Itfo XXXIII. Številka 81 ''»»nildji: občinska konferenca SZDL *■■»**, Kranj, Radovljica, Škofja Loka * Tim Iadaja Časopisno podjetje Kruj - Glavni urednik Igor Slavec * Aafiiuiui urednik Andrej Žalar Varnejši pred požarom — V Sloveniji praznujemo teden varstva pred požarom. Temu področju smo v zadnjem času že posvetili veliko pozornosti, še bolj pa naj bi z raznimi oblikami izobraževanja in usposabljanja delovnih ljudi in občanov prispevali k večji varnosti pred požari. Prostovoljna gasilska društva so pomemben člen varstva pred požari, saj stalno skrbijo tudi za boljšo opremo. Gasilsko društvo Primskovo pri Kranju je v počastitev prvega krajevnega praznika in tedna požarne varnosti predalo namenu nov kombiniran avtomobil. — (jk) — Foto: F. Perdan Kranj, torek, 21. 10. 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO a dom in okolje "S ' Predsednik izvršnega sveta škofjeloške l Očinske skupščine Peter Petrič je v petek °dprl 13. mednarodni sejem opreme — Medije za kakovost — Izredno bogata gobarja razstava in veliko zanimanje za gobarje jedi 1----_> KftA.V.J _ »Zadovoljen ugotav- narodnem gospodarskem prostoru. ^" * zborov škofjeloške občinske skupAčme za na nudbe nastopa ugodna priložnost, da ponovno preverimo in ocenimo našo kvaliteto in naš proizvodni program tudi v primerjavi s tujimi izdelki, prav tako pa tudi tržne možnosti na tujih trgih. To je pot v uspešnejše in trdnejše gospodarjenje na osnovi stalnega vključevanja v mednarodno delitev dela. Za gorenjsko gospodarstvo to še posebej velja, zato je nujno treba podpreti prizadevanja medobčinske Gospodarske zbornice, ki med sejmom organizira sestanek o vključevanju Gorenjske v maloobmejni promet. Tako zasnovana sejemska prireditev s celovitim pregledom pohištva, dekorative. spremljajočega drobnega gospodarstva in najrazličnejših izvedb bivalnega prostora, kombinirana z razstavo gob in drugimi prireditvami, vzbuja pozornost obiskovalcev k obisku in nakupu. Tako sejem tudi izpolnjuje funkcijo pospeševalne prodaje na domačem trgu in izpolnjuje pričakovanja in zaupanje razstavljavcev, ki so ga izrazili že Z udeležbo na sejmu,« je dejal v petek, ko je otvarjal 1& mednarodni sejem opreme v Kranju, predsednik izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine Peter Petrič. Sedanji specializirani kranjski sejem obsega 4500 kvadratnih metrov razstavnega prostora, na katerem se predstavlja 140 razstavljavcev iz domovine in tujine, ki zastopajo 840 proizvajalcev pohištva, dekorative in drugih izdelkov za opremo okolja. Obiskovalec se na sejmu seznani z najrazličnejšimi pogrinjki, likovnimi deli, opremo in načini ogrevanja prostora, izolacijskimi materiali, montažnimi hišami, uporabo sončne energije in drugimi zanimivostmi. Izjemnega zanimanja je bila že prve dni deležna gobarska razstava, združena s pokušnjo gobarskih jedi. Kranjski gobarji so jo pripravili že desetič. Kranjska razstava gob sodi med največje v državi in tudi prek njenih meja. Tako kot na preteklih sejmih je tudi na letošnjih strokovna komisija podelila medalje za kvaliteto izdelkov. Prejeli so jih Železarna Jesenice za nerjaveče podboje. Jelovica Škofja Loka za kvaliteto montažnih hiš. Steklarna Hrastnik za design in kvaliteto. Javor Pivka za nov sistem programov in Gobarska družina Kranj za prizadevno 10-letno amatersko delo in sodelovanje na sejmih. J. Košnjek Žiri praznujejo V spomin na oktober, leta 1943, ko je Vojkova brigada osvobodila žirovsko kotlino, praznujejo Žirovci svoj krajevni praznik. Tudi letos ga bodo proslavili zelo svečano. Pripravljajo številne kulturne, športne in spominske manifestacije. Prireditve bodo v soboto in v nedeljo. L. P> Statistični drobci Ob koncu gospodarskega leta nam bo neizprosna in nedvoumna statistika pokazala, kako in kaj smo delali, kje povzdignili svojo in družbeno rast in kje ga še lomili in polomili. Statistika res ne trpi ugovorov in izmikanj in je res, kot pravimo, pokazatelj naših družbenih prizadevanj in neprizadevanj — a vendarle le grobi in dokončni pokazatelj. Nikakor pa nam ne more osvetliti vseh tistih majhnih naprezanj, truda in napak, na katerih se oblikuje in tvori. Tistih zrn, ki bogato klijejo že v najmanjši temeljni organizaciji in tudi ne tistega plevela, ki se lahko preveč bogato razrašča v delovni ali sestavljeni organizaciji. Prav tako, kot bo neizprosna republiška statistika, tako bodo neizbrisljive statistične številke v sleherni delovni sredini. Tedaj bo pač najvažnejše, koliko smo prodali, iztržili, koliko izvozili. In tedaj, šele tedaj, se bodo delavci lahko zavedali, če so njihova zrna, ki so jih vsak posebej in vsi skupaj zasejali, vzklila in obrodila zaželeni sad. In takšnih zrn, ki jih statistika že po svoji naravi nikakor ne more izluščiti posebej in jih posebej izkazati, ker je pač statistika in le statistika, je med nami veliko. Naj jih imenujejo stabilizacijski ukrepi, naj j bodo akcije, naj bodo stabilizacijska prizadevanja — kakorkoli že smo jih vajeni obeležiti; nič drugega niso kot osebna in zavestna volja našega delavca, da bi delal bolje, da bi delal družbeno koristno. In morda je res, da se nam zdaj, ko delavec zbira koristne drobce za višje in dobre statistične številke, zdijo tudi drobci nekam nepomembni, nekam vsakdanji, zanemarljivi. V nekaterih delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela na Gorenjskem, slišimo, so se odločili, da ob proizvodnih konicah prihajajo na delo tudi ob sobotah, a ne le »neposredni proizvajalci«, temveč vsi člani delovnega kolektiva. Se pravi tudi delavci iz skupnih služb, ki pomagajo na tekočem traku, za šivalnimi stroji in če so že za tekočo proizvodnjo preveč okorni in nerodni, lahko zmorejo dela v skladišču. Res ni, da bi zdaj zahteval da sekretar plete pulover, ko pa še svoj živ dan ni napravil pentlje, a v skladišču lahko z veliko koristi odpremi blago. Sobota za soboto — opravili bodo dela, ki bi jih sicer v velikem in prevelikem zaostanku, izpolnili bodo tuja in domača naročila v roku in obveljali na tržišču kot korektni, solidni poslovni sodelavci. Kajpada so vse te naše temeljne in delovne organizacije za zgled; zgled osebnih in čistih delovnih prizadevanj, zgled medsebojne trdne povezanosti delovnega kolektiva, zgled dobrih medsebojnih delovnih odnosov. Noben pravilnik, noben zakon in noben dogovor jih ne sili. Le zdrava gospodarna miselnost jim narekuje, da so ob sobotah za stroji. Statistika, ki jo tako radi in vsevprek in venomer premetujemo sem in tja, jih bo pač zamolčala; mnogi bodo zamahnili z roko: prava malenkost! A vendarle je res, da bo vse te statistične drobce ob koncu gospodarskega leta statistika še kako odražala, saj so njen nujni, za nas pa tako zaželeni sestavni del ... D.Sedej Skupnost za cene Radovljica — Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko je izdelala teze za samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za cene. Skupnosti za cene naj hi se ustanovile v vseh družbenopolitičnih skupnostih s tem. da se za več družbenopolitičnih skupnosti lahko ustanovi ena skupnost za cene. Precejšen problem pa je način in sistem financiranja skupnosti za cene. Lahko bi ustanovili občinsko skupnost za cene. regionalno skupnost za cene ali pa bi strokovne, analitične, upravne in druge naloge opravljal za skupnost upravni organ skupščine občine. Če bi upoštevali stroške, bi bila najdražja občinska skupnost za ene. saj bi zahtevala več zaposlenih delavcev. Morda še najbolj primerna bi bila organizacija regionalne skupnosti. V radovljiški občini so zato mnenja, da bi morali poiskati najbolj ustrezno, predvsem pa najbolj racionalno obliko ustanovitve skupnosti za cene. Vse pripombe bo zbrala medobčinska gospodarska zbornica in šele nato izdelala ustrezen osnutek sporazuma. D. S: 13. sejem stanovanjske opreme kranj '0. jubilejna razstava gob 17 - 24.10. 'so možnost ugodnega nakupa opreme za vaš dom, bela tehnika, tekstil in dekorativa, kuhinje in kopalnice, likovna dela priznanih umetnikov O LAS 2.STRAN TOREK, 21. OKTOBRA 1! PO JUGOSLAVIJI Viktor Avbelj v Mariboru Predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj je v soboto sklenil dvodnevni obisk v Mariboru, med katerim si je ogledal tudi obmejne kraje, ki jih je prizadela vodna ujma. Obiskal je mariborske delovne organizacije TIMA, TAM in Večer, seznanili so ga z izgradnjo stanovanj, potem pa si je ogledal novo stanovanjsko naselje, v občinski skupščini pa se je pogovor jal z družbenopolitičnimi delavci. Ogledal si je tudi Dom obrambne vzgoje, na Univerzi pa so ga seznanili z razvojem te ustanove. Za 4,3 odstotka več Jugoslovanska industrijska proizvodnja je bila v prvih devetih mesecih letos za 4,3 odstotka večja kot v enakem obdobju lani. Po . najnovejših podatkih zveznega zavoda za statistiko pa je bila septembra za 6 odstotkov večja kot v lanskem septembru. Proizvodnja se je najbolj povečala pri predelavi premoga, proizvodnji kemičnih izdelkov, predelavi barvastih kovin ter v obutveni industriji. Po republikah in pokrajinah pa se je povečala takole: v BiH za 7,8 odstotka, v Črni gori za 7,3 odstotka, v Srbiji za 5,7 odstotka, v Makedoniji za 3,5 odstotka, v Sloveniji za 2,4 odstotka in na Hrvatskem za 2 odstotka. Naftni obeti Na slavonskih naftnih poljih so v prvih devetih mesecih letos načrpali 887 tisoč ton nafte. To je nekaj več kot so predvidevali. Ocenjujejo, da bodo letos dosegli rekordno proizvodnjo milijon in 180 tisoč ton. Več kot 90 odstotkov nafte bodo načrpal^ na polju Be-ničamci pri ~ Donjem Mi-holjcu. 36 odstotkov nafte na Hrvatskem načrpajo v Slavoniji, kjer pridobijo tudi veliko naravnega plina. V devetih mesecih letos so pridobili okoli 250 milijonov kubičnih metrov naravnega plina in bodo letošnji plan presegli. Enajst ladij v izvoz Splitska ladjedelnica bo letos izvozila enajst ladij, kar je spodbuden poslovni rezultat. Devet ladij so že zgradili in jih izročili naročnikom, preostali dve pa bodo do konca leta. Vred nost ladij, ki jih bo splitska ladjedelnica letos zgradila znaša dre milijardi in 650 milijonov dinarjev Z izvozom ladij, ki jih gradijo v Splitu, bodo imeti 95 mili jonoi dolarjev deviznega priliva Za zgraditev osmih ladij za Negerijo so potre bovali tri leta. kar je re zultat večje produktivnosti. Trenutno imajo naročenih še 15 ladij z nosilnostjo 380.000 ton in to pomeni 13 milijard m 460 milijonov dinarjev dohodka. Tako je polovico zmogljivosti splitske ladje delnice zasedene. Nova tovarna Sodobna gonskega ki so jo odprli Gornja stavlja naše membna bodo i tovarna rad Gorenja-E/rad. preteklo soboto za praznik občine Radgona, pred veliko pridobitev za gospodarstvo. Po je zlasti zato, ker nJeJ proizvajali elektronsko opremit m koaksilne kable, kar daje velike možnosti za izvoz. Slavnostni govornik je bil t '"ih slovenske skup ŠČine Mhuk Kučan, v ime M zieznega izvršnega sve ta pa je kolektivu Elrada čestita/ ob veliki pridobitvi tudi podpredsednik ZIS Zvone Dragan.___j Bolgarska delegacija v Iskri - V četrtek je kranjsko Iskro obiskala bolgarska delegacija, ki jo je vodil minister za elektroniko in elektrotehniko Vasit Hubčev. S predstavniki Iskre so se pogovarjali o razvoju elektronike in elektrotehnike in razvojnih načrtih te kranjske tovarne, ogledali pa so si tudi Iskrino tovarno na Lahora h. Dogovorili so se. da bodo nadaljevali pogovore o sodelovanju. - Foto: F. Perdan JESENICE Danes, 21. oktobra, ob K), uri bo seja izvršnega sveta jesenike občinske skupščine. Na njej bodo med drugim obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o temeljih načrta telesnokulturne skupnosti za obdobje 1981 — 1985. poročilo o pripravah na prehod v usmerjeno izobraževanje in ustanovitvi centra usmerjenega izobraževanja na Jese- nicah, izhodišča za organizacijo centra za socialno delo na Jesenicah in osnutek odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občinske skupščine. Razpravljali bodo tudi o preskrbljenosti trga z osnovnimi prehrambenimi potrebščinami in organizaciji prevoza premoga. (S) RADOVLJICA V sredo, 22. oktobra, bo ob 16. uri v prostorih občinskega sindikalnega sveta v Radovljici redna seja komisije za ljudsko obrambo in družbeno zasmozaščito, ki deluje pri občinskem svetu Zveze sindikatov. Na seji bodo razpravljali o pripravah na akcijo Nič nas ne sme presenetiti in o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. ŠK. LOKA Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Škofja Loka obravnavajo elaborat o stjoških infrastrukture in družbenih dejavnosti, ki nastajajo v zvezi z investicijo RUZV, osnutek odloka o povišanju stanarin v občini Škofja Loka, predlog za razrešitev in imenovanje članov občinskega štaba civilne zaščite, predlog za potrditev manjšega odmika od zazidalnega načrta »nad Plevno«, uresničevanje dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka leta 1980 pri delitvi sredstev za osebne dohodke v upravnih organih in delovni skupnosti občinske skupščine Škofja Loka ter še nekaterih drugih zadevah. Danes ob 16. uri bo 7. seja predsedstva občinske konference ZRVS Škofja Loka. Na dnevnem redu je program idejnopolitičnega izobraževanja, splošno vojaškega in zaščitnega uposabljanja ter informiranja v letu 1981. priprave na začetek uresničevanja programa za leto 1981 in predlogi za podelitev odlikovanj in priznanj ter napredovanja v višji vojaški čin za zaslužne rezervne vojaške starešine. L. B. Kadrovsko štipendiranje v jeseniški občini Mala skrb za strokovnost Jesenice — V večini gorenjskih občin ho za letošnje šolsko leto razpisali več kadrovskih štipendij kot leto poprej. V primerjavi z drugimi so v jeseniški občini podelili glede na poprečno število zaposlenih najmanj kadrovskih štipendij. Za šolanje na srednjih šolah so namenili le eno kadrovsko štipendijo več kot lani. za študij na visokih šolah devet štipendij več, na višjih šolah pa je število takih štipendij celo upadlo. Tako letos prejema kadrovske štipendije skupno 584 dijakov in študentov iz jeseniške občine. Med njimi se jih .'121 šola v poklicnih in 158 v srednjih šolah. 29 jih obiskuje študij na višjih šolah, 79 pa na visokih šolah. Kljub ugotovitvi, da se je število kadrovskih štipendij v določenih usmeritvah povečalo, taki podatki ne odražajo resničnih potreb združenega dela po delavcih s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Prav strokovnost kadrov pa je osnova, ki bo poleg drugega zagotavljala uspešnejše delo in gospodarjenje v organizacijah združenega dela! Združeno delo in malo gospodarstvo bo v bodoče moralo posvetiti več skrbi kadrovskemu štipendiranju za poklicne šole. Na Jesenicah namreč pričakujejo, da bi prihodnje šolsko leto zaradi uresničevanja zakona o usmerjenem izobraževanju in ukinitve dosedanjih učnih mest tovrstno štipendiranje utegnilo upasti, kolikor ga ne bi enakovredno nadomestili. Prav tako predvidevajo z uvedbo usmerjenega izobraževanja manjše možnosti za pouk v srednjih šolah. Zato bo treba štipendijsko politiko usmeriti tudi v zagotavljanje možnosti šolanja tistim učencem, ki bodo v bodoče obiskovali srednje šole izven občine, stroške njihovega šolanja pa ne bodo zmogli povrniti le njihovi starši. Ta in druga vprašanja — prav tako gre za neurejeno področje izobraževanja ob delu. usklajevanje načrtov posebnih izobraževalnih skupnosti s potrebami združenega dela in drugo — bo morala razrešiti najširša razprava o predlogu samoupravnega sporazuma o štipendiranju v jeseniški občini. Vanjo so se doslej aktivno vključile tudi družbenopolitične organizacije. predvsem Zveza sindikatov, do konca tega meseca pa morajo obravnavo in sprejem tega pomembnega dokumenta skleniti na vseh ravneh. S. Saje NNNP 1980/81 Tržič — Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Tržič so sprejeli program aktivnosti za akcijo Nič nas ne sme presenetiti 1980/81, ki ga je pripravil koordinacijski odbor v sodelovanju s komitejem za splošni ljudski odpor Posprc-mili so ga z usmeritvijo, naj v posameznih sredinah načrtujejo aktivno sti na osnovi lanskoletne akcije, predvsem v zvezi s tistimi nalogami, ki so bile takrat nekoliko pomanjkljivo zajete oziroma niso bile speljane tako kot bi morale biti. O pripravah na akcijo Nič nas ne sme presenetiti so pred dnevi razpravljali tudi predsedniki osnovnih organizacij zvezi' sindikatov v trži-ški občini Sprejeli so program občinskega sveta in sc dogovorili, da bodo do 15. novembra v vseh osnovnih organizacijah izoblikovali konkretne programe aktivnosti. Se posebej pa so izpostavili stalne naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite H •! Skladno v novo obdobje V radovljiški občini si prizadevajo, da bi plani na vseh področjih kar najbolj usklajeni -Škodljivo sprejemanje planov, ki so le odraz žeip Radovljica — Koordinacijski odbor za planiranje in stabilizacijo pri občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Radovljica je na minulem sestanku temeljito obravnaval problematik«) priprave planskih dokumentov v občini Radovljica. Olani odbora so pri oceni vztrajali, da se morajo vsi plani do konca leta pripraviti in uskladiti, še predvsem pa morajo pohiteti v tistih temeljnih in delovnih organizacijah, kjer so v zaostanku. To so predvsem manjše temeljne in delovne organizacije,, ki jim bo treba strokovno pomaga|tpri sestavi planov. Prav tako pa bodo morali v občini preprečiti hitroj jemanje planov na referendum] stih planov, ki niso usklajeni jih delaver sprejemajo brez t« tih predhodnih razprav in obi ve.' V občini ugotavljajo, da -usklajevanje šepa predvsem na področju naložb in skupne porabe. Programi samoupravnih interesnih skupnosti so marsikje in marsikdaj še vedno programi želja in so neusklajeni z realnimi možnostmi. Zato naj bi se samoupravne interesne skupnosti dogovorile o realnih programih, ki jih dovoljuje tudi osnutek družbenega plana, omejili naj bi prevelike želje, saj bo treba prav na področju skupne porabe precej in kar najbolj varčevati. Najtežje pa bo prav na področju naložb, zato bo posebna delovna Ne le formalna poročila Tržič — V trži.ški občini se temeljito pripravljajo na letne programske konference socialistične zveze. Priprave so stekle z dopolnitvijo pravil občinske in krajevnih konferenc SZDL, o nadaljnjih aktivnostih pa je prejšnji teden razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL Tržič. Na programskih konferencah bodo organizacije socialistične zveze ocenile svoje delo v preteklem letu. obenem pa bodo načrtovale tudi naloge za naprej. Pomembno je. da ne bodo prebirali le formalnih poročil o neuspehih oziroma uspehih, temveč da bo vsebina konferenc zlita s sedanjimi družbenimi in ekonomskimi dogajanji. To pomeni, da bodo največ pozornosti posvetili stabilizacijskim prizadevanjem, vlogi socialistične zveze pri nadaljnjem razvijanju delegatskega sistema in nekaterim drugim žgočim vprašanjem Na konference se bodo morali dobro pripraviti tudi delegati drugih družbenopolitičnih organizacij, zlasti komunisti, ki naj bi odgovorno in kritično ocenili dosedanje delo socialistične zveze. Konference krajevnih organizacij SZDL bodo končane predvidoma do sredine novembra, mesec dni zatem bodo pripravii občinsko konferenco, ki ji bo sledila še konferenca na republiški ravni. H.J. P*eret skupina v občini pregledala vse a.~-videne naložbene programe, nnhe« strukturo in program financiraš* Te plane naj bi primerjala ka-kriteriji, predvsem pa upošteval« nančne možnosti. V teh mesecih, ko se načrtuje daljnji razvoj na vseh pod reč*, bodo morale biti kar najbolj aktr^ vse družbenopolitične organizao* občini. Njihova aktivnost « ty morala odražati pri pripravi m w izvedbi referendumov, ko naj bi bi delavci kar najbolje obveščen •» naj bi tehtno razpravljali in pnpra* Ijali pripombe in ko naj bi se aap* sled vsi zaposleni zavedali, da spie*-majo svoje programe, svoje obve sti in dolžnosti. Vsekakor pa bi sprejemanje planov morah U, vk j uče vati tudi vsi zbori skupttv občine. V radovljiški občini , pravljajo o krajevnih sam« kih in o občinskem sam< Številni so mnenja, da naj bleme nadaljnjega razvoja. k«j kazuje že družbeni plan občine, vali tudi v okviru krajevnih ! prispevkov. Tako naj bi tudi mezni krajevni samoprispevki gali pri reševanju tistih najbol čih problemov, ki bi jih v vsej radi čimprej rešili. D. Seminar ekonomistov Bled - Letošnji deveti strok** izobraževalni seminar ekonome** ki bo 24. in 25. oktobra v fesroalr dvorani na Bledu, bo poteka! membnem jubileju. 30. obletnio la strokovne organizacije ek stov v Sloveniji. Program seminarja je obL_ tako. da bodo udeleženci dobff globljen vpogled in usmerit ve ■ sevanje nekaterih žgočih pri uveljavljanju novih dnu ekonomskih odnosov ter konV sistemskih rešitev na več p* nih področjih. Sestavljajo ga , nje teme: aktualne naloge m ritve gospodarstva pri uresr. gospodarske stabilizacije in planskih dokumentov; neka ki razvojnega financiranja nega dela in vloga bank: pn poti uveljavljanja novega cen in družbene kontrole cea. raba nekaterih sistemskih efe skih kategorij zakona o zdral delu v gospodarski praksi: akfi naloge in razvojne usmenu nomskih odnosov Slovenije s izgradnja in uveljavljanje ■_ cijskega sistema za ekonomska nose s tujino: informacije o , nem procesu v organizacijah m nega dela. Prireditelji so k sodelovanju a*l minarju pritegnili priznane dnjj ne in strokovne delavce, kot Šepič. Janko Smole. Zoran Paa*fJ Ivan Turk. Jernej Jan. S** tpnm Stan te ter Šoukal. Jože Gričar »n m Zaobljuba mladih vojakov - Sredi oktobra so se nmi' r. naše armade tudi v gorenjskih vojašnicah zaobljubili, da b izpolnjevali vojaške naloge in koristno služili svoji domoiini OUahft ko na odslužitev vojaškega roka prihajajo mladi fantje iz srrdn bo izpolnjevanje obveznosti zaradi mladostnega poleta taHko Kakor ocenjujejo r vodstvih vojaških kolektivov, so se na vseh wwwe* dobro pripravi/i na sprejem mladih vojakov, k njihovemu usprš***> vključevanju r enote pa so pripomogli predvsem sterilni čhm Jkvtr komunistov. Pričakujejo tudi. da bo taka sestava kolektivne omyrft la doseganje kar najboljših rezultatov v bodočem delu \ : ». " svečanostjo ob zaobljubi mladih vojakov v kranjski ro/ašnre S Foto: F Perdan hHirjena seja komiteja OK ZKS Škofja Loka Ni časa za počitek 3. STRAN G Lr A S ne gre zanikati p riza-*•*•■] in tudi uspehov pri stabi-■»edi gospodarstva v občini, pa široke aktivnosti po ^■rji CK ZKJ, nekateri pojavi ■fctevtjo ukrepanje in akcijo orfaniairanih sil, so po uda-* sa razširjeni seji komiteja **iaske konference ZKS Škofja Uka. '•raulno delo v tovarnah ■•ti slaba preskrba z reproma-•"Wi, ob katerih se pojavlja izsiljevanje cen z najrazličnejšimi »samoupravni sporazumi«. Samo v zadnjih mesecih so škofjeloške temeljne organizacije dobile v podpis prek 140 takšnih sporazumov. Hkrati se pojavljajo zahteve proizvajalcev surovin po izredno velikih sredstvih za so vlaganja, ki daleč presegajo realne možnosti tovarn. V večini organizacij združenega dela so samoupravni organi Novo mladinsko vodstvo i«* — Na petkovi volilno *^P»n»ki seji občinske konfe-ZSMS Tržič so delegati na predhodnega postopka **"e*nranja za novega predsed- ^* konference izvolili Vinka ^■fjerja, absolventa bioteh-kkultete, lesarski oddelek, ie doslej zelo delaven v ti organizaciji. Med dru-J* bil predsednik osnovne rije ZSMS Podljubelj, -lik komisije za organizi-razvoj in kadrovska vpra-tr predsednik komisije za 9/itično delo pri predsed-nske konference, dve leti W tudi podpredsednik ob-konference ZSMS Tržič. Golmajer sodeluje v več ^•»cijskih odborih pri ob-lJ~Lkonferenci SZDL, v orga-^fl*MS. delaven je v osnovni JJtiaciji ZKS Podljubelj, kra-^* —moupravi in v samo-tw***h organih biotehniške fa-v Ljubljani. Predsedni-^^kcijo, ki jo bo opravljal "•no, so mu mladi zaupali njegove izjemne prizadevaj'm uspehov pri družbeno-r*»nn delu. ^J*rko Truden se je v delo mla-organizacije vključil v Bi- strici. Nato je bil v Triu štiri leta predsednik osnovne organizacije, v predsedstvu občinske konference ZSMS pa je od 1976. leta, ko je prevzel in vodil konferenco mladih iz krajevnih skupnosti. Pred dvemi leti je bil izvoljen za sekretarja občinske konference ZSMS Tržič. Razen zadolžitev mladinski organizaciji opravlja tudi vrsto drugih pomembnih nalog; je predsednik izvršnega odbora skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Tržič, član družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič, član koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Tržič itd. Na osnovi uspešnega dela so ga mladi ponovno izvolili za sekretarja občinske konference ZSMS Tržič. Člani predsedstva pa bodo v naslednjem mandatnem obdobju: Miro Brovč, Joži Zrim, Milan Krsnik, Sašo Uranjek, Janez Zupan, Slavka Trstenjak, Borut Hadaš, Boštjan Zadražnik, Vojko Golmajer, Peter Perko, Maja Ahačič (tudi podpredsednica občinske konference ZSMS), Miroslav Borojevič in Zdenka Maglica. H. J. DOGOVORIMO SE «JE ZBOROV JESENIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Jesenice - V sredo, 29. oktobra, bodo zasedali vsi zbori jese Hit* občinske skupščine. Na skupni seji ob 16. uri bodo delegati ob-JvaJi besedilo osnutka dopolnil k ustavi naše republike ter opravili volitev in imenovanj. Zatem se bodo delegati na ločenih sejah *očaJi itev in imenovanj. z,aiem ««: .. .... ,„^v,.,w o sprejemu predloga sklepa za uporabo sredstev solidarnosti * Slovenije za delno pokrivanje škode, ki je nastala zaradi neurja in * nekaterih občinah, predloga odloka o spremembah in dopolni-"■fc odloka za ustanovitev uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko in J*jfloga odloka o potrditvi zazidalnega načrta M iS II Jesenice. Pregle-\ bodo tudi poročilo o uresničevanju družbenega načrta razvoja Wbe Jesenice za sedanje srednjeročno obdobje ter osnutek smernic in ^■tof o politiki uresničevanja družbenega načrta občine v 1981. letu. uresničevanja načrta razvoja V občini Jesenice so za sedanje srednjeročno obdobje razvoja ^•frtovali poprečno 10 do 11-odstotno stopnjo letne rasti družbenega —lovali na razgibani naložbeni dejavnosti wJk porab Analiza gospodarskih gibanj »U ca ncuaiij^ ~---j------- -------y~ - — — - --j— 10 do 11-odstotno stopnjo letne rasti družbenega IMiioJa Taksno rast so zasnovali na razgibani naložbeni dejavnosti ••počasnejši rasti drugih oblik porabe in naglem povečanju p rod u k **ftoeti Analiza gospodarskih gibanj v štirih letih tega obdobja in J***n letošnjih poslovnih rezultatov kažeta, da tega načrta ne bo moč **nu£iti. Družbeni proizvod v jeseniški občini so 1976. leta le neznatno postali, v naslednjih dveh letih pa so dosegli veliko realno rast proiz-Na. Ponovno zmanjšanje rasti družbenega proizvoda so v drugi polo- lanskega leta povzročile težave v preskrbi z reprodukcijskim maslom. Za letošnje leto pa ocenjujejo, da se bo realna rast proizvoda 4*6* na lansko leto celo zmanjšala za 4 odstotke. Na osnovi teh Prstkov predvidevajo, da bo poprečna letna stopnja rasti družbenega "»»»izvoda za obdobje 1976- 1980 le 7,7-odstotna. Načrtovane rasti družbenega proizvoda niso dosegli, kakor oce-9, predvsem zaradi zaostajanja pri uresničevanju naložb, ki naj r" bile eden najpomembnejših virov naraščanja produktivnosti in spravljanja neskladij v sestavi gospodarstva. Med vzroki za slabše citate sta tudi slaba dohodkovna povezanost in dokaj neugodna '*drov*ka sestava. V poročilu o uresničevanju družbenega načrta razvoja jeseniške *^in« v letih 1976-1980 so sestavljalci podali celovito oceno Gnjeva nja začrtanih nalog. Pri tem so poudarili ključne probleme v ^zvoju. Za njihovo razrešitev je potrebno odločno skupno ukrepanje ^^rtnjem letu in prihodnjem obdobju. S. Saje na predlog družbenopolitičnih organizacij sprejeli stabilizacijske programe in jih tudi uresničujejo. Vendar pa del delovnih kolektivov ostaja ob strani in jih niti programi, niti akcije v zvezi s stabilizacijo ne zanimajo. To najbolje dokazujejo podatki o kršilcih pri izplačevanju osebnih dohodkov, ki so julija izplačali nad 35 odstotkov več kot lani. V stabilizacijska prizadevanja se ne vključujejo tudi tisti kolektivi, ki v več letih niso dvignili produktivnosti niti za odstotek. Takšen primer je Jelovica — TOZD Okna, vrata. S stabilizacijo so tesno povezana tudi združevanja dela in sredstev z namenom, da združena ustvarijo več dohodka. Vendar vsa prizadevanja za povezavo kovinske industrije v Železnikih, združitev zmogljivosti in delitev dela v gradbeništvu in kmetijstvu ostajajo na mrtvi točki. Veliko pripomb je na delo upravnih organov v občini, zlasti ko gre za gradbene zadeve in tudi delovni čas ni prilagojen potrebam delovnih ljudi. Zato je nujno pospešiti reorganizacijo občinske uprave, ki se ji mora priključiti tudi reorganizacijo skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Zaradi vse večjih in bolj zahtevnih nalog po potrebno okrepiti izvršni svet tako, da bodo pokrita tudi področja trgovine, preskrbe, obrti, gostinstva in turizma. Čeprav je predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine že odpravil vrsto pomanjkljivosti, še vedno nosi s seboj številna nerealna predvidevanja. Tega je največ na gospodarskem področju. V njem ni na osnovi samoupravnih sporazumov opredeljenih proizvodnih programov in reprodukcijskih verig. Zlasti manjše delovne organizacije ne predvidevajo kvalitetnih premikov v programih (Poliks, Ratito-vec), pohvalno pa so to področje obdelali v Alpini, Gorenjski predilnici, Iskri Železniki in Iskri Reteče. Manjkajo načrti so vlaganj v surovinsko osnovo, čeprav bo to sestavni del investicijske politike v naslednjih letih. . Nadalje predvidevajo gospodarske delovne organizacije kar 15 odstotno rast družbenega proizvoda, realno pa je pričakovati trikrat manjšo. Za investicije pa naj bi gospodarstvo namenilo 26,3 odstotka družbenega proizvoda, kar je za 100 odstotkov več kot je realno pričakovati. Nedorečenosti tega dokumenta so še v predvidevanjih za izvoz, katerega rast je prenizka, saj naj bi se prodaja na tuje povečevala le za 7 do 8 odstotkov letno; izvoz pa naj bi rastel 3 do 4 odstotke letno. Nedorečeno je tudi vprašanje kvalifikacijske sestave, saj iz samoupravnih sporazumov ni razvidno, da bi jo kaj bistveno popravili. Neusklajenost je tudi med plani krajevnih skupnosti in samoupravnimi skupnostmi ter združenim delom, saj so potrebe krajevnih skupnosti in pogosto tudi samoupravnih interesnih skupnosti v nasprotju z možnostmi združenega dela. Temeljito kot v polletju Ob poglobljenih ocenah devetmesečnih rezultatov gospodarjenja bo potrebno preveriti tudi uspehe stabilizacijskih prizadevanj, zunanje vplive ter poskuse za njihovo omilitev — Razprave obogatene s poročili samoupravnih interesnih skupnosti Tržič - Na zadnjem posvetu, ki ga je sklical občinski svet zveze sindikatov Tržič, so se predsedniki osnovnih organizacij pogovorili o postopku za obravnavo devetmesečnih rezultatov gospodarjenja. Poudarili so, da je treba ob tem posebej preveriti vse stabilizacijske ukrepe oziroma njihovo uresničitev, saj bo le tako mogoče izoblikovati stvarno sliko poslovanja, ki bo ob oceni gibanja do konca leta osnova za planiranje v prihodnjem letu. Posledice stabilizacijskih ukrepov v prvem polletju namreč še niso prišle v celoti do izraza, saj so jih ponekod zameglile zaloge surovin in reprodukcijskega materiala, kupljenega še po starih cenah. Zato se bo tudi vpliv devalvacije dodobra odrazil šele v podatkih o devetmesečnem gospodarjenju, posebno v tistih temeljnih organizacijah, ki več uvažajo kot izvažajo, na primer v tekstilni panogi. Težave, v katerih se je znašla Železarna, imajo precejšnje posledice tudi za tržiško kovinskopredelovalno industrijo. Na rast dohodka pa je v prejšnjih mesecih močno vplivalo še naraščanje materialnih stroškov ob zamrznjenih cenah nekaterih industrijskih izdelkov. Zato se v tržiški občini pojavljajo možni kršitelji dogovora o razporejanju dohodka. Ob obravnavi devetmesečnih rezultatov gospodarjenja bo potemtakem potrebno temeljito oceniti zunanje vplive kot tudi prizadevanja organizacij združenega dela, koliko so z notranjimi ukrepi te vplive skušale in uspele omiliti. Družbenopolitična aktivnost pri obravnavi polletnih rezultatov je bila zelo skromna, v glavnem zaradi letnih dopustov. Predsedniki osnovnih organizacij zveze sindikatov — s tem so se strinjali tudi poslovodni organi na četrtkovem posvetu — so se zato zavzeli, naj bi zdajšnje razprave resnično pritegnile vsakega delavca. Najboljša oblika zanje bi bila razporeditev po sindikalnih skupinah. Na osnovi razprav bodo izvršni odbori osnovnih organizacij zveze sindikatov izoblikovali stališča, ki bodo vsebovala tudi predloge o začasni razporeditvi dohodka, za delavske svete in zbore delavcev. Hkrati s periodičnimi obračuni poslovanja organizacij združenega dela bodo delavci obravnavali tudi devetmesečna poročila o gospodarjenju v samoupravnih interesnih skupnostih. Pogledali bodo, kako se zbira in troši denar, katere naloge so bile uresničene, katere ne ter zakaj ne. Problemi se pojavljajo predvsem na področju izobraževanja in kulture, ki bo leto najbrž sklenila z izgubo, in to predvsem zaradi znatno povečanih obveznosti do republiške porabe. H. Jelovčan Poti je veliko Tržiški mladinci so spregovorili o delu v minulih dveh letih in se dogovorili za naloge, ki jih bodo uresničevali v novem mandatnem obdobju — Izgovori, da mladi nimajo dovolj vpliva na družbeno življenje, so pogosto neutemeljeni, saj je poti za njihovo uveljavitev veliko Tržič — V petek so .se v paviljonu NOB sešli delegati na volilno programski seji občinske konference ZSMS Tržič. "Razen volitev novih organov konference so posvetili največ pozornosti razpravi o delu v minulem mandatnem obdobju in nalogam, ki jih bodo uresničevali v naslednjih dveh letih. Od lanskega marca, ko je bila zadnja volilno programska konferenca, so tržiški mladinci veliko storili za akcijsko in kadrovsko krepitev komisij pri občinski konferenci ZSMS kot tudi osnovnih organizacij v združenem delu in krajevnih skupnostih ter družbenih organizacij in društev. V tržiški občini je 43 osnovnih organizacij ZSMS. od tega trinajst v krajevnih skupnostih, kar pomeni. Koliko za stanovanja Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Tržič o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti Tržič — Razen priprav na obravnavanje devetmesečnih rezultatov gospodarjenja so člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Tržič spregovorili tudi o spremembah in dopolnitvah osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske stanovanjske skupnosti. Gre predvsem za spremembo načina financiranja in za notranje prerazporeditve sredstev." Doslej so delovni ljudje za stanovanjsko gradnjo prispevali šest odstotkov iz kosmatih osebnih dohodkov; polovica denarja je ostala v delovni organizaciji, drugo polovico pa je združevala stanovanjska skupnost. Po novem naj bi temeljne organizacije odvajale 6,5 odstotka denarja, in sicer 1,65 odstotka iz dohodka za solidarnostna stanovanja, 0,20 odstotka iz čistega dohodka za uresničevanje programa revitalizacije. 0,50 odstotka za reševanje komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč,* odstotek za vzajemnost dodatnega kreditiranja. 1,50 odstotka za gradnjo družbenih najemnih stanovanj in 1,65 odstotka za lastne potrebe. • Za zadnja dva namena sta bili ponuđeni dve inačici. Po drugi bi za gradnjo družbenih najemnih stanovanj odvajali 1,15 odstotka denarja, tako da bi v temeljnih organizacijah ostalo dva odstotka za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev. Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Tržič se je opredelilo za drugi predlog in se poglobilo v žgoča vprašanja stanovanjske gradnje in njenega nadaljnjega razvoja. Glede doma za samske delavce so člani menili, naj bi denar združevale zainteresirane delovne organizacije posebej iz čistega dohodka in ne iz vsote 6.5 odstotka za stanovanjsko gradnjo. Ponovno so izpostavili tudi vprašanje takoimenovanih kadrovskih stanovanj. Menili so. da bo potrebno najti način združevanja denarja zanje ter se konkretno opredeliti, za katere profile delavcev naj bi bila namenjena. H. J da so mladi organizirani povsod, kjer živijo, da so pri svojem delu tudi uspešni in da jih, drugače kot v združenem delu, druge družbenopolitične organizacije in samoupravni organi upoštevajo, spodbujajo in jim pomagajo. .V združenem delu namreč ni tako, čeprav ugotovitev ne velja za vse." Nekatere osnovne organizacije so v minulem obdobju pokazale veliko zagnanosti pri samostojnih akcijah. Žal pa glavna gonilna sila praviloma še vedno ostaja predsednik. * Precej obrabljena je že tožba, češ da mladi s svojimi idejami, predlogi in pripombami ne morejo vplivati na družbena dogajanja." To je res, po drugi strani pa je tudi res, kot je dejal predsednik medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko Edo Gruden, da je poti, kako naj bi mladi uveljavili svoj vpliv, veliko.* Pokazati je treba voljo do dela ter vztrajati pri svojih stališčih. ' Mladi imajo pomembno vlogo v družbenem življenju, je nadaljeval Edo Gruden ter izpostavil prizadevanja za ustalitev gospodarstva, kjer mladi lahko prispevajo k boljšim rezultatom z večjo produktivnostjo. Prisotni morajo biti pri reševanju vseh vprašanj, tako na primer pri preobrazbi izobraževanja, predvsem pa tistih, ki so osnova za boljše delo in življenje mladih. Močnejši vpliv organizacije ZSMS v družbenem dogajanju bodo tržiški mladinci skušali doseči zlasti z večjim izpostavljanjem osebne odgovornosti v njihovi in drugih organizacijah, z usposabljanjem članov ZSMS za družbenopolitično delo.'s kvalite-nim kadrovanjem v vse pore družbenega življenja, z razkrinkavanjem in odpravljanjem preživelih miselnosti in oblik dela. z dobrim delom svojih delegatov in podobno. "To je grob povzetek vsebine idejnih izhodišč za delo občinske konference ZSMS Tržič v naslednjem mandatnem obdobju, ki so jih sprejeli na petkovi volilno programski seji. Obširno so spregovorili tudi o prostorih, ki so osnovni pogoj za uspešno delo mladih v osnovnih organizacijah. O tem bodo skušali pripraviti problemsko konferenco, saj je v občini in tudi v samem mestu do prostorov, ki niso izkoriščeni ma so za mlade nedostopni H. Jelovčan >volj oziro- O L A S 4. STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 17. OKTOBRA 1» Krajani opozarjajo, ugovarjajo »Umazana« tovarna O varstvu okolja veliko govorimo, pišemo. Vsi smo za to. da ohranimo ta košček zemlje, ki nam je dan. reke histre. zrak čist. Toda. ko gre zares, ko se morajo lepo zveneče besede spremeniti v dejanja, se zaplete. Primeri so podobni kot jajce jajcu. Za čisto okolje se bore le ogroženi, ljudje, ki žive blizu »umazane« tovarne ali jim preti takšna nevarnost. Ostali previdno molče, preslišijo klic strokovnjakov, ki vedo. kaj nevarnost pomeni. Kajti, če tovarna že nekje mora biti, naj bo. samo ne v njihovem kraju. Gorje, če se časnikar postavi v bran čistega okolja. Kriv je. da tovarna ni bila zgrajena, da si je nakopala težave s čistilnimi napravami. Krajani Trate. Godešiča. Suhe. Frankovega in Hafnerjevega naselja. Grenea. Virmaš in Sv. Duha ne vedo kaj so fenoli, formaldehidi. S02. Dobro pa vedo, da zrak ni več takšen kot nekdaj, ko Termike na Trati še ni bilo. Kmetje, ki imajo njive tik ob tovarni, pravijo, da je. koruza jeseni kar črna. Ko je soparno in tišči k tlom, beže s polja, saj ni več moč dihati. Grlic, ki so nekdaj vreščale na vaških kostanjih, ni več. Tudi gozdne ptice ne zaidejo več v vas. Le redki vrabci se še pode po vaških dvoriščih. Ptice so odletele, prvi znak. da je zrak zastrupljen, pravijo strokovnjaki. Mamice vedo. da vse več otrok pokašljuje. da so kar naprej bolni. Bronhitis, astma pravijo zdravniki. Toda Termika. ki doslej ni storila prav nič. le obljubljala, da bo zrak spet čist. želi ob sedanji tovarni zgraditi novo. še dve proizvodni liniji. Kamena volna gre dobro v prodajo, tervol je ob sedanji eneigct ski krizi vse bolj iskan. Dejali bi lahko, da Termika »kamenje pro daja za devize«. Ljudje se boje (umazane* tovarne. Zakaj prav na Trati, se sprašujejo. Vzela bo plodno zemljo, najboljšo, zastrupljala zrak gosto poseljenega območja. zastrupljala podtalnico Sorskega polja, rezervata pitne vode za Kranj. Skofjo Loko in Ljubljano. Zazidalni načrt za novo tovarno je narejen. Sprejet! Pristanek je dala kmetijsko zemljiška skupnost. Morda kmetje niso bili dovolj glasni, ko je šlo za njihovo zemljo'"* Morda je šel njihov delegat na sejo. ne da bi se z njimi posvetoval? Kazalo je. da sta pristanek dali krajevni skupnosti Trata in Sv. Duh-Virmaše. Toda v slednji pravi-jo.da je šla javna razprava mimo njih. Da postopek ni bil pravilen. Da to ni bila javna razprava, ki naj bi jo sklical občinski upravni organ, pač pa le običajna seja skupščine krajevne skupnosti, na kateri so sodelovali tudi predstavniki Termike. Poleg tega pravijo, da po aprilu, ko je bil izdelan osnutek zazidalnega načrta z njegovo septembrsko dopolnitvijo niso bili seznanjeni. Kaže. da se krajani nevarnosti niso pravočasno povsem ovedli tudi zato. ker niso bili obveščeni. V roke so dobili le prvo in osmo stran ocene, ki jo je izdelala skupina za oceno posegov v okolje pri institutu Jožef Štefan v Ljubljani. Kdo ve, kdo je zadržal vmesni del. Zato smo toliko bolj radovedno pogledali, kaj so strokovnjaki zapisali na vmesnih šestih straneh. Ze leta 1974. pred izgradnjo druge proizvodne linije v Termikini to- Kranj - Kar precej začuden obstane gost te dni pri vhodnih vratih Creine, ko ne ve, ali je prišel v mizarsko delavnico ali v hotel. Delavci Slovenijalesa pravkar v hollu na novo oblačijo strop v les v zamenjavo za pogorelo dekorativo, vendar hotel posluje normalno in je zdajle ob festivalu športnih in turističnih filmov v Kranju polno zaseden. Ne gre. da bi izpuščali iz rok posle, ko je vsako polno ležišče za ta Alpetourov tozd, ki se bori z velikimi finančnimi težavami, pomembno. Morda še to, da bodo v dobrem mesecu dobili tudi novo recepcijo, do novega leta pa bo menda tudi že opremljena kavarna (kjer je gorelo), ki bo dobila nov vhod ob vhodu v Tekstilindusovo trgovino. Te dni bo na novo odprt video diseoteka v bivšem baru, tako da bo mladina dobila nazaj svoje priljubljeno zabavišče. — Foto: D. Dolenc varni na Trati, je skupina SEPO poudarila neustreznost lokacije na ravninskem Virmaškem polju ter zapisala, da naknadno širjenje pod nobenimi pogoji ne pride v poštev. Prah mineralne volne ni nevtralen, povzroča silikozo in dovoljeni izpust je 10 mg/mi. Meritev leta 197:1. ko je delala le ena proizvodna linija, pa je ugotovila emisijo prahu 173 mg/m t. Odtlej dela še ena linija, nobena pa ni opremljena s čistilnimi napravami. Zavod SRS za varstvo pri delu pa je leta 1974 meril količino fenola v deževnici in na robu tovarne ugotovil. 0,087 mg fenola v litru vode. dovoljena količina pa je 0,001 mg fenola v litru pitne vode. Termika je torej res »umazana« tovarna, nevarna za zrak in vodo. Da doslej ni storila nič. da ne bi več zastrupljala okolja, govore tudi opozorila zdravnikov. V otroškem dispanzerju škofjeloškega zdravstvenega doma že več let opažajo večanje števila pljučnih obolenj. Tudi otroška klinika v Ljubljani je škofjeloške zdravnike opozorila, da v drugih krajih Slovenije ni tako velikega porasta astmatičnih bolnikov. Pred dvema letoma so zato v škofjeloškem zdravstvenem domu začeli beležiti pojavljanje bronhitisa pri otrocih, ki žive na širšem območju škofjeloškega mesta. Prvi podatki so zaskrbljujoči. Zabeležili so 281 bolnikov v starosti do 14 let, od tega 90 na »traškem področju«, torej skoraj tretjino. Vsi ostali pa žive v škofjeloškem mestu, nekaj v spodnji Poljanski in Selški dolini. Samo po sebi se zastavlja vprašanje, kako so načrtovalci lahko zaobšli te podatke. Res je. potrebujemo industrijo, tovarne, ki nam dajejo kruh. Toda. mar se prav nič ne vprašamo, za kakšno ceno. Zdravje je največ, kar imamo, posebej, če gre za zdravje naših otrok. In če že računamo, izračunajmo tudi to, koliko denarja bo ne le dala. ampak tudi požrla »umazana« tovarna. Tudi izgubljeno zdravje terja veliko denarja. Termika je v Novem Marofu pred leti zgradila novo tovarno, izven gosto poseljenega območja, tik ob surovini. V novi tovarni poskuša namestiti tudi vse potrebne čistilne naprave. Krajane Sv. Duha, Virmaš in Trate je peljala na ogled, da bi odpravila strah pred novogradnjo na Trati. Toda krajani so ugotovili, da čistilne naprave niso vsemogočne, da filtri povzročajo težave. Obisk njihovega strahu zato ni odpravil, še več. šele sedaj so se povsem zavedli nevarnosti. Zato je nočejo imeti v svoji soseščini Sprašujejo se. kakšen interes narekuje gradnjo na Trati, saj bi novo tovarno lahko zgradili v Novem Marofu. Ce drugega ne. surovine ne bi bilo treba voziti od tam na Trato. Tudi to je računica. Ali morda torej vendarle ne gre za zapiranje v občinske, republiške meje. pojav, ki ga zadnje Čase opažamo na več področjih? M. Volčja k r SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Nezaposelnost ^J./v\ na Gorenjskem (5) Občina Radovljica 1 E T A S T A H O ! >TI SKUPAJ DO 8 let 18- -25 2 S— 30 30 40 40—50 nad 50 VSI 1 VSi 2 VSI t VSI 2 VSI ž VSI z vsi 2 NEPRIUĆENI 'i 4 7 6 4 2 3 1 0 0 0 0 0 0 PRIUČENI 46 19 0 0 8 3 6 2 15 7 10 5 7 2 POKLICNA S. 39 17 1 1 9 5 7 4 12- 4 7 2 3 1 SREDNJA S 18 12 0 0 4 2 6 5 6 4 2 1 0 0 VIŠJA 7 6 0 0 5 5 1 0 1 1 0 0 0 0 VISOKA 2 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 SKUPAJ 126 0 1 8 7 31 17 23 12 35 16 19 8 10 3 STAROSTNA IN IZOBRAZBENA STRUKTURA NEZAPOSLENIH NA OAN 30 6 1980 V radovljiški občini nezaposlenost še ne predstavlja posebnega problema, saj je bilo konec junija letos pri strokovni službi skupnosti za zaposlovanje Radovljica prijavljenih 126 iskalcev zaposlitve, kar pomeni 0.99 odstotka. Med njimi je največ nezaposlenih ozkega profila (35.5 odstotka), sledijo kvalificirani delavci dstotkov), delavci brez poklica 11 odstotkov, pro-hnik 14 odstotkov, prof. inženir 5.5 odstotka tn i. 1,5 odstotka. Dokaj zanimiva je starostna struktura brezposelnih. Največ je iskalcev v starosti od 30 do 40 let, 20 odstotkov iskalcev zaposlitve je starejših od 40 let, 6 odstotkov pa je mlajših od 18 let. Kar precej je tudi mladih delavcev v starosti od 15 do 25 let (31 odstotkov). Posebno pri tej starostni skupini opažamo, da dokaj lahkomiselno prekinjajo delovno razmerje, precej so tudi »izbirčni« pri ponovni zaposlitvi, izrazita pa je tudi želja po zaposlitvi v organizacijah združenega dela z višjimi osebnimi dohodki. Večina prijavljenih začasno nezaposlenih oseb je bila že prej zaposlena, a so v večini primerov ostali brez zaposlitve po svoji krivdi ali-volji. Le manjši del prijavljenih čaka na svojo prvo zaposlitev, večina med njimi je brez kakršnekoli poklicne usposobitve. Zelo pomemben je podatek, da je od 126 brezposelnih oseb kar 60 odstotkov težje zaposljivih. Pri moških je 44 težje zaposljivih, med ženskami pa 32. Prav zaradi te populacije je čas trajanja brezposelnosti v poprečju eno leto. Najbolj pogosti vzroki težje zaposlji-vosti so alkoholizem, fluktuacija, zdravstveni razlogi osebnostne motnje. Pri nekaterih kandidatih se pojavlja več razlogov težje zaposljivosti, najbolj pogosto gre za kombinacijo alkoholizma in fluktuacije ali pa alkoholizma in zdravstvenega razloga. Tudi pri mladih nezaposlenih je precej težje zaposljivih zaradi fluktuacije, mentalne prizadetosti, potepuštva ali in alkoholizma. Pretežna večina iskalcev zaposlitve uživa pravico do zdravstvenega zavarovanja. Manjše število pa je prejemalo denarno nadomestilo oziroma denarno pomoč. Pri moških je le eden prejemal denarno pomoč med iskalkami zaposlitve jih je pet prejemalo denarno nadomestilo, ena pa denarno pomoč. Velja še opozoriti na pomanjkljivost in površnost nekaterih organizacij združenega dela pri uresničevanju 178. člena Zakona odelovnih razmerjih OZD namreč skoraj nikoli ne navedejo v pravnem pouku odločbe o prenehanju delovnega razmerja, kako in kje lahko delavec uveljavlja pravice, ki jih ima med brezposelnostjo. Zarad, tega se pogosto dogaja, da brezposelna oseba ne more uveljaviti zavarovanja za primer brezposelnost. - predvsem zaradi prepozne prijave pri Skupnost, za zaposlovanje oziroma pri njeni strokovni službi. ' 1 Branko Bukovnik Merkurjeve perspektive Specializacija prodajne mreže in širitev prodajaln na obrobje mesta k cestnim vpadnicam je ena od usmeritev kranjskega Afer* kurja — Pivko pestijo komunalne naprave Kupec vedno več zahteva, vendar mu je v no težje ugoditi KRANJ — Kranjski Merkur, podjetje z osemdeset let no ti in petimi temeljnimi organizacijami združenega dela. je ena tistih' renjskih trgovskih organizacij združenega dela, ki se zaveda pomen roke dejavnosti vsake trgovine in katera po svojih možnostih Sil palke izven meja občine in Gorenjske. Mogoče je prav v tem in nalni samoupravni organiziranosti iskati vzrok ekspanzije, ki Merkur značilna že nekaj let, nadaljevati pa se utegne tudi v njem srednjeročnem obdobju. Letošnji polletni poslovni rezultati, za dohodek ostalo 32 milijard dinarjev (starih), za poslovni sklad kar uvršča Merkur med najuspešnejše enako velike trgovske ot cije (Merkur ima 1106 zaposlenih), so realna osnova za planiranje j nih postavk razvoja v prihajajočem srednjeročnem obdobju. »Me jevci« so v svoje planske dokumente zapisali, da bo v prihodnjih letih prihodek naraščal za 8 odstotkov, zaposlenost za 4, kar je sft z usmeritvijo kranjske občine po poživitvi terciarnih dejavnosti, rialni stroški za 7.5 odstotka (to bo težko vzdržati, menijo že družbeni proizvod za 7,9 odstotka, dohodek za 7,4 odstotka, osebnf hodki pa za 6,8 odstotka. Na čem gradijo pri Merkurju te številke. N* dobrem delu. usposobljenosti ljudi, modernizaciji sedanje trgovsko mreže in zabjefBt gradnji skladišč na Pivki pri Naklem, ki bodo veljala 30 starih miliaad obsegala pa bodo 210.000 kvadratnih metrov. Prav tako pa na zdratovanju sredstev. V sedanjem srednjeročnem obdobju so združili nad I starih milijard, v prihajajočem obdobju pa bo vsota veliko višja. Nji va prodajna strategija se sestoji iz načel, da je treba prodajalne v stih specializirati in v njih prodajati blago, za katerega ni nujen mobilski prevoz, za drugega pa bi kazalo urejevati prodajo na obi mest, kjer so dostopi in dovozi lažji. Tako se bo sčasoma preselila dajalna v nekdanji Savi v Kranju, modernizacija pa bo šla tudi ni senice, na ljubljanski Vič, na Primskovo in seveda v Naklo, kjer lartejP nova skladišča. Problematika je zapletena, ni pa nerešljiva. Velike so obveza«* za nerazvite, marže so zamrznjene, kar je zmanjšalo dohodek za | rih milijard, treba je pokrivati razlike v črni metalurgiji za nazaj, ne bo blaga, še ostrejši pa so recimo dobavitelji premoga, ki terjaj dobavo kuriva sedaj in v prihodnje ogromne vsote sovlaganja. Blata.a domači trg manjka, Merkur pa ima že tri leta temeljno organizacija J zunanjo trgovino, ki pa zaradi togosti naših predpisov ne more n*i mer uvoziti prepotrebnega industrijskega reprodukcijskega mat« V isti koš mečemo, pravijo pri Merkurju, banano in tehnični ii Pivka je veliko Merkurjevo gradbišče.Zaostruje se problem - nalne ureditve kompleksa, ki mu Merkur in Živila ne bosta kos. Nt le za ta del, ampak za problem kanalizacije v Naklem in za vodne ^ bleme v Struževem. Mogoče so se v izgradnjo tega kompleksa prepozen vključili še drugi, recimo vodarji, krajevne skupnosti in drugi, mm tako pa bi bil oreh lažje zdrobljiv. če bi bil interes za gradnjo v skladb ni coni še večji. T », _ . , J.Košniek Izguba v klavnici Špecerij Predelovalcem mesa v radovljiški občini so sklepu izvršnega sveta pokrili izgubo s 60 o< izkazanega primanjkljaja RADOVLJICA - Zaradi nizkih, uradno določenih odkupnih cen za klavno živino in zaradi pomanjkanja klavne živine so klavnice morale odkupovati živino po višjih odkupnih cenah, da so lahko zagotovile redno ali najnujnejšo preskrbo z mesom. Klavnica blejske Specerije je tako prikazala izgubo in razlike v ceni med dejansko odkupno ceno živine in uradno določeno za odkupe v avgustu in do 18. septembra letos, ko so bile uradno določene višje odkupne cene živine in nove maloprodajne cene svežega mesa. Avgusta so prodali več kot 22 ton mlade pitane govedi in pri tem je nastala razlika v ceni ali izguba v višini 512.000 dinarjev; prodali so 8 ton telečjega mesa in pri tem je znašala izguba 371.000 dinarjev; avgusta so poslali na tržišče tudi 16 ton svinjskega mesa in je znašala izguba 485.000 dinarjev. Skupaj je bilo v klavnici Specerije torej za 369.000 dinarjev izgube. Tudi septembra so zabelerjh ke v odkupni ceni živine in je i-znašala 727.000 dinarjev. Skapti. bilo izgube za 2 milijona narjev. Člani izvršnega sveta skapf občine Radovljica so temei govorili o izgubah ter se dome»& se predelovalcem mesa pa^H odstotkov izkazane izgube J" tako pa so opozorili na pr**** kmetijstva ter se zavzeli za i* morajo biti v prihodnje nak*1 kmetijstvu intenzivnejše ia * učinkovite. Pri tem naj bi *■•*'_ kmetijstva bolj podprli dna* organi in organizacije ter dah ^ bude in pobude ter poskrbi*1 boljše ukrepe. Nevzdržno te ta#* staja, da je proizvodnja mesa » ka ogrožena in da primanjkuje ka prav zato, ker gre preveč zakol. p gtjU Prispevek boljši preskrbi Temeljna organizacija jeseniške Golice ima Jesenicah novo samopostrežno trgovino : j — Prvi trgovski prostor v novem preskrbo: tki centru na Plavžu je pomembna pridobitev :r gosteje naseljeni del železarskega mesta Jeaenice - Občani Jesenic, pred- prodajo stehtajo in zavijejo; vsem številni prebivalci Plavža so bogatejši za še eno pridobitev skupnega pomena. Minuli torek je namreč trgovska delovna organizacija Golica, temeljna organizacija Rožca z Jesenic odprla na Tavčarjevi cesti novo samopostrežno trgovino z živili. Gre za prvi trgovski prostor načrtovanega preskrbovalnega centra na Plavžu, kjer bo poleg samo-postrežnice Rožce večja mesnica jeseniške Klavnice, oddelek jeseniške Pošte, poslovna enota Ljubljanske banke, frizerski lokal, zbiralnica kemične čistilnice in enota loterijskega zavoda Slovenije. . Nova samopostrežna trgovina, k. meri 190 kvadratnih metrov in ona od tega dobro polovico P^ajnih površin, je sodobno opnoM. hitro prodajo blaga pa omogoča de pri dveh blagajnah Razen kruha m Liva. mleka in mlečnih izdelkov Menjave in sadja ter pijače najdejo kupci V njej tUdI ^ft^JS Večino blaga, ki ga ponujajo, preo* na prodaja obsega le tiste ki jih še ni moč drugače Vendar v Rožci razmiš nosti, da bi poskusili prodi mopostrežbi tudi nekatere ha. ki bi jih sami zavili. Boljšo založenost s blagom trgovini omogoča del skladišč z določeno /.a shranjevanje lahko < živil, predvsem zelenjave, mlečnih izdelkov. To naj bi —-zagotovilo manjši unesek pri p* blaga, kupcem pa stalnejso«^ izbiro kakovostnejših Živil Delavci temeljne orfiaartl Rožca želijo/da bi trgoina« « svoji majhnosti in ozki prispevala k boljši in hiP**** skrbi občanov v najbolj seljenem delu železarske«« Doslej so namreč morah P* ob nakupih živil često ruV-do druge trgovine. W koncu tedna so negodo« dolgih vrst pred blagajnam: JgBL 21, OKTOBRA 1980 5.STRAN.G LAS % KRANJ SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA •-račine občine Kranj. • 1*4*, 29. oktobra " uri v dvorani ■ npAtine občine Kranj SEJA ZBORA . .JKVNIH ■ PNOST1 ~i.'ine občine "' '•reda. oktobra ob 1 5. uri rani skupščine ne Kranj *EJA ŽBENOPOLI-VEGA ZBORA pičine občine Kranj, 29. oktobra uri v dvorani M ino občine Kranj Dnevni red l?** kranjske občinske skupščine S1— umJujo v sredo, 1%. oktobra 2*> irvoUU komisije za verifikacijo ^■'Ul in ugotovili sklepčnost zbo-V p* bodo obravnavali zapis-2*iiaju zasedanj in poslušali po-^■»•■resničevanju sklepov. obravnavali: m zakon« o splošni ljudski ^■Mfcidrvjibenj samozaščiti * SNnrtek ugotovitev, stališč in 3*» skupščine 8R Slovenije o zago-rf**j« nMterialne osnove za zadovo-Stkskupnik te splošnih potreb de-|udi in občanov v krajevnih »rotilo o uveljavljanju samo-■ družbenoekonomskih odno-" » stanovanjskem gospodarstvu N*» občine - rdJu odloka o ustanovitvi, or-blkMaf in nalogah centra za pbve-alarmiranje občine Kranj 'Mučilo o uporabi sredstev iz pri-za spremembo namembnosti zemljišč in gozdov v kranj-*«*nj y letih i»78 in lt7* ter v le-polletju U iruJkM odloka o spremembah od-5» • uzktalnem načrtu Cerklje S-5 l **«wog odloka o spremembah od-T**reae nanju lastninske pravice j^Vu pravic na zemljiščih, nameta stanovanjsko gradnjo na ob-iszidalnega načrta Cerklje S-5 Ušel ^ "*«dJof odloka o dopolnitvah od- Mstanovalskih razmerjih ^" FuBog odloka o določitvi odstot-lJ*Jsurečne gradbene cene in o po-t% *■ stroških komunalnega ureja-|4**Uijisč na območju kranjske f \% ***°g odloka o spremembah od-I i 1^ ^ustanovitvi Uprave inšpekcij- * l"*atek odloka o davkih občanov t* J**°f sklepa odbora podpis n i-^-7*beuega dogovora o načinu 4jJ2 'B opravljanja s sredstvi soli-•JiJ*j ** delno odpravo posledic ne-U/J v občinah Gornja Radgona, UT^jfurska Sobota, Maribor,' Žalec ^•fepriJeliah %^***»vske zadeve (razrešitev in a^***»Je načelnika skupnih služb, u^*je namestnika javnega tožil-■a.y?aega javnega tožilstva v Kra-ig^**>aotaaje vršilca dolžnosti na-vršilca dolžnosti namestnika k^r** Uprave inšpekcijskih služb b^T^jsko ter imenovanje delegata v »vet pri Službi družbenega lljR^ustva v Sloveniji, podružnica točka dnevnega reda bodo ^■i* delegatov in delegacij. "•iJ*?***vo skupščine se je odločilo, > talk s4*1"***nega dela obravnavaj tj dnevnega reda, zbor k raje v-» •»„^•°*ti pa vse razen imenovanja H^j£*nu>nice SDK. Delegati dru* ** un-n^****- zbor* bodo obravna-<*/7* šest točk, nato pa vse od 12. V^/fcrarnava 3., A., 5. m 6. točke S^, *" reda bo na skupnem zase- I Osnutki in predlogi odlokov Delegati kranjske občinske skupščine bodo v sredo obravnavali osnutke in predloge odlokov s področja urejevanja zidave v Cerkljah, urejanja podstanovalskih razmerij, oblikovanja gradbenih cen in cen za komunalno urejanje, organiziranja gorenjskih inšpekcijskih služb, pomemben pa je tudi osnutek odloka o davkih občanov PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NACRTU CERKLJE S-5 VZHODNI DEL - Lani je občinska skupščina sprejela odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na območju zazidalnega načrta Cerklje S-5 vzodni del. Domplan pa je letos februarja pred občini. Letos bi korist za kvadartni meter razlaščenega stavbnega zemljišča znašala 91,88 dinarjev. Obdelani so tudi kriteriji za komunalno opremljenost. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O USTANOVITVI UPRAVE INSPEKCIJSKIH SLUŽB - Kranjska občinska UOmpian pa jr iciun iruiumja pic lagal manjši odmik od tega načrta in skupščina je na juni^em°zasedan7n odloka in men,!, da je treba črtati sprejela odlok GJ ustanovit J? UprTJ" objekte številka 19 20, 21, 22 in 54. inšpekcijskih služb IT^lSSS ki so bih Predvideni na obrobju Odlok je med drugim določal, £se kompleksa. Takšen ukrep je predla- dela in naloge inšpektorjev zasedejo gala krajevna skupnost Cerklje na na osnovi predhodnega razpisa Prav pobudo občanov. Strokovna služba tako je bilo sprejeto da do snre^m je ocenila predlog kot sprejemljiv. ^ aJL-JzZZ; °T SAŠKE Tako je sodil tudi izvršni svet občinske skupščine Kranj in zato predlaga predlog omenjenega odloka delegatom v sprejem. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O PRENEHANJU LASTNINSKE PRAVICE IN DRUGIH PRAVIC NA ZEMLJIŠČIH, NAMENJENIH ZA STANOVANJSKO GRAD _ sprejema ustreznih dokumentov veljajo akti delovne skupnosti inšpekcijskih služb za kranjsko občino. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je opozoril, da so takšne določbe nezakonite in predlagal spremembo že sprejetega odloka. Inšpektorji gorenjskih občin se razporedijo v Upravo inšpekcijskih služb za Gorenjsko z odločbo načelnika uprave in s soglasjem izvršnih svetov občinskih NJO NA OBMOČJU ZAZIDAL- skupščin brez predhodnega razpisa. NEGA NAČRTA CERKLJE S-5 Do sprejema aktov skupnih inšpek- VZHODNI DEL - Odlok o prene- cijskih služb pa naj veljajo določila, hanju lastninske pravice se mora ki so inšpektorje doslej zavezovali v nanju .—------- ujemati z zazidalnim načrtom. Ker pa je po novem zazidalni načrt v Cerkljah manjši na predlog občanov in krajevne skupnosti, je treba spremeniti tudi že sprejeti odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PODSTANOVALSKIH RAZMERJIH - Predlog odloka prinaša bistveno spremembo dosedanjega urejevanja tega področja. Podstanarina naj bi bila sedaj diferencirana in odvisna od kvalitete stanovanja. Kvalitetnejša stanovanja so tudi boljše opremljena in tudi to upošteva predlagani odlok. S tem bo podstanovalcem svojih občinah. Omenjena sprememba nima materialnih posledic. 08NUTEK ODLOKA O DAVKIH OBČANOV - Čeprav bo nov zakon o davkih občanov sprejet proti koncu leta, je kranjski izvršni svet - vseeno sklenil predlagati v obravnavo osnutek novega odloka o davkih občanov. Osnutek, če bo potrjen na sredini skupščini, bo mesec dni v javni razpravi, do takrat pa naj bi bil nared že republiški zakon, tako da bo mogoče občinski odlok uskladiti in ga sprejeti do konca leta. Osnutek prinaša številne novosti, upošteva pa tudi izhodišča temeljev plana kranjske za prihodnje srednjeročno obdobje, /-k_____« i ii i Osnutek odloka pravi, da imajo zagotovljeno kulturnejše in primer- delovni ljudje, nosilci samostojnega neiše bivanje. Trajno mora biti na osebnega dela, enak družbenoeko-Drimer zagotovljena uporaba elek- nomski položaj kot delavci v orga trične in druge energije, sanitarij in odlaganja smeti. Kazni za kršilce tega odloka bodo prav tako strožje PREDLOG ODLOKA O DOLOČITVI ODSTOTKA OD POVPREČNE GRADBENE CENE IN O POVPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU KRANJSKE OBČINE - Novi zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini z marca letos ne govori več o odškodnini za razlaščena stavbna zemljišča, temveč o koristi za razlaščena zemljišča. Korist se določi v odstotku od povprečne gradbene cene kvadratnega metra stanovanjske površine v družbeni gradnji na določenem območju. Razpon za odstotek koristi je od 0,6 do 1,2 odstotka. Domplan je posredoval ustrezne podatke za to področje v kranjski nizacijah združenega dela. Osebni dohodek naj bi se priznal le nosilcu samostojnega dela, ki mu je to glavni in edini poklic, postal pa naj bi odbitna postavka. Drugačno bo zato ugotavljanje čistega dohodka oziroma davčne osnove. Več kot doslej naj bi bilo odbitnih postavk. Več olajšav naj bi bilo tudi v kmetijstvu ter drugih gospodarskih in poklicnih dejavnostih. Poslovne knjige naj bi bile le obveznost zavezancev, obdavčenih po dejanskem dohodku. Zato bo več pavšalistov, med katere naj bi uvrstili storitvene dejavnosti, kjer ni dopolnilnega dela drugih in uporabe avtomatiziranih strojev. Pavšal naj bi veljal tudi za gostišča v oddaljenejših in hribovitih predelih. To naj bi prispevalo k razvoju deficitarne storitvene obrti. Pričakovati je, da bo javna razprava osnutek še dopolnila. Volitve in imenovanja • Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kranj predlaga delegatom sredinega zasedanja zborov občinske skupščine razrešitev dolžnosti načelnika splošnih služb skupščine občine Kranj Bojana Dolarja, •Vodilo skupščini & leto uresničujejo v kranjski * Program uveljavljanja samo- I* družbenoekonomskih od- T v stanovanjskem gospodar-1 ki »» \» «nr*>iela skupščina. 1 ga je sprejela Pa terjala sprotno poročanj"]^Pravljenem delu. Po enem ik^Tv* ugotoviti, da so zaostanki ^»r t * uveljavljajo novosti, ^"•■o pa je ena od ovir tudi po-W. ^Rciemanie novega zakona o C**ty«kem gospodarstvu in Sb^k**8 ^°J?ovora ° skupnih za usmerjanje in uresni-> družbenoekonomskih odno-'^iJ stanovanjskem gospodarstvu Povedati velja, da je ^«edaj v fazi predloga in da je iT °"^ma aktivno sodelovala -aatainniu. Večina upošte- O*fovem nastajanju. G** pripomb je bila blSjaki občini nastaja samo->»i »porazum o temeljih plana Js2 samoupravne stanovanjske skupnosti, prav tako pa sta bila že sprejeta dva samoupravna sporazuma: sporazum o prehodu in določitvi ekonomske stanarine in samoupravni sporazum 6 vzdrževanju stanovanj. Organiziranost hišne samouprave je obravnavala problemska konferenca SZDL. V občini se trudijo, da bi bil vpliv organiziranih stanoval-na hišno samoupravo večji in , bi stanovalci že sodelovali pri ..astajanju novih sosesk. Prav tako je oblikovana samoupravna interesna skupnost za gospodarjenje in urejanje stavbnih zemljišč. Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na eni zadnjih sej obravnaval to problematiko. Ob tem pa je menil, da kaže nameniti več pozornosti krepitvi hišne samouprave. Na tem področju mora biti vplivnejša družbenopolitična akcija v okviru socialistične zveze. cev da ki odhaja na novo delovno mesto. Za novega načelnika pa izvršni svet predlaga Gorazda Trčka, diplomiranega ekonomista, ki sedaj opravlja naloge samostojnega svetovalca v komiteju za družbeno planiranje. • Javni tožilec Socialistične republike Slovenije predlaga vsem gorenjskim občinskim skupščinam, da imenujejo diplomiranega pravnika s pravosodnim izpitom Zorka Benedi-čiča za namestnika javnega tožilca Temeljnega tožilstva v Kranju. Z imenovanjem so že soglašali -koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja gorenjskih občinskih konferenc SZDL. • Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve skupščine predlaga zboru združenega dela, da imenuje Avgusta Ovsenika za delegata v družbenem svetu kranjske podružnice 51500 Službe družbenega knjigovodstva SR Slovenije. • Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine predlaga zborom občinske skupščine, da se sedanji načelnik inšpekcijskih služb kranjske občine Boštjan Jocif imenuje za vršilca dolžnosti načelnika Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Za njegovega namestnika pa naj se imenuje Iva Berčiča iz Škofje Loke. Osnutek zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti Obvezoval bo vsakogar od nas Novi zakon bo še bolj utrdil podružbljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in uveljavil enoten obrambni in zaščitni sistem kot del socialistične samoupravne ureditve — Obramba domovine pravica in dolžnost vsakogar, ki lahko po svojih močeh, sposobnostih in znaniu prispeva k bogatitvi tega področja družbenega življenja Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ureja to področje celovito in uveljavlja enoten obrambni in zaščitni sistem z vsemi komponentami na osnovi ustave in sedanjega veljavnega zakona o splošni ljudski obrambi ter drugih zakonov in predpisov s tega področja. Zato je odločitev za oblikovanje takšnega celovitega zakona pozitivna in za družbenopolitično ter gospodarsko življenje družbe izredno pomembna. Šestnajst poglavij obsega osnutek zakona in vsako od njih je pomembno za utrjevanje položaja ljudske obrambe in družbene samozaščite pri krepitvi socialistične samoupravne ureditve. Pomembno pri osnutku zakona je odločilo o aktivnosti vseh dejavnikov v primeru vojne ali vojne nevarnosti, v izrednih in drugih razmerah ter ob elementarnih in drugih nesrečah, ki tako ali drugače ogrožajo državo in njen ustavni red ter nedotakljivost in celovitost. Opredeljene so pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov. Le-ti so v danih razmerah dolžni opravljati tudi naloge in zadolžitve, ki niso v skladu z njihovimi razporedi. Vsak mora torej prispevati kar se največ da\ Osnutek zakona obširno govori o pravicah in dolžnostih krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti. Posebno odgovornost prevzemajo v takšnih razmerah vodilni organi in posamezniki v teh sredinah, v posebnem poglavju osnutka zakona pa je govora tudi o nalogah družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev. Izjemnega pomena so poglavja o vlogi družbenopolitičnih skupnosti od občine do mestnih skupnosti, pokrajine in republike, seveda pa tudi določila o nalogah vodstvenih organov teh skupnosti. Posebno mesto imajo skupščine in izvršilni organi, pa komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugi strokovni organi. Teritorialna obramba je del splošne ljudske obrambe, del oboroženih sil Jugoslavije in najširša oblika oboroženega odpora. Sistem teritorialne obrambe bo po osnutku novega zakona enoten. Prav tako pomembna so določila o narodni zaščiti kot posebni obliki organiziranja in delovanja delovnih ljudi in občanov v miru in vojni. V miru ima narodna zaščita pomembno vlogo pri družbeni samozaščiti, v vojni pa je narodna zaščita del oboroženega odpora kot člen teritorialne obrambe. Deveto poglavje osnutka zakona govori natančneje o civilni zaščiti. Le-ta je del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter najširša oblika organiziranja in pripravljanja za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah ter ob drugih izrednih razmerah. Določeni so tudi sistemi ukrepanja civilne zaščite. Opazovanje, alarmiranje in obveščanje je važna sestavina ljudske obrambe in družbene samozaščite. O tem govori deseto poglavje in določa delovanje sistema po občinah in v republiki. Obrambnemu in samozaščitnemu usposabljanju in izobraževanju je namenjeno posebno poglavje. Osnutek zakona opredeljuje osnovne oblike usposabljanja, načine in odgovorne za njegovo izvedbo. Razen tega obravnava osnutek zakona delo častnih sodišč, varovanje tajnosti, obširno pa je poglavje o financiranju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Posebna pozornost velja samoupravnemu združevanju sredstev za izvajanje nalog skupnega pomena v krajevnih skupnostih, občinah in širših družbenopolitičnih skupnostih. Ta misel izhaja iz opredelitve, da je obramba družbena zadeva, da je to stvar delovnih ljudi in občanov ter njihovih organizacij ter skupnosti in da je treba to področje še bolj podružabljati. O osnutku zakona oziroma predlogu bo še razprava. Povedati velja, da bodo po sprejetju zakona v enem letu prenehali veljati vsi dosedanji predpisi in zakoni, ki so urejali splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. DOGOVORIMO SE Sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov Denar se vrača k zemlji Kmetijskozemljiška skupnost kranjske občine poroča o prihodkih in potrošnji sredstev skupnosti, ki se zbirajo na osnovi prispevka, plačanega ob spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov. To je njen glavni finančni vir. ki pa je izredno pomemben. Lani je znesek vplačil ob spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov znatno presegel plan in dosegel 9.352.000 dinarjev. Prispevek je bil sicer višji, saj sta bila v občini dva pomembna posega v kmetijsko zemljo: gradnja ceste od Preddvora do Kranja in gradnja skladiščne cone v Naklem. V prvi polovici letošnjega leta pa prihodki od prispevka niso dosegli niti polovico plana. Povečuje se tudi poraba sredstev. Lani je bilo potrošenih 7.102.000 dinarjev, od katerih je šlo za komasacijo Predoslje—Suha —I lovka 4,5 milijona dinarjev. Komasiranih je bilo 313 hektarov obdelovalne zemlje. Večja lanska sredstva so dobrodošla tudi zaradi tega. ker se že urejuje zemljišče na posekah gozdov ob letališču Brnik. To je poteza, ki jo velja pozdraviti. Takšni posegi in tudi drugi bodo nujni tudi v drugih delih občine, ki s kmetijsko zemljo ni več tako bogata, ampak je vedno bolj utesnjena. Računati bo treba tudi s povišanjem prispevka ob spremembi namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda. G LAS 6.STRAN TOREK, 21. OKTOBRA 1! RADOVLJICA 22. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica bo v sredo, 29. oktobra, ob 16. uri v niali sejni dvorani skupščine občine Radovljica, Gorenjska 19 Dnevni red — potrditev zapisnika zadnje seje — osnutek zakona o »platni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti — predlog odloka o prepovedi prometa z zemljišči na območju zazidalnega načrta Vrhnje — predlog odloka o prepovedi prometa z zemljišči na območju zazidalnega nacrta Zaloše — osnutek odloka o javnem zelenju v občini Radovljica — predlog odloka o spremmebah in dopolnitvah odloka o inspekcijskih službah Gorenjske — predlog odloka o družbenih svetih v občini Radovljica — poročilo o sanaciji Blejskega jezera — predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o razporejanju s stanovanji v družbeni lastnini — predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za delno odpravo posledic toče in neurja v občinah Gornja Rad- fona. Murska Sobota, Maribor, Lenart, alec in Šmarje pri JeUah — razporeditev sredstev prorsčuna za urejanje prostorskih pogojev dela krajevni skupnosti — imenovanja — delegatska vprašanja 21. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica bo v ponedeljek, 27. oktobra, ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica, Gorenjska 19 Dnevni red — potrditev zapisnika zadnje seje — predlog odloka o družbenih svetih v občini Radovljica — predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o inspekcijskih službah Gorenjake — poročilo o sanaciji Blejskega jezera — predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o razpolaganju s stanovanji v družbeni lastnini — predlog sklepa o uporabi srestev solidarnosti za delno odpravo posledic toče in neurja v občinah Gornja Rad fona. Murska Sobota, Maribor, Lenart, alec in Šmarje pri Jeliah — osnutek zakona o sploftni obrambi in družbeni samozaščiti — imenovanja 22. seja zbora združenega dela skupščine občine Radovljica bo v sredo, 29. oktobr*a, ob 16. uri v velika sejni dvorani skupščine občine ' Radovljica Gorenjska 19 Dnevni red — potrditev zapisnika zadnje seje — predlog odloka o družbenih svetih v občini Radovljica — predlog odloka o prepovedi prometa z zemljišči ns območju zazidalnega načrta Vrbnje — predlog odloka o prepovedi prometa z zemljišči na območju zazidalnega načrta Žalose — osnutek odloka o javnem zelenju v občini Radovljica — predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o inspekcijskih službah Gorenjske — poročilo o sanaciji Blejskega jezera — predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o razpolaganju s stanovanji v družbeni lastnini — predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za delno odpravo posledic toče in neurja v občinah Gornja Rad- fona, Murska Sobota, Maribor, Lenart, alec in Šmarje pri Jelšah — osnutek zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti — volitve in imenovanja — delegatska vprašanja Imenovanja Delegati vseh treh zborov naj bi tudi sklenili, da se Zorko Benedičič imenuje za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Kranju; za vršilca dolžnosti načelnika uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko se imenuje Bftšt jana Joči-fa; za vršilca dolžnosti namestnika načelnika uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko se imenuje Iva Ber-čiča. Prav tako naj bi delegati sklenili, da se v delavski svet delovne organizacije osnovno zdravstvo Gorenjske skupščine občine Radovljica delegira enega delegata iz zbora zd. iženega dela. Za delegata skup šči.ie občine Radovljica v delavskem svetu osnovno zdravstvo naj bi imeni ali Marjana Peternela DOGOVORIMO SE Solidarnost za Štajersko in Pomurje V radovljiški občini naj bi podprli prizadevanja, da se za odpravo posledic neurja v štajerskih in prekmurskih občinah uporabijo sredstva solidarnosti — Velika škoda v kmetijstvu Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v Sloveniji je sprejel sklep, da predlaga vsem podpisnikom družbenega dogovora, da se za delno odpravo posledic, ki so nastale zaradi hudih neurij in toče letos julija v občina Šmarje pri Jelšah in v občinah Gornja Radgona, Lenart, Murska Sobota, Maribor in Žalec uporabijo sredstva solidarnosti v znesku 113,367.000 dinarjev. Skoda na območju prizadetih občin Gornja Radgona, Lenart, Maribor, Murska Sobota, Šmarje pri Jelšah in Žalec je bila ocenjena po navodilu o enotni metodologiji za cenitev škode ob elementarnih nesrečah. Celotna škoda v teh občinah je ocenjena na 1.269,539.700 dinarjev. Ta škoda presega 3 odstotke družbenega proizvoda v lanskem letu. Prizadete so bile, predvsem intenzivne kmetijske površine, kar ima negativni vpliv na proizvodnjo hrane, ki je v tem srednjeroč- nem obdobju posebnega pomena za razvoj gospodarstva. V teh občinah je toča prizadela najbolj kmetijstvo. Prizadeti so tako enoletni, večletni kot trajni nasadi, sanacija bo ponekod trajala tudi nekaj let. Prav tako so močno prizadeti gozdovi, saj je močan veter podiral cele komplekse. Tudi stanovanjski objekti so bili poškodovani, še posebej pa ceste. Za odpravo škode je zato treba zbrati denar. Zavarovalnice so deloma poravnale škodo, več sredstev pa bo treba zbrati po poti solidarnosti. Delegati zborov naj bi tako sprejeli sklep, da se dovoli uporaba sredstev solidarnosti, v višini 113,367.000 dinarjev, kar predstavlja 23 odstotkov vseh planiranih sredstev solidarnosti v letošnjem letu. Posameznim prizadetim občinam naj bi namenili določene zneske za ukrepe pri sanaciji v kmetijstvu, stanovanjskih objektih ter komunalni infrastrukturi. Zakon o obrambi in družbeni samozaščiti Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ureja področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot enotnega obrambno samozaščitnega sistema na podlagi temeljev sistema ljudske obrambe. Vse gradivo, ki ga zakon ureja, je razvrščeno v šestnajst poglavij. V temeljnih načelih sta splošna ljudska obramba in družbena samozaščita opredeljeni kot družbena funkcija in sestavni del socialistične samoupravne ureditve. V splošnih določbah se opredeljuje vsebina posameznih terminov ter najpomembnejše aktivnosti vseh družbenih dejavnikov pb neposredni vojni ne- Zazidalni načrt Vrbnje Na osnovi urbanističnega načrta Radovljica — Lesce — Begunje so leta 1974 izdelali zazidalni načrt Vrbnje. Javno so ga razgrnili leta 1975, nato pa so predlog umaknili z dnevnega reda seje skupščine občine zaradi predpisa o obveznem varstvenem pasu pristajalno-vzletnih stez letališča Lesce. Ta problem so kasneje uredili s spremembo urbanističnega načrta Radovljica — Lesce — Begunje in tako je bila dana možnost sprejetja zazidalnega načrta. Letos se je ponovno začela akcija za realizacijo omenjenega načrta, tako, da bodo ponovili postopek za sprejetje tega urbanističnega dokumenta. Zato predlagajo vsem trem zborom skupščine občine Radovljica, da sprejmejo osnutek odloka o prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnega načrta Vrbnje. varnosti in v vojni, ob naravnih in drugih nesrečab, v izrednih razmerah in v drugih nevarnostih. Pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov so urejene v posebnem poglavju. Zakon določa, da je vsakdo dolžan opravljati v skladu z nastalimi razmerami tudi druge naloge obrambe in zaščite ne glede na razpored. Zakon določa tudi pravice in dolžnosti krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij in delovnih organizacij, organov in organizacij. Prav tako so opredeljene pravice in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti, organizacija narodne zaščite ter civilne zaščite. Pri financiranju so navedeni viri in načini zbiranja sredstev. V zakonu so poudarili samoupravno združevanje sredstev za uresničevanje nalog splošne ljudske obrambe skupnega pomena v krajevni skupnosti, občini in širših družbenopolitičnih skupnostih. Zadnje poglavje določa enoletni rok za uveljavitev zakona ter prenehanje veljavnosti zakonov, ki sta doslej urejala Kdročje splošne ljudske obram-in družbene samozaščite. Sanacija Blejskega jezer Vsi trije zbori skupščine občine bodo razprav Ijali o družbenem dogovoru o skupnem p gramiranju, planiranju in uresničevanju nacije Blejskega jezera — Nujna širša d bena pomoč za učinkovitosanacijo Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve sku občine Radovljica je pripravil obsežno gradivo v zvezi g gt Blejskega jezera in ga predložil v razpravo izvršnemu svetu. Obenem predložil tudi osnutek družbenega dogovora o skupnem progran planiranju in uresničevanju sanacije Blejskega jezera. Izvršni svet je gradivo skupaj z osnutkom že obravnava) na izmed zadnjih sej in sprejel vrsto sklepov. Osnutek družbenega dogovora naj bi se načelno sprejel s komite dogovor dopolni s točnimi nazivi podpisnikov, s točno raz vijo nalog med Zvezo vodnih skupnosti Slovenije in območne skupnosti Gorenjske ter podrobnejšo opredelitev okvirnega finančnega načrta. ' Člani izvršnega sveta so ugotovili, da so bile v zadnjem časa opravljene precejšnje naloge pri prizadevanjih za sanacijo Blejske« jezera; čimprej naj bi uporabnike priključili na primarno kanalizacijsko omrežje, zato naj bi blejska komunala sprejela posebne akte za vse zavezance in po potrebi predlagala izvršitev sklepa ob sodelovanja inšpekcijskih služb; zaradi širšega družbenega pomena sanacije ježem naj bi samoupravna interesna komunalna skupnost namenila del sredstev za izdelavo tehnične dokumentacije za sekundarno omrežje in saj bi skupno preučili funanciranje izgradnje tega omrežja. Ponovno naj bi preverili seznam večjih onesnaževalcev podtalnice v jezerski kotlini. Ugotovili naj bi kvaliteto sedanjih kanalizacijska« priključkov. O sanaciji in poteku akcij na Blejskem jezeru naj bi re in temeljito obveščali, razen tega pa naj bi obravnavali študijo _ nalizacijskega omrežja Bleda. Finančno naj bi ovrednotili investicijski program, usposobili Limnološko postajo ter uresničili še več dini* ukrepov, ki so nujni za uspešno sanacijo. Delegati vseh treh zborov bodo razpravljali o ukrepih, ki so jih sanaciji Blejskega jezera že opravili. Vsekakor pa bo potrebna fnfr družbena akcija za temeljito sanacijo. Denar za gradnjo kanalizacijskega sistema in za čistilno napravo naj bi zbrali z združevanjea sredstev in z najemanjem kreditov. Viri sredstev pa so: krajevni samoprispevek, povečan prispevek za razširjeno reprodukcijo, amortizacijska sredstva komunalnega gospodarstva, nepovratna planirana sredstva območne vodne skupnosti za Gorenjsko, nepovratna proračunska sredstva in pričakovana nepovratna sredstva, predvidena iz proračun Slovenije. Družbeni dogovor o skupnem programiranju, planiranju in uresničevanju sanacije Blejskega jezera naj bi podpisali: skupščine občior Radovljica, samoupravna interesna komunalna skupnost občine stanovanjska skupnost, krajevna skupnost Bled, Turistična poslovna skupnost Bled, območna vodna skupnost za Gorenjsko, Zveza vod skupnosti, republiška skupnost za ceste, kmetijsko živilska skurjn Zveza komunalnih skupnosti Slovenije, raziskovalna skupne* Slovenije, Zveza skupnosti za varstvo zraka Slovenije in izvršni ne) Slovenije. Družbeni sveti Da bi zagotovili organiziran družbeni vpliv na razvijanje demokratičnega in družbenega odločanja in tako utrjevanje socialističnih družbenih odnosoVfbodo v občini Radovljica ustanovili družbene svete. Družbeni sveti bodo posredovali pobude in obravnavali vprašanja v zvezi z določanjem politike in priprav odlokov in drugih splošnih aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter obravnavajo načelna vprašanja pri uresničevanju določene politike in zakonov. V radovljiški občini bodo ustanovili družbeni svet za družbenopolitični sistem, družbeni svet za ekonomski razvoj in planiranje in družbeni svet za vprašanja prostorskega razvoja in varstva okolja. Družbeni svet za družbenopolitični sistem bo obravnaval problematiko samoupravnih odnosov ter vprašanja delovanja delegatske«* stema in štel osem delegatov Družbeni svet za ekonomski voj in planiranje bo obra vprašanja ekonomskega razve; čine po posameznih panogah, sanja družbenega planiranja pomembna vprašanja pri u vanju in sestavi planov. V d svet za ekonomski razvoj in ranje bodo izvolili 9 delegatov Družbeni svet za vprašana storskega razvoja in varstvo bo obravnaval vprašanja ure: prostora, vprašanja uporabe p ra za posamezne gospodarske ge. vprašanja uporabe prostora stanovanjske in komunalne vprašanja urbanističnega vanja v naseljih mestnega m seljih vaškega značaja ter \-prar varstva okolja. Družbeni sve* vprašanja prostorskega razve« I varstvo okolja bo imel 13 de4efi»jr Inšpekcijske službe za Gorenjsko Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je posredovalo vsem izvršnim svetom gorenjskih občin predlog za spremembo člena odloka o ustanovitvi uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko tako. da se mu doda nov odstavek, s katerim se ureja razporeditev in način razporeditve tistih inšpektorjev, ki po preteku časa, za katerega so bili imenovani, niso ponovno imenovani. Tako naj bi vse gorenjske skupščin« spremenile ta odlok. }otrebne še večje akcije. Vsega denarju Blejsko jezero.s-o i<> začeli čistiti, z »natego«. vendar bodo dogovor o sofinanciranju ne bo mogla zagotoviti le radovljiško občino. gfiHi bodo s/>f c/cn oru. sanacije Blejskega jezera. - Foto: F Perdan 7. STRAN DOGOVORILI SMO SE Le smotrne naložbe Na minulih sejah zborov skupščine občine Radovljica so opozorili na težave nekaterih temeljnih in delovnih organizacij - Nekoliko stabsi gospodarski rezultati skupnostim radovljiške občine naj bi v prihodnje namenili več denarja, predvsem ti-delajo v slabih prostorskih pogojih. Krajevna skupnost Lesce namerava v prihodnjih letih ■o obnoviti svoje prostore, saj za novogradnjo m denarja Postori ievnih skupnosti ■proračuna naj bi namenili 450.000 dinarjev & prostore v krajevni skupnosti Stara Fužina — Premostitveno posojilo krajevni skupnosti Brezje pomoč krajevnih skupnosti je na *ji razpravljal o dodelitvi kih sredstev za financiranje "Ntih možnosti dela krajevnih ■°«ti v občini Radovljica. Spre-' "Kep. da posebej imenovana ■* zbere podatke o potrebah ■h skupnosti in pripravi predlog, o katerem bo zbor <"-a eni izmed prihodnjih sej. "••ija je vsem krajevnim skup-■ posredovala pismeno obve-' katerim je zaprosila, da zain-nt* krajevne skupnosti poš-'*oje poročilo. Odzvalo se je "krajevnih skupnosti. 'r*1* Fužine so sporočili, da ksjevna skupnost nemogoče ke možnosti, ki so skupščini znane in zato nujno potre-pomoč družbenopolitične "*ti Krajevna skupnost Rib-^Prosila za pomoč pri odkupu **?a doma v Ribnem, ki je v kmetijsko-gozdarske zadruge Pomoč, ki jo želijo, znaša 'dinarjev, sami pa bi prispe-i \^**«la sredstva. Krajevna skup-\^*faka© je zaprosila za finanč-pri nabavi pisarniške znesku 15.000 dinarjev, skupnost Srednja Do-je zaprosila za denarno pomoč in za opremo v skupnem znesku 70.000 dinarjev. Krajevna skupnost Lesce je sporočila, da sicer dela v neprimernih prostorih, vendar meni, da so sredstva proračuna neznatna in naj se jih dodelijo tisti krajevni skupnosti, ki ima največ možnosti, da si primerno uredi svoje prostore Krajevna skupnost bo začela z obnovo družbenega centra Lesce v prihodnjih letih in bo takrat zaprosila za denar. Krajevna skupnost Srednja vas v Bohinju je poslala prošnjo za dodelitev finančnih sredstev v višini 200.000 dinarjev. Krajevna skupnost si želi obnoviti stavbo. Izvršni svet skupščine občine Radovljica je ob posojilu krajevne skupnosti Brezje v višini 340.000 dinarjev poslal sklep, naj se sprejme predlog finančne komisije s tem. da naj komisija, ki jo je imenoval zbor krajevne skupnosti, ugotovi možnost za odobritev posojila. Komisija je ugotovila, da je najbolj kritično v Stari Fužini. V predvideni stanovanjski gradnji v Stari Fužini načrtuje krajevna skupnost Stara Fužina tudi del prostorov za delovanje krajevne skupnosti. Za to že zbirajo sredstva iz krajevnega samoprispev- ka, potrebna pa bo tudi širše družbene skupnosti. Komi sija zato predlaga, da se namenska sredstva za urejanje prostorskih pogojev dela krajevna skupnosti v proračunu dodelijo v znesku 450.000 dinarjev krajevni skupnosti Stara Fužina. Krajevna skupnost Brezje pa naj bi se dogovarjala s krajevno skupnostjo Stara Fužina. Ce sredstev prihodnje leto ne bodo uporabili, naj bi odobrili krajevni skupnosti Brezje premostitveno posojilo v znesku 200.000 dinarjev za dobo enega leta. Razvoj Bohinja Na zadnji seji je delegacija po stavila delegatsko vprašanje t študiji Programske osnove razvoja Bohinja. Izvršni svet je to štu dijo že obravnaval in sprejel, obenem s sklepi o nadaljnjem delu. Obravnaval je tudi recenzijo študiji, ki jo je pripravila Ekonomska fakulteta v Ljubljani, z nadaljnjimi sklepi, da se mora z delom nadaljevati. Program naj bi obravnavali v Bohinju ter ga tudi finančno ovrednotili. Delo pri študiji o razvoju Bohinja je nekoliko zastalo zaradi kadrovskih sprememb v občinski upravi. Zdaj pa naj bi ponovno pregledali program in ga opredelili v skladu s prostorskim planom in srednjeročnim planom skupščine občine Radovljica. forstvo zelenih površin ^radovljiški občini bodo sprejeli odlok o W^ževanju in varstvu zelenih površin — ^ffidzornikipo krajevnih skupnostih ^ Movi odlok za javno zelenje ne narekuje le zakon, temveč tudi yypravna ureditev komunalnega gospodarstva in razdelitev de- področij upravnih organov. J■»tanovitvijo komunalne skupnosti Radovljica v letu 1976 so hkra- posebnega družbenega pomena, prevzeli Jlottalimi dejavnostmi, ki so ^'.i«-f,- ~--------«->.- •---------»i------- ^ orpnizacijo urejanja, vzdrževanja in varstva javnih parkov, na ^P*. drevoredov in zelenic. Odstopili so tudi namenska sredstva za ^■»jezelenih površin. . . , , , *■ varstvo javnega zelenja je bil doslej določen kot upravni organ iH^fek za gospodarstvo in finance. Zakon o urejanju in vzdrževanju L ovršin v naseljih in odlok o organizaciji in delovnem področju ». organov občine Radovljica pa dajeta to pristojnost za komu->zadeve občinskemu upravnemu organu. 'prizadevanjih, da bi sistematično začeli z urejanjem javnega ze-v občini Radovljica, je komite za urbanizem, gradbene in komu-zadeve pripravil nov odlok in v njem predpisal izhodišča za prošnje, urejanje, vzdrževanje in varovanje zelenih površin. * Pri zbiranju podatkov in pripravi odloka so ugotovili, da vloga ^Mefa zelenja v okviru urbanizacij in komunalne opreme mest in v občini Radovljica ni zadosti vrednotena in upoštevana. Vse ^*»lo ne zavedamo, da je zelenje neobhodno potrebno in sestavni del ^* »n naselij. Zelenje, posebno drevje močno vpliva na lokalne in ^""khmatske razmere med gradnjami. T»ko kot na mnogih drugih področjih se je tudi pri urejanju javilo vprašanje finančnih n sredstev. -a* 3 i^evanju zeienjh površin poj„ —-----A~;ha vendar je sredstev za urejanje in se obravnavalo kot celota _in vzdrževanja in varstva ***tti. Odlok daje tudi krajevnim skupnostim možnost imenovanja w ____• - 1 n. .m ■ k nouarlntf in 7tiloniK mn-rćui *J rfčejo najboljšega ponudnika, venuni je .-„™.^v ,a u.CJa„jc .. '^vanie zelenic premalo. Zelenje naj bi se obravnavalo kot celota * to ureditve naselij, odlok pa določa način vzdrževanja in varstva V**l»aj nadzornikov za čuvanje javnih nasadov in zelenih površin. V Zalošah bodo gradili Delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica bodo na naslednjih ločenih sejah razpravljali tudi o odloku o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi gradnje in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnega načrta Zaloše. Pobudnik izdelave zazidalnega načrta Zaloše je krajevna skupnost Podnart. Geodetska uprava je že izdelala geodetski posnetek terena, tako, da lahko začnejo z izdelavo urbanističnega dokumenta, ki bo v veliki meri prispeval k rešitvi stanovanjskih problemov na tem področju. Z geodetskim posnetkom so zajeli širše območje, kajti zazidalni načrt Zaloše naj bi rešil vprašanje komunalnih naprav in objektov tudi za sedanje naselje Zaloše. ker bo zaradi večje koncentracije stanovanjskih objektov finančna konstrukcija za pripravo tehnične dokumentacije in uresničitev komunalne ureditve ugodnejša /.a investitorje. Teren, ki ga zajema zazidalni načrt Zaloše je precej razgiban in so temu prilagodili tip in gostoto objektov ter predvideli rezervat za terciarne dejavnosti, ki bodo postale neobhodne / (»žirom na večjo gostoto naseljenost i. Za čimprejšnjo uresničitev tega zazidalnega načrta je potrebno skleniti pogudbii s pooblaščeno organizacijo. RADOVLJICA - Na minulih sejah zborov skupščine občine so delegati najbolj temeljito spregovorili o analizi gospodarjenja v prvem polletju letošnjega leta, o razporejanju dohodka in oblikovanju ter porabi sredstev za osebne dohodke v prvem polletju ter o osnutku družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v Sloveniji. Na seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine so ugotovili, da se gospodarski rezultati slabšajo, da je problem preskrbe domačega kot tudi tujega trga vedno večji, da je problematika ob uvozu vedno resnejša in da delovne organizacije pestijo podražitve surovin. Poudarili so, da so se zmanjšale gospodarske naložbe verjetno prav zato, ker ni kvalitetnih programov; predvsem osnovne organizacije Zveze komunistov naj bi po temeljnih in delovnih organiaacijah združenega dela temeljito spregovorile o stabilizaciji in o perečih problemih gospodarjenja v posameznih sredinah. Na seji so polletne gospodarske rezultate ugodno ocenili, vendar opozorili, da je bil plan naložb izpolnjen le v višini 19 odstotkov, kar pa je posledica pomanjkljivih investicijskih programov, delno pa tudi posledica ostrejših ukrepov pri najemanju kreditov, razen v negospodarstvu. Več naložb je tudi zaradi gradnje novih stanovanjskih blokov in komunalnih del v Radovljici in na Bledu. Zunanjetrgovinska menjava je bila nadpovprečno ugodna, saj izvoz pokriva uvoz s 139 odstotki, pri tem pa devizni učinek gostinstva ni vštet. Družbenopolitični zbor je priporočil, da delovne organizacije pospešijo napore za nadaljnji porast izvoza, investicije pa naj se usmerjajo v tiste dejavnosti, ki bodo pospeševale izvoz, osebni dohodki pa se morajo v negospodarstvu zadrževati v okviru resolucije. Delegati so nato razpravljali še o poročilu o razporejanju dohodka in oblikovanju ter porabi sredstev za osebne dohodke v prvem polletju. Pri tem so sklenili, da delovne organizacije Filbo Bohinjska Bistrica, Elmont Bled in Mira Radovljica predložijo poročila o uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letošnjem letu, Filbo pa še zapisnik Službe družbenega knjigovodstva o izredni kontroli. Sprejeli so še več drugih sklepov, ki so obvezali kršitelje, da se vnaprej obnašajo po določilih družbenega dogovora. Vsi zbori so sprejeli tudi osnutek družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v Sloveniji. Prav tako so se odločili za izgradnjo osnovne šole v naselju _) Džerekare v pobrateni občini Brus v Srbiji, ki jo je prizadel potres. Na seji zbora krajevnih skupnosti je krajevna skupnost Bohinjska Bistrica postavila delegatsko vprašanje, kdaj namerava izvršni svet občine pristopiti k izdelavi ukrepov oziroma akcijskega programa k izdelani študiji Bohinja. Delegata krajevne skupnosti Kropa pa je zanimalo, kaj je s predlogom, ki je bil posredovan ob obravnavi reorganizacije občinskih upravnih organov, da naj bi v man j šah krajevnih skupnostih bili matičarji obenem tudi tajniki krajevnih skupnosti. Tudi na seji zbora združenega dela so temeljito spregovorili predvsem o gospodarskih dosežkih in med drugim opozorili na smotrno gospodarjenje ter na omejevanje vseh vrst porabe. V prihodnje bo treba vso skrb posvetiti naložbam, ki zaostajajo, vendar pa naj bi podprli le racionalne in smotrne gospodarske naložbe. V Bohinjski Bistrici sprašujejo Ko so na minulih sejah razpravljali o predlogu odloka o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko in komunalno kompleksno gradnjo v Bohinjski Bistrici. Delegacija krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica je pripomnila, da je kompleks v Bohinjski Bistrici kmetijski. Načrtovana družbena stanovanjska gradnja planira v naslednjem srednjeročnem obdobju 51 družbenih stanovanj, zazidalni kompleks pa predstavlja veliko površino, ki je kmetijsko obdelovalna. Zato bi bilo smotrno, da se za to srednjeročno obdobje sprejme z odlokom razlastitev le takega dela zemljišča, ki je potrebno za teh 51 stanovanj. Ostale površine naj kmetje že uživajo in obdelujejo kot lastniki zemljišča. Obenem pa naj bi takoj začeli z obnovo razpadajoče Rodice, kjer so že bila stanovanja in bi jih na novo lahko dobili vsaj 20. Obenem je delegacija predlagala, da se v tem srednjeročnem obdobju začne z rušenjem stanovanjskih objektov na Jelovški cesti. V teh objektih, ki so dotrajani, so stanovanja tako slaba, da ne zagotavljajo stanovanjskega minimuma. Z rušenjem teh objektov, ki je lahko etapno, pridobijo primerne lokacije za nove družbene stanovanjske objekte in se tako izognejo poseganju v kmetijske površine, obenem pa pridobijo primerna stanovanja. Na minulih sejah so delegati ra?nr„.i # ob polletju kar ugodni, fi?pnsebnZ^££Ft**ln*i* rezultatih, k, so bdi rezu/tat, ob devetih mesecih Tei?^"^^^0 men'ai« Vendar pa Z DOGOVORIMO SE & ŠK. LOKA 7. seja zbora krajevnih skupnosti, ki bo v sredo, 29. oktobra, ob 16. uri v mali sejni sobi občinske skupščine Škofja Loka r Dnevni red — izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti — delegatska vpraianja — potrditev zapisnika 6. seje zbora z dne 24. 9.1980 in poročilo o uresničevanju sklepov — predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1981-85 — osnutek družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov, spominskih ploAč in drugih obeležij obdobja socialistične revolucije, o urejanju in vzdrževanju g • >bisč in grobov borcev NOV ter i poimenovanjih na območju občin« oiia Loka — poročil ko o uresničev ti jolitike odlikovanj SFRJ v ob< Škofja Loka — poročilo o izostankih 7 zaradi bolezni, nesreč in nege olletje 1980 — osnutek odloka o novi L urbanističnega načrta mikroregije Škofja Loka — predlog odloka o oplojevanju živali v občini Škofja Loka — predlog odloka o spremembi imen katastarskih občin — volitve in imenovanja 8. seja zbora združenega dela, ki bo v sredo, 29. oktobra, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine Škofja Loka Dnevni red — izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti — delegatska vprašanja — potrditev zapisnika 7. seje zbora z dne 24. 9. 1980 ter poročilo o uresničevanju sklepov — predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1981- 1985 — osnutek odloka o novelaciji urbani-atičnega načrta mikroregije Škofja Loka — osnutek družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij obdobja socialistične revolucije, o urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev NOV ter poimenovanjih na območju občine Škofja Loka — poročilo o uresničevanju politike odlikovanj SFRJ v občini Škofja Loka — poročilo o izostankih z dela zaradi bolezni, neareč in nege za prvo polletje 1980 — predlog odloka o oplojevanju živali v občini škofja Loka — volitve in imenovanja 18. seja&ffužbeno-političrifga zbora občinske skupščine Škofja^Lpka, ki bo v sredo, <£9. oktobra, ob 13. uri v mali sejni sobi občinske skupščine Dnevni red - ugotovitev sklepčnosti - delegatska vprašanja - potrditev zapisnika 17. seje z dne 22.9. ter poročilo o uresničevsnju sklepov - predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine škofja Loka za obdobje 1981 - 1985 - osnutek odloka o novelaciji urbanističnega načrta mikroregije Škofja Loka - osnutek družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij obdobja socialistične revolucije, o urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev NOB ter o poimenovanjih na območju občine škofja Loka - poročilo o uresničevanju politike odlikovanj SFRJ v občini Škofja Loka - poročilo o izostankih z dela zaradi bolezni, nesreč in nege za 1. polletje 1980 - volitve in imenovanja Vodstvo inšpekcijskih služb Predlog za imenovanje v.d. načelnika in v.d. namestnika načelnika uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Za vršilca dolžnosti načelnika je koordinacijski odbor za kadrov ska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL /.a Gorenjsko predlagal Boštjana Jocifa, za vršilca lolžnosti namestnika pa Iva Berčiča Plani še vedno večji od možnosti Samoupravni sporazumi o temeljih plana so še vedno preoptimistični — Preveč računov za tuja sredstva Med temeljnimi usmeritvami predloge temeljev družbenega plana občine Škofja Loka do leta 1966 je prestruktuiranje gospodarstva. Tega bodo uresničevali v skladu z republiškimi merili, ki zahtevajo, da se ne dovoli nobena investicija, ki ne bo zagotavljala 400.090 dinarjev dohodka letno na delavca, če dinar vloženih sredstev ne bo prinašal 75 par dohodka in da bodo sredstva za reprodukcijo rasla najmanj po stopnji 14,5 odstotka. Nadalje morajo biti programi tehnološko zahtevni in izvozno usmerjeni, ne smejo posegati na kmetijska zemljišča in ne onesnaževati okolja. Prednost bo pri enakem zadovoljevanju opredeljenih meril dana tistim programom, ki bodo zagotavljali več lastnih in združenih sredstev od predpisane. Pri opredeljevanju materialnih okvirov razvoja pa je potrebno upoštevati zaostrene pogoje gospodarjenja doma in v svetu, ki narekujejo uskladitev porabe z dohodkom in razvoj na kvalitetnih osnovah. Na teh osnovah naj bi družbeni proizvod naraščal letno za 5 odstotkov. Takšna rast je nekoliko nižja od dosežene v tem obdobju in nekoliko višja od predvidevanja rasti v republiki. Zaposlovanje naj bi se povečevala za 1,3 odstotke letno ob 3,65 odstotni letni rasti produktivnosti, delež produktivnosti v rasti družbenega proizvoda pa mora znašati 74 odstotkov. Stopnja rasti izvoza mora presegati rast družbenega proizvoda, medtem ko mora biti rast uvoza manjša od rasti družbenega proizvoda. Če bodo uresničena gornja predvidevanja ter zlasti ob krepitvi akumulacijske sposobnosti gospodarstva, ki lahko namenili za investicije 23,3 odstotka družbenega proizvoda. Investicije Investicijska predvidevanja za naslednje srednjeročno obdobje močno presegajo možnosti in bo zato potrebno intenzivno usklajevanje. Največji razkorak je pri gospodarskih, kjer namere naložb predstavljajo kar 26,3 odstotka družbenega proizvoda, čeprav bi bilo realno vložiti v nove investicije le sredstva v višini 14 odstotkov družbenega proizvoda. Na realnost kažejo tudi predvideni viri financiranja, v katerih prevelik delež zavzemajo krediti ter ostali viri. Razkorak med predvidevanji in realnimi možnostmi razvoja je tudi na področju infrastrukture, kjer znašajo predvidevanja SIS, da nove investicije poberejo 6,8 odstotkov družbenega proizvoda, oziroma 1.698 milijonov dinarjev. Ta predvidevanja so prevelika in jih bo potrebno uskladiti z realnimi možnostmi. V gospodarstvu bo potrebno v skladu v temeljnimi razvojnimi usmeritvami ter merili za spremembo sestave opredeliti prioritetne investicije. Vendar pa so investicije sedaj še premalo konkretno opredeljene, v predvideni strukturi pa je še vedno prevelik delež tujih sredstev. Zato je potrebno do sklepanja dogovora o temeljih plana občine v samoupravnih sporazumih o temeljih planov konkretizirati predvidene investicije, opredeliti vire financiranja in preveriti njihovo realnost ter opredeliti prioritete. Proizvodnja hrane V skladu z razvojnimi usmeritvami škofjeloškega gospodarstva naj bi se v naslednjem srednjeročnem obdobju pospešeno razvijal ves primarni sektor, v njegovem sklopu je predvsem kmetijstvo v povezavi z živilsko-predelovalno industrijo. Zato bodo imele podporo vse investicije, ki bodo usklajene z usmeritvami tega sektorja, seveda v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Za sedaj so v kmetijstvo predvidene naslednje investicije: za agromelioracije 20 milijonov din, za hidromelioracije 20 milijonov, za komasacije 1,4 milijona, za nakup zemljišč 7,5 milijona din in stroški poslovanja KZS 5 milijonov din, kar znaša skupaj 53,9 milijona dinarjev. Ker za vse naložbe še niso zagotovljena sredstva, bo potrebno usklajevanje, da se bo lahko naredil prioritetni red. Investicije v kooperantsko kmetijstvo so predvidene v višini 219 milijonov din, za pospeševanje kmetijstva naj bi porabili 59 milijonov. V družbenem sektorju pa je predvidenih za 373 milijonov din naložb. Gostinstvo in turizem Na tem področju bodo imele prednost naložbe, ki bodo usklajene s sprejetimi usmeritvami in bodo temeljile na sprejetih samoupravnih sporazumih. Za urejanje Sorske planine naj bi porabili 165 milijonov din in za Stari vrh 29 milijonov din. Alpetour pa predvideva 199 milijonov dinarjev investicij v gostinske objekte. Razen tega predvideva Alples gradnjo samopostrežne restavracije v vrednosti 48 milijonov din in hotel Jelen za 18 milijonov din investicij. Družbene dejavnosti Po osnutku samoupravnih sporazumov bi bilo potrebno za skupno porabo nameniti v naslednjem srednjeročnem obdobju 21,83 odstotkov družbenega proizvoda, realno pa je pričakovati, da bo moč za skupno porabo nameniti 29 odstotkov družbenega proizvoda, zato bo potrebno samoupravne sporazume popraviti. Pri tem velja poudariti, da se predvideva sprememba financiranja družbenih dejavnosti. Predvsem gre zato, da se nekatere obveznosti prenašajo iz republike v občino, vendar pa se zato niso ustrezno zmanjšale zahteve republiških samoupravnih interesnih skupnosti. Volitve in imenovanja Imenovanje namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Kranju: Javni tožilec SRS Slovenije predlaga, da se za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Kranju imenuje Zorko ,Benedičič iz Bistrice pri Tržiču. Njegovo imenovanje podpirajo občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Predlog za razrešitev oziroma imenovanje nekaterih članov in namestnikov članov v delovnih telesih občinske skupščine zaradi kadrovskih in drugih sprememb na nekaterih družbenih funkcijah iz katerih so posamezniki imenovani v delovna telesa občinske skupščine; V svetu za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se razrešijo Vraničar Fedja, Lovro Gajgar, Šinko-Gračner Jurka in Ilič Branko. Za nove člane pa se imenujejo: Ferdinand Buh, na- „ čelnik oddelka za ljudsko obrambo, Roman Teržan, sekretar komiteja občinske konference ZKS, Majda Puhar, predsednica občinske konference ZSMS in Miodrag Stojilkovič, komandant škofjeloške garnizije JLA. V odboru za organizacijo i* izvedbo praznovanj občinske ga praznika se razrešijo: dolžnosti tajnika Ferdinanda Buha ■ člani Janko Brodar. Tone Pogačnik in Lojze Rajgelj. V odb* pa se imenujejo: za tajnika Cu» Franko in za člane Ferdina* Buh, Ivan Križnar, Janez Za*"*" in Jože Dolinar. V občinski volilni konus? se razreši: dolžnosti tajni* Ferdinand Buh in dolžnosti Čfo-* Ana Kolman ter dolžnosti s* mestnika člana Olga Frank* Imenujejo pa se za tajnika 01"» Franko, za člana Ferdinand B"» in za namestnika člana Zdenki Podobnik. V komisiji za pripravo ff memb in dopolnitev a tata* občine se razreši Buh Ferdinz* da in se na to mesto imenuje (H* Franko, sekretarsko občin* skupščine. Predlog za razrešitev ozirc** določitev člana v skupino j priljubljeni zakladnici nekate-^arer kvalitetnih vzhodnih, afri-wdrugih kinematografij. Stane Jarm v tržiškem razstavišču Po dobrem desetletju se kipar ■"■eJarm spet predstavlja tržiške-Jahčinstvu. Za razstavo je pripra-*■ fodi grafike, saj poleg snovanja v **? »»tvarja tudi v grafiki in risbi. ' več kot dvajsetletnem kiparje- * v lesu je Stane Jarm združil •■■nko izročilo z neutrudnim **BJem sožitja med obliko in *JBn Od prvih del. v katerih pre-J^je žlahtna spretnost prvohit- • lezbarjev. se je njegovo iskanje "*erilo k poenostavljenim, čistim. 1 *»to remboli monumentalnim for- Vodilo ga je spoznanje, da je ^Tjenje v lesu v prvi vrsti obte-**nje. če ne že kar tesarjenje. Z *** dolžnim spoštovanjem se lote-tega toplega naravnega ma-*p*ala. ki mu z odvzemanjem lupine ****ha enako oble. zaokrožene kor jih ima neobdelano deblo " todisi hrast ali hruška - pred ■■ftnikovjm posegom vanj. »«novi je Jarmovo delo še vedno **me vedIjivo dostojanstvenost ^ zaprtost, plastično izražena z Jfo vreznin. učinkuje na opazo-*« enako monumentalno, pa naj-*Pe za parkovno ali interierno ■»tiko Pjnedanji razstavi je upoštevana *-m slednja. Opazni sta dve j' V nekaterih pnrrierih je avtor ta hrastova in hruškova debla oval v pokončne ploskve vnih. čistih in nerazvejanih v površino danih ploskev pa je vrezaln žlebičasti ornament Kar v treh delih bomo srečali zna-znanega ameriškega režiserja in igralca VVoodvja Allena; v drami Manhattan in Notranjosti ter v romantični komediji Annie Hali. Troje je tudi glasbenih filmov: Zadnji valček režiserja Martina Scorsese. Lasje (Hair) Miloša Formana in angleška drama Quadrophenija v režiji Franca Roddama. ki smo jo imeli priliko videti pred kratkim v rednem sporedu. Jesenski ciklus bo. kot že rečeno, sklenil program kratkih filmov. Filmsko gledališče je namenjeno predstavitvi dobrih filmov in s tem tudi vzgoji gledalcev. Prav zato je še posebej škoda, ker prireditelji po ogledu filma ne pripravljajo pogovorov, na katerih bi se gledalci s pomočjo filmskih strokovnjakov pomenili o dobrih in slabih plateh posameznega dela Predstav«' za odrasle bodo ob osmih, za mladino pa ob šestih zvečer. Čeprav bo v šolah večja pozornost kulturnemu izobraževanju in delu dana šele v usmerjenem izobraževanju, bi bilo prav. da se mladinskih predstav že zdaj udeleži čim več srednješolcev. Skupaj z učiteljem, ki se spozna na fime, bi potem v šoli lahko razpravljali o njegovem sporočilu, se učili ločevati zrno od plevela. Ce ni govorjenje o potrebnosti vzgoje mladih gledalcev le prazno besedičenje ... Mladinski abonma za filmsko gledališče stane 80 dinarjev, abonma za odrasle pa 120 dinarjev. Od včeraj jih prodajajo pri blagajni kina Center H.J. NEKAJ BESED 0 KAMNIKU OB NJEGOVI 750 LETNICI (62. zapis) Morda je za Kamnik prav značilno, da je rodil (ali pa le dal daljše gostoljubje) toliko slikarjev, ki so bili doma v mestu ali v bližnjih okoliških krajih. Najpoprej mi pride v misel slikar — klasik Fortunat Bergant iz Mekinj, potem so tu kar trije Koželji — Valentin. Anton in Maks, podobar Franc Osole, Stane Cuderman. Maksim Gaspari, kipar Jakob Sa-vinšek, Ivan Vavpotič, Miha Maleš, Karel Zelenko, a le po naključju zadnja — slikarica Fanika Kratnar in Polde Mihelič; najbrž mi je še kateri od likovnikov iz misli izpadel? Vsekakor je že čas, da preidem vsaj za nekaj časa od literarnih k likovnim ustvarjalcem. Dragan Nikolič. Pavle Vujisič in Aleksandar Berček v fdmu Kdo neki tam Bard Iucundus v Šivčevi hiši vrezalo žlebičasti Nevesta, Protest, Tri). Tu JJ**njajo Jarmova dela na pra-rezbarstvo totemskih znakov, _^adicijo posameznih enot gradi Ynf> vertikalo. *4r ?TRt''can kot Sam. Deklica z ^Ogledalo in Klic govorijo dela s g*1 v"luminoznostjo. saj jih zgla-T* Površina ostro ločuje od no-2*enta- ozadja in prostora. Stik z J'^alcern uresničujejo s svojo 2*JJ*dnostjo. enostavnostjo, na skorajda literarno berlji-*»T'rfba. Klin Janez S ter Pretekli petek so v radovljiški Sivčevi hiši odprli razstavo najnovejših risb ljubljanskega slikarja Barda Iucundusa. ciklus poimenovan Plakat za moje brate. Bard Iucundus je s svojim talentom nase opozoril že na začetku študija in drži likovno publiko in kritiko v stalni zavzetosti za svoje ustvarjanje. Njegovo slikarstvo v resnici lahko imenujemo z Javorškovo oznako aristokratsko: po izrednem znanju, po upoštevanju tradicije, po suverenem ustvarjanju znotraj nje in vendar po svoje. Preko barvitih celopostavnih figur gre njegova slikarska pot skozi abstraktno fazo, bogato likovne in metafizične vsebine, k os&pljivi baročni maniri: kot okameneli duhovi preteklosti zro s teh platen mimo in preko nas iz teme priklicane figure v sivo-belem; le izjemoma se pojavlja rožnata barva, ki še poudarja sivino. To je manieristična igra s smrtjo, igrana rafinirano in elegantno. Sporočilo, ki veje iz njegovih del, je človekova nemoč zadržati življenje, nesposobnost osmisliti ga, obup ob spoznanju, da drži pot navzdol. In vendar je to le eno sporočilo večplastne umetnikove osebnosti. Enako verjetno se zdi, da z otrplimi, sivimi, mrzel strah vzbujajočimi figurami nudi sodobnemu, pogosto razklanemu, nemirnemu in površnemu človeku šok in z njim sprostitev, ki razelektruje tudi umetnika samega. V ciklusu najnovejših risb; Plakat za moje brate, se nam Bard Iucundus tudi v risbi, ki jo neguje vzporedno s slikarstvom,predstavlja kot pravi virtuoz: nekaj potez mu zadostuje, da ujame figuro, nekaj prask in madežev na papirju, da razvrednoti njeno klasično ali mani-eristično veličino; izrisan detajl roke ali noge ali obraza demonstrira njegovo poznavanje anatomije; fragmente zapisov vključuje v kompozicije kot arhitekturne detajle, ostre črte, ki režejo draperije figur, zbujajo asociacije na strune glasbil; v risbo vključuje ponekod skopo odmerjeno barvo: rdečo, ki jo doživlja kot kri, ali nedoločljivo rjavo-vi-joličasto barvo. Kolorit, fragmnti zapisov, .»slučajni« barvni ali črni madeži, s »strunami« prepredene figure in srbohrvaški napisi, ki se pojavljajo v risbah, so majhno okno v umetnikov svet, ki je različen od onega na platnih. V risbah je slikar manj preoblečen, manj scenski in kljub razbolelosti in prezirljivosti, ki si podajata roke. manj temen. Maruša Avguštin IVAN VAVPOTIČ Znano ime, ne le med poznavalci, pač pa tudi med pripadniki starejših generacij. Ce le pomislim na imenitne ilustracije Jurčičevega Desetega brata, Milčinskega pravljične knjige Tolovaj Mataj, Ksaverja Meška povesti Mladim srcem. Odlični ilustrator teh popularnih knjig je bil Ivan Vavpotič, Kamni-čan po rodu, svetovljan po vnanji uglajenosti in široki kultiviranosti. Rojen je bil 21. februarja 1877 kot sin kamniškega okrajnega zdravnika dr. Janeza Vavpotiča in Marije roj. Obrekar. Kmalu so se Vavpotičevi preselili v Novo mesto, tako da je naš bodoči slikar vsa gimnazijska leta preživel med Dolenjci. Slikarske nauke je prejel v Pragi na že tedaj evropsko sloviti Akademiji ustvarjalnih umetnosti. Potem se je Ivan Vavpotič šolal še v Parizu in na Dunaju. Sprva je bil po končanem študiju profesor slikarstva na Strakovi akademiji v Pragi, potem pa štiri leta profesor risanja na realki v Idriji. Leta 1910 se je Vavpotič preselil v Ljubljano in se posvetil slikarstvu kot svoboden umetnik. Slikar Ivan Vavpotič 1877- 1943 SLIKAR CVETJA IN LEPIH ZEN Vseskozi je veljal Ivan Vavpotič. sam po vnanjem elegantne sloke postave, za prefinje-nega slikarja barvitih cvetličnih tihožitij in kot iskan portretist najzahtevnejših naročnikov, ki so želeli sicer lepe, a tudi poduhovljene svoje portrete. Zlahka si je ustvaril širok krog klientele. tako da mu nikoli ni bilo treba okušati trdega kruha pomanjkanja in siroščine. Njegovo široko umetniško razgledanost in dejavnost izpričujejo občasne posvetitve scenografiji, kostimografiji in koreorgrafiji. NEDOSEGLJIV ILUSTRATOR Spričo nekaterih revnih ilustracij v slovenskih sodobnih knjigah, se dojemajo stare Vavpotičeve ilustracije vprav razkošno. Cista risba, zanesljivo anatomsko znanje in humorni preliv — to so odlike ilustratorja Ivana Vavpotiča. (V Judenburgu je v bežnih potezah zajel Ivana Cankarja v vojaški suknji kot intanterista 17. pešpolka). Zelo znan je tudi Vavpo-tičev »verigar«, ki je bil kot značilen motiv uporabljen na prvih poštnih znamkah stare Jugoslavije. Manj znano pa je. da je še kot dijak skrivaj ujel v risbo (portret v profilu) pisatelja Janeza Trdino, ki se ni in ni hotel dati portretirati, ne slikarju, ne fotografu. ORGANIZATOR LIKOVNIKOV Nikakor pa Vavpotič ni bil kak v sebe zaverovan umetnik. Zgovoren in družaben se je zlahka uveljavil v družabnem življenju. Najpoprej v Idriji, potem pa v Ljubljani. Tembolj, ker ga je veselilo tudi organizacijsko delo. Udej-stvoval se je v umetniškem društvu Vesna na Dunaju, potem je bil delegat naših likovnikov na svetovni razstavi v Parizu, z idealno požrtvovalnostjo in s širokimi izkušnjami se je uveljavil kot predsednik Društva slovenskih likovnikov umetnikov in kluba Lada, bil je tajnik Pripravljalnega odbora za ustanovitev Umetniške akademije v Ljubljani in član številnih komisij in žirij. Njegove pobude in nasveti so bili uvaže-vani povsod, ker jih je vodilo nesebično stremljenje javnega kulturnega delavca, posredovati med umetnikom in javnostjo; prvim zagotoviti in izboljšati njihov obstoj, drugim pa vcepiti ljubezen in spoštovanje do umetnikovega dela. Te redke in malemu narodu še mnogo bolj potrebne in dragocene lastnosti je razvil Vavpotič z vso plemenitostjo svojega mišljenja. Vse ga je cenilo kot urejenega človeka, ki je imel tudi družinsko življenje vzgledno. Z ženo Čehinjo je imel sina Bruna, poznejšega znanega akvarelista in hčerko Rut, baletko evropskega slovesa. Ni pa bil nikoli boem. Mar je bila to odlika ali napaka? Slikar, ilustrator in estet Ivan Vavpotič je umrl 11. januarja 1943. Takrat so umetniku ugasnile vse barve sveta — objela ga je .tema neznanega . .. Josip Jurčič* JURIJ KOZJAK Riše: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski m J*°) Mekin je bil šel tja po konja v hlev. Zvit mladenič «j J< pred mojimo očmi ga je pobil na tla. Na rami sem vJ!rn***' lz aTrajskega dvora. Zastonj sem upal, da se mu ^•■»avna; vsa zdravila so bila zastonj, bolečine so se *jle, kosti so mu šle iz udov in umrl je. Zdaj veste ZI,r»si, koga čaka mo. Ni mu upati več ničesar pod son-r*' ko mi pride v pest.« »Čuj,« pravi eden, »to so konji!« •* je slišalo peke ta nje konjskih kopit iz večerne *fe. Ko bi mignil, so bili vsi cigani v sedlih. 38. Trije jezdeci pridirjajo po poti. Kojih cigani obstopijo visoko vihteč svetle nože, in preden se predramijo iz strahu, so bili že vsi na tleh in povezani. Zlasti se je prestrašil gospod Peter, ki mu je kar sapo zapiralo »Kaj hočete? Pustite me, ljudje, prosim vas lepo, jaz sem Peter s Kozjaka. Pustite me, da vam denarja, vse vam dam le mene pustite! Veliko hlapcev imam, hudo vas bodo kaznovali če se me dotaknete!« Tako je blodil Peter v strahu za svojo kožo, ko mu je migala smrt pred očmi. 39. »Hlapce pustite, tistega pa peljite k ognju, naj me počaka tam, da se zopet spoznava, ako me je že pozabil. Smete mu tudi povedati, kaj pomeni pridrgnjena vrv, da ne bo na naglom a stopil s sveta!« je rekel dol gin Samol. Petra odvedejo k ognju in ga poredno dražijo z grbo na hrbtu, tako da je menil, da je že večnosti na pragu. Dolgin pristopi, ko pa vidi ob ognju Petrov obraz, se začudi in pravi: »Kaj? To ni pravi človek. Tega ne iščem, pustite ga!« Petru pa se kamen odvali od srca. S seje izvršnega odbora TKS Kranj Še veliko dela pri usklajevanju KRANJ — V javno razpravo je bil v septembru dan osnutek samoupravnega sporazuma o teme/jih plana telesnokulturne skupnosti Kranja za obdobje 1981—1985. V tem osnutku so zajefe vse točke razvoja telesne kulture v občini za to obdobje. O napredovanju in stremljenju k še večji množičnosti, delovni rekreaciji, financiranju društev in klubov, šolskih športnih društvih, o prispevni stopnji, o vrhunskem športu, o izgradnji novih športnih objektov v občini in krajevnih skupnostih in obnavljanju ter skrbi za njih. Delovna skupina, ki je pripravila ta osnutek je »pozabila«. vnesti člen. da se v samoupravni sporazum vnese tudi člen. kateri športi v občini bodo v prednostni razvrstitvi. Vemo. kateri so bili doslej, a nekatere panoge nazadujejo in ne spadajo več v občinsko prednostno razvrstitev, kaj še v prvo slovensko. Prav zato se bo treba spet čimpreje opredeliti za panoge, ki bodo v občini v prvi prednostni razvrstitvi. Tudi zato. ker je v novem osnutku člen. v katerem piše tudi«» razvoju in podpiranju pri še večjem napredku vrhunskega športa v občini. Nesporno je v osnutku trn v peti mnogim tisti člen. ki govori o dveh različicah i zgradenj športnih objektov v občini in v njenih krajevnih skupnostih. Osnutek sporazuma namreč predvideva. da bi v prvi inačici gradili novi pokriti zimski bazen v Kranju, v drugi pa je zapi sano. da bodo prišli v tem obdobju na izgradnjo manjših športnih objektov v krajevnih skupnostih. V tej drugi inačici je tudi zapisano n sanaciji nekaterih zastarelih objektov v občini in modernizacija atletske steze na stadionu Stanka Mlakarja. Ta srednjeročni plan je bil tako dan v javno razpravo in na zadnji seji izvršnega odbora TKS Kranj so njeni člani imeli precej dela z drugo točko dnevnega reda. V tej točki so namreč pregledovali pripombe, ki so bile dane k osnutku. Vsi tisti, ki so dali svoje pripombe k osnutku, so ga dobro preštudirali, saj so dali svoje pripombe, ki so umestne. Tako delegacija SIS pri KS Vodovodni stolp predlaga spremembo četrtega člena v četrtem odstavku. Zapisali so. da bodo povezovali dejavnost šolskih športnih društev, sofinancirali njihove programe, sodelovali bodo tudi z vodstvi šol pri odpiranju novih športnih razredov. Podpirali bodo tudi uveljavljanje šol v naravi in podpirali dejavnost v vzgojnovarstvenih ustanovah ter zagotovili za to potrebna minimalna sredstva. Za člen. ki govori o izgradnji novih športnih objektov, podpirajo gradnjo pokritega olimpijskega bazena. Zapisali so: »Tak skupen objekt je v občini Kranj nujno potreben.« V Iskri Elektromehanika Kranj so za preoblikovanje četrtega člena. Mnenja so, da je tu nujen popravek, da SŠD dobi potrebno nada Ijevanje posameznih panog preko večletnega obdobja. Selekcijski proces je treba bolj približati predšolskemu in šolskemu obdobju. Za program izgradnje predlaga, da k prvim dvem različicam dodajo še tretjo. Delno naj bi zmanjševali inačico dve in istočasno ohranili prvo. olimpijski bazen, njeno izvedbo pa podaljšali za dve leti. Sava — Kranj: »Glede usmeritve skupnih investicijskih sredstev podpiramo priporočilo TKS in se opredeljujemo za izgradnjo pokritega zimskega bazena. Toda pod pogojem, da bitdo skupne finančne obveznosti v skladu dogovora o temeljih plana.« V Savi so proti dva najstemu členu n temelnih planih TK Slovenije. V tem členu je osrednja investicija republiškega značaja. Izgradnja note VTŠK in telesnokulturnega centra Slovenije v Ljubljani. Tako kot KS Vodovodni stolp. Iskra. Sava so za izgradnjo novega pokritega zimskega bazena tudi v OS Jenko in Stanko Mlakar iz Šenčurja, Tekstilni in obutveni center Kranj. Gimnazija Kranj. Gozdno Gospodarstvo Kranj. GG skrbi vzdrževanje bazena, ter Ljubljanska anka. Elita Kranj, svet KS Gorice. KS Naklo, KS Primskovo. KS Ore hek-Drulovka, KS Podbrezje. GG TOZD gradbeništvo, transport in mehanizacija. IKOS. KS Cirče in še nekatere se zavzemajo za drugo inačico izgradenj. Povsem upravičeno, saj imamo po krajevnih skupnostih premalo športnih objektov. Delovna skupina, ki bo pregledala vse pripombe, bo imela veliko dela, da naredi tak osnutek plana za obdobje 1981— 1985, da bo ustreženo vsem. Nujen je novi pokriti bazen. Nujni pa so tudi objekti v krajevnih skupnostih. Vendar bi se pri izgradnji novih športnih objektov v krajevnih skupnostih lahko našel drug vir sredstev. Tu je še samoprispevek, nekaj naj bi dodala telesna kultura in nekaj sama krajevna skupnost. D. Humer Gorenjci v ligaških tekmovanjih KRANJ - V vseh ligaAkih tekmovanjih, v katerih nastopajo gorenjska moštva, so dva dni nadaljevali s svojimi tekmovanji. Za nameček so v novo sezono startali tudi odbojkarji in odbojkarice v slovenski odbojkarski liti, Blejčanke pa so prvič zaigrale v drugi zvezni ligi. NOGOMET - V sedmem kolu slovenske nogometne lige je Triglav doma remizi ral z Radarjem iz Trbovelj, Slovan je doma dobil z Muro, Celjani so bili veliko boljši od ljubljanske Ilirije, Lendava je brez težav premagala Šmartno, Izolčani pa ho bili uspešni v Novi Gorici. Izidi - Triglav : Rudar 0:0, Slovan : Mura 2:1 (1:0), Kladivar : Ilirija 5:2 (2:2). Lendava : Šmartno 4:2 (2:0). Vozila : Izola 1:3 (0:2) Vodi Železničar pred Muro in Šmartnim, ki imajo vsi po deset točk. Triglav je s petimi na devetem mestu. HOKEJ — Ali so moštva, ki nastopajo V prvi zvezni hokejski ligi sploh za prvo ligo. Vojvodina, Partizan, Tivoli so namreč tista moštva, ki v to ligo nasploh ne sodijo. Vse tekme namreč izgubljajo z visokimi izidi. Tako so Jeseničani Vojvodini dali kar petintrideset golov, Olimpija pa Partizanu dvajset. Izidi — Vojvodina : Jesenice 3:35 (0:6, I-13, 2:18), Olimpija : Partizan 20:0 (2:0, 9-0, 9:0), Celje : Medveščak 7:1 (2:0, 2:1, 3:0). Crvena zvezda : Tivoli 3:2 (0:0, 2:1. 1:1). V vodstvu so Jeseničani ki imajo enajst točk. Ze danes bo prvi derbi. Na Jesenicah se bosta srečali najboljši moštvi lige Jesenice in ljubljanska Olimpija. Srečanje bo ob 18.30 v dvorani Podmežaklja. ROKOMET — V drugi zvezni ligi so tokrat rokometaAice Alplesa v dvorani na »Podnu« v Skofji Loki gostile moštvo Borova. Po slabi igri so komaj iztržile točko. V moški slovenski ligi sta Peko in Jelovica izgubili. Tržičani na domačem igrišču. Šoštanj pa je bil boljši od Jelovice. V ženski slovenski ligi so bile na gostovanju v Kočevju uspešne Preddvorčanke. Izidi — ženske — Alples : Borovo 16:16 (7:9), Itas-Kočevje : Preddvor 15:16 (8:7). V drugi zvezni ligi za ženske vodi labinski Rudar pred lrniondalmacijo, ki imata obe štirinajst točk, moštvo Alplesa je tretje z devetimi. V moški slovenski ligi sta v vodstvu Šoštanj in Prule z 12, Jelovica je peta in jih ima 11, osmi je Peko s šestimi točkami. V slovenski ženski ligi vodi PP Drava pred Mlinotestom. Obe moštvi imata petnajst točk, Preddvorčanke so z enajstimi na petem mestu. ODBOJKA - V prvi zvezni ligi B so Blejčani tokrat doma brez težav dobili srečanje drugega kola. V nove prvenstveno sezono so startale tudi odbojkarice v drugi zvezni ligi — ženske, prvenstvo pa so začeli tudi moAki in ><-nske v slovenski ligi Izidi - moški - I B liga - Bled : Rudi Cajevec 3:1, SOL - Narodni dom : Zelezar 0:3, Bled (mladinci) : Sava 0:3, Brezovica : Triglav 3:0, ženske II. ZOL-ženske -Bled : Metalec 3:0. SOI. - Golovec : Gorje 1:3, Partizan Vič . Jesenice 3:1. Peljhan in Kešnar prvaka KRANJ - Na 50-m skakalnici na Gorenji Savi je bilo v nedeljo letošnje prvenstvo Slovenije v skokih za mlajše mladince Presenetljivo je zmagal Grega Peljhan (Jesenice), ki je sicer Ae starejAi pionir. Največ uspeha so imeli skakalci Jesenic. Zirov in Triglava, kar j« ponovni do ;az, da ima Gorenjska najboljAi naraščaj soboto pH je bilo v Zabreznici na 30 n sk .kalnici gorenjsko prvenstvo za star« Ae pionirje, na 30-m skakalnici na (Jorenj. Savi pa prven stvoGorenjske za mlajAe pionirje Rezultati - mlajAi nilaoinci: I. Pcljahan (Jesenice) 185,0(43.5 43). 2 Kavčič *Ziri) 180.1 (44,5, 41,5), 3. I ržen (Žiri) 177.0 (42. 42), 4.-5. Stirn (Triglav) 176,8 (40.5. 39.5). 4.-5. Kralj (Hrani vče) 176,8 (41, 4 1,5), 6. Česen (Triglav) 1M.9 (39.6, 40), 7. Dolar (Jesenice) 157,8 (39, 38.5). 8. Škrjanc (Tri- glav) 153,6 (.1), .17,5), !*. Semenič (Triglav) 151,7 (35,5, 37.5), 10. Melin (Triglav) 146.6 (37, 34); starejAi pionirji: I. Peljhan (Jesenice) 184,0 (30, 31), 2. Dolar (Jesenice) 168.2 (29, 28), 3. Stirn S. (Triglav) 135,7 (28, 28), 4. Cervala (Jesenice) 133.3. I. Justin (Triglav) 131,5 6. Smid (Jesenice) 130,4, 7. Slat-ner (Triglav) 129,3, 8. dorjup (Triglav) 125,3,9. Dolenc (Triglav) 124,6; mlajAi pionirji: 1. Kešnar (Triglav) 189,8 (25. 25,5). 2. Smid (Jesenice) 186.1 (25.5. 24,6). 3. Kniflc (Triglav) 171.7 (24,5. 24,5). 4. Kopač (2iri) 163.6 (23, 24,5). 5. Balnh (Jesenice) 156,7 (23,5, 23), 6. Marjanovič (Jesenice) 149,7 (23, 23,5), 7. Koselnik (Jesenice) 147,4 (22.5. 19,5) 8. Lipar (Triglav) 137.7 (18,5, 20,5). 9. Jagodic (Triglav) 130,0(19,5. 19) 10. Kaltenekar (Jesenice) 126.0 (20. 18.5). I ■lnvomik NOGOMET Tudi točka dragocena KRANJ - SNL Triglav : Rudar 0:0. stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 300. sodnik Kitek (Celje). Triglav - Beton. Ratkovič. JoAt. Jaka-ra. Legat (M. Belančič). Tkalec. Osredkar. Eržen. Česen. Z. Belančič. Kneževič (Zon-tar). Rudar — Ahlin. Sotensek, Rižnar. Jereb. Auflič. Sk rinjar, Tadif, Breznik, /tihrct (Drnovšek), K lansek. Igra se je razživela Aele v drugem delu srečanja. V prvem delu sta namreč moAtvi igrali le do svojih šestnajstmetrskih prostorov. Pravih priložnosti za zadetek ni bilo. Delitev točk je pravična, čeravno bi lahko oboji zmagali. Domačini so imeli tudi veliko Aportne sreče in tudi smole. Gostje iz Trbovelj iz Kranja odhajajo kot nesrečno moštvo. Ze v petinšestdeseti minuti bi lahko povedli. Odlični Breznik je pobegnil domačim branilcem. Preigral je Ae vratarja Betona in ko je bila pot do gola prosta, je njegov stre) zaustavila vratnica. V petinosemdeseti minuti je Breznik spet pobegnil in žoga je bila tokrat točno odmerjena. V zadnjem trenutku je sigurni zadetek preprečil branilec Triglava Ratkovič. Leta je z gotove črte in blata žogo spet poslal v igro. Nekaj minut pred tem so gostje povedli. toda tokrat dobri sodnik Kitek iz Celja gola zaradi prepovedanega položaja Drnovška ni priznal. Domačini bi svoj zadetek lahko dosegli v sedeminsedemdeseti minuti. V kazenskem prostoru gostov je bilo vroče. Ko je že kazalo, da bo Osredkar dosegel vodilni gol, mu je to preprečil vratar Ahlin. To je bilo dovolj, da je sodnik dosodil najstrožjo kazen. A iz enajstmetrovke Z. Belančič ni imel sreče. Tokrat je njegov udarec zletel visoko nad prečko. V predtekmi so v mladinski ligi mladinci Triglava prepričljivo opravili z gosti iz Trbovelj. Izid srečanja Triglav : Rudar 3:0. OLIMPIJA POKAZALA BORK MALO KRANJ — Zaostalo srečanje za Titov pokal Triglav : Olimpija 0:2 (0:0), stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 1000, sodnik Papec (Ljubljana). Strelec - 0:1 Bošnjak (63). 0:2 Boftnjak (89). Triglav — Beton, Mujič, JoAt, Jakara, Legat, Tkalec, Osredkar. Česen, Zontar. Eržen, Kneževič. Olimpija - Vugdalič, Vujnovič, Iskra, Bošnjak, Hajduk, Šarenec, Sejdič, V. Ameršek (P.AmerAek), Voljč (Domede-nik), Petrovič. Maver (Tomič). Domačini so se na težkem in razmočenem terenu odlično upirali ljubljanskemu prvoligašu. Čeprav so gostje nastopili z najboljšimi močmi, niso zadovoljili številne gledalce. Če ne bi bilo izredno razpoloženega Bošnjaka, bi moAtvi za zmago streljali enajstmetrovke. dh VISOKO ŠE NEPORAŽENO KRANJ - V 6. kolu tekmovanja v občinski nogometni ligi, ki jo organizira občinska nogometna zveza, je v tekmovanju članov A Triglav premagal Savo s 3:2, Kokri-ca v Preddvoru domačine s 4:1, Šenčur Naklo s 7:0 in Podbrezje Trboje z 8:1. V tekmovanju članov B sta Korotan in Visoko igrala neodločeno 2:2, Filmarji so premagali Grintovec s 3:1, Primskovo pa Britof s 3:1. V tekmovanju mladincev so Trboje premagale Primskovo s 6:4, Šenčur Kokrico s 6:2, Filmarji pa Naklo s 3:1. Igrali so tudi pionirji- Kokrica je premagala Preddvor z 10:1, Šenčur in Naklo sta igrala 2:2, Sava je premagala Primskovo s 5:1. V A članski ligi vodi Triglav, v B Visoko, pri mladincih Naklo in pri pionirjih Kokrica. S. Vernic LTH ŠKOFJELOŠKI PRVAK ŠKOFJA LOKA - Končana je škofjeloška občinska liga v malem nogometu. Sodelovalo je 28 moštev, kar je veliko več kot lani. Delo je dobro opravila tudi sodniška organizacija. Nasploh velja pohvaliti ponašanje igralcev, ki so veliko prispevali k uspehu lige. V prihodnje bo treba tekmovanje še izpopolniti, pa bo še uspešnejše in pravlačnejše. V skupini A je vrstni red naslednji: 1. ŠD Trata, 2. Bloki. 3. Tehnik, 4. Gradiš, 5. Loka, 6. EGP, 7. Klub študentov Skofjn Loka, 8. Mesozidelki, 9. Mehaniki Alpe tour, 10. Rateče. V skupini B pa je lestvica takšna: 1. LTH, 2. Jelovica, 3. SK Al petoru. 4. GG. 5. Iskra Reteče, 6. Hotavlje, 7. TVD Partizan, 8. 88D Janez Peternelj. 9. Lužine, 10. Kroj. V skupini C pa je zmagal Samski dom. Sledijo: Svercerji, Puštal. 25. maj, Varnost, JLA, Gorenja vas in Poliks. Po dve moštvi sta se uvrstili v zaključno tekmovanje, ki je odločilo, da je LTH skupni zmagovalec. Sledijo Samski dom, SD Trata, Jelovica, Svercerji in Bloki. M. Kalamar DOMAČINI BREZ TOČK ŠKOFJA LOKA - Zanimivo je tudi tekmovanje v medobčinski rekreacijski ligi na območju Skorje Loke. V četrtem kolu so ostali domačini brez točk. LTH je premagal Jelovico, Alpina Reteče, Alples Kondor in Polet Gorenjo vas. Pomembna je zmaga Poleta, preseneča pa tudi slaba igra Reteč. V soboto igrajo Polet: Jelovica. Alples : Gorenja vas, Alpina : Kondor in LTH : Reteče. Med pionirji vodi LTH. •I Krajnik PRVENSTVO KONČANO TRŽIČ - Pred dnevi se je v Tržiču končala letošnja občinska liga v nogometu, ki jo je dobro organiziral NK Tržič. Liga je imela dva dela. V prvem so bila moštva razdeljene v dve skupini, v drugem pA so tekmovali le Ae najboljAi iz predtekmova-nja. Boj za prvo mesto je bil hud vse do zadnjega srečanja, saj si je Blue Racers to mesto priborila Aele / visoko zmago v zadnjem kolu. Celotno tekmovanje je v glavnem potekalo brez zapletov, čeprav so se Ae naAli posamezniki, ki so bili mnenja, da mora njihovo moAtvo zmagati za vsako ceno in so povsem pozabili na bistvo tega tekmovanja, množičnost. Ti ho bili tudi edini, ki so v dveh primerih povzročili nerede in zaradi njih sin bili dve moAtvi izključeni iz tekmovanja. Lestvica: Blue Racers 6 g Lepenka 6 j Petrol (j j Koprive ft ;j TeksHH 2 Storžič t; \ Tulipani 6 0 18: I 14: 4 12: 3 8: 4 8:16 7:13 0:22 I Kikel Kranj - Tako kot že nekaj minulih let so tudi ob letošnjem zaključim tekmovalne sezone kolesarji Save nastopili za svoje »mecene*. detai tovarne Save. V krožni dirki okrog tovarniških hal so se predstav petek dopoldne, med delovnim odmorom, člani, starejši in nttat mladinci. (H. J.) - Foto: F. Perdan Košarka Uspel košarkarski turnir KRANJ - V soboto. 18. oktobra, je bil v novi športni dovrani osnovne šole na Planini košarkarski turnir regijskih društev slovenskih paraplegikov. Tokrat je turnir pod pokroviteljstvom Telesnokulturne skupnosti Kranj organiziralo gorenjsko* društvo, realizacijo pa je omogočila tudi pomoč delovnih organizacij Iskra, Sava, Tekstilindus in Zavarovalne skupnosti Triglav. Po uvodnem kulturnem programu moškega pevskega zbora DPD Svoboda s Primskovega in igralca Prešernovega gledališča iz Kranja Janeza Dolinarja je besedo povzel Albin Rozman, predsednik Društva paraplegikov Gorenjske. Prisotne je v imenu pokrovitelja pozdravil Edgar Vončina, o pomenu športne dejavnosti za invalida pa je spregovoril predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Ivan Peršak. Tekmo sta začeli domače in ljubljansko moštvo, zaključila pa se je v korist Ljubljančanov z rezultatom 65:35. Ostala srečanja so bila za domače moštvo zmagovita, saj so Novo mesto premagali z 32:24. z Mariborom so igrali 22:16 s Ki 44:8. Rezultati nadaljnjih tekem: Ljmmai Novo mesto 56:32, Ljubljana : Imri 58:4, Ljubljana : Kamnik 52:10. V«v» sto : Maribor 23:12, Novo mesto - Kam 28:17 ter Maribor : Kamnik 1& 13^ ij na si je tako v končnem seštevka p*Sl osem točk, Kranj je s šestimi m 4m mestu, sledita Novo mesto s štirimi tel ribor z dvema, sorazmerno mlatio avl Kamnika pa je do zdaj brez točke m njem mestu. Tudi končni vrstni rij po petem kolu je podoben, vodi Lmav sledijo pa Kranj, Novo mesto. M«riW^ j nikve in Kamnik. Po zaključku turnirja v soboto _ zmagovalcu in sodelujočim podeŠ nagrade. Ljubljana je za oav« mesto dobila prehodni pokaj, omtt pa diplome; kamniškemu moitv, v^« mlajšemu in najbolj simpatičnemu m • I prav tako podelili pokal. n Na sobotnem košarkarskem turnirju slovenskih paraplegikov stt moštva Kamnika. Ljubljane. Maribora. Novega mesta in Kranja — F. Perdan Košarkarske novice KRANJ - Predstavniki Gorenjske v košarki, ki bodo v zimskem času nastopali v republiških tekmovanjih , se že pripravljajo na ta tekmovanja. V članski konkurenci se bo tekmovanje tako v prvi kot tudi drugi slovenski ligi pričelo z 8. 11. 1980. V I. SKL bosta poleg Triglava iz Kranja ter Lokainvest iz Škofje Loke nastopila Ae moštvo iz Zagorja. Slovenskih Konjic. Ilirije iz Ljubljane. Kamnika, Kopra, Rudarja iz Trbovelj, Kraškega Zidarja iz Sežane ter Elektra iz Šoštanja. Zunaj konkurence pa bosta nastopili Ae Libela iz Celja terSlovan iz Ljubljane. V prvem kolu se bo kranjski Triglav srečal v Ljubljani z Ilirijo, škofjeloški Lokainvest bo odigral prvo tekmo v Sežani h Kraškim Zidarjem. Košarkarska kluba Jesenice mri Ijica bosta nastopala v II. SKL nastopajo še moštvo iz Kočevja. _ Nove Gorice. Lesonita - Ilirska Postojne. Tolmina, Cerknice. Vi Idrije. S tekmovanjem bodo pričele ce. V ženski SKL poleg Meam ZKK Maribora, Kopra. Rogaške. • Celja, Drave iz Ptuja ter Jezice i* ne, ki nastopa zunaj konkurence, tudi kranjska Sava ter Jesenice. S tekmovanjem bodo start*]i tam v vzhodni in zahodni slovenski aj>*at renjsko bosta zastopali moštvi Trqdfe** Kranja ter Jesenic. MM Za košarkarski pokal KRANJ - Komisija za koAarko pri ZTKO Kranja bo organizirala tekmovanje košarkarskih moštev za pokal Kra-nja 81. Tekmovanje se bo pričelo v mesecu decembru 1980, prijave pa se sprejemajo najkasneje do 15. novembra 1980 na naslov - ZTKO Kranj, cesta Staneta Žagarja 27, Kranj. V drugi polovici meseca novembra ho skupni sestanek, na katerem bodo ■prejete propozicije tekmovanja. V prijavi za tekmovanje je potrebno navesti tudi posameznike, igralce, ki b<»do v pokalu nastopali za klub M. Čudež 1 Ob krajevnem prazniku KRANJ - Balinarska dejavnost na Primskovem je sati vela že pred leti. sedaj pa je v polnem razmahu. Prijetna rekreacija za starala* in mlajAe krajane je že Atevil-nr privabila k balinanju, za to veljajo neumornim organizatorjem balinanja na Primskovem kot sla Marjan Pucelj st.. Hlnko 1'le si in drugi vse pohvale za amaterski trud Ob kraje* nem prazniku so balinarji Primskovega pripravili priložnostni turnir. Kljub muhastemu vremenu se halinar-ji niso dali ugnati in zmagalo je moštvo Primskovega I pred Merkurjem. Cirčami inPrimskovimll M DESETLETJA JE BILA PRt n*s §K vada DA SO SE ljudje ukvaoa* tom v glavnem sezonsko med so smučali m poleti, ko so se -*v>* na planem in v vodi Osnovna Športnega treniranja uče H e tudi /a dobro počutje zdravje ■* no sposobnost vedno vadir- -mesec ■21 Vreme kakršno nas spnMMŠjs, dni marsikoga odvrne, da 6» dil v naravi Pa vendar tud > vremenu ne smemo pop: J kriiem rok Posebno tisti *! """s** /imo mora/6 redni jesensk ■* ^ svetiti se vet pozornosti da be prijetnega in varnejša Da s»«ki«,» » daleč nas že opoza^a sneg » 1 mtvo. Tako kot preteklo sezono T*P adeležili pionirji kranjskega judo »»iinus Tihomir in Kalan Damjan. * *» k> oUltao držala in pristala na Tjjjoriroms tretjem mestu v svoji ka-SPfcfortako sta tekmovala Markič "»bDemenči* Vili. Prvi je imel več Ji nuaji, saj je bil v kategoriji »aladiacev drugi v kategoriji do kantit pa je na koncu pristal na pt Tako je Mark ič Robert ponovno Mtdrtavno prvenstvo. Tudi tam je +»ulopal in pristal na tretjem me-' *»ji kategoriji. 8 tem je ponovno , da »odi v vrh Jugoslovan - lUrejši mladinci so tudi pio-fali za prvaka Jugoslavije. tauBsiirsts Tihomir in Kalan ■ kudidata in bi prav tako gotovo • nekje v vrhu, kar pa jima zaradi antif z udeleženci tega srečanja i Mata »topils na blazinah v , (travno sta dopoto\ala pravi '■((te prireditve. To pa je bilo že T^Ur je posledica malomarnosti, pa ?*Wovinja ob prodoru gorenjskega ''^nHiJti aH jugoslovanski rang. Ko so pionirji in mladinci tekmovali za republiške in državne naslove, so člani zavzeto trenirali doma. I'vod v članski del sezone pa je bil v petek, 10. oktobra, v telovadnici RŠC v Tacnu. Zbrali so se judoisti iz 8. klubov s prek 50. nastopajočih. Zavidljive rezultate je dosegel Triglav iz Kranja, ki je osvojil dve prvi, dve drugi in eno peto mesto. Brez resnega konkurenta v svoji kategoriji in prepričljivimi zmagami je Martin Benedik zlahka opravil svoje prve nastope in ponovno dokazal, da se zna boriti tudi v višjem tekmovalnem rangu. Prav tako je Remic Marjan bil prvi v kategoriji do 86 kg, vendar je imel velikega nasprotnika in klubskega tovariša Nežmah Vojka, ki je bil trd oreh. Pomembno je omeniti prihod Rekar Janeza v finalni del v kategoriji do 78 kg in vračanje njegove samozavesti za borbo z nasprotnikom, saj je bil preteklo sezono v resni krizi. Nekoliko mlajši Klemenčič pa je ob odličnem startu kasneje odpovedal in pristal na 5. mestu. Enako borbeno so nastopali tekmovalci v L slovenski judo ligi, med katerimi je tudi Markič Robert. V kategoriji do 60 kg je zasedel prvo mesto in ponovno potrdil svojo kvaliteto. M. Benedik 69 KOMBINIRANJA NEPOSREDNOST Kombinacije so lahko zelo različne glede na možnosti v vsaki posamezni poziciji. Odvisne SO od kom bin arijskih elementov. Le-ti se skrivajo v konkretnem položaju, ki izhajajo iz trenutne razmestitve figur in kmetov. Seveda pa je pomembno, da Šahist te moz-nosti vidi, vsaj osnovni motiv kombinacije. V položaju na diagramu 127 (LltiDEHN - BERGH; po E.Laakerju, 1927) sta dva kombinacijska elementa, ki se dopolnjujeta, in to baterija lovca in kmeta ter prehod kmeta na predzadnjo vrsto s pretnjo spremembe na prvi. 3« Hl •lli t X m H ll & lili « a & ft " * h Diagram 128 Dfl: Se3 Dfl +!! e2 + Na 3. Sf2 sledi efl:D+ 4. Kfl: Tf2:+ S. Kel Lb4 itn. s prednostjo lovca za črnega. 3. ... efl :D mat Pri naslednji zamenjavi figur v izhodiščnem položaju, diagram 129, ko je na polju dl namesto skakača trdnjava, je osnovna ideja kombinacije še vedno učinkovita v nekoliko prirejeni obliki. 2. Dfl: .3. Kfl: Črni je osvojil prednost trdnjave, ki jo zlahka uveljavi. Ce izhodiščni položaj ponovno postavimo in zamenjamo belega lovca s trdnjavo, diagram 128, je še vedno možna rešitev naloge po osnovnem motivu. Diagram 129 |. ... I)f2+ ! 2. Df2: e2!! 3. Dc5: Ali pa 3. Tel Lf2:+ 4. Khl Lel! 5. Tel: Tfl + 6. Tfl: efl:I) mat Duplje v vodstvu KRANJ - V drugi ženski republiški rokometni ligi — zahod so v petem kolu uspešno nastopila gorenjska moštva. V derbiju kola so rukometašice Dupelj premagale vodečo ekipo Olimpije ter prevzele vodstvo. Izidi: Zagorje : Alples 20:26 (8:13). Radeče : Novo mesto 23:12 (11:4). Duplje : Olimpija 19:12 (10:7). Kamnik : Peko 12:13 (6:5). Lestvica: Duplje 5 4 Olimpija 5 4 Radeče 5 4 Peko 5 4 Alples 5 2 Kamnik 5 0 Novo mesto 5 0 Zagorje (-1)5 0 78:46 106:86 76:52 65:51 88:88 50:76 59:87 57:92 V moški drugi republiški rokometni ligi-zahod so odigrali šesto kolo. Obe gorenjski moštvi sta gostovali in srečanji izgubili s tesnim rezultatojn. v vodstvu je Se vedno brez poraza Mokerc. Izidi: Črnomelj : Mokerc 20:22 (11:8). Slovan : Ponikve 32:26 (17:14), Krka : 2ab-nica 28:25 (14:12). Jadran : Kamnik 24:23 (14:13), Inles : Piran 25:12 (14:8). Grosuplje : Izola 15:19(5:9). Po šestem kolu so v vodstvu rokometafti Mokerca z 12 točkami pred Izolo z osmimi. Kamnikom, ki je na tretjem mestu s sedmimi točkami, Zabničani pa so osmi s petimi točkami. VISOKA ZMAGA PREDDVORCANK KRANJ — V petem kolu republiške rokometne lige — center za mladince so gorenjska moštva zabeležila popoln uspeh. Rokometašice Preddvora so s katastrofalnim izidom premagale Šentvid, visoka pa je bila tudi zmaga mladink Alplesa v Kamniku. Izidi: Duplje : Olimpija 17:11 (10:5), Polje : Itas Kočevje 18:16 (9:7), Preddvor : Šentvid 35:2 (18:0), Kamnik : Alples 6:26 (2:15). Po petem kolu so v vodstvu mladinke Polja pred Preddvorčankami in moštvom Dupelj z osmimi točkami, četrte so mladinke Alplesa s sedmimi točkami, Kamničan-ke pa so sedme s točko. Mladinci skupine center so odigrali šesto kolo. Vsa gorenjska moštva so bila uspešna tudi na gostovanju. Pomembno zmago so zabeležili mladinci Kranja na Igu, uspešni so bili tudi Kamničani v Grosupljem. Izidi: Ponikve : Inles 16:13 (7:6), Mokerc : Kranj 22:23 (16:13), Riko : Olimpija 14:12 (7:5), Grosuplje : Kamnik 17:19 (7:11). Zaostalo srečanje Ponikve : Peko 12:17(6:10). V vodstvu so mladinci Jelovice z desetimi točkami pred Inlesom in Kamnikom ter Pekom z osmimi točkami. Kranjčani pa so osmi s štirimi točkami. I Kuha. KOKRA UJETA V STRUGO -Vodnogosodarsko podjetje iz Kranja že nekaj let urejuje in umirja strugo reke Kokre v dolini Kokre. Veliko kritičnih mest, kjer je podivjana reka odnašala obrežje in se zajedala v cesto, je že odstranjenih. Ovinek pri Povšnarju je že urejen, sedaj pa gradijo 115 metrov dolgo škarpo, ki bo umirila tok Kokre, preprečila zajedanje v cesto, obenem pa omogočila. da bo cesta skozi dolino Kokre na tem delu lahko širša, (jk) - Foto: F. Perdan NESREČE VOZNIK UMRL Pokljuka - V petek, 17. oktobra, med 23. in 24. uro se je na regionalni cesti od Šport hotela proti Mrzlemu studencu pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila znamke fiat 126 p Franc Beznik (roj. 1957) s Koprivnika je peljal proti Mrzlemu studencu. V blagem desnem ovinku v bližini Mrzlega studenca je avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v levo s ceste, trčil v kup zemlje in se prevrnil. V nesreči je bil voznik Beznik tako hudo ranjen, da je na kraju nesreče umrl, sopotnik Ivan Korošec (roj. 1962) pa si je zlomil roko. Škode na avtomobilu je za 40.000 din. L. M Ogenj v baraki Kranj - V nedeljo. 19. oktobra, nekaj po drugi uri zjutraj je začelo goreti v leseni baraki za pečenje kostanja v Poštni ulici, last Soipa Nuredinija iz Tetova. Ogenj so gasili kranjski gasilci, vendar pa je baraka pogorela v celoti. Škode je za 20.000 dinarjev. Komisija, ki si je ogledala kraj požara. Se ni mogla ugotoviti ali je ogenj nastal zaradi nestrokovno napeljane elektrike ali pa lastnik ni docela pogasil ognja, ko je nehal peči kostanje r- Dež megla« spolzka cesta V slabših pogojih vožnje vozilo reagira drugače, predvsem se podaljša zavorna pot, zmanjša se vidljivost — Varno je le brezhibno vozilo Pogoji vožnje so se z zgodnejšim mrakom, jutranjo meglo in dolgotrajnim deževjem močno spremenili. Ceste so mokre in spolzke, v nekaterih križiščih s poljskimi potmi še posebej, zavorne poti so daljše. Zato je dobro takoj, ko se vreme spremeni na slabše, podaljšati varnostno razdaljo, če vozimo v koloni ali le za enim vozilom. Ce vozilo pred nami nenadoma zavre ali spremeni smer. bomo na mokri in spolzki cesti potrebovali daljšo pot zaviranja; če bo razdalja prekratka, bomo v najboljšem primeru skrivili odbijače ali štrli luči. V slabem vremenu so sicer kolesarji, mopedisti in motoristi že domala povsem pospravili svoja dvokolesa. Pešci pa so ostali. Čeprav avtomobili v zgodnejšem mraku prižgejo kratke zasenčene luči, so resda bolj vidni in bi jih moral vsak količkaj previden pešec dovolj zgodaj opaziti. Toda pri prečkanju ceste ali pri hoji ob robu ceste, ki nima pločnika, pešci niso vedno dovolj previdni: to pričajo že dolga leta prometne statistike nesreč. V mraku pa temno oblečen peSec ob robu ' ceste ali ob prečkanju prav gotovo ni dovolj viden. Ce pa je cesta še mokra, pa je pešca ali drugo oviro na cesti mogoče opaziti na še krajšo razdaljo — navadno, ko je že prepozno za učinkovito zaviranje ali odvijanje z volanom. Prav zato morajo biti vozniki na mestnih ulicah, kjer je veliko prehodov za pešce — če niso dobro talno označeni, pa imajo prometni znak ali pa utripajočo luč — ob slabem vremenu še toliko bolj pozorni na morebitna nenadna prečkanja ceste. Tudi hoja ob robu ceste je v dežju, megli ali temi dokaj tvegana zadeva, še posebej, če smo temno oblečeni: svetleč trak na rokavu, bel časopis v roki, Šolska torba polepljena z odsevnim trakom, pelerina svetlorumene ali oranžne barve, bela kapa, bel pas in podobno je včasih že dovolj, da nas voznik za volanom dovolj zgodaj opazi. Zdaj je tudi čas, da še posebej pozorno pregledamo gume in še pred prvim snegom zamenjamo izlizani profil, ki morda že na suhi cesti ni več »prijemal«, kot bi bilo dobro, na mokri in spolzki cesti pa bo še manj. Ce opažamo, da nam pri vožnji s prižganimi lučmi vozila iz nasprotne smeri mežikajo, pomeni, da luči nimamo dobro nastavljenih. Ne čakajmo datum tehničnega pregleda, pač pa tako za luči, gume in zavore poskrbimo že poprej — zaradi sebe in drugih udeležencev v prometu. L. Ml. __._s Parvovirusna infekcija razsaja med psi Tudi na Gorenjskem že od septembra obolevajo psi za virusno infekcijo, ki se je poleti razširila iz Istre po vsej Sloveniji — Z mrazom bo obolenje prenehalo Kranj — V septembru še je tudi na Gorenjskem začelo dokaj hitro širiti obolevanje psov za parvovi-rusno infekcijo. Medtem ko so v Kranju na primer psi obolevali že septembra in obolenje zdaj oktobra že kar ponehuje, pa se je v Tržiču bolezen šele razmahnila. Obolenje najbolj pogosto prizadene mlade pse. tja do enega leta. pri starejših je obolenje bolj redko. Znaki so: slabo počutje, žalosten, moten pogled, blato je redko in krvavo, pes tudi bruha. Psa s takimi znaki je treba takoj odpeljati k veterinarju. Specifičnega zdravila za to virusno obolenje psov sicer ni. vendar pa bo veterinar predpisal nekatera zdravila, ki bodo bolezenske znake omilila in bolezen olajšala. Bolezen traja nekako 10 dni. okoli 6 do 8 odstotkov obolelih psov pa zaradi tega tudi pogine. Virusno obolenje se je s turističnim valom zaneslo v letoSnjem poletju iz Amerike v Evropo. Pri nas so prva obolevanja psov opazili v Istri, kasneje pa se je obolenje razširilo po vsej Sloveniji. Veterinarji pričakujejo, da se bo s hladnejšimi dnevi obolenje umaknilo. Dotlej pa je najvažnejše, da pri prvih znakih bolezni takoj poiščemo pomoč veterinarja, obolelega psa pa privežemo doma. da ne bi raznašal infekcije. L. M Tovornjak s ceste — Na ozki cesti med Begunjami in Tržičem je v ponedeljek zvečer tovornjak zapeljal z ozke ceste in se prevrnil po bregu. Na srečo se šoferju ni zgodilo nič. Foto: F. Perdan Gorenjska turistična zveza Kranj vabi k sodelovanju sodelavca-k o ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG V RAČUNOVODSTVU Pogoji: višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, družbenopolitična neoporečnost Zaželena je praksa s področja financ in veselje do dela v družbenih organizacijah. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi tajništvo Gorenjske turistične zveze Kranj, Koroška 27. OGLEDALI Presenetili so nas več ali manj lepo in domiselno urejeni pavifjomi razstavljavcev pohištva in drugih izdelkov za opremo in dekorativno ureditev stanovanjskih prostorov. Tudi nekateri od ostalih razstavljavcev ne zaostajajo za njimi. Tudi če ne nameravate ničesar kupiti, vseeno pojdite na sejem, kjer si lahko obogatite svoje znanje o gobah, jih poskusitepbenem pa tudi ogledate ponudbe razstavljavcev, v kateri je le mogoče kaj za vas. SMO SI SEJEM Obiskovalci sejma si z zanimanjem ogledujejo razstavo likovnih del priznanih umetnikov. Razstava je prodajna in verjetno bo večina del prijetno popestri/a stanovanjske prostore ljubiteljev likovnih del. Tudi izbrane zavese in lepo pogrnjena miza naredijo bivalne prostore pri jetnejše. Vezenine Bled predstavljajo na sejmu le majhen del svoje bogate kolekcije. Jelovica iz Skt>fje Loke predstavlja na sejmu nov program stanovanjskih montažnih hiš. Na njihovem razstavnem prostoru si lahko ogledate tehnično dodelan detalj montažne hiše, ki zagotavlja visoko izolacijsko sposobnost. Na voljo so vam tudi vse informacije, strokovni nasveti in propagandno gradivo. Za predstavljen program je Jelovica prejela tudi zlato plaketi) Gorenjskega sejma za kvaliteto. Maslarič Lazar. Ljubljana. Miklošičeva cesta 30, razstavlja in prodaja vse vrste klobukov, tudi lovske in planinske, športne čepice, razne reklamne kape. ki jih podjetja lahko naroče v željenih količinah. Po na ročilu izdeluje pokriva/a za narodne noše. za neveste itd. Vabi vas na obisk na sejmu nato pa v Ljubljano, kjer sprejema v popravilo vse vrste moških in ženskih klobukov. Kamine za dogn ni h pro štorov in vrtne grii ii< edina na sejmu razstavljata Caprarra iz Gorice in Janez Zupan iz Mengeša na skupnem razstavnem prostoru. Od februarja 1981 boste predstavljene vrtne kamine lahko naročili pri izdelovalcu: Stil kamin, Janez Zupan. Maistrova 1. Mengeš. Pri njem lah ko naročite tudi nove sisteme sekundarnega ogrevanja zraka, ki povečujejo toplotni izkoristek kami nov. Edini industrijski proizvajalec odprtih kaminov IGM Gradnja Za lec pa bo v prihodnjem letu skupaj z Janezom Zupanom ponudil na tržišču izpopolnjene kamine, v katerih bo vgrajen nov sistem sekundarnega ogrevanja zraka in dogrevanja sistem a centralne k u rja i v. ^_-^^J Vreden ogleda je pavi Sij on pohištva LESNI NA KRANJ, ki raz stavlja in prodaja na sejmu ekskluzivne mo dele priznanih /ugaslo-ionskih proizvajalcev pohištva tj. program MORENA — proizvajalec Žarko Zrenjanin. spalnico 014 — proizva-I. November. Sremska Mitro dnevno sobo LION - proizvajalce Rudučnost. Subotica. Ostale novosti i pohištvu so na ogled na stalni razstavi r Kranju - Prim skovo. jale< vica, 15,STRAN GLAS Korak v estetski svet invalidove ustvarjalnosti 06 nedavni razstavi likovnih in ročnih del invalidov Gorenjske in učencev osnovnih šol lojenim učnim programom ob letošnjem mednarodnem dnevu invalidov se je porodila i bi šiiši lokovni javnosti prikazali tudi tovrstna umetniška prija invalidov. Organizator razstave, Društvo invalidov Kranj, ■prejelo pobudo koordinacijskega odbora medobčinske zveze invalidov za Gorenjsko, pa je načrt uspel uresničiti šele jeseni, nedavni razpis društva se je oglasila vrsta šol s prilagojenim programom in nadarjenih posameznikov, ki likovno snujejo brez ». Zbirka likovnih del V Prešernovi hiši je bila obsežna, še pa tista, ki jo zaradi velikega odziva umetnikov in poja prostora niso mogli uvrstiti med razstavljene izdelke, pozornosti so bili deležni domiselni leseni okraski, izdelki iz niz tapiserij in makramejev, figuric iz tekstila, volne in drugih Jqv, ki so jih spretno oblikovale roke učencev osnovnih šol . Puhar iz Kranja, Polde Stražišar z Jesenic, Blaž Ostrovrhar in Loke, in zavoda Matevž Langus iz Kamne gorice. Obiskovalci pa -«di pomudili tudi ob oljnih podobah, tihožitjih, lesorezih, gobe-ghnastih kipih, ki so jih morda v samoti polni domišljije ustvarili Uri, ki jih še vrsto let vodi talent in ljubezen do lepega, o likovno in vsebinsko oceno pričajoči razstavi je prispeval Avguštin: sedanja likovna srečanja z otroki niso redkost, saj so lani raz-ttfljsJi za cerebralno paralizo oboleli, ki so s svojimi deli zbudili precejlnjo pozornost. Izbor pričujoče razstave je dopolnjen z likovnimi invalidov, je kratek pregled v delo, življenje in ustvarjanje, ki je prepuščeno njim samim. Otroci ustvarjajo pod skrbnim mentorstvom, ufcaj ne bi tudi likovniku posamezniku ponudili strokovne roke in mu Polagali v neposrednem, potrebnem, nepogrešljivem delu invalidovega Med številnimi izdelki učencev in invalidov smo izbrali tiste ■MjboH značilne in zanimive, iz preštevilnih, prispelih na natečaj, smo "■Hiti tiste, ki so najbol uspeli, ki najbolj zadovoljujejo likovni Jfcdan invalida in najverneje odsevajo njegovo notranje bitje. Njihov •■■t selimo izpopolniti, obrusiti in pod ustreznim strokovnim vod-m pripeljati tudi do večjega likovnega uspeha. Z današnjo pregledno in pestro razstavo želimo prisotne popeljati doslej neznan svet ali vsaj pokukati skozi velikokrat zaprto v življenje invalidov.« D. Zlebir Neprecenljiva vrednost v gnhetinu up„d spretnih rnk I. .Janke Tontke Kuk.,. Umetniki predstavljajo svoja dela m zanimiva likoma izvedba nadarjenih učencev Osnovne šole Polde zJenenic. Jože Horvat, ki modelira v glini, letos prvikrat razstavlja, med obiskovalci in likovnimi kritiki pa je žel ugodno oceno. »Svoje kipe najraje oblikujem v glini, saj tako najlaže dodajam in odvzemam ter dosegam zamišljeno obliko: nekaj izdelkov pa imam tudi iz lesa in siporeksa. V svojem ustvarjanju se najraje vračam na kmete, ne le zaradi priljubljenosti kmečkega motiva, pač pa se z njim zatekam v nekdanje naravnejše življenje. Mnogo je porojenih idej. toda vse niso nikoli docela uresničene. Izdelek, ki si ga zamislim, ne potrebuje skice, saj sledim trenutnemu impulzu, ki se vsidra v meni. Z ljubeznijo oblikovana skulptura ni le estetski izdelek, ki krasi stanovanje, pač pa ima v sebi mnogo umetnika in njegovega notranjega življenja. Razstava je lepo oblikovana in takšno predstavljanje umetnikov invalidov je dobrodošlo, saj je pogostoto edina priložnost, kjer invalid lahko prikaže svoja vsakdanja likovna snovanja, za katera je do zdai vedel le njegov ožji prijateljski in družinski krog.« na katerem je.združil v celoto dva Gasparijeva Lado Krmec Umetnost mu pomeni premagovanje težavnega vsakdanjika. Posveča se ji vsestransko; do nedavnega je bil gledališki ustvarjalec, najmlajšim v šoli v Predosljah je prinašal skrivnosti odrske besede. Njegov dan -pa napolnjujejo likovna snovanja, ki se oblikujejo v panorame, tihožitja, razgibane prizore iz kmečkega življenja. »Moja izrazna oblika je lesorez. V tem naravnem in toplem materialu nastajajo podobe iz naravnega, idiličnega kmečkega življenja, panorame, vasi, kozolci, cerkve, gozdovi, motivi lovskih prigod. Največ motivov mi narekuje domišljija, prizori iz okolice, rad pa upodalbljam tudi Gasparija. Na razstavi, ki ni prva — razstavljal sem že v Mestni hiši in nekajkrat v Cerkljah ob razstavi cvetja — sta dva lesoreza, sicer pa imam doma še precejšnjo zbirko oljnih slik, ki jih uokvirjajo skladni leseni okviri. Ukvarjam se tudi z re-stavriranjem starih kipov, angelov in svetnikov, ki jih zlatim ali pa prekrivam z naravnimi barvami« »Mati in hči* Jožeta Horvata sta idiličen prikaz hvaležne kmečke motivike Bernik, ravnateljica Os-n^*°ie Blaž Ostrovrhar iz Škofje ^^*B šola razstavlja dela učenoj* oddelka delovnega usposab-V^Ppvečini izdelke, ki nastajajo \^**» in krožkih tehničnega NJ^-Vaako leto ob dnevu šole pri-razstavo najbolj uspelih del m^*^ šolskega leta, vendar se ""roko kot danes doslej še ^Predstavili. j^Fjlzatavi je tudi obilica del S^T* drugih šoj, ki s svojo estet-V **vrfc>no«tjo dokazujejo skrb-* talentiranost njihovih obli-Otroci lahko veliko lepega spo- * strani mentorjev, stro- SL V**n>> ^•"jo. če je njihov talent Nijjn k strani mentorjev, V*J»kov tudi pravilno voden Stvnsdna je tudi misel, da se dela ne predstavijo zgolj sovrstrn-w staršem, pač pa občinstvu kki bo vedelo pravilno umet -Presoditi mladi talent.« Niz tapiserij in volnenih izdelkov odraža neomejeno moč otroške domišljije Jeseničani v Hiši cvetja 2e v pomladnih mesecih so jeseniški invalidi obiskali Titovo grobnico na Dedinju. Petdeset članov društva invalidov se je koncem maja odpeljalo v Beograd, kjer so si ogledali Muzej 25. maja, potem pa se priključili koloni, ki se je pomikala skozi park proti grobnici tovariša Tita. V molku in tišini, ki ga je prekinjalo le žalostno pomladno ptičje petje, so se poklonili spominu velikega voditelja. Obisk grobnice so združili z ogledom Beograda, krenili so do Avale in spomenika neznanemu junaku, od koder je lep pogled na našo prestolnico in okoliške vasi. Na Kalemegda-nu so si ogledali vojni muzej, grobnico naših revolucionarjev, spomenik in lovski muzej. Lep je tudi pogled na Savo in Donavo. Ob povratku so si v starem mestu ogledali skupščino ter vrsto drugih pomembnih kulturnozgodovinskih zgradb, fakultet in spomenikov, v novem delu pa kongresni center Sava in novo zgrajeno naselje stolpnic in blokov. Izlet je bil organiziran v okviru turistične agencije »Magistrat«, s katero so Jeseničani potovali že po poteh AVNOJ-a in lani skozi Sarajevo do Tjentišta. -nik Gorenjski invalidi obiskali Beograd Medobčinski odbor društev invalidov za Gorenjsko je 29. septembra organiziral enodnevni izlet v Beograd. Obiska so se udeležili člani z Jesenic, Radovljice, Kranja in Škofje Loke ter Zveze slepih in slabovidnih. Na Dedinju, kjer je\bil cilj njihovega obiska, je čakala številna množica obiskovalcev, vendar so invalidom omogočili, da so med prvimi to jutro obiskali Hišo cvetja, kjer počiva naš voditelj Tito. Spomin na obisk je ostal vsem v srcih, ko so sključeni in s solzami v očeh zapuščali prizorišče številnega obiska, V Beogradu so si ogledali še muzej 25. maj, Avalo in Kalemeffdan, na vožnji skozi mesto pa so lahko občudovali znamenite zgradbe, med njimi novi center Sava v novem Beogradu. Z izletom so bili vsi zadovoljni, saj so veliko slišali, mnogo videli in občutili ponos in bolečino ob grobu nepozabnega predsednika. Janko Dam janovič Na Pokljuki in v Bohinju Jesenice — Sredi avgusta je Društvo invalidov Jesenice pripravilo izlet na Pokljuko. Na prijetnem nedeljskem srečanju se je zbralo blizu šestdeset članov, ki jih je avtobus preko Zatrnika in Pokljuke pripeljal do Rudnega polja. Po ogledu okolice in zunanjosti vojašnice so se vračali na Goreljek, kjer so se poklonili pred spomenikom padlega III. bataljona Prešernove brigade. Potem je skupina krenila preko Gorjuš po zgornje-bohinjski dolini do Zlatoroga, kjer so se ustavili na pikniku v naravi. Ob vrnitvi so šli mimo -spomenika »Štirih srčnih triglavskih mož«, pozno v mraku pa so se ob spremljavi vesele pesmi vračali na Jesenice. Nik Invalidi na pikniku Jesenice - Društvo invalidov Jesenice vsako leto v počastitev dneva borca pripravi za svoje člane, težje invalide in goste sosednih društev piknik v naravi. Letošnjega so zaradi slabega julijskega vremena prestavili na avgust. Petega tradicionalega srečanja se je udeležilo 74 invalidov, od tega 24 iz radovljiške občine. Po kratkem otvoritvenem programu sta delegaciji obeh društev ponesli šopka k spomeniku padlih na Poljanah, potem pa so se invalidi poveselili na prisrčnem tovariškem srečanju. Ob ubranem petju in harmonikarski spremljavi Janeza in Franka so se invalidi spoznali med seboj in nekoliko pozabili na vsakdanje težave, ki jih spremljajo skozi življenje. Organizatorju sta priskočila na pomoč tudi Gasilsko društvo Jese-nice-Mesto in Zveza društev prijateljev mladine Jesenice, ki vsako leto poskrbi za prireditveni prostor v Domu na Poljanah pm GLAS16.STRAN TOREK. 21.0KTOMU m Alpina ob krajevnem prazniku Vse več čevljev v izvoz Zirovska Alpina je v zadnjem času nekajkrat presenetila. Zlasti pa konec preteklega meseca, ko so delavci v štirih dneh popolnoma obnovili montažno halo, ki jo je uničil požar. V četrtek zjutraj je izbruhnil ogenj in uničil dobršen del montažne hale obutve, v ponedeljek zjutraj pa je proizvodnja normalno stekla. S tem dejanjem so Žirovci prekosili sami sebe. Čeprav je znano, da so Žirovci tesno povezani s svojimi delovnimi organizacijami, zlasti pa z matičnim podjetjem Alpi-no, ki jo še vedno v pogovorih nazivajo »tovarna«, kot tedaj, ko je v 2ireh stala le ena tovarniška stavba, so tokrat dokazali, da se vsi zavedajo, kje je njihov kruh. Ko so ogenj pogasili, niso jadikovali in tožili, temveč so se takoj organizirali in začeli odpravljati posledice. To je bilo izredno pomembno, saj je v poškodovani montažni hali dnevno izdelajo okoli 5.000 parov lahke obutve in pancerjev in, če se delo v tej hali ustavi, ne pride iz proizvodnje niti en par obutve. Zastoj v montaži bi pomenil zastoj prodaje in s tem velik izpad dohodka in zato so delavci s hitro odpravo posledic požara preprečili veliko večjo gospodarsko škodo, kot je bila tista, ki jo je povzročil požar. Poleg obveznosti do domačega trga, zlasti sedaj pred zimo, saj si brez pancerjev in tekaških čevljev ter druge smučarske obutve praktično ne moremo zamisliti zimskih počitnic in vikendov na snegu, ima Alpina velike obveznosti do tujega trga. Za letos so planirali za 4,5 milijona dolarjev izvoza na konvertibilno področje in za 5 milijonov dolarjev izvoza na klirinško tržišče. V zvezi z ukrepi za stabilizacijo gospodarstva pa so letos sprejeli velike dodatne obveznosti. Tako bodo do konca leta izvoz na konvertibilno področje povečali za milijon dolarjev, izvoz v vzhodne države pa kar za 7 milijonov dolarjev. Po drugi strani pa zmanjšujejo uvoz. V zadnjih letih so uvoz pokrivali z izvozom. Tako velik uvoz je bil potreben zaradi nakupa surovin v proizvodnji plastike in smučarskih čevljev. Ker pa sedaj velja nov devizni režim in lahko razpolagajo le s 65 odstotki ustvarjenih deviz, so morali močno skrčiti uvoz in seveda poskrbeti, da proizvodnja redno teče. Bili so prisiljeni narediti več raziskav katere materiale lahko dobijo doma in katere bo še potrebno kupovati v tujini. Surovine za proizvodnjo smučarskih čevljev morajo še uvažati, kar je nujno potrebno tudi zaradi izvoza. Ce ne bi uvažali surovin, bi izvozili lahko komaj tretjino sedanje količine obutve. Pri proizvodnji poliuretanskih podplatov pa so se dogovorili z drugimi proizvajalci čevljev, za katere izdelujejo podplatero uvozu mase oziroma združevanju deviz. Zaradi takšnih odločitev in rešitev v proizvodnji lahke obutve in smučarskih čevljev ni prišlo do zastojev v proizvodnji, manjši zastoj so imeli le v proizvodnji poliuretanskih podplatov. To pa zato, ker narodna banka ni izdajala uvoznih dovoljenj. Pri tem so imeli precej škode, saj je izpadla proizvodnja 50.000 parov podplatov, ki jo bodo morali nadoknaditi v jesenskih mesecih. Zato so že povečali izmene in delajo tudi ob sobotah, ker bo sicer zastala proizvodnja tudi v drugih tovarnah obutve, ki uporabljajo pri svojih izdelkih podplate iz Alpine. Čeprav Še ni znano, kakšen devizni režim bo veljal drugo leto in kakšne bodo možnosti uvoza, v Alpini dobro poznajo pot za prihodnje in tudi naslednja leta srednjeročnega plana: povečati izvoz ob čimmanjšem uvozu. Vendar pa poudarjajo, da ta usmeritev mora veljati prav za vse slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. V zadnjih letih na zahodno tržišče izvažajo največ smučarske čevlje in tekaško obutev. Kako bodo dosegli cilj, izvoz močno povečati? Pri zimsko športni obutvi to pomeni čimboljše kolekcije, konkurenčne cene in čim boljšo kvaliteto ter spoštovanje dobavnih rokov. V borbi za čimvečji izvoz se bodo srečevali s problematiko razdrobljenosti naročil in s tem z manjšimi serijami, vendar menijo, da morajo biti na to pripravljeni in premagovati vse težave, saj se zavedajo, da bodo lahko delali le, če bo izvoz dovolj Skratka, prihodnost je predvsem v proizvodnji. Poskušali bodo tudi z izvozom izdelkov, kot so lahka obutev in , copate. V zadnjem času so namreč lahke obutve na zahodnem tržišču stili samo zato, ker niso bili sposobni nekaterih problemov okoli kvalitete m * odločitev se jim že krepko maščuje. Izvozna naravnanost bo nujna. 6 bodo hoteli ustvariti devize za uvoz WmW vin in repromaterialov, ki jih ni kupiti doma. Vendar pri tem pxhl_ da bodo v prihodnjih letih uvažali le surovine, ki jih doma ne bodo mogb I ti. Hkrati pa pričakujejo, da bodo 1981 pravočasno pripravljeni vsi in, da bodo takšni, da bodo vt leto. Le tako lahko namreč deloi nizacije planirajo in tudi uri miijjMf svoje plane. Zavedajo se, da bodo prihodnja zahtevala veliko trdega in dobri kajti položaj, ko se je ob veliki kturi blago samo prodajalo, se i. bo več tako hitro ponovil. Prav spoprijemajo z organizacijo dela, izkoriščanjem delovnega časa, nt^, mi zalogami materialov in obutve, k ogrožajo likvidnost tovarne in noraai razvoj. Izvozna usmeritev je za nadaljn in razvoj Alpine nujna tudi zato. prodaja na domačem trgu manjša, so letos do konca julija izdelali 251 parov obutve, prodali pa so 14] •yn rov, kar pomeni, da je bilo konec jufip* zalogi še 116 tisoč parov. Prav zato«* intenzivno usmerili na vzhodno tržz»» to predvsem v Sovjetsko zvezo ka* bodo letos prodali za 12 milijonov šmT jev čevljev in to lahke obutve Gfc* vzrok za manjšo prodajo doma, je ubM šana kupna moč prebivalstva. Tudi Alpina zelo dobro sodeluje jevno skupnostjo. Pravzaprav » i delavci Alpine vedno pobudniki najr ličnejših akcij in to na vseh podari* dela. Pod pokroviteljstvom Alpinedi tudi več pevskih zborov, kulturna • umetniška društva in ne nazadnie ^ omeniti, da so tudi glavni pobudraTnT rovskega radia delavci Alpine. Delavci Alpine čestitajo krajano(1 prazniku Zirov m želijo vsem š* delovnih uspehov. Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje LOKA ŠKOFJA LOKA ČESTITAMO VSEM KRAJANOM ŽIROV ZA NJIHOV PRAZNIK IN SE ŠE V NAPREJ PRIPOROČAMO ZA NAKUP / 17. STRAN. G «flketa ob krajevnem prazniku Prihodnost v zahtevnejši proizvodnji .. Etiketa je enovita delovna organiza-ta' ima tovarno v industrijski coni v Lani so ob krajevnem prazniku '• . 1___ 1__1_ 1 a ___„„ SO je jtofi novo proizvodno halo, letos pa '»ončalj prostore za upravo in tako '"■j vsa proizvodnja združena na enem **hj. Prostori so sodobno urejeni in J^očajo uvajanje moderne tehnologije, je možnosti za najbolj zahtevne iz-To je zlasti pomembno za druge JJj^e, saj so izdelki velikega dela gospo-T?4ih delovnih organizacij opremljeni z li in nalepkami iz žirovske Etike-- v Etiketi uporabljajo vse več do-' surovin in razvijajo takšne izdelke, lahko izdelujejo predvsem iz ma- ki se dobe na domačem trgu. je pomembno zato, ker so njihovi : narejeni po naročilu in je od njih ■ tudi pravočasna priprava izdel-izvoz. Če ni nalepk, se izdelkov ne da embalirati in morajo čakati. Zato tudi tako intenzivna prizadevanja v Etiketi, da delajo iz domačih surovin, saj je znano, da je zaradi uvoznih omejitev čakanje za materiale iz tujine lahko zelo tvegano. Tako so strokovnjaki iz Etikete letos razvili posebne nalepke ETI-PRES. To so nalepke za čevlje in so izdelane le iz domačih surovin. Pred tem so nalepke za obutev delali iz uvožene samolepilne svile, ki se je tudi slabo lepila, sedaj pa je osnova papir, ki je tri do petkrat cenejši. Poleg tega so tudi kvalitetnejše, saj se na obutev dobesedno preslikajo. Razen tega nove etikete omogočajo tudi večjo produktivnost v obutveni industriji. Delavci Etikete so namreč skupaj z delavci Alpine izdelali poseben stroj za odtiskavanje nalepk v obutev, ki zelo skrajša postopek. Obe novosti so pred- * slavili na septembrskem sejmu obutve v Beogradu in obe sta zbudili veliko zanimanja. Letos so v Etiketi planirali 100 milijonov dinarjev celotnega prihodka in v devetih mesecih so plan izpolnili 80 odstotno. Sicer pa so v prvem polletju dosegli za 66 odstotkov več celotnega prihodka kot lani, dohodek se je povečal za 76, čisti dohodek pa za 67 odstotkov. Za poslovni sklad pa so namenili kar 164 odstotkov več. Osebni dohodki so v prvih Šestih mesecih znašali v poprečju 7810 dinarjev. Kje so vzroki takšnega uspeha, zlasti še, če vemo, da so se gospodarski pogoji letos zelo zaostrili? »Glavni vzrok je v tem, da smo sedaj vsi delavci združeni na enem mestu,« je ob tem povedal direktor Tone Oblak. »Prej smo delali na več koncih in upravni prostori so bili ločeni. S tem so se večali stroški pa tudi organizacija dela je šepala, saj se zaradi razdeljenosti ni mogla organizirati tako kot bi bilo treba. Zelo so se izboljšali pogoji dela, ko smo se preselili v novo tovarno, kar tudi vpliva na produktivnost. Nekaj pa smo dosegli z uvajanjem sodobne tehnologije, ki spet omogoča večjo produktivnost. Imeli smo nekaj materiala na zalogi, kar je omogočilo, da smo redno delali tudi v več izmenah, če je bilo potrebno. Predvsem to velja za nalepke, ki so jih tovarne potrebovale za izvozno proizvodnjo.« Ko so se preselili v novo tovarno, so začeli z reorganizacijo delovne organizacije. Sprejeli so nov razvid del in nalog, sedaj pa pripravljajo sporazume o delitvi in razporejanju dohodka. Pri tem so še posebej upoštevali, da bo v proizvodnjo treba vlagati več znanja in so oblikovali razvojno tehnološki oddelek, ki razvija in modernizira proizvodnjo. Etiketa se poslovno in tehnično povezuje z uporabniki oziroma kupci njihovih ♦ izdelkov v reprodukcijsko verigo. Hkrati se zavzemajo, da bi pobuda Karto-nažne tovarne iz Ljubljane o povezavi vse slovenske papirne in grafične industrije, ki naj bi na trgu nastopala skupaj s kompletnim programom, bila čimprej uresničena. Ohlikovali so tudi plansko organizacijski oddelek, ki ima nalogo pripravo in računalniško obdelavo proizvodnje in planiranje. Računalniško obdelavo proizvodnje bodo organizirali skupno za vse žirovske delovne organizacije. Uredili so tudi informiranje in delavce redno obveščajo prek posebnih informativnih listov. Sprejeli so tudi že temelje planov za leta 1981 — 85, v katerih je še posebej poudarjeno, da bodo razvijali zahtevnejšo proizvodnjo in zanimivejše programe, da bodo boljše izkoriščali delovne stroje, delo bolje organizirali in proizvodnjo povečali predvsem z večjo produktivnostjo. Da Etiketa dobro sodeluje s krajevno skupnostjo, ni potrebno posebej poudarjati. Sodelujejo pri reševanju vseh krajevnih problemov. Za naslednje srednjeročno obobje je v Žireh še vedno važna naloga izgradnje kanalizacije, vodovoda, telefonije, pokopališča ter urejanje cest in pločnikov ter izgradnja športnih in kulturnih objektov za kar bodo delovni kolektivi združevali denar v višini 4 odstotke od bruto osebnih dohodkov. Ob krajevnem prazniku Žirov delavci Etikete čestitajo vsem krajanom in jim želijo veliko delovnih uspehov! KLADIVAR 64226 ŽIRI YUGOSLAVIA TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO ČESTITA VSEM KRAJANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA KRAJEVNI PRAZNIK ŽIRI Delovni kolektiv trgovskega podjetja KOKRA iz Kranja iskreno čestita krajanom Žiri za njihov praznik. Istočasno jih vabi, da še naprej tako zvesto obiskujejo prodajalne KOKRE - KRANJ v Zireh, in sicer: »SLON« - ŽIRI »2IROVKA« - 2IRI »NOVOST« — ŽIRI, ki je po enomesečnem premoru zopet odprta. OBISK V KOKRINIH PRODAJALNAH - VAŠE ZADO VOLJSTVO! Zavod Matevža Langusa Kamna gorica ponovno razpisuje dela in naloge za prosto delovno mesto individualnega poslovodnega organa (ravnatelja) Pogoji: — višja ali visoka specialno pedagoška izobrazba za delo z mentalno prizadetimi otroki ter opravljen strokovni izpit, — najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delu z duševno prizadetimi otroki, — biti mora moralno-politično neoporečen in mora imeti organizacijske sposobnosti. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Zavod Matevža Langusa Kamna gorica — razpisna komisija. Kandidate bomo o izidu razpisa pismeno obvestili v roku 30 dni. Razpis Inovator Škofja Loka 1980 Nagradno akcijo INOVATOR ŠKOFJE LOKE izvajamo letos že drugič v naši občini. Namen akcije je vzpodbujanje ustvarjalnosti delavcev ter organiziranosti inovacijske dejavnosti, v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Z organizirano inovacijsko dejavnostjo kot sestavino združenega dela bomo poleg ekonomskih učinkov zmanjševali razliko med umskim in fizičnim delom, nagradili delavca po delu in smotrneje uporabljali sredstva za delo. Nagrade in priznanja prejmejo trije najuspešnejši inovatorji, dve plaketi pa prejmeta delovni organizaciji, ki imata dobro organizirano inovacijsko dejavnost. Nagradno akcijo vodijo občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet in Občinska raziskovalna skupnost Škofja Loka. Objava razpisa: 1. Za nagrado INOVATOR ŠKOFJA LOKA in plaketo Najuspešnejša DO se lahko prijavijo vsi delavci in DO v občini Škofja Loka, ki so v letu 1980 uresničili dosežke na področju inovacijske dejavnosti. 2. Nagrade in plakete bodo podeljene ob praznovanju občinskega praznika. 3. Kandidate za nagrado »Inovator« lahko predlagajo: — komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost pri TOZD oz. DO — delavski svet TOZD ali DO — družbenopolitične organizacije — društva DIATI, LT, DIT, strokovna društva — posamezniki. 4. Delovno organizacijo, ki ima organizirano inovacijsko dejavnost, predlagajo: — komisija za inovacijsko dejavnost oz. drugi odbori za inventivno dejavnost — DS DO ali DS TOZD 5. Prijava v pismeni obliki za inovacije naj vsebuje: — osebne in splošne podatke prijavitelja — kratek opis in risbo prijavljene inovacije — podatke za vrednotenje inovacije, ekonomska korist oz. vrednost prihranka, uporabnost, izvirnost — pogoji nastanka inovacije, pomembnost za stabilizacijo — dokazilo, da je inovacijo obravnavala pristojna komisija. 6. Prijava v pismeni obliki za DO: — splošni podatki o DO, firma, število zaposlenih, doseženi dohodek 1980, planirani dohodek) — število prijavljenih inovacij v letošnjem letu — število nagrajenih inovacij, višina nagrad — učinki inovacij oz. inovacijski dohodek — organiziranost inovacijske dejavnosti v DO. 7. Razpisna komisija bo v skladu s kriteriji (ekonomska korist, uporabnost predloga, koristnost) ter pogoji nastanka inovacij vrednotenih v pravilniku o podeljevanju nagrad, opredelila najuspešnejše inovatorje. 8. Dve najuspešneji DO bosta izbrani na osnovi kriterijev W inovacij na zaposlenega, ? nagrajenih inovacij, ustvarjen inovacijski dohodek na zaposlenega. 9. Posamezniki lahko nastopajo tudi z več inovacijami v istem letu. 10. Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v javnih sredstvih obveščanja. 11. Razpis se zaključi 1. decembra 1980. 12. Prijave zbira 01>činska raziskovalna skupnost Škofja Loka, delovna skupnost centra SIS. Občinska raziskovalna skupnost ŠKOFJA LOKA Almira Alpska modna industrija Radovljica TOZD Proizvodnja pletenin Odbor za delovna razmerja razglaša prosta naslednja dela in naloge MEHANIKA V MEHANIČNI DELAVNICI, PLETILJE NA COTTON PLETILNIH STROJIH Poleg splošnih pogojev, določenih v pravilniku o delovnih raz-merjih^morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: Pod 1.: - KV strojni ključavničar ali KV ključavničar splošne prakse, — 1 leto delovnih izkušenj na vzdrževanju parnih, vodovodnih in pnevmatskih naprav, — obvladanje elektro in avtogenega varjenja, — odslužen vojaški rok Pod 2.: - KV pletilje - v poštev pridejo tudi delavke za priučitev dela na motornih pletilnih strojih Nastop dela je mogoč takoj oziroma po dogovoru. Pod točko 2. je delo dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas. Določa se 3-mesečno poskusno delo. Kandidati za navedene zaposlitve naj se oglasijo v kadrovski službi delovne organizacije ali pa oddajo pismene vloge na naslov Almira, alpska modna industrija Radovljica, Jalnova 2. Razpis velja do zasedbe del. Mladinski dom Bohinj Bohinjsko jezero Že dlje časa nas kličete in sprašujete. Zdaj vam lahko odgovorimo: spet začenjamo z večeri glasbe, plesa, kramljanja o glasbi v MLADINSKEM DOMU V BOHINJU. Naša usmeritev je dobra in kvalitetna glasba, nastopi mladih že uveljavljenih in manj uveljavljenih glasbenikov. Program za oktober: sobota, 25., ob 20. uri nastop ANDREJA SIFRERJA petek, 31., od 19.-23. ure ansambel MODRINA iz Kranja O celotnem programu za november vas bomo v kratkem obvestili, obveščali pa vas bomo tudi sproti. SKLAD ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV V ZASEBNEM SEKTORJU KRANJ Trg revolucije 3, p.p. 183 KRANJ Delavcem in obrtnikom občin Gorenjske! STROKOVNA EKSKURZIJA Obveščamo vas, da Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju Kranj ORGANIZIRA STROKOVNO EKSKURZIJO V ROGAŠKO SLATINO Program: 1. dan: Odhod avtobusa iz Kranja ob H. uri zjutraj. Vožnja preko Trojan, skozi Celje do Rogaške Slatine. Postanek za ogled zdravilišča. Ob 10. uri bo sledil strokovni ogled steklarne »Boris Kidrič«. Po ogledu povratek v Šentjur pri Celju, kjer boste postrežem z domačim kosilom v gostišču Hvaleč. Po kosilu dalje skozi Rogatec, Krapino in Zabok v Stubičke toplice. Nastanitev v hotelu »Matija Gubec«. Večerj a in nočitev. 2. dan: Po zajtrku si boste ogledali muzej posvečen kmečkim uporom in spomenik Matije Gubca, nato bo sledila vožnja do Kumrovca. Tu si boste ogledali rojstno hišo maršala Tita in Spominski dom borcev in mladine. Nadaljevanje potovanja v Bizeljsko, kjer bo kosilo. Pozno popoldne povratek skozi Brežice, Novega mesta do Ljubljane. Predviden prihod v Kranj v večernih urah. CENA: Delavci plačajo 200,00 din, ostale stroike povrne Sklad. Obrtniki plačajo 1.200,00 din po osebi. Prednost imajo delavci. Ekskurzija je dvodnevna in je razdeljena v dve skupini. PRVA SKUPINA IMA ODHOD. 8 novembra DRUGA SKUPINA IMA ODHOD: 10. novembra Rok prijav je do 1. novembra 1980. Prijave sprejema Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zaseb-nem sektorju Kranj in Združenje obrtnikov v občini MALI | telefon 23-341 OGLASI Oglasi pod iifro so zaupni. xmtc naslovov ne dajemo. Prejema:t sam odloči ali na ponudbe « govori ali ne. iPRODAM Prodam zimska JABOLK -ličnih sort. Pretnar. Podh- tel. 70-092 Prodam HRUŠKE JABOLKA. Markič Angela. 2ifp» vas 10, Tržič Prodam TRAMOVE. PUN daljše LATE, primerne za odns* Polica 1, Naklo Prodam novo FREZO IMT -starejši traktor EICHER diese ' lefon (064 ) 28-5146 od 18. do 1* ■* Prodam dobro ohranjen STEI NIK (4 plin, 2 elektrika' v Francka. Vešter 13, Škofja Loka Prodam generalno obnovljen G5 BEZ hiab. primeren tudi za w* traktor. Šolar Marko. Dražc Železniki š»- Prodam enoosno traktorsko F£ KOLICO (kolesa - 12 col. dvojk* Dolenc. Križna gora 15. Škofja L* KOKOŠJI GNOJ v vrečah di* j v petek. Srednia vas 6 pr ' I*" Prodam betonsko ZELEZC mera 8 mm in 200 kos> OPEKE novoteks. Telefor TOZD — POS ljubi ja-i Nudimo nove odkupne ce^č časopisnega papirja in re^ vezani v snope po 2,50 a nevezani po 1,70 din—kg Odkupuje Dinos: — poslovna enota Kr = ~ Savska loka 24, _skladišče Tržič, Bistri — skladišče Jesenice. -Heroja Verdnika 46, — skladišče Škofja La** Tavčarjeva 11, va 9 skladišče Idrija, Vojkc- Prodam termoakumula - PEC. 3 kVV. Bučar. Smartro kije Prodam športno ŠKOIV 1977 in TAPISERIJO »Sorn^ hod«. Kožar, Zalog 29. Četi Prodam ZLATO za zobe r: (064) 24-351 - int. 34-=* Lepe SADIKE cipres za * MEJE, dobite v popoldanskem > Kranj. Ul. XXXI. divizije 54 9fJ^ kopališču) Po zelo uodni ceni prodam SKA JABOLKA na drevju v je 52. Zg. Gorje Prodam 2 k\V termoas. sko PEC in star CEVI,.' \RS* VALNI STROJ. Podnart Ml Poceni prodam dve rabljeni i*X z »gavtri«. 100x 80. rabljena V$* TA - macesnova, 2 TV >" - -ZATORJA in skoraj novo PEC £ men. Habjan Anton. Moir dovljica Prodam JABOLKA ^ Globočnik Janez. Mošnje 16, Ih^ I jica Ugodno prodam dve l* 125/145 in BALKONSKA S H 90/215 s termopan stekli. DaMjC Kokrica. Grosova 8 Prodam teraco STOFV menzije 110x32. Cuderrnan. K** Kalinškova 13. tel. 21-182 .i Poceni prodam JABOl R \ ščenke in bobovec. Visoko *L ^ čur Izdaja CP Glas, Kranj, Stavek Tt t* renjski tUk Kranj, tisk: ZP U*** pravica, Ljubljana. Naslov ns^i"" in uprave lista: Kranj, Mote Fbade« _ Tekoči račun pri SDK v Kras* *» vilka 515O0-«0S-31tt« - Tel«**- » 23-341, glavni urednik, odgovora *—• nik in uprava 21-«35. redake$a J:-*** komerciala - propaganda, ■nof** mali oglasi in računovodstvo Oproščeno prometnega davka •* pristojnem mnenju 411-1/71. CGPDELO TOCD Prodaja Ljubljana Mroznica Kranj broftalff ujno i86e garaži za dve *ojj vozili in sicer za OSEBNI AVTO R-4 ter za KOMBI gasite se osebno ali po ,?kfonu21-280. Jjdam termoakumulacijsko PEC OjrJed v petek ali soboto od 14. !^ure. Cena po dogovoru. God-•"»trija. Partizanska 22. Tržič 8855 Jj«i prodam SEDEŽNO GAR-ifJf-RO. Tomažin. Gosposvetska «">j 8856 ft*i«m domača JABOLKA, po 7 J» ■» STEBRE starega kozolca. Kokrica. Do vžan ova 5 8857 italijanski Športni zložljiv ^EK, z majhnimi kolesi, in KOŠARO za dojenčka. Dušan. Opresnikova 38. 8881 o prodam električni HAR-na 7 registrov, znamke hor-*e v garanciji. Bojan Resnik, j- », Kranj 8882 .^"■dam dvokrilno OKNO s polk-£WX 140. »Mizar - Volčja Dra-Okoren. Hosta 11. Škofja Loka 8883 SKUPIM! Prodam zadnji del karoserije za ZASTAVO 101. Benedik Pavk', Pševska 14. Kranj 8865 Prodam MOTOR JAVVA. 350 ccm. letnik 1978. ČELADO nolan. elastične smučarske HLAČE in »PAN-CARJE«. »t. 44. Bolka. Cerklje 166 8866 Ugodno prodam osebni avto OPEL REKORD, letnik 1969. registriran do konca junija 1981. Informacije v restavraciji Turist — Lesce 8867 Kupim RENAULT 4 »katrco«. s prevoženimi največ 3.000 km. Plačam takoj. Blatarič Mojca. Radovljica. Št ruki jeva 26. tel. (064 ) 75-948 8868 Prodam dobro ohranjen R-24. registriran do septembra 1981. Draksler. Kokrica. Golniška c. 1 8869 Prodam ZASTAVO 101 L. letnik 1977. za 9 SM, registrirano do avgusta 1981. Kavčič Rasto, Sitarska pot 16, Stražišče - Kranj 8870 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973. registriran do leta 1981. Kovor-št. 26 8871 Prodam PZ, registriran do septembra 1981 (zelo poceni). Humar Tone. Tržič. Bistrica 186 8872 Oddam predračun za GOLFA. Dobavni rok januar 1981. Vamberger Anton, Zlatnarjeva 6, Kranj 8873 Prodam ŠKODO 110 de luxe. letnik 1974. registrirano do julija 1981. Globočnik. Ul. XXXI. divizije 5. tel. 28-713 8874 Ugodno prodam AUDI 60-L. letnik 1968. v voznem stanju. Zorjan Janko. Alpska 5. Bled 8875 Ugodno prodam MINI 1000. letnik 1971. dodatno opremljen, za 5.2 SM. Telefon 74-130 8876 Prodam AMI H, celega ali po delih. Telefon 82-859 od 19. do 20. u re 8877 SIMCO 1110 LS. letnik 1974. po ugodni ceni prodam. Jug Branko. Partizanska 38. Bled. tel. 77-477 8878 Prodam obnovljen FIAT 850. letnik 1971. po ugodni ceni. Kličite od 6. do 14. ure po tel. (064) 77-661 -int. 17. Beravs Jana. Ribno 111. Bled 8879 Prodam VW 1500 limuzina, neregistriran, nevozen, cena 600 din. Restavracija Petrol Bistrica pri Tržiču 8880 OSTALO 19.STRAN.O LAS = mončič. Valjavčeva 7. Kranj ^ Za 4-urno VARSTVO na Vsakega. k> b, o meni kaj žaljivega (Planina - Kranj) ponudimo govonl m S,„| neresnične govorice. VARUHINJI naših ot "k (3 in ga bom sodno preganjala. Ana,Si- J.OOO.din. Telefon 21 -831 >■■ ■ ■ ~^ - —> ' 1'- f ......... 8893 domu dobri 6 let) 8894 rabljen manjši HLADIL-THefon (064) 28-040 od 17. do 8858 čjton trajnožarečo PEC kiip-Telefon 061-24-557 v to-J*. W- od 16. ure dalje 8859 a922nn podolgovato mrežasto ■■»STAJICO in športni VOZI 'H*fon (064 ) 68-254 v večer- 8884 VOZILA dobro ohranjen BMVV k 1974-75. Kalan. Zapoge P*W 8860 j*«am novo tovorno PRIKOLI-^■°**bni avto. Pavlic. Kidričeva V 877] ■p VW. letnik 1968. Telefon 8780 K**> dobro ohranjeno ZASTALI vec 25/a. Podnart 8861 zimske gume z obroči -1) VERIGE in PRAGE Ahčin Franc« Olševek 66. 88S2 novo IZPUŠNO CEV za Jsa 17 M. Kaltak. Novi - ^ofjaLoka 8863 n*!ih prodam MOTOR JAVVA *rEUDO nolan. Šink Sandi, ^ 145. .Škofja Loka 8864 Komisija za razpis pri delovni skupnosti oddelka za splošne zadeve Skupščine občine Jesenice objavlja prosta dela ARHIVARJA ZA SPLOŠNE ZADEVE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Poleg splošnih pogojev za sprejem "a delo ,n moralno-politične neoporečnosti'morajo kandidati imeti srednjo strokovno izobrazbo upravnd-administrativne, ekonomske ali splošne smeri in eno leto delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema komisija za razpis 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega G-mesečnega sinka in bratca T0MAŽKA OSTERMANA * zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem. ""Mavcem Iskre in Servisnega podjetja za darovano tolažilne besede ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala Matijevi mami ter g. župniku. Žalujoči: mami, ati, sestrica Mojca ter drugo sorodstvo! Luže, Naklo ZAHVALA Ob boleči izgubi našo drage mame. stare mame in tete FRANČIŠKE SORČAN roj. Ziherl * zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znanja sodelavcem DO Elektro Gorenjske. Delovne skupnosti "*'Jpnih služb Kranj, Kmetijske zadruge Sloga Kranj. Gorenjske silnice Škofja Loka ter Občinske gasilske zveze Kranj za izraze sožalja. darovano »vetje in spremstvo na zadnji poti P^bno se zahvaljujemo dr. Novaku za večletno zdravljenje. ' *upniku za poslovilni obred in pevcem iz Stražišča za žalost inke. Vsi njeni! Srednje Bitnje, 17. oktobra 1980 i STANOVANJA Mlada, poštena družina s šestletnim otrokom, nujno išče SOBO z možnostjo kuhanja in souporabo kopalnice na relaciji Bled-Radovljica-Kranj. Ponudbe pošljite pod šifro: Kmalu bo zima 8885 IPOSESTI Prodam HIŠO v gradnji, 10 km iz Kranja proti Goren;ski. Ponudbe pod nuino. Naslov v oglasnem oddelku. " 8886 POSLOVNI PROSTOR na Planini (30 do 50 kv. m) vzamem takoj v najem, za dobro najemnino. Ponudbe pod: Sprejemanje naročil 8887 ZAPOSLITVE 1 Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Ponudbe pod: Honorar 8815 Takoj sprejmem delavca ali delavko. Šifra: Dobra plača 8888 Službo dobi ŠIVILJA ali ŠTEPA-RICA. Dobnikar. Sp. Brnik 49 8889 Iščem ZAPOSLITEV. Imam vozniški izpit B-kategorije. Igor Rener. Kidričeva 20. Kranj 8890 Zaposlim splošnega MIZARJA. Telefon 22-767 8891 gasilskem domu v Bohinjski Bistrici gradijo delavci Gradbenega podjetja Bohinj nov gasilski stolp. - Foto: F. Perdan * P'>ajerja Obnova gasilskega doma Bohinjska Bistrica — Prostovoljno gasilsko društvo iz Bohinjske Bistrice bo leta 1984 praznovalo 100-letnico svojega obstoja. Ta pomemben in visok jubilej pa bodo gasilci iz Bohinjske Bistrice pričakali v svojem obnovljenem domu in po številnih uspehih minulih let. kajti gasilsko društvo v Bistrici sodi med aktivna društva v krajevni skupnosti. Pred tremi leti so s prostovoljnimi deli obnovili gasilski dom, ki stoji v Bistrici, predvsem so popravili streho. Prav zdaj pa dograjujejo poleg doma še stolp, ki no nadomestil prejšnjega lesenega, uporabljali pa ga bodo za vaje civilne zaščite gasilcev za reševanje ljudi z reševalnim prtom in za sušenje cevi. Nov stolp gradijo delavca Gradbenega podjetja Bohinj in do zime bo nared. Prostovoljno gasilsko društvo šteje danes 54 aktivnih članov, med njimi sta zelo marljivi dve pionirski desetini. Društvo ima sodobno opremo, avtocisterno, tri avtomobile, dve motorni črpalki. Njihovo preventivno delo se je že izkazalo za uspešno, saj zadnji dve leti v Bohinjski Bistrici in v okolici niso zabeležili nobenega požara. D. S. III OBVESTILA; Cenjene • stranke obveščam, da lahko naročite čiščenje »TEPIHOV« in TAPISOMA na novo tel. številko 25-819 - namesto stare 22-043 od 14. do 20. ure 8154 Prodajamo cvetoče MAČEHE in RIGELCKE. Za DAN MRTVIH vam bomo nudili KRIZANTEME - VELIKOCVETNE. PAJKOVCE in MARJETKE. Šenčur. Kranjska c.25 8819 LJUBITELJI KRZNA POZOR! Od 17. do 24. oktobra bo na Sejmu stanovanjske opreme v hali — A na ogled KOLEKCIJA KRZNENIH IZDELKOV, po ugodni ceni. Sakič, 64243 Brezje 18 8820 MATEMATIKO INSTRUIRAM v Kraniu. Telefon 27-329 (za vse šole) 8833 Na širšem območju Škofje Loke ŽAGAM DRVA. vestno in natančno Kavčič. Podlubnik 160. telefon 61-032 8892 Asfalt na krajevnih cestah Bohinjske Bele - Po domala vseh krajevnih cestah in poteh na Bohinjski Beli so delavci Cestnega podjetja iz Kranja minule dni položili asfalt, tako. da so danes ceste in poti asfaltirane. Tako je krajevna skupnost Bohinjska Bela uresničila dolgoletno željo krajanov, da dobijo tudi na Bohinjski Beli asfalt. Položili so ga na 12.000 kvadratnih metrih površine. - Foto: F Per dan Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA REBERNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vsestransko pomoč in izrečena sožalja. vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani."se v tako velikem številu poslovili od njega, mu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja kolektivom: Iskre EM Kranj. letališča Brnik. Gorenjskega sejma. Mesoiz-delki Škofja Loka. pevcem, gasilcem Šenčurja in sosednim društvom, upokojencem, č. duhovščini in osebju Nevrološke klinike iz Ljubljane. Hvala tudi predsedniku PGD Šenčur za poslovilne besede Vsem še enkrat, prisrčna hvala! Žalujoči: žena Pavla, sinova Ivan in Vido z družinama ter drugo sorodstvo! Šenčur, Šenturska gora, 16. oktobra 1980 Želje še niso potrebe Gradnja zdravstvenih objektov je bila letos močno skrčena - Tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju ne bo mogoče s skupno zbranim denarjem graditi po željah, skrčeni program pa predvideva za 290 milijonov din investicij v objekte in opremo - Pred štirimi leti je bil predlog pravilnika o zbiranju in razdeljevanju skupnih investicijskih sredstev zavrnjen, novi pa naj bi zdaj omogočil bolj disciplinirano trošenje skupno zbranega denarja V gorenjski regiji se že vrsto let zbirajo iz prispevne stopnje za zdravstveno varstvo tudi sredstva za investicije v zdravstvene objekte. Medtem ko so doslej imele prednost pri koriščenju tako skupno zbranih sredstev predvsem zdravstvene delovne organizacije iz zgornjega dela Gorenjske, pa se bo v naslednjem srednjeročnem obdobju večji del sredstev uporabil za planirane gradnje predvsem v Skofji Loki in Kranju. Vendar pa to ni edina novost tik pred vstopom v novo srednjeročno obdobje. Medtem ko so se vsa doslej skupno zbrana sredstva za investiciie kori- stila brez kakega pravilnika, pa po novem ne bo več tako. Pravilnik o načinu zbiranja in razdeljevanja investicijskih sredstev namreč prinaša določila, ki bodo kakšno bolj široko-potezno širjenje investicije na račun skupnih sredstev, kot se je doslej pogosto dogajalo, močno omejila oziroma povsem onemogočila; prav tako vsak investitor, to je zdravstvena delovna organizacija, sodeluje pri gradnji z 10 odstotki lastnih sredstev. Pri Zdravstvenem svetu bosta delovali dve komisiji in sicer ena za nadzor in druga za investicijski program: naloga obeh pa bo ugotavljati in tudi ustrezno ukrepati, če bodo Ob predvidoma letos dokončani lekarni v Žireh bodo iz regijsko zbranih sredstev za investicije začeli leta 1984 graditi še Zdravstveno postajo. — Foto: F. Perdan Modernejša golniška pošta Letos je podjetje za PTT promet iz Kranja moderniziralo številne pošte na Gorenjskem, čeprav je pri finančnih sredstvih omejeno — Golniško dostavno področje eno najtežjih Golnik — Mreža gorenjskih pošt je gosta, vendar jo je treba vseeno stalno obnavljati, dopolnjevati in modernizirati Ljudje terjajo čim hitrejšo in kvalitetnejšo dostavo, prav tako pa tudi hitre, solidne in dostopne poštne usluge v poslovalnicah. Podjetje za PTT promet iz Kranja je letos moderniziralo že številne pošte na Gorenjskem, čeprav finančnih sredstev ni na pretek, vendar postajajo poštne usluge vedno bolj pomembne v življenju krajana. Golniška pošta je dolgo čakala na modernizacijo. Obilo prometa ima vsak dan zaradi bolnišnice, pa tudi število prebivalcev se na njenem območju veča. " Območje golniške pošte obsega 27 kvadratnih kilometrov, v 671 gospodinjstvih pa živi 2300 ljudi. 13 naselij obsega območje pošte, ki je zaradi terena in obsežnosti med najzahtevnejšimi.' Tudi s telefoni območje golniške pošte ni na najboljšem, saj imata le dve vasi telefonsko omrežje. Ureditev telefonskega omrežja je bila načrtovana že za to srednjeročno obdobje, vendar je pomanjkanje denarja uresničitev plana preprečilo. Telefonijo bodo uredili, ko bo nova centrala v Goricah. Sedaj je golniško območje telefonsko vezano na tržiško vozii-ščno centralo. Prostori golniške pošte so bili v roku modernizirani. Dobrodošlo je bilo razumevanje bolnišnice, ki je pošti med moderfnzacijo začasno odstopila prostor. Z urejenimi prostori se bodo pogoji dela štirih zaposlenih zboljšali. .jk gradnje skušal e obiti overovljene načrte tako po obsegu ali po stroških Takšni dokaj ostri ukrepi zapisani v pravilniku so bili vsekakor potrebni, saj je bilo vse dosedanje obnašanje investitorjev, ki so gradili iz skupaj zbranih regijskih sredstev, vse prej kot vzorno Širjenje kvadrature posameznih objektov, nekajkratno zviševanje prvotno določenih zneskov je bolj kazalo na tekmovanje, kdo bo porabil več zbranih sredstev kot pa to. da bi skupna sredstva regije racionalno uporabljali. Morda najbolj kričeč primer takega obnašanja je bila gradnja specialističnih oddelkov jeseniške bolnišnice. Da pa je takšno preskakovanje planiranih sredstev za nekatere investicije še vedno aktualno, zgovorno priča gradnja lekarne v Zireh, katere cena kvadratnega metra dosega že 30.000 dinarjev (bruto). Poleg dokončanja lekarne v Zireh pa se bodo sredstva za investiranje v prihodnjem letu namenjala le še za dokončanje prizidka jeseniške bolnišnice. Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko in Zdravstvene postaje v Gorenji vasi. Sklep o prednosti pri dokončanju investicij iz tega srednjeročnega obdobja pred novimi gradnjami so sprejele skupščine občinskih skupnosti zdravstvenega varstva. V naslednih petih letih je namenjeno za nove objekte in medicinsko opremo vsega 290 milijonov din. To sicer niso vse želje, ki so jih zdravstvene delovne organizacije zapisale — teh je bilo prvotno kar za 850 milijonov din, vendar pa želje niso tudi potrebe: po javni razpravi in splošnem priporočilu uporabnikov zdravstvenega varstva, naj se investicijski programi skrčijo, je predlog pristal na 290 milijonov novih din investicij. Investicijski program, ki ga bodo še potrdile občinske zdravstvene skupnosti, predvideva v letu 1982 nekaj več sredstev za novo medicinsko opremo, ki je bila ob zdajšnjem velikem vlaganju le v zidove kar malo zapostavljena: zato bo pretežni del 35 milijonov namenjen opremi, ostalo pa za kredite, manjše adaptacije in za gradbene načrte naslednjega leta. V preostalih treh letih naslednjega srednjeročnega obdobja pa bo spet več gradenj: leta 1983 se bo začela graditi zdravstvena postaja z lekarno v KS Planina v Kranju, nekaj pa tudi manjših adaptacij, naslednje leto pa zdravstvena postaja v Zireh poleg nove lekarne. V letu 1985 pa je predviden začetek gradnje prizidka Zdravstvenega doma v Skofji Loki. dograditev zdravstvene postaje v Železnikih, nakup računalnika za potrebe regionalne zdravstvene skupnosti ter sredstva za gradbeno dokumentacijo specialističnega trakta pri Zdravstvenem domu Kranj in razširitev BGP. Gradnja upravne stavbe za strokovno službo regjonalne zdravstvene skupnosti pa je v celoti izpadla iz srednjeročnega programa investicij. L. M Referendum v Besnici Besnica — Pred leti so krajani Besnice s samoprispevkom zgradili avtobusno postajališče in asfaltirali cesto do pokopališča in okrog njega. Tudi ostale krajevne poti so že asfaltirane. Krajani so s svojim delovnim in denarnim prispevkom že veliko pripomogli, da je kraj dobil boljšo povezavo in lepši videz. Toda še vedno je potrebno dograditi nekaj objektov, prav tako s pomočjo samoprispevka. O tem se bodo krajani odločali na referendumu koncem tedna, v nedeljo, 26. oktobra. Doslej je bil na zborih krajanov v vaseh krajevne skupnosti Besnica sprejet predlog, da hi s samoprispevkom v vsej krajevni skupnosti uredili javno razsvetljavo, zgradili mrliško vežico ob pokopališču, adaptirali stari podporni zid na pokopališču, uredili parkirni prostor ter postavili orodjarno in garaže za gasilce. Cena vseh objektov je ocenjena na 4.420.000 dinarjev, oh u pošte vanju porasta cen je vsoto zaokrožiti na 5 milijonov dinarjev S samo prispevkom bodo krajani zbrali predvidoma tri milijone, manjkajoča sredstva pa bodo prispevali drugi viri. nekaj bodo nadomestili tudi M prostovoljnim delom V nedeljo s«> bo torej odločalo o gradnji objektov, krajani bodo prispe val i svoj »da« za dobro svoje krajevne skupnosti in z odločitvijo dokazali svojo samoupravno zrelost Alojz Blaznik Investicije pomemben element stabilizacije Spet merimo predaleč Kranj — Investicije! Številne razsežnosti imajo za vsako dndbi za vsako nacionalno gospodarstvo, za njegov obstoj in razvoj. m Jugoslovani smo pogosto izgovarjali to besedo, jo uporabljali m z njo tudi takrat, ko ni bilo družbene in gospodarske upravi" prav v teh trenutkih grešili s posledicami za sedanjost in p™ Imamo številne primere gospodarno izbranih in utemeljenih nakifc vseh področjih in to so bile korenine našega hitrega razvoja, ki ■ svetu ne najdemo prav veliko primerjav. Srečamo pa nasprotne mere, ko smo vlagali in gradili na osnovi najrazličnejših loka teženj, na pomanjkljivih izračunih donosnosti vlaganja, pod tega ali onega, pa tudi zato, ker smo imeli denar, svoj in \ odstotkov družbenega proizvoda je Jugoslavija namenjala ■ jam. Slovenija je sicer obstala pri 30 odstotkih, pa je bilo, kot to preveč. Gospodarstveniki pravijo, da je 25 odstotkov d proizvoda za investicije razumna meja vsakega nacionalnega stva. Dogovorili smo se, da bo Slovenija odslej namenjala okrog 30 «4-stotkov družbenega proizvoda investicijam, od tega 9 odstotkov ne#e-spodarskim. Upoštevane so že letos začete investicije in to da« usmeritvi ostrejšo linijo. Več ne smemo in ne moremo dati, saj ust dohodek svoje meje in le-ta je »osnova družbeni in gospodarski rase. Gorenjska ima oceno tega področja. Investicije se umirjajo, nite* delež v družbenem proizvodu pa je realen, sprejemljiv. 25 odstotka* j naj bi v prihodnjem srednjeročnem obdobju znašal investicajski driri. j vendar to ni čisti investicijski dinar. Predsednik gorenjske Gospodar*? zbornice Franc Podjed je povedal, da bo šla tretjina za plače vm* starih obveznosti, tretjina za združevanje, tretjina pa ostaja za naložbe. Banka bo sposobna do leta 1985 primakniti 3 nove mili _ kar bi vseeno znašalo le 12 odstotkov gorenjskega družbene* proizvoda za vlaganja! Naši investicijski plani pa so s temi številkami skregani. 41 milijard znašajo gorenjske investicijske namere v prihodnjih p letih. Očitno spet merimo predaleč in upamo, da bo ta ali ona naktst le šla skozi sito meril. Za tretjino bi morali znižati plane, pa bi s teta« šlo. Nihče ne trdi, da krčitev in uskladitev programa ni mogoča. Nnjaa bo, čeprav ne bo lahko, vendar morajo uresničena vlaganja doseči m'-učinek, kot so nekatera dosedanja. Nesorazmerja se kažejo tudi v sestavi investicijskih plane Gorenjsko je recimo težko sprejemljivo, da znižujemo vlaganja v mi tijstvo in prehrano, ko vemo, kako skromni smo na tem področni kakšni problemi se že kažejo. Znižujemo na primer investicijski gostinstva in turizma, trgovine, lesarstva in gozdarstva, kjer ii Gorenjci edino surovino. Nekatere od teh panog so res nizko a mulativne in še sedanjih planov naložb nismo izpeljali, pa bi morali interesu območja najti sredstva in voljo za napredek na teh področA ki so razen industrije ključna. Do teh vprašanj se bo treba družbe«* politično opredeliti v planih in v ravnanjih. Preveč računamo na za katerega še ne vemo, ali bo dosegljiv ali ne. Takšna računica n ponavadi računica brez krčmarja ... i v „ . . J Košnjek Pogovor o razmerah v SOZD Sava - V petek. 17. septembra na delovnem obisku v SOZD Sava predstavniki Gospodarske zbor*** Slovenije, republiškega sveta ZSS in medobčinske gospodarske z** niče. S predstavniki Save so se člani delegacije pogoixtrjali o vanju sestavljene organizacije in gospodarskem položaju v Sen 9 združuje šest delovnih organizacij s področja gumarstva in kem* H Srbiji. Sloveniji in Vojvodini. Predstavniki Save so opozorib a« <*Jnt| položaj celotne gumarske industrije, ki ga še zaostruje razkorak cenami surovin in cenami izdelkov. - Foto: I. Draškič Prizadevnost ,vredna pozorno*: j Med številnimi društvi in klubi, ki v kranjski občini že vrsto let aktivno združujejo in v svoje delo vključujejo predvsem mlade, sodi tudi kranjski Klub ljubiteljev glasbe. Delo kluba i« razgibano in ni omejeno zgolj na podutanje ali /hiranje gramofonskih plošč, trakov ali prebiranje glasbene, predvsem tuje literature To zgovorno dokazu je tudi nova številka klubskega glasila, ki je eden ./med načinov animacij« članstva. Tretjii Jftdtaja številka prinaša poleg tekočih aktualnih zanimivosti * področja popularne glasbe prispevke O rntter-damskem festivalu folk glasbe, ocene nastopa skupine Na lepem pr,-,a/m in celovH zapis o eni prvih no- Jovalskih skup.n anglrfk, Bkupini Sex P.stols ter ocene plošč (I arat. Buldožer. Brandenbuiški koncert. Wendvja Ctrlosa) in , članeki področja h.-f. tehnike.sk..-1111 petindvajset "tmni fifva ki »veda ni namenjeno /gol,. >„. kluba, ampak ho nedvomno inimalovse.kidel mojega prostega časa namen,a,o spremljanju popu lame glasbe pri nas m v svetu. Klub je v zadnjih šestih pripravil več tematskih večerov s predavanji in gtos**] redil koncert slovenske skupine Na lepem prijazni i vil izlet na Nizozemsko i mednarodnega festivala foflU v Rotterdamu. V začetka ho klub pripravil pravi rorti ki se bo predvidoma odvijal Gorenjskega sejma. g Intart še v Vidmu Letošnji, tretji bienak* seli v Videm, kjer bodo n galeriji Centra odprii v 25, oktobra, ob 10.30. Btena združuje likovne umetni dežel: Koroške. FurlaniiV l Krajino in Slovenije ■ izmenoma prirejajo in k*N pravilo Društvo slovenskih u met nikov iz Ljubljane V , je bila v paviljonu Rihara* odprta maja. septembra * * lila v Celovec in sedaj kjer bo odprta do 12. noven***