KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 21 (9)
INDUSTR1SKE SVOJINE
IZDAN 1. AVGUSTA 1926.
PATENTNI SPIS ST. 3772.
Fa. Lurgi Apparatebau — Gesellschaft m. b- H.
Frankfurt a/M (Nemčija).
Prekudjiv stopinjski tačnik s kontaktno tekočino.
Prijava z dne 4. marca 1925.	Velja od 1. julija 1925.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 6. marca 1924. (Nemčija).
Izum se tiče prekucljivega stopinjskega tačnika s kontaktno tekočino, posebno z živim srebrom. Doslej so pri takih sto-pinjskih tačnikih izobličili tekočinski kanal v katerega štrle nazven peljana kontaktna telesa posameznih tačnih stopinj ponajveč cilindrično ali cevasto. Pokazalo se je, da dela ta cilindrična oblika zlasti glede za-goščenja nazven in glede vzdržanja izolacije med posameznimi tačnimi stopinjami v konstruktivnem oziru težkoče, ki jih odstrani pričujoči izum. Po izumu se načeloma izogiba cilindrični ali cevasti obliki tačne stopinje nosečega tekočinskega kanala in se namesto njega uporablja kori-tasta ali omarasta posoda, v kateri se nahajajo kanali za dotok in odtok tekočine do in od tačnih stopinj. Takšno korito ali omara nima samo prednost lahke in cene izdelave (izdela se n. pr. lahko brez težkoč kot stančni ali stisni kos iz tenkostenaste pločevine), temveč nudi tudi možnost razporediti posamezne tačne stopinje počez čez podolžno smer tekočinskega kanala. Pri cilindrih ali ceveh starejše izvedbene oblike se dajo tačne stopinje napraviti le posamezno druga za drugo, tako da so morali posebno pri tačnikih krožne struje poskrbeti nerazmerno dolga cevna telesa, da so namestili vse točne stopinje. Korito po izumu pa daje prostora za dve ali več tačnih stopinj druga poleg druge; tukaj se toraj lahko izhaja z bistveno manjšo gradno dolgostjo prekucne posode. Hkratu ima
prečna razporedba več tačnih stopinj v električnem oziru to prednost, da se pri več-faznem stroju posamezne faze postavijo istočasno pod strujo kar pri cilindričnih ali cevastih prekucnih posodah ni bilo mogoče.
Prečna razporedba tačnih stopinj se da v posameznem različno izobličili, tako n. pr. so tačne stopinje prečnih vrst lahko prestavljene druga proti drugi ali pa lahko leže medseboj različno visoko. V obeh slučajih doseže kontaktna tekočina tačne stopinje ene prečne vrste v časovni zaporednosti, kar daje zlasti pri tačenju enakostruje možnost za pomnožitev tačnih stopinj, ki pri cilindričnih prekucnih posodah ni izvedljjva.
Omarasta prekucna posoda, ki se ugodno izdela kot stisni kos ne potrebuje nikakega zagoščenja, ampak zadošča ako se njen votli prostor zapre s kontaktna telesa tačnih stopinj nosečim vstavljenim ali nastavljenim pokrovom. Ta pokrov lahko sodeluje z izolirujočo talno vložko omare na ta način, da mole kontaktna telesa po-krovnega dela v talnega dela in ostanejo pri tem samo potrebni dotočni in odtočni žlebi za kontaktno tekočino prosti. Na ta način nastane znaten prihranek na kon-takni tekočini. Ta prihranek se da še zelo povečati s tem, ako se kot nabiralni prostor za kontaktno tekočino uporablja samo od tačnih mest obrnjeni konec omare. V ta namen zadostuje vzboklina omare na tem
Din. 20.—
koncu s preklecnenjem omarinega dna nazven.
Z izumom dosežena kratka gradna dolžina prekucne posode daje možnost vle-žajiti prekucno os vzporedno z odzadno steno tačnega merilca ali pod., s katerim sodeluje prekucna posoda. Pri dolgih cilindričnih prekucnih posodah starejše izvedbene oblike ta prečna postava prekucne posode k osnovni ploči tačnika ni bila mogoča.
Nadaljni znaki in prednosti izurna so razvidne iz sledečega opisa in iz risbe, na kateri je primerično prikazanih več izvedbenih oblik.
Sl. 1 in 2 kažeta v podolžnem prerezu in tlorisu izobličenje prekucne posode kot korito ali omara s prečno razporedbo lačnih stopinj.
Sl. 3 predočuje nadaljno izvedbeno obliko prekucne posode v zvezi s tačnikom ob vzporednem vležajenju prekucne osi s tačnikovo osnovno pločo.
Sl. 4 je tloris razporedbe lačnih stopinj prekucne posode po sl. 3 in sl. 5 prečni prerez skozi prekucno posodo.
Sl. 6 prikazuje drugo izvedbeno obliko prečnih vrst tačnih stopinj in sl. 7 nadaljno predrugačeno izvedbeno obliko v prečnem prerezu.
Pri primeru po sl. 1 in 2 se sestoji prekucna posoda iz omare 1 iz pločevine, kartona (Presspan) ali kakega drugega primernega materijala, ki se da s stiskanjem lahko spraviti v predstavljeno obliko. Samo po sebi je umevno, da je posoda 1 narejena tudi lahko iz litine. V posodo 1, ki ima vsprejeti kontaktno tekočino n. pr. živo srebro, se podaja izolirni pokrov 2, ki nosi kontaktna telesa 3 tačnih stopinj. Ta kontaktna telesa mole v notranjost posode 1 in so na svojem spodnjem koncu opremljena s skledicami 4. V podolžni smeri posode 1 je njen votli prostor_ podrazde* Ijen s poševno vmesno steno 5, ki pušča pri 6 majhno odprtino za dotok in pri 7 široko odprtino za odtok kontaktne tekočine odprto. Prečni prerez dotočne odprtine 6 se da uravnavati od zunaj po prestavljivem, v pokrovu 2 vležajenem klincu
8.	Posoda nosi zunaj še čepe 9 za prekuc-Ijivo vležajenje.
Kakor je razvidno iz sl. 2, so tačne stopinje 3 razporejene ne samo druga za drugo v podolžni smeri posode, ampak tudi počez k isti, ker je dovolj prostora za to.
Pri prekucnjenju posode 1 na levo teče kontaktna tekočina iz prostora 10 skozi doprtino 6 polagoma v prostor 11 nad ločilno steno 5 in napolni zaporedoma skledice 4 tačnih stopinj 3, pri čemur dajo
tačne stopinje vsake prečne vrste istočasno kontakt, kar je bistvene važnosti za več-fazno strujo.
Pri izvedbeni obliki po sl. 3 vsebuje omara 1 talno vložko 12 iz izolirne snovi, ki je opremljena z uglobinami 13. V te uglobine mole kontaktna telesa 3 pokrova 2, tako, da se bistveno isto doseže kakor s skledicami 4 izvedbene oblike po sl. 1. Talna vložka 12 pusti za dotok tekočine iz nabiralnega prostora 14 prost samo majhen žleb 15, čegar iztočni prečni prerez se da kakor pri izvedbeni obliki po sl. 1 od zunaj uravnati po zastavnem klincu 8. Uglobine
13	stoje razporedbi kontaktnih teles primerno v vsaki prečni vrsti po dve ali več druga poleg druge druge in so zvezane medseboj po prečnih zvezah 16, sl. 4. Te prečne zveze 16 narejajo tudi zvezo z od-odtočnemi žlebi 17, ki provajajo kontaktno tekočino nazaj v nabiralni prostor 14. Zadnji konec 18 talne vložke 12 moli nekoliko v nabiralni prostor 14 in je spoševljen proti temu v nadaljevanju odtočnih žlebov 17. Kakor je razvidno iz sl, 3. se da nabiralni prostor 14 narediti na preprost način z odklecnenjem omarinega dna.
Pokrovna vložka 3 se polaga na talno vložko 12 tako, da ostanejo po sl. 5 samo dvtočni in odtočni žlebi 15, 16. 17 prosti.
Prečno ustopljenje tačnih mest se lahko tudi izvrši na način prikazan na sl. 6, s tem, da so lačna mesta prečnih vrst prestavljena druge proti drugemu. S tem se omogoči, da doseže kontaktna tekočina tačna mesta ene prečne vrste v časovni zaporednosti. Isti učinek sa da tudi doseči po sl. 7 z ustopnenjem površine talne vložke 12. Pri tej izvedbeni obliki leže tačna mesta v vsaki prečni vrsti različno visoko.
Kakor kaže sl. 3 je prekucna posoda 1 s svojim tačnim merilom ali pod 19 lahko tako zvezana, da poteka prekucna os 9 vzporedno z osnovno ploskvijo 20, 12 tač-nikovih kontaktov 22, 23. Cela tačna raz-poredba vštevši dovode 25 k uporom se da pri tem na pri tačnikih običajen način z varnostno omaro lahko pokriti.
Odklecnenju posodinega dna v vrho tvoritve prostora 14 po sl. 3 se lahko izogne in izdelovanje poenostavi, ako se naredi razporedba po sl. 8. Tukaj poteka omarina dno popolnoma ravno, zato pa je vložko 12, ki otvori oz. nosi žleb 15 in kanale 17, na od tačnih mest obrnjenem koncu primerno izpodvotlena tako, da se tudi tukaj ustanovi nabiralni prostor 14 za kontaktno tekočino. Pokrov 2 se uleže na prostoru
14	na vložko 12, t. j. spodnja stran pokrova poteka v zadržni ravnini brez ustop- . njenja, razvidnega iz sl. 3 Bistvena je pri obliki dna po sl. 3 in 8 misel, da se na-
biralni prostor 14 ob vtačeni prekucni posodi z gotovostjo izprazni.
Plosko izobličenje prekucne posode daje možnost, da se zunanji okrov, kakor je prikazan v izvedbenih oblikah po sl. 1 — 8 sploh izpusti. En primer za to nudi izvedbena oblika po sl. 9 — 12. Tukaj so uglo-bine 13 za kontaktna telesa 3, nabiralna posoda 14, dotočni in odtočni žlebi 15, 17, kakor tudi zvezni kanali 16 do uglobine 13 utisnjeni ali drugače vdelani n. pr. v pravokoten pločast izolacijski kos, ki odgovarja talni vložki 12 prekucnih posod po sl. 3 in 8. Na to izolacijsko pločo se natakne istotako iz izolacijskega materiala izdelan n. pr. stiskan prostor 2, ki nosi kontaktna telesa 3. Kontaktni klinci so lahko vtisnjeni v pokrov 2.
Kakor se zlasti iz slike 10 razvidi, po-tekajo prečni žlebi 16, ki vežejo talue uglobine 13 s tekočinskim kanaiom 17, tako pošev navzad, da struji v 17 tekoča tekočina pri prekucnenju posode v vtačno lego neko daljo mimo prečnih žlebov 16, predno dospe v prečne žlebe in s tem v talne uglobine. Na ta način se zgodi romarsko-koračno gibanje kontaktne tekočine pri vtačenju. S tem se odstrani nevarnost, da izvleče dotekajoče živo srebro, ki pride glavno v poštev kot kontaktna tekočina vsled svoje površinske napetosti živosrebrno vsebino skledic 13 in vodi tako do tvoritve svetlobnih oblokov in stem do zgorenja.
Da se nadalje, prepreči, da v skledice
13	tekoča kontaktna tekočina ne more zadeti na ponirajoča kontaktna telesa 3, so poslednja razporejena ekscentrično na način primerično prikazan na sl. 10. Dalje potekajo vpustni kanali 16 k uglobinam 13 tangencijalno ali skoraj tangencijalno, Tako imamo gotovost, da vtekajoče živo srebro zadene samo na vsakokrat v uglobinah preostale množine tekočine in povzroči s tem potrebni hitri sklep kontakta. Po sl.
14	so kontaktna telesa 3 lahko priključena od vspodaj mesto skozi pokrov. Pri tem ekscentrični priključek lahko manjka,
Da se doseže, da delajo h kontaktnim telesom 3 vodeči priključni provodi pri prekucnenju posode kolikor mogoče majhno gibanje, je prekucna os 9 nameščena v taki legi, da poteka v smeri talne uglobine 13 poječega tekočinskega kanala. Tudi pri izvedbenih oblikah po sl. 1 in 3 ima prekucna os lahko tako lego. Pokazalo se je da je vrtilni moment z ozirom na preklicno os nri razporedbi po sl. 10 jako majhen, tako da postanejo pospešne sile pri prekucnenju silno majhne. Pri daljnotačnikih, ki delujejo v zvezi s prekucno posodo, zadoščajo zaradi tega za vlačenje majhne magnetične sile.
Nabiralna posoda 14 za kontaktno tekočino, je kakor razvidno iz sl. 11 in 12, tako spoševljena, da leži njeno dno pri prekucnjenju posode v vtačno lego (sl. 12 izpeljane črte), najmanje vodoravno. Na ta način se doseže pri vtačenju zanesljivo izpraznitev.
Kakor kaže sl. 13 se prekucni element v zvezi z napustnimi upori 26 lahko pri-gradi kot posebna omara ali pod. 27, k obstojajočem tačniku 28 poljubnega gradbenega načina, Zveza med prekucnim elementom in tačnim organom se vrši pri tem po drogovju 29, ki prijemlje pri 30 na prekucni element. To drogovje 29 je lahko opremljeno s predprožečo vzmetjo ali katero drugo enako delujočo pripravo, da se prekucna posoda šele po dosegi tačne končne lege v eno ali drugo prekucno lego iznenada preloži.
Posameznosti izuma so lahko predrugačene še na mnogotere načine, zlasti kar se tiče orisnega oblikovanja prekucne posode ali prekucnih letev, kakor tudi število tačnih stopinj. Tudi pri izvedbeni obliki po sl. 9— 11 je lahko poskrbljenih več tačnih stopenj, toraj prečne vrste po dve ali več.
Patentni zahtevi:
1.	Prekucljiv stopinjski tačnik s kontaktno tekočino, označen s tem, da so kanali za dotok in odtok tekočine do in od tačnih stopinj v notranjosti koritaste ali omaraste več ali manj ploske prekucne posode,
2.	Stopinjski tačnik po zahtevu 1. označen s tem, da se sastoji prekucno korito iz stisnega kosa, čegar votli prostor se drži zaprt po enem kontaktna telesa tačnih stopinj nosečem vloženem ali nastavljenem pokrovu.
3.	Stopinjski tačnik po zahtevu 1. označen s tem, da je dvoje ali več tačnih stopinj razporejeno počez k podolžni smeri dotoka in odtoka tekočine.
4.	Stopinjski tačnik po zahtevih 1. in 3, označen s tem, da leži prečna ravnina tačnih stopinj nevpično k podolžni smeri tekočinskega gibanja (sl. 1 in 4).
5.	Stopinjski tačnik po zahtevih 1. in 3. označen s tem. da so tačne stopinje prečnih vrst prestavljene druga proti drugi (sl. 6.).
6- Stopinjski tačnik po zahtevih 1. in 3. označen s tem, da leže tačna mesta ene prečne vrste različno visoko ali so ustop-njene.
7. Stopinjski tačnik po zahtevih 1. in 2. označen s tem, da so tačna mesta prekuc-nega korita s pomočjo dvodelne, iz pokrova (2) in talnega dela (12) obstoječe izolirne vložke tvorjena tako, da nosi pokrov v skledice ali uglobine (13) talnega
dela moleča nazven peljana kontaktna telesa (3) in pušča samo potrebne dotočne in odtočne žlebe (15, 17) za kontaktno tekočino proste.
7a. Stopinjski tačnik po zahtevih 7, označen s tem, da so kontaktna telesa (3) peljana od vspod (skozi talni del) do uglo-bin ali skledic.
8.	Stopinjski tačnik po zahtevih 1. in 7. označen s tem, da tvori omarino dno na od tačnih mest obrnjenem koncu skupno z izolirno vložko nabiralno izbo (14) za kontaktno tekočino.
9.	Stopinjski tačnik po zahtevih 1., 7. in 8. označen s tem da je omarino dno na enem koncu nazven odklecno v svrho tvoritve nabiralnega prostora (14) za kontaktno tekočino (sl. 3).
10.	Stopinjski tačnik po zahtevih 1., 7 in 8. označen s tem, da je nabiralni prostor (14) tvorjen po izvotlim izolirne vložke (12) ob ravnem poteku omarinega dna (sl. 8.)
11.	Stopinjski tačnik po zahtevih 1. in 7. označen s tem, da so uglobine (13) talne vložke zvezane po prečnih kanalih (16) medseboj oz. z dotočnimi ali odtočnimi žlebi (15, 17).
12.	Stopinjski tačnik po zahtevih 1., 7 in 8. označen s tem, da je talna vložka spo-ševljena proti nabiralni izbi (14) v nadaljevanju odtočnih žlebov (17) (sl. 3).
13.	Stopinjski tačnik po zahtevih 12, označen s tem, da deloma prekriva spošev-Ijeni odtočni konec (18) talne vložke nabiralni prostor (14) (sl. 3).
14- Stopinjski tačnik po zahtevih 1. in 7. označen s tem, da tvori iz pokrovnega in talnega dela sestoječe plosko izolirno telo brez zunanjega okrova prekucno posodo (sl 9-11).
15.	Stopinjski tačnik po zahtevu 14, označen s tem, da so v plosko talno pločo izolirnega telesa vtisnjeni ali vdelani dotočni ali odtočni kanali (15, 17), uglobine ali skledice (13) za kontaktna telesa pokrova in nabiralni prostor (14] za kontaktno tekočino (sl. 10).
16.	Stopinjski tačnik po zahtevih 7. 11-ali 14, označen s tem, da potekajo talne uglobine (13) z dotočnim kanalom vežoči prečni žlebi (16) tako poševno navzad, da
struji dotekajoča tekočina najprvo za gotovo daljo mimo prečnih žlebov, predno dospe v prečne žlebe in s tem v talne uglobine.
17.	Stopinjski tačnik po zahtevih 11. ali 15., označen s tem, da se zveze med dotočnim kanalom in talnimi uglobinami stekajo tangencijalno ali skoraj tangencijalno v poslednje.
18.	Stopinjski tačnik po zahtevih 7. ali 14, označen s tem, da mole kontaktna telesa (3Jod vtočnih odprtin (16) kolikor mogoče oddaljeno n. pr. ekscentrično v talne uglobine (13) izolirnega telesa.
19.	Stopinjski tačnik po zahtevih 1. 7, ali 14., označen s tem, da poteka prekucna os vzporedno s steno s prekucno posodo zvezanega tačnega organa (sl. 3 in 13),
20.	Stopinjski tačnik po zahtevih 1. in 7. označen s tem, da leži prekucna os počez k dotočnim in odtočnim žlebom (15 in 17) za kontaktno tekočino (sl. 1 in 3).
21.	Stopinjski tačnik po zahtevih 1. in
14.	označen s tem, da poteka prekucna os v smeri talne uglobine poječega tekočinskega kanala (sl. 107 pri čemur more črta talnih uglobin ležati pošev v prekucni osi, n. pr. tvoriti z njo oster kot, da se spravi na po ploskovnem raztezu prekucne posode podani osnovni ploskvi večje število kontaktnih stopenj.
22.	Stopinjski tačnik po zahtevih 7. 14, in 15., označen s tem, da je nabiralni prostor (14) za kontaktno tekočino v prekucni smeri tako spoševljen, da leži njegova talna ploskev pri prekucnenju v vtačno lego najmanje vodoravno (sl. 3 in 12).
23 Stopinjski tačnik po zahtevih 1. 7. ali 14., označen s tem, da je prekucni element zlasti v zvezi z napustnimi upori prigrajen kot posebna omara ali pod. k tačniku in se vrši zveza med prekucnim elementom in tačnim organom po drogovju ali pod. (sl. 13).
24. Stopinjski tečnik po zahtevu 23, označen s tem, da je v drogovje položena predprožna vzmet, ki preloži prekucno posodo šele po dosegu tačnikove končne lege nenadno v eno ali drugo prekucno lego.


1-
•/—
G
/Jd pa te ni broj 3772.
Fig-.l.
Fig-. 2.
Fig-. 6.

C. .	.
'Kf.v.4"



1 V- - --V-
v:;."'?

U ••
. -
■2 ■ ^


V'>.




...	V' • •
. '
■


' ' ■: ■
■ ;;





-'f’?
.vi. ■•■vSiv ,^n:•*.■. ■■ •v-.-- '	•.s<, ‘" • v '
V.'-* •. >	.. <• ■.	.
S;:'.. :
, i;..


%■	iv
'
3

'v v
V':
'V
V.
j '
•.‘i.


'■W
■ X,



' K

. .•
V?
. ;rv
y:	;;!

i , ■'
m