in der Sirasse von K e r t s c b zwei beladene feindliche Fiihren und be.schiidigten einige nndere. Angriffe auf die Auslndestellen des sovvjcti-schen Landekopfes verursachten starke Briinde. Im Raum von K r i w o i Rog seltei-terten zahlreiche starke Angriffe der Sowjets. In einer Einbruchsstelle siidlieh der Stadt vvird noch gekiimpft. > Schlachtfliegerverbiinde griffen vvie-'derholt sovvjetischc Truppcnansamm-lungen im Raum von Schepetovvka mit guter Wirkung an. lm gleichen Gebiet und siidlieh der R r i p j e t -s ii m p f e vvurden bei lebhafter iirtli-cher Kampftiitigkeit feindliche Auf-kliirungsvorstiisse abgewiesen. h Zvvischen Beresina n. Dnjepr Und niirdlich Rogatschew brachen vviederholte Angriffe der Bolschevvi-sten unter hohen Verlusten fiir den Feind zusnmmen. I Sodiisllicli VVitebsk behaupteten unsere Truppen ihre Stellungen gegen die vviedcrholt mit Panzern und Schlachtriiegeriinterstiit/.ung angrcifen-den Sovvjets, bereinigten einige Ein-briielie und schossen 14 feindliche Panzer ab. Nordwestlich Nevvel nnd siidiist-lleli Pleskati liess die Wucht der feiudlichen Angriffe naeh. Dagegen setzten die Sowjcts ihre hartniickigen Dnrchbruchsversuche an der Narvva fort. Mehrere Einbriichc vvurden durch Cegenangriffe bereinigt oder einge-engt. Der Angriff eines schvviicheren Ver-bandes soCvjetischer Torpedoflugzeuge gegen ein deutschcs Geleit an der 11 o r d 11 o r w c g i s c h e n Kiiste blieb erfolglos. Jngdflugzongo des Gcleit-schutzes schossen drei, Bordflak /.\vci feindliche Flugzeuge ab. Im Eandekopf von Nettuno vvurden siidwestHcli Aprilia und siid-vvestlich Cisterna durch eigene Stosstrupps einige lliihen genommen. Feindliche Gegenangriffe gegen die neu ge\voi>nonen Linicn vvurden in hefligen Kiimpfen abgeuiesen. Von der S ii d f r o n 1 vird nur beiderseitige Spiih- und Stosstrupptii-tigkeit gcmeldet. Starke Verbiinde nordainerikani-scher Terrorflieger griffen gestern das Studtgebiet von R o m nn. Der militii-risehe Sehnden ist gering. Fs entstanden Verluste unter der Zivilbevolkc-rung. Bei diesen Angriffen vvurden durch Jiieger und Flnkartilleric 15 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Nordamerikanische Bomber verbiinde drangcu in den Mittagsstnnden des goslrigon Tnges unter starkein Jagd-schutz bei diehter Hewiilkung iu das n o r d d e u t s c h e Kiistengebiet ein. Durch \vcit verstrente Bombenvviirfe entstanden Schiiden in den \Vohnge-bieten einiger Orte und in Eflndge-meinden. Luftvertcidigungskrafte der Luftvvaffe und der Kriegsmarine ver-nicliteten 21 feindliche Flugzeuge. Feindliche Storflugzeuge \varfen in der 'vergangenen Nacht Bomben in W e s t und Norddeutschland. Velikanske sovjetske izgube Berlin, 4. marca. DNB. Velikanske boljševiške izgube nam pojasnjujejo naraščanje in upadanje zimske bitke na vzhodu. Sovražnik je numreč stalno prisiljen pošiljuti svoje težko zdelane oddelke z bojišča v zaledje, da jili osveži in preuredi. Na tu način se tok sovražnikovih napadalnih nastopov stalno prekinja. Dejansko višino sovjetskih izgub lahko le približno ocenimo, ker si glede dejstvu letalskih napadov in uničevalnega ognja nemškega topništva na rezerve iu zbirališča za sovražnikovo fronto lahko pomagamo le z izpovedmi ujetnikov. — Številna poročila posameznih nemških divizij pa nam jasno pričajo, v kakem okviru se giblje število sovražnikovih izgub. Kot je bilo že ponovno javljeno v Vojnem poročilu, so napadli boljševiki južno od Berczine na ozkem področju z več kot desetimi strelskimi divizijami, da bi vdrli v globino področja pri Bobrujsku. Neprenehoma so metali v boj svoje polke, med njimi tudi sedem čet kaznjencev in pa posebne oddelke, pri čemer so deloma ,v tesnih skupinah, deloma v valovih napadajoči oddelki obležali često že na ledu in močvirjih pred nemškimi postojankami iu v ognju nemškega topništva. Samo na odseku neke ren-sko-vestfalske divizije so našteli v štirih dneh 4000 padlih boljševikov. To pomeni, kot nam potrjujejo tudi izpovedi številnih ujetnikov, da je sovražnik imel na tem odseku okrog 25.000 mrtvih in ranjenih. Pri napadih na neko nemško oporišče je imel n. pr. napadajoči sovjetski strelski polk tako visoke izgube, da so od posameznih čet preostali le trije do štirje možje. Sovjetski vojaki so pod vplivom te katastrofe često skušali pobegniti. Da bi preprečili te njihove namene, so komisarji zagrozili, da bodo doma oblastva ubila ali preselila v Sibirijo svojce vseh onih, ki bi pobegnili. Rezervam, ki so prispele na bojišče šele med bojem, so poleg tega za- gotavljali, da bodo tvorile samo rep napadalnih klinov in da bo njihova naloga zgolj še zasedba že osvojenih nemških postojank. Vse te grožnje in prevare pa so zgrešile svoj namen. Nemški grenadirji so obdržali kljub navalu sovjetskih množic svoje črte, zahtevali od sovražnika za vsak meter močvirnatega pragozda najvišji krvni davek in so končno preprečili vse probojne poskuse. Podobno sliko visokih sovražnih izgub so kazali tudi najnovejši boji jugovzhodno od Vitebska. Tamkaj so Nemci uničili ali zaplenili v dobi od 22. do 27. februarja samo na odseku ene nemške pehotne divizije 48 oklepnikov, 54 topov, 56 strojnic in skoraj 1000 komadov ročnega orožja. Mrtvecev je imel sovražnik pred odsekom te divizije 3600. kar enako predstavlja skupne izgube mrtvih in ranjenih skoraj 15.000 mož. Posebno prepričl jiv primer nam nudijo boji na srednjem odseku vzhodnega bojišča boreče se 267. spodnje-saške divizije. 29. februarja zjutraj jo je napadlo kakih pet sovjetskih strelskih divizij. Kljub močnim pripravam poljskih havbic in salvnih topov in kljub megli ter nepreglednem ozemlju ni mogel sovražnik doseči nikakih uspehov. Nemci so krajevno prodrlo sovražnikovo skupino v boju v gozdu stisnili na najožji prostor ter jo uničili. Topništvo je razbilo ugotovljena zbirališča, tako da sc te sile niso mogle več razviti v napad. Kjer je sovražniku uspelo vdreti v nemške jarke, pa ga je takoj izvedeni nemški protisunek vrgel zopet nazaj. Brezuspešni naval je veljal boljševikc 31 oklepnikov, 33 topov ter številno težko in lahko orožje. Njihove krvave izgube so znašale 1400 mrtvecev ter mnogo več ranjencev. S tem so boljševiki od 21. februarja, ko so se boji pričeli, izgubili samo na odseku te nemške divizije najmanj 3200 mrtvih, 3 do 4 krat toliko ran jenih, 44 oklepnikov, 67 topov raznili kalibrov ter mnogo dragocenega vojnega gradiva. »Osservatore Romano« o ponovnem napadu na papeško področje Rim, 3. marca. Uradno vatikansko glasilo »Osservatore Romano« piše o bombnem napadu na papeško področje naslednje: »Ponovno moramo opozoriti na resnost v sredo izvedenega napada, ki je bil izvršen na kraj, ki ne le ni nikak vojaški cilj, temveč je tudi v neposredni bližini papeške bazilike in samega Vatikanskega mesta, nevtralne in suverene države, katere eksteritonalnost je bila potrjena s svečanimi pogodbami. Dejansko si težko predstavljamo, kakšne vojaške cilje naj bi imelo napadajoče letalo, razen ako ni hotelo širiti vedno več groze med prebivalstvo«! in z namerno nevljudnostjo odgovoriti na ponovne papeževe pozive v korist večnega mesta, ki je edinstveno in ki ni*ia primere na svetu in ki je bilo že 20 stoletij središče in zibelka krščanstva, kot je papež dejal šele pred enim tednom. Ponovno moramo obžalovati javno žalitev Vatikanskega mesta Mnogo drobccv bomb so našli v mestu samem, čeprav razpolaga moderna tehnika s sredstvi, s katerimi je mogoče tudi ponoči ugotoviti izbrane cilje. K temu moramc. prišteti še številne prelete Vatikanske države in očividne kršitve mednarodnih dogovorov. Vse to niti najmanj ne pomaga pri rešitvi spora, temveč povzroča lc nevarna zločinstva, za katera bodo morali odgovorni morda nekega dne nositi posledice.« Seja finskega parlamenta Helsinki, 3. marca. Parlament se je danos ob dveh popoldne sestal na redno sejo, ki je trajala le tričetrt ure. Bavil se je v skladu z dnevnim redom z osnutkom za začasno povečanje amne-stijske pravice predsednika republike, ki naj bi se razširila predvsem tudi na nekatere politične obsojence. Poleg tega je obravnaval še več manjših zakonskih osnutkov. Vladno poročilo o delovanju v letu 1943. je bilo poslano ustavnemu in zunanjepolitičnemu odboru v proučitev. Sledeča redna seja finskega parlamenta bo v torek ob 14. uri, Helsinki. Uradno je bilo objavljeno, da bo finski predsednik Svinhufvud po- kopan na državne stroške 9. marca v svojem rojstnem kralju LuumaekL, Novi sovjetski napadi zlomljeni Pri Vitebsku so obdržale naše čete svoj položaj - Pri Apriliji in Cisterni so osvojeni nekateri vrhovi - 36 strahovalnih letal pri napadu na severno Nemčijo in Rim uničenih Fiihrerjev glavni stan, 4. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Bojna letala so potipala v ožini K e r č 2 natovorjena brodova in nekaj drugih poškodovala. Napadi na iztovarišča sovjetskih mostišč so povzročili velike požare. Na področju Krivega Roga so bili odbiti močii sovjetski napadi. Na nekem vdornem mestu južno od mesta se boji žc vrže. Oddelki bojnih letal so ponovno napadli zbirališča sovjetskih čet na področju Šepetovke z dobrim uspehom. Na istem področju in južno od Pripjetskih močvirij so bili odbiti sovražni izvidniški udarni sunki ob živahnem krajevnem bojnem delovanju. Med Berezino in Dnjeprom in severno od Rogačeva so bili zlomljeni ponovni napadi boljševikov z visokimi izgubami za sovražnika. Jugovzhodno od Vitebska so obdržale nase čete svoje položaje proti na-pndajočim Sovjetpm, ki so napadli ponovno z oklepniki in podporo bojnih letal, očistile nekatere vdore in uničile 14 sovražnih oklepnikov. Jugozapadno od N e v 1 j a in jugovzhodno od Pleskave so popustili močni sovražni napadi. Nasprotno pa so Sovjeti nadaljevali s trdovratnimi prebojnimi poskusi ob Narvi. Več vdorov je bilo s protisunki očiščenih ali zoženih. Napad slabšega oddelka sovjetskih torpednih letal proti neki nemški spremljavi ob norveški severni obali je ostal brezuspešen. Lovska letala spremljave so sestrelila 3, topništvo pa 2 sovražni letali. Na nettnnskcm mostišču so udarne čete zavzele nekaj vrbov jugozapad no od Aprili j c in jugozahodno od Cisterne. Sovražni protisunki proti novo dobljenim linijam so bili v močnih bojih odbiti. Z južnega bojišča javljajo lc o obojestranskem izvidniškem in udarnem delovanju. Močni oddelki severnoameriških strahovalnih letal so napadli včeraj mestno področje Rima. Vojaška škoda jc malenkostna. Nastale so škode le med civilnim prebivalstvom. Pri teh napadih so lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 15 sovražnih letal. Severnoamerikanski oddelki bombnikov so prodrli v opoldanskih urah včeraj šujega dne z velikim spremstvom lovcev v varstvu gostih oblakov nad severno nemško obalno področje. Letala so odvrgla raztreseno bombe ki so povzročile škodo v bivališčih nekaterih krajev in deželnih občinah. Obrambne sile zra-koplovstva in vojne mornarice so uničile 21 sovražnih letal. Sovražna molilna letala so odvrg'a v pretekli noči bombe v zahodni in severni Nemčiji. Sovjetske pogodbe so smrtonosno orožje Berlin. 3. marca Pod tem naslovom se bavi danes »Berliner Lokalanzeiger< s sovjetsko prakso pri izvajanju sklenjenih pogodb. List ugotavlja, da je sovjetsko neiz-polnjevanje pogodb splošno znano že od njihovega prvega nastopa v Evropi. Prav angleška vlada je v p r i -četku z največjim nezaupanjem gledala na vsako sovjetsko pogodbo. Nato časopis prikazuje izčrpno p"rakso Sovjetske zveze, ki s pogodbami zalo vrže oslale sile, da jih kasneje prevara ter opozarja na to, da je Sovjetska zveza že 28. septembra 1920. pričela pripravljati sistematično politične načrte za priključitev Italtških držav. Sklenila je z Litvo nenapadalno pogodlio, ki je značilni primer za slične sovjetske pogodbe. V dokaz za to navaja list člen drugi tega paikta, ki pravi: iRepublika Litva iu Zveza sovjetskih socialističnih republik se medsebojno obvezujeta, da bosta v vseh okoliščinah pazili na medsebojno suverenost ter na inteligentnost in nedotakljivost svojih ozemelj,« Vkljub tej pogodbi je komisar za zunanje zadeve Molotov izročil lo. junija leta 10-10. lit-vanskemuki zunanjemu ministru ultima- tom, v katerem je sporočil, da bo sovjetska armada prekoračila litvansko mejo in da bodo sovjetske čete zasedle litvanska mesta. S tem se je pričelo popolno uničenje Litve. Časopis opozarja, da so dva dni nato v Moskvi ugotovili, da sla Lalvija in Estonska prelomili svoji pogodbi s Sovjetsko zvezo, ker sta tajno sklenili vojaško zvezo z Litvo, na kar so sovjetske čete dan kasneje vkorakale v Rigo. Časopis označuje kot enako goljufiv sovjetski pogodbeni manever s Finsko in ugotavlja, da ni bil mirovni Hikt.it z dne 12. marca leta 1010. nikika pogodita temveč orodje, ki naj bi uničilo Finsko. »Rerliner Lokaianzeigerr zaključuje: >Ti primeri so le izrez moskovskih me-metod. Ni je skoraj države v Kv-opi, ki jih ne bi spoznala. Francija je zaradi pogodi) z Moskvo že pred vojno notranje popolnoma propadla. Račun za Anglijo je še odprt. Kdor sklepa s Sovjeti pogodbe, ta zapravlja svojo usodo. Sovjetske pogodbe w smrtonojiio orožje v boljševiških rokah.< Trebljenje tolovajev na Balkanu Berlin, 3. marca. Na področju neke armade na zahodnem Balkanu so izgubile komunistične tolpe 25. februraja 72 mrtvih in mnogo ujetih, ranjenih ter pre-beglih. Nemci so zaplenili težko in lahko pehotno orožje vseh vrst ter strelivo. Na nekem dalmatinskem otoku jim je padlo v roke 68.8CO nabojev za puške, 625 ročnih granat, mnogo signalnih nabojev in ostalega gradiva. Hrvaški oddelki ter orožništvo so prav tako razbili več tolovajskih skupin. Tudi pri tej priliki so imeli komunisti mnogo mrtvih. Izgubili so tudi številno pehotno orožje. Mornariško topništvo je sestrelilo dva sovražna lovska bombnika. Posadki sta se rešili s padali in sta bili ujeli. Berlin, 3. marca. Vkljub slabemu vremenu povzročajo nemške in hrvaške čete komunističnim tolovajem stalno težke izgube. Samo na področju ene same na zahodnem Balkanu boreče se armade so izgubili tolovaji od 21. do 27. februarja 781 mrtvih, 123 ujetnikov, mnogo pa sc jih je predalo. Izgube ranjencev so pomembne. Nekaj močnih tolovajskih skupin so redarske čete razbile ali vrgle nazaj. Uničenih ali zaplenjenih je bilo poleg sedmih vozil, dveh metalcev min, enega metalca granat ter 16 strojnic, mnogo ročnega orožja in streliva. Zavezniki ustavili pošiljke rp v••• lurciji Ankara, 4. marca. Britanski radio je v četrtek zvečer objavil v turščini ustavitev zavezniških pošiljk Turčiji in v zvezi s to objavo jc priobčila »Ulsc Reuterjevo vest, v kateri se ponavljajo z angleških strani pritožbe in očitki. PoiK temi okolnoslmi, tako nadaljuje članek, je zelo važnega pomena potovanje britanskega poslanika v Ankari Sira Iltighe Knatchbull-Iluges-sena kakor tudi že večkratna preložitev povratka turškega poslanika v Londonu Raufa Orbcya. Anglija pritiska na Turčijo s svojo trgovsko politiko ravno tako močno kakor na Španijo. Turški opazovalci se sprašujejo, kakšni nagibi vodijo Anglijo, da pritiska s tako silo na doslej maloštevilne nevtralne države Evrope. Ta pritisk z ustavitvijo pošiljk jc turškim krogom tem bolj ncumljiv, ker Nemčija ne glede na turško zvezo z Anglijo Turčiji pošilja orožje najnovejšega izvora v okviru obstoječih tr-govskili pogodb. Letonci protestirajo v Washingtonu Ženeva, 4. marca. Letonsko begunsko zastopstvo v Washingtonu je podalo izjavo, v kateri je poudarilo, da bi bilo sprejetje Letonske v del tako zvanih avtonomnih republik Sovjetske unije očitno kršenje Atlantske karte. Letonsko bi v tem primeru boijševiška stranska in centralno organizacijo Sovjetske unije tako močno obvladovale, da Letonska nikakor ne bi mogla voditi svoje lastne politike in sklepati po svojih željah. Verlautbarung der Obersten Kommissars in der Operationszone »Adriatisches Kiistenland« Das Presscamt des Obersten Kommissars in der Operationszonc »Adriatisches Kiistenland« gibt bckannt: Die nachtlichcn Diebstiihle und Ein-briiche, namcntlich im Stadtgcbict von Triest nehmen stiindig zu. Um die Verbrecber der ihnen gcbiih-renden Strafc zuzuliihrcn utid die Bevol-kerung voi diesen Tatcn zu schiitzcn, hat der Oberste Kommissar in der Operationszonc »Adriatisches Kiistenland« lolgende Ausliihrungsbestimmungen zu seiner Verordnung vom 19. Oktober 1943 crlasscn: Artikel 1. Diebstiihle, die unter Ausnutzung der Vcrdunkclung begangen werdcn, sind aus-nahmslos mit dem Todc zu bestralcn. Artikel 2. Fur die Durcbliihrung des Verlahrcns ist der Sondcrgcrichtshof lur die olicnt-lichc Sicherheit zustiindig. Artikel 3. Dicse Ausfuhrungsbcstimmungcn tre-ten riickwirkcnd mit dem 1. Februar 1911 in Kralt. Triest, dne 1. III. 1944. Razglas der Obersten Kommissars in der Operafionszone »Adriatischcs Kiistenland« Tiskovni urad des Obersten Kommissars in der Operationszonc »Adriatisches Kiistenland« objavlja: Nočne tatvine in vlomi se zlasti na mestnem področju Trsta stalno množijo. Da bi prejeli zločinci zasluženo kazen in da bi zaščitil prebivalstvo pred temi dejanji, je izdal der Oberste Kommissar in der Opcrationszonc »Adriatisches Kiistenland« naslednje izvršilne določbe k svoji odredbi z dne 19. oktobra 1943: Člen 1. Tatvine, izvršene z izrabo zatemnitve, se brez izjeme kaznujejo s smrtjo. Člen 2. Za izvedbo postopka je pristojno posebno sodišče za javno varnost. Clcn 3. Te izvršne določbe stopijo v veljavo z vzvratno močjo z dnem 1. februarja 1914. Trst, dne 1. III. 1941. Novi ukrepi v južni Franciji Vichy, 4. marca. Za dosego miru in varnost mirnega prebivalstva stopijo z današnjim dnem v veljavo novi varnostni ukrepi za dosego miru na področju Južne Francije. Na smrt obsojen bo vsakdo, kdor koli skriva člana sovražnih sil ali mu pomaga k begu pred nemšk im četami. Dalje je prebivalstvo dolžno najdene dele sovražnih letal in voini material, ki ga lctalci odvržejo, takoj predati nemškim oblastem. Neizpolnjevanje tc odredbe bodo oblasti strogo kaznovale. Slava osvobodilnega dneva v Bolgariji Solijo, 4. murca. Na dan obletnice bolgarske osvoboditve so prisostvovali dne 3. marca v sofijski katedrali najvišji zastopniki" državnih oblasti slavnostni slu/lii božji. Navzoči so bili: član regentskega sveta prof. l ilov, ministrski predsednik Božilov s člani vlade, predsednik Sobranja, župan Sofije, visoki častniki, duhovniki in uradniki, veterani i/, osvobodilne vojne in ("ustna četa sofijske garnizijc. V vsej Bolgariji so bile slavnostne slu/lie božje. V starem mestu 1 i roso vo se je udeležil slovesnosti član regentskega sveta general Mihov. Po kratkem nagovoru uradništvu so uiimo njega defilirale čete garnizijc. Argentinska zunanja politika Stockholm, 3. marca. General Edel-miro Farrell, naslednik generala Rornire-za, jc po Reuterjcvem poročilu iz Buenos Airesa v četrtek objavil, da bo njegova vlada vodila glede ostalih narodov na ameriški cclini politiko svojega prednika. Italijanske ladje za Sovjetsko zvezo Stockholm, 4. marca. Kakor javlja angleški poročevalski urad iz Washingtona, jc izjavil Roosevelt, da so pogajanja za prenos približno tretjine italijanskih ladij, ki sc nahajajo pri zaveznikih Sovjetskih unij skoraj zaključena. Roosevelt jc izjavil nadalje, da Združene države in Velika Britanija del italijanskih ladij žc uporabljajo in da so v teku pogajanja, koliko teh ladij bo možno odstopiti sovjetski mornarici. Kakor je Roosevelt nadalje izjavit, bodo nekatere teh ladi| imele italijansko, druge angleško posadko. Brezuspešne angloameriške spletke Tokio, 4. marca. Govornik japonskega informacijskega urada Sabao Ignchi sc jc bavil s političnimi spletkami zaveznikov ter ugotovil, da jc stališče Nemčije kljub vsem sovražnim spletkam močno in neomajno. Iguchi je omenil tudi mnogo opisovan vdor ter menil, da sc bodo odgovorni krogi v Londonu in NVashingtonu pač temeljito premislili, preden bodo sunili proti mogočnim nemškim utrdbam na evropskih obalah. Iz teh razlogov sedaj zavezniki z vsemi silami spletkarijo, goječ pri tem nado, da bodo tako poccni in brez žrtev omajali stališče Nemčije. Iguchi meni, da pri tem sovražniki Velike Nemčije ne bodo imeli mnogo uspeha ter jc pokozal na Badogliev primer. Načrti zaveznikov z italijansko izdajalsko kli! imele priložnosti za podpisovanje, se Je zbralo lepo število podpisov. Komunistična grozodejstva v okolici Ajdovca Sredi decembra 1943 so komunisti pobrali iz. Velikega, Srednjega in Malega Lipovca osem moških. Dobila jih je v roke komunistična tajna policija (VOS) ter jih pobila vseh osem. Pobiti so bili vrženi v neko jamo v okolici Žužemberka. 7. in 8. februarja pa se je ta jama odkrila, mrliče so ljudje takoj dvignili in pokopali na pokopališču v Selili pri Ajdovcu. Štiri od teh moških so komunisti sedaj na pokopališču ponovno izkopali ler jih pokopali nekje drugje na skrivaj. To so storili zaradi tega, da ne bi prišla komisija in jih pregledala. Očividec si je te mrliče dobro ogledal in je povedal, da so bili vsi strašno izmaličeni. Dvema so bile izkopane oči, enemu odbit kos glave in po prsih je imel vse polno bodljajev. nekateri so imeli razbite čeljusti in zobovje, nekaj jih je imelo zvezane noge, trem so bili odrezani udje. Vsi pa so bili težje obtolčeni in je gotovo, da so bili vsi mučeni. O tistem, ki ima odbit del glave, ljudje poročajo, da je pri kopanju svoje lastne jame pokončal še dva komunista z motiko. Vsi mrliči so bili brez obleke, ker so jim jo komunisti vso pobrali. Zakopanih je bilo sedem v eni jami skupaj, osmi po je bil najden v bližini teh in je bil zakopan še z dvema drugima, ki sta bila doma nekje od Žužemberka. Vsi ti pokojni so bili popolnoma neprizadeti ljudje, ki se niso niti skrivali pred komunisti. Dva od teh sta se celo sama javila pri komunistični komandi v Ajdovcu, pn sta bila kljub temu umorjena. Omenjene nedolžne žrtve so sledeče: Jarc Janez, 18letni fant iz Velikega Lipovca; Kovine Feliks, 17letni fant iz Vel. Lipovca; Novinc Silvester, 18letni fant iz Velikega Lipovca; Urbančič Karel, oče šestih otrok iz Srednjega Lipovca: Urbančič Albin, brat prejšnjega, 43 let star, iz Srednjega Lipovca; Grandovc Anton, oče štirih otrok, iz Srednjega Lipovca; Kužnik Ferdinand, 29 let star, iz Srednjega Lipovca; Jerič Alojzij iz Malega Lipovca. Komunistični proglasi o namišljenem »urejenem sodstvu« so torej le pesek v oči za javnost. Umori se vrše nemoteno kar naprej. Ali se je že mar slišalo, da bi slabo drevo rodilo dober sad? Gospodarstvo Cene domačega čcbclneca medu. — Najvišje cene za med so določene takole: v prodaji na debelo 1 kg 40 lir, na drobno 1 kg 47 lir franko prodajalna vključno javne dajatve. Omejitve kreditov na Slovaškem. Slovaško finančno ministrstvo je izdalo radikalne ukrepe glede omejitve kreditiranja na Slovaškem. Namen teh omejitev je predvsem povečati likvidnost denarnih zavodov. Vsi; denarni zavodi morajo imeti po novih ^predpisih najmanj 6% gotovinsko rezervo v primeri z vlogami (hranilne vloge, tekoči računi in blagajniške nakaznice). Nadalje naj banke vnovčijo nepremičnine, ki so jih kupile na dražbah od svojih dolžnikov. Zapadle terjatve je treba iztirjati. Nadalje je na novo urejeno tudi kreditiranje banke. Od izdanih kreditov mora odpasti najmanj 25% n« rečfjskontirane menice. — Termin za menice je določen na najdalj 6 mcsecev. Kreditov za stavbne svrhe in nakupe dclnio denarni zavodi ne smejo več dajati. Nadalje je treba pri kreditiranju boli favorizirati podjetja, ki imajo razmeroma, mnogo državnih papirjev. Omejitve so bile odrejene tudi za lombardne kredite. Krediti nad 50.000 kron morajo biti prijavljeni Narodni banki in končno je treba za kapitalne naložbe nad 100.000 kron v obliki udeležb ali za nakup nepremičnin tudi zaprositi za odobritev. Odplačevanje hipotekarnih dolgov v Nemčiji. Nemške hranilnice so ugotovile, da je bilo lani vrnjenih za okoli 800 milijonov mark hipotekarnih kreditov. V veliki meri so se zmanjšala tudi hipotekama posojila nemških hipotekarnih bank. Francoski davčni dohodki so znašali N« stotine posmrtnic »em napisal, takih in takih — takim in takim. Veliko je bilo takih, da se mi je pri diktatu zlomil glas. Od boli za prijateljem ali od sreče, da ae vsaj ob slovesu z dobro besedo lahko spravim z nasprotnikom Sicer je pa pisanje nekrologov zelo malo tvegana, celo hvaležna zadeva. Ne zamerite, toda res se še nikdo ni priš«l pritožit... Ali vendar tega ne verjamem samemu sebi, sai bo Olon Kette gotovo potrkal, prav rahlo s prijazno, toplo besedo in prisrčnim komplimentom, ker nikdar v življenju ni zamudil dolžnosti dobre vzgoje, gotovo pa ne izraza najtoplejše hvaležnosti za najmanjšo uslugo. V soboto popoldne pa smo ga spremili do jame, že dolgo mu izkopane. Kaj je bil kot uradnik strankam, se bodo še dolgo spominjali vsi, ki so imeli z njim opraviti Po vseh okrajih slovenske domovine, kjer je služboval, mu ie spleten venec najlepših spominom. Ne opravljam, če povem, da so ga povsod pomilovali zaradi njegove dobrote. Tak je poiem, razumljiv samo tistim, ki ga imaio. Oton Kette ga je obdržal z vso rahločutnostjo svojega nežno mehkega srca. Skoraj bi smel reči, da si je več kot s svojim uradnim poslovanjem pridobil zaslug v javni upravi z dobrim zgledom, kako naj javni uslužbenec posluje s strankami in tovariši. Po pravici so mu povsod rekli — dobra duša. Danes bi dejali, da ie bil slaroversko nesodoben, ker je z vso strogostjo pazil, da bi se ne pogrešil proti tistim odlikam, ki pri dobro vzgojenem svetovljanu še vedno pomenijo srčno kulturo. In vendar se mu ne upam napisati ne-krologa, da bi Oton ne bil v preveliki zadregi, kako naj bi se mi zahvalil. Samo v imenu vseh njegovih prijateljev se poslavljam od vedno vedrega, vedno zvestega in najbolj blagega med blagimi. Trčimo, saj je med nami — dučica Kettel Ante Gaber. Iz Gorice Omejitev električnega toka. Zaradi začasnega pomanjkanja električne energije bo v goriškem mestu električni tok med poldrugo in peto uro popoldne (13.30 do 16.30) ukinjen. Ob nedeljah pa ta omejitev ne bo veljala. Solkan. 14 letni Jug Janko se je vzpenjal po skalah ob vznožju Svete gore ter je precej nesrečno padel, tako da si je zlomil desno nogo in se močno pobil po glavi. Sedaj leži v goriški bolnišnici, kjer bo mora! ostati vsaj mesec dni. Hišni starešine so imeli v nedelje, dne 27. februarja v Verdijevem gledališču predavanje o protiletalski zaščiti. Načelnik te zaščite jim je dal važna in nujna navodila glede njihovih dolžnosti ob letalskih napadih, Žrtev zračnega alarma je bila 70 letna gospa Ida Medeot, ki stanuje v Rossini-jevi ulici Po kosilu je bila na stolu malo zadremala. Kar se oglasi sirena in gospa Medeotova se v slrahu 'ztiud? In 'skoči pokonci. Pri tem pa se spodtakne ip pade tako nesrečno, da si zlomi nogo, katera bo v dobrih šestih tednih zopet zdrava, ako se ne pritakne še kaj drugega. Rojstva in smrti, V tednu od 20. do 26. februarja se je v Gorici rodilo 19 otrok; umrlo je 24 ljudi, porok je bilo pa devet, Svetogorska Mati božja je pri Goriča-nih res v veliki časti. Odkar ne morejo več romati na Sveto goro, se zatekajo na Kostanjevico, kjer je v cerkvi očetov frančiškanov v glavnem oltarju izvirna svetogorska podoba, katero je patriarh Grimani natančno pred 400 leti podaril cerkvici na Sv. gori. Zelo star posnetek te podobe pa so imeli v nadškofijskem dvorcu. V nedeljo 27. februarja pa so ta posnetek v slovesni procesiji, katero je vodil nadškof mons. Margotti, prenesli v stolnico, kamor bodo sedaj verniki lahko prihajali prosit milosti. Koncert nemike vojaške godbe je bil v nedeljo v ljudskem vrtu ob številni udeležbi goriškega občinstva. Med zračnim alarmom sta hodila po cesti 49 letni Blaž Rutar iz Tolmina in 41 letni Raffaele Sassi iz Gorice. Varnostna straža ju je zalotila in plačali bosta morala primerno globo. Pse čuvaje je treba pripeljati dne 3. marca nemškemu vojaškemu poveljstvu v Gorici na Battistijevem trgu. Kdor se bo skušal temu izogniti, bo kaznovan. lani 118.4 milijarde frankov, dočim so 1. 1942. znašali samo 92.8 miljiarde frankov. Največ dohodkov so dali neposredni davki 40.4, prometni davek 26, transak-cijski davek 1156, takse in pristojbine pa 8.8 milijarde frankov. Policijska ura ie podaljšana s 4. marcem od 4.30 do 22! Vesel večer za vojake v Operi Ljubljana, dne 4. marca 1944. Snoči se je operno gledališče spet napolnilo s pripadniki nemških oboroženih sil, ki so prišli na veder umetniški večer, ki ga od časa prireja organizacija za oskrbovanje vojakov. Tokrat ie bil spored lahkotnega značaja. Ves spored sla zelo duhovito razvijala pred navdušenimi poslušalci Klaus Behrendt in Haas Hildebrandt. Sodelovali so solisti in zbor državne opere, operni orkester, baletni zbor, orkester »Zlata trinajstorica« in »Fantje na vasi«. Gledalci so bili nad vse zadovoljni in navdušeni in vse izvajalce nagradili z obilnim ploskanjem in zahvalo. Zaplemba premoženja komunistov Z odlokom šefa Pokrajinske uprave je bilo zaplenjeno premoženje sledečim komuuistoip: 1. dr. Maselj Cirile, zdravnice, stanujoče v Ljubljani, Gradišče št. 8b; 2. Vidmarja Draga, umetnika-slikarja, sta-nujočega v Ljubljani, Gerbičeva ul. 41 a; 3. Novaka Franca, trgovca v Ljubljani, Slomškova 9; 4. Ravniharja Evgenija, akademika v Ljubljani, Miklošičeva e. 18-11; 5. dr. Grossman Božene, zdravnice, v Ljubljani, Gledališka ul. 12.; 6. Vidmarja Nandeta, učitelja v Ljubljani, Gerbičeva ul. 41 a; 7. Vidmarja Josipa, dramaturga v Ljubljani, Večna pot 3; 8. Kovačiča Feodorja. zasebnika v Ljubljani, Privoz (i; 9. Kovačič Darinke, za-sebnice, stanujoče v Ljubljani, Privoz 6; 10. Kovačiča Leona, zasebnika v Ljubljani, Privoz 6; 11. dr. Modica Helija, adv. v Ljubljani, Tavčarjeva 5; 12. Po-tokapja Alojzija, dramskega igralca v LJubljani, Tržaška c. 12; 13. dr. Pelerina Stanka, doktorja prava v LJubljani. Za gradom št. 1; 14. Stritar Bogdane, operne pevke, v Ljubljani, Cesta Viktorja Emanuela št. 5: 15. Valantiča Alojzija, njegove žene Valanlič Marije, njegovih hčerk, v Novem mestu, Prešernova ulica 4. . Za Zimsko pomoč Iz pisarne za »Zimsko pomoč« smo prejeli: Uradništvo Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani je podarilo namesto venca na grob ge. Cankar Leopol-dine 455 lir za Zimsko pomoč. V počastitev spomina žrlvam, ki so padle pod komunističnimi rablji. dne 5. februarja 1944 v Cerknem na Goriškem, pošilja kot njihov rojak g. Podobnik Franc, trgovec v Rudniku, 1000 lir za Zimsko pomoč. Za informacije glede »Zimsko pomočit kličite: 47-57! Prostori »Zimske pomočit so v Gosposki ulici 2-L, desno, j Denarno prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na ^Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. račun 16.580«. Iz Trsta Tramvaj se je zadel ob avtomobil. V lorek popoldne okrog treh Je tovorni avtomobil, ki je vozil od pokopališča pri Sv. Ani, bjl prevrnjen pri močnem trku s tramvajem št. J. Delavec, 47-lelni Josip Salvini, stanujoč v ulici dol Pontc 6, ki je sedel na avtomobilu, je padel in se močno potolkel. Prepeljali so ga v bolnišnico. Prehranjevalni zavod so obiskali tatovi. Pred prehranjevalnim zavodom v Irstu, v ulici della Valle 18, se je nekega večera ob pol osmih ustavil tovorni avtomobil, iz katerega so izstopili trije moški. Ko so odprli železne zapahe, so odšli v skladišče in odnesli od tam dva stota semenskega olja, katerega so potem s težavo spravili v tovorni avtomobil. Vse to se je izvršilo pred očmi mnogih pasantov, toda kdo bi mislil, da so bili to tatovi in ne uslužbenci prehranjevalnega zavoda? Velika tatvina tobaka. Te dni so obiskali vlomilci glavno zalogo tobaka v Trstu. Odtrgali so mrežo v oknu, vdrli v zalogo in odnesli iz nje več zabojev v skupni teži 500 kg. Tobak je bil vreden 175.000 lir. V Trstu so umrli: čergol Josip, Bruno Barba, Kosoveu Ivan, Michelini Te-resa, Senesi Frančiška, Hlača Frančiška, Pitati Anton, Kobau Jožefa, Cesar Herman, Černe Marija, Teserotti Roman, Merluzzi Rihard, Moldo Mareglja, Ludo-vik Boliš, Anastazija de Denaro, Alojzija Acquaroli, Frančiška Vižinlin roj. Zupan, Helena Venier, Marija Gersina in. Virginija Nikliček. Izraelove mreže nad svetom 14 Poglejmo zdaj propagando in objave. Predvsem obstaja tajen sporazum, po katerem se Judje ne sinejo v filmih nikdar pojaviti, razen v izjemnih okoliščinah, ki so zelo ugodne njihovemu plemenu. Kinematografska propaganda se uporablja predvsem proti nejudovskim verskim skupinam. Rabin se v filmu ne ho prikazal nikdar drugače kot nad vse dostojanstvena oseba, ki naj naredi na občinstvo vsestransko ugoden vtis. Krščanski duhovnik pa je izpostavljen vsakovrstnim ponižanjem, od najbolj smešne vloge do največje zlobnosti. Kakor v drugih pojavili judovske miselnosti, tako vidimo tudi v tem namen Judov, da bi kolikor mogoče uničili spoštovanje, ki gre krščanskemu duhovni-šlvu. Nikdar ne bomo videli v filmu Juda kot lastnika beznic ali beraških branja-rij, čeprav jih je v resnici zelo mnogo. S krščanskega duhovnika pa lahko na- redijo brez kazni kakršno koli smešno karikaturo. Zelo pomemben je člen Sionskih protokolov, ki pravi: »Varamo, potvarjamo in kvarimo mladino nevernikov s tem, da ji vcepljamo teorije in načela o vzgoji, o katerih dobro vemo, da so kriva. Že dolgo si prizadevamo, da bi uničili ugled kr-ščanskego duhovniSIva. Uničiti hočemo vero, iztrgati nevernikom pojmovanje o Bogu in duši ter jih nadomestiti i matematičnimi formulami in z materialističnimi težnjami.< Kino služi tudi, zavedno ali nezavedno, kot generalna skušnja dogodkov, nevarnih za naše družabno življenje. Revolucije no pndejo iz nebes, ampak jih je treba započeli in pripraviti. Revolucija nikakor ni prostovoljen upor množice, ampak vnaprej pripravljeno delo Rake manjšine. Nobene revolucije ni naredilo ljudstvo samo od sebe. Kdor hoče narediti revolucijo, mora pripravili oko- lje in zato se poslužuje pocestnih nemirov, demonstracij pred tovarnami, uradnimi poslopji po vzorcu »dela«, kakršno se je obneslo v Rusiji in na Madžarskem.^ To pripravo je mogoče olajšati s pomočjo filma s tem, da se »tukaj vzgajajo množice«. Normalni ljudje, ki prisostvujejo tem predstavam, majejo z glavo in ne morejo razumni dogodkov, ki jih vidijo pred seboj na platnu. Če pa bi mogli prodreti v dušo neizobraženih in nravno slabotnih ljudi, bi z lahkolo razumeli nizkoten pomen takih predstav. Kino je poslal šola pokvarjenosti v toliki meri, da se po vsej sili čutijo zle posledice za človeško družbo. Policija protestira, kajti v filmih se pojasnjuje v vseli podrobnostih način, kako je mogoče umoriti čuvarje javnega reda. Prav tako se razburja pošten trgovec, ko vidi, kako film poučuje o vlamljanju v blagajne. Pošteni ljudje so razburjajo, ker je umetnost v zapeljevanju žensk poslala glavni predmet premnogih filmov. Toda kljub vsemu ugovarjanju nevarna šola nemoteno vrši svojo nalogo. Prav lahko je ugotoviti, da Je marsikateri zločin in marsikatero nepošteno dejanje sad lakih filmov. Judovski kinematografski program ima več stopenj v svojem razvoju. Ena izmed teh je vedno večja udeležba zelo znanih nejudovskih pisateljev pri judovski propagandi. Uporabili so njihova stara dela in nemalokrat poročajo, da so pripravili popolnoma nova dela, napisana nalašč za film. Po večini so to dela, ki poveličujejo judovstvo. Kako to, da smo prišli tako daleč? Častihlepje, želja, da bi si ohranili dobre odnošaje s filmskimi »kralji« in pohlep po denarju so zadostni razlogi za pojasnitev lega pojava. Pod vplivom lakih čustev ni težko priti do tega, da sc nam zdi vsak pojav antisemitizma kot nevreden človeka. Ker morajo pisatelji idealizirati narodo in posamezne ljudi, je popolnoma naravno, da se bodo polagoma navdušili za Jude. Toda izpostavljeni so nevarnosti, da s tem, ko sc hočejo izognili protižidovstvu, zaidejo v drugo skrajnost: v podrejenost Judom. Omenili smo le nekaj stvari, ki so v zvezi s kinematografskim življenjem, toda vsaka izmed teh ima svojo posebno važnost. Kdor opazuje sedanjo dogodke, ne da bi si jih mogel razlagali, bo v njili našel pojasnilo za mnoge dogodke, ki bi drugače oslali zaviti v neprodir-ljivo tajuost. Sttnd literatura je opravljala sličen posel. V velikanskih nakladah so razpošiljali judovski založniki periodične liste po vsej deželi. Ljudje so kar pri vlaku čakali, da čimprej preberejo nadaljevanje napetega romana »Živa pokopana«. Neka judovska firma v Nemčiji je na ta način zaslužila po 12 milijonov RM letno. Po večjih mestih posojajo Judje mladini najbolj razvratno literaturo proti mali odškodnini, da jo mladina požira še med poukom v šolskih klopeh. Pri tem zasluži Jud knjigotržec, Jud izposoje-valcc, Jud lastnik beznic in javnih hiš, Jud specialist za kožne bolezni, Jud lekarnar in nazadnje še judovstvo kot tako, ker dorašča in prihaja v javno življenje neodporna in zma-terializirana mladina, ki jo je lahko premagati v raznih službah in položajih. Reklama prinaša tudi ogromne dobičke. Reklama pa odvadi tudi misliti in usmerja poleg tega občinstvo v judovske trgovine. Pri reklami v velikih mestih, kjer je treba imeti svetlobno reklamo, zaslužijo še električna centrala, rudnik, tovarna za žarnice, aranžer izložb ild. Navuduo so Judje lastniki teli podjetij. ^S^^S^^J^^J OB STOLETNICI ROJSTVA RAPSODA DOLENJSKE ^^S^^J^^M JOSIPA JURČIČA c=&==i »Krjavelj«, kakor ga Je klaslCno podal Vav-potlfi v Mohorjevi Izdaji »Desetega lirata« lasi (ni Krjavelj, ki je »hudiča presekah, nam stopa danes pred o(i, ko praznujemo stoletnico Jurčičevega rojstva in se zamikamo v sedanjo usodo ljudi iz njegovega rojstnega kraja, ki nam jih je on tako iivo slikal v tedanji noši, kretnji in duhu. In če nismo včasih verjeli, da ga je tedaj presekal, verjamemo,, da ga bo sedaj, ko tava »kot deseti bral«, pregnan s svoje dedovine, pa vendar določen, in odločen, da jo uredi po pravičnosti, kakor je zapisana v njegovi duši od pamtiveka. In to dušo dolenjskih ljudi je v ustvarjalni intuiciji po vzpodbudi rojaka Levstika odkrival v velikem pisateljskem zamahu in tekstu prvi veliki slovenski pripovednik Josip Jurčič, kateremu se danes ob stoletnici rojstva klanjamo vsi Slovenci v hvaležnosti za njegovo delo umetnika in narodnega prebu-jevalca. Kakor je umrl mlad, je zapustil veliko delo, s katerim se je uvrstil med najtrdnejše temelje naše narodne kulture ter postal topli plamen na domačem ognjišču, ob katerem sc ogrevamo še sedaj mi, njegovi potomci in se bodo ogrevali ie dolgo zanamci, dokler bo bival tod slovenski rod. Stoletnica rojstva, ki nc bo vsena-rodno slavje na njegovem domu na Muljavi, kakor bi lahko bilo, vendar ne bo šla mimo slovenske javnosti. Saj \rripravlja Zimska pomoč lepo izdajo njegovega romana »Cvet in sad* z ilustracijami Lojzeta Perka, Mohorjeva družba v Cvetju »Sosedovega sina< in »Jurija Kozjaka*. Pripravlja pa se tudi kronološki pregled Jurčičevega ustvarjanja, ki naj postavi ogrodje za poznejšo monografijo, ter poseben Jurčičev zbornik. Vse to naj priča, da je Jurčič danes živa prvina naše slovenske tradicije, naš klasik, prišlet med naše nesmrlnike. td Iz govora dramaturga prof. Modra na proslavi v Narodnem gledališču. Jurčič bard naše Dolenjske, klasik Za svoje pisateljsko delo je imel dva učitelja: realista Levstika z neizprosno zahtevo po pisanju »v domačih mislih, na podlagi domačega življenja, da bi Slovenec videl Slovenca v knjigi, kakor vidi svoj obraz v ogledalu«, in romanopisca Scotu z neizčrpnim darom domišljije. Niluil jc med obema ter ustvarjal zdaj Jurije kozjuke in desete brate, zdaj sosedove sine in dolenjske polharje, kajii živel je v dobi, ki je še rada prisluhnila opojni pesmi romantike. Tako bi kljub izrazitemu realističnemu naravnemu daru mogle tudi zanj veljati Shakespearove besede iz. Henrika i V.: »Zamaknjen v svet podob, resničnosti ni videl.« Toda vendar nam je ustvaril tip našega ljudskega pisatelja, ki je še danes kljub vsemu razvoju v glavnem isti. Ni sicer nadaljeval Prešernove literarne tradicije, to je opravil Levstik, pač pa si je izbral svojski ploskoviti stil in nam z okorno roko in živimi barvami naslikal pokrajino, dobo in ljudi. Posebno ljudi! In tudi pri teh so mu bili zlasti pri srcu posebneži in čudaki, šaljivci in dobro-voljčki. Toda kljub »inoplatnosti«, ki mu jo je očital Levstik, je vendar slovenske domače besede, prijeten po vestuičar in nazoren poetobar naših ljudi. Niti danes ne moremo ne bralci ne pisatelji mimo njegovih stvaritev. Jurčič je bil v svojih delih izrazit izpovedovalec idealističnega svetovnega nazora in kot tak ves ljudski. Tega se je tudi snni nujno zavedal, kajti sicer bi verjetno podlegel Stritarjevemu svetovljanstvu. Iz jasnega spoznanja. da je umetnikova dolžnost biti ob ljudstvu v vseh tegobah in bridkostih, je tudi vseskoz izbiral take snovi za svoja dela, s katerimi je lahko dvigal, spodbujal, tešil in kazal v lepšo prihodnost. Po svojih najboljših močeh je izpolnjeval svoje dolžnosti do naroda. V vsaki knjigi najdemo polno takih migljajev, najjasneje pa se je izpovedal v Tugomcru: »Zn narod dc-latj, / moči vse moške dati koristi obči — skrbi nakladati si domovinske, / dolžnost je sveta vsacemu moževi!« P>il je delaven kakor čebela, niti trenutka ni opustil, da ne bi opravljal svojega svetega poslanstva, še na smrtni postelji je snoval in pisal. Ob stoletnici Jurčičevega rojstva jc prav, če se spomnimo tudi dolžno- Jezikovna priredba romana „Cvet in sad". Znano je, da je Jurčič pisal roman Cvet in sad v letih 1866 iri 1867. Leta 1867 je imel napisanih že prvih dvajset poglavij, pa je nadaljevanje odložil zaradi neugodne Levstikove ocene Desetega brata ter z romanom nadaljeval šele leta 1876 in takrat delo dopolnil in končal z novimi desetimi poglavji. Tako je celotno delo prvič izšlo v popolni izdaji 1877 kot sedmi zvezek Slovenske knjižnice. In ta popolna izdaja mi jc bila temelj prvi novi jezikovni prireditvi romana, ki je namenjena najširšemu sodobnemu občinstvu. Sicer je Jurčičev jezik v romanu ('vet in sad na splošno lep in čist. Ze Breznik je v Domu in svetu 1933, str. 313, ugotovil, da je posebno prvih 20. poglavij jezikovno čistih, kajti Jurčič jih je pisal v dobi, ko še ni prišel pod vpliv našega takratnega častnikar-skegu jezika in zato še ni vnašal v svoja književna dela srbskohrvaških čili ruskih izrazov, marveč je še ves slonel na kmečkem jeziku dolenjskega ljudstva in na prvotnem Levstikovem jeziku, kakor ga je Levstik v najlepši obliki pisal v vzorni povesti Martin Krpan. Od leta 1872 pa je bil Jurčič glavni urednik Slovenskega naroda in kot časnikar se je vse bolj in bolj oddaljeval od čiste knjižne slovenščine. Zato ni nič čudnega, čc v zadnjih desetih poglavjih uašega romana že najdemo mnogo nečistejši jezik kot v prvem delu. Dvanajst let po prvi izdaji 1877 je roman izšel 1889 v Le v če v i izdaji Perknv »Krjavelj« kot ca pripravlja za Jubilejno Izdajo Dobrodelne pisarne 1« bo Izšla S« ici.ua Jurčičevih Izbranih' spisov v osmem zvezku. Leveč je Jurčiča mnogo popravljal, marsikdaj v dobro, mnogo pa tudi v slabše. Tako je v besednem redu in sintaksi ostal na pol pota, kajti večinoma je postavljal povedek s konca stavka na prvo mesto zn osebkom, na drugi strani pa glavnih stavkov, ki so stali za odvisnikom, še ni upal začenjati z naslonicami. Popravil je mnogo pravopisnih nedoslednosti, mnogo oblikoslovnih napak ter več tujih izrazov in stavčnih skladov, v izrazoslovju pa je prav po nepotrebnem zamenjal dolgo vrsto lepili Jurčičevih izrazov (tako je na primer zamenjal: nam manjka v nimamo, večjidel v zvečine, 'nerazumljivo v nerazumno (sie!), ljuba v ljubica, iz desk v od desk, vabljiv v vabeč, cesar v car, precej v dosti, naravno v prirodno, pripomoček v pomoček, nezanesljiv spomin v slab spomin, en srakoper v eden srakoper. roparskega v tolovajskega, rakov v krsta itd.). Iz teli in še neštetih drugih primerov je lahko spoznati, tla je Levčeva izdaja popolnoma nezanesljiva in jezikovno najslabša izdaja našega romana. To je pravilno spoznal že Gra-fenauer, ko je 1919 ob izdajanju Jurčiča šel mimo Lovca k izvirniku 1877. Zvesto po prvi izdaji jc priredil roman Cvet in sad, tako da se niti besednega roda in stavčnih konstrukcij, ki so bile morda slabe, ni dotaknil. Le najbolj kričeče primere je popravil, in šc to skoraj izključno samo v pravopisnih doslednostih in v oblikoslovju (spremenil ,je na pr. samo: uže v že, okolo v okoli, rujav v rjav, mislij v misli, na klanci v na klancu, umrlei v umrli, bog v Bog, majhena v majhna, izpoznati v spoznati, po noči v ponoči, britkost v bridkost i. p.). Če odštejemo teli nekaj pravopisnih popravkov, lahko Grafenauerjevo izdajo štejemo za pravo znanstveno izdajo Jurčičevih del! Novo pot pa je nastopil P r i j a -.tel j v začetku iu sredi dvajsetih let našega veka. Sicer do izdaje romana Cvet in sad šc ni bil prišel, vendar iz drugih zvezkov Prijatljevoga Jurčiča utegnemo sklepati, da se je Prijatelj odločil za srednjo pot med Lcvccm in Grafenauerjem, to se pravi: ni ostal pri znanstveno popolnoma enaki izdaji, a takšnih sprememb, "zlasti napačnih in nepotrebnih, kakor jih je bil napravil Leveč, tudi ni storil. Čeprav je Jurčičevo dikcijo pustil nespremenjeno, je vendarle njegov jezik in slog popolnoma spremenil in ju približal sodobnemu knjižnemu jeziku, zlasti kar sc tiče besednega roda glede povedka. začenjanja glavnih stavkov za odvisniki z naslonico, zgradbe zloženih stavkov itd. Na dru- sti naroda do umetnika. Vsa naša duhovna rast, razvoj, dejanje in nelianje mora biti zgrajeno nu podlagi njegovih spoznanj. Slovenci smo v tem premalo smotrni in načrtni. Silneje bi se morali zavedati tesne povezanosti med umetnikom in ljudstvom. Umetnik bi nam moral biti v svojem zdravem elementu res vodnik in videč. V svojih delih bi nam moral odstirati narodne napake in kazati pot navzgor, ljudstvo pa bi se moralo z njegovimi dognanji okoriščati, da nc bi bilo treba umetnikom vse čase ponavljati istih reči. Ne gre tu za zgolj tehnično stran pisanja; kajti v tem gre zgodovina svojo pot in jo docela jasno, da bo današnji uinctnik pisal z večjim obvladovanjem notranje in zunanje kompozicijo tor duševne in značajske karakterizacije, tudi v izrazu in motivu bo lahko bolj razgiban. A ne gre za to: Gre pa marveč za tisto duhovno in kulturno, narodnostno in socialno rast ljudstva, brez katere ni resničnega napredka in razvoja, brez katere so tudi vsi sodobni umetniki ovirani pri svojem delu. Kajti jasno jo, da mora umetnik nujno graditi na osnovi, ki mu jo nudijo doba, kraj in ljudje. In če so ljudje na vek isti, je tudi umetnikov polet šibkejši. Mogoče je v toni poleg vseh drugih razlogov tudi razlaga za slovensko pisateljsko majhnost v primeri z nekaterimi drugimi narodi. Če se bomo v prihodnje določneje zavedali tudi teh notranjih dolžnosti do umetnikov, čc nam bo jasno, dn življenje sicer res ni logika in slroj, pač pa živ organizem, ki nujno terja razvoj in rast, potem se bodo mogoče tudi Slovencem kdaj odprla vrata v svet, da nas bodo prevajali, kakor mi z občudovunjem prevajamo nekatere tujce. Ob Jurčičevem spominu bi bili krivični, če bi prezrli njegovo pokra- nM IfiSl^^lSaB ^ JH /iML " V-«shEI9 Cesarjev »Krjavelj« v Drami jino. Dolenjska s svojimi mehkimi konturami, prijetnim zelenjem, soncem in vinom, zeniliaki in bajtarji, dobrodušnimi originali in romantično gosposko mu je dala navdih, iz. nje jo /rastel, ob misli nanjo je ustvarjal v daljnem svetu, zanjo živel in trpel. Bil je Slovenec do zadnjega vlakna. I.e berite njegovega Tugomera, berite zapovrstjo njegova dola, pa so vam bo odkrila mehka duša, ki čustvuje ob sleherni bolečini, ki je prizadejann njegovi ljubljeni domovini. Ze iz drobnega stavka, ki ga je zapisal v Juriju Kozjaku: >še dandanes kažejo v cerkvici na Muljavi opaljena brunu za streho, ki jo jc Turek zužigal,« so nam razodene resnična ljubezen do domovine. In mogoče je ob njegovi stoletnici naša največja dolžnost, da se prepojimo z enako ljubeznijo, z enakim spoštovanjem narodne tradicije. v Prof. Santel ilustrira „Cvet in sad". »Kako ste 'sprejeli ponudbo, da ilustrirate Jurčiča za Zimsko pomoč? In kako ste delo zasnovali!« »Naloge, da ilustriram Jurčičevo povest Cvet in sad, sem sc lotil z. velikim navdušenjem, in som si napravil načrt, po katerem bi narisal skupno 10 celostranskih ilustracij, izvršenih s svinčnikom. Poleg tega pa šc 30 ' malih črnobelih ilustracij v zvezi z začetnico vsakega odstavka ter malo končno vinjeto. Motive setn izbral brez ozira na težave izvedljivosti iz najbolj važnih dolov romana; seve y. omejitvijo, da sem moral celostranske risbe uvrščevati v takem rodu, da so v knjigi razvrščeni v približno enakih presledkih, t »Imnte kakšne težave nri delti?« »Ko sem z doloin začel, sem takoj naletel na dvojno težavo: povest so namreč dogaja lla kmetih in v drugi polovici 19. stoletja, t. j. vsi negospo-ski tipi, krajinski in stavbni motivi, morajo kazati pristni značaj našega podežclana, gosposke noše pa morajo kazati lice Jurčičeve dobe, n. pr. ozke hlače, dolga krila, starinske pričeske. Kaj storiti, ko nc morem na deželo? Tu mi jc prišla dobra misel, obrnil som so na prodsoduištvo begunskega zbirališču v bivšem Ak. kolog. in som našel tam polno razumevanje za svoje želje. V veliki ogrevalnici lahko izbiram možakarje različnih starosti tor jih skiciram v naprej določeni pozi. lake skice, čeprav na hitro napravljeno, so mi v veliko pomoč pri dolu. Težavneje je spreminjanje modernih noš v starinske, posebno pri načinu dela, kjer se izogibam vsaki stilizuciji, kajii zdi so mi, da Jurčičevemu slogu bolj pristajajo enostavno realistične risbe.« »še to me zanima, gospod profesor in bi Nas hotel vprašati, pn ne več kot slikarja, temveč kot bralca: Kako vpliva nu vas danes ta Jurčičeva poj vest? Ali se Vam še zdi živa za nas čas?« »Jurčičev način pripovedovanja je resda /a danušnje pojmo nekoliko zastarel iu naiven, tudi občuti čitalec veliko razliko mod takratnim iu sedanjim jozikom. Današnji književni jezik jo izbrušen in do zadnjih podrobnosti i/popoln jen, Jurčič jo pa delal v času, ko ■•o jc knjižna slovenščina šolo porajala. A navzlic tem navideznim nedostatkom so Jurčičeva živa invencija prebije skozi vse težave. Svojo tipe opisuje tako, da jih doživljamo še danes, v vsej povesti pa vzdržuje čituloljevo radovednost do zadnje strani lor sili bralca tako, da ne odneha, dokler ni knjigo prečita! do kraja. To zanimanje mora pa ilustratorjevo delo še povečati. Ilustrator sine tu in tam povedati več kakor pisatelj, v glavnem mora pa sledili toku njegovega izvajanja. Kot primer uaj navedem enono-gega Žagarja šepca, ki ga moram seve narisati v bližini pristno kmetske žago. V takem primeru jo pač pisatelju lahko. Hitro jo napisano, da Žagar sodi na »žagoščinem vozu«. \ narisati to z vsemi podrobnostmi — to jo druga zadeva, posebno če veš, da v vsej Ljubljani ni ene lake žago. Kar me najbolj skrbi jo kratko odmerjeni rok zn delo, ki bi rabilo, če ga hočem vestno izvršiti, mnogo časa. To največjo težavo bom skušal premagati v kolikor bo v moji moči.« Na to mi je g. profesor pokazal skice in že izdelane risbe, zlasti ini-cialke. ki bodo izdelane v podobnem slogu, kot se je obnescl pri v avpotiču. Takoj mi je. padla v oči »Rnž.murin-ka« ter sem jo vzel. da jo priobčim danes v listu v stoletni spomin Jurčičevega rojstva. Kakor vidimo, se prof. santel zelo pripravlja za dostojno jubilejno okrasitev Jurčičeve povesti, ki bo posebne vrednosti v vrsti drugih podobnih izdaj ob priliki letošnje tombole Zimske pomoči. Ali naj zaključim ta obisk z reklamo za knjižno tombolo, ki bo nudila srečnim dobiv-cem tako dragoceno dobitke? Mislim, da jc to vprašanje odveč, ker je snino po sobi razumljivo, td. ,-'V y v Vrit -iCl p Sanuova ItozinarniKu »/. romana it>ci i ri nad«, ki lio Izšel pri kn.IU.nl tomboli Zimske pomoči gi strani pa jo pustil mnogo Jurčičevih oblik in pravopisnih posebnosti, kakor: črez, črevelj, žrebclj, sosebno, v u ii, nohte, piti ni jesti, lih, ošlatal, štimam, uveril. natura, obrajtati, kofe itd., torej premnogo germanizmov, srbohrvatizmov, dialektičnih izrazov in podobno. Naša nova jezikovna prireditev je potemtakem najbližja Prijateljevi prireditvi, vendar je šla še dober korak dalje: popolnoma sc jc prilagodila sodobnim pravilom našega knjižnega jezika v pravopisu, oblikoslovju, izrazoslovju, ločilin, besednem redu, stavkoslovjil in leksikonu tor glasoslovju. Naj navedem nekaj primerov teh sprememb, ki so najbolj značilne! V glasoslovju nopoudarjeni pol-glasnik je Jurčič skoraj dosledno še pisal z e, le izjemoma z a, sedaj je uvedena dosledna pisava z a (v primerih nenaglašenega polglasnika): lahko, danes, ganiti, umakniti itd. Yo-kalični r je pisal Jurčič z ru ali or, sedaj r: rjav, rdeč, kakršen itd. Moderna vokalna redukcija je v Jurčiču še delno vidna v primerih hišina, inaj-liena, gospodičina, sedaj jc popolna: hišna, gospodična, majhna. V glasoslovju in oblikoslovju je pri Jurčiču še posebno veliko Levstikovih etimoloških reform, ki so sedaj žc od škrab-ca dalje povsem odpravljene. Zato tudi gremo pri novi prireditvi mimo Jurčiča v tako imenovani drugi pala-talizaciji: druzega, množili, tacili, roci in pišemo: drugih, roki, takih itd., gosposki nam. gospodski, odidem nam. otidom, last nam. vlast i. p. Popravili pa smo tudi uapačuo Jurčičevo pisu\u severja, britka, gnjil. vsklikniti v severa, bridka, gnil, vzklikniti i. p. V oblikoslovju: Dosledno pišemo nove oblike bom, boš- bomo nam. Jurčičevih bodem, bodeš, bodemo. Dalje je popravljeno: bolj mlad v mlajši, lučica v lučea, z ustmi v z usti, lažje v laže, psovek v psovk, razumeje v razume, posuroven v posurovel, tož. sred. spola je v ga, napolnen v napolnjen, pokopani v pokopljcm, pesen v pesem, nemam v nimam, seboj ali sc seboj v s seboj, enkrat (nedoločno) v nekoč, nekdaj, na klanci v na klancu itd. Besedni red in sintaksa: Dosledno začenjamo glavno stavke za odvisniki z naslonico: bil jc vesel v je bil vesel, odpre se še v se odpre še... Povedek smo dosledno postavili s konca stavka (razen če je kak posebni smisel ali poudarek) takoj za osebek: profesor kake tri pote iz, pipe potegne v profesor potegne kake tri pote iz pipe. Jurčič veže silno veliko glagolov še z rodilnikom, pa je danes v veljavi le tožilnik: čuvaj zdravja v čuvaj zdravje. Germanizcm, kakr: slišati od nje, je z.boljšan v slišati o nji, zveza gospod Gorčev svet v svet gospoda Gorca: stara sintaktična zveza, znana tudi iz Prešerna, na pr.: počakaj, dokler dosežen cilj, je spremen jena v: počakaj, dokler nc dosežem cilja itd. Najštevilnejše pa so v novi prireditvi seveda pravopisne spremembe, saj sc je prav ta v zadnjih deeenijih najživanneje razvijal V novi izdaji romana Cvet in sad je vsekakor pravopis urejen dosledno po veljavnem Breznikovem in Ramovševem pravopisu i e. 1933»iu 1937. Zalu jc Jurčičeva pisava takole popravljena: z neniar v vzneniar, bog v Bog, uljuden v vljuden, zatcgndol v zategadelj, skoro v skoraj, ulnjnk v uljnjak, nn enkrat v naenkrat, socijalni v socialni, tre-notek v trenutek, izpotakne v spotakne, Ijubeznjiv v ljubezniv, kursibodi v kar si bodi, pnk v pu, napol v na pol, prašiči v prašiči, druhal v drhal, znrnd v zaradi, na vse zadnje v navsezadnje, tja v cu dan v tjavendan in pod. V leksikonu pa som očistil Jurčičev jezik posebno v zadnjih poglavjih in ga napravil enakega prvim poglavjem, ki so čisla zlasti glede tujk in izposojenk iz drugih slovanskih jezikov. 1 udi smo popravili danes nenavadne sestave besed. Zato sedaj pišemo: šteti nam. brojiti, vem nam. znam, vprav nam. baš, brezpogojen nam, brezuve-ten, pogoj nam. uvot, ugaja mu nam. dopada mil, zaradi nam. vsled, slikati nam. malati. potrebovati nam. trebati, žal nam. žalibog, posebno nam. sosebno, to se me tiče nam. to se mene do-stajc, življenjski nam. životen, življenje nam. živenje, zavem se nam. k sebi pridem, vrniti nam. nazaj dati, prisiljeno reči nam. posiljeno reči, rajnki, nam. ran.jki, zaroka nam. zaročila. razlaga nam. razložba i. pod. Kljub tem znatnim spremembam pa nova prireditev nikakor no bo zatajila živega Jurčičevega jezika, posebno v dolenjski dikciji, domačih ljudskih izrazili in zgradbi stavkov, tako da bo vsem bralcem nudila v sodobnem našem pismenem jeziku žo kaj redko, n lopo delo našega klasika ob stoletnici njegovega rojstva. Lraucč jescuovcc. Devetdnevnica za Primorce in vse Slovence Molitveni namen devetdnevnice za Primorce in vse Slovence, da nc bi podlegli navalu komunizma, je danes, v nedeljo: Molimo, da Primorska in slovenska mladina po bratomornem komunizmu ne postnnc rod ubijalcev in razbrzdancev. Molitveni namen zn jutri, v ponedeljek pa je: Molimo za primorske družine, du ostanejo zdrave in '>0 Ta, zn ves naš narod važna devetdnevnica, ki je tako lepo odjeknila med Slovenci, naj nam vzbudi vsem zlasti občestvenega duha, dn se bomo vedno zavedali, kako je vsakn naša slabost velikanska škoda zn naše bližnje, za nnrod in vse človeštvo ter kako je vsako naše plemenito delo, vsakn naša dobra misel, vsaka molitev, če jo družimo v Bogu v pomoč, v korist našim bližnjim, našemu narodu, pu tudi vsemu človeštvu. Komunizem je svetovna zarota proti vsemu dobremu, zlasti pa proti vsemu božjemu. Zato ga bomo lahko premagali, če bo v nas čim več občestvenegn dulia! v< Devetdncvnica pa bo gotovo vedno ostala za Slovence kot nnjlcpsi spomin na težke preizkušnje in na Bogu vdano delo za rojake! Vodite k devetdnevni« vse vaše prijatelje in znance! Predsednik Nar. galerije dr. Fr. Windischer za Zimsko pomoč V zgodovini Narodne galerije je za preteklo leto treba napisati dva značilna spominska dneva. Na jesen leta 1918 so položili temelj in okvir Narodni galeriji, lako je preteklo lansko jesen 23 let, kar se je pričelo sostavno delo za Narodno galerijo. V nemirni dobi naših dni je šla ta 25 letnica mimo nas tiho kakor časa tek v tistih dneh, ko smo ljubitelji naše umetnosti še nosili v svojih srcih mlado nado po prenagli izgubi treh naših likovnih mojstrov: Smrekarja, Vavpotiča in Jakopiča. Nedolgo po ustanovitvi Narodne galerije smo kmalu dobili ponižno še ali vendar stalno zbirko slik v bistvu impresionističnega značaja. Mlada ustanova je v kratki dobi prerasla tesni okvir razstavnih prostorov v Kresiji ter se leta 1928. preselila v zgornje prostore Narodnega domu. V tem novem umetnostnem domu smo meseca junija 1933 doživeli otvoritev sedanjih velikih zbirk. Svečana otvoritev je bila sekularen dogodek v naši kulturni zgodovini. Preteklo leto 1943. je drugi mejnik v razvoju Narodne galerije: njena desetletnica. Zbirke Narodne galerije kažejo razvoj umetnosti v naših časih počen-ši s 14. vekom pa vse do današnjih dni. Razstavljenih umetnin je preko 600. Bistven del Narodne galerije je pa njen arhiv z dragocenim gradivom. Lepe zbirke so celo Ljubljančanom Dremalo znane. Premalo pa je_ tudi nano, da Narodna galerija ne živi v »bilju- Zasebne darežljivosti za slovenske kulturne ustanove smo celo v mirni dobi zelo pogrešali. Pa so prišli trdi vojni časi. Danes je pri nas mrzla zima in težko popisna beda. Mnogo prebridkega gorja in nezakrivljene nesreče je prišlo nad nas in naše kraje, pa jc mogočna zapoved časa, da se v takih tragičnih razmerah tudi nocoj spomnimo velike akcije žlahtne usmiljenosti, ki je v teku pod imenom Zimske pomoči ter je irepričevalen dokaz resnične srčne Aulture. — Velikopotezno zamišljena Zimska pomoč je prepotrebna in nalaga dolžnost, da se z vso pripravljenostjo odzivljamo prepričevalnim opc- l ter vrgla ob tla celo vrsto slabotnih, ki so v rednih razmerah že mogle le ivotariti. Ustreza jmo prizadevnim organom Zimske pomoči, ki jo je v življenje priklical gospod pokrajinski predsednik ter jo prizudevno izvaja g. Narte Velikonja. Imejmo pred očmi minljivost vseh dobrin, menjuvost tega sveta, spominjajmo se plemenitih besed velikega učeniku. da je dajati žluhtneje nego jemati. Od Zimske pomoči je lepa vsota namenjena našim likovnim umetnikom. Ce hočemo svojo umetnost, moramo skrbeti za svoje umetnike, ki redko spadajo med božje ugodnike, Ukrep g. pokrajinskega predsednika v korist našim umetnikom in kulturnim delavcem je plemenit ter izpolnjujem prijetno dolžnost, da mu izrekam no tem mestu globoko občuteno zalivalo. Strašni plazovi katastrofalnih nesreč so vdrli v naše lepe in otožne kraje. S stoletnim trudom zgledne slovenske varčnosti in potrpežljivosti pridobljene vrednote, naša sela, naše cerkve, šole, naše starodavne umetnine zapadejo kot žrtve brezsrčni rnši-tvi. kar nam je dalo vekovno gradil-no delo, kultura in civilizacija, naglo izgubljamo in se bude strahotni goni, ki prete, da zngospodurijo naši domovini. In vendar nas je to bore pe-rišče še živih ostalih Slovencev iz-vestno premalo, dn bi delali nov red na svetu in urejali svetovne probleme. Smo pa dolžni, da branimo svojo domačijo uničevanja in čuvamo pobojev nuše prebivalstvo, ki ga je le še drobna peščica. Možje, ki gradijo naše blagostanje in delajo zu našo kulturo, gledajo v teh dneh narodne nesreče strtega srca in bridkostne duše uničevanje naših dobrin, trdno se nadejajoč, da ob dvanajsti uri zasnovan odpor domačih sil zaustavi strašen razdorni pohod v naši zemlji ter zagotovi tla bodoči obnovi naši, tla vzklije novo življenje iz žalostnih ruševin, kakor je povedano v božični slovenski deklaraciji, podpisani od mož in iz naših prvih vrst. Prepričanje o veliki potrebi naše samoobram-">e, vera v bodočnost in vitaliteto na- Za današnji dan Koledar Nedelja, S. sušca: Kvatrna; Janez od Križa, tpoznavalee; E/zeoij, mučenec. Ponedeljek, I. suSca: 1'orpetua in Folloi-ta mučenicl; Frldol, opat; Koleta, dov. Torek, 7. suSca: Tomaž Akv., spoznava-lco in cerkveni učenik; Gavdioz, spozua-valec; Teofil, škof. Dramsko gledališče •Slaba vest«. Izven. Ob 18. Operno gledališče »Sneguročka«. Izvon. Ob 17.30. Kino Matica »Sol« za ljubezen« ob 10. 15, 17 in 1). Kino Sloga »Usoda« ob 10.30. 15. 17, 19. Kino Union »Jenny ln gospod ▼ Iraku« ob 10.30, 10.30, 15, 17, 19. Kino Kodeljevo »Not zmešnjav« ob 14.»' t in IT Lekarniška služba Notno dežurno tluibo Imajo lekarne: v nedeljo: dr. Plccoll, Bieiweisova cesta 6: mr. 'lločovar, Celovška cesta 62: mr. Oartus, Moste, Zaloška cestu 47; v ponocleljek: dr. Kmet, Bloiwoisova ce-sta 43; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustnr, Soienburgova ulica 7. Nedeljsko zdravniško službo bo oprav-1 j nI od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Frnnta, Poljanska cesta 15, tel. 32-84. Slovo I. Fajdige od trgovine S 1. marcem se je poslovil od svojega podjetja in vseh svojih strank g. Ivan Fajdiga, ki je po pokojnem Andreju ftarabonu najstarejši ljubljanski trgovec. Za seboj ima plodonosno življenje. Rodil se je 1. 1861 v Horjulu, v Ljubljano pa je prišel leta 1878 ter se izučil pri svojem bratu Francu Fajdigi, ki je imel takrat že lepo razvito trgovino z moko in žitom. Tudi Ivan se je kmalu osamosvojil in pričel spomladi 1SR3 trgovati z moko in žitom. Ko še ni bilo dolenjske železnice, je največ trgoval z Ribnico in Kočevjem, kmalu pa je tudi ustanovil svojo podružnico na Vrhniki. L. 1887 se je g. Ivan Fajdiga poročil z gospodično Franjo Struna iz Stične. V srečneta zakonu so se mu rodili dva sinova in dvo hčerki. Neizprosna usoda pa jo zasekala v družinsko srečo, ko sta umrla oba sina, zdravnik Kdo in trgovec Ivan. Pred sedmimi leti je g. Ivanu Fajdigi umrla tudi soproga. Obe hčerki sta se poročili; gospa Lojzka je vdova po ljubljanskem trgovcu Kostevcu; gospa Anola pa je soproga uglednega ljubljanskega drogmsta g. Rena Oregoriča. Prijaznemu dedku v veselje so vnukinja in dva vnuka. Gospod Ivan Fajdiga je častno opravil svojo življenjsko nalogo, saj je bil vedno na glasu sposobnega, podjetnega in poštenega trgovca. Dasi je pri svojih 86 letih telesno še prav čvrst, je vendar začutil potrebo, da si privošči nekoliko oddiha, ki si ga je pošteno zaslužil. Želimo mu od sonca in sreče ožarjeno pozno jesen življenja! Mestno poveljstvo Platzkommandantur obvešča Ljubljančane, da sta dostop in hoja po zaščitnih jarkih pri šišenski cerkvi (prostor je omejen po Videmski ulici — železniški progi — Mažuraničevi ulici) najstrožje zabranjena. Prav tako pa se opozarjajo prebivalci, da bodo za nastale škode, ki so bile povzročene zaradi igranja njihovih otrok v tem okolišu. poklicani na odgovornost. Poleg gornjega javlja Platzkommandatura tudi, da se morajo gozdni delavci in drugi, ki imajo pravico dostopa v rožnliki gozd, podati na svoje delovne prostore samo po zgrajenih potih, ker se nahaja v severnem delu rožni&kega gozda več vojaških strelišč. Ukazom varnostnih straž se je treba zarodi osebne varnosti brezpogojno podvreči. Naredba o zasegi vseh živil in krmil Na osnovi člena 1. naredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem področju »Jadransko primorje' o upravljanju Ljub-j ljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, in naredbe o pooblastitvi za izdajanje uredb o ureditvi notnanjega prometa, razdeljevanja in uporabe vseh vrst blaga z dne 12. marca 1941, Službeni list št. 236-26 iz 1. 1941, odrejam: § 1. Vsa živila in krmila v Ljubljanski pokrajini, ki niso pod zaporo in kolikor presegajo z racioniranjem odmerjene od-nosno proizvajalskim obratom in gospodarstvom dovoljene količine, se morejo z ukrepom pokrajinskega prehranjevalnega zavoda »Prevod« staviti pod zaporo, s čimer je prepovedano vsako prosto razpolaganje z njimi. § 2. Pokrajinski prehranjevalni zavod »Prevod« je dolžan, da uredi promet z živili in krmili v skladu z veljavnimi predpisi in z navodili nadrejenih oblasti. § 3. Prekrške te naredbe, kakor tudi ukrepov, ki jih na osnovi te naredbe prehranjevalni zavod, kaznujejo upravna oblastva e denarno kaznijo do 5000 lir in z zaporom do dveh mesecev. V težjih primerih se lahko izrečeta obe kazni. V vseh primerih se mora blago odvzeti. § 4. Ta naredba stopi v veljavo e dnem objave v Službenem listu šela pokrajinske uprave v Ljubljani. Dnevne novice II. vnanja Marijina kongregnelja pri ur- fiulinkah v Ljubljani ima danes ob 14.30 shod. — Voditelj. Knogregacljn učiteljic pri sv. Jožefu v Ljubljani iskreno vabi vse učitoljice, ki bivajo zaradi izrednih razmer začasno v Ljub. 1 jaui, b kongregacijskemu shodu, ki ho v kongregaoijski kapelici dno 6. marca t. 1. ob 18.30. Dekanlja LJublJana-okoltea ima svojo mesečno konferenco v sredo, 8. marca, ob uavedonem času. Mesečni shod krlian*ke molke kongre. gaclje je danes ob 17. Po govoru je darovanje za namene družbe. Vljudno vabljeni! Vložne (JnI) albume vseh velikosti za znamko dobite pri filateliji Mladinsko založbo, Ljubljana, Stari trg 30. Danes ob 1« priredi frančiškanska pro. svela v frančiškanski dvorani mladinsko igro »V Indijo Koromandijo« v 5 dejnnjih. Predprodaja stopnio od 10—12 in od 14 dalje pri dnevni blagajni. Cene od 10 lir navzdol. Predavanje o plastični anatomiji človeškega telesa v privatni Goršetovl risarski šoli so bo pričelo 8, t. m. ob 18. Ta pomožni predmet jo namenjen predvsem udeloženconi obeh tečajev A in B skupaj, v pomoč in bodrilo. Predaval bo znani strokovnjak aku-demski slikar g. prof. Mirko Sublo. Jabolka so v Ljubljani danes najbolj zaželjen sad. Zimski kalvil je izmed vseh vrst jabolk najboljše, zato 6e po pravici imenuje »Kraljica jabolk«. Ker je za to vrsto dovoljena prosta prodaja in je zaloga pri Gospodarski zvezi le še mala, zato ne zamudite redke prilike, Vam nc bo žal. Izšel je prevod francoskega romana Velika prijateljica Napisal Pierre L.Ermite. Prevedel A. A n ž i č v zbirki > N a š a knjiga« 326 strani. Eleg'. vez. 85' lih LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 - Miklošičeva 5 Kino Union opozarja lastnike že kupljenih vstopnic za nedeljo, dne 5. t. m„ da veljajo zaradi podaljšane policijske ure vstopnice signirane za 13.30 za predstave ob 15, signirane za 15.30 za predstave ob 17, signirane za 17,30 za predstave ob 19. cvK^rr^r ss, ^aran ra S prošnjami in z bombami nad znamke ga vojna je zrahljala s svojimi stra- preizkušnje našega naroda nase vr- w |«l VOiajailll bsi U kv J«hmmiddi iihu feiameinnv liotarui premnogo zdravih eksistcnc l kovno vodilo. | predno so noštne znamke Ljubljanske vsej Ljubljani je zabučalo, da je Z Novi grobovi -f- Anton Amšek. Pri padcu 6e je smrtno ponesrečil nadporočnik — državni mojster, g. Amšek Anton. Rajnega bodo pokopali v nedeljo, 5. marca ob pol 4 izpred Viške cerkve na viško pokopališče. -f- Frančiška Završan. Po dolgotrajni 5n hudi bolezni je v Bogu zaspala gdč. Frančiška Završan. Blago rajnico so pokopali na pokopališču v Komendi 26. februarja. Sveta maša zadušnica bo v petek, 10. marca ob 8 pri glavnem oltarju v stolnici. + Janko Žagar, pl. Sanaval. Umrl je v visoki starosti 92 let. Pokojnik je bil vzor vernega in viteškega vojaka, zvest tovariš in vzoren družinski oče. Sv. maša zadušnica zanj bo v ponedeljek ob 9. v kapeli Zavetišča sv. Jožefa, pogreb pa iz kapele pri Sv. Križu istega dne ob četrt na 11. Naj rajni počivajo v mirn, vsem njihovim dragim našo iskreno sožalje! Dr. M. U. Zoreč Franc preje zobozdravnik v duševni bolnici — Poljanski nasip sedal ordinira Gledališka al. 7/1. Osebne novice Domobranska poroka. Danes se bo poročil v Grosupljem znani protikomuni-stični borec, domobranski poročnik Franc Kužnik, ki se je prebil svoj čas iz Suhora, bil soudeležen v kočevskih bojih in je bil doslej žo nad dvajsetkrat ranjen. Gospoda poročnika, ki je doma iz Trebnjega, in gdč. Alojzijo Janežif. hčerko ugledne družine iz Perovega, bo poročil kurat Šink Matija. Priči bosta domobranska poročnika dr. Kokelj Julij in Stare Adolf. Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova! Poroko. V cerkvi sv. Petra sta se v ro-boto poročila g. Miholič Ivo, šolski upravitelj, in gdč. učiteljica Begica Gajser. Želimo veliko sreče! Novi inženirji. Včeraj dopoldne so diplomirali na univerzi v Ljubljani za inženirje kemije gg Pavlin Miran, Slukan Milan in Teršar Jože. Častitamol Predno so poštne znamke Ljubljanske vsej Ljubljani je zabučalo, da je Zimska pokrajine izšle, se je velika večina zmrdovala, češ da ne bodo nič vredne. Velika večina tistih, ki so res potrebni zboljšanja svojega položaja, je begala druge, naj se ne ponižujejo s prošnjami za subskripcijo znamk. Ze so oholo proslavljali svojo navidezno zmago, ko so pomoč svoje znamke tam prodala po 2.400 lir serijo. Verižniki so celo lagali, da so se te znamke že vrnile iz Trsta ter jih je v Ljubljani na kupe po 2500 lir do 2.800 lir. Odkriti pa moramo resnico, da Zimska pomoč ni hotela prav nič prodati, pač pa vse svoje uslužbence hoče Zgodovinski paberki 5. sušra 1827. leta je umrl slavni francoski astronom in fizik Pierre Simon La- ______ __ ___________ ____________________ plače. Posebno znana je njegova teori- znamke izšle in že prve dneve dosegle i obvarovati pred zapeljivostjo verižnikov ja o postanku osončja. Vse naše osončje petkratno nominalno vrednost. Tedaj je I na ta način, da jim za vsako serijo iz-naj bi bilo v davno preteklih dneh ogroin- pa tu(ji načelnim nasprotnikom zlezel ma- 1 plača po 2.800 lir ter te serije lepo hrani na plinasta in zelo redka žareča kepa z čeic v iasei da sedaj tudi vsestransko gostejšim jedrom v sredi. Ta kepa se je dobro podprti razočaranci prosjačijo za od vsega začetka vrtela okoli lastne osi. znamke na vseh koncih in krajih samo Polagoma se je ohlajevala in zgoščevala. | zaradi dobička. S skrivljenimi hrbti se sladkajo tu in tam kot bi se ne zavedali, da zamujeno prosjačenje nikjer ne more napraviti dobrega mnenja o njih. Seveda so vse prošnje za znamke dobro spravljene ter priporočamo, naj bi bi bile vse izročene Zimski pomoči. Za- Po osnovnih zakonih mehanike je morala v zvezi s tem naraščati hitrost, s katero so krožili posamezni^ deli okoli osi celotne kepe. Zaradi kroženja in lako porajajoče se sredobežne 6ile se je krogla močno sploščila. Hitrost je z ohla jevanjem tako narastla, da je pri zuna- kaj vendar? Ker so znamke pač name- njih delih sredobežna sila nadkrillla pri- njene za pomoč podpore potrebnim in vlačnost osrednje mase. Okoli vrtečega se vrednim, nikakor pa ne verižnikom. Iz teles« je nastala nabreklina, ki se je od- prošenj naj Zimska pomoč sama ugotovi, trgala od celotne mase in obkroževala kdo je bil vreden, da je znamke dobil, kroglo kot obroč, slično kot obroč okoli nato naj pa te ugotovitve vzame v roko Saturna. Ta obroč se jo zaradi trenja £a — nadaljnje poslovanje. Vrednim naj njegovih delcev pretrgal in prelomil v I znamke ostanejo za spomin, toda pri-vrtečo se in okoli jedra krožečo kroglo. rastek vrednosti znamk naj dele z Zim Nastal je prvi planet. Sledili 60 drugi 8ko pomočjo. Gotovo bodo dostojni last obroči in drugi planeti. Od njih so se ma | niki znamk radi delili dobiček z reveži. sličen način odtrgali trabanti ali lune. To je znana Laplaceova teorija, ki je sicer zanimiva in čisto mikavna, samo da si je ves potek precej težko razlagati Težko si je predvsem razlagati, kako se je od prvotne mase odtrgal megleni obroč, še težje pa, kako je iz obroča nastala Ker imajo poštne znamke danes v Ljubljani že najmanj petkratno in tudi šestkratno nominalno ceno, v Milanu sc prodajajo po 8000 lir, v Rimu pa celo po 15.000 lir, so špekulantje v divji borbi proti naglemu naraščanju cen. Vsak dan vržejo kako novo laž kot bombo med krogla. Kljub vsem nedostatkom je La- ljudi. Marsikoga so te bombe že oplašile placeova teorija ena od najboljših. da se danes bridko kesa, ker je oddal 1785. leta se je rodil v Železnikih svojo serijo verižniku za polovično ceno. Dagarin Jožef, duhovnik. Študiral je Najhujši učinek je imela bomba, ki je v Ljubljani do završitve teologije le- | menda priletela v Ljubljano iz Trsta. Po la 1810. Bil kaplan v Kranju in nato pri Šenklavžu v Ljubljani, postal profesor moralne teologije n.a bogoslovnem uči-lišču, pa odšel 1842 za župnika v Kranj. Izšel je iz janzenistične šole, mnogokaj pa govori za podmeno, da res ni bil ri gorist, to je da ni bil ali da ni ostal fanatičen borec za smer praktičnega slovenskega janzenizma, četudi se je v Krn nju ohranila tradicija, da je bil v verskih stvareh strog. Zdi se, da jo bil družaben človek, ki je rad potoval in delal obiske pri prijateljih. Kranjsko inteligenco je poznal deloma še z iiceja, z nekaterimi ipa ga je seznanila družba in dušuo pa- stirstvo. Obiski v družbi ožjega njegovega rojaka dr. Chrobatha in tega sorodnikov opravičujejo domnevo, da je v Ljub Ijani morda tudi 011 zahajal k Chrobntho-vim. S Prešernom, ki mu je bil na liceju učitelj, pri Chrobathovih eventuelno so-besednik in v Kranju župnik, sta se sre čavala tudi v izvenljubljanski družbi. Pe sniku na smrtni postelji se ni usiljeval, ampak počakal, da so ga poklicali. Rešil je večino pesnikove literarne ostaline, rokopisi so prišli iz njegovih v Bleivvei-sove roke. Umrl jc 1850. leta. v svoji blagajni, Ce bi zaradi skoraj neverjetnih vzrokov cena znamkam vendar le padla pod petkratno nominalo, ostanejo znamke Zimski pomoči — ker bodo pa cene znamkam prav gotovo narasle v najkrajšem času čez 4.000 lir za serijo, ahko vsak uslužbenec Zimske pomoči dobi izplačano vso razliko ali pa znamke nazaj, če vrne 2 800 lir. Tudi nekateri denarni zavodi že pripravljajo akcijo, da bi lastniki v stiski ne prodali znamk pod ceno. Uvesti hočejo namreč lombardiranje ter bo lahko na znamke vsakdo dobil visoko posojilo. Vodstva denarnih zavodov opozarjamo, da poštne znamke pomenijo prav znatno zvišanje narodnega premoženja, zlasti pa prav močan dotok vrednosti v pokrajino. Ta dotok bo predvsem koristil denarnim zavodom, zato naj pa ne odlašajo več z lombardiranjem poštnih znamk. Tečaji italijanskega jezika Zavod za italijansko kulturo sporoča, da so 2. in 3. marca začnejo naslednji tečaji: 1. Nižji jezikovni tečaj, tudi za dijake srednjih Sol, ob torkih in petkih od 16 do 17. — 2. Srednji jezikovni in konverzacij. ski tečaj, ob torkih In petkih od 17 do 18. — 3. Višji jezikovni in konverzacijski tečni, ob torkih in petkih od 18 do 10. — Tečaj snmo za konvorzacijo bo ob ponedolj kth In četrtkih od 18 do 19. — Višji tečaj slovstvene kulture bo ob torkih in petkih od 18 do 19. Ta tečaj bo obsegal organsko povezan ciklus predavanj o velikih oseb nostih italijansko kulturo. — Zavod bo rado volje šel na roko tistim, ki jim gospodarske težkočo no dopuSčajo Izdatkov r-a predpisano vpisnino in tečajnino. Za kakršne koli informacije se jo treba obrniti na tajništvo Zavoda (Istiluto di Cultura Itatinnn), ki je odprt za občinstvo vsak dan razen soboto od 16 do 19 popol dne na Napoleonovem trgu 8-1. Osm4 tečaj za pomočnice za hISno prvo pomo« ob letalskem napadu se prične v ponedeljek, 6. t. m„ od 17-18.30. Predavanja bodo v nojni dvorani mestnega poglavarstva, dohod poleg prodajalne mestne elektrarne. K tečaju naj pridejo vse za hišno zaščito prijavljeno gospe in gospodične, ki so se prijavile do 2. t. m. One udeleženko, ki bi bile po 17 Se zaposlene, naj prosijo avoje delodajalce, da Jim omogočijo za te dni prihod k predavanjem o pravem času. Predavanja se prično točno ob določeni uri. Učite ae strojepisja. — Praktično znani« koristno vsakomur tedaj In » bodoče v zasebnem ali Javnem poklicu. Novi eno-, dvo-In trimeeečnl strojepisni tečaji pričenjajo 6., 7. In 8. marca. Moderna strojepisnica. desetprstna metoda. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Informacije, prospekti: Trgovsko učlllšče »Chrl-■tofov učni zavod«. Domobranska 15. Važno za vsakogar eedaj In v bodoče Je znanje strojepisja. Praktično znanje, potrebno v vsakem zasebnem ali javnem poklicni — Novi strojepisni tečaji pričenjajo 6., 7. in 8. marcn. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji, informacije, prospekti »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska U, maršem dljakov-lnl ln vltokoSolcec-lk priporočamo, da zaposlijo tvoje bčere in sinove tn jth prijavijo v nov ttrojepienl tečaj, ki prične 6., 7. in 8. marca. Praktično znanje vsakomur vedno koristno. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učlltSče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Zahtevajte AM1DON tablete proti glavobolu, nevratgljl, gripi, Inflnencl In rev. inntlzmii. Dobite Jih v vsaki lekarni. Dijake, ki nimajo rednega pouka, opozarjamo na naše tečaje. Redn4 vsakodnevni pouk. Priprava za izpito. Tudi posamezni predmeti. Vodstvo: Miklošičeva cesta 22-1.. Delavska zbornica. 1NSTUUKC1JE ta ftOLOttl NOVI TRG 5, Pisalne stroje boljSe znamke, dobro ohranjene, kupujemo po najvišjih dnevnih eenah. EVEHEST, PrcSornova 4«. Dljake-lnje srednjih Sol opozarjamo n» lnslrnkcljo vseh predmetov. Oddelki za niž-ješolce in višješolce. Ločeno skupino po razredih. Izbira predmetov po želji. Specialni tečaji matematike, ktnsičnih in modernih jezikov. Prvovrsten pouk, najboljša prilika in jamstvo za uspešno dovršitov razreda. Specialne strokovne lnstrukelje za srednje šole. Kongresni trg 2-II. Berite knjižico »Dar bv. spovedi«. Dobi se v Mladinski založbi. Cena 1 lira. Restavracija pri »Levu« na Gosposvet-»ki costi 16 je preurejena in jo zopot odprta. Dobra domača kuhinja, solidna postrežba. Angleški slovar, nov, obširen, z izgovar-javo, v knjigarni ZUZEK — pasaža. Olsii>skl fantje, eno najlepših dol svetovne literature, roman Štirih bratov, pravih fantov od fare, to krasno delo slavnega norveškega pisatelja Olafa Duuna dobite v, vsoh knjigarnah. 48 lir. Zahvala Ko se v pozni jeseni življenja poslavljam od svoje trgovine z moko in žitom, se toplo spominjam vseh svojih dobaviteljev, odjemalcev in poslovnih prijateljev, ki so v teku dolgih 58 let mojega samostojnega trgovanja v Ljubljani bili z menoj v prijaznih poslovnih stikih. Naj blagovolijo sprejeti mojo najtoplejšo zahvalo za prijazno naklonjenost. Prav tako toplo se zahvaljujem vsem 8otrudnikom, ki so mi pomagali lajšati breme trgovske odgovornosli. Vsem, prav vsem prisrčna zahvala! Ljubljana, dne 1. marca 1944. Ivan Fajdiga Poizvedovanja Marija Hren, službujoča v Ljubljani h doma iz Podbukovja v občini Krka, so nn proša, naj sporočj svoj nnslov v nedeljo do. poldne aH popoldne Jožetu Mahnetu, ki sedaj stanuje v šoli na Ledini, soba 8, ' Petrnrkovi ulici v Ljubljani. Krstni list In Šolsko spričevalo, izstnv ljeno nn ime Platner Ivan. jo našel poklicni pnsllee. Obe listini dobi lastnik nn gla*' ni rešovalni postaji prj telefonistu. Der »Grabenvvolf«. Ferngelcnkt, uird dieser Liliputpanzer. der eine Spreng- laduug sclileppt, Ilir Spriiaiaulgahen verwendet. »Volk * a strelske jarke«, tako imenuje najnovejša številka ilustrirane revijo »Signal« mali Ijliputanski tank, ki ga vodijo brezžično iz daljave. Tank vozi s seboj velik naboj eksploziva ter ga pripelje na doloieno mesto v sovražni strelski jarek, kjer nato tso skupaj eksplodira. Poleg tega uporabljajo ta brezžično upravljani tank brez posadko tudi za posebno naloge, recimo za uničevanje velikih ali najtežjih sovražnih tankov v napadu. Kaj je novega pri naših sosedih S Spodnjo Štajerskega Predavanja ra ljudsko prosveto v Mariboru so za mesec marec naslednja: 3. marca je bilo predavanje o evropski kulturni zgodovini. Predaval je dr. Kurt Walz iz Berlina s skiop-tičnimi slikami. Devetega marca bo predaval prof. dr. Franc Ticrmann o lostanku in bistvu filma, 15. marca m govoril Feliks Skorbig o Rihardu Wagnerju. 16. marca bo v fizikalni dvorani na učiteljišču z mnogimi poskusi predaval prof. dr. Ilans C.oll-mann o letalski fiziki. 24. marca bo brul prof. dr. Fritz Endrcs pesmi in zpodbe nemških humorističnih pisateljev. 29. marca bo predaval prof. dr. Valter Croll o gospodarstvu v evropskem prostoru. Nesreče. 24 letna kuharica Lojzka Gcrm iz Maribora se je pri štedilniku hudo opekla. 32 letni premikač Janez Drevenšek je pri premikanju na po-sluji dobil poškodbe na prsnem košu. Doma je iz Pobrc/.ja. 55 letna vdova davčnega inšpektorja Angela Kocuvan iz Maribora si je pri padcu zlomila tleženj. 18 letni Franc 2erjav iz Sv. Martina se je oparil z vrelo vodo po desni nogi. Vsi ranjenci se zdravijo v bolnišnici v Mariboru. Celjska mladina za Zimsko pomoč, ludi celjska šolska mladrž je dala svoj delež za Zimsko pomoč. Vse štiri celjske krajevne skupine so priredile otroško popoldne, poleg pesmi in igric jc bila posebno zabavna »Sneguljči-ca<. Prireditev je vrgla vsega skupaj 1084 mark za Zimsko pomoč. Komorna glasba v Celju. Celjski (rodalni kvartet, katerega sestavljajo plusbeni ravnatelj Gustav Miillcr, inženir Edmund Unger-Ullmann, Walter Schramm in D. Sančin, deluje že dve in pol leti in je dosegel lep umetniški razvoj. Pred nedavnim je priredil večer komorne glasbe, na katerem so ierali Beethovnov kvartet op. 18, št. 3, Brahms op. 51, št. 2, in Dvofakov klavirski kvintet op. 81, pri katerem je sodelovala še domača pianistka Marija Sancin. Iz Ilrvaške Nadaljnji ukrepi za zaščito prebivalstva v Zagrebu preti novimi terorističnimi napadi. Po zadnjem letalskem napadu na Zagreb se je sestala hrvatska vlada ter je pod vodstvom predsednika vlade dr. Mandiča razpravljala o vseh vprašanjih, ki so nastala zaradi zadnjeffa letalskega napada na to mesto. V zvezi s tem je sprejela več sklepov. Med drugim je bilo sklenjeno, da prevzame vojni minister Vokič vrhovno vojaško poveljstvo nad vsemi oboroženimi silami v Zagrebu in na področju velike župe Prigorjc. Za njegovega namestnika je določen zagrebški župan Ivan Werner. Za nemoteno poslovanje vseh javnih obratov je s takojšnjo veljavnostjo na vsem že omenjenem področju uvedena obvezna delovna služba. Na isti vladni seji je bila tudi sklenjena ustanovitev naglega sodišča, pred katerega bodo prišli vsi tisti, ki bi med letalskim alarmom ali napadom ropali po privatnih stanovanjih, trgovinah ali obratih. Za vse take zločince je določena smrtna kazen. Zboljšanje sladkorne industrije no Hrvatskem. Hrvatska vlada «e trudi, da bi zboljšala svojo sladkorno industrijo ter s tem zvišala proizvodnjo sladkorja v domačih obratin. V ta namen namerava modernizirati sladkorno tovarno v Osijeku, katera še sedaj obratuje z že zastarelimi strojnimi napravami. Ta cilj pa hoče hrvatska vlada doseči tudi na ta način, da med kmečkim ljudstvom propagira pridelovanje sladkorne pese s tein, da da je pridelovalcem poleg dobre cene za oddano blago tudi še posebne premije. Pridelovalcem sladkorne pese oblost odnosno sladkorna tovarna preskrbi tudi potrebno seme. Iz Srbije Srbija v tretjem letu načrtnega poljedelskega gospodarstva. 1'ornčali smo že, da je sedanja srbska vlada zaradi boljše prehrane svojega prebivalstva in zaradi zboljšanja srbskega poljedelstva sploh, že pred dvrina letoma izdelala poljedelski načrt. Ta je obvezen zn vse kraje in pokrajine sedanjega srbskega državnega področja ter predvideva točno ugotovljene in določene zemeljske površine, katere je treba obdelati in na njih gojiti ter pridelovati gotove kulture, potrebne tako za prehrano ljudstva, kakor tudi za posamezne domače industrijske obrate. Izvajanje poljedelskega načrta je v začetku seveda zahtevalo precejšnje težave, ker je bilo treba v velikih primerih jirelomiti z dosedanjo prakso in tradicijo. Pred letošnjimi začetnimi poljskimi deli v Srbiji je sedaj srbski ministrski predsednik general Ncdič naslovil na srbske kmete in podeželsko ljudstvo poziv, nnj tudi v tretjem letu skupnega poljedelskega gospodarstva izpolnijo svojo dolžnost ter predvsem obdelajo ne samo vseh polj, temveč tudi sleherni košček razpoložljive zemlje. V svojih izvajanjih je tudi general Ncdič priznal, da obvezni poljedelski načrt v zadnjih dveh letin zaradi slabega vremena ni izpolnil vseh pričakovanj srbske vlade, vendar je pa srbsko podeželsko ljudstvo zaradi svoje marljivosti in delavnosti pridelalo toliko, da je Srbija lahko srečno prebrodila svoje najtežje čase ter je bila odstranjena nevarnost lakote, katera je grozila deželi. Tako je pa Srbija vendarle lahko zagotovila prehrano vsega svojega prebivalstva ter nobenemu Srbu v tem času ni bilo treba stradati. Kundmachungen des Ernahrungs&rcnies Aufnahine 5 on NVoinvorraton Um in tlor Zukunft eine gereehto Vor. telluntf des verfiigharen \Veiukontiuwentos vornelunen zu kiinnsn, wordea stimtliche \Veinvorrato in der Pro vin a Lnibach nuch dem Stande am 10. lil, 1944 aufgeuohmeu. Uroša- und Kleinvvoiuhuudler, Betrieba-leiler von Hoiels, Rostauratlonen, Oast-hiiusern, Weinschenkon, Fln»ehenwelnver-kiiufor «owio Produzonten (W»inbauer) ha. ben siiintliche Welnvorrllte, die slo auf Lager halten oder mit Angeld belegt baben, sei es immer welcher Sorte, Giitte u, Juhr. ganges anzumelilen. Dio Aniuoldung ist auf b"sonderen Druckschriftcn, dio Ci ross\veinlii«udler bei iliretn Sjndikat, Gosposvetska c. 7., Gnst-stiittenhotriebo boim Syndlkst der Gast-stuttenbotriebe, Trgovski dom, Gregorčičeva ul, erbulten, vorsunehmen, allo iibrl-gon fletroffenen bei iliren Gemoindeiimtein. Ausgefiillte Anmeldebogen sind bis zum 14. Miirz dort, wo man sie bezogen hat, ub-zugeben. Anmeldebogen sind in zivei glelehon E.tomplaren Icserllch und treu naeh dem tatsaehlichcn lirstand am Tage der An-moldung nuszufallen. Dirse Angahen bil. den dio Grundlnge fiir dio weitere Bclicfe-rung In samtlichen lleiriebsfiillen. Die Gemelnden hahen dio Anmeldung an die ProvinzialernAlirungsanstalt im Vego der Bezirkshauptiuaungchafteu bo-schleunigt zu sehicken. Obvestila »Prevoda« Popis znioge vinn na bi se mogla v bodoOo izvršiti pravilna razdelitov razpoložljivega kontingenta vina, so ho popisala celotna zaloga vin v Ljubljanski pokrajini ln sicer po stanju dne 10. marca 1914. Trgovci na debelo ln na drobno ter upravitelji hotelov, restavracij, gostiicn, krčern in podobnih gostinskih obratov, kateri prodajajo vina v odprtih ali zaprtih posodah, kakor tudi pridelovalci (vinograd, niki), morajo vso zalogo vl», kakršne koli vrste, kakovosti in lotuika, katero imajo na zalogi ali zaarane, pri av-iti. Prijavo je vložiti na tlskovinnh v dveh enakih izvodih, ki jih prejmejo vinski trgovci na debelo pri svojem Sindikatu, Gosposvetska o. 7, gostinski olirati (hoteli, gostilne itd.) pri Sindikatu gostinskih obra. tov v Trgovskem domu, Gregorčičeva ul., vs| ostali pa pri občinskih uradih. Prijavno polo je treba izpolniti čitljivo in točno po dejanskem stanju n« dan prijave. Podatki bodo služili za podlago dobav v vseh primerih obratovanja. Izpolnjeno prijavno pole naj vrnejo prizadeti do 14. marca t. 1. tja, kjer so polo dvignili. Občino morajo prijavo poslati »Pre. vodu« pospešeno preko okrajnih glavarstev. Slovenski Rdeči križ poroča 1. Pošiljanje paketov vojnim ujetnikom. Internlrancem in delavcem v taboriščih v Nemčiji. Od ponedeljka, R. marcn, dalje sprejema paketni oddelek SRK paket« na Vidovdanskl 6 v ponedeljkih, torkih, sredah In četrtkih od 8—11, v petek pa od 8—11 in od 15—16.30. Ob sobotah, nodcljah ln praznikih so paketi nc sprejemajo. Opozarjamo ali jute, če ni belo barve, kos belega platna ali juto. če ni belo barve, kos belega zlatna v velikosti 30x20 cm 7.a naslov prejemnika, odpošiljale« in carinski vizum. 2. Zahvala. Gosp« V. Senk jo podarila RRK v počastitev spomina pok. Andra Alu. jeviča iz Split« 100 lir. Iskren« hvala! 3. Podatki o pogrešsnclh. Ker se redno dogaja. da osebo, ki se pismeno obračajo na Sil K zaradi informacij o svojcih, ne navajajo njihovih osebnih podatkov, jih na. prošamo, da napišejo redno natnčno o»ebne podatke pogrešanea (priimek, ime. datum in krnj rojstva, očetovo ime, kraj pristojnosti in vso ostale podatke, ki nam lahko na kakršen koli način olajšajo poizvedovanje. KLOBUČARNA i „P A J K" \ Vam strokovno esnaž', preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavni -a. Zalocra klobukov. — Se priporoma RUDOLF PAJK, Ljubljana, Sv. Petra cesla št. 38 { Msktoi teva cesta St. 12. f (Nasproti hotela Union) J Knjižna tombola Poudarjamo, da lastnik tombolske tablice, ki bo zadela na primer dvojko (dve številki v eni vrati), ne bo smel naprej igrali, ampak bo moral svoj dobitek po iz-žrebanju dvojke dvigniti v pisarni Zimsko pomoči. Isto velja za trojke (tri številko v eni vrsti) čolverKo (šliri številke v eni vrati) iu petorice (pel številk v eni vrsti). Imeli bomo natančen pregled. Dobitkov pa bo prav toliko, kolikor je razpisanih in kolikor bo zadetih posameznih dvojk, trojk, fetverk. petoric in tombol Nedvignjeni dobitki bodo čakali dobitnika fe mesec dni (do ;il, maja) po dnevu, ko bodo izžrebane tombole. Zato nnj nikogar (tudi dobitnikov izven Ljubljane) ne skrbi, da nc bi prejel zadetega dobitka. Društvena naznanila Na III, Javni produkciji šole Glasbene Matice, ki bo v torek. 7. t. m„ ob 17 v mati filharmoničnt dvorani, bodo nastopili izključno le gojenci profesorice Zorke Brada, čovo in izvajali det« slovenskih skladale ljov. napisana za mladino. Slišali bomo klavirske skladbo naslednjih nn'-ih avtorjevi Adamič, Bravuičar, Grcgorc Jurij, dr. liro. vatin, Koporc, Mihelčič, Mirk, Osterc, Pav-čič. Premrl, Humov ž, Ravnik, Sanclnove, fiantel, Sčckova, Sivic, fckorjano in Tome. Spored nam ho nudil lual pregled našo mladinsko klavirske literature. Podroben spe. red to produkcije je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Žcgoza. zadruja tnalih gospodarjev, Gallusovo nabrežjo 33, sporoča, da ho delila redna krmila za mesec mnrec tri tedne, po. Cenil s 6. marcem. Poteg dvojne porcijs riževe zdrobl.ienkn prejme vsak član zavitek močnega krmila s točnim navodilom uporabe. Kozjercjcl prejmejo namesto rižev« zdrobljcnke za svojo živali dvojno porciio otrobov. Vrstni red je sledeč: prvi leden (6. marec) številko 1-1000. drugi teden (13. marce) 1001—2300, tretji teden (20. marec) 2501—1000. Abecedni red za posamezne dne. ve: ponedeljek A—tj. torek II—N, sreda O—K, četrtek S-2. Vs| prejemniki krmil nnj se točilo držo vrstnega reda. Oh petkih ni delitve rodnih krmil, pač pa »o na razpolago ostala krmila kot: klajno apno, kostni zdrob, krvna moka, melnsa, močna krmila Itd., pa tudi apno za gnojenje vrtov. Ob petkih nakupuje zadruga ve« dsn kunčje kožico, zbira tekstilno odpadke za Izdelavo novih tkanin ter sprejema jajca v valenjs proti določeni pristojbini. Sprejem jajc z« prvo valenje Je r pelek, 10. marca, ves dan Sli Žnbjak sporoča, da je sestanek odbora lu članstvo v klubski sobi, gostilna R.ižrm, Zahjak .1, v nedeljo, S. marca, oh 10. Udeležb« obvezna za vse! Obravnavali bomo skrajšanje naslova na štnmplljkl, — Poziva o s« fe posebej sledeči gg., dn se sestanka zngotovo udeleže: Cemažar. Oven, Potočnik, Nabornik, Suhadolnik. Zadel, Kurent, Hcmec, Florjančič, Ba.lt, Ovscnlk, Zo rlč. Skrjanc, fekorjatic, Štergelj iu Pušncr. — Načelnik. Frisina zdravilno viro ..lovska kri", ki src6 in duh6 poživi, značaj okrepi in okus zadovolji se v gostilni „Pr I Lovcu" na Rimski cesti dobi RADIO LJUBLJANA Dnevni spored ta 5. inarecl 7 Poročil« v nemščini — 7.10 Veseli zvoki zn nedeljsko jutro, vmes: 8.30 Poro. čil« v slovenščini — 9 Orgulskl koncert izvaja g. prof. Venceslav Snoj — 916 No-del.sko razmišljanje, govori g. p. Krlzostom Sekovnnič — 9 30 Simfonična glasba — 10 Poročila v nemščini — 11.30 Slov. ljud. oddaja — 12 Opoldanski koncert ali prenos kon. certa nn prostem — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 1213 Nemški ljudski konrort — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Pozdrave Iz domovine Izvaja s sodelovanjem komornega zbora radijski orkester pod vodstvod dirigenta D. M. Sijancn — 16 Tovariš, posluh! — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Pol ure plesno glasbo izvaja plesni orkester pod vodstvom Marjana Vodoplvca — 17.15 15 minut r.a podo. želje: inž. Viktor Repanšck: Praktična navodila kmetovalcem za marec — 18 Fillinr-tnonični koncert — 19 Fantje n« vasi pojo — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Za Zimsko pomoč govori Julij Beletto — 20 Poročila v nemSčini — 20.15 Veliki koncert za krajši čas - 22 Poročil« v nemščini — 22.10 Plesna glasb«. Dnevni spored z« I. marce: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7. 30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemSčini — 9.10 Koračnica, pregled sporeda v nemščini In slovenščini, koračnic« — 12 Opoldanski koncert — 12-30 Poročila v nemščini In slovenščini — 12 45 Koncert malega orkestra vodi Slcnovič — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini, pregled sporeda — 17 15 01a«hen« med-Igra — 17.30 Prenos slnfoničnega koncerta vetikfga radijskega orkestra pod vodstvom dirigenta O. M, flljaiie« lz unionsko dvo. rane — 19 »Segave hesrdo«, Antloljšek Jsnrz: Ksko je Matov?,ok svojega konia spoznal (v ribniškem narečju) — 1915 Olashen« med-igra — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporoda — 19.45 Zn Zimsko pomoč govori g. Ruda Jitrčec — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Od nnpevn dn napeva — 21 Pri meni nocoj ljubezen gostuje — 22 Porodila v nemščini — 22.10 Nekaj nnpevov za lnliko noč. rižanka št. 12! 1 "iT 8 4 fi tl 7 8 9 10 11 12 14 15 1« |i. IM 20 •21 2 2 24 •25 •2ti n '28 29 BO 31 32 33 34 35 | 3<> 37 38 | 3W 40 41 42 43 44 45 41- 47 48 49 50 ul 52 53 54 55 50 57 64 58 5J 1 G0 il liz tid Vodoravno: 1. zamislek, 7. meja, ki loči dva enaka dela, 13. znak za drago kovino, 15. simbol in znak plemstva, 16. nočno zabavišče, 18. strupena žuželka, 20. veznik, 21. nedol. prislov, 24. lepota, očarljivost (v pesniškem jeziku), 25 del poslopja, 27. vihar, 29. južni sadež, iz katerega iztiskajo olje, 30. kasno. 31. medmet, 32, del imena am pisatelja Poe-ja, 34. strupena žuželka, 35. domača žival, 36. nemški predlog, 37. dva. 38 žuželka, 39. geslo, izrek (tuika), 40. del voza, Naznanila ljubljanskih prireditev Wagner v Parizu Dramsko gledališče Nedelja, 5. marca: ob 18: »Slab« vest«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, (. marca: Zaprto. Torek, 7. marca: ob 18: »Vera In nevera«. Hod B. Uprava Državnih gledališč v Ljubljani ohvešč« p. n. gledališkn občinstvo, da ,io za-"tll pod«!JšanJa policijske ure začetek vseh Predstav v Operi ln Dr«ml odslej oh 18. Iz-l'ma Je s«mo oper« »SneguroCka«, kl pri-(fnja vedno pol ure prej, t. J. ob 17.30, In P« eventuelno nedeljsko predstave, z« k»-l«re bo začetek vselej posebej objavljen. Dame In gospodje, ki so zanimajo za "tgažmnn v operni zbor, naj se zgla.so v Ponodoljck, 6. t. m., ob 15 v Operi, kjer bo Pevska preizkušnja. Prednost imajo mlajši '»flektantl. ki so absolvirali pevsko ali tla.sbeno šolo. Operno gledališče "tsdelja, 5. marca, ob 17.30: »Sncguro«ka«. Izven. Cene od 36 lir navzdol, fanedcljek, (. marca: Zaprto, forek, 7. marca, ob 18: »L« Boheme«. Izven. Cono od 36 lir navzdol. Frančiškanski oder Nedelja, 5. marca: 0b 16: »V Indijo Koro-mandljo«. Mladinska Igra v 5 dejanjih. Cene od 10 lir navzdol. Komaj 24 loten je bil Wagnor nastavljen kot »Musikdirektor« v Rigi. Tam jo nastala oper« »Rlenzi«, v kateri se Wagner naslanja na Mayerbeerov slog francoske veliko opere. Zaradi tega je sklndatcl a sililo v Pariz, kjer je upal doseči izvedbo svojega dela. S tem namenom ae vkrca spomladi 1839 v Rigi na ladjo, namenjeno v Boulngne. Spotoma je doživel na divje razburkanem morju hud vihar ln njegova ladja je komaj ušla nevarnim čerem norveške obalo. Že v Rigi se jo.bavil s snovjo »Večnega mornarja«, na morju pa je dojel «e bolj živo pobudo ln žo snoval glavne motivo z« novo opero. V Boulognu ga js Mnyerbeer, kl so je pravkar mudil na morju, prijazno sprejel ter mu napisal priporočilna pisma z« Pariz. V novem osredju je \Vagner med drugimi deli dovršil 1. 1841 »Večnega mornarja«, In sicer v pičlih sedmih tednih. Zaman jo poslnl to opero v Leipzig in Miin-chen, šele na Marerboerovo posredovanje jo je sprejela domača opera v Berlinu, toda tudi tu je niso izvodil, temveč jo doživela svojo prvo Izvedbo v Dresdenu 2. ja. nuarja 1843. »Večni mornsr« js značilna romantična onera. S tem delom pričpni* Wagner tudi svojo pesniško delavnost. Tu se prvič po javlja ideja o »odrešujoči ljubezni žene«. Holandee nosi potezo Odiseja in Ahasvsrjo, od nemirnega blodenja ga lahko reši le do groba zvesta žena. Morda jo dodal to idejo kdo drugi, kt je to nordijsko »Sago« že pesniško obdelal, gotovo pa je, da so je lomu nazoru priključil tudi Wagner. Za \Vagnerjovo sodobnike in še do da. nn« presenetljiva jo sijajna orkestracija in bogata kromatičnn harmonija. K uverturi to opere, ki jo bomo poslušali v ponedeljek, 6. marca, se porajajo vsi bistveni deli opere same, so to nmrkantni motivi blodečega mornarja (v rogovih, nnto v pozavnah), nežno zamišljena Scntina bn-lada (angleški rog), zbor mornarjev in do-klet na preji, motiv odrešonja, vse to pa obvalovano od razburkanega morja godal. Ta glnsba jo sijajna glasbena slika, ki si je niti v barvnh no moremo zamisliti živahnejše, njen vtis pa je neobičajno močan in globok. Na t« redki glasbeni užitek opozarjamo glasho ljuhe^e občinstvo. Inter. preti ljubljanske Izvedbe bodo marljivi godbeniki nnšega, tako lepo razvijajočega so radijskega sinfonlčnega orkestra pod taktirko svojega priljubljenrgn dirigenta Draga Marija Sijancn FILMI TEGA TEDNA Novi zvočni tednik prinaša kot posebno zanimivost pogled na opatijo na Monte Cas. sino, kakršna js bila pred bombardiranjem In kakšna je sedaj. Prav tako zvočnik prinaša posnetke iz bombardiranega Castclla Oandolfo, kjor je bilo okrng i;>,000 italijanskih žena In olrok beguncev, ki so tam do. bili zatočišče. Zanimivi so prizori iz znan- stvenega udejstvovanja instituta cesarja Wil-hclma, ki obravnava najvažnejše probleme biokemijo. Sledi prizor iz umeSčenja predsednika nemške akademijo, za katerega je bil imenovan državni minister dr. Soys In-quart. Pester jo pogled na nemški filmski balet pri treninga. Krasni so zimski prizori iz zimskega okrevališča, prirejenega za letalce. Ob obali Atlantskega morja vidimo francoske ribiško ladjo, kako plujejo pod varstvom nemških bojnih enot na ribolov. »' velikem nemškem podjetju, ki razpečavn vino, vidimo francosko strokovne delavce na delu. Za zaključek nas povede zvočnik na vzhodno bojišče. Najbolj zanimivi so prizori iz boja za Izkrcevališče pri Kerču, kjer nemške In romunske četo junaško napadajo sovjetske postojanke. Ob sodelovanju s strmoglavcl preprečujejo borci vse nakana Sovjetov, kl so hoteli z velikansko premočjo po osvojitvi Korčs prodreti na Krimski polotok. »Sol« z« ljubezen« jo film. kl ga vrtijo v kino Malic.«. Film ima sicer kaj nestvarno osnovo. Vsi zapletija.il slone nn tem, dn osebna tajnica, ki jo igra znana I,niso Ul-ricli, služI dvema gospodoma, dopoldnnske mu šefu, pisatelju knjige »Sola za ljubezen« ln pa popoldanskemu šefu slavnemu pevcu, kl gn Igra seveda Johannes Hee-sters. Kaj hočete drugega, kakor dn se začneta pisatelj, ki ga simpatično igra Viktor Sta.il, in tenor zanimati ta tajnico. Začne se tekma, ki jo film hitro prenose iz velemesta v romantično zasneženo pnkrn.llno med smučko, sani in idilično gorske kočo. 41. na navedenem mestu (lat kratica), 42. svojilni zaimek, 43 rimski pozdrav, 45. reko na Gorenjskem, (3. skl.) 47. kratica za spodaj, 49. ptica 50. lesni odpadki, 52. trgovski irraz, 53 reka na Notranjskem, 54. nasprotje od mladosti, 56 plemiški dom v sr veku, 57. oblika pomož. glagola, 59. te (srbohrv), 60 zver, 61. strujo, 63. nikalnica, 64 ameriška država, 65. poguba, Navpično: 1. zakrament, 2. znak za zlato, 3 vas pri Ljubljani, 4. kmečko orodie, 5. španska reka. 6 priimek in ime živečega slov. pesnika, 8. pediviria, 9. latinski »je'f 10. pritrdilnica, 11. nikalnica, 12, moško ime. 14. mlinsko korito, 16. določene barva. 17. ubožica, 19. žensko ime, 22. majhen, drobčkan, 23. vrh v Julijskih Alpah, 25 planinski kozel, 26. vrstilni števnik, 28. indijski knez, 30. majhna rečipa. 33 dela presežnik iz primerniko, 35. ptica, 4i. draga, 42 vojaški transport, 43 član izumrlega naroda, 44. grški bog ljubezni. 46. napis na križu, 48. nesramen, brezdušen, 50. latinski: istotako, enako, 51. prav to, 5-1. oblika pomož. glagola (dvoj.), 55. okorel, 59. slecoslovanska pijača. 59 predlog, 62. oziralni eaimek, 63. nikalnica. Rešitev križanke Jt. 126. Vodoravno: 1. Irena, 5. koral, 10 ra-kve, 15. veda, 16 Kociper, 18. Krim, 19, aparat, 21. Kta, 22. sokoli, 24. na. 25. dan, 26. gneča, 28. bor, 30 al 31. kocen, 33. ime. 34. zapah, 37 klini. 38. pol, 39. elani, 40. n b., 42. eno, 44 lopov, 45. oča, 46. se, 47. kolena, 50. brk. 51 dražil. 53. Aron, 55. Erjavec, 56 Bari, 57. rejec, 58 senat, 59. kelih. Navpično: J. Ivan Cankar. 2. repa, 3 Eda, 4 na, '5. kot, 6 occni, 7 ritem, 8 Apače. 9. les, 11 ak, 12 kro. 13. vila, 14 Emil Frelih, 16 ksn. 17. rob, 20 Ra-cinc, 23. kopača, 25 Dole, 26 gnil, 27. A zev, 29. rana, 31, kk, 32 rti, 35 al, 36. hi, 38. pobie. 38a. opran. 3Sb lokva, 41. bore, 43. Ane, 45. orc, 46. siri, 49. loj, 49. ars, 51. pet, 52. žal, 54 ne, 56. b»- HALI OGLASI vratar industrijsko podjetje v Ljubljani išče pomožnega vratarja, — Prednost imajo upokojeni stražniki ozir. orožniki. Ponudbe je oddati upravi »Slov.« pod »Vesteu St. 1817. vratar« (b GOSP. POMOČNICO pridno in pošteno išče tričlanska družinu. — Ponudbe na: Podržoj, Sv. Jakoba trg 9. (b KMETSKO DEKLE sprejmem zn kmetska dola in pomoč gospodinji. najraje begunko ali interniranko. Pogoj poštenost. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1821._(b HLAPCA M prevozništvo (za prvega), poštenega in treznega ter pridnega, vajenega konj in vožnje po mestu, iščem. Belčič, Vidovdanska c. Št. 4. SLUŽKINJO »a vrtna in hišna dela iščem. Plača 350 lir, hrana zadostna. Naslov v upravi »Slov « pod št. 1782. (b DEKLE ra vsa hišna dela, 20-30 letno, iščem za Gorenjsko. Plača, oskrba dobra. Vprašajte y Slomškovi 7-11, levo. (b BF.GUNCA sprejmem kot hlapca na majhno kmetijo. -Ponudbe nn upr. »Si.« pod »Begunec« štev. 1927. (b zidarski mojster arhitekt ali stavbenik z obrtnim listom sc išče zn takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »igodni pogoji« Štev. 1920._ SLUŽKINJO samostojno, išče dobra hiša k dvema osebama. Naslov v trafiki Novak, Gosposka ul. (b deklico krščan. staršev, staro 14—16 let. sprejmem za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje v hiši. Poizve se v upravi Slovenca pod št. 1712. (b SLUŽKINJO nli postrcžtiico zn dopoldan ali ves dan, sprejmemo. TRIUMF, Miklošičeva 12. (b POSTREŽNICO za hišna in vrtna dela z dobrimi priporočili sprejmem. če jc poročena dobi tudi mož zaposlitev v čevljarstvu. Stanovanje jc na razpolatro. Hišnica Kolodvorska 11. (b FRIZERSKA pomočnica dobi službo. Drago Vorina — Pred Škofijo io. (b GOSP. POMOČNICO sprejmem takoj. Hrana zadostna. Plača L 400. Šimenc, vrtnarstvo, Sv. Križ. (b KROJAŠKEGA pomočnika za male komade sprejmem takoj. Avgust Pctrovčič Tabor 4. (b SLUŽKINJO VI zna kuhati in opravljati druga dela sprejm°m. Cesta Viktorja Lmanuela 9-II. I. modistko pomočnico, stalno moč sprejmem takoj ali pozneje. Salon »Chic«, M. Peteln, NVolfovn v stalno službo sprejmem tn koj struga rje in strojne ključavničarje. l ivarna in tovarna strojev Alojz DOLENC na Kodeljo-vcm. skromno dekle išče družina treh odraslih oseb. Nastop s 15. marcem. Slomško-vu 31, zgornji zvo- nee. __ Služba H ižMurni I <. kovinska industrija, Smartinska cesta 64. (v učenca (-ko) za krojaško obrt takoj sprejme Modni salon Slapar Oroslav -krojač, hmartinska 8. vajenca snrejme tvrdka l. M. Keker sinova, klcpar-stvo in vodovodne in-štalaeije. Slomškova ul. št. 4. (v vajenca za soboelikarsko in za pleskarsko obrt. proti začetni plači, samo iz poštene družine, takoj sprejmem. Ione Mal-gaj. Gosposvetska 16 (pri Levu). (v DEKLICO ki ima \esc!je za cvetličarski poklic sprejmemo v pouk. Predstavi se lahko od 4 do 5 v cvetličarni »Fc-rant« pri trouiostovju. učenca za mešano trgovino in služkinjo zn vsa hišna dela sprejmem ta-koi. Naslov v upravi »Slov.c pod št. 1763. F Sobe I 1 ISŽeSo j dva gospoda iščeta preprosto sobo, po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Bcgunca« št. 1790. (s OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama, po možnosti s štedilnikom iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« poti »Mirna stranka« 1786. _(s OPREMLJENO SOBO lepo. oddam, najraje gospodični v stalni službi. Naslov v upravi »Slov.« pod 1S36. (s UPOKOJENEC išče prazno zračno in suho sobo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Upokojenec« št. 1890. (s Marija marinko roj. i.apajne z družino in vsem sorodstvom izreka prisrčno zahvalo vsem, ki so z vestno neoo in iskreno požrtvovalnostjo V težki dolgotrajni bolezni lajšali trpljenje moji dobri mamici gospe ŠTEFANIJI LAPAJNE ROJ. GUZELJ moja iskrena zahvala naj velja onim, ki so jo v njeni bolezni obiskovali, se je v molitvah spominjali, z dobrimi deli počastili njen spomin in se z udeležbo pri pogrebu od nje zadnjikrat poslovili. zahvaljeni vsi, ki so s cvetjem obsuli njen prerani grob in v teh težkih dneh z menoj sočustvovali in me tolažili. žalna služba božja v njen spomin bo darovana v farni cerkvi sv. petra dne 10. t, m. ob 7. uri Z J u f »r a j + PRAZNO SOBO iščem v pritličju ali prvem nadstropju za shrambo boljšegu po-liišiva. Ponudbe upravi »Slov.« pod »i im prej« št. 1906. (s OPREMLJENO SOBO suho, sončno, po možnosti s posebnim vhodom, iščem pri mirni družini, v okolici mesta, za daljšo dobo. -Ponudbe upravi »SI.« pod »Sončna soba« šl. 1911. (s ISčEM opremljeno sobo z 2 posteljama. Po možnosti s posebnim vhodom. Ponudlie upravi »Slov.« pod »Mirna stranka« št. 1773, (s SOBO ALI KABINET v Kosezah ali bližini išče gospod. Lahko tudi neopreinljcuo. Po-nudbe upravi »Slov.« pod »Koseze« št. 1722. ČISTO SOBO zračno in mirno v sredini mesta išče soliden in miren uradnik za takoj ali za 13. marce. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1714. (g SOLIDNI GOSPODIČNI oddam opremljeno, čisto in mirno sobo s kopalnico. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Cena zmerna — po dogovoru« št. 1699. (s | Posestva | KUPIM PARCELO v mestu. — Cena do 700.000 lir. Ponudbe na upravo »Slovcnea« pod značko »Plačam I takoj!« št. 1842. (p NOVEJŠO HISO s parcelo prodam. Ponudbe upravi »Slov « ; pod »Res ugodno« št. 1883._(p KUPIM MALO IIISO ali posestvo kjer koli, proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Takoj odločen kupccc štev. 1919. (p ŠUPA IN HLEV v dobrem stanju, krita z opeko, naprodaj. Svetck Ciril. Pri božjem grobu št. 24. (p KUPIVA dve sosedno ležeči stavbni parceli v smeri proti Ježici, izven bloka, v velikosti do 1000 m9. Posredovalci izključeni. Ponudbe v upravo »Slovenca« pocl »Takoj« št. 1841. (p HIšO Stirlstanovanjsko, prt dolenjskem kolodvoru takoj ugodno prodam. V a n k o. Kapiteljska 3. jftvto-motorl POLTOVORNI AVTO FIAT 503 v brezhibnem stanju prodam. Ogled v garaži Josip Dolenc, bivša Bleivvei-sova cesta. f 4 SEDEŽNI AVTO dobro ohranjen, prodam. Trnovska 14 — Ljubljana. (f |_Denar_| O POSOJILIH na hiše in posestva dobite informacije v Ljubljani, Beethovnova ulica 15-11.. levo pri JLGO-KREDIT. (d I Prodamo | DVA ŠTEDILNIKA nova. prodam, kolar Viktor, čebelarska 17, Dravi je. (I SENO IN SLAMO ugodno prodam. Anton Pečar, Zaloška — Krekova 17. (I BARŽUNASTO ZOFO mizo in stojalo za knjige prodam. Kav-škova 16, šiška. (1 GRAD L svetlomoder in beli z« moške spodnje hlače -ter beli rips zn ovratnike prodani. Zeljur-ska 11-1. (I JEDILNICA (samska soba) s klub. garnituro za 7800 lir naprodaj in umetniške slike. Sušteršič, mehanična delavnica — T vrše v a 15 (Figovec -levo dvorišče). (I SUKNJIČ temno moder za fanta od 14—16 let naprodaj. Poizve se pri vratarju: Poljanska c. 6. MARMORNA KREDA Bela marmorna kreda, kalijev karbonat 0. 00, 000. 0000. - Plastikol, Sintexpomiec. Karboli-nej - katran. Olje za ierinena stalno na zalogi: PETRO NAFTA. Ljubljana. Ciril Metodova 35 a, prej Tyr-ševa. ' (I PEčI. ŠTEDILNIKE kurilne in plinske ter petrolejke za zaklonišča ugodno proda — »Metal ia«, Gosposvetska 16, telefon 32-88. _(I BENCINSKI MOTOR mali, za mlatilnico, žago itd., ugodno naprodaj. Sušteršič, mehanična delavnica — Tvrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). (I PRODAM dva trgovska pulta v dobrem stanju. Poizve se: Praprotnik Stanko, Poljanska 5. (I STRUŽNICA 1 m dolga, zelo dobro ohranjena, za 28 000 lir naprodaj. Sušteršič, mehanična delavnica, Tvrševa 13 (Figovec -levo dvorišče). (I SREBRNA LISICA ugodno naprodaj. Naslov: Šiška 6-1. (I ŽGANO APNO vsako količino nudi po ugodni ceni tvrdka Fr. Rchberger, trgovina z apnom in kurivom -Ljubljana, Rožna do-lina. Cesta VIL št. 15. Naročila se sprejemajo do konca marca. (1 xlfii I. POGAČNIK I.JUBI.JAVA Bohoričeva oUcaStf Telefon 81.20-59 NOV MOfAN VO/. .n dira naprodaj pri Velkavrh — Tomačevo šl. 19._ <■ VOZ NA GUMI kolesih, nosilnost 4000 kg naprodaj pri Velkavrh, Tomačevo 19. ina.ono—'(in.ooti LIR gotovine vložimo ' dobro fe obstoječe podjetje. Resni interesenti naj sc zglase pri Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka 12. HiniieBBBBiaBHHi Vse denarno in trgovske posle izvršim bilro, ločno in solidno. Priporoča se: RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka nlica 12 Tel. 38-10. BBBBBBBBBIIBB jj Pohištvo I TAKOJ PRODAM nekaj kosov pohišiva in nekaj železnih postelj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1779. _(š SPALNICE IN KUHINJSKE OPRAVE kupite najceneje pri: KRŽE, pohištvo, Vrhnika. Skladišče: Ljubljana, Rleisveisova 47, poleg kavarne Majcen. (5 SPALNICE pleska ne, orehove in jesenove ter jedilnice si lahko oglodate vsak torek, četrtek in nedeljo od 3—5. Celovška cesta št. 72 (zvonec »šTIGL«), _(S KRASNE SPALNICE jedilnice in kuhinje stalno na zatopi pri tvrdki »Pohištvo Ma-lenšek«, Gosposvetska c. 253 Lokal Medvedova ul. 28. Odprto torek, četrtek iu sobota od 3—5. (š DRVA PREMOG GtH BR i GLEDALIŠKA 14 PRODAM dobro ohiuujen pisalni stroj znamke Ideal. Povprašati: Kolodvorska 43, špedicija Gornik. (1 OKROGLO ŽELEZO 20 mm, cu. 1500 kg, p roda nit Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Izrednu prilika« 1090. JUTA VREčE kolomaz, karbolinej, čisti madež, bani (težki Spat), bela kreda (kalcijev karbonat) na zalogi pn tvrdki »PETKONAFTA« A Hmelak, Ciril-Metodo-▼ a (prej Tyrševa) 35a. C E P I L N A SMO L A najboljše kakovosti in strokovno preizkušena je pri cepljenju; in obrezovanju nujno potrebna. Inž. Prezelj, Wolfova ulica št. 3. (1 SNAŽNO SOBNO kuhinjsko opravo proda po ugodni ceni trgovina Ogled. Mestni trg 3 (vhod skozi ve-žo). O t OBLEKO dobro ohranjeno kupim za srednjeveškega gospoda. Ponudhc navedbo cene upra-»Slov.« pod »Dobro blago« št. 17*1. _(k STEKLENICE vseh vrst: vinske, li-kerske, medicinske -parfeniske ter fiaško-plača najbolje — »Metalia«, Gosposvet-ska 16. Telefon 32-s«. _(k STARE BICIKLJE birikelj-gume. motorna kolesa in sture avto-nobile ter gume za motorna kolesa in nv-tomobilc kupimo proti zelo dobremu plačilu Merkur, Puharjeva 6. _(k MOŠKE OBLEKE rabljene, perilo, čevlje posteljnino itd. -stalno kupuje: Drame Alojzija, Ljubljana -Gallusovo nubre/jc it. 29. (k KUPIM 1500 kom. rabljene zn-rezne strešne opeke. Ponudbe na: štrukelj, Ivan, Pcriuuj 2 p. Ljubljana 7. (k KUPIM do 150 kg pese ali korenja. Vprašati: Ulica Stare pravde 8. (k MIZARSKE STROJE ludi rabljene, kupim. Novak, Rovte 145. (k fon aparat dobro ohranjen — za napetost 220 Voltov kupiaio. Kino union. (k patentne posteljn. mreže, otomane, moderne kaučo In fote Ue nudi solidno ln pc nizki ceni RUDOLF RADOVAN tapctnlk LJUBLJANA Me*tni trg štev. 18 MI«. PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki pa dobite t droge-riji KANC, Židovska ulica 1. JAKOPIČA originale prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1566. (1 ZIMSKA SUKNJA i spomladanski plašč naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. lbSl._ C ŽELEZNI ŠTEDILNIK in otomano prodamo. Trgovina Opled. Mcst-' trg 3 (vhod skozi vežo. _ C KUHINJSKA OPRAVA nova, zelo lepa, ugodno naprodaj. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 1831._ C SNAŽNO SPALNICO t rde pa lesa prodam za 7000 lir. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1S28. (1 ŽELEZNA MODELA ra izdelovanje betonskih cevi j©- 60 in 100 cm. dobro ohranjena, prodam. Nnslov v upr. »Slov.« pod št. 1870. LESENO OTROŠKO posteljen in stajeo, čedno izdelano, po solidni ceni prodam. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 1829. (1 VOLNENO ŽIMNICO prodam za 1600 lir. Naslov v upravi Slovenca pod št. 1830. (1 NOVE MOŠKE spodnie hlače, kratke in dolge (gradi) in volnene dolge, moške srajce št. 39 in 5 flanele za moško pi-džamo ali domnčo haljo prodam. Nnslov upravi »Slovenca« pod št. 1888._ (1 GOVEJI GNOJ stalno prodajam: On Ljubljanici št. V (I ti PODGAN (devet in dvajseti je pokončala ena snmn inž. Proz!jeva MIKRO-TAN-pasta. Za pripravo običajne količine je prinesli f dkg masti (lahko delno pokvarjenci. - Inž. Prezelj, SVolfova ul. 3. (1 KOKOSOVO PREPROGO surovo, nebarvano ali temno rdeče barvo, dolgo 7 m. široko 1 m, dobrem stanju, ku pimo. Kino L.NION. (k elektromotor a trofazni tok 2 ks, 380-220 V, 1400 — 1430 obratov v minuti, obročnslo kotvo in na-puščalccm kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Motor* št. 1914. (k STEKLENICE razne vrste, kupujemo Plačamo dobro. Na rajo željo ii h prevzamemo na domu. - B Guštin. Vodnikov trg št. 2. transmisijo žago venecijanko, kupim. Ponudbe Merlak Anton, Rovte zamaske stare, neuporabne, lp vsakovrstne plutovi onste odpadke kupimo v vsaki količini, bninn eka cesta 3 dvorišče' pisarna. (k krmilno peso kupim. Naslov v upr, »Slov.« pod št. 1716. (k BLAGO predvojno za damski plašč kupim. Ponud bo. upravi »Slovenca pod »Plačam dobro-št. 1727. (k STANOVANJE osobno, v Koleziji, menjam za dvosobno kjer koli na pori-leriji. takoj ali pozneje. Pismene ponudbe a upravo »Slov.« pod Zamenjani« šl. 1S£0. I« I_žmlJ enoletno zajkljo prodam s hlevčkom in [•nom. Pirjevee, Can- arjeva 3, Kodeljevo. j petelina noletnega Roideland o d a m — ali pa menjam za jajca. • Naslov" v upravi »Slo-nca« pod št. 1846. (j vola menjam za kravo, cža okrog 400 kg. nšperšič Janez, So-stro 41, Dobrunjc. (j VEč ANGORCEV odruščenili. čistokrvnili irodam. Kvas, Ravni-arjeva 5. (j kupujem: Volnene triko jopice krojaške in šivilsk volnene ter bombažne odrezke. Hrenova ul št. 8. (k DOBREGA KONJA dam z opremo v upo-bo poštenemu rejcu, on ud ne upravi »;■> lonca« pod »Srednje težak konj« št. 186^. (j Srebrnino kovance in druge pred mete ter dragocenost vsake vrste kupimo. Takojšnja gotovina RUDOLF ZORE Ljubljana Gledališka ulica št. |_Radio_ radio super, 7 cevni. 4 lovne dolžine, 7 izhodne enererije, ma rabljen prodam. Iva Seljak. Planina Rakeku, | Kolssa | amsko in moiko olo ter motorno kolo godno naprodaj. Su-ršič. mehanična dc-vnica, Tvrševa 13 -igovec, levo d\orišče. (oo triciklje različne velikosti - 8e po starih cenah raz-odaja šuSteršič, nic-a nična delavnica — Tvrševa 13 (Figovec -levo dvorišče). (oo PUCH KOLO moško, prodani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1788. (oo tricikelj dobro ohranjen, pro-ain. Ponudbe na upr. Slov.« pod »Zelo u-godno« št. 1691. | Siv, sirojfi »SINGER« rzošivalni stroj, zelo ripraven za Šivilje n krojače, v dobrem anju, predvojno bla-o, prodam. — Pred kofiio 19 (poizve se hišnici). »SINGER« šivalni stroj, kateri entla in šiva, pred-ojno blaeo, prodam ugodno. Pred škofijo št. 19, Adamič. šivalni str oi pogrezljiv, dobro on ranjen. ugodno prodani. Naslov pove uprava Slovenca« pod 1833. l~~Pouk | gospa poučuje nemščino in italijanščino po hitri in praktični metodi. Ugodne cene. Rimska c. 10-1, desno. (u nemščino in .druge jezike poučujem posameznike (posameznice) ali pa manjše skupine. Isto-tam priprava v vseh rcdnješolskili predmetih. posebno v matematiki. Vrhovčeva 12 visoko pritličje, levo (pri kavarui Tabor). (u »SVET« I V najem | g odda B oddam v najem njivo za obdelavo, v bližini nove cerkve v hiški. Naslov v upravi »Slov.« št. 1816. (m V najem išče ZOBOZDRAVNIK išče orditiacijske prostore treh sob v centru mesta. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 1845. (n I" Objave 1 DŽIU-DŽITSU brezorožna samoob-rambu vsak torek in četrtek ml 16 do 19: Muzejska ulica št. 3, pritličje, levo. (r 3 Kurivo | tn PrančUkaneka 10 TftlPfon »0 61 j Poizvedbe | "pozabila sem dne 21. II. 1944 plet nn večernem vlaku iz Grosupljega. Ker so mi okoliščine znane, prosim poštenega najditelja. da odda plet g. Erjavec Srečk u v Povšetovi ul. 46, proti nagradi 200 lir. zgubila sem svojo celoinesečno plačo 235 lir. Ker sem revna in jc bil to edini denar, ki sem ga imela, prosim poštenega najditelja naj odda najdeni znesek proti primerni nagradi v upravi »Slov.« (c zgubila sem v petek zvečer ob 6 pred Evropo črno pleteno rokavico s sivimi obšivi. Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda v upravi »Slov.« pod št. 1871. _(e umetne zobe sem sgubiU. Najditelja prosim, da jih od-cla: ZanoŠkar Marija, Rožna dolina c. II-9. (c pes Črno bel španjol Št. 406, dolgodlak se je zatekel. Najditelj od. oni, ki sporoči, kje se pes nahaja, dobi dobro naprado. M. De- bclec, Sv. Tctra c. 11. _ izgubljena je bila ženska zapest-na ura v hiši (v veži) Blehvcisova (Tvrševa) cesta 17. Ker je ura dragocen spomin, prosim poštenega najditelja, naj jo odda proti visoki nagradi v upravi »Slovenca« pod št. 1884. |_Kniige_l knjige slovenske, večje število ugodno prodani. — Glinte, Sibeniška U. ročni obzornik izšel za diiukc v ceneni nakludi. Slovstvo, zgodovina, zcml jepisni podatki. Samo 5 lir. Pravopisna pravila — 3 lire. Priročnik slovensko — italijansko — nemško — angleških razgovorov (8 lir). — Dobite v knjigarnah. kupujemo raznovrstne antikva-rične knjige in revije, knjigarna Janez Dolžan. Ljubljana, Stritarjeva ulicu 4. knjige v raznih jezikih, znanstvene. medicinske in tehnične, novejšega Časa, časopise in tudi cclc knjižnice kupuje stalno knjigarna klein-mayr & Bamberg. Miklošičeva cesta 16. angleški slovar nov. obširen, z izgovorjavo v knjigarni ŽUŽEK. Pasaža. knjige vse slovenske, novejše nemške, kupuje knjigama žužkk. Pasuža. REVIJE: Kroniko, Ljublj. zvon, Umetnost in druge kupi knjigarna 2U2EK, Pasaža. vsaka žena bi morala kupiti Zlato knjigo dekleta in žene. Poučna vsebina. Najnovejše. J'!diustve* na._ | Obrt | Pozor stavbeniki tn hiSnl posestniki! Dobavljam, polagam in Htružim mine PA ti K KT k. JOSIP BRLEČ L) n h 1J a n a KOLODVORSKA » g Filatelija | filatflisti! Ugoden nakup raznih filatelističnih novosti: znamk, filatelistične literature, katalogov in »J O 1.« - albumov itd., dobite pri f i I a t e I i j i MI ADINSKEZALOŽBE v Ljubljani, Stari t rg štev, 30. Zahvala vsem, ki so lajšali trpljenje našemu Z.;. Mihaelu štrukelj vsem, k! so z nami sočustvovali, se ga spomnili v molitvi, ga počastili s cvetjem in dobrimi deli ter ga v tako Častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Bog plačaj! Družina Marino v a. POZIV. Gospod, ki sc je informiral po meni dne 29. februarja Nunska št. 8, glede medu in sporočil, da nii pa bo dostavil, se naproša, da (o takoj stori oziroma se /glasi Nunska 8 ali finančna direkcija soba 6. V nasprotnem primeru ga bom sodno zasledoval. Nabcrgoj Josip. (o | Glasba 1 pianino v dobrem stanju kupim ali vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ooliro plačam« št. 1S6I. (g lastniki glasovtrjkvi, Poslužujte se moje telefonske štev. 39-23, ki ie v novem ravnokar izišlem imeniku Ugtašcvnlec glasovirje* JUH ASI K. Zrinjskega cesta 7-11. Ljubljana. 1 Razfto | l.epo spalnico orehovo, proda mizarstvo Josip Goljar -Gerbičcva ul. 51. (5 popravila punčk in garderobo izvršuje Rricelj, Mestui trg št. 10-1. (r Zahvala Vam vsem, ki ste naši nepozabni sestri in svakinji Eli Berbuč roj. Kuhelj izka7.ali v življenju toliko prijateljstva in ljubezni, ki ste jo na mrtvaškem odru olisuli s cvetjem in jo spremili na njeni zadnji poti in ki ste nam ob priliki te prebridke izgube izrazili svoje sožalje, izrekamo svojo najtoplejšo zalivalo. Pray posebno zahvalo pa dolgujemo našemu ljubemu prijatelju g. dr. FrantKMisu, ki je dolga leta z izvanredno požrtvovalnostjo in odličnim strokovnim znanjem skrbel za zdravje naše pokojne sestre in ji lajšal trpljenje. Prav tako bodi prisrčna zalivala čast. sestri Leopoi-dini za njeno skrb in nego v zadnjih tednih. Ljubljana, 3. marca 1944. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Vsem, ki so nam ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda JANKA FURMANA stali ob strani, izrekamo prisrčno hvalo. Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini za vodstvo pogreba, osebju mestnega fizika-ta, sostanovalcem I. in II. mestne hiše ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so z udeležbo pri pogrebu počastili njegov spomin. Sv. maša zadušnica za pokojnika se bo brala v cerkvi sv. Cirila in Metoda v ponedeljek, 6. marca, ob Vil zjutraj. Ljubljana, Konjice, 2. marca 1914. Žalujoča soproga z otroki in sorodniki. TEL KINO »SLOGA« "50 II. teden! — Že nad tO.OOO gledalcev! Najsenzarionalncjšl film tezonel Zadnja velika umetnina znamenitega filmskega igralca lleinriclia George. »Usoda« Iz tragičnega livljenja bolgarskega kneza Melmka in njegovih otrok. — Sodelujejo: Giseta Uhlen, VVeruer llinz, Oskar Sima, Christian Kavssler, dunajska filharmonija. Režija: Geza v. Bolvarjr. PREDSTAVE: ob nodolfah: ob 10.31, It, 17 In 1» TEL KINO »UNION« 22-11 Zabavna komedijn neverjetnih ljubezenskih zapletljajev in lova za biserom, ki se odigrava na mednarodni filutelistični razstavi Jenny in gospod v fraku « V glavnih vlogah: Gusti lluber, Johanncs lleeslers, Hilde llildebrand, Paul Kemp itd. PREDSTAVE: ob nedeljah: ob 10.S0, IS, 17 In 1* TEL KINO »MATICA«,W1 Romantična ljubavna pustolovščina t gorah s smučanjem, petjem in glasbo » Šola za ljubezen« V glavnih vlogah: tenorist Johanncs Heer-sters, Viktor Stani, Luisc Ulrich. PREDSTAVE: ob nedeljah: ob 10, IS, 17, In 1* Po dolgotrajni, hudi bolezni nas je zapustila dne 24. II. 1944 naša ljubljena sestra, teta, botrca, gdč. Frančiška Završan ki je odšla za svojo sestro Angelo, katera nas je pred dobrim mesecem nenadno zapustila. N('i>o/.abiio rajnico smo položili k večnemu počitku na farno pokopališče v Komendi dne 20. II. 1944. Sv. maša zadušnica se ho brala v petek, 10. marca, ob 8 pri glavnem oltarju v stolnici. Vsem prijateliem in znancem jo priporočamo v molitev in blag s[K>inin. Komenda - Ljubljana. Žalujoče družine: Završanovi in Štrcinovi. Naznanjamo, da se je smrtno ponesrečil moj ljubljeni mož, zlati ata, brat in stric, gospod Anton Arnšek drž. mojster — nadporočnik Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 5. marca 1944, ob Vi 4 izpred viške cerkve na viško pokopališče. V Ljubljani 3. marca 1944. Globoko užaloščena žena Marija rojena Železnik, hčerke Slavka, Mara, Metka in ostalo sorodstvo. Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Franc Nemec bivši trgovec in posestnik v Nabrežini Pogreb bo v torek, dne 7. t. m., ob dveh popoldne z Žal - kapele sv. Frančiška k Sv. Križu. Ljubljana, Kranj, Lecce, dne 4. marca 1944. Žalujoče rodbine: Nemec, Brinšck, Gulin, Tcrčon, Lisec, Žnidaršič, Demšar. Zahvala Vsem, ki sto izkazali čast, spoštovanje in ljubezen ter izrazili sožalje ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta, gospoda Karola štruklja st. posestnika in mesarja izrekamo prav iskreno zahvalo. Posebno hvalo smo dolžni onim, ki so ga obiskali v hudi bolezni in ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti-, posebno g. dr. Volavšku, preč. gg. salezijancem z«, duh. tolažbo, g. Valentinu za vso skrb, gg. s poštne direkcije, stanovskim tovarišem i. t. d. ter pevskemu zboru za pretresljive žalostinke. Vsem in vsakemu posebej iskreni Bog povrni! V Ljubljani 4. marca 1944. Žalujoče družine Štrukelj -Dolenc. tmeeas F.tU »Ljudska tiskarna* « Za Ljudsko tiskarno; Jože KxamarI5 - Herausgebcr, U'-jateU; Ini. Jože Sodja - Schriitleiter, urednik: Janko Halner.