ELAN 30
1945
75
NASA
SMUČINA
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
LETNIK 14
ŠTEVILKA 8
15. JULIJ 1975
2c v prejšnji številki Naše smučine smo vas obvestili o obisku tovariša SUMOCKINA, predsednika »GLAV - ŠPORT - PROMA« distribucijske organizacije za športne artikle za celotno SSSR s spremstvom. Obljubili, smo tudi, da bomo danes dopolnili to vest z opisom tega obiska:
To je bil eden prvih obiskov iz SSSR, ki je direktno navezal poslovne stike z Elanom. Preko podjetja
Pomembni obiski
Politična ocena dela 00 ZKS Elan
V	okviru Tedna komunista v občini Radovljica, v času od 16. do 21. junija 1975, so v okviru programa dela morale vse Osnovne organizacije ZKS v občini dati politično oceno dela svoje organizacije.
Naša organizacija ZK se je sestala 16. 6. 1975. Na sestanku je sekretar tov. Zajc predložil članom politično oceno dela organizacije, ki je v glavnem sledeča:
Ugotavlja se, da so sestanki organizacije redni v razdobju enega do dveh mesecev, medtem ko se sekretariat sestane dvakrat do trikrat mesečno, to je po potrebi.
Pobude za sestanke organizacije daje običajno sekretariat, ki tudi določi dnevni red sestanka. Seveda po se dnevni red sestankov prilagaja družbeno političnim in gospodarskim dogajanjem v podjetju in izven. podjetja.
Na sestankih sekretariata se izoblikuje dnevni red sestankov organizacije. Dnevni red zajema najprej problematiko v podjetju, družbeno politične odnose, kakor tudi zahteve občinskega komiteja.
Delo sekretariata je razdeljeno v 3 delovne skupine in siccr za politično ideološko delo, samoupravljanje ter delo družbeno političnih organizacij. Ugotavlja se, da so te delovne skupine oz. njehovi vodje premalo aktivni in da je treba v bodoče delo teh skupin bolj poživiti, predvsem morajo nastopati samostojno in pripravljati problematiko iz njihovega področja na sestankih organizacije.
Ce ocenjujemo vsebino sestankov organizacije lahko ugotavljamo, da se na sestankih obravnava vse bistvene tekoče politične in gospodarske probleme.
Sklepi in zaključki sestankov sekretariata in 00 ZK se redno preverjajo. Na vsakem sestanku organizacije ali sestanka sekretar najprej poroča o sklepih, ki jih je bilo potrebno izvesti.
Sekretariat OO ZKS Elan je sestavljen iz 9 članov, ki so zastopani iz različnih vrst dejavnosti.
Družbeno politično delovanje članov naše organizacije je zelo različ-(Nadaljevanje na 2. strani)
*RAZNOEXPORT« iz Moskve so naročili več parov smuči Impuls. Poleg tega je bil glavni namen tega obiska pristopiti k tesnejšemu sodelovanju z nami, kakor tudi z nekaterimi ostalim! jugoslovanskimi podjetji.
Obisk, je uspel, od njega pa pričakujemo še nadaljnjih poglobitev poslovnih odnosov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Veličastna proslava »Dneva borca« v Begunjah
Osrednje proslave Gorenjske ob 30-tletnici osvoboditve v Begunjah v dneh 3., 4., 5. in 6. julija se je udeležilo okoli 20.000 ljudi.
Na predvečer proslave 3. julija so priredili v Krpinu, na prireditvenem prostoru koncert bratov Avsenik. Med koncertom je bila počastitev padlih borcev za svobodo z ognjemetom. Koncert je izredno uspel, izvajalci so brezplačno nastopili in s tem prispevali prirediteljem.
4.	julija se je osrednje pro-slave udeležilo cca 10.000 ljudi. Med udeleženci so bili bivši borci, odredi teritorijalnih enot, gasilci in drugi. Slavnostni govor je imel tov. Košir, član CK ZKS. Po slovesnosti je bil tudi bogat kulturni program ansambla brato\> Avsenik, opernega pevca Ladka_ Korošca, zbora harmonikarjev iz Radovljice, združenih pevskih zborov ter koncert godb na
pihala. Popoldan pa se je slavje nadaljevalo z zabavnim programom, za katerega je poskrbel ansambel »Gorenjci«.
5. julija se je v popoldanskih urah začel zabavni program z ansamblom »Murka«. Med programom je bila zelo uspela akademija, kjer sp sodelovali pevski zbori, recitatorji, harmonikarji in orkester JNA ter Solist Ladko Korošec.
6. julija so po programu uprizorili amaterski igralci iz Podnarta partizansko igro »Vida Staša«. Po tej predstavi so udeleženci poslušali nastop tfagunjskega ansambla »Lambergi«.
V vseh dneh proslavljanja so se organizatorji iz Begunj potrudili za dobro postrežbo in dobro počutje gostov.
■ Tako so Gorenjev dostojno proslavili praznik »DAN BORCA« v okviru proslavljanja 30 obletnice osvoboditve.
J. S.
TovariJ Sumočkin od »Glav-Šport-Proma« iz Moskve pozorno ogleduje naše tekaške smuči
Predstavniki JLA ob prihodu v Elan. Skupina je štela 30 višjih oficirjev
Politična ocena...
(Nadaljevanje s 1. strani) no. Ta ocena je bila napravljena pred dvema letoma in tudi sedaj v bistvu ni drugačna. Ugotavlja se, da je del članstva politično preangaži-ran, to so ponavadi eni in isti člani, veliko pa je članov, ki smatrajo, da jim je edina dolžnost, da pridejo na setanek organizacije, če ne najdejo vzroka za opravičilo. Nujno potrebno je napraviti oceno angažiranosti posameznih članov ZK, neaktivne pa je potrebno angažirati oz. v nasprotnem primeru jih kaznovati. Prav tako je potrebno zahtevati od članov ZK, ki delajo v samoupravnih organih, da redno hodijo na sestanke in da aktivno sodelujejo v teh organih.
Naša osnovna organizacija ima postavljen program dela, vendar pa se kritično ugotavlja, da ne kontrolira in spremlja, kako se izvaja ta postavljeni program.
Smatram pa, da je naša organizacija veliko prispevala k postavljanju stabilizacijskega in sanacijskega programa v podjetju.
Pozitivna ocena dela naše organizacije je v tem, da budno spremlja vsa družbeno politična dogajanja v podjetju. Lahko trdim, da ni pomembnega družbeno političnega ali gospodarskega dogajanja v podjetju, ki ga ne bi obravnavala naša organizacija skupno z ostalimi družbeno političnimi organizacijami v podjetju. Na teh sestankih se izoblikuje politična ocena, ki se potem posreduje kolegiju ter samoupravnim organom kot pomoč pri njihovem odločanju. Konkretno so dale družbeno politične organizacije oceno pri stabilizacijskem programu, vprašanju reelekcije, OD, stanovanjski politiki, delo družbeno političnih organizacij, finačnemu stanju podjetja, problemu tekaških smuči in podobno.
Priznamo, da v večini primerov čakamo na pobudo občinskega komiteja ZKJ v zvezi z akcijami, ki so širšega pomena in ki so bile postavljene s strani republiških in zveznih partijskih forumov.
V	obdobju zadnjih dveh let na sekretariatu oz. organizaciji nismo obravnavali, ker tudi nismo imeli večjih kršitev, statuta naše organizacije. Na sestanku zadnjega sekretariata smo obravnavali problem neopravičenih izostankov, vprašanje religije ter v zvezi s tem tudi postavili določena stališča in zaključke.
Lahko trdim, da naša organizacija redno dobiva potrebne informacije o bistvenih dogajanjih v podjetju, čeprav te informacije niso vedno dosledne.
Sodelovanje z občinskim komitejem in našo organizacijo je normalno in do sedaj ni bilo problemov.
Pozitivno lahko ugotavljamo, da je naša samoupravna organiziranost po posameznih TOZD do sedaj v redu izpeljana, delovne skupine in posamezni zbori v glavnem odigrajo svojo vlogo, čeprav moramo priznati, da se je konkretno sekretariat po tem vprašanju vsekakor premalo angažiral in da so ti organi prema-
lo	podprti s strani naše organizacije. Vsekakor pa je pozitivna ocena o tem, da se šari krog ljudi, ki odločajo o pomembnih organih v naši OZD.
Na sestanku organizacije smo tudi obravnavali problem integracije lesno industrijskih in gozdarskih organizacij na Gorenjskem, vendar smo videli rešitev le v sodelovanju s podjetji, ki so nam sorodna. Konkretno smo predstavniki družbeno političnih organizacij kot inciator dosegli, da je prišlo do razgovorov med Sportoprcmo in Elanom v zvezi s sodelovanjem in delitvijo dela.
Ugotavljamo, da smo premalo aktivni pri zasledovanju, kako se izvaja stabilizacijski program, ki je bil postavljen za naše podjetje.
Idejno in politično izobraževanje članov ZK je pomanjkljivo, nujno potrebno je napraviti načrt idejno političnega programa in tudi pristopiti k njegovi realizaciji.
Zaključek:
Na podlagi predložene politične ocene dela Osnovne organizacije ZKS v našem podjetju se je razvila obširna diskusija, v kateri so posamezni člani kritično ocenili dosedanje delo organizacije in tudi predlagali potrebne ukrepe za zboljšanje vloge in aktivnosti organizacije ZK v podjetju.
Splošna ocena dela naše organizacije v zvezi z aktivnim družbenopolitičnim in gospodarskem življenju v podejtju je pozitivna. Vsekakor pa je nujno pristopiti k akciji, da se ugotovljene pomanjkljivosti, ki so bile nakazane v politični oceni in v sami diskusiji v zvezi z politično oceno, odpravijo. Ponovno je potrebno napraviti program dela in tudi pristopiti k Izvajanju tega programa.
Pomembni obiski
(Nadaljevanje s 1. strani)
19. junija so nas obiskali visoki predstavnik] JLA pod vodstvom general-polkovnlka Jožeta OŽBALTA
—	narodnega heroja in trideset višjih oficirjev.
Spremljali so jih predstavniki občinske skupščine Radovljica: Janko ROZMAN, Slavko STAROVERSKI ln Jule VOBIC.
Gostje so sl ogledali tovarno ln se pogovarjali o možnosti Izdelave raznih proizvodov za JLA In o vojaškem proizvodnem načrtu podjetja.
26. junija so našo delovno organizacijo obiskali:
Krsta AVRAMOVIC — predsednik republiškega sveta sindikata Srbije Vladimir KOVAČEVIČ — podpredsedniku republiškega sveta sindikata Srbije
Šefečt JAŠARI — podpredsednik republiškega sveta sindikata Srbije Pauna PETROVIČ — predsednik republiškega odbora sindikata družbenih dejavnosti Srbije
Janoš SREDER — podpredsednik republiškega sveta sindikata Vojvodine
Janez BARBORIC — predsednik republiškega sveta sindikata Slovenije
Humbert GAČNIK — sekretar republiškega sindikata za kadrovsko politiko Slovenije
Slavko GRČAR — organizacijski sekretar republiškega sindikata Slovenije
Andrej ŠKERLIVOJ — sekretar odbora za mednarodno dejavnost Slovenije
Zvone LABURA — predsednik medobčinskega sveta za Gorenjsko Kranj
Marjan VRABEC — predsednik občinskega sindikalnega sveta Radovljica
Vlado MATJAŠIČ — sekretar občinskega sindikalnega sveta Radovljica
Sprejeli pa so jih: TRIPLAT Pavel
—	predsednik sindikata Elan, PE-TRICEK Peter — direktor Inštituta, VIDIC Vlasta — direktor KSS,
V	uradnem pogovoru z nekaterimi sekretarji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, so člani delegacije Zveze sindikatov Srbije ugotovili precej podobne gospodarske razmere v obeh republikah. Zato je bilo to medsebojno srečanje kot nalašč za soočenje ocen o tem, kaj bodo morali sindikati storiti za Izboljšanje gospodarskih težav.
Precej enotni so sl bili na primer v oceni, da linearni ukrepi za omejevanja novih Investicij z obveznimi pologi določenega dela sredstev glede na predvideno vrednost vsake nove investicije nikakor ne delujejo, kakor bi morali. Odločanje o izboru posameznih novih investicij in o njihovem prelaganju na poznejši čas bi kazalo prepustiti republikam ln pokrajinam. Te naj se glede na svoje razvojne načrte odločajo o investicijah, ki so res nujne in neodložljive, ln o investicijah, ki jih ta čas ni smotrno začeti oziroma nadaljevati. Sedanji obvezni pologi namreč prenekatero družbeno sicer zelo nujno investicijo še bolj po-
Ob tem pomembnem ln visokem obisku so naši predstavniki seznani-
li	gosta o nekaterih problemih, ki so za našo delovno organizacijo brez Intenzivne podpore zvezne administracije ln organov, težko rešljivi. Med te spadajo:
—	uvozne dajatve za naš repro-materlal
EIAN
— carine in carinske takse
— izvozne premije
— uvozne omejitve
— nekontroliran uvoz športnih Izdelkov
— kočltev izvoza na klirinška področja
— mednarodna konkurenca
— slabe zime za smuči in drugo
Predstavniki armije v razgovoru z našimi strokovnjaki
ZAJC Bojan — sekretar OOZKS ELAN.
Razpravljali in izmenjali so izkušnje o aktivnosti sindikatov prt uresničevanju letošnje ekonomske politike in razvojne politike v SR Srbiji In SR Sloveniji, o delovanju samoupravnih interesnih skupnosti ln zlasti skupnosti za usmerjeno Izobraževanje ter se pobliže seznanili z nadaljnjo aktivnostjo sindikatov v obeh republikah pri organizacijskem, političnem ter kadrovskem dograjevanju sindikatov ln o delovanju sindikatov pri uresničevanju letošnje ekonomske politike.
dražijo, četudi so danes investicije nasploh zelo drage že zaradi visoke stopnje inflacije. Tisti, zoper katere je uveljavljen obvezni polog za nove investicije, pa po dosedanjih izkušnjah ponavadi tudi takšno omejitev premaga, saj vendar prenese plačilo dražje investicije na njihove poznejše uporabnike.
Dne 5. junija pa je Elan obiskal tov. DUŠAN ILJEVIC, predsednik komiteja za energetiko in industrijo SFRJ v spremstvu tov. DRAGA PETROVIČA, predsednika republiškega komiteja za energetiko.
Delegacija sindikatov Srbije, Vojvodine In Slovenije pri nas
Sklepi samoupravnih organov
— V zvezi s problematiko prodaje v ZDA in Kanado so DS sprejeli naslednje sklepe:
1- da se reši problematika prodaje v ZDA in Kanado:
a) o osnovanju mešanega podjetja s švedskimi partnerji v Ameriki
b) z najetjem bančne garancije pri Ljubljanski banki za inozemski kredit v višini do 300.000 $
c) o najetju inozemskega kredita za obratna sredstva nove firme v višini 300.000$ pri tujih bankah.
d) Vsi DS so se strinjali o najetju kredita (če za to obstajajo pogoji oz. možnosti) pri naši banki v višini 22.500 $ za osnovni kapital mešanega podjetja.
6. Sprejeli so sklep o prolongira-nju plačiia dolžnega zneska s strani firme Shakespeare do 20. juanuarja 1976 v višini približno 160.000 $.
7. DS so sprejeli tudi sklep o možnosti dobav letošnjih pošiljk v ZDA in Kanado na kredit, kar se nato uredi pri Narodni banki.
8. DS so ses trnjali, da se da pooblastilo direktorju podjetja, direktorju PS in otsalim vodilnim delavcem podjetja, da urejajo zadevo pri pristojnih organih doma in v tujini, pripravijo ustrezne pogodbe z inozemskimi partnerji z nalogo, da tekoče obveščajo samoupravne organe podjetja o dogodkih in jim predlagajo vse važne akte in dogovore v potrditev.
— Potrdili so program tekmovalne službe za leto 1975/76.
— Svet TOZD Inštitut in DS podjetja sta soglasna za nabavo drobnega inventarja za TOZD Inštitut
v	znesku 330.472.— din.
— DS podjetja so potrdili imeno-nje direktorja PS tov. Vinka Bogataja in direktorja PS lov. Hribar Francko (reelekcija), ker oba prijav-
ljenca izpolnjujeta pogoje. Za direktorja FS in KSS pa se napravi ponoven razpis.
— DS podjetja je sprejel pristop k družbenemu dogovoru o načinu in pogojih izvoza športnih rekvizitov in opreme na vzhodno — evropsko tržišče. Za podpisnika tega družbenega dogovora pa je DS pooblastil tov. Gorjanc Alojza.
— DS podjetja je pooblastil naslednje vodilne delavce za podpisovanje izjave, ki je potrebna pri uveljavljanju posebnih olajšav pri izvozu:
BOGATAJ Vinko — direktor prodaje
VOJSK Dolfe — glavni direktor
ISKRA Julka — računovodja
GORJANC Alojz — vodja dejavnosti smuči
PINTAR Alojz — direktor TOZD Športni rekviziti
LAZAR Tadej — vodja dejavnosti čolnov
— DS podejtja je odobril investicije in finansiranje.
1. Za opremo prototipne delavnice v predračunski vrednosti 1.751.076 din, od česar odpade na zaprošeni kredit pri Skladu Borisa Kidriča 50 odst. v višini 875.538.— din in 50 % iz lastnih sredstev poslovnega sklada v višiin 875.538.— din.
2. Investicije za inovacije za pridobitev proizvodnih kapacitet pri proizvodnji plastičnih smuči oz. tekaških smuči na osnovi prijavljenih raziskovalnih nalog:
a) za nalogo »Koncept in raziskava obdelovalnega sistema za izdelavo plastičnih smuči«
b) za nalogo »Tekaške smuči — optimizacija konstrukcije in tehnologije«
Finaciranje za inovacije je predvideno iz:
—	kredita banke —	kredita sklada BK — lastna sredstva	2.712.000	oziroma 40 % 2.034.000	oziroma 30 °/o 2.034.000	oziroma 30 °/o
Skupaj:	6.780.000 oziroma 100 °/o
3. Raziskovalne naloge, ki so prijavljene	pri Skladu Borisa Kidriča
v sledečih zneskih:	
	Skupaj 50 % iz SBK
a) Geometrija in konstrukcija glede na unifikacijo slalom in veleslalom smuči (avtor tov. Robič)	558.800 279.400
b) Validacija testov ugotavljanja specialne pripravljenosti alpskih smučarjev (avtor tov. Smitek)	130.970 65.485
c) Brodarski treminološki slovar — oprema in deli malih plovil I. del (avtor tov. Horvat M.)	32.400 16.200
Skupno je torej 722.170 din, od tega 50 % pri SBK = 361.085 din in 50 odst. lastnih sredstev = 361.985 din.
— Služba kakovosti je dala v potrditev predlog stalnih normativov za nagrajevanje po kvalitetni normi za:
. lepljenje metalnih in plastičnih smuči
. nanos gelcota pri proizvodnji čolnov
. izdelava laminita pri proizvodni j čolnov.
DS TOZD Športni rekviziti je odobril stalni normativ, ki je zaradi lažjega razumevanja in računanja izražen v absolutnih zneskih, kateri se izplačujejo nagrajenemu delavcu oziroma odbijajo, v kolikor je naredil izdelek z napako. Normativ je izračunan v skladu s sporazumom o merilu za nagrajevanje po kvaliteti proizvodnje na osnovi večmesečnega zasledovanja dejansko dosežene kvalitete.
— DS podjetja je sprejel sklep, da morajo službe poskrbeti, da bo za odpovedi vodilnih delavcev najprej informiran delavski svet.
— Po prehodnem soglasju DS TOZD Športni rekviziti, sveta TOZD
Uredniški odbor »Naše smučine« pri delu
De tal j Iz trim steze v Krpinu
Inštitut in sveta DS skupnih služb, je tudi DS podjetja soglasno sprejel sanacijski program.
—	Oba DS in oba sveta so obravnavali predlog sprememb samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke. Soglasno so sprejeli naslednje sklepe:
1. Dnevnice za službena potovanja se povišajo iz sedanjih 120.— din na 140.— din. Cas in trajanje potovanja ostaneta nespremenjena.
2. Nočnine se priznavajo za dejansko plačane račune, vendar ne več kot 160,— din na noč. Nočnina se prizna proti predložitvi računa v višini po računu. Brez predloženega računa pa se prizna nadomestilo nočnine v višini 70.— din.
3. Za uporabo lastnega prevoznega sredstva se za prevoženi km prizna za osebne avtomobile din 1,50.
4. Vse te spremembe se uporabljajo od 1. 7. 1975 dalje.
5. Povračilo stroškov prevozov na delo in z dela se z 1. 7. 1975 povrnejo delavcu v višini stroškov za javno prevozno sredstvo, če je stanovanje oddaljeno več kot 3 km od sedeža TOZD s tem, da delavec krije sam 30.— din na mesec.
6. Regres za leto 1975 se izplača od osnove 900.— din na zaposlenega. 15 °/o od te osnove dobijo otroci do 10 let starosti, 20 % pa otroci nad 10 let starosti (vendar samo ti-
sti, ki so prijavljeni v Elanu), tako da pride na zaposlenega 800.— din.
7.	Dopolni se 67. člen Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu s tem, da se vnese nov 3. odstavek, ki se glasi:
»Glede na stopnjo invalidnosti in kategroijo invalidnosti dobi delavec povečan letni dopust:
— za delovne invalide II. kategorije in vojaške in mirovne invalide s teleson okvaro do 50 % — 2 dni
— za delovne invalide III. kategorije in vojaške mirovne invalide s telesno okvaro nad 50 °/o — 3 dni
— Vsi DS so se strinjali, da pristopimo k Samoupravni interesni skupnosti za nafto in plin; za podpisnika samoupravnega sporazuma je bil imenovan Vojsk Dolfe, glavni direktor, za delegata pa tov. Renko Branko.
— Izvršni svet SO Radovljica je predlagal odstop sredstev (višek sredstev od samoupravnih interesnih skupnosti) krajevnim skupnostim za izvajanje njihovih programov in za kritje škod, nastalih v zvnzi z elementarnimi nezgodami. Delavski sveti so sprejeli naslednji sklep:
Ostanek sredstev od SIS — znesek 110.000,— din odstopimo krajev, nim skupnostim, vendar šele takrat, ko bo program delitve teh sredstev natančno definiran (za katere potrebe bodo sredstva namenjena).
— Vsi DS so se strinjali, da bomo za finaciranje potreb ljudske obrambe in civilne zaščite, prispevali 70.— din na zaposlenega, s pripombo, da se vsa predavanja s strani SO za civilno zaščito in ljudsko obrambo organizirajo izven delovnega časa v javnih prostorih.
— Člani DS podjetja so soglasno sprejeli naslednja merila za nagrajevanje tekmovalcev:
a) premije za skakalce na smučeh ELAN,
b) premije za alpske smučarje, ki nastopajo na naših smučeh po predlogu švedskega poola,
c) osnovne premije za švedske alpske smučarje, ki nastopajo na naših smučeh — izhodišče po predlogu švedskega poola,
d) članarine oziroma pristojbine se plačajo POOL-om na osnovi pogodbe neposredno izstavljenih računov.
— Člani DS podjetja se strinjajo, da prvi začno sami z udarniško akcijo za ureditev parkirnega prostora in apelirajo na vse ostale delavce, da se jim pridružijo.
Vese/o na dopust ?
Ena izmed številnih postaj na trim stezi v Krpinu
Odgovori na vprašanja
ODGOVORI NA VPRAŠANJA IZ
PREJŠNJE ŠTEVILKE:
1. Koliko članov jc imela zadruga Elan od leta 1945—1947?
Odgovor: 44
2. Koliko športnih in telovadnih društev je bilo včlanjenih v zadrugo od leta 1946—1947?
Odgovor: 19
3. Kdaj je zadruga Elan prešla v državno podjetje?
Odgovor: 8. marca 1949
PRAVILNO STA ODGOVORILA:
BENEDIK JOŽE in
DRAGAN NE2KA
OBA PREJMETA NAGRADO PO 50,00 DIN.
NOVA VPRAŠANJA:
1. Kdaj je bil večji požar v Elanu, kjer jc pogorel ves zgornji del takratne poslovne zgradbe?
2. Kdaj je registriran prvi datum izvoza Elanovih izdelkov?
3. Kdaj je upravljanje v podjetju prešlo v delavske roke?
Poslovila sta se od nas
Pretekle dni sta odšla od nas na druge delovne dolžnosti dva vodilna člana kolektiva.
VLASTA VIDIC — sekretar podjetja je bila v Elanu od 1. III. 1960, torej polnih petnajst let. Opravljala je uspešno eno najodgovornejših del v podjetju kot direktor splošnega sektorja. Vseskozi jc s svojimi bogatimi izkušnjami doprinašala mnogo k izpopolnjevanju samoupravnega sistema in k utrjevanju družbeno politične zavesti članov kolektiva. Strokovno pa je uspešno vodila splošni sektor, ki ima v podjetju nešteto dejavnosti splošnega značaja.
Odšla jc na novo, voljeno delovno mesto, kot pomočnik organizacijskega sekretarja ZK na občino v Radovljico.
Na novem delovnem mestu ji želimo mnogo uspehov in se ji obenem zahvaljujemo za ves vložen trud v podjetju Elan. Upamo, da bo še vedno ostala v povezavi z nami in nam z novega službenega mesta pomagala reševati našo organizacijsko problematiko.
JOŽE LIPNIK — direktor finančnega sektorja, zaposlen v Elanu od 1. oktobra 1958 leta. Teh 17 let dela v podjetju je posvetil najodgovornejšemu delu gospodarsko-finančni politiki, kar je bilo v teh časih gospodarske inflacije in slabših poslovnih rezultatov, zaradi nekaj slabih zim za Elan izredno težko. Posvetil se je reševanju kreditiranja v času izgradnje podjetja in strokovno pripravil nešteto elaboratov, ki so bili potrebni za odobritev istih. Se v zadnjih dneh pred odhodom je predložil obširen dokument — sanacijski program podjetja Elan skupno s svojimi strokovnimi sodelavci.
Z njegovim odhodom bo v sedanji finančni situaciji v podjetju občutna vrzel, ki ji je lahko kos le rutiniran gospodarsko-finančni strokovnjak, kot je bil naš Jože Lipnik.
Odhaja na novo, enako delovno mesto na LIP Bled.
Ob slovesu je naša dolžnost, da se mu zahvalimo za njegov trud in dobro opravljeno delo pri nas z željo, da bi bil prav tako uspešen tudi pri naših sosedih.
Letovanje
S 15. junijem je začel poslovati Camping lesnih delavcev Slovenije v Selcah pri Crikvenici. V mesecu juniju smo oddali 58 nočitev in to večinoma tujim koristnikom, ker doma ni bilo interesentov. Drugače je v mesecu juliju, ko so oddane vse kapacitete domačim koristnikom. V 8 hišicah bo letovalo v mesecu juliju 29 družin članov našega podjetja. Največji problem je bil razporediti kandidate za kolektivni dopust. OOS je na osnovi točkovanja določila 16 družin, oziroma članov, ki bodo letovali v tem času. Kriteriji so bili, da so starejši člani po delovni dobi v Elanu, starejši po letih in da v zadnjih dveh letih niso letovali v Selcah —_d kolektivnim dopustom. Tudi v mesecu avgustu so že oddane vse kapacitete, prav tako v večini domačim gostom. Proste kapacitete so še v mesecu septembru, to je do 10. septembra, dokler camp posluje.
Elanovih 30 let
Priprave na proslavo 19. in 20. septembra 1975
V letošnjem letu, ko po vsej drža-
vi	proslavljamo 30. obletnico osvoboditve in obenem 25-letnico samoupravljanja, se tudi v Elanu pripravljamo na praznovanje 30-letnice obstoja podjetja, ki bo 19. in 20. septembra.
Kljub težki finančni situaciji, ki jo je povzročila inflacija in štiri slabe zime, ne bi bilo prav, da bi šli tiho mimo tako važne obletnice. Prav gotovo pa moramo obseg in stroške proslave prilagoditi sedanjim možnostim.
2e dalj časa je postavljen pripravljalni odbor, izbran iz vrst strokovnih in družbenih dejavnosti, ki v danih pogojih programira to prireditev. Konkretno bo za ta praznik izšla namesto »Naše smučine« slovesna edicija, praznična ilustrirana brošura. Izdana bo posebna, pozlačena Elanova značka, sicer po obliki enaka kot smo jih prejeli v posrebreni izvedbi in nova samolepilna etiketa »Elan 30« izdelana doma v omenjeni nakladi za člane kolektiva in ostale udeležence proslave.
Na proslavo bomo povabili najvišje eminentne politične osebnosti kot so tov. Dolanc, Jože Smole in Janez Vipotnik. Slednja bosta vabljena že kot soustanovitelja Elana. Vabljeni bodo tudi drugi republiški predstavniki in predstavniki institucij, ki imajo povezavo s podjetjem tja do občinskih in krajevnih družbenopolitičnih delavcev.
Največja posebnost pa bo na proslavi prav gotovo tudi udeležba smučarjev svetovnega slovesa, ki vozijo naše smuči. Med njimi bodo Stenmark, Grosche, Kuzmanova, Križaj in nekaj naših reprezentantov.
Vabljeni bodo razumljivo tudi vsi še živeči ustanovitelji Elana, tuji poslovni partnerji in novinarji.
V izdelavi je statua (kipec) Bloškega smučarja, ki naj v bodoče simbolizira Elan na vseh publikacijah in ki bo podeljena le redkim zaslužnim posameznikom kot so ustanovitelji Elana, tekmovalci, ki so Elanu prinesli svetovni sloves itd.
To naj bi bil v bodoče Elanov »OSKAR«.
Da bi bili stroški čim manjši, ne bodo vabljeni domači poslovni partnerji temveč kot že rečeno le inozemski. Ti naj bi že na dan pred proslavo ogledali podjetje v obratovanju, ta obisk pa naj bi obenem zamenjal vsako-letna posvetovanja, ki bodo to pot že v petek zvečer na Bledu ob navzočnosti svetovno znanih tekmovalcev — smučarjev, kjer si bodo izmenjali izkušnje in se med seboj strokovno posvetovali. To bodo v glavnem predstavniki večjih naših inozemskih odjemalcev smuči od katerih mnogo zavisi tudi naš obstoj.
Pridne roke pri delu
4 NASA SMUČINA
Drugi dan, 20. septembra pa bo proslava v glavnem za nas, za člane kolektiva in naše najožje svojce, predvidoma v novem skladišču surovin, ki se do tega časa še ne bo opremljalo. Na programu bo ogled tovarne za vse povabljene, predvsem tuje goste in to med drugim razstava ustanovnih dokumentov, mednarodnih priznanj Elanu, pokalov in drugega v avli upravne zgradbe, v sejni sobi pa ogled športne in druge fotogralije, ki jo bo priredil naš fotograf Franci Kolman. Nadalje ogled razstave telovadnega orodja in vsega ostalega, kar proizvajamo izven smuči. Ta razstava bo v in pred skladiščem gotovih izdelkov. Pred obratom plastike bo tudi pripravljena razstava čolnov in nekje ob potoku Zgoši tudi razstava naše gasilske opreme. Sledil bo tudi ogled naše trgovine. Predvidoma bi se sprejem začel ob devetih, od pol desetih do enajstih bi bil ogled omenjenih razstav, proslava pa naj bi se pričela ob 11.00 in bi se končala nekako ob pol enih.
Na proslavi bodo sodelovali tudi pevci zbora A. T. Linhart iz Radovljice.
Poleg govorov predstavnikov Elana in republike se bo članom kolektiva predstavilo naše eminentne tekmovalce — smučarje. Podelila se bodo državna in samoupravljalska priznanja najzaslužnejšim članom kolektiva, ustanoviteljem in smučarjem pa statue bloškega smučarja, našim upokojencem in borcem pa namesto ob novem letu, knjižne nagrade. Koliko in kakšne nagrade bodo podeljene 15., 20., 25. in 30-let-nikom v podjetju, zavisi od drugih okolnosti, predvsem od poslovnega rezultata v polletju.
Da bi proslavi 30. obletnice Elana dali večji poudarek, bomo angažirali po proslavi ansambel Slavka Avsenika za 1 do 1 '/ž-urni samostojni koncert. Po koncertu, ki bo trajal približno do 14. ure bomo šli člani kolektiva na okrepčilo v obrat družbene prehrane, enako bodo pogoščeni gostje v bifeju upravne zgradbe. Med tem časom se bo preuredilo oder, stole in omizja, nakar se bo pričelo z zabavnim delom tja do 21. ure. Igral bo plcsno-zabavni orkester »MURKA«. V veseličnem prostoru bo urejen tudi buffet, kjer nas bo sindikat preskrbel s pijačami, naši gasilci pa bodo odgovarjali za red in varnost.
Ko bo pripravljalni odbor imel pri sebi vse naštete angažmaje, bo napravil grobi predračun stroškov in jih s programom vred predložil samoupravnim organom v obravnavo in potrditev, kjer bodo oni imeli zadnjo besedo. To bo predvidoma po kolektivnem dopustu.
Vsekakor pa vas bomo sproti obveščali o pripravah in točnem programu, ki se bo dokončno izoblikoval tik pred proslavo.
K. S.
ToSk^Mestol
VIII
Ekipa_______________
1. SLOVENIJALES trg.
2. BREST_______________
3. GLI Sl.Gradec
4. ELAH________________
5. NOVOLES
6. KLI Logatec
7. STOL
XXX
3 1
2,5
2
4
x;:x
\’l..
2
1
1
Točke
Mesto
VII.
III.
SLOVENIJE
LJUBLJANA, 13. in 14. JUNIJA 1975
4 xxx
6.LESARIADA75
ŠPORTNE
IGRE
DELAVCEV
LESARSTVA
STRELCI — MOŠKI:
Od 41 nastopajočih ekip je doseženo 4. mesto odlično, čeprav so nekdaj naši strelci prejemali kolajne. Seveda je napredek strelstva drugod tako očiten, da smo z uspehom naših fantov lahko zadovoljni. Streljali so Pangerc, Kozinc, Vidic, Horvat in Pcinhicher. Imeli pa so tudi vsaj nekateri rahlo smolo. Izrekamo jim vse naše priznanje.
STRELKE:
15. mesto od 21 ekip je sicer slabši uspeh. Mrakova, Gosakova in
Podlipčeva nise bile v najboljši formi, vendar so se častno borile za dober uspeh v skupni uvrstitvi Elana.
KEGLJANJE — MOŠKI:
Doseženo 10. mesto od nastopajočih 46 ekip je lep rezultat, če pomislimo, da je pri tem športu konkurenca največja. S kegljanjem se ukvarja vedno več ljudi. Naši kegljači: Hrovat, Gašperin, Hegedič, Vidic, Toman, Kolman in Kapus so imeli povpreček nad 200 kegljev.
MALI NOGOMET:
Doseženo 20. mesto od 39 nastopajočih moštev sicer ni tako slabo, vendar so bili naši fantje Robič, Cerar, Tonejc, Dežman, Tonejc J., Gračnar, Kolman, Hanžič, Jermol in Stojanovič, letos med favoriti. Samo en poraz jih je stal toliko slabših mest.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Velik uspeh na VI. LESARIADI-75
ŠAH — ŽENSKE:
(Bronasta kolajna). Od sedmih ekip jc Elanova dosegla odlično 3. mesto (glej tabelo!), sicer pa so naše standardne tekmovalke Horvatova, Prestrlova, Zuljanova, Brcar-J^va in Ferkova letos preživljale nianjšo krizo. Lansko leto so bile Sladko prve. Pripomniti pa je, da
vendar je bilo to premalo za vidnejše mesto. Kljub temu je to lep uspeh.
KEGLJANJE — 2ENSKE:
18. mesto od 27 nastopajočih ekip sicer ni najboljše, vendar so keg-Ijavke Koširjeva, Gosakova, Brcar-jeva, Vidičeva, Gartnerjeva in Pa-plerjeva doprinesle k skupnemu uspehu Elana kar lepo število točk.
VI. športne igre dclavcev lesarstva in prvič tudi gozdarstva, so za nami. 13. in 14. junija se je 1800 tekmovalcev iz 53 delovnih organizacij častno borilo za najboljša mesta na igriščih »Slovana« v Ljubljani.
Sindikalno športno društvo Elan sc je po svojih sekcijah dobro pripravljalo za ta športni nastop, ki je prav za Elan, tovarno športnega orodja bistvenega pomena. Delavci iz športne tovarne, morajo dostojno zastopati to zvrst dejavnosti tudi Pri merjenju moči in znanja v športu. To so tudi letos uspeli. Kljub vedno večji konkurenci in izurjenosti tekmovalcev, so dosegli častno 3. mesto. To pa je tudi velik uspeh.
Rezultati:
SAH — MOŠKI:
I- mesto (zlata kolajna). Tekmovalo je 22 ekip. Naše barve so zastopali: Vrečko, Jerala, Dragan in Pe-terman. To je največji in najpre-prečljivejši uspeh vseh naših ekip. (Glej tabelo!)
Skupina 1-10 1. STOL
2. INLES	1
3- JELOVICA	2,5
4. MARLES ____________2,5
5. GLI Sl.Gradec 2
6. MEBLO	3
7. KLI Logatec
8. ELAM
9. LESONIT 10 .ŽIČNICA
XXX
cxx 5
2	2	cxx	1	L,D L,5	3
2	2	3	cxx	2	),5	3
III. I
-------1
IX.
ŠA1I - FINALE MOŠKI
je bila letos konkurenca močnejša. Tudi za letošnji uspeh zaslužijo vse priznanje.
ODBOJKA — MOŠKI:	SAH	ŽENSKE
(Bronasta kolajna). Tekmovalo je 22 ekip. V tej športni panogi so bile borbe najbolj žilave in so trajale dva dni. Prvi dan so naši fantje Vogelnik, Vojvoda, Vidic, Potočnik, Peternel, Kozamernik, Legat in Petri-ček galdko odpravili v predtekmovanju favorizirane odbojkaše STOLA in MEBLA, kar je bilo prijetno presenečenje. V četrtfinalu so z 2:1 zgubili z GG Bled. V boju za tretje in četrto mesto pa so zopet zmagali in zasluženo prejeli bron.
Čestitamo!
s školjkami. Rahlo preklinjajo' smo potem namestili še ostalo opremo, nekaj pojedli, veliko popili in ob 15. uri odbrzeli s pomočjo Tomosovega motorja po morju v Rabac, kamor smo pripluli po štirih urah. Turistov je bilo precej, mi pa smo bolj gledali za turistkami. Ribic je bilo precej, ker pa ni bilo nič z ulovom, smo se že ob 23. uri podali v podpalubje naše barčice in tam z malo truda prebili noč.
No in že je bilo jutro in s tem 27. junij, začetek regate. »Diži se«, sem zatulil že ob 5,30. Pa nič ... No čez eno uro smo bili že pokonci. Na sestanku krmarjev smo se nato zmenili, da je start ob 8. uri. Spet smo postavili jadra in ugotovili, da je dvižnica glavnega jadra čisto fuč. Ker se ni dalo nič pomagati, smo jo zavarovali z vrvjo. Tako smo ob 8,10 startali na prvo etapo Rabac — Martinščica na Cresu. Eno uro je bil še kar v redu veter potem pa dve uri nič. Potem je spet začelo pihati in lepo je šlo skoraj do polotoka pred Martinščico. Tam smo spet padli v brezvetrje, ki pa ga je naša konkurenca Mica (tudi Pasara), ki je bila prej za nami, obšla in nas prehitela za 3 minute. Zvečer v Mar-tinščici smo se zabili v disko, nato spat in že je bilo jutro in start druge etape Martinščica — Cres. Ujeli smo ugoden veter, prehiteli nekaj konkurentov in od otočka Zečevo do Cresa ugotavljali, da bi lahko imeli 4 krat večji špinaker kot pa je bil naš. Po 7 urni plovbi smo prišli na Cres in pustili Mico za sabo ravno za toliko, kot so prej oni nas. Cres je luštno mestece z zalivi, zaščitenimi pred burjo. Spet smo se najprej nažrli in zvečer hajd v disko. Zgodaj zujtraj smo prijadrali do Pasare in ob 5. uri nas je zbudilo brnenje v glavah. Za spremembo je ta dan pihala močna burja in tako smo v dobrih treh urah pripluli do kontrolne točke na rtu Jabla-nac. Potem pa še malo, veter je crknil in obstali smo sredi Kvarnerske-
ga zaliva. Nekaj ur smo čakali na veter, a do 16. ure ga nismo dočakali. Zato je padla komanda »jadra dol, motor gor«. Tako smo ob 18. uri pribrzeli v Opatijo in so nam šteli uvrstitev na kontrolni točki. K sreča, kajti takih primerov je bilo več, a so ostale barke, ki jih je ujelo brezvetrje, z vlačilcem odpeljali v Zurkovo. Tako smo se v svoji skupini uvrstili okrog sedmega mesta, bogatejši za veliko izkušenj.«
Miha Pretnar
Draga
razsvetljeaa
Za »Dan borca« je v dolini Dragi zavsetila luč na grobišču talcev.
Priprave za ta daljnosežni projekt so potekale 2 leti na pobudo Turističnega drušva in družbeno političnih organizacij z odobrenim premostitvenim kreditom 25 milj. s din bila zgrajena električna napeljava do turističnega doma v Dragi.
Novice
SKI BUSINESS, S,73
V Kanadi se je povečal promet Fischerjevim zastopnikom na 6 milijonov $ letno, pred leti je bil le 1 milijon,
Fischerjev zastopnik je izjavil, da bo verjetno v sezoni 75/76 Fischer pristopil k ameriškemu ski poolu s smučmi — alpskimi, tekaškimi in skakalnimi ter čevlji Dinamit.
V. Goodvvin, glavni direktor oddelka za smuči pri Garcia Corp. napoveduje znižanje povprečne cene smučem. Povečalo se bo namreč povpraševanje po cenejših smučeh za začetnike.
Lep uspeh naših s Pasaro
Tradicionalna Istrska regata, letos že sedemindvajseta, je bila tokrat v organizaciji jadralnega kluba Galeb z Reke. Potekala je v treh etapah: iz Rabca v Martinščico na Cresu, iz Martinščice v luko Cres, zadnja etapa pa preko Kvarnerskega zaliva iz Cresa v Žurkovo pri Reki. Tudi letos se je regate udeležila Elanova Pasara. Na startu se je zbralo 28 jadrnic, od tega 6 L5, 3 Zvezde, 9 večjih jaht in 10 manjših jadrnic s kabino, med njimi tudi dve pasari, ki sta bili sploh najmaj-ši jadrnici na regati. Kako se je obnesla naša Pasara, poroča njen krmar, Miha Pretnar:
Zc precej dni pred regato smo v Elanu opremlajli našo Pasaro z novimi dodatki v upanju, da bo tako boljša in hitrejša. Prišel je odločilni 26. junij. Zjutraj sva z Milatovi-čem skočila v Elan po pozabljeno okovje in ob 6,15 sem mogoče zadnjič v življenju zrl plastično fasado ene največjih tovarn smuči. Z rahlim cin, cin sem ob 6,25 hotel zbuditi
Petra iz globokega spanca, toda mož je že čakal s potovalko, pripravljen na odhod. Se zadnjič je pogledal ženo in že sva odbrzela po tretjega člana posadke Janeza Piska, ki je zamenjal Zupana. Ker se je Ljubo tiste dni ukarjal z »žabami«, nam Elanovci ne bodo zamerili, da smo vzeli s seboj tega starega morskega volka, s katerim se poznava že četrt stoletja. Posebno, ker se je dečko pred kratkim oženil. Tile štirje dnevi so bili zanj glavni dobitek na tomboli.
Torej okoli 7. ure smo odbrzeli iz Radovljice, se vmes ustavili v Ljubljani, nakupili filme, in bili okoli 10. ure v Opatiji. Luko s Pasaro v oboji smo našli brez problemov, problemi pa so nastopili takoj, ko smo barko spustili v morje. Ni minilo pol ure in v kabini je bilo že vedro vode. Prekleli smo Ivana, ker je montiral nov ventil za izpust vode, ki pa je kajpak puščal. Luknjo je nato Pisek s plastičnim kitom zamašil in se pri tem krepko porezal
Velik uspeh ...
(Nadaljevanje s 5. strani)
ODBOJKA — ZENSKE:
Doseženo je bilo 7. mesto od 10 prijavljenih ekip. Koširjeva, Balohova, Tomaževčeva, Vengarjeva, Resmanova in Zupanova, so bile premalo uigrane, da bi mogle nuditi večji odpor nekaterim res dobro pripravljenim ekipam. Tu bo potrebno še mnogo dela in treninga za večjo kvaliteto igre. Kljub temu pa 4 pridobljene točke za Elan pomenijo mnogo, celo eno mesto v skupni uvrstitvi Elana.
BALINANJE:
20. mesto v uvrstitvi od 22 ekip je slabo. Griovski, Kolman, Gatej, Kaurin in Blažič so imeli veliko treninga in so se nadejali enega od prvih mest, pa jim ni šlo dobro od rok. Bo pa drugič boljše.
Ob zaključku še to, da je bila organizacija tekmovanja odlična, tudi uvodni ceremonial, dočim je bil zaključek slab.
V našem imenu se moramo lepo zahvaliti tov. Doberletu, našemu upokojencu iz Ljubljane, ki je prekinil letni dopust na morju in se oba dneva posvetil organizacijski in svetovalni dolžnosti našim ekipam.
Dober start naših vodnih smučarjev
Vodni klub ELAN tudi letos med
prvimi v državi
Na odprtem prvenstvu mesta Zagreba v smučanju na vodi, v čast 30-letnice osvoboditve Zagreba in zmage nad fašizmom, je bila na jezeru CICE prva večja letošnja preizkušnja vodnih smučarjev iz vse države.
V slalomu je pri pionirkah zmagala Andreja Porenta, pri pionirjih pa Uroš Bogataj, oba ELAN.
Pri seniorjih je bil najboljši Finžgar — drugi. V skokih je pri pionirkah zopet uspela Porentova z drugim najboljšim rezultatom, kakor tudi Uroš Bogataj med pionirji, saj
je bil zopet prvi. Pri seniorjih pa je Primož Finžgar povedel s prvim mestom. Tako so tudi v kombinaciji zasedli omenjeni trije eno prvo, eno drugo in eno tretje mesto.
Naši strokovnjaki pravijo, da ta prvi start za naše tekmovalce ni bil najuspešnejši, pač pa je bil boljši na republiškem prvenstu v Zagrebu 21. in 22. junija.
Tam so v kombinaciji zopet povedli Porentova z drugim najboljšim časom med pionirkami, Valant Jani z drugim in Bogataj s tretjim mestom med pionirji, Petretič Mare s tretjim, Finžgar Primož s četrtim in Dežman Jože s 6. mestom med seniorji.
PRAZNUJMO
DAN VSTAJE
SLOVENSKEGA
NARODA
Radenci
vabijo
V Radencih in Moravcih lahko združite prijetno s koristnim. Članom vaše sindikalne organizacijo smo pripravili poseben aranžma. V kolikor v omenjenih zdraviliščih preživite vsaj 10 dni, ste 11. dan in za vsako naslednjo dekado po en dan naš gost s tem, da ob prihodu predložite kupon iz vašega internega časopisa.
Cena penziona v dvoposteljni sobi v hotelu Radin v Radencih z že obračunanim 10 °/o popustom za domačega gosta je:
VII., VIII.	225,00
IX., X.	215,00
XI., XII.	175,00
Cena dvoposteljne sobe v privatnem sektorju v Radencih je:
VII. do IX.	od	60,00	do	86,00
X. do XII.	od	52,00	do	64,00
Cena penziona v dvoposteljni sobi
v Moravskih Toplicah (vveekend hišice) je:
V. do X.	150,00
XI., XIII.	100,00 Informacije:
Recepcija zdravilišča »Radenska«, 69252 Radenci, telefon: (069) 73 040, telex: 35 218 yu slrci Recepcija Moravske Toplice, 69221 Martjanci, telefon: (069) 72 004
Zahvali
ZAHVALA
Ob težki izgubi ljube mame MARIJE STARE
se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz strojne obeh izmen za podarjeni denar namesto venca.
2alujoča hčerka: Sipec Ivanka
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta KNAFELJ ALOJZA
sc lepo zahvaljujem vsem za obisk in izrečena sožalja ter spremstvo na pogrebu.
Posebno pa se zahvaljujem sodelavcem teh. biroja za podarjeni venec.
Žalujoči sin Slavko
UREDNIŠKI ODBOR: Vidic Vlasta, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj
Novice - novice - novice - no
SKI BUSINESS. 4/75 U. S. Commerce department poroča, da je uvoz smuči v ZDA v 1. 1974 padel za 30 % glede na 1. 1973. Najbolj se je zmanjšal uvoz iz Japonske (za 70 %), Švedske (85 %) in Avstrije (33 °/o). Uvoz iz Jugoslavije, Francije in Španije pa se je povečal. Francija zdaj izvaža v ZDA več
smuči kot Avstrija, Jugoslavija več kot Italija in Španija je presegla Švico. Španijo predstavlja španski Rossignol z 21.000 pari letno.
Velik padec uvoza avstrijskih smuči je povzročil Fischerjev bivši zastopnik Garcia,, ki je 1. 1973 uvozil še 110.000 parov, lani pa le 37.000 parov.
Država	Uvoz v ZDA št. parov 1974	1973	•H>	1974 1973 vrednostno S/p;	
Avstrija	199.139	297.982	— 33	39,96	40,55
Francija	176.659	144.386	+ 22	43,14	53,79
Italija	30.612	36.699	-17	34,93	37,06
Španija	21.004			29,37	
Švica	15.217	15.602	— 4	45,80	28,91
Zahodna Nemčija	62.040	85.613	-27	27,83	34,91
Jugoslavija	31.814	23.609	+ 37	13,87	14,17
Skupaj	536.485	603.891	—	11
KUNSTSTOFFE, 5/75
Iplas — Koper bo po licenci BASF-a izdeloval letno 15.000 fttalne kisline, ki je važna surovina pri izdelavi poliestrskih smol. Začetek proizvodnje predvidevajo v prvi polovici 1977 1.
ŠPORT UND MODE, 1974/5 V letu 1973 je jaiponska industrija smuči doživela težko krizo, katere vzrdk je predivsom v zvišanju proizvodnih stroškov, pomanjkanju delovne siile, inflaciji in močnem povečanju uivoza. Poleg tega pa tu. di Japoncom zdlena zima ni prizanesla in so se cene znižaile za 30—50 odstotkov. Produkcija se je v letu 1973 zmanjšala od leta 1972 za 25%.
Na Jaiponsikem je 40 °/o prebivalstva starega od 15—30 let, kar predstavlja dobro potencialno tržišče.
Gospodarski vestnik, St. 19
Industrija za predelavo plastičnih mas »Poliester« v Priboju bo do leta 1980 podvojila proizvodnjo. V novem obratu bodo izdelala 7000 ton smol letno, kar bo omogočilo zmanjšanje uvoza za 70 °/o.
Delavska enotnost, 8. 3. 1975 Kovinsko gradbeno podjetje Monter iz Poljčan je v manj kot 6 mesecih zgradilo novo halo, v kateri bodo izdelovali gradbene elemente iz plastike. Predvidevajo 4 milijone din letnega dohodka.
Bojan Križaj je od Sportskih novosti prejel »Zlato smučko« v Tržiču na motocrosu
Kodri - kodri
Lastnosti delavca so v mesecu juniju pridobili naslednji delavci:
1. Dob ran ja Adnan — NK delavec v skladišču gotovih izdelkov
2. Sitar Rok — KV finomehanik v Pomožnem obratu
3. Legat Božidar — KV str. ključavničar v pomožnem obratu
4. Legat Anton — KV str. ključav. ničar v pomožnem obratu
5. Krmelj Rudolf — KV str. kluj-čavničar v pomožnem obratu
Lastnost delavca v istem mesecu
so izgubili:
- kodri - kodri
1. Renko Marija — finančni sektor — sporazumno
2. Kristan Valentin — lesni oddelek — sporazumno
3. Dragan Milan — nabavni sektor — odhod v pokoj
4. Pogačnik Vladislava — prodajni sektor — sporazumno
5. Mahmutovič Fata — obrat smuči — sporazumno
7. Demšar Bogomir — priprava Ic-la — v poskusnem roku
8. Zlodnjak Slobodan — priprava lesa — samovoljna
9. Grm Olga — ERC — sporazumno
STUTTGARTER NACHRICHTEN, 28. 1. 1975.
Marc Hodler, predsednik FIS, je mnenja, da se profesionalizem v smučanju začne pri 150.000 DM. Toliko na leto lahko zasluži tekmovalec s smučanjem, da ga še imajo za amaterja. Profesionalci se ne smejo udeležiti samo olimpijskih iger. Jasno pa je pri tem vsem, da superzvezde kot so Klammer, Zwdl-ling, Proll, Thoni, Gros in Russi zaslužijo precej več, kot je meja amaterizma.
KURIER, Dunaj
Avstrijska televizija je med svojimi gledalci izvedla anketo.
Samo 18 % med njimi se za šport ne zanima.
22% gledalcev hoče več prenosov smučarskih tekmovanj,
13 % več atletike,
5 H več plavanja,
3 % več nogometnih prenosov,
2 % si želi manj prenosov avtomobilskih dirk,
3 % manj hokeja
5 % manj boksa
Fotokronika — fotokronika — foto
Začele sc je s tekaškimi smučmi na samem vrhu. Ali bo vendarle šlo?
Japonska gospodarska delegacija v Elanu. Edino podjetje, ki so ga obiskali v Jugoslaviji, je bil »Elan«
Poslovni razgovori so občutlijvi in zahtevni. Od njih zavisi mnogo, kako, kaj in za koga bomo proizvajali
Gore nad 2000 m mamljivo vabijo tudi poleti. Na sliki so vrhovi kot otočki morja
8 naša smučina