Št. 78.
V Gorici, dne 29, septembra 1899.
Tečaj XXIX.
jfenajn dvakrat ua teden t Štirih IzdanJIli, in
sicer: vsaktorek in petek, zjairanje izdnnje opoldne, večerno Izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom« in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v (Jorioi na dom pošiljana:
Vse leto.......gld. «•—
pol leta........»   3-—
...   'četrt leta .  . .*- *••.,..*. * \l;fiQ
Posamične Številko stanejo (i kri -->-«.'•--Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici šiv. 9 v Gorici v «Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; -ob »nedeljah pa od !). do 12. ure. Na naročilu Ure/, doposlane naročnin« so ne oziramo.
„PUIMOREC" izhaja neodvisno od «So5o» trikrat mesečno in stane vse letb gM!*l*90-   t      -
«Soča» in « Primorec* so prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in JellersiU v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami LavrončiC na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponto dolla Fabbra.
(Večerno izdanje).
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
Bog in. narod!
Uredništvo
se aahria v Gosposki ulici it 7 v Gorici v I. nadsir. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopohidne ter od 2. do 5, popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12, dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici St 9.
»opisi naj so pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v dolokrog uredništva, naj se pogiliaio le upravniStvu.                                                    ' *  .
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravnistvo.                   -......._
Oglati In poslanic« se raounijo po petit-vrstah, če tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat fi kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Srke po prostoru.                          ,i
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica.
»Gorlškn Tiskarna« A. Gabršček tiska in zalaga razen «Soce* in »Primorca* še -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obseZnih. 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov, knjižnici* se raSunijo po 20 kr, petst-vrstica,
cGor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Saša narodna organizacija.
(Članek iz peresa izven uredništva).
i. Danes se besed". „c r g a n i a it c i j a* izgovarja pri vsaki priliki, Vsak stan hoče imeti svojo organizacijo. Govori se o politični organizaciji, o gospodarski organizaciji, o soeijalni organizaciji itd, Ako pa si oglodamo naše domaČe razmere, so te organizacije več ali manj le neka želja in ne popolnoma razumljen pojem. Potreba po organizaciji je gotovo ekzislentna, in 'bržkone m» zaradi tega beseda »organizacija* tolikokrat rabi. Vsaka organizacija zahteva pred vsem stalnega smotra in sredstev, katera so sposobna, da se konečna svrha doseže. Da se sredstva prav rabijo, in streme po konečni svrhi, pa je treba vodilne misli, volje, katera ima skupen smoter vedno pre.1 očmi in rabi pripravna sredstva edino le v dosego tega smotra. Ako iščemo take organizacije v našem narodnem, političnem ali gospodarskem živ« ljenju, pridemo pač po kratkem premotrivanju do zaključka, da je pravzaprav ni, in da ravno v tem lici tudi pravi vzrok naših ne-vspehov na političnem, gospodarskem in so-cijalnem polju. Kar najbolj zavira organizacijo med nami, je to, da nečeino priznavati ene vodilne misli, ene krepke volje, marveC da delijo pojedinci preveč svoje misli, in se ne podlagajo eni višji misli, eni krepkejši volji. Pač pri vsakem narodu, kateri nima zgodovine, nima zgodovinske organizacije, kažejo se isti pojavi. Slovenski narod ni imel svoje organizacije v zgodovini, ali pa se je bila zadušila po tujem orožju že v prvem početku. Zaradi tega smo danes v položaju, ko si moramo svojo organizacijo sami ustvariti. Po poti, katero smo do sedaj hodili, enotna organizacija ni mogoča; morda je naravno, da se taka ni nzvila. V boju za obstanek ima vsak stan s,o: bližji smoter pred očrni, in ker se naši stanov" sami Šele bor6 za obstanek in se komaj r /.vijajo, zato ima tudi vsak stan le svoj po ebni smoter pred vsem pred očmi in pozablja na skupno korist, pozablja na skupno svrho. Ako se omejimo na našo deželo, vidimo, da se kažejo res prvi pojavi različnih organizacij, da je morda
MARCO  VISOONT1
Zgodovinski boman •as-
italijanski napisal Commaso Grossl
(Dalje) SEDEMNAJSTO POGLAVJE. Ni mogoče dopovedati, kako navdušenje je obudila ta pesem. Namestnik se je dvignil s prestola in je objel pesnika. Pohvalil ga je zelo" in nazadnje je rokel: «Znano mi je, da ste vsled vaše dobrodušnosti prišli ob konja, toda nečastno bi bilo za me, če bi vas pustil oditi peš iz moje dežele. Sprejmite torej iz ljubezni do mene konja za ježo in še jednega za vožnjo«. Na to so je obrnil do nekega oprode, in ko mu je ukazal, naj takoj pripravi ob& konja, mu je zašepetal na uho, da mora pri-djati še jedno obleko in mošnjo denar j ev.
Kardinal si je snel s prsta zlati prstan z debelim smaragdom, in ga jo nataknil sam pesniku. Luchino, ne hote zaoatati za  drugimi, mu je podaril bo-
vsem tem edina tudi ena koneC*.»a ideja, t, j. blagor in napredek našega ljudstva; ali ta ideja je le instinktivna, ne izvor trdne, od-loCne volje, katera je podlaga organizaciji. V dosego posebnih smotrov se porajajo, in pustimo, da tudi že obstajajo organizacije. Tako lahko zasledujemo organizacijo krščanskih so-cijalistov, in pustimo še politično organizacijo društva »Sloge*. Nikjer z vso pravico ne smemo rabiti besede ^organizacija*. Če je kje opravičena, bode edino le pri krščanskih socijalistih. Pri tej, recimo, da je stranka, se je združilo nekoliko delavnih, mladih moCij, večinoma iz šole profesorja dr. MahniCa, kateri so jeli razumevati pomen socijalnega gibanja, kateri vidijo, da brez pridobitve nižjih slojev za politično življenje in boje ne bode mogoče prodirali proti že obstoječim stanovom in političnim strankam. Polastili so se tega gibanja, skušajo si pridobili delavce za se, inker je vodilna misel, smoter akcije, le po volji in srcu malega števila inteligentnih in delavnih močij, se smo imeli zato, da imajo svoj bližnji smoter pred soboj, da so segli po sredstvih in jih rabijo v dosego lega smotra. V naši deželi jo delavstvo na sebi prešibko, da bi tvorilo stranko; irna sicer svoje potrebe in svojo namene, ali razkropljeno je in v rokah tujih gospodarjev toliko, da ne more samo nastopiti, in paC ne nastopi tudi do tedaj, ko bodemo imeli svojih velikašev-delodajal-cev. Pri našem delavstvu se kaže potreba skupnosti skoro bolj za obrambo proti raznarodovanju, kakor proti izkorišCevanju po delodajalcih. Ker ni naravne potrebe združbe naših delavcev za njihove posebne namene, tedaj je organizacija tega delavstva na tej podlagi umetna, in paC delavstvo nehote služi za druge namene,-t. j. takozvanega krščanstva, alivnaši deželi, recimo naravnost, bivši stranki dr. Mahni č a. Po pridnosti in doslednosti so dosegli voditelji te nameravane kršCansko-socijalne aH delavske organizacije že precej vspehov in danes tvore s svojim ^Primorskim listom* in ^Delavskim prijateljem*', s svojimi gospodarskimi društvi, katera* pridno ustanavljajo, skoraj edino organizacijo v deželi. Mnogo se je hvalisala organizacija društva „SIoge*; ali zadnja občna zbora sta pokazala, da tiči cela ta zatrjevana organizacija  le v gotovih ose-
dalo z zlatim nakitom na rodu. Za njimi so mu še vsi drugi vitezi, ki so bili ondi na odru, podarili ta jedno stvar, uni drugo. Da, ee!6 gospe in gospodi-čine, katere je osmelilo splošno odu-ševljenje, so se vse nagnetile okolo njega, in vsaka mu je podala kak dra-žestni dar, vročevaje isti s tako* udano vljudnostjo, da je vsled te dobivala podarjena reč stokrat večjo vrednost.
Bralcu se bo gotovo dozdevalo preveč toliko odobravanja za tako pesem, ki pač nima posebne umetniške vrednosti. Toda naj pomisli, da drugače je biti sam v svoji sobi s knjigo na mizi, in ondi — ko se pred seboj ne vidi drugega nego beli list in črne črke — prebirati in tehtati hladno in previdno (da so ne izrazimo hujše) vsako vrstico in vsaki zlog; in drugače je zopet videti in slišati izliv navdušenja iz ust lepega iz hrabrega mladeniča, ko dobiva vsaka beseda podvojeno moč iz dušnega izraza na obrazu pesnikovem, in ko človeka čara lopodoneči njegov glas, združen z ubranim brenkanjein na tamburici, z brenkanjein, sodaj mehkim in nežnim a sedaj zopet resnim in močnim, kakor ga zahteva izraz pesmi. In vse to v   številnem, dovzetnem   zboru
bab. Dokler so se ideje A. Gabiščeka in dr. Gregorčiča strinjale in združevale za skupen smoter, in so se sredstva za izvedbe načrlov prepuščala več ali manj eni moči, t. j; A. Gabrščoku, dočim se je voljo in vodstvo pripisovalo dr, Gregorčiču, toliko Časa je bila neka organizacija vidna. Kakor hitro pa ste se dve moči razdvojili, ne moremo več govoriti o skupni politični organizaciji na Goriškem, in to tem manj, ker je na skrivnem nastala gori omenjena krščanskosocijalna organizacija iz ostankov bivše dr. Mabničeve stranke, in je vsled toga danes političen položaj in politična organizacija na Goriškem popolnoma negotova. Tikamo se morda jako kočljive strani, in očitalo se nam bode, da vidimo stranke in separatistična gibanja, katerih ni, u pišemo ta članek ravno zato, da se bode o tej stvari malo premišljalo. Želi smo preteklih let na vsej črti toliko nevspehov v političnem in socijnlnem življenju, da moramo pač vprašati, zakaj in kako to, in kdo jo temu kriv ?! Da imamo danes nevspehe prod seboj, lega ne bodo nihče tajil. Ako posamezniki, in ravno tisti, katerim je izročeno vrhovno vodstvo, v eni sapi le trde" in trde, da še nikoli nismo stali Slovenci na Gjoriškem bolje nego danes, morda odgovarja to njih osebnim željam* ne pa istinitemu položaju. Naše ljudstvo ima brez dvoma mnogo darov, mnogo blaga, in hrepeni po izbolj-J»*)jtt svojega položaja; vendar pa je treba vnanje pomoči, treba je združevanja med ljudstvom, da se ti darovi in naravno bogastvo izkoriščajo. Deželni zbor in vsled tega deželni odbor ne delujeta in ne vplivata v rečeni smeri na ljudstvo. Ako se je ustavilo naše politično delo v deželnem zboru, mora segati in vplivati na občine, na društva in posameznike, da se to, Cesar nam ne daje deželni zbor, doseže po drugi poti, po i niči jati vi občin in društev., po združevanju poječi i n c e v. V tem oziru ni storilo naše politično vodstvo niCesa, ali kar se je storilo, sp storili posamezniki več ali manj proti volji političnega društva. Organizacije našega gospodarskega dela v deželi od strani političnega društva „SlogaK torej ni. Ako bi imeli upanje, da proderemo proti premočni ilalijanski  stranki v deželnem  zboru docela,
mladih vitezov in plemenitih deklic, kjer postaja vtis pri vseh poslušalcih tem večji, čimbolj posamezniki vidijo izraze začudenja na obrazu drugih. I Koj ko je odšel pesnik, se je Az-z^ne zopet prikazal na sprednji strani 4rojega odra in s tem dal znamenje začetku bojnih iger. Sedaj je bilo Že ise pospravljeno z bojišča. * Ljudstvo, Ijatero je poprej, dokler se je tekalo ^roti kvintani in proti ovnu, smelo po ^voji volji hoditi tja in odhajati, ni imelo sedaj več vstopa, in vsa vrata so bila siiprta. Klicat* je jezdil okolo pri ograji $ zakričal zapovedoma na vseh štirih iraneh: «Poslušajte in zapomnite si, iar veleva prevzvišeni gospod Azzone, lamestnik prt^vtlega rimskega cesarja tudovika. Dokler bojo trajale bojne gre, naj se nobeden ne predrzno vstopiti v ograjeni prostor. Tudi ne sme »beden nič storiti, bodisi z dejanji, ali i besedami, ali z znamenji, kar bi bilo \ prid ali v kvar kakemu bojevniku. Mor se ne bo ravnal po tem ukazu, Wubi konja in bojno opravo, če je {tez ali oproda, — izgubi jedno uho, i jo rokodelec ali kmet, — roko, če je iženj — in življenje, če je človek brez
9tb.
da obrafiunimo enkrat za vselej s to stranko, da se združimo v skupno gospodarsko delovanje za celo deželo, potom nismo predrago plačali triletne abstinenco. Vse kaj drugega pa je, ako smo prepričani, da de-jonski ta poravnava med narodnima strankama ni mogoča v deželnem zboru. Kdor pozna naš položaj in položaj mesta Gorice, ve, da poštena poravnava ni mogoča, ker bi vsled našega gospodarskega razvoja in vspe-vanja bila naravna posledica ta, da danes italijanska Gorica postane v kratkem naša, ker bi se ne mogla upirati naravnim čini-teljem, kateri bi v kratkem pridobili goriško mesto na gospodarskem in političnem polju za nas. Italijanska stranka dobro ve, da prevladuje nad nami zoradi tega, ker je Gorica danes vsaj navidpmo popolnoma v njo rokah. Mesto Gorica jim daje goapodarako in politično prevlado, Kakor hitro pa vsled našega napredka to središče italijansko pade, §mo postali tudi gospodarji v deželi; zaradi tega trdimo, da jo poravnava med slovensko stranko in italijansko nemogoča, ker bi po toj italijanska stranka sama sebi zapisala smrtno sodbo. Mi smo tako trdno pr<bL •¦•< ini, da Gorica mora pasti, da mora posta« iiša, da z bog tega odklanjamo vsako poravnavo, kakor jo morajo iz istega razloga odklanjati nasprotniki. Ako ima politično vodstvo to pred očmi, je moralo gtedati, da zasnuje po naši deželi posebno gospodarsko organizacijo. Ker do danes na to ni mislilo, marveč je prepuščalo gospodarsko organizacijo delu posameznih oseb in krščanskih socijalistov, danes nimamo skupne gospodarske organizacije, in zato trpimo gospodarski in se ne makneino koraka naprej, nas izkoriščajo narodni nasprotniki skorai vedno tako, kakor so nas vse čase. Kako slepo je naše politično vodstvo gledalo našo gospodarsko organizacijo, dokažemo pač najboljše z nastopom nekaterih odločilnih mož pri vprašanju naših denarnih zavodov. Dočim bi morali spoznavati, da je pri vsakem pričetku treba ene misli, ene volje in ene krepke roke. ki vodi poznata sredstva v dosego smotra, ne morejo naši vodeči krogi razumeti, zakaj da je „Goriška ljudska posojilnica"    in   eTrgovska-obrtna zadru-
Ko je klicar končal kričati, se je prikazalo na odru zraven namestniko-vega mostovža šest razsodnikov pri bojnik igrah, opravljenih v dolgih svilenih oblekah. Pred njihovim odrom so dvignili veliko zastavo z dvema srebrnima in dvema rudečima poljema.
Med vso tisto množico ni bilo več slišati najmanjšega glasil. Vse se je gnetilo pri ograjah stolpičev, odrov in lož; kjer ni bilo nobenih stavb ampak le sama ograja, se je ob njej trlo vse polno ljudstva, tako" da se je moglo videti le glavo pri glavi. Vsi so gledali na jeden ali na drugi konec ograjenega prostora, kajti na vsakem koncu sta bila postavljena dva obširna in bogato okrašena šotora. Tista dva na desni strani namestnika sta bila vudeča, nasprotna dva pa bela.
Troblja je zatrobila, in glej, iz belih šotorov se je prikazalo dvanajst vitezov na konju z belo vrhno obleko in z belimi peresi na šlemu, in ravno toliko oprod, zeleno opravljenih j a za-jedno je prišlo tudi iz dveh nasprotnih: Šotorov dvanajst vitezov in dvanajst oprod, vitezi z rudečo vrlino obleko in istotakimi peresi, a oprode rumeno | opravljeni.   ,,   "' '
ga" v eni roki, in delajo s celo nepriHčni-mi sredstvi na to, da se ta dva zavoda ločita. Dočim služita drug drugemu, je drug od drugega odvisen, ako hočeta krepko in brez ovir delovati; dočim je dosedanji vspeh pokazai, da je prijateljsko dosedanje razmerje ugodno, vender se skuša in zahteva ločiti ta dva zavoda. Prav bi bilo, ako bi imeli toliko inteligentnih močij, da bi se le-te med seboj razumele in prijateljski sodelovale. Gotovo bi bilo bolje za vsak zavod posebej, ako bi vsak imel jedno čilo veščo moč na razpolaganje, in sicer moči, katere bi si odgovarjale in bi druga drago razumele in poznale. Kedar takih ni, tedaj je naravno, da se zahteva, da ena moč vodi zavoda dotlej, dokler se ni pokazal ko-nečni vspeh in se ni izvežbalo naraščaja. Nastop vodečih mož proti denarnima lavo-doma je morda najlepši dokaz, da nimamo skupne gospodarske organizacije, in da je lo, kar imamo, le delo posameznih oseb, ki imajo sploh napredek ljudstva pred očmi, in da. je mogoče govoriti o skupni organizaciji le toliko, kolikor vse nase misli hre-pen6 po skupnem napredku, ~-
DOPISI.
Iz Ooriee. — Mnogi lepaki na voglih solnčne Gorice so naznanjali v nedeljo veselico, pleše itd. Pograbil sem torej svoj bicikelj, in hajd ,na špas* v slovensko okolico naše Gorice, Dirjal sem proti Št. Andrežu, da bi spet enkrat videl nastopiti goriškega Sokola, kakor so naznanjala vabila k veselici v Si. Andrežu. Ali kako sem osupnil, ko sem dospel na prostor, kjer se je imela vršiti veselica. Vse je bilo sk raj prazno in Sokola še ni bilo videti. Vže sem mislil oditi, kar zagledam tajnika gor. Sokola, ter ga vprašam, kako to pride, da ni še Sokolcev v Šl. Andrež. AH on mi odgovori, da ne ve nič o sodelovanju Sokola. Začudil sem se a vendar počakal, da se prične veselica. In ob 5. uri sem začul močan pevski zbor, kateri mi je jako dopadel, in posebno ženska oblačila. Poslušal sem petje do konca, in ker nisem imel kaj pripomniti k temu, sem počakal igro »Florijan pozneje". A glej! Zagrinjalo se vzdigne in na odru se prikaže predsednik ter naznani, da »Florijan pozneje* se ne bo predstavljal, ker niso prišli trije g. Sokoli, kateri so imeli igro predstavljati. Sedaj sem še-lc razumel, kakšno sodelovanje Sokola se je naznanjalo v vabilih.* Zmajal sem z glavo, pozdravil par navzočih poslušalcev, ter odšel proti Mirnu, kjer sem opazil tudi precej živahen ples, alt čas mi ni dopuščal, da bi se dalje mudil tam, zato sem jo pa mahnil proti »Krožadi" in od tam v Vrtojbo, kjer sem marsikaj zvedel. Med drugimi tudi to, da se je odnesla veselica, katera se je imela vršiti v nedeljo, ker je hotelo c. kr. okr. glav. premeniti vspored v nekaterih obzirih. Dalje sem tudi izvedel nekaj o nameravanih tihih mašah. Čudno se mi je zdelo da bi gospoda, ki bi morala narodno petje podpirati, isto prepovedovala?! Dalje sem tudi izvedel nekaj o prepovedi izleta na Sv. Goro, kateri je nameravala prirediti Čitalnica vrtojbenska dne 1. oktobra t. 1., in sicer zato, ker se je imela prirediti tudi veselica. Zvedel sem še marsikaj, ali moram molčati, dokler se ne prepričam o resničnosti. (To Vam posebno priporočamo kakor vsem gg. dopisnikom. Ur.) Tako mi je zatrjeval nekdo, da je sklenil neki »Toni Papa" iz Št. Andreža zapustiti »pun-tarsko* Čitalnico v Vrtojbi.
Noč se je bližala, zato sem zajahal svoj bicikelj in zdirjal proti Šempetru, namenjen k plesu v Prvačino. Ali nesreča je hotela, da se mi je pokvaril bicikelj »pod lipo", tako da nisem mogel do svojega cilja, ampak sem moral se podati peš v Gorico, boječ se, da najdem na Travniku Pietra Zo-ruttija na mestu Sv. Ignacija. Aii ko sem zagledal še starega patrona na svojem mestu, sem se podal z namenom, da hočem takoj poročati cenjeni »Soči* o vsem, kar sem zvedel — k počitku.                 Biči k lis t.
Iz spodnjih Brd. — Rojaki! Kmalu doleti nas čast, da nas obišče Njeg. eminen-cija, kardinal in knezonadškof, da podeli naši deci zakrament sv. birme. Pri tej priložnosti je vkoreninjena pri nas, žal, slaba navada, koje drugi Slovenci skoraj nič ne poznajo. Obdarujejo se namreč birmanci z rečmi, ki nimajo nobene koristi, nobenega pomena; a o darovih, ki bi bili birmancem v hasen. v veliko korist, ni ne duha ne sluha. Koliko denarja se tu potrosi za prešerno, brezpotrebno obleko, koliko za tako zvane »kolače*. In kdo ima od vsega tega dobiček?! Mogoče naši rojaki Brici ali vsaj drugi Slovenci? Pri kom,prijatelj, se vse to kupuje?! V čegav mošnjiček se stekajo po nepotrebnem naši krvavo zasluženi novci? Ali ne morda v nikdar polne žepe naših narodnih nasprotnikov?! Prevdarite, rojaki, koliko denarja se tu ¦ potrati, koliko dobička za nepotrebne reči se d* ptujcem. V celih Brdih nas je okoli 15000 Ijudij. Ako se računi na tisoč prebivalcev le 150 birmancev, bi bilo lepo število.   A Še veča je svota denarja, svota
* Odboru »Sokola« o tem ni niS znano. Ur.
gotovo od 6000—8000 goldinarjev, koje mi za nepotrebne kolače damo. Lepo je, veliko je število naSih birmancev, število okroglih treh tisoč. Res lep up za našo tužno domovino, ako bode vsa ta mladež prav vzgojena, ako stariši in botri storijo svojo- dolžnost, ako vže v nežna srca otrok vcepijo ljubezen do Boga in domovine, ljubezen do varčnosti, pravega napredka, omike. Le ta je rešitev, le tu je nada bolje prihodnosti za našo od ptujcev izsesano domovino. Lastna skušnja, tužna skušnja nas uči, da kjer žive vere, varčnosti, omike in napredka ni, se hudobija, reva in beda prav hitro množi. Tu pač lahko vsakdo sprevidi, da le potom žive vere, varčnosti in napredka moremo svojo deco, svoje potomce osvoboditi ptuje-ga jarma, ki nas tlači in mori, jarma ko-lonstva ter sramotne, srednoveške robote! Zatorej na delo, na delo za boljo bodočnost dece naše! Proč potrate, proč nič vredne navade! Varčnosti, omike in ne potratnosti učimo svojo deco, ako hočemo, da jo osvobodimo. Denarja nikdar po nepotrebnem ne trosimo, ampak rešitve svoje dece, rešitvi svoje tnžne domovine krvavo zaslužene novce posvetimo! In, oh, koliko v tem smislu mi grešimo! Zatorej, rojaki, sedaj za birmo nikar za nepotrebne »kolače" denarja ne trosite, ampak za kolače namenjeno svotico svojim birmancem v poštno hranilnico aii v domače hranilnice, kjer so te, jim vložite, ter tako varčnosti in ne potrate jih učite. Ako pa mogoče ta aii oni misli, da stare navade kolačev ne sme opustiti, naj to odpravi z 20, 30 novci, kakor delajo na primer Kranjci. A ne le varčnosti, ne le vere, ampak tudi omike je dandanes človeku silno treba, ako noče biti, dokler živi od ptujcev, odvisna reva. Zatorej, stariši, botri, skrbite za to, da svojim birmancem, svojim otrokom, preskr-bite, dobro, potrebno berilo. Najlože jim po to pripravite, ako jih vpišote, zlasti kjer ni še nobenega uda v družini, v družbo sv. Mohorja ter za nje tako dolgo plačujete, dokler se ne upajo sami udnine plačevati. Paziti seve je treba, da se otroci učijo in ne le knjige scukajo. Zlasti v zapadnih Brdih bi bilo to jako koristno, ker od tam nam preti nevarnost. A žal, ravno tu je v tem ozira največja nemarnost! Zatorej, rojaki, zlasti obmejni, na delo in Vsegamogočni blagoslovi vaš trud in delo l
Domače in razne novice.
Osebne Testi. —• Poštni nadoskrbnik v Ljubljani g. Šorli, naš rojak, je dobil naslov in značaj poštnega ravnatelja.
Prizivno sodišče v Trstu je imenovalo pisarniškega praktikanta Gust. Maverja pisarniškim asistentom pri okrožnem sodišču v Gorici.
Sodni Izpit z dobrim vspehorn je napravil pred najvišjim sodiščem v Trstu g. Rudolf Gruntar, rodom iz Kobarida,, ki ima  tudi  že  dva rigoroza.
Porjka. — PorGčil se je finančni asistent v Trstu g. Jakob Rupel z g.čno Elviro Nabergojevo, hčerko našega slovenskega prvoboritelja g. vit. Ivana Nabergoja. Čestitamo.
Poziv! — Počitniška brezskrbnost je minila in objema nas zopet vsakdanji delokrog, njega skrbi in dolžnosti. Med temi nam je sosebno nameravana loterija v prid »Šolskega doma" pri srcu, od katere izida je dosti odvisno prospevanje naših prepotrebnih šolskih zavodov, ki ser vedno širijo in torej zahtevajo tem izdatnejšo podporo. — Loterija se bode vršila koncem novembra ali najkasneje prvi teden decembra in pred njo bo večdnevna, lepo urejena razstava dobitkov, katerih smo nekaj že prejele, in med njimi uprav krasnih. Zahvaljuje se požrtvovalnosti p. n. rodoljubov in rodoljubkinj se obračamo ponovno na slavno občinstvo s prisrčno prošnjo, da bi nam častite dame doposlale izdelke svojih spretnih rok, sad prostih počitniških uric; cenjene gospode pa, da bi posegli zopet jedenkrat v mošnjiček. Vsaki, bodisi še tako skromen dar, odličen ali pri-prost, je dobro došel! Hvaležno se sprejemajo tudi denarni zneski, kateri se porabijo za nakup dobitkov ali v pokritje stroškov. Srečke za loterijo se začno v kratkem raz-prodajati. Darove sprejema načelnica gospa Avgusta Šantl, Novi most 26, 1. n. in nje namestnica gospa Ivanka Dekleva, Gosposke ulice 9, I. n. Odbor ženskega oddelka društva »Šolski dom".
Tombola v Podgori bo v nedeljo 1. oktobra ob 4. uri popoldne. Ako bi vreme ne bilo ugodno, se bo vršila naslednjo nedeljo.
Resnica in laž. — Zadnja »Gorica" piše: »Na občnem zboru »Sloge« dne 25. maja 1899. je obsodil abstinenco lastni oč« dr. Turna s trditvijo, da je »mrtvo r o j en o dete". Nekaj mesecev poprej pa se je trudilo glasilo njegovega pobratima, katerega na« domešča sedaj ob medenih njegovih tednih celo v uredništvu*), vpotusvo-
*) Dr. T. nima v uredništvu «Soce» nikakq* posla. Ta sedi in dela urednik Ivan Kavčič in, kedi-se imi zljubi, še Andrej 0iabrs5ek,po Segar «medeni tednih* sa nekaternikora slinn cedo, ker niti to okof sčine v «Gor.» no pnste v mira l Dr. T. je po«lal uirei ništvu nekaj člankov, katero je možki podpisal v doki$ da so ne boji luiSi, kakor «prvaki» v okrilju *(Joricel Urodnigtvo.                                                           f
jegaobraza dokazati, da le abstinenca zamore rešiti našo deželo pogina. S potnimi sragami na čelu je prišlo glasilo celo do tega, da je imenovalo izdajalce domovine one, ki so se bili predrznili misliti, da abstinenca nam ne donaša nikakega sadu. Med slov. listi je bil ,S1. N." ki je trdil, da z abstinenco se ne bo pomagalo slovenskemu narodu na Goriškem; za svojo trditev pa je dobil v obraz kopo psovk in snmničenj, katerih ima »Soča" vedno pri rokah; celo vladnega priganjača in podružnico rumene hiše se je posialo v boj proti onim, ki so trdili, da abstinenca ni pravo sredstvo, s katerim bi se dalo kaj doseči. Takrat se nam je kazala abstinenca kot krepek mož, da krepkejšega ne premore naša dežela*.
Nasproti taki pisari ji glasila dr. Gregorčiča moram izjaviti:
Slovenski poslanci so sklenili abstinenco, ne da bi bil jaz kaj sodeloval v tem važnem sklepu. Jaz zase bi bil za bolj energičen korak, toda udal sem se in v »Soči" zagovarjal tako politiko naših poslancev, češ, da sedanja desetorica ni zmožna za bolj odločen korak nego je pasivna abstinenca.
»Soča* je torej zagovarjala abstinenčno politiko čaiu in razmeram primerno. To je storila, ker so jo poslanci smatrali za svoje glasilo in so dajali tudi navodila, kak6 naj se piše. To nalogo sta izvrševala pred vsemi dr. Gregorčič in grofCorouini— nikdar pa dr. Turna.
Grof C. je bil v tem oziru cesto pri Gabrščeku in narobe; Gabršček je bil pri Gregorčiču ob vsaki količkaj važni priliki. Vsi poslanci so se kazali ene misli s „Sočo". Grofu C, dr. Rojcu in tudi drugim pa ni bilo nikdar ne dovolj ostro in ne dovolj obrazloženo. In tako je prinašala »Soča" članek za   člankom v vsestransko zadovolj-
nost......... izvzemši Petra Medveščoka in nekaj
njegovih ožjih privržencev!
Zdaj naj pa razsodni čitatelji primerjajo gori ponatisnen odstavek iz »Gorice". Da je glasilo dr. Gregorčiča sposobno tudi za tako politiško rokovnjaštvo, se ne čudim nič več, ker sploh opažam, da si ni mogoče izmislili tako velike lopovščine, da bi je »Gorica* ne prinesla brez strahu za mir srca in vesti v prsih onega moža, ki mi je bil v prejšnjih letih uzor poštenjaka in duhovnika. V teku časa sem spoznal, da svojo vest strašno lahko potolaži, zat6 mu tudi take lopovščine ne bodo kalil«; dušnega miru.
A. Gabršček.
Poštno reži. — Po slovenskem delu naše dežele je še vedno dosti poštnih pečatov s samo nemškim besedilom, kar dotičnim občinam ni v nikako čast, da naravnost v sramoto jim je. O tem smo že večkrat govorili v listo. Z.i danes kot primer navajamo, da Št. Peter pri Gorici ima še vedno samo nemški poštni pečat: S t. Peter bei G d r z. Za Boga! Kaj smo tik Berolina ali smo še na slovenskih tleh? V Furlaniji ne najdete niti jednega nemškega pečata, čemu naj bi bili potem pri nas. Zato bi bil zadnji čas, da se prizadeti ganejo, ter da zahtevajo samo slovenske pečate brez tistih grdih italijanskih spak. Kjer je drugo ime že udomačeno, tam morda, če že ni drugače, naj bi bil pečat dvojezičen. — Ganite se ter pokažite tudi na zvunanje, da častite svoj jezik, kateri morajo tudi drugi častiti!
Potem pa pišejo tudi opazke na zadnji strani, čeprav je naslov slovenski, vedno le po nemški. Pa kako! Na nekem pismu iz okolice, ki je bilo vrnjeno v Gorico, stoji pisano: »Adressat obgereist" — Klasično! Zavednosti, zavednosti nam manjka še na vsej črti!
Malo preveč hvale! — V zadnjem »Pr. 1." Čitamo v sestavku o zborovanju »Zaveze učiteljskih društev" med drugim »...ker stalni in i m oviti meščanje goriški (razven malo nepremišljenih Ijudij) so izvrstni patrijotje in so večkrat pokazali, da hočejo miru". No, res jih je nekaj, ki so Jzvrtni patrijotje", ki žele živeti v miru s Slovenci ter ki bi bili tudi za to, da Slovenec mora biti ravnopraven v Gorici v vsakem pogiedu. Toda kako malo število je takih! Da je to resnica, tega pač ni potreba še posebe dokazovati, ker to ve vsakdo, kdor živi v Gorici.. Nasproti temu pa je velikansko število tistih »nepremišljenih Ijudij", ki so odločno proti Slovencem. Vsakdanje zmerjanje s »ščavi* po ulicah, napadi, neprilike na stanovanjih pri laških gospodarjih sitnosti, katere delajo Italijani slovenskim posestnikom v mestu, zapreke, ka-j tere stavijo slovenskim trgovinam in obrtni« fc-m, itd. Hd., pač jasno kažejo, kako malo je izvrstnih patrijotov" na laški strani v Ga:-.'!. Potem pa vzemite v roke še »Gor-riere", kamor se izliva v javnost sovraštvo do slovenskega prebivalstva v Gorici, pa imate jasno sliko o »izvrstnih patrijotih" in o »nepremišljenih ljudeh".
Da, da, dokler nosiš Italijanu denar ter se nasproti njemu vedeš kot ponižen sluga, bo liubeznjiv in spravljiv s teboj, akc pa zahtevaš osebnega varstva, ravnopravnosti za se v Gorici, kar ti vendar pritiče, tedaj pa ti odkloni — vse. — Tako je, gospoda! Vprašajte jednega ali drugega Slovenca, ki dlje časa prebiva v Gorici, pa vam to potrdi brez dvomu.
In sedaj pride »Piim. list", ki poje slavo laškim »izvrstnim patrijotom* v Gorici! Hm,  čudno. Soj včasih ni pisal tako l
To pač je menda upliv »Gorice", ki hvali nekdanje zlate čase, ko se je klanjal Slovenec v Gorici brezpogojno ošabnemu Lahu kot suženj 1 In tako mišljenje preveva program »narodnega vodstva" in pristašev.
Je rea in ni res. — »Slovenec" je trdil, da gg. Ivan Hribar, župan ljubljanski in kranjski dež. poslanec, ter dr. Ivan Tavčar, odvetnik in kranjski dež. poslanec, nista bila izvoljena jednoglasno častnima članoma »Zaveze učit. društev" na skupščini dne 10. t m. v Gorici. G. L. Jelenec, predsednik »Zaveze", je v »Slovencu« na ono trditev povedal, da sta bila izvoljena gori omenjena gospoda častnima članoma jednoglasno, ali kljubu temu »Pr. I." še trdi, »da mnogi goriški učitelji so nejevoljni radi tega imenovanja". No, stvar je pač taka. Izvolitev se je izvršila jednoglasno, ker se je šlo tam za to, da se počasti navedena gospoda kot moža, ki sta največ pripomogla kranjskemu učiteijslvu do zboljšanja plač. To je neovržno dejstvo, in »Zaveza" je gotova storila prav, da ju je imenovala svojima častnima članoma. Zaslugam priznanje! Res je, da goriško učiteljstvo v celoti odobrava tisto imenovanje, no, tisti gg. učitelji, ki se oklepajo »Gorice", pač v tem pogledu' v srcu odobravajo izvolitev, na jeziku pa so drugačnega mnenja. Je že tako! Je težko vstreči na dve strani! Drugo učiteljstvo pa, ki govori kakor misli, odobrava izvolitev na sploh.
Taka je resnica!
Za   »Sočane"   uiti  ne   marajo.   —
Predsednik »Šol. doma* dr. Gregorčič je objavil v »Gorici" oklic, v katerem jadi-kuje: — »da tekoči dohodki so se zadnje čase znatno skrčili", in prosi podpore. Seveda tega pa ne pove, da je satu največ kriv, ako jo prišel »Sol. dom" v take škripce. — Zanimivo je, da »Soči" ni poslal tega poziva; znamenje, da ne refiektuje n\ podporo »Sočanov". In res srno culi nekega „Goričana", da pa oni posežejo globokeje v žepe. To bi bilo pa res potrebno, saj je večina njih doslej šmentano ni a 1 o d a 1 a ; noj jih torej razvname vsaj sedanj položaj, da storijo vendar enkrat svojo narodno dolžnost, dočim se »Sočani" lahko malo oddahnejo ali pa odmenijo svojo podporo drugačnim narodnim svrham, ki jih je polno v deželi!
Toliko »Sočanom" na znanje!
Samo osebnosti. — »Gorica" se redi od samih osebnostij! Tudi njena stranka, kolikor je je sploh, so je skrpucala iz Ijudij, ki gredč sicer skupaj kakor ogenj in vodu, a jih je osebna mržnja in strast stlačila v en žakelj. »Gorica" je Gabrščeku že ponovno prikrito povedala, da se je »z a m e r i l* slovenskemu trgovcu, ker je podpiral drugega našega trgovca in ne njega. V zadnji številki pa je prišla že bolj jasno na dan, očitaje Gabr., da je podpiral Jerctiča proti Likarju in tvrdko Resberg (-Truden) proti — čujmo! — drugim trgovcem jestvin.
Da Gašpar Likar ni prav nič razumel trgovine, katero je bil pričel, to je pač znano. Začel je poleg tega z ničem in je pumpal na vseh krajih in koncih. Toda zanašal se je na geslo »Svoji k svojim", ki naj bi mu delalo čudeže. Pač nesrečen pojav v naši trgovini! Ljudje hočejo biti pa pošteno postreženi za svoj pošten denar, a o postrežbi pri Likarju so bile splošne pritožbe. Da bi pa vsejedno ljudi moralno silil v svojo stacuno, je"priobčeval "v »Soči""' najnesreč-noje teorije o dolžnostih Slovencev do takega trgovca, kakor je n. pr. Likar. Toda ljudem take teorije niso šle v uho — in prav možje, ki imajo danes prvo besedo pri »Gorici*, so najbolj zabavljali proti Likarju in svarili mene, naj vendar neham priobčevati Likarijade, ki vsem presedajo. Sicer so me svarili pred Likarjem v obče, češ: zehn Schritt' vomLeib!
Ko je pa pričel trgovino g. Jeretič, priznan strokovnjak v isti trgovini, ki je imel tudi dovolj kapitala na razpolago, smo se pač vsi razveselili tega novega napredka v Gorici. In v resnici smo Slovenci lahko veseli, da imamo na tem polju tako solidno narodno tvrdko z dvema pro-dajalnicama v Gorici. Naravno, da je tudi »Soča* priporočala g. Jeretiča. Koliko je s tem grešila, naj sodijo čitatelji! Zinimivo pa je, da glasilo dr. Gregorčiča danes zabavlja proti Gabrščeku radi priporočila v »Soči", ko je Gregorčič sam bil tudi vnet za podjetja g. Jeretiča....
Kar se tiče tvrdke R e s b e r g-T ruden, je pa še lepša!
Po znanih škandalih 1. 1897. smo Slovenci sploh oživeli. »Gorica" bi rekla, da je Gab. naše ljudi »fanatizoval« ! Od takrat je nastalo marsikako podjetje, ki je okrepilo slovensko stvar v Gorici. Dr. Turna in Gabršček sta stala takemu gibanju na Čelu. —• V glavnem pa se je čutila potreba: usta-novitivelikozalogokolonijalnega blaga, t. j. kave, sladkorja, riža itd., da bi potolkli ošabne rožičke znanim lahonskim ma-gnatom. Ker v deželi ni bilo moža, ki bi nam to preskrbel, smo se obrnili v Trst do ene največjih enakih tvrdk, ki je zajedno v slovenskih rokah. Gosp. M. Truden je bil takoj pripravljen, ustanoviti v Gorici podružnico, ako dobi sposobnega moža. Iskalo in dogovarjalo se je na levo in na desno, konečno je g. Truden izročil podružnico g. Resbergu. Na kakošen način sta se ona dogovorila, je njiju reči Nam je bilo za '•— bojkot nasprotnikom. In to tvrdko je »Soča"
priporočalal!V- Ali je s. tem kaj grešila!? Gotovo ne, in kdor bi jej kaj .ofiital — nima čistih namenov!
„Gorica" je pa s tem ve dom a in hote zapisala grdo laž, da je „Soča* steni delala v Škodo drugim prodajalcem kolonialnega blaga 1 Treba je namreč vedeti, da tvrdka Resberg-Truden je le velika zaloga in ne prodajalnica na drobno. .Torej vsi mali.....trgovci. dJuUjrierali pri.tej_ Ivrdki jemati blago, katero prodajajo potom na drobno. O kaki konkurenci torej ni niti govora! — Ali tvrdka odgpvarja docela našim razmeram in potrebam, o tem so pač lahko različna mnenja: toda namen je"bil . dober 1
Tako je 'ta "rljč, ' poStenjakoviči MGori-čani". — Tu se pač vidi, kako ti ljudje iščejo dlako v jajcu, da bi čast kradli svojemu bližnjemu!
Komu je bila »Sočina" reklama zo-perna in zakaj — vsled česar g.i vidimo v krogu aGoričanov* — povemo o priliki, da bodo vedeli vsi naši čilatelji, kako se dela politika v Gorici!                                A. G.
Krojaška zadruga. - Še ni dobro otvorjena in že izborno deluje. Ali z žalostjo opazujemo prav takoznano narodno ženstvo, da stopa mimo krojaške zadruge k nasprotnikom. Tudi nekatere naše učiteljice so deležna tega greha. Ne le to, marveč cc!6 šolske otroke pošiljajo k nasprotnikom po blago, katero rabijo v šoli.... Naj bi se ne ponavljala ta črna kronika v »Soči*; s tem bi odpadlo tudi poznejše sunmičenje „Gori-čanov", da »Soča* iti Gabršček terorizujeta Slovence 1
Žrtev naliva. — Pišejo nam: V soboto dne 16. t. m. je bil tudi v Kožbani velik naliv, in žrtev tega naliva je bil W letni sin kožbanskejjfa žfrpana France Biažič, Ta je bil prebredel Kozbanšček; ko je prišel črez, se je spomni!, da je pustil motiko na onem bregu. Med tem je hudournik čudovito rastel vsled pritoka voda. Blažič je to sicer videl, ali navzlic temu je hote! prebresti Kozbanšček ter priti na oni breg. Stopil je v vodo, ki pa je bila že tako močna in deroča, da ga je pograbila ter odvedla s seboj. Truplo .«o našli pod Hrušovljami vse pobilo in obleko raztrgano; pokojnega ponesrečenca so potem pokopali v Hrušovljah.
Na obrtni nadaljevalni Šoli za zidarje v Renčali prične šolsko leto dno 1. oktobra t. i. — Učenci se bodo vpisovali 1, ok^bra od 10,—12. ure pred in od 3.-5. ure popoldne. Starimi, ki imajo za to šolo sposobne sinove, naj ne zamudijo lepe prilike, ki se jim nudi v večjo izobrazbo otrok, Vodstvo obrtne šole v Renčah.
Planinska vest. — Dne 4. in 5. t. m. je bil s Triglava velikansk razgled. Hribolazci, ki so stali baš takrat na vrhu Triglava, pripovedujejo, da so videli morje, Benetke, južno-tirolske Dolomite, vse tirolske pogorje, celo Dachstein. Videlo se je vse, kar je sploh mogoče videti s Triglava. Toplo je bilo na vrhu Triglava tako, da so bili hribolazci goloroki.
Nove menice. — Od 1. oktobra stopijo v veljave nove menice v kronski vrednosti. Stare menice veljajo samo do konca tega meseca.
Društvene vesti.
»Pevsko društvo v Šturiji* vabi na veliki koncert, kateri priredi povodom desetletnice svojega obstmka 2 nastopom pevskega in tamburaškega zbora pod vodstvom koncertnega vodje gosp. Hrabroslava Vo-griča v nedeljo dne 1. oktobra 1899. v društveni dvorani s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika; 2. »Hrvatski dom", koračnica, tamburaški zbor; 3. H. Vogrič: »Izpremenjeno srce", mešan zbor; 4. ,Na planinah", valjček, tamburaški zbor; 5. A. Julijev: „Ljubiei pod oknom", možki oktet; 6. „Ida", polka, tamburaški zbor; 7. D. To-minski: „Zgubljeni cvet", dvospev; v mezzo-sopran in bariton šolo s spremljevanjem tamburaškega zbora; 8. A. Julijev: »Cerkveni zvon", mešan zbor; 9. »Kako si lušlna*, tamburaški zbor; 10. H. Vogrič: »Tiha noč", valjček, ženski zbor s spremljevanjem tamburaškega zbora; ll. »Slovanske strune*, venec slovenskih narodnih pesmij; 12. H. Vogrič: »Oblaček", možki zbor z dvospevom baritona in basom; 13. *) »Kup le t", (besede i godba H. Vogriča). Prizor iz navadnega življenja v dveh predstavah; a) Temu treba se privadit', b) temu treba se odvadit' ; izvršujejo trije vinski bratci, Jaka, Luka, Marka v veseli krokarski družbi s spremljevanjem tamburaškega zbora; 14. Srečkanje; 15. Prosta zabava.'— Zjutraj ob 7. uri udeleži se društvo sv. maše, pri katerej sodeluje slovanski orkester Vogričevo mašo. Začetek koncerta ob 4. uri popoludne. Ustopnina 20, s sedežem 50 nvč. (Radodarnosti se ne stavijo meje). K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
»Kolesarsko društvu Gorica" priredi izlet in dirko v Miren dne 8. oktobra t. 1., katera prične ob 4. uri popoldne, od goriške mitnice pri topničarski vojašnici do pokopališča. Daljava dirke je km 4.50. Razpisane so 3 nagrade. K dirki se je prijaviti vsaj 3 dni poprej. V slučaju slabega vremena se
*) Slavno  občinstvo s« posebno opozarja na
dirka za letos odloži. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor.
»Zveza slovenskih kolesarjev" javlja : Ker so se pripetili slučaji, da so zagrešili nekateri zvezni člani pri prehodu čez avstrijsko-ilalijansko mejo nepravilnosti in se utegne vsled nerodnosti posameznikov vsej »Zvezi8 vzeti^ ugodnost prostega prehpda, opozarjamo Se'enkrat vse člane na" dotične j™d«toebe^k**<*glase : Vsak član, ki gre preko meje, mora iineti zvezin znak, vsprejemnico in legitimacijo za tekoče leto. Oglasiti se mora najprej pri avstrijskem finančnem uradniku, kjer se dobi potrdilo o izvozu kolesa. S tem potrdilom se gre k italijanskemu uradniku, "ki kolo plombira. Sedaj se ima prosto pot. Vrniti se sme nazaj v Avstrijo, kjer se hoče. Ne sme s«, pa pozabiti na to, da se javi pri italijanskem finančnem uradniku zo-petni izvoz kolesa iz Italije. Italijanski uradnik da potrdilo o izvozu in spremi kolesarja do avstrijskega uradnika, kjer se kolesu plomba odvzame. Poslednje imenovano potrdilo (o izvozu kolesa iz Italije v Avstrijo) naj se gotovo pošlje predsednistvu »Zveze slov. kolesarjev* v Ljubljani.
Razgled po svetu.
K položaju. — Princu Lichtensteinu se ni posrečilo sestaviti kabineta. Umevno. On je hotel imeti sestavljeno ministerstvo tako, da bi bila v njem večina desničarjev., In tako ministerstvo naj bi najprvo začelo reševati nalogo, kako je odpraviti jezikovne naredbe, kar je prva točka v programu levice. Tega pa desničarji vendar ne morejo storiti. Govorilo se je dalje o uradniškem ministerstvu, katero bi bilo tako nekako prikrito ministerstvo levice. Pa če tudi pride tako uradniško ministerstvo, in če tudi bi levica isto pozdravila z veseljem, bi se ne moglo obdržati, ker desnica, torej večina v drž. zboru, stoji tu solidarna kakor še nikdar poprej. In ta desnica obstrukcije ne potrebuje, ker ima večino, lahko reče le dvakrat ali trikrat energično „ne", in uradniško ministerstvo jo padlo. Ako df3Stiica ne glasuje, onemogoči volitev delegacij, odpade nagodba, sploh na vsej črti more pokazati, da proti njej vladati ni mogoče. Uradniško ministerstvo bi torej moglo vstrajati le v toni slučaju, ako se sporazume /. desnico. To pa glede na stremljenje, pomirili levico, skoro ni mogoče. -— Lichtenstein ne bo ministerski predsednik, govori se pa o Kdrberju, kije že bil minister, in o staj. namestniku Glarjju. Kdo bo, se še ne ve.
V »Inform." pišejo s konservativne strani, da na vsaki način bodo odstranjeno jezikovne naredbe, kar pomeni zopetno kapitulacijo državne oblasti pred obstrukcijo.
Najbrže poskusijo, razdreti desnico, da bi se dobila večina, ki bi vladala brez Slovanov ali le z jednim delom istih. Danes je je desnica edina, če pa ostane, kdo to ve.
Govori še dalje, da bi sestavil novo ministerstvo baron Gautsch, bivši ministerski predsednik. Sprejet je bil v avdijenci pri cesarju. Ne ve se pa, ali bi sestavil uradniško ali koalicijsko ministerstvo. Voditelji desnice Jaworski, Bilinski, Engel in Dipauli so bili tudi pri cesarju v avdijenci.
Zadnja poročila govore tako: Vodjam desnice, ki so bili v avdijenci, je.cesar rekel, da želi, da se sestavi uradniško ministerstvo. To bi imelo nalogo, najprej odpraviti jezikovne naredbe, potem doseči volitev delegacij ter storiti vse potrebno, da bi zbornica mogla delovati, dokler traja vladanje § 14.
Načelniki levice bodo jutri v avdijenci, in sicer Lueger, llochenburger in Per-gelt.
Poljaki so sez nova izrekli za solidarnost  z  desnico.
»Slov. Nar." so brzojaviii včeraj z Dunaja, daje v permanenci ves prezidij češkega kluba, da parlamentarna komisija poljskega kluba je imela posvetovanje ter da v političnih krogih obuja veliko začudenje, da v tem velevažnem trenotku ni noben načelnik »Slovanske krščansko narodne zveze" navzoč na' Dunaju.
Predsednik poslanske zbornico dr; Fuchs praznuje danes svojo srebrno poroko. Papežev nuncij Taliani mu je prišel osebno čestitat ter mu je izročil pismeno papeževo Čestitko s srebrno spominsko svetinjo, na kateri je papeževa podoba.
Pametna beseda iz italijanskih ust.
— „L'Italie* v Rimu se bavi z našo krizo v Avstriji. Priznava, koliko so napredovali Cehi tekom zadnjih 25 let, tako, da imajo povsem pravico, zahtevati, da se da njim to, kar se jo dalo Ogrom 1. 1867., ker bi Slovane le razburilo, ako bi se jim odvzelo se tisto od one »suhe" koncesije, kar se jim je dalo glede na stoletne njihove želje. Ako hoče monarhija živeti, se mora spremeniti v federalistično državo. Kolikor bolj bodo razni narodi svobodni in neodvisni, toliko bolj bo monarhija močna in mirna. To so besede, ki bi se morale spremeniti v dejanja, in kaj slič« nega se mora tudi zgoditi, ker ob samih krizah in ob napetih medsebojnih oduošajih raznih narodov država vendar ne more obstati, temveč se mora spremeniti položaj tako, da pridemo do reda; to pa je mogoče le, ako se dii. vsakemu,  kar mu pritiče.  Kadar
bodo živeli v Avstriji narodi ravnopravno drug poleg drugega,kot jednaki člani države, takrat ponehajo krize in vse nevšečnosti, katere prete Avstrijo spraviti na rob propada, takrat bo mir ni moč države se bo jačila. —• Toda naši razni krmilarji države tiče še globoko v srednjem veku 1
Nesramnost nemških krščanskih so-ciJalIstoy:.,..:sr...Njihovo, glasilo »Deutsches Volksblatt" priporoča, da bi bil imenovan ministerskim predsednikom kak general, ker le tak bi imel eneržije dovolj, da bi zatrl vsak poskus obstrukcije od strani — Cehov.
Tako i To so lepi tiči, ti n> mški krščanski socijalisti! Dokler so Nemci uganjali prav po nepotrebi obstrukcijo, niso klicali generala na pomoč, sedaj pa, ko se veter obrača ugodno za Nemce, kličejo vojaško moč v zbornico, ki bi tepla Slovane, ker so preveč lojalni, preveč požrtvovalni, ker so stali zadnje čase vladi na strani baš v najkritičnejših hipih.
In nemški krščanski socijalisti so ne-kalernikom na Slovenskem kar navarnost — vzor!! Žalostna nam majka!
Raznoterosti. — V Ljubljani so ustanovili v nedeljo »krščansko žensko zvezo", in sicer na shodu krščanskega ženstva v »Kat. domu". — Cesar je podaril prebivalcem na Nižje-Avslrijakeiii, ki so bili prizadeti po po-vodnji, 10,000 gld. — Črnogorski knez omoži tudi svojo drugo hčer Ksenijo; vzeti jo hoče grški princ Nikolaj. — V Pragi btvorijo dne 14. okt, razstavo čeških obrazovalnih umetnikov. Trajala bo do 21. nov. — Bolgarski knez Ferdinand je bil sprejet na Dunaju z vso častjo, ki mu pritiče. Ugibajo, kaj je napotilo cesarja, da je vsprejel Ferdinanda, ker prejšnja leta niti do avdijence pri cesarju ni mogel dospeti, — V Berlinu so ustanovili »društvo za zameno otrok". Tako pošiljajo potom tega društva meščani otroke na kmete in obratno s kmetov jih pošiljajo v mesta, da se nauče edni kot drugi tega, česar jim nedostaje v rojstnem kraju. — V Brnu se vrši shod socijalnih demokratov; prišlo je 150 zastopnikov vseh avstrijskih narodov. Slovence zastopa znani Etblii'Kristan* — Madjari hočejo pomadjariti Hrvatsko. Vsa uprava na Hrvatskem je madjarska. Napisi, pečatniki, krajevna imena, vso se po-madjarjujo in Hrvati to trpe. — Rusko gro« fieo Sumsnkov, kakor poročajo iz Moskve, sta 26. t. m. dve elegantni dami v železniškem vozu omamili ter jej ukradli 50,000 rubljev. •— L u c h e n i se jo v ječi jako zredil. Njegovo opravilo je, delati datlje. Kadar je prost, čita knjige. — Nemški, burši v Ljubljani so praznovali te dni 15 letnico obstanka svojega društva »Garniola". Prišli so burši tudi od drugod. Magistrat jim je bil prepovedal nositi nemške znake po mestu. — Iz kaznilnice v Ilavi pri Požunu je uteklo danes teden 11 zločincev. Doslej so prijeli 4. —• Poleg dr. Laginje sta bila izvoljena častnim občanom mesta Pazina povodom od-pretja hrvatskega gimnazija tudi dr. Dinko Vitezič in posl. Vek. Spinčič, kar popolnju-jemo z oziram na zadnjo vest. — Umrl je na Dunaju bivši minister dr. Ed. Rittner, ki je bil v Badinejevem kabinetu minister za Gališko. Rittner je avtor Badenijeve volilne reforme in Badenijevih jezikovnih naredeb za Češko in Moravsko.
Vojna s Transvalom. —- Angleška vlada dela z vso šilo priprave za vojno s Transvalom. Te dni odvedejo v Afriko 25 eskndronov konjenikov. Ministerski svet sklene v najkrajšem času napovedati vojno Transvalu.
Razgled po slovanskem sveto.
Slovanskim dijakom. — »Slavisches Echo" prinaša v svoji zadnji številki velelep članek, v katerem vspodbuja slovanske dijake, naj se uče ruščine kot svetovnega jezika in poleg nje še nemščine in francoščine, vsled česar bi slovanska vednost in književnost mnogo pridobila, pa tudi na praktično stran bi bilo to velike važnosti. Kar se tiče na sploh slovanskih jezikov, jih deli v dve skupščini, v severno in v južno, med katerima dela nekak prehod slovaščina. Jugoslovan razume hitro ruščino, niti slovnice se ni potreba preveč učiti, in istotako Rus razume hitro južne naše jezike. Jugoslovani na sploh med seboj se hitro in brez težav razumejo, in baš tako severni Slovani med seboj. Radi tega pa je umevno, da Jugoslovan, ako se priuči enega jezika severnih Slovanov, razume brzo tudi druge jezike severnih Slovanov. Istotako je s severnim Slovanom glede na jugoslovanske jezike. Kot sp'ošni slovanski jezik, ki naj bo razumljiv vsakemu izobraženemu Slovanu, pa je priporočati ruščino, katere je tudi prihodnjost kot svetovnega jezika.
Stoglav dr. Costiuitini. — Kdo je ta mož? Nihče drugi kot Ettore dr. Costantini na Vo-loskem. »11 popolo istriano* pripoveduje, da prizivno sodišče v Trstu mu je izdalo neki odlok v hrvatskem jeziku z naslovom: Go,sp. odv. dr. Stoglavu Costantiniju na Voloskom. Najprvo se spodlika ,11 pop.", da stoji kaj takega pisanega na uradni listini, potem pa se potolaži ter trdi, da z imenom Ettore že mora biti tako, kakor pravi prizivno sodišče, da namreč pomeni Stoglava.
Morda je to šala, učinjena nalašč dr. Costantiniju, morda pa hudobija, da je kdo nalašč napisal »Stoglav", češ; da bo v jav-
nosti zopet povoda, spodtikati se nad hrvatskim jezikom. Kdo ve, kak razlog je vodil prizivno sodišče v Trstu, da je rodilo Stoglava!
Hrvatski gimnazij t Pazinu. — 100 -
dijakov je upisanih; 24  je  bilo  odbitih in
m n,SL delal izPU*' toreJ se J* Je Mlo oglasilo 127, Jasen dokaz, kako potreben je bil hvatski gimnazij v Pazinu! In izmed teh dijakov je rojen samo eden izven Primorja. Po narodnosti je 80 Hrvatov, 19 Slovencev (2 iz sežanskega okraja) in 1 Ceh.
Hrvatski rodoljubi so ustanovili v Pazinu »dijaško pripomočno društvo«, kateremu je namen, podpirati dijake. Psed-sedmk društvu je dr. Dinko Trinr^iičl Kdor hoče kaj darovati, naj pošlje, ali naravnost v Fazm ah pa tudi na naše upravništvo. .. Umor v Polni, — Ta umor v Galicijo smo že omenili parkrat na kratko. Kot morilca mladega dekleta Neže Hrftžove se je smatralo zida Hilsnerja, katerega je obsodilo sodišče na smrt na vešala. V ječi je mož kar nakrat zahteval, da želi govoriti s pre-isKCyalnim sodnikom. To se je zgodilo. Hil-sner je povedal, da ima dva sokrivca, in sicer zida Ebermanna, ki je star 48 let, ter 26 letnega Wassermanna. Oba so že zaprli. Hilsnar trdi, da ta dva Žida sta urno-rila dekle, katere kri so rabili židje za svoje ritualne obrede v sinagogah, on da je le stal na straži. Pri obravnavi je tajil vse, kakor tajita tudi ta dva. Nekateri pa mislijo, da Hilsner je le za to označil sodišču ta dva Žida, da bi si še malo podaljšal življenje.
ŽaloJgra v Belemgradu. - Razkralj Milan je dosegel, kar je hotel. 12 obtožencev že teči v težih verigah v smradljivih ječah v Belemgradu, in sicer jim je določena doba 20 let. Koliko njih prestane ta čns. Odgovor ni težak. Nobeden 1 Obsojeni so na počasno smrt, kar je hujše kot takojšnja usmrtitev, kakorSne je bil deležen napadalec Kneževič, katerega so že ustrelili. 7 jo določena kazen na 5 let, in tudi ti so že spravljeni v ječah, ponajveč v Požarevcu, kakor tudi bivši minister Tnu8anovie\ kateremu sta prisojeni 2 leti ječe. Ti so spravljeni tako rekoč za vodno s sveta, in nikdar več no bodo uživali svobode, ker ako bi se kdo »predrznil« preživeti 2 leti ali 5 let v temnih ječah, tedaj gn pa sami spravijo s sveta. — Pašič, vodje radikalne Btranke, pa je prost. V svojem končnem govoru se je opravičoval, rekel je svoj »pater, peceavi", in osvobojen je. Res, uživa svobodo, ali v sramoti, ker je v zadnjem hipu pustil na cedilu svojo stranko. Mož živi, ali brez ugleda, in vsak značajnlk se ga sramuje.
Svet, ki se zanima za te škandale v Srbiji, kliče na pomoč Rusijo, katera naj kaj ukrene v prilog obsojenim ter reši Srbijo prepada, kateri jej preti na vsej Črti.
Radi razžaljenja veličanstva sO bili obsojeni v sredo 1 v 8 letno, 1 v 6 letno, 1 v 3 letno in 1 v 2 letno ječo.
Arhimandrit Gjurič, ki je obsojen na 20 let, je znorel v ječi.
Shod slovanskih Časnikarjev v Kra-kovem. — Na tem shodu je poročal češki poslanec dr. Gregr o potrebi, da se ustanovi slovanski informacijski bir6 naraz-nih važnejših slovanskih krajih, ker uradni korespondenčni biro je preveč jednoslransk. Predlog je bil sprejet jednoglasno. Takisto je bil sprejet predlog, da so ustanovi slovansko glasilo v francoskem jeziku. Drugo leto bo shod v Zagrebu. Zastopniki slov. časnikarstva so položili venec na grob pesnika Mickiewicza.
•Ročni zapisnik". V založbi R. Šebm v Poslojini je izšel »Ročni zapisnik" z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Južno-Štajerskem irt Primorskem in z osebnim staležem kranjskega Ijudsko-šolskega učiteljstva za šolsko leto 1899/1900. Sestavil Šlef. Primožič, učitelj. Cena za 75 učen. 70 kr., za 100 ocen. 75 kr., za 125 učen. 80 kr,, za 150 učen. 85 kr. itd. Ta ročni zapisnik je tako uravnan kakor prejšnji, prav lično, ukusno in praktično. Zato gg. učitelji gotovo radi posežejo po njem.
Hennefoerg-Seide          1 .
von *5 kr. bis fl. 1465 p. Met. — nur fteht, wena direkt ab nteinen Fabriken boaogen — schwarz, iveiss und farbig, — ia dea modemsten Gewebea, Farben und Dessins. An Private porto. und sf•uarfral Int Hau«. Muslor umgehend. O. Hennebeis'8 Sddeu-Fabriken (k. u. k. HoQ)* ZUrlcfa.
Naznanilo.
Podpisanec si usoja naznanjati slavnemu občinstvu, da je otvoril
novo gostilno z izborno nemško kuhinjo
v alici TvrriBnl št. 2
(na voglu ulice Leoni).
Toči dobro belo in črno italijansko vino, vedno sveže pivo ter postreže goste z izvrstnimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Priporoča se udani
lvanPontel, gostilničar.
Odda se v najem
soba s pohištvom/
Vsprejema ie edino gospoda, kateremu se lahko postreže tudi s hrano.; Soba ima prost uhod.
Več pove naše upravništvo.
$9
Gostilna
i Raihu" v
na Komu.
Podpisanec si dovoljajo naznanjati si. občinstvu; da je prevzel dobro znano gostilno »Pri Bajhu* na Kornu; vse prostore je popolnoma prevredil in olepšal. — Tofii izvrstna bela in Črna domača, vipavska m brfcfca vina ter vedno sveže martno pivo; z izborno huhinjo lahko postreže gg. gostom in o vsakem dnevnem času z mrzlimi m gorkimi jedili. Ima tudi obširne prostore za voznike ter lepa prenočišča za popotnike. Skrbel bode in se trudil zadovoljili gospode goste s hitro postrežbo, ukusnimi jedili ter pristnin vinom. Se toplo priporoča udani
Josip Prof, gostilničar.
Iščejo se
dobro »zvožban« prodica.
Plačilo je najboljše.
Naslov: Predilnica Š»&rad v Zdravšftnl.
Dobro vpeljana zavarovalna družba
namerava valanovili platna zastopstva v Trsln. popiti-vilnejsih emIHi Islrc. * Ctorii-I. v r.radišci. Trenju m Dalmaciji. Poleg provizije za nabiranje m mlania je tvdi primerna plafa. Samo dobro akreditirane in zmožne osebe naj pošiljajo ponudbe na nadov: A-B. 1200 anonCna ekspediejja M. Dufees Macni. Up... j V/O.__________________________
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
y Stolni uliei št. 3. v Gorici priporoča so p. n. slovenskemu  občinstvu v 64                  Gorici in z dežele.
Prodaja kavino primeeo Iz  tovarne
ARNOLD & 6UTMANN z Dunaja.
Zaloga ivoplonk družbe sv. Cirila in
Metoda.
Razglednice
krasno doTršeneodaO—25 glA. 1000. Naročila sprejema Anton Jorklc, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v Umu ko se ilustruje celi svet na razglednicah.
Domača slovenska gostilna
3f*ati "vaUttl
v Tratu v ulici Solltario št. 12
toči dobro, črno in belo vipavsko, istrsko in okolifansko vino. Dnja se tudi vino na debelo kreumrje m in družinam po znižani coni.—- Kuhinja je preskrbljena t vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna, Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valctič. krfmar.
l^arol praščiK,
•pekovski mojster in sladčičar v GorJci na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se   slavnemu   občinstvu   za
mnogobrojna   naročila   ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenab.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št 23. Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonij al i j po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste «Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti'od 5 klg. naprej. Obljubuje točno in hitro postrežbo.
*H
ff
19t predmetov za samo gld. 2.
1 krasna pozlačena ara. jamčena tri leta.
t pozlačena verižica.
1 kvašen etui za smodke.
i fino toaletno obrobljeno zrcalo s pnkrivalom.
1 notes vezan v angleško platno.
1 oprava zapestnih gumbov iz double-zlata 1. vrste.
1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlata 1. vrste.
1 par uhanov iz  double-zlata I.  vrste z  vdelanimi biseri.
i zelo koristna pisalna oprava.
i toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. 35 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja za samo 2 gold. (ura sama slane toliko) švicarska izvozna hiša
H. SCHEOER, Krskovo
Josefsgasse štv. 46.
Kar ne ugaja se sprejema nazaj v teku 8 dnij.
IhutroTimi eonjukl zastonj In franko.
Na dež. jnbiL razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo [a lvovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo
Tovarna azaraih telovadnih priprav JOS. YIMDYŠ-Af
v Prasri na Smlhovu
(Praha-Smichov* Vinobradska ulice Tislo 81€. se priporoča
k popolnemu uzorneimi prirejevanju sofcolskili in Solsklli telovadnic
po najnovejših pripoiranili in praktičnih sestavih.
"V ta doki« jf »« Mzp«to; mnogo prtp«in*i-ofih s|»ii."al domačih in inozemskih.                         .
Z-nrotavlja jedno leto. firm« zelo zmerne, plačuje se pa na mrrttfne obrok.- |.n volji in zmožnosti.
J/avadae priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni in nnfrli za popolne telo vodnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto                                                                   ~~
Poprave fcvrfuje po najnižjih cenah.
OGLAS.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-lrtr.em praktičnem svojem delovanju v prvih (jonskih izdelovainicah utež olvoril
v Semeniški ulici štev. 8
aslno zalosro z izdalovalnieo tehtnic raznovrstnih sistemov in višine, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroko, knr najhitreje in po najnižji coni. Reference o izvrženem delu more dali slavno županstvo v St. Andn-žu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne ulpže, kolesa, Šivalne stroje in slične reči.
Imam glavno zalogo koles prvih amorl-kanskih sistemov, katera so pripoznana najbolj*«. — Vedno pripravljen na izvrliiev se belež udani
KAROL KOMEL,
»0—6                                v gemeniški ulici številka 8
Garanci1 o   tt
M. ŠUL1GOJ,
urar v Kanalu.
Velika zaloga šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor Ringschiffchen in Rundsehiff-rhen „Afraja" s tjhim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (iOOO-2000 šivov v minuti), siva naprej in n a z a j. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. - Stroji za Šivilje od 30 gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred-
Ob enem se priporoča za točno popravo vsakovrstnih ur m strojev po zmerni ceni.
I
laraaclja   5  let.
Oskrbništvo posestva barona Evge-rrija Ritter - Zahonv v Monasteru pri Ogleju prodaja:
teleta
najimenitnejših mlečnih pasem in
prešičke
za    rejo    in    za   pitanje    znamenite Torkshirske velike' pasme.
/.da 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
(nasproti nunski cerkvi)
3,
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrob nili vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje točno in solidna. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S.   cl)                i-kamo Jrk na perilo.               \}'. cl
SAHM & DffiLEVl
V Burici — Nunska ulica 14-16 —V Gorici
Prodajalnica
(Mlina mdir.nična popra »ljiUiilca
; šivalnih strojev
Brez konkurence! V zalogi se nahaja u.iil I0O šivalnih slrojov ti. pr. za Cev-ljsir.;i', kiD|iit*» in šivilje. Vsi stroji za šivilje so vil»hi> oil ghi. 32 iiiiprej.
V zulc-i imata tudi dvoholesa, puške in samokrese.
Usojam si cenj. p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem proT^ela gostilno ˇ ItiSi TlsAor. gosp. grof« Alfr. Coronluija na CIngrof«, Tis del Poute nnovo št. 8.
Oprta na večletne skuSnje, prizadevala si bodem vedno cenj. p. n. gostom postreči z izbornim belim in črnim vinom, izvrstnim pivom In okusnimi jedili po ze'j zmernih cenah.
Gostilna je popolno na novo urejena, poleg gostilne pa je uprav krasen prostor za Igranje na krogije.
S prošnjo za blagohotno naklonjenost se prijazno priporočani za obilen obihk udana
<L Gregorie,
Veliki prazni sodovi
iz Srbije
iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6—7 cm debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. — Natančneje se izve pri g. L. S t emu na Franc Jožefovi  cesti št. 9.
5>&yyii
M
^Krojaška zadruga"
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici
Gosposka ulica št. 7. Velika  zaloga
vsakovrstnega uianufakturnega Map
za ženske in moške obleke
za vsaki  stan in  vsaki  letni  čas
SHT- v največji izberi *"%g|
kolor: spimo, platno, prtenina, Chiffon, oksfort, srovioo, vsakovrstno preproge in zavese, namizne prte ; nadalje vsakovrstno perilo, srajce «Jžtger* itd. itd.
Vse po najnižjih cenah.
Cene so stalne brez pogajanja! -"'flUli
!>

W
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^.^^^^^
povsod
« _ ________n
Priporoča se slavnemu s!ovonskemu trgov skeuiu svelu irj dtugemu občinstvu za vsake vrste posiijatve bodisi o dovažanju v Trst ali izvažanju r/. Trsta. Preskrblja vse potrebne manipulacije na carinskih uradih, vsprejeiulje blago v pohrano.
Oprt   na   veliko   izvežbanost,   pridobljeno 10-letnem delovanju v tej stroki, zagotovlja h-hko najtoCnejo postrežbo.
R, Protner.
vsakovrstna zastopstva.
*pp- Korespondenca se vodi v slovenskem, hrvatskem, češkem, nemškem in italijanskem jeziku. ~"%(i}
v»v^v##****v^»»^*v^*r#
5^^y >Xt3>t3nIr^B Kava družbe sv. Cirila In Metoda ž E^]^^$SS3E
Cenjena gospodinja
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov eikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste eikoiijske in sladove harine napravljena domača „Kava" in „8ladna kava družbe sv. Cirila in Metoda".
Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu v  Ljubljani.
!oJtXX33i[j|E3    Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda!    ^^^Sr^^C^j
Bi^BBg@aBBSgQBBB@B5!
Velika zaloga vsakovrstnega modernega pohištva
Anton Breščak v Gorici
Bospiska ulica št. 14.
nogutii zaloga podob na platno in Sipe z različnimi okvirji, ogledala vnako velikosti ter preprogo za Gkna. Različne stolice iz trsja in po nemškem slogu, posebno za jedilne sobe. Blazine na strune in afriške trave z zimami in platnom na izbero ter razne tapecarije. Sprejema naroMla raznih divanov ler naročila od priprosle do najfineje jedilne, spalne in posetne sobe od prvih mizarskih mojstrov, posebno od odlikovane Črnigojeve delavnice v Gorici.
Het«, katere se ne nahajajo v aalogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času.
Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali me^erne. Pošilja se tudi izven (lorice po železnici in parobrodih.
e&sseessssaeessss