LETO XXXV., ŠT. 43 Ruj, 4. novembra 1982 CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Zagotavljanje kakovosti za izvoz (stran 2) Priporočilo za kasno setev (stran 4) Ob mesecu knjige (stran 5) Naš obisk v ZR Nemčiji (stran 6) S planinci po domačih bregih (stan 7) 25 LET KLUBOV OZN V SLOVENIJI Množičen mirovni shod mladih v soboto, 30. oktobra je bil Ptuj dobesedno preplavljen z okoli 2000 udeleženci množičnega protestnega shoda članov klubov OZN iz vse Slovenije. Pred ptuj- sko pošto J50 se ob desetih razen predstavnikov klubov iz raznih krajev republike zbrali tudi pi- onirji — člani klubov OZN iz osnovnih šol in dijaki CSUI v Ptuju. S številnimi transparenti v rokah so v povorki krenili proti Trgu mladinskih delovnih brigad, kjer jih je pozdravila Diana Bo- hak, predsednica občinske kon- ference ZSMS Ptuj. V imenu udeležencev shoda pa je pionirka Karmen Vinter prebrala protest- no pismo, ki so ga naslovili na republiško konferenco SZDL. V pismu mladi odločno protestirajo proti vsem oblikam nasilja v sve- tu, proti aparthajdu in vse nevar- nejši oboroževalni tekmi. Odloč- no so obsodili tudi nedavni pokol Palestincev v Beirutu in se zavzeli za miroljubno politiko v svetu. Osrednja slovesnost ob 25-le- tnici klubov OZN v Sloveniji pa se je pričela ob enajstih v Centru srednjega usmerjenega izobraže- vanja. Po pozdravnem nagovoru Franca Tetičkoviča, predsednika SO Ptuj je udeležencem govorila Vida Tomšič, predsednica repu- bliškega družbenega sveta za mednarodno sodelovanje. Po- udarila je današnjo vlogo klubov OZN in zahtevala od mladih čla- nov še bolj odločno delovanje. Delovanje klubov OZN ni le vzgojno izobraževalnega pome- na, je poudarila, ampak tudi po- litičnega, saj je prav, da vsak že v svoji rani mladosti spozna raz- mere v svetu in jih primerja s te- žnjami in politiko neuvrščene Jugoslavije. Slavnostni govornik je bil Vla- do Janžič, izvršni sekretar pred- sedstva CK ZK Jugoslavije, kije med drugim dejal:« Klubi OZN so v svoji zgodovini odločno prispevali k temu, da se mladim čimbolj približajo in predstavijo dejavnost združenih narodov ter njihovih specializira- nih organizacij ter agencij — in predvsem cilji in ideali, zaradi katerih je bila svetovna organi- zacija ustanovljena in za katere se bojuje tudi naša država. Lahko, brez strahu od kakršnekoli napa- ke, ugotovimo, da so klubi bili in ostali eden od najpomembnejših nosilcev intemacionalistične vzgoje mladih in da so s svojo dejavnostjo v veliki meri izpo- polnili vrzeli, ki žal na področju vzgoje za mednarodne odnose še zmeraj kazijo naše šolske vzgoj- noizobraževalne programe. V teh 25 letih je v klubih delo- valo skupaj že okoli 100 tisoč mladih; danes v njih deluje več kot 10 tisoč klubovcev. Stalno ali ob- časno deluje v naši republiki 450 klubov. Večina teh je v osnovnih in srednjih šolah, nemalo pa tudi v delovnih organizacijah in kraje- vnih skupnostih.« Slovesnosti je pozdravil dr. Ghanim Al Atraqchi, direktor informacijskega centra za Alba- nijo in Jugoslavijo v Beogradu, ter čestital vsem slovenskin klubov- cem, še posebej pa ptujskim, saj so prav tukaj pred 25 leti tabornice ustanovile prvi klub OZN V Slo- veniji. Udeležence je pozdravil tudi Andrej Brvar, predsednik republiške konference ZSMS. ki je zatem izročil zlate znake klubov OZN štirim klubom, trem cen- trom, ter republiški organizaciji Rdečega križa Slovenije. Med dobitniki ziatega znaka je tudi občinski center klubov OZN v Ptuju. Slovesnost so zaključili z bo- gatim kulturnim sporedom dija- kov CSUI in skupine Teater pri DPD Svoboda Ptuj. Popoldne je v domu učencev v Ptuju potekalo še srečnaje udele- žencev mladinske poletne poli- tičnešole. M. Ozmec Med množKnim protestnim mirovnim poliodom, ki je potelial pod geslom ,,za mir in enaltopravno sodelovanje med narodi", so se udeleženci ustavili na Trgu mladinsliih delovnih brigad v Ptuju. Na osrednji dovesnosti je klubovce pozdravila Vida Tomšič Slavnostni govornik je bil Vlado Janžič DEJAVNOST KOMUNISTOV V OBČINI ORMOŽ Enako kot drugje tudi v ormoški občini nadaljujejo aktivnosti pri uresničevanju sklepov tretjih sej CK ZKS in CK ZKJ. O tem bodo danes podrobneje spregovorili na 9. seji komiteja OK ZKS Ormož. Na seji bodo spregovorili tudi o dejavnosti komunistov v telesno-kulturnin organih in organizacijah ter o spremembi delovnega časa na območju občine. Posebej bodo obravnavali tudi naloge na področju idejnopoli- nčnega usposabljanja v organizacijah ZK in o sprejemu novih članov. Izjem ne sme biti! Stabiliziranje ekonomske situacije v državi postavlja pred komuniste zahtevne naloge, ki jih bodo lahko uresničili le, če se bodo ustrezno organizirali in jih uresničevali skupaj z ostalimi subjektivnimi silami v družbi. Vprašanje povečevanja izvoza je še vedno prednostna naloga, ki ji velja vsa pozornost. Seveda pa so z njo povezane tudi vse ostale, ki so začrtane v planskih dokumentih za to srednjeročno obdobje. Komite občinske konference ZKS Ptuj je na zadnji seji sprejel operativni načrt izvajanja zastavljenih nalog in hkrati ocenil dosedanjo aktivnost ko- munistov in njihovo pripravljenost na nadaljnje delo. V večini osnovnih organizacij so akcijo dobro zastavili, še vedno pa je nekaj takih osnovnih organizacij ZK, ki stoje ob strani. »Vsebina sprejetih ukrepov na ekonomskem področju zajema skupno in že uveljavljeno zavest, da moramo vsestransko varčevati in se obnašati v skladu z možnostmi. V tem pogledu so ukrepi soočanje z realnostjo kljub temu. da je realnost neljuba. Nezadovoljstvo delovnih ljudi in občanov bo izviralo iz nezadostne pripravljenosti na ukrepe in iz ne- urcsničevanja pričakovanj glede nujnih ukrepov, usmerjenih na izhod iz situacije.« je zapisano v opomniku nalog, sprejetih na 10. seji komiteja OK ZKS Ptuj. Tako se morajo komunisti pripraviti na spopad z mlačnostjo, oma- hovanjem in prepočasnim reagiranjem na dejanske slabosti na vseh ravneh, hkrati pa na nujnost vpliva družbenopolitičnih organizacij na organiziranje pogojev življenja in dela v novih razmerah in skrčenih okvirih. Marsikje se pojavljajo težave, pa naj gre za oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami ali za težave z organiziranjem javnega prevoza, prilagojenega novemu delovnemu času. Člani komiteja so jasno poudarili, da seje treba spopasti s pritiski uveljavljanja izjem za posameznike ali nekatere sloje in jih v kali zatreti s pravilno politično reakcijo. V tem času je edina alternativa vseh delovnih ljudi in občanov varčevanje, delo, odrekanje. To pa z drugimi besedami pomeni, da naj nadaljnje planiranje razvoja ne temelji na željah temveč na doseženih rezultatih, čeprav niso enaki planiranim. Mnogo večjo pozornost bo treba nameniti vključevanju družbeno- političnih organizacij v delovanje delegatskega sistema na vseh nivojih, kar naj se odrazi v dajanju pobud, stališč in mnenj ter v spremljanju dela delegacij. Okrepiti je treba tudi povratno informacijo, ki je marsikje sploh ni. Komiteje na posvetu s sekretarji OO ZKS ptujske občine — bilje pretekli petek — postavil nekatere zahteve, kijih morajo uresničiti v vseh okoljih. Izmikanja ne bo. saj bo zaostrenim razmeram in zahtevnim nalogam prilagojena tudi odgovornost vsakega posameznika. Imeno- vane so posebne delovne skupine, ki jih sestavljajo predstavniki druž- benopolitičnih organizacij v občini in izvršnega sveta, katere bodo obiskale vse osnovne organizacije ZK v združenem, delu. Delovne skupine bodo pomagale pri uresničevanju in spodbujanju politične aktivnosti. Hkrati pa je potrebno nameniti kar največjo pozornost tudi budnosti in varnosti ter utrditi družbeno samozaščito. N. Dobljekar Dve razpravi na 9. kongresu ZS Jugoslavije Na včerajšnji seji predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj so glavno pozornost namenili izvajanju usmeritev 10. kongresa ZS Slovenije in pripravam na 9. kongres ZS Jugoslavije, ki bo 11., 12. in 13. novembra v Beogradu. Ptujske sindikate bosta na kongresu zastopala Edvard Kupčič in Kristina Antolič. Edvard Kupčič, predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj je pripravil posebno razpravo, za katero so se dogovorili v okviru 11 sodelujočih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Njen poudarek pa je na zagotavljanju družbene in posamične odgovornosti in krepitvi bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Drugo razpravo pa bodo ptujski sindikalni delavci pripravili skupaj z Ormožani. Govorila pa bo o kmetijstvu. MG. OB DNEVU MRTVIH SPOMIN, KI NAS OBVEZUJE... Spomin na padle borce, na pokojne sorodnike in znancp smo v ptujski občini počastili v nedeljo, 31. oktobra na osrednji komemo- raciji ob dnevu mrtvih. Več sto mladih in ostalih občanov se je zbralo ob devetih na Trgu mladin- skih delovnih brigad, od koder so v žalni povorki krenili, na staro mestno pokopališče, kjer je ob spomeniku padlim borcem zatem potekala osrednja komemorativna svečanost. Spomin na padle Dorce NOR in na njihovo neprecenljivo žrtev je obudil Edi Kupčič, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov občine Ptuj. V kulturnem spore- du pa so nastopili člani godbe na pihala DPD Svoboda Ptuj, komorni moški pevski zbor pod vodstvom Franca Lačna, ter učenci osnovne šole Tone Znidarič iz Ptuia. Ta dan je na pokopališčih zago- relo na tisoče svečk, grobovi so bili dobesedno odeti v cvetje. Tudi v ponedeljek, 1. novembra je bilo tako. Mladi pa so obiskali tudi pomnike padlim y NOB in jih okrasili, ter prižigali svečke. Če- prav umrlih ni več med nami, je v nas trden spomin nanje, spomin, ki nas obvezuje . . . M. Ozmec Ob spomeniku padlih na starem mestnem pokopališču med komemorativnim govorom Edija Kupčiča. PREDSEDSTVO SO PTUJ Priprava programa dela za leto 1983 Predsedstvo skupščine občine Ptuj je v torek, 2. novembra razpra- vljalo o sklicu sedme seje zborov skupščine občine Ptuj, ki se bodo sestali še v tem mesecu in določilo dnevni red. Posebno skrb so namenili pripravi programa dela občinske skupščine v letu 1983. ki mora biti kar najbolj usklajen s {jrogramom dela republiške skupščine in z vsemi družbenopolitičnimi dejavniki v občini, predvsem pa mora biti odraz potreb delovnih ljudi in občanov. Prav zato mora biti program dela občinske skupščine tak, da bodo zbori po svojih delegatih stvarni usmerjevalci, spodbujevalci in usklajevalci dejavnosti na področju go- spodarstva in Družbenih dejavnosti. Ker je predsedstvo skupščine občine Ptuj praktično tudi delegacija Za skupščino SRS, so na seji obravnavali se vsebino gradiva za seje zborov skupščine SRS, ki se bodo sestali, 17. novembra in o posameznih r Vprašanjih oblikovah stališča. Del razprave pa so namenili sprotnim zadevam, zlasti informaciji o rekonstrukciji regionalnih cest, o stališčih izvršnega sveta do poročila Zavoda za statistiTco za leto 1981, o raznih vlogah in podobno. 2 DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 4. november 1982 — TEDNIK Problematika energetske oskrbe Inciativni odbor za ustanovitev energetske skupnosti občine Ptuj je obravnaval problematiko energetske oskrbe za organiziranost energet- ske skupnosti. Občinska energetska skupnost se bo organizirala skupaj za več občin in sicer vse občine podravske regije in občine Slovenske Konjice. Ko- ordinacija in usklajevanje dela bo v okviru Medobčinske gospodarske zbornice. Iniciativni odbori v občinah ostanejo v sedanji sestavi in z nalogami, ki so določene s sklepom o ustanovitvi. Oskrba z energijo v ptujski občini je podobna kot v vsej SR Sloveniji. V skladu z odlokom so določene prioritete za koristnike pogonskih goriv. V tej prioriteti so organizacije združenega dela proizvajalke hrane (Emona K K, KZ, Intes pekama Vinko Reš, PP in ustrezne neposredne dejavnosti kot so pospeševalna služba, obdravski zavod za veterinarstvo, organizacije za prevoz potnikov (KGP TOZD Avtopark, Certus TOZD Avtobusni promet Ptuj) vozila intervencijskih služb, ustrezni servisi in prevoz prehrane. Območje ptujske in ormoške občine je med največjimi porabniki mazuta v SR Sloveniji, predvsem zaradi Tovarne sladkorja Ormož in TGA Kidričevo. Oskrba s tem gorivom je problematična in se le s težavo oskrbujejo tiste OZD, ki rabijo to energijo za proizvodnjo. Za ogrevanja zaenkrat ni možnosti dobav. Zalog mazuta ni, zato se problematika rešuje iz dneva v dan sproti. Glede na sedanjo situacijo lahko računamo na določene zastoje. Vsi, ki imajo ogrevalne naprave na mazut, morajo razmišljati in se pnpraviti na prehod na drugo energijo. Z lahkim kurilnim oljem so napolnjeni v glavnem rezervoarji v družbenem sektorju s tem, da moramo pripomniti, da ima večina upo- rabnikov premale rezervoarske zmogljivosti in da sedanja napolnitev ne zadošča za dolgo dobp. V zasebnem sektorju je bilo zagotovljeno okoli eni tretjini koristnikom po 15(X) litrov na eno stanovanjsko hišo. Dobave so omejene in bo morala biti izredna varčnost. Za drobne potrošnike, ki imajo v stanovanjih male peči na kurilno olje bo na črpalkah določena količina tega goriva v omejenih količinah. V devetih mesecih letošnjega leta smo v ptujsko občino dobili le dobro polovico lanskoletne porabe premoga, tako da ni bilo moč zadostiti kupcem. Dobave vseh vrst premoga so omejene, zato so omejitve tudi za potrošnike. Pričakujemo nekaj kuriva iz uvoza (antracit iz Poljske in uvoženi briketi) tako, da se bo delno omilil izpad. Z večjimi sovlaganji v rudnike bo možno v naslednjih letih zagotoviti več premoga. Oskrba z drvami še je najboljša. Poraba se povečuje, vendar ocenju- jemo, da ne bo večjih zastojev pri dobavah. Za široko potrošnjo ne bo plina do konca leta oziroma bo oskrba zelo motena. Za enkrat se oskrbuje s phnom samo družbeni sektor. Prednost imajo zdravstvene organiza- cije, socialne ustanove, šole. otroško varstvene ustanove, nato obrati družbene prehrane, gostilne in Perutnina za kooperacijo pri proizvodnji piščancev. KoHčine phna so močno zmanjšane in za enkrat ni izgledov za dodaten uvoz. Veliki porabniki energije morajo resno razmišljati o prehodu na druge vrste energije. Komunalna skupnost občine Ptuj je naročila projekte za plinifikacijo dela Ptuja. Projekti bodo izdelani koncem tega meseca. Dogovoriti se bomo morali za združevanje sredstev za izvedbo projekta. V prvi vrsti bi morali preiti na zemeljski plin veliki porabniki kot so organizacije združenega dela v industrijskem delu mesta, stanovanjska skupnost, zdravstvene organizacije in drugi. Iniciativni odbor za ustanovitev energetske skupnosti občine Ptuj PRIZNANJE ZA PTUJČANE Na letošnjem 30. gostinskem-turističnem zboru, ki je bil v Portorožu, so bili nagrajeni tudi Ptujčani. Ne gre za tradicionalna priznanja: srebrna in bronasta, odličja ki so jih bili Ptujčani deležni prejšnja leta. Letos namreč niso sodelovali z ekipo. Temveč sta priznanji prejeli dolgoletni gostinski delavki Marija Mataj in Beba Krajnc, Marija Matajcva je že upokojena, Beba Krajnc pa dela v bifeju na avtobusni postaji v Ptuju. Obe sta prejeli priznanje republiškega odbora sindikata delavcev v gostinstvu in turizmu Slovenije. V obrazložitvi priznanj je zapisano, da sta priznanji prejeli za dolgoletno vestno delo v gostinstvu, za uspehe v prizadevanjih za boljše gospodarjenje in za aktivnosti pri delu družbeno-političnih organizacij. Prejeti priznanji sta prvi tovrstni priznanji, ki so jih prejeli delavci temeljne organizacije gostinstvo ,,Haloški biser". Obenem pa sta priz- nanji pomembni za celotno temeljno organizacijo. čeprav Ptujčani niso bili aktivni tekmovalci, so se zbora vseeno udeležili. Za prihodnje leto pa načrtujejo ponovno udeležbo. Prepričani so, da imajo v svojih vrstah dovolj kakovostnih delavcev, ki bi se z uspehom kosali v tekmovalnih disciplinah zbora. MG KAKO JE S SREDSTVI DRUGEGA OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA Odbor za spremljanje izvajanja samoprispev- ka za sofinanciranje programa gradnje šolskega prostora je zborom Skupščine občine Ptuj na zadnji seji predložil poročilo o prilivu, porabi in stanju sredstev drugega občinskega samo- prispevka 7.a gradnjo šolskega prostora v občini Ptuj v obdobju od 1. januarja do 30. septembra 1982. Na priporočilo seje predsedstva OK SZDl Ptuj objavljamo to poročilo v celoti. ,,V devetih mesecih letošnjega leta je bilo zbranih iz drugega samoprispevka zaposlenih in s prispevkom iz dohodka organizacij združenega dela nekaj nad 34,5 mio din. Skupno s prenesenimi neporabljenimi sredstvi iz prejšnjih let (ostanek sredstev iz 1. samoprispevka) pa so znašala vsa sredstva nekaj -nad 72,2 mio din. Podatki kažejo, da se načrtovani prilivi ugodno uresničujejo, saj so zbrana sredstva koncem devetega meseca že dosegla 85,1 % načrtovanih v letu 1982. Priliv samoprispevka je že v devetih mesecih za 33,6 % presegel načrtovani znesek. To je v glavnem posledica nominalne rasti prispevne os- nove, to je, osebnih dohodkov zaposlenih. Na- črtovani priliv prispevka iz dohodka organizacij združenega dela pa se ne uresničuje in znaša le slabih 80 "/o načrtovanega. Glavni vzrok za iz- pad tega dela prispevka je manjše število podpisnic, kot je bilo predvideno. Kljub urgencam Izobraževalne skupnosti obči- ne Ptuj za pristop k temu sporazumu in ponov- nim priporočilom Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj in Občinskega sveta Zveze sindika- tov Slovenije Ptuj, še vedno nekaj organizacij združenega dela, zlasti pa dislociranih enot ni sprejelo sporazuma. Na območju občine je od 82 predvidenih OZD podpisalo 72 ali (87 %). Ob tem pa ugotavljamo, da so od 10 OZD štiri vplačale prispevek po ZR za leto 1981, čeprav sporazuma še niso sprejele. Obratno pa so med 72 podpisnicami 4 OZD, ki kljub podpisu spora- zuma niso vplačale obveznosti. Od teh sta 2 TOZD, ki sta v izgubi in po sporazumu nimata obveznosti. Ostala dva podpisnika pa svoje obveznosti kljub trem opominom nista poravna- la. Od 65 dislociranih enot je do 30. 9. 1982 pristopilo 13 enot, 9 enot je podpis odklonilo, ostale se ne odzivajo. Med načrtovanimi vplivi letošnjega leta bo iz- padel prispevek Posebnih izobrtaževalnih skup- nosti in Republiške izobraževalne skupnosti oko- li 21,5 mio din. Glede na krčenje skupne porabe je ta prispevek tudi v kasnejšem obdobju vpraš- ljiv. Po številnih težavah, ki jih je imel investitor (CSUI) je 22/9-1982 stekla gradnja predvidene druge faze, ki zajema specializirane učilnice in tehnične delavnice, v skupni predračunski vred- nosti 109,8 mio din. Ker je po novih predpisih z gradnjo takšnih objektov mogoče pričeti le, če so vsa sredstva z gradnjo takšnih objektov mogoče pričeti le, če so vsa sredstva v naprej zagotovljena iz samopri- spevka ali drugih nevračljivih sredstev (garancija banke na bodoči priliv izključena!), je možno pričeti le z gradnjo I. etape druge faze, katere predračunska vrednost znaša 70,9 mio din po te- kočih cenah. Toliko denarja pa je bilo do sedaj že zbranega. Druga etapa pa tvori učilniška in delavniška oprema, ki bo nabavljena drugo leto, ko bo do- končana zgradba. Do takrat bodo zbrana tudi potrebna sredstva za opremo. V tretjem trimesečju je investitor pospešeno delal na pridobitvi vseh za gradnjo in financira- nje potrebnih soglasij, kar mu je tudi uspelo. Na predlog komisije za izbiro izvajalcev, je svet CSUI, potrdil gradbene pogodbe. Izvajalec gradbenih del je GIP GRADIŠ, TOZD GRAD- NJE Ptuj, inštalacijska dela pa je prevzelo IMP Maribor. Nadzorni organ je Projekta inženiring P Ulj. Glede na to, da so v celoti zagotovljena in iz- ločena sredstva, je izvajalcem bil nakazan relativno višji avans, s čemer si je investitor za- gotovil fiksne cene gradbenih in drugih del. O težavah pri pridobivanju soglasij za grad- njo in o vzrokih zanje smo poročali v 34. številki Tednika. Odbor ugotavlja, da je v tretjem trimesečju investitor uspešno opravil vse aktivnosti, da bi z gradnjo objektov II. faze lahko nemoteno začeli in nadaljevali v skladu s terminskim planom. Zborom skupščine pa odbor predlaga, da zavzamejo stališče glede nadaljnjih aktivnosti, da bi se v financiranje programa nadaljnje iz- gradnje šolskega prostora v Ptuju pritegnile tudi tiste OZD in dislocirani obrati, ki sporazuma do sedaj še niso sprejeli ali pa ga odklanjajo. Predsednik odbora: Franc LUKMAN 1. r. Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Ptuj so poročilo sprejeli brez kritičnih pripomb. Odboru so priporočali, da naj potek priliva sred- stev iz samoprispevka za gradnjo šolskega pros- tora, predvsem pa še potek gradnje sproti sprem- lja in trimesečno obvešča zbore SO Ptuj, po sredstvih javnega obveščanja pa tudi občane. V družbenopolitičnem zboru so predlagali, da se v okviru družbenopolitičnih organizacij v občini podvzame akcija, da se samoupravni spo- razum o združevanju sredstev za gradnjo šolske- ga prostora dosledno uvaljavi, da ga podpišejo delavci vseh temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter dislociranih obratov na na- šem območju in da določila samoupravnega spo- razuma tudi dosledno spoštujejo. FF Odmevnost ptujske ponudbe na novosadskem sejmu v času od 16. do 21. oktobra je bil v Novem Sadu 15. tradicionalni sejem lova, ribolova, športa in tu- rizma. Na njem pa so letos prvič z enotno ponudbo sodelovali tudi nekateri predstavniki ptujskega tu- rističnega gospodarstva, priključil pa se jim je še hotel Ormož. Dogo- \or o.nastopanju na novosadskem sejmu so sprejeli: Ptujske toplice, TOZD Gostinstvo ,,Haloški bi- ser'% Petrol-Motel Podichnik, Turistična agencija Petovia Ptuj, hotel Ormož in turistično društvo Ptuj. Ptujski in ormoški turistični dejavniki so se v Novem Sadu predstavili pod streho turističnega društva Ptuj, pobudo za sodelova- nje na sejmu pa so dale Ptujske toplice. Ptujske toplice se namreč skladno z usmeritvami svojega sa- nacijskega programa, usmerjajo v širšo turistično-propagandno de- javnost. V ponudbi, ki so jo pose- bej sestavili za ta sejem so bile predstavljene turistične in gostin- ske ponudbe Ptuja, Podlehnika in Ormoža. Ponudba je obsegala: ptujske muzeje in staro mesto s spomeniki, predstavitev pomembnosti termal- ne vode v Ptujskih toplicah in celoten turistično rekreacijski kompleks, dalje objekte gostinstva haloškcga biserja, motel Podlehnik in njegovo ponudbo, hotel Ormož in vse ostale zanimivosti, ki jih nu- di Ptuj s svojo bližnjo in daljnjo okolico (Haloze, Slovenske gori- ce). Poleg tega je predstavnica tu- ristične agencije , Petovia, ki je v imenu ptujskih turističnih dejavni- kov, predstavljala omenjeno po- nudbo na sejmu, obiskovalcem ponudila še možnosti ribolova, streljanja na glinaste golobe, možnost obiska vinske kleti, kmečkega turizma in drugo. Posebej za novosadski sejem so sestavili tudi aranžmaje oziroma dvo, tri in štiri dnevne programe izletov v Ptuj in okolico, ki jih bo- sta prodajali turistična agencija Petovia in turistična agencija Cer- lusa v Ptuju. Na sejmu je bila še posebej predstavljena naša naj- večja turistično-folklorna priredi- tev — kurentovanje. V času sejma je delovala tudi tu- ristična borza, ki je ponudila naj- različnejše možnosti za navezavo siiko\ s turističnimi agencijami si- rom Jugoslavije. Predvsem je potrebno omeniti, da so se za ptuj- sko turistično ponudbo posebej zanimali iz naslednjih agencij: Voj vodina-tours, Agro-tours, UNiS TURIST, Kompas Novi Sad, Gencral-turist, Kvarner Exprcs, Globtour, Integral in dru- ei. Posebno zanimanje pa so poka/ali tudi nekateri predstavniki osnovnih organizacij sindikata. Ptujsko stojnico so na sejmu obiskali tudi predsednik turistične zveze Jugoslavije in predsedniki turističnih zvez republik ter pokra- jin in gospodarskih zbornic. V ča- su sejma je bila tudi tiskovna kon- ferenca turističnega gospodarstva Slovenije, na kateri je generalni di- rektor Kompasa, Egon Conradi poleg celotne ponudbe turističnega gospodarstva Slovenije, posebej predstavil Ptuj in njegove možnosti za povezavo s Pohorjem v zimski sezoni. Lahko rečemo, da so se ptujski turistični dejavniki na sejmu dobro odrezali. Končno jim lahko tudi odpustimo, saj so tokrat le pripra- vili skupno ponudbo, zii katero je bilo na sejmu veliko zanimanja. Že doscdaj je iz Vojvodine vsako leto v Ptuj in okolico pripotovalo veli- ko gostov, v bodoče jih bo še več. Odpuslimo jim tudi lahkp, ker so pričeli organizirano privabljati v Ptuj goste od drugod. Doslej so goste samo odvažali, za zameno pa so storili bore malo. MG SREČKO KOTOLENKO IZ 60BIČAKA Veselje do dela na zemlji Da je obdelovanje zemlje lahko privlačno tudi za mlade, sem se prepričal ob srečanju s Srečkom Kotolenkom iz Goričaka pri Zavrču. Ob delu v šoli. obiskuje namreč sedmi razred OŠ Maks Bračič v Cirkulanah. v prostem času izredno rad dela v vinogradu, gredo pa mu tudi druga kmetijska opravila. Na to me je oče Ivan, znani družbeni delavec v Zavrču, opozoril ob obisku v tem kraju. Dejal je: »Obišči nas. Srečko ti bo pokazal nekaj zelo zanimivega!« In res. Ob obdelovanju vinograda, pridelali so prek 9 ton grozdja in ga 7,5 tone prodali na podlagi pogodbe s kmetijsko zadrugo Ptuj, je Srečko zelo ponosen na pridelek pese. kije zrasla, ob skrbni negi seveda, med vrstami v vinogradu. Fotografija dokazuje, kakšen pridelek je to. Nekatere izmed pes so težke tudi do 10 kilogramov! Vendar je pri tem zanimivo, da veliko večino dela na sicer manjših Srečko / (Idom obilnega pridelka i površinah (42 arov) opravita Srečko in mama Barbara. Oče Ivan jej namreč zaposlen v završki delovni enoti ptujskega kmetijskega kombi- ■ nata. pravtako tudi najstarejši sin Milan, tretji sin Branko pa je zaposlen • v ptujskem komunalnem podjetju. Srečko tako ob šolskih obveznosti, veliko časa preživi »na zemlji^ kot temu pravimo. Brez dvoma pa med i pomembne spodbude sodi tudi opremljenost, veliko dela opravi z ma- i limi kmetijskimi stroji. ■ Kam po končani osnovni šoli? Srečko je takoj odgovoril: »V kme-^ lijskošolo!<' Ob tem že namreč razmišlja o dodatnem hlevu, skratka, želi ■ delati na zemlji. Kar tako naprej! Tekst in foto:; 1. kotar; O zagotavljanju kakovosti za izvoz v delovni organizaciji AGIS posebno pozor- nost namenjajo kakovosti proizvodov in to ne samo tistih, ki gredo na tuji trg. Zato poleg ostalega skrbi služba kontrola kakovosti, ka- tero vodi Momčilo Savič. O tem kako je ta slu- žba organizirana je povedal: ,,Kontrola kakovosti je v DO razdeljena na pripravljalni in operativni del. Pripravljalni del — služba kakovosti (SK) je v DSSS in sestoji iz centra kakovosti, merilnice, laboratorija in vhodne kontrole. Služba kakovosti opravlja vsa pripravljalna dela, prevzema vhodne materiale, spravlja specialne meritve in analize in podobno. Operativni del službe kontrdle kakovosti je v proizvodnih temeljnih organiza- cijah. Tam službe izvajajo kontrolo kakovosti tekočih in zaključenih tehnoloških procesov in sicer v tekoči kontroli, prevzemni in končni kontroli. ?.e dalj časa pa ugotavljamo, da sedanja oblika organiziranosti kontrole ne zagotavlja uspešnega dela in zanesljivih tehnoloških pro- cesov, zato predvidevamo reorganizacijo kontrole, ki bo integrirana celota v okviru DSSS." Kaj pa predstavlja integralno upravljanje kakovi)sli? ,,1'rcproslo bi povedal, da jc to sistem, ki učinkovito združuje in usklajuje aktivnosti vseh pripravljalnih služb s proizvodnjo tako v fazi razvoja, kot tudi pri tekočem delu vzdrževanja in izboljšanja kakovosti procesov in izdelkov. V Agisu smo ta sistem uvedli v obdobju 1978/80, vendar še v popolnosti ni osvojen. Zaenkrat je to, kar imamo dovolj. Za osvojitev sistema v celoti ne bomo iskali zunanjih delavcev, naslonili se bomo na lastno znanie. Za kakovost prizvodov je potrebno imeti: zanesljivo konstrukcijo proizvoda, delovna sredstva, predmete dela in ljudi. Delovna organizacija AGIS se srečuje s problemom zagotavljanja repromatcriala za proizvodnjo. Znatno se je v zadnjih dveh letih poslabšalo tudi stanje osnovnih materialov. Delovna sredstva se vzdržujejo ,,ko je potre- bno". Sredstva za kontrolo so zastarela in že dotrajana, novih ne moremo nabaviti zaradi uvoznih restrikcij in prioritete materialov za proizvodnjo. Ob tem bi lahko kdo pomislil, da Agis ni sposoben zagotoviti zanesljive kakovosti izdel- kov za domači, še posebno za tuji trg. Moram takoj povedati, da v Agisu načeloma ne delimo kakovosti proizvodov za domači in za tuji trg, včasih gre le za izjemne primere, za vprašanje estetskih napak. Ce se povrnem na sposobnosti Agisa kot iz\oznika, moram povedati, da intenzivno izva- žamo — vprašljiva pa je ponovno tista zanesljiva kakovost, ki jo počasi tudi odva- jamo." Kaj pa končni statitistični ptftvzem — tega ste pričeli uvajati letos, predvsem, da bi zagotovili, da tuji kupci ne bi vračali izvoženih izdelkov zaradi slabe kakovosti? ,,\ preteklosti se je večkrat dogajalo, da so nam tuji kupci vračali celotne pošiljke ali pa so nam krepko zaračunavali popravila neka- kovostnih izdelkov. Služba kakovo';ti ie v mesecu juniju letos podvzela vse ukrepe preprečevanje izvoza slabih proizvodov. Ti ukrepi so sprejeti kot organizacijski predpis. Poslovodni organi so nam dali zaupanje in veliko podporo pri iz- vajanju ukrepov. Gre za izvedbo končnega statističnega prevzema, pri čemer se ocenjuje stanje kakovosti pošiljke oziroma se naša kontrola postavlja v funkcijo kontrole kupca. Za ilustracijo podajam naslednji pregled o izvedbi končnega statističnega prevzema v obdobju junij — september 1982: V temeljni organizaciji TAP, ki je največji izvoznik v Agisu je bilo pregledanih 65, od tega je bilo sposobnih za izvoz 56, zavrnjenih pa 14. V temeljni organizaciji ko\inska obdelava je bilo v tem obdobju pregledanih 25 pošilj, od te- ga je bilo za izvoz sposobnih 15, 10 pa je bilo zavrnjenih. V temeljni organizaciji Velika opre- ma smo ugotovili najboljše stanje: število pre- gledanih pošiljk v obdobju junij—september je bilo 14, od tega je bila samo ena zavrnjena. V temeljni organizaciji Gumarna je bilo pregleda- nih 29 pošiljk, od tega jih je bilo za izvoz sposobnih 19, 10 pa smo jih zavrnili. Pošiljke, ki so bile zavrnjene, so bile pregle- dane s strani proizvodnje, izločeni .so bili slabi proizvodi, ponovno pa je bil opravljen končni statistični prevzem. Ne bi rad, da izveni, da samo kontrola dela na zagotavljanju kakovosti proizvodov, pouda- riti je potrebno, da kontrola ugotavlja stanje kakovosti proizvoda v vseh fazah ustvarjanja. Vsi pa vemo kdo neposredno ustvarja in vpliva na stanje proizvoda. V Agisu se .vsi zavedamo pomembnosti izvoza in v zvezi s tem tudi kako- vosti proizvodov. Posebej pa moram pohvaliti prizadevanja delavcev temeljne organizacije TAP, ki si v resnici prizadevajo /a kakovost," je naš pogo- vor zaključil Momčilo Savič, vodja službe ka- kovosti v Agisu Ptuj. Pripravila: MG — 4. november 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 25 LET KLUBOV OZN V SLOVENUM Praznovanje pričeli z razstavami z otvoritvijo razstav v avli CSUI in Klubu.mladih v Ptuju smo v pe- tek, 29. oktobra pričeli s prazno- vanjem 25-letniee klubov OZN v Sloveniji. Večerne slovesnosti so se v ptujsk«n klubu mladih poleg članov občinskega centra klubov OZN Ptuj udeležili tudi pred- stavniki družbeno političnih or- ganizacij občine ter člani pred- sedstva republiškega centra klubov OZN in Številni gostje iz raznih krajev Slovenije. S krajšim nagovorom jih je pozdravila Andreja Capuder, predsednica ob- činskega centra klubov OZN Ptuj, zatem pa je Matjaž Kos, predsed- nik republiškega centra klubov OZN izročil priznanja za dolgokt- V m«nj$i;^vorani Kluba mladih v Ptuju je bilo komaj prostora la vse udt^ no in uspešno delo II mentorjem — med njimi tudi Trudi Burjan, mentorici kluba OZN na Tone Znidarič in Zinki Peklar, mentorici kluba OZN na OS Videm —i 4 klubovccm in dvema klubona. Priznanja sta podelila sekretaliat centra klubov OZN Slovcnijcl in republiška konferenca ZSMS. slovesnosti so se klubovci iz razoih krajev med seboj pogovarjali o izkušnjah pri delu klubov OZfi v posameznih sredinah, večer pa? so zaključili s tovariškim srečanjAn. Naj dodamo, da so izdelke ^ ra/sta'i OZN v avli centra in v Klubu mladih prispevali v največji meri ptujski pionirji in srednješol- ci. M. Ozist mutkm SOCIALNO geografska raziskava RAZSElJEVAiJA haloz !fy SLOVEi^SKlH goric Projektni svet za socialno-geografsko razij skavo razselievanja Slovenskin goric in Haloz je v torek, 26. oktobra končal z delom. Nosilec raziskave jt bila Raziskovalna skupnost občine Ptuj. Raziskava je bila praktično končana že v juniju letos, uporabniki rezulta- tov naloge pa so jo dobili v avgustu. Iz razprave članov projektnega sveta, uporabnikov raziskave, recenzoriev in izvajal- cev — Geografskega inštituta Ljubljana, na torkovi seji je bilo razbrati, da so po'samezni uporabniki našli v raziskavi dovolj strokovnih- podlag za planirarije svojega dolgoročnega razvoja. Uporabniki raziskave na so vsi nosilci planiranja v občini, zato je bil eden od zakfjučkov seje tudi la. da se s končanjem raziskave vloga občinske raziskovalne skup- nosti še ni končala. Nujno je zadolžiti občin- •ski izvršni svet in občinski komite za družbe- no ekonomski razvoj in planiranje, da zagoto- vita vključitev rezultatov raziskave v dolgo- ročni razvoj občine in s tem seveda v plane vseh nosilcev planiranja v ptujski občini. lA'ršni svet SO Ptuj je na seji včeraj, 3. no- vembra o tem že razpravljal in zavzel ustrezna stališča. Socialno geografska raziskava '>Razseljeva- nje SlovensKih goric in Haloz« je obsežen projekt, njegova največja vrednost je v geo- grafskih kartah. Naloga je bila ena najobsež- nejših, ki jih je doslej opravil GeograBki institut, hkrati pa je to prva naloga obcinike raziskovalne skupnosti, ki je z minulim letom postala neposredna udeleženka svobi)dne menjave dela. kar pomeni, da se za n}en proaram izvirno združujejo sredstva v občipi. Ob koncu lahko ocenimo, da je raziskava opravičila vključitev v program občinske raziskovalne skupnosti, vendar pa bo njena nadaljnja usoda odvisna predvsem od nas samih, kako bomo znali, zlasti pa hoteli pri svojem vsakdanjem delu in še posebej pri planiranju našega bodočega razvoja uporib- ijati rezultate raziskave. N. B. Predlog za spremembo participacije Pretekli petek sta se na skupni seji .sestala svet za zdravstvo in socialno politiko pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj in občinski odbor sindikata de- lavcev zdravstva in socialnega varstva občine Ptuj in razpravlja- la o problematiki zdravstva v občinah Podravja ter o načrtova- nih spremembah na področju zdravstvenega varstva. Pri opredeljevanju problemati- ke zdravstvenega varstva v obči- nah Podravja so razpravljalci izhajali iz različnih materialnih podlag za izvajanje zdravstvene- ga varstva v posameznih obči- nah. Glede medobčinske zdravstvene .skupnosti, v kateri se uresničujejo razvojne naloge, določene skupne naloge, sistem solidarnosti, določajo osnove in merila za določanje cen zdravst- venih storitev in podobno, pa je bilo rečeno, da skupnost v pra- vem smislu še ni zaživela in tako ne sledi smotrom, zaradi katerih je bila ustanovljena. Pri družbeno-ekonom.skih od- nosih v zdravstvu v občinah Podravja je bilo posebej poudar- jeno, da se delež sredstev v DP, ki ga namenjamo zdravstvenemu varstvu iz leta v leto manjša, medtem ko se ta delež v gospo- darsko razvitih deželah letno po- večuje za 0.1 odstotka. V letu 1978 je bila povprečna prispevna stopnja v Podravju za 2.44 od- stotka vi,šja od povprečja v SR Sloveniji, v naslednjih letih pa ni več dosegla povprečne prispevne stopnje v SR Sloveniji. Različne povprečne prispevne stopnje so posledica različnih višin dogo- vorjenih prispevnih stopenj, do- slednega vračanja presežkov. predv.scm pa od* gosjx>darske moči posameznih občin, ki .se odraža v višini sredstev dohodka in bruto OD. od katerih se odvajajo prispevki. Slabše do- hodkovne možnosti pa potem rešujejo solidarnostna sredstva, ki po valorizaciji dosegajo na- slednje stopnje: v OZS Ptuj 15.65. v Ormožu 36.59. pri Le- nartu -47.90 in v Slovenski Bistrici 12.28. Pri uveljavljanju družbeno- ekonomskih odnosov v zdravstvu .smo v Ptuju storili po oceni največ. Približali smo se uporab- niku, kolikor se da. Izvajalec in uporabnik se enakopravno pogo- varjata o vseh najpomembnejših vprašanjih, zatika pa se vedno pri usklajevanju možnosti in potreb, saj so potrebe vedno večje od možnosti. V Ptuju prispevna stopnja ne prinese toliko, kot bi potrebovali. Soli- darnostna sredstva pa vskočijo, če je dosežena 90 odstotna reali- zacija zagotovljenega progra- ma. Ptujsko zdravstvo tepe tudi izredno neugodna struktura za- varovancev, ima le nekaj nad 20.000 aktivnih zavarovancev. Predstavnik zdravstvenega centra Ptuj—Ormož je povedal, da so v centru pozitivno poslova- li, v bolnišnici pa je poslovanje na meji rentabilnosti. Močno jih bremenijo povišani materialni stroški, ki so višji za 40 odstot- kov. Rezerve, ki so jih imeli še y racionalizaciji in organizaciji de- la, so izkoristili. Dosegli so mejo prek katere več ne morejo, razen na škodo kakovosti storitev. Po- leg tega je potrebno povedati, da so ptujski zdravstveni delavci po tjsebneni dohodku na repu v SR Sloveniji. Sedaj je razlika 10 odstotkov, do konca leta bo narasla še za 5 odstotkov. Zato je tudi prisotna fluktacija kadrov. Brez zdravnikov-specialistov pa zdravstvo ne more delati. Ze sedaj v centru prejema dodatek do z^ijamčenega osebnega do- hodka 107 delavcev. Strateški cilji, ki bi jih morali v zdravstvu v Podravju uresniči- ti, če bi želeli sedanje probleme odpraviti, pa bi bili: spoštovanje normativov (tudi v dinančnem smislu), delitev dela. enotna izhodišča za zdravstvo v vseh občinah in urejene skupne služ- be. Precej razprave je bilo tudi o predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah za- kona o zdravstvenem varstvu. Predložene spremembe zakona o zdravstvenem varstvu oziroma njegovega 20. člena, predvideva- jo namreč možnost, da se razširi krog uporabnikov, ki bi bili zavezani participirali k ceni zdravstvenih storitev. Spremem- be bi naj bile predvsem restrik- ti\no — usmerjevalne. Prisilile bi občana, da bo bolj upošteval stopnjevito^ diagnostiko. Občan pa naj bi participiral k ceni zdravstvene storitve od I do 70 (xlstotkov. Ce bo želel višji standard, bo moral tudi več prispevali in to iz lastnega žepa. V nadaljevanju pa je bila razprava o osnutku novega sa- moupravnega sporazuma o pra- vicah in obveznostih iz zdravst- venega varstva, ki prinaša dru- gačne opredelitve pri pravicah in obveznostih, ki sijih zagotavljajo delavci v neposredni svobodni menjavi dela. Nanašajo pa se tudi na uresničevanje pravic in obveznosti delavcev pri zdravst- venih storitvah v zvezi s prepre- čevanjem, odkrivanjem, zdra- vljenjem in rehabilitacijo poklic- nih b^^lezni in poškodb pri delu. Predvidene spremembe bi naj pri delavcih povečale skrb in odgo- vornost za lastno zdravje, zbudili bi se naj tudi v delovnih organi- iicijah in okrepili skrb za varstvo pri delu. Iz predvidenih sprememb, ki .„bi naj po mnenju razpravljalcev. postopoma prešle v realizacijo, velja omeniti 50. člen sporazuma, po katerem bi morale TOZD prevzeti izplačilo nadomestil v času bolezni in to tudi nad 30 dni. To pa bo prav gotovo velika obremenitev, še posebej za male organizacije, če seveda ne bomo uveljavili šir.še solidarnosti. MG ptujski ribiči bodo lovili še naprej Člane ptujske ribiške družine — ta šteje blizu 1500 ribičev — je precej vznemirila odločba republiškega lovskega in ribiškega inšpekto- rata o začasni ustavitvi ribolova v vsen vodah. Ki jih ima v upravljanju RD Ptuj. Odločba je bila namreč objavljena v zadnji, 10. številki revije Ribič, zato .so bili vsi ptujski ribiči z njo hitro seznanjeni, .še bolj na seveda presenečeni. V odločbi je bilo med drugim zapisano, da RD Ptuj še ni predložila ustreznim organom v potrditev ribiško gojitvenega načrta. Prav zaradi tega naj bi prišlo do prepovedi ribolova. Na RD Ptuj pa so nas te dni seznanili tudi z odločbo občinskega komiteja za kmetijstvo, ki ie prej omenjeno odločbo republiškega lovskega in ribiškega inšpelctorata v celoti razveljavil. RD Ptuj jc namreč 10. scptemora dostavila občinskemu komiteju za kmetijstvo podatke osvoji organizaciji, ribiškem okolišu, ter letni načrt goospodar- jenja za leto 1980; 27. septembra pa je RD istemu organu dostavila še ribiško — goiilvcni načrt za obdobje 1981 — 1985. ter letni načrt gospo- darjenja za leto 1982. Komisija za nbištvo omenjenega občinskega komiteia za kmetijstvo je na svoji seji 14. oktobra vse sprejete doku- rnente "brez nripomb potrdila. Enako je storil tudi izvršni svet na svoji seji 20 oktobra, zbtiri občinske skupščine pa bodo o njem razpravljali na novembrski seji. Glede na ugotovitve upravnega organa je RD Ptuj izpolnila vse Zakonske obveznosti po zakonu o sladkovodnem ribištvu SkS. zato je prvotno odločbo republiškega in.špektorata v celoti razveljavila. Torej, ribiči lahkct mirno lovijo naprej — .seveda po veljavnih predpisih! M. Ozmec AKCUA NNNP 82 V PTUJSKI OBČINI Dobro pripravljeni V soboto. 6. novembra bomo v vseh krajevnih skupnostih ptuj.ske občine izvajali sklepne aktivnosti v letošnji akciji NNNP 82. Priprave v organizacijskeni tehničnem in vsebinskem smislu so zaključene. Zato smo Milana Čučka. sekretarja občinske konference SZDL v Ptuju vprašali kako ocenjuje letošnje priprave. Povedal je: »Glede na veliko število krajevnih skupnostih, v ptujski občini jih je 35. je tudi stanje pripravljenosti od skupno.sii do skupnosti različno. V okviru štaba, ki deluje pri občinski konferenci SZDL pa ocenjujemo, da je splošna pripravljenost zelo dobra. Tako dobra pa je tudi zaradi (Vavočasnih priprav, saj smo s pripravami začeli že v spomladanskih mesecih. Priprave pa smo v mesecih september in oktober pripraviili do takega nivoja, da smo uspeli vključiti vse tiste dejavnike, ki bi v akciji morali sodelovati. Tu mislim na ostale DPO, civilno z.aščito, narixlno zaščito, družbene organizacije in pa društva. Stanje je sedaj nekaj dni pred akcijo iak.šno, da bodo zaključne aktivnosti v letošnji akciji tudi uspele. V krajc^ih .skupnostih, predvsem v ptujskih, smo uspeli z dovolj koristno in nujno predpostavko, spod- budili. Ncčino ljudi, da prek organiziranih oblik dela, predvsem hišnih svetov, da .se bodo množično vključevali v akcijo. Mislim, da je mobi- lizacija uspela v širšem smislu in da letos ne bodo sodelovali samo pripadniki civilne za.ščitc in nekatera vodstva nekaterih DPO in društev. V večini primerov so zajeti skoraj vsi stanovalci, množično pa se vklju- čuje tudi mladina, predvsem šolska. Na nivoju ptujskih KS je uveljavljena tudi oblika dela koordina- cijskega odbora, ki še ni vnesena v samoupravne akte krajevnih sku- pnosti mesta Ptuja. Kaže pa nam. da bomo morali o podobni koordi- naciji razmišljati tudi v socialistični zvezi, če bomo želeli uspešno delovati. Toliko o aktivnostih v ptujskih KS. kako pa so se na sklepne aktivnosti letošnje akcije pripravili v zunanjih KS? »V ostalih 24 krajevnih skupnostih gre predvsem za aktivnosti požarne preventive in konkretnih akcij s ptnlročja p)ožamega varstva. Priprave so dobro zastavili, v nekaterih KS so jih opravili že 23. oktobra. Krajevne konference .so jih pač podrejale delom na poljih. V zunanjih KS smo prav tako ne glede na precej ožjo predpostavko, ki omejuje število sodelujočih, uspeli s širšim zastavljenim programom. Tako se bodo izvajala konkretna dela na posameznih cestah, odvodih, kanalih in podobno. To smo izvedeli iz programov in poročil. Krajani bodo sodelovali s traktorji in ostalo mehanizaciio. S tem bomo presekali tudi s klasičnostjo takih in podobnih akcij, kjer so običajno sodelovale še polprofesionalne ekipe, občani pa so bili le opazovalci. Letos smo prvič uspeli do.seči koordinacijo dela v krajevnih sku- pnostih in to od vrha navzdol. Aktivnosti .so bile najprej skordinirane v okviru občine, pozneje pa v krajevnih .skupnostih. Tudi po delovnih organizacijah, kjer je nosilec aktivnosti sindikat, .so naloge izpolnjene, čeprav konkretno niso lempirane na datum — 6. november. S šestim novembrom pa se aktivnosti ne zaključujejo, ne- katere so načrtovane do konca leta. nekatere pa celo segajo v leto 1983.« jc zaključil Milan Cucek. MG Večja disciplina pri plačevanju stanarin Pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj ocenjujejo, da uporabniki stanovanjskih površin — stanovalci v letošnjem letusicrbneje poravnavajo stanarine. Tako so v treh mesecih imeli vseh dolžnikov 19 odstotkov, v juniju se je ta odstotek že znižal na 11.89 in v septembru dosegel 9.24 odstotka, kar v skupnosti ocenjujejo za ugodno. Med dolžniki jc nekaj takih, ki stanarino dolgujejo za celo leto. Največji dolžni znesek je 22.500 dinarjev, sedem dolžnikov je takih, ki dolgujejo 20 tisoč dinarjev, kar I lOpa takih, ki dolgujejo med 5 in lOtisoč dinarji. Pri tem pa v .skupnosti tistih, ki so stanarino dolžni en in dva meseca, ne jemljejo za kritične. Po sklepu odbora za gospodarjenje stanarino redno izterjujejo. Subvencionirano stanarino dobiva 72 družin in to v skupnem znesku 427 tisoč dinacjev. ker jeje 1,15 od^lp^ka vseh stanarin.______ , , Mii., Za usklajeno delo v letu 1983 Prihodnje leto bomo tako v ptujski občini kot tudi širše proslavili 40-letnico kočevskega zbora in II. zasedanja AVNO.L spomnili se bomo 100-letnice smrti Karla Marxa. in 30-Ietnice smrti Borisa Ki- driča. Na našem obmoCju pa bomo posvetili po- sebno pozornost tudi 80-letnici rojstva dr. Jožeta Potrča. O tem je bila razprava v torek, 2. novembra na seji komisije za preučevanje zgodovine zveze komuni- stov pri občinski konferenci ZKS Ptuj, ki jo vodi prof Ljubica Šuligojeva. Na sejo so povabili tudi predsednike f>odobnih komisij pri drugih družbe- nopolitičnih organizacijah, predstavnike kulturnih ustanov, krajevnih skupnosti in delovnih organiza- cij, ki so poimenovane po Borisu Kidriču in dr. Jožetu Potrču. Namen razširjene seje je bil — uskladitev pro- gramov, prireditev in akcij v letu 1983. Gre za nadaljnje zbiranje gradiva, organiziranje okroglih miz. proslav in prireditev, morebitna odkritja spo- min.skih obeležij, poimenovanje ulic, povezovanje z združenim delom in podobno. O konkretnih dogo- vorih in sklepih bomo poročali v prihodnji številki. FF Moralno vzgojni pomen varčevanja Na koncu prvega dela sestavka o pomenu denarnega varčevanja za narodno gospodar- stvo {prejšnja številka) smo življenjsko raven prebivalstva navedli kor odločilen dejavnik denarnega varčevanja prebivalstva. Le-ta je odvisna od višine narodnega doht)dka na pre- bivalca, ki oblikuje kupno moč prebivalstva. Med prejemki (dohodki in krediti), izdatki in varčevanjem .obstaja tesna medsebojna zveza. To je ugotovil že Keynes,. Analiza tega pojava zadnjih dvajsetih let pri nas (1959 — 1979) to zvezo potrjuje. Če primerjamo absolutne nominalne zneske prejemkov, izdatkov ter stanja skupnin srea- stev varčevanja, vidimo, da .so se prejemki prebivalstva povečali 114 krat (krediti 102) izdatki 100krat in sredstva varčevanja 477 krat! ^e boljše pa vidimo to zvezo skozi razmerje gibanja deleža skupnih sredstev varčevanja prebivalstva do skupnih prejemkih prebival- stva. Leta 1959 je ta delež znašal le 5,5 %. deset let kasneje že 18.8 % leta 1979 pa 23 %. Tudi kasnejši podatki kažejo naraščanje tega odno.sa. kar je ptimemben pokazatelj za usmerjanje akti\nosti banke na področju var- čcvanjvi. Zlasti v današnjih zaostrenih pogojih go- spodarjenja, ko so sredstva izeinisije(od NBJ) strogo namenska in omejena, lahko vidimo vlogo banke pri razvijanju varčevanja prebi- valstva kol pomembnega dejavnika v razvoju narcHlnega gospodarstva kot izjemno po- membno. S spodbujevanjem cenarnega varčevanja lahko pridobimo pomembne nove vire sred- stev, koristne z.a naš nadaljnji gosp<.>darski razvoj. Sredstva prebivalstva v skupnih sred- stvih bank zavzemajo pomembne deleže, če- prav je glavnina teh sredstev kratkoročna. Zbrana sredstva od prebivalstva danes za nekaj krat presegajo dane kredite temu sektorju, pred letom 1965 pa .so skupni krediti prebivalstvu bili višji od zbranih sredstev. V srednjeročnem planu banke smo si zasta- vili cilj nadaljnje povečanje in razvoj poslova- nja s prebivalstvom. Želimo povečali obseg zbranih sredstev, razširiti možnosti pridobi- vanja kreditov, zlasti pa izboljšati kvaliteto storitev za občane. Poleg organiziranega izplačevanja OD pre- usmerjamo razne druge oblike prejemkov na hranilne vloge in tekoče račune (pokojnine, štipendije, prejemke kmetijskih in gozdnih proizvajalcev itd.) Širimo tudi klasične oblike varčevanja in negotovinskega poslovanja. Največji pomen pa dajemo razvoju namen- skega \arčcvanja /a stanovanjsko gradnjo, malega gospodarstva, kmetijstva, obrti, kmečkega turizma itd., zlasti na podlagi pro- daje deviz in vezave dinarske protivrednosti. Odpiramo nove mladinske in pionirske hra- nilnice, kjer spodbujamo varčevanje mladih. Konec leta 1981 so znašala sredstva prebival- stva nekaj nad 8.5 mid. din. kar pomeni v strukturi sredstev banke 28.3 %. Za letošnje leto smo načrtovali prirast sredstev občanov v znesku 1.87 mid. V devetih mesecih pa smo dosegli !.42mio. prirasta{76 %). Delež sredstev prebivalstva pa seje v strukturi povečal nekaj nad 31 %. V PE Ptuj pa smo imeli lani 1.183 mid. sredstev prebivalstva. Njihov delež v strukturi pa je bil še višji, nekai nad 36 %. IJtjodni je tudi- 9, mes. prirast letošnjega iela. saj so redstva občanov prirastla za 17 '% in zavzemajo skoraj 40 7(, v.sredstvih PE. -Opažamo močan porast predvsem dinarskih vlog. zlasti vezanih za stanovanjska posojila in gospodarsko dejavnost. Konec lanskega leta je bilo nlasiranih v kredite občanom v banki okrog 7 '■/„ vseh sredstev. V letošnjem letu pa se je la delež zvišal na okrog 8,4 %. Ker .so po- trošniški krediti močno omejeni so se povečale druge oblike kreditov na podlagi odprodaje in vezave deviz. Že od leta 1966 dalje so krediti prebivalstvu nižji od zbranih sredstev. Razlogov za to je več. Eden je v tem, da je večina sredstev občanov zelo kratkoročnih in jih zaradi tega ni možno plasirali v kreditne občanom, ki so praviloma dolgoročnejši n. pr. stanovanjski krediti, ki se vračajo 15 in več let. Deloma pa na to področje posega tudi Narodna banka skozi omejevanje plasmajev. Sredstva prebivalstva so sestavni del sku- pnih sredstev, zato se uporabljajo v skladu s kreditno politiko tudi za k'-atkoročno krediti- ranje gospodarstva n. pr. za kredite za OD itd. Več imamo torej zbranih sredstev prebivalstva, večji je skupni potencial banke in večje so možnosti za tinanciranje gospodarske deja- vnosti. I o ustvarja nova delov na mesta in s tem VIŠJI narodni dohodek oziroma standard ljudi. Ta pa po zakonitostih, ki smo jih omenili pri obravnavi medsebojnih zvez med rastjo pre-. jemkov prebivalstva in varčevanjem ustvarja pogoje za novo varčevanje. Kot vidimo sta varčevanje in narodno go- spodarstvo v tesni medsebojni zvezi, zato ga velja nenehno vzpodbujati in ra^zvijati. F LUKMAN 1) Statistični billcn Jugoslavije, .štev. 2/1969 in 12/1979 - 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 4. november 1982 — Priporočilo za kasno \ setev Izredno neugodne vremenske razmere v najprimernejših Fokih setve so ; zavrle spravilo poljščin in pripravo zemlje za setev, hkrati pa tudi pravo--; časno setev ozimne pšenice. Posledica teh razmer je zakasnela setev ozi- mne pšenice. J Za pričakovani normalni pridelek je obvezno povečanje količine pose-| janega semena zaradi pomanjkanja toplote ob vzniku in slabšega razra- \ ščanja rastlin. Za vsak teden zakasnitve po optimalnem roku je potrebno) povečati količino semena na 10 do 15 kg na hektar oziroma povečati šte-; vilo posejanih kalivih zrn za 5 do 8 Za debelozrnate sorte bomo upo-j rabili do 300, za drobnozrnate pa do 360 kg semena na hektar. Prednost' imajo kasne sorte ozirmne pšenice pred ranimi. Odsvetujemo setev sort novosadska rana 1, 2, 3 in 4, nizija in zlatokla-; sa. j Plitve setve ne priporočamo. V težjih zemljah naravnajmo sejalnico na j 3 cm globine. ! Kjer je bila zemlja že preorana in pripravljena za setev, pa je dež vrhnji \ sloj zbil, zemljo pred setvijo pobranajmo ali ponovno obdelamo s pred- i setvenim orodjem. j Za ročno setev količino semena povečajmo še za 5 %, ročno posejano I seme pa zabranjamo s klinasto brano. • Ce osnovnega gnojenja s kompleksnim gnojilom nismo opravili zaradi; obilice vlage v zemlji opravimo setev, osnovno gnojenje pa opravimo v i pozni jeseni, zgodnji zimi ali zgodnji pomladi. Zadnji rok za kasno setev ; je konec prve dekade novembra (10. november). ■ Posledice kasne setve bomo omilili s pravočasnimi agrotehničnimi] ukrepi v toku rasti pšenice od zgodnje pomladi naprej. Navodila ne velja-, jo za nižinske predele Primorske. Republiški center za pospeševanje kmetijstva' Cepljenje proti gripi \ Zavod za zdravstveno varstvo Maribor—TOZD Socialna medicina: in higiena — enota Ptuj pričenja s cepljenjem proti gripi. Vemo, da je iniluenca ali gripa nalezljiva bolezen, kije bila znana že v XII. stol. Znane so velike pandemije v Evropi, ki so zajemale tudi vse' kontinente sveta. V zadnjih letih seje gripa pri nas pojavljala vsako leto le v manjših epidemijah. Ker prične gnpa običajno razsajati pozno v jeseni in se ie običajno; ni mogoče otresti vse tja do pomladi je pravočasna zaščita tembolj, priporočljiva. ; Letošnje cepivo sestavljajo virusi, ki krožijo med populacijo, ter vse* antigenske spremembe teh virusov. Cepi se z mrtvim cepivom in to z injekcijo v narastišče ramenske mišice. Za popolno zaščito sta potrebni? dve dozi v presledku 3—4 tedne. Ker vemo, da pravočasni ukrepi zmanjšajo masovno obolevnost,- priporočamo delavcem v OZD, kot ostalemu prebivalstvu, predvsem paj starejšim osebam, bolnikom s kroničnimi oboljeni srca, dihal, sladkorne^ boleznijo, revmatizmom itd. da se za ta zaščitni ukrep čimprej odločijoJ Za cepljenje mora občan odšteti 116 dinarjev. | Cepljenje se bo vršilo vsako sredo in petek od 7.-9. ure v prostorih^ Zavoda za zdravstveno varstvo — enota Ptuj, Jadranska 5, — v stavbi skupnih služb krajevnih skupnosti Ptuj. Posebne ekipe bodo cepile delovne ljudi tudi v delovnih organir zacijah. Le-ti pa se bodo morali predhodno prijaviti za cepljenje, saj sd v ta namen prejele delovne organizacije posebne okrožnice. ' K.JJ PO[\IEKOD SO BILI i BREZ DELA Na oddelku za notranje zadeve skupščine občine Ptuj ugotavljajo, da minula akcija razdeljevanja bonov za bencin in dizelsko gorivo ni potekala tako kot so pričakovali. Na nekaterih razdeljevalnih mestih so bili kdaj pa kdaj tudi brez dela, čeprav so se na akcijo zelo dobro pripravili in ustrezno usposobili ljudi z^ vseh 24 krajev, kjer so bone delili. Na osnovi poprejšnjega pritiska na bencinske črpalke — kaže, daje bil ta povsem neopravičen, je bilo pričakovati tudi podoben naval na bone. Podatek, da pa je bilo že v ponedeljek med delovnim časom na magistratu pravo mravljišče, pove dovolj zgovorno kako neodgo- vorno se obnašamo v trenutkih, ko so od nas vseh in slehernega posa- meznika odvisni nadaljnji ukrepi. V času,^ ko moramo še najbolj varčevati s svojim delovnim časom le-tega na veliko zapravljamo, kar so dolge kolone pred bencinskimi črpalkami ponovno potrdile na veliko jezo in nejevoljo tistih, ki so gorivo res potrebovali. mš KS VIDEM Še kilometer asfaltne ceste Te dni so v zaključni fazi dela pri asfaltiranju vaške ceste v Lancovi vasi, v krajevni skupnosti Videm pri Ptuju. Dela izvaja tozd Nizke in hidrogradnje oziroma delovna organizacija Komunala, gradbeništvo in Modernizacija cesic v Lancovi vasi promet Ptuj. Predračunska vrednost asfaltiranja omenjenega kilometra vaške ceste znaša 1,4 milijona dinarjev, sredstva pa so zagotovili iz kra- jevnega samoprispevka in krajani z dodatnimi prispevki. Modernizacija ce- ste sodi v pet'etrii razvojni program krajevne skupnosti Videm. JB Katere občane sme krajevna skupnost zavezati za plačilo samoprispevka? V članku »Kdo lahko obveže za plačilo sa- moprispevka občane, ki ne bivajo v krajevni skupnosti na območju katere je uveden samo- prispevek, imajo pa tam nepremičnine?« ob- javljeno v Tedniku št. 27/82 je obrazloženo stališče, da na take občane lahko v smislu 3. odst. 8. čl. Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 3/73) razširi samoprispevek le občinska skupščina. Medtem seje v praksi pojavilo tudi naslednje vprašanje: kdo lahko obveže za plačilo samo- prispevka občane, ki sicer bivajo v KS, vendar ne v naselju za katero je uveden samoprispevek in v katerem imajo svoje nepremičnine? Iz razpisa o referendumu za uvedbo poseb- nega samoprispevka v naselju Tibolci za fi- nanciranje modernizacije krajevnih cest (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 10/82) namreč izhaja, da je KS Gorišnica želela med zave- zance samoprispevka vključiti tudi tiste obča- ne, ki imajo stalno bivališče na območju KS Gorišnica. v naselju Tibolci, kjersicerne bivajo pa imajo nepremičnine. Taki občani bi naj plačevali samoprispevek na osnovi lastništva počitniških hiš in zidanic ter drugih zgradb in pa na osnovi dohodka od njiv, travnikov, gozdov, pašnikov in vinogradov. Ali so organi KS Gorišnica sami uvideU, ali jih je kdo opozoril koga smejo zavezati za plačevanje samoprispevka, so s sklepom o uvedbi samoprispevka za naselje Tibolci kot zavezance določili le delovne ljudi in občane, ki imajo stalno prebivališče v naselju Tibolci (Ur. vestnik Ormož in Ptuj št. 13/82), kar je v skladu s 1. odst. 8. čl. Zakona o samoprispevku, ki pa bo kot je že napovedano v kratkem doživel spremembe. ALI JE PRAVIČNO, DA VSAKDO, NE GLEDE KJE STALNO PREBIVA, PLAČU- JE SAMOPRISPEVEK OD LASTNIŠTVA OZ. OD DOHODKA NEPREMIČNIN, KI JIH IMA V TIBOLCIH, ČE BODO S CESTO ZGRAJENO S SAMOPRISPEVKOM IZ- BOLJŠANI POGOJI ZA IZKORIŠČANJE TEH NEPREMIČNIN? Osebno sem mnenja, daje pravično in daje prav zato dal zakonodajalec v 3. odst. 8. čl. Zakona o samoprispevku občin.ski skupščini pooblastilo, da lahko obveznost plačevanja samoprispevka razširi tudi na občane, ki na območju na katerem je uveden samoprispevek nimajo stalnega prebivališča, imajo pa tam nepremičnine. Opozarjani na to, da se iz teksta 8. čl. cit. zakona da zaključiti, da se lahko plačevanje samoprispevka razširi na občane, ki stalno bi- vajo izven območja K S, kakor tudi na tiste občane, ki stalno bivajo v KS, vendar izven območja, na katerem je uveden samopnspe- vek. Ni mi znano s kakšnim predlogom seje KS Gorišnica obrnila na skupščino občine Ptuj, glede razširitve obveznosti plačevanja samo- prispevka in ali je predlagala razširitev samo na občane, ki imajo stalno bivališče izven območja njene KS, ali pa tudi na občane, ki sicer bivajo v KS Gorišnica, vendar ne v Tibolcih. Ali je predlagala, da omenjeni občani plačujejo sa- moprispevek le na osnovi lastništva počitniških hiš, zidanic in drugih zgradb, ali pa tudi na osnovi dohodka njiv, travnikov, gozdov, pa- šnikov in vinogradov, kijih imajo v v Tibolcih. Iz odloka o razširitvi obveznosti plačevanja posebnega krajevnega samoprispevka uve- denga za naselje Tibolci v KS Gorišnica (Ur. vestnik občin Ormož in Pti*j št. 17/82) pa je razvidno, da se je obveznost plačila samopri- spevka razširila le na občane, ki v KS Gorišnica nimajo stalnega bivališča, imajo pa na ob- močju naselja Tibolci počitniško hišo, zidanico aU drugo zgradbo. Krajani iz drugih naselij KS Gorišnica, ki imajo v Tibolcih njive, travnike, gozdove, pa- šnike ter vinograde ali počitniške hiše, zidanice in druge zgradbe, torej niso obvezniki samo- prispevka, prav tako pa tudi ne tisti občani, ki stalno bivajo izven KS Gorišnica, če imajo v Tibolcih zgoraj naštete poljedelske kulture. Vsi našteti pa bi lahko bili obvezniki za plačilo samoprispevka saj zato, po mojem mnenju, obstoja pravna podlaga. V zvezi z omenjenim občinskim odlokom še sledeče: Ker KS Gorišnica v sklepu o uvedbi samoprispevka za naselje Tibolci ni uvedla samoprispevka za prebivalce Tibolci na osnovi lastništva počitniških hi.š, zidanic in drugih zgradb, zato se lahko citiranemu občinskemu odloku, ki pa na osnovi lastništva uvaja plačilo samoprispevka očita pomanjkljivost, ki sicer ni tako bistvena, da bi se moral odlok razvejalj- viti. Tako stališče je pri oceni ustanovnosti in zakonitosti v sličnih primerih zavzelo Ustavno sodišče SR Slovenije in to v sklepu Ul 42:81-19 z dne 17/11-1981. Vprašujemo: ali se lahko opozorilo Ustavnega sodišča, da so taki odloki pomanjkljvi, ignorira, ali pa je treba bodoče izdajati take odloke, ki ne bodo po- majkljivi? Ker se sedaj pripravljajo spremembe in do- polnitve Zakona o samoprispevku, naj bo ta sestavek tudi prispevek k razpravi o predvi- denih spremembah in dopolnitvah cit. zakona. Bogomir Kostanjevec Ustanovitev skupne strokovne službe v Ptuju Preteklo sredo se je končno le sestala skup- ščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. To je bilo drugo zasedanje skup- ščine, za katerega je bil potreben dvakratni sklic. Vse je kazalo, da bo tudi drugi sklic neuspešen, saj je zbor uporabnikov prvotno bil nesklepčen, zahvala pa gre strokovnim delav- cem skupnosti, da so v dobri uri, s pomočjo telefona, zagotovili potrebno sklepčnost. Med tem pa je skupščina z delom nadaljevala, da bi delavcev predolgo ne odtegovali proizvodne- mu procesu. In če upoštevamo tisto uro in prejšnjo nesklepčnost, je bilo teh izgubljenih ur kar precej. Tako so delegati glasovali za »na- zaj«. Prav bi bilo, da bi se v delegacijah, ki dele- girajo v zbor uporabnikov samoupravne sta- novanjske skupnosti občine Ptuj, temeljito pogovorili. Časi so resni in do neudeležb na skupščinah ne bi smelo prihajati, saj ne- sklepčnost do neke mere zavira tudi normalno delo v skupnosti. Delegati pa morajo izprašati svojo delegatsko zavest, predvsem pa odgo- vornost. Čeprav je bilo na dnevnem redu skupščine 11 točk je bila skupščina zaključena v rekor- dnem času: eni uri, če izločimo čas, ko so se delegati preštevali in glasno negodovali zaradi tistih, ki ponovno niso izpolnili svoje delegat- ske obveze. Tako so imeli zelo malo vsebinskih pripomb na pripravljene dokumente, postavili pa so tudi nekaj delegatskih vprašanj, ki so se nanašala na ustanovitev skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje v občini Ptuj. Ustanovitev skupne strokovne službe je po- trebna predvsem zaradi racionahzacije in večje učinkovitosti služb SIS materialne proizvod- nje. Poudariti je potrebno, da ne gre za nove službe, gre le za reorganizacijo že doslej ob- stoječih strokovnih služb v DO Stanovanjski servis — za notranjo reorganizacijo, ki je za- konsko utemeljena. Tako se bo DO Stano- vanjski servis razdelil na dvadela: strokovni del in del, ki bo skrbel za vzdrževanje stanovanj- skih hiš in imel v upravljanju skupne energet- ske objekte in kotlovnice. Z ustanovitvijo skupnih služb se število delavcev ne bo spre- menilo, ostalo jih bo 31. Dosegla pa se bo večja kakovost pri delu, saj so se določene stvari že sedaj prepletale. Brez bistvenih pripomb so delegati nato sprejeli sklep o ustanovitvi teh služb, dalje sa- moupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med interesnimi skupnostmi materialne proizvodnje ter potrdili program zasnove dela in zasnove sistemizacije delovnih mest. Soglašali so tudi z dodatkom k aneksu št. 2 samoupravnega sporazuma o te- meljih plana samoupravne stanovanjske sku- pnosti občine Ptuj v obdobju 1981 — 85. Aneks so delegacije sprejele že v mesecu juniju, v njem so podatki o zmanjšanju dinamike stanovanj- ske izgradnje zaradi manjših sredstev. Dodatek k aneksu pa vsebuje določila o delni oprostitvi plačila vzajemnosti in solidarnosti. Tudi k predlogu sprememb in dopolnitev plana vzdrževalnih del za leto 1982 ni bilo pripomb. Delegati pa so .se ob tem seznanili s problematiko na tem področju. Sredstev je vedno premalo, potrebe pa stalno naraščajo. Za vzdrževanje se namenja le 44,6 odstotka vseh najemnin in od tega se 70 odstotkov na- menja s planom določenim vzdrževalnim de- lom, 30 odstotkov pa ostaja na razpolago hi- šnim svetom. Potreb po vzdrževanju je veliko, saj je fond razdeljen po 32 krajevnih skupno- stih in torej ne gre samo za potrebe starega dela mesta. V nadaljevanju skupščine so delegati potr- dili tudi predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj, predlog za sestavo samoupravne delavske kontrole za skupnost socialnega skrbstva v občini. V uvodnem delu zasedanja pa so potrdili spremembe in dopolnitve sa- moupravnega sporazuma o ustanovitvi samo- upravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj in predlog spremembe in dopolnitve statuta sa- moupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. Oboje namreč izhaja iz predložene usta- novitve skupnih strokovnih služb za potrebe SIS materialne proizvodnje v občini Ptuj. Skupno strokovno službo pa ustanavljajo sa- moupravna stanovanjska skupnost, samo- upravna komunalna skupnost in občinska skupnost za ceste (sedaj še lokalna skupnost za ceste občine Ptuj). Ob koncu so potrdili še neto ceno za kva- dratni meter stanovanjske površine v novem stanovanjskem bloku A-1 v soseski Rabeljčja vas-zahod in sicer 24.174 dinarjev, ki velja za združevalce sredstev v občini. Tisti izven nje pa plačajo še dodatek za komunalnoopremljenost in sicer 2046,30 dinarjev. MG SAMO VEČ ZAUPANJA V teh dneh se mnogo govori o mladih, mnogo od tega nič kaj spodbudnega. In kaj je najbolj pomembnp, je to da govorijo mladi. Na kongresu! Pa ne samo mladi. Po dolgem času so se na dnevnih redih sestankov v ZK, SZDL v OZD in drugje pojavili problemi mladih. Po navadi se sestanki končajo z ugotovitvijo, daje potrebno mladim pomagati, pa konec! Zadovoljni smo s seboj, se zasanjajo v »navalu podviga«, starejše generacije, v hipu pa se v teh sanjah izgubi vse tisto, kar je bilo morebitno dobrega sklenjeno za mladino. Seveda pa bi bilo neumno predvsem za ne- samokritično. če bi mladi čakali na druge, na njih spodbudne besede ob božanju po glavi, kot se velikokrat dobi vtis ob velikih vzklikih: Pomagajmo mladim! Ne, mladi nikoli nismo bili takšni in tudi ne bomo. To ni smisel delo- vanja te napredne, revolucionarne družbeno- politične organizacije. ZSMS ni sama sebi na- men. Če nenehno dokazujemo listi, ki delamo na tem področju in v to verjamejo tisti, ki to delo poznajo. Nasprotno mislijo tisti, ki to delo ne poznajo ali ga iz lastnih interesov nočejo poznati. Taisti božajo svoje mladince, čeprav jih ob tem dušijo in jih s tem onemogočajo, da bi izrazili svojo željo po dihanju. Nekateri .spet temno gledajo na prihodnost. Zaradi mladih^baje. Če se podajajo v alkohol, v morfijado, nekateri v punk gibanje, nekateri celo v vse to. Toda večina ni taka. Mamila so res pereč problem, punk gibanje počasi postaja zgodovina, pije pa se, na žalost, nič manj kot se je nekoč. Toda korene tega gre iskati tam, kjer, roko na srce. mnogim spel ne bi ustrezalo. Toda ponavljam to je le del mladih. Te bodo nekoč problemi zanesli v tok družbenega dogajanja. Večina mladih pa kljubuje mnogim proble- mom in očitkom, celo takim, da je škoda de- narja za ta kongres mladine. C e se že govori, da stoji svet na mladih, nam morale vsaj verjeti, da je trenutno zelo težak, obremenjen tudi z vašimi napakami. Pri pre- magovanju le tega, smo resnično potrebni po- moči. Čisto prave, iskrene, zvrhano mero za- upanja. Le tako se bomo mladi uspešno zo- perstavili gorčini tega položaja. Vsem laikom, ki se zgražajo nad današnjo mladino (njim je bil ta sestavek tudi namenjen) pa naj povem, da se za bodočnost vseeno ni treba bati. Naš kongres je to dejstvo prav gotovo potrdil. Potrjevali pa bomo tudi sami, z delom! Milan Zver Čestitke ob BOletnici Danes praznuje 60-letnico rojstva DRAGO CA- TER iz Potrčeve 50 v Ptuju, aktiven družbenopolitični delavec na številnih področjih družbenega in dru- štvenega življenja. Drago Cater se je priselil na območje ptujske obči- ne leta 1962 iz Celja. Bil je udeleženec NOB in vsa leta po osvoboditvi delaven na raznih področjih. Tudi po prihodu na območje ptujske občine seje takoj vključil v družbene delo. Zlasti delaven je bil v sindikatih, kjer je težišče deia usmerjal v krepitev vloge sindikata de- lavcev v kmetijstvu in živilski industriji, in to od de- lovne organizacije Mesokombinat Perutnina Ptuj, v občini, na medobčinskem nivoju, v republiškem in zveznem sindikatu. Zaposlen je bil v Perutnini, kjer je veliko napravil za uveljavljanje samoupravljanja in delegatskega sistema. S svojim zavzetim delom nd terenu je veliko prispeval k razvoju krajevne samouprave in k ustavne- mu preoblikovanju krajevne skupnosti Ptuj. štiri leta je bil predsednik skupščine KS Jože Potrč Ptuj, kjer si je prizadeval za materialni in samoupravni razvoj KS. V letošnjem letu je izpolnil pogoje za upokojitev, zato je končal svojo delovno dobo, toda ostal je še na- prej enako aktiven družbenopolitični delavec. Med drugim je sekretar osnovne organizacije ZKS in pred- sednik komiteja za SLO in DS v KS Jože Potrč. Za svoje delo je letos prejel tudi Plaketo občine Ptuj. Ob 60-letnici želimo Dragu Caterju še veliko zdravja in uspehov pri družbenem delu in v zasebnem življenju!' FF Drago Čater 60-letnik TEDNIK — 4. november 1982 KULTURA iN IZOBRAŽEVANJE - 5 LJUBICA ŠULIGOJ Predvojna ptujska mladina v boju za napredek in družbeno preobrazbo (33. nadaljevanje in konec) Komiteje v tej sestavi deloval do januarja 1941, ko so bili interni- rani pod pretvezo orožnih vaj: dr. Potrč, Lacko, Koželj, llec in drug. Internirali so jih v Medjurečje pri Ivanjici. V OK K P so bili zato kooptirani novi člani: mizarski pomočnik Franc PerSon, nekdanja dijaka Mirko Centrih in Franc Cucek. (140) Novi komite je v teh zadnjih mesecih pred okupacijo podvzel akcijo za zbiranje ljudske pomoči internirancem in sploh za njihovo izpustitev. V te akcije seje ponovno vključila mladina. »Orožne vaje« — dejansko internacije komunistov, vse večje približevanje jugoslovanskega režima fašistič- nim državam, vse to je samo večalo napetost v mestu. Pokrajinski muzej v Ptuju hrani pismo »Mirka« (Koželja) in »Rudija« (lica) Zvonku Sagadinu, 25. 2. 1941 sta se oglasila iz Medju- rečja. Nekdanji dijak — komunist na gimnaziji Rudi llec je zapisal: ». .. Nismo vojaki v vojaški obleki, ampak le brezpravni logoraši in za nas velja »vojaška di.sciplina«. Nič nočejo vedeti za orožne vaje . .. Naš logor prireja ob nedeljah predstave na prostem . . . ginjeni smo ob pesmih Volge. Bilečafike. Medjurečanke itd. Ob večerih poslušamo predavanja, ki nam razjasnjujejo narodnostno vprašanje naših južnih bratov, kot je razjasnil Sperans narodno vprašanje Slovencev. Tako sem šele v logarju spoznal jasno, da .so me na gimnaziji zmotno pouče- vali . . .« Interniranci so se vrnili domov komaj 3. aprila 1941. Medtem so ljudje že živeli v morečem vzdušju bližajočih se vojnih dni. Ptujski Nemci ,so kar na zunaj kazali neučakanost in se že pripravljali na prevzem oblasti. 2. PRIPRA VUENI PRIČA KA LI USODNE DNI Zadnji marčni in začetni aprilski dnevi 1941. leta so tekli z blisko- vito naglico. Demokratične, narodno čuteče množice je sramotni pristop Jugoslavije k trojnemu paktu globoko prizadel. Vse, kar je bilo poštenega, je 27. marca stopilo na plan. Ptuj je tedaj doživel dertionstracije. kakršnih v tem mestu verjetno še ni bilo. Bilje to protest proti izdajalski vladi, proti nacizmu, za vlado delovnega ljudstva. Zgodovina bo morala zapisati, da je prav ptujska mladina odigrala pomembno vlogo v tem zadnjem dejanju pred razsulom stare Jugoslavije. V tem velikem času je javno zaživel uradno prepovedani gimnazijski meddruštveni odbor. Kljub šolski okrožnici, naj dijaki ostanejo mirni, so se ti zbrali pred Ferkovim muzejem in iz šole prinesli zastavo. Iniciativo za demon- stracije je dal skojevski aktiv. Na poti po mestu seje mladim priključevalo vedno več ljudi. Ko so se pozneje na Bregu razšli, so začeli posamezniki pisati bojna gesla po zidovih. Cez nekaj dni, to je 31. 3. je banovinska uprava .sporočila, da se prekinja pouk »za nedoločen čas«. Ravnatelj gimnazije je moral že 1.4. nemčurju Selin- scheggu, kije nastopal »v imenu nove oblasd« izročiti ključe šole. (141) Nemci so se izzivalno kazali v belih nogavicah, v škomjih ... več dijakov in profesorjev je bilo mobiliziranih . . . Od 31. marca do nemškega napada so skojevci organizirali opazovalne ]X)Staje v pričakovanju ev. desanta. Izkazalo se je, da je bila tudi komanda garnizona v rokah pete kolone. Kjub jasni nevarnosti je ostala vojska v teh dneh v kasarni, rezervisti pa še vedno v civilni obleki. In prav mladina, ki je družbeno zorela skozi burna trideseta leta, je znala realno presoditi ta čas! Kljub nasprotovanjem vojaškega poveljstva o nujnosti podvzemanja ukrepov, so mladi uspeli priti v kasarno, dobiti obleko in na skrivaj nekaj orožja, ki so ga poskrili. Tako oblečeni so stražili po mestu in okolici, da bi ob morebit- nem desantu obvestili vojaško komando. Takega napada pa ni bilo. Le skupina dijakov, kije stražarila pri turniškem gradu, je doživela 6. aprila nemški bombni napad, ko so nemški avioni zaokrožili nad Ptujem in mitraljirali kolono jugoslo- vanske vojske pri Tumišču. Nekdanji dijak — skojevec Sergej Vošnjak se spominja, daje bil izmenično v opazovalni trojki na območju Hajdine skupaj s tovariši Franto Komelom, Fran- cem Cestarjem. Zvonkom Kostanjevcem, Rudijem Hvalcem in Francem Bohan- cem. kije pozneje padel v Cankarjevi brigadi. Pravi tudi, da sta s Komelom imela dve pištoli, ki sta siju .sama oskrbela, a za nobeno nista imela več kot pet nabojev. (142) V tistih prvih aprilskih dneh je potrebno opozoriti še na eno mladinsko akcijo. Na množičnem sestanku mladine v mestnem parku, ki gaje vodil Zvonko Sagadin, so se dogovorili, da se vključijo v akcijo za obdelavo neobdelanih polj in da se fantje organizirajo v protiletalske straže. Mladina je navdušeno sprejemala obveze, toda edino, kar je ostalo od dogovora v parku ob Dravi, je bilo trdno prepričanje, da morajo tudi v času težkih preizkušenj ohraniti enotnost in se boriti za obstoj svojega ljudstva. Sergej Vošnjak tudi navaja, da so zvedeli za nemški napad na Jugoslavijo, ko so se 6. aprila vračali z nočnega opazovanja. Mladinci so se zbrali nato v vojašni- ci. Njihovi zastopniki so odšli h komandantu kasarne, da bi dobiU orožje, a ta jih je zavrnil, češ da ni dobil povelja za obrambo. Medtem je skladišče orožja stražil rezervni podporočnik jugoslovanske vojske nemškular Walner! Odprto pa je bilo .skladišče uniform, tako da so se mladinci na hitro oblekli in si nadeli čelade. Nihče ni vedel, kje se naj prostovoljci zbero. Nekaj mladincev je zato odšlo na občino, a so jih tam zaposlili le z raznašanjem mobilizacijskih pozivov! Povsod si začutil zmedo, vojaštvo seje medtem umikalo na desni breg Drave, mostova pa so nato razstrelili. Popoldne 6. aprila so se zbrali skojevci in drugi mladinci pred muzejem. Tam .so zvedeli za partijsko direktivo:javiti seje bilo potrebno med prostovoljce, orožje pa poskrili za poznejši čas. Direktivo je namreč prinesel v Ptuj Maks Gašparič, ki pravi, da se je zjutraj ob 8. uri na dan nemškega napada sestal s sekretarjem OK KP Milošem Zidanškom pred realko v Mariboru. Ta gaje nato poslal v Ptuj z nalogo, da izvede mobilizacijo prostovoljcev. Krenil je na pot s kolesom in nekje pri Hajdini doživel mitraljiranje iz nemškega lovca, tako da seje komaj umaknil. V Ptuju se je takoj povezal s Sagadinom in začel z mobilizacijo. S skupino prostovoljcev so menda prispeli s kolesi do Pragerskega in nato nadaljevali pot z vlakom do Zaprešiča. V skupini sta bila. kot se spominja, dr. Jože Potrč in Jože Babic. Bilo je že popolnoma jasno, da je vojska v razsulu. Vračali so se proti Novemu mestu, odtam ,so se nekateri uspeli prebiti domov, drugi so padli v ujetništvo. (143) Zvonko Sagadin je doživel podobna spoznanja. Z igralcem — komunistom Albertom Wilhelmom sta ko{ prostovoljca prišla do Krapine in se morala nato vrniti domov. (144) Starojugoslovanska vojska je razpadla, zrušil se je protiljudski režim, ki seje silam osi tako sramotno prodal. — 8. aprila so Nemci že bili v Ptuju. • Na koncu še tale ugotovitev. Okupacija je našla zavedno ptujsko mladino pripravljeno. Idejnopolitična vzgoja, številne partijske in skojevske akcije v tridesetih letih so pripomogle, da so se mladi oblikovali v predane borce za narodno in socialno svobodo. Trideseta leta v zgodovini naprednega delavskega gibanja v naših krajih so pomenila vsekakor najpomembnejše obdobje, ko seje kalila revolucionarna in narodna zavest, ko so stekle priprave na socialno revolucijo. Nekdanji skojevec Mitja Vošnjak je zapisal: » .. . Vojna nas ni presenetila, vsaj nas ne. ki smo bili mladi in smo imeli radi svoje ljudstvo in svojo deželo... zares, za odpor smo bili že pripravljeni. . . Verjeli smo. da se bo po zmagi nad na videz vsemogočnimi nasilniki rodilo nekaj povsem novega .. .«(145) Ob drugi priliki še pravi: »Kako je bilo potem in če so ostah zvesti svojemu prepričanju, pa naj^presodi zgodovina. Tudi velika kamnita tabla z dolgo vrsto imen v veži nekdanj'e ptujske gimnazije lahko zgovorno priča o tem.« (146) In na spominski plošči je vklesanih 89 imen — od tega števila je padlo za domovino kar 86 dijakov. 140) Zapisnik sestanka o delu SKOJ m mladine v Mariboru tik pred vojno in 1941. 15. 11. 1958. M NO Maribor 141) S. Vošnjak; NeKaj utrinkov iz življenja na ptujski gimnaziji v dneh pred Hitlerjevim napadom na Jugoslavijo (70. in 71. Izvestje Gimnazije D. Kvedra v Ptuju, 1977) 142) 65. in 66. Izvestje Gimnazije D. Kvedra v Ptuju. 1972 (Nemirno stoletje ptujske gimnazije) 143) Izjava Maksa Gašpariča avt. čl.. 13. 1. 1981 144) Zapisnik sestanka o delu SKOJ in mladine v Mariboru tik pred vojno in 1941, 15. 11. 1958. MNO Manbor 145) Glej op. 142! 146) 63. Izvestje Gimnazije D. Kvedra v Ptuju, 1969 (V. Rojic: Dijaki ptujske gimnazije v boju za socializem in nacionalno osvoboditev) ŠMARTNO NA POHORJU Profesor Mirko Šoštarič, človek iskanj in dognanj o naši kulturni preteklosti Srečanje z zgodovinarjem in dob- rim poznavalcem Pohorja ter širše- ga Štajerskega področja je pravo doživetje, še posebej v okolju, ki mu je pri srcu, to pa je narava, nje- na bogastva in lepote, katero pro- fesor Mirko Soštarič iz Zavoda za spomeniško varstvo Maribor spo- štuje in se bori za njegov obstanek. Profesor Mirko Soštarič ob kratkem oddihu v Šmartnem na Pohorju V svojih iskanjih je prof. Mirko Soštarič dosleden in takšen je tudi pri zavzemanjih za njihovo obvaro- vanje, pa naj gre to za zgodovinsko pomembne objekte ali naravne zna- menitosti. Teh tudi na delu Pohorja v občini Slovenska Bistrica ne manjka, srečanja s prof. Mirkom Soštaričem niso redka. Pogovor z njim jc prava poslastica za vse, ki jim kulturnozgodovinski spomeniki in narava niso tuji. Od njega je mo- goče izvedeli mnoge podrobnosti o skoraj vsakem objektu kuhurne vrednosti kot tudi naravnih zname- nitostih. Pogovor z njim potrjuje njegovo odločnost iri če je potreb- no tudi nepopustljivost v odnosu do nujnosti po ohranitvi kulturno zgodovinskih in naravnih znameni- tosti našega časa kot tudi tistih ka- tere so nam prepustili rodovi pa bi jih morali mi obraniti za prihodnje generacije. Profesor Mirko Soštarič je že prek 20 let zaposlen pri Zavodu za spomeniško varstvo v Mariboru, veliko daljše obdobje pa je vezano na njegovo delovanje v smeri ohra- njanja kulturnozgodovinskih in na- ravnih znamenitosti na širokem prostoru Štajerske. Tako skorajda ni kmetije kjer ne bi poznali tega od- ločnega in vztrajnega borca za ohranjanje kulturne in naravne de- diščine. Srečanje prebivalcev kraja Šmartno na Pohorju s profesorjem Mirkom Soštaričem je srečanje dobrih znancev pa tudi sodelavcev, kar je še posebnega pomena. Kdo pa bi najbolje poskrbel za uresniče- vanje takšnih prizadevanj kot domačini ob strokovnem sodelova- nju s strokovnjakom? Prav njego- vemu pristopu k reševanju objektov in naravnih znamenitosti, kar jih je še ostalo ha območju bistriške obči- ne, se je zhavaliti, da so mnogi med njimi še danes prisotni, mnogim pa je podaljšana življenjska doba. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Ob mesecu knjige Leta 1977 smo v Sloveniji na po- budo slovenske izdaje časopisa Komunist izvedli akcijo Družba in knjiga. Z njo bi naj spodbudili delovne ljudi in občane k branju knjig, odprli knjigi pot v vsak dom, v sleherno knjižnico. Po skoraj petih letih lahko ugotovimo le, da akcija, ki je bila načrtovana dolgoročno, ni dala željenih rezul- tatov. Prvi vzrok je gotovo v kup- ni moči prebivalcev, poleg tega pa jc problem branja in kupovanja knjig v zadnjem času zaostrila tudi potrošniška mrzlica. Zdi se, da lahko brez knjige živimo nemote- no, brez kave pa to skorajda ne bi šlo, če stvar po,stavimo na tako ba- nalno raven. Res je. da so knjige zaradi manj- še naklade, precej drage. Založbe so našle izhod v kupovanju knjig na obroke, v raznih znižanjih in tako dalje. Pa vendar s tem niso v tolikšni meri pospešile prodajo in branje knjig. Končno je knjigo moč prebrati tudi v knjižnici, si jo tam izposoditi. Mnogi že segajo po tej možnosti, saj se na primer šte- vilo bralcev v ptujski ljudski in študijski knjižnici povečuje. Ven- dar to ni dovolj. Koliko smo uspeli obogatiti knjižni fond v vaških, šolskih knjižnicah? Koliko novih knjižnic smo ustanovili v organiza- cijah združenega dela? Številka ni taka, da bi jo obešali na velik zvon in se z njo hvalili. Zdi se, da vse preveč pozablja- mo, kaj pomeni knjiga za narod, za njegovo kulturo, posebej še za- to, ker brez kulture ni naroda. In naša nacionalna zavest pač ni na tako visoki ravni, da bi lahko po- pulariziranje knjige opustili in pre- pustili vsakemu posamezniku izbi- ro naj jo bere ali ne. V mesecu knjige, ki traja od 20. oktobra do 20. novembra nimamo v ptujski občini — tako kot tudi marsikje drugje ne — nobene akcije, nobe- nih načrtov za popularizacijo knji- ge. Pravimo, da ni denarja. Najbrž pa se da tudi brez denarja kaj sto- riti. V šolah in vrtcih bi lahko uvedli vsaj enkrat na me^ec uro, ki bi jo posvetili knjigi. V ljudski in študijski knjižnici, kjer knjigo si- cer v okviru svoje dejavnosti po- pularizirajo z organizacijo razstav in literarnih večerov, bi spet lahko razmislili o uvedbi pravljičnih ur za najmlajše, ki so nekoč naletele na ugoden odziv. Brati knjige, v katerih jc nakopi- čeno vse znanje sveta, ne bi smel nihče od nas sprejeti kot obvezo — nasprotno. To je treba občutiti, kot svojo osnovno potrebo, brez katere ne more živeti. Ker pa to ni- komur ali pa je le redkokomu od nas dano, je treba že naše najmlaj- še seznaniti s knjigo, da bo postala resnično njegova prijateljica, vsak- danja potreba. Ko bomo to dosegli bomo lahko zadovoljni s pred pe- timi leti zastavljeno akcijo sloven- ske izdaje časopisa Komunist — Družba in knjiga. N. D. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Tapiserija je tkanina. Ime ,.ta- piserija" je v slovenščini v splošni rabi in ga je osvojilo tudi strokovno izrazoslovje. Je izposojenka iz francoščine (tapisserie = stenska preproga) in z imenom izraža na- membnost izdelka. Pri nas je sicer bolj udomačen izraz ,,gobelin", ki pa je pogosto rabljen povsem na- pačno. Ime ,,gobelin" naj bi velja- lo izključno za izdelke pariške manufakture Manufacture Royale des Go- belins. Podobno se je ponekod uveljavil izraz ,,arrazzi", ki naj bi veljal tu- di samo za ti,ste tapiserije, ki so jih stkali v Arrasu. Povsem nepravilna pa je uporaba izraza ,,gobelin" za vezenje po naslikanih predlogah v tehniki po- lovičnega križca na stramin, ki je v zadnjih letih še posebej razširjeno. Tapiserijo je možno tkati na običajnem okviru, bolj v navadi pa je uporaba statev. Statve so lahko pokončne ali ležeče. Pri pokončnih statvah so niti osnove nasnute navpično, pri ležečih vodoravno. Tkalec nato votek prepleta med nitmi osnove tako, da sledi vzorcu, narisanem na kartonu. Značilno je, da votek pri tapiseriji navadno sledi risbi na kartonu tudi v za- krivljenih linijah. Prav zaradi teh posebnosti je tkanje tapiserij lahko le ročno delo. Tkalec vidi le hrbtno stran svojega izdelka. Pri pokončnih stat- vah si lice sicer lahko ogleda na drugi strani, pri ležečih pa lahko kontrolira le posamezne izseke s pomočjo ogledala. Tapiserij tudi niso vedno tkali od spodaj navzgor, temveč pogosto tudi z boka na bok. Ponavadi so bile tapi- serije velikih dimenzij, zato so jih pri tkanju sproti navijali na valj in so si delo lahko ogledaH šele, ko je bilo v celoti izgotovljeno in so ga sneli s sta- tev. Marjeta Ciglenečki Detajl namskega goMina „Odisej ponuja Polifemu pijačo" (inv. št. UO 488 T) IZ Pokrajinskega muzeja Ptuj; fototeka kulturnozgodovinskega od- delka F 1100, foto Stanko Kosi 1982 ŠTEVILNE AKTIVNOSTI OB MESECU KNJIGE SLOVENSKA BISTRICA Ugotovitev, da knjiga postaja vse bolj priljublje- na tudi med prebivalci občine Slovenska Bistrica, ni več nova, saj pri Matični knjižnici, ki je tudi osnovna nosilka knjižničarske dejavnosti v tej občini, ugotavljajo, da vsako leto raste število bralcev. To trditev pa potrjuje tudi podatek, da so v Matični knjižnici podružnicah v vseh večjih pa tudi nekaterih manjših krajih občine presegH plan izposoje knjig. Za celotno letošnje leto so načrtova- li izposojilo okoli 30.000 knjig. Ze v prvem polletju pa je bilo skupno s pionirsko knjižnico v Slovenski Bistrici izposojeno prek 17.000 knjig. Ob tem pa so zabeležili še spodbuden obisk knjižnic iz vrst občanov, katerih zanimanje velja za dnevno ča.sopise, tednike in druge revije. V tesni povezavi s knjižničarsko dejavnostjo pa je razvijanje aktivnosti na področju spoznavanja hterarnih ustvarjalcev in pisateljev na vsakoletnem večkratnem srečanju občanov s pisatelji v obliki literarnih večerov, pa tudi urah pravljic in drugih, ki jih organizirata Matična in pionirska knjižnica Slovenska Bistrica. Mesec knjige predstavlja za vse oddelke Matične knjižnice na območju občine posebno področje aktivnosti v knjižničarski dejavnosti, predvsem pa približevanju knjige bralcem. Kristina Šega je povdarila, da so v mesecu knjige pripravili za bralce vrsto aktivnosti in ugodnosti. Za najmlajše so v Pionirski knjižnici pod vodstvom prizadevne mentorice Malke Veler pričeli z urami pravljic in knjižnimi ugankami, ki so postale prava šola za bodoče bralce. Za odrasle bralce bodo v Matični knjižnici do k5. novembra organizirali vrsto prireditev. Že pretekli teden je dramska skupina DPD Svoboda v Matični knjižnici izvedla literarni večer, ki so ga posvetili 100-letnici rojstva Alojza Gradnika. Ob tej priložnosti so odprli tuai razstavo Gradnikovih del. Posebnost meseca knjige so tudi dnevi odprtih vrat, z namenom pritegniti kar največje število občanov v vrste bralcev. V dneh meseca knjige so vpisi brezplačni. Ta akcija je imela zelo ugoden odmev že v preteklem letu, prav tako kot je bila uspešno zaključena lanska akcija, v kateri so obč mi darovali knjižnici knjige, ki jih doma niso več potrebovali. Tudi v letošnjem mesecu knjige so takšno akcijo obnovili. Osnovni namen pa je, da bi ob skromnih finančnih sredstvih s katerimi raspo- laga Matična knjižnica obogatiU knjižni fond z novimi, podarjenimi knjigami, ki bi tako odigrava- le pomembno družbeno vlogo, medtem ko so doslej ležale p)ozabljene na domačih policah ali drugje. V prizadevanjih za obogatitev knjižnega fonda iščejo povezavo tudi z delovnimi in drugimi organizacijami v občini, ki bi del sredstev prispeva- le za nakup knjig. Čeprav akcija poteka že dalj časa niso zabeležili posebnega uspeha, saj se je doslej temu pozivu odzvala samo delovna organi- zacija Steklo, ki je knjižnici 'namenila 15 tisoč dinarjev. S tem pa imajo delavci tega kolektiva do konca leta zastonj vpisnino. Ugodnost ob mesecu knjige ponujajo tudi zamudnikom pri vračanju knjig. Ce jih bodo vrnili v mesecu knjige, jim ne bo potrebno plačati zamudnine. Se bi lahko naštevali ugodnosti in prireditve, ki jih organizira Matična knjižnica s svojimi podružnicami v mesecu knjige. Vse pa imajo namen pritegniti v knjižnico kar največje število ljubiteljev knjige, pa naj bodo to najmlajši kot tudi starejši občani. Viktor Horvat 6- IZNASiHKRAJEV 4. november 1982- TEDNIK Naš obisk v ZR Nemčiji v ZRN smo odpotovali z namenom, da obiščemo naše zdomce v Besigheimu. N aš pionirski odred sodeluje s pionirji slovenske dopolnilne šole — ki deluje v okviru Slovensko kulturno umetniškega društva »MURA« — že dve leti. Pionirji in člani njihovega društva so nas obiskali in sodelovali na naši veUki proslavi ob 200-letnici šolstva v K S Cirkulane. Na večkratno povabilo smo jim tokrat, ob 2. obletnici njihovega društva, obisk vrnili. Iz Ptuja smo se odpravili ob štirih zjutraj. Bilo je meglenojutro. Ker sva bih s prijateljico še zaspani, sva spali do Schladminga. Ko sva se prebudili, nisva mogli skriti občudovanja teh prekrasnih planin. Ob vzhajanju son^ca pa je bilo še lepše občudovati to lepoto. Od tu naprej je bila pot zanimiva. Nekajkrat smo se ustavili, da ni bik) preveč naporno. Ko smo se vsebolj približevali kraju, kamor bi morali priti, so mi po glavi blodila razna vprašanja: »Ah bomo dobrodošli? Kako nas bodo sprejeli?« Ob srečanju seni v trenutku, ko sem se z vsemi pozdravila, spoznala,- da so bila vsa moja vprašanja zaman. Počutili smo se res kot doma, saj so lepo poskrbeli za nas. Ker smo bili vsi nekoliko zaspani in utrujeni, smo po večerji takoj legli v posteljo. Zjutraj smo se prebudili okrog devetih. Zunaj je bil čudovit, sončen dan. Po zajtrku smo se odpraviU na ogled mesta. Mi pa nismo bili edini gostje naših zdomcev v Besigheimu. Bili so tudi sosedje iz Murske Sobote, s katerimi smo imeli skupno kosilo. Še isti dan smo imeli zvečer prireditev ob 2. obl^nici SKUD »MURA«. S prijateljico sva sodelovali na proslavi. Prijateljica je vse pozdravila v imenu naših pionirjev, jaz sem nastopila z recitacijo. Tudi tovariš ra- vnatelj je naše prijatelje toplo pozdravil. Program je bil skrbno pripra- vljen. Naši prijatelji so se res potrudiU. Spoznali smo, da jim beseda domovina pomeni nekaj več kot samo beseda, da so še vedno kljub veHki razdalji od doma z vsem srcem prikovani na domači kos zemlje in da še vedno čutijo z njo. Zaželeli smo jim, da bi vedno ostaH tako, da bi se radi vračali v svoj rodni kraj. V spomin smo jim podarili simbol Haloz — haloški klopotec. Drugi dan smo si po skupnem kosilu ogledali koncert harmonika- rjev, kjer sta nastopila tudi naša dva prijatelja. Po koncertu so nas popeljali na čudovit izlet po prelepi vinorodni pokrajini. Hitro seje približal čas slovesa. Slovo je bilo težko. Odhajali smo z najlepšimi vtisi in spomini, ki ne bodo kmalu zbledeh. Ob prijateljskem stisku rok, sem zaželel vsem našim zdomcem, posebno našim prijateljem, da bi se čimprej vrnili v svojo domovino, kjer so pognale njihove korenine. Danica Lorbek, 7. b OŠ Maksa Bračiča Cirkulane Za mir brez icrivic (OB DNEVU OZN 82) Stojim na griču. V še vedno toplih žarkih blesti trtno listje. Spodaj se vije Rogoznica. Na osojni strani se širi gozd. Iz njega prihajajo otroci z vrečkami pravega kostanja. Pri sosedovih strestajo jabolka. Veter prinaša od nekod vonj po moštu. Daleč, kjer se na nizkih grebenih stikata nebo in zemlja, silijo kvišku topoU. Vsa ta naša narava in ljudje, ki me obdajajo, in jaz, ki sem del vsega tega, je moja prostost^ Tu je moja svoboda in srečna sem na tem koščku sveta in s soncem mad seboj. A kmalu se spomnim ogromnega črnega dima, kije zasenčil mesto Bejrut, eksplozij granat in preplašenih ljudi. Spomnim se razvalin in množice pobitih palestinskih žena in otrok. Nič drugega niso hoteli kot zase svobodo in mir. V Libanonu vozijo tuji tanki, tam stojijo tuji vojaki, na nebu pa hrumijo sovražnijekleni ptiči. Vprašujem se, zakaj ne bi smeli imeti Palestinci svobodne domovine, Izraelci pa se samovoljno razši- rjajo. Zakaj bi naj bih Palestinci le begunci brez svojega modrega neba, brez svoje rodovitne zemlje, brez svojih ptic? Boleče je spoznanje, da morajo trpeti lakoto. Vsak pošten človek mora razumeti njihov boj za svobodo in da na svetu ne more biti pravega miru, dokler so krivice. Tina Vrhovšek, 8/a, OŠ Franc Osojnik, Ptuj PRIŽGAL SEM SVEČKE Na dan mrtvih se še posebej spominjamo vseh znancev in prijate- ljev, ki smo jih imeli radi, pa smo jih zgubih. Spominjamo se tudi partizanov, ki .so prehli svojo kri za svobodo. Na grobova svojih dedkov sem položil ikebano s cvetjem in zelenjem ter prižgal različne svečke. Enega od dedkov sem poznal in spominjam se, da me je imel zelo rad. O drugem pa mi mamica le pripoveduje. Veliko je še grobov, za katere ne vemo. Pokriva jih zelena trata, nad njo pa šumeča drevesa. Padlih se ne spominjamo le ob Dnevu mrtvih, temveč vsak dan, ker so žrtvovali svoja življenja za srečno svobodo. Peter Pišek, 6/b, OŠ Boris Kidrič! Kidričevo TREBA JE POMAGATI Spet imamo delovno akcijo. Kombinat potrebuje nas šolarje za trganje grozdja in obiranje jabolk. Nič ni boljšega za tako delo kot množica ijlidi, ki usklajeno dela. Tudi mi se zaženemo, vsaj spočetka. Vsaka skupina trga na svoji terasi, kije dolga skoraj kilometer. Kmalu se nam prsti lepijo od sladkega modrikastega grozdja, pa tudi v usta nam zaide kakšen grozdek. Delavci pravijo, da je trta letos izredno obrodila. Najlažje režeš grozde, ki so spodaj. Kjer pa se trta ovija okrog žic, je vse prepeleteno in zakrito z listi. Rozgo je treba previdno odmakniti in obenem sneti grozd, ki seje zarasel v žico, ter poiskati pecelj. Brez noža ali škarij skoraj ne gre. Nekateri bi se radi izmuznili drugam, kjer je trta redkejša. Tudi ne bi radi pobiraU jagod, ki so padle na tla. Vendar jih prepričamo, daje treba vztrajati. Že spet se kradejo na sončno nebo črni oblaki. Ozračje je še čisto od zadnjega dežja. Vidi se zelo daleč — tja do zasavskih hribov. Nekateri že omagujemo. Delavci nas spocbujajo. Mimo nas vozi traktor z veliko kadjo, v katero praznimo vedra. Pomalem škroni dež. Nekateri odhajajo v gozd. Večina pa nas ostane. Helena Kekec, 8/a. OŠ Franc Osojnik, Ptuj NAŠE POPOLDANSKO SREČANJE Jesenski dan je mračen in žalosten. Rahlo dežuje. Učenci dopi- sniškega krožka sedimo v učilnici. Da bi se med seboj še bolje poznali, se vsak po svoje predstavi. Oglasila se je Metka, Vesna, Alenka, Vlasta, Urška, Silva, Milenka, Marjanca, Marija in kar tri Mojce. Ena od Mojc se je predstavila tako: Sem Mojca Muršič. Živim v Peršonovi ulici 31. Rojena sem 19. februarja 1972. Zelo rada imam živali in rastline. Svojih rož imam 75. Popoldan se večkrat zadržujem pri njih Nadvse drage so mi moie žLvalL To so pes Lord, muci Mika in Miša, ipapige. zajčki, hrček in želva. Z Lordom igram nogomet. Rada hodim v šolo, ker se tam vedno nekaj novega naučim. Do šole imam približno 500 m. Pot ni nevarna, zato hodim v šolo brezskrbno. V hiši imam svojo sobo, ki jo krasim do svoje. Vse člane družine imam zelo rada. Učenke 5. razreda, OŠ Franc Osojnik Ptuj, Nova pridobitev destrniških gasilcev Ce že ima kdo srečo z vremenom, so to prav gotovo Destrničani, ko si omislijo kako proslavo, slavje, ali zabavo na prostem. Čeprav dva dni pred tem še lije in čeprav se vreme brezupno kuja še v jutranjih urah prazničnega dne, se popoldan, ko se začne ,,ta pravo", sonce prikaže izza oblakov in razprši še poslednje dvome o dgbri volji naslednjih ur. In tako približno je bilo tudi minu- lo nedeljo, ko so destrniSki gasilci sprejemali v uporabo že tretji avto- mobil. Ob navzočnosti predstavni- kov Občinske gasilske zveze in predstavnikov nekaterih gasilskih društev, so k cisterni s priključki za penilna sredstva in k terenskemu vozilu Landrovver pridjali še orod- no vozilo TAM 75 A5. Namenjen je za prevoz orodja in gasilske po- sadke na požarišče. Kar 624.000 din so morali odšteti zanj. Polovico teh sredstev je prispevala Požarna Marjan IrgI, poveljnik gasilske čete Destrnik predaja ključe novega orodnega vozila TAM 75 A 5 gasilcu-vozniku Milanu Zelenku. skupnost, 25 starih milijonov je primaknila krajevna skupnost De- sternik, ostalo pa je iz svoje blagaj- ne ,,postrgalo" društvo, ki je z no- vo pridobitvijo postalo najbolje opremljeni center v ptujski občini. Destrniški gasilci pravijo, da si bo- do v bodoče prizadevali še za nakup 350-kg baterije na prah in za nabavo nekaj drobnega orodja, izobraževanje mladega kadra, ki ga k sreči na Destrniku ne manjka, pa je tako in tako njihova stalna nalo- ga- Na spomlad prihodnjega leta na- meravajo prizadevni Destrničani k sedanji stavbi gasilskega doma na- rediti še prizidek v katerem bodo gasilci imeli še ent^ garažo, krajev- na skupnost svoje urade, turistično društvo pa svoje gostinske in raz- stavne prostore. Besedilo in foto: 1. C. TGA KIDRIČEVO USPEŠNA AKCIJA NNNP 82 »Kljub nekaterim pomanjkljivostim sem z vajo v akciji NNNP 82 povsem zadovoljen, predvsem še zato, ker smo se tudi iz te vaje nekaj naučili za naslednje akcije oziroma vaje,« je povedal načelnik štaba civilne zaščite v TGA Kidričevo ing. Stane DEBELJAK, ki je akcijo vodil. To je bila programirana akcija iz programa aktivnosti na celotnem območju KS Kidričevo. Akcije oz. vaje so potekale skozi celo leto, glavna pozornost pa je bila usmerjena na protipožarno varnost ter var- nost v prometu. Tako so v TGA vsi zaposleni dobili priročnik o požarni varnosti, vodje izmen in preddelavci pa so imeli še posebne krajše seminarje z namenom, da pridobljeno snov prenesejo zaposlenim v proizvodnih obratih. Prav tako imajo posebne komisije za prometno varnost (dejavnost) in so zelo uspešne. Vajo so pričeli zjutraj brez vpokUca, ker so želeli preveriti kako bo akcija uspela. Tako so do 10. ure vse izvajali po predvide- nem programu, v nadaljevanju pa so akcijo usmerili na onemogočanje diverzantov pri njihovih akcijah ter gašenju lokalnih požarov na raznih krajih, saj so s tem zeleh vključili v samo akcijo čimveč delavcev kar jim je kljub nekaterim pomanjkljivostim tudi uspelo. Pri tem so ugotovili, da delavci še niso v celoti in dobro seznanjeni z alarmnimi znaki, kar jim je prav tako povzročilo manjše nevšečnosti. Planirana letalska akcija je bila nekoliko pomaknjena, da bi se z njo vsi spoznali. Enote - CZ, ki .so delovale pri gašenju požarov po letalskem napadu ter enota prve medicinske pomoči, ki je zdravila opečene delavce, so svojo nalogo opravih dobro, gasilci pa so se izkazali za izredno hitre ter akcijsko zelo sposobne, za kar jim gre vso priznanje, je po- vdaril Stane Debeljak. V nekaterih sredinah akcije niso vzeli za dovolj resno, zato bo na tem področju treba še precej storiti, da bi osvestili tudi tiste delavce,' ki se niso dovolj aktivno in resno vključevali v akcijo. Zatemnitev dan poprej je v vseh obratih potekala v okviru možnosti, vendar zadovoljivo. Kot je povdaril ing. Debeljak, je kljub posameznim napakam, ki bodo služile kot šola v bodočih akcijah, s samim potekom vaje in celotno akcijo zadovoljen tako v delovni organizaciji kot tudi v KS ter meni, da smo dosegli določen napredek. V prihpdnje bomo organizirali vajo nenajavljeno in tako skušali preveriti sposobnost in mobilnost enot civilne zaščite, ki morajo biti pripravljene za vse akcije ob vsakem času. »Pomembno je, da je vaja uspela in da se bomo iz nenamernih in nepredvidenih napak in slabosti nekaj naučili in naslednjo akcijo izvedli še bolj množično, poletno, odgovorno ter predvsem zelo učinkovito in uspešno je povdaril ing. Stane Debeljak in dodal, da bomo z še aktivnejšim delom nadaljevah tudi, v prihodnje. France Meško NA PRAVEM MESTU OB PRAVEM ČASU SLOVENSKA BISTRICA Na tri tisoč zaposlenih v delo- vnih kolektivih občinskega sredi- šča Slovenska Bistrica se kot pešci ali udeleženci prometa v vozilih srečujejo s prijetnim spo- znanjem, da so v prometu na cestah do delovnega mesta in nazaj sedaj mnogo varnejši kot so bili prej. To ni prinesla obno- va Partizanske ceste, gotovo najbolj prometne v Slovenski Bistrici. Že nekaj časa je mogoče na vseh pomembnejših cestah in križiščih občinskega središča vi- deti delavce Postaje milice Slo- venska Bistrica kako skrbijo za varen promet tako vozil kot pešcev, kar še posebno velja za varnost šolarjev in starejših obča- nov, ki v zgoščenem prometu le težko najdejo trenutek za varen prehod ceste. Takšen korak je bil potreben, saj ceste v občinskem središču niso bile grajene za sedanje obremenitve in gostoto prometa. To je še posebno za- skrbljujoče ob prihodu in odho- du z dela dopoldanske izmene, s posebnim povdarkom na 14. uro. Najbolj obremenjena, s tem pa tudi izpostavljena možnostim prometnih nezgod je Partizanska cesta, ki vodi od delovnega kolektiva IMPOL skozi novo naselje mesta, ki je tudi najbolj naseljeni del občinskega središča, do križišča s Titovo, to je v dolžini 2 km. Kljub temu. da so pred nedavnim Partizansko cesto renovirali ostaja za sedanji pro- met ozko grlo. Še posebno zato, ker pri obnovi niso upoštevaU potreb kolesarjev in voznikov motornih koles po svojem pasu. Ti se morajo sedaj brez možnosti umikanja vključevati med oseb- na vozila in tovornjake. Tako so velika ovira za odvijanje normal- nega prometa, sami pa so izpo- stavljeni nesrečam. Odločitev delavcev Postaje milice Slovenska Bistrica, da ob vseh prometnih konicah, še po- sebno pa ob 14. uri. poostrijo nadzor na vseh križiščih v mestu. je tako prišla ob pravem času in zasluži vso pohvalo. Prav gotovo pa bo to potrdilo tudi poročilo o prometni varnosti občinskega središča, predvsem v drugi polo- vici letošnjega leta, ko velja postren nadzor prometa. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Pomaokanje denarja ob obnovi Partizanske ceste je povečalo nevarnost prometa, saj niso zgradili steze za kolesarje in motorna kolesa. Ali sta greder in gramoz dražja od življenj o naših haloških cestah smo mnogo pisali, posebno o tistih nevzdrževanih. To še zlasti velja za cestni odsek Žetale—meja KS Roga- tec, če namreč na tem makadamskem delu ceste opazimo na novo pripeljan kamion gramoza, potem je to novost. Preveč bi bilo, če bi letno vsaj dvakrat na tem delu ceste opazili stroj-greder, ki bi bil tako dobrodošel kot slepcu vid. Namreč cesta ni samo jamasta, ampak ima na najbolj nevarnih predehh nagib v globel. Ti nevarni predeli sploh niso zavarovani s kakršno ograjo ali odbojnimi deskami kot to lahko opazimo na nekaterih drugih cestah. Lokalna skupnost za ceste občine Ptuj je sicer vzdrževalec cest na območju občine, toda že nekaj let ne ukrene nič kaj učinkovite- ga, razen izkopa jarkov, ki jih je že prvi naliv zasul tako. da bo voda spet drla na cesto in bo ob bližajoči se zimi spet vseskozi led. Omenjena cesta ima širši pomen tudi za zaposlovanje mladih, ki želijo ostati v teh- haloških predelih, povrh pa je medkrajevnega pomena, saj po njej vozijo dnevno trije avtobusi, dva delavska Podlehnik—Žetale— Rogatec—Celje in eden medkrajevni Ptuj — Žetale—Rogatec—Celje. Z delavskima avtobusoma dnevno potuje na delo 150 delavcev, računajoč triizmensko delo, ne manjka pa tudi osebnih avtomobilov, traktorjev itd. Cas bi bil. da vzdrževalci kljub težkemu materialnemu stanju začnejo uresničevati obljube in preidejo na dejansko delo, saj na vsako opozorilo dobiš odgovor, bomo in bomo . .. Res žalostno, da je treba v časopisih pisati tohko o tem, toda tudi to ni odveč, sai nihče ne zahteva nekaj kar ne bi bilo uresničljivo. Dovolj bi bilo. da bi bila cesta vsaj zasilno vzdrževana, da bi tu in tam pripeljali kakšen kamion gramoza in seveda greder bi lahko največ storil. Na žalost od vsega tega ni nič. Republi- ški inšpektor, kije 4. februarja 1982 pregledal cesto, je opozoril na razne pomanjkljivosti, vendar opozorilo ne zadostuje, tako vsaj izgleda, zato so delavci občani primorani ponovno dvigniti svoj glas Vsak, ki mu je cesta življenjskega pomena zna to tudi ceniti. Zal za ta del ceste za vzdrže- valce ne pomeni ničesar, kvečjemu jim je nepotrebno odročno breme. Ce pride do nesreče, kar je zelo možno zlasti v zimskem času, spet nihče ne bo odgovoren, ker če bi se svoje odgovornosti zavedali, bi cesta izgledala tako kot to narekuje predpis. Vsak delavec plačuje prispevke svoji obči- ni, enako tudi samoprispevke, ne glede kje je zaposlen. Napačno misjijo tisti, k' smatrajo, da nima nihče dohodka od tistega, kije zapo- slen v celjski občini. Delavci, ki smo zaposleni zunaj svoje občine se čutimo prizadete, povrh pa smo še v nevarnosti, zato je žalostno, da na nas nihče ne pomisli ali noče misliti. Tisti, ki nekaj sto metrov na delovno mesto lahko pripešačijo ne razumejo nas, ki se dnevno, upoštevajoč obe smeri, prevozimo nekaj nad sto kilometrov. Delavci iz Podlehnika in Žetal Partizanski miting ob deseti obletnici gledališča ljudske vstaje Letošnja osrednja prireditev v okviru Malega Borštnikovega srečanja na območju občine Slovenska Bistrica je bila v krajevni skupnosti Leskovec v soboto, 23. oktobra popoldne. V krajevni skupnosti, ki se sicer uvršča med najmanjše pa tudi najmlajše v občini, imajo na iX)dročju kulturnega življenja bogato tradicijo. Ta je v zadnjem obdobju sicer nekoliko zamrla, vendar je pričakovati, da jim bodo letošnji dogodki, predvsem pa srečanja prebivalcev tega kraja in tudi širšega prostora občine z gledališkimi ustvarjalci, dali novega poleta. Daje pričakovati večjo razgibanost na kulturnem področju v tej KS kaže tudi spo- znanje, da so osrednji občinski dogodek ob Malem Borštnikovem srečanju pripravili tako kot so si lahko obiskovalci samo želeli. Ureje- na dvorana doma kulture je pričakala številne goste in domačine, med katerimi so bili deležni še posebnega aplavza člani Gledališča ljudske vstaje iz Maribora ter gosta iz Zagreba Zeljko Vukmirica in Mladen Šermet. Napo- vedovalec Voja Soldatovič je ob tej priložno- sti predstavil tudi lanskoletno dobitnico Borštnikovega prstana Vladošo Simčičevo, pa igralce Sonjo Blaževo, Bi^do Pugljevo, Jožeta Zupana in Francija Gabrovška. Partizanske pesmi sta prisotnim prepevala Carli Arhar in Alenka Pintarič, glasbeni del pa .so prispevali vojaki mariborske garnizije, ki so po končani prireditvi poskrbeli tudi za vedre zvoke ljubiteljev plesa. Prireditev v Leskovcu, ki so jo pričeli s polaganjem venca k spomeniku padlim v NOB iz kraja Leskovec in okolice, so zaključi- li v vedrem tonu in seveda srečanjih občanov z dramskimi umetniki in drugimi kulturnimi delavci s katerimi so se doslej srečevali le preko televizijskih ekranov ah občasno na kakšni od prireditev večjega pomena. Viktor Horvat TEDNIK — 4. november 1982 TELESNA KULTURA IN SPORT - 7 SRL - ČLANICE Srečanja v Dupljah ni bilo! članice RK Drava so v nedeljo dopoldan zaman dopotovale v Duplje na prvenstveno srečanje z domačo člansko ekipo. Namreč, sodnika Jova- novič in Čeak iz Ljubljane na srečanje nista prispela. In ker na srečanju ni bilo nobenega sodnika (ne glede od kod je), sta se trenerja dogovorila za prijateljsko srečanje. To so Dravašice zanesljivo dobile z 31:15 (13:10). Prav so ugotovili tisti, ki menijo, da je to bilo za Dravo najdražje prijateljsko srečanje v zadnjih letih. Drava je imela namreč kar 9000 din stroškov. O novem srečanju in plačilu stroškov bo odločila tekmovalna komisija RZS, svoje pa mora reči tudi sodniška organizacija. Na drugih srečanjih nekoliko preseneča poraz Itasa v Šentjerneju (28:25 za Iskro) kar je naredilo ligo še bolj zanimivo, saj se za vrh bori kar polovica ekip, med njimi tudi Drava. V prihodnjem kolu (v soboto popoldan) se bo Drava doma po mladinski predtekmi pomerila z ekipo Peko iz Tržiča. Srečanje se bo pričelo ob 15.15. 1. kotar Peter Starki trener mladinske reprezentance Trener članic RK Drava in s tem rokomet v ptujski občini sta dobila veliko priznanje. Peter Starki je namreč postal trener republiške reprezentance mladink. To je največ kar v Sloveniji trener v ženskem rokometu lahko doseže, saj reprezentance članic ni. Velja dodati, da Starki še naprej ostaja trener članic RK Drava kljub precejšnjim obveznostim okrog reprezentance. Delo bo zahtevno, saj je republiška reprezentanca Slovenije letos zmagala na Turnirju republik in pokrajin kljub temu, da nimamo nobenega prvoligaša. Trenerju Starklu žeHmo pri delu z reprezentanco veliko uspeha! 1. k. SNL - VZHQD Drava-Ljutomer 3:1(3:0) Stadion Drava, gledalcev 50, sodnik Ilešič (Maribor); DRAVA: Simonič, Murat, Potočnik, Kralj, Malek, Tement, Vrabl (Ljubeč), Hameršek, Vindiš (Korošec), Ceh, Arifi. Strelci: 1:0 (9) Malek (11-m), 2:0 (20) Tement, 3:0 (29) Tement, 3:1 (80) Bat. Domači nogometaši so srečanje z gosti iz Ljutomera odločili v prvem polčasu, ko so si z dobro igro priigrali veliko prednost. V nadaljevanju so popustili in gostom je v zaključku uspelo poraz nekoliko omiliti. Drava je sedaj s sedmimi točkami na devetem mestu, v prihodmjem kolu pa se bo v gosteh pomerila z Ojstrico, ki je trenutno na drugem mestu za Kladivarjem. 1. k. SRL - ČLANI: VELIKA NEDELJA-KRŠKO 2628 (10:14) Odločitev v prvem polčasu Igrišče v Veliki Nedelji, gledalcev 100, sodnika Stčger in Albreht (oba Maribor); VELIKA NEDELJA: Lah, Sok 1, Zorli, M. Bezjak, Gregorin 2, Sabo 13, S. Bezjak 6, M. Cvetko 2, F. Cvetko, Zorko 2. I. Bezjak, Balkan. Igralci RK Velika Nedelja so proti trenutno vodilni ekipi moške republiške lige (po sobotni zmagi) ugoden izid zapravili v prvem polčasu, ko so igrah pod pričakovanji. Verjetno so slabo igro pogojevale tudi poškodbe, kar se je gotovo odražalo tudi na intenzivnosti treningov. Domačini nikakor niso uspeli zaustaviti Sebala, ki je dobro zadeval in ob tem omogočal doseganje zadetkov Ostreliču in Kekiču. V drugem delu je bilo precej bolje, vendar so domačini, potem ko so se gostom približali le na zadetek razlike, naredili preveč napak tako v obrambi kot napadu in gostje so zmagali zasluženo. Srečanje je bilo trdo in na trenutke zelo ostro, takšna igra gostov v obrambi pa domačinom nikakor ni ustrezala. S tem porazom je ekipa iz Velike Nedelje padla na deveto mesto, v prihodnjem kolu pa se bo na domačem igrišču pomerila z mariborskim Branikom. 1. kotar PLAVALNI KLUB PTUJSKE TOPLICE Ob rednem delu še tečaji plavanja V plavalnem klubu Ptujske toplice so letos veščin plavanja že naučili okrog 400 občanov, večinoma mlajših. V ta namen so izvedli 10 tečajev, ki so potekali v pokritem bazenu Ptujskih toplic, med temi pa so tri namenili brigadirjem in brigadirkam na ZMDA Slovenske gorice 82. Pod vodstvom tehničnega vodje kluba Ljuba Gajzerja so tečaje vodili voditelji plavanja Franjo Rozman, Zoran Petkovski, Otmar Gajzer in Suzana Vidovič. Večino tečajev so namenili učencem ptujskih osnovnih šol v okviru obveznega pouka plavanja za četrte in pete razrede. In kako je s tekmovalno dejavnostjo? Po besedah Ljuba Gajzerja sedaj največ pozornosti namenjajo podmladku, mladim plavalkam in plavalcem. Teh je sedaj od 40 do 50, vadijo pa trikrat na teden od 19. do 21. ure v pokritem bazenu, en trening pa je na suhem. Baza njihovega dela, da tako zapišemo, je šola Olga Meglic, vključujejo pa se tudi učenci drugih ptujskih šol ob seveda veliki pomoči njihovih staršev in razumevanju kolektiva TOZD Ptujske toplice. Najboljši so se udeležili vseh republiških tekmovanj za katere so izpolnili določene pogoje (limiti). Seveda pa večjih tekmovalnih dosežkov zaradi že znanega problema s pretoplo vodo ni pričakovati. S plavalnim klubom Branik iz Maribora se dogovarjajo, da bi najboljši ptujski plavalci in plavalke (selekcija desetih) dvakrat na teden vadili v Mariboru, kjer že vadijo in nastopajo (za PK Branik) Barbara Bezjak, Gregor Kravos in Dorka Sajber. V tek- movalnem delu dejavnosti s plavalci in plavalkami delajo trenerji Gajzer, Glavnik, Petkovski in Rozman, v vadbo pa že vključujejo mlade iz prvih razredov osnovnih šol in še celo mlajše. V plavanju je namreč potrebno začeti zgodaj. Ob tem pa člani kluba sodelujejo pri izvedbi vseh plavalnih akcij in tekmovanj v ptujski občini. 1. kotar HAJDOŠE PRVI JESENSKI ZMAGOVALEC Kljub precejšnjim težavam s prevozi na srečdnja (gorivo) se prvenstvo v vseh medob- činskih nogometnih ligah nadaljuje. Dobili pa smo tudi prvega jesenskega zmagovalca. V skupini oziroma ligi C, ki šteje osem moštev, je jesenski prvak moštvo Hajdoše, ne glede na dvoje neodigranih srečanj. Tudi brez rezulta- tov sobotnih in nedeljskih srečanj je očitno, da so se favoriti že izdvojili. V ligi A je to Gerečja vas, v ligi B Spodnja Polskava in v ligi C Hajdoše. Veliko dela ima tudi discipUn- ska komisija, še vedno je preveč nešportnega obnašanja in izključitev. Več o tem problemu pa po prvem delu prvenstva. A liga: 1. Gerečja vas 8 7 1 0 37:15 15 S ptujskimi planinci „po domačih bregih" Malce skrivnostno vabilo na izlet »Po domačih bregih«, je dalo nekako slutiti, da tokrat ne bo toliko planinski, marveč nas ve- rjetno namerava naš vodnik po- peljati po lepih, prijaznih, doma- čih Slovenskih goricah. In res. Poseben avtobus je od- peljal skupine 43 starejših planink in planincev ter nekaj mladih, na prvi najbližji breg — Mestni vrh, ki se je že ogreval v jutranjem .soncu. V nadaljevanju smo pri- speli do Vurbega in pred domom krajanov izstopili ter se odoravili na vrh do razvalin vurberškega gradu. Presenečeni smo obstali: bloboko pod nami pravo megleno morje nad Dravskim polje, iz ka- terega so kot otoki bili videti to- varniški dimniki, cerkveni zvoni- ki, visoka drevesa, v ozadju pa jasno Pohorje s svojimi domovi. Konjiška gora, Boč, Donačka gora, Haloze. Še bi radi uživali ob takem po- gledu na gibljivo meglo, a pred jane bele Korene, naprej do Žika- rc. Tu najji je oskrbnik v poslopju lu nam je oskrbnik v poslopju pokazal in obrazložil radarske naprave, računalnik in druge na- prave v opazovalnici ter rakete za obrarnbo pred točo. Iz Žikarc dalje do Zavrha nad Voličino, kjer se nam je z razgle- dnega stolpa ponovno nudil širen lep razgled na Slovenske gorice, Pohorje. Boč. le nad pokrajino ob Pesnici ter Muri je ležala megla, iz katere je bilo videti višje ležeči Lenart, Gradišče, Cerkvenjak. Na kraju kjer stoji novi razgledni stolp je osvoboditelj Maribora in Koroške, general, pesnik Rudolf Maister-Vojanov ''»bčudpval le- pote okolice in goric ter zložil več pesmi, med njimi »Završki fan- Planinci med postankom v Gradišču. tje«. V njegov .spomin so razgle- dnik poimenovali v »Maistrov stolp«. Še smo bih deležni pogledov na že jesensko obarvane gozdove, sadovnjake in vinograde, tu in tam v njih še trgači. na vožnji skozi Lenart, s postankom v Gradišču, zatem dalje proti Cerkvenjaku, Janžovski vrh. Radenci, do izle- tniške točke Kapela. Po razgledu na vrhu, smo v nadaljevanju prispeli v zavedno, napredno vas Videm ob Ščavnici. Tuje nekaj planink obiskalo grob njihove nekdanje učiteljice Koc- mut-Kovačičeve, ost;-».li pa si medtem ogledali ob cestah raz- stavljene lesene kipe — skulpture in spominsko hišo Maistrovega soborca polkovnika Vaupotiča, v kateri je nekoč bil tudi sedež Društva kmečkih fantov in deklet. Po skrajno luknjavi cesti, smo se »slalom« vožnjo med samimi ja- mami prispeli v Mostje. Name- ravali smo obiskati sf)ominski paik ob zadnjem bojišču slove- njegoriške čete: žal zaradi razmo- čene, povsem blatne poti nismo mogli do obeležja. Kako prav nam je_ prišel daljši postanek v prijazni Žampovi do- mačiji v Levanjcih, saj smo bili na polu že od ranega jutra. Gospo- dinja in hčerka sta nam postregli z okusnimi gibanci in drugimi do- brotami, gospodar Janez pa z novim moštom. Naš Joško Hajšek je neumorno nategoval svojo harmoniko in zasrbele so pete ter se zavrtelo staro in mlado. Pre- sledek je izkoristil Simon Petrovič star., ici je v izbranih besedah opisal lepote slovenskih gora, slovenske zemlje in naših goric. Zahvalil seje Hermini Misotič za njen trud ob sprejemanju prijav za izlete, tov. Lipe Izlakarju za .skrbno izbrane in vodene izlete ter vsem šoferjem Certusa. ki so nas varno in z dobro voljo vozili, če- stokrat po težko prevoznih, ozkih, ovinkastih gorskih cestah. Dan je potekal: poslovili smo se od Žampovih in še skok na De- .stemik. zadnjo točko »naših bre- gov«. Na vrhu smo doživeli pre- krasen večer: zahajajoče sonce je ožarilo nebo in oblake. Pogled na mogočno večerno zarjo nam bo še dolgo ostal v spominu. V temi smo prispeli v domači Ptuj in tako je potekel zadnji letošnji izlet, ki ga ^e kot vse prejšnje dobro pripravil in vodil tov. Lipe Izlakar. Slika in tekst: Tilika Rakuša Aluminij-Ljutomer 7:1 (3:1) v tekmovanju za pokal Nogometne zveze Slovenije, so se nogometaši Aluminija pomerili z ekipo Ljutomera. S to ekipo so se srečali že v prvenstvu območne nogometne lige. Takrat so nasprotnike premagali z veliko težavo. V tej tekmi pa so zaigrali zelo lepo in učinkovito in z nekaj mladinci v ekipi dodobra napolnili mrežo gostov. Elkroj-Aluminij2:2(0:1) Mozirje: stadion Elkroja, gledalcev 250, sodnik Siter iz Velenja. Aluminij: Milošič, SelinSek, Kokot, Skrjanec, Albin Dončec, Pigner, Štefan Dončec, Letonja, Jauševec. Bek in Vinkler. V prijetnem ambijentu za uspešno nogometno igro, so nogometaši Aluminija podarili domačinom točko. Veliko pa so k temu prispevali sodniki. Domačini so začeli zelo napadalno. V tretji minuti sta trčila Albin Dončec in domačin Djurič. Na veliko presenečenje pa je sodnik Siter pokazal na najstrožjo kazen, ki jo je vratar Aluminija, .Milošič ubranil. Domačini so imeli samo še eno pravo priložnost za zadetek, vendar je bil vratar Aluminija na svojem mestu in strel zadržal. V nasprotnih napadih pa je Bek zamudil veliko priložnost in tudi Stevan Dončec ni bil natančen. V zadnji minuti pa je Letonja po podaji Beka z natančnim strelom premagal domačega vratarja. Domači so tudi v drugem polčasu začeli silovito in rezultat izenačili. Nato pa je Letonja po ponovnem sodelovanju z Bekom še drugič premagal domačega vratarja. Zatem sta priložnost zamudila še Bek in Štefan Dončec. Sodniki so bili posebno poglavje. Pri izenačujočem zadetku je stranski sodnik dvignil zastavo, glavni pa ga ni upošteval in rezultat je bil izenačen. Tekmo je sodnik podaljšal za pet minut. Zato pa ni imel pravega razloga, kajti moštvi nista naredili nobene menjave, pa tudi noben igralec se ni poškodoval. V vrstah Aluminija ni bilo slabega igralca, izkazal pa se je vratar Milošič in strelec dveh zadetkov Letonja. Poliorje-AluminijO:1 Mladinci Aluminija so odigrali pomembno srečanje v Rušah in tek- mo dobili, ter tako ostali pri vrhu prvenstvene razpredelnice. V Rušah so pokazali zelo dobro igro in z zadetkom Sibile v 38 minuti osvojili obe točki. V nedeljo se bodo v predtekmi pomerili z vrstniki Kovinarja iz Maribora. To pa bo tudi derbi te mladinske lige. Danilo Klajnšek KADETSKI TURNIR ZA OBDRAVSKI POKAL PRVO MESTO ZA MARIBOR v okviru republiške akcije za popularizacijo nogometa in dvig kvalitete v kadetskem delu je v soboto, 30. oktobra dopoldan Medobčinska nogometna zveza v sodelovanju z NK Drava v Ptuju izvedla kadetski turnir za Obdravski pokal. Nastopile so kadetske reprezentance Koroške, Maribora in Ptuja, Prvo mesto je po pričakovanju in zasluženo Reprezentanca Ptuja osvojila reprezentanca Maribora, vendar sta se ji drugouvrščena reprezentanca Ptuja in tretja Koroška dobro upirali. Odločila pa sta boljša telesna pripravljenost in nogometno znanje. V prvem srečanju je reprezentanca Ptuja premagala Koroško z 2:1 (1:0). Zadetka sta dosegla Rimele in Majhen. V drugem srečanju so Mariborčani s 3:1 premagali Korošce. V odločilnem srečanju za prvo mesto je mariborska reprezentanca šele v zaključku srečanja strla odpor Ptuja in osvojila prehodni pokal. Maribor je zmagal z 1:0. Zraven prehodnega je predsednik lO MNZ Ptuj Erik Berčnik podelil tudi pokale za osvojena mesta ter najbolišemu strelcu in igralcu. Za najboljšega igralca turnirja so trenerji reprezentanc izbrali člana Ptuja Rojsa. Po podelitvi so si člani reprezentanc ogledali muzej na ptujskem gradu in srečanje sklenili s skupnim kosilom. Vsa srečanja, ki so trajala 2 krat po 30 minut, so vodih ptujski sodniki Jernejšek, Klasinc in Plajnšek. Reprezentanca Ptuja, sestavljali so jo najboljši kadeti iz ekip v ok- viru MNZ Ptuj, je nastopila v naslednji postavi: Krajnc, Ivančič, Finžgar, Serdinšek, Rojs, Hentak, Zupanič, Strel, Rimele, Ramšak, Majhen, Brglez, Vižintin, Radolič, Košič in Emeršič, vodila pa sta jo Korošec in Zorčič. ^ . . „ Tekst in foto: 1. kotar KOŠARKA V soboto začetek prvenstva Tudi pred člansko ekipo KK Ptuj je start v tekmovalno sezono 1982/83. Po pripravljalnem obdobju, v katerem so odigrali tudi osem prijateljskih srečanj, jih v soboto čaka prvo kolo. Njihov prvi nasprotnik je ekipa Pomurja s katero se bodo srečali v Murski Soboti. Vendar ptujskim košarkarjem žreb ni bil naklonjen. Po gostovanju v Murski Soboti jih čaka težko srečanje z Eiektro v Šoštanju, ki je eden resnih favoritov lige, saj je v prejšnji sezoni nastopala v enotni republiški ligi. Sele v tretjem kolu tekmovanja v II. SKL — vzhod bodo Ptujčani odigrali pred domačo publiko. To bo srečanje z močno ekipo iz Dravograda. Ne glede na težak začetni razpored pa fantje pod vodstvom trenerja Kravine obljubljajo, da se bodo borili do konca vsakega srečanja. Zavedajo se, da do uspehov lahko pridejo le s požrtvovalno in borbeno igro. Tako iim pred startom zaželimo: srečno! . I. Z. 8 - ZA RAZVEDRILO 4. november 1982 — TEDNIK — 4. november 1982 OGLASI IN OBJAVE-9 Tudi sladkorna pesa kmalu „pod streho" Tudi glede spravila pridelka sladkorne pese prihajajo s polja spodbudne novice. Medtem ko je na območju kmetijske zadruge Lovrenc že v celoti pospravljena, so imeli pred dnevi kooperanti in člani kmetijske zadruge Ptuj zunaj še približno tretjino pridelka, na poljih kmetijskega kombinata pa je bila pesa le še na 150 hektarih. Spravilo teče nemoteno in tako lahko že rečemo, da bo pesa pravočasno pospravljena. Pridelovalce v tem trenutku rahlo skrbi, kako bo s plačilom, saj sladkorne stopnje niso takšne, kot smo pričakovali, oziroma kot so določene za plačilo 2,50 dinarja za kilogram pese. Zvedeli smo, sicer Se neuradno, da so predstavniki kmetijstva razmišljali tudi o tem in vse izgleda, da bodo pridelovalci prejeli kljub nižjim sladkornim stopnjam enako plačilo. Obračuni, ki jih prejemajo pridelovalci sedaj torej v tem primeru niso dokončni. Se enkrat povdarjamo, da je informacija neuradna! JB Na prevzemnem mestu sladkorne pese na Turnišču. UKREPANJE POŽARNE INŠPEKCIJE Požarna inšpekcija je takoj po ukrepu ome- jene kohčine prodaje pogonskega goriva, ko je na bencinskih servisih nastala gneča, pričela nadzirati točenje in prevoz teh tekočin, pred- vsem pa, kar je tudi najpomembnejše, kje so te tekočine spravljene. Ugotovljeno je bilo, da so se posamezniki vsakodnevno tudi po večkrat postavili v vrsto in si nabavili dovoljeno količino goriva. Prepri- čani smo, da se to gorivo ni porabilo, ampak je spravljeno v neustreznih prostorih stanovanj- skih zgradb in gospodarskih objektov, vpra- šanje pa tudi je, če je v ustrezni — varni em- balaži. Na bencinskem servisu v Ptuju, ob Potrčevi cesti je bilo ugotovljeno, da sta si občana kar sama natakala super-bencin v plastično posodo in ga odnesla kljub prisotnosti treh delavcev na servisu. Delavci Elektronike Ptuj so med de- lovnim časom nosili pogonsko gorivo mimo vratarja v podjetje, ne da bi imeli kakšne težave pri nakupu na bencinskem servisu v Ptuju ob Ormoški cesti ali pri vrataiju. Lastniki kmetijske mehanizacije — koope- ranti zadrug so na vse možne načine prevažaU phnsko olje ne oziraje se na požarno varnost. Nekateri občani so na servisih nabavljah me- šanico s čimmanjšim odstotkom otja, ki so jo potem vlivali v rezervoarje svojih avtornobilov. Z namenom, da se prepreči požar ali eks- plozija, ki bi nastala zaradi nepravilno vskla- diščenega pogonskega goriva in to predvsem v stanovanjskih objektih, kar se že v nekaterih mestih dogaja, je požarna inšpekcija v sode- lovanju delavcev milice opravila več pregledov v kletnih in drugih prostorih in ugotovila, da so pogonska goriva spravljena v neprimernih prostorih in embalaži, s tem je ogrožena po- žarna varnost premoženja in ljudi. Konkretno so bile ugotovljene zaloge mo- tornega bencina v Apačah št. 303 in to večje količine, manjše količine pa v Ptuju, Mari- borska cesta 54, stanovanjskem bloku v Cir- kulanah 54 in v Ormožu, Ljutomerska cesta 16. Pod manjše količine je smatrati do 250 kg in večje količine nad 250 kg. Zraven navedenih količin motornega ben- cina imajo nekateri občani tudi kurilna olja in plinsko olje. ki ni pravilno in varno vskladi- ščeno, čeprav obstajajo tehnični predpisi. Želel bi opozoriti vse občane, ki imajo bencin v kletnih prostorih stanovanjskih zgradb, da tega spravijo v varne prostore in s tem zago- tovijo varnost premoženja in varnost ljudi pred požarom oziroma pred eksplozijo, skratka varnost samemu sebi. Glede nadaljnje akcije naj povem, da po- žarna inšpekcija s pregledi še nadaljuje in bo kršitelje zaradi ogroženja premoženja in ljudi pred požarom oziroma eksplozijo predlagala v postopek zaradi prekrška oziroma storitve ka- znivega dejanja. Bilo je že več vprašanj, kdo ima pravico pregledovati že omenjene prostore. Naj po- vem, da je v zakonu o varstvu pred požarom določeno, da imajo požarni inšpektorji pravico in dolžnost med ostalim tudi: da vstopijo v poslovne in obratne prostore organizacije združenega dela, državnega organa ali občana ter druge prostore, v katerih je kurilna naprava, skladišče za gorivo, dimni vodi ah prezrače- valna naprava. NABAVA IN HRAMBA POGONSKEGA GORIVA Pogonsko gorivo — motorni bencin in' plinsko olje se na bencinskih servisih lahko toči le v rezervoarje motornih vozil, plinsko olje pa tudi v ustrezne — odobrene kovinske in pla- stične posode, dočim motornega bencina ni dovoljeno natakati v plastično embalažo. To iz požarno varnostnih razlogov, ker plastika'ni prevodniTc elektrike in lahko pride pri preta- kanju med pištolo avtomata za iztakanje in plastično posodo do statične elektrike, zaradi tega lahko pride do preskoka iskre in seveda do požara. Torej gre izključno za požarno var- nostni ukrep. Motornega bencina ni dovoljeno shranjevati v kletnih prostorih, predvsem pa ne v stano- vanjskih zgradbah. Posode z motornim benci- nom lahko shranjujemo v prostorih, katerih stene in strop zagotavljajo najmanj dvourno ognjeodpomost, da je streha iz lahkega mate- riala — največja teža 50 kg/m^, da je zagoto- vljeno učinkovito naravno prezračevanje in da se vrata odpirajo v smeri izhoda. Tla morajo biti negorljiva, neiskreča in antistatična ter nepropustna in zagotovljeno, da se razlite te- kočine zbirajo v nepropustni posodi ah spe- ljane v tehnološko kanahzacijo. V takem pro- storu ne sme biti nobenega možnega vira vži- ganja, električna inštalacija pa izvedena v pli- notesni izvedbi. V takih prostorih oziroma pri vhodu mora biti nameščen ročni gasilni aparat na prah. Edvard Kozel, vodja požj^rnega inšpektorata občin Ptuj in Ormož Slovesnost pri spomeniku v Kidričevem! Učenci OS Boris Kidrič med izvajanjem kulturnega programa. Pred spomenikom Borisa Kidriča v Kidričevem so že v petek, 29. oktobra najmlajši prižigali svečke. Popoldne ob pol dveh pa so se zbrali člani ZZB NOV in osnovnošolci ter drugi občani ob žalni slovesnosti. Najprej je spregovorila Ivica Majačič, predsednica KO ZZB NOV, za tem pa je delegacija položila k spomeniku venec, osnovnošolci pa so izvedli žalni kulturni program. Besedilo in posnetek: K. Zoreč ČRNA KRONIKA Minuli teden od 25. oktobra do vključno 2. novembra je na cestah ožjega območja ptujske občine minil precej manj tragično kot pred letom dni. Smrtnih žrtev prometnih nesreč tokrat ni bilo tri osebe so bile huje, tri pa lažje telesno poškodovane. Med vzroki nesreč je tokrat na prvem mestu neprimerna hitrost, zatem pa pretesno prehitevanje in neprevidna vožnja. Na vozilih je za okoli 37.000 din materialne škode. Vozil prehitro Do hujše prometne nesreče je prišlo v torek. 26. oktobra na lo- kalni cesti v Stopercah. Voznik kolesa z motorjem iz Stoperc je peljal iz Stoperc v smeri Rogatca. Zaradi neprimerne hitrosti je za- peljal na levo stran cestišča in pri tem zadel v železno ograjo mostu v Stopercah. Pri tem se je hudo telesno poškodoval, na vozilu pa je za okoli 4.000 din materialne škode. S. J. je vozil brez izpita. Neprevidno prehitevanje v ponedeljek, 1. novembra ob 22.30 je prišlo do težje prometne nesreče na lokalni cesti v Cirkov- cah. Alojz Goričan iz Šikol je ob sebi potiskal kolo od Cirkovc proti Spodnjim Jablanam pravilno po desni strani. V tem trenutku je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila Ivan Zakelšek iz Zgornjih Jablan. Verjetno ga je zaradi pretesnega prehitevanja zadel od zadaj in ga zbil po cesti- .šču. Goričan je utrpel hujše po- škodbe, ga vozilih pa je škode za okoli 21.000 din. Obstaja uteme- ljen sum, daje Zakelšek vozil pod vplivom alkohola. -OM »MLADINA SLOVENIJE '82" »Mladina Slovenije 1982« je publikacija, ki jo je ob 11. kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije izdala Republiška konferenca ZSMS. Publikacijo so prejeli vsi delegati in gostje kongresa, kije bil med 23. in 24. oktobrom v Novem mestu. Gradivo, kije izšlo na 250 straneh, so večinoma pripravljali študentje za svoje diplomske naloge. Publika- cija nam kaže mesto, vlogo in položaj mlade generacije v naši družbi. O tem pričajo že naslovi poglavij, ki so polna zanimivih, konkretnih podatkov — mladi v številkah, organiziranje in delovanje ZSMS, inte- resno združevanje mladih, mladinsko prostovoljno delo, mladi v poli- tičnem in delegatskem sistemu ter v samoupravnih organih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, družbenoekonomski položaj mladine, zaposlovanje mladih, vrednote in stališča mladih, mladinski periodični tisk, njegove vloge in pomen pri vzgoji mlade generacije ,.. Prijetno branje! L Hunjet SETEV USPEŠNO ZAKLJUČENA Z nekajdnevno zamudo, pa vendar v ugodnih vremenskih pogojih jc letošnja setev zaključena. V kmetijskem kombinatu so posejali pSenico na vseh predvidenih 1100 hektarih. Za zasebni sektor seveda ni povsem natančnih podatkov, lahko pa rečemo, da so tudi tu posejane precejšnje površine in to predvsem s kvalitetnim semenom. Zanimiv je tudi podatek, koliko kmetovalcev je sklenilo pogodbo o tržnem pridelovanju pšenice. V Kvalitetno seme in dobro opravUena setev — pogoj za dober pridelek. kmetijski zadrugi Lovrenc so usp)eli doslej skleniti pogodbo za 130 hektarov, v kmetijski zadrugi Ptuj pa so sklenili pogodbe za 803 hektare, kar je celo več, kot je bila njihova planska obveza. jB Slovenski zgodovinski roman Ljudska in študijska knjižnica Ptuj je pripravila v študijskem od- delku knjižno razstavo SLOVENSKI ZGODOVINSKI ROMAN in tako prikazala iz svoieea knjižnega fonda zanimivo pol te romaneskne zvrsti od začetkov do danes. Razstava je razdeljena na tematske skupine kot so rimsko obdobje, romani iz časa naselitve Slovencev, kmečki upori, reformacija in protireformacija, romani iz I. svetovne vojne, socialno- zgodovinski romani med obema vojnama ter najobšimejša skupina — zgodovinski romani o NOB slovenskega naroda. Razstava bo odprta od 4. novembra do 2. decembra 1982, vsak dan od 8. do 18. ure ter v soboto od 8. do 12. ure. E. J. Zlatoporočenca Albert in Neža Sirec V soboto, 30. oktobra je bila na matičnem uradu v Ptuju slovesnost ob razglasitvi za zlatoporočenca ALBERTA IN NEZE SIREC iz Rogoznice, Prečna pot 4. Ob zlatoporočenca sta rojena v letu 1908. Albert je bil mizarski mojster, Neža pa šivilja in gospodinja. Imela sta 4 otroke, danes pa ju razveseljuje 8 vnukov in že kar 7 pravnukov. Albert in Neža Sirec med svojimi najbližnjimi med svečanostjo v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju. Foto: Langerholc RODILE SO: Jožica Ranfl, Podvinci 122 — dečka; Olga Petrovič, Vošnjakova 3 — dečka; Marija Volkner, Stojnci 73 — Barbaro; Sonja Er- lač. Ul. l.maja 16 — deklico; Ana Cafuta, Kidričevo, Tovarniška 12 — Sabino; Anica Dovečar, Šar- dinje 5 — deklico; Ana Vaupotič, Obrez 11 — dečka; Danica Bu- kvič, Ježovec 135 — deklico. POROKA: Vladimir Bauman, Miklošičeva 10 in Vlasta Kmetec, Miklošičeva 10. VMRLI SO: Jožel Kovačec, Gajevci 48, roj, 1924, umrl 24. oktobra 1982; Marija Horvat, Cvetlična pot 10, Ormož, roj. 1909, umrla 26. ok- tobra 1982; Angela Raušl, Tr- novci 48, roj, 1910, umria 26. ok- tobra 1982, Franc Zorko, Destr- nik 12, roj. 1909, umrl 26. oktobra 1982; Janez Sitar, Barislavci 18, roj. 1909, umrl 26. oktobra 1982; Ivan Jagarinec, Cvetlin 53, roj. 1942, umri 29. oktobra 1982; Ivan Krajnc, Savci 57, roj. 1914, umri 29. oktobra 1982. TEDNIK zdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen tned proiz- vode, za i