RADIO INOVAI V^AJDi VŠČINA^^ 106,9 MHz www. novanova-si je zgornjevipavski časnik Ajdovščina • December 2007 • številka 62 • 7900 izvodov • cena 0,00 € Meje v srcu Nekega jutra se zbudiš in (ne preveč)presenečen ugotoviš, da meje tja doli proti zahodu več ni. Meje, za katero so se v preteklosti bojevali, zanjo umirali, jo prestavljali in utrjevali. Tiste, ki je doživljala srhljivo soško fronto in te, za katero so umirali borci na goriški fronti. Meje, za katero smo se še nedavno nazaj h valili in ji pripisali sintagmo: najbolj odprta meja v Evropi. Ki pa to nikoli ni bila. Ker so nas na njej slačili, nam brskali po torbah, nas včasih maltretirali in tudi kaznovali. Nekaj časa smo morali za njen prehod tudi plačevati. Postala je nekakšna ekonomska kategorija. Odslej (upam) tega ne bo več. Po nekakšnem (ne)poznanem scenariju smo se v noči na 21. december Slovenci znašli v neskončno dolgo želeni skupni državi. Ki pa jo šele moramo vzeti za svojo. Ne le na papirju, predvsem v svojem srcu. Sicer pa mi ne bi bili mi, če si novih meja ne bi že zakoličili. Kakšno ime bo nosila naša pokrajina, ki se že svita na obzorju? Če jo bomo ppimenovaliiz srca, bo to Primorska, če se bomo prepustili politikantstvu, potem bo nekaj drugega, pa tudi sami bomo nekaj drugega, ponovno pregrajeni, na tiste, ki so »dobili« in tiste, ki so zgube. Temu bi se morali izogniti in prisluhniti svoji poštenifl?) notranjosti. Sicer pa je prednovoletni čas namenjen odprtim dušam in najlepšim željam, ki iz tega naslova odkritosrčno curljajo. Bodite srčni, zanesljivi in širokogrudni. Tudi tedaj, ko vam izza rame šepeta vse bolj pridobitniški čas. Srčni so srečni. To vam voščim! Ivan Mermolja - Iče Dobrih, modrih in umirjenih misli ■ naj nam v naslednjem letu ne zmanjka. gospodarstvo Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov. Razvojna agencija ROD Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija : 36 53 600 : ra rod@sioI.net, I: www.ra-rod.si Razvojna agencija ROD na čelu regionalnega razvoja v gonski statistični regiji OD bo s 1. januarjem 2008 za obdobje dveh let operativno prevzel naloge subjekta spodbuja-J\jija razvoja na regionalni ravni in tako pridobil status regionalne razvojne agencije. Goriška statistična regija je ena izmed redkih statističnih regij v Sloveniji, kjer regionalna razvojna agencija deluje na principih mrežnega partnerstva. Štiri lokalne razvojne agencije, poleg RODA še 1CRA d.o.o. Idrija, RRA Nova Gorica in PRC Tolmin, se enakopravno vključujejo v regijsko razvojno načrtovanje in izvajanje drugih nalog regionalnega značaja. Pod Rodovim vodstvom, ki bo še vedno skrbel tudi za področje razvoja podeželja v regiji, bodo naloge na področju razvoja turizma in podjetništva opravljali v RRA Nova Gorica, področje človeških virov ostaja v Tolminu, regionalni razvoj področja okolja in prostora pa v domeni IGRE iz Idrije. Projekt »po poteh umetnostne obrti in vina« v ii* v •lr zaključni tazi T J projekt, ki mu je uspelo pridobiti sredstva Programa Pobude Skupnosti Interreg IIIA Slovenija V - Italija, sta kot partnerja iz Vipavske doline vključena Razvojna agencija ROD in Občina Vipava, poleg njiju pa še Občina Idrija, Icra d.o.o., Čipkarska šola Idrija, Občina Brda, RRA Nova Gorica in čezmejna partnerja Provincia di Gorizia ter Confartigianato provinziale di Venezia. Projekt gradi na izhodišču, da sta Idrijska čipka in vino dveh vinorodnih območij; Vipavske doline in Brd, zelo pomemben element dediščine celotnega obravnavanega območja, ki s svojo razpoznavnostjo in možnostjo apliciranja na različnih področjih predstavljata element, na katerem se lahko učinkovito zgradi podobo kakovostne in zanimive turistične destinacije. S pomočjo Interregovih sredstev je bila v Vipavi vzpostavljena vinoteka - razstavni prostor, kjer so predstavljena vina vinarjev Vipavske vinske ceste. V sosednjem prostoru si lahko obiskovalci ogledajo multi-vizijo Vipavske doline, kratki promocijski film »Vipavska dolina -Toliko vsega«, v katerem je avtor filma Tomo Čonkaš skupaj z mnogimi sodelavci pripravil slikovit prikaz naše doline. Kratki film je pripravljen v treh jezikovnih različicah: v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku. K promociji Vipavske doline, kot turistične destinacije vredne obiska, bo pripomogla tudi novo nastala brošura v treh jezikih. V petek, 21. decembra so se vsi projektni partnerji, lokalni turistični vodniki posameznih treh območij s slovenske strani in ostali povabljeni skupaj odpravili na odkrivanje zgodb tematske poti »Po poteh umetnostne obrti in vina«. Javni razpisi ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano V petek, 7.12.2007 sta bila v Uradnem listu RS št. 112 objavljena dva razpisa za ukrepe Programa razvoja podeželja RS v obdobju 2007-2013: Javni razpis za ukrep Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti in Javni razpis za ukrep Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom. Oba razpisa sta odprta do porabe sredstev. Razpisna dokumentacija in vsi ostali dokumenti so na voljo na spletnih straneh: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/ in http://www.arsktrp.gov.si/ . Ministrstvo je že zaprlo razpise za leti 2007 in 2008 za ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev in Pomoč mladim prevzemnikom kmetij ter za ukrep Povečanje gospodarske vrednosti gozdov za leto 2007. »Vetra ne moremo spreminjati, lahko pa nastavimo svoja jadra.« Zdravja, sreče, uspehov, miru, ljubezni, topline, prijaznih pogledov in besed, iskrenih prijateljev, pogumnih odločitev, drznih idej, časa zase, časa za prijatelje, smeha in dobre volje. Toliko vsega! .vam v prihajajočem letu želimo sodelavci Razvojne agencije ROD ‘J&ic&tal--* Zakladnic# idej za prijetnejšo bivanje PRODAJALNA AJDOVŠČINA OorMka časti« 27 - HIŽA CASTRA 5270 A)dov*itn*. tsl.: 03/36« 30 »3 Umik: Pon - Petek 8h - 19h, Sobota 8h - 13h i 8h - 13h Prodalgbs^ristal /e namenjena vsem, ki želite j 'j Pri nas boste našli izdelke iz porcelana, stekla, rierjavečega.jekla kot tudi kuhinjske in okrasne keramike ter domiselne ideje iz nabora dekorativni^ izdelkov. m- ob prihajajočih j- novotetnb-požičnih praznikih 1 M Mrt vas pričakujemo z veliko izbiro novoletnih artiklov d J Uredništvo Latnika vam želi Srečno leto 2008 Svetlo, toplo, varno in prijazno leto 2008. ŠKAPIN LOZEJ d.o.o., Ajdovščina Ajdovščina, Goriška c. 62 tel.: 05 36 64 180, fax: 05 36 64 190 www.lozej.si VARNOST PRI DELU - POŽARNA VARNOST VARSTVO OKOLJA - FIZIKALNE MERITVE VSEM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESELO BOŽIČNO PRAZNOVANJE IN SREČNO V LETU 2008 ANTONI IZVOZ - UVOZ-TRANSPORTd.o.o. www.antoni.si Naj vas v letu 2008 vodijo zdravje, pogum, vljudnost, pravičnost, strpnost, hvaležnost, humor in ljubezen. Antoni gospodarstvo Primorju nagrada za inovativnost Inovacija pri narivanju viadukta Polance Ob deseti obletnici Inženirske zbornice Slovenije je bila v Narodni galeriji v Ljubljani svečana akademija, na kateri so prvič podelili priznanja za inovativnost. Na področju gradbeništva je nagrado prijelo Primorje in sicer za izviren postopek narivanja mostnih konstrukcij z velikim vzdolžnim naklonom s pomočjo neskončnega nosilnega vijaka. Nagrado je generalnemu direktorju Primorja mag. Dušanu Črnigoju izročil minister za razvoj dr. Žiga Turk. Nagrajeni postopek je uvedel univ. dipl. inž. grad. Iztok Likar, vodja priprave dela s svojo ekipo pri gradnji viadukta Polance na Rebrnicah. T~> istvena prednost tega postopka je, -L) da omogoča hitro in hkrati varno izvedbo faze narivanja z neskončnim vijakom, ne glede na vzdolžni naklon mostne konstrukcije. Predstavlja poceni in učinkovito izboljšavo, ki jo je mogoče na gradbišču zelo enostavno uporabiti. Po doslej znanih podatkih se tehnologija »vlečenja« pri tako velikih naklonih, ki bi zadoščala varnim pogojem uporabe tako kot na viaduk- tu Polance, še ni uporabila nikjer na svetu, zato je inovacija v fazi patentiranja. Tehnološki postopek za narivanje mostnih konstrukcij je danes eden najbolj razširjenih načinov gradnje večjih mostov in viaduktov. Segment mostne konstrukcije se zabetonira v t.i. delavnici, ki leži na enem od bregov. Hidravlika potiska prednapet segment naprej, kovinski kljun pa premešča razdaljo od segmenta do naslednje podpore. Drsenje omogoča mast med jeklenim nosilcem in segmentom. V delavnici se nato zabetonira naslednji segment in s pomočjo hidravlike se tako potisne naprej oba segmenta. Torej je teža, ki jo s pomočjo hidravlike potiskamo naprej, iz tedna v teden večja, nazadnje je treba potisniti na končno ležišče celotno konstrukcijo, ki tehta več tisoč ton, odvisno od dolžine viadukta. Zato obstaja pri naklonih, ki so večji od ± 3 %, nevarnost, da konstrukcija zdrsne, tako med samim narivanjem, kot tudi v fazi mirovanja. Primorje je po tem tehnološkem postopku narivalo celo vrsto mostov in viaduktov (Bandera, Glinščica, Ribnik, Dobra, Tržiška Bistrica, Šumljak, Millennium, Zlatibor, Dobruša, ...) in je z različnimi dopolnitvami tehnologije (pri zaviranju) uspelo s postopkom narivanja pri večjih naklonih ‘navzdol’, pri viaduktu Polance v Rebrnicah pa je zaradi geoloških posebnostih terena ostala edina možnost narivanja ‘navzgor’. S takšnim problemom se je tehnološka ekipa Primorja d.d., ki jo vodi vodja priprave dela Iztok Likar, sre- čala pri narivanju obeh voziščnih konstrukcij viadukta (desna 345,5 m, leva 378,4 m). Naklon viadukta znaša 5%, kar onemogoča uporabo do sedaj znanih standardnih postopkov narivanja mostnih AB konstrukcij v smeri navzgor. Obstajajo sicer tudi rešitve s potiskanjem mostne konstrukcije na območju tako imenovane delavnice, kjer se izdeluje segmente, vendar z velikimi gradbenimi posegi in s tem s precej večjimi stroški. Rešitev, ki jo je predlagal in v praksi izvedel Iztok Likar, pa omogoča narivanje in sočasno varovanje prekladne konstrukcije z večjimi nakloni brez dodatnih, zelo kompliciranih ukrepov proti zdrsu, ki so praviloma dragi. Bistvo inovacije je v navidezno enostavnemu postopku preprijemanja velike vzdolžne sile zaradi lastne teže razponske konstrukcije oziroma varovanja v vseh fazah narivanja brez nevarnosti zdrsa. Preprijemanje oz. prenos velike vzdolžne sile v fazi narivanja pred zdrsom prekladne konstrukcije je Likar izvedel z učinkovito uporabo prerezane matice Dywidag, kar je njegova originalna rešitev, vendar je moral prerezano matico v fazi obremenitve zavarovati oz. ojačati s specialno jekleno objemko, ki jo je prav tako sam skonstruiral. Spojka in prerezana matica morata skupaj prevzeti nosilnost neprerezane matice, ki bi po svoji sami nosilnosti sicer opravljala svojo nosilno funkcijo, vendar iz tehnoloških razlogov ne bi omogočala vzdolžnega premika na tako velik dolžini vlečenja (cca 30 m). Uporabljeni postopek s prerezano matico v kombinaciji z objemko pa omogoča kontinuirano narivanje kampade dolžine cca 30 m z možnostjo neprekinjenega dela na principu neskončnega vijaka. Omeniti velja, da so Dywidag jeklene palice izdelane le do dolžine 12 m in da preko spoja dveh palic ni možno peljati navojne matice. epp GA Vipava - Gospodinjski aparati Novo: kuhinje Pred skoraj natančno letom dni, kmalu po njegovam prihodu iz Ljubljane, sva se pogovarjala z Jako Žnidaršičem poslovodjem v GA Vipava. Takrat je rekel, da ga je iz prestolnice v Vipavo pripeljala ljubezen. Ali to še velja in kako gleda danes, po letu in pol, na poslovanje trgovine in novo okolje, nam je zaupal v kratkem pogovoru. Gostilna Tratnik Tradicija stare gostilne na Colu se nadaljuje. Da gre za res staro in pomembno gostinsko postojanko pove dejstvo, da sega gostilniška tradicija Tratnikove gostilne zelo daleč nazaj, v leta pred prvo svetovno vojno in še prej. Stara furmanska gostilna je imela v pritličju kovačijo, kjer so popravljali vozove, podkovali konje in skrbeli za to, da so popotniki lahko nadaljevali svojo pot.Lastniki so se menjavali, leta 1939. pa preide gostilna v last družine Tratnik. Taka, kaj se je od takrat spremenilo J in kako si se znašel pri nas? Kako seje prijela trgovina? Lahko rečem, da sem prišel v prijetno odprto okolje. Ljudje so domači, prijazni, veliko bolj kot v Ljubljani. V Vipavi ima človek praktično vse kar potrebuje za lepo življenje. »Ljubezen«, ki me je pripeljala v Vipavo je sedaj moja življenska sopotnica. Skratka prav nič mi ne manjka. Tudi z delom in trgovino sem povsem zadovoljen. Močno sem se namreč že od začetka trudil, da bi trgovina zaživela in se prijela med ljudmi kot prijazna trgovina, ki ti obljubljeno m pričakovanje tudi izpolni. Poudaril bi rad, da smo za razliko od drugih Podobnih trgovin zelo strokovni, znamo stranki svetovati, da res dobi tisto kar išče. Kako ocenjuješ prodajo oz. kaj od malih in velikih gospodinjskih aparatov se najbolje prodaja? Trend prodaje so prav gotovo pralni stroji. Prodamo jih največ, ker imajo tudi najkrajšo življensko dobo. Zavzemajo okrog 25% vse prodaje. Potem so tu hladilniki, pomivalni stroji, v pozni jeseni in pozimi pa tudi sušilni stroji. V naši trgovini lahko dobite vse blagovne znamke aparatov, ki so na našem tržišču. Kaj pa novosti v GA Vipava? Velika in dobrodošla novost pri nas je prodaja kuhinj. Ko se združita nemška kakovost in italijanski design, dobimo kuhinjo NOBLESSA. Nemški proizvajalec kuhinj Noblessa je med vodilnimi v Evropi. Odlikuje jih kvalitetna izdelava, vzdržljiva vodila in mehanizmi, serijsko vgrajeni blažilci predalov. Vse to pa potrjuje kar 5 letna garancija. Kuhinje je možno dobiti v kar devetih cenovnih razredih, na voljo pa je pestra izbira barv in barvnih odtenkov. Cenovna konkurenčnost in to, da so kuhinje »na ključ«, kar pomeni, da stranki kuhinjo ponudimo po njihovih željah in prostoru, brez- plačno svetujemo, izrišemo željeno postavitev kuhinje, brezplačna dostava in montaža in še brezplačna vgradnja pri nas kupljenih gospodinjskih aparatov so naše prednosti. Kuhinje Noblessa nudijo ogromno prostorskih rešitev, novost pa je še lesena stenska obloga v barvi kuhinjskega pulta, ki jo lahko postavimo namesto ploščic. Pa še tvoj osebni pogled oziroma mnenje o trgovini GA? Kaj te moti, kaj bi si želel, kaj bi pohvalil? V trgovini praktično ne pogrešam nič. S kuhinjami smo v bistvu zaključili našo ponudbo. Smo eni redkih, ki lahko ponudi kuhinje in vse gospodinjske aparate na enem mestu. Od tu naprej bomo gradili le še na še večji strokovnosti, izobraževanju, poznavanju naših izdelkov. Še naprej pa bomo ostali predvsem prijazna trgovina za izpolnitev vseh želja naših kupcev. Novo leto je tu. Morda kakšne želje? Vsem bralcem Latnika želim obilo uspehov, zdravja in sreče. Obenem pa si želim, da bi naša trgovina dosegla kar največ ušes, predvsem po dobrem glasu. Tudi tebi srečno, Jaka. Marjan Krpan T Zojna vihra ne zaustavi dogaja-V nja pri Tratniku, po ustnih virih pa naj bi v sami hiši nekaj dni zdravil partizanski doktor. Zadnji meseci vojne pa hiše niso zaobšli, saj je zaradi bombardiranja konec vojne dočakala močno poškodovana. Govori se tudi o nemški patrulji, ki naj bi jo pri tem ubilo v sami gostilni. Po vojni jo je gospodar Alojz ponovno postavil na noge, o čemur pričajo dokumenti o vojni škodi in prevzem-nice o materialu, ki je bil porabljen. Tudi ti dokumenti se sedaj nahajajo razstavljeni v jedilnici obnovljene gostilne. V šestdesetih ponovno postane priljubljeno zbirališče Colčanov in tudi drugih, v osemdesetih pa doživlja korenito obnovo, tokrat pod taktirko mlajše generacije Tratnikov, z Jožetom Tratnikom na čelu, ki jo, skupaj s’sinovoma, zelo uspešno vodi do dveletne prekinitve. V juliju letos pa je hiša ponovno odprla svoja vrata, tokrat pod vodstvom Gorazda Repšeta in z novo, mladostno ekipo ter prenovljeno ponudbo. Seveda ostajajo krače in bograč prvi hit, dodano pa je mnogo novih jedi, od katerih so mnoge že prave uspešnice, kot npr. svinjska ribica s panceto in česnom, divji prašiček, telečji kotlet z zelišči, poskrbljeno pa je prav tako za vegetarijance,in sladokusce, ki se radi prepustijo raziskovanju okusov Jedi spremljajo tudi odlična vina, saj je ponudba vinarjev pestra. Lahko izbiramo med vini vipavskega Agroinda, v ponudbi najdemo večino vin iz kleti Jordana Cigoja iz Črnič, ne »umanjkajo« pa tudi vina iz kleti Stegovec, Štokelj in Marc, pa tudi prodorna li- nija Guerila iz kleti Zmaga Petriča s Planine je prava uspešnica. Po nekaj mesecih delovanja in prehodnih sodelavcih, se je ustalila tudi ekipa, ki jo sestavljajo Milena Praček, mladi in perspektivni David Alaimo in seveda Gorazd Repše, ki poskrbijo za vaše dobro počutje in kulinarične užitke. Da ni dolgčas poskrbijo z dodatnimi dogodki, tako so napovedani Dnevi vin Cigoj, ki začnejo 22. decembra. Tudi v 2008 bo dogajanje pri Tratniku pestro, saj se pripravlja razstava fotografij na temo Koncerti, kot jih je videl Mladinin fotograf Matej Leskovšek, začenja pa se tudi akcija z naslovom »Ta vikend vam kuha...«, v kateri bodo gostili poznana kuharska imena, tako profesionalce kot kuharje - ljubitelje dobre hrane. gr Voščilo župana Občine Ajdovščina Marjana Poljšaka ob novem letu 2008 Občanke in občani občine Ajdovščina! V novem letu vam voščim zdravja, prijaznosti in medsebojne pomoči ter uspešnosti pri delu in v vsakdanjem življenju! Želim, da vsakdo v čim večji meri premaga svoje pomanjkljivosti in slabe navade na področju prehranjevanja ter gibanja oziroma telovadbe. Res, da je navodil skoraj preveč in da so si tudi nasprotujoča, vendar želim, da vsak zase kritično izbere čimbolj učinkovita. Gotovo je koristno jesti več zelenjave in sadja ter manj sladkarij, maščob in druge koncentrirane hrane. Skoraj nikoli ne telovadimo preveč in potruditi se moramo tudi za tiste ter take gibalne vaje, ki jih sicer malomarno zanemarjamo, potem pa to plačamo s težavami. Naj bo naš trud predujem, da bo naknadnih težav manj in da bodo manjše, posebno ko se nabirajo leta. Trudimo se čim več bivati in se gibati v naravi, kar pomeni tudi duhovno se vračati k izvornemu okolju. Že veliko smo napredovali in spoznali, daje neprimerno lepše ter boljše življenje z bolj prijaznimi medsebojnimi odnosi, medsebojno pomočjo in sodelovanjem, kot pa tekmovalnost, dobičkolovstvo in brezčutnost, v katero nas navaja prevladujoča družbena miselnost. Pri nas na Ajdovskem ta ni več prevladujoča, zato je tudi naš napredek večji in nas mnogi navajajo za zgled. Želimo si, da bi se v tej smeri še bolj potrudili in živeli še bolj polno življenje, v zadovoljstvo vsakega ter vseh skupaj. To je naš zaklad, da bogatimo naša življenja v vseh naših majhnih in velikih skupnostih: družinskih, šolskih, delovnih, strokovnih, društvenih, športnih, kulturnih, župnijskih, vaških, krajevnih, občinski, narodni ... in vseh drugih. Vsem partnerjem, ki lahko in morejo, želim čim več ljubezni ter da se medsebojno čim bolj potrudijo za njeno kvaliteto, kar prispeva k duhovnemu in telesnemu ravnotežju, blagosti ter temeljitosti našega počutja, dela in življenja. Zato, ker živimo bolj zdravo ter prijazno, smo in bomo tudi bolj uspešni pri delu ter v vsakdanjem življenju. Ne uspešni tako, da bi imeli več kot sorodnik, sosed, prijatelj, znanec ali kdo drug, ampak uspešni tako, da s svojim delom in znanjem, s praktičnimi rezultati koristimo sebi, svojim bližnjim ter daljnim. Da vsi napredujemo, da se ustvarjajo pogoji za nove družine, nov rod mladine, naše otroke, vnuke in pravnuke, za polno življenje ter ob,stoj in razvoj vsakega posameznika ter obstoj in razvoj vseh naših skupnosti! Srečno 2008\ Vaš župan Marjan Poljšak Vabimo vas na koncert, s katerim bomo počastili DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI sreda, 26. december 2007 ob 18.00 url Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Vokalna ženska skupina Vox Batique pianistka: Andreja Kosmač dirigentka: Martina Batič Slavnostni govornik: podžupan Občine Ajdovščina mag. Borut Koloini VABI VAS OBČINA AJDOV ŠČINA OBČINA AJDOVŠČINA vošči vsem svojim občankam in občanom, naj vam novo leto prinese zdravje, ljubezen, notranji mir in blagostanje, smeh in srečo, ter uresničitev vseh vaših želja in pričakovanj. Občina Ajdovščina se je tudi letos odločila, da bo namesto pošiljanja novoletnih voščilnic, ta sredstva namenila v humanitarne namene. 12. seja sveta občine Ajdovščina Za december sta bili napovedani kar dve seji Občinskega sveta Občine Ajdovščina. 12. redna seja je potekala 13. decembra, 13. pa prepozno, da bi o sklepih pisali v zadnji letošnji številki Latnika. Zato pa sledi kratko poročilo o dogovorih, sklenjenih na 12. redni seji. v '7'upan Marjan Poljšak je pred kratkim ^-/uspešno prestal rutinsko operacijo, vendar se kljub temu ni čutil sposobnega odpeljati sejo v celoti, zato je predsedovanje prepustil namestniku - podžupanu Borutu Koloiniju. Hkrati pa je prosil za premik točke o širitvi univerzitetnega središča iz sedmega na prvo mesto, kajti želel ji je prisostvovati in predlog predstaviti ter obrazložiti. Svetniki so upoštevali njegovo željo in delo se je lahko začelo. Župan - za spremembo v vlogi predlagatelja predloga in ne vodje seje OS - je predstavil pripravljeno gradivo ter svoje poglede na širitev univerze. V uvodnem nagovoru je preletel zgodovino našega mesta, iz katere ugotavlja stalen visoko tehnološki napredek kraja in delovni zagon prebivalstva. Zato se zelo zavzema za prihod univerzitetnega znanja v naše kraje. Po županovem izvajanju seje vnela živahna razprava. Pristojni Odbor za okolje in prostor je podprl točko in pripravljena sklepa z dodatno obrazložitvijo - nove predloge namreč ponujajo možnost izbire lokacije univerzitetnega središča. Sklep, sestavljen iz petih točk, izraža interes Občine Ajdovščina za razvoj Univerzitetnega središča Ajdovščina, določa namen in način pomoči Univerzi za razvoj središča, hkrati pa tudi ome- juje - oziroma zagotavlja uresničevanje zastavljenih ciljev občinske politike. Nekateri svetniki so bili proti sprejemanju sklepa, češ da gre za načelno vprašanje in sklepanje ni potrebno. Drugi so sklep razumeli kot skupni dogovor za enotno delovanje, torej kot pozitivno in dobrodošlo dejanje. Prav vsi pa so prihod Univerze v Ajdovščino - želja vodstva Univerze je namreč enotno in skupno središče - pozdravili in podprli, večina je tudi glasovala za sprejetje sklepa. Sledilo je sprejetje sklepa o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina. Že dogovorjene spremembe, potrjene tudi pri vipavskih kolegih, so sprejeli še ajdovski svetniki. Oddelka za investicije in gospodarstvo ter za okolje in prostor sta pripravila sklep o usmeritvah občine Ajdovščina na področju malega gospodarstva, ki skozi 7. točk določa stališča in ukrepe: ohranitev olajšav iz naslova komunalnega prispevka; izdelava analiz o perspektivnih panogah gospodarstva v Ajdovščini; nadaljnje obračunavanje nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča; odkup zemljišč za poslovne gradnje; nadaljevanje postopkov za spremembo rabe kmetijskih zemljišč; izdela- va operativnega plana razvoja turizma na območju naše občine. Svetniki so se z načeli strinjali, nekateri pa so ob bok vsem ukrepom za razvoj gospodarstva postavili propadanje kmetijstva - tako zmanjševanje kmetijskih površin, kot tudi kmetovalcev, ki jih je danes v dolini le še za vzorec. Navržena je bila tudi vest, da menda Italijani na veliko kupujejo najboljše vinograde na Vipavskih gričih, medtem ko dolina postaja en sam vinograd ter pobuda, naj se prebivalstvo spodbuja k vzdrževanju visokogorskih in teže dostopnih predelov. Sklep je bil sprejet, hkrati pa tudi dogovor o podpori kmetijstvu. Sledil je pregled Odloka o komunalnem prispevku s popravki. Spremembe je predstavila vodja oddelka za okolje in prostor, Irena Raspor. Glede na to, da se bistvo sprememb nanaša na prej sprejete pobude za razvoj gospodarstva, so svetniki spremembe odloka podprli brez večje razprave. Kar vneta debata pa je stekla pri naslednji točki. Prvi del - obravnava vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2008 - se sicer premika na drugo decembrsko sejo, ker vsebine ni obravnaval Odbor za finance. V drugem delu - spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavnega zemljišča - pa so se mnenja kresala. Svetniki se niso strinjali s predlaganimi merili, ki kraje delijo v pet območij, hkrati pa niso znali pomagati pripravljavcem gradiva z merili ali metodami, ki bi pravično razdeljevale kraje Ajdovščine v pet območij (kategorij). Odlok je bilo potrebno sprejeti zaradi časovne stiske, zato je obveljala odločitev, da ga sprejmejo brez 1. točke - torej brez kategorizacije, o kateri bo beseda tekla na naslednjih sejah. Dotlej pa bodo krajevne skupnosti ponovno pozvane, da povedo svoje mnenje, glave pa bodo skupaj staknili tudi stroka na občinski upravi in svetniki ter - tako računamo - modro odločili. Na eno izmed kasnejših sej bo počakal tudi odlok o izvajanju pokopališke in pogrebne dejavnosti ter o urejanju pokopališč v občini Ajdovščina. Svetniki so izrazili pomisleke, ki jih bo občinska uprava skupaj s ponovnimi mnenji krajevnih skupnosti poskušala na smiselni način vnesti v odlok. Brez večje razprave so bile sprejete nove - višje cene pokopaliških storitev, za prevoze bo po novem potrebno odšteti 19% več, za storitve 5% več, kar pripravljavci gradiva argumentirajo s časom, ki je pretekel od zadnjega usklajevanja cen ter višjimi cenami stroškov. Do konca seje so svetniki potrdili imenovanje Rajka Ipavca za ponovnega ravnatelja OŠ Otlica, dali soglasje za višjo delavno uspešnost delavcev in direktorice ajdovske lekarne ter odobrili delavno uspešnost delavcem zdravstvenega doma in preleteli nekaj premoženjsko-pravnih zadev občine, sh Na zadnji letošnji seji so ajdovski občinski svetniki sprejeli proračuna za leto 2008 in 2009 z vsemi dokumenti in sklepi. V 2008 se bo v občinski blagajni nabralo 17.693.280 evrov, leto kasneje pa nekaj sto evrov manj. Največ denarja v letu 2008 bo porabljenega za večje investicije, kot so: krožišče na BIS-u, komunalna oprema poslovnih con Mirce, Pod železnico in Gojače ter logističnega centra, telovadnica in adaptacija OŠ Otlica, ceste proti izviru Hublja in med Tevčami ter Vrtovčami,.... Sprejet je tudi nov Pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa v občini Ajdovščina. Po mnenju pristojnega odbora ter mnogih svetnikov, ki so se oglasili v razpravi, je pravilnik sestavljen tako, da zagotavlja transparentnost. Predsednik Odbora za družbene dejavnosti, Andrej Rutar, je ob tej priložnosti pohvalil novo vodstvo Športne zveze. Kot običajno so si ob koncu seje svetniki voščili ter nazdravili na novo leto 2008. Preletimo dvatisočsedmo Dnevi nezadržno bežijo v dvatisočosmo, zadnji letošnji Latnik imate pred seboj. Upam, da vam je skozi leto povedal, kar je nameraval ter kar ste pričakovali in želeli. Za konec ni ostalo več dosti, zato vam ponujam prelet nekaterih letošnjih dogodkov. Posebnih meril za izbor si nisem postavljala, izbrala sem pomembne, prisrčne, zabavne, zanimive, drugačne dogodke, ki so vedrili vetrovno ajdovsko sredino. Preletite leto, spominjajte se, nasmejte se, predvsem pa vstopite v 2008 z veliko optimizma, ne razmišljajte dosti o globalnih problemih sveta - niti mi, niti naši otroci ne bomo našli pravih rešitev - veliko pa lahko vsak posebej in vsi skupaj prispevamo k lepšemu življenju v naši majhni skupnosti! Srečno 2008! Sanda 11. januar 2007 - župan je na sprejem povabil Urbana in Aljaža Valič, jadralna padalca, ki sta decembra 2006 v Afriki dosegla svetovni rekord v najdaljšem preletu z jadralnim padalom! »Turbo« Valiča sta letošnjega decembra na Kanarskih otokih slavila kot najhitrejša jadralca! N >ar/ I ■ t-ir* ! 8. februar 2007 - občinska proslava ob prazniku kulture; praznične besede je pripravil Brane •lazbar, v kulturnem programu je nastopila violinistka Mojca Gal 9. marec 2007 - naše lokalno »trobilo« se je slavnostno preselilo v nove prostore ... 29. marec 2007 - zgornja Vipavska dolina se z velikim uspehom predstavi na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani 19. april 2007 - odstiranje srednjeveške zgodovine Ajdovščine - predstavitev nove publikacije iz zbirke BERILA Goriškega muzeja " knjiga Ajdovščina, Šturje in sosednji kraji v Zgodovinskih zapisih od konca 15. do začetka 12- stoletja avtorja Stanislava Bačarja - knjiga je v dveh mesecih popolnoma pošla!!! 4. maj 2007 - na predvečer praznika Občine Ajdovščina je v Budanjah potekalo slavje ob otvoritvi nove šole. 5. maj 2007 - praznik Občine Ajdovščina, občinski nagrajenci 2007: pater Angel, Jordan Cigoj, Martina Batič in Alojz Žagar 8. maj 2007 - Župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak, je v začetku maja na sprejem povabil ekipo Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici, ki seje odlično izkazala na evropskem tekmovanju v znanju vinogradništva in vinarstva, potekalo je v začetku aprila v Španiji 10. maj 2007 - v Dvorani prve slovenske vlade je potekala premierna predstavitev filma Zgodovina slovenskega letalstva avtorjev Darinke Kladnik in Joca Žnidaršiča, tam se je trlo pomembnežev... 18. maj 2007 - okrog 100 maturantov gimnazije in vzgojiteljske Srednje šole Vena Pilona iz Ajdovščine je letos prvič sodelovalo na paradi plesa za nov Ginesov rekord v enotnem plesanju četvorke po vsej Sloveniji 5. junij 2007 - Župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak, je priredil sprejem za dr. Christerja Fuglesanga, astronavta Evropske vesoljske agencije ESA, ki seje mudil na obisku v Univerzi Nova Gorica. 19. junij 2007 - na tradicionalni županov sprejem ob koncu šolskega leta je bilo povabljenih 59 učencev, 32 mentorjev ter ravnatelji iz vseh šol na območju občine Ajdovščina, to so Osnovna šola Dobravlje, Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina, Osnovna šola Otlica, Osnovna šola Col, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina in Glasbena šola Vinko Vodopivec Ajdovščina 24. junij 2007 - Dan državnosti smo praznovali v Žapužah, kjer so ob tej priložnosti svojemu namenu predali nov Dom krajanov Najbolj vroč četrtek v juliju - Občinska uprava Občine Ajdovščina na čistilni akciji območja Fužin 28. julij - v Vrtovinu so se izkazali kot odlični gostitelji mladih iz vse Evrope, obiskali so jih tudi pomembni gostje... 9. september 2007 - baletna predstava za županov rojstni dan na Šibeniški v Ajdovščini 10. september 2007 - Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, direktor Direkcije RS za ceste Vili Žavrlan in generalni direktor družbe Primorje, mag. Dušan Črnigoj, so 10. septembra podpisali pogodbo za izgradnjo krožišča Ajdovščina BIS. 15. oktober 2007 - v Ajdovščini seje na rednem delovnem obisku mudil Minister za obrambo RS Karel Erjavec 18. november 2007, 7. Vrtovčev pohod 26. november 2007 - Klemenčičeve lutke na gostovanju v svojem rojstnem kraju Do centra Ajdovščine kmalu skozi krožišče Mestni »sprehajalci jeklenih konjičkov« še kako dobro vemo, da na začetku našega mesta raste prvo krožišče v občini Ajdovščina! Skupaj z gradbiščem na drugem koncu mesta (na Gregorčičevi bodo z večino deli zaključili do konca leta) so prometni zamaški v zadnjih nekaj tednih postali stalnica - vsaj ob tistih najbolj udarnih jutranjih in popoldanskih terminih delovnih dni. Zato že v uvodu velja zahvala vsem strpnim voznikom, ki razumejo neizogibnost situacije in verjamejo v bolj prehodno in tekočo prihodnost. TJ ekonstrukcijo krožišča na -LVBIS-u peljeta skupaj Občina Ajdovščina in DRSC, ki je že poleti objavila razpis za izbiro izvajalca del. Izbrano je bilo domače gradbeno podjetje Primorje, ki je v septembru podpisalo pogodbo, z deli pa pričelo v začetku oktobra. Pogodbena vred- nost del je približno 627 000 evrov, Ministrstvo za promet bo prispevalo 324 000 evrov, preostanek pa bo poravnal proračun Občine Ajdovščina. Načrt predvideva zaključek del v marcu 2008, dotlej bo obnovljena kompletna komunalna infrastruktura v križišču: izvedena bo prenova vodovodnega omrežja, fekalne in meteorne kanalizacije, prestavljena bo elektro-linija - zastavljen obseg del se povečuje z izgradnjo kanalizacije na način, da bo omrežje lahko služilo celotnemu območju Ribnika. Poleg tega bodo na novo urejeni pločniki za pešce, krožišče pa bo urejeno tudi z novo prometno signalizacijo. En krožni pas bo dovolj širok, da bodo tudi največji tovornjakarji s priklopniki zlahka zapeljali na ajdovsko obvoznico. Ob tej priložnosti še pobuda oziroma želja investitorja - Občina Ajdovščina vabi vse, ki imate izvirno idejo, kako urediti notranji del krožišča, da se oglasite na Oddelku za investicije in gospodarstvo na Občini Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, tel.: 05736 59 110, e-naslov: alenka.kobol@ajdovscina.si. Spremenjen prometni režim v našem mestu torej velja še do marca 2008, ko se bomo lahko varno zapeljali skozi krožišče. Dotlej pa ste zaprošeni za strpnost in za upoštevanje prometne signalizacije izvajalca. Pa srečno na cesti!! sh PRENOVA GREGORČIČEVE ULICE in delov ostalih ulic, vezanih na Gregorčičevo, gre h koncu. Za dober milijon evrov (Občina Ajdovščina, Služba vlade za lokalno samoupravo in okoljske dajatve) naj bi za nasled- njih nekaj desetletij zadostovala prenovljena komunalna infrastruktura pod ulicami, veliko pa je pridobil tudi izgled vseh ulic. Do konca leta bodo delovni stroji Cestnega podjetja Nova Gorica skoraj v celoti zapustili to območje, nekaj jih ostane le še na Goriški za bivšo lekarno, kjer se bodo dela zavlekla še v januar. Investitor in koordinator del, Občina Ajdovščina, se vsem uporabnikom tega območja mesta - tako voznikom, kot pešcem, predvsem pa stanovalcem - zahvaljuje za strpnost in potrpežljivost ter jim želi vse dobro v letu 2008. sh Vipava je dobila priznanje Turistična zveza Slovenije je pod pokroviteljstvom Ministrstva za gospodarstvo RS in Ministrstva za okolje in prostor RS je s ciljem izboljšati kakovost življenja prebivalcev Slovenije in turistov, prispevati k trajnostnemu razvoju v urejenem in zdravem okolju, poskrbeti za večjo turistično privlačnost naših mest in vasi, za učinkovitejšo promocijo države in turizma ter prispevati k razvoju turistične in ekološke zavesti ljudi, organizirala tudi v letu 2007 tradicionalno tekmovanje v urejenosti slovenskih krajev znano pod sloganom Moja dežela - lepa in gostoljubna. T Tdeleženci tekmovanja so vsi kra-vJ ji - naselja v Republiki Sloveniji, ki tekmujejo med seboj za pridobitev priznanja. Urejenost krajev ocenjujejo posebne komisije, ki jih imenujejo organizatorji tekmovanj, nosilci turistične ponudbe in sredstva informiranja. S komisijami na terenu preko anket ali drugih oblik ocenjujejo urejenost krajev in zbirajo mnenja domačih in tujih turistov ter domačinov o kraju in upoštevajo: urejenost glavnih urbanih ambientov, objektov različnih dejavnosti, prometnih površin in objektov, varovanje na- ravnih elementov v naselju, gojenih zelenih površin ter ocvetličenje, objektov kulturne dediščine in kulturnih dejavnosti, objektov turistične infrastrukture, objektov komunalne infrastrukture in urejenost kraja za funkcionalno ovirane osebe ter zaščito naravnih vrednot in njihovo promocijo, kraju. Za uspešno organizacijo tekmovanja so na državni ravni kraji razdeljeni v skupine: večja mesta, srednja mesta, manjša mesta, izrazito turistični kraji, turistični kraji, izletniški kraji, hribovski kraji in drugi kraji. Poleg krajev so se v tekmovanje vključili tudi vrtci, šole, bencinski servisi, vojašnice in zdravilišča. Poskusili smo in na tekmovanje-prijavili Vipavo v skupini drugi kraji. Prijav v vseh skupinah je bilo kar nekaj sto. Poleti nas je obiskala tudi komisija, ki se je v Turističnem informacijskem centru mudila kar nekaj časa in si nabirala informacije. Na tekmovanju ob tako veliki konkurenci je Vipava zbrala dovolj točk, da je v skupini drugi kraji pridobila tretje mesto. Upamo, do bo to priznanje še pripomoglo k razvoju turizma, ki se v Vipavi hitro prebuja. Vipava-čestitamo! ČJ OBČINA VIPAVA Gorazd Repše s.p. VOŠČIMO BOGATE PRAZNIKE IN NA ZDRAVJE V NOVEM LETU Info: 05 3668610, 041 622 514, repse.gorazd@siol.net Urnik: Ponedeljek in Torek zaprto, Sreda-Sobota od 12. do 22., Nedelja od 10. do 22. Zgornja vipavska dolina na sejmu Turizem in prosti čas Med 24. in 27. januarjem 2008 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal največji slovenski turistični sejem TURIZEM IN PROSTI ČAS. gornjo Vipavsko dolino bosta stavili s pomočjo nekaterih domačih Z-Jna sejmu tudi tokrat zastopala društev in lokalnih ponudnikov, s TIC Ajdovščina in TIC Vipava, ki poudarkom na športno privlačni po- bosta skupaj z nekaterimi severno- nudbi - aktivno preživljanje prostega primorskimi TlC-i predstavljala tu- časa je namreč tisto, po čemer obis- ristično destinacijo Smaragdna pot. kovalci največ povprašujejo. Z naše Našli nas boste v hali B, kjer se bo stojnice ne boste odšli niti lačni niti celotna Slovenija predstavila s svoji- žejni, predvsem pa dobro oskrbljeni z mi lokalnimi posebnostmi v okviru vsemi informacijami o turistični po-projekta Na lepše - stranske poti so nudbi naše doline, zapeljivejše od glavnih. Posebnosti Obiščite nas na sejmu TIP, vstopni-Zgornje Vipavske doline bomo pred- ne ne bo! Kristina Pelicon Kot vsako leto je tudi letos vasico Manče že tradicionalno obiskal Sveti Miklavž. Obdaril je vsa gospodinjstva in otroke. Ker so bili letos otroci zelo pridni, parkeljčki niso preveč strašili z verigami. Občini Vipava se Miklavž zahvaljuje za pomoč. Zahvala rV'druženje borcev za vrednote ^jNOB Ajdovščina - Vipava, je v sodelovanju z Osnovno šolo Danila Lokarja iz Ajdovščine, priredilo komemorativno slovesnost ob dnevu mrtvih. Komemoracija je bila 30.10.2007 ob 11,30 uri ob grobnici padlih borcev v NOB na pokopališču v Ajdovščini Program spominske slovesnosti so izvajali učenke in učenci osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine, pod vodstvom Marinke Šuštar in Petra Avbarja. Spominsko slovesnost so oblikovali s pesmimi in recitacijami. Priložnostni govor je imel predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ajdovščina tovariš ložko Krivec. Kljub obvestilom o komemoraciji preko radia »Nova« ter kljub izobešenim plakatom po mestu, je bila udeležba članstva združenja, kakor tudi ostalih krajanov izredno majhna. Resje, daje spominski slovesnosti zelo nagajalo vreme, zato pa gre vsa pohvala in zahvala učenkam in učencem osnovne šole Danila Lokarja za izveden program šolarjem prav tako se zahvaljujemo Marinki Šuštar, profesorici glasbe in Petru Avbarju, profesorju slovenskega jezika, za vodenje skupine otrok - izvajalcev programa. Zahvala gre tudi vodstvu Osnovne šole, še posebno pa ravnatelju gospodu Vladimirju Bačiču, tudi za vsakokratno pomoč na prireditvah, ki jih organizira Združenja borcev za vrednote NOB Ajdovščina - Vipava. Božo Novak, predsednik Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina - Vipava vošči vsem svojim članom in občanom Ajdovščine ter Vipave vesele božične praznike in srečno novo leto 2008! Zimski večeri na Gori V Turističnem društvu Okno smo še vedno neutrudni. Naš trenutni največji projekt je dokončanje odrskega dela dvorane: povečanje odra, parket na odru in postavitev odrske zavese, ki bodo dvorani dali svoj čar. Društvo je bilo pobudnik, da se je iz razvaline, kakršna je bila, razvila lepotica, ki v teh dneh dobiva končno podobo. Vodja vseh del je TD Okno z velikim lastnim vložkom. Vsa zahvala pa gre KS Otlica - Kovk, ki nam pomaga s finančnimi sredstvi in vsem drugim krajanom, ki pomagajo pri ureditvi zadružnega doma. 'V Tov oder bomo javnosti postavili IN na ogled 26. decembra ob 18h, ko bomo nanj postavili prvo predstavo. V goste smo povabili znano slovensko gledališko igralko Sašo Pavček z mo-nokomedijo Bužec on, bušca jaz. Tudi v novem letu oder ne bo sameval. 12. januarja nam bo naš član Matjaž Vidmar predstavil svoje polletno bivanje na Kitajskem, nam predstavil njihove običaje, prisluhnili bomo kitajski pesmi in poizkusili nekaj jedi. V dvorani bo z novim letom uvedena še ena novost in to je namizni tenis. Kmalu bomo namreč dobili 2 novi namiznoteniški mizi in tako si bomo lahko zimske večere krajšali z loparjem in žogico v rokah. Če bo interes dovolj velik, načrtujemo v spomladanskih mesecih organizirati tudi turnir v namiznem tenisu. Več o dogajanju na Gori pa si lahko preberete na prenovljeni spletni strani društva: www.td-okno.si peljhan Mamice in dojenčki vadijo Vsaka mama gotovo ve, da so prvi tedni in meseci po rojstvu otroka velika sprememba za celo družino. Ta sprememba prinese obilo radosti, veselja in izpopolnjenosti, hkrati pa mlada družina naleti na nekatere nove skrbi in dileme. Veliko vprašanj in zadreg, s katerimi se srečujejo mladi starši, se nanaša na vzgojo in nego otroka, pa tudi na spremembe med partnerjema in novem redu, ki zavlada v družini. Hkrati pa se mamica sooča tudi s spremembami v sebi, na svojem telesu, v svojem počutju. Poleg velike sreče in zadovoljstva ob rojstvu otroka se lahko pojavijo razne skrbi in mala nezadovoljstva, ki bi jih mlada mama želela z nekom podeliti. r7ato smo v letošnjem letu tudi v ■^-/Ajdovščini začeli z zanimivo aktivnostjo, ki seje mamice udeležujejo skupaj s svojimi dojenčki. Začele so se namreč zbirati na vadbi za mamice in dojenčke v Domu krajanov. Vadba je namenjena mamicam v prvem letu po porodu, naš cilj pa je, da pride mlada mamica nazaj do dobre psihofizične kondicije. Z vajami, ki vsebujejo elemente pilatesa, krepimo predvsem tiste mišice, ki so med nosečnostjo in porodom še posebej oslabele (trebušne mišice in mišice medeničnega dna) ter tiste, ki so med negovanjem, dvigovanjem in pestovanjem dojenčka najbolj obremenjene (hrbtne mišice). Seveda pa ne skrbimo le za mamino gibanje, v vadbo vključimo tudi dojenčka in tako skrbimo za njegov boljši telesni razvoj. Med vadbo se mamica in dojenček skupaj potrudita, skupaj gibata in se učita novih gibov, kar ju še bolj poveže, ob vsem tem pa ne manjka tudi smeha, žgečkanja, božanja, masiranja in vsega, kar dojenčku še kako paše. Mlade mamice pa na naših srečanjih podpiramo še na drugačen način. Po vadbi namreč vsakič odpremo različne teme iz področja otrokovega razvoja in nege, družinskega življenja, starševstva in partnerstva, stisk in težav mamic ter drugih področij, ki se zdijo skupini pomembne in se želijo o njih pogovarjati. Zaupa nam že veliko mamic, saj so naši programi strokovno podprti z znanji s področja psihologije, socialnega dela, fizioterapije, nege in vodenja vadbe. Vedno znova pa ste k nam vabljene tudi novopečene mamice, ki lahko začnete vadbo obiskovati takoj, ko vaš dojenček dopolni 8 tednov ter se z nami družite vse dokler ne upihnete prve svečke na torti. Poleg omenjene vadbe, ki že poteka, vam naš zavod nudi tudi druge oblike podpore in pomoči mladim družinam, zlasti mamicam v prvem obdobju po prihodu novega družinskega člana. Vabimo vas, da si ogledate našo spletno stran www.zavod-tamala.si in poiščete tisto obliko podpore, ki bi vam v tem začetnem družinskem obdobju prišla najbolj prav. “V januarju bomo organizirali tudi delavnico o pravilnem rokovanju z dojenčkom oziroma t.i. baby-handlingu. Delavnico bo vodila fizioterapevtka, namenjena pa je tako mamicam kot očetom, da se lahko naučijo, kako je za otrokov razvoj najbolj spodbudno, da ga primemo, oblačimo, pestujemo, previjamo, dvigujemo in drugo. Za več informacij in prijave na delavnico lahko pokličete na 040 886 313.” Tina Lavrenčič Elkina Rdečecvetna krvinika Kdo, kije kakorkoli vezan na Vipavski Križ, ne pozna Elke Vižintin. Kar nekakšen del tega našega starega mesta je. Velika ljubiteljica cvetja se je letos veselila in s ponosom pokazala posebno rožo. Gre za Rdečecvetno krviniko, ki je doma v Južni Afriki, v »varstvo« pa jo je dobila od sorodnice iz Romunije. Ne vem, če ji še sedaj cvete, slika je iz sredine avgusta, želimo pa ji, da bi se rdečina razbohotila tudi prihodnje leto. imi Podelitev mednarodnih priznanj za mlade MERI Program MERI (mednarodno priznanje za mlade) se v občini Ajdovščina izvaja že nekaj let, zato želimo, da bi bil med mladimi še bolj prepoznaven. Gre za svetovno uveljavljen program, ki je bil prvič predstavljen v Veliki Britaniji leta 1956 kot Priznanje vojvode Edinburškega. Je program, ki je namenjen vsem mladim med 14. in 25. letom ter mladim ne vsiljuje življenjskih načrtov, načel in vrednot, temveč jih spodbuja, da jih sami spoznajo in oblikujejo skozi aktivno participacijo na različnih neformalnih, izvenšolskih dejavnostih. A /TEPI je program prostovoljnih, IVAšportnih, kulturnih, praktičnih in avanturističnih dejavnosti, ki pokrivajo štiri področja na katerih morajo biti udeleženci aktivni. Ta področja so: služenje, veščine, rekreativni šport in odprava. Na vsakem od področij mladim pomaga inštruktor. Mladostnik lahko izbere med tremi stopnjami v katere se lahko vključi - bronasto, srebrno ali zlato. Center za socialno dela Ajdovščina oz. Center mladinskih dejavnosti ni edina organizacija, ki si je v naši občini pridobila licenco za izvajanje programa s strani Nacionalnega odbora MEPI. Program izvajajo tudi Mladinski svet Ajdovščina, ZPM, srednja šola Vena Pilona ter OŠ Col s katerimi sodelujemo. V okviru Centra mladinskih dejavnosti seje marca letos v MEPI vključilo šest dijakinj srednje šole Vena Pilona, ki so bile dejavne na različnih področjih (kulinarika, agility, kolesarjenje, pevski zbor Ritem srca). Prostovoljno delo so opravljale v programih Popoldan na Cesti in Popoldan na Slapu. Tri dekleta so v novembru zaključila bronasto stopnjo, zato smo za njih organizirali podelitev priznanj. Na dobrodelnem koncertu »Popoldan na Cesti«, ki gaje organizirala Škofijska Karitas Koper, so v soboto, 1.12.2007 dobile bronasta mednarodna priznanja Nina Krašna, Polona Žorž in Andreja Žorž. Priznanja sta podelila ravnatelj srednje šole Vena Pilona Alojz Likar ter atletinja Alenka Bikar. Kot mentorica programa čestitam dekletom za dosežene cilje na bronasti stopnji ter jih vabim, da nadaljujejo s programom MEPI tudi na srebrni stopnji. Ostalim trem dekletom, ki bodo v kratkem zaključila bronasto stopnjo pa želim, da uspešno nadaljujejo. V imenu Centra za socialno delo Ajdovščina in Centra mladinskih dejavnosti se zahvaljujemo organizatorjem dobrodelnega koncerta, ker so nam omogočili izvesti podelitev priznanj. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi ravnatelju Alojzu Likarju ter Alenki Bikar. Posebna zahvala gre tudi vsem, ki ste kakorkoli pomagali v programu, posebno pa našim prostovoljnim pomočnikom oz. inštruktorjem. Marjetka Bavcon Iz domače krušne peči Najboljši kruh Da je to pravi recept za kruh, so ugotovili tudi drugošolci iz OŠ Danila Lokarja, ko so na Planini pri Pipanovih spekli svoj prvi hlebček kruha. ospa Marta je prijazno povabila VJ vse drugošolce, da bi jim predstavila, kako pomemben je kruh v vsakdanjem življenju, da bi z njim vedno spoštljivo ravnali. V sredo, 28.novembra, smo se z avtobusom odpravili na Planino. Pozdravilo nas je sonce in prijazna gospa Marta. Učence smo učiteljice razdelile v tri skupine. Vsaka skupina je imela svojo nalogo. Prva skupina je zakurila krušno peč, druga je zamesila testo, tretja je izdelovala semenko. Ko so nalogo opravili, so otroci poma-licali svež domač kruh, domačo skuto in marmelado ter hrenovke. Po malici so se skupine pri nalogah zamenjale. Vsak učenec je oblikoval svoj hlebček, ga premazal z jajcem in dal peči. Medtem, ko se je kruh pekel, smo si ogledali piščančjo farmo pri Marcevih. Ko je bil kruh pečen in ohlajen, so ga otroci dali v vrečke in v nahrbtnik, da bi doma staršem pokazali, kaj so naredili. Ker pa je kruh iz nahrbtnikov tako dišal, se mu marsikdo ni mogel upreti in gaje poskusil že na avtobusu. Kljub vsemu, so otroci starše presenetili in jim za Miklavža (čeprav nekoliko prej) podarili svoj hlebček kruha. Čas je prehitro minil in vrniti smo se morali v šolo. Ostal je lep spomin na gospo Marto in njene dobrote iz krušna peči. Katja Rijavec Fotografija: Katja Gortnar 8_____________________________klepet______________________________________ Nada Paškvan je polna smeha Rodila sem se 15. marca 1964. Menda je bil na ta dan potres(!).Mimogrede- ko sem rodila mojega sina Mateja, je bil tudi potres-velikonočni-12.aprila 1998, ob 13.10. Glede na te okoliščine je dobro, da imam samo enega otroka-drugače bi bilo Posočje že čisto sesuto (smeh). Imam še starejšo sestro Magdaleno, za katero sem si kot najstnica želela, da bi bila brat, ker bi me mama morda pustila več »pohajat«, ampak zdaj sem čisto zadovoljna, da je sestra in lahko z njo po »babje čvekam«. Mama je žal že dvajset let pokojna, tata Bernard (Nado) pa živi v Ajdovščini s svojo novo družino. »Resno« življenje začne z vstopom v šolo? V šolo sem seveda hodila v Ajdovščini. Ker smo stanovali bolj na samem, v bivšem »Frbaraju«, to je približno tam, kjer je zdaj novi del zdravstvenega doma, sem komaj čakala, da grem v šolo in srečam kakšnega vrstnika! Zato mi je bilo v šoli vedno lepo in vikendi so bili kar nekam predolgi.(Ne vem točno, kdaj je potem nenadoma postalo obratno!?, smeh). Prva »zavest« o glasbi? Glasba je bila pri nas kot zrak, ne pretiravam! Moja mama je čudovito pela, ko je bila mlada, je obiskovala šolo v Rihemberku, v tistih časih italijansko in učitelj jo je hotel dati naprej v šole, češ, daje njen glas kot nalašč za operno petje. Žal, moja nona ni bila preveč navdušena nad hčerkinim odhodom v tuje kraje in je operno kariero moje mame v kali zatrla. Moj tata pa je štirideset let prepeval v zboru Srečko Kosovel s svojim lepim tenorjem in na vsak zborovski koncert sem šla z njim, tako da sem sčasoma znala ves njihov repertoar na pamet! Spominjam se, da sva z mamo peli dvoglasno, medtem, ko je kuhala kosilo in ob nedeljskih jutrih, ko smo se vsi štirje »črtali« v »ta veliki« postelji, smo peli narodne pesmice večglasno-pravi mali zborček. Lepo je bilo! No, v Frbaraju mi je tata napravil gugalnico in na njej sem se kot šestletna deklica po cele popoldneve gugala in na ves glas prepevala vse kar sem znala. Narodne, zborovske, popevke. . .Takrat je bila popularna tista: Ko zaslišim ljubljanski zvon...Ker sem se tako neumorno drla, sta moja starša sklenila, da je najbolje, da to dretje kultiviramo in sta me vpisala v glasbeno šolo. Tu, v glasbi, se verjetno počutiš kot riba v vodi? Kako se je nadaljevalo? To je bil moj svet! Najraje bi igrala kar vse instrumente in moja učiteljica Aleksandra Trebižan me je s težavo prepričala, da se je treba posvetiti enemu in temu bolj poglobljeno in natančno. Tako sem po šestih letih pristala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, poleg tega pa sem obiskovala gimnazijo v Ajdovščini.(Mislim, da so mi v tem času postali vikendi bolj simpatični!). Po končani srednji glasbeni sem opravila sprejemne izpite na Akademiji za glasbo in prav tedaj so v Ajdovščini potrebovali učitelja klavirja. Tako sem se vrnila na našo glasbeno šolo, tokrat kot učiteljica. Moja skrivna želja je sicer bila, da bi se poleg glasbe ukvarjala s pisa- teljevanjem in končala sem celo dva semestra primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti, toda priložnost, da se zaposlim in postanem neodvisna je bila enkratna, tako da sem se pisateljski karieri pač odpovedala. Sem pa na Akademiji potešila svojo strast za drugimi instrumenti- po diplomi iz klavirja sem se vpisala še na orgle in diplomirala pri zdaj že pokojnem profesorju Hubertu Bergantu. Nada, kako se je zaobrnilo naprej? Na glasbeni šoli v Ajdovščini je tedaj poučeval Miro Paškvan, ki je k nam »zašel« z Reke. Bil je (in je še) muzikantar skoz in skoz in z vsemi žavbami namazan. No, z žavbami namazana - sem tudi sama, ampak on ima 12 let prednosti! (smeh). Ko sem se zaposlila v glasbeni šoli, sem ga ogovarjala z »vi, gospod Miro«! Pa so šla leta naokoli in sem začela govoriti »ti, Miro« in nazadnje »Miro, moj mož«. Povabil me je , da sva začela nastopati v duetu - moj prvi zaresni špil je bil v starem hotelu Planika, na Silvestrovo, pred 500 gosti. Od takrat sva prepotovala Nemčijo, Švico, Avstrijo, Hrvaško in celo Ameriko, pa tudi na ladji sva igrala nekaj mesecev- dogodivščin se je nabralo toliko, da bi lahko napisala knjigo! Še najbolj hecne so tiste z ladje. Po dveh dneh plovbe smo doživeli prvo nevihto. Ko je začelo ladjo premetavati gor-dol, sem ter tja, sem pustila klaviature kar sredi igranja in zbežala v stranišče bruhat. Miro se mi je kmalu pridružil in mimogrede izdavil, da je šel najprej na krov, pa gaje skoraj odplaknilo v morje. Vprašala sem ga, kdo pa igra? Menda je ostal samo basist, tudi bobnarje večer preživljal v stranišču. Na srečo gostje niso želeli plesati na basovske zvoke, so šli raje tudi oni bruhat (smeh). Pa tista s kamelo v Egiptu, kjer smo se zasidrali! Kamela, ki je Mirota že sprejela na hrbet, je mene protestno stresla dol s svoje grbe. Morda sem se ji preveč smejala, pa je bila užaljena! Ko sem se končno povzpela nanjo, je Miro enega Arabca vprašal, koliko bo treba plačat za to jahanje, pa je odvrnil:«Nothing for you, my friend!« Ampak, ko so kamele elegantno odzibale svojih dvajset metrov in se nato nepreklicno ustavile, je zahteval 40 mark. Miro je divje protestiral- je pač vročekrvnež- tedaj pa seje Arabec nenadoma kloniral in jih je ratalo kar deset okrog naju! Na žalost nisem »blond«- potem bi Miro dobil 40 kamel in se elegantno rešil svoje tečne žene, tako pa je pač odštel 40 mark in me odpeljal na ladjo, kjer sem mu še naprej grenila življenje. Leta polna dogodivščin in živahnosti!? Rada se spominjam tistih let, saj sva spoznala ogromno ljudi, s katerimi imava še danes stike. Ljudi imam rada, skozi njihove zgodbe spoznavam življenje- vem, koliko nesreče in žalosti lahko človek prenese in vem, koliko lepih in radostnih stvari se zgodi sleherni dan na svetu! Sprašujem se, zakaj mediji ne poročajo tudi o teh lepih dogodkih, namesto da nas vsak dan dobesedno zasujejo z nesrečami in katastrofami? No, ker je klavir solističen instrument, jaz pa ne rada »soliram«, sem se po letih klatenja po svetu posvetila spremljanju instrumentalistov, pevcev in pevskih zborov. Pa tudi v učiteljske vode sem se vrnila- najprej v glasbeno šolo v Postojni, po rojstvu mojega sina pa v Novo Gorico-ker imajo tam popoldanski vrtec. Ravnateljevanje? In zdaj sem spet v glasbeni šoli v Ajdovščini, tokrat kot ravnateljica. Odločitev ni bila lahka, toda življenje se očitno giblje v spirali in točka na kateri sem sedaj, je nekakšno logično zaporedje dogodkov. Rada imam izzive, nove naloge, drugačno, razgibano delo.Poleg tega sem ponosna na našo šolo, saj je kljub majhnosti dala veliko dobrih glasbenikov, celo vrhunskih. Vzgojila je ljudi, ki še danes bodisi poučujejo glasbo ali instrument ali pa predano sodelujejo v raznih društvih, ansamblih, pevskih zborih in obiskujejo prireditve ter jih tudi organizirajo. Zato tudi ne razumem očitka, ki sem ga prebrala v zadnji številki Latnika, v članku o koncertu Trobilnega kvinteta, češ, da je glasbena šola kriva, ker je bila dvorana napol prazna, saj ne pošilja svojih učencev na koncerte in tudi naši pedagogi si ne vzamejo časa za obisk le-teh! Tako izjavo lahko napiše le nekdo, ki ne ve, kaj vse se na naši šoli dogaja in kje vse se pojavljajo naši učenci in učitelji, bivši in sedanji. Mogoče samo ta podatek v vednost: približno 130 nastopov je v vsakem šolskem letu (10 mesecev), na katerih sodelujemo ali jih organiziramo. Poleg tega pa so še tekmovalni nastopi, ki tu niso šteti. To pomeni, da smo povprečno vsak drugi dan na nastopu ali koncertu. Mislim, da komentar ni potreben! Si tudi pri glasbenem delu z otroki kot riba v vodi? Pred nekaj leti sem »padla« v nekakšno poklicno krizo, nekak obračun sem delala sama s seboj in se spraševala, kje se moje delo sploh vidi, kaj lahko pokažem, ali ima smisel ure in ure presedeti z otroki in jim vcepljati ljubezen do instrumenta, izgubljati živce; če ni takojšnjega napredka, ipd.. .Saj vendar vsi vemo, da hodijo otroci v glasbeno šolo večinoma samo »zabijat« čas in živcirat učitelj e... (smeh). Potem pa sem, ko sem zapuščala Postojno, dobila poslovilno voščilnico dveh mojih štirinajstletnih učenk. Cela stran popisana z izrazi hvaležnosti in veselja, ker sem jima s svojim delom dala nekaj lepega. Bilo je tako od srca napisano, da seje moja kriza razblinila v nič! Se danes imam to drobno knjižico na svoji delovni mizi, da ne bi več pozabila, kaj je moje poslanstvo. Resda mojega dela ne morem prijeti v roke in reči, glejte, to sem naredila! Toda s tem, da otroke poučujem, gradim prihodnost. Kaj pa je še pomembnejše od tega? Kako se, Nada, mestno dete sedaj znajde na vasi? V Skrilje smo se preselili pred sedmimi leti. Prej smo živeli na Ribniku, v bloku. Lepe spomine imam na tisti čas. Rada imam Ajdovščino, to naše malo mesto. Ampak zdelo se mi je, da bo najin sin drugače odraščal na vasi. Bolj pristno se mi zdi na vasi. Tu pa je bila še rojstna hiša mojega očeta, kije bila prazna in j e samevala. Tu se sedaj dobro počutimo, na očetnjavi, kot pravimo. Sicer pa me kakšno obdelovanje vrta sploh ne pritegne in ne zanima. Tudi rož nimam , kot vidiš, sem raje več »naokoli« kot doma. Sem pa kmalu dobila tudi funkcijo, kot tajnica Krajevne skupnosti. S predsednikom Sergejem Štorom se trudimo, da bi Skriljam dali novega zagona. Če pogledaš skozi okno, boš videl, da so Skrilje ena najlepših vasi. Kaj se vidi vnaprej, zasebno, profesionalno? Tega skorajda ne morem ločevati. Življenje pač teče kot celota. V februarju bomo praznovali 60 letnico Glasbene šole Vinka Vodopivca, povezano s 130 letnico rojstva našega patrona. Pripravljamo zbornik, ki bo posebej »prečesal« zadnjih 10 let, saj smo ga izdali že ob 50 letnici. Poudarek bo seveda na Vodopivcu, pregledujemo njegove rokopise, iščemo še ne izvajane skladbe. 6. februarja bomo imeli slovesnost v Dvorani 1. slovenske vlade. Pel bo Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, kdo pa drug. O skladatelju bo spregovoril prof. Ivan Florjane in seveda »zaščitnik« pevskih Vodopivcev zgodovinar Tomaž Pavšič. Osrednja prireditev pa bo 22. februarja na Zemonu: veliki koncert naši gojencev. Naj pa še spomnim na poseben dogodek, ki ga pripravljamo že v januarju: koncert ameriške klasične glasbe, če tak termin sploh obstaja. Glasba od Gershvvina dalje. Gostili bomo dve super sopranistki - Kay Raplenovich in Melindo McMahon, 24. januarja v kinodvorani. Na Sv. Gori pa bomo še s flavtistom Armandom Mariuttijem pripravili sakralni program. Lep začetek leta se mi obeta. Tako aktivno bi rada živela še vnaprej. To Nadi tudi voščimo in želimo! Pod latnikom je klepetal Ivan Mermolja MESNICE in PREDELAVA MESA Rovi;ir ROSTEP d.o.o. Potoče Praznični dnevi naj vam minejo ob bogato obloženih mizah. Za to bomo poskrbeli mi v mesnicah Rovtar z najboljšim iz Vipavske doline. Blagoslovljene božične praznike, bogato, zdravo in zadovoljno novo leto 2008 vam želijo zaposleni v mesnicah Rovtar. Novoletni koncert Srednje šole Veno Pilon Krvodajalci in prostovoljci Pomlad v zimi - pomlad v nas Ni lepšega kot sredi zime obujati spomine na toplo pomlad. - Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina je v petek, 7. decembra, v Dvorani 1. slovenske vlade pripravila drugi novoletni koncert, na katerem je sodelovalo več kot sedemdeset dijakinj in dijakov. V dobri uri so pred hvaležno občinstvo razgrnili nekaj svojega ustvarjanja, svojo pomladno ljubezensko zgodbo v zimi. ahko smo prisluhnili klasičnim -L/skladbam instrumentalne skupine, ki jo vodi Nataša Fratnik Kobe in otroškim skladbicam Orffove skupine, katere mentorica je Vida Červ. Največji del pa je bil namenjen petju dekliškega, fantovskega in mešanega zbora. Medse so povabili tudi Mladinski orkester KD Vipavski tamburaši, ki jih je spremljal, zaigral pa je tudi samostojno skladbo. Tako zbore kot orkester tam- buric vodi Vlasta Lokar Lavrenčič, ki je bila tudi koordinatorka prireditve. Skladbe sta zaokrožili likovna podoba, ki je nastajala pod mentorstvom Damjane Plešnar in Elizabete Bratina ter literarni utrinki iz pesmi slovenskih pesnikov, ki jih je izbrala Mateja Ceket Odar. Ravnatelj šole, Alojz Likar, je v končni zahvali vsem nastopajočim in njihovim mentorjem po vedno zeleni Ne čakaj na maj izrekel misel, da osta- ja pomlad v srcu večna in nas prijetno ogreje, ne glede na zunanji letni čas. Po koncertu je šola pripravila tradicionalno novoletno srečanje sedanjih in nekdanjih delavcev šole. Da je december na ajdovski srednji šoli vesel in prav pomladno pisan, dokazujejo tudi drugi dogodki in aktivnosti. Dijakinje in dijaki so v okviru hospitacij, ki jih izvajajo Izabel J. Hreščak, Metka Kolenc in Katjuša Ferletič, sami pripravili scenarij, kostume, scenografijo in glasbeno spremljavo za tri igrice: Božični večer pri medvedu, Izgubljeni besedi hvala in prosim ter Drugačen božič. Z njimi zadnje decembrske dneve obiskujejo vrtce Primorske od Podnanosa do Bovca. Prav tako pa pripravljajo nastop za otroke delavcev šole, ki jih bo obiskal Dedek Mraz. Na šoli seje 12. decembra odvijal tudi dan odprtih vrat. Obisk je dal slutiti, da se šoli obeta veliko podmladka, ki bo pomagal soustvarjati prihodnje praznične decembre. Mateja C. Odar Fotografija: Brigita Slejko Na Tolminskem Tudi letos smo se na Območnem združenju Rdečega križa Ajdovščina poskušali vsaj malo oddolžiti najzvestejšim krvodajalcem in prostovoljcem, zato smo jih povabili na izlet na Tolminsko. 'K Tajprej smo obiskali Muzej 1. sveto- Ob dobri hrani smo lepe vtise in ko-X N vne vojne in Kostnico v Kobaridu, ristne informacije strnili, nato pa se kjer nam je enkraten vodič muzeja v veselem razpoloženju zvečer vrnili predstavil bogato zgodovino Kobarida domov. Na poti nas je spremljala slo-in dogajanj na Soški fronti. Na naši poti venska pesem, tudi katera iz bogate smo se spomnili tudi Goriškega slav- Gregorčičeve zbirke, čka- Simona Gregorčiča. Na Vršnem Vsem krvodajalcem in prostovoljcem smo obiskali njegovo rojstno hišo., ki želimo prijetne praznike ter veliko leje edinstven etnološki spomenik, v njej pega v novem letu, Novi KBM pa se sije možno ogledati številne pesnikove zahvaljujemo za finančno pomoč pri osebne predmete, posvečena pa je nje- izvedbi izleta. govemu življenju in delu, njegovemu Območno združenje RK rodu in sodobnikom. Ajdovščina Projekt Primorci beremo Dobrodelna akcija »Dvigalo 2007« uspešno zaključena Dobrodelno zbiranje sredstev za nakup in namestitev dvigala mami treh otrok iz Vipave, ki je po daljši bolezni ostala na invalidskem vozičku, se je začelo spomladi letos, na prvo postno nedeljo. Ob izteku leta lahko z veseljem povemo, da je bil cilj zbiranja sredstev dosežen! S kar preko 500 Pologi na v za ta namen odprt sklic računa Karitas Vipavske dekanije je bilo zbranih 13.742,74 evrov. lede na izredno zahtevnost tere-VJ na, je bilo potrebno precej posvetovanj s strokovnjaki ustreznega Področja, preden je bila sprejeta odločitev o najustreznejši rešitvi za premostitev ovir pri uporabi invalidskega vozička. Po preizkusu več variant na terenu, se je kot najbolj optimalen (tudi z najmanj gradbenimi posegi v stanovanjski objekt) in cenovno najugodnejši izkazal nakup stopniščnega vzpenjalca za invalide. Ta že dobro služi svojemu namenu. Naročen je tudi električni voziček, ki bo izdelan Posebej za obdarovanko ter tako prilagojen njenim potrebam in specifičnosti terena. Zaradi velike strmine, M jo je potrebno premostiti na kratki razdalji, pa predstavlja izdelava takega vozička izziv tudi za proizvajalca In se je zaradi navedenega dobavni rok precej podaljšal. Za delno odpravo arhitektonskih °vir je bila preurejena notranjost stanovanja: zamenjana in razširjena So vhodna vrata in dvoje balkonskih Vrat. S preostankom zbranih sredstev Je bilo nabavljenih nekaj nujnih pripomočkov v kopalnici in prilagojeno ležišče. Spremljajoča gradbena dela so izvedli domači sami. Za uspeh in dosežen namen dobro- delne akcije velja zahvala velikemu številu posameznikov, ki so se odzvali povabilu k darovanju zneska po svojih močeh. Za namen »Dvigalo 2007« so darovali tudi: Igor Ukmar, s.p.; FA GIO, d.o.o.; Kremet d.o.o.; Terčelj Magda, s.p.; Lekarna Ajdovščina; Čipič - Krhne Ivanka s.p.; Fajdiga Drago, s.p.; Škapin, d.o.o.; Nova Slovenija; Jaklič, d.o.o.; Kar impex d.o.o.; Lucija, trgovina d.o.o.; delavci Mlekarne Vipava; Topla malica, s.p.; Nova KBM, pod. Nova Gorica; Zvonček, d.o.o.; Župnijska kari-tas Podraga; Combic, d.o.o.; Katex &com, d.o.o., Črniče; DSV Transport, d.o.o.; Nova oprema, Danilo Koren, s.p.; Kodelja Miroslav, s.p.; Rotary club, Nova Gorica; Pletko, d.o.o.; Duka oprema, d.o.o.; Dijaki Škofijske gimnazije Vipava; SVIZ, Osnovna šola Miroslava Vilharja, Postojna. Pavel Škapin, s.p. je brezplačno izvedel dela ob nujni prestavitvi električne napeljave pri razširitvi vhodnih vrat. Kulturni ustvarjalci iz Vipave in okolice so v aprilu soustvarili dobrodelni koncert, pripravljen v ta namen. Za velikodušno pomoč pri poteku akcije velja posebna zahvala Karitas Vipavske dekanije. Vsem in vsakomur za darovani zne- sek, čas in dobro voljo iskrena hvala! Čut za drugega v stiski, ki se je izkazal v izvedeni dobrodelni akciji, bo morda v naslednjem letu še komu v naši bližini na podoben način izboljšal kvaliteto bivanja in življenja. In nenazadnje: s tem, ko se darovi delijo, bogatijo - ne le tistega, ki prejme, temveč tudi vsakogar, ki s srcem daruje. Hvala! Romana Prelc in organizacijski odbor akcije OBVESTILO V ponedeljek, 14. januarja 2008, se bo v Vipavi pričel začetni tečaj za sommelierje, ki ga organizira Društvo som-melierjev Slovenije. Tečaj je v Vipavi prvič, zato je izredna prilika, da ta tečaj opravite v domačem kraju. Dodatne informacije in prijavnice lahko dobite v Centru za razvoj podeželja TRG Vipava. V Ajdovščini in Vipavi V Lavričevi knjižnici smo na srečanju z Deso Muck na Miklavžev večer podelili priznanja vsem, ki so v okviru projekta Primorci beremo osvojili bralno značko za odrasle. TJrojckt Primorci beremo se je od-JT vijal od junija meseca v vseh štirih severnoprimorskih knjižnicah v Tolminu, Idriji , Novi Gorici in Ajdovščini. Zamislili smo si ga kot promocijo in vzpodbujanje branja predvsem slovenskih in, ker smo na Primorskem, predvsem primorskih avtorjev. V okviru Lavričeve knjižnice je projekt potekal v vseh oddelkih torej v Ajdovščini, Vipavi, Podnanosu, Dobravljah in na Potujoči knjižnici. Naši obiskovalci so se z velikim zanimanjem vključili v projekt. Kar 123 bralk in tudi kakšen bralec je bil med njimi. Tistih, ki so prebrali vsaj sedem knjig in eno pesniško zbirko in tako dobili priznanje, pa je bilo kar 81. Vseh skupaj prebranih knjig v tem projektu je bilo 747. Najbolj brana knjiga je bila Tomšičevo Grenko morje. Najbolj zagnana bralka je prebrala kar 15 knjig, najstarejša pa je bila 84 letna gospa Marija Ličen iz Dobravelj, ki je za pogum dobila še posebno darilo- šopek cvetja. Priznanje in knjižno darilo - Poezije Simona Gregorčiča je z veseljem podeljevala najbolj brana slovenska pisateljica Desa Muck. V sproščenem pogovoru smo marsikaj zvedeli: o nastopanju v filmu, gledališču, na televiziji, o pisanju, o njenih sanjah v otroštvu, o miklavževanju z njenimi hčerami in še marsikaj. Prijeten večer je bil pravi uvod v praznične dni veselega decembra. Zdenka Žigon Čudovito je biti - 'V preprosto Človek Petkovo dopoldne, 14. 12. 2007, na Osnovni šoli Dobravlje. Dogaja se. Nekaj drugačnega, neobičajnega... Radovedni smo, polni pričakovanja. A 7'učilnici nas pričaka gospod na V invalidskem vozičku, gospod Benjamin Žnidaršič-Beno, doma iz Postojne. Čigave so tiste lepe slike ob steni? Njegove? Ni mogoče, saj vendar ne more slikati z rokami. Njegove roke so mrtve. Pa je, učiteljica nam je razložila, da je to slikar, ki slika z usti. Spoznajmo ga...V razredu se nam pridruži tudi gospod ravnatelj Anton Žagar in nam zaželi prijetno delo. Najprej si v popolni tišini ogledamo film Zgodbe o volji in moči. Zgodbe štirih ljudi, ki jim je trenutek nepazljivosti za vedno spremenil življenje. Pretreseni smo. Se to lahko zgodi tudi nam? Gospodu Benjaminu se je. Pri 27-ih letih je padel s češnje in postal tetraplegik. Ampak, če ne bi, bi bil takšen, kot je danes? Sam pravi, da v življenju ni porazov, so samo izkušnje, in da nikoli ne izgubljamo, ne da bi hkrati dobivali. In ni pomembno, kako dolgo je življenje, temveč, koliko je vredno. To je človek z neverjetno energijo. Je tudi pesnik. In dokazal nam je, da lahko z vadbo in z vztrajnostjo tudi usta postanejo sredstvo za prenašanje slikarjevih občutkov na platno. To smo videli in poskusili tudi mi. Slikali smo s čopiči v ustih. Zanimivo nam je bilo, predvsem pa nekaj novega. Skozi vrata se je na invalidskem vozičku pripeljal mlad, mišičast fant, Marko Sever, doma iz Dobravelj. Tudi on je pred leti gulil klopi na naši šoli. Pripovedoval nam je o šolanju v Dobravljah in o uspehih, ki jih je doživel kot invalid - športnik. Slovenijo je zastopal na para-olimpijskih igrah v Avstraliji in Grčiji, trenutno zbira točke za udeležbo na olimpijadi na Kitajskem. Z gospodom Benjaminom sta nam približala življenje invalidov in predstavila njihove potrebe in sposobnosti. Pogovarjali smo se vse mogoče: o Zvezi paraplegikov Slovenije, o likovnem ustvarjanju invalidov, o pomenu delovanja invalidov v družbi... In tudi to nas ni pustilo ravnodušne. Poslovili smo se, bogatejši za veliko novih spoznanj in izkušenj. Zato cenimo življenje za odtenek bolj, ali kot je zapisal Benjamin Žnidaršič: »Mladost na stežaj odpira vrata željam. Hoče si jih polnih dlani nasuti v popotno torbo, da bi si z njimi tkala zlato nit za odejo, ki bi jo razgrnila nad glorijo svoje mladosti. Pluje z njimi od obzorja do obzorja, kjer ostane tudi praznih rok. Kako veliko je razočaranje, ko se želje kot ponesrečen poskus vrnejo nazaj na krov, ko duša vpije soncu in škriplje z zobmi.« K.T EUROPEAN CHAMPI01M5HIP 5L0VENIA - ANKARAN \_______L_________s 3. december je Dan invalidov Ne bi smel biti le eden v letu, namenjen tistim, ki jih je življenje prikrajšalo za marsikaj. Ne bi smel niti biti namenjen politikom/ ki se tega dne trkajo po prsih, kaj vse so že in kaj vse še bodo naredili, da nam bo bolje. Tnvalidnost ima več obrazov. Živeti Av tišini, temi, z nemočnimi nogami in telesom... Življenjska usoda tudi prenekaterega državljana Slovenije. Invalidnost pa še zdaleč ni obsojena »na breme in ramena« najbližjih. To dokazujejo številni invalidni posa- mezniki, ki se samozavestno vključujejo v vsa področja življenja posameznika in družbe. Na zdravih pa je obveza, da vzpodbujajo in ustvarjajo take pogoje, da se invalidi čim laže vključujemo v polno človeka vredno življenje, brez polen pod nogami. Osnovni pogoj je, da ne ustvarjamo več grajenih ovir in da odpravljamo ziste stare. Ne morem kaj, da tukaj ne bi pohvalil občin Ajdovščina in Vipava, saj sta na tem področju naredili ogromno. Kmalu bodo vse šole dostopne učencem in dijakom na vozičkih, prilagojena je tudi večina pločnikov. Ajdovska občinska stavba bo kmalu dobila še ustrezno dvigalo in...še bi lahko našteval. Skorajda smo lahko vzor vsem drugim sredinam. Ob novem letu želim vsem, da bi se srečevali zdravi, srečni, nasmejani in vedrih obrazov. Ivan Ušaj irian Servis in montaža O SERVIS * hladilnih naprav klima naprav toplotnih črpalk u r 1 a n 18 * gosp. aparatov pralnih strojev pomivalnih strojev hladilnikov Vetrišče Bojan Bizjak ZakauuskLj Lučke, ki migljajo, resnici na ljubo, skromno v našem mestu, nakazujejo, da je nastopil čas razsipništva in zapovedanega veselja, ki si ga ljudje omislimo ob vsakem končanju leta. V predbožičnem času se bo hrepenenje pomešalo s kupljivo srečo in potrošništvo bo okronano z nebrzdanim nakupovanjem, ki ima bržkone korenine še v ledenodobnih časih, ko so ljudje grmadili meso in živila, boječ se ledenega oklepa. Pa se mi zdi, da seje treba bati ledenega oklepa okrog srca, da, tistega se je treba bati, kajti le ta se debeli pri sodobnem urbanem človeku. Mediji nas vsak dan opominjajo, da se na svetu dogajajo tudi strašne reči, zares strašne, ki pa svojo strašnost izgubijo, ker se nam pred očmi vrtijo vsak dan, da smo na takšne reči že do neke mere zdresirani in naši možgani to sprejemajo zgolj še kot še eno informacijo, ne da bi jo kvalitetno ocenili in bi dopustili praetičnemu človeku v nas, da v njem zabrli trohica sočutja. In prav o sočutju bo govora v teh prazničnih dneh, o sočutju, ki je realnost človeško civilizacijskih povezovalnih shem. Žal pa seje danes sočutje preoblikovalo v neko tehnološko in zmaterializirano obliko. Za iskrenost sočutja ni dovolj odstopanje odvečnih kosov oblačil karitativnim ustanovam, pač pa Je potrebno, da se skriti gon sočutja v nas ponovno prebudi; na nek način bi si ga morali na novo privzgojiti. Kajpak se na osebni ravni dostikrat srečamo s tem čustvom in nanj povsem individualno reagiramo, ampak družbena kategorija sočutja še nima pravno normiranega statusa. Ne gre zgolj za sočutnost v globalnem pomenu te besede, gre za sočutnost v naši sredini, v našem okolju, ki je prav tako že prežeto z močnim individualizmom in potrošništvom. Na nek način si moderni ljudje sočustvenost na novo privzgajajo s hišnimi ljubljenčki, ki so čestokrat pravšnji objektivni subjekt in objekt za projekcijo čustvene in sočutne vsebine zavesti. Ljubezen do živali je stara prav toliko kot je človeška civilizacija, zato lahko govorimo o pravi arhetipski vsebini v človeške zavesti, vendarle pa je v tem nek odmik od socialne sočutnosti do soljudi, ki se manifestira v sodobnem urbanem civilizacijskem ustroju, predvsem zahodne civilizacije. Nenazadnje se je ta anomalija razvila do te mere, da se ljudje raje ukvarjajo z ljubljenčki, kot pa z naraščajem. V tem bi lahko socialni psihologi videli neko transformacijo čustev, le to pa sodobne psihološke študije tudi potrjujejo. Ni mrtev gon po sočutnosti in ljubezni do sočloveka, le preoblekel se je in deloma popačil, včasih do te mere, da se postavi vprašanje o nekem smiselnem obstoju takšne civilizacije, ki svojo reproduktivnost transformira v izživljanje v potrošništvu in ljubezni do hišnih nadomestkov za naraščaj. Raziskovalci socialnih patologij že dolgo dokazujejo, da se je sodoben človek zapredel v nek povsem razčustvovan svet. Naraščaj je tako zgolj ovira v idvidualni karie-ristični hitavici. Dolgoročno gledano je to smrt določenega tipa človeka, če hočete določene rase. Biološki potenciali so pravično razdeljeni, le da jih nekatere hiper urbane združbe preslišijo, jih zatirajo in preoblikujejo. No, najdejo se teoretiki, da je za manjši naraščaj kriva tudi socialno ekonomska situacija. Deloma, ampak res samo deloma to drži, vendarle pa je problem prejkone emocionalne narave. Hiper standard in prestiž zahtevata nadpovprečno angažiranje in zato potem preprosto zmanjka časa in energije za ukvarjanje z naraščajem. In tu se začenja smrt industrijsko najbolj razvitih družb. Statistika že pozna številke o starih in starajočih se narodih v Evropi, kamor seveda sodimo tudi mi. Da so te dežele in države vendarle še polne mlade energije, pripomorejo emigranti in legalni priseljenci, ki navadno prihajajo iz delov sveta, kjer je biološki potencial uveljavljen na način, ki je starosveten in nepotvorejn. Gre za sila preprosto odločitev. Ali bomo živeli za nekoga, ali bomo živeli za nekaj; in to slednje je v naših evropskih arealih še kako v veljavi. Živeti za prestiž, ki naj bi izkazoval, vsaj navzven, neko hiper-potentnost. Tu se resnično začenja tudi smrt sočutnosti, kot neke predo-blike prave ljubezni do bližnjega, do sočloveka. Evropa ima že tako polno genov, ki determinirajo skupine ljudi, ki so močno nacionalistične in šovinistične. Evropa je nenazadnje zibelka masovnega pobijanja, pa čeprav bodo nekateri rekli, da Amerika za tem prav nič ne zaostaja. Resje, vendarle je tudi Amerika polna genskega materiala, ki se je pred petsto leti selil iz evropskih prostorov na to celino in si jo podredil zgolj z agresivnimi sredstvi. In prav v tem vidim neko daljno selektivnost ras, ki so obsojene na propad, na izginevanje. Morda je sočutje prva in osnovna vsebina, ki bo novim generacijam omogočala strpno sobivanje in verodostojno oblikovanje globalne civilizacije. Seveda politika ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi pokazala, kako je sposobna gojiti kult tehnološke sočutnosti. Kadar se pojavijo naravne katastrofe, se politiki prav radi fotografirajo in filmajo na takšnih prizoriščih, dobro vedoč, daje to odličen trenutek za samopromocijo, kako pa je v resnici z njihovim sočutjem, pa ... In predbožični in božični čas bo poln pridig o ljubezni in miru. Prav, ampak iskrenost, tista, ki jo je prekril čas, tista naj bo vzpodbujena, ne zgolj z verskimi rituali, tudi z dejanskim udejstvovanjem posameznika, da bi preko tuje sočutnosti prepoznal svojo lastno. Žal hierarhija kapitalistične produkcije ne dovoljuje nikakršne sočutnosti, prav nikakršne. Ta je rezerviran zgolj za dobrodelne organizacije in posameznike, ki v sebi prepoznavajo bistvo človeka, tisto bistvo, ki je potlevek davnega civilizacijskega genskega zapisa. Morda se tole bere preveč zapleteno, pa bom za konec povsem preprosto povedal. Prijaznost se začne z majhnimi koraki in rodi novo prijaznost. Če bomo imeli dovolj poguma, da bomo tudi drugim priznavali prav toliko pravic, kot sami sebi, bomo čez čas začutili, da smo vendarle bolj vključeni v občestvo, da smo bolj polni, bolj ljudje. In prav takšni praznični dnevi nam ponujajo možnost, da se nekoliko spomnimo vseh tistih, ki niso po lastni krivdi na socialnem dnu. Vem, bržkone porečete: naklada, naklada kot vsi mediji, pa vendar, skušam samo ponudi razmislek, in 2 razmislekom nastane vse. Vse naše pobude so najprej v glavi. Spoštovani moji bralci. Ob koncu leta bi vam zaželel harmonizacijo odnosov, peklino resnične ljubezni in vitalnega zdravja. Bodite samo ljudje, pa bo. Srečno. center farna vipava fr Mercator — agrooprema Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868 VOŠČIMO VAM OBILO ZDRAVJA IN SREČE VELIKA IZBli&r! '.--V J® EGJ^ \5DuD0?Ž7 £ E RILCEV J^‘ MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI Zahvaljujemo se vam za zaupanje. Naredite si prijetne praznike, v novem letu pa vam želimo vse dobro! “Čas ko zvezda se utrne, stare vse poti zagrne, nove z upi tlakovane, vir so sreče nasmejane.” HRANILNICA IN POSOIILNICA VIPAVA d.d. vam želi vesele praznike ter uspešno novo leto 2008 Nova linija Fructal Benefit jp5'. s Fructalom Predstavljamo vam nove nektarje Fructal Benefit brez dodanega sladkorja in s 30 odstotki manj kalorij. Novi jabolčni nektar vsebuje koencim 010, ki upočasnjuje staranje in pomaga ohranjati mladosten videz. Grenivkin nektar z dodatkom L-karnitina ob zmerni aerobni vadbi pospešuje izgorevanje maščob in tako prispeva k vitkejši liniji. Nek tar iz jabolka, korenčka, banane in pomaranče pa vsebuje iutein, ki pozitivno vpliva na oči in vid ter pre prečuje nastajanje neželenih sprememb na koži zaradi UV žarkov. |j^ triglav V novem letu vam želimo veliko osebne sreče in poslovnih uspehov. Hvala za zaupanje. ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. OBMOČNA ENOTA NOVA GORICA Predstavništvo Ajdovščina Goriška cesta 23a, tel: 05 365 86 00 'v ' C Zastopstvo Vipava Glavni trg 16, Tel:05 368 50 62 VZAJEMNA. Naredite nekaj zase Leto 2008 naj bo zdravo z naravo, športno mladostno, sproščeno razposajeno, uspešno in smešno, igrivo, radoživo. Vesele Božične praznike in srečno v letu 2008. - ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - CELOVITA OBNOVA STANOVANJ IN HIŠ - OBLAGANJE TAL IN STEN - SUŠENJE TLAKOV IN PROSTOROV - IZPOSOJA RAZVLAŽILCEV [pcmmSkD 8m fet?® gradbeno podjetje tel.: 05/366 39 22 • gsm: 040/616 017 • Ajdovščina Kamen na kamen - palača. Želja na željo - kup želja. Naj se vam vse izpolnijo! Gradimo vaše domove marKer; farna vabijo Vesel Božič in srečno 2008 a v praznični popust ob nakupu nad 10€* v SREDO, 26.12. od 8.00 - 13.00 ure MED PRAZNIK Is rč,i£5^i 2..-zaprt^H r i\ siLVESTRWp^nr23agay.w^W7^o: 02.1,. joitf. O^tefotl^OotKS ,JP Valiča vrhunsko Na otoku La Palma na Kanarskih otokih se je v nedeljo, 9. decembra končala tekma v hitrostnih preletih z jadralnimi padali, na kateri sta brata Valič (Aljaž in Urban) posegla po najvišjih mestih. Aljaž se je uvrstil na prvo mesto, njegov mlajši brat Urban pa je bil drugi. T7inala tekmovanja se je udeležilo X okrog 40 tekmovalcev, privabila jih je velika denarna nagrada z zelo bogatim fondom - 24.000 eurov, od katerih zmagovalec dobi 8.000 eur. Od znanih tekmovalcev so bili, poleg Valičev, prisotni še svetovni prvak Anglež Goldsmith, Francoz Cazaux, Švicar Bollinger. Prva tekma (1. 12.) je potekala v krogu okrog treh obratnih točk. Kdor v dveh urah napravi več kilometrov je zmagovalec. V zelo močnih in zahtevnih pogojih je Aljaž, kot prvi, preletel 80-,48km. Rezultati: 1. Aljaž, 2,Urban, 3. Colas. V skupni razvrstitvi vodi Urban, ki ima prednost iz kvalifikacijskih XC preletov. Druga tekma je zaradi slabega vremena odpadla. 3. dan: Tekma je bila precej bolj zanimiva kot prva, ko so bili najboljši stalno na gasu. Na enih odsekih zelo hitra tekma, medtem ko se je bilo treba drugod potruditi za pridobitev višine. Zmagovalec je preletel 86,3-6km:l.Aljaz, 2.Goldsmith, 3.Urban, Skupno:!.Urban, 2.Aljaz, 3.Colas, ... 4. dan: - najboljši pogoji. Zelo malo vetra, dobra dviganja in baze na 12-50m. Aljaž je preletel 82,7km in bil 2,5km pred Urbanom in več kot 4,- 5km pred ostalimi. Torej: 1.Aljaž, 2.Urban, 3.Drouin. Skupno: l.Aljaz, 2.Urban, 3.Cazaux,... 5. dan: Oblačno, zato se organizator odloči za krajši krog. Kljub temu solidni pogoji. Zmagovalec je Hans Bollinger z preletenimi 52 km: 1.Bollinger, 2.Cazaux, 3.Aljaz, 4.Urban... 6. dan: Tekma odpovedana zaradi premočnega vetra. 7. dan: Zadnji dan zmaga Colasa pred Bollingerjem. Valiča sta rutinsko odletela in zadržala prvi mesti na tekmovanju. Še ena lepa zmaga v drugi polovici letošnjega leta, ko sta praktično nepremagljiva. Valičema gredo maksimalne čestitke za letošnjo sezono in voščilo, da bi tudi naslednjo sezono nadaljevala v šampionskem slogu. IMI Uspešni vipavski tekači V nedeljo, 16.decembra, se je v Vrtojbi s podelitvijo pokalov in priznanj najboljšim tudi uradno zaključila tekaška sezona ravninskih tekov za pokal Primorskih novic za leto 2007. Tekači TD Burja Vipava so jo uspešno zaključili in se s ponosom povzpeli na stopničke, kjer jim je priznanja podelila vrhunska tekačica Helena Javornik. TV /Tladi tekači so si po kategorijah -IVJLletnikov rojstva zaslužili naslednja mesta: zmagala sta Urban Čehovin in Sindis Čufer, na drugo mesto se je uvrstil Matija Bolčina, tretji pa je bil njegov mlajši brat Gašper Bolčina. Le mesto za njim, četrto, je dosegel Patrik Čufer, sedma pa je v končnem seštevku Manca Kerkoč. Članov, ki so sodelovali v pokalu, je bilo šest. Na najvišjo stopničko sta stopila Danjlo Pudgar in Sindis Čufer, na nehvaležnem četrtem mestu je pri- stala Sonja Božič Pudgar, osmo mesto sta zasedla Alojz Bolčina in Damijan Čufer, 14. pa je bil Darko Hrovatin. Sindis Čufer je postala najuspešnejša tekmovalka tako v ravninskih kot v gorskih tekih za pokal Primorskih novic, saj je v obeh sodelovala tako v otroški kot v članski kategoriji in prav v vseh štirih kategorijah zmagala. Vsem tekačem TD Burja iskreno čestita in ob bližajočih se praznikih želi vsem vse najlepše in seveda v novi sezoni - čim hitrejših nog. vč Prva 1. v hitri hoji V soboto, 15.decembra, seje članica TD Burja Vipava Valentina Čufer v Kopru, na stadionu Bonifike udeležila še zadnje, pete tekme z l.grand prix Slovenije v hitri hoji. Na tekmovanju je na 3km progi (ob odsotnosti hrvaške reprezentatntke) brez težav zmagala in tako v skupnem seštevku postala prva uradna zmagovalka Slovenije v hitri hoji. vč Pod Školom zadovoljni Nogometaši izpod Skala so uspešno zaključili jesenski del tekmovanja v ligi Grafist (EPNL). Krstna polovica tekmovalne sezone je dokazala, da Ajdovščina premore dovolj nogometnega potenciala, da je ob prvoligašu prostor tudi za amatersko nogometno moštvo. ksmi na lestvici, z relativno majh *nim zaostankom za prvo trojico, resnost tako pri treningih kot tudi na tekmah so dovolj dobra popotnica za spomladanski del tekmovanja. Morda še nekaj manjših okrepitev v igralskem kadru kar bi verjetno zadostovalo za končni cilj sezone, uvrstitev do šestega mesta. Verjetno bodo kratke zimske priprave nekje ob morju še bolj utrdile enotnost moštva in dvignile nivo igre. Izpeljati soliden zaključek prvega leta tekmovanja ter utrditi delovanje kluba, še z nekaj smelimi načrti, so tudi glavne naloge nove uprave s predsednikom Markom Nagodetom na čelu. 7.decembra je prva redna skupščina Športnega društva Škou uspešno izpeljala organizacijsko prenovo društva ter potrdila kar nekaj kadrovskih zamenjav, vključno s predsednikom. Na redni letni skupščini MNZ Nova Gorica pa smo slišali kar nekaj pohval na račun naše ekipe. Uvrstitev na tretje mesto na fer plej lestvici tudi ni zanemarljiv pokazatelj delovanja društva. Poleg vsem vidnih kartonov na tekmah so v točkovanje za to lestvico vključeni vsi dejavniki, od odnosa med igralci in funkcionarji do organizacije tekem in resnosti pri njihovi izpeljavi Smučarsko društvo Ajdovščina U 10 - tretji Pozdravljeni ljubitelji zime in snega ter tistj, ki to nameravate še postati. Sneg se nezadržno bliža tudi našim krajem, zato ekipa SD AJDOVŠČINA ne počiva. Štejemo že preko 50 članov, ki lahko koristijo zanimive popuste pri nakupu smučarske opreme, se lahko udeležijo rekreacije v ŠC Police ter vseh projektov, ki jih bomo izpeljali v smučarski sezoni 2007/2008. Ijene vse novice in informacije o našem delovanju. Pišite nam na naslov sdajdovscina@gmail.com, pridite na uradne ure ob torkih od 19. do 20.00 v SŠ Vena Pilona ali pa nas pokličite na 031 308 176 Ivan, 051 338 969 Igor ali 040 480 439 Lovrenc. Z veseljem se bomo oglasili. Igor Sever .. ID-" JI ! * stojijo: Jan Nusdorfer, Jan Bajc, Tine Bajec, Matija Šen, Luka Štor, Izak Sulkič, Blaž Vodopivec, Davor Pejakič. Za njimi stoji trener Hari Bat (manjka David Gorup). Ekipa U-10 nogometnega kluba Primorje seje udeležila božičnega turnirja v Horjulu 16.12.20-07. Organiziral ga je NK Brinje iz Grosuplja. Med 16 moštvi so zasedli 3. mesto. Izgubili so le proti zmagovalcem turnirja, nogometašem Ljubljane. Za 3. mesto pa so premagali Olimpijo z rezultatom 2:1. Damijanu, poročevalcu tega dogodka, se uredništvo Latnika zahvaljuje za iskreni trud in za duhovite dodatke k zapisu. Srečno Damijan 1. vegetarijanski tek? 'Vjajmlajši ter njihovi starši se lah-4- > ko zabavajo, sprostijo in spotijo v okviru skupine MIGETALČKARJI, ki jo vodita Melita Štrancar in Marko. Srečujemo se vsak torek od 19. do 20.00 na uradnih urah v SŠ Vena Pilona, kjer se pogovarjamo, spoznavamo in dogovarjamo o bodočih Projektih. Povabljeni ste vsi! Vabljeni tudi učitelji smučanja vseh stopenj, kajti kot član združenja učiteljev in trenerjev Slovenije pri SZS (ZUTS) trna SD Ajdovščina najnovejše infor-nracije o pomembnih novostih za sezono 2007 2008, ki se dotikajo novih pravil glede licenc za učenje smučanja v tekoči sezoni. Za konec bi vam radi predstavili še nekaj bližnjih projektov, ki jih načrtujemo: v decembru 2007 načrtujemo smučarski izlet; od 26.12. do 31.12. 2007 bomo organizirali tečaj za pridobitev strokovne usposobljenosti učitelja 1 alpskega smučanja in to predvidoma na Kaninu; v istem tednu bomo v primeru zadostnega zanimanja organizirali tudi tečaj za pridobitev strokovne usposobljenosti učitelja 1 smučarskega teka, predvidoma v Črnem Vrhu nad Idrijo. Kasneje načrtujemo tudi nekaj obiskov nočne smuke na znanem smučišču Sv. Višarje. V Decembru 2007 je začela delovati internetna stran SD Ajdovščina na naslovu www.sda.si, kjer so objav- Na internetu se je že poleti pojavila ideja o organizaciji teka, ki ne bi bil tekmovalni - dopuščal bi tudi hojo, vožnjo s kolesom, ne bi merili časa, nagrad in medalj ne bi bilo, prav tako nič mesa. Ta ideja je v medmrežju počivala in čakala, kdo jo bo ujel. T Tnedeljo, 09.decembra, pa se je V začela uresničevati pod tuneli na začetku srednječavenske poti. Pred lO.uro smo se začeli zbirati v oblačno sivo nedeljsko dopoldne. V glavnem smo se z zgoraj navedenimi idejami strinjali in smo krenili na srednječa-vensko stezo- 7 tekačev, 1 kolesar in štirje pohodniki. Vreme se je celo izboljševalo in med tekom po meliščih se je odpiral lep pogled na Vipavsko dolino pod nami. Pri lovski koči nad Kamnjami smo se strmo vzpeli še do Kamnske koče in se v krogu vrnili nazaj na srednječavensko stezo in na izhodišče, v kamnolom pod tuneli. Ura je kazala 11.30, ko smo skupaj pritekli in prikolesarili na izhodišče. S tem pa se dogodek še ni končal. Čakali so nas še dobitki (1 gajbica čebule, krompirja, jabolk, kivija, kakija, 3 drevesca, med), čaj in suho sadje ter semena. A prijazni organizatorji - tekaška družina Čufer iz Dobravelj (Mirko, Stanko, Damjan) so vsakemu udeležencu teka podelili še priznanje za opravljen prvi vegetarijanski tek in nas vse »vpisali« ter poslikali za arhiv. Obljubili smo si, da se še dobimo! Jože Lulikov Mladinski svet Ajdovščina - proti diskriminaciji Za MaLČkE od l-Zlet, ter za NAvIhANčKE od 3-5 let Strpnost je lepa čednost Diskriminacija pomeni neenako obravnavanje posameznika, posameznice ali skupine v primerjavi z drugimi osebami ali skupinami ljudi na podlagi osebnih okoliščin, kot so spol, starost, rasa, nacionalnost, versko prepričanje, zdravstveno stanje oz. invalidnost, spolna usmerjenost, izobrazba, gmotno stanje ali družbeni položaj. koraj 80 odstotkov invalidnih O žensk je žrtev psihičnega in telesnega nasilja. Ženske, žrtve posilstva ali nasilja v družini, svetovalci za to problematiko imenujejo vlačuge. Župan glavnega mesta ne odobri obiska Informacijskega tovornjaka kampanje EU proti diskriminaciji. Več kot polovica poslancev nacionalnega parlamenta meni, daje istospolna usmerjenost perverzija. Kje? Vse to se dogaja v Evropski uniji, kije iztekajoče se leto 2007 razglasila za evropsko leto enakih možnosti za vse. Mladim nam je dovolj! Pripravili smo projekt Strpnost je lepa čednost z namenom, da vzpodbujamo k razmišljanju z drugega zornega kota, širitvi posameznikovih obzorij, spoznavanju novih ljudi, kultur ter verstev. V okviru projekta se borimo proti diskriminaciji in promoviramo raznolikost, aktivnost pa je tudi del mednarodne kampanije Vsi drugačni, vsi enakopravni. V okviru podpore tematiki izvajamo različne aktivnosti. Predavanja Iz prve roke gostijo ljudi, ki prihajajo iz drugih držav in ljudi s težavami pri mobilnosti, ki predstavljajo svoje življenje in delo. Igre iz tujine nudijo različne družabne igre, ki v Sloveniji še niso poznane. Igre so opremljene s podatki o izvoru, izvajalcih in slikovnim materialom področij, iz katerih prihajajo. Pomoč v stiski je tekmovanje dvojic oziroma trojic čez ovire, to pa jim je oteženo z raznimi načini - prikazati želimo slabosti stopnic, predorov, ki otežujejo gibanje hendi-kepiranim. Povežimo svet! je delavnica, katere namen je prikazati skupne točke različnih ver in miselnosti vsega sveta. Kulinarično-glasbeni večer je namenjen preizkušanju kulinaričnih dobrot iz drugih držav in izmenjevanju receptov med udeleženci. Med preizkušanjem hrane pa se vrti glasba, ki prihaja iz vseh štirih koncev sveta. Na okrogli mizi bodo sodelovali »varuhi pravic« ter mladi, ki so bili v preteklosti žrtev nestrpnih dejanj. Prikazati želimo realno stanje in podati predloge k nujnemu izboljšanju današnje situacije. Vabimo vas na aktivnosti, ki jih pripravljamo. Razpored je objavljen na spletni strani www.msa.si. Z udeležbo na dogodkih povejte, da vam ni vseeno za družbo, v kateri živite. Povejte, da smo vsi res drugačni in vsi res enakopravni! Bodimo strpni! Mladinski svet Ajdovščina POC praznuje... častitljivo obletnico - deset let delovanja kulturno umetniško izobraževalnega društva POC, so članice in člani obeležili z razstavo. V prostorih Doma krajanov v Vipavskem Križu je svojimi deli, ki predstavljajo prerez skozi desetletje ustvarjanja, nastopilo šestnajst ustvarjalk ter ustvarjalca. T) azstavljalke Aleksandra XVAmbrožič, Rožica Batič, Marinka Bolko, Vesna Bratina, Metka Češnovar, Miroslava Hrovatin, Liljana Ipavec, Marinka Kverh, Nadja Lešnjak, Sonja Mavri, Silva Puc, Barbara Trošt, Slavica Vidmar, Zdenka Žigon, Nataša Žižmond in Mojca Žnidaršič ter raz- stavljalca Božo Batistič in Vinko Ipavec so z izbranimi deli postavili na ogled včeraj ustvarjeno, v katerem se danes že odgrinjajo prihajajoče ideje, načrti za jutri. In ker se zdi, da sta skozi večletno stopanje po poti umetniškega zorenja postala hoja do cilja in cilj enakovredna, nas razstavljeni izdelki še lažje nagovarjajo in prepričajo v svojem posebnem in osebnem... Na odprtju, ki se je dogajalo v petek, 15. decembra, je številne obiskovalce nagovorila dolgoletna predsednica društva, Miroslava Hrovatin. V svojem govoru seje dotaknila uspehov znotraj desetletnega ustvarjanja ter podčrtala veliko truda, odločnosti in odrekanja, vloženega v leta delovanja društva, ki je letos vstopilo v svoja »najstniška leta«. Obenem se je zahvalila mentorjem, ki so s svojo strokovnostjo bogatili znanje članom ter vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k življenju POCa. Razstavo pa je, z željami po njegovem uspešnem delovanju tudi v prihodnje, odprl njegov sedanji predsednik, Božo Batistič. Na zimski sprehod po retrospektivi del članic in članov društva POC ste vabljeni do 15. januarja... in morebiti vam bo v teh mrzl(ičn)ih dneh toplina njihovih stvaritev poleg pogleda ogrela tudi srce... TC, foto: Marjan Cigoj Migetalnica Malček se rad giba. Z gibanjem spoznava sebe, svoje telo, njegove dele in njegovo funkcijo. Športna orodja in pripomočki pa otroku omogočajo različne vrste gibanja. Zgodnje vključevanje v različne gibalne dejavnosti se bodo nedvomno odražale v načinu življenja v naslednjih starostnih obdobjih. r X aradi velike pobude staršev, da f -'hi organizirali telovadbo za njihove malčke (1-2 let), sta se Melita Štrancar, dipl. vzg. in Marko Vovk, abs. Fakultete za šport, ob podpori in pomoči Smučarskega društva Ajdovščina odločila, da ponudita možnost miganja v tako imenovani »MIGETALNICI« Vadbo organizirano in strokovno vodita od oktobra naprej. Malčki mi-getalčki se s svojimi mamicami oz. očki pripeljejo vsak ponedeljek ob 17h v večnamenski prostor, v vrtec Ribnik ter skupaj telovadijo. Tako malčku ponudijo gibanje v varnem objemu svojih staršev, saj jim otrok najbolj zaupa in se z njimi varno igra. Z novim letom načrtujejo odpreti še eno MIGETALNICO za malčke migetalčke in njihove starše, hkrati pa tudi MIGETALNICO za malo večje navihančke (otroke stare 3-5 let), Poleg naravnih oblik gibanja bomo spoznali še elementarna gibanja, gibalno abecedo. Pripravili smo (bomo) bogat in kakovostno zasnovan program, najrazličnejše oblike plesnega izražanja, telovadbe, športnih iger do sprostitvenih aktivnosti. Zainteresirani MaLČkI in NaviHanČKi se lahko oglasijo na mail: migetalnica@gmail.com Melita Štrancar in Marko Vovk KETE PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO, KAMNOSEŠTVO IN ASFALTIRANJE Blagoslovljene božične praznike IN SREČNO NOVO LETO 2008 O fosilih z najdišč v Hrušici semžepisal.Najpomembnejša je znanstvena razprava, ki je izšla pri ZRC SAZU leta 1999. V njej je opisanih veliko fosilov, predvsem ru-distnih školjk. Med raziskovalci najdišč fosilov velja pomembno pravilo, da je potrebno posamezno najdišče obiskati večkrat - ob vsakem obisku se praviloma najde kaj Fosili naša naravna dediščina - 60 novega. V Hrušici sta dve pomembni najdišči, ki sem ju poimenoval H-l in H-2. Na H-2 so me opozorili gozdarji, H-l pa sem našel sam. Na teh najdiščih sem našel veliko izjemnih primerkov, med njimi tudi Neocaprino nanosi, po Nanosu imenovano školjko. Vsi fosili na teh najdiščih so v trdnem-kompaktnem apnencu. Ko so gozdarji z buldožerji in kopači delali gozdne vlake in poti, so marsikatero skalo zdrobili. Na ploskvah razbitih večjih kosov pa se velikokrat najdejo lepo vidni fosili v preseku-prečnem ali vzdolžnem. V nedeljo, 23. septembra sva z ženo odšla v Hrušico. Obiskala sva najdišče H-2. Čeprav sem bil tam že večkrat, je v enem od razbitih kosov skal čakalo nepričakovano presenečenje. V preseku je bila lepo vidna školjka. Nenavadno! Med številnimi rudistnimi školjkami (podobne so rogu goveje živine), kar naenkrat drugačna, zelo lepa, kar dobro ohranjena lupina »navadne« školjke. Ko sem malo pobrskal po kamenju v neposredni bližini, sem našel še drugo lupino, sicer malo poškodovano, vendar-gre za celotno školjko, kakršne do sedaj še nisem našel. Kolikor vem, je to prvi tak primerek školjke iz geološke dobe kreda, najden v Sloveniji. Fotografije obeh lupin sem poslal dr. Mikuž Vasji iz katedre za geologijo NTF v Ljubljani. Najprej je mislil, da gre le za odtis. Na primerku, ki je še vedno v apnencu, pa je lepo vidna lupina in celo debelina lupine. Naravna velikost školjke je 12x14 cm in njeno ime: Neithea cf. substriatocostata. Stanislav Bačar Castrum v Berlinu Na povabilo društva Slovenija iz Berlina, ki združuje tamkaj živeče rojake, je v nemškem glavnem mestu gostoval Oktet Castrum iz Ajdovščine. Slovensko društvo najmanj enkrat mesečno organizira tematski dogodek, ajdovski pevci pa so tokrat sodelovali na 'kraškem večeru'. ^ Tta namen je v Berlin skupaj s V pevci romal kraški pršut (pa še vipavski povrhu), prav tako teran (in belo vipavsko vino), za ostalo pa so poskrbele odlične kuharice iz društva. Prostori, v katerih domuje slovensko društvo, so bili na prireditvi povsem zasedeni, prišli so tudi ugledni politični gosti, na čelu s slovenskim vojaškim atašejem v Berlinu (s soprogo). Za ogrevanje kulturnemu delu programa so poskrbeli učenci dopolnilnega pouka slovenščine, medtem ko je oktet pod vodstvom Nadje Bratina prepeval priljubljene skladbe, uglasbene pretežno na pesmi Gregorčiča in Kosovela. Srečanja z rojaki daleč od doma so vedno čustveno zelo nabita, zato seje orosilo marsikatero oko. Da pa ni bilo vse preveč otožno, je poskrbel Boris Jež s svojimi duhovitimi vložki. Harmonikar Niko Krašna pa je iz svojega frajtonarskega meha izvabljal takšne zvoke in melodije, daje nevede poskrbel tudi za plesno vzdušje, domačinov, gostov - vsakogar, ki je spremljal dogajanje in dovolj dolgo bedel v res pristnem vzdušju. Naslednjega dne, v nedeljo zjutraj, pa je Castrum odpel še mašo v impozantni berlinski cerkvi sv. Elizabete (na orglahje bila igrala Nadja Bratina). Za cerkev in katoliške Slovence v pretežno protestantskem okolju skrbi legendarni slovenski župnik Dori. Predsednica društva Slovenija Ana Kraner je poskrbela tudi za voden ogled berlinskih znamenitosti, tako da je bilo gostovanje pevcev dobrih tisoč kilometrov severneje vsestransko doživetje. Običajno se zapiše, da se bodo radi vračali. Tega si sicer želijo, bog pa ve, če bo temu res tako. Pevci Castruma so svoje gostovanje izkoristili tudi za promocijo pravkar izšle zgoščenke s skladbami na Gregorčičeva besedila. epp 5. fotografski natečaj Kruh in vino 2007 je v organizaciji Fotografskega društva Veno Pilon Ajdovščina med 10. septembrom in 10. decembrom potekal na temi (A)Kruh in (B)Vino, ki ju (z)druži že naslov. 31 avtorjev iz 12 fotografskih društev in klubov je sodelovalo s 270 fotografskimi deli. Natečaj je obogatilo kar 10 domačih avtorjev, tudi Rok Zelinšček in Špela Jelerčič, člana foto krožka Srednje šole Veno Pilon. '■^irija, umetnostna zgodovinarka, / iTanja Cigoj in fotografa, Andrej Perko in Roberto Kusterle, je med prejetimi avtorskimi deli 16. decembra na razstavo sprejela 70 fotografij in v obeh kategorijah podelila 6 na- grad in 9 diplom. Ob pokroviteljih natečaja: Fotografska zveza Slovenije, Agroind Vipava 1894 d.d. Vipava in Živilska industrija Mlinostest d.d. Ajdovščina, je natečaj podprlo tudi nekaj domačih podjetnikov in vinogradnikov. V petek, 18. januarja, tako v veliki dvorani Vipavskega hrama napovedujejo otvoritev razstave nagrajenih in sprejetih del. Ta bo v Vipavi očem na voljo vse do konca prvega meseca v letu, v avli dvorane Prve slovenske vlade v Ajdovščini pa v prvi polovici februarja. Razstavo bo Fotografsko društvo Veno Pilon pospremilo tudi s priložnostnim katalogom z rezulati razpisa in nagrajenimi fotografijami. Vabljeni k ogledu. Larasa Okus po rdečem Zgornje nadstropje Lične hiše je v soboto, 24. novembra, zažarelo v rdeči svetlobi prosojnic, zaves in nakita vsestranske umetnice Urše Štrukelj iz Ljubljane. razstavljenih stvaritvah je štu-V^/ dentka umetnostne zgodovine Ina Širca med drugim povedala: »Urša Štrukelj je ustvarjalka s posebnim rokopisom, saj se njena šivana nit - v prepletu barv, svetlobe in sence - izteče izpod njenih dlani v dihanje. Kot v nekem zabeleženem plesu, zdaj divjem, zdaj umirjenem, celo ustavljenem, nas v zgradbah in zgodbah narave zapeljuje in vodi v čutna potovanja. Potujemo k naravi, potujemo k sebi.... Stvaritve Urše Štrukelj si želijo vetra, da oživijo v gibanju, svetlobe, da z odbliski in sencami obogatijo prostor, kličejo človeka, da jih nosi, da jih občuduje, da v njih živi. So nekakšna presečišča člo- veškega in naravnega principa, čustvene barve in racionalne črte.... Okenski nakit, kakor avtorica sama poimenuje svoje tekstilije, so mrežne strukture neba, in vozli zvezd nevidnih zank, s katerimi lovi in k sebi pritegne zgodbo antične tkalke in zgodbe neštetih tkalk in predic, ki brez konca in kraja odpirajo in zapirajo individualne, zgodovinske in kozmične cikluse. Tudi naše zgodbe. Poetika odprtega in pretočnega vpenja "spomine nekoč videnega prostora" in svetlobe bodočih zgodb.« Zanimiva razstava, vredna ogleda, bo odprta do 5. januarja 2008. Nili Črni dnevi, beli dan Šturski novoletni koledniki so, vsaj do prve svetovne vojne, koledovali Pred hišami, v katerih so živela brhka dekleta: Dober večer, hišni oče in hišna mamica! Zdrave, vesele najšli smo, vam novo leto voščimo. Cerkveni pevci v Biljah so pred novim letom »pobirali svojo plačo«: Staro leto že odhaja - hvala Bogu! Novo leto nam Prihaja - hvala Bogu! Dosti žita, dosti vina, zdrava bodi vam živina, ljubo zdravje Bog vam daj pa še nam darujte kaj! Vipavski božični koledniki pa so predlagali: ... Ti daj petico, Jaz dam mošnjico, Ti boš še en tolar dal. Ti dej suknjo, Jaz dam plajš, De bo Jezus naš tovarš! Čas od božiča do svetih treh kraljev je bil čas vznesenosti, radosti, odkritosti, obdarovanj: s tem, kar so ljudje ntteli, kar so pridelali, sami ustvarili. To je bil čas odprtosti, pravičnosti, saj Je bil daru deležen vsak, tudi največji revež, rojen v štali. Vse druge dni v letu so ljudje, tako si mislim, živeli vsak s svojimi skrbmi, strahovi, upa- nji. S pogledom v zemljo in s pogledom v nebo, ki je s soncem, dežjem, vetrom, burjo, točo in hudo uro krojilo njihova življenja. A tudi z nikoli pozabljeno sosedsko pomočjo, pa čeprav jo je bilo treba oddelati. Če nisi imel vola za oranje, so ti pomagali drugi, uslugo si odplačal z delom. V naravi stvari je, da se spreminjajo, da ne ostajajo enake, da so vedno znova drugačne. Sanjati o tem, da bi živeli enako, kot so živeli naši predniki, je čista iluzija. Fantje si dekleta ogledujejo drugače, kot so to počeli šturski koledniki, dekleta ocenjuje fante drugje. Novodobni koledniki pojejo svoje pesmi in izrekajo svoje želje na drugačen način. Nobeni pevci ne hodijo od hiše do hiše in ne pobirajo svoje plače in kje so tisti, ki dajo suknjo in plajš za onega, ki živi v štalci. So ljudje, ki mislijo, da se drugega obdaruje samo na star način: ti meni pesem, jaz tebi klobaso, ti meni pesem, jaz tebi dvajsetico v pomaranči, kot so počela dekleta v Dutovljah, ti meni nekaj, jaz tebi... samo na star način naj bi živele vrednote, ki jih imamo .polna usta, a jih ne znamo našteti. Ta hip, ko to pišem, nisem popolnoma prepričana, ali lahko zapišem dobrota, odprtost, spoštovanje, solidarnost ali bi morala iz starih pesmi izluščiti kaj drugega. Stara aktivistka, ne po letih, po duši, je zadnjič govorila o družini: vse se dogaja v njej, otroke moramo učiti skromnosti, obdarovanja so pretirana. Mlada aktivista, tudi po duši, sta ji ugovarjala: nakupovalni centri zamenjujejo stare navade: če so se nekoč ljudje srečevali v velikih kmečkih kuhinjah in si »pripovedavali« zgodbe ob ognjišču, če so se srečevali v salonih in kavarnah in ob čaju ter pecivu govorili o vsem, kar je bilo pomembno, danes to počnemo v nakupovalnih središčih, kjer naslonjeni vsak na svojo hojco, nakupovalni voziček, rečemo besedo ali dve: o življenju, ki ga živimo, o življenju, ki bi moralo biti lepše, pa nismo vsi dovolj bogati, pa nam, menda, drugi preprečujejo, da bi bili uspešnejši, da bi otrokom in sebi privoščili več. Življenje pa teče mimo hoje: v škarje, zaradi katerih umirajo mnogi ljudje. Največje bojišče mlade države so avtoceste. Na njih umirajo množice bojevnikov in civilov, šoferjev in sopotnikov, slučajno mimoidočih. Zato kazni in ne vzgoja v spoštovanje življenja. Svetost življenja: pa se ti zgodi, da komaj rojeno dete nima možnosti, da v tretjem tisočletju preživi, ker v porodnišnici ni dovolj prostora. Črnogleda na poti čez polje razmišljam še o hujšem scenariju: če naenkrat ne bi bilo elektrike, ki vzdržuje aparate, ali imajo dovolj agregatov, je kje v bolnici kakšna električna rezerva? Zato si mladi pari izbirajo rojstni kraj otroka: v elitni porodnišnici na drugi strani meje, ki še je in je ne bo več. Ti dej suknjo, jaz dam plajš, je ko-ledniško pesem zapisal Anton Pegan. Kaj dam? Je človek, ki mu SPIZ vsak mesec nakaže 330 evrov. Za več kot petdeset let delovne dobe, ki sta jo v neki državi, ki je ni več, imela mož in žena. Tistih dveh procentov povišice in poračuna za deset mesecev ta človek ni prejel, ker je 330 evrov »darilo države«, da lahko preživi. Ubornih 70 evrov, ki jih je človek čakal, je tako šlo, ker mu ne pripadajo, ker ni delal, ker hlapci Jerneji nikoli ne dosežejo, ne doživijo pravice. Katero hišo naj zažge, kje naj protestira, kje naj vpije, da bi ga slišala zemlja in nebo? Samo tiho je za stenami svoje hiše in ne govori ne o svoji bolečini in ne o svoji revščini. Ima pa naslov, državljanstvo in davčno številko, emšo in vse druge reči, ki jih imamo vsi. Samo pravice nima. Koledniki novega časa prihajajo v hiše z reklamnimi oglasi: samo pri nas januarske cene, samo pri nas 20% popust pred božičem in novim letom, samo pri nas nakup daril na obroke, samo pri nas zvrhan koš sreče za kredit brez obresti. Potihem se mora zgoditi to, kar je doma drugje: sprejet bo zakon o osebnem bankrotu. Država ti bo pomagala, da se rešiš dolgov, pomagala ti bo izdelati varčevalni načrt. Če boš dovolj dolgo živel, če ne boš zbolel za boleznijo, za katero so čakalne vrste največje, bo načrt tudi uspel. Če ... sicer boš potomcem zapustil osebni bankrot. In oni novim potomcem, če bodo imeli srečo, da se bodo rodili na nekompliciran način. Črni dnevi. Kdo sem jaz, ki lahko jadikujem? Dobila sem svoja dva procenta in še poračun za deset mesecev, pokojnina je taka, da ne smem reči niti besede, vozim previdno, kolikor se da, celo tako, da postajam zaradi paranoje, kaj se lahko zgodi, nevarna za druge, življenje bi lahko bilo lepo in množico sukenj, ki sem si jih morala nabrati v času dela, saj mora biti človek urejen in spričeval ne sme deliti vedno v isti obleki, bi lahko razdala. A kako, na kakšen način, da bi tudi tisti človek, ki bolečino 330 evrov skriva za zidovi hiše, ne bil še bolj nesrečen. Črni dnevi: vanje naj vendar posije upanje, naj se zgodi beli dan, naj se zgodi nikoli ni bilo tako, da ne bi kako bilo, če po svoje ponovim Krleževega Petrico Kerempuha. Samo upanje? Pisatelj in filozof, ki ga občudujem, govori o revoltiranem človeku, upornem človeku, govori o ponotranjenem uporu, ne uporu na barikadah, pesnik, ki je umrl tako mlad, da ni doživel vse groze sveta, samo njen del, verjame v bratstvo, ki nas čaka na rdeči obali, potem, ko se bo stara celina zrušila sama vase, ko bodo njeni zlati stolpi narcisoidnega duha prah in pepel. Upanje, da sonce je. Je, pribija mladi pesnik. Beli dan je. In če trdno verjamemo vanj, bomo našli pot do njega. Dober večer, hišni oče in hišna mamica! Iščimo pot! (Prepisovala sem iz časopisnih poročil zadnjih dni, Karla Štreklja, Nika Kureta, Alda Černigoja, Camusa in, koga drugega, kot Kosovela.) Ivana Slamič 30-letnica MePZ »Stanko Premrl« iz Podnanosa Praznik petja na dvorcu Zemono V soboto, 1. decembra, se je na Zemonu zbralo številno poslušalstvo, da bi prisostvovalo praznovanju 30. rojstnega dne MePZ »Stanko Premrl« iz Podnanosa. Med njimi je bilo tudi veliko bivših pevcev in sokrajanov ter nemalo takih, ki zbor vsa ta leta finančno in moralno podpirajo. Poklon Venu Pilonu V petek, 14. decembra se je v Pilonovi galeriji razpletla zgodba letošnjega 5. mednarodnega fotografskega srečanja CASTRUMFOTO. Dogodek, ki prerašča v tradicionalno stalnico srečevanja fotografov, se je začel odvijati v juniju, pod pokroviteljstvom Pilonove galerije in v organizaciji Primoža Breclja. r7boT, na čelu katerega je že skoraj ^-/desetletje Nadja Bratina, torej sedaj tudi uradno vstopa v tretje desetletje. V zadnji dekadi je kvalitetno hitro rasel, kar potrjujejo številna priznanja. V pretekli sezoni se je na 3. tekmovanju primorskih pevskih zborov in malih skupin pozlatil, v letih 2003 in 2005 pa se je udeležil državnega tekmovanja »Naša pesem« in si obakrat pripel srebrno priznanje. Poleg tega redno sodeluje na reviji »Primorska poje« in občinski reviji »Naši zbori pojo«. V zboru ne manjka vedrine, mladostne zagnanosti in svežine, pa tudi ambicioznosti in želje po poustvarjanju težjih skladb. Še vedno pa ostaja na prvem mestu ljubezen do slovenske ljudske pesmi v mnogoterih priredbah. Omenjenim ljudskim skladbam je bil namenjen drugi del koncerta, poleg njih pa so zazvenele še nekatere umetne, medtem ko so se v prvem delu pevci z Misso brevis Zdeneka Lukasa spomnili vseh svojih nekdanjih že pokojnih članov, nadaljevali z dvema tekmovalnima skladbama Sanctus-Benedictus Josepa Vile i Casanasa in Ave Mario Albina Perose, zaključili pa s škotsko ljudsko An Irish Blessing. Čisto na koncu pa je zazvenela zadnja kitica Prešernove Zdravljice v glasbeni preobleki Stanka Premrla, sokraja-na, po katerem se zbor tudi imenuje. Koncert je spretno povezovala Mateja Česen, vmes pa vpletla vso zborovo zgodovino, kamor so se zapisali še trije zborovodje: Peter Vidrih, Ivo Jelerčič in Loredana Sajovic. V premoru so si obiskovalci lahko ogledali diaprojekcijo dogodkov iz preteklosti in tako obudili mnogoteri prijeten spomin. Po uradnem delu je predsednik zbora Marko Tomažič povabil prav vse na bolj sproščeno nadaljevanje praznovanja v gasilski dom v Podnanosu. mag. Lejla Irgl Deset vetrnjaških let - Ventus Leta 1997 je nastal kvintet, takrat še brez imena, prvi tenorist Marjan Fajdiga, drugi tenorist David Puc, baritonist Egon Stopar in dva basa, Silvo Skvarč in Ciril Suban. Pevska imena, ki so se srečevala vsepovsod, vsakič seveda v povezavi s petjem in glasbo. Bodisi kot nastopajoči, bodisi kot poslušalci. Q1 trakovno in umetniško vodenje O kvinteta so fantje zaupali prof. Igorju Hodaku, ki je z nekaterimi pevci sodeloval že pri drugih pevskih sestavih. Moštvo je dobilo pravega trenerja. Sestavljanje kvinteta seje zaključilo z izbiro imena. Ventus, kot veter, je kvintetu pristajal. Že od samega začetka so ga imeli v izobilju v svojih jadrih, na glasbeno prizorišče so prinesli svežega vetra, njihovi glasovi zarežejo kot burja v obraz popotnika. Ventus. Zven burje in sonca. - so zapisali za svoj slogan. Glasbena pot kvinteta Ventus je doživela bliskovit ognjeni krst. Dober mesec skupnih vaj, in že so se Ventusovci odločili, da se predstavijo javnosti. 4. januarja 1998 se je na Slapu pri Vipavi zgodil njihov prvi nastop, in to že kar božični koncert. Odmevi so bili spodbudni, še danes se fantje spominjajo nabito polne sla-penske cerkve. Ledje bil prebit. Le redke skupine bi sprejele izziv, ki se je kvintetu ponudil samo nekaj dni po prvem nastopu. Organizacija slovenskih zdomcev v Ingolstadtu v Nemčiji je fante povabila, da s petjem obogatijo prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku. Gostovanje februarja 1998 je bilo potrditev do-. brega dela in pravega izbora pevcev v skupini. V drugi sezoni je vodenje kvinteta prevzela prof. Vlasta Lokar Lavrenčič. Vrstili so se številni priložnostni nastopi, med drugim je kvintet redno nastopal na prireditvi Umetniki za Karitas, na reviji Primorska poje, kjer je dosegal vidne uspehe, na različnih kulturno-umetniških prireditvah ipd. Že od samega začetka se je skupina spogledovala z nadvse zanimivim in vznemirljivim opusom posvetnih skladb skladatelja Stanka Premrla. Skladbe so bile povečini neizvajane, skoraj brez izjeme nadpovprečno zahtevne, a kompozicijsko bogate in predvsem jasne v svoji sporočilnosti. V tistih letih je bil Ventus kar nekakšen propagandni stroj Premrlovih skladb, le redki so bili nastopi brez njegove skladbe. Po napornih in dolgotrajnih snemanjih v dobraveljski župnijski cerkvi je izdelek pri Založbi Družina decembra 2001 zagledal luč sveta - prva zgoščenka s preprostim naslovom Premrlove. Po štirih letih je skupino zapustil lirični baritonist Egon Stopar, na njegovo mesto pa je prišel dramski baritonist Damijan Škvarč iz Podkraja, ki mesto v ekipi zaseda še danes. Tudi mesto umetniške voditeljice je skoraj istočasno prevzela nova moč, prof. Katarina Čibej. Na police sta prišli druga zgoščenka in kaseta kvinteta Ventus z naslovom Božične. Dvakrat je Ventus nastopal v Edinburgu na Škotskem, dežela viskija jih je nadvse lepo sprejela. Nepozabno je bilo gostovanje v Torontu v Kanadi, najraje pa se spominjajo svojih pevskih nastopov v Rimu in in splošne avdience pri po- kojnem papežu Janezu Pavlu II. Izšla je tretja zgoščenka kvinteta Ventus z naslovom Marijine. V desetih letih so imeli okrog 270 nastopov, dvanajstkrat pa so gostovali na tujem. Kaj bo čas prinesel, se ne ve. A eno je gotovo: desetletje je lepa doba in Ventusu je uspelo obstati. Devet pevcev, prijateljev, vsak je dal tej zgodbi del sebe in za to jim danes lahko le čestitamo. Ventusovih deset let sestavljajo: Marijan Fajdiga in Jernej Jež kot prva tenorista, Kristijan Pregelj in David Puc kot druga tenorista, Damijan Škvarč in Egon Stopar baritonista ter Ciril Suban, Radovan Ličen in Silvo Škvarč kot drugi basisti. In umetniške vodje: Igor Hodak, Vlasta Lokar Lavrenčič, Katarina Čibej in zdajšnja umetniška voditeljica Nadja Bratina. (povzeto iz programa slavnostnega koncerta, imi) Spoštovani! Želimo Vam blagoslovljene in mirne božične praznike, v novem letu pa razumevanja, uspeha in resničnega zadovoljstva! Ob tej priložnosti Vas tudi vabimo na slavnostni koncert ob deseti obletnici delovanja kvinteta Ventus iz Vipave, ki bo v petek, 4. januarja 2008, ob 20h, na dvorcu Zemono pri Vipavi. Ventus ~T7' obujanju spomina na Vena J^Pilona je bilo povabljenih 9 ustvarjalcev - 8 fotografov in fotografinja. Tako so na zastavljeno temo Ob robu, Hommage a Pilon ustvarjali: Katarina Sadovski, Primož Brecelj, Boris Gaberščik, Jernej Humar, Roberto Kusterle, Tomaž Lunder, Andrej Perko, Martin Prosen in Bojan Radovič. Skozi objektiv je Pilonovo dolino dokumentiral tudi Damijan Vidic in projekcija, nastala iz posnetkov, ki so beležili vedute, krajine in arhitekturo, obiskovalce popelje po - nekdaj Pilonovih - poteh skozi burjaste kraje... Vsi ti povečini že uveljavljeni fotografi so bili povabljeni k oživitvi spomina na umetnika skozi oči sodobnega ustvarjalca. Vabilo k »poklonu« Pilonovi umetnosti, predvsem njegovim fotografskim stvaritvam, je za izbrane fotografe pomenilo neke vrste namig k izstopu iz njihovih lastnih svetov. Svetov, znotraj katerih nas je modernistična doba s svojim primarnim izzivom tradiciji zvabila vstran od starodavne prakse »kopiranja starih mojstrov« ter poglobljenih študij brezčasnih in večnih spoznanj ter izkustev. Klic h gostovanju znotraj umetnikovega sveta, k dejavnemu opazovanju in odzivu na njegov ustvarjalni čredo, je bila nedvomno zahtevna naloga, ki je fotografom obenem služila tudi kot poučna izkušnja. Poustvarjanje in preslikovanje iz umetnikovega opusa izbranega motiva seje namreč moralo približati videnju stvarnosti skozi oči Pilona, slikarja in fotografa. Vasja Nagy se je v svojem pregledu fotografskih stvaritev odpravil po Pilonovih stopinjah, ki so jim fotografi različno sledili... Pod fotografije Roberta Kusterleta so se vpisale tri zelo osebne zgodbe o Pilonovem obdarovanju otrok. Andrej Perko je prepletel poglede iz preteklosti s svojo življenjsko zgodbo ter se v osrednjem prizoru znotraj sestavljenih kompozicij navezal na določen pogled iz Pilonovega časa. Bojan Radovič se je za Pilonom odpravil v Pariz in ga poiskal v krajih, na katerih je mojster sam nekoč stal ter tako ponovno oživel sledi njegove prisotnosti. Tomaž Lunder, ki so ga nekatere Pilonove fotografije vznemirile v nekakšni neposredni dobesednosti, je z občutkom za portret, ki ga poznamo tudi iz drugih njegovih fotografij, upodobil svoje sodobnike na način, kot je Pilon svoje. Tako kot Lunder tudi Martin Prosen ni v repliciranju Pilonovih del zgolj enostavno ponavljal pritiska na sprožilec, temveč je podobo zgradil na novo. Hoja Borisa Gaberščika v Pilonovih čevljih pomeni prepletanje nekega slikarjevega pogleda in jasno začrtane fotografove prakse. Za svoje kompozicije, ki bi jih skorajda lahko imenovali tihožitja, je uporabil predmete, ki so tudi oblikovno značilni za Pilonova dela. Primož Brecelj je v značilne oblike kitare in ženskega torza/hrbta zasejal subtilno pilonovsko erotiko. Ob vsakodnevnih srečevanjih s Pilonovimi deli se je navzel občutkov, ki jih je s šestimi fotografijami v nežne topline poželenja zaigral kot akord, ubran po šestih strunah. Medtem ko je preplet nove stvarnosti in nekaterih prvin nadrealizma v Pilonovih fotografijah napeljal Katarino Sadovski k iskanju predmetov ter zavestnem prepuščanju naključju, je Jernej Humar k posthumnemu portretu pristopil precej bolj neposredno. V moškem portretu, ki pooseblja samega Pilona, je izbrano osebo prenesel v mitsko sliko, v odtis, v manifestacijo Pilonovega duha, tako kot ga sam zaznava v svojem svetu... Katalog, ki spremlja razstavo in je opremljen z uvodnima besediloma (prevedenima v francoski in v angleški jezik) Vasje Nagya ter Tanje Cigoj, je oblikoval Primož Brecelj. Na večer odprtja je obiskovalce v svojo hišo s fotografije na balkonu prijazno povabil tudi sam Pilon, v dogodek pa je z glasbo povedla skupina ElaBanda. Fotografske stvaritve, izrečene v pozdrav Pilonu in njegovi umetnosti vas vabijo k ogledu še v naslednjem letu, razstava je namreč odprta do 18. januarja... TC, Foto: Matjaž Slejkov Društvo za psihosocialno pomoč in rehabilitacijo ljudi v stiski Pluton Ajdovščina se zahvaljuje Zavarovalnici Ilirika Nova Gorica za denarni prispevek ob izved' bi 3. redne letne skupščine. Predsednica Jožica Stibilj Veseli december 2007 v Ajdovščini Za vsakogar nekaj! Mladinski svet Ajdovščina je tudi letos koordiniral prireditve, ki so v zadnjem mesecu leta potekajo v Ajdovščini pod skupnim imenom Veseli december. Kljub temu, da so naša primarna ciljna skupina mladi, smo med aktivnosti vključili aktivnosti za vse generacije. Po odzivih in udeležbi sodeč smo zadostili pričakovanjem. T)rve aktivnosti so se začele že dan IT pred koledarskim začetkom decembra. Klub ajdovskih študentov in Mladinski svet Ajdovščina sta pripravila aktivnosti, ki sta pomenili boj proti težavam današnje družbe. Prvi so pripravili Dan boja proti AlDSu, slednji pa predavanje za spodbujanje strpnosti Iz prve roke. Gostja iz Madžarske je predstavila svojo kulturo, kulinariko in razbila stereotipe. V Vipavskem Križu so se seznanili z Nepalom, na primerno temperaturo pa se je ogrel šotor v C2, ki je gostil dogajanje ob sejemski ponudbi Miklavževega sejma. Do danes največji dogodek v okviru praznovanja veselega decembra 2007 je organizirala družba Progalant -pripravili so tradicionalni Miklavžev sejem s spremljevalnim programom. Tri dni je obiskovalce navduševala bogata sejemska ponudba, družabni programi, nastopi žonglerk, plesnih skupin, modna revija, otroške delavnice, obisk čarodeja, prihod Miklavža, zvečer pa koncerti priljubljenih glasbenih skupin. K dogodkom so veliko prispevali mladi iz Hiše mladih, ki so se na sejmu tudi predstavili. Da pa Ajdovci ne pozabimo tudi na pomoči potrebne, smo dokazali na dveh dobrodelnih koncertih - enega so pripravili v Škofijski karitas, drugega pa v Klubu ajdovskih študentov. Zbrani prispevki so podprli programa Popoldan na Cesti in Materinski dom na Cesti. Dneve prvega decembrskega delovnega tedna so popestrile delavnice za otroke in mladino, ki sojih uspešno izvedli voditelji Projektnega učenja za mlajše odrasle in Zveze prijateljev mladine Ajdovščina; vnuki so za none in nonote, zbrane v Društvu upokojencev Ajdovščina, pripravili Miklavžev večer; v Vipavskem Križu so odprli regijsko likovno razstavo Tudi črna je barva; Center mladinskih dejavnosti je pripravil praznovanje ob svetovnem dnevu prostovoljstva ... Prvi petek v mesecu je postregel s Festivalom iger in Igrami iz tujine, ki so popoldne popestrile otrokom in mladini v Hiši mladih. Ustvarjalni so se podali na dve delavnici, glasbe željni pa na praznično prireditev dijakov Srednje šole Veno Pilon Pomlad v zimi - pomlad v nas. Soboto so spremljali hribi in gore: po pohodu na Gradiško turo je sledilo predavanje Dejana Korena o alpinizmu. Nedeljski večer pa so popestrile gospodinje s Planine, ki so obudile in zapisale ženitvanjski običaj v filmu »Bo vhcet, bo vhcet!«. Filmski je bil tudi ponedeljek. Zavod za šport Ajdovščina je v sodelovanju s ŠD Sonček zbral najboljše športne filme ta hip na svetu in jih v dvorani prve slovenske vlade, ki je gostila veliko dogodkov Veselega decembra, predvajal osnovnošolcem in dijakom. Na tedenskih delavnicah so PUMovci izdelovali nakit in pekli pecivo, uporabniki CMDja pa poslikali praznike in predelovali stara oblačila, ZPM pa je pripravila že drugo standardnih petkovih novoletnih delavnic. ZKD Ajdovščina je za kulturo poskrbela s klavirskim recitalom Petra Miliča, Društvo Wada pa z nastopom domače etno-rock zasedbe Elabanda v okviru Glasbenega drevoreda, ki je že posegel v tretji decembrski vikend, ki je bil zelo živahen prav v Hiši mladih: MSA je gostil Makedonca v okviru projekta Strpnost je lepa čednost, KAŠ pa pripravil briškoljado, na kateri so se tekmovalci potegovali za pršut, ZPM je izdelala glasbila in zaplesala ob njihovih ritmih. Tradicionalno je za sobotno dopol- dne poskrbel Turistično informacijski center Ajdovščina, kije izvedel že 85. Bolšjo tržnico, za aktivno popoldne pa MSA z napetimi seti na odbojkarskem turnirju, za dobrodelni večer pa KAŠ zNeisho. Ta teden je bil glasbeno podkrepljen s koncertoma Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine: v sredo so nastopili orkestri, v četrtek pa solisti. Za razgibavanje mladih je poskrbelo Združenje Cirkokrog, kije pripravilo Cirkuško-akrobatsko delavnico. Decembra še ni konec, prav tako tudi ne dogodkov, ki bodo popestrili dogajanje v Ajdovščini. Vabim vas, da obiščete še ostale dogodke, ki že nestrpno čakajo: Zahvaljujem se organizatorjem dogodkov za trud in kvalitetno izpeljane dogodke, udeležencem pa za prijetno vzdušje, ki so ga prinesli k aktivnostim. Skupaj ustvarjamo privlačnejšo Ajdovščino! Tadej Beočanin, MSA Kdaj? Ob uri? Kaj? Kje? Kdo? Smučanje na Cerknem* Obvezne prijave (040475 688) 22.12. sobota ob 17. uri Luč miru iz Betlehema: razdeljevanje lučke Dvorana 1. slovenske vlade Steg Ajdovščina - Štuije 1 ob 21. uri Veseli december* ŠRC Police KAŠ 23.12. nedelja ob 16. uri Čarobna jasa ;Dvorana 1. slovenske vlade Dramska skupina ŽAR ob 19. uri Božični koncert* Dvorana 1. slovenske vlade DU Ajdovščina 28.12. od 15. do 18. ure Obisk notranjega bazena za mlade od 13 let ŠRC Police Hiša mladih - CMD (obvezne prijave) petek od 16. do 17.30 ure Novoletna delavnica Kavama CC Mercator center ZPM Ajdovščina 29.12. sobota ob 19. uri Kaznovana prevzetnost* Dvorana 1. slovenske vlade Dramska skupina ŽAR AJDOVŠČINA - VESELI DECEMBER 2007 V GRAJSKEM OBZIDJU POD VELIKIM OGREVANIM ŠOTOROM 27.12. 2007 ČETRTEK 20.00-03.00 DJ LOVRO, DRAGO MISLEJ MEF IN NOB, ANA PUPEDAN OB 22.00 URI VSTOPNINA 26 28.12.2007 PETEK 20.00 - 03.00 DJ LOVRO, ZABLUJENA GENERACIJA OB 22.00 URI VSTOPNINA 26 29.12.2007 SOBOTA 20.00-03.00 DJ LOVRO, MARC FAMILV BAND IN KINGSTON OB 22.00 URI VSTOPNINA 2€ 30.12. 2007 NEDELJA 18.30-01.00 DJ KEKEC, ANSAMBEL LOJZETA SLAKA, PLESNA SKUPINA AJDA VSTOPNINE NI 31.12.2007 PONEDEU. 20.00 - 03.00 ANSAMBEL ZAPELJIVKE in NAGOVOR ŽUPANA POLJŠAK MARJANA VSTOPNINE NI 1.1. 2008 TOREK 20.00-03.00 MEGA DISCO 70/80 - DJ LOVRO, DJ NORI MARIJAN IN DJ PREMIK, GO GO PLESALKE IN BILLI IDOLA VSTOPNINA 26 28.12. PETEK 17.00-18.00 PRIHOD DEDKA MRAZA 29.12. SOBOTA 17.00-18.00 ČAROVNIK ŽARKO 30.12. NEDELJA 17.00- 18.00 BALETNA PREDSTAVA PETER IN VOLK ORGANIZATOR: NOVA NOVA D.O.O., POKROVITEU OBČINA AJDOVŠČINA Iztekli so se tradicionalni adventni večeri v Škofijski gimnaziji Vipava Tradicionalni že 17. večeri verskega poglabljanja, ki jih Klub krščanskih izobražencev iz Ajdovščine v adventu organizira v Vipavi so bili letos ubrani na temo družina. S tem je želel organizator dati svoj prispevek k letu družine, ki ga cerkev na slovenskem obhaja. , .C. ■ ■\ Tpetek 30. novembra smo na pr-V vem večeru gostili mlada zakonca, po poklicu diplomirana teologa, Ano in Dejana Glavača iz Postojne. Naslov njunega razmišljanja je bil »Družina kot skrivnostni medij«. Vzporednico sta postavljala med današnjo družino in sveto nazareško družino. Družina je v svojem bistvu skrivnostna, sveta, napolnjena z veseljem pa tudi s preizkušnjami. Sama sta se odločila za sklenitev cerkvenega zakona skoraj na začetku študijske poti. V enajstih letih zakona so se jima rodili trije otroci. Na prvi pogled morda tak način skupnega življenja danes deluje »nemoderno«, saj se vse več parov odloča za skupno življenje brez sklenitve zakona, pa tudi leta odločanja za družino se vse bolj pomikajo proti tridesetim. Kot sta povedala, jima za tak korak ni žal in verjameta, da iz zakramenta zakona črpata moč za premagovanje težav tako v medsebojnih odnosih, kot tudi pri vzgoji otrok. Gostja drugega večera, 7. decembra, je bila priznana upokojena psihologinja Marja Strojin. V svoje izvajanje je bolj kot teorijo različnih metod vzgoje, ki so se v letih ekstremno spreminjale, vnesla svojo lastno izkušnjo vzgoje treh otrok ter današnjo izkušnjo babice. Zelo pomembne so lastne izkušnje, ki jih starši skozi različna obdobja odraščanja otrok nabiramo. Pri tem je modro uporabljati zdravo pamet. Otrokova vzgoja je veliko ustvarjalno delo. Med starši in otroki vlada brezpogojna ljubezen, vse druge vrste ljubezni postavljajo pogoje. Pri otrocih se veselimo pripadnosti, napredka in individualnosti. Bolj kot splošna pohvala, naj velja priznanje otrokovemu trudu za opravljeno dejanje. Danes je poseben problem, kako otroka zaposliti, vse večji je pritisk okolja, starši imamo večkrat občutek krivde. Vse več je dilem, ali sem dober starš ter kaj bodo drugi o meni govorili. Naša vzgoja bo uspešna takrat, ko bomo sami pri sebi vedeli kaj hočemo. Starši imamo pravico otro- kom postavljati meje. Izbrati moramo učinkovite metode in se povezovati z vzgojitelji. Na vprašanje kateri starši so najbolj uspešni, je odgovor, da tisti, ki niso ne ekstremno strogi in ne preveč demokratični. Tudi avtoritativna vzgoja mora na prvo mesto postaviti topel odnos. Ciklus predavanj smo sklenili 14. decembra s predavanjem frančiškana patra dr. Tadeja Strehovca, specialista bioetike. Naslov njegovega izvajanja je bil: »Slovenci, kristjani in naš odnos do življenja«. V ospredje je postavljena kultura življenja. Tu gre za miselni koncept, da je človekovo življenje sveto in nedotakljivo od spočetja do smrti. Kristjani imamo to utemeljeno v veri in v moralnem prepričanju. Človeško življenje je božji dar in podoba Boga samega. Kultura življenja nasprotuje dejanjem, ki uničujejo človeško življenje. Ta dejanja so: raziskave na zarodkih, splav, evtanazija, abortivna kontracepcija, umetna oploditev ter smrtna kazen. Danes smo sredi spopada med kulturo življenja in kulturo smrti. Kristjani se moramo jasno postaviti v bran življenja. In prav to veselje do življenja nam bo prineslo tisti resnični mir, ki ga želimo deliti z vami v teh božičnih dneh člani Kluba krščanskih izobražencev iz Ajdovščine. Niko Ličen MoPZ Srečko Kosovel • I • v* I pripravlja novo zgoščenko Že v prejšnji pevski sezoni se je moški pevski zbor Srečko Kosovel, pod umetniško roko Matjaža Sčeka, spoprijel s študijem skladb primorskih skladateljev Zorka Prelovca (11.2.1887 - 25.2.19-39), doma iz Idrije in Petra Jereba (1.7.1867 - 3.10.1951), doma iz Cerknega. T)omembnošt obeh skladateljev je posluh za ritem besedila, občutek za JT v njunem daru za komponiranje, melodično linijo in harmonično nad- gradnjo. Pomembno se nam je zdelo, da se skladbe obeh avtorjev ohranijo in zato jih bomo posneli na novo zgoščenko. Ker jih želimo predstaviti tudi drugim ljubiteljem zborovske glasbe, bomo izvedli več celovečernih koncertov po Sloveniji in zamejstvu. Del našega truda, šest skladb obeh avtorjev, smo pvič uspešno predstavili tudi na regijski reviji imenovani »Sozvočenja« v Pivki. Kljub temu, da same skladbe ne spadajo med zahtevnejše v zborovski literaturi, je poseben izziv način izvajanja teh pesmi, tako kot jih čuti naš Matjaž. Verjamem, da bodo obiskovalci naših koncertov kot tudi poslušalci zgoščenke bogatejši za novo glasbeno doživetje. Marjan Krpan SMEŠKICE IZ NAŠE DOLINCE MESARSKA Zgodi se, da se človek prav rad zaklepeta ob kakšnem trgovinskem pultu, in če je to v mesariji, potem ... Ej, mesarji znajo kakšno prav po svoje povedati. Najverjetneje si kaj tudi izmislijo, vendar to niti ni bistveno; pomembneje, da je zgodba sočna. No, pa se mesar odpravi na ples. To so bili časi, ko so bili pjesi še v modi, mislim takšni plesi, kjer je mladina delila objeme in poljube, pa nekoliko alkohola, ne pa ... Tiste druge stvari se dogajajo v drugačnem času. In je naš mesar našel za ples mično, dokaj fino, uglajeno damo, menda galantnih mestnih manir. Nekoliko mu je res bilo nerodno, ko se je prizadevno trudil, da bi z njo kar se da profesionalno zaplesal, vendar se je kmalu izkazalo, da sta pravzaprav oba majčkeno nerodna, recimo zadregna in vznemirjena na prav poseben mladeniški način. In nenadoma dama nerodno pohodi našega junaškega mesarja. Ljubko ga pogleda in se mu opravičuje: »Jo, oprostite! Res nisem hotela, res ne. Oprostite,« je nažebrala in zdravo zardevala. Mesar pa jo je še krepkeje prijel čez ledja in ji veselo odgovoril: »Nič hudega. To pa res ni nič hudega. Veste, po poklicu sem mesar in sem navajen, da mi teleta kdaj pa kdaj pohodijo noge ...« Brez besed sta se odvrtela v temnejši del plesišča. Zakawsky Avto Batič GOSPODARSKA VOZILA IZ ZALOGE DO 6.000,00 € PRIHRANKA. POLO je lahko vaš brez pologa in stroškov odobritve ter rizičnega sklada. Tel.: 05/36613 69 Goriška cesta 41 Faks: 05/365 9318 5270 AJDOVŠČINA E-Pošta: avto.baticiaporsche.si LJUDSKA UNIVERZA ■ ajdovscina Vsem udeležencem, sodelavcem in partnerjem se zahvaljujemo za sodelovanje v preteklem letu. Voščimo vam srečno, ustvarjalno in radovednosti polno leto 2008. LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA Kdor se učenju posveča, se iz dneva v dan veča. (Lao Ce) Kje so pri nas, v Ajdovščini, človekove pravice? K pisanju me je spodbudila možnost odkupa našega (občinskega) stanovanja in prihod cenilca, ki gaje ocenil in pri tem upošteval manjšo kvadraturo od dejanske. Namreč tisto, kakršna bi po gradbeni dokumentaciji morala biti, pa nikoli ni bila. Tu se je začela naša kalvarija! Pravzaprav se je v teh dneh pred 29. leti začela naša nepopisna sreča, ko sem bila obveščena, da sem dobitnica solidarnostnega stanovanja na Bevkovi 2 v Ajdovščini, za mlado, štiričlansko družino, nekaj odrešujočega. Podpis pogodbe (1. 1. 1979) je bil malce nenavaden. Kvadrature v pogodbi so bile manjše od tistih »v naravi«. Razložili so mi, da zato, ker gre za delno mansardno stanovanje. Že pred letom 1990 pa so se začele prve težave, puščala je streha. 1991 - po Jazbinškovem zakonu so nam ponudili stanovanje v odkup, ker Pa napake niso bile odpravljene se zanj nismo odločili. 1992 - podpisali smo novo najemno pogodbo, zamenjali so obe strešni okni, zamakanje pa se nadaljuje. 1994 - stanje v stanovanju postaja katastrofalno. Z možem se odločiva, da najemnine, dokler se stanje popolnoma ne sanira, ne bova plačevala, da odgovorne (Komunalno stanovanjsko družbo, KSD) prisiliva k resnim in dokončnim ukrepom. Nič! Nadaljevalo se je premikanje omar, miz, električnih aparatov, postelj. Oprema se je Uničevala, z otroci vred smo se počutili vse bolj nesrečne. 1997 - ponovno popravilo obrob okrog oken še naprej je zamakalo. 1999 - upravljalec (Ribnik d .o.o.) je odstranil s stropov lesene obloge in izolacijo. Ugotovljeno je bilo, da je »kriva« izvedba strehe (ni bila po gradbenih načrtih) in strešnih oken. Ena od sob je bila povsem neuporabna in »na opazovanju« od julija 2001 do leta 2002, ko so bila ponovno zamenjana okna in sanirani obe sobi, z izolacijo vred. Leta 2003 seje zamakanje ponovno začelo, tokrat v drugi sobi, teči je začelo po steni, kar imamo tudi pisno potrjeno. Naj naštejem, kdo vse je »delal« na našem stanovanju v vseh letih popravil: Zidar Vipava, Nemec s.p., Kleparstvo Lokavec, Ostržek d.o.o., Velux, Ribnik d.o.o. Saj skorajda ni firme, ki ne bi bila »z nami«. Leta 2001 nam je KSD na Livadi ponudila drugo stanovanje, na prvem sestanku z občinskimi »možmi« pa je to preprečil eden od občinskih svetnikov, predsednik ene od teh komisij. Obrazložitev: kam pridemo, če bomo morali vsem najemnikom zamenjati stanovanja, če se pojavijo napake. Niti pomislil ni, kako mi že leta in leta živimo. Neplačevanje najemnine je pripeljalo do tožbe s strani KSD. Izbrali smo si odvetnika, prepričani, da tožbe ne moremo izgubiti. Stanovanje ni bilo narejeno v skladu z gradbeno dokumentacijo, zato različno po kvadraturi, če bi bilo vse po načrtih, bi tudi ne imeli strešnih oken, ampak okna na steni (ob krajšem izteku strešnega naklona seveda), na fasadi torej. Sledile so pritožbe in nove tožbe, dokler mi sodnik na zadnji obravnavi ni jasno in glasno rekel: Tožbo ste izgubili, vaš zastopnik vam ni pomagal nič, ker je zamujal s pritožbami in se ni pritožil na višje sodišče v Kopru. Koga je zastopal sprašujem? Prišlo je do izvršbe. V višini 4.22-5.733,59 sit. Od tega 1.137.117,04 za neplačane najemnine, 89.368,40 stroški izvršbe in 2.999.248,15! zamudnih obresti. Zato, ker cele noči nismo spali, brisali in pobirali vodo, premikali pohištvo, trije od štirih družinskih članov so zboleli na dihalih, odpovedali smo se nakupu stanovanja po Jazbinšku, uničili spalnico, jogije, posteljnino in glasbeni stolp, ko je zagorelo ob menjavi izolacije. Zato, da so otroci prepogosto spali pri starih starših, da smo bili oropani normalnega in lepega družinskega življenja. V edino veselje mi je dejstvo, da smo kljub temu ostali trdna družinska skupnost. Tega ne spremeni niti cinična ugotovitev pravne zastopnice KSD, da smo imeli stanovanje možnost uporabljati kljub vsem težavam. Edino kar ji lahko odgovorim je, da smo ga uporabljali tako kot sem zapisala. Zanimiva in zgovorna je tudi zgodba ob letošnjem popisu nepremičnin. Sama sem pred prihodom popisovalca izmerila in popisala stanovanje. Prišla sem do znane številke 64,64 m2. Lastnik (Občina Ajdovščina!) pa je napravil popis po že omenjeni stanovanjski pogodbi: 57,12 m2. Razlika znaša 7,52 m2, ki jih prinaša mimo gradbene dokumentacije podaljšana streha in s tem večja površina, ki je neuporabna in vzrok vseh težav z zamakanjem ob strešnih oknih, ki jih seveda ne bi smelo biti. Tako so »popisani« neresnični podatki. Kdo si to lahko privošči? Tisti, ki pač nekaj prikriva! Pri vsej stvari, ki sem jo želela razkriti, se sprašujem, kje je skrb za dobrobit slehernika, tudi malega človeka? Kje so velike besede o skrbi za osnovno celico - družino? Kako naj bom vesela v veselem decembru, če mi je ostal dolg in mi od borne pokojnine vsak mesec odtegnejo 93 eurov. Za 15 let življenja »na gradbišču«! Silva Blaško RADIO N^VA I N^ajd vščina^^ 106,9 MHz www. novanovasi >......... „ . . I »Primorske ne damo« Zborovanje Za Primorsko v Dvorani 1. slovenske vlade, v soboto, 15 decembra, je bilo namenjeno pozivu Primorcem, da s svojim podpisom peticije Za Primorsko pripomorejo k prizadevanjem, da bi se ime Primorska ohranilo v poimenovanju prihodnjih pokrajin. Svojo besedo je zastavilo mnogo politikov, županov, akademikov in kulturnikov. 'V Ta zborovanju pa se je pokazala X N tudi jasna želja po enotni pokrajini, v kateri bi morali biti po mnenju prisotnih vključeni tudi občini Postojna in Pivka. Ciril Zlobec, Boris Pahor in Saša Vuga, uvodni govorci na sobotnem zborovanju, so si bili edini, da se ne gre igrati s čustvi Primorcev, ki so doslej enotno in celovito zagovarjali in stali za pokončno slovensko držo v še tako težkih časih. Morebiti gre še posebej poudariti besede Cirila Zlobca:“Vsi skupaj smo za to, da ohranimo skupno primorsko zavest. Dober Goričan, Kraševec, Koprčan ne more biti drugega kot dober Primorec.” Zato naj ime Primorska ostane v imenih novih pokrajin. Nič ne sme in ne more biti nad voljo ljudi. Še najraje bi videli, da bi Primorska v novi pokrajinski razdelitvi nastopala kot enotna skupnost, saj bodo le močne pokrajine lahko parirale državi, ki sicer novo zakonodaja pri- pravlja, svojo suverenost pa si bodo morale nasproti centru vendarle šele pridobiti. Predvsem glasni so ljudje v Posočju, ki se z imenom Goriška za Severnoprimorski del nikakor ne morejo identificirati, saj so še živi spomini na Provinzo di Gorizia in pa tudi še dlje nazaj na Goriške grofe. Sicer pa se je večina severnoprimorskih županov opredelila za tako poimenovanje, Vsakega govornika, tudi nastop ajdovskega župana Marjana Poljšaka, ki je bil značilno bojevit, je z aplavzi prekinjala polna dvorana. V kulturnem programu so zapeli člani Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec, nastopili gledališki igralki Lara Jankovič in Alida Bevk ter člani Kulturnega društva TIGR. Do sobote so člani civilne iniciative Za Primorsko zbrali že več kot šest tisoč podpisov. Danes jih je zagotovo ,že dosti več. Ivan Mermolja Le o čem bi lahko človek v teh dneh pisal? Dileme seveda ni! Naša Primorska je ponovno »vstala«! Naša Primorska dobesedno »gori«! Od Bovca do Pirana! Naravnost ne-verjetno je, kako potrpežljivi so bili Naši primorski ljudje. Tiho in mirno s° dolga leta prenašali, kako so nam »pobrali« vse tri banke, celotno trgo-v'no, najboljša podjetja in nam posredno preselili v »belo« Ljubljano na tisoče delovnih mest. Vse za ideali Da postavimo na noge mlado, sa-mostojno državo, o kateri smo sanjali dolga stoletja pot tujimi gospodarji, boleli smo si, da bi nam bila skrbna »®ati«, žal seje neslišno spreminjala 'n spremenila v pohlepno »mačeho«. In ko misliš, da ti je dovoljeno vse, da lahko narediš, kar ti pade na pancet, se običajno »zgodi« ljudstvo. Kaplja čez rob! Pobrali ste nam vse, Primorska bo za vedno »ostala« Primorska! banke, podjetja, delovna mesta, vse kar je bilo vrednega, kar prinaša dobiček, denar, moč in oblast! Imena pa Vam ne damo! Primorske Vam ne damo! Ker ne veste in ne boste nikoli razumeli, kaj nam pomeni! Nam Primorkam in Primorcem! Je naša Svetinja in Ponos! Je naša duša in srce. Da, to je bila kaplja čez rob! Zgodila seje Ajdovščina. Simbolično in vzneseno je zadonela naša primorska himna »Vstajenje Primorske« v Dvorani prve slovenske vlade. Dvorana je pokala po šivih. Eminentni gostje, akademiki in razumniki Ciril Zlobec, Boris Pahor, Saša Vuga in Miro Kocjan, so dali zborovanju dodatno »težo« in pozvali k razumu. Župan Marjan Poljšak pa je odkrito rekel bobu bob: »Deli in vladaj, ker se nas Primorcev bojijo, ker smo vedno bili in smo uporniki«! Spregledana pa ni ostala niti izjava predsednika Zveze za Primorsko Pavleta Gregorčiča: »Politiki, ne silite nas v referendum, ker je rezultat že v naprej znan«! Le zakaj je bilo to potrebno? Kakšno je ozadje? Kakšni so resnični vzgibi? Kdo so pravi igralci in kdo bo imel koristi? Moč, denar in oblast! Proces decentralizacije in ustanavljanje pokrajin namreč lahko pomeni ogromne spremembe. Tektonske premike! Ustanavljajo se novi, po- membni »centri« politične moči, ki bodo poleg tega razpolagali še z velikimi proračuni. In prav zaradi tega proces decentralizacije »zveznim« strankam ni nikoli resnično »dišal«. Razen deklarativno seveda, pred vsakimi volitvami, ko je bilo potrebno »zavajati« in pobrati glasove neukim »podeželanom«. Potem so bili spet mirni in varni v vsemogočnem centru. Tako so lahko iz enega mesta kontrolirali celoten »fevd«. In ta fevd je nesporno najbolj centraliziran v celotni Evropski uniji. To pa je iz leta v leto bolj moteče! Država se razvija tako neenakomerno, da je to že postal izjemno resen dolgoročni razvojni in demografski problem. Resnici na ljubo, še nobena vlada do sedaj ni tako resno pristopila k ustanavljanju pokrajin. Daleč od tega, da bi katera od dosedanjih vlad sploh pripravila »pokrajinsko« zakonodajo in jo poslala v parlament. Kakorkoli že, šest zakonov je v parlamentarni obravnavi, za njihov sprejem pa je potrebna »ustavna«, to je dvotretjinska večina vseh poslancev. Te pa sedanja koalicija nima! Odvisna je od volje opozicije. Sledi seveda logično vprašanje, ali bo le ta zmogla toliko državotvorne modrosti in bo zakone tudi podprla. S tem bi seveda dala sedanji poziciji posredno »točko« prednosti na volitvah naslednje leto jeseni. Ljudje bi pričakovano namreč morali nagraditi tistega, kije izpeljal tako pomemben projekt! Seveda je (bo) odločitev v rokah največje opozicijske stranke SD in seveda v prvi vrsti od njenega predsednika Boruta Pahorja. Dobro poučeni vedo namreč povedati, da je prav on »oče« delitve Slovenije na štirinajst pokrajin in s tem tudi razkosanja Primorske na tri pokrajine. Računica jim kaže na možnost, da bi v tem primeru dobili dva »deželna glavarja« več, v Novi Gorici in Velenju. Tako smo se znašli v situaciji, da se »tepemo« za ime, sedeže in meje pokrajin. Povsem v ozadju zanimanja pa se je znašla vsebina, pristojnosti in finančna sredstva, ki jih namerava država prenesti na bodoče pokrajine. To dejstvo je v bistvu »tragedija« tega zgodovinskega projekta. Zakon o prenosu nalog v pristojnost pokrajin gre neslišno mimo nas. Pa ne bi smel! Še zdaleč ne! Država namreč prenaša toliko pristojnosti, da bi nas morala boleti glava. V prvi vrsti bi morali temeljito preučiti, če je ta zakon usklajen z drugim, še bolj pomembnim, to je z Zakonom o financiranju pokrajin. Strokovnjaki trdijo, daje prav tu največ stvari nedodelanih in sredstva še zdaleč ne bodo zadostovala za realizacijo nalog. To pa bi bila najslabša možna popotni- ca, saj pokrajine ustanavljamo zato, da bi nam bilo bolje, da bi realiziral še več skupnih potreb in se predvsem bistveno bolj usklajeno razvijali. Moja osebna in stališča Zveze za Primorsko so bila vedno jasna in odločna. Podpiramo enotno in močno Primorsko pokrajino, ki bo imela dovolj »kritične mase« za izpeljavo tudi večjih skupnih razvojnih projektov. Primorsko, ki bo imela težo v odnosu do Ljubljane in do sosednjih, bistveno večjih, dežele Julijske krajine in Istarske županije. Podpiramo enotirni sistem, kar pomeni, da Upravne enote preidejo na bodoče pokrajine z svojimi izvirnimi in prenesenimi pristojnostmi, tako da ljudje prehoda sploh ne bi občutili. Podpiramo, da je sedež bodoče pokrajine nekje v »srcu« oziroma v njenem geografskem središču. Znana je pobuda, da bi bila to Vipava. Močno pa se zavzemamo, da bi bila posamezna »deželna ministrstva« lepo razpršena po celotni Primorski. To bi bila tista »dodana vrednost«, ki še dodatno opraviči ustanovitev pokrajin in seveda prispeva k enakomernemu razvoju naselbinske mreže. Prepričan sem, da bo »zmagal« razum! Da bo Primorska za »vedno« ostala Primorska. Močna in enotna, predvsem pa uspešna v Evropi regij! Aleksander Lemut koledar KOLEDAR PRIREDITEV ZA DECEMBER IN JANUAR 2008: RAZSTAVE PILONOVA GAif RUA, AfdovsBna Do 18. januarja bo na ogled razstava »CASTRUMFOTO 07 - ob robu, hommage a Pilon«; Sodelujejo: Bojan Radovič, Tomaž Lunder, Jernej Humar, Boris Gabrščik, Roberto Kustrle, Martin Prosen, Andrej Perko, Primož Brecelj in Katarina Sadovski; pisca besedil v katalogu: Vasja Nagy in Tanja Cigoj Vabljeni tudi na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij. Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, ob nedeljah med 15.00 in 18.00, ob ponedeljkih, sobotah in praznikih zaprto. Info: 368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.com MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in ARHEOLOŠKA ZBIRKA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice Beatriče Zbona Trkman, arheologinje Goriškega muzeja. Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140, 051 304 607. UČNA HIŠA AJDOVŠČINA Do 5. januarja^ na ogled prodajna razstava OKUS PO RDEČEM Urške Štrukelj. Januarja se začne delavnica umetniške grafične knjige, ki bo potekala 3 zaporedne sobote, začetek 12. januarja. V Lični hiši so naprodaj umetniški izdelki: grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 INFO: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com DOM KRAJANOV VIPAVSKI KRIŽ Do 15. januarja je na ogled razstava ob 10- letnici delovanja društva POC Petek, 18. januar ob 19.00 - Odprtje slikarske razstave Miloša Marca z naslovom PUSTI SLED. FOTOGRAFSKO DRUŠTVO VENO PILON Petek 18. januar 2008 - ob 18.00 otvoritev razstave 5. fotografskega natečaja Kruh in vino 2007 v veliki dvorani Vipavskega hrama v Vipavi. Na ogled do 31. januarja. DVORANA PRVI SLOVENSKE VLADE Razstava »Moje ženske« Nike Škofič, na ogled do 15. januarja SIMON GREGORČIČ IN BREJCI Razstava ohranjenih predmetov in dokumentov Brejskih sorodnikov Gregorčiča - v hiši Brje 62, ki spominjajo na čas, ko je Gregorčič obiskoval Brje. Avtor razstave je kustos Goriškega muzeja, mag. Borut Koloini. Razstava je odprta vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po dogovoru na gsm: 031 468 462 (Majda) ali 041 666 544 (Kazimir) KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA. Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in ^OO ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/ 36 42 015 na naslovu Lokavec 45, 5270 Ajdovščina. PRIREDITVE OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Sreda, 26. december ob 18.00 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Občina Ajdovščina vas vabi na koncert, s katerim bomo počastili Dan samostojnosti in enotnosti. Nastopila bo Vokalna ženska skupina VOX BATIOUE s pianistko Andrejo Kosmač in dirigentko MARTINO BATIČ. Prisluhnili bomo priredbam slovenskih ljudskih pesmi. Slavnostni govornik bo podžupan Občine Ajdovščina mag, Borut Koloini. Dobrodošli! Vabi vas Občina Ajdovščina. LUTKOVNA PREDSTAVA ČAROBNA JASA IN OBISK DEDKA MRAZA Sobota, 22. december ob ^ 16.00 Dvorana v Velikih Žabljah Na predpremiero lutkovne predstave Dramske skupine Žar vas v prenovljeno dvorano vabi športno kulturno društvo Žable! VAŽNO JE SEME, veseloigra Sobota, 22. decembra ob 18.00 - Dvorana na Predmeji Dramska skupina Društva podeželskih žena Predmeja vas vabi na ponovitev veseloigre VAŽNO JE SEME, ki so jo z velikanskim uspehom premierno uprizorili 1. decembra. Avtorici zgodbe sta domačinki, Irena Velikonja in Tatjana Velikonja. V posebne vrste seminarju boste imeli priložnost izvedeti "take njucne gospodarske jn hišne reči". Vstopnina 2 evra. Dobrodošli! ŽEGNANJE KONJ NA ŠTEFANOVO V VIPAVI Sreda, 26. december, pričetek zbiranja konjenikov ob 9.30 ob bivši južni vojašnici v Vipavi Formiranje kolone ob 10.30, odhod skozi Vipavo do cerkve sv. Štefana. Obred žegnanja konj, soli, kruha in vina bo opravil škof Metod Pirih, vse obiskovalce bosta nagovorila predsednik KS Vipava Boris Ličen in kraljica vina zelen Mojca Ferjančič. Povorka se bo nato odpravila do Gasilskega doma v Vipavi! Info: Društvo Doli (Boris Blažko 051-345-314) BOŽIČNI KONCERT Sreda, 26. december po maši, ki bo ob 17.00 - Cerkev sv. Frančiška Ksaverija Lozice Nastopa cerkveni pevski zbor župnije Slap. Sledil bo ognjemet v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti. Vabi vas Društvo Zdravljica Lozice! Meitokofne