Poštnina plačana v gotovini.
I/.HAIA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBO'
Cena posamezni številki Din 1*50.
'c.
TRGOVSKI
'O*
Cta&sopls sesat trgovino, industrijo in ol>*
sJrc-diuiltvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. - Dopisi sc nc vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta	.a	četrt let?.
4“j O mesečno 15 D; zn inozemstvo: 210 D - Plača in tozi .e v 1 jubljani
iifTO V«.
! Telet on šlev. 5525
n	s**sa
LJUBLJANA, dne 15. decembra 1923.
Telefon štev. 552
ŠTEV. 148.
K/l MKMMVMMN
Načelnik ministrstva za trgovino in
industrijo dr. Milan Todorovič:
S/seljevanje tujcev in tuji kapital v kraljevini S. H. S.*
Naše kraljevstvo uživa sloves države, ki je slabo razpoložena v pogledu tujega kapitala in elementov, ki prihajajo iz tujine. To mnenje bazira na dejstvu, da naša oblastva osobito poslednji čas negativno odgovarjajo na prošnje tujcev za naselitev pri nas ter za ustanavljanje raznih kupčijskih in drugih naprav v naši državi. Pravilna je sicer ugotovitev, da naši kompetentni krogi često zavračajo slične zahteve, ali kar se sklepa iz tega zavračanja, da je namreč razpoloženje našega kraljevstva napram iujemu kapitalu in tujemu delu slabo, je sigurno pretirano in pristransko. Iz dejstva, katero se na nas graja, se more samo sklepati, da kraljevstvo SHS pretresa vsak konkretni primer ter da pretehta izvor in namene tujcev, potem pa, oprto na tak preudarek, zavrača take ponudbe dela in kapitala, ki jih smatra za škodljive interesom naše zemlje. V naaaljni razpravi skušamo pokazati, da je tak pretres ne le koristen, ampak absolutno nepogrešen.
Po vojski je naša kraljevina velika privlačnost za tujca. Tujci tudi stalno dobivajo dovoljenja za naselitev in za trgovanje. Ako se pa njih namene in njih izvor študira toč-nejse, se vidi, da res treba posebne čuječnosti, preden pade končna odločitev pri takih prošnjah. Znaten odstotek iujcev prihaja v našo državo s političnimi interesi, glede katerih ne moremo biti indiferentni. V naših sosedni deželah — ni treba, da jih imenujemo — obstoje »združbe za politično propagando«, katerih tam ne trpe samo, marveč jih celo njih vlade podpirajo. Člani teh združb delajo živahno propagando s sledečo tezo:	Mirovne pogodbe
niso začrtale definitivnih meja, to vprašanje pride zopet na dnevni red in takrat pride do znatnih modifikacij.	'v
Tega duha prešinjene^ svetujejo take združbe svojim sodržavljanom, da se nasele na jugoslovanski zemlji in da postanejo predstraža ob udejstvovanju teh novih političnih idealov. Jasno, da naša vlada ne more simpatizirati niti s temi združbami niti z osebami, ki so pod njih vplivom. Nasproti naša oblastva smatrajo za svojo dolžnost odklanjali odločno prošnje za nastanjenje nevarnih tujcev na naši zemlji.
Druga skupina tujih produktivnih sil, prav tako nevarna blaginji naše zemlje, so fabrikantie, ki žele osvojiti si naše trge za svoje produkte, ne da bi pustili našim proizvodom prosto pot na srednjeevropska tržišča. V prvi vrsti so fabrikantje iz Češkoslovaške, Avstrije in Nemčije, ki jih zovejo »Expori-Sendlinge«. Eno veliko podjetje ali več podjetij iste stroke organizira in pošlje k nam agente, lem agentom se prepusti ustanovitev filialk v državi, kamor
* Ta članek objavlja g. avtor v mesečni reviji »Revue economique et financiere de Belgrade« v francoskem jeziku pod naslovom »Immigration etrangere ei Capital etranger dans le royaume SCS«. Revija je oficijozna publikacija, podpirana od finančnega ministra ter ima namen dajati informacije velikemu svetu o naših prilikah. Uprava
je v Belgradu, Kolarčeva ulica 1. Mesečnik stane letno Din 150.—.
so poslani, ter detajlna prodaja blaga, ki je izdelek njih centrale. Dogaja se, da take agente podpira vlada dotične države, navadno pa eksportni sindikat njih države.
Iz povedanega jasno sledi, da ne moremo prijazno sprejemati nasel-nikov te vrste. V prodaji tujega blaga pri nas ne vidimo še zla ter čislamo dober tuj izdelek in zmerne cene njegove — ali na tem nam je, da naša trgovina ne igra samo pasivne vloge. Tudi ne vidimo zla v slobodni izmeni blaga in v živi trgovini med nami in tujino, nočemo pa, da si vzamejo naš trg popolnoma tujci.
Ni prezreti, da je med naseljenci rado takih, ki žele na lahek način zaslužiti velike vsote brez potrebnega truda. Večkrat so med njimi avanturisti, ki pred vojsko niso bili trgovci in kanijo v naši mladi državi najti lahek zaslužek. Ali lahek zaslužek je mogoče doseči le s kupčijami velike riskantnosti. Polom takih kupčij s takimi neizkušenimi in sla-boglasmmi Irgovci potem navadno izzveni v trditev, da jim jugoslovan-
ska vlada zavira produktivno delo tujcev.
Evo vam oznake za 80% tujih priseljencev — ljudi, ki pridejo k nam s postranskimi nameni — klativitezi, ki skušajo kompromitirati našo na-cijonalno industrijo in hkratu naš politični položaj.
Kako bi mogli prisrčno sprejemati lake elemente, ko je pač naša prva dolžnost konsolidirati in dvigati naše nacionalno blagostanje. Drugačni smo pa pri nas, kadar je priseljenec druge, prave kakovosti. Naši zemlji manjka kapitala. Manjka nam tudi sredstev za uresničenje novih podjetij. Veselili se bomo tujcev, ki pridejo brez skritih misli z željo, da pripomorejo k razvoju naše zemlje. Francoski, belgijski, angleški, ame-rikanski, švicarski in holandski kapital, ki je udeležen pri gospodarski povzdigi kraljevine naše, je bil vedno dobrodošel in ni nikdar nameril na sovražnost naših oblasiev. Ali — ponovimo še enkrat — naša najsvetejša dolžnost je, da se borimo proti vsemu, kar more kompromitirati naš politični razvoj.
Davek m poslovni promet, nsbavljaine zadruge in
upravno sodišče,
Finančna uprava v Sloveniji je stala izza uveljavljenja zakona o davku na poslovni promet na stališču, da so nabavljalne zadruge zavezane temu davku. Zavzemala je povsem pravilno stališče, da je za presoja dav s dolžnosti nabavJjal-nih zadrug	rodajen edino zakon
o davku ne	oslovni promet, ki v
čl. 8. taksativno našteva vse davčne prostosti. Razumljivo, da se nabav-Ijaine zadruge krčevito drže besedila uredbe o nabavljalnih zadrugah in zahtevajo brez ozira na pozneje uveljavljeni zakon o davku na poslovni promet popolno davčno prostost.
Svojo srečo so poskusile tudi pred upravnim sodiščem. Nabavljalna zadruga v M. je vložila proti odločbi finančne delegacije pritožbo, o kateri je razpravljalo upravno sodišče začetkom meseca novembra t. 1. Iz razlogov, katerih ne moremo izčrpno navesti, je upravno sodišče — kakor tožeča zadruga objavlja urbi et orbi — tožbi ugodilo in izpodbijani akt zaradi nezakonitosti rezve-ljavilo.
Upravno sodišče opira svojo sodbo na eminentno važnost, ki jo je polagati pri razlaganju vseh zadevnih zakonskih določil na očividen zakonodajalčev namen konkretnega favoriziranja nabavljalnih zadrug po uredbi o nabavljalnih zadrugah.
Ne opira se pa pri tem prav nič na splošno veljavno pravilo: »lex posterior derogat priori« in izvaja davčno prostost nabavljalnih zadrug po določilih uredbe o teh zadrugah, namesto da se bi oziralo na pozneje uveljavljeni zakon o davku na poslovni promet. Pri tem si upravno sodišče pomaga z različnimi navajanji in prihaja le „ posrednim potom do tega, da ni objekt davka na poslovni promet promet kot tak, temveč v rezultanti prometa rad in kapital. Za končni efekt poslovnega davka smatra namreč okolnost, da se ob-dači prihod iz prometa. Prihod iz prometa sicer ni neposreden, vendar pa posreden predmet davka. V nadaljnjih izvajanjih dokazuje, da je davek na poslovni promet objekti-
ven davek, dasi takih davkov sploh nimamo. Razločujemo le davke po objektu in subjektu. Nadalje postavlja povsem nevzdržno tezo, da davek na poslovni promet ni samo davek za prihod, nego naravno tudi davek, katerega izvor sega v prvotne elemente, tedaj tudi davek, za rad in kapital. Presegalo bi okvir našega lista, da bi se pečali z ne-vzdržnostjo razsodbe iz pravnega in finančno političnega stališča. Za naše namene zadostuje že ugotovitev, da se upravno sodišče postavlja glede davčne dolžnosti nabavljalnih zadrug na povsem nevzdržno stališče, s katerim se nikakor ne strinjajo naši priznani finančni juristi.
Kolikor nam je znano, je še več takih sporov nerešenih pri upravnem sodišču. Ne vemo sicer, kakšno stališče bo zavzela napram tem sporom finančna delegacija v Ljubljani, prepričani pa smo, da bo gospod delegat, ki nam je že ponovno podal dokaze stroge objektivnosti, tudi v tem primeru znal v okvirju zakona varovati pod težkim davčnim bremenom omagujoče legitimno trgovstvo napram nabavljalnim in drugim sličnim konzumnim in gospodarskim korporacijam.
Ne zahtevamo za legitimno trgovstvo nikakih ugodnosti, pač pa stojimo na stališču, da naj zadruge, ki poostrujejo konkurenčni boj, nosijo ista davčna bremena, kakor jih nosi legitimno trgovstvo. Naša zahteva je skromna, pa pravična. Izenačijo naj se konkurenčni pogoji in preslane naj nezakonito favoriziranje zadružništva. Ako je zadružništvo zdravo in zmožno konkurence, jo bo prestalo tudi ob enakih konkurenčnih pogojih in ne bo zahtevalo za se ugodnosti v davčnem oziru in vstvar-jalo s tem nevzdržni položaj privatni trgovini, ki nosi najtežja davčna bremena.
Bili bi finančni upravi jako hvaležni, ako bi nam javno obrazložila, kako hoče glede davka na poslovni promet varovati legitimno trgovstvo napram nezakonitim ugodnostim, katere raklamirajo zase proti smislu zakona o davku na poslovni promet razne zadruge.
Ponarejanje inozemskih bankovcev.
Falzifikati tuzemskih novčanic so razmeroma že poslali redkejši, mogoče, da ta stran zločinske obrti z ozirom na pretečo nevarnost ni več posebno vabljiva, ali pa se sploh ne izplača; s tem večjo vnemo in menda z boljšim uspehom so se ti »umetniki« izbrali mednarodno valuto kot predmet za izkoriščanje svoje spretnosti. Najboljši zaveznik teh mednarodnih zločincev, katerim seveda v valutno šibkejših državah pšenica najbujnejše zori, je divja špekulacija po tujih valutah, ki se je poprijela že vseh slojev občinstva.
Nepoznanje denarja pospešuje razširjanje falzifikafov ter vzpodbuja k ponarejanju, ki je našlo obilo podpore z zakotnih borzah, med lemnimi elementi menjalcev itd.
Ko so sc leta 1921 pojavili prvi falzifikati mednarodnih novčanic na svetovnem trgu, podvzela je nemška vlada, ki je bila najbolj prizadeta, energične korake, da pride ponarejevalcem do živega, ali jim vsaj onemogoči njih zločinsko delo-vafije.
Politične in policijske oblasti so takoj ukrenile vse potrebno, da se zjedinijo tuje države v obrambo proti škodljivim vplivom mednarodnih valutnih sleparjev.
Državni banki v Berlinu se je priključil poseben oddelek za zasledovanje falzifikatov in njih izdelova-teljev. Temu uradu načeluje kriminalni komisar z bogato skušnjo, ki je že isto leto na Dunaju svoj duhoviti načrt o priliki policijskega kogre-sa razložil.
Zanimanje za Berlinsko ustanovo sc je kmalu razširilo na tuje države, ki so v kratkem sledile zgledu ter s sličnimi zavodi stopile v medsebojne zveze.
Holandija, Poljska, Čehoslovaška in Rumunija imajo danes oddelke za falzifikate, samo naša država še potrebe za enake ukrepe ni uvidela, medtem ko se sosedne vlade bavijo s stvarnimi študijami o tej zadevi.
Naštete države so se s temi zavodi zjedinile v brezobziren in splošen boj proti ponarejenim bankovcem.
Kakor vodja berlinskega zavoda trdi, se je dosedaj skoro vseskozi posrečilo izslediti tajne delavnice ponarejevalcev ter le te spraviti na varno.
Leta 1922 so predrzni ponarejevalci osobito v Nemčiji v precejšnem številu razširjali falzifikate po 25, 60, 100, 200 in 300 holandskih goldinarjev; že v teku istega leta se je vzajemnemu nastopu ostalih držav, ki so si prisvojevale nemški načrt, posrečilo očistiti promet od falzifikatov teh vrst.
Naravno je, da je nastopala v tem slučaju ravno Holandija kot najbolj oškodovana država najodločnejše ter pripomogla do uspeha.
Zločinstvo tako mednarodnega pomena, se brez sodelovanja tujih oblasti sploh ne da uspešno zatreti.
Treba je neprestanega medsebojnega stika med državami, sicer se to zlo razpase ter bi bila vsa sredstva zaman.
Falzifikati namreč predstavljajo včasih pravcate umotvore, da jih celo svedoki od pravih bankovcev ne utegnejo razločevati.
Ponarejevalci se danes ne pečajo več s podrejenimi vrednostnimi, večinoma gre tu za jako visoke nov-čanice, ki so manj znane in tudi več izdajo. Trenotno so ogrožene naj-
mnoakcacmv
bolj novčanice po 10 in 20 pfund -šferlingov, ceni se število teh falzi-fikatov približno 1000 vrst.
Pred kratkim so tako družbo ponarejevalcev zasačili v Berlinu. Novejše dobe so falzifikati po 1 pfund-šterling, izsleditev dotične delavnice se še ni posrečila; ponarejeni bankovci te vrste so tako izvrstno uspeli, da jih tudi izkušeni bančni veščaki le prav težko razločujejo od pravih.
Priznati se pa mora, da Angleška državna banka sleparjem precej olajšuje njih delo, saj so bankovci te države glede barvne opreme precej enostavni, da je njih ponatis po enodnevnem delu že mogoč.
Zadnja doba nam je prinesla tudi precej dolarskih falzifikatov. Način izdelovanja dolarskih novčanic oziroma njih oblika tudi pospešuje po-ponarediiev ene vrste na drugo. Iz 1 dolarskih bankovcev se napravijo 10 in 100 dolarski, iz 2 dolarskih pa 20 dolarski. Proti sleparijam te vrste pa obstoji absolutno zanesljivo sredstvo, žal da je isto pri nas premalo znano. Vsaka vrsta novča-nih vrednotnic je opremljena s sliko ostalem pri vseh enake. Tako nosi in podpisom drugega amerikanske-ga državnika, sicer pa so risbe v 100 dolarski bankovec podobo Wa-shingtona, 1 dolarski pa Granta. Zakladni urad Zjedinjenih držav je izdal posebno spoznavalno karto, iz katere tujci točno razvidijo, katero sliko mora imeti vsak dolarski bankovec. Od tega pripomočka je izdala nemška državna banka ogromno zalogo, ki se med občinstvo v svrho samoobrambe razdeli.
Ealzifikafno novost predstavljajo 50 lirski bankovci in novčanice po 500 braziljskih milreis’ov. Lirski fal-
zifikati, so precej slabo uspeli, tisek je meglen, vodni znak nejasen, vkljub temu jih kroži precejšnjo število.
Nevarnejša je ponaredba omenjenih braziljanskih bankovcev, ki morajo po mnenju izvedencev imeti svoj izvor iz prvovrstnega svetlotis-nega zavoda, domneva se celo, da se je tisek izvršil brez vednosti do-tičnega lastnika.
Ponarejevalci nastopajo namreč z neverjetnim rafinementom; oglašajo se tu pa tam v manjših tiskarnah pod pretvezo, da imajo naročilo kake tuje oblasti ter da se gre za razpisano tekmo na izdelavo novih načrtov za bankovce. Po risbah, ki jih imajo taki ptiči vedno v večjem številu pri sebi, si puste ponatisniti od vsake vrste po nekaj izvodov, ki so naravno mojstrsko dovršeni; jasno, da se izvolijo višje vredni komadi. S temi »vzorci« zginjajo »naročniki« seveda takoj brez sledu.
V neprestanem strahu živečem, se loti teh zločincev vsekakor neka nervoznost, ki je kriva onim skoraj nevidnim ali vsaj jako težavno raz-ločilnim napakam, na katerih se falzifikati konečno vendar spoznajo.
Tako so imeli tudi ponarejevalci milreiskih bankovcev smolo; falzifi-kate je izdala majhna kljukca, ki so jo izpustili pri črki »Q« v besedi »Quinhentos«.
Take malenkosti utegnejo biti po-narejalcem usodepolne, kakor hitro da pridejo v širšo javnost.
S tem je zopet dokazana živa potreba, da se strnejo poklicani organi vseh držav v skupno obrambo proti zločinskim napadom teh mednarodnih rokovnjačev na svetovno denarno gospodarstvo.
‘4. Savič:
Česanje volne.
Popreje se je volno česalo z roko in se je za to svrho najemalo posebne ljudi. Ena delavka je bila v stanu predelati v dveh dneh eno oko volne za osnovo in dve in pol oka volne za podkev in je dobila plače 0.80 Din na dan s hrano, tako da je prišla česana volna na eno oko 0.50 do 0.60 Din.
V turški dobi pa je teta 1873 Ali-Beg osnoval tovarno za vlačenje in predenje volne, o kateri bomo po-zdeje poročali. Turki so pobirali 30 para za oko nategnjene volne. Ta vlačilnica je bila ob osvobojenju uničena ter je prenehala obratovati. Leta 1890 pa je osnoval g. Nedeljko Markovič prvo vlačilnico za razvijanje volne. Spočetka je šlo težko, dokler se ljudje niso navadili, da dajo volno razviti v vlačilnici. Po 8 letih, odkar je bila importirana prva vlačilnica, je osnoval drugo g. Kosla Čirkovič in po 13. letih g. Slavče Lebanovič in sedaj je 10 takih podjetij, ki obratujejo skupno z 12 stroji. Vlačilnice obratujejo bodisi na ročni način in v tem primeru jo vrtita dva delavca, ali pa s ko-motor. Razvijalni stroji imajo 4 šP rine po 26 col, 9 pa po 30 col. Stroj njem s pomočjo gepla ali pa, kako rimata že upeljana Kosta čirkovič in Peter Vidakovič, na bencinski s širino 26 colov stane v Pirotu 1010 Din, s 30 coli pa 1110 kron v mestu, kjer je bil izdelan in sicer stroj, kakor tudi ročna naprava za prvo gredašanje volne. Stroji so od Hermana Riegerja iz Braša. Kjer so stroji urejeni za ročni obrat, tam je za obrat potrebno dvoje ljudi, poleg gospodarja in otroka, ki de-yata volno v stroj in jo zopet jemljeta iz stroja. Kjer se obrat vrši s pomočjo konja, tu je potreben poleg tega še en otrok, da vodi konja, poleg gospodarja in dveh otrok, ki vlagata in jemljeta volno iz stroja. Kdor obratuje na ročni način, razvije po 40 oka volne na dan, s konjem po 50 oka in z motorjem pa po 60 oka na dan.
Pred 5 leti so razvijale volno samo preprogarke, a kakih pet let sem pa so začeli kmetje v vedno večji meri donašati volno za razvijanje.
in obrt.
(Nadaljevanje.)
Sezona za to delo traja od avgusta do januarja in se v tem času obratuje tudi ponoči. Po januarju pa razvijejo dnevno le kakih 10 ali 20 do 30 oka in meseca maja in junija pa obratujejo le po teden dni. V celem letu se računa do 200 dni obrata. Kadar nimajo posla za razvijanje volne, dajo konje, ki jih rabijo za pogon volne, v naiem. Konjska prehrana stane dnevno 1.50 Din. V zimi začnejo z obratom že ob 1. ali ob 2. zjutraj in prenehajo ob 8. zvečer, poleii pa od 6. zjutraj do 6. zvečer. Otrokom so plačali 20 do 30 para pred vojno dnevno, odraslim delavcem pa 80 para do 1.20 Din na dan. Preko počitnic so otroci iz
3.	in 4. razreda ljudske šoie zupo-sieni kot delavc;
Kjer se boratuje s konjskim pogonom, se ne more delati več kot 8 do 9 ur na dan, ker konj ostali čas počiva in je treba tudi stroj izčistiti. Kdor ima dva konja, lahko delj časa obratuje. Prvotno upeljani razvijalni stroj je prišla oka na 30 para, sedaj pa, kadar je sezona obrata, se plača 0.30 Din, drugače pa pride poleti, radi velike konkurence, oka na 0.20 Din, pozimi pa
0.25 Din. Ako računamo, da obratujejo 200 dni in da izdelajo 40 oka na dan, zaslužijo po 20 para, skupno 1600 Din, od česar je treba odšteti za konja 300 Din, 120 Din za otroka, tako da bi ostal dohodek 1180 Din brez odbitka za najemnino in za davke.
(Dalje prihodnjič.)
Trqovin»
S Provizija pri prodaji znamk. Z novim i letom se zviša provizija za prodajo j poštnih znamk od 1 na 2 odst. ter se obračunava v gotovini. Prodajalci si lahko nabavijo zalogo pri vsakem poštnem uradu.
Bankroti v Italiji. Število bankrotov narašča v Italiji v zadnjih mesecih. V oktobru je doseglo to število vrhunec. Javljenih je bilo namreč 619 falimentov nasproti 442 v septembru, 450 v avgustu, 515 v juliju in 475 v juniju. Število falimentov v oktobru presega v znatni meri tudi tozadevno povprečno število iz predvojne dobe. V zadnjih treh letih pred vojno (1912-14) je bilo proglaše-
nih povprečno 596 falimentov na mesec. Mnenje, ki ga izraža italijanski tisk, da so namreč falimenti znak vračanja k normalnim razmeram, je pač težko smatrati za pravilno, dasi ne morejo biti falimenti v stvari in v vsakem oziru slaba znamenja, ako ne naraščajo pa-sive faliranih tvrdk. V tem oziru pa niso bili objavljeni nikaki statistični podatki. Izmed falimentov v oktobru pada približno ena polovica na severno, druga na južno Italijo. V prvih desetih mesecih tekočega leta je bilo proglašenih skupaj 4614 novih falimentov nasproti 2908 v letu 1922 in 1368 v isti dobi leta 1921.
likinjenje trgovinske pogodbe s špansko. Kakor poročajo beograjski listi, bo vlada v najkrajšem času odpovedala Tgovinsko pogodbo s Špansko, ki je bila sklenjena že lela 1901. Odpoved se bo izvršila zbog tega, ker je Španska uvedla pri uvozni carini takozvani koeficient, to je 70 odstotno povišanje uvozne carine za blago, ki pride iz držav s slabo valuto. Med te države s slabo valuto šteje Španska ludi našo državo. Ker je na zahtevo naše vlade, da se pri carinjenju blaga, ki prihaja iz Jugoslavije na Špansko ne uporablja ko-eficijenta, odgvorila španska vlada negativno, se pričakuje, da bo naša vlada kmalu odpovedala trgovinsko pogodbo s špansko.
Tvrdka J. Lavrič & Cie., francosko -jugoslovanska trgovska družba z o. z., je prenesla svoj sedež iz Maribora v Ljubljano, Gosposka ulica 7.
navaden la.
THE 8EX C0„ LJUBLJANA.
Industrija.
Prva tovarna klavirjev v naši državi.
Tvrdka Anion Bence in sin v Vel. Beč-kereku (Banat) je začela izdelovati klavirje in slične glasbene predmete. Prvi klavir je dovršila te dni in tudi drugi bo kmalu gotov. Strokovnjaki so pregledali izgotovljeni klavir ter izrazili svojo pohvalo s pripombo, da je izdelava prvega klavirja izborno izpadla. Klavirske dele, ki se pri nas ne izdelujejo, je nabavila tvrdka z Dunaja. Ostalo pa se izdeluje doma. Dunajska tovarna klavirjev Rudolf Stelzhamer bode dobavljala one dele, ki se pri nas še ne izdelujejo. V tem podjetju bo mesto dosedanjih 180 delavcev zaposlenih v bodoče 300. Kapaciteta podjetja pa se še ne more ugotoviti.
Konferenca zastopnikov usnjarske industrije. Dne 13. t. m. se je vršila v Beogradu konferenca zastopnikov usnjarske industrije iz cele naše države. Na konferenci so se obravnavala najvažnejša vprašanja, ki se tičejo usnjarske stroke. Obravnavalo se je vprašanje carinske tarife, vprašanje trgovinske pogodbe z Avstrijo, kakor tudi druga aktuelna vprašanja. Zastopnika naše usnjarske industrije pri konferenci veleindustrijama g, Polak in Jakil sla obiskala tudi ministrskega predsednika g. Pašiča in finančnega ministra g Stoja-dinoviča, katerima sta se pritožila proti čezmerno visokim davkom, ki ne dovoljujejo, da bi se mogla naša industrija normalno razvijati.
Sladkorna produkcija v Franciji. Po uradni statistiki se je produkcija sladkorja v Franciji tekom meseca septembra in oktobra povišala na 79.496 ton (102.658 ton v letu 1922). Uvoz je dosegel 81.899 ton (v letu 1922 je bilo 81.034 ton). Konsum sladkorja je znašal 109 lisoč 309 ton (104.439 v letu 1922). Izvoz je znašal 27.387 ton (31.568 v letu 1922). Zaloge prvega novembra so znašale 56.999 ton, napram 60.616 tonam prvega novembra 1922.
Tovarna cementa v Dovjem v domačih rokah. Tovarna cementa v Dovjem je bila dosedaj v nemških rokah ter je imela svoj sedež na Dunaju. Bila je pod sekvestrom. Sedaj pa je večino delnic pokupila Jadranska banka, se-kvester je dvignjen ter je tovarna prešla v domače roke,
>IT0<
ZOBNA PASTA je moderno in najboljše sredstvo za čiščenje zob.
Osnsrsttfo,
Kroženje novčanic na Ogrskem. Na
Ogrskem se je kroženje novčanic na novo pomnožilo in doseglo vsoto 37.6 milijard kron. Menični eskont se je zvišal za 18.5 milijard.
Državni dolgovi Italije. Italijanski državni dolg je znašal 31. oktobra 118.447 milijonov lir in je narastel v primeri s 30. junijem za 974 milijonov. Najznatneje je narastel tekoči dolg (za 474 milijonov), ki znaša 35.730 milijonov lir. Zunanji dolg je narastel le za 30 milijonov.
Promet.
Takse za poštne avtomobile. Taksa za osebno vožnjo s poštnimi avtomobili znaša 2 Din od kilometra in osebe. Za potniško prtljago znaša taksa: za težo oo 10 kg v razdalji 1 do 25 km 5 Din, v razdalji 26 do 50 km 8 Din, z razdalji 51 do 75 km 12 dih in v razdalji 76 do 100 km 15 Din.
Poštno nakaziini promet. Poštna hranilnica v Beogradu bo posredovala izza dne 1. januarja 1924. nakazila med našo kraljevino in Zjedinjenimi državami ameriškimi (razen cone Panamskega prekopa in Filipinskih otokov). Nalanč-riejša navodila za ta promet se objavijo v najkraješem času v Uradnem lisiu.
Mednarodna konferenca za promet zaključila svoje delo. Mednarodna konferenca za občila je zaključila svoje delo; bil je dosežen popolen sporazum glede vprašanj, ki so bila na dnevnem redu.
Mednarodna poštna konvencija. V
narodni sukpščini se je konstituiral poseben skupščinski odbor, ki ima proučiti mednarodno pošlno konvencijo, sklenjeno leta 1920 v Madridu med našo državo in vsemi, v poštni svetovni zvezi včlanjenimi državami. Za predsednika odbora je bil izvoljen posl. Marko Gjuričič, za popredsednika dr. Laza Markovič in za tajnika posl. Mila Dimitrijevih.
Radiobrzojavna postaja v Zagrebu.
V Zagrebu je nenadoma začela poslovati nova radiobrzojavna postaja, katero so v bančnem in trgovskem svetu že občutno pogrešali, zlasti glede poročil o inozemskih borzah. Postaja je last privatne družbe, ki namerava zgradili podobne postaje tudi v drugih večjih
mestih, predvsem v Ljubljani in Mariboru.
Zaper čečkanje po železniških vozovih. Prometno ministrstvo je izdalo odredbo, po kateri mora bili takoj odpuščen iz državne službe vsak železniški uslužbenec, katerega se zoloii pri pisanju po stenah železniških voz oii kateremu se dokaže, da je pisal razne čečkarije, s katerimi so te stene železniških voz popisane.
Najboljši
PREMOG, DRVA IN OGLJE
kupite najceneje pri
Družbi Ilirija, Ljubljana
Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.
te našimi orsanteacij.
Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja vsem p. n. trgovcem in sl. občinstvu, da bodo trgovine dne 17. t. m. (rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra) zaprte od pol 10. do 11. ure dop. — Fr. Stupica 1. r.
Obrtno društvo v Zagorju. Obrtno društvo v Zagorju je priredilo prošlo nedeljo, 9. t. m. lepo uspelo zborovanje pod vodstvom svojega agilnega presed-nika g. Vodopivca. Predavanju o najvažnejših določbah obrtnega reda je sledil razgovor o aktuelnih vprašanjih, ki se tičejo obrtnika. Cule so se pritožbe zaradi dajatve za delavsko zavarovanje, posebno pa zaradi načina, kako se gospodari in upravlja z dohodki za to zavarovanje. Razpravljalo se je o zavarovanju obrtnikov. Dalje je bil govor o težkih davčnih bremenih in o pomanjkljivem delovanju cenilnih komisij. Izrazili so se pomisleki proti pokrajinskim strokovnim zadrugam, ki podeželskim, od sedeža zadruge oddaljenim obrtnikom ne samo onemogočajo udeleževanje na sejah in zborovanjih, temveč tudi zelo otežujejo njih aktivno sodelovanje v zadrugi. O tem se namerava izpregovoriti še obširneje. Predmet debate pa je bila tudi obrtnonadaljeval-na šola. Obrtništvo mora v občinskih zastopih zastaviti ves svoj vpliv, da prispevajo k vzdrževalnim stroškom tudi občine.
Štev. 148.
metannuttar
TRGOVSKI LIST, 15. decembra 1923.
-',pr*-.n;>x^z''+	iwwb.i	'vnms#L«j*sm'a#r.	';*&*&*»**	imrvs-"* mhn
Stran 3.
;;^^mttsrnmrmm^ruuuumminnnnna
1 Trgovski koledar I
asa leto 1924	^
;j	je	izšel.	—	Naročila	na:	ij
-	Slov. trgovsko društvo »Merkur«	S
i	v	Ljubljani, Gradišče štev. 17/1.	fs
Cena enemu izvodu 14 Din,	S
po pošti 15 Din.	h
nttmiiimtsimtsisismmimuKs
u-uumntsmmiuu.
Razno.
Dimnikarske pristojbine za Slovenijo.
3 15. decembrom 1923 stopa v veljavo nov maksimalni cenik za dimnikarska opravila za Ljubljano, Maribor, Celje in Ptuj odnosno za kraje izven teh mesi. Povišanje napram dosedanjim znaša povprečno 20%.
Gozdarstvo v Sloveniji. V ministrstvu šum in rudnikov se je sestavila posebna komisija, ki ima nalogo, da v najkrajšem času pregleda gozdne komplekse v Sloveniji in sestavi natančno poročilo o stanju gozdarstva v Sloveniji.
Delo nemške vlade za zasedene kraje. Vlada je sklenila, da ne uvede v zasedenih pokrajinah nove rentne marke, ker se boji sekvesira. Storili pa se bodo koraki, da se čimpreje uvede stalna veljava od strani porenjskih občin. Kon-čnoveljavni sklep glede ustanovitve po-renjske banke za izdajo bankovcev je odvisen od tega, da-li bo porenjski zavod ustanovljen v zvezi z bodočo osrednjo nemško banko za izdajo bankovcev. Vlada se je nadalje postavila na stališče, da je treba znižati podpore delavcem, jetnikom in izgnancem. Kar se tiče separatističnega gibanja stoji vlada na stališču, da ne more priznati ničesar, kar se ne bi strinjalo z nemško ustavo. Nadalje želi, da bi prišlo do neposrednih pogajanj z zasedbenimi ob-lastvi, ker so zasedbeni stroški dosegli neznosno višino. Razen tega je Ireba obnovili gospodarstvo, storiti korake za izpustitev političnih jetnikov in za povratek izgnancev.
Pregovori za romunsko sol. Dne 12. t. m. so odpotovali v Romunijo narodni
poslanec dr. Radonič, član uprave monopolov Karič ter upravnik monopolov Todorič v svrho, da bi se pogajali z romunsko vlado za nakup soli, ki je nam potrebna za leto 1924. Za nakup predmetne soli se je med našo in romunsko monopolno upravo sklenila že lansko leto 5 letna konvencija. Sedanje pogajanje ima za predmet vprašanje povišanja cene za sol vsled tega, ker so se romunskim uradnikom in delavcem povišale plače in so se tudi transportni stroški znatno povečali. Do soglasja bo prišlo brezdvoma temprej, ker je Nemčija ukinila svoje dobave soli na račun reparacij.
»UDDHA< I	J
h. sf mm ra m imune H
RIU*"
ggMUHZEHJHi
TRADE MARK C
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza (13 t. m.t
Pšenica: baška 79—80 kg, 2%, 2 vagona 345 do 350; sremska, 5 vagonov 340. Oves: baški, 1 vagon 235. Turšči-ca: baška, 5 vagonov 225 do 230; za marec- april, 10 vag. 237.50 do 242.50, marec-april, duplikat kasa, 5 vagonov 262.50; baška, za april, duplikat kasa, 20 vagonov 220 do 222.50; januar-april, 10 vagonov 255; za januar, duplikat kasa, 1 vagon 235; za januar, 1 vagon 230; stara 10 vagonov 240 do 245; banatska, 25%, kasa, 5 vagonov 235. Fižol: baški, pisani, 1 vagon 585. Moka: baza »5« duplikat kasa, 1 vagon 412.50; »6«, 3 vagoni 320; »6«, za januar, februar in marec, duplikat kasa, 6 vagonov 345. Tendenca stalna.
S tržaškega sladkornega trga. Slabo nakupovanje. Cene oslabele. Prošii teden so bile za 1000 kg, tovornine prosto Trst, nastopne cene: sipa, promptno de-cember-januar, Lst. 26.10—26.15; kristalni sladkor, promptno in do marca,
Lst. 26.15 — 27.10; sladkor v kockah, promptno in od marca, 27.5—28.1; con-casse promptno in do marca Lst. 28 do 28.10.
Tržišče žita. Prošla nedelja je bila v žitnem prometu nekoliko živahnejša. Pšenica se je v ceni nekoliko popravila vsled jačjega povpraševanja iz Avstrije in Češkoslovaške, lzgledi za izvoz domačih cerealij so postali malo boljši. Pripomniti je treba, da so počeli domači mlini zalagati sosedne države z moko. Italija je še pred kratkem prodala Avstriji moko, katero je sama uvozila iz Amerike. Tendenca je v splošnem malo boljša. Cene notirajo: pšenica srbijanska 315 do 325 Din; baška in banatska 330 do 335 Din; ječmen 245 do 260 Din; koruza nova za takoj 220 Din; za marec april 250 Din; oves 225 Din. — V Avstriji je tendenca čvrsta, osobito za koruzo, ki je poskočila v ceni za 2800 aK, ravno tako je poskočila v ceni rž za 100 aK ter se prodaja po 2750 aK. Glede pšenice je poslovanje slabše, ker so mlini v kupovanju vzdržljivi. Jugoslovanska pšenica notira 1.59 ČK. Oves je nespremenjen. Rumunska nova moka »0« se nudi po 2.50 ČK. — Na Ogrskem se giblje cena za prima pšenico od 106 do 107.000 oK; za II. 104 do 105.000 ogrskih kron; rž 76 do 78.000 oK; ječmen za krmo 72 do 74.000 oK; za pivovarne 76 do 80.000 oK; proso 85 do 90.000 oK; koruza stara 80 do 82.000 oK, nova 69 do 70.000 oK. — Na Češkoslovaškem je trgovina s pšenico omejena, ker je na eni slrani pomanjkanje ponudb, na drugi strani pa pomanjkanje interesentov. Cene so v obče padle za 1 do 2 ČK od zadnjega tedna. Pšenica notira 175 ČK; koruza 144; ječmen 103; oves 131; moka »0« 275 ČK. — Na Bolgarskem notira pšenica 490 levov; koruza 375 levov. — Chicago: Notiranje v centimih za bušel (36.35 D: pšenica za maj 109.62; pšenica za julij 107.75; koruza za maj 74.75; za julij 75.62; oves za maj 46.12; oves za julij 44.50; rž za maj 68.12; rž za julij 74.62. — Nevvjork: Notiranje v centimih za bušel: pšenica nova loco 121.50; pšenica ozimna loco 122; koruza nova loco 90.50; moka spring wheat cl. 5 do 5.50.
Vinsko tržišče. Cene so ostale od zadnje vinske borze 5. t. m. neizpreme-njene. V Dalmaciji se je napravilo nekaj zaključkov. Carinski dogovori med našo državo in Avstrijo igrajo veliko vlogo za vinsko trgovino, kar pa se do-sedaj še prav nič ne pozna. Belokranjska vina so jako dobre kvalitete ter ne zaostajajo prav nič za štajerskimi, ker je grozdje dobro dozorelo ter je bilo pravodobno brano. Cene notirajo na debelo 5 do 6.50 Din za liter. — V Avstriji se cene polagoma učvrščajo. Letošnja vina se kupujejo po 6000 do 7000 aK, boljša po 7400 do 7800 aK. Zaloge niso posebno velike ter prodajajo vina le oni producenti, ki rabijo denar. Stara vina 10 do 11% notirajo 8500 do 9000 aK. — Na Ogrskem je tržišče nekoliko živahnejše. Kmetska vina notirajo 800 do 900 oK; 12% vina 1000 do 1100 oK; 13% vina 1200 do 1400 oK; še boljša nad 2000 oK. — Na Češkoslovaškem se cene polagoma povišujejo. Zaključki so napravljeni v omejeni meri in sicer po 3.50 do 4 ČK. Živahna je trgovina s francoskimi vini. — V Italiji trgovina miruje. Večja živahnost se pričakuje po novem letu. Zaloge starih vin se zmanjšujejo. Večje spraševanje je po boljših vinih. Cene se kretajo sledeče: Maršala 13% vina 350 do 416 lir; za 14% 400 lir; za 16% 500 lir; za 16% stara vina /00 lir izključno taksa. Ri-posto 10 do 11% črna Etna vina 3.50 do 4 lire; 12 do 13% 4 do 4.50 lir; 14 do 15% vina iz nižine 5 do 5.50 lir; fina bela 11 do 13% Etna vina 4 do 4.50 lir po stopnji za 68.8 litrov. — Na Francoskem so cene čvrste ter notirajo 8 do 12% vina 55 do 100 frankov. — Na Poljskem je tendenca na tržišču čvrsta, ker se je zmanjšal uvoz vsled povišane carine. Trgovina je urejena na dolarski bazi. Dobra vina notirajo 20 do 30 dolarjev za hektoliter brez davka.
dalmatinsko, pristno črno Iti
belo je dobili v Dalmatinski kleti v Mariboru, -Barvarska ulica 5t. 3. titer lO Din. Tudi na debelo.
^Administrator^
d. z o z.
Iijubljana^ Miklošičeva c. 23
Eskontira povzetne pošiljatve. — Vnovčuje denarne terjatve. — Prevzema cesije. — Posreduje kupčije z denarnimi zavodi. — Prevzema blago v komisijsko prodajo proti bančni garanciji. — Agentura. — Evidenca važnih dogodkov.
ilajfineje perilo za gospode m delavstvo
priporoča
Tovarna perila JilSLlf
v ljubljeni.
Ccnjene trgovce v meslu in na deželi se opozarja na priložnostni ogled sortirane zaloge perila v skladišču SSoloalvorsl-ca uMca štev. S nasproti SioteSa „§lrukelj“
AVTO
bencin, pnevmatika olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
luSM JHtiKI USI"!
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi.
Čilski soliter, žveplo in modra galica.
i
£3 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CTj
0	Rusi	0
q Slaniki oviti g = Prekajene ribe j
(Biicklinge)	U
Ostseeheringe g
Kumarce E la znajmske v soli E in kisu	g
Paradižni sok =
la domač, čist, v U dozah
Priporočamo:
o
“o
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Grilzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istoiam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko	in	malol
TVRDKA
vvo,-4
LJUBLJANA
Veletrgovina žita in mlevslciili isadeikov
priporoča iz svoje zaloge vse vrsie pšenične moke najboljših banaških mlinov, oirobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke.
Telefon štev. 449. Brzojavi: VOLK. ZAHTEVAJTE PONUDBE l
A. VICEt
Maribor, Glavni trg 5
trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo.
Na debelo 1	Na	drobno	!
0
o
5”	-
=	Prva jugoslovanska industrija	=
0	za	konserve rib, sočivja	in	0
g	sadja, družba z o. z.	g
=	Maribor	=
—	Zahtevajte cenile T	—.
Q=)IIOIIOII<Z>IIOIIC3IIC3llcD
Wertheim - blagajne
za vzidanje
vloma- in ognjevarne, v vsakem stanovanju ozir. prostoru z majhnimi stroški nevidno namestljive, v 6 različnih velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA, LJUBLJANA Bleiweisova cesta št. 18 11 Provizijski zastopniki naj se javijo 11
Medicina! - Konjak
Eahtevajfe samo
Medicinal-Konjak
)amaica>Rum
Konj ak-Rum
Citrone-Rum
Medicinal-Pelinkovac
Najfinejši krem-liker
z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem
O
Slivovko in brinjevec z modrim križcem
„ALKO“ Ljubljana
o?
Medicina! - Konjak
^\H0
tovarna	^
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: naifinejši in najokusnejši :
namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarns v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljuhijana, Dunajska cesta št. 1 a, II. nadstropje.
švlc^rsl«:© svilo
znamke „AIberi Wydler“ ter 24 in 32 cm široka volnena sita za miine priporoča po najnižjih dnevnih cenah
špecijaina trgovina za mlinske potrebščine
CAJDESŠS Tk 1MCAM« JLjMlbBJeiSiia.
Kolodvorska uiica štev.
Gg. trgovcem znaten popusti
Zahtevajte ponudbo 1
Moderni mlin za mljevanje soli i ostalih začina
Dinič, Tot i Komp., Novi Sad,
nudi svaku količinu
najfinije mljevene kuhinjske soli
kao i
— kamene soli (u krupicama) —
—	.	—..... Uz	najjeflinlje	cijene.--------
Nuš najmoderniji mlin, velikog kapacilela, siavlja nas u mo-gučnosi, da svaku količinu mo-žemo najbrže isporučili.
Izvršavamo i redovile velike lifcracije. Za najčisliji kvalitel preuziniljcino svaku garancija.
f-.-a
8
SBSEreSK?
1
U
Stroški pri vporabi bencina
Vozi t»r«ez
EKT
Najboljše toaletno milo kr. dvornega dobavitelja se dobi povsod Glavna zaloga:
A. Lampret
EiJuib>S|ana, Krelkov trpi
NA VELIKO IN MALO!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rinčice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenino, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
$
\
E,
tf&jir i
Ljubljana, Sv. Peira nasip 7.
■
i
M '
•t :
.J S: S? J?
Tu or niča sam c o-eznt 'c hk, in c/rugt k m o a'n ih predmetov.
G/ovm
'	J7.
'**********t*^****
jjX]S>£ZT
W ✓
Točna pGsfpežtba.
w/.
o
o
o
o
Adaptlraji Svoj avio, traktor ali stabilni motor z patent.
ieneratorjem*
Prospekt ira reference «i»je
Jugo^Hag
LJUBLJANA, Bohoričeva v lica 24
Telefon št. Sfi-O
Stroški pri vporabi oglja
I ‘KAMENiT
LAŠKO
. 'Slovenija
TOVARNA UMETNEGA
SKRilJA IN m ELEKTRARNA.,
V' družba
'	TO-z-00^m
■
-,:v
'i.-.
.'.'V.'
Ustanovljeno leta 1910. Dolgoletna garancija za dobro kakovost.
Cenejše kakor ilovna opeka.
Karnenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled. tega je streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila.
Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz
KAMENITA = ETERN1TA.
UgflBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Ustanovljena leta 1838.
Vplačana akcijska glavnica Lit. 20,000.000’—.
Jadranska zavarovalna družba
(Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu)	Generalni zastop v Ljubljani	(Ravnateljstvo	v	Zagrebu)
naznanja, da se je preselila iz dosedanjih prostorov v lastno poslopje v
B©etHovni©vo malico štev. -4.
Sklepa:
b
m
1!
m
m
m
BI
m
1.	Požarna zavarovanja.
2 Življenjska zavarovanja.
3. Nezgodna in jamstvena zavarovanja.
4. Zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma.
5 Transportna zavarovanja.
6. Zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.
7. Zavarovanja proti škodam po toči.
Najnižji tarifi.
■■■■■■■■■■BOHI
Zastopstvo v vseh krajih Slovenije.
Takojšnje izplačilo škod.
m
n
m
IB
lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. jERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.