Uto LXXI. št. ). LJrtljaaa, sreda S. |aaaar)a 103S .aaaja vsak dir popoldne, Lzvzemfti nedelje ir. praznike — inscrau do £0 petit vrat A Dio 2, do 100 vrst a utn 2 50. od 100 do 300 vrst a Din 3. većji inserati petit vrsta Dtn 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej — »Slovenski Narod« verja meerriio v Jugoslaviji Dtn 12.—. za inozemstvo Lrtn 25—. RoKoptsi se n* vraćaj«. UREDNIŠTVO IN (TPBAVNlftTVO LJUBLJANA. Knaflje\a ulica 4tev. 6 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uHca 1, telefon ft. 66; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Zagotovila rumunskega zunanjega ministra: Rumunija ostane zvesta svojim zaveznikom B«SSS«BSaBaSlBWBSBSSS«BaHST^BSSSHBSSSaB«BSSSSSBSB« Zunanja politika Rumunije je strogo ločena od notranje politike in se bo nadaljevala po tradicionalni zvestobi zavezništva do Francije in Male antante, iščoč obenem novih prijateljstev Rum unij a — Poljska L L rvAJRESTA. 5. ian. Zunan -ter Micescu ;e sprejel novinarje in jim dal naslednjo izjavo: 2e pn prevzem j -voiega mesta sem izjavil, da bo Rum na nadaljevala politiko zvestobe do svojih zavezništev :n hkratu prožilo svojo lojalno roko vsem ostal.m di -za vam, s katerimi je v stikih Rum unska zunanja politika je pro?ta v?eh notianje-političnih skrbi. Upam. je nadaljeval Micescu, da bom pri vseh državah, s katerimi smo v stikih, na-lel :«to ločilno črto med zunanjo in notranjo politiko Prosim jih zato po njihovih aaslo:»n:kih med nami. naj ne podležejo vplivv lažnjiv*h poroči', ki jih razširjajo v zve i z -e*;*vIjo ^°v^nierx»I:tičriih vprašanj. Runiuoska vlada ho vztrajala pr: do-2ovorih ki jo verejo Francijo Pol'sko. Malo antanto :n Balkan-ko zver o Hkratu je za idejo m:ru. ki v h" služila z vso g'o-boSso in potrelno odio* ~ .~tjo ir: v7trajnost-jo V tem or.r > «err. rele «rečen. da morem ugotoviti, da :e moje stališče v popo'nem sklad': l -tališčem, ki ca ie zunanii minister Oelbos poiasnil v francoskem senatu 2** deeemb— kaiCI 1111 je najrlasal. da f-a".r- polftika. kakor vedo to dobro tak«-- Franciji «ami kakor v tu-— popo!"'- ^o«ta ^k^-bi notranje politike. Zelo -"v. če bodo vrteča mne- nja vsi. s katerimi bom stopil v stike in se pričel pogajati v imenu Rumunije. in sicer ne glede na osebne :zp:emembc v naši vladi. Mo'a naloga bo očitno mnocc, lažja, če bo časopisje, ki poroča o zunanjepolitičnih vpra£anj;h. upoštevalo to de--' ~> Pi cd ocenitvijo ukrepov, ki jih bo izdala nimunska viaia na notranjem področju naj lojalno in vestno upošteva tud: okolnost, da je ru-munska država suverena N^ene mednarodne obvernosti so v -kladu 7 notramo 7ako-noda'o v «mis!o državne ustave Spoznali bodo tudi. da slone odnosa ji -rod državno ob'n^tio in pravico posameznikov na vai-stvu pravic rumimskih državljanov v okviru rvmun«ke države. Micescu odpotuje v ženevo BI KARl-šTA. 5. jan. Zunanji minister ru odpotuje v Ženevo, kier bo kot ilan sveta Društva narodov prisostvoval ■ -C'd.'niu sveta, ki se prične 17. t. m. Uniformiranje tiska BUKAREŠTA, 5. ian. o. Danes so zaplenili 14 francoskih listov, ker so ostro kritizirali politiko rumunske vlade. Tudi ustavljanje romunskih listov so med tem Kam meri Japonska Senzacionalna izjava japonskega zun. ministra LO.NDO.V angleških vi; ;= .zrvala :z;; nistra. ki jo vselej otre-javi odkrt japonske d prepreči so riko na Dr al prisade s:?« na TU rrr*«- r-br T - -Daljnem r čud- ^ - in. br. Veliko pororno-* :n diplomatskih krogih apomkega notranjega m;-včeraj tokijskim novi-mfnister admiral Sue->e bori Japonska proti *er da se hoče enkrat za -a bele rase«. V svoji izriva, da je glavna akcita • e ena na to. da ? :----* Anz!:;o in Am«"- :hodu. na drur* strani pa merit] težnje Sovjetske Ru-Imffjto fer tako dobiti '7 'a -kom Ce se to posreči, -tala cd.ni c^podar na m ?1e&fh krogih se catera je japonski no- ti anji minist. izda: narret japonske diplomacije Z vso gotovostjo računajo, da bo Japonska sedaj skušala izzvati oborožen konflikt z Anglijo in da bo v kratkem prišlo do resnih incidentov na meji angleške kolonije Honqkonc. Japonci so prepričani, da Amerika An^li:i v takem primeru ne bo priskočila na pomoč ter da bod^ mogli t brafunati z Angleži. Ancloška vlada je 73tn rp =cdai izdala potrebne ukrepe Med drugim srt za takoj odrejen- v^Tiki kombinirani manevri m«-d ^lihoremno vojsko in vojno mornarico v Singapum Na te male ije n bite poslano tudi številne čete iz - * o*» in drugih anglesk'h kolo-;. *ako da bodo pripravljene za v^ak primer. Japonska vlada v Nankingu Japonci se polaščajo celotne uprave >A>K1>'G. I ja V kitajski pre- stolnici |e Mla danes osnovana nova vlada, v »vnjeni proglasu naglasa, da je prelomila s knomintinzom ter da želi voditi politiVo U naj zsgntovi na Daljnem vzhodu trajen mir na osnovi čim tesneKega *od**lo\anja ■sad Kitaj* k o in Japonsko. > AVGHAJ. 5. jan. V >redo je malone vse kitajsko osebe tukajšnje radijske postaje stopilo v stavko Zaradi tega postaja ne mo re delov;.* ? nameščenci so stopili v stavko, da protestirajo proti Japoncem, ki so prevzeli radijsko postajo v svojo upravo F še roga jan ja. po poročilu obč-nekega sveta je v okolici f Sangha.ia 150.000 delavcev brez dela Za- , radi vojne je ustavilo obrat nad 900 tvor- nic. TOKIO. 7*, .jan. Kakor javljajo iz Cinan-fuja, so japonske čete. ki operirajo v pro- v.nci Santung, zasedle \ eč strategično važnih točk. Japonci so vkorakali v Aft U.iaeng-10 km 1 'd Fci'-ofanga 1er so zasedli Ank jačuns. LONDON ian Odbor za delo v korist tajske je snoči objavil proglas, v katerem poziva svetovno go^odarstvo, naj or-i modnarodni bojkot japonskega blaga. Proglas je podpisal med drugimi tudi Albert Einstein. Nova razdelitev Palestine S pogajanji naj se določijo meje med arabskimi in židovskimi okraji LONDON. 5. jan. Danes so v posebni beli knjigi objavili brzojavko, ki jo je kolonijalni minister poslal 23 decembra lanskega >ta visokemu komisarju za Palestino- Po tej brzojavk: bo posebna tehnični komisija proučila meje med arabskimi ■n -•,->v:'v- """ —. kakoi h ;e predlagala angleška kraJiev>ka komsiija Tehnična komisija naj bi pri tem omejila svoje delo na možnosti praktične razde'itve de-ž» Delala naj bi več mesecev, svoje po- ročilo bi pa izročila po angiešk; vladi svetu E . narodov Ce bi ta ustanova raz-veno poročilo komisije sprejela, bi do-~otovo dobo za ustanovitev novega — :>'er,.<< • lažnih palestinskih krajih. IVato bi sledila doba posebnih •vi docela neodvisnih • " :i>K.h diža\v Ce bi sc vsi ti predlogi obnesli, za kar bo pa potrebna precejšnja doba. potem bodo velikega ck-per imental- Francovci zaprli francoskega konzula Vzrok ni znan — Položaj na bojiščih nespremenjen BavoMe. 5. jsnnsru. A V .V«jcintulisti-čne io»a«te oblasti v Spomin *o *noći i> nor ~'~ ■ -t/'". "../'''''_' rctr.i'c francrnket* kontutarne&* zastopnika i* 1 runo rhjtrr/mtn in Jri trtt*v%nnJke »Srnte. ki «o t.,,, „n, prdeheni l*«e «o tukoi prepe-Umf- % rnpnr 1'est o Ivi pretoči n or napra vrtu t '9*€%tu nmracifo. mrlo? h fe «.rc-fac/n iro>ifo nr*r;t*ličnei*v(» je ?/".-?i1« naročilo, v ksrerem nsvj^s. da so t'iJ i !\tt na k\cm krilu tcrucl^kc^a bo- i luihic sovražni nap:id. Vta\ t.-iko so '"ib-;c unjJc i.i postojanke pri (."onculu • Todohnc uspehe so doscc'c ti'di i levern krilu Novi boji >o bi'i na dc-- L-» tji!ih Sn;išCih h !o pomeb^c;* h dogodkov. 23 vrhovnega poveljstva od torka se N*a t^ruc-skem bojišču *c na dal ju-b<,j|. prj Vjli Sfa1- smo /avzeli Jvc nov: pustoii ik\ v k.itcr'b smo našli *r:ip!n H* miličnikov. \ letalskih boiih smo -■'-•J"' sjden ov*kih lct;i! in ^ bombnike Ict-aStvo ra ni imelo pobune iz-^Jbc. nadaljuje. Sedaj je na redu cela vrsta manjših pokrajinskih listov. Tako so bili včeraj ustavljeni Gazela Besarabici«, ki je izhajala v Ki^enievu. Leunea* in »Na-odateui . k: -ta i/hajala v Jasiju. »Cuvcn-tul* poroča tod;. da so bili ustavljeni tudi vsi ruski listi v Romuniji. Enaka usoda je zado1n tudi nemški židovski list -Unsere Zeit*. Razpust vseh političnih strank? V političnih kaosih so se danes razširile govorice, da bodo razpuscene vse dosedanje politične stranke in da bo ustanovljena <»na sama politična stranka. Poseben blok proti boljševikom? Pn poročilih iz Varšave je imel poljski Etmaajl minister Beck snoči daljši razgovor z rumunskim poslanikom. Nekateri inozemski listi so o tem sestanku poročali, da je rumunski poslanik predlagal poljskemu zunaniemo ministru ustanovitev posebnega protiboljševiškeca bloka, v katerem bi se združile Poljska. Rumunija in Jugoslavija. Rumunski tiskovni urad pa je te vesti odločno demanti ral. VARŠAVA, 5. jan. Predsednik rumunske vlade Goga povela rja v svoji brzojavki predsedniku poljske vlade Skladovskemu med drugim, da so prijateljski odnošaji :ned Rumunijo in Poljsko docela prirođen zgodovinski desodek, ki potrjujejo njihovo neomajno pristnost. Predsednik poljske vlade je odgovoril Gogi. naj bi se po želji poli-kt'sa naroda sedanje prijateljstvo med obema deželama še poglobilo, ker bi to bilo v njihovem interesa. Manifestacija prijateljstva z Italijo RIM. 5. jan. Propagandni minister Al-fieri ie snoči pozdravil skupino 1.500 Ru-munov. ki so prišli v Italijo V svojem govoru je pozdravil nove stike, ki so sedaj nastali med Italijo in Rumunijo in je želel, naj bi tesni stiki med R*umunijo in fašistično Italijo ostali trajni Ministru Alfie-riju je odgovoril bivši minister in senator Manojlescu Opozarjal je na veliko poslanstvo Rima in izjavil da so rumunski potniki nenavadno zadevo!ini z besedami, ki so jih slišali od đučeja Te misli prešiniajo sedaj mlado rumunsko pokolenje. Rum unska mladina občuduje Mussolinijevo delo in sa hoče v vsem posnemati. Bratom pravoslavne vere želimo: Sretan EoiUL Italijanska razstava v Beogradu Uradno poročilo o misiji gro£a Vclpija BEOiiKAD, 5. januarja. A A. Snoči ob 17.30 je član italijanske vlade njegova eks-celenca grof Volpi, ki je včeraj prispel v Heograd, sprejel v italijanskem poslaništvu beograjske književnike in novinarje, ki jim e dal daljšo izjavo o namenu svojega prihoda v Beograd in o veliki italijanski raz-5tavi pod imenom ->Portiet v posameznih stoletjih, ki bc spomladi v muzeju kneza Pavla v Beogradu. Ta velika in reprezenta-t;vna raastava italijanske umetnosti bo spadala med največje umetniške dogodke pomladanske sezone. Grof Volpi. ki je prispel v Beaprad, da uredi podrobnosti za to veliko kulturno manifesiacijo, je doma velik finančnik in hkratu mecen umetnosti. Pobudo za navedeno razstavo je dal sam in si tudi sam osebno prizadeval, da bi jo priredili v najširšem obsegu. Dejansko bo razstava tako po svojem obsegu kakor po I številu dragocenih in izrednih del privabila veliko število obiskovalcev ne le iz naše države, temveč tudi iz sosednih dežel. V Beogradu bo zbrana velika zbirka sijajnih j portretov velikih italijanskih slikarjev, ta-j ko da si jih bodo mogli obiskovalci v enem dnevu ogleda';, dočim bi potrebovali v Italiji najmanj l€ dni, če bi hoteli po-iskatj po raznih velikih in bogatih muzejih. Grof Volpi je pojasnil navzočim obseg razstave in pobude, ki so qa, vodile, ter upe. ki jih polaga v prireditev samo. Naglašal je. da ie star prijatelj naše dežele in da se pravkar nahaja v Beogradu tridesetič. Napredek jugosiovenske prestolnice od leta 10o;: do današnjega dne ga je prijetno presenetil. Srečen sem. da mi je zato vlada • kraljevine Italije naložila prijetno dolžnost, dn osebno uredim orffn«*T^eijo te velike prireditve. Prva misija Vansittarta LONDON. .">. jan. br. Vansittart, ki je bil z no\*im letom imenovan za prvega diplomatskega svetovalca angleške vlade, bo, kakor poroča -Dailv Telegraph«, v kratkem odpotoval po nalogu ministrskega predsed-nika Chambei laina v Rim. da pospeši svo-ječasno od Chambcrlaina pričeta pogajanja med Italijo in Anglijo za ureditev vseh spornih vprašanj. Chamberlain se želi neposredno poučiti o razpoloženju, ki vlada glede teh pogajanj v Rimu. Vansittart se sedaj skupno z Edenom mudi v Franciji, kjer sta v stikih s francoskimi državniki in skupno z njimi proučujeta vsa aktualna vprašanja mednarodne politike. Popolna izločitev židovskih zdravnikov v Nemčiji Berlin. 5. jan. Nemška lWi je prepovedala židov<»kim zdravnikom zdravljenje članov zasebnih Kolničkih blagajn. List »Angriff«. ki poroča o tej prepovedi razne podrobnosti, naglasa, da velja /a vsakega židovskega /.d ravnika. Odločilna je v tem o/iru opredelitev, ki jo tej besedi dajejo mir'ihcrški zakoni. Prepoved je zadela tudi židovske zdravnike bivše bojevnike in sinove v vojni pad!;h židovskih zdravnikov in t^kih. ki so že pred 1**1 4- letom izvajali svojo zdravni-ko prakso. S prepovedjo bo prišlo lOtit) židovskih zdravnikov v Nemčiji ob svoje glavne dohodke. Od teh je SOO v Berlinu, dru^i pa žive v ttSta-,;h nenvklh mestih." Požar na angleški križarki IX»"IK)N. 5. jan. Pn poročilo \7. Port-smoutha je na križarki >Birminshan izbruhnil o^enj. ki ga ie pa posartk? kmalu p.->gatažo Prmanjkljaj Amerike \VASHHlTON. a an. Glavna državni blat:a na je zaključila lansko flriMiao teli s primanjkljajem et-^ m;Iijonov <'nlar-jev. Tred t°m letom je znašal primanjkljaj 1 390 milijonov delarjesv. Nesreča nemškega potniškega letala ■KUN, r>. jan. Redno potniško letalo Charles Haar^ ki je včeraj opoldne iz Milann prispelo na letališče Rbein-Main. je tik pred pristankom najbrž zaradi preveliko poledenelosti, trešeilo na tla ter bilo popolnoma uničeno. V.^i trije potniki, en Italijan in dva Nemca, ter posadka, kapetan letala in dva strojnika, so bili ubiti. Huda zima vsepovsod SOFIJA, 5 jan. V zadnjih dneh je postal mraz po vsem Bolgarskem zelo hud. Ponekod so imeli 30 stopinj pod ničlo, sneg"a je pa zapadlo več metrov. Včeptj je brzovlak iz Burjrasa v Sofijo obtičal na progi in tod promet Še sedaj ni obnovljen. Okroo- mnogih naselbin se že pojavljajo volkovi v velikih krdelih. LIZBONA, 5. jan. Na Portugalskem je še vedno hud mraz. Zaradi nenavadno hu-dega mraza je že već ljudi zmrznilo. Najvišja antena na svetu /'ar//. 5. jan. Z uvedbo televizijske služ-b<- na lliftloveni stolpu je dobila Francija najvi-jo anteno za televizijo na svetu. Kakor znano, se televizijski valovi razširjajo v ravni črti kakor svetlobni žarki in jih je treba raradi tega oddajati s primerne višine, da ne nalete na ovire. Televizijske valove bodb rta ta način oddajali na Fifflo-vem stolpu iz višine 315 ni. Pod to rnldaj-no p<»staio se nahaja na tem stolpu še po- sebua oddajna postaja moćne kapacitete. ,„;';■., '•. ;:.„,l,; '! "ii' ....... ?«■ ■" :U'J -;!. *U*j:;. -'''' .' !! iH!'i:f!ili!!|(ili širite naročajte »Slovenski Narod«! Borzna poročifa. Curih, 5. januarja. Beograd 10. Pariz 14 6725, London 21.61125. New York 73.29. Bruselj 22.72S, MBlan 2-iO.GO, Amsterdam 171. Berlin 80.15. Pragra 15.165, Varšava S2. — Bukarešta 3.25- pcCitiČHi o&$o\nifk »Najnevarnejši sovražnih je — Slovani" \;iinnvejšr> svetsko z godov* no je "napisni Nemec Albrecht \Virth. Svoji knjigi, ki obsega n;id 700 sirani velikega formata, je dn! naslov »V&tkistJie We1tgc$chich-te«. PraviUt. dn se Nemci odlikujejo po svoji Temeljitosti. Ker je Wirth Nemec, bi človek torej sodit, da bo tudi njegovo zgo-dovinsko delo temeljito, predvsem pa objektivno, nepristransko. Zgodovinar mora imeti ta svojstvu, sicer ni historik, marveč .šitšmar in pamfletist PtesojajoC s tega stališča knjigo »l'olkische Weltgeschichte«, moramo o \\"irthn izreči nara.most uniču-jočo sodbo, pri čemer nas nič ne moti. da je knjiga doživela v najkrajšem Času kar šest izdaj. To si lahko tolmačimo s psiho-patičnim razpoloženjem sedanjega nemškega javnega mnenja. Kako temeljit zgodovinar je \\'iith. izpričuje že dejstvo, da navaja, da je najvojvodo Vrana Ferdinanda v Sarajevu teta 1914 ubila — bomba, dasi danes že vsak šolarček ver da ga je zadeta krogla iz revolverja Gavrtita Principa. .Vo, pa to je malenkost, glavno je, kakšen Juh veje iz Wirthove »zgodovine«! Poslušajte, kaj piše! \a strani 45/. nravi: Cehi. Hučali, pisk rove zi in podganarjii. Ha-naki, Litvanci. Finci in t krajinci so bar-buri naših dob « Pri tem »učenjak« Wirth seveda misli, da so lluculi in tlanaki poseben narod in da so tudi Litvanci in Finci — Slovani. Sajbolj se Wirth boji panslavizma Ta pošast je med svetovno vojno skorajda izginila. K temu so največ pripomogli — Čehi. ki so postali, tako z vso resnostjo zatrjuje \\"irfh. »Kajni panslavizma« in Sicer radi svojega postopanja v Sibiriji. Toda po vojni je panslavizem zopet oživel in se mogočno javlja v »ekspan-zijskih in osvajalnih težnjah Poljakov, Čehov in Jugoslovanov«. V.alo khiče Nemcem: Pozor pred Slovani! To svoje svarilo utemeljuje s tem. da je »dejanski dedni sovražnik Nemcev, sovražnik najnepomir-Ijivejstm najnevarnejši tn nnjvztrajne jSi Slovan, ne pa Francoz, zakaj nemštvo neposredno ograža napredovanje Slovanov, nikakor pa ne ekspanzivnost Francozov.« In da pokažemo v še jasnejši luči »stvarnost, resnicoljubnost :n nepristranost« »zgodovinarja* \\"irtha. ugotavljamo, da so po \Y~irthovcm zatrjevanju pravi vzroki svetovne vojne ti-le: 1. trgovinska odvisnost Anglije. 2. Ekspanzivnost Slovanovf 3. Maščevalnost Francije. 4. Megalomanija Italije. 5, Rasni in samopašni interesi Amerike, ki jo je Anglija pognala v vojno, 6. Slabost Brazilije in Kitajske, ki so ju Anglosasi speljali v imjno in 7. Znani interesi Židovstva, ki so imeli z vojno največji dobiček.« — Pa je Anton Aškerc nekoč pel: »Le resnico piši vestni zgodovinar: Kaj potomci poreko, ne maraj, — kaj vrstniki poreko, ne bar a j«! Ustavljena revija „Javnost" »Obzor« poroča iz Hcograda z dne 3- t. m., da je morala prenehati izhajati revija »Javnost«, da pa bo mesto nje jel izhajati nov list. »Obzor« bi se izneveril svojim splošno znanim spletknrskim in kleveini-i.i im navadam, ako bi pošteno, kakor se sr^dobi. zabeležil to suho dejstvo, zato je kar mimogrede, kophajoč svojo, njega vredno tetko »Hrvatsko stražo«, proglasit »Javnost« za glasilo — »velike lože Jugoslavija«, dasi prav dobro ve* da »Javnost* ni imela prav nobenih stikov s framasoni i* dasi ie notorično znano, da imajo vodiinš osebnosti pri »Obzoru« prav intimne zveze z »brati treh pik« (..). »Javnost? je bila. izvenstrankarsko nacionalno jugoslovertsko glasilo, to je prav dobro znano *Obznm*, ali »pokvarenjak stari« jo je baš sedaj ju-naško oklevetal, ker se za\*eda, da mri rtš more več odgovoriti tako, kakor bi klevetnik zaslužil! Afera Lojze Čolnar — Matija šherbec Škerbec-Subothvjevo glasilo »Gorenjec* je v svoji številki z dne 18 decembra napadlo odgovornega urednika kranjske »Sobote« L. Čolnarja namigavajoč. kakor da bi bil leta v zvezi z vlomom v vilo dr. Sabolhvja. Z oz.irom na ta napad je objavil L. Čolnar v zadnji številkii »Sobote« odprto pismo nu dekanu Matijo Škerbca, dejanskega urednika »Gorenjca«. Na koncu svojega odprtega pisma izjavlja Čolnar, da je pripravljen glede vloma v vilo dr. Sabothvja. podtaknjenega mu v inkrimini-ranem članku, stopiti pred vsako razsodišče, ki ga naj imenuje in sestavi sam dekan Škerbec, da da na razpolago vse tozadevne sodne akte in da prislane celo na to, da ga zagovarja znani katoliški veljak dr. Megušar Na dekanov odgovor na to odprto pismo je silno radovedna vsa gorenjska javnost. O nadaljnjem razvoju i* afere bomo kajpak poročati. 9trm> 2 »SLOVENSKI NAROD*, ■rada. 8 Januarje 1988. Stav. S ntcM KINO IDEAL CONRAD VEIDT V šPUONAŽjfBH VELEJKILMtJ ,f MRAČNI POSLI" ob 18^ 19 tn 11.15 url. jutri, na praznik, ob 15., 17., 19. m 21.15 uri. Nad 172 miliionov L hibi tane. 3 januarja. Tudi zemljiška knnga je goapodarski barometer, k: zelo na2orno kaie gospodarske polete in gospod irsie dep*es;le dobo gospod*--. depr-Mj ie značilno padanje števila zaposlenega delavstva, padanje vidne meso in plač. pomanjkanje gotovine ra porast cen vseh gospodarskih dobrin. V Jeffi!ji3c: knjigi se pokaže predvsem pomanjkanje gotovine v dobah gospodarske depres;je Likvidnega denana ni, zaradi tega tudi ni posojil na nep'err..: ine. Poiavi se fospocareka slabokrvnost ki se pokaže tudi v žemljic knjigi, celo na mil'ionska premoženja ni mogoče dob*tt posojila Za dobo gospodarskih pvfetov je pa značilen porast za pove ne ga delavstva, b-mezde in r>lac*e cenei*e llltKUiJsaH -^o'reb-ščine in većji obtok gotovine Denar — gospodarski kr — po'-<. ž.ish-eje po gospoda rsk em telesu, denarni zavodi imaio na razpolage val denarja *n lažje dsjeio posojila na nepremičnine V zemljiški knjigi se pokaže pofnokrvruzvt ▼ gospodarevu po vknjiženih posojilih V l 1°TT je zemi iekn jižni urad spre h 1231 predlogov za vknjižbe aii predlogov za zaznambo vrstnega reda za skupno vsoto 172.165 252 dTn. V pnmen s p-edan "tini letom se j- vsota vknjižb podvojila V l 1536 je bi!o vknnzenih samo okrog 90 nai-irjonov dir. v* ptieaari s seeifcij nv e* je pa vsota vknjižb celo pot rojila Navadno pravimo da r>redstav];a na neprem se vknjiien denar »pufe« Kes je. da dolgov? na nepremičninah n-.so kdo ve kaj razveseljiv pora v v gospodarstva, ako v domove in n česar dragega. Upoštevati pa moramo, da ie sposobnost za kredit pozitiven pojav v gospodarstvu in da je poziven poav tud; sposobrKjst za dajanj- posoji a Ako kaže rear knjisa &2 je b:lo lani vknj-zV h ^ad 1 ~2 mrT:iortov Ana - da se je vsota vkr. ii2b v primeri s predlanskim letom podvo s tem §e r.: rečeno, da se v tako velikih vknjižbah z-cal: obubožj^ie i- gospodarska kriza, temveč je 0**7.- rno res Velike vknjiiene vsote pričajo o g.isp-- konjunktur* v preteklem letu De^ar- navoji so 9881 ve* likvidnega denarja na tU vknjiženih po4ifo za posojila, lastniki nepremičnin so si upali najeti več" vsote na svoie p_emo-žen ie. "katere so gotovo investirali v nove pradbe. v nova podjetja in v nove gospodarske pridob'tne akcije. Zem!;iska knjiga kaie, da je od konca ve?ike r^ni/e. ki je zajela ves svet. to je od zaCerka 1. 19^3 naraščalo število vknjižb. V 't tih cosnodarske krize so dosegle vknjižbe svoj minimum in tisto malo kreditov, kar je b;!o vknjižemh. 'e predstavlje-lo negativne kredite, to je k-edite za kritje dolgov in ne kredite za nove gospodarske mvest-cije Mlhjonski krediti od leta 1V33 do 1 10V) pa nikakor ni*o mogli biti samo ne2at:vni krediti, temveč so oi!i m-veetkifski * rediti, saj smo opazili da se je v zadnjih !e*ih razmahnila stavbna podjetnost kakor tudi industrija in trgovina Zdi se da ie govpokem padcu I. 1933, dosege! svoj vffcgasee Ha* v teku lanskega leta. kar r»otrju;e tud- Strvino zano^'eneea delavstva. --. :r1 tza • • rtatiMflbt Ol *ZD Končno lahko računamo na stalnost konjunktur- eg3 valovanja. k; traja po «ta*!stikah 7 let. in s:cer tako. da traja gospodarski pofei 4 leta in pol. gospodarska depresija n 2 iel m po!. Po statistiki se je začel g .snodarski polet v začetku leta 19VI in bo dosegel svoj vrhunec sredi leta 1°^7 Lansko leto je bil torej dosefen maksimum gospodarskega nočeta. Letos in prihodnie ero b^ bili po zakonitosti koniu^kturrsega valovanja leti gospodarske depresije. Zem''J*ka knnga v resnici kaže. da so vknjilbe od 1. 1°3} rasrle in so dosegle naj-večfo vsoto baš lam v primeri s prejšnjimi leti. V decembru lanskega leta te bilo vknji-ienfa 13 milijonov 242 584 dm Pri pregledu vknjižb po posameznih mesecih 'anske-:ra je vedeti, da so imele vkniižbe svoj m me^eu juni:a z vsoto 7 milijo-4l° ^20 din. s\r»i maks*mum r*p me?eca vembra t vsoto 41 milijonov 107 527 din. V novembru so vknjižbe dosegle maksi-mum ii radi vknjžhe 30 milijonov, katere je naje'a mestna občina Ijubijansk? kor po-soj'lo na vse »voje premože"- Prva sodba — oprostilna Trije pred velikim senatom zaradi razbojniškega na pada, ki ga imata na vesti dva že obsojena roparja L. 1 J.J.L-. a . . -. Včeraj je priala na \ts.o pr\a leioanja razprava pred malim senatom. Mali senat se ^e nenadoma spremenil v veiiA; senat s petimi aadkffci, Izrekel Je prvo senatno sodbo v novtm letu in ta je bua oprostilna, itatprava je bila Izredno zanimiva. Po kasala Je, kako pridejo ljudje na zatožno kiop, ako preveč govorijo in se Daha jo ter zrsocrujejo, kako bi Izvršili roparsKi n^pad. ako bi bili ns mestu pravih roparjev. Dne 5. maja 1. 1929, torej ie pred 8 leti, je bila prevZitkarica Ivana Vklerjear Žrtev dveh ropar. ev. ki sta ponoči vdrla v njeno samotno hišico v Vicergi. Roparja sta, odstrani \ Sipo v oknu in se splazi a w hižo. Obraz sta si zakrila z belo cunjo. V sobi sta prebudila prevzitkarico Vider-garjevo in njeno pohčer;enko Pavlo. Eden od roparjev je te pred tem oplenil omaro v sosedni sob.. V cr.za.ri je na5e! zlato veri-zieo, srebrno uro. pozlačene naočnike, cve britvi in dva kljuca, kar je bilo vse skupaj okrog: lOOO din vredno. Stari prevzitkarici sta roparja grozila, da bosta hi£o polila z bencinom In jo zaznala, ako jima ne izroči takoj v j denar. Ustrahovala sta jo tudi s sam kresom. Pavli je eden izmed roparjev svetoval, naj bo mirna, ker ve. da ni domaČa, temveC samo sluzi pri hlsi. Za-jrrozU pa ji je. da Jo bo taknj zaklal, ako bi pek ticala na pomoć- Prevžltk = -se je bala za *• o;e Življenje !n za svojo bajto, pa je ila r.s podstrešje, kjer je tmeia skrit denar, in je ropar;u izročila bankovec za 1000 din in bankovec za 100 din. Roparje sta zahtevala se klobase. Rekla sta. da ita lačna in da je lačna rudi njuna banda, ki šteje i0 roparjev, ni je pruHa iz Trbovelj ter čaka pred niso. Tedaj se Je pa prebudil v sosednji sobi delavec Martin Krni i k ar in za vpil: Kaj pa je? Roparja sta se ustrašila in sta zbežal. Tega roparskega napada je bila osumljena večja družba vlomilcev, ki je plen in viamljala v litijski okolici. Vodila sta jo Zrnec in Bahčič. Ta dva in pajdaši so se 1. 1930 zagovarali pred poroto zaradi zločina, na-j Vtiergerjevo in dokazano je bilo, da s:a Z~tee tn BshciC oropala Vidtr-srarjevo. 2rneo Je bil cbsojen na 14 let robije, Bahćič pa n« 10 let robije. Kazen prestajata v mariborski ksznilr. . 5" t ž-n-ci so đobDl kazni od enega do sest let. Lani pred rus tom pa so ljudje na Vačah začeli govoriti, da Je roparski napad nad Vlserjrar. e-.-o izvršil občinski tajnik Franc Obreza s pomočjo mlinarja Antona Raz-potnika iz Gradišča In delavca Antona Prn-snikarra :z Zabove. Obrezina prfjatetja neki Hribar :n neki DeŽman sta povedala svoiim znancem da je Obreza sam priznal da je izvrirl rooai sni napad ▼ V!d>r-fg. N"a podlazi teh govor ^ 4e prei»ža Vidergarjrva vlož^'a sub«*d:arno tožbo o-o. li fWH^*J II —taflfca tn PraJnlkartu. Vče-?o v?* sedli na zatožno klop prag 5r**rrl>e rrsl^ea senata s predsednikom ar. tj^im f*m04rm m Drtee^nOoma g. Kraljem la fr. KreT-hom Državnt MWaa *e takoj tn-jarvH <*n nr^~*^ nrvon ohtožencev na ▼wr,1^«i ^otost^iame tof^ m sicer je vse tri obtožil BseMeetea ra«l * :*- * ter pred-Izz^l po n!cocu pradvidc I :t:.r-itorcn pra- iskovalni zapor za vre tri obtoženec. Pred-aednik senata Je zaradi tega takoj sestavil senat petorice. K sodnikom malega senata sta se pridružila se poemika g. Go-rečan in g. Kokalj. Zoper vse tri obt^ žence je bil odrejen preiskovalni zapor. Trije jet-r.iski pazn ki so se pojavili v dvorani In zastražili tri obtožene^, ki so prišli na sodni lo iz svobode. Obtoženci so trdili, da so nedolžni. Obrezo je branil dr. KnafLč. Rzzpotnlka n Pra-srdkarja pa dr Jelene. Obreza je dokazoval svoj alibi. Spal je kritično noč z nekim Vid ergarjero v Dobe rievp m V ide rg:n r je zdaj v Franciji, žiher mi oči izpadejo, če sem bil zraven 1 je rekel. Pojasnil je, da sta Dežman in Hribar nad njim maščevala, • r s t-a, r- i zav:i?*a službo občinskega ta> Pred pustom lani se je spri z obema in po tem sporu sta raznesla vest. da je on roparski napadalec. Bil je tedaj pilan in ee ne spominja veC. kal je govoril. Hribar in Dežman sta kmalu po tem spora odpotovala v Francijo, kler sta se danes. Ko je predsednik prečital pričevanie Dež-manovo in Hribarjevo, je priSlo na dan. da njuni Izpovedi nista v skladu. Obreza je nekaj govoril o roparskem napadu na Vi-dergarevo. toda čvekal je v pranosti. kako bi on naredil, ako bi bil roparski r.a-paialec. Tudi Razpotnik je dokazoval svoj alibi. Spal je kritično noč v delavnici s svojim itom. Prasnikar je pa tis*e dni delal v Kisovcu. kar se lahko c"ckaže z mezdnimi list kij Vidergarjeva. Pavla in druge priče so moge povedati samo to. kar so slišale jrovoriti po snoru Obreze z Dežmanom in Hribarjem. Predsednik je prečital nekaj spisov Iz debe'^ea Zrnčeveea akta. Zmec je podrobno opisal 1. 1930. kako je izvrSIl roparski napad in vse podrobnosti so bile v ?Viu z Izpovedjo Vidergarjeve in Pavle. Ni bilo dvoma, da sta bila napadalca Zm«*c in Bahčič. Pn zakT^ič^nem dokaznem post ooanju ie državni tožilec dr. Fellaher for-r.-slno \nvirževal obtožbo, brsnilca dr. Kna-flič in dr. Jelene sta pa obrambni govor ^. ker ni bil notreb^n. Veliki senat se je po<*vetoval nevaj sekund, nakar je predsednik t>edArh»s izrekel oprosVno sodbo za vse tri ob*nženre. ki so prisni na za-tatno klop zaradi valkih čenč !n maSčeva-nla n^ih ptdiste^ev ter zaradi Obrezlne nadutosti v pijanosti. Zanimivosti koledarja Koledar je vsakih 28 let enak. Leta 1956 borno lahko uporabljali spet letošnji koledar. Pregled starih koledarjev vas bo prepričal, da s^ navadno leto prične in konča vedno z istim dnem. Tudi januar in oktobe- se vsako leto začenjata z istim dnem. pa 1 april ta 1. Julij sonet s Istim in 1* september le v dnevu enak 1. decembru. Tu* februar, marec m november se pričenjajo z istim dnem v tednu. Izjeme so le v ore.-topnib letih. Stoletje se prične vedno le s ponedeljkom, torkom, četrtkom ali sobo*o. nikdar pa ne e sredo petkom ali nedeljo. Smučarski tečaji Zveze aa tnfaki promet te prvi lslet b# aa LJubljana, 5. januarja Zveza za tujski promet Ja te pred božičem riigftsnln smuika tečaje, ki niaa bili miSljem kot strnjeal tečaji v taka enega sarnaga tedna, kakor so to bili skoro vsi doslej razpisani tečaji, tudi niso bili ti novi tečaji predvideni aa eno samo mesto, te m ve* so ti tečaji namenjeni onim smučarjem, ki jim dnevno delo ne dovoljuje smučanja ob delavnikih, temveč le ob nedeljah in praznikih Ce je aa kdo prisiljen, da reducira tvoje smučanje le na nedelje in praznike, al bo želel, da tak dan čim bolj uspešno porabi, tele! si be dobrega snega, želel ei bo pri* jetne družbe, dobre oskrbe in želel si bo dobrega vodnika ali tečaja. Vsem tem zahtevam zadosti Zveza za tujski promet v svojih tečajih. Dobro organizirana vremenska služba omogoča vodstvu Zveze odrediti vsako nedeljo in praznik Izlet v oni kraj, kjer so snežne razmere res dobre in zanesljive. Sposobni smu-Ski učitelji izprašani po Jugoslovenski zim-skosportni zvezi, so prireditelju na razpo* lago. Ti tečaji, med katerimi najdemo znana imena kot Banovec, Zupan, Krizman itd. bodo vodili tečajnike po lepih terenih ter Jih sproti seznanili z vsem potrebnim znanjem dobrega turnega smučarja. Smu-Skl tečaji Zveze niso vezani na eno mesto, na eno livado, temveč v izletu samem obravnavamo vse možnosti smučanla po različnih teriSčih in ob različnih okornostih Smuški tečaji Zveze so deljeni v dve skupini. Namenlen! so začetnikom ter razporejeni tako. da bo vsak teča*nik do konca letosnle zimske sezone dobro obvladal vse osnovne potme turnega smučarja. V drugi skunlni so oa turni smučarji, ki si žele toMko lzr>opoln{t! v turnem smučanju, da bodo lahko koncem zimske smuSke sezone v nitjih legah s lahkoto obvladali vse tanje vieokc-alp.nske ture. Gotovo ja dn bo tud* zanimanje starte*, ki imajo doma tvoje mlade smučarje aa ta tečaj veliko. Saj bodo na ta način otroci pod dobrim vodstvom kmalu dosegli potrebno tmusko znanje, ravno tako je pa gotovo, da nt bodo nikdar smučali po nevarnih teriščih ali pa v smučanju preveč forsirali ter v prevelikem navdušenju ta lepi smutki sport kvarili svoje zdravje. Prihodnji smutki tečaj Sveze za tujski promet začno v nedeljo ». t. m. Kot prvi Izlet je predviden izlet na Polževo, čigar lepa okolica in urejena emuska terisča v polni meri odgovarjajo namenu, ki ga Zveza s svojimi tečaji zasleduje. Prihodnjo nedeljo bo tečaj drugje, kar je odvisno od vremenskih in snežnih prilik. Do konca tečaja bo na ta način Zveza skušala Seznaniti nase smučarje s vsemi važnejšimi trnu-skimi terišči in postojankami, ki so kljub svoji lepoti in ugodnim terenom žal se vedno premalo poznane. Cena teh smuSkih tečajev je zelo nizka saj predvideva le kritje efektivnih stroškov. Cena devetih tečajnih dni znaša din 240.—, v kateri ceni so vračunani stroški tečajev, in kosilo. Le prevozne stroške bodo udeleženci tečaja plačali od slučaja do slučaja posebej. Kdor se želi udeležiti izleta le eno nedeljo se lahko prijavi samo za enodnevni tečaj, pristojbina za tak tečaj s kosilom vred znaša din 35.— ter prevozne stroške. Udeležba takih tečajnikov se vpošteva pri kasnejši prijavi za celotni tečaj. Vse informacije daje Zveza za tujski promet Tvrševa t.'b ITT nadstr. (tel. 41-31 in 24-72). prijave pa sorelemajo tudi Ijub-Hanske biljetarne PUTNIK do 7. t. m. ob 18. uri. Katastrofa našega ttarnika „Srdja" Kaj pripoveduje o nji radlotelegrafist Anten Arh iz Celja Ljubljana. 5. januarja. Na^im 5-lrateljem je gotovo še v spominu katastrofa, ki je doletela veliki naš tovorni pamdc "Srdj«, last dubrovniSke pa-roplovne družbe, ki se je 28. decembra ponoći na rek: Westerscheelde v Belgiji potopil. Davi je preko Jesenic skozi Ljubljano potoval del rečene posadke tega panika, Id se vralla domov. Večitva posadke so namreč Dalmatinci, edini Slovenec med njimi je pa radioteiegraf'.st Anton Arh. rodom Tržačan. ki pa živi v Celju. Ponesrečeni mornarji so se pripeljali z jeseniškim brzim vlakom ob 8.50 v Ljub-ljaoo. 14 jih je tako; nadaljevalo pot, Arh je pa ostal v Ljubljani in se z glasil v na->em uredništvu. Zanimivo je njegovo pripovedovanje o katastrofi »Srdja« Tovorni parnik, ki ima <*O00 ton, je v začetku decembra v Xerosu na otoku Cvpru naložil okrog 5000 ton pirite, ds ta odpelje v An-vers. Na reki Ve.ve-?chee'de, kakih 50 milj p-ed ciljem, jih je 28. decembra ob 11.30 doletela katastrofa. Na ša nepo.asnien način je prišlo do karambola z dugim parni-kom. -»Srdi* je bil tako hudo po.^odovan, da je voda zalila ves parn-k in se je že čez 15 minut začel potapljati. Posadka si je komaj rešila življenje. Voda je tako naglo vdrla v notranjost ladje, da se en član posadke ni mogel več rešiti in je utonil. Večina mornariev je s krova poskakala v ledeno mrzlo reko in se rešila s plavanjem, le eden je utonrl. Tako je katas*rofa zahtevala tudi dve Noveli življenji. Radio*elenraHšt Arh je bil med trčenjem v svoii kabini, ki jo je tudi takoj zalila voda. tako da ni mogel klicati na pomoe, oz:roma dajati SOS signalov. Komaj si je rešil golo življenje. Ponesrečeni posadki sta prihitela na pomoč švedski pamik »Suaodena tn neki nemški parnik. ki sta moma-je sprejela na krov in jih prepeljala v Anvers. kjer so si nekolrko opomogli od prestanega mraza in strahu. Več mornarjev ie še v bolnic: Parnik »Srdj« se je sicer potopil, ven-da- n? izeinil popolnoma pod vodo. S spretnim manevriranjem so ga spravili s pramce mdo b:;Žnie sipine, do&m je s krmo po-polma pod vodo. Skoda je seveda ogromna, vendar je krita z zavarovalnino. Kdo je zakrivil nesrečo, bo ookazala ;ele sodna p-e:skava, ki bo p-c.! oimorskm razsodiščem. Iz Celja —c Ljudsko vseučilišče v Celju. Pod okriljem Prirodosiovnega društva v Ljubljani, ki priredi v sredmi meseca januarja več prireditev, predava na ljudskem vseučilišču v ponedeljek dne 10. januarja 1938 ob 20. uri g. prof. Viktor Petkovšek o *Na-šem narodnem parku« Vse države po vsem svetu skrbijo in gledajo na to, da ohranijo posebnosti svojih znamenitih in važnih ierajev, zlasti pa da ohranijo svoje prirodne zanimivosti v njih rasti in razvoju in jih obvarujejo propada in uničenja, ki jim prete od širjenja civilizacije, na ta način da cela velika ozemlja z vsem, kar stoji in raste na njih, stavijo pod zaščito, ker je to edino sredstvo, kakor uči izkušnja, za njih trajnejšo ohranitev tudi poznim rodovom. Tako zaščiteno ozemlje je pri nas naš Triglavski park. ki se rasteza nad Bohincem čez romantično Komno tja do vznožja našega najvišjega vrha Triglava Posebna znamenitost Triglavskega parka ie njegova izredno boeata planinska flora in prav o tei bo gospod predavate^ Petkovšek. ki jo do dobra pozna posedal marsikaj zanimivega in seveda tudi koristnega za vsakogar, zlasti pa za planince, ki moreio imeti od svojih izletov čim večjih in lepših u^tkov. še maio v naravi in posebno v nalih nlarv'nah poiskati in videti to. kar morejo nuditi te pozornemu obiskovalcu. Nn p^edavanie opozariamo zlasti zaradi tesra. ker razpolaga g. nredava-teli z velikim llevlkim t/bran BI in umetniško Tepo koloriranih rjfiapozftivov, med ka+erim! je DO«*»bro treba omeniti diapozitive ge. le^o*-;cp Co^^nd. ki i?h te ko-lori-^aTa ga. M Debeliak-De^a^va. Ker bo r»~er?avar;» na v«ak n"f'n leno zeV zanimivo, vabimo k nar*tevilne15i udeležbi. —c Ur»«J ra po«p**e»an.je ohrta v okviru Zbornice zs TOT *e začel s 1. :an^r'em poslovati v dosedanjih prostorih Okrcčm^a od lota obr*»iiSkih združeni v Obrtnem toriju v Celm. na kar opozariamo vse ohr*-n*fke s^rr^kovne oresnizaeiie in obrtnike. Oorarvlial bo med drugim tudi vee posle dosedanjega okrožnega odrors. —e Uaekaiene acjteljttve iz Olia in okolice bo imelo svoi r*dni s«*tanek v soboto 8. t m. ob Id. v posebni sobi uradaieke za-dtruge v Celju. Prelaval bo izkušen šolnik o zanimivostih iz pvoie V»lake »rakse. —c Umrl je v ponedeljek v celjski t.olnici 261etni Gavro Kaikut iz Jaaor pri Banjaluki. kaplar 39. pp. v C»!vl —r Zaron^fna smrt. Na sesti pri lodsre-di so našli v ponedeljek zjutraj nekeca Viljema Vrhovnika nezavestnega in v mlaki krvi. Vrhovni ?e imH loKink* poleno. Pr*»-peilan so ga takoj z vozom v e-,'->o bolnico, kier ne 'e že ob 1l . •*» !. Doklej še ni bilo mogoče ug'»'. **' •v <» * •••'•) Vrhovnik, o katerem r" ► •* ~% podatkov, žrtev nesreče ali pa • . —c Tri aesret3. Na ouvega jeia dan se je ponesre&la 241etna. v rudmku v Hudi jami pri Laškem zaposlena delavka Amalija Trai-nikova z Rečice pri Laškem. Pri delu jo iz zgrabil stroj za levo nojzo in ji odrezal palec. V nedsljo ie padel TJletni sin posestnike Ludvik Polander od Sv. Pongraca pri Grižah pn smučanju tako nesrečno, da si je zlomil dt*no nogo pod kolenom. V ponede-UeJc je pade! 72letni občinei revež Anton Vabi č z Lobrov? tri Celju s tako silo- da ;e dobil težke notranje poškodbe. Ponesrečenci ee zdravijo v celj>kl bolnici. Iz policijske kronike Ljubljana, 5 januarja Snoči je bilo vlomljeno v delavnico krojača Srečka Cerarja v Kolodvorski ulici. Vlomilec je odne3el črn ženski plašč, dva para hlač, siv svrsnik in nekaj drugje obleke, v vrednosti nad 3000 din. V lokalu je tat pustil prazno steklenico, v kateri je bil parfcum in pa dva časopisa. Baje je vlomil mlajši moški, ki so ga podnevi videle v bližini lokala sosedne stranke. Izredno smolo je imel že znani tat in vlomilec Valentin Prestopnik, iz Notranjih goric pri Brezovici. Na novega leta dan se je grel v vinoto*u želrzničarske nabav-ljalne zadruge na Masarvkovi cesti, kjer je bilo tudi mnogo drugih gostov. Prestopnik je obesil svojo lahko in Že močno obrabljeno suknjico na obešalnik kraj lepe in težke črne suknje, vpokojenega železnišk"-ga nameščenca Franca Zupana, stanujoče-ga v Prisojni ulici 3. Trdno je sklenil, suknjo zamenjat!. Ker je vladalo v gostilni veneta razpoloženje, je to prav lahko storil. Tat pa je menda pozabil, da je v svoji suknji pozabil legitimacijo. Ko so Prestopni-kovo suknjo izročili noHciji, so našli v že* pu listek, neko potrdilo glaseče se na njegovo ime in ker je Prestopnik policiji znan, ga ni bilo težko izslediti. Včeraj opoldne ga je na Miklošičevi cesti ustavil detektiv in ra od vedel v zapor. France Ver, rojen v Orazu pristojen na v Zetale je znan potepuh in so Imela varnostna oblastva * njim že mnogo sitnosti. Včeraj je ooizku^i! srečo z beračenjem in je na Celovški cesti nadlegoval stranke od hiše do hiše. Ko le nabral nekaj denarja, je zavil v neki žgan^etoč, kjer se ga je nasekal skorai do nezavesti tako, da so ga morali slednjič z a\*tom prepeljati na polici4©. Pri nlem so našli poleg drugih predmetov tudi nov baržunast klobuk, znamke Pir-idilK ki ga je nedvomno nekje ukradel. Policila je včeraj aretirala tudi štiri Bosance; Vi so Izgnani iz Ljubljane zaradi kriminalnih prestopkov. Aretirani Bosanci so imeli pri sebi precej starega srebrnega avstrijskega denarja, n-tkronskm. dvokron-skih in enokronskih kovancev ki so jih ataSell orodati v nekem dalmatinskem zavodu. Tam so se zazdeli njihovi posli ne- kam sumljivi in pozval Je stražnika, ki jik Je aretiral. Bosanci so nedvomno denar ukradli, nočejo pa priznati kje. Policija poziva lastnika, naj aa Javi na kriminalnem oddelku. r O L E d a B DAMI: Sreda. 5. januarja katoličani: Te- lesfor, Grozdana JUTRI: Četrtek, 6. januarja katoličani: Sv. Trije kralji, Darinka. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Življenje in komedija ob 16. in 19.13 ob 21.IS premiera Cvetoči španski bezeg — Beli Jorgovan KINO IDEAL: Mračni posli KINO SLOGA: Valček na ledu KINO U UNION: Poj-le meni! KINO MOSTE: Nesrečniki (Po romanu Viktor Hugo) Ciril Metodov večer s plesom ob 20. v ka- zinski dvorani Hokej na ledu ob 20.30 KAC : Ilirija PRIREDITVE NA PRAZNIK KINO MATICA: Cvetoči španski bezeg — Beli Jorgovan KINO IDEAL: Mračni posli KINO UNION: Poj ie meni! KINO SLOGA: Valček na ledu KINO MOSTE: Nesrečniki KINO SISKA: Misterij Pariza Vodstvo na razstavi bratov Subicev ob 11. dop. dr. R. Ložar. Velika skupščina poklicnih šoferjev dravske banovine ob 15. v društvenih prostorih na Cankarjevem nabrežju 7-1. Šentjakobsko gledališče ^Nobene žene veče ob 2015. 1 D E z t! R V E LEKARNE SREDA: Dr. Kmet. Tyrševa cesta 41, Trn- koczy ded. Mestni trg 4.. Ustar. Selen- burgova ul. 7. ČETRTEK: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Ramor. Miklošičeva cesta 20, Mur- maver, Sv. Petra cesta 78. Anonfmneže radi prištevamo med manjvredne trudi. Spra\'ljamo jih v nekakšno zvezo s hina^i, zaplotniki, licemerci. .Ve potrudimo se pa pogledati resnici v oči in načeti vprašanja anonimnosti od objektivne strani. Kdor kaj zagreli in ostane anonimen zato. ds bi mu ne navili ulec, rc ni vreden, da sije nanj solnce. A koliko c poštenih in značajnih ljudi, marljivih, tihih, skromnih delavcev na vs^h poljih našega prečudnega živi jen ia, ki so prisil iem ostati anonimni, ker žanjejo drugi, kar oni seje jo! Plačila in nagrade se ne dele po zaslugah, delo se ne ceni in ne \-rednott po deianski storitvi. Zato morajo eni samo delati in ostati daleč nekje v ozadju škrti, lahko bi rekli brerimeni. drugi pa StOJB vedno v ospredju in vsa smetana gre v n;« hove sklede. Ti prisilieni anonimneii pač zaslužijo, da jim priznamo vsaj to. kar edino imaio za svoje pošteno delo, namreč čast in poštenje. In kadar pišemo ali govorimo o ano-nimnosti in anonimnelih. bi ne smeli nikoli pozabiti, da je med anonimnostjo in anonimnostjo velika razlika Iz Zagorja — Podelitev podpor. Bratovska skladni ca je aa podlagi prošenj z dne 16 septembra do 15 decembra preteklega leta Izplačala 5234 dinarjev podpore 66 osebam. Najmanjši znesek je znaša.1 25 din, največji pa 300 dinarjev. V istem letu je bilo izj>!ača.nih šest pogrebnin v zsnes»ku 2400 dinarjev. — Nova uredba o zavarovanju delavcev je pri rudarjih, ki prejemalo rentnino k svojemu zaslužku, pon-zročila veliko nezadovoljstvo, ker po nji rentnine ne b^do več prejemali S tem so oškodovani za povprečno 200 din na me=ec, do'im jim uredba ni prinesla na drugi strani nobe-noga odgovarjajočega pribol^ka. Na ta način je v naJli banovini prizadetih okro-glo 560 rentnikov. Dobiček od tega bodo imeli samo podjetniki, ker jim v ta fond ne bo treba več plačevati tako velikih vsot. Kratek račun pokaže, da bodo ds boljPem za lefzdh mil1",on dinarjev v Škodo rentnikov, reveiev, ki so lahko ie jutr! zaradi svojih poškodb upokojeni z majhno pokojnino. — Prispevrk he.no vin e. Banovina je nakazala 2000 din Društvu za varstvo otrok. S tem denarjem bo društvo krilo primanjkljaj, ki je nastal z letošnjo obdaritvijo otrok. — Silvestrovanje v Sokolskem aomu je zbralo veliko število članstva in prijateljev našejra druftva. Na sporedu 30 bile zabavne, te'ovadna in pev.= in žena Frančiška. Ravnikar Jožef (1886) in Marija ter Proseoc Ivan (1877) z ženo Frančiako. — Proračun cestnega odbora za leto 1938 39 izkazuje 2,118.12020 dinarjev izdatkov. Od tega zneska, je določenih 1,784.365 za vzdrževanje banovinskih cest. 125.000 dinarjev pa za \-zdrievanje občinskih cest. K proračunani vsoti bo prispevala banovina 1.806.945 dinarjev, primanjkljaj 268 786.20 dinarjev pa se bo kril z donosom okrajne cesrtne doklade na neposredne državne davke. — popravek volilnih Imenticov. Kdor žrli v volilnem Imeniku kaj važnejšega vnesti ali izbrisati, mora to storiti do 20. januarja. — Smuka na Sv. Planini je idealna. praznik^ in zadnja dva prosta dneva je tja prihitelo tudi mcioero zagrebških emt* čarjeV, tako da je vse dni vladalo živo zimsko vrvenje na obeh glavnih rmuči-f^-ih in sicer na Javoru in v M*dvedn-ci. Na podlago povpr*»cno 40 cm, je te dni zapadlo 5 cm pršiča. Dostop na Sv. Planino je, kakor znano, iz Zagorja ali pa i« Trbovelj, železniške zveze so zelo ugodne. >8LOVfcNSK) NAROD«, ereda .V 1938 Stran 3 predvaja prek rasno filmsko Url. ■ ti -m .Valček aa leda" Atrakcije Urga nuna so: »ONJA H K .VIJE s številnim baJetnirn zborom, bratje Kit/., izborni komiki, ta Boran Miajrvk- • mojimi virtuozi! PREDSTAVK OB 16.. 19.15 ln 21.15 uri. Smučarski tečaj »Slovenskega Naroda" Ljubljana. V anuara Z aašiai zadnjim nanjnijf m amo koorati islet. Doma je tr*-ba smuči e krpo dobro nfintiH m jih postavati na sobo atesta. Pa aaaatl ne iajnsbe izb«* -nosti in prožnosti, jih H •žesao a p lobi skopaj in ašaer aa fa/' tega ea*ata V« >»r-nini ^- moramo obračati aaerom i otcazoui f>r>>{ re_Tn rimo. fia ba ta \ nu.-" i im»-ni na 1-vo* kr- je nala zgornja gasoaka. Naj;^roj.zgadimo J *vo paiiro 7a *.-fc..j i»k>tj > v «*n- g. d'-rno P-« \ '-j- v v.ito dvignemo l--vo rta nv^tM - • * trm mi — /j^-^t«^ sbeh koncih, dočita p »topaioei ne predebel črrvini potožimo S se zvei**qk> a krivinami na Ka» dmci izlet na- popHj- na kj3T je ena* močno spi ban Na takem enega de» bimo veliko hitrost, ki ie začetnik ni vajen. V svrho zmaojiar>ja ri trosti je aajl«oJj pripomoči;! va tako imenu ieai platna M»«ra ali kratko plac. Takoj v zar>*ku ie treba pn -tu da je ta k v globokem enetru ne-irvrsU ena «c»-k pa na niz- iT^haaam in zglajena ru. Ko emo se e smoku spustili -■»vp no po strm t ni. rri-limi. ii io - petami rnočrvo navzven na zadnja ko.:: i •* - > k . i ; odkloni- li, krivi- pa postili fekupej. kakor nam kane nfiks '■»ne so pri tem skoraj iztegnjeni, pešci b kolen. aMeBe ploskoma. tHe#na teža p aaaeenerna razdHi»»na na* oJ>eh neajjnfc. Er ho iz predklona nekoliko naint: i je naAi drla videti od stra- ni kako-- * i=-.m rahlo opira!: na o upo.i ljamo tudi pri prečnem ^nruku na zm "mi strmini. Veo *-*žo prenesemo na zgornjo snaaSna na za konee -noiuje ja n»«» «j pritiskao to * i • ... ,n jo otklonimo. Pluž;mo torej le s spolno smučko, dočim ostane zeomia v pr\«rfm l^tri in >meri. k da *e opiramo na n • . -imanji rob. C? hor-emo hitrost iiovecai hamo pritiskati s pe- to in preneseno ->in;» v.murko **rW k zgom Plužni loki in zavoji Iz navpičnega plaga je n«*eofe izpreme-»iti smer s prenos >. tH ^ne teie na eno al: iru_- odklonjeno smučko, vendar le v ne preveliki brzin . Ce bočemo zaviti v u*^ no pren^mo telesu,. . ,a jevo nogo s tem. da ?mo *e s *i*nn ;r» ioiom trapa nagnili na levo ali zu ^ . -Jn. T zornim pa na notranjo. P»-.- ••.•rom ravnak> po zsrocnr^m irui>u in j r. •,-:-!,<> torej nro-net^ti na znotraj. Teao prenašamo k* i>ola-aoma. k'-r - r "»vnotežK*. >snu- Cal; je besno v aeaeffi Lani.>r kaže krivina obren»enieiie smučke, i .-. našamo ie- *> HD^Jonu na lovo u'k<*. !wV m»"> -mučab v \.$x i krivniji. PTužne lok* upor a t »i ,j x . tJ jt. prj prečnem smuku. Po*to*oma obratno kakor pri zgors • ■ , u- . pr: ^ kii ostan* t-poinia - v ,!njj Fnifri m ie na »ii vsa telesna teia. Zaorafa asasa ko odklon ito v ntam in ^ '»anju preoe-slf lel3siH> tezo. I orno odsmi^aM v enaael o?kloni*»ne sniu.i. WwŠm79 i>n *<*n« |a da dr-« aynVWs|aea tsummbm rx>-olnosaa pioskoma. kar olai-^n»o na ta način, da apos ^.ni4> leoo notran * torej rszbreaenjeu^ rik*>m. Plata: lok je temeljna vaja za kristimu . m pj bomo otrv|a. dali- leni lafie e? >ono priučili krietjjsr Obrat na strmini na mestu Prečni »m-jk - . privedel ^o zelo str-aseea br**ira. na katerenji se ne moreove povzpeli 7 nobeaiav t prvem poalavju ooi-enušin vzooo^^m korakem Tr »ba se i»o *o rei ohn" kal ke rušeče, '^skor ie znam«, nasa „g^ kaie prvi dve ožimo e sredi pod kos 'rsa. Med obe palico. Ce pa eeanv na zid (»r _ f '»brata na ni**«.tu na "»trnimi ^repkim zamahom in zakadimo nje tadnji kanec blizu krivin*- smučke ter jo v loku zavrtimo in •% ,;i-j»r.>m.. ^.n*-r obrnjeno poSaiinio \/}«»r.-,hio k iriiiji e-mučki, v,- k.?/- jruca »-lika. /atem zavrli-no i»