21. itev. Poštnina piaÄaaia t ffotovini. Celje, četrtek 23. februarja 1928. Leto X, tarhsta • tor«k, Letrt«k !¦ soboto. Statte mesečno Din 7*— s* Inozemstvo Din 20*—* NtanftKna fttevllka t Dln. fttftnt poštno-čekovnega xavoda 5tev. 10.666. NOVA DOBA Oretfnlitvo ta ¦pratv.ttfttvoi Strossmayerjeya uffca 1. pritličje. Rokoplsov ne vratamo. Oglaol pm twrifa. Telefon Int Ste*. 65. Dr. Voja Marinkovic je — in zopet ni vrnil mandata. Vnklčevlč redSvivus? — NovJ man- datar berllnskl poslanlk Balugdžlč? Beograd, 22. rnarca. G. dr. Voja iiarinkovic, ki jali vojäki, ki so .se tudi za njo žrtvo- vaJi. GivMisti so bili (0J3 revroliiciji Le- (a 1903.) v takem stfaJtu, da je začel ceio ratnjki Prolit: kiicali zarotnikom, ko so ga priišli (radi vladiO Lskai: Go- s pod je, ,>a!z nisean ničesar kriv! Ti za- rotniiki .so menda eku- lirajo, oileruhi, ki Ijudstvo gulijo, po- JiJcajci, ki pridejo s silo do mandatOA'. Da so ti zgubljeni, je jiasno. Vsi ti ljudJK? vidijo še jedno: sve( bode videl, da se najdejo i Hrvati in armada rua nekem inoralnean princi- pu, ker mi ne kličemo armade v par- lament nego mi j>redlagamo samo, da ae eventualno pastavi vojak na eelo vlade tako dolgo, dokler se velike sr- bijaiiiS-ke stranke ne sporazumejo in dokler se svojega partizanstva me od- widijo. Svojevoljno pa Lega ne botlo storile, nego mora priti pritisk od zgo- raj, od naroda, od u^letla države. Vla- da zavstopa državo in kmetsko-demo- kraitska koalieija je morda edino ona, ki xa^topa narod. Ti dve moralni in dejaimki sili ste znabiti edini zniožni sporatzunino takoj odpraviti partizan- stvo, najpreio radikafeko, ki jtrašnejse, pa tudi dotnokratsko. Od tega sporatzuma je odvj.sen ohstanek aase države. Mogel bi mm tu omeniti samo to, da imamo v državi takega partizajiske.ga okrajniega glavasrja, ki km^etotn skiibe brke. (Tu nažteva g. Radič razne gorostasnosti, ki so jih zakriviJi posamezni glavarji na ljubo poodinim radikalskim poslancem.) Vsi ti kinetski sironuiki so bili Hrva- ti, eland ÜSS, eelo predsedniki kra- jevnih organizaeij. Bili so slueaji, ko jhn je rekol glavar, da morajo takoj lusUinoviti radikalsko krajevno orga- nizaeijo, drugaee jili bo clržal v zapo- ru leto dni, dokler ne n-ropadejo. Tako so se v zaporu organizürale radikal- ske organizaeije. Nekega take^a po- glavarja je Velja Viikičevic dan prod svojo ot;t-a:vko napravil za držaMiiega oddulniega svetnika, in to je jedna od najvisjlih admdniistrativnih služb., Ako se to ve in ako mi v parlajnen- tu powmo nošteto takih div.kuštev, po- tem je In najnaijnejši problem, naj- nujnejiše vprašanje, da se tako parti- zancrtvo okrne in izloci. Radikali in demokrati v svoji koaliciji to parti- zanstvo jaie^ijo. Radikalski okrajni glavarji preganjajo demokrate, a do- mokratski radikalo. Ljuba Davidovič nam je rekel sam: Ako mi v kakteon okraju odkrha samo i}ot l'iudi, ki se bavijo z javnlmi posli, mi unioi tam- kaj stranko. Zato jaz moram biü v vladi. — Dp- Ninčic sam se pritožuje iNinčič je pašioovoc) in kakor slišim, je bil e^lo pri Nj. Vel. kraliu, da je v njegovem okraju odpusi.il Veljiii Vuki- če\ic preko sto uradnikov. Imenoval je z.i velikega župana bh^šega madža- rons-kega konfidenta Rajica in »mak- iiil'- je ceio vrsto uradn.ikov, profe- sorjov. direkt or jev in uciiteljev. To de- la Velja Vukieevič dr. Ninčiču — kaj se le mora delati drugim! Kaka je to uprava? To se dela v Vojvodiini, ki je i'etlna od najnaprednejšili in najboij prosvoceiu.il pokrajin naše države. Se- daj si niislite, kaj se godi v južnd Sr- biji. Vprašanje depolitizacije naše upr.ive ni samo teoretidno vprasanjo., (emvoč za na*s vprašanje življenja ali Mrinti. G. Radie tu še nadaJje nasteva napake nase uprave in spominja, ka- ko je rekel vseueililški profe.sor dr. Vr- banie v lirvatske.m sDo voli- tov pripravlja u)>rava volitve, ob vo- litvah goni narod na volitve in ga da- vi, da giasuje za vlado, wo volitvah pa .se maščuje nad njim radi glasova- 11 ja in nastopa pri. volilvah. Zaito mora taka država propaMi.« Tako je govo- i'il tir. Vrbanie. In zato je propadla A-vstro-Ogrska, ki je imela v nem&kih pokrajinah izvrstoo upravo, na Ce- škein dobro in v jugoslovanskiili po- krajinah še pa.sabcl. Treba io torej na- šo državo ob pravom «usu obvarovati veejih škod, ko so se nam žo napra- vile. Nacini pobiranja davkov na pr., kakor se danes izvaja v precanskih krajiih, se ne more niiti aznačiti z be- sedo »harač«, ker bi bil'o to premalo. To je siKtematieno unioevanje narod- nega gospodarstva. Sam Beograd, pra- vi g. Radic, je na dolgu 750 milijonov dinarjev davkov, kmtioni se pa jemlj(? v.se. Isto .slraliovito stanje imale tudi v Sremu in Vojvodini. Nait-o kritizira g. Rad»ič delövanje dem-okratov in raxlikalov v verifika- cijskCTii odboru, ko so prekinjevaii se- je in hodili izprašcvat g. Vukičevica, kako se naj postopa (!) glede verifi- kaeij. Oni so morali vedeti, da je za tako prasojo ediaTO merodajen zakon in nicesar drazega, a Velja Vukičevic je napravil iz te zadeve vprašanje za- upanja. Zahteval je, da to mora bit* tako in tako, drugače i>oda («tavko. Prosili in zaklinjali smo Ljwbo Uavi- dovica, naj se bar ne verifJcira nian- dat dr. Dušaaia Subotica v Soml>oru, ker smo današnje dogodke predvide- vali. Mi smo rekli, da j<3 parlamemtu potreben Marko Trifkovic, drugiaee zg»ubi pravo vodstvo. Ko so se radi- kali onemogočili s tern, da so vrgli iz parlamenta Marka Trifkovica, hočejo sedaj innoti Vukioevica na oelu kon- centracije. Tega x*a. mi ne dofvoltiuno. Ko smo stali prod odlocilvijo, ali ho- cemo Velja VuJtičevica ali jedno naj- siarejših imen iz naše vojne zgodovi- ne, smo se odliočilj za paslednj«. In to ziiito, ker mkslimo, da je z nami oeia nalša novejša. zgodovina in da je z na- mi zlasti zdii'ava pamet in zdrav ob- cutek. Tx> je bila nasa miKel in nas predlog; kraJj ga more sprejeti ali od- biti. Tudi dr Marinkovic se je ponesrečil? Od pondeJjka dalje se ,fe razvijala vladna kiriza sledoče: Ker se g. Vu- kičevicu ni posrečiilo pridobiti k so- deiovanju v njiegovi vladfi kmetsk.a- deinakrateke koalieij«?, ej vrnil v pon- deljtek popoldne Nj. Vel. manjdat za aestavo vkide. Na to je pozval kralj bivsega zunanjega mlnijstra dr. Ma1- rinikoviilea, naj. sestavi konceaiitraeA^ ako vlatlo. Vcerajsnji dogodki pa so pokazali, da se tudi dr. Mairimkovicu ne bode posrečilo sei&taivftti konoen- tradigMke vlade, kor jie kmietsko-do- mokratska koalicija kot jedna od naj- vočjiii skupin v parlajnemtu odkloni- ta sodeJovajijo z utomeljitvijo, da so dr. Marinkov(i(e ni hot/el ozlirati 11a njene temeljne zaiiteve (sprememfca proraieium in davenega zakona, depo- liitiziic'ijtt uprave itd.), pa tudi ni ho- tel zawig-urati KDK nolxsnega vainej- sega mindstii'stva, tedaj niti zu nan jih, niti notrainjili zactev iin tudi ne si- nant-nega iniDistrstva, KDK bi bila v te-j vladi sanio peto kolo, nosila bi pa vso odgovotrnoöt zti režim. Po poroči- Rajko Vrečer: Volitve mt žalskem magistratu 1. 1817% Leto 1817. je bilo na žalskem magL- sftratu zelo živaihno; saj so se vršile dn© 8. juniija t. L na rotovžu volitve v magisitTatni. odbor. Tozade\ini zapis- n'Jk, ki ,so ga podpisali Feliks Leo- J»pld Reddi kot trški sodnik in Mel- rito ^ok*'newr tei1 Franz Schuste- l*ra • ^0* "^iistraitina sviotoiviailica, N.a" stva, ^011^11! poziiv visiega mioecani- (Ailssov/1^ ^Llie-S voliitev odbornikov knožji tr^^lill?1;iod^r) zaj dežolno- navzoče voin ki 'sodnik ^ nagovoril noda-vmo prpi.snik sklone in od zgoraj imenovanih podpiše. Iz zhdr-ke oddanih g-l&sov je bilo razvidno, da je dohil Ivan. Žigan naj- I vec gla.sov; nj:emu slodi Mihaed Sen- ! t;ik, potem Ivan Jurij Širca, potem tra-ne Taii&l, potem Karl Niedierma- yer, potem Andrej Škafer, nato Andrej tJernic in slednjič Martin Reroic, ki so s ttun izvoljeni odbonikom in potrjeni s sledečim dekretom, ki ga je prejel vsak odbornik pismenim potem. I i^kret se glasi: Iver .ste biili due 8. prej&nijega meseca pri redno se vršeči zbirki glasov sodobniih tržanov mied drugimi ludi Vi izvoljeni üdbornikom, V&s s t-ein. obveščamo in povabimo na dan 21. ( nii 0}j 9 ;irj doipoludne na . nas magistral | Na ža]vskem magistraitu «e dtne 21. j julija 1817. ziberejo poleg sodnika in ' svetovalccv nekateri novoizvoljeni, po- ; \abljeni odborniki, sodiük Reddi pa spregevori sledeče: »Ker ste biili moji 1 gospod.ie izvoljeni odbornikom z veči- j no gla.sov vsega meščanstva, upamo, i da ste <+[ s torn pridobiili naše zaupa- nje, kar je za magistral zelo laskavo in vom, da si bodete prizadevali tudi ohranili naše zaupanje ter se potru- dili, storiti vse, kar je potrebnio za red in edinost vseh prebivalcev, da le-te poueujete 0 vsem v potrebnih slueDivji lovec« v novi inweenaoiji in reiiji g. ravn. V. Bratine. Stedeč toč- no začrtaniMiiu prog ram u, toi si ga je za-stavilo naže gtodališče že v začetku gezone, pride zdaj na vrsto narodna igra. { c Tudi celjski lovci prisrčno časii- liijo za&luzncQiLu pTedsedniku SIoy. lovskega dru&tva g. dr. Ivanu Lovren- riču k njegovi petcbesetletnici. r 3. marec 1928. — Lota 60,r> p. Kj1.: Nobukadne-zaj' ustanovi vpjiko KafoiiloiLsko državo, Leta 70 po Kr.: Titus razxu&i .Jeruza'etn. Let a 1492 po Kr.: Kolumb odkrj? Anioriko. Lota 1918 po Kr.: Konec svotoviie vojne. Leia 1928 po Kr.. 3. nrnre- ¦ — planinsski sejm — Oeijski dom. o »Slovenec« in aladuioči v Herce- govini in Dalmaciji. DanašnjL »Slo- vreprwaije ceto dobrod«liwj akcijo vn s-mnmioi eelo or- ganizax^je kaikor j« ^lldeči križ«, č« na pr. demokratl predlagajo zanj poclpoTO v cisto doloceno s\Tho? c Maskerada Olcpsevalneaa in tuj- ako-prometnegti drmtva, ki se j« vtv šila včeraj v Celiskßm- domu, je bila kot A^no, zeto dobro obiskana, ta'ko da- so biüi obeirni prostori .skoraj pro- liapoin.jenr. Dckora^nja je bila vsa \ zelenju in evetju iz ji«xstne vrfcnarijo. S kraisenjem in sploh s celim aranž- nsianam »o se rnaiogo trudili gospa Ma- rijca Turnekova, gosjJ. Rihteršič in b"i>i*ertni naa in««tni vTtiiar g. Jelovsek, .7^1 kiid* jdm giw posjebno p>riyjianj!e. Med gosti je brio zselo mnogo mask; nekatere m«d njimi so bile prav ori- ginalne in okusno. Prvo na^raido za dobro masko je 'dobila gd-e. Kokotova, drugo ga;. Pornikovaj in tretjo v&č. Manica Kalanovva. Plewadk in plesal- cev j« biio oc^lo za olxsirno ch'oraoi'O pa'ovoc; da«i so bilo na pr. pri oedvor- ki tri v]\stt\ so bili vkljub temu ljmd- je v wldki tesnobi1. Hotelir g. Hlavač se je ofdlicno potriudiJ, da j-e s kuhiiijo in izvr.stnimd s\oiimi vin.i 'dobro po- »stregel TnaiQgostevilne goste. c Seja fmßjnega solske&a odbora za otoe oeljski me«tiii osnoviü ter obe micečanski soli se vrsi v l^etek dm 2A. februarja ob C. uri ZTvescer v zbornici mestne osnovno sok?. c Deöji dom Franje Tavčarjeve. 60-letinco priljtLi}>ljeiie podlpre&sod- nite N. Ž. Š. in pired&edinic« stevilnih ženskih orgaaiuzacij gospe Fr. Tavčar- jßlo- venßkih^ öevgter -¦- aie udoleži velike akeijo, ki bo »eveda zatitevala že in.no- go triwla in žrte\-, da za&ijgiira eelijiaki de^vi v.siaikoletno okrenntev ob nalam divnejn .laidranu. Že pred vojno so bili ob morju doniovi, hust ch'za've ali velikih mest n. pr. Dun au a, Zagroba. Clradca itd. Tudi sodai se zopot po- javlja zanünanje za jaidranskc olxil, kot zidxavili'sai za doco. Cehi, A.Ystrij- ci, Ilrvati kupujeio stavbišča, da zgradijo decia okrevali^ca. Kakor pri aas, so tudi pri teh narodxli gonilEa .sila žeiie, ki se n. pr. na Češkeon, v Avstriji tinn liaižje udojsLvuJ^o, Ibor im a tarn ženstvo vse drzavljanske pravioe, ki jih naše nima. Nasi mo- eki so v t&vjem strankai'skem boju. iMgubüi mLsol za tako podirabno so- nijalno delo, oni tii.cli lie opazijo tako hitro, če otrok slabi in peša, kakor skrbno oko matopo ženo. Zato ni ču- da, da je ideio decjiih domov — pa bcxliisi za dojemeke, ali na morju aJi v plaii'inah — prevzelo ženstvo in kakor kažejo dejstva, fc najlepHim us.peliam. c PoroHl se je v pondoljek v Potrov1- cah g. Aleksaoi-di'r SLnuon^ic, pose&tnik v Se.^iici. z gidc. Mai'lco 1-iešnik iz Lož- n'vQO pri Žalcu. Na gastiji se je naibra:- lo na inioijativo g. Naraksa za oelj- sko DLjajško kuiibijo 160 Din. Obilo sreoe! (Denaj1 &e nahaja v maži uipra- vi.) c Rdeči križ, V oetrtek 23. fobruarja se vrm olični zbor dlruAtva »Rdeci križ« za Celj« miosto ob 20. uri v sej- ni dvorani moslnega majgistrata z oinifcajimm dnevnim' redam. Odbor vljudno vabi uso člamstvo k maiogo- bi'ojni ud.eležJ>i. <• Intermezzi iz zadnje seje obein- skega svelci. Ilcferenl za mewtno elek- trarno pri)porcLa, da ,so naj Olepse^- vdlno in tujsko>-pirainetiio društvo Oii>ro«ti plaeev-amija. prLs-tojibin za ve- liko javno uro na GLavnem trgu in da se naj ta ura. f^>ojii tudi z javno raxsvetljavo. Oibcirwki. .sv-etn.ik g. dr. Ogrizek, ikomenlula: »Da bo Žuitier vodel, kdag io policijwka ura!« -— Obrtno-tržni rafereail d^i in odtogu- jo v vsvo^ni retferatu konxxvjiij*?. Kea* še ne »Sega koanix^tenca našo obeiniske saimoupraYe tako daleč, ga poduči zupan., da grci lu za izjave o lokaini potrebi . . . Klic s poroce^^alsko klo- pk »Jasno, j^stno!« o SodnLski izpii .sta na4>rat\"ila pri visj-em deželnem vsodižču v Ljublijaaii praAiKi i>raktjkanta. g!g.\ Ivan Kai4- lov-^ek im Sianiko i'eira/i*. Ca.sti'taano! Iz St. Jurja ob ¦}. ž. Preieč-eno no- deljo je vprLziaril draanafttiYxMii odsek SokoLskega diiištva klT. Daba\iiiäkor\-o vweloigtro »Rodoljub iiz Amerika«, kjcr musiopi 17 aseb — za sentij'uirske raznnere lepo število. Igralo se je du- \m igre primerno v žiiva:hnem tempu. Da s-o ruusi .sfetri igralci ,sv-oje vloge iizvr-stiio resiln, leanu ,cie nismo čiudili, a da so se tudi nori Člani odseka, ki jih do s«laj na odm se nismo pozmaJiH lako dobro odTe^ali, nas je pirijfrtno iznentuliil'O. Vloge so bile ixn.^. dobro raizdeljene. režKsea1 je imeJ sreeno ro- ko. Jako ljuikke so bite r>CYvske tocke, ki sta jih cd'peli slciupini gdč. Zdot- šekova in g. BriKnik ter gd;č. Uršiee^ va in g. Rongador. No\f, jako okus>- no izdelano kulise s-o tudi rmiogo pri- pointogle, da jo bil uspeh popoln. Pan- kcAljanam pa, ki bodo v nedeljo ime- li priliko ofi'leidali si ¦.>Rodoljuba«, že- lirno. da bi se praA' tako cd sreva san-o- jali kot smo sx? mi ÖeaitjurcanL c llmrl je v oeljskl jia.vtni bodnici 71-letni vitnicar Janoz. PecoMiik iz Z]jeLof\x?ö"a. c Pkimnskc izketznice z iz cele Slovenije. Pa tudi naše narodno ob- Cinstvo smatra «Triglavanski ples» kot prireditev, kjer se snidejo znanci in prijatelji iz nbjboljših naSih krogov. Zat» ni čudno, če se že sedaj od V3eh strani obračajo obiskovalci glede vabil, ki se bodo v najkrajšem času zaCela razpoSiljati. Velika Unionska dvorana bo okraSena kakor 5e pri nobenem letošnjem mariborskem plesu. Prepri- Čani smo, da tudi letošnji ples ne bo zaostajal za zadnjim, kar se tiče obiska. Obiskovalci se tudi naj zavedajo, da se vr§i «Triglavanski ples» ssmovsako tretje leto v Mariboru. Pred vsem apeliramo na triglavanske starešine, da da se v čim večjem Stevilu udeležijo te prireditve. Prepričani pa smo, da se bo tudi naše narodno občinstvo od- zvalo v ogromnem 5tevilu, saj \e na- mfn prireditve dobrodelen, ker je čisti dobiček določen za podporo visoko- šolcem. Triglavanski ples je poieg čla- narine glavni denarni vir starešinske zveze, katere podpore visokoSolcev st> že prekoračile prvih 10-000 dinar|ev. Le gmotno dobro nspela prireditev bo dala stares, zvezi zopet možnost za njeno clovekoljubno delovanje. Kdor želi vabila, naj se obrne na naslov: «Dr. Miloš Vauhnik, Maribor, Aleksan- drova cesta», ker je vstop samo proti vabilu. V spomin na 50 letniro slav- nega I. R. Kulcoloveckega izide na ve- čer prireditve tudi nova, bojrato Uustrl- rana izdaja Križevačkih Statutov. — Starešinska zveza -Triglav» v Mari- boru. Mirko Hocewr: Ena noč m pol. ('Predp\u3tiw> lxsf^efcsiije v pepelmonfi. mjjzöpjfti.)1 Karnoval! Vonj t«leö in disav so zliva % mi>- ziiko in ustvarja dioniziisko raapoto- ženje. Hüietamje raziigraaiili mask, »aspö- ljivo dobrikaiije; n«maiskiTani gosipod- je n©5Kiupni. Si Yes prele.pa, Spanjoika,? Gigank in apašetv je poina dvora,iiia. piše imeni Iv. Jurij &rca in Miha Sentak. 8. Andre j Černič napiöe imc^ ni Iv. Jurij Sirca in Ivan Žigan. 9. Martin Remic napiše imeni Andrej Skafer in Ivan Žigan. 10. Andrej Ška- fer nairiše imeni Iv. Jurij Šiirca in Ivan Žigaa. Pisnreno gla«OAranje izkazuj-e, da imata Ivan Jurij Širca in KaTol Nie- dermayer naj\-eč gla«ov tea' sta s tern izvoljena clan am raagistrata. Služba se jima podaga kaT najboLje na sree k»r se ponovno opominjata na polo- »eno prisego. Ziipisnik so sklene in vsestransko podpis?. Pečat Žalec, dne 24. septembra 1817. Reddi, trski sodnik. 'Melldor Kočevar, mag. svetnik. Franc šušterič, mag. svetnik. Iv. Jurij Širca, clan maigiistrata. Karl Niedermayer, clan magti&trata.. Pomen univerze v Ljub- Ijani za Slovene« in državo SHS.* Ideija uniN'eirze v LjuMjanii j© hiisto- ri-ciKL, vresni'cena v celoii prvič pod aezlom veliikega Napoleona. II gimnaziji, ki se ie ußtano^a v Ljubljoni 15G3, se je pridružila v to- ku stoletij virsta viš>cšolskih iunwtiitucij, ki morejo veljati za organicrDO pri>- pravijanje poti do celotnc univerze. Tu so bile: od zaicetka XVII. stoletja fii- loz-ofija in teolqgija., ki sta podeljevali tudi doktcTat; od 17G0 stolica za obč- no in sptecijaüno fiiziiko; od 1762 z\ kirurgijio in analomijo; od 1767 za mehaniko; p-ri'blizn-o od 1767 za polje- delstvo. K o j« dunaoska vlada brez vsakršrue- ga ozira rua potrebe ljiubljanskega kul- turmega okoliiša z ge.sito absolutist a 1783 Ijubljaniske bogaslovce diirigiira- l'a v Gradec, a 1784 filozof.stko f<'ikul- teto iz LjuWjane pnemesitila v Ino- most, se ya vsa Kra.nj«ka zdiružila v klicu. naj se Ljubljaini izgubljene sto- * Spomonica Vvseb. sloi\Tenski!h kul- turnih., «taniovskih in gasipodtirskih organizascij proti nameravanejnu okr- nijenju ljubJljanske$:a \nseu«cilieca. lice \Tnejo, a obenem so kran^ski sta- novi tudi zalvtevali, naj se ustanovijo &e nove stoliice: za nautifca finančno- poltcij^ko znanost in nara\~no pravo tor praktii-ni kurzi za JTiriste. Kcr je kirurgi<č.no-ainiaitamd^na sola v Ljub1- Ijani tudi po odpravi filozofije se ob- s-tojala, je bila v tej zadevi kranjskiih tvtanov zajeta ideja, da se ustaniovi v Ljubljana popoln a unlYerza takratne- ga avstrijskeiga tipa. CeaiitTailiistična zaftl<üpljenost, kl je vodilia avstrijske polHike že takrat, ko so ljiubljanske visokošolske institux;ije po 1773 zaieelf degradirati tor jim okrnjovati znac-aj univerzitetniih zavo- dov, jo mogla biti vzrok. da so v tem pravou vztrajali in da so asitali gluhi tudi za pred log kranjskih dežolnih stanov iz 1786-7. A eno izmed po- grešk so morali popraviti: Ljuibljana jt) dol)iia 1788 zo.pot >filozof.ski studij«, 171)1 zopet »teolofe-ki Studü«. a obenom je imela tudi »kirurgieni studij«, kjer se je predavala kirurgija, anatomija, porcdnišlAo in živinozdraa^ini.štvo. Na vseli tren »atudijlh« so predavali rredni« in »iznedni uÄi-telJi«. ^i so im-oli svojega »rektorja«. Kar Lo kranjiski stanovi 1786 žedeli dobiti od iMii-aja, &e je realiiziralo ta- koj, ko je d vražja pierotka^ dekliea mala! Me pomajB? Kako je mogoČe.? No — in? Hudi&k ü riati! Se. poznaano, gospa! Zdi se mi. da .so yravidni njeaii pogledi. Zakaj pravljicM» wo s! Prirjazcn pozdrav in adijo! Pa kdo si, prelepa ci^aiuka? 'DemasJk'i/ranje! N^gotovä pogtodii: w? bo vedno lepo? Razocairamja., oča nrnja! Sivo jtutTo, sviaiceni abraizi, trud.no o&, Z bogottn kraJjestvo sanj! Likerja v kaA'iarni. junecvkajK» obleke, xrak divšri. Stacc&ti in konec! Je bilo le.po?! Kim®* Me&tni kino. V sredo 22. iebruarja «ops to. - - Cctrtek 23., p*tok 24., so- bofci 25. in nedelki 26. februaa-ja: Kapoleon Bonaparte*. I. (lei Ogxo- m«n zgodim-iii.ski voles ikn v 2 dedih s pnedigra V vlogii Napoleon-a Bona,- yarta .slor\ iti francosöci iRralec ^iföeW 'THeudomte-. V ostalib vfoßah r^wr Manes, Suzy Vernon, Nikola) Kolin, Alekswider Kub-ickt itn Peter Bačec. Heiiaai: ylfecZ Game, najtfendjjaliiedäi i-cii«sr evroixsjieffa kontimcnta. »Nai>o- leoxk Bonapairte« je po sodbi najuglod- liejvših strokoMnjakov na'jvwji zgodo- \ in ski film na svetu. — HI. c& #* liredv^ja. v soboto 3. in n-odeJßo 4. .inorca.. CeJje, pozorl V Arm«» (ktberje jit (tames otvoritcrv »Raja na zemlji«, iiajvw.i^a nocnega lokaJa. v katca-em .iadeluje: 24 najjlepšdh »Gocnvent- Oirk«3 ravnioikiair iiz Lomdiona dospe- lih, U?r enisemiW« niera^kilh fiilmisk-i(h' ¦¦*tarov in iipralccv. Vidoli bodete tain*- k^ti tiwli — KNo«r to taijavosi Tie bi sm^li izdati — velikega opominjača k nravnosrti gospoda poslamca, ki so tanikaj zai>ava — razuinliivo da »iiv- kogn-ifto« — v zelo vcseli družbi diaan in gospodov, ki .so svoj živi dan boj- kotin-ali zakoTLski stan. Viwselja in smelxa breznucjtno! Ker bo »Raj na zemlji« saanö tri dni, to ye v «redo, oetrtek in petek v Celiju, naj nikdo ne zaanudi priliko .si ga ogledatil Po domovini. d Lakola r Iloceyovim. »Politika« z dne 21. t. m. poTo&a, da; je odbor Rdečega križa že preiel iz Kerc^go- viaiG »seznafni oniih lj'udi v Herccgo- vini, kateri neobhotLno potrebujejo podix>re. Te sozname so izdelali ob- cin.ski pcmožni odbori v .spoiuzuiinu 7. okrajnnani glaivarji. Po tch se2Jiiii- mih giaiduje v H«rccRwian od 50.000 dinzm. 14.000 s pxilicno 70.000 dru- žitn.skimi člant. Od teh družLn \e uino- go takih. katerim preti od la'kolt1! snirtna n«varnas"t. ;uko se jim kmaiu in obilno ne poanoi'e. V sainem Mo- starju gladuje 2.650 ljudi; veliko što- vilo j-e pa takih rodbin, kjer so je sa- mo eiukrat nai d;un. Glavni odbor Rde- čega kriiža je poslal za onkrat v Her- (jogovLno 40 va^onov ziita, Narodna odbrana (5 va^onov in mostar.^ki (>bl^c^ni odbor 26 vaffoaiov. — Po po- rod-ilih podruKiiycie Rdiecetfi. fcriža v Moetarjiii pooslrude bedo pomanjlea'- n;ie vsakega zasluika. Naši Izseljenci v decembru 1927. Po siatistiki, ki jo je sestavil izselje- ni5ki komisarijat v Zagrebu, se ie iz- selilo iz na5e kraljevine v prekmorske dežele decembra 1927 v celem 1425 ljudi napram 1414 v decembru 197.6. Skupno se je v I. 1927 izseMo 21.976 Ijud», to ie za 3.746 več ko v 1. 1926. Decembra ie 2!o v Arp;entinijo 697, v ZdruŽene države 374, Uruguay 126, Avstralijo 82, Kanaöo 58 izseljencev' oslanki drugam. Iz Sloveniji se je \zl selilo 215 ljudi. Popravila v lukl na SuSaku, Prav- kar je razpisu'.o ravnateljstvo pomor- skega prometa v Splitu za pol milijona dinarjev razn.h popravil in zgradb v suSaSki luki. V Sušaku niso zadovoljni, da država tako počasi popravlja in ureja njihovo luko. Jedna največjih g mnazlj v državi je v Karlovcu. Letos Šteje skoro 900 učencev in 35 profesorjev. Na tej gim- naziji sta maturirala g. Stefan Radič 1. 1891 in Svetozar Pribičevič I. 1894. r CaHnske olajSave za Ljubljanskl veltsejem 1928. Carinski svet je na svoji seji 24. januarja t. I. i/.dal sledeč odlok, ki ga je finančni minister odo- bril : 1. Da se pri začasnem uvozu predmetov, namenjenih za Ljubljanski velesejem, ki se vr§i od 2.-—H.junija 1928 ne plačuje predpisana uvozna carina, ampak da se iste zavaruje z garantnirn pismom kake banke, ki je upravičena za trgovanje z devizami in valutami, po predhodnem protokoliranju pri gen. inSpektoratu min. financ. 2. Da se pri izvozu v roku od 6 mesecev »kadem-sko dostojanstvo). Tocla tudi MxLaj ho so ostale v Ljubljana tri» »fa- kult-eto« « skupniim »rektorjem«: »fi- lozof«ki studij«. »teoloski štndij«, raedicinfsko-klrurgicni študii« (» sto- lico za kirurgljo, porodniÄtvo, žiivino- Bdravnistvo, ranocelstvo). 2iv je ostal tuxli ^ovcnski. s pom in na Ijiubljansko univ«rzo, a v preporoditdiskih srcih J© že caikala nova formula, da. se 1848 ^ prvi iLovi zori poliücne avobode ^^iitestira: hočomo slovenstko uni»- ve^6o v Ljubliami. ^a^hiUn-a Slo\Maiccv, da dobijo viso- t °lsk» pouk v Ljubljana v primer- Pt»la?1S(!!RU n v ^ovenskem- jeziku je •^crv^ui- 1>rorrLin^ntna tocka pnvga graoTba "°^a ^^^ično-proavetnje^ga pro- iHiki «so0 ^0 ^^^^'i a'vstriijvski po- naajo ozi^il dofoi T)oIiti^° lreamiosli i>J;/m7°1Wiiamirn^ni lctu 1848. se.jo »rvic ja\Tno pod^xtal klic po Amxsaeki ^vtTzr v LjubDjani. K as^lim viso- ™o*Aim PTOdinetam v LiuWjani so 7i .?rildriliilla 1849 so predavaiija o uwuncttn in ktiaensikem pravu, ki so »o vr«aia v slovensikem jeziiku. fco jo roforma Solstva 1849 filozo- W> zdriužiila z giminazijo, tcolapijto «amwvajila, a >niod'iciinKka--kirup- ^ni KtAjdij« odpravila, so »e slwcn- 3- pr«daivainja iz oiiviJjuega ira kaaen- ****» pj-ava nvaxiajljevaia do 1854- v Gradcu, a pridruiilo so se iim še slo- lica za kazemäkopravni red icr dve bo- goslovni stolici. Ker pa dijaki v dobi reakcijo nkso mogli več del at i i/.kiusenj v svojem rmiterinom joziku, «o ta pre- da vanja prendiala. Zahteva slorvensk.ega naroda po lastiii luiktHTzi v »lovoniskcm kultur- nera .srodišču po 1848 ni nikoli voč utihnila, tepraiv je Avstrija v izvaja- nju -neunsko-nacijoiiialističnega pro- gruiirui .skroinno koncesije zopet uki- nila. Cim so AvisLriiji raizniere dovoljeva- I<> zopet srvobodncjšo besedo, .so Sloven- ci Mo za letom na taborih, v parla- mentu, v dežulnih zborih, v občinaJi in kulituirntih korporacii.jiai)i vcidno en«!1- giičneje tirjaili ustan.ovitev univerze v Ljubljani. Avstrijska vlada je morala vsaj toliiko popiLstiti, da je ustvarila 1895 v Gradcu za slovemsiki jczik in. kiijiicNTiasl stolico z oln'eznim sloven- skim predaivait-eljiskim jezikom za glav- ni predmiet. Uwtamwiilia jo tudi vrsto stipendij, s kateri mi so narialjevali študije kanr clidati dowmtur za namerajvano ljub- ljansko univarzo; skoro vsi ti štipem- diBti delujiejo res danes na ljubljanski iinii.verai. (Daljte prih.) računajoč od dne izvršene uvozne ekspedicije, brez posebnega odobrenja direkcije, vrne položeno garantno pismo. 3. Da se izvoz vrši po obstoječih pred- pisih za prevoz brez osiguranja valute, ako ie izvrSena pogojna ekspedicija. 4. Prostor na velesejmu se smatra za Čas velesejma ter 8 dni pred in po velesejmu, za carinsko skladišče. Vsled tega odpade vsako plačevanje dnevnic v času od 7. do 12. in od 3. do 6. 5. Da carinarnica smatra vse posiljke za nujne. 6. Stroji, prcdani na Ljub- Ijanskem velesejmu zamorejo biti oproščeni od plačila uvoznih carinskih dajatev v toliko, v kolikor za to obstoji zakonska možnost, a §ele po pred- ložitvi potrebnih potrdil. 7. Da odpade tudi plačilo 4 odst. davka na blago, ki je prodano osebam, ki so plačale davke za poslednje tromsseCje. Po- trebno pa je za to potrdilo velesejma, trgovske zbornice in davkarije. Dalje so dovoljene tudi veiike olajšave v načinu carinjer.ja razstavnega blaga. Raznotero« r Brezposelnosl v Avstriji. Kaikoi* zaiano i/mamo pi'i was v Jugoslaviji, ki šteje mod agrarn.e dr^ve, okrqg 60 ti- soč brezrposdaiili. Zaniinive so stevilke o brozpoeelnoMi v sosodnji di'zavi, A.v- striji, ki ima polovico toliko prebival- Btva, kaikor Jivgaslavija, ki pa je vsaj v pretcžnem delu izraizito induslrijiska deze'la. Dno 1. 1'ebruarja t. 1. so je tajn nastelo 262.000 broÄposelnih delavcev in zasobiniih uradniko\". Od teh je do- Jjiivcillio 231.000 brezposelno podporo, JJl.(KK) pa jili }e bilo brez v,sake pod- pore. Sarno na DiLiiaj jo odpadlo 39 ti&oi1 pocbpiraniih brezpaselnjli, na ostalo Avistrijo pa 142.000. Napram istemu casu pretekleg'a leta je padlo število brezposelniih za 6000. Tekcm prošlega leta se je vsled racijoBaliza- cije podjetij priliTanito okrog 30.CXX) delarvskih inest, za katere se je dobifto nadomostila in zapasiitov na drugcnu kraj.u. To dokazujc, da j^ avstrijsko gospodarstvo amvlo .skrbeti. da racijo- nalizacija podjetij ni sla na äkodo de- Iavca,- ker j-e za 30.000 reducii'asnili naiKlila primorno zapaslilev druigod. r Jedno mill jar do dohodka in 13.000 mrtvih na Leto nosi francoski avto- tnobitli25om. L. 1896 jo bilo na Franco- sikein raivnio 100 avtomabilov, 1. 1926, toroj tridosot let ka^sneje, jiih je bilo preko 1 milijona, in dailies okrog 1,200.000, tako da, pride im. wsakega 37. prabivalca jodtm. avto. Navsprotno sla bila 1. 1896 v Parizu 10.102 fija- kerska konja., da:nas ji'h jo pa Ie 44! Avtounoljiil'ska industrija zaipa^luj^ iun Franicasikoin 400.000 delavcev, torej potlno vsoga franieaskega dolav.stva. huhiKtrijaJci in tldavci placajo drža- vi iiiaKl cno milijardo r m. Šliri triisoc vojnih ujetndikov je noč in dan dellafo na gradnji predora. .Toseni 1. 1918 je bil prodor malodarue gotoTf. Toda zgra^ jona še n,i bila proga od Kisilve v I)orna vatro in tudi predor so ni bil iizaidam. Po prevratu je prišla ta oko- lica pod Rumunijo, ki je spoznala vo- liko važjiost novo žoJiezniške zvi«ze in jo hotola oinogočiti dotgotovittev. Tako je pri&lo, dja rumuniski državni war daje sodaj vsako loto vec ko sto inili- jonov lojiov za to dolo — a do danea sc ni gotov niti predor niiti jeden ki- lometor zoJwjiico! r Nesreča v premogovniku. Pri p.o- žaru v ppemogovniku Tiimaneru na Angleškean je z#orek> 39 nidairjev. Razsvetljene hišne stevilke upeljejo v Pragi, da na ta naCin olajšajo orijen- tacijo po mestu po noči. Številka in ime ulice pride v posebno bakreno škatljo. ki bode razsvetljena z elektriko ali kako drugo lučjo. Jožeflna Baker na plakatu Pitmski plakat znane zamorske plesalke Jože- fine Baker v Parizu je doživel čudno usodo na Švedskem. V Gothenburgu je neka gospa Hulda Matsen dvignila proti plakatu, na katerem je naslikana zamorka tako, da ie oblečena samo z ovratnico, celo križarsko vojno. Njen energičen boj proti pomanjkljivi toaleti plesalke pa je bil brezuspešen. V šved- ski pokrajini Dalekarliji je nek pastor odrezal spodnjo polovico plakata, tako da je ostala Ie gornja Jožefina. Vsled protestov si je potem lastnik kina po- magal tako, da je pod oprsje zamorke nalepil drugi plakat, ki kaže dolnji del švedske narodne noSe. r Prci nehotimik c ituzni Nem&ji je bil te dni izroceti. uporttbi. Je to jedmajjst nadstnopjj vik?oka nova stav- ba poštn«ga ravjiatolj-stva in coaitral« za poštne zavoQie v Stuttiwjrtu. Knjixevnost, k Aov slovenski humoristični list. V Ljubljani jo začel pred kratkkn izha- jati humorist icni zLii'iaLaistdnwnik sSkovir«. Prvi dve doslej izišli stovilki (po 16 strani male ofalike) sla tako giede iLui-tracij kakoi" ostale wyobine prav dobri in nam dajeta npanje-, da se bo iz »iS'koviria;« razvil res izvrstew humoristicni list. UmeÄtno je, da so. so nasli ljudjo, ki so so lotili neh-vulei- noga kdajanja slovejuskoga humori- Htičnoga liis-tolo) kakar po izrtxlno bogati vsebLni. Tu najde na- predni vinar vse. kar m\i jo za njo, ali ho- eejo pa tuidi še kaj vec, zelijo vpogle- dov v dru^e patnwe kmetiijstva, ˇ laizna abseznoj^ii gosspodaraka vpra- šanja1. In vjs« to nudijo »Wiuse gori- eo«. Kdor sö lista niina, naj #a ne- miidoina naroci. lYo&pokt dopo&ljo na zahtevo upravaiiätvo »Naši(h' gK>- ric« na Vinaa\ski im sadiaa\ski sold y Mariborui Zakaj se nekatera umetna guojila ue smejo mešati? V kmotijskih koledarjiJi in knjigah najdomo rauq)rodeln ice, ki pričajo, da so se nekatera umetna gn-ojüa vsploii ne smejo mežtuti, ali pa, da se sane>jo me^iti šoJe tiik pred iLporabo. V na- slednijem bam pojasnil upravic'eniost takih pravil, ki so 23tluio marsikatea*e- rnu nepoučeneiinu kraetovialcu nopor trebna in nepraktidna, češ da kom- plicLrajo nabav-o vsöh za psrohraiio nikstlinstva potrobnih sn;o>i in da se poveča dolo raidi vočkraitm^ga troäe- nja posaimeiznih unuetJiih (gnojiil. V mežanici umetniih gnojil nasta- nejo casto iz^gudx; na hiranilnili sno- veh, b(Klisi radi nj.ih izhlapevanja y aaračje, kaleor i>ri s,lal>o kojist^rvira^ nem hlevsfccan geoju, bodisi radi pne- t'vorlx» toh snovi v notopliive cubliike, katerih ne increjc rastline nepewredno izkorkstiti. V mešair\icah um.oLiii.a gno- jil na^stana- zičnega xnancaja, kaikor so apiicni prah, pepol, apnani diišik, Thoniaso- va moka itd. Kalcij in kalij, ki se na?- hajata v takih umeliiih pnojilih, iz- podrme.ta aimonijak iz, n.jetfovih spo- jin in se sania spajata s kiislinaini, ki so bile doslej spojene z amoniija- kom. Ako mešaano n. pr. amonijev sulfat z upnonim prahom, naslaneta sadra in svobodni amonijak; lo-ta je hlapijiv in izpuliti v ozraoje, a z. njim se izH'iibi tudi dra^oceni dušik. Umetna gnojilas ki vsebujejo dušik v obiiki soli duülikove kislmc, torcj razui solitri, kot je n. pr. Oilski soli- tor, so ne smejo nie&iiti s supers osfa- toni. Dusimo kixslino lahko izpodri- nc v takein slučaju fosforjeva kislina, ki je v obliki enoapnikovcga fasfata nasičena le s tretjino kalcija in es ra-> ili toga lahko spaja se z dveana Irotji- nama apnika ali z ekvivalentiio koli- čino kake druge kovmc. (.Ualje prih.) Kljuc do uspeha v trgovskem poslovanju je moderna reklamn. NajboljSe uspehe dosežete z inseriranjem v „NOVI DOBI". Lifttnica u^ednistvs. Starešinska zveza »Trlglav«, Mari- bor: Ker v petek ni bio prostora, smo priobčili danes. Ptuj: Seveda rad. sprejmemo. Ptujske na .ijonalne razmere sploh potrebujejo skrajno ostro krtačo! Brivnica „ZORA" Matija Oubca ul. 2, v neposredni bli- 2ini kolodvora. Britje in rezanje las prvovrstno. Cene konkurenčne. Dijaki polovične cene. Sprejme tudi britve v brušenje. Proda se srednjeveliko poslopje z vrtom, deloma zi- dano, deloma leseno, z rpeko krito, iz ka- terega se lahko l.tkoj naredi več stanovanj. 5 minut oddaljeno od kolodvora. Naslov v upravi lista. Dunajski velesejm (11. do 17. marca 1928) (V rotundi do 18. marca) Posebne prireditve: Heklamna razstava — danajski salon modnih kožuhov Razstava avtomobilov in motornih ko- les — »Električno vozilo« — Tehnifne novosti in iznajdbe — Sejm za zgradbo cest — Weeckend (ob Uoiicu tedna) Vizum za potniški list ncpoireben! S sejmsko izkaznico in potnis.--.im listom prost prehod Jez mcjo na Avstrij>ko! Ogrski prehodni vizum se izda na meji proti pokazilu sejmske izkaznice ! Znatno ziiiz'ine vozne cene na jugo- slovanskih, avstrijskih in ogrskih ze- leznicali, na Donavl, na Jadranskern morju kakor tudi v zračnem prometu. Vsakojaka izvestiln kakor tudi sejmske izkaznice (ä 40 Dm) se dobe pri družbi Dunajski velesejm d. d. Duna] VII. (Wiener Messe, A.-O., Wien VII.) in med Casom sejma v Lipskem pri izvestilnem uadu v LipskLMn (Leipzig), avbtrijsko stjmsko poslopje, ter pri častnem zastopstvu v Celju: Prva hrvatska Medlonica, podr. Celje. Psodam patent y9ognjevarno stojalo za petrolej 3 črpalko1'- Vpraša se pri Iv. Ravnikarju v Celju. Odda se meblovana soba na ulico, s 1. marcem. Krekov trg 1, pritličje. Poceni|,'se proda zaradi odpotovanja kompletno, skoraj novo pohištvo iz trdeg^a lesa,' šivalni stroj in : zavora za vijake (Schraubstock). L. STARY, Lä^;1t. Zavodna^62 pri Celju. Stelaže za 3 do 4 prostore, postavljene in raz- stavljene, v zelo dobrem stanju, se poceni prodajo. Vprašati v upravi. .iMmk trbovelj^i is \i in *Ai\i u im c m\i is okolici Franco Jo&t, Cc!jev Alcisandroya ul. I Enonadstr. hiša (vila) naprodaj parked električna luč, vodovod, kopalnica, velik vrt in njiva, za Din 230.000; enodru- žinska hiša v Gaberju z vrtom zaDin 68.0(0. Naslov da Breznik, Dolgo poije 1. 2-2 Meblirana soba s posebnim vhodom se takoi odda. 2 Aškerčeva ulica 3, 1. nadstr. levo. 2 141etno dekle z dobro šolsko izobtazbo se želi učiti za šiviljo all modistinjo kjer bi imela stanovanje in lirano v hiši in bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. Naslov v upravi. 2-2 Zahvala. Ob priliki bridke izgube naše ljubljene matere, gospe Neže Pilih se vsem, ki nas tolažih v težkem času, prisrčno za- hvaljujemo. Posebno se za- hvaljujemo požarnirn brarn- bam iz Trnovlj in Gaberja začastno spremstvo na zadnji poti in tudi vsem drugim, ki so pokojnico spremili k več- nemu počitku. Trnovlje, 22. febr. 1928. Žalujoči ostali. v sredini mesta, obstoječe \z 2 sob, predsobe in kuhinje, najem- nina mesečno Din 130"—, zamenjam za večje v sredini mesta ali blizu kolodvora, z najmanj 3 do 4 sobami in kuhinjo ali malim lokalom. Najemnino plačam za celo leto vnaprej. Naslov se naj pusti v upravi. Prodajalka z daljSo prakso v speceriji in meSani trgovini, poštena in spretrta, vešča samostojnega vodstva tr&ovine, želi premeniti službo, najraje v Celju. Položi lahko tudi nekoliko kavcije. Ponudbe na oglasni oddelek »NOVE DOBE<^ pod »Poštena starejša moč«. na s^^d^m JL o iä>üätl4 2cJb»oje» Nabavljalne zadruge državnlh uslužbencev v Celju, ki se vr§i dne 17. marca 1928 v kavnrilški sobl Cetjskega doma ob 20 li. Ako ob tej uri občni zbor sklepčen ne bo, se vrSi pol ure kasneje drugi občni zbor, ki bo sklepčen pri vsakem št»vilu članov. Dnevni red: 1. PoroCilo upravnega odbora (tajnik, blagajnik). 2. Poročilo nadxornega odbora. 3. Odobritev računskega žaključka za leto 1927. 4. RazreSnica upravnemu in nadzornemu odboru. 5. Volitev upravnega in nadzornega odbora. 6. SluCajnosti. ^^ ^ ^^ j^^ f ^ Franjo Dolžan, Celje Za kresijo st. 4 Kleparstvo in naprava strelovodov. Pokrivanje «treh in ^^^^= zvonikov. ^^^^= Vodovodne lnfttalaoijev naprava moderno« higifeničnih kopalnih sob, klosetov in zdravstv. napra«, Vsa v to stroko spadajoča popravila se izyrsujejo točno in solidno ter po konku- renčnl ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova deta se prevzame jamstvo. Inserirajie v »NOVI DOBI'.' Tmn Mild v Celjn se ppipopoča za vsa ir tiskaosko stpoko ®i>a,- dajoča dLela, Ki jil* ise.^rr>šuje okusno in p>o zmepni ceni. Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolncma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti! I.ASTNI DOM Obrestuje hranilne ^^ ^ ^ vioge po ^-r 2 O Vcčjc stalne viogc po dogovoru najugodnejc. Tamstvo za vlogc uad 2,000.000 Oin. Marljivost, trczinost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Prf naložbi «neska do SO Din se dotai nabiralnik na dorn. Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Iz malega raste veliko! Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. - Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Cetina v Celju.