msrovENEcm
Kopitarjevi ni. 6/111	t, teiefo. 99»
Telefoni nrednlštvni dnevna riniba 205» — nočna 199*. 2994 In 20M	-' ■ ■	Uhaja ruk dna sjntrnj, rasen ponedeljka In rineva po praznika
B
Mednarodni kongres JOC o Bruslju
■ '1 '
Klic katoliške delavske mladine
Stotisoči mladih delavcev prisegajo, da bodo družabni red obnovili v krščanskem in ne v marksističnem duhu
Nesmotrena politika
Čim hujše in čim delj je organizem bil bolan, tem več časa in tem skrbnejše nege potrebuje, da ozdravi.
lato velja za našo državo, ki so jo razni ■stavni eksperimenti, neprestane in nebrzdane strankarske borbe ter nepoštenost raznih režimov dodobra zrahljale, dokler jo ni diktatura tako zvane jugoslovanske nacionalne stranke vrgla na bolniško posteljo, na kateri je bila obsojena na počasno sihanje vseh svojih sil. Osvobodila jo je nejevolja tlačene ljudske duše, ki je prišla do izbruha ob majskih volitvah s tako silo, da moremo govoriti naravnost o preobratu. Modrost kneza namestnika, ki je znal poiskati prave može, je našla iz tega položaja, ki bi bil mogel voditi bogvekam, takoj pravo pot v vlado, ki naj po protiljud-skih režimih razburkane oziroma sproščene strasti pomiri in na zakonit način s pomočjo obstoječih ustavnih Faktorjev, naj je parlament po sebi še tako malo podoba resničnega političnega razpoloženju v državi, izdela zakone, s pomočjo katerih bo moglo ljudstvo zopet svobodno izvoliti vseskozi demokratično zbornico. Vlada gospoda Stojadinoviča, ki je znala parlament, kateri ni hotel reševati potopljenega broda, pridobiti zase, je precejšen kos svoje naloge že izpolnila in čedalje bolj utrjuje svoj položaj v ljudskih množicah, ki se ali zgrinjajo okoli jugoslovanske radikalne zajednace ali pa v bivših političnih strankah gg. Davidovi-ča, Jovanoviča in Mačka kot lojalna opozicija po svoje sodelujejo, da se čim prej vpostavijo normalne razmere po parlamentu, ki bo odgovarjal ljudskemu hotenju in bo mogel politično življenje države reformirati in ga izpopolniti, kakor bo hotel.
Oa so pri tem mnogi nepočakani, drugi pa gredo očitno predaleč, to se razume, zlasti pri nas, kjer se je v precejšnjem delu države ljudstvo kaj malo politično vzgajalo, zakaj gola strankarska vzgoja ni vedno vzgoja k državljanskemu življenju in udejstvovanju v duhu prave demokracije, ki zahieva zmernost in uvidevnost ter čut za pošteno politično igro in za samopremagovanje tako od opozicije kakor od večine Tudi sedanja vlada, ki ji nihče ne more odrekati poštene volje, spretnosti in pravilno postavljenega smotra, ima proti sebi levico in desnico. Desnica, ki se rekrutira po-največ iz onih, ki jih hudo boli, da so bili tako trdo vrženi s sedla in mislijo, da hi mogli na kakšen čudežen način z demokratično krirs'to zopet kdaj vpostaviti »avtoritaren režime, je pač obsojen« na to, da bo plakata še dolgo nad razvalinami fašistične dobe, ki se ne povrne več. Kar se tiče levice, moramo reči. dn sc njeni voditelji skrbno ogibljejo vseh onih, ki bi jih radi pognuli v skrajnosti, v kaierih bi se sami vtopih in pokopali stvar samo, za katero se borijo. Dokler stoje stvari teko — in za pametnega motrivca ni dvoma, da bodo tako tudi ostale, bo vlada lahko svoje uelo brez vsakih resnih motenj nadaljevala, da se zapelje politično življenje in bodočnost države v mirno strugo, pri čemer ji morejo pošteni in svoje odgovornosti za celoto zavedajoči se opozicijo-nalni elementi le pomagati, da ne bi demokracija sama prišla v nevarnost, amprk dn bi se v polnem obsegu zopet uveljavila m državi kaseta pot v srečno bodočnost.
Pri tej priliki je treba izorerovoriti odkrito besedo brez zlega ali recimo, egoistične-ga snmostrankarskega namena z nekaterimi pri nas v Sloveniji, ki mislijo da morajo v vsakem slučaju biti opozicija. Hrvatsko opozicijo popolnoma razumemo, ji ničesar ne prigovarjamo in ji pustimo vso svobodo. Mi nikoli nismo dvomili, da ima dober in pravilen namen čim boljše ureditve naše države na temelju ljudske ali narod >e samovlade v polnem razumevanju celote in v pravilnem odnosu do nje ter v polni slogi z obema drugima sestavnima edinicama te države. Naj so besede še tako radikalne in čuvstva še tako vroča in časih enostranska, hotenje je či«to, pravilno in koristno za celoto, ki jo vsak hoče in želi čedalje bolj trdno in neruzdružno krepko. Drugače pa je z onimi, ki v naši domovini sredi slovenskega naroda prooagirajo radičevski pokret, ki je vseskozi hrvatsko nacionalen, je na izključno hrvatskem nacionalnem temelju nastal in se v tem duhu neizpremenjeuo vodi dalje. V skupnosti s Srbi in Slovenci, v kateri vsak lahko položi na tehtnico svojo javnopravno in enakoveljuvnc besedo in voljo, more politika HSS voditi sčasoma do pametnega sporazuma, toda, da bi se bodisi Srbi bodisi Slovenci podredili hrvatskemu nacionalnemu pokretu, to je vendar nesmisel, in sicer škodljiv nesmisel, tako da se resnično čudimo ljudem, ki prigovarjajo bivši SLS, češ da je »izdala svoj slovenski program«, kako morejo oni pozabiti svoje tako zelo izključno in radikalno poudarjeno slovenstvo, da delajo danes štafažo velehrvatskim agentom, ki očitno propovedujejo odcepitev Bele in Slovenske Krajine od Slovenije v imenu vsehrvatstva!
To je gotovo zelo nespametna politika, ki ji naše ljudstvo gotovo ne bo sledilo in ki bi ji tudi ne smel slediti noben slovenski inteli-gent. Mi smo Hrvatom prijatelji, mi ne želimo samo sporazuma z njimi, ampak odločno pravimo, da je državi neobhodno potreben, da je naravnost ratio existendi Jugoslavije, toda do njega ne bomo prišli, če se politično čisto lz-istovetimo s hrvatskim seljaškim nacionalizmom, ampak le kot enakopraven partner s svojo lastno bitnostio kot Slovenci in s svojo ■Bstno politično podlago. In to bi tisti, ki zdaj iz nekega kljubovanja ne najdejo druge politične strehe nego je hrvatsko-nacionnlnn, vendar lahko dosegli v sredi tiste stranke, ki je vedno bila in je tudi danes ostala slovenska in je s srbskimi in muslimanskimi brati stopila v skupno politično kolo, da v jugoslovanski državi in držnvno-nacionalni politični skupnosti ter višji kulturni enoti kot enakopraven partner ohrani in neguje vse vrednote svojega naroda brez vsakega prikrajška ter obenem pomaoa notranje okrepljah jn*o«doTa»«lM d*-
Pred nekaj dnevi je bil v Bruslju slovesno otvorjen svetovni kongres katoliške delavske mladine. Nadvse pomemben dogodek, ki ni le v mejah bruseljske svetovne razstave vzbudil veliko zanimanje, ampak je nase opozoril tudi javno mnenje mednarodnih krogov. Krščansko mladinsko delavsko gibanje Josistov (Jeunesse Ouvriere Ca-tholique), ki ima svojo zibelko v Belgiji, se je v teku 10 let razširilo na mnogo držav in narodov. Povsod pa nastopa enotno in smotreno — njegov cilj je, pokristjanjenje delavstva z osebnim vplivam v vsakdanjem in poklicnem življenju. Radi svoje odkritosti in brezkompromisnosti si je ta mladina znala povsod ustvariti veljavo in spoštovanje. Vedno bolj se tudi kaže, da nova delavska mladina razvija iz svojega pokreta sile, ki polagoma zadobivajo odločilen vpliv, čeprav zaenkrat še t okviru belgijskega socialnega življenja. Ta vpliv se ej posebno pokazal v boju proti brezposelnosti. Ko se je Zveza narodov pred kratkim pečala z vprašanjem brezposelne mladine, so bili edino žosisti tisti, ki so znali predložiti popolnoma in skrbno izdelan program, kako odpomoči brezposelni mladini. Samo v Belgiji šteje organizacija katoliške delavske mladine po 10 letnem obstoju nad 80,000 članstva, razpolaga z 22 lastnimi listi in je pravkar v središču belgijske presto-lice bila blagoslovljena njihova nova centrala: štirinadstropna palača, ki meri v pročelju 51 m v širino in ki je na vrhu okrašena s 6 m visokim kipom mladega delavca, ki drži v rokah visoko proti nebu križ, ki je znamenje krščanskega delavskega pokreta. Kongresa se udeležuje nad 100 tisoč mladih delavcev iz vsega sveta. 0 veliki pomembnosti tega svetovnega kongresa pričajo zlasti številna zastopstva vlad in raznih mednarodnih katoliških delavskih organizacij.
Poleg treh kardinalov (iz Lisbone, Pariza in Bru lja) prisostvuje zborovanjem dvorni maršal kot zastopnik belgijskega kralja, belgijsko vlado zastopa sam ministrski predsednik, dalje odposlanstvo iz Portugalske, belgijski kolonijatni minister, zastopstvo mednarodnega delavskega urada iz Ženeve itd. Med različnimi prireditvami je bila najmogočnejša manifestacija na stadionu t Heyseiu. (O tej prireditvi je »Slovenec« priobčil izviren dopis.) Prvič so nastopili govorni zbori, kar je nudilo edinstven pogled in napravilo na vse navzoče neizbrisen vtis. Nastopilo je 1600 koristov, sodelovala pa je cela množica 100.000 mladih delavcev. Pri zajtrku, ki ga je priredil belgijski kardinal, je med drugimi govoril tudi belgijski ministrski predsednik Van Zeeland, čigar govor je vzbudil veliko pozornost. Med drugim je omenil, da to materijelna prizadevanja za izboljšanje gospodarskega položaja brezuspešna, ako jih ne podpirajo duhovne vrednote. Poudarjal je prednosti katoliškega, gospodarskega in socialnega programa, ki ga vsebujejo papeževe enciklike. Opozoril je mladino na odločilno važnost, ki ji pripada že v sedanjosti. »Ne šele jutri pride čas, ko boste igrali pomembno vlogo v življenju, ampak vaša ura bije že danes. Naš svet je sredi globokih radikalnih prememb. Vse kaže, da jutrišnji dna ne bo več podoben včerajšnjemu. Ako se vam posreči, da v eni ali dveh razdobjih dosežete neko gotovo urav-novešenost v javnem življenju, potem bo zgodovina lahko o vas sodila, da ste bili dobri graditelji nove družbe, v kateri bo le še v zelo omejeni meri vladalo pomanjkanje in sovraštvo in ki bo v gospodarskem pojžledu tako urejena, da se bo bližala idealu, ki nam ga je Kristus postavil.«
Pomemben je bil tudi nagovor msgr. d'Her-bignya iz Pariza, ki je izjavil, da z občudovanjem
zasleduje gibanje nove krščanske delavske mladine. »Tedaj, ko je vaie gibanje zadofeivalo prvi razmah, to je bilo spomladi L 1926, sem bil t Moskvi in sem s prižnice poudarjal pogum mladih katoliških delavcev. Nasproti komunistični mladini je za nekomunistično mladino mogoče samo eno zadrža. ve: namreč krščansko. Na dva načina sc komunizem bori proti krščanskemu delavstvu. Najprvo z grožnjami, z zasramovanjem, ali tudi enostavno s preziranjem. Nedavno tega pa je iznašel novo metodo. Trdi namreč, da krščanski ideali niso nezdružljivi s komunizmom. Toda treba je dvojno razlikovati: komunizem in komuniste. Med komunisti jih je gotovo mnogo, ki so dobre vere. Čeprav že doigo izven krščanskega življenja, 90 si vendarle ohranili neko čistost občutja in mišljenja. Saj jih slišimo, da celo vabijo v svoj kro^ z geslom: -Ljubite se med seboj«. V resnici pa vsi vemo, da je nauk komunizma sovraštvo, ki vodi do popolnega uničenja svobodnega človeka. Seveda jc to skozi in skozi logično, kajti komunizem ni drugega kakor do zadnjih posledic izvoden materijalizem. Kljub temu pa so ljudje večkrat boljši kakor njihov nauk. In zato ni nemogoče, da se bo tudi komunističen materijalizem ob svojem času moral umakniti duhovnemu naziranju. Mladina, ki je vzgojena v materialističnih naukih, ne re nič o Kristusu. Trpi na strašni duševni praznoti. Sam sem videl, kako iiiče sebe, kako Uče Boga. Presefietljiva je evolucija že pri sinovih prvih komunistov. Tu in tam opazujemo, da nauk, ki je hotel uničenje, nehote mestoma vodi k Bogu. Mladi žosisti, ne dajte se osvojiti, ampak vi osvajajte komunistično mladinol Vaš cilj je osvojitev in oplemnitenje delavske duše. Zato pa rešite delavstvo komunistične prevare. Vaja velika zgodovinska naloga, da rešite delavstvo komui.*izma.<
Okrog zelene mize v Ženevi
Mussolini mehkejši
„Kravja kupčija med ttalijo in Anglijo . .
Ženeva, 7. sept. c. Danes je v sporu med Italijo in Abesinijo nastopilo že znatno olajšanje. Ta teden je ves potek dogodkov dajal slutiti, da bodo velesilo res skušalo vse delo vreči na ramena Zvezi narodov in jo nato obdolžiti, da je ona kriva, če se ne more preprečiti vojna v vzhodni Afriki. Svet ZN sc jc kakor znano sestal 4. septembra in hi moral sprejeti sporočilo razsodnikov, ki so bili po resoluciji sveta ZN z dne 4. avgusta t. 1. določeni, da morajo prinesti v Ženevo razsodbo. Na predvečer sestanka Sveta ZN pa je razsodišče, ki je zasedalo v Parizu, izreklo razsodbo, da ni za incidente v pokrajini Ualual kriva niti Italija niti Abesinija. Velesile so morale zato kljub vsemu pokazati svojo barvo. — Italija je na seji Sveta ZN dne 4. septembra kratkomalo zahtevala, naj se Abesinija izključi iz Zveze narodov, Laval in Eden pa sta se trudila, kako bi razvozljala nasprotje med obema stališčema.
Če,pride namreč do vojne, potem bi morala ZN nastopiti s kaznimi napram tistemu, ki bi vojno izzval. Anglija ne more sama podvzeti nobene kazenske ekspedicije, Francija bi pa pri bodočih sankcijah sodelovala le v primeru, če se Anglija zaveže, da bo Francijo podpirala tudi tedaj, če bo kazenska ekspedicija potrebna zaradi Avstrije. Ko so se vršila ta pogajanja, je abesinski delegat, profesor Jeze, zahteval izredno sejo Sveta ZN in na njej zelo ostro napadal italijansko pretiranost. Italijanski delegati so sejno dvorano zapustili. Za isto zeleno mizo tudi v Ženevi ni bilo več mogoče najti nobene pravične rešitve. Ker Italija in Abesinija nista mogli več skupno nastopati v Svetu, je bil izvoljen na seji 6. t. m. zvečer odbor peto-rice, v katerem so francoski, turški, poljski, španski in angleški delegat. Ta odbor petorice mora do ponedeljka izdelati besedilo resolucije.
Odbor petorice ustanovil pododbor sedmorice
Danes, 7. t. m., se je odbor petorice prvič sestal na sejo. Seja je bila ž.e dopoldne in je bila zelo delavna. Laval je namreč moral popoldne od-
žovo in vse njene sestavne edinice — tudi hrvatsko! — pa njeno moč nazunnj in jugoslovansko idejo tudi kot kulturen faktor pred vsem svetom.
Ni ga, mislimo, razsodnega človeka, ki ne bi uvidel, da je le ta metoda političnega dela prava in smotrena, ako hočemo zadovoljiti toko državo, kakor Slovence, Srbe in Hrvate. Oni pa, ki se kakor tiče najrazličnejšega peria iz vseh bivših strank in strančic hočejo zbrati okoli HSS, kar bo pravo sračje gnezdo, ki ga sam dr. Maček ne more biti vesel niti more koristiti njegovi ideji in stranki — toki čudni ljudje škodujejo vsem, Slovencem in Hrvatom, in, čeprav nevede in nehote, ovirajo ter zakas-njujejo ozdravljenje našega državnega organizma. Mar ne vidijo, da je taka — brez zamere _ otročja politika le voda na mlin skupnemu nasprotniku: fašistični reakciji in unita-rističnemu centralizmu? Naj bi sc gospodje v zadnjem trenutku zavedli, da delajo ravno narobe, nego je prav in patncluo ia Slovencem t korist.
potovati v Pariz, Angleži pa so zahtevali zase weekend. Sejam petorice predseduje španski delegat de Madariagn. Na današnji seji je lord Eden obrazložil podrobno, zakaj ni uspela konfrenca treh velesil v Parizu. O istem predmetu je govoril tudi Laval, ostali člani petorice pa so zahtevali razna pojasnila. Kako se razvija debata v odboru, se seveda ne ve, ker so posvetovanja zelo tajna, pač pa je danes odbor petorico sestavil pododbor strokovnjakov, ki mora do ponedeljka proučiti ves materijal. Istočasno, ko je bil posvet petorice, so v stranski dvorani sedeli italijanski delegati in ves čas posveta sta prihajala Laval in Eden k baronu Aloisiju. Italijanski delegat je hotel na vsak način preprečiti sleherno neljubo odločitev odbora petorice.
Mussolini mehkejši:
Se ena konferenca v Stresi...
Da dela odbor petorice zelo odločno, se vidi iz tega, da je italijanska diplomacija danes prinesla na dan senzacionalno ponudbo, ki naj prepreči Zvezi narodov, da bi mogla izreči svojo končno razsodbo. Iz Rima je prispela vest, da predlaga Mussolini novo konferonco v Stresi, ki naj bi so 1 jev, vendar pa se poudarja, da je baron Aloisi v sestala takoj prihodjni teden. Konference bi so | svoji nervoznosti znatno prekoračil meje kavalir-udeležili Mussolini, francoski zunanji minister La- I
val iu pa ai.0r ški zunanji minister Hoare. ki bo ■ato žc jutri prišel v Ženevo (tako vsaj pravijo italijanski delegati), da bi lahko že t ponedeljek odpotoval na sestanek treh velesil r severno Italijo. Italijanski delegati trde, da torišče Zveze narodov ni dovolj diskretno, da hi se moglo govoriti it oči v oči o delikatnih interesih posameznih velesil. Italijani imajo pripravljeno tudi ie rešitev, ki naj bi bila sprejeta 1111 tej novi konferenci v Stresi. Mussolini hi od Angležev zahteval samo to, du mu priznajo v Abesiniji iste pravice, kakor jih ima Anglija v Iraku. Anglija si jc v Iraku s posebno pogodbo znala zagotoviti pravico, da gradi po vsem iraškem kraljestvu svoja letališča io pa svoje trdnjave. Isto sc naj dovoli Italiji in abe sinsko vprašanje hi bilo za vekomaj razrešeno.
„Angleška hinavščina"
Ko pa ves svet pričakuje, kako se Ik> končala ta kravja kupčija med italijansko in angleško diplomacijo, pa italijanska delegacija še zmeraj poskuša, kako hi razkrinkala angleško hinavščino. Tako jc danes baron Aloisi osebno prinesel tajniku Aveuolii v Zvezo narodov 20 angleških knjig, v kaierih razni angleški pisatelji popisujejo strahote Abesinijc. Med temi knjigami je tudi knjiga, ki jo je spisala gospa Simonova, žena bivšega angleškega zunanjega in sedaj notranjega ministra. Ta odlična predstavnica angleške aristokracije je pred leti za zabavo potovala po Abesiniji. Tamkaj so jo nekateri primeri suženjstva tako razburili, da jc po svoji vrnitvi v Ivondon naročila svojim tajnikom, da so ji spisali ogorčeno knjigo proti tiraniji abesinskili prebivalcev. Ta dogodbica je danes vzbudila v Ženevi mnogo pikrih komentar-
stva.
Sv. oče bivšim bojevnikom
99
Vse v imenu pravice in miru ...
a
S temi besedami se je papež dotaknil spora med Italijo-Abesinijo
Rim, 7. sept. c. Sveti oče papež Pij XI. se je danes vrnil v sveto mesto iz Castel Gandolfa. — Opoldne je sprejel v avdijenco francoske in italijanske bojevnike. Nagovoril jih je z daljšim nagovorom in imel v tem svojem govoru priliko, da se dotakne tudi spora med Italijo in Abesinijo.
Sveti oče Pij XI. je v svojem govoru rekel, da je vosel, da lahko sprejme trpine velike svetovne vojne. Obenem 1 njimi moli za mir in pokoj padlih, prav tako pa moli tudi za mir med živimi. Danes smo vsi prepričani, da hoče vos svet mir in da hoče v miru živeti 1 vsemi narodi. Kot vikar božji na zemlji hočem, da se ohrani mir, in storil bom vse, da se ohrani mir med vsoini narodi. Nato je sv. oče govoril tudi o sporu med Italijo in Abesinijo. Ilekel je, da je treba razumeti poštene aspiracije italijanskega naroda. Toda to aspiracije se morajo izvršiti tamo t miru na podlagi enake pravice, ki je samo ena In za vse enaka. V tem sporu mora vse roditi samo ta misel: vse v imenu pravice in t miru. Boga prosim, da bi nam dodelil mir na lemlji. Mavrica miru naj se razgrne nad nami in Bog naj dopusti, da bi ii te mavrice rosil blagoslov miru na i«mljo. Molimo in delajmo ta mir v fasti, poštenju in spoštovanju pravnih določil.
Vsi navzoči so besede sv. očeta sprejeli 1. velikim navdušenjem. Po govoru so največji borci u mir med narodi, ki to si e* izvojavali v strel-
skih jarkih, sprejeli kleče blagoslov vikarja Kristusovega na zemlji.
Pol milijona mul in 100.000 kamel na pomoč Abesiniji
Adis Abcba, 7. sept. b. 90 karavanskih pod jetnikov, ki razpolagajo s pol milijona mul in 100 tisoč kamel in ki držijo v svojih rokah ves karavanski promet v Abesiniji, je ponudilo negušu za slučaj vojne z Italijo ves svoj živi in mrtvi kapital, ki naj predvsem služi za oskrbo armade z tnunicijo in hrano. Neguš jc ponudbo sprejel. Karavanski podjetniki so po večini muslimani in njihova po. žrtvovalnost je tem večja, ker so razni fevdalni go spodarji v državi postopali z njimi zelo samo lastno.
Kapital osvaja Abesinijo
Newyork, 7. septembra. AA. Reuter poroča: O. Chertok jc izjavil, da se bo v četrtek vkrcal u Anglijo, ker je uredil vsa vprašanja v zvezi z opcijo, ki jo je dobil v Abesiniji. Takoj po prihodu v London je pripravljen položiti na tamočnjem abesinskem poslaništvu znesek enega milijona dolarjev, kakor se je dogovoril pri podelitvi koncesije. Izjavil je dalje, da jc govoril z abesinskim poslanikom v Londonu radiotelelonski in da mu je ta izjavil da bo U posel zaključen brez težav."
Zborovanje slovenskih poslancev v Belgradu
Pod kakšno firmo -
ali JNS tsce nove obleke
„Pravi Jugos!
Diktatorski režimi gg. Uzunoviča, Jevtiča in Srskie.a, ali z eno besedo: vladanje .INS. nam je v ,javnem življenju, kakor hitro je ta stranka izgubila politično moč, zapustilo kopo poklicnih politikov, ki so obviseli v zraku, dolgo ne vedoč, ne kod, ne kam. Razkrojili so se v svoje prvobitne elemente, to jo v nešteto skupin hi skupinic, katere .jo pred leti, kakor tudi so liili lieterogeni elementi, vse združila želja po moči in oblasti, ki jim jo je v neomejeni moči nudila .INS. Toda ob likvidaciji svojega neslavnega režima so se vsi ti fiihrerji in podftihrerji soglasno enega zavedali: da pod nobenim pogojem ne morejo stopiti pred narod. Ni jim neznano, da so imeli lo toliko časa politično besedo v javnosti, dokler narod ni imel nič govoriti. Med njimi pa ni uiti enega, ki bi samo za hip dvomil, du prostrana Jugoslavija nima niti enega okraja, v katerem bi tudi samo eden teh skrahiranih JNS generalov mogel upati, da bi ga volivci v svobodnih, nepotvorjonili volitvah poslali v parlament. Razumljivo, da la zavest na JNS-arsko gospodo vpliva tem poraznejše, ker vidijo istočasno vstajati mogočno ljudsko stranko po celi državi, ki ima vsled svoje tradicijonalne zakoreninjenosti med ljudstvom vse predpogoje, da postane nosite-Ijica zdrave, na demokratičnih osnovah zgrajene ljudsko države.
Vendar se politične smrti vsakdo brani in kako se jo ne bi branili JNS voditelji, ko so toliko let neovirano paševali nad državo! Sila dela človeka iznajdljivega in tako jo je prvi pogruntal generalni sekretar JNS, g. dr. Kramer s svojo »pohorsko akcijo«. Iz njegovega glasila »Jutra« polagoma zvemo, da je smisel pohorske akcije razkropljenim JNS voditeljem dopovedati, da bi ipak bilo i>olje, da vsaj generalni štab ostane skupaj, ko že nima nobene armado za seboj. Seveda pa nikakor ne kaže pod isto firmo, ker je preveč kompromitirana in zasovražena med ljudstvom. Treba jo izobesiti novo reklamno desko — (kolikokrat je to že od leta 1018?!) —, ki bo bolje vlekla kot stara preperela firma. Tudi tu jc vaja napravila mojstra, hokus pokus in novo geslo je že tu. Po »Jutru« se. glasi: »Pravi Jugoslovani vkup!« Proti komu? Očividno proti vladi in proti ljudstvu, ki ga sedanja vlada zastopa. S političnim manevriranjem in kombiniranjem, zlasti pa z intrigiranjem naj bi združeni JNS veljaki pod drugo firmo po kakšnem čudežnem naključju, tako upajo, zopet zlezli na poveljniški mostiček, odkoder jih je odpihnila njihova lastna nesposobnost, še preden je užaljeno in razjarjeno ljudstvo moglo spregovoriti na svobodnih volitvah.
Ostalo pa je »Jutro« dolžno pojasnila, kdo in kaj so pravi Jugosloveni«. Zato mora oprostiti, da javno stavimo na njegov naslov nekaj vprašanj, ker gre vendar za javno zadevo. Najprvo: ali je pod »pravimi Ju-gosiovetii- mišljena tista skupina politikov in njihovih privržencev, ki so zadnja 4 lela vso državno oblast monopolizirali za sebe in za svojo stranko, monopolizirali kot neznatna politična klika za sobo tudi vse državljanske pravice in svoboščine, vse ostalo prebivalstvo države pa kot »protidržavno---. »separatistične« in »nezanesljive« elemente postavili izven zakona? Ali so mar to listi, ki so k nam uvajali batinaški režim, neusmiljeno politično preganjanje vseh, ki niso
zveni vkup!"
pripadali njihovi stranki, ki so polnili ječe s političnimi nasprotniki, jih pošiljali v kon-liiiacijo in uničevali gospodarske eksistence s političnimi denarnimi kaznimi? Ali so to tisti »pravi Jugoslovani«, ki so uvedli v naše javno življenje največjo korupcijo (vsem aferam nikakor še ui koncu), potem pa javni kritiki in tisku zamašili usta. da se ni moglo zvedeti zu njih temne, zakulisne inahinacijo? Gre mar zu kliko, ki jo svojo ljubezen do države spričala s tem, da jo je gospodarsko dovedla do roba propada, obenem pa si z raznimi pofi ustvarjala nikomur odgovorno eoko, ki naj hi jo ščitila?
Ker gre jasno za koncentracijo razbitih JNS delov, potem jc nedvomno, da gre prav z.a isto »prave Jugoslovane«, ki so slabo, prav slabo le kopirali razne tuje fašizmu, ne da bi znali dati nasilnemu sistemu tudi le malo človečanskoga duha. Kur se zbira pod firmo »pravih .Tugoslovenov«, niso drugega, kot jugofašisti, kakor so se do golega razgalili s svojimi nasilnimi metodami, istovetenjem svoje samozvanosti z državo in svojim proti-ljudskim mišljenjem. Tn jugofašizem ima le še to posebno oznako, da se v njem zbira ves cvet jugoslovanske masonerije, kar drugod ni običaj.
Ko bi v teh pobornikih za »pravo jugo-slovenstvo« bilo res ka.i jugoslovanskega duha in ne le slepa strankarska zagrizenost ter želja po oblasti, potem bi kot vsi pravi patrioti morali le pozdraviti, da se naša Jugoslavija polagoma zopet vrača k demokratičnim oblikam in da smo na tem, da bodo zopet najširše narodne plasti našle priliko, da pokažejo svojo pripravljenost nositi soodgovornost za državno politiko. Mislimo, da bodo temelji naše države vse drugače solidni in njen veliki razvoj in bodočnost neprimerno bol.j zagotovljena, ako bo vladavina temeljila na narodu, ki jo tvori in zanjo žrtvuje, — ker vsi ti so »pravi Jugoslovani« —, kakor pa, če se okrog ministrskih sedežev lovi domišljava politična klika, ki si za sebe monopoiizira patriotizem in državotvornost. cel narod pa ponižuje na stopnjo izmelianiziranega helotstva.
»Jutro« piše, da se od tega trenutka dalje, kar niso več. »pravi Jugoslovani« na oblasti, polaščn javnosti »zmešnjava in vznemirjenost«. Nasprotno pa celo inozemstvo eno-dušno priznava, da se je naš notranji in zunanji politični položaj z vlado g. Stojadinoviča izredno utrdil iu da smo na najboljši poti, da prebolimo zle posledice, ki so nam jih zadali fašistični režimi »pravih Jugo-slovenov«. Zmešnjavo in zmedenost opazujemo pač le v vrstah JNS štaba, kar pa za državo še ni nobena nesreča.
JNS gospoda je imela prilike več kol dovolj, da pokaže, kuj razume o državni politiki in državnem gospodarstvu. lii lo bi zanjo boljše, da bi svobode, ki .io ji novn vlada vso drugače generozno dajo, kakor pa jo jo ona sama dovoljevala opoziciji — ne zlorabljala in javnost ne opozarjala preveč glns-no nu imena, ki so toliko gorja povzročili našemu narodu. Od svoje strani bi saijttfze-leli. dn vlada eimpreje izda politične zakone, ki bodo narodu omogočili, dn na volitvah temeljito pontendra s temi večnimi lieita-torji patriotizma iu državotvornosti, da ho ljudstvo v miru lahko ljubilo in delalo za svojo držaVo.
Kraljeva zahvala za čestitke
Belgrad. 7. sept. AA Pisarna Nj. Vel. kralja ima po najvišjem nalogu čast zahvalili se posameznikom i ii ustanovam za poslane cestilke. (Iz pisarne Nj. Vel. kralja.)
Knez-namestnSh se je vrnil v Bohins
Belgrad. 7. septembra. AA. Nj. kr. Vis. Iinez-nainestnik Pavle je snoči odpotoval iz Btlgrada v Bohinj. Med drugim spremstvom se je v Bohinj odpeljal tudi minister dvora Milan A n t i č in prvi adjutant Ni. Vel. kralja general Vojin Colak-A n t i č.
★
Solija-Primorje 48:37
Ljubljana, 7. septembra.
Sinoči so dospeli simputični bolgarski Iahkoatleti v Ljubljano, katero je na glavnem kolodvoru pozdravil predsednik kluba g. Sancin, odzdravil pa je Bolgar g. Indžev. Danes so se začela lahko-atletska tekmovanja na igrišču Primorja. Sodelujejo samo atleti Primorja. ker so Ilirija vsled prej>ovedi Jugosl. lahkontlelske zveze ni udeležila tega srečanja. Gledalcev je bilo malo. Doseženi so bili ti-le rezultati.
Tek na 100 m: 1. Zorga Al. (Prim.) 53:8, 2. Štok (Prim ) 54:5. 3. Ploteršek F. (Prim.) 54:5, 4. Zografski (AC Sofija) 55:0.
Skok v daljavo: 1. Dojčev (AC 23) 6,70 ni. 2. Belov (AC 23) 0,48 m. 3. Putinja (Prim.) 0.38, 4. Gahrovski (AC 23) 5,91 m, 5. Malnarič (Prim.) 5.84 m. — Točke. Prim. : 3, A. C. 23 : 8.
Skupaj: Primorje : 11, A. C. 23 : 11
Met kroglo: 1. Dojčev (AC 23) 12,95 m, 2. Marek (Prim.) 12.02 m. 3. Perpar (Prim) 11,66 m, 4. Clpev (AC 23) 11,40 m, 5. šerše (Prim.) 11,28. Točke: Primorje : 5, A. C. 23 : 6. — Skupaj: Pri-siorjo : 16, A. C. 23 : 17.
Tok na 200 in: 1- Belov (AC 28) 22,3 sok. 2. Skušek (Prim.) 22,8, 3. Bičkidžijev (AC 23) 22,4, 4. Sodnik (Prim.) 23,0 — Točke: Primorje : 4, A. C. : 7. — Skupaj: Primorje : 20. A. C. 23 : 24.
Skok v višino: 1. Panajotov (AC 23) 1.80 ni, 2. Markov (AC 23) l.70 m. 2. Zgur (Prim.) 1 70 m, 2. Slamič (Prim.) 1.70 m. — Točke- Primorje : 4, A. C. 23 : 7. — Skupaj: Primorje : 24, A. C. 23 : 31-
Metanje diska: 1. Dojčev (AC 23) 30.24 m, 2. Penčev (AC 23) 36.08 m, 3. Korče (Prim.) 83.56, 4. Ster (Prim.) 32.80. — Točke: Primorje : 3. A. C. 23 : 8. — Skupaj: Primorje : 27. A. C. 23 : 3».
Tok na 1500 m: 1. Srakar (Prim ) 4:21»/,, 2. Ingžekov (AC 23) 4:27 4/», 3. Ogrin (Prim.) 4:28, 4. Skušek (Prim.) 4:32'/«■ — Točko: Primorje : 7. Sofija : 4. — Skupaj: Primorje : 34. Sofija : 43.
Štafeta 4X100 m: 1. Sofija 16.0 sek. 2. Primorje 40.5 sek. — Točko: Primorje : 3, Sofija : 5. Skupaj: Primorje : 37, Sofija : 1&
Danes oh 16 se tekme nadaljujejo z naslerl-njini programom:
800 m. skok ob palici, tek 100 m, met kladiva, tek 110 ni zapreko, mol kopja, lok 5000 m, troskok, balkanska štafeta 801» '400X200X100 m.
Nogomet v Maribortz
Maribor. 7. sept.
V okvirju slavnostnih svečanosti, ko bo blagoslovljen nov stadion /železničarjev, ki bo v nedeljo, se je danes igrala prva polovica nogometnega turnirja s 4 močnimi rivali. Kot prva tekma je bila odigrana med Primorjem in Železničarjem 0:3 (4:1). Tekmo je sodil g. Vesnaver cb navzočnosti 1200 gledalcev.' Ljubljančani, ki jih že dolgo nismo videli v Mariboru, so upravičili svoj sloves kot najboljše slovensko moštvo. Najboljša je bila kril-ska vrsta. Kot posameznike pa je treba posebno jKilivaliti Brtonclja 2 iti Janežiča. Želzuičarji, ki so nastopili v najjačji postavi, so bili skoraj dorasli svojemu protivniku. V drugem polčasu sta si bili moštvi enakovredni.
Še večje zanimanje kakor za prvo igro je vladalo za srečanje Haška z Ilirijo. Tekma se je končala z rezultatom 2:1 (1:1). Zelo posrečena je bila ideja, da je enkrat prišlo do lektne med lema dvema moštvoma. Že v I. polčasu se je jx>kazala boljša lehnika Haška, vendar je Ilirija že |x> tretji minuti prešla v vodstvo jx> Lahu. Šele proti koncu prvega |X)lčasa je Hašk izenačil. Cela druga polovica je jKitekla v premoči Zagrebčanov. V predzadnji minuti je padel tudi zadnji gol. Tekmo je sodil g. Bizjak.
Lahka atletika
Maribot. 7. septembra
Za jutrišnji mednarodni lahkoalletski miting so prijavili svojo udeležbo sledeči klubi: GAC (Gradec). KAC (Celovec), Crieeler (Dunaj) Con-cordija, Hašk in Maraton (Zagreb), Slavija (Va-raždin), Ilirija, Primorje (Ljubljana) ter vsi mariborski klubi.
Osebne vesti
G. ban dr. Dinko Puc se je odpeljal v Belgrad ter v torek, dne 10, t. m. ne bo sprejemal strank.
Belgrad, 7. sept. m. Glavna kontrola je razpisala natečaj za sprejem 1(1 uradniških pripravnikov, ki morajo imeti dovršeno drž. trgovsko akademijo ali gimnazijo z maturo, in to za mestne kontrole jiri finančnem ravnateljstvu, in sicer za Zagreb 3, zu Podgorico 2, za Skoplje 2, za Ljubljano 1, za Sarajevo 1 in zn Cetinje 1. Nadalje bo glavna kontrola sprejela 4 uradniške pripravnike z dovršeno fakulteto na glavni kontroli v Belgradu. Kandidati, ki reflektirajo na gornja mestu, morajo poslati taksirane prošnjo glavni kontroli z vsemi dokumenti, ki jih zahteva uradniški zakon. V prošnjah morajo navesti, na kntero mesto konkurirajo. Prošnjo je treba vložiti do 30. sept. 1935.
Dunajska vremenska napoved: Znatno zboljšanje vremena. Zjasnitev. Veter bo pojenjal; večinoma šc pod 20 stopinj Celzija.
Belgrad, 7. sept. m. Današnji dan je bil tukaj v znaku raznih konferenc, s katerimi hočejo obrniti nase pozornost poliitčni ljudje, ki že več ali manj padajo v politično pozabo v našem notranjepolitičnem življenju. Tako je bila v senatu že pred tednom sklicana konferenca razširjenega glavnega odbora JNS. Na to konferenco je bilo razposlanih okrog 200 vabil uglednim prvakom te stranke. Ker je na konserenco prišlo samo okoli 55 ljudi, 6o iz vrst te stranke danes zatrjevali, da je bilo razposlanih samo 128 vabil. Na konferenco so prišli skoraj vsi organizatorji znane nove nacionalne fronte, to je masonskega krila JNS, katerega člani so se sestali pred kratkim na Pohorju in tamkaj sprejeli znano resolucijo. Vsi organizatorji nove nacionalne fronte so se po pohorskem sestanku zbrali 2. in 3. septembra zopet na Hvaru ter tam razpravljali o političnem položaju ter iskali možnosti, na kakšen način bi se lahko spet vrnili v politično življenje, ker se pred narodom kot zloglasna JNS sploh ne morejo več pojaviti. Zato so razpravljali tudi o vprašanju ustanovitve nove politične stranke O tem se je mnogo govorilo, vendar pa do konkretnih sklepov ni prišlo,
Na sestanku na Hvaru so ti gospodje razpravljali tudi o današnji konferenci, ki jo je sklical senator Kosta Timotijevič. Vsi udeleženci konference na Hvaru so poudarjali potrebo organizacije JNS, nekaj govornikov pa je celo predlagalo, da bi bilo potrebno, da se zaradi zasovr&žcnosti JNS v narodu ime stranke spremeni. To stranko da je sploh potrebno ignorirati v smislu pohorske in hvarske resolucije. Na hvarskem sestanku je bilo tudi sklenjeno, da bodo vsi udeleženci pohorskega in hvarskega sestanka v slučaju, če se jim ne bo posrečilo na današnji konferenci v Belgradu vsiliti sedanjemu vodstvu JNS njihov program, izstopili iz te stranke ter pričeli ustanavljati novo jugoslovansko stranko v smislu programa pohorske resolucije. Sestanku na Hvaru so prisostvovali med Slovenci vsekakor grozovito priljubljeni »voditelji«: Albert Kramer, direktor »Jutra«, urednik »Jutra« Andrej Verbič, dr. Stane Rape, sotrudnik »Jutra« in privatni uradnik iz Ljubljane, Rasto Pustoslem-i-ek, urednik časopisov »Jutrovcga« koncema, Ar-tur Mravlje, notar iz Logatca, in dr. Stanko Pu-šenjak, banovinski zdravnik iz Cerknice. Torej samo ljudje, ki imajo med slovenskim narodom zelo močno zaslombo . . .
Za današnjo konferenco je dobil (»vabilo tudi narodni poslanec za litijski okraj Milan Mravlje, ki se je konference tudi udeležil. Mravlje je jx>-ročal o tem vabilu na včerajšnjem sestanku, ki so ga imeli v prostorih narodne skupščine |x>slanci, pristaši bivših ministrov Puclja in dr. Marušiča. Ti poslanci so izjavili ,da Mravlje lahko odide na današnjo konferenco, vendar pa mu za kakšne sklepe na konferenci niso dali poblastil. Slovenski |xi-slanci so le dni islotako imeli vsak dan svoje sestanke, na katerih so izrazili nasprotna mnenja, ki so se v zadnjem času |x>javljala med njimi. Tako se je na sestanku, ki je bil v četrtek, pojavilo veliko nezadovoljstvo proti jDoslaiicu za novomeški okraj dr. Režktt jadi njegovega zadržanja v zadnjem času. Pueljuvi in Marušičevi poslanci so mu namreč očitali, da se iziieverjt tej skupini in da se ie pričel bolj nagibati h Kramerju. Na včerajšnjem sestanku so ta nasprotja bila začasno izglajena. nakar je senator Pucelj poročal o političnem jx>lo-žaju.
Pucljevi in Marušičevi poslanci so imeli tudi danes sestanek, in sicer popoldne, na katerem so zopel razpravljali o političnem položaju. Temu sestanku so prisostvovali tudi poslanci dr. Veblo, MIha Brenči? in dr. Klar. Na današnjem sestanku jo poslanor Mravljo poročul o konferenci JNS v senatu.	,
Kolikor so mogli časnikarji izvedeti, se je na tej konferenci v glavnem razpravljalo o vprašanju nadaljnjega dela JNS, katero vrste so se lako razredčile, da stranka zadnjo čase sploh ni mogla več razvijati delovanja med narodom.
Na dojioldanski konferenci so govoril jired-sednik JNS Njkola Uzuriovič, Svetislav Popovič, dr. Kramer, dr. Sečerov. Jovo Banjanin, dr. An-gjelinovič m Svetozar Tomič Večina govornikov, predvsem organizatorji znanega nacionalnega po-kreta, je ugotovila, da je polje za delo te stranke preozko, ler je zahtevala, da se mora JNS razširiti v smeri novega jugoslovanskega nacionalnega pokreta ter da se jiodpre v leni pogledu Jugoslovanski neodvisni nacionalni klub v narodni skupščini. v katerem sta od Slovencev, kakor znano, včlanjena Kramerjeva somišljenika Prekoršek in Lukačič. Ti govorniki so tudi zahtevali, naj se pritegnejo k sodelovanju vsi sorodni nacionalistični elementi,
Poleg tega se je obravnavalo tudi vprašanje prenovitve stranke. Zaradi tega je bita tudi izražena zahteva, da je treba podvreči reviziji sedanje vodstvo JNS. V zvezi s tem jo treba omeniti tudi navzočnost poslanca Vasilija Trbiča na konferenci. Trbič je namreč še pristaš bivšega predsednika vlade Jevtiča in je prišel na to konferenco zaradi lega, da zagovarja idejo povrnitve Jevtiča in njegovih maloštevilnih pristašev v JNS.
Slovenec« je že poročal o sestankih, ki so se vršili za časa bivanja Bogoljuba Jevtiča v Vrnjački banji, na katerih jo bila izražena želja Javtičeve skupine za povrnitev v JNS ]h> ugotovitvi, do je položaj te skupine naravnost obupen in da sploh nima izgledov iu možnosti ua politično življonje med narodom. Lahko so. reče, da bo ta želja Jev-ličeve skupine naletela na velik odjior v razredčenih vrstah .INS. Ti krogi so danes izjavljali, da je tragično za to skupino, ki je prva položila roko na JNS ter s svojo politiko doživela jiopoln polom, da sedaj ne najde vriifve v to stranko, iz katera je izšla. V tem pogledu se je na nekaterih ožjih konferencah JNS poudarjalo, da bo v primeru, če bi bila Jevtičeva skupina sprejeta nazaj v stranko, zapustilo stranko mnogo njenih sedanjih pristašev. Zato so izgledi, da bi prišlo do fuzije teh dveh skupili, minimalni. Dn na današnji konferenci kakor tudi na vseli konferencah JNS ne vlada rožnato soglasje, kol se lo poudarja z raznimi komunikeji. najbolj potrjuje odgovor, ki ga Je dal na razna vprašanja Časnikarjev predsednik te stranke Nikoln Uzuiiovič, ko je odhajal iz senata, in ki je kralko odgovoril: »-Pojdite k senatorju Kosti Tirno-
^ Hladna fesen
že prihaja ^
Ko boste izbirali oblačila za jesen, vedite, da boste kupili plašče, dalje obleke in blago za obleke kakor tudi obleke za šolari« najcenejše pri
DRAGO SCHVVAB, Lfubl»»na
tijeviču, jaz vam ne morem ničesar povedati. Ko pa boni jaz skliceval konferenco, tedaj vam bom pa lahko dajal pojasnila.«
Uzunovič je nadalje pred senatom časnikarjem izjavil na razna vprašanja, da ta konferenca ni forum za sprejem raznih sklepov, temveč samo posvetovalni organ. S tem je Nikola Uzunovič alu-diral na akcijo nekaterih senatorjev, kakor Kra-merja, Angjelinoviča, Banjanina ter drugih, ki organizirajo nov jugoslovanski nacionalistični pokret in zopet jemljejo jugoslovanstvo v zakup. Ko je pa odhajal Kosta Timotijevič iz senata, je časnikarjem samo izjavljal, da vlada sloga in da se je na konferenci govorilo o tem, kaj je dolžnost JNS, da stori v sedanjem političnem položaju. Izgleda, da se je še najbolje izjavil Pavle Matica, ki je časnikarjem dejal o delu današnje konference ta; »-Pripovedujemo in razgovarjamo se.«
Konferenca JNS se je nadaljevala tudi popoldne. Opazilo pa se je v političnih krogih, da je aa popoldansko konferenco prišlo neprimerno manjše število članov kakor na dopoldansko. V po litičnih krogih se je to komentiralo na ta način, da nekateri člani, ki so bili na dopoldanski konferenci ter so slišali poročila posameznih govornikov o obupnem stanju te stranke v narodu, radi tega niso hoteli priti zopet popoldne na konferenco.
Zvečer so časnikarji dobili o tej konferenci naslednji komunike:
»Konferenca predstavnikov JNS senatorjev, članov ožjega glavnega odbora, narodnih poslancev, članov širšega glavnega odbora, ki je bila v senatu dne 7. septembra, je po vsestranskem pretresu političnega položaja in v zvezi z delom konference z dne 18. avgusta sprejela potrebne sklepe, ki bodo služil vodstvu stranke kot smernica za nadaljnje delo za aktiviranje politike stranke.«
Kakor je razvidno iz gornjega komunikeja, se nevzdržni odnošaji v JNS, ki so jih ustvarile različne frakcije .niso niti malo izgladili, ter se bodo nadaljevale najrazličnejše akcije te stranke, ki jc mogla živeti samo tedaj, dokler je uživala pod|x>ro oblasti, sedaj pa nima nikake zaslombe v narodu, ter se je članstvo, ki se je moralo po sili razmer vpisati v to stranko, razbežalo na vse strani. Sedaj se bo po svojem svobodnem i^repričanju organiziralo v strankah, za katere se bo samo odločilo. *
Organizacija JRZ
Belgrad, 7. septembra, m. Ker so se izvršili vsi zakonski predpisi, ki jiii je določal sedaj veljavni zakon o društvih, |io«velih in dogovorih glede prijave JRZ oblastem, so sedaj dani vsi pogoji za organiziranje stranke v državi. Radi tega »o se danes popoldne sestali na konferenco Aca Stanojevič. dr. Milan Stojadinovič, dr. Anton Korošec tn dr. Mehmed Sjiaho, člani izvršilnega komiteja organizacijskega odbora JRZ. Na sestanku so razpravljali o vseh vprašanjih, ki prihajajo t postev prt organiziranju stranke, in so med drugim sklenili:
1- da sc prične z organiziranjem stranke na »sem državnem področju, o čemer bo izvršilni odbor v teku prihodnjega tedna dal še posebna navodilo.
2. da se ustanovi v Belgradu tajništvo JRZ kot pomožni organ izvršilnega odbora stranke.
,, C1»», izvršilnega komiteja organizacijskega odbora JRZ Aca Stanojevič je v teku današnjega dno v hotelu .Pariz konferiral s prvaki bivše radikalne stranke Mišo Trifunovičem, Krsto Mileti-cem, Ranko Trifunovičem, dr. Momčilo Ninčlčem, gradbenim ministrom ing. Bohičem ter z ministrom za gozdove in rudnike Gjuro Jankovičem.
Roke proč od Jadranske straže
Iz v rs I JS čujenio, da hočejo nekateri gospodje. ki so v tej organizaciji prišli do važnih mest kot eksponenti vsemogočne JNS, v sklepe sedanjega vsedržavnega zbora v Ljubljani vnesti resolucijo docela politične vsebine, ki naj bi odgovarjalo JNS-arskim inteiicijam, ter bile'torej naperjeno proti sedanji Stojadiuovičevi vladi.
Proti takšnim nameram, ako resnično obstojajo, najodločnejše protestiramo in pred njimi svarimo! Kajti, vsaj kar tiče nas Slovencev, smo v Jadranski straži vsaj dosedaj glodali patriotlčno, državno organizacijo, ki ima namen, da dvigne v narodu smisel ip ljubezen za naše morje in njegovo krasno obal. Zato smo kljub temu, da so se od gotovih JNS eksponirancev delalo naravnost ovire, z veseljem in navdušenjem pristopali k JS in vanjo vpisavali tudi svoje otroke. Odločno pa odklanjamo vsak poskus, da bi JNS tako eminent-no patrlotično organizacijo skušata porabljati kot rešilno desko za svojo skrahirano politiko!
Hmelj
Žalec, 7. sept.
Hmeljarska zadruga poroča, da se je tekom včerajšnjega in današnjega dne pri dokai živahnejšem zanimanju in povpraševanju za vse vrste blaga nadaljevalo z nakupovanjem. Največ povpraševanja je bilo za prvovrstno blago, za katero se je gladko plačevalo po 24 do 25 Din za kg, za zlasti tudi v barvi brezhibno pa se je nudilo z napitnino žc nad 26 Din za kg. Precej povpraševanja je tudi za srednje in srednje dobro blago po 18 do 23 Din kg, pa tudi za slabše in cenejše ie nekaj zanimanja. Računa se, da je prodanih iz prve roke že nad 5COO stotov letošnjega pridelka. Tendenca je čvrsta zlasti za prvovrstno in v barvi brezhibno blago, ki je že precej redko in le še v bolj čvrstih rokah.
Iz češkoslovaške poročajo, da se je tendenca močno učvrstita in se pri živahnem nakupovanju plačuje za srednje blago po 29 do 31 Kč, to je po 52 do 56 Din, za najboljše pa ludi že do 94.50 Kč, to je 63 Din za kg. Pridelek bo za 8000 stqtov manjši kot lani.
V	Roudnici in Uslekti so cene nespremenjene in se plačuje po 22 do 25 Kč, t. j. 40 do 45 Din za kg, v Usteku tudi do 26 Kč, t. j. 47 Din za kg. Hmeljarji se zadržijo mirno in rezervirano.
V	Nemčiji bo pridelek predvidoma precej manjši kol so je prvotno računalo. Deževno vreme je zadnje dni močno oviralo obiranje. Cene šo že določene in sicer zu Ifallertau, Totnang, Spalt, Jura in Baden s 4 do 6 RM, t. j. 70 do 105 Din, za ostale provenijence pa 3.40 do 6 RM, t. j. 59 do 100 Din zn kg in je tudi že prišlo do prvih mahj-fiili nakupov po teh cenah.
Zatec, 7. septembra.
Pri živahnem zanimanju in povpraševanju se je plačevalo danes za boljše in najboljše blsgo 30 do 34.50 Kč, t. j. i« do 62 Din za kg. Položaj jo zelo Čvr6t.
Kako Indija misli in živi
Prezanimive izjave nadšhofa iz Kalhute slov. akademikom
Predsednik vlade dr. Stojadinovič se podpiše v /lato knjigo, potem ko je položil venec na grob neznanega vojaka pri slavoloku zmage v Parizu.
Katoliško društvo rok. pomočnikov
Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani je obhajalo 31. avgusta in 1. septembra svoj R0 letni jubilej. Hvaležno se je spominjalo svojega ustanovitelja prof. dr. Leona Vončine, ki mu je dal tako trdno podlago, da je v teku osemdeset let izšlo iz društva nad 30011 dobro izvežbanih pomočnikov in mojstrov. V svojih podjetjih, delavnicah in tvornicah, ki so jih iz društva izišli člani ustanovili, je dobilo na tisoče pomočnikov iri mojstrov dober zaslužek. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov je torej v zgodovini našega narodnega gospodarstva izredno važnega pomena.
Iz drušva so izšli zaslužni organizatorji obrtnega in delavskega pokrela, n. pr. Ivan Rebek v Celju, minister Josip Gostinčar. ki jo kol minister za socijalno politiko izdal najboljše zakone za zaščito delavstva, ild. Društvo pa je svojim članom pripomoglo do vsestranske splošne olike, go. |ilo je pelje in dramatiko. Iz drušlva so izšli prvi slovenski gledališki igralci Anton Crrar-Danilo. Anton Verovšek. Pavel Rasb»rgar, Rudolf Bukšek.
Hinko Nučič, operni pevec Leopold Kovač ild. Zato je društvo prav primerno proslavilo svoi jubilej p krasno uspelo Jalenovo igro Bral je v režiji g. Kr. dajete in z veliko pohvalo sprejetim, jubilejnim koncerlom pod vodslvom g. Ludvika Ruša.
Pri slavnostnem zborovanju dne I. septembra so si rokodelski pomočniki začrtali smernice za bodoče delovanje. Posnemajoč slavne vzornike dosedanjih društvenih članov hočejo z neumorno pridnostjo in vztrajnostjo delati za svoj vsestranski napredek in s tem ludi v korist državi in Cerkvi. Nj. veličanstvu kralju Petru II. in sv. očetu so poslali vdanoslni brzojavki.. Dobili so častno zahvalo od ministra dvora in od kardinala Pncollija. Zahvala kardinala Pacellija se glasi: Sveli oče jo bil prijetno ganjen od vdanoslne brzojavke In mošnjih katoliških rokodelcev. V očetovski I ju bežni jim pošilja svoj blagoslov ler iskreno želi in prosi, da bi v poštenem rokodelstvu vsekdar na predovali in bili deležni obilnih nebeških milosti
»Kakšna jo verska miselnost Indijcev?«
»Imenujejo navadno vero Indijcev hinduizem. toda to ni enoleo sistem in noben Indijec ne ve ločno, kaj naj veruje, oziroma nili dva Indijca nimata isle vere. Vstaljenih verskih resnic in dogem Indijci ne poznajo, v njihovih tradicijah^ se prelivajo fantastične mitologije ena v drugo, število bogov ni gotovo, njihova imena se menjajo od kraja do kraja. Kar so lOOOlelja snovali indijski filozofi najrazličnejših strni, vse lo velja kol indijsko verstvo Gotovo ste čuti o božanskih imenih Varuna, Višnu. Šiva, Šakti. Krišna. o učlove-čenju raznih božanslev, a vsa ta verstva so zmes subtilnib sistemov panteiznia. okultizma, joga-filo-zofijo ild. Indijci niso vajeni na strogo logično miselnost. zdi se, da imajo neko čelrtc, kategorijo ali dimenzijo miselnih oblik, ki jih mi ne poznamo. Kar se nam zdi kontradiktorno. lo se Indijcu zdi združljivo. Pa prav lo bujno versko razglabljanje indijskih filozofov preteklih stolni i j je predmet nujnega študija krščanskih filozofov in ieologov. Poglabljali se moramo v njihove subtil-ne sisleme. da nam ne morejo reči; Vi nas ne razumete. Tam so lani na univerzi v Kalkuti indijski filozofi debatirali o nekih filozofskih sistemih Indije, a so se končno zatekli h katoliškemu teologu za končno razlago, češ. da je 011 v tej panogi strokovnjak. Prav naš jasno izdelani sistem filozofije in teologije polagoma dobiva simpatije in spoštovanje jn kili duhov Indije. Sicer pa je treba poudarjati, da je vsn Indija "d enega konca d« drugega religiozna v tem smislu, da veruje * nad-tvarni svel in nadčloveška osebna bitja. Moderni evropski ateizem se jim zdi popolnoma nesmiseln. I Toda Indijce je začela v zadnjem času zanimali j ludi aplikacija naših moralnih in filozofskih načel j oa ekonomska vprašanja. Ko je lani neki ateistič-! ni revolucionar, ki je vsled rovnrjenja bil obsojen ! nn ječo. slučajno čilnl okrožnice papežev, so se mu zdeli li nauki kol razodetje iz neba in je izjavil, dn bo, — če bo kdaj prišel do politične moči. usla-! novil prvo indijsko poslanstvo pri Vatikanu.
Kako se razvija nacionalno gibanje, ki gaje započel (iandhi?«
Tu se visoki cerkveni doslojanslvenik nalahno I nasmehne, češ, splahllilo je kol močvirje ob Gan-j gesovi delli, Indijski nacionalizem? Bengalei. Ilin-' di, Parsi, Dravidi ibl. govorijo svoje lastne jezike: ; različnih narodov jo lam ver kot v Evropi še 1 večja zmes še mogoče vlada glerle verstev. Poleg moiianiedaocev imamo lam najrazličnejše hindu-islične strn jn. nadalje slaro aniniislične religije... Indijski nacionalizem nima nikake enotne podlage ali lezi. Danes sloni la nacionalizem zgolj 11:1 politični težnji po osvobodil* i od \siikrsne liije nadvlade loda indijska miselnost je v sebi pasivno brez odločne in stalne iniciative ler čuti nagonsko potrebo po nekem vodstvu Množica v vasi ali v
Kako pa Angleži gledajo ua katoliške
misijonarje in misijone?'
'Dokler pusli misijonar Angleže graditi cesti1, železnice in se ne vtika v njegove Irgovske posle, uživa polno svobodo. Anglež se sicer čudi, da hodijo misijonarji v Indijo širili vero. Toda 011 sina-. trn lo kot spori posebne vrste. On gre na tigre, lovi strupene gade in pleza na vrhove Himalaje, zakaj Iii torej ne smel kdo uganjali verskega - športa ?r
- Ali angleška vlada podpira misijonstvo?«
-Anglež si najprej ogleda, kaj je misijonar napravil, če je misijonska šola dobro urejena in šolski načrt praktičen, poleni da angleška vlada denarno podporo, šolo sicer otvori kdorkoli hoče. : loda Anglež podpira samo pameten in zdrav šolski ' pouk. Verska usmerjenost sob; ga ne zanima, pač pa moralna vzgoja, praktičen pouk ild. Prav la i širokogriidnosl. sistematična urejenost in nepodkupljivost ler pravičnost angleške vlade, uživa
I splošne simpatije Indijcev. Na dnu svoje duše so Indijci veseii lake nadvlade.«
»Kakšno vlogo imajo kaste v Indiji?'
Problem kasi je zelo zamotan, so deloma verske. deloma socialne ustanove. Tisočletna tradicija pravi, da so kaste ustanova božanstev in da vsled lega človek ne more spremeniti svoje kaste, Zato so nižje kasle dostikrat mirno vdane v svojo usodo. Toda danes sc kaste inajejo iu tn po vplivu krščanstva in evropskih idej. Moderni promet po železnicah in ulicah se ne more več ozirali strogo oa kasle. Mnogi indijski izobraženci so se šolali v Evropi ler spoznali velike ovire, ki jih ustvarjajo kaste enotni nacionalni Indiji. Zato so mnogi Indijci že zavrgli kaste, sicer pa so kaste velika moralna in socialna sila, ki obvaruje indijsko družino pred vsemogočnostjo totalitarne države. Rasla ima lastno sodstvo, skupne običaje in prirnrfit-vo. človek, ki jo izključen iz kasle. sploh ne more več živeli v indijski družbi.
»Kako delujejo protestantski misijoni?«
>Brez dvomu je požrtvovalnost protestantskih misijonarjev velika, ustanavljajo šole, bolnišnico, razne dobrodelne naprave. Toda rakrnna lega dela je njihova razkcisanosl. vsak dela na svojo roko brez enotnega vodstvu in sistema. Zdaj imenujejo anglikanci svojo sekto: narodna cerkev Indije. Toda lo bo trajalo toliko časa, dokler jih bo angle-| ška vlada ščitila in podpirala, saj protestantski mi-| sljonarji iščejo zaščilo predvsem pri vladi. Prave I bodočnosti proleslanlizeni v Indiji nima. Samo ena ' duhovna silo je na svetu, ki more dati Indiji ennl-j 00 miselnost, lo je katoliška Cerkev, ki jc te en krni y preteklosti ustvarila tudi enotno evropsko : miselnost. Tn izjavljajo ludi nekateri indijski ilu ho, nj roditelji.«
Bivanje dr• Stojadinoviča v Parizu
Kksreleiiea nadškof Perier ie radevolje sprejel v četrtek zvečer večje število vedeželjnih akade mikov iu jim razlagal v misijonskem muzeju prilike Indije. Vprašajte in skušal bom odgovarjati, kajli dijaki hočejo vedeti večkrat stvari, katerih bi se jaz nn domislil, ako bi vam napravil predavanje, tako se je gosp. nadškof, ko se je prijazno rokoval 7. vsakim akademikom, uvedel v svoj razgovor
Mesto Knlkllta. kakšno ljudstvo je tam in kako se tam živi?«
Pri leni vprašanju se je gospod nadškof obrnil k orjaškemu zemljevidu, ki tako rekoč kaže skoraj vsako ped indijske zemlje. Z roko kaže nn meslo in v lahki francoščini pripoveduje: To je pravo orientalsko velemesto, glava in srce Indije, ki šlejc poldrugi milijon ljudi. Ta silna množica, ki mrgoli po leni mestu, govori bengalščino, ki je lahka, okretna in mehka in se prilagodi vsem ninnsnm indijske miselnosti. Bengalei imajo begalo slovstvo; bengalščino govori do 25 milijonov ljudi.
»Kako se misijonarji znajdejo med Bengalei?«:
Seveda, odgovori nadškof, »Po Pavlovem reko morajo poslati misijonarji vsem vse in Ben-galcem hočejo bili Bengalei. Prav vaši misijonarji govorijo prav dobro bengalščino. zdi se kot hi vaš jezik bil posebno prikladen za priučenje ben-galščine. Glejte tu južno od Kalkute je velika pokrajina riža, džungle, kanalov, voda in blata. Zdi se kot hi lo misijonsko polje čakalo nalašč na sinove vaše domovine. Ta dežela je gosto* naseljena, saj šteje nad Iri milijone ljudi in nekaj desetletij smo le s šiloma vzdrževali par neznatnih posta.iic in šleli do '2000 katolikov. Odkar so prišli vaši misijonarji, se je število katolikov potrojilo. S krepko roko so ustanovili vzorno misijonsko postajo Bošonti, tam zgradili šolo in misijonsko hišo in lako rekoč čez noč je nastalo tam občestvo 21100 katolikov. Ali vidite la široki kanal? Tu sem se vozil daleč doli z misijonarji Mesarič. Vizjak itd. Začelkoma je vožnja prav lepa. Bengalski veslarji udinjajo ob svojih tožnih melodijah z. vesli morsko gladino, u tam doli naprej postaja zemlja nerodovitna, |iokrita s soljo in salpetrom, tam na oni strani pa prehaja v eno samo džunglo, zatišje bengalskega tigra. Krokodili, ki se sončijo ob peščeni obali, zvedavo gledajo nove prišlece, loda misijonar se vpraša: Ako so Bengalei prišli tja, zakaj ni ne šli mi za njimi? Kjer so duše, tam je mesto 7i\ misijonarja Saj je ena sama duša zadosti velika škofija za enega škofa.
»Kako pa je v Kalkuti sami r misijonskim delom?«
»Danes šteje Kalkula približno 27.000 katolikov, ki so razdeljeni na S župnij. Je In navidezno malo število vernikov, ki zginejo kakor kapljice v morju poganov, in vendar jo lo seme, ki k I i jo iu klije. še bolj podtalno, a indijsko dušo stalno in nevidno rahlja in jo pripravlja 1111 veliko krščansko bodočnost.
mestu debatira in govori vsevprek Tu nastopi samozvani voditelj in zapove: Takole bomo napravili in vsa množica vzklika za njim: Tako bomo napravili. Osebnost, individualizem kakor jo gojijo krščanski narodi je tam vsled tisočletne idejne nejasnosti podrejena črednemu gonu, kar so tiče javne praktične uprave. Je pa činitclj, ki res druži vso pestrost Indije v celoto, lo je britska nadvlada,«
Kako sodite o angleški koloiiijalni politiki v Indiji?«
Francoski nadškof poslane lu nekoliko bolj živahen in pravi: »Ni dvoma da angleške nadvlade se ne bo kmalu koncil v Indiji, kar jo le v veliko srečo dežele Angleži so izkušeni mojstri pri tem poslu. Anglež nima apriorne teoretično sheme za svoje delo. ampak si ustvaril svoj koncept šele na licu mesta. Anglež noče poangležili, 110 vsiljuje nikjer svojega jezika, ne svoje zastave, ne svojih barv. ne svojih nazorov, pač pa gradi povsod cesto iu železnice, uredi promet, skrbi za javno varstvo
Nadškof Perier na velesejmu-
Foto Pnvlovčtč, LJublJaiin.
in za procvil gospodarskega življenju. Kjer le more postavi na vidna mostu uprave, sodstva in šolstva domačine. 011 pa iz ozadju nevidno vodi vse niti Indijci uživajo veliko svobodo; jiisejo, govorijo kakor Ivoeejo in si ustanavljajo poljubne šole. Samo mir na ulici, red v prometu in spoštovanje vladne oblasti je Angležem svelo Ako pn že morajo odstraniti kakega prenapetega revolucionarja, ga pošljejo v ječo, kjer 11111 pa nudijo vse ugodnosti in udobnosti modernega življenja.
Predsednik dr Stojadinovič v kabinetu francoskega ministrskega predsednika iu zunanjega ministra l/avala. Desno od Lavala stoji nus pariški poslanik It. Purir.
Predsednik dr. Stojadinovič položi venec na grob neznanega vojaka. —- Levo od njega poslanik Purič, desno pu general Lauois, zastopnik pariškega guvernerja.
Ljubljana/te vesti t
Delegati J S zborujejo
Ljubljana, 7. septembra.
Danes so bile dopoldne in popoldne seje delegatov JS v mestni slavnostni dvorani na magistratu. Vse konference so bile uvod in priprava na občni zbor JS, ki bo v nedeljo ob pol 10 t veliki dvorani banovinske palače.
Nocoj je bil v dvorani na Taboru v nizu prireditev JS prisrčen koncertno predavateljski večer, katerega so se udeležili rsi delegati JS in .številni prijatelji JS, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Nastopil je Akademski pevski /.bor pod vodstvom dirigenta gosp. Franceta M a r o I t a. Pevci so navdušili goste in domačine, saj so zapeli v resnici pester in živahen venček slovenskih pesmi naj omenimo le Hojdrihovo »Jadransko morje«, Fr. Ma-roltove »Ribničane«, Toničevo »Ni.pojnico« in Devove »Tri koroške narodne«.
Glavni program pa so ta večer zavzela aktualna predavanju, ki so seznanila poslušalce o nalogah in načrtih JS, o zvezi Slovenije z morjem in o našem položaju na Jadranu. Publicist g. Niko Ii a r t u I o v i č je / nazorno in živahno besedo pojasnil piogram JS in razložil smernice njenega dela. Propaganda, ki jo vodi JS med vsemi sloji naroda, naj ima ta končni smoter, da bo sleherni državljan poznal pomen in vrednost Jadrana zu našo državo. JS skuša vse to doseči s predavanji, pomorskim muzejem in razstavami, izleti, tiskano besedo in s (em. da čim večjemu številu mladine omogoča vsaj kratkotrojno bivanje ob morju t času počitnic.
Za sns je bilo izredno poučno predavanje, ki ga je posvetil g. ing. M. S u k 1 j e vprašanju zveze Slovenije /. morjem Odkar nam je R« pallo zaprl pot do naših naravnih pristanišč nn Severnem Jadranu, čakamo na prikladno zvezo z morjem Sicer je bila pred 15 leti uzakonjena graditev proge iz Kočevja na Sušak. vendar doslej v ta namen še ni zapela niti ena lopata. Ko se je letos priobčil milijardni gradbeni program, je v njem ta najnujnejša naloga bore malo upoštevana. Naši gospodarstveniki so se že zedinili, da je treba zgraditi moderno tlakovano resto, ki naj veže Ljubljano s Sušakom. Dejansko se najnujnejši del od Kočevja naprej tudi že trasira. I o cesta bo dolga kveOjemu 120 km in avtomobil bo vozil poslej le 2 uri na Sušak, tovorni pa 2 uri in pol. Tudi železniška zveza bi se moraio zgradili čim prej in če računamo, da bo cesta stalo 150 milijonov Din. železniški priključek od Kočevja naprej pa 300 milijonov Din, da to skupno vsoto 450 milijonov Din. Če razdelimo to vsoto nn vseli 17 let, v katerih se ni v Sloveniji investiralo skoroj ničesar, potem odpade no leto samo 25 milijonov, kar je malenkost napram državnemu proračunu in napram temu, kar se je investiralo drugod.
Glavni tajnik JS g. Todorotič je govoril o našem položaju na Jadranu, pri čemer je na splošno obdelal vse možnosti obrambe naše ohole in otokov, pri čemer se je oziral na naloge IS v tem smislu.
Pri zaprtlu, motnjah v prebavi
vzemite zlutrai na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ IOSEF grentlce.
lt»*i«trlr»no od Min. noe. ool. in nar. /dr. K. hr. 1.V485 od U. V. 19SS.
Proslava 1050 letnice smrti sv. Metoda
Kakor mogočen val je zajelo češčenjc sv. Cirila in Metoda tudi slovenski narod. To kaže zlasti tridnevna proslava 1050 letnice smrti sv. Metoda, ki se vrši te dni v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Udeležba zlasti od strani moških in fantov pri proslavi je naravnost sijajna. Zlasti izobraženi kroiri so krepko za stopani. Oba govornika gg. Košmerlj in p. Krizolog Zajec sta imela prav hvaležno poslušalstvo. Danes se slovesnost zaključuje. Ob pol 8 se bodo množice fantov in mož ude; ležile skupno nebeške večerje. Pel bo moški zbor Kat. rok. pomočnikov. Ob 10 bo slovesen sprejem našega narodnega kneza nadškofa Jegliča, ki bo imel pontifikalno sveto mašo. Slavnostni govornik bo p. Regalat ("Vbulj. Zvečer ob pol 8 bo pa zazarel ves Bežigrad v morju lučk, s katerimi bodo razsvetljene vse hiše. Slavnostni zaključni govor bo imel g. p. Valerijan Učak, g. prelat dr. Grivec bo pa vodil mogočno procesijo z lučkami po Tyrševi, Einspielerjevi, Lavriče-vi. Pleteršnikovi in Livarski niici. Darovanje z.a cerkev in zahvalna pesem bo zaključek te lepe slovesnosti.
Si PLAŠČ! in KOSTUM!
Vas/e čakajo pripravljeni v damski konfekciji
PAVLIN, Ljubljana, Kongresni ir« 5 Mladina in živali
(Misli »h III. zoološki razstavi)
Vse živo je ob živalih na zoološki razstavi v Šelenburgovi ulici 6. kadar je ob njih najvernejša opazovateljica — mladina.
Mladina, dijaštvo in prav mali otroci ti vidijo vse, da še ono, česar ne bi smeli. Vidi, da, še celo mladina vidi in uvidi, da sedanji prostor za živali ni oni, ki bi moral biti, živali so sicer dovolj prostogibljive, a vendarle utesnjene. Ali ne zveni iz teh opazovanj mladine same, za katero naj bi bil zoološki vrt, da društvo rabi, nujno rabi stalen prostor?
Preparati v šolskih zbirkah, opisi, muzej, to .je za mladino mrtvo. Zapomnila in sprija-teljila se bo z živalmi in pticami, če jih bo videla žive, č« bo videla, kako žive.
Pred zimo smo, pa društvo rie ve. kam
bo šel lov »Cezar«, kam živali, ki jih ima društvo. Z muko in žrtvami je bilo zbrano in sedaj je dvanajsta ura, da se merodajni faktorji zganejo, da dajo vsaj zasilen prostor za živali. Od tega bo imela korist mladina. Spoznala bo naše ptičke, gojila bo ljubezen do narave, rastla bo ob njej. Za vso to je za mestno mladino predpogoj zoološki vrt, vsaj skromen, a za zoološki vrt rabimo predvsem — prostor, a zanj voljo in pristanek merodaj-nih činiteljev, katere prosi zoološko društvo »Noe«, ne za se, pač pa za naš naraščaj.
Sedaj je Ljubljana prepolna mladine. Šo^ le so in mladi Jadranski stražarji so prišli. Gg. učitelje in upravitelje šol, prav tako vodje Jadranskih stražarjev opozarjamo na to razstavo, da n! jo z mladino ogledajo. Našla bo v njej ono, kar mladino najbolj zanima, privlači — naravo, živali.
Prav za to pa je društvo vstopnino znižalo na najnižjo možno. V skupinah nad deset oseb samo 1 IHn za osebo, sicer 2 Din; ves ta denar pa gre za prehrano živali.
Upamo, da si bodo šole in podmladkarji Jadranske straže to razstavo ogledali in s tem doprinesli svoj novčič k našemu stalnemu zoološkemu vrtu.
Razstava je v Šelenburgovi ulici 6 na vrtu (vhod skozi vežo) in je odprta od 8 zjutraj do 19 zvečer, tudi čez opoldne, tako, da je dana možnost^ da si jo ogledajo tudi oni, ki sicer nimajo časa.
*
0 Oblotniea-zadušnica »a blagopokojno gospo Marijo dr. Ileiorle se bo opravila v torek ob pol 7 v eerkvi M. B. v Križankah. Vsi njeni prjatelji in znanci se vljudno vabijo in prosijo, da se je spomnijo v molitvi.
0 Ob ugodnem vremena gremo danes popoldne ob 13.50 s križanskimi kongreganisti na črnuče. Cerkveno opravilo takoj po dohodu vlaka.
O Kino Kodeljevo igra danes ob 17 in 20 ter jutri ob 20 vesel glasbeni film »Glasba v krvi< z Leoni Sleznkom in tri predigre.
© Angleščino v izreki, z mednarodno fonetično pisavo, poučuje diplomiran učitelj, posamezno
Cenj. domačinom in gostom se toplo priporoča
buffef - restavracija
in
vel emesarija
SLAMIČ
Gosposvetska cesta
$ola moderne plesne umelnosll metode Vidmorieve
*u poklicne, za laike, ze dame. gospode In otroke. Vpisovanje vsak dan od 17.—19. ure G A JEVA ULICA 9 - visoko pritličje
in t skupinah. Pojasnila daje Maki sluga, Državna trgovska akademija.
0 Uprava Akad. dom* IT. Cirila v Ljubljani,
Streliška ul. 12, opozarja, da naj g g. akademiki m abiturienti vložijo prošnje za stanovanje in sicer tudi tisti, ki so tu ž« stanovali, do 25. t. m. Vsak naj priloži obveznico staršev, za redno plačevanje stanarine. Na zakasnele prošnje se uprava ne bo ozirala.
© Enoletni trgovski tečaj na Hcejn. Vpisovanje se vrši 13. septembra od 8—10 in od 11 13. — Popravni izpiti se vrše 10. septembra ob 15.
0 Javna dražba najdenih predmetov se bo vršila dne 10. t. m. ob 9 na glavnem kolodvoru v Ljubljani.
Knific — žima
Glej oglasi
© Danes rosi avtobus na Dobrovo vsako uro Odhnd prvič z Borštnikoveua trga ob 6 zjutraj.
© SITAR & SVETEK - itampilje - etikete - sedaj na Marijinem trgu 8. Se priporoča.
Mariborske vesiit
Dravlje
Naše Prosvetno društvo je zopet oživlje no. Danes zvečer ob pol 7 vprinori pa prostem pri g. Florjančiču (v slabem vremenu v društveni dvomni) »Revčka Andrejčka«. Prostor za igro je izbran zelo posrečeno. Ne odgovarja samo igri, ampak je prirejen ■ vzdignjeno tribuno sa gledalce tako, da bo vsak gledalec na pogorišče ne le dobro videl, ampak tudi izvrstno slišal vsakega igralca. Slovesnost bo povzdignil godbeni orkester g. M. Smolinskega, ki je tudi svojčas stanoval pri nas. Skratka, Dravlje se hočejo s t« priredit vijo vzornd odrezati.
Danes ob pol 7 zvačar v Dravljah na prostem
r,Revček Andrejček44
igra ▼ patih dejanjih Pridite I Ne bo ram žaB
Dobrova pri Ljubljani
Popoldne ob 4 bo pridiga, ki jo ima g.
! stolni župnik in kanonik dr. Tomaž Klinar.
Nato darovanje za cerkev in slovesne litanije 1 Matere božje.
Strašna smrt v plamenih
Reševali so kozo, otrok pa je zgorel
Maribor, 7. septembra.
Iz štatenberga nam poročajo o tragičnem dogodku, ki se je odigral na posestvu Ivane Ajdnikove. Pri požaru stanovanjske hiše je našel strašno smrt v plamenih 3 letni vnuk imenovane posestnice. Pri Ajdnikovi iiri njena hčerka Marta, poročena Skledar, katere mož je zaposlen na žagi v Lokanji vasi. Zakonca imata troje malih otrok, ki živijo skupno z materjo pri Ajdnikovi. V četrtek zvečer so vsi legli k počitku, ko je okrojj 11. ure izbruhnil nenadoma požar. V hipu je bita slamnata streha v plamenih in v zodnjem trenutku so se domači zbudili ter pobegnili na prosto. Ženske so zgrabile otroke, Ajdnikova najstarejšega, Skledarjeva pa ostala dva. Otroke so hitro odnesli k sosedu ter se vrnile nazaj, da bi rešile. kor se še do oteti. Mati otrok je planilo nazaj proti hiši ter skočila v moli hlev, da bi rešila kozo. Pri tem pa uihče ni opazil, da je
□	+ Frane Weber. V svoji hiši, Kosar-jeva ulica 7, je spreviden s svetotajstvi umrl dne 6. sept. dopoldne po daljšem holehanju g. Prane W e b e r, upokojeni poštni podurad-nik in hišni posestnik. Rajni Weber je hil markantna osebnost v Mariboru, spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Weber je svoje dni živahno sodeloval v raznih organizacijah, strokovnih, stanovskih, cerkvenih in je bil tndi za koroško predmestje vodilni pristaš SLS. Pri raznih volitvah je bil njen predstavnik. Veselil se je vedno uspehov poštene stvari in je kar gorel navdušenja, če je videl, da njegove ideje zmagujejo. Wober je sodeloval pn mnogih dobrodelnih društvih ter je mnogo daroval za dobrodelne namene. Imel je vedno odprte roke za reveže in sirote. Ko je še bil v službi pošte, je bil med svojimi kolegi visoko spoštovan kot mož, ki je znal vsakemu ob pravem času dati dober nasvet. Bil je pa tudi zaveden Slovenec že pred vojno in je rad pripovedoval, kako je enkrat ugnal visokega uradnika poštne direkcije iz Gradca, ki je nahrnlil Weber,ia, zakaj s kolegi govori v uradu »bindiš«. We-ber je stopil pred dotičnega nemškega gospoda in je energično ugovarjal. Rekel je: »Se vrabci smejo čivkati v svojem jeziku, ki jim ga je Bog dal, a mi Slovenci ne bi smeli se posluževati naše materinščine! Vi nimate pravice meni prepovedati, da govorim v slovenskem jeziku!« In nemški obolež je utihnil. — Rojen je bil naš Weber 1. jan. 1869 pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. Pogreb blagega moža bo danes ob S popoldne iz ka-
gele mestnega pokopališča na Pobrežju. — vetila mn večna luči
□	V čin brigadnega generala je napredoval poveljnik inženjerskege podčastniške šole v Mariboru polkovnik g Boža Putnikovič. Novi general zavzema v Mariboru viden družabni položaj ter sodeluje v številnih organizacijah. K napredovanju mn iskreno čestitamo.
stekel za materjo tudi njen triletni sinček Jo-žek, ki je mislil, da je šla mati v hišo ter jo je šel tja iskat. Komaj pa je fantek planil v sobo, se je vdrla streha in plameni so mu zaprli pot nazaj. Med tem časom je mati privezovala rešeno kozo t vinogradu ter šele čez nekoj časa pogrešila otroka. Vsa prestrašena je zdrvela k goreči hiši, za njo pa še sosedje, ki so razbili okna na hiši; skozi odprtine se jim je prožil strašen prizor. Plameni so švigali s stropa in od tal po celi sobi, v sredini pa se je stiskal otrok pod zibko ter obupno kričal na pomoč. Nihče se ni drznil planiti skozi plamene, v sobo ter so skušali z drogovi rešiti otroka. Bilo pa je vse zaman, ker se je v naslednjem trenutku vdrl strop ter je ogenj pokril malega siromaka. Dete je v hudih mukah živo zgorelo. Naslednjega jutra so izkopali iz pogorišča zogljenelo truplo ter ga prenesb v mrtvašnico.
□	Slovesna blagoslovitev ,iovih športnih prostorov in tribune SK Železničarja na Tržaški cesti bo da nes popoldne ob 15.30. Blagoslovitev izvrši knezoškof dr. Ivan Tomažič.
□	Vaje »Maribora«. Slovensko pevsko društvo »Maribor« začne ta teden z va jami, in sieer v torek ob 8. zvečer za ženske glasove in v sredo ob 8. zo moške glasove v pevski sobi na Slomškovem trgu 20. t— Vabimo vse dosedanje člane in članire da se takoj začnejo redno udeleževati vaj, ker imamo že kmalu nostop. Pri teh vajah sprejemamo tudi še nove člane. — Odbor
□	Za današnje konjske dirke no Teznn vlada izredno zanimanje. Toliko konj še ni startalo na mariborskih dirkah dosedoj nikoli. V hitrostni vožnji, s katero se dirke otvarjajo, bo startalo 13 konj, v dirki mesta Maribora 17, za dirko Turnišče je rekordno število t8 prijav, pri dvovprežni dirki pa bo najmanj 10 vozačev na startu.
□	Na gospodinjski šoli šolskih sester v Mariboru je vpisovanje dne 14. sept. od 8 do 10 in dne 15. sept od 11—12. Pouk se prične dne 16. sopt. Koncem sept. se otvori pouk tudi na večernih kuharskih tečajih.
□	Mariborčani gremo danes popoldne k otvoritvi Slomškove dvorane v Hoče, Vozne zveze so zelo ugodne.
□	»Pri beli zastavi« so vlomili. V noči od petka so neznanci vdrli v znano gostilno »Pri beli zastavi« v Studencih. Odnesli so gramofon s ploščami, cigarete itd. ter napravili 3000 Din škode. Za vlomilci manjka vsaka sled.
□	Na mestnem magistratu se od 15. t m. uvede zopet deljeno nradovanje dopoldne in popoldne.
□	Vse za šolo letos v Cirilov!! — Državni uradniki ln železničarji zahtevajte nakaznice.
i □ Službo dobi odvetniški kandidat. Na I slov v podružnici »Slovenca«, Maribor.
Prvi slovanski nadškoi
Oh 1(150 letnici Metodove smrti
Značilno je. da so 1050 letnico «mrti sv. Metoda i umrl I. 885) točno dne 6. aprila naj-slovesneje praznovali v Rimu. Čehi (in Mora-vani) so to obletnico proslavili v ožjem obsegu v znanstvenih društvih in na teoloških fakultetah. Slovesnejšo praznovanje na Vele hradu pa so zaradi letošnjega velikega katoliškega shoda (istočasno z našim evharistič-nim kongresom) odložili na prihodnje leto. Tudi prva naša župnija sv. Cirila in Meloda v Ljubljani je morala praznovanje te obletnice odložiti. Zaradi evharističnega kongresa ni mogla Metodove obletnic«! praznovati niti 6. aprila- niti 5. julija; praznovala jo ho mesce« septembra s tridnevnieo od 6. do 8. septembra.
Praznovanje sv. Cirila in Metoda se je med Slovani v katoliški in vzhodni cerkvi skozi tisoč let tako oviralo in zapostavljalo, da malokaleri narod svoje narodne apostole tako malo časti kakor Slovan' Zato je prav, da slavimo ne samo njune tisočletniee in stoletnice, ainpak tudi petdesetletnice Posebno velja to o sv. Metodu, ki se pri skupnem čaščenju in proslavljan ju slovanskih apostolov navadno preveč zapostavlja bratu Cirilu.
Odlični rnski učenjaki (med njimi zlasti Lavrov) so že odločno nastopili proti neznan-stvenemu podcenjevanju in krivičnemu zapostavljanju sv. Metoda. Nekateri celo pov-darjajo, da jo Metod Slovane in slovanski jezik morebiti celo bolje poznal kakor njegov nrnt. ter da ima za Slovane tudi s te strani Se več zaslug kakor sv. Ciril. Gotovo pa je, rta .izpostavljanje sv. Metoda srečujemo že v najstarejših staro8iova.nlIrih in latinskih virih.
v staroslovenskih žitjih sv Cirila in Metoda, v latinski rimski legendi o sv. Cirilu in nekoliko tudi v papeških pismih. A prav tako je gotovo, da je to zapostavljanje v nekem pogledu svetniška krivda in obenem svetniška zasluga sv. Metoda.
Najstarejši staroslovenski in latinski viri so namreč glavne podatke o sv. Cirilo zajemali iz pripovedovanja njegovega brata sv. Metoda. Sv. Metod pa je svojo vlogo v hazar-skem in slovanskem apostolskem poslanstvu s svotniško ponižnostjo zakrival, nasprotno pa je s svetim spoštovanjem in s plemenito bratsko ljubeznijo poveličeval sveto življenje, apostolsko gorečnost in misijonske zasluge svojega brata. Zato so nam ohranjene ljubke intimne črte iz Cirilove svetniško vzorne mlHdosti v Solunu in Carigradu, odprt nam je pogled v globoko notranje življenje in apostolsko delovanje sv. Cirila. Iz Metodove mladosti in is njegovega notranjega življenja pa se ni skoraj nič ohranilo.
Od strani pisateljev staroslovanskegn »Žitja Konstantina-Cirila« in rimske legende o sv. Cirilu je pač stal sv. Metod. Metodovo »2it.je« pa je staroslovonski pisatelj pisal nn panonsko-moravskih tleh. daleč od Metodove domovine, daleč od njegovih sorodnikov in mladostnih prijateljev. Carigrad pa ni obranil niti najmanjših sledov o svojem velikem knezu in menihn. Rimljani so nad eno leto gledali od blizu sveto življenje sv. Cirilu: no smrti so ga pričeli takoj častiti kot svetnika in so na njegovem grobu prižigali lučke, da so gorele noč in dan. A ne smemo prezreti, dn je sijaj Oirilove svetosti bistveno razžar-.inl njegov svetniški brat. Ko so rimski škof. rimski vodilni duhovniki in redovniki slišali mile Metodove prošnje, naj mu dajo sveto truplo ljubljenega brata, da ga po materini
želji prenese v domači samostan ob Olimpu pri Carigradu, ko so gledali solze v očeh talko dostojanstvenega, resnega in svetega moža, so se pač še bolj preverili o svetosti sv. Cirila.
Da, prva sveča ob krsti sv. Cirila je bil svetniški zgled brata Metoda, in najsvetlejša lučka ob Cirilovem grobu je bila resna svetniška postava sv. Metoda, ki je dolge ure premolil in prejokal na grobu ljubljenega brata, ko se je po Cirilovi smrti še mudil v Rimu in ko je pozneje prihajal v Rim pod težkim bremenom skrbi, krivic in klevet. V Metodovi luči in po Metodovi zaslugi nam jasneje sije Cirilov jasnejši lik. Zato je prav, da nam v Cirilovi bratski luči zopet jasneje zašije tudi Metodov Rvetniški obraz.
Ko je v Rimu umiral in umrl sv. Oiril, je hil sv. Metod pač upravičeno potrt. A te plemenite bratske bolečine ne smemo pojmovati kot malodušnost in obup. Res je sv. Ciril še na smrtni postelji bodril svojega brata Metoda. Zato se na prvi pogled zdi, kakor da je Ciril nosil vse breme in vse skrbi in odgovornost. Toda vprav hodrilno slovo sv. Cirila daje obenem lepo spričevalo sv. Metodu in ga predstavlja kot enakovrednega tovariša."Res .ie, da brez Cirila Slovani ne bi imeli Metoda, a prav tako brez Metoda ne bi imeli Cirila. To se jnsno vidi iz poslovilno Cirilove labodjo posmi. Sv. Ciril je bolj pesniška duša in je svoje slovo od Metoda nehote izlil v pesniško kitico:
Glej brata, tovariša sva bila in eno brazdo orala, in jaz padam na lehl, svoj dan dokončavši. ti pa ljubiš goro (Olimp! močno; a radi gore nikar ne zapusti učenja (mlsljonstva); saj hni g tem še laije zveličan.
Tn je toliko globokega občutka, toliko idejnega jedra in pesniških podoh, da je to pač najstarejša slovenska (panonsko-morav-ska) pesem, ki zasluži več pozornosti naših književnikov, Prizor, vreden umetniških čo-pičev, dlet in peres. Tako pesniško je sv. Ciril
Sotrdil, da sta bila z Metodom enakovradna »variša na slovanskem misijonskem polju.
Sv. Metod je bistveno sodeloval pri slovenskem književnem in misijonskem delu ter nazadnje nosil vse breme velike nove slovanske oerkvene pokrajine. To breme je bilo tem težavnejše. ker mu moravski knez silni Sveto-polk ni bil naklonjen. Najboljši Metodov prijatelj, mali panonBki knez Kocelj, pa je bil preslaboten.
Nas Slovence, ki še nimamo priznanih domačih svetnikov, vežejo s sv. Metodom posebno tesne in žive vezi. Slovenski knez Kocelj je namreč odločilno sodeloval pri ustanovitvi Metodove panonsko-moravske nadškofije. Po Kooljevem predlogu in na njegovo prošnjo je hil sv. Metod postavljen za nadškofa in imenovan za apostolskega legata za vse Slovane. Kocelj je dal Metodn zavetje, ko je bil rešen iz triletne nemške ječe. Brez dvoma je tudi sodeloval pri reševanju i* ječe. Zato so mu Nomoi zagrozili: »Ako boš imel tega pri sobi. ti ne bo dobro.« To grožnjo so takoj izvršili in Koclja spravili i zgodovinskega pozorišča (874).
Sv. Metod je ostal na pozorišču kakor osamljen velikan. Edina naravna opora mu je bila vdanost in ljubezen slovenskega in moravskega ljudstva ter rimski papež, kadar je mogel z njim Metod neposredno občevati.
V neenakem boju proti mogočnim nasprot-som je pokazala vsa svetniška veličina rv. Metoda. S svojo svetostjo in s svojo neomajno heroično vdanostjo sv. Cerkvi is
Pred odhodom vlaka, s katerim je škof gosp. dr. Rožman odpotoval v Ameriko. — Na sliki so od leve na desno: gg. generalni vikar, stolni prošt Ignacij Nadrah, ravnatelj škof. pisarne Jože Jagodic, Skol dr. Itožman, nadškof dr. Jeglič in mestni katehet Pavel Zaje.
Kraljica Marija - pokroviteljica
dobrodelne akcije bivših šmihelshih učenk
pristopnino in delež 100 Din. To so redne članice društva. Podporne plačajo manj kot 100, ustanovne 1000 Din ali več. S tem, da nam je Nj. Vel. kraljica Marija poslala prvo pomoč
Sniihel, 7. septembra.
V dneh, ko so se naša slovenska srca razgibala in zgrnila v vdani ljubenzi ckrog našega mladega kralja, je Njegova visoka mati uslišala prošnjo onib, ki so si nadeli nalogo, sezidati sirotam Dolenjske topel, varen domek, blagovolila je poslati svojo odločitev v roke odbora Udruženja bivših šmiheiskih učenk v sledečih važnih vrsticah:
»Odboru Združenja učenk in gojenk zavoda šolskih sester de Notro Dame za ustanovitev sirotišnico za Dolenjsko v Šmiholu pri Novem mestu. Pisarna Nj. Vel. kraljice Marije ima čast obvestiti vas, da jo Nj. Vel. kraljica Marija blagovolila sprejeti pokroviteljstvo za ustanovitev sirotišnice v Smihelu pri Novem mostu in dovolila, da sirotišnica nosi ime »Dom kraljice Marije«, za prvo pomoč tej humani ustanovi je Nj. Vel. kraljica blagovolila dovoliti, da se pošlje 3000 Din. Adju-tant Nj. Vel. kralja na si. Nj. Vol. kraljice inž. podpolkovnik Kosta Mušieki.«
Ona, ki je usodnega 9. oktobra lanskega leta v nemi boli pritisnila na skušeno srce tri osirotele sinčke, je pač najboljo razumela naše prizadevanje in naše stremljenje, pomagati sirotam ter s svojo vzvišeno osebo zaščitila našo akcijo pred javnostjo s tem, da je prevzela pokroviteljstvo dobrodelne akcije bivših šmiheiskih učenk za zgradbo sirotišnice za Dolenjsko ob priliki 50 letnega jubileja naših učiteljic-vzgojiteljic ubogih šolskih sester de Notre Dame v Šmiheln. Naj bi nam svetel zgled naše vzvišene kraljevske pokroviteljice naklonil srca široke slovenske javnosti ter nam naklonil dobi *nikov.
In sedaj, tovarišice, hrabro na delo! Vsak najmanjši dar je dobrodošel po besedah: »Zrno do zrna — kamen do kamna...« Strnile smo svoje vrste v društvu, ki je sestavilo svo-Ija pravila, da lahko nastopamo kot legitimna zveza bivših učenk. Glasom pravil postane članica tega društva vsaka, ki plača enkratno
Za pet tihih minut
(Sv. Avguštin o ljubezni do Boga in bližnjega.)
Dobro, bratje moji, vprašajte se, preiščile ko-titke svojega srca, skrbno poglejte, koliko ljubezni je v vas, in pomnožite, kar je bost.e našli. Pazite na ta zaklad, da boste znotraj bogati.
Vse drugo, kar ima visoko ceno, pravimo, da je drago. Ne brez vzroka. Pazite, kako navadna govorimo: To je dražje od onega. Kaj po. ni »je dražje*, nego da ima višjo ceno? Če je dražje, kar ima višjo ceno, kaj je dražje od ljubezni, bratje moji? Kaj mislimo, je njena cena? Po lem se do-loti njena cena?
Cena pšenice je tvoj novec; cena zemljšča tvoje srebro; cena bisera tvoje elato; cena ljubezni — ti.
Iščeš torej, s čim bi kupil zemljišče, dragulj, iivinče; iščeš, s (im bi kupil zemljišče, in iščeš pri sebi. Če pa hočeš imeti ljubezen, išči sebe in najdi sebe!
Kaj se bojiš dati sebe, da se ne bi potrošil? Da, da, če sebe ne daš, se izgubiš. Ljubezen po Modrosti govori in ti nekaj pravi, da se ne prestrašiš, ker je rečeno: »Daj samega sebeU — Če H kdo hoče prodali svoje zemljišče, li reče: Daj mi svoje zlato! In če kdo kaj drugega: Daj mi svoj novec, daj mi svoje srebro! Poslušaj, kaj ti Ljubezen pravi iz ust Modrosti: »Sin, daj mi Ivo je srce/« Daj mi, Sin — pravi — kaj? Svoje srce. Slabo mu je bilo, ko je bilo v tvoji oblasti, ko si ga imel zase: zakaj po ničemur-nostih in opolzkih in nevarnih ljubeznih si se dal vodili. Proč od tam! Daj meni svoje srce, pravi. Moje bodi in se ne pogubi tebi.
Poglej pa. ali hoče pustili kaj v tebi, s čimer vsaj sebe ljubiš, ko li pravi: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem!* Koliko tvojega srca li ostane, s čimer
goval nad vsemi nasprotniki. Njegovi nenavadni svetniški osebnosti so se klanjali vladarji in papeži. Bil je velik vladika (vladar), organizator in diplomat, a še večji svetnik. Cerkvena zgodovina pozna le malo tako velikih mož in svetnikov, ki bi tako redke sposobnosti spajali s toliko svetostjo.
Sv. Metod nam je zapustil mogočen zgled, da moremo v velikih dneh in trpkih težavah proti fizični premoči zmagovati predvsem z vdanostjo sv Cerkvi, s svetim življenjem in z moralno močjo. Zato moramo naravne sposobnosti ožarjati s svetostjo in se zvezati z velesilo moralne moči.
V velikih zgodovinskih dneh, ko je_ bil podpisan prvi konkordat naše narodne države z rimskim apostolskim prestolom, no pozabimo, da je bil sv. Metod prvi slovansko in vesoljno katoliško usmerjeni jugoslovanski nadškof. Postavljen je bil po prizadevanju slovenskega kneza in imenovan za sreinskegn nadškofa. Njegova nadškofija in apostolska legacija je obsegala Slovence, Hrvate in Srbe, na severu pa Slovake in Cehe. Zato je njegov spomin dragocena skupna vez Jugoslovanov ter severnih in južnib Slovanov v srednji
jVINad vse pa je pomenljivo, da je sv. Metod naš prvi in največji domači narodni svetnik, z našo preteklostjo in z našim ljudstvom zvezan s trdno dokazanimi živimi vezmi, nam v bodrilo in pomoč kot močen priprošnjik tn kot svetel svetniški zgled, velik državnik, apostolski nadškof in bleščeči vzor svetega življenja s Kristusom in x njegovo Cerkvijo. |
Sa.	1
3000 Din, je postala naša prva ustanovna članica. V Ljubljani zlasti je mnogo odličnih gospa, naših tovarišie iz Šinihela, ki jih radi premembe imen no bomo mogli najti s položnicami. Tem naj veljajo te vrstice kot iskrena prošnja, naj kar same od sebe pošljejo prispevek. Lahko pa dobe položnice pri naši predsednici gospej Stupica v trgovini na Go-sposvetski cesti. Morda je v naših vrstah še malo dvoma nad resnostjo našega podjetja, oziroma nad dosego cilja. Naš odbor je mislil na vse, ter prevdarno z določbo zasigural, komu pripade nabrano premoženje v slučaju, če bi društvo iz kakršnegakoli vzroka prenehalo delovati ali se razšlo, ne da bi nabralo zadostno vsoto za zgradbo sirotišnice. V tem slučaju pripade vse nabrano premoženje vodstvu samostana ubogih šolskih sester v Šmi-helu pod pogojem, da ga porabijo samo za vzgojo sirot Dolenjske v svojem samostanu. Če bi torej v doglednem času ne nabrale dovolj denarja, so naši darovi vseeno plodono-sno naloženi, sirote Dolenjske bodo uživale sadove naših žrtev, če no v svojem lastnem, pa v šmihelskom samostanu. Trdno pa smo prepričane, da nam bo nebo naklonilo toliko plemenitih dobrotnikov, da bomo začele spomladi že zidati.
Dosedaj je prispevalo: Dar Nj. Vol. kraljice Marije kot ustanovna članica in pokroviteljica 3000 Din, neimenovana odborniea kot ustanovna članica 1000 Din, neimenovana odborniea 500 Din, pri igri »Slehernik« dobljenih 3033 Din, od katerih se je po odbitku stroškov naložilo '2100 Din, Anica Avsec, Novo mesto 100 Din, Mica Kersnik, Ljubljana 100 Din, Milena Zupane, Žalec, 100 Din. Bog povrni! — Z geslom: »Kdor prvi da, dvakrat da!«, darujmo z veselim srcem!
naj ljubiš samega sebe? koliko tvoje duše? koliko tvojega mišljenja? Z vsem, pravi. Vsega te terja on, ki le j c ustvaril.
Ugovarjal mi boš, češ: Če mi nič ne ostane, s čimer bi sebe ljubil, ker je zapovedano, naj z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem ljubim njega, ki me je ustvaril, kaki mi druga zapoved veleva, blilnjega ljubiti kakor samega sebr? — To je tem več vzroka, da moraš (Stvarnika ljubiti) z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. KakA? Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Boga z vsem, kar si, bližnjega kakor sebe. S čim mene. s čim tebe? Hočeš slišali, s čim ljubi sebe? Sebe ljubiš s tem, da ljubiš Boga z vsem, kar si.
Mar meniš, da ima Bog korist, ko ljubiš Boga? in ker ljubiš Boga, da Bog kaj pridobi? in da česa pogreša, če ga ti ne ljubiš? Ko ljubiš, je tebi v prid: ti varen slan dobiš, kjer se ne izgubiš.
Pa boš oporekal, češ: Kdaj pa nisem sebe ljubil? Sebe nisi ljubil, ko nisi ljubil Boga ki te je u s t v a r 11. Toda ko si se sovražil, si si umišljal, da se ljubiš. Kdor namreč ljubi hudobijo, sovraži svojo dušo.
(Šv. Avguštin, 35. govor, o 14!) psalmu.)
Prošnja za 13. nedeljo po binkoštih: 'Vsemogočni, večni Bog, pomnoži nam vero, upanje in ljubezen: in da dosežemo, kar obetaš, daj, da bomo ljubili, kar velevaš.«
Ruše
»Ruška nedelja« pri Sv. Mariji v Rušah se bo po dosedanjem redu obhajala v nedeljo dne 15. septembra, t. j. v nedeljo po Mali Gospoj-nici, ko proslavljamo Marijino sveto ime. Bo-goslužni red je znan: v soboto zvečer ob 6 (18.) romarska pobožnost, v nedeljo slovesno sv. opravilo ob 6 in 10., tihe sv. maše ob 5., pol 8. in 0. Novo pa je letos da bodo imeli romarji polovično vožnjo na železnici, te prej smo prosili prometno ministrstvo za to ugodnost, pa nam je niso dovolili, zdaj pa je minister za promet dovolil polovično vožnjo, pričenši z dnem 51. avgusta, vsem potnikom za vse nedelje in praznike za daljave od 6 do 250 km, ako kupijo ob enem tudi vozni listek za povratek. Razveseljive ugodnosti sc bodo lahko letos po-služili tudi romarji, te prebivalci sosednih župnij imajo pravico do polovične vožnje iz postaj Fala in Limbuš, ker je iz Kale in I.imbuša v Ruše ravno 6 km, tembolj še prebivalci iz drugih, še bolj oddaljenih krajev celega Spodnjega Štajerja Za vožnjo od doma v Ruše velja ugodnost že od sobote ob 12. do nedelje ob 24.. za povratek iz Ruš domov pa od sobote ob 20 zvečer do ponedeljka ob 12. Za nedeljsko polovično vožnjo se bodo potnikom izdajali posebni vozni listki, ki bodo imeli na hrbtu posebno znamko. Zato mora vsak romar na odhodni postaji pri blagajni zahtevati nalašč posebno nedeljsko karto za tja in nazaj (povratno karto). Seveda ne sme nihče karte v Rušah oddati, am pak jo bo samo pokazal železniškemu uslužbencu; iz isto karto se bo potem peljal tudi domov.
Danes popoldne pu bo, kakor sino pisali že v petkovi številki, blagoslovitev obnovljene, že 216 let stare ruške Kaivarije. Dohod nn Kalvarijo je od nove avtomobilske ceste na Pohorje pred hišo g. Srečka Cučka. Blagoslovitev bo po večernicah ob 3 popoldne ob vsakem vremenu. Najprej bodo v cerkvi slovesne večerniee. nato procesija na Ka. • a. Blagoslovitev bo izvršil g. špiritu,ul Anton Karo iz Maribora, ki ga je za to nosebno po-ahljuUl škofi jaki ordioiariat
General Vladimir Krslic
Kamnik, 7. septembra.
Poveljnik mesta Kamnika polkovnik g. Vladimir Krstič jo napredoval za topniškega brigadnegu generala in jo premeščen za uprav, zu v. Obiličevo. Vest o visokem odlikovanju priljubljenega in spoštovanega upravnika kamniške smodnišnico je vzbudila veliko veselje med Kamničani, zlasti pa mod delavstvom, kateremu je bil skozi vsa leta svojega službovanja v Kamniku očetovsko dober šef in zaščitnik.
General g. Vladimir Krstič. je bil rojen kot sin polkovnika 4. maja 1887 v Belgradu, kjer je dovršil nižjo in višjo vojno akademijo. Udeležil se je obeh balkanskih in svetovne vojne, prešel albansko Golgoto in bil leta 1916 imenovan za vojaškega atašeja kraljevine Srbije v Bukarešti in Jašiju. Iz bolj-ševiškega ujetništva se jo vrnil v Belgrad šele. leta 1919. Svoje vojaško znanjo jo izpopolnil na topniški aplikacijski šoli v Fontaine-bjeau v Franciji in jo bil pred prihodom v Kamnik dve leti kot odličen strokovnjak v balistiki in vojni kemiji profesor na višji in nižji šoli vojno akademije v Belgradu in član artiljerijsko-tehničnega komiteja vojnega ministrstva. Leta 1930 je bil imenovan za upravnika smodnišnico v Kamniku, kjer je znal odlično uveljaviti svoje strokovne znanosti. Produkcija industrijskih razstreljiv v kamniški smodnišniei beleži pod njegovim vodstvom veliko izpopolnitev in napredek.
Kamnik je imel izredno srečo, da je dobil v najtežjih časih za upravnika smodnišnice moža tako velikih vojaških vrlin in globokega socialnega umevanja, kateroga je pokazal vsakokrat ob delnih redukcijah in ome^ jitvah dela v tovarni. Večkrat jo kamniški smodnišniei zaradi pomanjkanja naročil grozila ustavitev obrata, toda po zaslugi svojega upravnika si je z izboljšanjem produkcije rudniških razstreliv pridobila novih odjomal-1 cev in tako zagotovila kamniškim delavcem stalno zaposlitev. Vso svojo srčno plemenj-tost pa jc pokazal general g. Krstič ob_ priliki lanske nesreče v smodnišniei. Z oeetov-| skiin sočutjem je nudil uteho nesrečnim delavcem in delavkam ter lajšal bol hudo prizadetim družinam. Z veliko odločnostjo se je nato zavzel, da je bila žrtvam nesreče nakazana podpora 350.000 Din.
Vzorna harmonija, ki vlada v tovarni med šefom in podrejenim urndništvom in delavstvom in ki kljub grozečim redukcijam in veliki nesreči ni dovedla do najmanjšega no-
Šolajte $e doma sami!
Dopliovalul pouk Vam to omogoči na najbolje, najpreprostejši naftln; povrh tega Vam brani čas, ilvce ln deuar.
Dopisna trgovska šola
V Ljubljani, Kongresni trg 2./II.
Vas liobrazl temo^Jlto ln hitro v vseh predmetih, katere poučuje; pouk vodijo profesorji strokov-maki. - Predmeti, ki ]Ui uit DTi.:
A.	irdoishl In radrulnl: knjigovodstvo, slovensko iloplsjo, srbohrv. doplsje, nemško doptsje, trg. računstvo, reklama, nauk o trgovini, trg. ln menično pravo, zadružništvo, zadružno pravo, vodstvo kreditnih zadrug, vodstvo pridobitnih sadrug,
zadruino knjigovodstvo.
B.	Inanstirnt: Slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, francoščina, italijanščina, angleščine, gosp. semjjepts, zgod. trgovine, narodno gospodarstvo.
C.	nenlnl: Poznavanje blaga, slovenska steno-
grafija, lepopis, strojepisje.
Začetek rednega šolskega leta t. oktobra. Šolnina nizka Pišite po podrobna pojasnila
Na stotiuo hvaležnih absolventov 1
soglasja, temelji v globokem spoštovanjn do našega delavca in delavko in v pravilni ocenitvi njihovega težkega in nevarnega dola. Ko so v preteklih letih morali drugi tovarniški delavci kloniti volji šefovi, si bili delavci v smodnišniei popolnoma svobodni pri svojih opredelitvah, za kar so jib mnogi zavidali.
Popolnoma razumljivo jo potem, da naše delavstvo tako ljubi in spoštnje svojega upravnika. G. general Krstič posebno očotov-sko skrbi zn stare tovarniške delavce in se tudi vneto trudi, da bi delavci zopet dobili pokojninsko zavarovanje, kakor je bilo v veljavi pred vojno. Kamnik sam pa mu dolgujj« poleg neštetih dobrot in naklonjenosti, ki jih jo izkazoval mestu in raznim društvom, še veliko zahvalo za popravilo jezov na Bistrici, s čimer je z milijonsko investicijo izvršil dol regulacijo in rešil mesto prod veliko nevarnostjo.
G. generalu Vladimirju Krstiču iskreno čestitamo tudi mi k visokemu odlikovanju in napredovanju obžalujoč, da ga bomo prokma-Iti izgubili iz svojo srede. Prepričani pa smo, da bo ohranil Kamniku svojo uaklonjenost in prijateljstvo.
K novi upravi velikega Celja
Celje, 7. septembra.
Vsa celjska javnost je z veseljem in radostjo pozdravila vest, da je končno imenovan mestni svet velikega Celja. Z združitvijo obeh občin, ki sta v glavnem že do sedaj tvorili nerazdružljivo gospodarskos enoto, je nastopila v razvoju mesta Celja nova doba. Trije različni elementi dajejo značaj novemu velikemu Celju: meščanski, delavski in kmečki.. Veliko Celje, ki bo kmalu imelo 20!6o0 prebivalcev, ima vse predpogoje, da se bo razvilo v važno gospodarsko, kulturno in prometno središče. Meje starega Ceija so bile pretesne, mesto se ni moglo razvijati, a sedaj so te ovire odstranjene. Živahna trgovina, lepo razvijajoča se industrija, mesto samo s svojo okolico naravnost ustvarjeno za tujski promet. Velike naloge čakajo mestni svet, da im dal mestu pogona za novo življenje in delo. Veliko skrbi ho treba posvetiti go-spodarsklm in socijalnim vprašanjem, saj je vjirav gospodarska kriza hudo prizadela tudi Celje z okolico kol važen industrijski center, ki je tudi v Celju pahnila stotine družin v revščino in bedo. Nešteto važnih nalog čaka prvi mestni svet velikega Celja in upamo, da se ne motimo, čc trdimo, da je bila izbira pri imenovanju zelo posrečena. Posebno pa smemo lo trditi glede prvega predsednika in podpredsednika velikega Celja.
Z odlokom kr. banske uprave Dravske banovine je bil imenovan za predsednika velike celjske občine
g. Mihclčič Alojzij.
ln društvih vidna mesta. Kjer zastavi svoje delo. pokaže celega moža. Odlikujejo ga kristalno čist značaj, poštenost v javnem in zasebnem življenju, velik socialni čut ter izreden organizatoričen in gospodarski dar.
Z istim odlokom je bil Imenovan za podpredsednika znani celjski velelrgovec
*. Sterinecki Rudolf.
i1
Ime prvega predsednika velikega Celja naSi
avnosti ni neznano. Rodila ga je kraška zemlja, Študirat je med drugim orglarsko šolo v Ljubljani, kmalu prišel v Belokrajino, kjer je bil organist v Metliki. Še mlad, komaj 26 let star, je postal župan in je to mesto opravljal dolgo vrsto let. Še pred svetovno vojno je bil izvoljen tudi v kranjsk) deželni zbor, v katerem je zastopal belokranjske občine. Po svetovni vojni se Je preselil v Celje, kjer je otvoril veletrgovino z vinom, katero Je pa pred leti opustil. Sedaj je ravnatelj podružnice Vzajemne zavarovalnice v Celju. Tudi v Celju Je kmalu posegel v javno življenje. Izvoljen Je bil v okoliški občinski odbor in postal tudi župan okoliške občine, kar je ostal do leta 1931., ko je bil pred volitvami v narodno skupščino razrešen. Za časa njegovega županovanja je bila zgrajena moderna okoliška osnovna šola. Posebno znano ie ime g. Mihelčiča v naših glasbenih krogih. Do sedaj je uglashil in izdal nad 40 samostojnih glasbenih del, večinoma nabožnih, nekaj tudi svetnih. G. Mihclčič ima v času, ko nastopa mesto prvega predsednika velikega Celja za seboj sadov in dela polno življenje. Skoro 30 let že deluje v različnih občinskih upravah, kar ga za lo mesto še posebno usposablja. Kot mož izrednih zmožnosti, finega in „..„ oauintiM uviRiiis v minili koriioraciiah
Tudi ime g. StermeckIJa Je naSt javnosti dobro znano. Saj zavzema v slovenski trgovini, lahko rečemo, prvo mesto. Njegova trgovina Je znann daleč izven meja naše ožje slovenske domovine po vsem slovanskem Jugu. Doma Je z Bizoljskega. trgovine se je izučil v Brežicah. 2e leta 1905. je odprl trgovino v takrat navidezno nemškem Celju. Vsled izrednih rgovskih sposobnosti je njegova trgovina že pred vojno postala daleč znana in se kmalu razvila v prvo slovensko trgovsko velepod-Jetje. O. Stermeckl je bil tudi v najtežjih predvojnih časih vedno odločno slovenskega mišljenja. Kot mož širokega trgovskega obzorja in najvidnejši predstavnik naše celjske trgovine je postal po prevratu prvi predsednik gremija trgovcev za mesto Celje, ko Je prešlo v slovenske roke in zavzema to odlično mesto še danes. Prav pod njegovim vodstvom je celjski gremij trgovcev danes med najdelavnejšimi in najvidnejšimi v vsej banovini. G. Stermecki Je tudi član Z. TOI in raznih drugih gospodarskih institucij. Bil je tudi že dalje Jasa član celjskega mestnega sveta. Pri vsem njegovem Javnem delu ga predvsem odlikujejo možatost, poštenost ln odkritosrčnost. Pred očmi so mu vedno in povsod interesi našega gospodarstva.
G. Mihelčiču In g. Stermeckiju ob priliki njunega imenovanja na tako častni in odgovornosti polni meBti naše najiskrenejše čeBtltkel
Iz Vranskega kola
Podružnica Marija Čreta jo že od nekdaj priljubljena izlotna točka za Savinjčane daleč naokrog, ker jo od tam prekrasen raz-
gled po zgornji Savinjski dolini tja gori do Ljubnega, preko Uršlje gore do Belih vod Toda sedaj bo Mati božja za Creto še bolj pri
vlačevala romarje in turiste, ker jo njena notranjost docela prenovljena. Cerkvica ji dobila litini reč na novo jirenovljone oltarni nastavke. Delo je izvršil v veliko zadovolj stvo priznani pozlatar g. Frane Zamuda. Zat se bo prihodnjo nedeljo 15. septombra t. I vršila slovesna blagoslovitev novih oltarjev Pri tej priliki bo imel slovesno pridigo pri ljubljeni govornik g. žujmik Požar Alfonz i, Kečiee. Nn to izredno slovesnost žo danes opozarjamo vse sosednje župnije in vabimo vse ▼ obilnem številu ua. Crat« k Materi božji.
Velik požar v vevški papirnici
Ljubljana, 7. septembra.
Velika tovarna papirja v Vevčah, ki zaposluje okoli G00 delavcev, kar za ljubljansko okolico že nekaj pomeni, bi danes kmalu postala žrtev ogromnega požara. K sreči se je tudi pri tem tovarniškem požaru izkazala naša gasilska organizacija za popolno ter gre našim gasilcem veliko priznanje, da je tovarna kolikor toliko ohranjena iu s tem ohranjen tudi kruh več slo družin.
Okoli po I popoldne je švignil i/. II nadstropja tovarniškega poslopja silen platnen. Ogenj je opazil prvi neki delavec tvrdke Dukič ler o leni obvestil ravnatelja Jana in ing Kokalja. Ta dva sta takoj ukrenila vse potrebno, da bi se požar omejil. Na lice mesta je prišla lakoj tovarniška gasil-ska čela, ki je pričela brizgati vodo iz Ljubljanice v goreči del poslopja. Ogenj je nastal v oddelku nad tako zvaniml »holanclc, lo je stroji za drobljenje surovin ter se hitro razširil v bližnjo kuhinjo kleja. Vodstvo lovarne je spoznalo, da ognju ne bo mogoče pogasiti z domačimi močmi ter je s sireno dalo znak za pomoč. Vratar Slapar je obenem telefoniral po pomoč v Ljubljano. Za gasilci iz tovarne same so bili takoj na licu mesta gasilci iz bližnjih vasi, kakor Sostregu, Spodnjega Kašlja, Bizovika. Most. Zaloga in iz drugih krajev. Takoj pa so bili na licu mesta ludi ljubljanski gasilci in sicer poklicni pod vodstvom vodje Gostišč, prostovoljni gasilci pa pod vodstvom poveljnika Pristovška. Gasilce je alarmiral v Ljubljani topovski strel z Grada. Poklicni gasilci so odšli z motorno brizgalno, orodnim avtom in Magyrus-lestvo, ki je bila v rezervi za vsak primer. Prostovoljni gasilci so Imeli dva avtomobila s tremi motornimi brizgalnami. Vsi gasilci so pogumno posegli v borbo proli požaru ler je zlasti oddelek ljubljanskih poklicnih gasilcev s svojim nastopom bistveno pripomogel, da požar iz gorečega oddelka ni prodrl v oddelek, kjer so stroji, zaloga starega papirja in smole.
Prvi trenutki požara so bili strašni. Plamen je švignil iz strehe v višino več metrov, med plamenom pa je bilo le malo dima. Šele curki iz gasilskih cevi so omejili silovitost plamena. Nato pa se je razvil velik dim, ki je bil viden do LJubljane. Po skoraj poldrugournem gašenju so motorne brizgalne ljubljanskih in okoliških gasilcev pogasile ogenj, ler rešile tovarno popolnega uničenja. Težko
je dognati, kako je ogenj nastal- Tovarno so zadnje čase prezidavah Tvrdka Dukič. ki je imela to delo, ju pred kratkim dogradila med prvim iu drugim nadstropjem betonski slrop. Poprej je bil strop lesen. Ako ue bi bilo tega betonskega stropa, ki je preprečeval, da bi se ogenj razširil še v prvo nadstropje in celo v pritličje, bi zapadla vsa tovarna uničenju.
Nu lice uieslu je lakoj prišel iz Ljubljane glavni ravnatelj tovarne dr. Ciril Pavlin, ravnatelj Jun ter iuženjerji Res, Pečenko in Koknlj. S svojim sinotrenlm vodstvom so preprečili, ciu ni prišlo do še hujše nesreče. Vodni curek je zadel nekoga delavcu v oko, ki je izstopilo. Nuvzočen je bil lakoj primarij dr. Jenko, ki je delnvcu nudi; prvo pomoč in iiiii morda rešil na ta način oko. Delavec je bil prepeljan v bolnišnico.
Gasilci so inteli zelo naporno delo. Nanje so padale saje, morali pa so stopati v etaži tudi čez široke luže. v katerih so se topile zaloge galuna, kaolina in drugih komičnih zmesi. Marsikateremu gasilcu obleka in čevlji ne bodo več služili.
Uničeno je okoli 1200 niu strehe. Del poslopja, ki je pogorel, je dolg okoli 45 m, širok pa 25 m.
Škoda znaša okoli 500.000 Din, vendar pa vodstvo tovarne upn, da bo krita z zavarovalnino. Tovarna je zavarovana pri »Slavili« in še pri nekaterih drugih zavarovalnicah. Vevška papirnica je last delniške družbe, od katere Je okoli štiri peline lasi Ljubljanske kreditne banke Radi krize, v katero so zašle ludi vse papirnice, jc bil zadnje čase obrat nekoliko omejen, vendar pa tovarna ui odpuščala delavcev v množinah, pač pa je omejila število delovnih dni na Iri oseniurnike na teden. Ravnatelj dr. Pavlin nam je izjavil, da tudi zaradi lega požara tovarna ne bo skrčila obrala ter da se bo delo normalno nadaljevalo. Posebna sreča je še, da ima tovarna rezeivne naprave, zlasti za kuhanje kleja. tako, da bo mogla v redu držati obrat. Tako mestne, kakor ludi okoliške gasilce moramo pohvaliti, da so delali z vnemo in z vso požrtvovalnostjo. Posebno ginljlvo je bilo videti tiste gasilce. ki so s svojim mišicami poganjali ročne brizgalne. Požrtvovalno delo je opravilo tudi orožni-Stvo pod vodstvom podporočnika Roakoviča ter ljubljanska policija. Varnostni organi so skrbeli predvsem za lo, da^ številna množica, ki se je zbrala na kraju požara, ni ovirala reševalnega dela.
njihovih gojencev, ki jih vsak dan opravljajo za dobrotnike. Gosp. misijonar Majcen bo tudi sam opravil sv. mašo na oltarju sv. Janeza Bosca in se spomnil vseh dobrotnikov v svojih molitvah. Nadaljne prispevke za kritje potnih stroškov r. Majcena hvaležno sprejema Misijonska pisarna v LJubljani, Vsem dosedanjim darovalcem iskreni liog plačaj!
Volitve leseni
Lutz
| Cenik: Tovarna Lutz-peči, Ljubljana — Šiška
Redek slučaj. G. Marko Jernej, organist v Zavetišču v Mengšu, nam je prinesel dva izredno dobro ohranjena, zdrava ln trda jabolka (limonar-ji) lanskega pridelka. Doma ima še pol košare takih Jabolk. Shranjena ima jabolka v kleti.
— Ovčjcrejsko društvo za Dravsko banovino nn Jezerskem vabi vse ovčjerejce DravRke hano-| vine na svoj ustanovni občni zbor, ki bo v nedeljo, | dne 8. septembra 1935, ob 10 dopoldne na Jezerskem v občinski pisarni. Dnevni red je sledeč:
1.	Pozdrav in poročilo pripravljalnega odbora.
2.	Čitanje pravil in odobritev pravilnika. 3. Določitev članarine. 4. Volitev odbora. 5. Predlogi in slučajnosti.
Kapital v zimi
Cenik: Tovarna Lutz-peči,
Lutz
Ljubljana — Šiška
Danes vsi na javni
zbor
ob 17. uri pop. v dvorano OUZD
raaniiesftrofmo m naše morje in pomorstvo?
— Naš panj. (A.-Ž. panj.) Opis in praktičen navod, kako čebelarimo v njem, pojasnjeno s 107 slikami med besedilom. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil Anton ZniderSič, Ljubljana 1925, 143 strani, cena broš. izvodu je 35 Din, vez. 40 Din, naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Knjigo je sestavil pisatelj tla podlagi lastnih večletnih izkušnjah in je namenjena predvsem onim, ki bi v čebelarstvu radi napredovali in čebelarljo, oziroma iz. te razprave razvldijo ugodnosti čebelarjenja v A.-Z. panju. (Splošne znane temeljne nauke ni sprejel v to knjigo, ker so obdelani že v knjigi A. Janša--Kr. Rojlna, Popoten nauk o čebelarstvu, ki je izšla tudi v Jugoslovanski knjigarni in stane 24 Din). Čebelarjenje po amerikanskem načinu zahteva velik panj, veliko mero in lo je prilagodil našim razmeram. Prinaša najprvo opis in mere A.-Z. panja na ta način, da jib lahko izvrši pozneje vsak mizar. Našteva dalje orodje in priprave, ki so potrebna vsakemu naprednemu čebelarju pri opravljanju raznih del v panju. Dalje o prevažanju čebel, preseljevanju čebel iz kranjičev na premično satje, pridobivanje medu in satja, o postavljanju čebelnjakov itd. Vse lo pa na podlagi mnogih slik, da je tvarina dostopna vsakemu.
Dobro jutro
Lutz
Zadnja pot J. Ranzingerja
Zagorje ob Savi, (I. septembra.
Preteklo sredo je nastopil svojo zadnjo pol daleč na okoli znani gostilničar in mesar gospod Josip Ranzinger. Z njim lega v grob markantna zagorska osebnost, ki je zadnja desetletja stal v ospredju javnega delovanja. Bil je vseskozi strogo krščansko vzgojen, kremenit katoliški značaj, ki nikdar v svojih načelih klonil ni... Dolga leta je bil občinski svetovalec zagorske občine, predsednik zdravstvenega zastopa za zagorski okoliš in njemu gre zahvala, da se je zgradila v Zagorju prepotrebna izolirnica. Brigal se je tudi za cestna dela v zagorskem okolju, kjer je bil dolgo vrsto let cestni odbornik. Ustanovil je gasilno društvo v Zagorju, kateremu je načeloval vse do svoje težke bolezni, litijska gasilska župa ga je izvolila za podstaroslo. Pa tudi na karitativnem polju se je vneto udejstvoval, saj je bil v teh najtežjih časih naše gospodarske stiske — posebno brezposelnosti v Zagorju predsednik Vincencijeve družil. Po 6. januarju 1929 se je umaknil iz političnega življenja ter se povsem posvetil delovanju na karitativnem polju, kjer je srčno rad pomagal revežem in vsem, ki so se nanj obrnili v svojih stiskah. Pogrebne svečanosti je opravil njegov bra-ranec prošt novomeški g. dr. Kari Cerin ob številni asistenci duhovništva, cerkveni pevski zbor pa mu je zapel žalostinke. — Pogreba se je udeležila veliko množica ljudstva, posebno moških, ki so prihiteli od vseli krajev, da se poslednjič po-slove od svojega prijatelja Pepita, tudi njegovi gasilski tovariši iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Ko-tredeža, Lok. Št. Jurja in Litije so prišli s 4 žalnimi zastavami. Na pokopališču mu Je v slovo spregovoril domači župnik g. Markež. — Dragemu Pepitu, plemenitemu in blagemu možu bodi domača zemlja lahka, pri Vsemogočnemu pa veiuio plačilo. — Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
Naša gospodinja
in naša slovenska perica pereta le z dobrim domačim milom, ki je izdelano tu pri nas. — To je
HUBERTUS
milo, kvalitetni izdelek slovenske industrije.
Svoji k svojim!
Koledar
.Nedelja, 8. septembra: (13. pobinkoštna nedelja) Rojstvo Marije Device (Mali šmaren), Adri jan.
Ponedeljek. '). septembra: Peter Klaver. spoznavalec, Scrafina.
Osebne vesti
±z Poročila sta se včeraj g. Stanko Kregar, pa-.sar in srebrar v Ljubljani, in gdč. Ana Drčar, hčerka bivšega župana v Šmarlnem pri Litiji. Priči sta bila g. hotelir Jos. Miklič in zdravnik g. dr. Milan Perko. Mlademu paru iskreno čestitamo in jima želimo obilo božjega blagoslova.
— Direktor dravske finančne direkcije g. Sedlar Avgust bo od 9. do 22. septembra na odmoru ter v tem času ne bo sprejemal strank. Nadomestoval ga bo pomočnik g. .Josip Satler. ki bo sprejemal stranke vsnk dan od 10-11.30.	„. , „
^ Napredovali so v cin podpolkovnika razen že v včerajšnjem Slovencu« objavljenih še naslednji podpolkovniki: Božidar Možic, Ljudevit Janiček, Branko Pogačnik, Anton Hivert in Josip Lupita rs.
SANATORIUM
EMONA
Ljubljana KomciiHkfffa nI. 4 Zdravnik: Tel. 36-23
ord nirn od II—1 dr. l r. Dergauc, knurg. šef-primarlj v p.
Ostale vesti
—	Prva slovenska enoletna trgovska šola. znani >Chrislo!ov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje dnevno. Šolnina 120 Din. Odlični predavatelji, prolesorji! Pojasnila brezplačna!
—	»S I o v e n č e v a« ekspozitura na Velesejmu, v neposredni bližini glavnega vhoda, sprejema vsa naročila, ticocn se »Slovenca«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, naročnino, oglase itd., ter daje vsa' tozadevna pojasnila.
—	Sprememba pri vodstvu Katoliške akcije za ljubljansko škofijo. Ker jc dosedanji predsednik KA dr. Miha Krek prevzel ministrstvo, je prevzvišeni škof dr. Gregorij Rozman imenoval za predsednika K A dr. Stanislava / i t k a. odvetnika v Ljubljani.
—	Polovična vožnja zn kongres Jadranske straže. Zelo važno! Ker je več udeležencev pripotovalo v Ljubljano brez podpisane legitimacije K. 14 v neznanju tozadevnih predpisov in bi morali plačati za povratek celo vožnjo, je Generalna direkcija državnih železnic z naknadno brzojavno odločitvijo odobrila, da more izstaviti legitimacije K. 14 tudi železniška direkcija v Ljubljani. Zato naj se vsi. ki so pripotovali na kongres v Ljubljano in na tja-potn niso kupili legitimacije K. 14, takoj prijavijo železniški direkciji s karto, * katero so pripotovali v Ljubljano in jim bo predpisano legitimacijo K. 14 izstavila železniška direkcija v Ljubljani.
O. Boršlnar
poobl. stroj. inž.
Ljubljana, Pražakova ulica 8 Načrti, projekti, proračuui — VODNE TURBINE
—	Socialni tečaj za žone in dekleta, ki ga priredi Katoliška akcija, se prične v torek, dne 10. septembra, točno ob 7 zvečer. Predavanja se vrše v risalnim' notranje šole v uršulinskem samostanu, vhod pri porti. Interesentke, članice Marijinih kongregneij, Katoliške akcije, prosvetnih društev ali dekliških krožkov, ki se iz kateregakoli vzroka niso utegnile prijaviti pravočasno, store to lahko še naknadno 'ob začetku tečaja. Priporočati je, da prinese vsaka udeleženka zvezek in svinčnik s seboj. Prijavljenke dobe po uvodnem predavanju urnik tečaja.
Ing.
— Misijonar g. Andrej Mujreu pozdravlja iz Turbin. Naš rojak gosp. Majcen, ki se jo 11. avgusta poslovil od .svoje domače župnije v Krškem, se sedaj nahaja v sulezijtinskem zavodu v Turinu, kjer ostane Se do U. septembru. Te dneve, ki mn še preostajajo, s pridnostjo izrablja, da se priuči potrebnih jezikov, in sicer italijanščine, francoščine, angleščine iu kitajščino. Dne 11. septembra pa odpotuje iz Turina v Benetke, da se vkrca na ladjo, ki ga popelje na Kitajsko, kamor si lako vroče želi priti. Pri svojem odhodu iz domovino je vzel seboj 1000 Din, od lega denarja pa je porabil za slovarje In gramatike 350 Din. Stroški za potovanje nn Kilnjsko bodo stali približno 7300 dinarjev. Misijonska pisarna je zbrala do sedaj zanj 1118!) Din. Ako bi mu boleli plačati vse potne stroške, bi morali nabrati še 4961 Din, Njegovi predstojniki v Turinu, ki so v zelo budi denarni stiski, bi bili nam Slovencem zelo hvaležni, al o bi sumi plačali gosji. Majcemi vožnjo v Kino. Vsi dobrotniki bodo deležni molitev salczijanccv in
Cenik: Tovarna Lutz-peči, LJubljana — Šiška
—	V Službenem listu kraljevBkc banske uprave dravske banovine od 7. t. m. je objavljen »Ukaz o imenovanju dr. Kaludjerčiča Branka za ministra
l za pošto, telegraf in telefon In dr. Kreka Mihe za ministra brez portfelja, dalje »Naredba o dopolnitvi naredbe o sestavi in poslovanju državne filmske centrale', -»Navodila za sestavo občinskih proračunov za 1. 1936-1937.«, »Pojasnilo glede potrditve lekarniških knjig« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin«.
—	Trgovina »Nove založbe« v Ljubljani (Kon-1 grešni trg) ima v zalogi vse šolske potrebščine ( kakor zvezke, papir, risalno in tehnično orodje in I dr. ter se ob začetku šolskega leta najvljudneje I priporoča staršem in dijakom.
Čas svežih paradižnikov nas opozarja, da s ; makaroni in špageti — Pekatete ali Jajnine — pripravljeni s paradižnikovo omako zelo tečna in okusna jed. Gospodinje, pripravite svoji družini večkrat to osvežujočo ceneno jed!
—	Dr. Dereani, zdravnik za očesne in ušesne bolezni, zopet ordinira.
—	Starši in učenci pozor! Temeljita strokovna izobrazba je izborno orožje v boju za eksistenco. Pošiljajte radi tega svoje otroke v Legatov enoletni trgovski tečaj v Maribor! Lastni dijaški internat. Najboljša prilika za nemško konverzacijo. Vpisovanje vsnk dan od 10 do 12 v šolski pisarni, Vrazora ulica 4. šolski program brezplačno. Znižana šolnina. Začetek dne 9. septembra.
— Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost. omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefove« grenčice
—	Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj, Maribor. Lastni dijaški internat. Vpisovanje še ta teden samo v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. tudi ob praznikih in nedeljah od 10. do 12. ure. Šolski program brezplačno. Znižanje šolnine. Začetek dne 9. septembra.
Zobozdravnik-specijalist
dr. Egon Bassin
Ljubljana, Gledališka ul. 4, nasproti opere
ordinira od 9,—12 in od 4.-7. Telefon 28-98
—	Novi načrt XXI. kola državne razredne loterije nudi vsakomur, ki sodeluje pri igri, veliko in prijetno presenečenje. Mnogi so prej tožili, da je težko doseči kak večji dobitek- 1'emu je uprava loterije odpoinogla s tem, da je |>ovečala število glavnih dobitkov na trojno višino tako, da se
| poleg glavnih dobitkov, kolikor jih je bilo doslej, i izžreba še 48 novih velikih dobitkov, od tega | ena premija z 2,000.000 (Dvema milijonoma) dinarjev. Več vam jiove prospekt, ki ga v današnjem »Slovencu - prilaga glavna kolektura A. R e i n i n drug v Zagrebu.
—	Lojze Prek, knjigovez, naj se lakoj vrne v Ljubljano, da nastopi podeljeno mu službo.
—	Do pozne starosti morata ostati zdravil Ne-' gujte zobe s C i m e a n na jpopolnejšo zobno | kremo!
Poskusile samo enkrat nebarvane
OKI Jajčne testenine
in nikdar več ne zaželite boljšega!
—	Za revnega vdnven-ofeta 7 otrok smo še prejeli. Neimenovan 1011 Din, neimenovan 20 Din. Bog povrni!
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proli boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Enoleim trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni Irg 2. II nadstropje ("trgovski učili zavod), je dosegel v prcieklih letiii pri svojih učencih najboljše uspehe. Zavod raz|)olaga z najmodernejšimi progra-
50 letni jubilej tvrdke Crobath
v Kranja
Pol stoletja je preteklo dne 1. avgusta, odkar se ie v Kranju na Glavnem trgu v nekdanji hiši g. rrančiča ustanovila sedanja, po vsej Gorenjski in daleč preko njenih mej po svoji solidnosti dobro znana veletrgovina manulakture in konfekcije Franc Crobath, družba z o. z.
V skromnih početkih jo je leta 1885 ustanovil gospod Franc Crobath, sin uglednega veleposest-
Ustanovitclj tvrdke Franc Crobath
nika v Stražišču. Trgovine sc je izučil v Kranju, kot pomočcik pa je služboval tudi v Mariboru in Ljubljani. V letu 1885 je kupil na obroke zgoraj omenjeno Frančičevo hišo v Kranju in v njej dna 1. avgusta istega leta odprl svojo trgovino, kjer se nahaja le dane6. V letu 1888 se jc poročil s hčerko ugledne Pollakove rodbine. S svojimi sposobnostmi in osebnimi vrlinami si je postrežljivi in podjetni »Francelj« kmalu pridobil velik sloves in zbral okolt sebe velik krog stalnih odjemalcev in prijateljev. Njegova trgovina je bila prav kmalu središče za najširšo okolico, pa tudi za naše ljudi na Koroškem in Primorskem.
Iz srečnega zakona je izšlo 12 otrok, štirje sinovi in osem hčera, Vsa številna rodbina je bila vzor vzajemneati in pridnosti.
Sedanji šef dr. Frcd Crobath
Dva sinova sta postala žrtvi svetovne vojne, tretji sin — Fred — je pa isto srečno prebil ter se takoj po vrnitvi s fronte posvetil študiju narodno gospodarske in trgovske vede. Študiral je v Kolnu in drugod ter se z doktorsko diplomo leta 1924 vrnil v domovino. Sedaj se je pričela za tvrdko doba velikega razmaha. Sedanji šef dr, Fred Crobath je posvetil vse svoje duševne sile za ustvaritev engros trgovine in splošne konfekcije. Trgovski lokali so urejeni velemestno. Pri vsej vcliko-poteznosti pa se drži tvrdka slej ko prej načela zlate solidne sredine in odklanja vse, kar ni v soglasju s slovesom starega trdnega podjetja Povodom proslave 50 letnega jubileja se je ipomnila tvrdka tudi raznih naših uslanov Cerkve, samostane, šole ter razna karitativna društva in zavode je obdarila z denarjem ali blagom, vrhutega bodo pa tudi vsi njeni stalni odjemalci prejeli v obliki popustov lep spomin na zlati ''ubilei, h kateremu ugledni tvrdki Franc Crobath, dr. z o. z. tudi mi iz srca čestitamol
Sevnica ob Savi
Prejšnji teden je umrl za posledicami zastrup-ljenja krvi tukajšnji zobozdravnik g. dr. Hribar France. Z njim zgubi Sevnica izredno dobrega zdravniku, ki je v par letih, kar se je tukaj naselil, zaslovel daleč na okoli kot izredno vesten in natančen zobozdravnik z izrazitim socialnim ču-vstvovanjem za vse one, ki niso obdarjeni z bogastvom. — Zgodilo so je to tako nenadoma, tako nepričakovano. Še pred kratkim se je vrnil ves vesel in zdrav s poletnega oddiha na morju, naenkrat pa se je razširila vest. da je dr, Hribar nevarno obolel. V svojem poklicu je dobil infekcijo, za posledicami katere je tudi izdihnil svojo blago dušo v ljubljanskem Leonišču. — Sevničani se kar vživeti ne moremo v misel, da tega blagega človeka ni več med nami, saj je bil šele HO let star, ko je moral zapustiti svojo ljubljeno družino, zapustiti svoje delo, kateremu se je bil ves posvetil. — Sevničani so s svojo obilno udeležbo pri pogrebu, ki se je izvršil na ljubljansko pokopališče pri sv. Križu, pokazali svojo ljubezen do pokojnika, sevniški g. župnik jia se je v imenu Sevničanov poslovil od pokojnika z govorom, ki Je globoko ganil vse navzoče. — Pretresljivo je bilo, ko Je pokojnikova vdova 7. otročički položila na pokojnikove prsi šo|>ek svežih i'ož, ki jih je pokojnik sam vzgojil na svojem vrtu in ki jih je rajni tako negoval in ljubil. —■ Naj mu sveli večna luč! Težko prizadelo družino pa naj tolaži ljubi Bog!
inoni, ki ga izvajajo samo prvovrstne moči. — lstotam se vrše tazni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografskj in drugi spccijelni tečaji. Zavod daje ustmeno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo 1
Robanov kot. —
kot ni rlolina kakor Logarska; kolosalen ani-fiteater je. zgrajen v tako orjaških dimčn zijali. rla pe začneš zavedati človeške šibkosti in ničevosti, da začneš misliti na gigante, na eiklope. eentavre in druge silne slike, ki sn ga ustvarile, pa izvrtale, izdolble, izgledal« in izskohljale. Mnogo več. .ie. ko Mat kov kot. več ko Ogradec. sklep Logarske, vee, vee.ii in impozantnejši ko Okrešelj ali Ko rosi ca.
Knourna pot, ki vodi od Savinje, orl Ro Kovilea in Belška v Robanov kot. ti počasi v vedno večjem obsegu odkriva velikanske go re in vrhove, ki s svojimi pobočji, rebri, pre padi in fantastičnimi tvorbami tvorijo kotn njegove stene na treh straneh, nn jugu, na zapadu in na vzhodu, in ki obrobljajo na vzhodu in zapadu razširjeni jarek, skozi katerega hodiš mimo Pečovnika, Golea in Robana. dokler skozi Knezjnkov graben. Macesnov liriber, Zlebnik, Spuhnlnik, krnsno-itoleni Travnik in mimo Apneniee končno ne dospeš na dno Kota samega. Te propileje, ki segajo od Savinje do Kota, jr izobhko.-nl ledenik: peči, ki jih je odložil ob svojem severnem koneu. so dale Peeovnikti ime; Bela pa. ki izvira blizu pod Robanom, žene Robanu, Golen, Peeovniku in Belšku žage in mline ter se izliva pri Belšku v Savinjo, ti približno kaže strugo nekdanjega ledeniškega potoka. Od skromnih, poševnih njiv in travnikov onih štirih kmetij segajo sedaj zeleni gozdovi preko strmih pobočij visoko nad lisoč metrov; nad njimi pa štrle kv išku temnosivi. divje razklani in lazornni grebeni. Zelena
V ozadju Ojstrica.
V severnih stenah in prepadih Ojstrice, ki tvorijo Robanovemu Kotu sklep iu ozadje proti jugu, ni vse pusl in prazno, na Je nizale in Molički jarek se naslanja globoko pod grebenom Ojstrice -piva Drnje, vse na široko gosto poraslo •/. »burjo«, z ruševjem: nalo slede lakozvani Podi, ki nn njih leži sneg še tja v poletje, m Skok. preko katerega pada spomladi snežilica * velikem skoku. Že proti Škrbini in SkrbinsUeinu jarku zelenijo v čudnem nasprotju barv in življenja sredi sivega skalovja Robanova zelenica in pa i Zadnji travniki.
Proti severu je Robni ov kol s svojim dohodnim jarkom odprl tja do Savinje, ki se nad njo dviga strma, divjo raztrgana Radii ha s iemnorujavim, razcinnim čelom it) licem, kakor izzivalen a orjak, kakor strašna grožnja tebi; planinskim: kočami, stajami in čredi, ki se pa.se na travniku okoli njih
Dr. Fr. M.
Vsak ie sam sebi sovražnih,
če še nima v svoji hiši ,Hci lcules' obroča za štedilnik, pa I en tirani Kolosalen uspeh kurjenja I Ogromen |iri-hrauek na kurivu. I. j. j0"„! Pobi se |>ri tvrdki
n. Rakusch, Celit'
Robanov kot
Se ves v net za čudeže, ki ti jih je narava odkrila pri Igli in njenem Prepiha,jočem slu-deneu, dospeš ob Savinji navzgor med nI finimi stenami po polurni hoji mimo zelenih travnikov -Nn Beli« čez Belo in Savinjo do velike 'žage, do Rogovilea, nujlo|išega in nnj prikupljivcjSega hotela »b Gornji Savinji, in malo prej do lakozvanega »Starega kneza«. Tu se ozri proti jugu. Med široko razprto zarezo. ki jo tvorijo slriua, 11 gosto posumi,jena pobočja Veže in Belske planine na eni. Knezov Rožni vrh, Hnvdejev Oj.stere i.i Opre-sje na drugi strani, se ob lepem vremenu dviga, raste in kipi proti sinjemu nebu kakor izza zelenega zastora skalnati, srebrnosivi vrh Ojstrice, kraljice vseh vrhov v Savinj-
Robanovo posestvo ob vhodu r ltobanov kot. — V ozadju Ojstrica.
akih planinah. Edinstven je ta pogled; edinstvena slika, ko ti jo jc ta pogled na mah pričaral pred oči; a še bolj edinstven je Robanov kot, ki leži skrit za onim zelenim za-trrinjalom tik pred orjaškimi stenami in prepadi Ojstrice.
Robanov kot je več ko Logarska dolina. To, kar je v Logarski v prijetni izmenjavi razvrščeno na več kilometrov dolge razdalje, nečuveni kontrasti v oblikah in potezah, v barvah, v svetlobi in senci, v obrazih in izrazih, v vseh prehodih in odtenkih od silnega, orjaškega, kljubovalnega, izzivajočega, herojskega in tragičnega do idilno sanja-vefta, mehkega in ubranega, do otročje naivnega, do samodopadljivega, do tihe sreče bnkoisko pesmi, to vse vidiš in občuduješ v Robanovem kotu z enega samega mesla: to vse ,ie razvrščeno in združeno v njem tako. da te, obdaja kakor v enem samem krogu, katerega središče in žarišče si bas ti, ko sto^ -jiš sredi zelenega dna Kota samega, sredi treh pastirskih koč, sredi vesele črede, ki se tod pase skozi dva poletna meseca. Robanov
Belska planina. Veža, Kač,jok, Klošter, Gre boni, Silovec so razvrščeni v raznolikih oblikah in barvali lik nad llelo; Turnea. še 110-premagaiia, se dviga \ i.suko i/, strmega gozda kakor velikanski Ifdnjavski stolp, kakor po-desnlof.iena Igla. IVdjšek, Križniki. Kreda, Police, Gamsov kot, Omatniki, Poljsko ilovice iu Veliki vrh z Veliko zelenico se vrstijo v nebotičnih višavah oil Savinje do jugovzhodnega -roba iu obstenja Robanovega kola; nekaj niže pml njimi pa so razpostavljeno j čudne kulise, koji h imena razodevajo pestrost oblik iu hujnosl lanlazije domačinov, ki sn jim dali ona značilna zaznamovanja: Už-pnni kir. Svinjski rilec. Medvedja drča, Tre-skovec, Golobčki graben, .Iclenski hribet, .Iclenski graben, Kpice, Lnkežev graben. Mali in Veliki Meeesiiovec, Dolgi plaz. Dolgi liriber. Brezovec, Brezovški hrilier, Brezovški graben, Hudi prask, Orna luknja s Slatino, 7, burjo porasle Hudomiljše iu Jci.iznic. skozi katere že vodi zaznamovana in krasno speljana sleza na Molieko planino pod Veliki vrh Ier na Korošieo in Ojstrico.
Ko se po dobro izvoženi poii od Savinje bližaš Kotu, le na tvoji desni, nu zapadni strani, spremljajo sprva lepo pogozduui hribi. ki tem bolj prehajajo v gole, strme gore, čim bolj se bližaš Kolu samemu. 0|>i\ -ir.k ua Opresju, Havde ob Ojstrcu. Vrsnik in Knez ob Rožnem vrhu gospodarijo ua onih zračno zelenih obronkih ob vhodu v. ltobanov kol visoko nad Pečovnikoin, Golccni in Robanom. : Preko Licijana in preko visoke Knezove pla-I nine s Strmo planino, Slrehalieo. Strelov-eem in Molznjakom se vedno više dviga za liadno obrobno gorovje Robanovega kota v skoro nedostopne slone in poči. ki dosegajo svoj vrhunec Na utah« iu na (irofički. ločeni od strme Ojstrice po globoki zarezi 7.0 vajoče Skrbi ue. Rod onimi zelenimi hribi imajo v nižjih legah domačini svoje steze v Robeh, v Stenah; dalje naletiš lani na Hoj kov hrilier, 1111 Sušje pod Knezovo planino, nr Rižni Kir in nu Ravno peč. Pod Utami 'ti pod Grofičko se v njihovem skalnatem, strmem pobočju, spreminjajočem se tu pa lan, v neprehodne stene, od Ravno uevn pa tja lik <)o Škrbine, le za domačina iu divjega lovca razločno, izoblikujejo Špiljak s Spiljniovc zijalko iu s »Križem«, tromeji im kamnom v zijalki; Vratice, Vratni žleb in Vratna ■' 1-jalka, lukn.ja in tunel, ki pelje 1111 greben, na Vrata; Pasje sedlo; Covnikovi ali Covnikar jevi travniki, tako imenovani, kei jc tod nekoč pod grebenom Grofičke kmet Covnik ;z Matkovega kota pasel svoj-- ovce, ki jih 'sedaj posnemajo divjo koze; Konj. k', preko njega lahko prijahaš tudi na »Tiiivnike«; Osmojeni Črni liriber z važnim »Križem«, mimo katerega pelje druga steza na Trav nike: naposled Pekel in Beir Šlenge že blizu Škrbine.
Proti jugu zapira Robanov kol grandi-jozua stavba strme, sive Ojstrice, ki kakor nebotieno obzidje neposredno, skoi-o brez prehodov raste iz njegovega zelenega dna, šefa j oč s svojimi stenami 111 s svojim o.slro odrezanim grebenom od Moličke planine 111 Velikega vrha do globoko zarezane Škrbine in strmo viseče Grofičke nad njo Rod Velikim vrhom zija proti Molički planini lik nad potjo, ki pelje iz Kola preko niegovih Jeruzal na Korošieo, Zvižgovec, naravni predor. skozi katerega besni in tulijo siloviti gorski orkani; na Molički planini, na Moličsi peči stoji v višini 1700 ni Ciril-Metodova kapelica, ki so jo sem postavili slovenski planinci leta 1897 tik nad opuščeno Kocbekovo kočo: izpod kapelice se vleče Molički graben v Jernzale. do Kota samega.
Z Jadranske razstave
Nh Jadranski razstavi jr tmli lopo število prat Urnih modelni ladij in \odnih letal. Posebno pozornost vzhaja skoraj I m >elik kovino*! modri doslej največjega todnega letala l)o-\. Model jasno kaie, kako ogromen moril biti v resnici original, ki telita nad Ml ton in ima 12 motorjev.
Vsi
ki so se priglasili za naročnike rednih izdanj Založbe ljudskih iger, so v teku tedna
prejeti
POSLEDNJE USTOLIČENJE
slavnostno ljudsko igro v 5 delih, ki jo jc napisal France Brenk in je izšla kol 14. z v. 'Ljudskih iger«.
Priglasite se
tudi Vi še danes kot naročnik, '/.a letnih 60.— Din dobite 4 igre (Božično igro, Poslednje ustoličenjc, Igro o dobroti, Vodo) in mesečnik »Ljudski oder«, čigar prva številka IU. letnika izide za L oktober. (»Ljudski oder<- sam velja letno 30.— Din).
Pišite:
»Založba ljudskih iger , Ljubljana, Zamikov a 16.
Iziava graiičnih faktorjev
V	juliju lotos so s- vodila podajanja za podaljšanje kolektivno pogodbo med grafičnimi podjetji dravske banovine in grafičnim delavstvom. Vsled nesoglasij niso uspela pogajanja in je skoro v vseli jiortjetjih stopilo delavstvo v stavko. Po (telili lednih stavko so je večina podjetij sporazumela i delavstvom za podaljšanje kolektivne pogodbe in s leni so nastopilo v teh podjetjih zopel rodne delovne razmere.
V	lakih sporih vršijo faktorji po svoji organizaciji posredovalno misijo v smislu pravil faktor skega udruženja in s tem delujejo za dobrobit celokupnega grafičnega obrla. V interesu prorvita obrli je, da se delovne razmere uredijo čimprej ludi v onih podjetjih, kjer doslej še ni prišlo do sporazuma.
Uverjeni. da je lo v skupnem složnem oren niziranem dolu mogoč procvit grafično obrli. uspe-vanje podjetij, strokovno izobraževanje delavstva, plodonosno delovanje grafične šole. zaščita podjetnika in delavca v času svetovne gospodarsko krize, so faktorji sestavili sledečo spomenico, ki jo naslavljajo na odločujoča mesla:
Podpisani člani Udruženja grafičnih faktorjev Jugoslavijo, podružnice Ljubljana, izjavljamo:
Spor mori grafičnimi podjetji in delavstvom i'1 likvidiran s kompromisnim dogovorom, ki ga jo doslej priznala večina podjetij. Likvidacijo spora odobravamo in smatramo, da je edino kompromisna rešitev primerna in 7.drava. Obžalujemo, da sporazuma doslej so niso sklenila vsa podjotja dravske banovino.
Naša dolžnost je hranili resnično korisli jmd-jetij. branili interes« vsega stanu in delati za procvit celokupne graličn« slrokr. To naše delo i" častno in pošteno. 7,alo prosimo vse odločujočo či-nitelje, da čimprej vse slor« za odstranitev nesoglasij med podjetji in delavstvom |pr skušajo rešiti vprašanje larif« obojestransko zadovoljivo.
I,o s smotrenim organiziranim dolom bodo grafična podjetja in grafično delavstvo prebredla današnjo svetovno Gospodarsko krizo, lo 7. dobro izšolanimi grafiki bomo dvignili našo stroko na višino, ki jo zahteva današnja doba hitr«ga napredka.
(Podpisi.)
Vpisovanje v,
glasom odloka ministrstva prosveto p. br. 1907! od R. julija 1033. postailjeno subvencionirano inu-zicko šolo
»GLASBENA MATICA« V MARIBORl
so vrši dnevno od 0 12 in od 15—18 Poučuje se klavir, vsi godalni instrumenti, po potrebi tudi vsa pihala ter teoretični predmeti.
Na lom zavodu jo instrumentalni kakor teoretični Iiouk postavljen na najsodobnejši tlashenn-pedagoški temelj.
Preizkušeni glasbeni pedagogi in vodslvo znanega ravnatelja llladek-Mohinjskeca jamčijo za uspeli. Nalančnejš« informacijo v ravnateljstvu Aleksandrova I!) (nasproti Cvetlične ulice), I. nadstropje levo.
Hladek - Bohinjski, ravnatelj od ministrstva prosveto postavljene subvencioniran« inuzičk« šole (llasbena Malica . Maribor, snuje mešan peiski zbor. — P. I pevke' in |>evci. ki se resno zanimajo za pevsko umetnost, in razpolngajo 7. dobrim glasom (er izrazitim posluhom, so uljudno vabljeni in nnprošoni, dn s« v to svrho blagovolijo javili x ravnateljstvu, Aleksandroma |fl (nasproti Cvetlične ulice). I nadstropje levo. od 0 — 13 ali od 16 -20, — Natančne Informacije istotam.
Poizvedovanja
/In/i fini jjns/tfir/ r rjn'"i nhlrki. k M t o r i Ji' pobral pml hrivnlco Znh.lrV llliM Pilt. -»• l«v,ivljn. i|a o.lfla Imenovani /nesek \ uoravi SUncnca . siccr sr en
I ir.rotM policiji.
12 inetroi \is»ki »iclilnik ob glauieiu 'hodu na lelesejem. je zrlo originalna dekoracija letošnje riizsta ve.
AH Vaše zdravje m prileten občutek m vredno 700"— dinarjev?
Od 25. avgusta dalje Vas stane 10 dnevno bivanifc v Radencih Din 700' vse vračunano! Slauovanic. hrana, vse takse, dnevna kopel v znameniti zdravilni vodi Radenska-, zdravniški pregled, unaliza seči, postrežba.
Srce, ledvice, živci, ženske motnje, skleroza, ner-vo/.a, obča in spolna slabost.
Po 7. dneh bre/.placni povraten z železnico. Potrdilo se mora vzeli pri odtiodni poslaji. Vsa navodila in informacije daje ladevolje: Kopališče Slalina Radcnci.
Celje
fi Poročila so bosla jutri na Koroški Boli Strupi Kra nr. trp*»voc v ('olju. in gospodična Mulej .1 ulija. iz. ugledno Mulojovo < J r u /. i n ♦ • ua Koroški Boli. .\rinrliina novopoiocouconin želimo na novi poti življenja mnogo sreče iu božjega blagoslova!
& Prevzem poslo> ua mestnem poglavarstvu. V lorok. dno 10. noptoiubra bo g. Miliolčič Alojzij, novoimeuovani predsednik mesta Celje, prevzol od dosedanjega predsednika g. dr. Goričana posle. Šo ta leden bo zaprisega mestnega sveta", vendar datum šo ni doloren
f? rlanom Katoliškega prosvetnega društva v Celju in okolici. Danes leden, lo jo v nodoljo, dne l.r). septombra bo ob pol 0 zjutraj v Domu v Samostanski ulici redni letni občni zbor Katoliškega prosvetnega društva Vsi bivši Mani in Članice, kakor tudi novi so vabljeni, da so tega občnega zbora udeleže v čim večjem številu.
O Akrija za Salez.ijanski mladinski dom v Gaberju lopo napreduje. Vsi krogi brez izjeme stanu in prepričanja so to akcijo pozdravili z največjim razumevanjem in veseljem, ker vidijo, da ho 7. uresničitvijo toga načrta rešeno ono najvažnejših socialnih vprašanj Celja.
fr Odkritje in blagoslovitev spominske plošče pokojnemu Maksu JaniČu bo danes ob 3 popoldne v .laničevi kapeli na Babneni.
& Nova mannfakturna trgovina. Otvoril setn svojo manufakturno trgovino, v katori imam tudi izredno bogato zalogo krojaških potrebščin. S točno, najsolidnejšo |>ostrežbo in izredno konku-renčnimi cenami boni zadovoljil vsakogar. Martin P o h a r c , Celje — Lisce 52.
šolske knjige in šolske potrebščino za osnovno, meščanske, srednjo in strokovna šolo dobite v Mohorjevi knjigarni, Prešernova 17. Seznami knjig brezplačno.
Litija
Osebna vesl. Pn 10 let nem vest nem službovanju na okrajnem sodišču .ie odšel na novo službeno mesto v Škofjo Loko sodni kan-clist g. Andrej Zebre. V času svojega tukajšnjega bivanja si je pridobil v vseh slojih vsled svoje konciljnntnosli obče simpatijo. Odličnemu uradniku želimo v Škofji Loki prijetno službovanje.
Smrtna kosn. Nn Boltiji pri Ponovičah j« umrl daleč na okoli znani Ipavčev oče. g. .Inžo Skubie, slar 80 lel, trden gruntnr. Rodom iz Police se jo priženil nn Ipavčev grunt. Nnj v miru počival
Priv. doc. dr. ing. C. Nagode:
Naš izhod na morje
V	podrobnejšem utemeljevanju upravičenosti in nujnosti prometnih zgradb v naši državi so postali generelni in povsem neizraziti argumenti že nekako običaj. S ponavljanjem tudi za laika sa-moobsebi umevnih stvari, z navajanjem nekaj številčnih podatkov, iztrganih iz člankov o inozemskem, nam tujem prometnem življenju, rešujemo teoretično načrtno-gospodarska vprašanja Praktično |>a izgleda, da smo polagali v naši jadranski prometni politiki po geslu: vivere 11011 necesse esl, navigare necesse est! do sedaj važnost predvsem na prvi del programatičnega stavka.
Le tako je mogoče, da nastajajo pri nas povsem ireelni načrti, kot je oni komisije prometnega ministrstva za dopolnitev železniške mreže iz leta 1933. Predvideva namreč zgradbo 9000 km novih prog za nič manj, nego 40 milijard Din Pri tem pa ni na razpolago sredstev za najnujnejša eko-nomsko-tehniška preddcla, dasi se plačuje danes delo mladih inženjerjev in tehnikov jm Din 800,— na mesec. Podrobnejše priprave bo mogle obvarovati javno gospodarstvo, lo je nas vse, pred gr.i liho železnic, katere naj se po dobrem letu obratovanja »demontira« in nadomesti s »čim modernejšim«.
V	težnji, da se predoči del naših prometnih vprašanj v številčno dokumentirani in ludi |x>liud-no nazorni obliki, je bila za razstavo J. S. izdelana vrsta diagramov in zemljevidov, ki obravnavajo zveze zaledja z morjem. Od obdelane tvarine je pri-občen danes kartogram. ki tolmači prevoze dravske banovine proti Jadranu.
Na področju železniškega ravnateljstva v Ljubljani je bilo leta 1934 z jadranskimi lukami 23.363 vagonov tovornega izvoza in uvoza, od tega 16.255, to je 70% skozi naša pristanišča. Udeležba je znašala za Sušak 62%, Split 5%. Sibenik 1%, Solin 1%. — Trst je prevzel 23%, Reka7%. Po množini sta si uvoz in izvoz v razmerju 1 : 9. Zelo značilno je. da se uvoz poslužuje izključno le obeh italijanskih luk, ker sta z dobro trgovsko organizacijo priključeni na redne mednarodne [»morske linije. Za racijonalnejšo izrabo voznega parka, ki obratuje danes le enosmerno obremenjen, |>a je važno, da pritegnemo tudi uvozni prometni lok na naša pristanišča in železnice.
Pomorski izvoz dravske banovine črpa, kol sledi iz slike, svoje tovore enakomerno iz vseh predelov. Trak, ki predslavlja množino prometa, se
širi postopoma brez močnejših skokov po velikem ovinku preko Karlovca, oziroma Zagreba proti Su-šaku.
Izgradba 45 km dolgega priključka Kočevja na reško progo (varianta. Lukov dol) ter primerna preureditev obstoječe železnice iz Grosuplja, bi skrajšala pol od le (»staje do Sušaka od 316 km na >00 km. Okoli 7000 tovornih vagonov iz gorenjskih, notrajskih in deloma dolenjskih krajev bi se zmanjšala |>revozna razdalja po legi za 9 do največ 227 km, Zidani most, katerega jc pasiralo 5000 vagonov v namembl za Sušak, se približa morju za 22 km.
Tudi cesta Ljubijana-MrzIc vodice usmeri — zlasti v državnem tovornem in osebnem ter tovornem tranzitnem promelu — prevoz iz naštetih predelov p>o tehniško in gospodarsko prikladni poti na Jadran.
Zveza Sevnica—St. Janž. ki spada v sestav Sevnica — Trebnje —• Črnomelj — Vinica — Vrbovsko,, ima v ustroju našega prometa važno vlogo, ker približa Sušaku Ljubljano na 246 km in Zidani most na 240 km. V teh smereh bi 9e torej 7000 vagonov prihranila pot za ca 70 km.
Kot sledi že iz za leta 1934 navedenih jxxlat-kov, je zveza Slovenije na Jadran ena izmed onih dopolnitev jugoslovanske komunikacijske mreže, katerih zgradba bi racionalizirala obratovanje na ših železnic Te morejo z ozirom na splošno gospodarske potrebe danes edino s laritno favoriza-cijo omogočiti |3revoz preko velikih ovinkov na naša |>ristanišča. Vsled predolge |»li pa je omogo-čenje transportov s sredstvi tarifne politike v nasprotju z njih podjetniškim interesom, in prav posebno pri nas na severu je konkurenca z inozemskimi pristanišči nemogoča.
S priobčeno sliko o množini državnega tovornega prometa iz Slovenije na morje, je objavljen nov doprinos k dokazu nujnosti ugodnejšega načina in smeri zveze severnih prometnih enot1 na našo obalo. Vsa proučitev krajevnega, državnega in tranzitnega prevoza blaga po množini in kakovosti ter njega fluktuacijah v značilnih letih prosperi-tetc in krize, skupno s promotrenjem osebnih transportov, dado popolni dokaz o potrebi zgradbe železnice in ceste, ki naj v medsebojnem izpopolnjevanju zadoste glavnemu |>roinetnogradbenemu ix>stulatu severnega dgla Jugoslavije.
TOVORNI PROMET L. 1334 NA JADRAN S PODROČ-J4 ŽEL DiR. LJUBLJANA
italijanski poslane* na vete$e*mu
Splošna sodba: razstava je na vi?ku. Številni tujci i7. vseh krajev države in ino*.~«u. ... a >o ooJni hvale. Ob isk je tudi dopoldne inočan. Opozarjamo, da si obiskovalci ogledajo razstavo raje ob delavnikih, ker je ob nedeljah naval prevelik.
Danes ie prispel iz Belgrada poseben odposlanec ministrstva trgovine in industrije, da si ogleda razstavo.
V	soboto dopoldne si je ogledal razstavo italijanski poslanik na našem dvoru minister Gvido grof Viola di Campalto s soprogo in italijanskim generalnim konzulom iz Ljubljane, gospodom Na-talijem. Gospoda ministra jc spremljal po sejmu direktor g. dr. Dular. G. minister je bil poln hvale nad prireditvijo in je izjavil, da bo treba vse potrebno ukreniti, da se udeleži prihodnje letne spomladanske velesejmske prireditve Italija oficijelno s svojo industrijo.
Večerni prostor je izredno živahen. Vsepovsod jc dovolj razvedrila, komedije, variete predstave, katerih večerne predstave so razprodane. Kino-predstave v nedeljo ob pol 11, 2 in 6. Šolska mladina v skupinah in pod vodstvom ima brezplačen vstop.
ARHITEKTONSKA RAZSTAVA
Arhitektonska razstava na jesenskem velesejmu se nam predstavlja prav posebno letos na svoji ropagandni tujsko-prometni poti. Utis, ki ga imaš, o stopiš v to svetišče produktov najpodrobnejše-ga razmišljanja in dela, iz katerega zraste linija modernega hotela, trga širokih pa vzlic temu mirnih dimenzij, od mogočne palače pa do priprostega planinskega gostišča in z najskromnejšimi sredstvi v prijetno letoviščno hišico adaptiranega bohinjskega senika, ali do male kapelice, kjer se tako lahko priporočiš Njej, ki ji je posvečena — si ves v objemu resnobe, ki jo sugestivno diha ta odlična razstava,
V	plemeniti tekmi razstavljajo odlične svoje umotvore v projektih in modelih arhitekti: Stre-nar, Platnar, Hus, Kham, Kos, Navinšek, Ogrin, Mesar in Goestl, Poživljajo jo izbrane skulpttire Goršeta in Pajničeve. V ozadju je jasno in na-■orno prikazano delo in nujna potreba po arhi-mktu, vsakemu, ki se je odločil, da zgradi karkoli.
Vsa razstava je usmerjena v tujsko-prometno propagandnem pravcu, ker baš vsi številni hoteli, gostišča, planinski domovi in vsi mali objekti, ki bodo v bodočih desetletjih zrastli v že znanih tuj-sko-prometnih centrih in onih, katere se želi pritegniti tujskemu prometu, morajo nujno nositi pečat arhitektovega dela.
K
Zaposlenost v avgustu
Iz poročila Okr. urada za zavarovanje delavstva v Ljubljani za avgust posnemamo, da je število zaposlenih delavcev naraslo od 82.210 v juliju na 82.796 v avgustu, kar so povzročili sezonski razlogi. V primeri z avgustom leta 1934 je število zavarovancev manjše (za 263), ker so bile spomladi letos gotove skupine delavstva izločene iz zavarovanja.
Zdravstvene razmere so se izredno izboljšale. Stalež bolnikov je padel za 276 oseb, tako tla se. je odstotek bolnikov zmanjšal od 2.84 na 2.52%. Povprečna dnevna zavarovana mezda je, narasla 0(1 22.1!) v juliju na 22.32 Din. Celokupna dnevna mezda je znašala v avgustu 1.847.734 Din, kar pomeni v primeri z avgustom lani zmanjšanje za 34.475 Din.
Dvig naših papirjev na pariški borzi
V zvezi s potovanjem našega ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča v Pariz je biln tudi vprašanje ureditve transfera kuponslie službe naših inozemskih jKisojil. Zaradi ugodnega zaključka teh pogajanj, ki se morajo dokončno še voditi po posebni delegaciji, ki v kratkem odpotuje v Pariz, so tečaji naših papirjev na pariški borzi znatno narasli. V naslednjem prinašamo pregled tečajev naših državnih papirjev na pariški borzi v teku lega tedna:
4% pos. iz leta 1H95 5% pos. iz 1. 1902 4.3% pos. iz I. 1906 4.5% pos. iz I. 1000 5% pos. iz 1. 1913 4.5% pos. iz I. 1910 4.5% pos. iz I. 1911 7% stali. pos. iz 1. 1031 •5% funding obveznice
2. sepl. o. sepl.
155	173 50
155.50	163—171
140	145-1.50
130	142—145 151 170
126	142—145
126	140—145
225	249—251 106 106
Iz tega pregleda se vidi. da so narasli vsi lečaji posojil, pri katerih se bo kuponska služba v devizah |iovečala od 10 na 20%, edino tečaj fun ding obveznic, |>ri katerih se ne bo nič izpreme nilo, je ostal iz umljivih razlogov neizpremenjen.
Konkurz je razglašen o imovin1 |oiihšh |n-nez«. lrgovra v Murski Snbotj. orvi /bor upnikom 16. septembra, oglasili se je Ho 19. oktobra, ugotovitveni narok 26. oktobra.
Nove elektrarne ob Savi
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani ho vložile prošnjo za predhodno dovolitev, odnosno za dovolitev ukoriščanja vodne sile reke Save v njenem toku med Medvodami in Verjami in predložile tri načrte:
a)	za predhodno dovolitev — generalni načrt za okoriščanje 70 nvVsek. vode reko Save pri padcu 11.50 m in hrutto sile 8050 k. s. ter z vodno napravo nn desnem brestu Save;
b)	za dodelitnv — podrobni načrt za uko-riščanje 27 m"/sek. vode pri današnjem padcu 5.60 m in brntto sili 1512 k. s, ter z vodno napravo na desnem bregu Savo;
e) za dodelitev — podrobni načrt, za uko-riSčonje 16 ms/sek. vode pri padcu 5.60 m in hrutto nili 896 k. s. ter z vodno napravo na levem bregu Save, kjer je prejšnja naprava leta 1910 pogorela.
Sočasno so vložilo dravska banovina, direkcija državnih železnic v Ljubljani in mostna občina ljubljanska skupno proSnjo za dovolitev ukoriščanja vodne silo reke Save v istem tokn med Medvodami in Verjami ter predložile načrt za ukorišžanje 60 m"/sek. vode pri padcu 13.21) m in brutto sili 9000 k. s. ter z vodno napravo nn desnem bregu reke Save pri obstoječi najiravi Združenih papirnic.
Ker se na podlagi predloženih konkurenčnih načrtov zaradi izvestnih razlik in nejasnosti tako v hidravličnih računih kakor tudi v proračunih gradbenih stroškov za vodno naprnve ne more izdati odlok po § 29. zakona o ukoriščanju vodnih sil, komu naj se podeli zaprošena predhodna dovolitev, odnosno dovolitev, je ministrstvo za gradhe z razpisom M. G. hr. 20902'35 od 27. avgusta 19.35 odločilo, da naj se izvrši na in&st,u samem predhodni ogled in razprava po $ 29., točka 8„ in v smislu vv 37. in 38. zakona o ukoriščanju vodnih sil.
Okrajni načelnik za ljubljansko okolico pooblaščen od ministrstva za gradbe s prej navedenim odlokom, razpisujem predhodni ogled in razpravo za ponedeljek 23. septembra 1935 s sestankom komisije ob R pri vodni napravj Združenih papirnic v Medvodah.
Pri tej razpravi naj se ugotovi: a) razpoložljiva količina vode reke Save v Medvodah v posameznih mesecih; b) racionalni padec pri ukoriščanju devetmesečne vodne množine na tem mestu; cl vpliv zajezenja na ito-rlrinov, Bremšakov in Dolinarjev mlin; č) katera z.emljišča in v kateri izmeri bi bilo razlastiti in so li zadržki zoper razlastitev iz javnih in zasebno pravnih interesov; d) v kakšen namen in na kakšen način se namerava okoristiti pridobljena energija in kakšna je približna vrednost projektiranih vodnih naprav.
Samo 119 km bi bila dolga nova cesta med
Ljubi j ano in Stišakom. Zgraditi hi jc morali nekaj nad 00 km povsem nanovo, dočim bi jo v zadnjem delu. Gorskem Kotaru. samo rekonstruirali. To razdaljo bi prevozil avto v poldrugi uri, dočim sedaj vozi vlak nkrog 15 ur. Nova cesta bi bila ogromnega pomena za tujski promet tudi v mednarodnem svetu ter bi silno koristila gospodarstvu Slovenije in vse države. Na Jadranski razstavi v oddelku za promet je točno zarisana nova cesta na speci-jalki. Fotografije kažejo posamezne kraje, skozi katere bi bila zgrajena cesta V tem oddelku je še več poučnega gradiva, ki služi dobro propagandi za zvezo Slovenije z morjem.
Izvoz sadja in kliring z Nemčijo. Združenje sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev za dravsko banovino v Mariboru objavlja, da se zaenkrat vkljub nekaterim vestem v kliringu z Nemčijo vrši lombard terjatev 5e po sedanji praksi^ in da to vprašanje še ni končnoveljavno rešeno. Združenje prosi vse članstvo, da se obrača glede informacij v lastnem interesu le na pisarno združenja v Mariboru Jurčičeva ulica 8/1., kjer dobi vse podrobne informacije.
Dotok zlata v Francijo. Izkaz Banque de France za dobo od 23. do 30. avgusta beleži dotok zlata v znesku 133 milj. frankov in je s tem zlala podlaga narastla na 71.741 milj. frankov.
Borzo
7 septembra.
Denar
1 a teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 5706 milj Din v primeri s 2542 in 1228 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v torek in sredo v angleških funtih in dolarjih.
Curih. Belgrad 7, Pariz. 20.2725, London 15.1725, Newyork 507.62, Bruselj 51.6750, Milan 25.0750. Madrid 42, Amsterdam 20" 8250, Berlin 125.70, Dunaj 57.50, Stockholm 78.20, Oslo 76.20, Kopenhagen 67.70. Praga 12.7150. Varšava 57.90, Atene 2.90, Carigrad 2.4-7, Bukarešta 2.50, flelsingfors 6.69. Buenos-Aires 68225
Hmelj
Hmeljarski tržni nadzornik nam piše:
Hmeljarji se na tržnega nadzornika obračajo predvsem v slučajih odklonitve hmelja po kupcu pri prevzemu.
Spori pri prevzemu blagfa v Hmeljarni v Zaleti so pogosti. Praviloma in v smislu uzanc bi kupec smel odkloniti samo hmelj, ki ne odgovarja kupuj pogodbi.
Tekom poslovanja smo vendar ugotovili, da so kupci odklanjali z raznimi izgovori predvsem hmelj, ki je bil kupljen po višjih cenah pri manj poučenih hmeljarjih, ki so v stiski pristali na pogajanja in na znižanje cen ali si niso upali in znali pomagati, ker niso niti vedili. tla sploh obstoja kako uradno priznano »razsodišče«.
Ojiozarjamo zaradi tega hmeljarje, katerim knnci pri prevzemu hmelj deloma odklonilo. da zaradi razsodbe in posredovanja takoj poiščejo enega naslednjih, od produkcijo, predlaganih in oH Združenja trgovcev v rVl/u priznanih razsodnikov — hmeljarjev:
Is oče vat' Nikolaj, Žalec: Lorber Rudolf. Žalec: inž, .Težounik. Arjavas: dr. Mikuš Ru-dolr Vojnik: Hočevar Ivan, Gomilsko.
iržni nadzornik in oblast pa bo poslovala takoj v vseh spornih in drugih slučajih kr sitve zakonu in uznnc pri trgovini s hmeljem.
Uradni tržni nadzornik poroča- ?nlce dne 7. septembra 1955. Povpraševanje v Savinjski dolini danes pri lici/premen jenih cenah znatno živahnejše. Po zndniih poročilih je pridelek v Nemčiji \ llallertaii močne razočaral.
\ Uštekn se je plačevalo /s naMnMl hmelj po m Din in več. \ ?ateeu v ČSR ugotavljajo živahnejši povpraševanje po cenah orl 54 Din do 61 Din.	j
Sprcl
H prestopu Cerarja k Iliriji
K gornjemu članku, odnosno zagovoru, da je korak Cererja glede njegovega prestopa k Iliriji pravilen, bi imel tole pripomniti:
Načelno sem proti vsakemu prestopanju iz kluba v klub, četudi imajo vsi klubi iste naloge in isti cilj. Kadar pa gre za prestop dobrega športnika iz slabšega v boljši klub, pa je tak korak še večje graje vreden, kajti v takih slučajih se malokdaj zgodi, da bi ta športnik jx> svoji lastni volji in po lastnem prepričanju prestopil v drug klub, ampak napravi to običajno na prigovarjanje članov in hinkcijonarjev onega kluba, kamor naj pristopi. Te metode so se tudi pri nas žal tako ukoreninile, da po vsej pravici lahko imenujemo tako jx>stopanje neke vrste »kupčijo« s |x>sameznimi športniki. Nočemo trditi, da je bilo v predmetnem slučaju isto, vendar je treba priznati, da je zagovor, da naj bi podeželski klubi vzgajali športnike za boljše klube, ki naj združujejo našo elito, zelo ponesrečen. Eni naj bi vzgajali, drugi naj bi se pa s tem, kar so idealni in do skrajnosti požrtvovalni športniki vzgojili, jx>tem postavljali. Ta grda razvada se je žal razpasla ludi pri vodilnih ljubljanskih klubih. Ce mislijo ljubljanski klubi lako propagirati šport jx> deželi, da potem, ko se pokažejo tam kaki dobri športniki, potegnejo lete v svoje klube, potem je bolje, da to propagando po deželi opuste. Samo pomislimo, kako neprijetno bi bili razočarani ljubljanski vodilni klubi, kateri bi dobivali jx)dporo n. pr. iz Belgrada, ko bi jim le-ta sproti odvzemal športnike, kateri bi se mu zdeli dovolj zrelj za njihove uspehe. Saj bi morali vsi ljubljanski voditelji v sporlu izgubiti vsako veselje do dela, ker ne bi mogli imeti nikakih uspehov. In prav isto :e na deželi. Saj hočejo tudi naši deželani videti kak boljši spori. In če imajo oni take ljudi v svojih sredah. potem naj ostanejo pri njih. Kadar pa gre za prestiž slovenskega športa, trda i na itak nastop.ro najboljši slovenski športniki proti hrvatskim, oziroma srb.kim, Ce r»a sestavljamo državno reprezentanco, pa je težko verjetno, da bi vrhovna instanca prezrla najboljše in če so konec kenca tudi iz dežele. Dežela ni namreč samo zalo tu, da vzgaja športno mladino in se z njo ukvarja, elito naj bi pa sproti pobirali močni, odnosno vodilni mestni klubi. To je ]x>polnoma zgrešeno; na drugi strani je sicer res, da nas podeželski klubi še dolgo ah morda nikoli ne bodo mogli tako zastopati v lii-in inozemstvu, kakor mestni klubi. Toda to ni važno in za telesno vzgojo postranskega |iomena. Edino na ta način se bo razširila telesna vzgoja med vsemi plastmi ljudstva tako. kakor želimo, če pustimo vse tam. kjer so jih vzgojili; kajti dolžnost pode-zelskega m mestnega kluba naj bo, da vzgaja nara-rasli g<1 °Mri' ,udi rotem, ko so športniki od-
SK Korotan je smei svoj miting
„ . , ... „ , LJubljana, 2. septembra.
Majmlajii Man Jug. lahkoatletske zveze. ««Uai S. K. Korotan, je imel v soboto 31. avgusta in v nedeljo 1. septembra popoldne nn svojem prostoru prt Rakovniku ob Dolenjski .(• prvi službeno priznan nastop po dolžnosti. Prtedltev jn uspela zelo dobro in je bila vestno pripravljena. V Kolikor »t vse Slo kot smo sicer navajeni, gre na račun premajhne prakse, vendar so se prireditelji rasno potrudili in so se tudi pravil točneje držali kot marsikateri že vpejjan klub I r.i nastopu so sodelovali iz mesta nekateri atjeli Primorja In Ilirije, v sodniškem zboru pa so bili prvi« Pri s- ,K Korota.nn v gosteb sodniki JLA-Zvezo, fct so točno in hitro opravil svoje delo. Pri delu so pomagali enako kot lam, ko klnb šc nd bil Man Zveze tudi nekateri predstavni« iz mestnih klubov, predvsem uirije lloseze.nl uspehi so sicer le povprečni, vendar ni Slo za večje rezultate, pač pa bolj za č.im nspe*. Iiejfe) propagando labke atletike v tem delu mesta ki radi svojega posebnega značaja iu in&uiCn' stevanja nujno potrebuje sli&riih prireditev fte je kie aport potreben v ragojne svrho. Jc prav gotovo v tem oeiu Ulo Pijane, ki ima mnogo mladine prepuščene sami sebi in je zato vprav laltka atletika postala važno vzgojno sredstvo zji ves l.a drobiž, ki ga bo le tako mogoče odtegniti slabim vplivom ceste. Priredi-telji gg. Skuhala in Havliček ter njihovi sodelavci zaSlužijo popolno priznanje za trud - Gledalcev je ,i2.,?bakrat lep? JtevJo ia so z vidnim zanimanjem sledili posameznim to6kam sporeda. V glavnem navajamo nekatere dosežene uspehe, ki so kakor ie ome-iijeno radi majhne konkurence in deloma radi aaen-Krat se nc popolnoma odgovarjajočega prostora boli povprečni
• TSk ,"V5" m:. nl-adbia: 1. Jeločnii (P) 6.8 sok: seniorji: 1. Beranek (K) 6.!).	1
(„. iSaSMS*.a sta'et"	m. Nastopile so 3 Sta-
|,„?-|| T*«««- Zbrana mladina je zolo uživala in bodrila svoje tekmujoče tovariše. 1. Korotan III (Zu-pine, Kohne IJ . Padovan R„ Novinc) 2-45 8
■> K-J^P*! V«lno: nila<!',3a 0: L Pogelgak (P) lini iui J. Kosec (P) 155 cm; 8. Cešnovar (K) 140 cm. Seniorii: I 1S0 cm; 2. Jerančič (I) 145 cm; 8 E nek (K) 140 cm.
Lk?pi?: ^.niorji: 1. Beranek (K) 31.50: 2 Je-ranSiS fl) 33.58; 3. Griiufeld (I) 33 44 , , M«' diska: mladina: 1. Kosec (P) 34 50 ; 2. Pogel-
(K) 28.18	MV <K' 80aS! a®nlor1'- I- BS
R. i	'""f. »'■ Nastopilo 12 mladine A in
B: 1. 2xa.nar (K) 5:23.5; 2. Renčelj (P) 5:25 2; 3 Pa-dovap R. (K) 5:37.1 Izven konkurence »taiejM: 1. Do-HnSek (K) 5:10.2; 2. Tavčar (I) 5:10.4.
V nedeljo 1. septembra-•i	"'■'. mladina: 1. VaJitar (K) 7.8: 2. SafoS-
nUl (I) 7.8; seniorji: 1. Ani«!« (K) 7.8: 2. Beranek (K)
Sko/r v daljam: semiorji: 1. Orunfeld (II.) 547 om: jutuorji: 1. PogelSek (P) 600 om.
Met krogle.: seniorji: 1. Beranek (K) 9.58; tzven kon.kurenee (Pl 11.13.	1
tek .m m mladina A iti B (12 tekli'.): 1 Zg-atnnr (K) 1:18; 2. Rivnc. (K) 1:26.2: 3. Kohnc St. <k) 1:27T »	seniorji: 1. Beranek (K) 10.0,17; 2. Orlin-
teid (T) 10.3.1.
Tekmo m: seniorji: 1. Krpan (Pl 15.47: 2. Tlo-ImSek (KI 16.54; 3. Kvas (I) 17.21
l,ep režo 11 n I prvega. Proga deloma netočno zrner-■'™ar,?«<I'bično Sta/etn seniarjev IX2.U- m ie osvotila SK Ilirija, komb. s IVimorjom v Casn 2:15. drag* ie bil Korotan 2:18.
.1 . n,!f tvorotancev je posebno njihov -aH romid« atlet Beranek' bil deležen spIoSne pozornosti in zaol mama. Tekmovalci prvih inesl bodo dobili primerno priznanice.
Pogačarfev memorijal
■	8 doPol(lne se Prične na teniških
Igriščih SK Ilirije spominski teniški turnir, ki bo pritegnil k sodelovanju skoraj vse kluhove igralce in igralke. Tekmovalo se ho v moškem in dsm-skem singlu ter mixed in navadnem doublu in sicer po cup best of three sistemu. Razen tega ie na programu še en single in sicer za vse one ki bodo izpadli v prvem kolu glavnega turnirja Na ta način bodo gotovo zadovoljni tudi oni ki so manj izvežbani v tekmovanju. Končne borbe v ostalih disciplinah bodo zelo zanimive in se bodo pričele približno ob 15. Vabimo vse simpatizerie teniškega športa k današnjemu turnirju.
Prvenstvo II. razreda
GRAFIKA - SLOVAN in , , SLOGA - SVOBODA Začetek ob 15 na igrišču SK Slovana pri Kolinski tovarni. _ Vstopnina minimalna.
Celjski spori
Sk Celje : Voj. teiim 39. pp. 8:1 (8 :0). Na
rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. je bila odigrana na Glaziji med SK Celjem in vojaškim tea-mom 39. np. trening tekma. Zmagalo je SK Celiš v razmerju 8 :1 (5 : 0).
ImE Puščava raste
Kjer je zdaj t Tibetu v Ariji krog Lopnora sama gola, pusta puščava, ondi so bila pred 1600 leti rodovitna polja, zeleni gozdovi, žuboreči potoki, prijazne vasi, svetišča in živahne kupčijske ceste. Zdaj pa je vse mrtvo, da bolj mrtvaško ne more biti, pokrajina je tiha ko pokopališče, ki se razteza do konec obzorja. — Prav tako so se spremenili deli Grške; kjer so bili nekoč gozdovi, reke, potoki, je zdaj brez rodovitne zemlje, je skalovje brez drevja. Celo puščava Sahara je imela t času Rimljanov ponekod cvetoče človeške naselbine, tudi veliku mesta in rodovitno zemljo.
Kakor so se velikanski deli teh pokrajin polagoma v stoletjih spremenili v puščavo, tako pa v Severni Ameriki, a v najkrajšem času, že v tej dobi, izginja rodovitna zemlja. Teh sprememb pa niso povzročile vremenske neprilike. V Ameriki je postal evropski kmet — farmar, ki ne pozna stalnosti. Farmar je zmeraj pripravljen preseliti se kam drugam, kjer je zemlja še boljša in ga ne veže nobena ljubezen do prvotne grude. »Halo, na zahodU pravi farmar in se preseli naprej, dokler ne najde še kje med Atlantskim in Tihim oceanom kaj cenene, rodovitne, še neizrabljene zemlje. Ko so se pojavili še razni poljedelski stroji, je preseljevanje in pohlep po novi zemlji venomer rastlo.
Gozdove in travnike neizmernih pokrajin so brezobzirno s sekiro in z ognjem obrili, da so si za »farmsko kupčijo< pripravili dovolj prostora. Ko je prišla svetovna vojna, so se farmarji še bolj oprijeli strojev in si še hitreje popravljali polja. S stroji so postali farmarji »velefarmarji« in ozemlja po 38.000 hektarjev so ameriške »tvornice za Kto< kar vnaprej vzele v zakup.
A ti velefarmarji so delali račun brez svetovnega trga, ki je mogel ob nastanku svetovne krize manj in manj kupovati; in tudi brez pri-rode, ki ne pusti, da človek kar naprej izsekava gozdove in pustoši zemljo in ji jemlje varstvo travnate odeje.
Ce brezobzirno podiramo gozdove, je manj dežja in ko spremenimo travnike v njive, pridejo ob času suše radi pomanjkanja gozdov viharni vetrovi, ki odnašajo rodovitno prst. Potem je manj in manj prsti, ki ne more požirati dežja in ne vsrkavati talne vode. Zato pa prehaja ves dež v potoke, reke in veletoke in nastanejo povodnji. Talna voda se pogrezne tako globoko, da je celo korenine dreves ne dosežejo. A površje zemlje je tem bolj izročeno vplivom pekočih sončnih žarkov.
Odtod je razumeti, da je toliko suše in toliko peščenih viharjev, ki v zadnjih letih ugonablja ljudstvo Združenih držav in prerije v Kanadi. Viharji, ki so letos divjali po Kansasu, Nebraski, Wyomingu in Dakoti, po obalah Kolorade, Jowe in Missourija in po severnem Teksasu so povzročili neskončno veliko gorja po ozemlja 750 tisoč kvadratnih kilometrov. Vrhnjo plast zemlje je vihar dvignil v zrak, da so rumeni oblaki zasenčili sonce. Ničesar ni ostalo ko pesek in grušč; polja so se pokrila s peskom, vodnjaki so bili zasuti, ljudje in živali bi se bili skoraj zadušili. PontVtod je miri petine ljudstva brez hrane in jih morajo občine podpirati.
Medtem ko tehniški učenjaki v svojih čuntna-tah preračunavajo, da bo moralo ljudstvo USA prostor za obdelovanje zemlje skrčiti za malenkostni drobec, pa na tisoče in tisoče nekoč bogatih farmarjev zapušča naselbine in se noče upirati prodiranju puščav. Mnogo jih brez uma hiti v mesta, kamor prihajajo vsi raztrgani in lačni in iščejo zaslužka. Tisti, ki so bolj bojevite in odporne narave, odhajajo dalje v divje pokrajine. Ko pred več desetletij, tako prodirajo tudi zdaj v prerije, kjer se jim navidezno dozdeva, da bo žitnega, pše ničnega polja na preostajanje. Zdaj se selijo na sever, v goščavske pokrajine. Spet so pota polna
težkih, obloženih vozov s konjsko ali volovsko vprego. Na ta način prevozijo po sto in sto kilometrov daleč razni ljudje, Btarci in mladci, matere z dojenčki na prsih in možje, ki si spotoma kaj prislužijo za vsakdanji kruh. Celo na Aljasko je prišlo v zadnjih letih 15.000 razočaranih farmarjev iz daljnega Zahoda USa, da si poiščejo zemlje za njive in travnike, da si i znova postavijo dom.
Ze pred 90 leti je prof. Chamberlin govoril v Washingtonu o lahkomiselnem izmozgavanju ameriške žetve. Govoril je o Kitajski, kjer se kmetje z največjo težavo borijo za to, »da si ohranijo in obdelajo malenkostne ostanke zemlje, ki je bila nekoč bogata in plodovitac. »A v Ameriki,< je dejal, »pričajo razvaline dalekosežnih, nekoč cvetočih naselbin o propadanju zemlje.< O leni je govoril tudi rajni Teodor Roosevelt in poudarjal, naj Američani nehajo tako zločinsko izrabljati zemljo. Tudi društva so ustanavljali v ta namen, a je bilo vse zaman, dokler ni prišla nesreča.
Na letnem zborovanju gosj>odarskega društva je nedavno v Cincinatiju (Ohio) govoril ameriški inženjer Cooke, da se je treba bojevali zoper grozečo usodo, ki bo uničila Ameriko. »Kakor vse kaže,c je dejal, »bo v manj ko sto letih konec naše rodovitne zemlje, če bomo tako nadaljevali in ropali zemljo.< — Tolikšen del USA, kakor jc Nemčija velika, je zdaj popolna puščava in bo taka tudi ostala. Manj ko dvajset let imajo Američani še časa, da se zoperstavijo naraščanju puščav. Težko bo moči kaj uspešnega doseči, če ne bo država s strogim nadzorstvom pazila na to, kako se izrablja ameriški svet. More se zgodili, da bo USA z donebniki rastla v zrak in bo mahoma obvisela v ozračju in se ji bodo spodmekniln trdna tla...
Športna borba peterih držav v lahki atletiki v Berlinu: Nemčija, Ogrska. Italija, Japonska.
Setev z neba: letalo povsod
Da je letalo veliko vredno kot urno prometno sredstvo, to je dognano. Ne vozijo se z njim samo trgovci, da čim prej dospo na kraj kupčije, marveč tudi za politike in upravne uradnike je neobhodno potrebno. Da je i>olitično vodstvo povsod pričujoče, da je vez. narodne enotnosti čini močnejša, to je tudi najlaže dosegljivo z uporabo vožnje po zraku. Za tiste države, ki imajo kolonije, jc po promet po zraku zaeno jako važno sredstvo, da se
Niso topovi
Spomin na kardinala Lalontaina
Brat nedavno umrlega beneškega patrijarha, kardinala Lafontaina, je prišel te dni v Castel Oan-dolfo in prinesel papežu nekaj spominkov na svojega rajnega brata; med njimi je bil tudi prstan, ki ga je rajni hotel sam dati papežu. Na prstanovein kamnu je vrezana glava svetega Lovrenca Justini-janskega, ki ga je rajni silno častil in ki je Benečanom za priprošnj'ika.
»Snoči sem ee usedel, da napišem kritiko o vaši knjigi in sem jo šele davi spustil iz rok.t
»Tako vam je bila všeč?<
»Zbudil sem se šele takrat U ★
Pisateljeva nevesta: »Kaj boš pa dal natisniti v zaročni prstan?«
Pisatelj raztreseno: »Ko navadno: Vse pravice pridržane!«
Ko je bil Peter povabljen, so jedli gosjo pečenko. Po pojedini je igrala gospa klavir in sicer Wagnerja, Chopina, Schuberta. Vprašala je Petra nato: »Kateri kos vam je bil najbolj všeč?« In Peter je dejal: »Odkrito rečeno, gospa, kos gosje pečen-:el«
le razni daljnogledi in leče, same priprave za zvezdoznanstvo za sveta v tvornici Z eiss na Nemškem.
razne dežele
Tudi Japonska v Abesinijo?
t
Skoraj že dve leti hrepenijo japonski trgovci bolj in bolj po Abesiniji. Odkar se je 1. 1933 odpravil abesinski zunanji minister v Tokijo, da sklene z Japonsko trgovsko in politično pogodbo, se Japonci zanimajo za Abesince. S tem korakom je hotela Abesinija motiti sodelovanje (čeprav le gospodarskega pomena) onih evropskih držav, ki s kolonijami mejijo na Abesinijo. Predvsem pa jc Abesinija storila to zoper Italijo. Japonska je kaj dobro razumela ta korak in je tako uravnavala svojo politiko, da bi Abesinijo omrežila z njo.
O Abesiniji je nemogoče sestaviti kako statistiko. Le železniška proga Djibuti-Addis Abeba more biti merodajna in z njo zvemo, da so 1. 1934 uvozili v Abesinijo za lOO.OCO lir blaga, ki ga je izvozila skozi Bombay in Aden. V Adenu so ustanovili Ja-
pokrajine zase. Japonska je zahtevala pokrajine za makove nasade, da bi pridobivala opij, a predvsem si želi zemlje za bombaževec. Ker je v Addis Abei nekaj odličnih osebnosti, bo tudi res, da Japonska jemlje obširne abesinske pokrajine v najem. To je pa japonski zastopnik v javnosti odločno zanikal, čeprav se je zlagal.
Na vprašanje Evropcev, čemu da bivajo japonski agentje v Addis Abebi, je časopis »Hiki-Riki« iz Osake povedal, da je v Abesiniji ie nekaj japonskih pustolovcev, ki sklepajo razne kupčije brez vednosti japonske vlade, da — celo — zoper njeno voljo. Vendar je resnica ta, da imajo Japonci v Abesiniji veliko makovih nasadov za pridobivanje opija.
Japonska je torej zasedla Severno Kitajsko, je s svojim ljudstvom in blagom preplavila Nizozemsko Indijo, je prisilila Združene ameriške države, da je otočje Filipinov dobilo neodvisnost in si hoče pridobiti še vpliv v Afriki in pošilja mimo tega Abesin-cein tudi orožje in jih politično podpira. »Rumena nevarnost« živi tudi v črnih deželah.
prekomorske kolonije politično in gospodarsko zvezane z evropskim vodstvom.
Drugačne pu so naloge zračnega jirometa po onih državah, ki so gosto naseljene, kakor po tistih, ki sploh nimajo prometnih sredstev. Po takih krajih nima letalo samo te naloge, da je promet čim hitrejši, marveč letalo sploh omogoča promet. Do zapuščenih naselbin po Aziji prilotiš dandanes v dveh d n o h od Taškenta |>a do Sa-markanda, prej sta bila potrebna za to [>ot dva ine se c al Po Aziji in prav na severu sveta so pokrajine, kjer prebivalci sploh nimajo pojma o kakih železnicah ali avtomobilih, a letalo poznajo že prav (loliro. V takih slučajih, kjer je letalo edino uporabno prometno sredstvo, je seveda tovorni promet liolj važen ko osebni- Se nedavno so listi poročali, da so v pol uri pripeljala letala stroje, traktorje in živino v novo >zla-to< deželo, v Novo Gvinejo. A mule, ki so prej prenašale tovore, so potrebovale za isto pot, čez 3000 m visoko gorovje, po 10 dni! V Kanado in na Aljasko prevažajo živila z letali, nar.aj pu odvažajo kožuhovino in kože. V tistih delih sveta, kjer letalstvo tekmuje z drugimi prometnimi sredstvi, pa letala prevažajo največ ljudi in pa brzo-vozno blago. Zlato, dragulje, slike, filme, zdravila, kemikalije so >tovori< za na letala, ker se s tem prihrani pri zavarovalninah in so zaeno tudi manjši stroški zaradi urnejšega prevoza. Šestdeset procentov zračnih tovorov holandske zrako-plovne družbo sestoji iz cvetic in sadežev, ki se nn dolgih vožnjah lahko pokvarijo. Letala nn progi Amsterdam—Batavlja imajo največkrat rože i 7. Holandije, ki jih prevažajo z letali v mesta Vzhodne Amerike. V letih cl lOCtt. do 1934. so po zračni poti prepeljali 200.000 svežo zaklanih kokoši, rac in petelinov v različne kraje. Najbolj čudni zračni potniki so pač kobilice, opice, aligatorji in matice čebel, ki tudi potujejo z letali.
Nenavadno nalogo pa so prevzela letala po širnih azijskih pokrajinah. Leta 1902. je Rusija z letali posejala z žitom 138.000 hektarjev zemlje. Ta številka se Ih> v bodočnosti še dosti povečala. V eni uri more letalo fiosejati 20 hektarjev polja z žitom. Take ploskve niti najmodernejši traktor ne more posejati prej ko v 10 urah. Tudi semena za smreke sojojo z letali: januarja in februarja meseca jih sejejo po sibirskem snegu. Tudi žito in semenska trava padala tako iz neba-
O uporabi letal glede na pobijanje kobilic, moskitov — malarije in uničevavcev bombažastih nasndov, so listi že večkrat poročali. Tedaj trosijo letala strup po nevarnih jmkrajinah. Tudi v obrambi zoper gozdni požar so letala že dobro služila. V Kanadi in po drugih deželah letajo vsako polelje posebna iz.vidniška letala okoli.
Manj jo pa znano, da so letala uporabna zn pobijanje slane, ko spuščajo megle na zemljo, ki jo slana ne more prodreti.
Za različne panoge znan s Iva in raziskovanj je letalo že neobhodno potrebno. Dragocena je njegova pomoč za raziskovanje arktičnih in antarktičnih pokrajin in za vremonske. podatke v zračnem morju. Merjenje zemlje, geodetsko in prirodoslovno proučavanje zemske površine je mogoče le s pogledom iz ozračja. Z zračno fotografijo smo prav za prav šele odkrili pravo obličje zemlje. S takimi slikami so že odkrili po arabskih puščavah razvaline palač, ki so bile že vse s fieskom zasute. Kot znanstveni pripomoček bo letalo zmeraj bolj neobhodno po trebno.
En milijon vojakov pod orožjem bo imela po zadnjem pozivu Italija.
Abesinske znamke.
Je že vajena moja krava fotografov, je že dvakrat nastopila za primadono v filmul
ponci agenturo, ki dobro deluje. Na videz jc vse tako, kakor da bi blago prihajalo z angleških tržišč v Abesinijo. Zdaj je dokazano, da se je uvoz japonskega blaga v Abesinijo dvignil na več ko na 5 milijonov lir, da je torej večji ko uvoz evropskih držav!
Gospodarskemu omreženju je sledilo politično. V začetku 1. 1934 je vse govorilo o poroki neke plemiške Japonke s sinom nekega mogočnega abesinskega rasa, ki je v tesnih stikih z neguševim dvorom. Mednarodna politika se je razburjala, a politične poroke le m mogla preprečiti.
Japonski ni niti na mar prišlo, da bi nehala delovali v Abesiniji. Zasledovala je svojo politiko ko Drei pri Kitajski, da bi dobila velike in bogate
Letalo na mišice Prvi polet z močjo človeških mišic.. Letalo, ki mu propeler zavrti pilot z lastno močjo. Pri prvem poletu je zletelo letalo 195 m daleč — 1 m visoko; pri drugem pa 236 m daloi i-etalo ie pravo »letet« kolo< z* Bovška.
MLADI SLOVENEC
Mirko Kunčič:
Na cesti
S koščenim telesom na berglje oprt
ob cesti stoji, ble<i kakor smrt. Roke vso noč tipljejo blodno predse, a daleč so zvezde — predaleč za nje.
Mlad dečko gre mimo, zagleda 3e vanj, oči zagorč mu iz pravljičnih sanj:
—	Joj, očka, poglej! Je to divji mož?
—	Ne, sinko moj, to je ubog invalid. Izgubil je v vojni nogO in vid.
—	Kako pa bi 16 je to očka, povejl
—	Takrat je imel komaj osemnajst let in že so ga v suknjo vojaško vteknili, čez rame obesili mu bajonet
in v strelske ga jarke morit nipodili. Tri leta, moj sinko, je stradal, trpel. Nekoč pa rokč v črno noč je razpel tn kriknil do zvezd... Iz treh strašnih ran je brizgnila kri kakor vrelci na dan.
Iztekle oči so zavezali mu, razbito nogO pa odrezali mu. Ko zvijal se je kakor črv v bolečinah, prišla je gospo, generalova žena. Vsa blaga in sita in dobro rejena sklonila se je nad njegovo blazino: •O), sl&floo trpeti je za domovino!«
—	Joj, odu, pa veš, loko poplačali
in kaj »o mn dali za vse to potem?
—	Vem, sinko moj, vem: železno tnedajk), leseno noga
in cesto široko in berglje v rokč. Pohabljene ude zdaj nosi v daljine — izgnanec brez kruha in brez domovine.
iznajdljivi mornar
To se je zgodilo na neki francoski vojni ladji.
Bilo je 14. julija, ki je za Francoze velik praznik. (14. julija leta 17(18. je francosko ljudstvo navalilo na jetnišnico »Bastitjo«, in s tem hipom se je pričela velika francoska revolucija, ki je vrgla kralja s prestola, proglasila republiko in dala francoskemu narodu pravico in svobodo- — Pa o tem se boste že še učili v višjih razredih šole!) Na vojni ladji je bil velik dirndaj. Poveljnik ladje je zapovedal mornarjem, naj se čez pol ure zberejo na krovu. Mornarji so začeli v največji naglici «na-žiti svoje reči, kajti poveljnik ladje jim je obenem obljubil, da bodo vsi dobili dvojno kosilo, če ne bo našel ničesar takšnega na njih, kar bi bilo vredno graje.
Pa je tedaj iz gneče nekdo zaklical:
■»Gospod kapitan, meni manjka desni čevelj!«
»Stori, kar veš in znaš,« je kapitan malomarno skomignil z ramo. >Ob 10 morate biti vsi zbrani na krovu. Glej, da do tedaj čevelj najdeš!«
Ubogi mornar je bil v hudi zadregi. Tudi on bi rad dobil dvojno kosilo. Toda če se postavi r vrsto samo z enim čevljem na nogah — potem se bo moral za kosilo obrisati pod nosom. Pregledal je vse kole na ladji, a izgubljenega čevlja ni bilo nikjer. Premišljeval je in premišljeval, kako bi se izmazal iz stiske — in nazadnje se je res domislil.
Hitro je poklical tovariša, mu pomolil pod nos škatlico s črno inažo za čevlje in ga prosil:
»Namazi mi desno nogo! Čevlja ne morem najti.«
Tovariš mu je radevolje namazal desno nogo in jo okrtačil tako, da se je lesketala kakor črno usnje. Mornar se je nato postavil iz previdnosti v drugo vrsto, da kapitanovo oko ne bi moglo tako hitro opaziti prevare.
Približal se je kapitan in zaklical:
»Mirno!«
Mornarji 90 se strumno vzravnali. Kapitan je stopal mimo njih. Ubogi mornar 7. namazano nogo si je v tem hipu komaj upal dihati. A kapitan k sreči ni opazil ničesar in je šel mimo njega (gotovo je bil kratkoviden). Velik kamen je padel mornarju od srca. Opoldne je 7, velikim tekom pospravil vase dvojno kosilo in merico vina in bla-groval samega sebe:
»Da, da, če je človek tako premeten in iznajdljiv kakor jaz, pa mu gre vse po sreči!«
(Iz francoske knjige »Zgodbice o mornarjih«.)
Vesela stava
Danes pa spet nekaj za zabavo in kratek čas!
Kdor hoče koga pošteno »potegniti za nos« in dobiti stavo, naj pazljivo prebere to-le navodilo:
Kadar ste v večji družbi, recite enemu izmed Zbranih:
»Jaz znam imenitno čarati!« Ta se bo seveda porogljivo bo verjel niti besedice. Ali pa bo zahteval:
ivo zasmejal in vam
»Pa dbkaži, če res znaš!« »Dobro,« mu odgovorite. »Stavim dinar (aH kolikor pač hočete), da bom začaral tvoje gumbe.«
»Velja!« bo ta udaril v roke — in tedaj pričnite gčarati'.«
»Torej poslušaj!« recite svoji žrtvi. »Dotaknil se bom vsakega gumba na tvojem suknjiču in za-mrmral nad njim čarodejne besede, j» b<xIo gumbi začarani«
Ko to storite, ukazite žrtvi: »Zdaj j>a pojdi ven. Kadar bom zaklical ,Od-pik!', pa spet stopi nazaj v sobo — in tedaj ne boš imel na suknjiču nobenega gumba več.«
»No, zdaj sem pa res radoveden, kako boš to napravili« se bo ta zasmejal in odšel iz sobe.
Cez nekaj minut ga pokličite nazaj. Stopil bo v sobo m hitro fiogledal na suknjič. Ko bo videl, da so še vsi gumbi tam, bo zmagoslavno vzkliknil: »Izgubil si stavo!« Tedaj ga pa mirno zavrnite: »Prijateljček, ali si slep ka-li? Stavo sem dobil jaz in ne ti!«
»Kako to?« bo debelo zazijal. »Povej«, ga vprašajte, »koliko gumbov si jm imel prej na suknjiču?«,«
»Prav toliko, kolikor jim imam zdaj,« bo ugotovil.
»No, torej! Potem je pa kar v redu!« odgovorite. »Saj sem stavil s teboj, da ne boš imel nobenega gumba več. Ali imaš mar katerega več? Dobil sem stavo!«
»Ali imate kaj za bolečine?« je vprašal Vinko, ko je stopil v lekarno,
»Kje pa imaš bolečine?« je pozvednval lekarnar.
Zdaj še ne. loda oče pravkar bere moje šolsko spričevalo.«
Zakaj pada listje
Hladen veter je zavel čez poljane. Drevoe« so plašno vztre|>etula.
Bor je škodoželjno pogledal čez plot, kjer so »e drevesa še vedno košalila z bujnim zelenjem, Ln dejal:
»No, zdajle vas je res še kar veselje pogledati. Toga kaj bo čez nekaj tednov, ko bo vsepovsod kraljevala jesen? Ce tedaj ne bi bilo nas iglavcev, bi štrlele v nebo same gole veje. Samo poglejte, gospa soseda, tudi vi ste že izgubili nekaj listov!«
»Izgubila?« je razdraženo vzkliknila hruška. »Prostovoljno sem jih spustita na tla, pa ne izgubila. Saj tudi vi, žlahtni moj sosed, zamenjujete svoje igle. Kar poglejte — vsa tla okoli vušega debla so nastlana z njimi.
»To je že vse res,« je prikimal bor. »Ampak jaz imam vsaj toliko pameti v glavi, dn ne zamenjujem vseh igel naenkrat. Vi pa lahkomiselno čakate, da vnm listi oslarijo, potlej vam jih pn vsak najmanjši vetre odpihne, kakor bi bila puh.
Hruška bi nesramnežu najraje zagnala nekaj svojih sadežev v deblo, če bi jih kaj imela. Pa so bile njene veje že prazne- Zadovoljila se je nazadnje s tole pridigo:
»Prisluhnite, dragi moj sosed! Ali mar tudi zdaj piha veter? Vidite — in kljub temu padajo listi 1 mojih vej. Zakoj? Zato. ker sama tako hočem. Spuščam pa jih z vej tako previdno, da pri tem ne izgubim niti kapljice soka. Kar poglejte: ali je kakšna ranica na meni?«
»Priznati moram, spoštovana soseda, da ne vidim nobene. A tega vendarle ne razumem, čemu zmečete jeseni prav vse liste s sebe in stojite tu kot gol okostnjak.«
»To storim zato, drngi moj sosed, ker me prav nič ne mika, da bi se na mojih listih nabral velik kup snega in me pritiskal k tlom. Dobro sem si zapomnila, kaj Bein doživela pomladi, ko nas je kar na lepem spet obiskat snežni metež. Veje so mi takrat pokale in se lomile, da je bilo grozno.«
»Hm,« je zagodrnjat bor. »Ali res samo zaradi tega? Nemara pa se vam zdijo jeseni in pozimi tla premrzla, p« pustite, da vam korenine lepo zaspijo? V mojih očeh je vse, kar nosi listje, pa naj bo to drevo, grm ali zelišče, pomehkužena svojat 1«
Hruška je bila strašno užaljena. Kar sapo ji je zaprlo ob teh nevljudnih borovih besedah. Zn-golčala je nekaj nerazumljivega predse. Nenadoma pa je od nekod zadonel vreščeč glas:
»Kakšna nesramnost! Fej vas bodil<
Drevesa so presenečeno obrnila svoje vrhove. Vreščeči glas je prihajal iz zetenjndnega vrta.
»Nesramnost!« je kričala debela zeljnata glava, ki se je s svojo družino šopirila na zapuščenem koncu vrta. »Tako torej t Mi, ki nas je Bog obdaril z zelenimi listi, smo tako zanič, da ne moremo prenesti mraza? Ali ste slepi, kali? Ali ne poznate bršljina, zelenike in brusnic? Vsi ohranijo pozimi svoje zelenje in klubujejo mrazu. Sicer pa poglejte mene in (»vejte, če mi škodujeta mraz in sneg. Samo pobarajte zajce in kunce in povedali vam bomo, da me pozimi prav tako radi obiskujejo kakor poleti, vi, ošabni iglun!«
Razkačena zeljnata glava je še kar nadalje kričala in razgrajala, toda odgovorilo ji ni nobeno drevo, niti hruška ne, ki so je medtem ojiomogla od razburjenja in spel samozavestno izpregovorila:
»Res je, dragi sosed, da iz mrzlih tai ne morem nadomestiti vlage, ki jo izhlapi moje listje. Toda pozabiti ne smete, da izgube tudi vaše vejice, ki jih ljudje vtaknejo v vazo in postavijo v vročo sobo, takoj vse igle in ohrome, ker imajo premalo vlage. In ste vrhu vsega še mnogo na boljšem, kajti vaše igle ne potrebujejo toliko vlage kakor moje listje- In še to, spoštovani gospod sosed: kaj pa vaš sorodnik mecesen? Ce se ne motim, sleče tudi on jeseni svojo iglasto obleko!«
»Naj bo že kakorkoli,« je njedljivo pripomnil bor, izmikajoč se načetemu poglavju o njegovem sorodstvu, »toliko je gotovo, da bosta vaši dve mali prijateljici, ki vaju hodita poleti obiskat, straSno razočarani, ko bosta zagledali samo še gole veje na vas.«
»A še bolj razočarani bi bili, če prihodnje poletje ne bi našli na meni nobenega sadeža I Dragi moj. jaz sem kar pametna in varčna gospodinja, bodite brez skrbi! Pravočasno pospravim iz svojih celic vse, kar mi je potrebno za rast in dozorevanje, v notranjščino debla do prihodnje pomladi, da mi zaloge ne uniči mraz. Prav nič me zato ni sram, da stojim v pozni jeseni gola sredi vrta.«
Nadatjne besede so ji prekinili zvonki otroški glasovi, ki so prihajali vedno bliže. Na vrt sta pri-sknkljnli dve majhni deklici, prav tisti dve »prijateljici«, ki ju je bil bor prej omenil.
»Joj,< je zaklicala eno izmed njiju, »poglej Ančka, koliko lepih, pisanih listov ježi na tleh I Veš kaj? Napraviva iz njih venčke za svoje punčke, da jih bodo nosile ob nedeljah namesto klobučkov.':
In sta ce sklonili i« začeli z veliko vnemo pobirati odpadlo listje, ki stari hruški ni koristilo nič več.
MLADA NJIVA
Stric Matevž in vlomilca
Stric Matevž na postelji že sladko je smrčal, spal, pa tedaj sumljiv rojx>t ga na noge jc pognal.
Splazil se po prstih je do predsobe — tam sta stala dva vlomilca grozna, strašna in skrivnostno šepetala.
Kokun:
Basen
Sirokokljunil se je ptič: »Jaz mačka ne bojim se nič, nad njega hrabro pojdem sam, kot črva ga pohrustam — haml«
V zapečku maček čas je predel in v sanjah tolste miške jedel, v resnici pa že nekaj let lovil le muhe za obed.
Je ptič zahrbtno kremplje, rep dal mačku spečemu v precep. »Zdaj ga požrem!« je še zapel tedaj je maček čas doštel, šavs! ptiču v vrat zobč zasadil, trebušček s šapo si pogladil: »Ne bo, dokler ta svet bo stal, pohrustal mačka ptič, mijav!«
Reševalci ugank - pozor!
lzrežite!
lzrežite!
Kaj storiti? Stric Alatevž ne beži pred vsako muho; smuknil v sobo je nazaj, tam jx>grabil belo rjuho
Halo, otroci!
Uganite, kaj se je zgodilo potem in iztuhtajte za tretjo sliko, katero objavimo prihodnjo nedeljo, kakšen prav smešen in zabaven konec. Dva reševalca bosta izžrebana za nagrado, vsr druge dobre rešitve v verzih ali prozi pa I101110 priobčili.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 12. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo -Slovenca« v Ljubljani
»Kralj metuljev« v Kvropi.
V	majhni vasi blizu glavnega mesta Budimpešte na Madžarskem živi mož, ki ima ponosni naslov »kralja metuljev«. Mož je navdušen zbiralec metuljev in muh in ima največjo zbirko metuljev na svetu. Nekateri njegovi metulji so pravo čudo: njihova krila so široka nad četrt metra. Mož pa ima v svoji zbirki tudi metulje, ki so tako majhni, da jih človeško oko komaj vidi. Nedavno je mož prejel iz Koreje muho, ki meri celih 10 centimetrov. Za navdušenega zbiralca lovijo metulje po vsej Avstraliji in Aziji. Obiskujejo ga neprestano strokovnjaki iz vseh delov sveta in »i z velikim zanimanjem ogledujejo njegovo zbirko, o kateri je napisana že debela knjiga.
Žabe rešiteljice.
V	Avstraliji pridelavajo mnogo sladkorne |<ese. Letos so se nad peso spravile požrešne muhe, ki jim sladki sok nn vso moč lekne. število teh požrešnih muh je tolikšno, da bodo imeli kmetje veliko škodo. Po nasvetu nekega strokovnjaka bodo v oni kraj prinesli vse [Milno žab. Žabe se .kaknr je znano, najraje krmijo 1 muhami, zato kmetje upajo, dn bodo oofasi pohruslale tudi njihove muhi',.
Obljubljeni seznam mladinskih knjig danes prinašamo.
Kakor je Kotičkov striček v zadnjem »Mladem Slovencu« povedal, se večkrat zgodi, da ta ali oni reševalec ugank, ki je izžreban, dobi za nagrado knjigo, katero že ima. Tej neprijetnosti se doslej pač ni bilo mogoče izogniti, ker Kotičkov striček ni čarodej, da bi za vsakega reševalca posebej vedel, kakšne knjige že ima v svoji mladinski knjižnici. Poslej bo vsak izžrebanec lahko dobil knjigo po svojem okusu. Ničesar drugega mu ne bo treba storiti, kakor pokukati v ta seznam in si v njem izbrati knjigo, katere še nima. Kdorkoli bo torej izžreban za nagrado, naj na navadno dopisnico nemudoma napiše naslov zaželjene knjige in odpošlje dopisnico po pošti na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
lzrežite ta seznam vsi, ki se ukvarjate z reševanjem ugank in ga dobro shranite, da ga boste imeli pri roki, kadar ga boste potrebovali! Najbolje 1», da ga nalepite na trdo lepenko, ker je potem manj verjetnosti, da bi ga založili alj izgubili.
Za nagrade so določene tele
mladinske knjige,
ki jih ima v zalogi Jugoslovan, knjigarna v Ljubljani:
I. Aleš o v ec Jakob: Avstrijska ekspedicija v Severnem ledenem morju leta 1872-1874. — (Potovanje s hrvatskimi mornarji na skrajni sever.) — 2. Alešovec Jakob: Vojska na Turškem od leta 18 75. do konca leta 1878. — Alešovec Jakob: Kako sem sc jaz likal. (Samo III. del.) — 4. B o u r n e t T. H.: Mali lord. Roman. — 5. Domače in tuje živali v podobah. (153 slik v barvah.) 6. D o m i n i c u s : Narodne pripovedke. I. zvezek. — Narodne pripovedke. IV. zvezek. — 7. Erjavec Franc: Hudo brezdno. (Ena noč na Kumu in drugi spisi.) — 8. Fin žg ar F r. S.: Študent naj bo. Povesti. — Q. O o 1 a r Cvetko:
Bob za mladi zob. Pesmi za mladino. -_ 10.
Grimm: Pravljice. (S slikami.) — 11. Hauff: Pravljice za mladino. — 12. Hubad Fran: Pripovedke za mladino. 1. zvezek. - 13. Kcller dr. J.: Prst božji. Resnične zgodbe. — 14. Kip-p 1 i 11 5 R j d y a r d : Zakaj — zato. Mladinske povesti s likami. (Prevedel O. Korituik.) - 15. Kor o I en ko V.: Kaj se je Makaru sanjalo. Povest. — 16. Krištof Kolumb in odkritje Amerike.
17. Angelček. List za otroke. Letniki: • 1895, 1008, 1912, 1913, 1914, 1915, 1910, 1919, 1921, 102(2, 192-1, 1925 do 1932 in novejši letniki. — 18. Vrtec. List za mladino. Letniki: 1911, 1914 do 1916, 1922 do 1932 in novejši letniki. 19. Kunčič Mirko: Nnjdcnčck Jokec. (Pravljica s slikami.) - 20. Kunčič Mirko: Za židuno voljo. Vesele zgodbe. (S slikami.) 21. Kunčič Mirko:
Jetnik
Pomlad razgrinja svojo pajčolono, z življenjem prepojeni so sokovi, pomčl si hrast oči je še zaspane, spet trate so zelene in vrhovi.
Spet gre prelepa pesem skoz življenje.
spet ori zmagoslavni spev pomladi, končano zimsko je gorje, trpljenje, mladost veselo raja na livadi.
V pretemni ječi pa nekdo vzdihuje,
oči obrača skozi mrežo tja na vrt,
usoda mračno mu bodočnost kuje:
zanj ni življenja, zanj sta le bridkost in smrt
E. Kovačič, dijak III. razr. gimn. v Ljubljani.
Moja pravljica
Na odprtem morjn se je dvigalo deset oto8-kov. Najlepši med njimi je bil otok Jan. Na tem otočku je stala visoka pečina, na pečini pe se je dvigala pod nebo kraljeva palača, ki je bila zgrajena iz najlepšega belega marmorja. Na visokem stolpu je plapolala zastava. V grudu je bilo nepopisno razkošje.
Na tem otoku je vladal mogočni kralj Henrik L. žena mu je bila Kristina, ki pa je umrla že pred mnogimi leti. Kralj je imel hčerko, ki je bila lepa kakor jutranja zarja in je ljubila samo razkošje, plese, veselice, najraje pa je hodila na lov. Njene obleke so bile iz najfinejše svile, posute s samimi biseri. Ko je stopata po tihih sobanah, se je slišalo šustenje svile in žvenkljanje biserov. Na glavi je ponosno nosila diadem, ki je še bolj povzdigoval njeno lepoto. Na rokah pa je imela dragocene zapestnice in prstane. Bila je ena izmed najlepših prineezinj na vsem svetu-
Kralj Henrik, oče prevzetne princeze, se je kmalu poročil z neko dobrosrčno kneginjo. Mlada princeza po svoje nove matere ni prav nič imela rado, ker je bila stroga in jo je preveč nadzorovala. Anica tega ni mogla dolgo prenašati. Sklenila je, da pobegne od doma- Zoufiala je to svojim služabnicam in služabnikom.
Mrak je objel grad. Prve zvezde so za žarele.
Na grajskem vrtu se je slišalo pritajeno govorjenje in udarci konjskih kopit. Bili so služabniki in služabnice princeze Anice. Pripravljali so se za beg. Princeza se je dolgo obotavljala okoli svojega konja. V srcu je čutila čudno tesnobo. Potem pa »e je vzpela na iskrega belca in s tresočim se glasom ukazala sivolasemu služabnfku, naj takoj, ko bo ona zapustila grajska vrata, zažge grad Ce tega ne bo storil, ga bo pustila obglaviti.
Služabnik je s težkim srcem privolil.
Princeza Anica je s svojim spremstvom odjezdila skozi temen gozd. Kmalu so priSli do morja. Tom so se vkrcali na lepo ladjo in odpluti. Na ladji so se princezi Anici klanjali vsi zaradi njene lepote. Njo pa je začela peči vest. Postajala je čedalje bolj nemirna. Nazadnje ni mogla več vzdržati v notranjščini ladje. Zapustila je drugto in
odšla na krov. Zagledala je grad svojega Očeta ves v plamenu. Obšla jo je silna groza. Prikazal se ji je duh očeta, matere in sivolasega služabnika, ki so jo gledali srepo in nepremično. Vztrepetala je po vsem telesu, stemnilo se ji je pred očmi, zvezde so padale — vse je oznanjalo njen zločin. Zgrudila se je na tla in izdihnila. Kmalu nato p« se je ladja potopila na dno morja.
Marija Brajnik, učenka n. razr. mešč. šole v Lichtenturnovem zavodu v Ljubljani.
Za mlade risarje
Vabilu Koti&ovega strička v predzadnjem »Mladem Slovencu« se je odzvalo vse polno mladih risarjev. Poslali so »luninih obrazov«, ki izražajo najrazličnejša človeška razpoloženja in čuv-stva, takšen kup, da že kar skozi okna jugoslovan-I ske tiskarne ven gledajo ... Zadnjo nedeljo je hotel Kotičkov striček nekaj teh obrazov ponatisniti, pa se nikakor ni mogel odločili, katerim bi dal pred-: nosi, zato je to neprijetno reč preložil na danes. Sam modrijan Salomon bi bil namreč spričo takšnega kupa risb v zadregi in bi najbrž razsodil tako, da bi proglasil vse risbe za — enako dobre, ali pa za — enako slabe. Pa lo ne gre, ker je na svetu vedno tako bilo in bo, da je kakšna stvar boljša od druge. Da nikomur ne bi delal krivice, je Kotičkov striček to reč izpeljal takole: z velikega kupa je vzel kuDček risb ki se mu zdijo najbolj jx)srečene, jili v klobuku dobro premešal, zamižal, segel z roko mednje in privlekel na beli dan risbo, katero objavljamo danes.
Groza
Dolgčas
Prezir
Te imenitne lunine »obraze« je narisala Mar« Pišot, učenka 1. razr. mešč. šole v Ljubljani, Stari trg 1. Naj si v seznamu mladinskih knjig, katerega objavljamo v današnjem »Mladem Slovencu«, izbere primerno knjigo in nam naslov taiste sporoči v uredništvo!
Nekaj drugih posrečenih risb bomo objavili in dve izmed njih nagradili v prihodnjem »Mladem Slovencu«, vse druge risarje pa bomo navedli 1 imeni.
Ptiček z dvema kljunčkoma. (Pravljica s slikami.)
22. K u n č i č Mirko: Krojaček veseljaček in druge zgodbe. (S slikami.) 23. Le ban Janko: Na različnih potili. Povest. 24. Levstik Fr-Martin Krpan z Vrha. (S slikami H. Smrekarja!) (Nadalicvanje seznama prih. nedeljo.)
ZENA IN DOM
Starši, šota, dom, otrok
T« dni je ni skoraj družine m hiše, kjer bi ne bivali taki starši, ki bi njih dom ne bil glede na otroke v zvezi s šolo. hi tudi bržkone ni otrok, ki bi se ne poslovili težkega srca od počitnic, kakor so najbrž le v pravljicah šolskih čitank take vrsle otroci, lei bi se veselili šole.
Brez staršev in otrok bi ne imeli Sol in vendar ao šole tako brez staršev A otrok, kakor more le biti kak stroj sestavljen samo iz fcovinastih io ne živih udov. Sleherno leto se starši tolažijo z upanjem, da jim bo šola bolj prijazna, kot jim je bila prejšnje leto, kakor so tudi otroci — majhni in veliki — polni lepih skleipov, da bodo v tem letu čim najlepše napredovali. Na obeh straneh — pri starših m otrocih — je na preostajanje polno prekrasnih upov in mlsti, a na tretji strani stoji šola m ne rete — nit Pač, reče: Že km v začetku zaseka v dom rano s paragrafom o šolninah. Ne vpraša šola, ali moreš dati, ali n« moreš; paragraf tako veleva in zahteva. Starši ne morejo izbirati med paragrafom in življenjem: otroke imajo, v šolo jih morajo dati — in todi morajo plačati šolnimo, če jo zmorejo ah ne. Iti čim več otrok — tem več šolnine. Paragrafi ne občutijo, šole ne vedo, kaj je šolnina za razniere staršev m doma. Suh« ukazovalne besede so na kratko povedane, niso pa na kratko odmerjene stat« staršev, zlasti mater, ki si jemljejo spanec nočem, ki se trudijo z vprašanjem, kje in kako bo moči dobiti šotnmski denar. Globoka brazda se zareže s šolnino y družinsko grudo, zaseka se rana v deblo domačnosti. Sola stoji ko brez smisla za živo življenje, brezčutno pobira denar, brezčutno ga pošilja dalje, tja, kjer bi morali skrbeti, da bodi pouk brezplačen.	. .	. .
Ali pa je tudi ne glede na šohime — pouk brezplačen? Brezplačne niso pristojbine, o katerih malokdaj zvedo starši, čemu da so. Na vsak način je dajatev za šolsko zdravstvo (polikliniko) previsoka spričo koristi, ki jih šolska mladina ima tn nima od me. Koliko stotin šolarjev in šolnic ie, ki poliklinike ne uporabljajo, ki je ne poiščejo nikohl Plačali pa
*Sle<bjo"šoiske dajatve v obliki Šolskih knjig. O
ttjih so pri nas že dosti govorili, pisali, razpravljali, ae pritoževali in prosili. So šolske knjige, ki veljajo samo za mesec dni, pa jc denar zanje prav tako težko pridobljen ko za prehrano, stanovanje, obleko.
___ *	.	i ■ i	______ _ . d,-«	,,l,/-v r»i
NAS DELAVEC
Izobraženec - ne sfoj ob strani!
imeli besede in če bi jo imeli, M trpel nflh otrok v šoli in bi — padel.
Šolske knjige so tudi take, ki nasprotujejo ver-	je 0|r0|( in [)os|,,(ij<.n kapitalističnega egoizma. Ta
skim čutom staršev in otrok, ki žalijo pripadnost	kainen. ki je pomandrai vse velike načrte, se je
družin k davnemu domu vere pradedov. Dasi so	zakotalil čez ves svet. Vsak. ki w zoperstavl, je
knjige take in take vsebine, vendar starši nimajo	uničen. Kes strašne ho posledice, če človek ne po-
besede pri njih m je njih dolžnost, da le plačujejo.	m človeka In je drug drugemu le nenasitni volk.
— Ali ni oblasti, ki bi prerešetala Šolske knjige	Radi le kapitalistične miselnosti so uničeni
glede na puhlost vsebine? Ali ni že skoraj v prego-	j skoraj vsi stanovi. Kmet In delavec, ki »ta stebra
voru, da je ta in ta knjiga tako »neumna« ko kaka	1 _ nosilca človeške družbe, ne moreta živeti šolska? Ali otroci ne bi sme« imeti lepih, umetniško zrelih, pametnih Šolskih knjig? Starši tudi
glede na vsebino — seveda — nimajo besede, čeprav se učijo po njih lastni otroci. Morda imamo dvoje, troje lepih šolskih knjig. Po nekaterih so štrene, »klobase«, po pol strani dolgi, nerazumljivi stavki za en sam pojem. Odrasel človek težko razvozla tako vsebino; šolarji jo tem težje, naučijo se težje,
Vsi delovni stanovi ječi jo |*xl mlinskim kam- I čakovati lc, če bodo začele oblasti eledati na prste svelovne duhovne tn gospodarske krize, ki 1 onih izvoljencev človeške družbe, ki no kakor troti.
..................~ ' Poudarimo naj še tole: Organizem Človeške
družbe že kliče nn pomoč delovne stanove, ker »e boji popolnega razkroja. Kajti nekaj trajnega, ki dviga duha in srce, nekaj res odrešilnega morejo ustvariti le globoki, pošteni, od a|»ostolskega delovanja prežeti značaji.
Kako je r, našim slovenskim delovnim ljudstvom'.' Ali je pri nas mnogo pravih značajev v umreti pa tudi ne! Kmetu pridelki, ki jih je » 1 delavskih vrstuh? Nekaj prav gotovo manjka na-svojim znojem prejel iz zemlje, ne donašajo naj- j šemu slovenskemu delavcu in kmetu. Namreč res
večkrat niti kruha ne. Žalostno je lo, da je prav kmečki stan. ki bi moral biti najsrečnejši stan, postal tako trpek in grenak za vsakega, ki je nje gov član. Kriza se jo z vso sllnostjo in krutostjo zaleteln v kmeta, mu vzela vero v življenje, vero celo v naravo božjo. Delo njegovih rok, prav tako
je znak popolnega razkroja družbe. Nujno In sumo ob sobi umljivo je, če delovni sloj vidi povsod sovražnike in uničevalce življenjske »reče, da pljune na tako ureditev družbe, ki mu ne da niti pravice do življenja.
Zato pravimo, različno krpucanje delovnih razmer, skrajšanje delovnega časa na 40 oziroma
>■ n„ (acuiliu, 3uih1 ji ju 1,111 illjv, iiuuviju a, ,,-«-1*,	..... - ..m.,,.,, ...... j... ... 1,. • > j' .... iii i..i», j.....
a da se j» takih knjigah presoja znanje in zrelost (!) j kakor delo rok delavčevih, nima več cene. In to za življenje. —
Vprašanje zvezkov je prav tako pereče. KakrSni so bili zdaj nekaj let, posebno šolski za srednjo šolo, so veliko predragi in jih je preveč. So zvezki — obširni — samo za dvoje nalog za vse leto! Neokusna zunanjost (prav madžarska, saj pravijo^^ rajn
oo. Domače blago je brez dvoma"Mjše in^ejšT^ ! cel° na * urnik, minimalne plače (katerih delav-Da ne govorimo o raznih pristojbinah med letom, ko pofoirajo in nabirajo zdaj za to zdaj za ono slavnost, prireditev in podobno! Časih sta tudi dva dinarja že gospodarskega jiomena za dom. Takih podrobnosti bi mogli našteti, da bi jih bila polna Knjiga! —
Brezplačen pa ludi ni jx>uk glede na pouk sam in vedenje učnega osobja s šolarji in šolaricami. Ce prejema dijaštvo slabe rede kar tako in pade, ali ne ve šolska oblast, da vzame s tem družini tisočake? Ce dijak ponavlja šol. leto, je družina oškodovana za — najmanj — pet tisočakov. Ali konference, ki prerešetavajo šolske uspehe, ne poznajo družinskega življenja? In ne vedo, da ni oškodovano le dotično dijaštvo moralno in gmotno — marveč se s tem uničujejo tudi domovi? Se hujše je, če so na vrsti razne »sekature«. ko mora biti dijak ubit, ker je takšen zanj sklep že v začetku leta! So imena dija-šlva, ki že v začetku šolskega leta napravijo razred in so imena, ki že v začetku padejo in druga, ki že
stvo v pravi obliki ne bo nikoli doseglo), zakonita obramba in zaščita delavskih pravlr, dvig kmet-skega stanu, zagotovitev delovnim stanovom, da dobe v fsisest vsako in vse dobrine človeke kulture. itd., itd., ne bodo odpravili pravega zla tisti, ki danes režejo vsem nam grenak kruh. Zato ne, ker namenoma nočeju zlu odrezati korenin. Pomiritev in resnično zboljšanje življenja moremo pri-
pravili in resničnih delavcev-tovarišev. Kajti veliko premalo je. če z delavci in kmeti sam« čutiš, ne nastopaš pa »a njihove pravice. To predvsem velja «11 naše izobraženec, ki nase sprejemajo dobrine, ki jih jim s pomočjo delovnega ljudstva daje ilrutbii. Izobraženec je po svoji vesti dolžan vrniti narodu, družbi, kar je prejel v posojilo. Zal, da se tega naši slovenski izobraženci v tako majhni meri zavedajo.
Kapital je šel utrjevat svoje postojanke takoj, ko so se rodili delovni stanovi On hoče, da gleda delovno truma z njegovimi očmi. Zato je delavcu in kmetu neobhodno jiotreben izobraženec, da ga vodi v pravi borbi dalje.
Naša dolžnost je, du dvignemo rse pošten« misleče liohratence. da prestopijo kot res pravi, iskreni. potrtvoTalni prijatelji v sprednje delavske iu kmrtiike vrste. Izobratencc, če si irasel li do lavstva, delavstvu vračaj, če si pa irasel ii kmet-skoga Ijndstva. pa se okleni i rso ljuboinij« ia srčnostjo kmetskih perečih vprašanj.
To je naša želja, naš poziv, to zahtev« poStiv rx*t in značajnoKt ter vsa celotna človeška družba.
Nameščenshe plače
f Vsaka plača, pa bodi plača delavca ali nameščenci, bi morala izražati ono višino odškodnine, kolikor vsak prispeva s svojim delom za ohranitev in dvig posameznih obratov in splošnega gospodarstva. Te plače bi morale ustrezati važnosti storjenega dela. Take plače bi bile pa le tedaj mogoče, ko bi bil središče gospodarstva človek. Sedaj je središče in gonilna sila vsega gospodar-
Nedavno smo imeli lepo, zares slovensko čitanko, pa v začetku dobijo ponavljalne izpite.Mučeništvo je	^	dohodku,
so ji morali dijaki iztrgati list s spisom o lepoti ponavljalo, izpit. Največ trpijo stars. - z nj™ ves	vpraš,
1 . • J ____„	„cj,- .t«.,, ., 1,™	».neill/i A , učne osebe n cesar lic	, ' . ..
naše domovine. Ali meni šola, da je staršem vse esio, kako se vode šola z njihovo krvjo? S tisto bedasto, protipostavno šolsko puhlico, se je dijaštvo o&To, da se sme ugonabljati knjige in da se ne sme ljubiti domovin«. Dvoje zares »vzgojnih« Šolskih drobtin! Dasi so otroci last staršev; dasi je denar za čitanke last staršev: vendar starši pri tem niso
1-------j----- —r.......j, - 11 , -j	m vprašanje ai bomo na tem mestu še natanč-
dom, nihče nuna počitka. Ali učne osebe ničesar ne	neje 1)anes naj ob]nvimo rive statistiki.
vedo. o takih mučenistvihi . .	! ki nam v odstotkih kažeta eksistenco in kulturno
soa, starši, oom, oiroK.	po(rPbe ,lameščenea v Ameriki in nameščenca v
skupno bi morali delati; pa stoje vsaksebi ko sovraz-	JUr«Hnti Evropi
ne sile. Na tak način pa družine nc bedo uspevale	, riruiba »standard Oil Co of OliiiK (USA) je in je ves narod oškodovan. Ah 111 [»moči za vse to:"
Km.
t spet so bili za to, da naj bodo ženske oblečene po nekdanji grški in rimski modi. Vodstva raznih tekstilnih tvornic so uvidela, da n« prijajo ženskam ob-! leke, ki so narejene iz blagov z vzorci zobatih ko-les, električnih žarnic, traktorjev, eroplanov, rdečih
— „—r----,— . .	_ -	! gardistov in plinskih mask. — Neka ameriška stro-
ia 5. tao popoldne pospravljeno. Za to edino uro kovn;akinja. za žensko modo je nedavno potovala
. .	-----5 dan 1D je „ kuho večerje	Rusij; da bi proufevala žensko modo. Povsod
nitim in ie kuhima sipet v I • .	n.—
Xudi kuhinjsko delo bodi lepo
So gospodrnjstv^ kj^ je v kuhinji le med14
je sp«
i »jo in divjajo po ves ......
spet vse narobe obrnjeno m je kuhinja sipet v
w •	_____i_____. — l.,.!,*.^.*,.* <a Kiln irac
je videla, da Rusinje ne marajo trapastih sovjetskih
tistem vrvežu in vsa razdrapana, kakršna je bila ves oblek in zahtevajo 'pariško, dunajsko, ameriško modam — Že zjutraj j« tako: od sinoči so na štedilniku An v Mr,clfv! ^ „ nnliristke raiši nnrle. ko da bi
skodelice pa razlito jajce; na mizi rjavi nekaj nožev
do. V Moskvi so se policistke rajši uprle, ko da bi nosile v službi moško obleko. Tudi po tvornicah
valja limona. V to štreno položiš taco s sko- i se deIavke branjj0 moSkih oblek. Po vsej Rusiji ba Ssimv«, maslo. mleko in kruh osta- . ... __	__u,«.,«:« „<,!„> tanebii, rtWoL-
delicami zajtrka. Sirovo maslo, mleko in kruh osta nejo tako dolgo na taci, dokler se gospodinja ne spravi k pomivanju. Medtem se oosuši kruh, mleko
tudi na deželi, zahtevajo ženske — ženskih oblek, modernih, kot so drugje v navadi. Sovjetske oblasti se ne upirajo tem zahtevam, marveč jih že zaradi
i - 1 _ _ i ! t__' t" i___1^/lniAfA ,», i Iti n 11 ein
"»I «	----- -J--. 1. . . II	1	| nc UC Itpiiajv IV.III tKIllVIUIIl, IUH1 »VV jlli «- s
skisa, sirovo maslo zagreni. Vselej, kadar stopi tekstilnih tvornic podpirajo in izdajajo modne liste, snodinia od pospravljanja sob v kuhinjo, se ob-	rarnrr,Hani Tudi šivili in kroiačev ie
gospodinja od pospravljanja sob v kuhinjo, upno ozre po nemarni kuhinji, ki s« dopoldne napolni Se z metlami ,omeli, s škatlo za snaženje čevljev in šivalnim jerbaščkom. Slednjič je tudi že čas za kuho kosila. Gospodinja, ki je že vsa utrujena in apehana, brž porine taco v stran, stlači nekam lonec za krompir, žal, sc lonec nagne in se zmoči kruh, da gre gospodinji kar na jok. Tudi kuha ni v zabavo. Kuhahiica leži na črni plošči štedilnika, ki je od sinoči še zmeraj umazan, jajce se skotali na tla. {a je vi lističi se razširijo kdo ve kam. — Kako bi bilo tako delo lepo? Ali more bih gospodinja dobre volje, ko je pa v kuhinji vse narobe? — Prav to, da je narobe, je nepotrebno. Lepo ti bo v kuhinji, če bo zmeraj vse na svojem mestu, če bo r ed v njej. Red v kuhinji sredi dela je dosti bosj potreben m važen, ko takrat, ko ni v kuhinji nobenega dela več. Kuha na ognjišču te bo šele tedaj veselila, če te ne bo v kuhinji ničesar oviralo, če bos zmeraj vse sproti pospravila in postavila nazaj na svoje mesto. Veselilo te bo kuhinjsko delo in ne bo ntc naporno, če bo mir in pokoj reda in urejenosti v kuhinji. Gosipodje, ki neprestano hitijo, se pehajo in frčijo sem in tja, napačno menijo, da si s tem pridobijo kaj časa. Tisto frfotanje je brez haska, ni uspešno. Taka naglica škoduje zdravju in človeku je venomer hudo, da nič ne naredi m je zmeTai slabe volje. Ta slaba volja preide v druge člane družine m vsa hiša je narobe, vse se huduje, nerga in jezi. Miren m zazumen človek si bo delo tako uredil, da ' bo on ukazoval delu tn ne narobe. Vzljubil bo na ta način delo in kraj dela — in tudi delo v kuhinji ae bo brez lepote.
Ruske ženske in obleke
V Rusiji je krog 40 milijonov žensk, ki jih je sovjetska vlada prisilila, da so se morala oblačiti proletarsko, bolj po moško, brez vsakršnih modnih pravil. Izkazalo se je pa, da so se taki predpisi za ženske obleke ponesrečili — in ženske zahtevajo modernih oblek. Leta 1032 in 1933 so v Moskvi napravili najčudovitejše načrte za ženske obleke. Svetovali so celo, da naj bodo ženske tako oblečene ko moški, da naj nosijo tudi hlače, jopič, čepico. Drugi
ki so pa koj razprodani. Tudi šivilj in krojačev je premalo za mnoga naročila. Torej doživlja zdaj Rusija revolucijo ženske mode, ki je šele v razvoju in utegne trajati še dokaj časa.
Šola se \e začela
Modna zapoved je taka, da so uporabne vse barve. To izrabimo tako, da nadomestimo oguljene in raztrgane rokave z novimi, čeprav niso iste barve. Ce ima oblekica život že raztrgan, prišijemo na krilce novo bluzo z ovratnikom. Seveda je treba misliti tudi na kaj novega. Živahni so črtasti, kri-
izvršila popis, za kaj potrošijo njeni nameščenci svojo plačo. Ugotovili so:
Hrana	22.1%
Najemnina	14 8%
Zavarovalnina, vračanje po»oj..a ia
gradnjo hiše, prihranki	15.7%
Obleka	9.7%
Voda, plin. eleldrika itd.	6.7%
Vdrževanje avtomobila	7.8%
Zdravnik	2.4%
K livarna in slično	2-8%
Kino tn gledališče	1.0%
Razno	17.»%
Proračun nameščenca v Srednji Evropi (po uradnih podatkih v Madjarski) pa nam nudi sledečo sliko:
Hrana	»0%
Najemnina	Tt%
Obleka
Voda. plin, elektrika Kavama itd.
Kino in gledališče	»S5
Razno	2%
Za zavarovalnino, za gradbo hišice in za prihranke ostane 0%l
Prav tako za avto in za zdravnika nie! Ako primerjamo obe statistiki, opazimo, koliko boljše pogoje za življenje Ima ameriški nameščenec. — Zanimivo bi bilo seslnvlti tako tabelo o slovenskem nameščencu. — Dobili bi prav čudne fiodatke.
Kost, ki ie ne morejo oglodati...
»Delavski politiki« ni prav, da »Slovenec« poleg dnevnih poročil o borbi za obstanek delavstva. objavlja še redno v vsaki nedeljski številki pod rubriko »Naš delavec.; različne članke in sestavke, s katerimi bodri delavsko zavednost in ker neposredno ustvarja med široKo javnostjo ugodno razpoloženje za delavske zahteve. »Politika« "
lavsko rubriko, tako, da včaaih niti ne ve, v katero leto je človeštvo že prijadralo. Ta list, ki je znan radi umetnosti, kako moraš na svojega nasprotnika vslpati ogenj in žveplo, zelo skrbi, p« najbrž sam ne ve, zakaj, da je delavska rubrika poleg rubrike »Zona in dom«.
Da je našim prijateljem delavcem znano, da se priloga »Slovenca , v kateri ima delavstvo svoji dve koloni, tiska že v začetku ledna, vemo. Zato tudi upamo, da nam ne zamerijo, če ni v nedeljo kakšne slvnri, ko »Slovenec« izide, ki je nekoliko spremenjena popravljena. Prepričani smo. da to ve tudi >Pel politika«, ki se za vsak najmanjši gib v »Slovencu* več ko čez mero zanima. Videti ie pač, dn »pnlitikašl« najdejo še največ zrn v »Slovencu« in da kosti, ki jo glodajo že 20 let, Se niso oglodali.
Krščanska kovinarska
internaci$onala za stanovsko družbo
Dne 17., 18. in 19. julija je zborovala v Bruslju Mednarodna zveza krščanskih kovinarskih organizacij na svojem četrtem kongresu. Poleg tajnika iltreške internacljonale Serarrensa je imel važen referat tudi jezuit p. ing. J Arenot.
Kongres je ugotovil, da sklepi mednarodne delovne konference o delovnem času niso zadovoljivi, da zahteva dobrobit splošnosti skrajšanje delovnega časa in da je položaj zelo slab za delavstvo.
Kongres je positavil zahtevo, da je potrebno gospodarsko življenje sniolrenega vodstva, ki pa se mora postavili na poklicno stanovsko podlago ter jK>d kontrolo in sodelovanje države, da se mora v leni smislu organizirati v vsaki državi poljedelska in obrtna proizvodnja ler trgovina, da mora poklicno stanovski red podrediti finančne »ile splošne dobrobiti in da se bodo vodstva na la način urejenega gospodarstva iz. posameznih držav laže zedinila pri skupnem delu za splošno dobro.
Krščanska internacijnnala kovinarjev je ena najmočnejših mednarodnih zvez, ki so ji priključene tudi močne strokovne organizacije krščanskih kovinarjev iz Jugoslavije Ootovo je pa, da je to najbolj borbena in delavna internncijonala. Zato smemo pričakovati, da bo njena izjava za poklieno-»tanovsko ureditev gospodarstva našla močan odmev med delavstvom in bo smisel stanovske druž be za velik korak napredovala
Potrata sovjetskih del
Obratovaivje tovarn v Sovjetski Rusiji jc bilo leta 19B4, precej ugodno, kot poroča povsebna ko-misiia za »ter/ke industrije«. Toda ista korais ja se jc pritožila, da j« potrata pri obratovanju ruskih induetrij se vedno nimogo previsoka. Za najmani
evoji številki z dne 28. avg. t. 1. pravi, kako za- i tisoč milijonov rubljev blaga sc jc pokvarilo v nikarnega urednika ima »Slovenec« za svojo de- 5 tovarnah ^amih, katerega so potem morali za-
------——————■—» | vreči. Posledica je, d«n ruske tovarne Se vodno nc
morejo obratovati z dobičkom, pač pa izikazujejo vsako leto velike izgube. Da bi država ne prispevala ogromnih milijard industriji, bi marsikatera tovarna morala obratovanje ustaviti. Tekom leta 1934 so v Rusiji v tovarnah težke industrije izdelali blaga za okrog 56 milijard rubljev vrednosti, to ®e pravi za 19% več kakor prejSnje leto. Generalni komisar za nadzorstvo težke industrije Cjatkov, je izjavil, da se je lani pokvarilo v ruskih mdi»trijah v vrednosti 437,000.000 rubljev blaga, po nepotrebnem so potrošili 237,000.000 rubljev, na železnicah se je pokvarilo blaga za 195,000.000 rubljev. Ruski rubelj je vreden nekako 33 centov v ameriški valuti ali prifoližino, če pretvorimo cente v naio vlauto, okrog 17 Din.
SO najboljši
za, oteoke
žasti blagovi temnomodre ali rjave barve. Pozabiti ne smemo predpasnikov, ki naj bodo črni ali platneni, da se večkrat operejo. Za plašč kupimo močiro, volneno blago, za deževne dni — seveda, če moremo — poseben plašč iz nepremočljivega blaga — aR pelerino. Vse na šolarjih in šolaricah bodi čim bolj preprosto! Hudo je, ko so olroci dandanes že tako razvajeni, da starši ne vedo, kako bi. Pletenine, razne jopice, tudi cele obleke, so kajpa jako uporabne in zdrave za nošnjo. V šolski dobi bo imela mati še enkrat toliko dela, saj je venomer itkaz: šivaj, krpaj, peri, pretuhtavaj, kako napraviš iz starega novo!
DROBTINE
Vtuhano sadje.
Pripravi si 5 kg odbranega sadja, olupi ga in odvzemi koščice. Sadje mora biti zelo lepo in natančno očiščeno, oprano in na situ ali na čislih rutah očiščeno. Breskve moraš olupiti, razpoloviti, pobrati kosti ven; hruške je Ireba skrbno olupiti, razooloviti in vse krog peška izreaati. Debele hru-
ške moraš razrezati na štiri dele in še več in jih brž dati v mrzlo, z limonovim sokom pomešano vodo Ringlo moraš natančno odtorati, tri do štirikrat prebosti, a ne olupiti in ne vzeti koščic ven. češplje, ki zares niso črvive, pusti kakršne so.
Nato postavi na štedilnik 2 litra vode z 1 in po kg sladkorja, pusti, da zavre in nato kuhaj še pol ure Dodaj 2 grama (ne več!) salicilovega praska in pusti, da zašumi v vodi s sladkorjem. Počasi dolivaj osminko 1 vinskega cveta (počasi, sicer pre-kipil) in hitro deni pripravljeno sadje naenkrat za kozarec polno, v lonec.
Ogrski kuha.
Morda ogrske kuhe ne poznamo ali je nočemo poznati? Pa vendar vsaj po dvakrat na mesec kuhamo ogrsko jed: guljaž. In kako ga imamo vsi radi. Guljaž izhaja iz ogrske Pusle, od ogrskih pastirjev — čikožev. — Ogrski guhaž je redek, kot juh a. Sok je samo toliko gost, kolikor gošče dajo paprika in paradižniki. Serviranio ga na krožnikih za juho in jemo z žlico za juho in sicer pojemo najprej juho (sok), nalo pa se meso. Ponekod čebulo za guljaž opražijo, ponekod jo dusijo z mesom vred; Ogri jo opražijo.
MTečne pijače.
Mlečne pijače so zelo prijetnega okusa, če so zadosti ohlajene in dobro premešane. Zlasti jih je dobro uživati po zajtrku in po večerji. — Za kozarec mandeljevega tnleka vzemi 30 olup-Ijenih inandeljev. jih osuši in stolči v možnarju, da so kot kaša. Mešaj in prilivaj kozarec vode. Tekočino precedi in dodaj žlico mleka ali smetane.
Prav tako napraviš mlečno pijačo z dodatkom vsakršne mezge ali sadnega limonovega soka. Sleherni sadni sok se da zmešati z mlekom, a mleko dodajamo le po kapljicah in ves čas mešamo, da se mleko ue sesiri.
Mednarodni protimarhsistični zavod
Leto« je bil v mesecu juliju ustanovljen v Ženevi mednarodni protimarksistični zavod z namenom, da organizira boj proti marksizmu vseh struj v državotvornem, moralnem, gospodarskem in so-cijalnem oziru. Zavod vodi Ober Teodor, znani nasprotnik marksizma.
Otvoritvi zavoda so prisostvovali delegati Nemčije, Avstrije, Švice, Francije. Relgije, Nizozemske, Gršlke, Portugalske, Zedinjenih držav in Brazilije.
INlUNE CENI
dvokolet, otroftkih. — Igralnih, Invalidskih vožu^kov, pri-voznih triotr.ljev, motorjev, bivalnih >troiev. — Ceniki franko! „TI»I»UM»M F. BNTJCL, tovarna itvokotes In otroških vo.ič-koT, LJubljana, Karlovgka costa 4,
„SLOVENČEV" SVETOVALEC
Kmetijski nasveti
Hmeljno listje je tečna krma. F. Z. M. —
Primanjkuje vam sena, zato bi radi sedaj pokladali svoji živini listje hmelja, ki je že obran. Kadi bi vedeli, če ima kaj hranilnih snovi. — Hmeljski listi in poganjki so prav dobra krma iu sicer sveži in posušeni. Njih hranilna vrednost je enaka najboljšemu senu. Škrobna vrednota hmeljskega zelenja je 18.7, medlem ko ima najboljše seno komaj 13.7. Iz tega je razvidna visoka krmilna vrednost hmeljskega listja, ki naj letos služi kot nadomestilo za primanjkajočo klajo. Zato priporočamo vsem tistim hmeljarjem, ki nimajo dovolj sena, da v čim večji meri izrabijo to vrsto krmo deloma svežo, deloma osušeno.
Striženje smrekovih mej. V. R. S. — Zasadili sto smrekovo živo mejo, ki je pa že nekoliko prerasla višino plota. Radi bi jo ostri gli in prikrajšali, da ne bi pognala previsoko. — Iz vašega dopisa je videti, da sto pravi čas za striženje in uravnavo smrek že nekoliko zamudili. Pravilno in gosto smrekovo živo mejo si vzgojimo, če jih že tedaj, ko napravijo smrečice najmanj po 3 cm dolge poganjke, začnemo obrezovati. Poganjki se morajo pod vrhnjim popkom odrezati nekako konec junija. To so vsako leto ponavlja toliko let, da dosežejo smrečice višino in širino, ki naj jo ima živa meja. V poznejših letih se popolnoma postrižojo najmlajši poganjki vršiča ln oni ob koncu vej. S tem, da so odstranjujejo vrhnji poganjki, se zgoščajo postranske veje in postaja meja bolj gosta. — Ker ste pa zamudili tako vzgojo meje v mladosti, boste morali sedaj postriči že starejše poganjke in vejice, da dosežete enakomerno višino in vsaj kolikortoliko gosto mejo.
Odprava vonja po petroleju v vinu. F. R. K- — V prazon vinski sod je slučajno prišlo nekaj petroleja. Oprali ste ga s sodo in potem natočili vanj vino. Sedaj je pa to dobilo duh po petroleju. Kako bi se ta odpravili — Ce vino močno diši po petroleju, je težko ta vonj popolnoma odstraniti. Sicer je pa to mogoče z eponitom =: kostnim ogljem. Tega rabite na 100 litrov vina 15—20 dkg. Poskusite najprej z manjšo količino na pr. enega litra. V svetlo steklenico natočite liter vina jn natrosite vanj 2 grama eponita; dobro premešajte, zamašite steklenico in jo pustite na miru. Po 8—10 dneh se bo eponit začel sesedati na dno in zgoraj bo ostalo čisto vino. Po okusu boste spoznali, ali je eponit vsrkal vase ves vonj po petroleju. — Nekateri pri; poročajo v ta namen tudi sezamovo olje, ki sc primeša vinu in izvleče iz njega neprijetne vonjave. Če vam poskus v malem uspe, tedaj čistite vino v sodu.
Grmičevje za živo mejo. K. H. I. — Okrog svojega zemljišča bi rada zasadila živo mejo v varstvo proti živini. Lani sto v ta namen posadili sad medvedovih hrušk, pa ni vzka-liia niti ena rastlina. Želite vedeti, kateri grm je najprimernejši, oziroma, kateri 6e najprej zaraste in kako treba z njim postopati, da bo meja kmalu zarastla. — Medvedova hruška ali lesnika je pač manj primerna za živo mejo. Imamo več vrst drugih dreves iu grmovja. Ze na gosto posajena smreka nudi kaj lično mejo, le da se kmalu začne spodaj sušiti in se debla ogolijo. Zelo trpežna je gabrova meja. To drevo raste na bolj težki ilovnati zemlji. Striči ga moramo, ko je šo zelen, da se vejevje zgosti in preveč ne razraste. Dobro zemljo zahteva kostenika (li-guster), zato pa ima kaj lepo rast in zelene liste, ki odpadejo šele v pozni jeseni. Skoraj v vsaki zemlji, posebno pa apnenasti, uspeva glog ali beli trn. Meja raste sicer bolj počasi, a enakomerno. Pri pravilni striži se v kratkem zelo zgosti. Črn trn (trnoljica) da gosto trnjevo vejevje, skozi katero ne morejo niti kokoši. — Navedli smo nekaj obi čajnega grmič.ia, ki ga dandanes uporabljamo za živo mejo. Svetujemo vam, da so obrnete na tamošnjega gozdarja, ki vam bo podal nasvet, katero izmed teh bi v vaši zemlji najbolje uspevalo in kje bi dobili sadike. Posaditi jih morate spomladi. Navede! bo tudi, kako treba to grmičevje gojiti, da se vam meja čim prej zaraste.
Sadne in vinske tropine — dobra krma-K. J. S. —- Ker ste pridelali malo sena, bi radi letos pokladali svoji živini tudi sadne in pozneje tudi vinske tropine. Želite vedeti, ali imajo sveže, oziroma pri žganju preku-
hane tropine kaj redilne vrednosti. — Sadne in grozdne tropine so prav dobra krma za govedo iu prašiče in imajo nekako isto krmilno vrednost kakor srednjo dobro seno. Edina slaba stran iztisnjenih sadnih tropin je precejšna množina grampe (vinskokislega in jabolčnokislega kalija), ki je v njih in neugodno deluje na zdravje živine, če jih pokladamo v večjih množinah. Zlasti slabo učinkujejo na rodila, zato tropin nikakor ni pokladati močno brejim živalim, ker lahko povzročajo povrženje. Če se pri tej krmi pokaže driska, je znak, da jih žival preveč dobiva, tedaj je s pokladanjem prenehati za toliko časa, dokler driska no preneha. Potem pa dajemo živini le manjšo količine. — Najboljše so do dva dni sveže tropine. Če hočemo take ohraniti za poznejšo dobo, tedaj jih je v kako posodo dobro stlačiti ter -za liti z vodo, ki naj stoji čez. Pred uporabo jih moramo skuhati in potem zmešati z drugo krmo, na pr. z rezanico detelje in nekoliko otrobi ali oljnatimi tropinami. — Tako dobro so pri žganjekuJii prekuhane tropine, ki jih v manjših množinah lahko^ takoj pokrmimo, ali jih pa ohranimo stlačene v čebrih in dobro zadelano z ilovico, da se okisajo in tvorijo prav tečno kislo krmo. Tako ohranjene ostanejo uporabne za krmo vso zimo.
Pesino in repno listje prašičem previdno pokladati. A. F. R. — Ker nedostaje krmo obirate pesino listje in ga pokladate prašičem. Sosedje vam pa odsvetujejo, češ to jim škodi. Koliko je resnice? — Deloma imajo sosedje prav, ko trdijo, da pesino listjo škoduje prašičem. To namreč tedaj, če jim ga pokladamo samega v preveliki množini. Pesino listje vsebuje namreč precej rastlinskih soli, zlasti oksalne kisline, ki povzroča drisko. Sicer jo pa, ker vsebuje mnogo beljako-vinastih hranil, zelo redilno in naravnost izvrstno krmilo, oe ga pokladamo v manjših količinah pomešanega z drugo krmo. Vso slabe posledice pa lahko odstranimo, če potrosimo tako klajo s kredo ali s klajnim apnom, ki veže soli nase in odstrani njih slab učinek. Ker imamo jeseni mnogo tega listja, da ga ne moremo vsega v zelenju po-krmiti, ga posušimo navadno v kozolcih in ga pozimi pokladamo poparjenega ne samo prašičem, ampak tudi govedi.
Vlaganje tižola t stročju. Letos imam precej fižola v stročju in bi ga rada nekaj vložila. Kakšen je najbolj primeren za vlaganje in kako ga naj vlagam? B. O. L. — Za vlaganje vzamemo le mlado nedoraslo stročje. Fižol z debelimi zrni se pri kuhanju ne zmehča. Dno čiste kadičke ali škafa potresemo s soljo in naložimo za tri prsle na debelo strebljenega, opranega in dobro oeeje-nega stročja. Po fižolu zopet natrosimo soli. Tako vlagamo plast za plastjo, dokler ga kaj imamo. Za 1 kg fižola vzamemo 18 do 20 dkg soli. Na dnu potre9emo manj, proti vrhu pa vedno več, ker se sol steka na dno. Vrh fižola pokrijemo s snažnim prtičem, položimo snažne deske in obtežimo s kamnom. Drugi dan poglejmo, Že je voda stopila na vrh desk; ie ni, je toliko dolijemo, da stopi čez deske. Tako pustimo en mesec ali delj. da se fižol skisa. Kadar ga rabimo, poberemo smetano in vodo, vzamemo fižol in ga pustimo čez noč v vodi. ki izluži preobilo sol. Paziti moramo, da hitro zavre, sicer ostane trd.
Okisan fižol snažimo kot kislo zelje- Ne pozabimo pred snaženjem pobrati z vrha vodo in na osnaženega naliti čiste vode, ki naj pokrije deske.
V. V. D. — Ker niste navedli naslova z bivališčem, ne odgovarjamo. Le slučaju se imate zahvaliti, da dobite odgovor tudi na svoja vprašanja v sestavku pod naslovom »Vlaganje fižola v stročju*.
Naprava sadnega kisa. — Imate precej dobro sadno letino in mnogo slabega sadja in sadnih odpadkov. Radi bi si napravili za dom sadni kis, ki bi naj bil dober. — Sadni kis lahko napravite iz sadnega mošta, pa tudi iz sadnih tropin. Najprej vas je treba poučiti, da se kis tvori iz alkohola, ki ga razkrajajo v kis glivice ocetne kisline. Te glivice morejo delovati le pri zadostni toploti in zraku. Sadni mošt mora torej najprej zavreti, t j., da se sladkor spremeni v alkohol, ki ga potem glivice spremene v ocetno kislino. Mošt torej postaviti v kako toplo shrambo v odprti posodi, da je dosti zraka. Okisanje mošta se pospeši, če postavite vanj »jesihov klobuke, kakega dobrega kisa, ki je sestavljen iz navedenih glivic. Ta snov mora biti seveda zdrava in ne sme imeti gnilih snovi, drugače se pokvari vsa tekočina. Dobro je tak mošt večkrat pretakati, da pride čim bolj v do-
tiko z zrakom. — Iz sadnih tropin napravimo kis takole: Sveže tropine zdrobite v primerno kad ter dolijte na 100 kg tropin 30—40 1 vode. Kad naj bo pokrita z lesenim pokrovom- Brozgo vsak dan premešajte, po možnosti celo mošt o<l spodaj od-točite in ga zlite po tropinah. Čez dva do tri dni jo odtisnite, jo napolnite v sod za jesih ter postavite na topel prostor, kjer se bo ob dostopu zraka začelo kipenje. Kipenje in kisanje traja 6—8 tednov; »e pa pospeši, če vlijemo v sod po kipenju nekaj litrov dobrega sadnega ali vinskega kisa. Po končani pretvorbi in očiščenju, pretočite -kis v manjše posode ali steklenice, dobro zamašite ter shranite na hladnem prostoru.
Zatiranje miši na vrtu. G. K. M. — Na vrtu imate v zemlji polno lukenj in domnevate, da so od miši. Te vam spodjedajo korenine in zelenjad tako, da imate že dve leti zelo slabe pridelke. Ker se je ta golazen tako razpasla, jo hočete pregnati. — Miši so na vrtu res velika nadloga, ki jim diši zlasti koreninasta zelenjad. Zato je tam, kjer se zarede, težko gojiti čebulnioe, korenje in razne cvetlice. Najbolj zanesljivo sredstvo proti njim je dobra mačka, ki hodi stalno na vrt in jih lovi. Miši se je kmalu naveličajo in jo pobrišejo drugam. — Časih 6e posreči tudi lov z mišjimi pastmi, ki jih nastavimo tamkaj, kjer jih največ slutimo__Miši uničujemo tudi z zastupljenim zrnjem
»Zeliozrnjet, namočenim v tilantinu, ki je še hujši strup kakor strihnin. Luknje rovov ogrebemo in položimo vanje nekaj tega zrnja- Mesta zaznamujemo. To ponavljamo tako dolgo, dokler jih živali jemljejo. — Mogoče pa je v vrtu krtica, ki dela
BANKA BARUCH
11, RUE AUBER PAR1S (9°)
Telef.: Opčra 98-15 — Telef.t Opčra 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pari« 96
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. PoJtni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen-burgn sprejemajo plačila na naše čekovne račune:
BELGIJA: No. 3064-64 Brtiielea, FRANCIJA: No. 1117-94 Paria HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luiembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
stične rove kakor miši? To najlaže in najhitreje preženemo z ogljikovim žveplencem. Iz navadnega pivnika napravimo kepo, jo napojimo s to strupeno in jedko tekočino ter jo potisnemo globoko v rov, ki ga pokrijemo z zemljo in dobro steptamo. Ogljikov žveplec je zelo hlapljiv, se razširi po rovih in pomori ali prežene iz njih vsa živa bitja. Se pa zelo rad vname, ««lo nikar z gorelo smotko I v bližino I
Pravni nasveti
Privatne iole. A M. K. Tako za sprejem v oficirsko šolo, kakor za vsako državno službo je predpisala šolska kvalifikacija. Kakšna kvalifikacija 6e zahteva od kandidata, jc vselej razvidno iz razpisa. Privatnih šol brez pravice javnosti običajno ti razpisi ne omenjajo. Sicer pa absolvent privatne šole lahko polaga izpite na državni šoli in na ta način pridobi predpisano kvalifikacijo. Kvalifikacija za državne službe jc razvidna iz zakona o uradnikih.
Spor s cestarji radi košnje ob cesti M. V.
Cestarji kosijo na obeh straneh daleč v travnike, čeprav kmetje niso dobili nobene odškodnine za zemljišče, ki si ga lastijo cestarji. Prav tako tudi sekajo drevje na obeh straneh cestc. Želite pojasnila, ker cestarji trdijo, da imajo pravico sekati 4 metre na široko. — Po uredbi o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih se poleg javnih cest pravilno ne smejo postavljati nikakršne ograje bliže nego 1 meter; gozdovi, stavbe in temu podobne naprave pa 4 metre. Uredba je tudi predpisala, da morajo lastniki zemljišč, ki imajo gozdove, žive meje, plotove itd. bliže cestnega roba, kakor 4 metre, morajo iste odstraniti v roku enega leta. Morda se cestarji sklicujejo na to uredbo, ko sekajo drevje na obeh straneh ceste. Da ne bo sporov, naj lastniki sami odstranijo svoje drevje, ld raste v prepovedanem prostoru. Kositi pa smejo cestarji pač samo po cestnem zemlišču in naj se lastniki sosednih zemljišč zmenijo glede meje s pristojno cestno upravo.
Nagajiva soseda. K. J. G. R. Tik za hišo pelje javna pešpot do potoka. To pot uporabljajo sosedje in drugi, če hodijo na vodo. Le ena soseda dela izjemo in hodi kar po poti preko vašega dvorišča in vrta do istega potoka. Pot čez vaše dvorišče pelje sporedno z javno potjo in ni nič bližje. Soseda noče od te poti odstopiti, češ, da so jo že njeni predniki priposestvovali. Poizvedeli ste in ugotovili, da bi res nekatere priče potrdile, da so soseda in njeni predniki hodili preko vašega dvorišča prat perilo na potok. Ker hodi soseda sedaj nalašč, četudi nima pranja perila, preko vašega dvorišča, vprašate, ali jo lahko tožite. Postava sama določa, da se morajo služnosti po možnosti utesnjevati Po vašem opisu je videti, da bi bila pot preko vašega dvorišča, ki pelje le 6 korakov sporedno od javne poti, popolnoma odveč za tuje ljudi .Vendar je tožba tvegana, ker bo pač stvar sodišče presodilo po ogledu na licu mesta in po zaslišanju prič.
Neprevidna najemnica. E. R. M. Dne 1. julija ste najeli stanovanje. Na svoje stroške ste dali stanovanje temeljito urediti in ste celo napeljali elektriko. Dne 1. avgusta vam je hišna lastnica odpovedala, češ, da imate podnajemnika. Vprašate, ali lahko zahtevate odškodnino za stroške popravil in napeljave elektrike. — Neprevidni ste bili, ker ste s svojim denarjem popravljali tujo hišo in se niste nič dogovorili, koliko časa da se j vam zato ne sme odpovedati. Ker v vaši po-I godbi o vsem tem nič ni zapisano, a niti dogo-| vorjenega ni bilo nič, vam lahko hišna gospodinja ob zakonitem odpovednem roku odpove stanova-
Kaštelanski zaliv,
biser Jadrana
! • - . *
Iv ,<■......■■ -	: ■	■
... • -
■ — - - , ' *
mmei ^ ..."	,
Lep je naš Jadran, prelep, od Rečine, hčerke golih kraških planot, ki sc nvu zliva v sinje naročje, pa preko neštetih otočkov i-n otokov do Budve, Ulcinja in nižine ob Bojani. V jutrnjera hladu je »pokojno njegovo lice, po nevihtah pa je prekrasno modro in po tej modrini drse penaste grive valov. Toda tako krasno naše morje menda ni nikjer kot v Kaštclanskem zalivu.
Na severu brani dostop mrzlim vetrovom mi-zasti Kozjak, na jugu ga s te in druge strani zapirata ponosni Marjan m dolgi, ozki otok Ciovo, tako da puščata vmes te ozek preliv, ki ga domačini imenujejo »naš kanal«; na vzhodni strani leži na pobočju grička, ki se dviga z zaliva, na razvalinah antične Salone, na katero pa priča te nekoliko lz-kopin dona Franja Bulica, industrijski Solin (cement). Proti zapadu pa se razprostira raven svet noter do zgodovinskega Trogira.
Ob vsej prekrasni obali ae vrsti sedem naselbin. tkzr. Kaštoli Sučurac, Gomiliea, Lukšič, Kam-
beJovac, Stari, Novi in Štafdič. Najboljša zveza z Dravsko banovino je preko Zagreba in po liški železnici dalje. Železniških postaj je pet, brzovlak pa je le v Starem. Železniška proga se spušča iz Ka-menite Zagore ob vznožju Kozjaka (Sv Ivan, 780 metrov) proti Splitu. Od proge pa do naselj se širi plodno Kaštclansko polje, ki sestoji geološko iz starotercijarnih peščencev. Zeleni in sočni travniki so tu kakor pri nas, vmes pa vidiš vinograde in nasade oljk in mandeljev. Vinogradi 50 največji vir dohodkov kaštelanskega prebivalstva, ki ga moremo deliti na kmetskega, ki biva v hišah, ki so raztresene po polju, in na trgovce in obrtnike, ki prebivajo v Kaštelih samih.
Najbolj razvit tujski promet imajo Stari, Novi in Štafilič, ki morejo v svojih hotelih in pensijonih nuditi res vse udobje. Sicer pa dobiš v manjših pensijonih in pri zasebnikih vso dnevno oskrbo za 30—35 Din. Poleg posameznikov in družin posečajo Kaštele tudi številne kolonije in skavti.
Ti kraji pa niso samo primerni za poletno dobo, ampak so tudi izborno zimsko okrevališče. Podnebje kaštelanskega zaliva je namreč izredno blago in ni čuda, da so si že v Lukšiču postavili železničarji dom za svoje rekonvalescente, Vinogradništvo je tu na izredno visoki stopnji. Najboljša vina so po 5—6 Din liter
Poleg oddiha in okrepčila čez mero pa nudijo Kašteli še dosti tudi onim, ki uživajc ob starinskih umetninah in dihu davnine. Na vsakem oglu po starih, vegastih, toda čistih ulicah naletiš na kakšno znamenitost. Turist se bo rad povzpel na brdo nad Štafiličem, kjer stoji cerkvica, v kateri se je dal kronati nesrečni hrvatski kralj Zvonimir; kdor pa ljubi izlete s parnikom. se bo brez d- orna peljal v zgodovinski Trogir, ki izvira Je iz dobe siraku-škega tirana, Dioniza Starejšega. Star: del mesta leži na otočku, ki ga loči od celine prekop, novejši del pa se vzpenja po pobočju otoka Čiova. Naj veličastnejše stavbarsKo delo je brez dvoma stolnica, ki j« sezidana v romanskem slogu, vendar
kaže obliko starokrščansko bazilike; »vonik pa je dovršen v baročnem slogu Poeta! ka'edrale je iz hvarskega marmorja, kipi in reliefi na njem prikazujejo dogodke od Adama in Eve do Odrešenika. V cerkvi je sarkofag sv. Ivana Rosinnija, škofa tro-girskega v 11. stoletju, in sarkofag rodbine Sobote, Ostale stolnične znamenitosti so izdelali domači umetniki Ivan Radovan, Nikola Florentinski in Ivan Budislavič.
Druga privlačnost je palača Čipiko, ki hrani na dvorišču plen iz bitke pri Lepantu (1571.). Rodo-vina Čipikov se je priselila v 13. stoletju iz Benetk s prvotnim imenom Cippcho; pozneje so bili to me-tropoliti splitski; po bratislavskem miru (1805) pa je začela njih moč propadati. Iz te rodbine je bil tudi znani dalmatinski pisatelj Ivo Čipiko. Na njihovo nekdanjo slavo spominja še danes, poleg omenjene palače, vse polno dvorcev in spomenikov celo tja do Novega.
Omembe vredna sta še mestna loža s sodnim stolom in mestni arhiv, ki hrani darila ogrskih kraljev Trogirčanom. V zadnjem času so začeli tu, pa tudi v Kaštelih, obnavljati mnoge rimske ostaline, da bi 6 tem pokazali svojo najdavnejšo preteklost.
Tako je vsa obala od Splita do Trogira prt-polna zgodovine,
Radi prirodnih krasot in udobja za majhen denar jo posečajo naši državljani in inozemci, vendar bi bilo želeti, da bi bil tujski promet tu le večji.	Sedlar.
Jdna
prašek ie bolfši
nje, tudi brez navedbe vzroka. Če vam gospodinja ne bi hotela dati nikake odškodnine za napeljavo elektrike, ste opravičeni, da daste električno napeljavo demontirati, seveda morate luknje v zidu dati zadelati in poslikati, tako da bo vse zidovje v takem stanju, kot je bilo prej. Za prenovljene slikarije ne morete nič zahtevati.
Pravdni stroški izgubljene tožbe. A. P. Vaša žena je v Italiji imela neko pravdo, v kateri jo je zastopal odvetnik. Pravdo je žena izgubila in jo terja njen zastopnik za plačilo stroškov preko 1000 br. Vaša žena, ki je prej imela nekaj denarja, je sedaj brez sredstev in ne more plačati svojega zastopnika. Vprašate, če ste vi dolžni plačati za ženo stroške njenega advokata in če bd vam mogli za to plačilo zarubiti vaše prejemke. — Če niste morda skupaj z ženo podpisali pooblastila advokata in se tam zavezali kot solidaren plačnik za vse stroške zastopanja, vas italijanski advokat ne more uspešno prisiliti na plačilo pravdnih stroškov r pravdi vaše žene.
Onesnaženje potoka in raztopitev loja brez ozira na sosedstvo. P. F. Črevar izvršuje topilni-ško in črevarsko obrt sredi vasi brez ozira podnevi in v mraku. Vaški potoček, kjer ljudje perejo in napjajo, je poln odpadkov blata in izpiranja črev. Kaj je storiti? — Vsi prizadeti sosedje napravite vlogo najprej na županstvo, če pa tu ne bo uspelo, pa na okrajno načelstvo, da v interesu javnega zdravja in v smislu zdravstvenih predpisov uredi izvrševanje te neprijetno dišeča obrti. Četudi pri teh oblastvih ne dosežete zaželet}gija uspeha, potem morate prizadeti tožiti črevarja pn okrajnem sodišču, da preneha z nadaljnim zasmra-jevanjem zraka in vode, ker ta smrad presega po krajevnih razmerah običajno mero in bistveno krata v kraju navadno rabo zemljišč.
Rodbinska draginjska doklada dri. pokojenca in njegove žene, ki je državna nslužbenka. B S. Mož je državni vpokojenec, žena pa je državna uslužbenka. Niti žena, niti mož ne prejemata družinske draginjske doktade. Ali ne bi pripadala vsaj ženi vsa družinska doklada, če je mož ne prejema? — Rodbinska draginjska doklada za ženo ne pripada državnemu vpokojencu, kakor tudi ne državnemu uslužbencu, če je žena aktivna ali vpo-kojena državna, banovinska ali občinska uslužbenka. Ravno tako mu ne pripada draginjska doklada za ženo, če je žena zaposlena v službi države, banovine ali občine kot pogodbena uradnica, dnev-ničarka ali honorarna uslužbenka; če ima žena od imovine, privatne službe ali samostojnega dela katerekoli vrste več kot 200 dinarjev čistega dohodka na mesec v denarju ter če živ« žena ločeno zbog zakonskih sporov, neglede na to, aii je vložena tožba za ločitev zakona ali ne. Če je pa žena državnega vpokojenca aktivna državna uslužbenka, ji ne pripada osebna draginjska doklada, če znaša moževa pokojnina brutto več ko 2500 Din. Pri moževi pokojnini od 1600 do 2500 Din se ženi zniža osebna draginjska doklada za 75%; pri moževi pokojnini od 1100 do 1600 Din za 50%; pri mpževi pokojnini, ki je nižja od 1100 Din, pa se ženi zniža doklada za 30%.
Hoja s puško po tujem lovišču. P. M. V svoje lovišče hodite po kolovozni poti skozi tuje lovišče, kar pa vam lastnik tega lovišča zabranjuje. Vprašate, če vam more hojo po tei poti zabraniti. — Po lovskem zakonu je prepovedano hoditi s puško po tujem lovišču razen po javnih potih. Ako je torej kolovozna pot javna, smete po njej hoditi. Nihče pa ne sme zasledovati divjačine, ki je bila ranjena v njegovem lovišču, ako ubeži v tuje lovišče. Prav tako ne sme nihče, razen lovskega upravičenca, prisvojiti divjačine, ki se najde v lovišču ranjena ali poginula.
Zgradarina. F. D. Kakor smo žc pisali na tem mestu, se odmerja zgradarina na podstavi čiste davčne osnove. Ta se dobi, ako se od kosmate davčne osnove odbijejo stroški za vzdrževanje, za upravo in za amortizacijo zgradbe. Za kosmato davčno osnovo se smatra: 1. pri zgradbah, danih v najem, lotna najemnina ob času predložitve davčnih prijav, prištevši vrednost vseh obveznosti, dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih mora najemnik iz naslova najemnine nuditi najemodajalcu; 2. pri zgradbah, ki niso dan« v na|em, vredno«) letne najemnine, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje, odnosno obratovalnice Ono, kar pišete o razliki med zgradarino gospodarjevega in najemnikovega stanovanja, je brez zakonite podlage. Kot stroški za vzdrževanje, za upravo in za amortizacijo se morajo odbiti od kosmate najemnine: 20% v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Novem Sadu, 25% v ostalih mestih, trgih, kopališčih in letoviščih, ter 30% v vaseh.
iP1nŽil° dcdnih pristojbin in notarskih stroškov. V. J. Po pokojni ženi ste podedovali hranilne knjižice. Denarja vam pa hranilnica ne izplača, čeprav ga rabite za plačilo notarskih stroškov in dednih pristojbin. Kaj storiti. — Razložite načelstvu hranilnice in notarju svoj položaj ler prosite, da se vam dovoli plačevanje dednih pristojbin in notarskih stroškov v obrokih. Morda boste le dosegli, da vam bo hranilnica vsak mesec nekaj izplačevala, da boste tako mogli poravnavati svoje obveznosti. Če pa se hranilnica ni poslužila zaščite, vam Da mora 00 pravilni odpovedi ismlačatj cela vlogo.
Lutka
(Doživljaj vaškega učitelja.)
že zadosti veliki in delaš ti tam zof.it,
»Otroci, pazite bolje! Ste lahko ste pametnejši. .. Kaj Prohaska?«
»■Nič. gospod učitelj, Miler me ščiplje.« »Zakaj jo ščiplješ, Miler?« »Ker ima svojo lutko tu in se z njo igra.. .« »Kaj, li imaš svojo lutko tu in se z njo igraš?« »Jaz se ne igram z njo, temveč ona mi jo je vzela proč!«
»Jaz je nisem vzela. Ona jo ima p>od klopjo, m ji daje čepico na glavo!«
»Dosti! Mir! Vstanite obe! Prohaska, prinest hitko sem! Položi jo na mizo!«
»Jaz, hu, hu, gospod učitelj; ne bom več kaj takega delala.«
»Daj, lutko na mizo! No, bos?!« Končno je lutka na mizi. Prohaska se je vrnila, od nesreče, ki jo je zadela, vsa sključena in vzdihujoč na svoj prostor.	...	.,
Položim lutko v mizni predal in začnem pomilo-vati majceno Prohasko. Tako obupno joka! Toda, kaj čem? Ce bi jo tolažil, bi to pomenilo popuščanje in trpela bi moja avtoriteta.
Proti koncu ure se mi javi Prohaska, rekof: »Prosim, gospod učitelj, dajte mi lutko, poboljšata
se bom.«	, , . .,__
»Takoj po jx>uku ti jo vrnem, če bos pridna.
Sedi...«	.	,	..
Prohaska se usede, a kmalu zopet vstane, vzdihuje iii spregovori žalostno: »Vi ste zloben, zloben človek!«	,	. ,.,
»Prohaska, ti boš zaprta«, kaznujem žalitev. Mala se usede, ne joka več, sedi kakor okamenela, nepremično. Ko se pouk zopet začne, vidim, da kljubuje in noče biti več pridna. Podvrgel sem jo preveč težki preizkušnji, užalil sem inamičino samozavest.
Končno. p°llt( le Pri kraju. Prohaska ostane v razredu, druge odvedeni pred razredna vrata in se takoj vrnem. Mala jelnica sedi očitno tiho in zadovoljno na svoiem prostoru. Spomnil sem se, da mize nisem zaklenil, pomislim hitro, kaj se ie zgodi o in res: vidim, Prohaska je skrila lutko pod jopico! Zadeva začne postajati resna.
Najavim obtožbo. Obtoženka je nemalo presenečena, da že vse vem; leda brani se hrabro. Neprt: siijeno ji po;a?nim. da o kakšni spravi ne more biti govora, preden lutka ni na mestu, kamor sem jo po-
l0fl' Oos|wd učitelj, prosim vas, gosjx>d učitetj! Gospod učitelj, nikdar več ne bom ..., bom že pridna! Gospod učitelj, prosim vas...« Ce danes na te minul* trenutke pomislim, si komaj še predstavljam, da sem bil tako trd in sem vztrajal pri svoji zahtevi.
!Jbo"a mala ne vidi izhoda, vzame lutko, popravi ji krilce, pričvrsti čepico — vidim, kako težko zadržuje solze — in nese lutko na mizo. Tam 10 jx>-liubi, v predalu ji napravi posteljico in se jokajoča vrne v kloo.	_ _. , ,
»No. seda i se lahko jxigovoriva. Ti boš zaprta, ker si rekla, da sem jaz hudoben človek. Reci irri, zakai sem hudoben človek?«
»Ker mi je Milerjeva dejala, naj ji dam nov predpasnik, in jaz sem rekla ...
»Ne! Ti si me označila za hudobnega človeka, ker sem ti lutko vrnil šele na koncu pouka. Ali sem res hudoben človek?«	. .
' Ker se je lutka prebudila m se je jokala.« Ta prepriča valni glas me je spravil v zadrego. »V predalu se je jokala? «
»In še kako se je jokala!« vzdihuje mala. »Prav glasno se je iokala. Vi ste jo položili v mizo in tam ie temno, ona se slrašno boji v temi.«
Da sem hudoben človek, je dokazano, torej da-lie »Do kortca pouka nisi bila prav nič pridna, toda lo bi ti še oprostil. Vendar ti drugega oreha. ljuba Prohaska, ne morem tako lahko oprostiti. Komai sem z otroki zapustil šolsko sobo, si šla k moji mizi in vzela lutko. Take pravice nimaš!«
»Ker se je jokala.« Otroku se je zdelo mo-.ega govorienia zadosti. In ima prav. Vendar ji hočem kazen dokazati:
»Ker ie lutka zakrivila danes tvoje slabo vedenje. zato bo čez noč tu pri meni ostala. Jutri po pouku jo lahko zopet vzameš s seboj.«
Nov jok: »Prosim, gospod učitelj, ponoči se bo od strahu tresla! Bom že pridna, res!«
»Če misliš, da jo bo tu v razredu samo strah, io vzamem s seboj k sebi domov.«
Otrok je kratek čas pomišljal. Njegova dušica je pomagala moji rešitvi vprašanja; vendar še vpraša: »In kdo ji bo pred spanjem še kaj lepega zapel?« »Zapel? ... Imam drobnega kanarčka.-« Mala pozabi vso bol in zavriska veselo: »Oh,
kanarček? To bo vesela!« Potem zardi. pogleda me jiostrani in vpraša:
»ln s kom bo spala, če se sama biti boji?«
»Poleg ptičje kletke ji bom pripravil posteijico, da bo lahko s ptičkom kramljala.«
Mamica j»loži svoje knjige v torbo, stoji v zadregi, zardi, potem bliskovito pravi: .Gospod učitelj, torej jo bom k vam nesla, vi ne znate z njo ravnati, jaz ji bom pripravila posteljico, da ne bom imela skrbi...«
Kaj bi drugega, ko da igrani komedijo do konca? Cez čas nese Prohaska svojo hčerkico v učiteljevo sobo, ki je bila v pritličju šole. Poiščem cigaretno škatlo, pripraviva lutki posteljico, majcena mamica jo še ljubimka in položi v škatlo poleg kletke. Mala ostane nekaj časa še pri njej in gre potem žalostno domov.
★
Vse dopoldne se je Prohaak« vedla vzorno. Po molitvi odvedeni otroke pred šolo, a Prohaska se je z menoj vrnila, da poišče lutko. »Ali se je jokal«?« — »Niti ene same solze.«
Mala nese lutko domov in vse kaže, da ie zadev* urejena. Naslednji dan sem opazil, da mi Prohaska
noč* gledati v ofi. Pouku je prisostvoval« brez zanimanja; prav tako nekaj njenih prijateljic. Nalašč nisem hotel paziti mm jo, toda ni mi dalo miru: Kaj imajo neki otroci proti meni? Popoldan zopet molčeča opozicija; isto pojutriJ<ijein ...
Storija je začela postajati vedno bolj zamotan«.
Končno so se obrazi v soboto malo zjasnili. Vendar me jasne oči zro raziskujoče z neznanim vprašanjem. Zdi sc, da pričakujejo nekaj od mene. ..
V soboto popoldne je. Sedim dom«. Nežno trka-nje na vratih ... »Notri! ■
Prohaska vstopi. V eni roki drži lutko in v drugi culo. Ker jo presenečeno pogledam, pove»i oci, gre k mizi, položi nanjo lutko in govori z mehkim, prepričevalnim, toda očitajočim glaskom: »Vsi pravijo, da sc hočete poročiti z njo...«
Zaman sem iskal besede. Taksnega zaključka nisem pričakoval. Vem pa. da v vasi marsikaj govorijo pred otroki. Najbrže je mala doma slišala, da je bila njena lutka pri meni, nekdo je napravil do-vtip, katerega je Prohaska v šoli ponovila; s součen-kami je bilo o tem govorjeno, in nastal je konec popolnoma v smislu vaških naziranj.
Mala mamica razveže culico, potoži na mizo dv« majcena podzglavnika, zgornjo odejo, nekaj kosov perila, tri srajčke, dve jopici, celo nočno čepico, vse lepo poravna z drobno ročico in pravi slavnostno: »Ubogi smo, več ji ne moremo dati. Zbogom!« In odide.
Ni bilo drugače, kot da sem lirtko obdržal. In tako sem bil poročen. (K. Volk — Jenko Metod.)
Tatvina
»Tat sem, zares,« je dejal trpko starec, »a le enkrat v življenju sem kradel To je bila čudovita, krasna tatvina — najlepša, kar jih je bilo sploh na svetu: šlo je za denarnico, ki je bila polna denarja.« ,
»To vendar ni nič nenavadnega,« sem ga prekinil.
»Dajte, da spregovorim; ko sem imel denarnico v žepu, nisem bil niti za paro bogatejši.«
»Ali je bila denarnica prazna?«
»Nasprotno — prav natrpana z denarjem!«
Prisedel sem bliže k starcu, mu natočil kozarec svojega vina — in začel je pripovedovati:
»Z majhno, lokalno zeleznico sem se peljal z Sinirne v Sciabin Kara Hyssar skozi divje pogorje, kjer je bilo polno roparjev. Sedel sem v vagonu tretjega rtzreda, kjer je bil še en potnik, razcapan potepin, ki je spal na klopi, si z roko zaslanjal oči lil se ni brigal za nikogar. A koma; se je začel vlak premikati, je odprl oči in strmel vame. Bil je bledega obraza, poteze so mu bile podle in radi neobrite, ščetinaste brade je bil videti še bolj zapuščen. Preko levega lica se je raztezala globoka brazgotina Radi okrutnega, zamišljenega pogleda, nizkega čela in ostudno širokih ust je bil njegov obraz zares obraz zločinca.
Najrajši bi bil koj izstopil. A oddelki vagona niso bili v zvezi drug z drugim in tako sem moral biti do druge postaje, približno tri ure dolgo, sam z njim, s tem nevarnim človekom, ki je imel pač dovolj časa, da napravi z menoj, karkoli bo hotel. V tej samoti, kjer pač nihče ni mogel slišatii klica na pomoč, je bilo otroško lahko ubiti človeka in vreči njegovo truplo skozi okno. Zunaj je bila tema, neprestano sem gledal na zasilno zavoro in sem bd pripravljen, da jo koj potegnem, če bi se moj sopotnik le količkaj sumljivo vedel.
A mahoma sem najbrž zadremal, morda so se mi le za nekaj minut zaprle oči. S krikom sem se zbudil, zakaj občutil sem rezki pogled svojega so-jiotnika, ki se je bil sklonil čezme, da se je njegovo ščetinasto lice dotikalo mojega. A moj sopotnik se me je oklenil za roko, mc proseče pogledal, in dejal: »Nikar se ne bojte! Prositi sem vas hotel dovoljenja, da bi se smel usesti zraven vas in se z vašo plahto malo odeti, ker me jako zebe.«
Njegov glas je bil tako proseč. Zares se mi je zasmilil. Vendar sem se še obotavljal. Ko je videl, da se ga še zmeraj bojim, se mu je trpko in bolestno jxitegiiil obraz, in dejal je: »Mislite, da sem falot, kajne? A pomirite se! Saj misli tako vsak, kdor me zagleda.«
»Res?« sem se oddahnil, in kakor da bi zlezla mora z mene. »Res,« je dejal, »vsak misli, da sem tat — in kako rad bi bil tat! Vsa moja narava, vsa vzgoja, okolica, vse je bilo takšno, da imam ko nalašč poklic tatu! In vendar — ne morem krasti in ne bom nikoli kradel.«
Obupno se je zazrl vame.
»Kaj vas pa ovira, da ne kradete?« sem ga začudeno vprašal. Dvignil je glavo k svetilki in dejal žalostno: »Kar poglejte me!« — »Ničesar izrednega ne vidim!« sem odvrnil. — »Tako? Ničesar izrednega? Potem vam bom pa jaz povedal: jaz imam zločinski, potepuški obraz, veste?« Žal mu nisem mogel ugovarjati. »In kako naj človek,« je nadaljeval, »ki ima tak obraz — sploh krade? Kamorkoli
pridem, se vsak človek pobriga za svoj kovčeg, ženske se krčevito oprijemajo svojih ogrlic, sopotniki niti za hip ne odvrnejo pogleda s svoje prtljage in če jc kje kaka žepna tatvina, koj imajo mene na piki.«
Opazoval sem njegov falotarski obraz in peklenska misel mi je šinila v glavo: kako bi bilo, če bi temu tatu, ki ni tat, izmeknil njegovo denarnico? Nisem se mogel iznebiti tc misli. Neroden nisem bil — skratka — čez nekaj minut se je njegova natrpano polna denarnica preselila v moj žep. In ko se je vlak ustavil, mi je moj sojx>tnik še to nepriliko prihranil, da se mi ni bilo treba presesti v drug vagon, zakaj, vstal je rekoč: »Jaz sem že tu. Lepo zahvaljeni in zbogom!«
Počakal sem, da je izstopil in se je vlak spet premaknil. Nato sem poln radovednosti in tudi radi pekoče vesti — naglo potegnil denarnico iz žepa. Zavpil sem na ves glas — svojo lastno denarnico sem držal v roki! Medtem ko je falot javkal o svoji usodi, mi je izmaknil denarnico! Dobro, da sem jo, ne da bi bil kaj zaslutil, vzel sj>et nazaj. In to je zgodba o moji edini tatvini v življenju — ki me ni olicgaiila niti za paro. Torej vidite, da vas nisem nalagal.«
Komaj je Si. i\jc nehal pripovedovati, sem naglo vstal, urno plaval in izginil. Saj ni bilo zaman, da sem to storil! Zakaj, ko mi je starec govoril o tatvini, sem urno in z vajenimi prsti izmaknil njegovo denarnico. Bil sem tem bolj ncpotrpežljiv, da vidim, kaj je v njej, ker nisem mogel biti tako presenečen ko itarec, da bi dobil svojo lastno denarnico, ki je i sploh nisem imel. Naglo sem zavil krog vogala in ' obstal pred svetilko. Segel sem v žep. Bil je prazen I —in prav tako so bili prazni tudi vsi drugi žepi. ; Vražji dedec je svojo listnico spet dobil nazaj in I tako v drugič ukradel svojo denarnico. V drugič! Bog ve, kolikokrat je že tako okradel samega sebe!
(Achille Campanile.)
Koliko pisem napišemo ?
Nemčija in Anglija napišeta največ pisem. Nemčija 7 in pol milijard, Anglija 7 milijard, a Francija le 6 in pol milijarde. Izven Evrope največ USA in sicer 11 milijard, pa Japonska 4 in pol milijarde. Glede na število prebivalcev pa piše sorazmerno največ švica, nato Avstrija. — Obseg svetovnega pošt-nega prometa meri 130,775.479 kvadr. kilometrov z 2.005,389.504 prebivalci.
Profesor: »Prišel sem si ogledat vaše znameni fostiU
Tvorničar: »Dovolile, da vam najprej predstavim svojo ženo in še hčere!«
*
Sodnik: »Čakajte, zdaj vam bom pa to pod nos pomolil, kar ste tožniku položili na jezik in kar ste hoteli tudi pričam vtekniti v žep in jim naprtiti na pleča!«
»Kakšen majhen košček mesa ste mi dali!«
»Je že res, a boste videli, koliko časa ga boste čutPi!«
mite u volane v mitičnih gubah Sptdelfll enlel pajčolanor rat, tatov, oMM rini enlel »lotkov in čipk Spedemt a2ur ta lepo« roboe Alnriranle prtov, volan i. t. d. Predllshame ženskih ročnih dol — lepi
vzorci, čist tisk VCien|e m on oeramov. zaves, partla l Mf
finejšo in najirpeinejSo prejo. Zepnl robci komad Din 2'—, Din 3'—,
Din 350, Din 5 — In Din 6 — Za naše kvalitetno ilelo nitke ceno in hitro postrežbo se Vam izplača pot k
Plateh A rtikes, UuMtfaM
sama palsg hatela Strakalf
Siara breskev
i.
Ko se j« že začenjala jesen, je žen« pospravljala stanovanje. Ko so bile vse sobe prcpleikane in očiščene, je zapazila, da je salon še zmeraj mra-čen. Na dvorišču, prav pred oknom, se j« dvigal« stara breskev, žena ni dolgo premišljala, poklical« je delavca in mu naročMa:
»Posekajte drevol« Delavec je prislonil lestvo na drevo m začel žagati. Najprej je odžagal krošnjo. Velike veje so druga za drugo hrupno [»padale na tla. Manjše veje p« so spolzele nizdol ko šuštenje listja v vetru.
Z
Mož je prišel domov.
»Kaj pa to pomeni?«
»Drevo sem dala posekati.«
»Zakaj pa?«
»Luč nam jemlje. Glej, kako je nUj bolj svetM«
»Ali ga ni škoda?«
»Saj je bila že stara ta breskev!«
»Koliko pa?«
»Najmanj dvajset let.«
»Koliko časa pa živi breskev?«
»Kako bi to vedela!«
Mož je stopil r svojo sobo in jh luead Mrsftnn
in glasno bral:
»Breskev. Prunus Amieniaca. Doseže povprečno starost tridesetih let. Sploh pa,« je dejal zamfcljeno. »to je prav tako, kakor če bi...«
»Nikar tako nej>remišljeno ne govoril«
»Pa je tako. Zdaj imam štirideset let. Najprej bi mi glavo, nato roke, nato noge...«
»Saj niti ni rodila več!«
»Pa je cvetela!«
»Breskve so bile neužitne. Saj vei. kako so bfl* drobne in trpke.«
»Pa jih je le dajp drevo vsako leto nekaj. Uboga starka! Saj ni bila ona kriva. Pošteno se je potrudila. Ali misliš, da zdaj ničesar nc občuti?«
»Mogoče.«
»Neki indijski učenjak je odkril središčno živčevja dreves. Drevesa se tudi pomenkujejo. Si dajejo znamenja. Le mi ne razumemo...«
šla sta na vrt. Pravkar je delavec izruval dabkv Krog in krog so ležale veje in vejice polne zelenega listja. Listje je pošumev^lo v jesenskem vetreu.
»Kakor bi še živela!« je dejala žena.
»Lasje mrtveca...« je j»jasnil mož.
3.
Ko je bilo drevo že razseikano in spravljeno v klet, da bodo z. njim [»zimi kurili, sta šla oba v salon.
»Mitu!« Žena je poklicala služkinjo.
»Kajne, kako je bolj svetlo?«
»Res, gospa. Dosti bolj svetlo.«
Mož in žena sla prisedla k oknu. Zamišljeno sla zrla na prostor, kjer je stala nekoč breskev in kjer jc bil kup sveže prsti. Dolgo sta molčala
»Povej,« je dejala žena čez precej časa.
»Ali ni bolj svetlo?«
»Na vsak način,« je odvrnil mož, »res. dosti bolj svetlo je.«
Nato sta spet dolgo molčala
Zdelo se jima je, da je mnogo, trmojjo temnejše.
(D. Kosztolanvi."
Brezplačno
pošliemo interesantno bro šuro o uspešnem zdrav Ijenju žolčnih kamnov.
Apoteka Sv. Ivana. Zagreb, Kaptol 17
Na belokranjskem proščenja
Tam onkraj Gorjancev do Kolpe ie še košček tepe slovenske zemlje, pokrite z valovitimi grički, okrašenimi z visoko trto. Pod velikim trtnim listjem se pravkar rdečijo sočne jagode, v veselje in zadoščenje Belemu Kranjcu, ki že od spomladi hodi venomer v gorice in z veliko skrbnostjo neguje ter si s skrbjo ogleduje rast tistih dtobnih kroglic, nabranih v grozde, ki so mu edini vir dohodkov v teh črnih časih.
Pa tako malo vemo o življenju teh delovnih ljudi in šc takrat, ko slučajno ujamemo besedo o Beli Krajini, je ta beseda težka kot svinec, mrka in pusta, saj ne slišimo drugega kakor o suši, ki mori polja, ali o toči, ki bije po še zelenih grozdih, no, pa morda še o pozeblih vinogradih Vse to je res: neusmiljena toča je njen stalni nepovabljeni gost, dosti cvetočih vinogradov pozebe v mrzlih spomladanskih nočeh in su'ša je tako velika, da so šli v neki vasi nad Metliko letos dvanajstkrat za procesijo za dež. dakler se jih Bog ni usmilil in napojil izsušene zemlje.
Toda v ljudeh nc zaslediš žalosti. Polni so upanja in volje do dela in tiste jasne oči, pod nagubanim čelom, izdajajo mehko in dobro srce, ki *prejme tujca prijazno in domače kot brata.
Dva sva odrinila proti Trdinovim Gorjancem.
Rezala sva jo skozi dolino gradov in sc prvič ustavila šele na Krki. Tu je bito naslednjega dne iegnanje. Stojnice so bile postavljene, srčki, punčke in konjički razobešeni, v zvoniku pa so potrkavali postavni fantje iz vasi.
— Hej, fantal Sta prišla k nam na žegnanje? - tlej, mamica, kaj rada bi ostala tu, pa sva »e namenila šc dalje, k Trem faram.
_ Tudi tam je lepo na žegnanju. Včasih sem
hodila peš tja doli, zdaj sem pa prestara. No, pa le srečno vozita in dobro se imejtal
_ O hvala, mamica, pri Belokranjcih je vedno dobro!
In že sva zopet sedela vsak na svoiom kolesnem avtomobilu na nožni pogon in zdrčala mimo prijaznega Zagradca proti Žužemberku, Tu naiu
poztfravi razpadajoči Auerspergov grad, ki sameva nad Krko. Škoda zanj! Pa Tli nikogar, ki bi se zavzel zanj in ga rešil. Ljudje so nama pravili, da se ie pred kakimi petimi leti že podrt veliki balkon in da se stropi v dvoran udirajo. Dragocenosti pa so prenesli v Sotesko, Auerspergov grad v bližini Straže. Najboljše ohranjen del gradu služi za skladišče dvema trgovcema. Iz ponosnega dvorca mogočnih gospodov je nastalo skladišče.
Ko sva priromala v Stražo, je bil že. mrak.
Peš sva morala še dobre pol ure do Podgore. Kratkočasila sva sc z delavcem, ki naklada oglje na vagone v Straži, pa je doma iz Podgore. Tožil je o slabih časih, o pičlem zaslužku in težkem delu.
V Paučltovi hiši gori luč Po ozki poti čez polje se ji tiho približava. Prijatelj Peter moli na glas rožni venec in vsa družina mu odgovarja. Molitev teh, po celodnevnem težkem delu nu polju izmučenih duš. ti boža srce in celi dušo, da takoj ob prvem stiku z niimi dobiš do njih veliko spoštovanje.
Tiho sva med molitvijo stala pred odprtim oknom in ko je Peter končal, sva [»zdravila:
— Dober večeri
Molk. Osuplost.
O, saj poznam te glasove, se oiunači Peter, le naprej v hišo!
Stopila sva v prijazno kmečko izbico. Mati nama je hitro pripravila večerjo, med otroki, prijaznim očetom in nama j">a se je razvilo živahno kramljanje. Ivanka je prinesla sladkega jabolčni-ka in dobrega kmečkega kruha. To je gostoljubnost pristnega dolenjskega kmeta ki mu je osebnost tuja, kot meni milijoni,
Zjutraj sva pridobila še Petra za na pot v Belo Krajino. Po dolgem jokanju in stokanju mu ie uspelo preprosili brata, da mu je posodil kolo. Seveda, saj je bil Peter ves navdušen za pot in bi kolo izsesal iz zemlje, če ne bi šlo drugače Pa kaj je to čudnega, ko pa sva mu pravila o belokranjskem proščenju. ki je bilo naslednjega dne. v nedeljo pri Treh farah. Da, belokranjsko proščenje, god sv. Jerneja, praznik vse Bele Krajine in še mnogih Hrvatov iz bližniih vasi onkraj Kolpe, ki tako radi pridejo pomolit k Trem faram. Pn »al nimaio daleč S čolnom preko Kolpe, šc nekaj slo metrov po beli cesti med poljem in že so ori treh
I belih, prijaznih cerkvicah, stoječih druga poleg i druge.
Ljudje pravijo, da sta stali tam najprej dve i cerkvici, srednja in pa zgornja, v kateri so orgle. ! Angelci so odnekod daleč, daleč prinesli še tret-! jo, spodnjo cerkev in Marijin kor, ki pa so ga Ijud-ie pozneje prenesli v srednjo cerkev. Ker pa je bila cerkev težka in so bili angelci že trudni, je i eden od njih spustil, tako da je padel cerkveni prag na zemljo, in sicer na Mestni log ob Kolpi. Ta prag so hoteli pozneje z dvajsetimi pari volov prepeljati k cerkvi, ki so io prinesli angelci, pa ga niso mogli premakniti. Zato leži prag še dane« v Mestnem logu. Tako pravi ljudska pripovedka. Drugi spet pravijo, da so bile tam prej tri fare. Evangerj'ska, pravoslavna in katoliška To pa naa-! tvrž ne bo držalo, ker je pri vseh treh cerkvicah j isti slog. In še tretjo sem slišal o postanku teh treh cerkvic. Najverjetnejše bo, da so imeli tam Templovci svoj samostan in da so se trije vitezi zaobljubili zidati cerkve, Svoje obljube so držali in jih postavili okoli leta 1250.
Komaj premagamo številne serpentine na Gorjancih in se spustimo v dolino proti Suhorju, že prehitevamo množice belo oblečenih, s cekarji in jerbasi oprtanih kmetov in kmetic, otrok in starčkov, ki se počasi, prepevajoči cerkvene pesmi, j bližajo praznično okrašenemu cilju. Potni so in trudni, nebeška peč je zakurjena do viška in kmetje so veseli, kadar vsaj za minulo zavije cesta v gozd, kjer sklenjene roke košatih dreves ustavljajo vroče sončne žarke.
—	Bog daj srečo, pozdravljamo na levo in desno,
—	Bog daj zdravje, je belokranjski pozdrav.
Cesta se niža prav do Metlike, prijaznega belokranjskega mesteca. Toda danes so ulice prazne, vse je pri Treh farah.
Na križpolu opazimo tablico: Božakovo 5km. Cesta se zopet zarije med polja, brez truda premagamo lahki vzpon in začasno pustimo ob strani cilj, Tri fare. Seveda, vsi umazani in prašni ne moremo tja. Cesta nas je temeljito obdala z blatom in prahom. Pa saj ni več daleč Žclebej pod ;>'ožakovem. kjer domuje bivši narodni poslanec Nemanič. naš stari znanec. Na njegovem domu sem preživel že marsikatero lepo urico u počit-
nicah. Pri njem smo se odpočili in umili, nato pa takoj odšli k Trem faram.
Zvonovi veselo pojo pozdravno pesem, cerkvice so že skoraj polne. Vso noč so odprte. Okoliški duhovniki do polnoči in še čez, če treba, poslušajo v spovednicah grehe skesanih romarjev. Pokopališče ob cerkvicah je razsvetljeno, da bi luč skoraj prodrla skozi zemljo do mrtvih. Sveže rože na grobovih pričajo o še neposušenom spominu Zemljanov na sorodnike 'n prijatelje,
Komaj se pokaže nedelja pri dnevni luči, že se pomikajo nove trume proti cerkvicam. Neusmiljeni Vivodinci pripravljajo ražnje za janjčke ali ničke, kakor pravijo v Beli Krajini. Kramarji cd-pirajo stojnice in celo berači so že na svojih mestih, Dalmatinci ponujajo svojo robo, ki jo ndoijo v nekakem zabojčku, obešenem preko ramen. Teda posel je dopoldne slab, vse hiti v cerkvice k maši.
Le Vivodinci vrtijo naprej in naprej svoje ničke, ki počasi lepo rumenijo in prijetno in vabljivo dišijo in ta vonj nosi veter okoli cerkvic in še dalje čez polja, kjer se dotika še lepše dišeče ajde.
—	Koliko janjčkov ste pripravili za današnji j>roščenje.
—	Tako jih bo, kakih dvesto. Pa jih bo je nas brž zmanjkalo.
Ko gremo od maše, zagledam pred seboj znanca iz Ljubljane.
—	Pozdravljen, prijatelji Vas je prišlo kaj »f č z vlakom iz Ljubljane?
—	Da, velika družba je prišla. Pa niso vsi tukaj. Saj veš, vino je poceni, pa so šli v zidanice.
Tako sem torej zvedel, da je prišlo nekaj žejnih Kranjcev k Belim Kranjcem le zato, ker imajo vino poceni.
Po kosilu smo se peljali s čolnom po Kolpi. Hitro te vozi njen tok in če bi nam jez pri mlinti ne zaprl poti, bi vozili še naprej. Pa bi gotovo zamudili večernice, ki so pri Treh farah že ob dveh Nazaj gre namreč sila počasi, kajti nagajivi tok Kolpe te pusti le napre), ko pa voziš nazaj, ta • veliko silo zaustavlja.
Po večernicah se začne pravo življenje okrog cerkvic. Poslušali smo koncert belokranjskih zborov, pod vodstvom go©poda Tomca. Škoda, da prostor ni bil posrečeno izbran, kajti glas ni hotel v daljavo, ampak se jc ustavil že »KOmi cisto pod
najcenejše in kvalitativno naiboljše Jjrasiove in bukove
PARKETE
dobavlja in polaga tovarna
REMEC - CO
DUPLICA PRI KAMNIKU
železniška In avtopostaia
Oglejte si naše saloge v tovarni ali v pisarni Sjubljana, Kersnikova ulica 7, poleg Slamiča
Lepo vedenje
Dolžnosti gosta. Ako smo v hišo prvikrat povabljeni, je običaj ,da prinesemo cvetice. Vendar tega ne storimo pri velikih prireditvah, ampak samo pri rodbinskih. Tudi za božič, novo leto, veliko noč prinesemo cvctice, ako smo povabljeni, in sicer »rezane cvetice«, ne morda v lončkih, zlasti ne gospodje! Papir odstranimo v predsobi.
Ako hočemo ob kakršni priložnosti darovati dragoceno darilo v cveticah, ga pošljemo po cveticami s priloženo vizitko in nekaj vrsticami v hišo gostiteljev.
Dama v splošnem ne daruje gospodu cvetic, razen v bolezni.
Darila (knjige, čokolado) pustimo v zavdku, a pozabiti ne smemo vzeti proč listek s ceno! Dame ne puste darila v papirju, katerega so ga zavili v trgovini, ampak ga bodo zavile lepo v svilen papir in zavezale s pisanim svilenim trakom; morda bodo celo nekaj cvetic vteknile za trak,
Ako smo povabljeni, moramo vedeti, da imamo kol gost tudi dolžnosti. Trud, ki ga imajo z nami naši prijatelji, bomo povrnili tako, da bomo ljubeznivi m s tem prispevamo k zabavi drugih gostov. Stati okoli po kotih ni lepo. Da se zabavamo z enim samim gostom ali le s posamezniki, ki nam posebno ugaiajo, je nevljudno! Kdor zna poslušati, se zanimat! za pripovedovanje in razpoloženje svojega soseda, kdor čim manj govofi o sebi, se potrudi govoriti z vsakim gostom vsaj nekaj besed, bo priljubljen gost.
Ako se gospe k mizi vodijo, gre gospod po svojo gospo, sc ji lahno prikloni in jo odvede na njeno mesto, ji nekoliko odmakne stol in sede šele, ko je sedla ona.
Ce vede gospod dve gospe k mizi, ponudi starejši desno, mlajši levo roko. Skozi vrata ju odvede pod pazduho, če je dovolj prostora; če ga pa ni, bo pustil dami iti naprej in jima bo jx>tem zopet ponudil roko. Da bi se vili skozi vrata, to ne gre.
Noben gost ne sede prej, preden ni sedla gospodinja iv celiki. kakor majhni družbi). Prav lako ne zač.ie niiiče jesti, preden ni začela gospodinja.
Pred jedjo ne želimo »Dober tek...
Kadar si gostje podajejo jedi sami drug drugemu, 11. pr. krompir, zelenjavo, solato, kompot. bo gospod dami, mlajši starejšemu pomagal iii podajanje olajšal, 11111 držal skledo tik krožnika ali mu šele ledaj postregel, kadar bo videl, da je la za to pripravljen.
Ako je pri pojedini vino na mizi. skrbi gosjiod za svojo damo, pri čemer nalije nekaj vina najprej \ svoj kozarec. Zakaj? Zato, da ne pridejo morila <l:lci plutovine ali pečatnega voska, s čimer je bila stcklcnica zamašena, v njen kozarec. Ako jc vino v vrčih, tedaj lega ni treba. Tedaj napolni gospod
najprej njen kozarec, potem svojega. Pri pogovarjanju se bo gospod najprej svoji dami na desni posvetil, a tudi svoje sosede na levi ne bo zanemarjal. Moti se pa, kdoi misli, da je treba pri jedi neprestano govoriti. Nasprotno! Saj vendar hočemo uživati dobre jedi, s katerimi nam postreže gospodinja. Zato bo vsak gospod svoji dami in narobe hvaležen, ako bo znala molčati.
Po obedu noben gost ne vstane, dokler ne da gospodinja znamenje s tem, da sama vstane. Potem ponudi gospod svoji dami roko.
Ko pridela v sobo, kjer kramljajo po jedi, po-časi izpusti njeno roko in se ji prikloni.
Pri večjih prireditvah se razdele gostje v različne skupine, morda v dve ali več sob. N'i treba, da bi kdo ves večer sedel kakor pribit na svojem mestu, in da sc ne bi, pa naj bi se še tako potrudil, nikakor mogel domisliti, o čem naj govori. Vsak gost bo lahko kar 11111 gospodinja neopaženo pomaga sedel k drugi skupini, oziroma se bodo napravile druge skupine z novo snovjo pogovora.
Zdaj še besedo za mladino. Starejša generacija je vesela, ako ji mladi gosjx>dje in mlade dame posvetijo nekaj trenutkov in jc ne vržejo med staro šaro.
Kdor je naprošen, naj kaj zaigra, zajjoje alii predava, naj tega ne stori bahavo, ainpak skromno, če res kaj zna. Ako pa je začel, naj tudi ve končati o pravem času. Vsi jx>slušalci, tudi neinuzikalični ali i isti, ki ne marajo godbe, so dolžni že iz obzirnosti, ta čas prekiniti svoje pomenke. Iz sobe zbežati nikakor ne sinejo. Saj ne bi to bila samo žalitev in omalovaževanje predavatelja, temveč tudi groba nevljudnost spričo gostiteljev.
Ako je ples, pleše gospod najprej s svojo damo; ako pleše, potem 7. gosjX)dinjo ali njeno hčerko, pozneje z drugimi damami, če mogoče z vsako po enkrat.
Ko godba jxineha, odvede gospod svojo plesalko k skupini njenih znancev, pri kaierih je bila prej ali h kakemu udobnemu sedežu. Ne pusti je, dokler jc ni dobro spravil. Pod nobenim |x>gojem pa je ne pusti same stati. Dama mu bo, ako vidi, da bi rad z drugo plesal, šla na roko s tem, da se bo obrnila k svojim znancem.
Ob primernem času sc začno starejši gostje poslavljati, drugi store tudi tako. Ako je kdo prisiljen prej oditi, stori to mimo, ne da bi bilo hruipno. Poslovi se od gospodarja in gospodinje in mirno odide.
Ko se [»oslovi, se zahvali gostiietjima. Gostiteljici 1» zelo všeč, ako jo bo čez nekaj dni telefo-nično vprašal, kako ji je in jo še enkrat zagotovil, kako lep in zanimiv aH domač kakor pač hoče — je bil večer ali popoldan pri Djej.
Šah
Olimpijada v Varšavi
Olimpijada v Varšavi se je končala z velikim presr..Cenjeni. O ameriškem moštvu pač nihče ni misli1, da bo resen konkurent za prvo mesto, ker >■: prišlo brc/ najmočnejših mojstrov Kashdana in Ketevskega. Toda olimpijada je bolj športna prireditev. kot pa šahovska in zmagalo nj moštvo, ki je imelo v svoji sredi najbolj blesteča imena, ampak m. ivc. ki je imelo v sebi največ športnega duha. Ameriško moštvo, katero sta tvorili dve mlajši moči, 1 inc in Dake, in tri starejše: Marshall, Klipchik in Horrwitz, je doseglo štiri in petdeset točk, to je preko 70",, dosegljivih točk. Osvojilo je s tem žc tretjič prehodni Hamilton-Russelov pokal, ki pa ne preide v njegovo last, ker bo trajno prehodni. Borba za prvo mesto je bila letos zelo ogorčena, ker so si Švedi priborili že velik naskok in ker so izredno dobro igrali tudi Poljaki. Finis ameriškega moštva. ki je slednjič odločil, je bil občudovanja vreden. Vedno nevarni konkurenti za prvo mesto so poleg Švedske in Poljske Madžarska, <":eškoslov. Jugoslavija in Avstrija, ki so pa vsi morali kloniti, kljub temu, da so imeli v svojih vrstah mnogo bolj znamenitih igralcev. Naše moštvo je bilo gotovo eno najmočnejših in je zaslužilo boljše mesto, kot je šesto. Toda, napor je bil prehud in ko so neko-
balkonom, kjer so bili zbrani pevci. Vseeno so želi odobravanje.
Fantje so kupovali svojim deklicam srčke in konjičke, one pa fantom punčke. To je belokranjska navada in težko bi se pregrešila fant ali punca, če ne bi kupila teh odpustkov drug drugemu.
Majhen fant prinese od nekod naprodaj košek sliv. .
—	Koliko hočeš za merico?
—	Dva dinarja.
—	Rajši jih štejem. Koliko jfh da* za dinar?
—	Dvaindvajset.
V minuti ima prazen košek. Tisoč Tok grabi po košku, fantič pa srtoji ob strani in samo gleda. Prav nič ne ve, koliko si jih je nabral frkolin, ki pravkar teče proč s polnrm žepom. In še dinarja mu ni dal.
Potem šteje drobiž. Trinajst dinarjev ima in eno krono,
—	Ali so ti mati kaj povedali, koliko denarja moraš dobiti zanje?
Fantek se (oče in skozi solze komaj izsili iz sebe:
- Trideset dinarjev.
Ljudje posegajo v žepe in mu darujejo dinarje. Smili se jim. Dobil je devetnajst dinarjev napitnine, torej več kakor za ves košek sliv,
Obrisal si jc objokano lice in se izgubil med drevesi.
Kamor pogledaš, vidiš v nasmeh raztegnjene ustnice, znak, da zabave in zadovoljstva nc manjka. Prav nič ne opazimo, da nebeški obločnici po-jenjuje moč, naekrat smo v temi. Pa proSčcnja še ni konec. Močan krčmar, rdeč v obraz, zibaje se na levo in desno, še vedno 7. nezmanjšano voljo hvali svoje rajno vince. Pa žito mu ne gre več dosti v klasje. Ljudje so že trudni, bol; jim diši črna kava.
' ako se konča belokranjsko proščenje, na katerega nas je Ljubljančane gnala neka nevidna močna sila, proti kateri je bil odpor tako nemogoč, kakor oni vinskih bratcev ob zaključku pro-ščenja.
Pa nam ni žal, da smo šli. Nasprotno! Drugo leto bomo Sit spet, s seboj pa bomo peljali še druge, tako, da bo belokranjsko proščenje, prcrjSčenjr Betokranjrev in žegnanje Kranjcev obenem.
Harian Volta.
liko odnehali nekateri igralci, ni bilo mogoče doseči več. Zelo prijetno nas je letos iznenadil dr. Trifuno-vič, ki je dosegel v našem moštvu največ točk. Z njim srno pridobili novega mednarodnega mojstra, od katerega smemo pričakovati še lepih uspehov. Vodja našega moštva, dr. Vidmar, jc igral lelos uspešno in tako tndi Konig, dočim smo od Kostiča in Pirca pričakovali več. Toda Pire, ki je imel zelo močne nasprotnike, je napravil vsaj toliko, kolikor mu jc dopuščalo zdravje, dočim nas je Kostič po dobrem začetku naravnost razočaral.
V naslednji partiji iz mateha s Palestino je dr. \ idmar igral zelo močno in zasluženo zmagal.
Dr. Vidmaritnoch.
1. d2 d4, Sg8 10; 2. c2 c4, e7-e6; 3. Sgl— 13, b7 b6; 4. g2—g3, Lc8 t>7; 5. Lfl g2, Lf8 b4 + ; t). Let d2. Dd8 e7 (črni hodi verno po stopinjah pokojnega Njemeoviča, čigar obrambo si je izbral.); 7. 0 -fl, Lh4Vd2 (črni je moral menjati tega lovca, ker bi beli sicer svojega umaknil, nakar bi stal črni lovec na M zelo nerodno.); 8. Ddl /dZ d7 dO; 0. Sbl c3, Sb8 d7 (previdneje je tukaj z Sff) e4 izsiliti menjavo belega damskega skakača, ki jc v tej poziciji zelo močna figura.); 10. Dd2 -c2!!, 0—0; ID e2—e4 (beli je že dosegel boljšo pozi-polje d5, kar je zelo nevarno.); 12. Tfl el. Ta8 d8; 13. Tal -dl, Tf8- e8; 14. Sc3—d5! (s trne izsili beli še večjo prednost.), Lb7xd5; 15. e4Xd5, De7 njo.). 06 -e5 (s to pozicijo prepušča črni belemu f8; 16. d4Xe5, d6Xe5 (na SXe5 bi prišlo SO d4 s podobnimi neprijetnostmi za črnega, kot v partiji.); 17. Dc2 —c3, Df8 d6; 18. b2-M, Te8 e7' 19. Sf3 -d2, Td8—e8; 20. Sd2-b3, e5-e4 (črnemu je ze primanjkovalo dobrih potez in poskusi še s tem precej nevarnim napadom, ki se ga pa Vidmar precizno ubrani.); 21. Sb3-d4, Dd6 e.5; 22 f2 M< De5—h5; 23. Sd4 <6, e4—e3; 24. Sc6Xe7+, Te8X
25. Td 1 —-d3, Sf6 g4; 26. h2--h3, Sg4 -f2; 27, rd.3Xe3, Sf2 dl (trud črnega je zastonj, ker naslednja poteza belega takoj odločilno razčisti položaj.); 28. Lg2 f3! (s tem izsili beli menjavo dam m njegova materijelna premoč takoj odloči.). Te7'.' e3; 29. Dc3Xe3, SdlXe3; 30. LI3Xh5, Se3Xc4; 31. Tel —e7 in črni se je vdal.
Problem št. 10.
A. Rosctriaub.
	a	l	C	d"	e	f	e	h	
8				■		H			R
7 6 5	■	mm	lit 1P	i H			■		7 6 5
4		trnu «1		§S		BI		M	4
3 2	■	■	■	ž	■		si	■	3 2
1	11		Ul		B		»Sm.		1
	a	b	C	d	e	1	t	h	
Mat v treh nofCZSK
Frtaučhu Gasil ma beseda
Knlk ene jeze je na svet. Pa čist brez putrebe. A b se na mogl lepu med saba zastopt? A mornia res eden drugmu nagajat, namst, de b s šli eden drugmu na roka? Cudn Ide sma res. Glih tak sma, kokr voii, kc sil usak na soja plat, če dva skp 11-prežeš. Noja, pa volem ili za zameri, ke sa naumett in na veja, de sa jh zatu upregl, de uja kam naprej prpelal. Lde mama pa pamet. Ce prou ne velik, ampak glih za ta nar-veči sila ja pa le mama, al saj met b ja mogl. Ampak Ide sma tak, de se še tistga ticka pamet, kc nam ja jc Buh dau, nečma poslužel.
Le puglejma. Kene, zdej, ke sa uzel država u roka tak gespudi, ke sc na ta reč zastopja in sa s naprej uzel, dc ja boja tku zrihtal, kokr more bt. A mislte, de jm čja tist gespudi, ke sa ja du zdej hiral in ja čezdali bi zafural, kej puinagat? Kaj še. Giili narobe. Še nagajaja jm in še druge vabja, dc b jm pimiagal nagajat. Sevede, na ta vijra na uma pršli nkol nkamer. Jest na vem, kuku je tu, de jh pamet na sreča. A b na blu bi prou, če b te gespudi sprevidi, de tku ni šltt, kokr sa mislel, dc bu šlu. Plunl nej b u roka in ta noum gespudem prskučil na pumuč in puskusl, če bo na ta viža šlu bulš. Ce b blu tem gespudem res kej za država, b gvišn tku Itid naredi. Ampak jim jc za država tulk, kokr men ti lar.sk sneg.
Zdej se te gespudi izguvarjaja. de zatu nisa mogl nkamer naprej, ke jm je bla iblanska Zvejzda na pol in ni mogu gespu Jevtič tku uastopt, kokr b blu treba. Cš. de za tku velike ideje, kokr j h je mela JNS, je biu tist prustorček pred nunska cerkuja velik premejhen in de jm je žou kulker maja las na
Odbojka
Nadaljevanje 6. Točke in :>zguba žoge.
Ako napravijo igralci podajnega moštva katero izmed spodaj navedenih napak, sledi za po-dajno moštvo »teguba žoge«; ako napravi kak igralec sprejemajočega moštva katero izmed spodaj moštvo.
Igralec igra proti pravilom:
Ako pade žoga izven nasprotnikovega polja.
Ako ujame ali zadrži žogo.
Ako sc dotakne mreže s katerimkoli delom telesa, razen, če je žoga »mrtva«.
Ako se dotakneta dva igralca naenkrat mreže, se pripozna žogo »za mrtvo« in se prične znova igrati.
Ako se dotakne igralec tal na drugi strani srednje črte.
Ako sega aH grabi preko mreže, da bi udaril
žogo.
Ako sega pod mrežo in sc dotakne žoge ali nasprotnega igralca v času, ko je žoga na nasprotnikovi strani.
Ako zadržuje ali porine žogo v smeri proti mreži.
Ako dvakrat ali večkrat zaporedoma udari žogo.
Ako sune žogo z nogo ali dopusti, da se dotakne žoga njegove obleke pod bdki.
Ako podajo žogo z rok kakega drugega igralca ali iz kakega predmeta.
Ako stopi na nasprotnikovo polje 7. namenom, da bi žogo nazaj udaril; tudi ne sme segati za žogo pod mrežo.
Ako podaja, če ni na vrsti.
Ako dela neumestne opazke ali dopusti neumestno razgovarjanje (prerekovanje) proti odločitvam sodnika ali, ako hoče vplivati na njegove odločbe,
Ako dela nsehne ali neumestne opaz.ke napram nasprotnim igralcem.
Ako vstopi v igro, ko je bil izločen.
Ako povzroči, da gre žoga pod mrežo,
Igralci, ki stoje v drugi vrsti od mreže, nc smejo odbijati žoge pri mreži.
Srednja črta (pod mrežo) se podaljša tudi preko mejnih črt; kakor hitro prekorači žoga to črt« izven igrišča, žc spada v nasprotnikovo polje.
7, Štetje točk.
Ako zagreši prejemajoče moštvo napako s tem, da ne poda žoge pravilno preko mreže v nasprotnikovo polje, se šteje 1 točka za podajajoče moštvo,
Konec prihodnjič.
glau, de nisa pravočasn Zvejzdc pusekal, ke tist štu-cajne kustajnu ni prou nč zalegu. Jest pa praum, de je Zvejzda čist nadoužna. lest mislem, če b tud Zvejzda preh pusekal in magari cela Iblana pudri, in Jevtič zlezu gor na iblansk Grad in s lurna dol stresu soje velike ideje, b blu use zastoju. Kar je pulomnenga, je pulomnen, pa je fertik. Sej sa mel pu cel drausk banuvin naštimene zvočnike, de sa režal nad nam, pa se Ic ni nubenga nč prjel. Laž ma holt kratke nuge, |->a je fertik. Nacjunaln napredna-kari nej daja saj zdej gmali, pa bo dobr,
Pulitka je ena čudna reč. Clouk nkol na ve, kera je bulš. Usak pulitkar holt soja pulitka hval, kokr berač soja mauha, pa če je še tku spufana S pulitka se člouk še ta narpreh našmira. Zatu pj tud Ide pulitka dost rta ubrajtaja. Saj tist nc, ke ni-maja nč od nje. Jest tud na pulitka dost na držim. »S pulitka je glih tku, Irokrr z vremenskem preruk-vajnam«, je zadnč reku en nacjunaln |3rvakar. Nn moti je prou. Ni douli lega, ke jc u radio prerukvou lep ureme, pa de bo čezdali bi gurku. Jest, na bod faulast, ja mahnem kar brez sukne na Velka planina. Kuinj pa prkubaeam gor du Svetka Primuža, se f« ulije taka ploha, de sni biu prec moker, ket mš, pa zebst mc je začel, de sni se vs tresu, Pr zadneh vu-litvah je blu glih tku. Jevtič je rerukvou, de se bo pu cel Jugoslavi cediti sa inmlek pa med, namest iblance bo pa teku ta narbulš cviček, če boma volil tiste gespude, ke boja na negau voliun list. Jest sem seveda use verjeu, začeu agitirat, de je use ud mene teki. Kar dva [>ara čeulu sm strgu pr agitirajn. Ke sma zmagal, je biu pa use skp cn šmorn. Sej glih za mlek pa med m ni blu dost. Ce b teku namest Iblance res cviček skus Iblana, b se men pa le pr-legu in'drugem Iblančanem tud. Zatu nej se nacjunaln prvakari nkar na ajnpildaja, če sma pr vuHtvah predrl, de sma zavle nh prederl. Predrl sma sam zavle cvička. Ke sa nas pa tku nagraužen našmiral, nej se pa zdej kar |rud nusam ubrišeja. Mi jm na uma šli nkol več na lini. Zdej sma jih že pugruntal in verna, de kej dobrga na prvošja drugmu, kokr sami seb Jest staum kulker čte, de b Iblanca prec tku zreguliral, de b tekla kar naraunast u nhne kurita, če b ratala cviček. Zatu nej boja prepričan, de modri Krajnc jm osle kaže.	E. <i
UGANKE
Rešitev križani ce
Vodoravno: 1. Simon, 5. pirat, 9. Amerika, ti. lata, 13. osir, 15, Erika, 17. anali, 18. na, 19. Agata, 21, in, 22. bo, 23. ali, 24. ar, 25, ti, 26. Avala, 28. th, 30. ujeda, 32. aleja, 34. Rade, 36. Ibar, 37. ilovica, 40. Kalan, 41. Zader.
Navpično: 1. Selen, 2. mati, 3. omaka, 4. ne. 5. pi, 6, ikona, 7. rasa, 8. Turin, 10. Ra, 2.1 Arabija, 4. Ilirija, 16. agava, 17. Atila, 20. Ala, 35. turek, 26. Adela, 27, Alica, 29. karar, 31. edil, 33. obad, 35. sv., 38. on, 39. iz.
Čarobni tik
		a	2	6 [T	
		a	a	3 5 [Tj a	
	a	a	a	a |4 8| a | a | č	
	*	i	i	i | i | i | i | k	H
	3		k	I | 1 j m | n | n	
	8 4j		»	n j n | n | 0 | 9	
	5	O	0	0 | 0 | 0 | O | O	
	•	0	P	p 1 r I r | r r	i ,
<	r	r	r	r HI r | r | s	»!»1
		□		M t ""11	
Gornje črke je treba tako vstaviti v lik, da nastanejo vodoravno in navpično iste besede.
Besede pomenijo: 1. človeška lastnost; 2. prodajalec kostanja; 3. da znamenje za tekmo; 4. kemični element; b. rimsko moško ime: 6. izdelovavec sveč; 7. naziv za kanonika; 8. važna žila; 9. razisko-vavec podzemeljskih jam.
Smešnica
»Ali si zradiral ceno na vazi, ki smo jo poslati teti za god?« »Nisem.«
■»Zdaj bo pa teta videla, da smo dali za vaza samo pet dinarjev!« »Ne bo videla, ne!« »Kako da ne?« »Ker sem priteknil ničlo. .«
Oskrbite si
za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine
trpežne vezave
Poslužite se
za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom
originalnih platnic
katere Vam nudi
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne
r. z. z o. z.
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/IL
fttov. 900.
>8L0YBIfBCc te t Mptacnbn 1888.
Stran 15.
Pajl/e
a*
varstveni znale!
DOMAČ
IZDELEK!
Kamnik
Odhod postajne*« načelnika Keržarja. Ia
Kamnika je odšel na novo službeno mesto ▼ Ptuj postajni načelnik g. Ivo Keržar. V Kam; niku j« služboval nad 8 let in je bil »radi svoje uslužnosti in vestnosti splošno priljubljen. na novem službenem mestu mu želimo mnogo sreče!
Napredovanje. Adjntant komandanta mesta Kamnika k. Janko Turk je napredoval za nižjega vojaškega uradnika II. stopnje. — Iskrene čestitke!
Dijaško društvo »Bistrica« priredi 10. t m. oelodnevni sestanek s sledečim sporedom: Ob 8 sv. maša z govorom v župni cerkvi na Sutni. Ob 9 v »Kamniškem domu« — Dijaško življenje v našem okraju nekdaj in sedaj, govori g. Škofio Franc. Ob 10.30 »Studentovo samooblikovanje in delo v počitnicah, govori g. dr. Capuder Karel; nato opoldanski odmor. Ob 14.30 »Slovensko vprašanje«, govori dr. Ahčin. Vabljeni vsi študentje kamniškega okraja
Nov občinski uradnik. Po sklepu zadnje občinske seje je bilo mesto občinskega delovodje začasno zasedeno do novega razpisa. Imenovan je bil na to mesto g. Viktor Koleno, ki je že nastopil službo.
1
Pohištvo
i
Pax Romana kongres v Pragi
,Nov človek v novem času"
tf*
Praga, 4. septembra.
Kongres P« Romana se nadaljuje t lepi atmosferi vernosti, delavnosti in prijateljstva, ki raste bolj in bolj med delegati- Priznati je treba, da so ti kongresi zelo važni in resna zadeva in se splača pripravljati jih s tolikimi žrtvami.
ZaiSel s« je tretji dan kongresa • službo božjo, ki jo je v cerkvi sv. Nikolaja opravil duhovni vodja irskih visokošolcev Burke, za svetovni mir. Govorit je ob tej priliki še vodja akademske mladine iz Silla abbe P r e v o s t o motivih, ki uas morajo nagibati, da molimo za mir. Mir je predvsem dar Boga Očeta in Kristusa Odreženika in sv. mata je prvo in najlepše sredstvo, da si izprosimo Bliru. Mir je tudi zmaga človeka nad zlimi silami naroda in zato je treba vse dobro združiti za dosego in ohranitev tega miru. Zato morajo katoliški akademiki s svojim življenjem pripravljati dobo miru, ki bo nastopila, kakor hitro bo povsod razširjen duh katoliške ljubezni in edinosti. V ta namen morejo tudi katoliški akademiki zelo mnogo storiti s tem, da se postavijo v boj zoper vse, kar je zlo in širijo vse, kar je dobro, bodisi pri sebi ali pri drugih. Seveda to delo zahteva žrtve, za katere pa naj iščejo moči pri božjih virih.
Ob 10 se je pričelo tretje delovno zborovanje kongresistov in sicer je nastopil težko pričakovani Robert Garric, ustanovitelj in preosed-oik francoskih Equipes sociales ter predaval o vzgoji, ki jo morejo katoliškemu akademiku dati raznovrstne akademske organizacije. Ta vzgoja 6e lahko »rfi, pravi Garric, v verskem, stanovskem in so-cialnokaritativnem oziru.
Poudaril je, kako nujno je potrebno, da akademiki danes dvignejo svojo versko kulturo vzporedno t visoko profano kulturo, ki jim jo daje »>la.*V ta namen se mu zdi nujno potrebno, dn Brpajo neprestano iz sv. pisma, da v poznanju »voje religije napredujejo od osnovnih pojmov do prave teologije, da poznajo cerkveno zgodovino m Študirajo posebne verske probleme,
ki so važni
u današnjega človeka.
V stanovskem oziru je treba ločiti tehnično stran pozameznega stanu in krščanski duh. Prva je za vse enaka, kristjani imajo še posebno dolžnost, da so v njej vedno odlični. Specifičen za nje pa je krščanski duh v posamezni stroki. Vsaka ima nekatere probleme, ki jih je nemogoče rešiti brez krščanstva. Naloga kaloliških visokošolcev je, da doprinesejo k tej rešitvi- Zato naj se ze v letih
študija pripravljajo tako, da vsaki stroki dajo njeno pravo mesto v stvarstvu, jo preštudirajo prav do njenih zadnjih mirnih posledic. — Stanovska
misel je, kot sem že omenil, tista, ki bolj in bolj zajema katoliško gibanje in tudi Pax Romana. Zveza ima to smernico od sv. očeta samega, ki jI je naročil lansko leto v Rimu: ne govorimo več o katoliških intelektualcih, ampak o katoliških juri-stih, katoliških zdravnikih itd. V socialno-karita-tivnem oziru se za pravo vzgojo akademiku Gar-ricu zdi nujno potrebno, da zapušča od časa do časa do časa svoje osredje in osebno doživi človeško bedo s tem, da se pridruži Vincencijevim konferencam ali drugim socialnim ustanovam in obiskuje predmestje ter podobno. Tej dolžnosti se pač nikdo odtegniti ne more in ne sme.
Garric konča svoje, z odobravanjem festo prekinjeno predavanje z izrazi zaupanja v naš čas. Za mlade, pravi, je privilegij, pa tudi težka dolžnost, da sodelujejo pri zgradbi novega sveta. Izkažejo naj se vredne zaupanja.
Po dolgem in praktično važnem referatu se je razvila precej živahna debata, v kateri bo poročali zastopniki posameznih narodov o delovanju svojih dijaških federacij.
Popoldne so si kongresisti ogledalo mesto v avtobusih in bili nadvse prijazno sprejeti na občini pri županu dr. Baxi. Zvečer so bila še važna posvetovanja duhovnih vodij dijaštva pod vodstvom abbč Gremanda In dr. Rudolfa. Pax Romana se bolj in bolj zaveda važnosti duhovnikove vloge prt katoliškem dijaškem gibanju in je v ta namen celo leto zbirala tozadevno bogat materijal, s katerim hoče pomagali duhovnim voditeljem. Na tem kongresu smo ponovno videli, da je za dijaške organizacije ali pok r p te absolutno nujno, da imajo svojega duhovnega voditelja.
Danes zjutraj so udeležniki kongresa prisostvovati skupni recitirani sv. maši p. Banhe, duhovnega voditelja čsl. katoliškega dijaštva. v krasni in znameniti cerkvi »praškega Jezuščkac- Sv maša je bila za inisijone. Tudi dijak naj moli za misi-jone, posebno pa za pogansko dijaštvo, da ludi tam zakraljuje Kristus
Dopoldne še zadnjj nervozni ogledi mesta, ob 2 pa se odpeljemo v Olomuc. Kongres se vrši v najlepšem redu Le Praga je prelepo mesto, da bi se mogel človek popolnoma posvetiti tihemu in resnemu delu, ki ga kongres zahteva. Pojavil se je še šaljiv predlog, da bi se prihodnji vršil na kaki ladji...
Veliko izbiro
modernega pohištva dobite najceneje pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov, Vegova ulica 6.
Plačam 1000 Din
če iui kdo dokaže, da na vele ejtnu ceneje kupit Prodam najmodernejše spalnice on hovo polid-rano, znotrm mnhagom za samo Din 9.500 ■ Jedilnice enako samo Din 7.500'— in kuhinja z lepo kredenco samo Din 950'-—.
Pohištvo Malenšek
Dravlje
»Pri slepem Janezu«. . Sobno opravo
rabljeno, pleskano kupim. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Čisto« it. 10972.	(k)
Spalnica
nova, čeinjeva, naprodaj. Poizve se v trgovini Belec v St, Vidu pri Ljubljani.	(i)
sara VLADA	A	IKOM».|
TeoKARovi«
INDUSTRIJA VOLNENIH TKANIN-PARAČIN
Trbovlje
Danes, v nedeljo, vprizore v Društvenem domu »Ben Hurja«, zgodovinsko igro v 9 slikah.
Občinska seja 5. septembra je obravnavala kot prvo točko uravnovešenje občinskega proračuna za 1. 1935-36. Občina je prejela od davčne oblasti obvestilo, da se je.IPD znižalo na davkih za okroglo 810.000 Din, katere mora sedaj tudi občina črtati in uravnovesiti sicer že odobreni proračun. Poleg tega sme občina pobirati trošarino na električni tok m uvožene čevlje (Bata) še-le od odobritve proračuna. Vsled tega odpade za 3 mesece oko: li 128.000 Din, torej skupaj 938.000 Din manj dohodkov. Na seji se je črtalo na izdatkih okoli 636.000 Din in še ostane 302.000 Din primanjkljaja, katerega bo še uprava upoštevala tekom leta z zmanjšanjem postavk, de: loma pa krila z bodočim proračunom. V tajni seji so bili nameščeni: Cestnik L, Kern H. za zvaničnika; Tomažin Amalija za strojepisko, Bizjak Martin za strojevodjo v klavnici, Tau-sel za slugo, Kolšek Jože za cestarja. Na prošnjo TPD se preloži občinska cesta I. reda U_r-hovčtva loka—Ojstro pod pogojem da jo družba vzdržuje kot cesto I. reda. \ občinsko zvezo je bil sprejet Zorž Alfred, dosedaj italijanski podanik, ker je v občim b.»al ze.nad dtset let. Priznala se je Klancisar Mariji in Klun M&riji, ki sta zaprosili zn gostilnisko oVrt. krajevna potreba. Soglasno jo odbor sprejel predstavko zagorske občine, da je potrebno graditi cesto Bevško-Kotredez in tako zvezati z dobro prometno cesto dva industrijska kraja Trbovlje in Zagorje. Zato se obrne tudi občina Trbovlje na bansko upravo, da s fondom za javna dela pričnejo graditi cesto v bližini delavskih krajev, da bo pri teh delih mogoče zaposliti brezposelne. Odbornik g. Gn-čar je apeliral na predsednika občine, da se popravi pot v Retje, kar je obljubil štorih, če ne bo zvezano s prevelikimi stroski. Vec odbornikov se je pritoževalo zaradi pomanjkanja pitne vode v koloniji Terezija. G. Mnrn je predlagal, naj stopi občinska nprava t, rudnikom v dogovor, da odpre zopet za pranje savski vodovod, ker sedaj delavske stranke rabijo za pranje pitno vodo. Tudi je omejil, da ie kot zaupnik že interveniral, da rudnik ne zapira vodovodov, ker je v delavskih kolonijah radi higij^ne voda neobhodno potrebna.
Sprememha posesti. Nekdanje skladišče pivovarne Union poleg trgovca Dežmana Je kupil trgovec Paš, ki dosedanje poslopje podira in si bo tam pozidal novo hišo s trgovino.
Na dopust je odšel in prosil za pokoj upravitelj deške Šole v Trbovljah gosu. Plavšak Robert po 40 letnem službovaniu.
Ptuj
Naplavljeno moško truplo. Drava Je naplavila dne 6. t. m. na Bregu pri Ptuju truplo mladega moškega, ki Je ležalo v vodi že kakih 8 dni. Pri utopljencu so našli legitimacijo Slovenskega planinskega društva na ime Stanko Uršič iz Krče-vine št. 29, črkostavec, star 28 let. Utopljenec je bil oblečen v praznično obleko temno-plave barve-Ali je mladenič izvršil samomor ali se je ponesrečil, še ni dognano. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Hajdini, orožniki pa so obvestili svojce.
Izgubljene stvari. Avtopodjetnik Stanko Vese-njak iz Ptuja je zgubil na cesti med Ptujem in Celjem avtomobilsko os in dvigalo v skupni vrednosti 1.300 Din. Najditelj se naproša, da vrne navedene predmete proti nagradi.
Smrtna kosa. V Rogoznici pri Ptuju je umrla Marija Kovačič, zasebnica, stara 55 let. Blag ji spomin!
VSE ZA ŠOLO LETOS V CIU1L0VI! Državni uradniki in železničarji zahtevajte nakaznice.
DOLENJSKE TOPLIC«
Radio-termalno kopališče 38 stopinj Celzija Kopeli direktno na izvirkih, brez vsake črpaljke, prirod-no enakomerna temperatura, ogromen dotok vrelcev, zato izvrstno zdravljenje revmatizma vseh vrst. ženskih bolezni itd. Od 1. septembra dalje izredno znižane cene. Pavšalna penzija (soba — topla in mrzla voda — centralna kurjava — prvovrstna brana — kopeli — zdravniški pregled — vse takse in ves komfort) za 10 dni 600 Din, za 20 dni 1100 Din. Železniška postaja Straža-Toplice. Autobusna zveza k vsakemu vlaku. Ugodnost za brezplačen povratek z železnico se mora zahtevati že pri dohodni železniški postaji. Pojasnila in prospekte daje uprava.
Slovenska Krajina
Za popolno gimnazijo v Murski Soboti so poslale vse občine in društva brzojavke g. prosvetnemu ministru, v katerih zahtevajo izpopolnitev tega zavoda.
Sadna letina je posebno v severnem delu naše Krajine precejšnja. Prvovrstna sortirana jabolka kupujejo po 1.50 do 2 Din za kg
Radio
Programi Radio Liublianai
Nedelja, 8. setembra: 7.80 Uvedba slavnih gosiio-dnrskih zapisnikov ua kmetijah (Ing. I'otkovSok Valentin) 8.(10 Cas, poročilu 8.15 Ko pod loški ovoUi, livada Radijski orkestra- 9 45 Ve.rsko prodavanje (p dr. Roman Tominoo) lo.lKI Prenos cerkvene glasbo lz stolnice 11.00 1'rouienadol koncert vojuAke godbe, vrne* okrog 1-2.00 ('m, ploščo, obvestila 15.1)0 odmevi Koroške t. Rad. ork. 2. Plošče: vmes reportaža ln preuo* koroških narodnih običajev: Rej pod lipo, Stehvanje i. itr. 16.15 Ženska ura: Žena iu novinarstvo (Mtllka Govekar) 10.80 Zu zabavo in /.a ples: 1. Rad ork 2. Plošče ltl.90 Nac. ura 20.110 Cas, porodila, obvestila 20.15 Ivan Pregelj: Berači (zvočna groteska). Izvajajo (Mani rad. dramske družine, režija: Ing. Pengov 21 ;«) Keproduo. kanoert religiozne glasbe 22.110 Cas, vreme, poročila, aiKirftd 32.15 Prenos z velescjma: lSabilnJke in Jaol. Konec ob 23. \
Ponedeljek, t septembra: 12 00 Kino orgije ua 1 ploščah 1215 Vreme, poročila 13.00 Cas, obvestila, »po red 13.15 Baletna godila nn ploščah 14.00 Vreme, borza 18.00 GlasbenJ kontrasti. Rud orkester 18.111 Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) 15» 00 fas. poročila, spored, obvestila lf.00 Nae. ura 20.1111 Vokalni koncert Selnilier. tova posmi O ar moti. 211.40 Veseli godci (trio iz Volgo) 22 15 Not- aj priljubl jenih napevov, Rad. ork. Konec ob 23.
Drugi programi i
Nedelja, 8. septembra: Belgrad: 50.110 SrbsJd vočer 22.20 Lahka glasba 23.20 Plesna .glasba — Zagreb: 20.110 Lahka glasba ^0.15 N esel večer 22 15 Plesna gasbn — Dunaj: 17.50 Pestra glasba 20.10 G. Senator, veseloigra 22.25 Brali insove klavirsko skladbo 23.20 Plošče
—	Budimpešta. 20 0(1 Iz operet Ciganska glasba 23.10 Ja?« — Trst-Milan: 17 30 Orkestralni koncert 20.1(1 Prenos oiiere--Rim-Bar: 20.40 Koneori godbe na piliala
22 00 Igra — Prana. 19.15 Slika iz KoSle 20.10 Iz operet 21.30 Orkestralni koncert 22.(5 Plesna glasba — Varšava: 20.00 Orkestralni koncert 21.00 Pestra ura 22.00 Mornarska godba 2.1.05 Plošče — tlerlin: 20.00 Veselo scene lz oper — Vratislava. 20.10 Vojaški večer — Frankfurt: 20.110 Igra — Monakovo: 20.00 Iz nemške domovine
Ponedeljek, 9. septembra: Bclgrud: 20.00 Manon, opera, Mn.ssenet, ploščo — Zagreb: 50.00 Prenos opere
—	Dunaj: 17.20 Iz tonfllmov. Veseli napevt iz Solno-grada 21.00 Wagnerjev koncert 22.10 Radijski orkester
—	Budimpešta: 19.50 Vesela nrn 21.05 Godalni kvartet 22.25 CigauBka glasba 23.35 Jazz — Trst-MHan: 17.05 Zabavna glasba 20.10 Igra 22.00 Plesna gln-shn — Him-Bari: 20 40 Prenos opere — Praga: 19 25 Rad. potpourrl 20.50 Orkestralni ill klavirski koncert 21.4(1 Star* komorna gls-sba 22 35 Plošče — Varšava: 20.1)0 Komorna glasba 2100 Salonska glasba 22.0(1 Orkestralna glasba 23.05 Plošče — Stuttgart:-BerUn- 20.10 Pester
vočer _ Vratislava: 20.10 Beneške liosmi — Frankfurt:
20.10 — Monakovo: 20.10 Nemška pesem.
Domžale
Danes se vrši drugi del nogometnega tar-nirja za pokal SK Diska. Prvi del je bil ie preteklo nedeljo, in sicer s temilc rezultati: SK Domžale:SK Rndomlje 6:1. SK Disk:SK Kamnik 3:2. Danes nastopita ob 14 SK Kam-nik:SK Radomlje in ob 15.30 SK Disk:SK Domžale.
ISasznanila
Liubliana
1 Nn dno ilulbo imajo lekarne: danes: n>r. Bakai <SW, Sv Jakoba trg 9: mr. Ramor, Miklošičeva e. 31 iti mr. tiartu«, Montei jutri: mr. Sušntk, Marijin trg 5; uu*. Kuralt. Gonposvetaka c. 1(1 In mr. Bohlnee ded.. Rimska C. 51.	, . ,
fv im Knileljrvo. Panes ob 17 ln 9(1 tor jutri <>b 20 vesel gli»beni tUm <(lla*b« v krvi. tor tri prodtgre.
Cerhveni vestnih
Kriianska molka Is mladenlika Marijina drulha dano« popoldne nima slioda v domači družbeni eorkvi, ampak v iupni ror-kvi na Črnučah, kamor poromajo droibenlkl s svojimi rodbinami In l>rlJatolJI s kam ni.škim vlakom ob 13.50. Ork veno opravilo se prične takoj 1» dohodu vlaka. To opravljeni poboftnosti se »ostanejo v«i mloieženol na gozdni trati nad va^lo.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA
Nedelja, 8 septembra ob četrt na 7. ■Kralj Erfip«. Pre-mijera. Letno gledališče v Tivoliju. V slučaju slabega vremena ob 20 v dramskem gledališču Ponedeljek, 9. septembra: Zaprto.
OPERA Nedelja. 9 septembra ob 20: Ijenih patron« navzdol.
Sveti Anton, v$eh znljuft• Ixvon. Znižane oene od 30 l>in

ZAHVALA. Ob izgubi moje drage soproge, tete, sestre
Helene Suštaršič, posest.
se zahvaljujem za zdravljenje g. dr. Faj-digi, za poslednjo tolažbo i. g. Jamniku, č. duhovščini za častno spremstvo, nadalje Marijini in Vincencijevi družbi za mnogobrojno udeležbo, deputaciji kranjske gas. čete, ter darovalcem cvetja. Prav iskreno se zahvaljujem vsem, ki so spremili mojo soprogo na njeni zadnji poti.
Kranj, 6 IX. 1935.
Žalujoči soprog Snštaršič
Mlade pave
(samce) ima naprodaj Simon Vertnik.	(1)
Šmartno pri Slovenjgradcu
Tukajšnja živinorejsko-selekcijska zadruga j>ri-redi v ponedeljek, dne 16. septembra ob 8 pri župnijskem kozolcu v šmartnem premovanje rodovniške živine marijadvorske pasme. Razstavljenih bo 52 lapih krav, glavni zadružni plemenjak ter 22 glav mlade živine, izvirajoče nesporno od matičnih krav in priznanih plemenjakov. Zadruga se je ustanovila leta 1961, ter je tako rekoč vzrastla na temetju poprej z uspehom delujoče bikorejske zadruge. Akoravno del luje šele kratko dobo, vendar Je s smoternim delom dosegla precej lepe uspehe. Ker obeta biti premovanje zelo zanimivo, ste vabljeni vsi prijatelji belega slovenskego goveda, oziroma živinoreje sploh, da si to prvo razstavo oaše domače živine oetedato.
Kopalne banje
in peči, klosete, umivalnike, kuhinjske lijake in vee instalacijski materijal, vse samo prvovrstno blago, dobite po najnižjih cenah pri tvrdki Fr. Stupica trgovina z železnino, največja zaloga poljedelskih strojev, razstreljiv, čebelarskih potrebščin, stavbnega materiiala itd, - Nakup starega železa in drugih kovin po najvišjih cenah.	(1)
Stavbno parcelo
v izmeri ca. 5000 do 6000 m!, v tovarniški četrti Ljubljana-Moste — kupimo. — Ponudbe je poslati na naslov: »Persil«, družba z o. z. ▼ Celju.
iHBlElllllllllllBIIIIIIII
Praga Baby 1935
Idealna majhna vozila s 4 sedeži, ki porabijo 8 1 bencina na 100 km, izredno elegantna, odgovarjajo vsem zahtevam. Ponudbe pošilja: Zastopstvo avtomobilov Praga, Zagreb, Svačičev trg 12. Ugodni plačilni pogoii na mesečne obroke.	(1)
Vato v tablah
in za odeje. Preden naročite za vašo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenika A r b e i t e r, Maribor.	Q)
Naš iskreno ljubljeni in dobri soprog, brat, »trie m svak,
gospod
FRANC WEBER
poštni sluga ▼ pokoju in hlinl posestnik
nas je danes ob 11 dopoldne, po dolgem trpljenju, okrepčan s sveto popotnico, v 68. letu starosti, zapustil.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 8. septembra ob 15. uri iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo t ponedeljek ob 7. uri v stolnici. Njegovo dušo priporočamo v molitev m bla< spomin!
Maribor, dne 6. septembra 1935.
Žalujoča soproga, sestre in ostalo sorodstvo.
VELETRGOVINA
manufakture
188$
OH SO LETNEM JUBILEJU TVRDKE
se zahvaljuiemo vsem cenjenim odjemalcem za zaupanje ter se najtopieje priporočamo za nadaljno naklonjenost.
1935
INDUSTRIJA PERILA IN KONFEKCIJE
Ob tej priliki sporočamo
da bomo nudili v detajlni prodaji od 9. do 23. septembra razno manufakturo, perilo, konfekcijo po globoko znižanih cenah.
FRANC CROBATH
DRUŽBA. Z O. Z. - KRANJ
za žimnice od preproste do najfinejše vrste kupile najceneje pri tvrdki
J KNIF1C, tovarna za žimo STRAŽIŠČE pri Kranju	Telefon Stražišče št. 2
Na velesejmu paviljon
Tinekove in Tončkove prigode
123.
Tončkova zvijača.
SifS-i^a
Ko s« je divjak slednji? dvignil, je Tonček planil na noge in akričal:
>Daj steklo sem, kajon nemarni 1«
In se je obrnil proti solncu, razprostrl roke in se priklanjal, kakor da kliče solnčnega boga.
Divjak je zijal na vsa usta in povsem pozabil na glad, katerega si je hotel utešiti z mesom belega dečka.
Tonček je nastavil povečevalno steklo proti solncu, da so žarki padali skozenj na suho dračje ob njegovih nogah. In to gotovo veste že vsi, kakšno čudovito lastnost ima takole povečevalno steklo: že ga dalj časa držimo proti solncu, morejo žarki, ki padajo skozenj, zbrani v majhni točki, ki jo imenujemo gorišče, zažgati papir, slamo in kar je še drugih takšnih vnetljivih reči.
Tudi dračje, na katerega so padali solnčni žarki skozi Tončkovo povečevalno steklo, se je slednjič vnelo. To je bilo za divjaka nekaj tako čudovitega, nekaj tako skrivnostnega, da je od strahu poskočil tri metre od tal.
Šolske potrebščine
po najnižjih cenah nudi
trgovina H. NECNAN Ljubljana
Kopitarjeva ulica 2
OROŽARNA J. PAlTUOVlt
ZagTeb, Jurlfiičeva ul. 1. Zastopstvo za vso Jugoslavijo tovarne F. N. (Fabrique Natlonale. Herstal;.
Koncem avgusta letos smo izdali novi cenik Stev. 3, ki Je po izbiri in cenah najugodnejši. - Preprodajalcem, lovskim in strelskim društvom pošljem cenik brezplačno, sicer pa vsakomur, Ki nam pošlfe Din 3-— v poštnih znamkah. Lovskim in strelskim društvom dajemo 0 do 10 odstotkov popusta pri večji množini.
p v
t 9
mtcarjt,
tovarne iftemec-Co, Duplica - Kamnik.
ako hočete biti res zadovoljni — kupite trpežne, solidne in lepe stole
Snecijalna delavnica
za elektrotehnična popravila t. j. prevoj motorjev generatorjev in transformatorjev vseh velikosti in napetosti. Specialni oddelek za popravila autodinam in akumulatorjev.
Inštalaciia za jaki in šibki tok. — Cene konkurenčne in delo solidno pod garancijo. Se priporoča
IVO GftILC elekrotehmčno podjetje UUBUANA
Mestni trg 17 - Cankarjevo nabrežje 25
Telefon 27-44
Najgloblje potrti neizmerne bolesti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izgubo našega nad vse dragega sina, brata in strica, gospoda
Bogomila Lupine
akad trg, vis. šole in rač. pripr.
Dun. iin. dir.
da je dne 23. avgusta pri kopanju v Donavi v Novem Sadu utonil, a njegovo mrtvo truplo najdeno dne 4. septembra na obali Donave pri Srem. Karlovcih in dne 5. septembra ob 2 pop. položeno k večnemu počitku istotam.
Praprot pri Nabrežini, Ljubljana,
dne 8. septembra 1935.
Žalujoče rodbine: Lupine, Konte, Kastelic, Kralj in Klarič.
Jože Musar
Sv. Petra cesta 61 Mesnica telefon 32-40
mesar
LJUBLJANA
Šolski drevored Stojnica
Lastna hladilnica.
Vedno v zalogi vse vrste svežega mesa prima kvalitete ter razni mesni izdelki, šunke i. t. d. — Dostavljam na dom v vsaki množini in ob vsakem času. Državnim in drugim stalnim nameščencem dam tudi na mesečno plačilo. Se priporočam.
Cene solidne.	Postrežba točna.
Naznanilo preselitve!
Ker je bila hiša na Tyrševi (Dunajski cesli šl. 21 prodana, se moram ta mesec preseliti na Tyrševo cesto št. 12 hiša Mathian, dvorišče in bom med tem časom
prodajal
različno blago, kakor kolesa, pneumatike, gumijeve cevi, sedla, svetilke in tudi pribor za avtomobile po znatno znižanih cenah.
Viktor Bohinec, Ljubljana
Tyrševa cesta št. 21
Opozarjamo na
MALI OGLASNIK
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki
KRIZE BO KONEC,
ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati
nova posojila iz novih vlog.
Zaupajte Vaš denar
MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI,
ki izplačuje nove vloge, vložene po letu 1933, neomejeno ter jih obrestuje po 4—5%.
Vloge nad Din 400,000.000 —
Rezerve
14,600.000 —
Joeeph Con rad:
Na morja
Spredaj na palubi je stala lopa, v kateri je bila kuhanja, kuharjeva kabina in kaštel posadke. Ker smo že več dni pričakovali, da jo bo morje odneslo, je bilo moštvu ukazano spati v kabini — edinem varnem prostoru na ladji. Kuhar Abraham pa se je — neumen kakor mezeg — še nadalje oklepni svoje postelje, bržkone od samega strahu, kakor goved, ki neče ob potresu zapustiti svojega hleva. Potemtakem smo šli gledat, kaj je z njim. To je pomenilo tvegati življenje, kajti zdaj, ko nismo bili več z vrvmi privezani, smo bili kakor na plavil izpostavljeni neurju. A vendarle smo šli. Lopa na palubi je bila razrvana, kakor da bi se bila bomba razpočila v nji. Večji del lope je bil izginil preko ograje — štedilnik, stanovanje moštva in njegova svojina, vse je šlo po vodi; samo dva stebra, držeča del stene, ki je bila nanjo pritrjena Abrahamova postelja, sta kakor čudežno še ostala. Brskali smo po ruševinah in prišli do do-stelje. In res je bil mož še vedno tam, sedel je sredi pen in razdejane ladijske šare na postelji in veselo nekaj brbljal sam pri sebi. Bil je ob pamet, popolno in zavedno je poblaznel od nenadnega »unka, ki mu je zahrumel nad glavo, kakor da bi bril norce iz njegove vztrajnosti. Hitro smo ga pobrali, ga vlekli proti krmi in ga na glavo spustili t kabino. Vedeti morate, da ga nismo utegnili posebno previdno vleči dol in čakati, kako pojde dalje. Saj ga bodo nedvomno dvignili tovariši pod stopnicami. Mudilo se nam je nazaj k sesalkam. To delo ni smelo čakati. Nesrečna razpoka je res neznansko zlo za ladjo.
Človek je moral nehote misliti, da je bil edini namen zlohotne nevihte ta, da je spremenila ti-(tega ubogega mu lata v blatnika, de pred zoro se
je namreč vihar polegel in drugi dan se je nebo zjasnilo. Med upadanjem morja pa je ladja še bolj puščala vodo. Ko je bil čas razpeti jadra, je posadka zahtevala, naj bi parnik zasukali. In res ni kazalo storiti drugega. Čolni so nam bili šli po vodi, palube nam je bil pomedel vihar, kabino poplavilo morje, moštvo ni imelo nobene druge obleke razen tiste, ki jo je imelo na sebi, zaloge so bile uničene, ladja razrvana. Zasukali smo jo proti domu in — morete verjeti? Zdaj je zavel veter od vzhoda in nam pihal naravnost v zobe. Pihal je ostro, nepretrgano Slednji palec poti smo si morali priboriti, vendarle ladja še ni preveč puščala, kajti morje je bilo primeroma mirno. Od štirih ur po dve uri nenehoma črpati vodo, to ni šala — ali vzdržalo je ladjo na površju vse do Falmoutha.
Tamkajšnjemu dobremu ljudstvu so morske nesreče vsakdanji kruh, pa je bilo nedvomno veselo, kakor hitro je zapazilo našo polomljeno staro škatlo. In na mojo vero! Pošteno so nas bili oskubli, preden so opravili svoje delo. Po mojem mnenju je bil lastnik že v hudi stiski. Imeli smo vsakovrstne zamude. Nazadnje smo sklenili del bremena iztovoriti in ladijske stene zasmoliti. To je bilo storjeno, poprave končane, vozivo nanovo vkrcano; nova posadka je prišla na palubo in odrinili smo na morje -- proti Bankoku. Koncem tedna pa smo se spet vrnili. Moštvo je izjavilo, da neče v Bankok — na sto in petdesetdnevno vožnjo — v takem ribiškem čolnu, ki je treba vsakih štiri in dvajset ur po osem ur črpati vodo iz njega; in pomorski listi so spet prinesli članček z napisom: »Judea Barka Tyne — Bankok; priplula nazaj v Falinoulh, poškodovana in z moštvom, ki je odklonilo službo.«
Pa je bilo spet nemalo zamude — nemalo krpanja. Lastnik ladje je prišel za en dan k nam in rekel, da je zdaj ladja brezhibna ko goslice. Ubogi •Uri kapitan Beard je bil uradi tega od skrbi in
ponižanja videti kakor duh kakega geordiejskega kapitana. Vedeti morate, da je imel mož že šestdeset let in je bil prvikrat ladijski poveljnik. Ma-hon je opomnil, da je to vse skupaj nespametno početje in se bo slabo končalo. Jaz pa sem imel ladjo rajši nego kadarkoli in sem strašno težko čakal, da bi že odpluli v Bankok. V Bankok 1 Čarobno ime, blaženo ime! Mezopotamija mi ni pomenila nič v primeri z njim. Pomnite, da mi je bilo šele dvajset let in sem imel prvikrat izkaznico drugega ladijskega častnika, in Vzhod je bil pred menoj.
Odpluli smo in se zasidrali v nekem zunanjem pristanišču z novo — tretjo posadko. Ladja pa je puščala vodo bolj ko kadarkoli. Človek bi mislil, da so oni preklicani ladjedelci nalašč izvrtali luknjo v nji. Tokrat pa nismo odpluli niti iz luke. Moštvo kratkomalo ni pustilo krmilarja k vitlu.
Vlekli so nas nazaj v notranjo luko in postali smo nekaka pripadnina, nekaka posebnost, nekaka ustanova tistega kraja. Ljudje so nas kazali obiskovalcem in govorili: »Tale barka pojde v Bankok — šest mesecev je že tukaj — trikrat so jo že privlekli nazaj.< Ko so se paglavci ob praznikih s čolni vozili po pristanišču, 60 se drli: »Judea, ahojl« in ako se je prikazala izza ograje glava kakega mornarja, so vzklikali: »Kam ste že namenjeni? V Bankok?« in so brili norce iz nas. Ta čas smo bili samo trije na palubi. Ubogi stari kapitan je pohajkoval po kabini. Mahon se je lotil kuhanja in nepričakovano odkril v sebi vso francosko darovitost v pripravljanju okusnih prigrizkov. Mlahavo sem pričakoval končne ovrvitve. Postali smo falmouthskl meščani. Vsi kramarji so nas poznali. V brivnicah in trafikah so nns zaupno izpraševali: »Kaj menite, boste Ii kedaj prišli v Bankok?« Lastnik ladje, zavarovalni agentje in prevozniki so se medtem pričkuli v Londonu, mi pa smo dalje prejemali plačo... Dajte mi steklenico.
To je bilo nekaj strašnega. Naša moralna po-parjenost pa je bila hujša ko naše črpanje vode na življenje in smrt. Zdelo se nam je, kakor da nas je ves svet pozabil, da smo brez gospodarja, da ne moremo nikamor; zdelo se nam je, da bomo morali kakor ukleti ostati v oni notranji luki kot večen posmeh in priimek za pozne rodove pristaniških postopačev in nepoštenih čolnarjev. Prejel sem trimesečno plačo in dobil petdnevni dopust, pa sem se odpravil v London. En dan sem porabil za potovanje tja in dober del drugega za povratek — in trimesečno plačo sem imel v žepu. Ne vem prav, kam sem se obrnil z njo. Menda sem šel na neki koncert, zajtrkoval, obedoval in večerjal v nekem živahnem lokalu v Regent Streetu in se pravočasno vrnil, ne da bi bil kot dokaz za trimesečno delo prinesel s seboj kaj drugega ko popolno izdajo Byronovih del in novo potno preprogo. Čolnar, ki me je vozil k ladiji, je rekel: »HaloI Menil sem, da ste že zapustili to staro škatlo. Saj ne bo nikoli priplula v Bankok.« »Je to vse, kar veste.« sem ciknil zaničljivo, — pri vsem tem pa mi njegovo prerokovanje ni bilo prav nič povšeči.
Zdajci se je prikazal pred menoj neki možakar, nekak agent s polnimi pooblastili. Grogovo cvetje mu je čez ln čez pokrivalo lica, kazal je neukrotljivo energijo in bil videti veselega srca. Iz-nova smo oživeli. Neki tovorni brod je priplul k nam, prevzel naše vozivo in odpluli smo v dok, da bi na suhem odluščili baker z ladje. Ni čuda, da je ta puščala vodo. Ubogo plovilo, ki ga je morski vihar zdelal preko njegove odporne moči, je namreč kakor od samega ogorčenja izpljuvalo vse tulje svojih spodnjih sklepov. Pa smo ga iznova zasmo-lili, ga spel obili z bakrom ter ga strdili ko steklenico. Nato smo spet odpluli k onemu tovornemu brodu ter naložili nazaj svoje breme.
Ta čas so neko krasno mesečno nož vse podgane izginile z ladja.
tDaije prihodnjič-)
Restavracija grand hotela Union in Unionska klet
ae eenj. gosto« toplo priporoča
Vsako jutro sveii sotal |«lat, vampi itd.
Dojužnlk: gulaž ali vampi, kruta, čaša piva ali vina Din 5-50
Opoldanski ali veiernl menus Juha, goveje meso, prlkuha	Din 8*—
Juha, pečenka, prlkuha aH salata Din 10*— Juha, pečenka, prlkuha in motnata Din 12-—
itd.
___ -v
P. Štefk, restavrater Itd.
Poslano*
Alojzij Vodnik, kamnoseška Industrija t Ljubljani, Kolodvorska ulica, ie v zadnjem času različnim interesentom, ki so se zanimali za postavitev nagrobnih spomenikov, pošiljala obenem a ponudbami in proračuni fotografske posnetke po mojem podjetju izdelanih m oa pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani že postavljenih nagrobnih spomenikov m jih označevala kot svoje lastne izdelke. Vsled tega ravnanja sem vložil proti Alojziju Vodniku, kamnoseškemu podjetniku v Ljubljani, Kolodvorska ulica, na okrožno kot tr|t. sodišče tožbo radi nelojalne konkurence.
Kdor j« prejel od kamnoseška industrije Alojzi) Vodnik v Ljubljani kak fotografic«n posnetek po moji tvrdki izdelanih nagrobnih ■pomenikov, pred vsem rodbin Nepužlan, Gregorka. Koritzky, Vrhove Skrajnar, Poniž, Furlan, Turk, Gomiršek, Gela, Prime in Perhsj, ga prosim, da mi jsvi svoj naslov, Kunovar Franjo, kamnoseški podjotaik pri Sv, Krita r Ljubljani.
* Zs to poslano uredništvo ne odgovarja.
Pozor lovci I
NA DEBELO I
NA DROBNO!
Po konkurenčnih cenah Vam nudi vse vrsle lovskih pušk, pištol, revolverjev in lovsko municljo najboljše kvalitete slara renomirana tvrdka
FR. ŠEVČIK
LJubljana, Židovska uL8 Telefon 33-78
Ogled t trgovini, nakup neobvezen. Prepričajte s« e Izbiri, ceni in kvaliteti.
Kolesa
najnižje
S.Rebolj S Drug
Ljubljana, Goaposretsks
it 13.

VINA
vseh mrt kupite najugodneje pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Elektromotorji noTi,nr*b
Opr. »t. 90/34.
Dražbeni oklic
, . Pred javnim notarjem kot sodnim komisarjem r Šmarju se bo vršila v sredo, dne 25. septembra 1935 ob devetih na podlagi sodno odobrenih draž-benih pogojev, v notarski pisarni
prostovoljna sodna dražb«
v zapuščino dne 21. 6. 1934 umrlega Zabukovšek
Jakoba spadajočega kmečkega zemljišča v Vrtičab, občina Ponikva, zemljiškoknjižna vložka št. 81 in 86 kat obč. Ponikva, z zidano, s opeko krito hišo in gospodarskim poslopjem v dobrem stanju, ter sledečimi pritiklinami: 3 gospodarski vozovi, plug in brana, preša, truga, okopainik, različno manjše gospodarsko orodje, rezni stol, vevnica, telege, brenta, 2 kravi, 2 kadi, lakonca, sod polovujak, kuhinjska omara, škrinja, 2 klopi, 3 vedrice in posoda, dalje stružnik (Hobelbank), mizica, stru-gar&ko orodje, 2 žitni Skrinji, pinja, postelja, miza, 4 klopi, 2 stola m stenska ura.
Dražba se cslo zemljišč« s pritiklino kot enota. Skupna površina zemljišča znaša približno 13 oralov. Izklicna cena in najmanjši ponudek znaša bO.OOO Din. Zdražitelj lahko prevzame na račun najvišjega ponudka vknjiženo posojilo Ljudske posojilnice v Celju oa glavnici v znesku 16.000 Din. Pred dražbo je položiti 10% izklicno vrednost kot vadij. Za površino zemljišč in kakovost pritiklin se ne prevzame nik&ko jamstvo.
Podrobni dražbeni pogoji se lahko vpogledajo -v notarski pisarni ▼ Šmarju, kjer se dobe tudi vse ostale informacije.
Obenem .se naznanja, da se proda celo posestvo z inventarjem tudi brez dražbe pod roko za najmanjšo kupno ceno 60.000 Din, če kupec prevzame vknjiženo terjatev Ljudske posojilnice v Celju, v znesku 16.000 Din, ostanek kupnine pa plača pri sklepu pismene kupne pogodbe v gotovini. Glede lamstva za površino in kakovost posestva in pritiklin veljajo določila dražbenih pogojev.
Prenosne takse in kolekovine trpi kupec.
Kupne ponudbe se lahko stavijo pri okrajnem sodišču ali v notarski pisarili v Šmarju.
L a ogled posestva in pritiklin se je zglasiti pri Užbaltu Zatlerju, posestniku pri Sv. Oibaltu pri i'onikvi.
Šmarje, dne 3. septembra 1935.
Ferdo Križan, javni notar kot sodni komisar.
_ _ ___ Denl sa vse
napetosti vedno v veliki li-blri na prodaj. Lastna delavnica za previjanje ln popravljan)« dlnamov, avtodtnam. elektromotorjev ter vseh elektroaparatov. - IivriuJem vse električne Instalacije zs razsvetljavo ln pogon.
ELEKTROPODJETJE Franjo PerClnllč LJubljana, Oospoevetska 16
NOVOSTI
2 + 1 cavm sprejemnik.
Naš narodni sprejemnik, cenen v nabavi in v obratu — ii-redna selektivnost — produkt najnovejiih tehničnih pridobitev. Dopadljiva zunanjost.
itliP
prihaja tvrdka
„VEKA"
MARIBOR.
Točasno
LJUBLJANSKI VELESEJEM paviljon „E".
Najfinejše štajersko
čajno maslo
ovčji sir, Paški sir ala parmezan, sir T hlebčkih k« 10 Din Čcrne Oskar, Ljubljana, Sv. Petra o. 35
DKW-Meisterklasse
cabrio, originalna karoserija, vožen 3000 km, po znižani ceni proda Zirov-nik, Ljubljana, Tavčarjeva 6,	(f)
I -f 1 te»nl sprejemnik.
Vilic nizki ceni — čudo tehnike. To j© rezultat najnovejših iznajdb. Zmagoslavje pri vseh vzporedbah.
5+1 oktodni-super sprejemnik, ki ga je treba sli! ati in potem oceniti. Nenaiikriljiva selektivnost in čist sprejem ga postavljata izven konkurence.
S 4- 1
sprejemnik. Aparat za poslušalo« največjih zahtev.
Najugodnejši plačilni pogoji!
535
Za vsak žep odgovarjajoč aparat!
.Malti - mdurtame" sprejemnik — ideal vueh radijskih poslušalcev Nenadkriljiva prednost sa tiste ki se do sedaj niso mogli odločiti za nakup aparata.
Sprejemniki za kratice valove z imensko skalo postaj v vseh cenah. Philips aparat boste prepoznali po priletnem tonu - dovršeni reprodukciji — izredni selektivnosti in dopadljivi zunanjosti,
Vse te in se druge tipe se lahko dobe pri vsakem Philips trgovcu
Hodroce
posteljne mreže, železne zložljive postelj«, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha sa modroce in blaga r«
prevleke pohištva .....................
ZA JESEN
knpite najceneje vse raanufakturno blago:
Tenisflaoelo . ........Din 5*50 Odeje klotast«.........Din 100—
Flanele enobarvne....... > 9— 0<J«je svilene..................> 270 -
Flanela roiasta......... > 10"- Odeje flanelaste................> 80-
Volneno 130 cm......... » 40"- Brisače........................» 4 50
Lastni izdelki belega blaga:
Kontentns 80 cm
Sifon......
Sifon U . . . .
Din 4'—	Kontenina za rjuhe 150 em ...	Din 12 —
* > 6'— Belo za rjuhe....................> 17—
.... > £a kapne 180 em................» 24 50
Pri odjemu celega kosa poseben popuat.
NARODNI MAGACIN
SPLOŠNA TEKSTILNA D. D.
Llnbljana, Mestni trg 17
tšTmn 18
MR^VKPIEIk, <tn« H. mpteimhr* 1|?B!V
fct«v. 208.
sksoi
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—t ienitovanjskl oglasi Din T—. NajmanjSI znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račana enokolonska, S ram visoka petitn« vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko-
2S,<m solo
rnnmo veliko izbiro šolskih lorbic, nahrbtnikov, sklovk, map, peresnic in drugih šolskih potrebščin. Dalje čevlje in obleke po izredno nizkih cenah.
iim. HRISPER, jjjjPUjM
Inteligent. akvizitcrja
za radio aparate sprejmemo. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Ugodni pogoji« St. 10829.	(b)
Trgovski pomočnik
mešane stroke, z odličnimi referencami, star 22 let, vojaščine prosi - želi nameščeme t mestu ali na deželi Ponudbe upravi »Slov.« v Celju pod »Trezejj - nekadilec*, (a)
Mlada prodajalka
■Milile strok«, pridna, poštena in strankam pri-kupljiv«, teli premestiti službo. Pauudb« prosi na upnn »Slovenca« pod žolidns« it 10775. (a)
Dekle dofcra kuharici, tudi za Mm dela, išče mesta pri dobri družini najraje v mesta Kovač, Jerčin 6. p. Pristava.	(a)
Starejša ženska
teli kakšnega zaposlenja
za majhno plačo, sposobna vsega liišnega dela. Naslov ua upravo »Slov.« pod SL 10.792.	(a)
Gospodično
t perfekt. znanjem francoščine io nemščine z dobrimi priporočili iščem kol družabnico svoji že odrasli hčerki. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Na deželi«, št. 10.890.
Slovenka
absolventka i tal. dvoletne trgov, šole išče primerno službo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Slovenka«
št. 10.840.	(a)
Dekle
želi službe pri boljši šivilji kot pomočnica. Naslov v upravi »Slovenca« |X>d št. 10.844.	(a)
Trgovski pomočnik
izučen Irg. z mešan, blagom, vešč knjigovodstva, vojaščine prosi, išče službo. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 10.874.	(a)
Občine!
inesio vojaškega relerenta ali zvaničnika nastopim. Ponudbe v upr. »Slov.« pod št. 10.897.	(a)
Služkinja
i Gorenjskega, poštena, t lastnim šivalnim strojem in kolesom, vajena kuhati, ima rada otroke, Ui službo s 15. septembrom. Naslov v opravi •Slovenca« H. 10983. (a)
Zobotehnica
nKi tndi dela mstru-mentarke. lič« službo sa takoj ali kasnefe. Naslov ▼ »pravi »Slovenca« pod it 10973._(a)
Trgovska učenka
"drars in pridna, absolventka 3 razredov realne gimnazij« — ie li vstopiti kot učenk« t trgovino — tudi na deželi. Ponudbe trpravi »Slovenca« pod St. 10936.	(a)
Dekle
pošteno, vajeno meščanske kuhe in gospodinjstva, išče službo kot kuharica ali služkinia. — Ponudbe upravi »Slovenca- pod značko »Pridna« 11024. a
Mlinar in šofer
z obojno večletno prakso, samski, vešč vseh popravil pri avtomobilu in mlinu, želi nameščen]'®. Mirko llajmec, Komeskega ilica 16, Celje,	(a)
Gospodinjo
It 3 o-sebam, mirno, čislo, zmožno samostojno voditi rsc gospodinjske posle, t daljšimi spričevali — tprejmem če mogoče s ilanovanjem izven hiše. Caslov v upravi »Sloven-
Organist-cecilijanec
in cerkvenik Razpisuje se služba orga-nista-cerkvenika pri dek. župni cerkvi v Trebnjem. Prednost imajo vešči tara-b uran is, godbe in zadružnega poslovanja. Rok priglasitve je 20. september, nastop službe po Vseh svetih. Išče se boljša moč. Plač« j« razmeroma dobra.	(b)
Sobarica
perlektna, samo z dobri?, mi spričevali, ki pošteno dekle za rs« — iščemo ▼ isto hišo za takoj. Naslov Bosnič, Slav. Brod, Ba-daličers nlica št 13. (b)
Kmečko dekle
pridno in pošteno, ki zna tudi nekoliko kuhati — sprejme dobra družina. -Ponudbe v upravo »Slov.* v Mariboru pod »Pridna«.
Hlapca
z dežele, mladega,	pridnega, starega 18 let,	takoj sprejmem — Kje,	pove uprava -Slovenca*	pod št. 11032.	(b)
Sirota-deklica
zakonska, zdrava duševno in telesno, 4—6 let stara, se sprejme k dobri družini na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca* pod »Sirota* št. 11006. (b)
Nova hiša
z velikim vrtom poceni naprodaj, Vižmarje 110.
Več izurjenih pletilj
iščemo. Franc Kos, Židovska ulica,	(bi
Sirarja
»prejme tovarna sira za izdelovanje ementalskega sira proti garanciii Ponudbe upravi >Slovcnca« pod št. 109-10	(b)
Za kočo in restavrac.
na ljubeljskem sedlu ob državni meji Jugoslavije in Avstrije, na glavni žili evropskega avtomobil, in turističn. prometa se išče poslovodjo-kinjo s kavcijo, cvent. se da v najem. Pogoji: širokopotezna tr-govsko-obrtna praksa, veselje do življenja v planinski sferi, razen slovenščine in srbo-hrv. per-fektno obvladanje nemščine, simpatičen nastop in prikirpljiva vnanjost. Podrobne informacije: Ani. Jelene, Tržič.	(b)
Razpis
Mestna občina v Ljutomeru razpisuje mesto občinskega redarja z nastopom službe dne 1. oktobra t 1.
Lastnoročno pisane prošnje — naslovljene na »Upravo občine Ljutomer-mesto« j« vložiti do incl-20. septembra 1935. Razen dokazov zmožnosti in dosedanje zaposlitve, je staviti tudi zahteve glede prejemkov.
Podrobnejši pogoji in pojasnila se dobe pri občinski upravi. Uprava občine Ljutomer.
Kuharico
pošteno, 7 lepimi spričevali, staro 10 do 35 lel, sprejmem tudi za vsa hišna dela s 15. sepl. Pla ča po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.789.	(b)
Trgovski učenec
zdrav, priden in pošten, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10910.	(v)
Učenko
absolventko meščan, šole, poštenih staršev, z dežele, sprejmem za trgovino z mešanim blagom. Ponudbe upravi »Slovenca* pod »Poštena« št. 10738. (o)
Čevljarskega vajenca
že učenega ali začetnika sprejmem. Travnik, Trebnje.	(v)
Sprejmem vajenca
Pilarna I, Figar, Vošnja-kova 6.	(v)
ŽIVILSKA INDUSTRIJA
nnj se v bodoče poslužuje le aulomallčnili hladilnih naprav znamke
JUHLAD
Tovarna F. G. SCHNFJTER, Ljubljana
Frančiškanska ulica 4 — Telefon št. 32-49 Obral v Sk o f | i Loki
la reference dobavljenih naprav. Brezkonkurenčno nizke cene. Z a h I e v a | I e ponudbe
Hranilne knjižice
prodaste sli kupite najbolje potom moie pisarne. Solidno poslovanjel Priložite znamko! Rudolf Zori, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10.
Gotovino
v vsaki višini, proti prvovrstni vknjižbi na zelo rentabilno hišo v Ljubljani iščem m plačam visoke obresti. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Varnost« št. 10779. (d)
Duplica-Kamnik
Prodajalna LJUBLJANA, Kersnikova 7.
NAŠI
DE LAVCI
Kdor
išče poleg
ugodne cene
tudi prvovrstno kvaliteto
290/14«
KAPITAL
kupi pri nas!
Mlajšo deklico
sprejmem v vso domačo oskrbo po nizki ceni. —• Gosposka ulica 10-1. (b)
Krznarsk. pomočnika
po-polnoma samostojnega delavca sprejmemo. Pismene ponudbe na Atoma Company d. r o. z., Ljubljana.	(b)
Korepetitorja jnrista
dijak« za prvi dri. izpit, iščemo. Ponudbe s pogoji upravi »Slov.« Maribor pod »Takoj«,	(b)
ca* pod št. 10960.
Ekonom
(šafar), kateri je absolvi-ral sadjarsko-vinarsko šolo, trezen, vesten in zelo energičen, se išče od 15. sept. Ponudbe s prepisom spričeval in zahtevo plače na upravo velepo-setva »Dolga dolina', p
{!>1 Pesnici. li
lol ga 0679
'fai
Služkinjo
vajeno vseh hišnih in vrtnih del — sprejme Ivan Roje, 7,g. Šiška 93, Ljubljana VII.	fb)
Pletilca
(Linksstricker) rabi takoj za Belgrad Angleška trikotaža. Boža Savič, Belgrad, Kataničcva 20. fb)
Priprosto dekle
snažna, zdrava in poštena, vešča gospodinjstva in šivanja, dobi pri drž. nameščencu mesto gospodinje. Ponudbe: »Lahka služba«, upravi »Slovenca«, Celje, št. 10.877. (b)
Kuharico
vajeno pospravljanja Ier
vseh gospodinjskih del iščem za lakoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10825.	<M
Dekle
pošteno, pametnn, ki ima veselje do gostilne in različnih drugih hišnih del sprejme boljša hiša. Ponudbe na upravo pod »Vešča nekoliko nemščine« pod št. 10.000. (b)
Pomočnika
(ključavničarja), veščega vodovodnih inštalacij, samostojnega delavca — sprejme Lovro Belec — ključavničar in vodovodni instalater, Kamnik, (b)
Samskega Žagarja
iščem za na žago-verieci janko. Plača 300 Din me sečno. Naslov v upravi »Slov.« št. 10.843. (b)
Čevljarski pomočnik
dobro izvežban se išče z.i slalnn delo. Dankn Franc, /.g. K nagota pri Mnri boru.	(b)
Učenko
krščanskih kmečkih sta-rišev, zdravo, pošteno sprejmem takoj ali do L olrtobra. Stanovanje in hrana v hiši. Pelclitlšek Mal., Irg., Oplotniea. (v)
Posojila
na rložne knjižice dale Slovenska banka Liubliana Krekov trt 10
Tvrdka A. Si E. Skaberne
Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet
hranilne knjižice
prvovrslnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljudske po vijilnicc itd).
Prodam
knjižice Lj. mestne hranilnice ali zamenjam za Ljudsko hranil v Kranju. Ponudbe na upravo ■Slov.« pod št. 10.740 (d)
60.000 Din posojila
iščem na vkniižbo na prvo mesto v trgu r kamniškem okraju. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »60* št. 10996.	(d)
Hranilna knjižica
Mestne hranilnice v Ljubljani, večji znesek, ugodno naprodaj. Ponudbe upravi -Slovenca« pod -Hranilna knjižica 107.000- 10984. d
Kupim knjižico
Ljudske posojilnice ccljske, do 2000 dinarjev takoj. Ponudbe upravi Slnvpnr«.. pod »Gotovina«	id|
Knjižice
vseh zavodov kupim po najvišji ceni. - Sporočite zavod, znesek in ceno na naslov: Grašek Jože, zastopnik tt. »Financier«, Ljubljana, Gledališka 4. d
Ureditev dolgov
potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konktirznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercialna pisarn«:
Lojze Zaje,
Liubliana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18.
Bančne vložnlce nakup — prodaja — na
jem, vmovčenje za gotovino najugodnejše. Poslovni zavod d. d., Zagreb. Praška nt. fi/II, tel. int. 38—38. Vse informacije brezplačno.	(d)
Hranilne knjižice vseli denarnih zavodov in vrednostne papirje kupite ali prodaste najugodneje potom Bančno - kom. zavoda, Maribor. Za odgovor 3 Din znamko, (d)
I £353321
25 letno krneč, dekle
mirnega značaja, z nekaj gotovine, želi poročiti vdovca ki hna male otroke ab brez njih. Ponudbe upravi »Slov.« Maribor, pod »Mirna«,	(ž)
Gospodična
hiš. pos., v mestu, čista, skromna, stara 30 let, želi poročiti gospoda stalno nameščenega. Cenj. ponudbe upr. »Slov.« [»d št. 10.769.	(ž)
Vdova
srednjih let, posestnica tri-.nadstropne hiše, z večjo vsoto denarja, želi znanja z gospodom od 40—50 let radi ženitbe. V pošter bi prišli samo boljši, solidni, značajni uradniki z banovin, pošte, železnice, oficirji m sodišča-odvetniki. Upokojenci teh strok niso izključeni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubeznivost« št. 10968. (ž)
Gospodično
premožno, ki mi pomore končati študije, poročim. Ponudbe poslati opravi Slovenca« pod »Zdravnik« št. 10954.	(ž)
Katera gospodična
verzirana v trgovini ter zmožna samostojnega vodstva, bi poročil« trgovca, ki radi slabega poznanstva išče tem potom znanja. Malenkosten kapital potreben. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod Soliden« št. 10925. (ž)
Pouk v klavirju
prvovrsten — dajem po zmerni ceni. Grem tudi na dom. Pčeljnikova, Gosposka ul. 4, Ljubljana, u
Ga. R. Gallatia
prične * klavirskim poukom 15. septembra. Istotam pouk o lepem vedenju in sigurnem nastopu. Za mladino in T.a odrasle, Poljanska costa 18/1. (n)
Privatni dečji internat Legat, Maribor
Poiasnila v šolski pisarni, Vrazova ulica 4
Franc, otroški vrtec
pod strokovnim vodstvom od 2. septembra od 9 12 dnevno. Istotam konver-zacijski tečaji za odrasle in šolsko mladino v francoščini in angleščini. — Fugnerjcva 17, Tabor, pritličje. - Informacije od 11 do 3._(tt)
Gospodične
sprejmem na dnevni tn večerni pouk v šivanj« perila. Ponudbe upr. »SI.« pod »Šivilja«.	(n)
Instruiram
vse predmete po nizki ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod »Sedmo-šolec« št. 10999.	(r)
Angleščino
v izreki, i mednarodno fonetično pisavo, poučni«
diplomiran učitelj, posamezno in v skupinah, Poiasnila daie šolski sluga, državna trgovska akademija.	(n|
Tečaji nemščine
v Delavski zbornici: za-četnttki, nadaljevalni m konverzacijski; vpisovanje mladine ob 2 (vhod iz Čopove ulice, zadnja vrata, levo), odraslih ob 'Al (glavni vhod, desno), (n)
IMETI Tli
Saxophon
skoraj nov, Kohlert, prodam. Ogled vsak dan od 12—2. Gosposvetska cesta 10/11. Samec. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmerna cena«
Naprodaj klavir
kratek, izvrstno ohranjen, z železno konstrukcijo. Ogled od 12—3. Naslov v upravi »Slovenca« pod šl 10975..	(g)
Godba na pihala
(Blechinstrumonte) za 12 oseb, dobro ohranjena — naprodaj za 2600 Din. Informacije daje J. Bolčič, Branimirova 23 (krčma), Zagreb._ (g)
Staro violino
štiričetrtinsko — dobro ohranjeno — kupim. Naslov v upravi >Slovenca« pod št. 10990.	(g)
Klavir
nov, nerabljen, angleška mehanika, prvovrstne inozemske znamke, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11010.
Kratek klavir
ceno naprodaj. Cerkvena ulica 21, vrat« 32. (g)
Gostilna »Turk«
V Ljubljani. Streliška ulica. v novih rokah! Tam se toči pristni dolenjski cviček in najfinejša štajerska vina. Lepo, zaprto kegljišče in ruski biliard na razpolago. Za obisk sc priporoča gostilničar.
Mladenič
dobro vzgojen, blag značaj, bi prevzel ozir. kupil srednje veliko posestvo od starejših ljudi, ki bi mu nadomeščali njegove pokojne stariše. Naslov v upr. »Slov.«, Celje.
Dobra kuhinja
in izborna ljutomerska tn dolenjska vin«, se ločiio na velesejmu v paviljonu Derfelj. poleg izhod" pri pivovarni Union.	(r)
Bt*». 200.
»81/) VENEC«, dn* 8. »eipfcimhr« 1988.
Cvetlične čebulice iz Holandike:
htjacinte, tulipani, narcise, krokual, anemone Itd' „e y priznano najboljših kTalltelah In najlepših barvah »o ie na zalogi In »• dobijo pri tvrdkl loslp Urbanll, specljalna veletrgovina s semen
Ljubljana, Miklošičeva cesla št. 8. Tozadevni cenik Je brezplačno na razpolago

Dve dijakinji
lilij ih razredov »prejmem. Bližina poljanske gimnazije. Dobro nadzoiitvo; pomoč pri učenju-, stanovanje svetlo, zračno. Na-»lov v upravi »Slovenca« pod St. 10774._(D)
Dva dijaka (-inji)
nižjih šol sprejmem v dobro oskrbo v bližini vseh lol. Plevnik, Novi trg 1/1II
Dijakinjo
sprejmem poceni v *rač no in solnčno stanovanje ter dobro domačo hrano. Vpriilti: Slomškova ul. 5 (pritličje, levo). _(D)
Dijaka »prejmem « hrano ali brez, sredina mesta. Naslov upravi »Slovenca«, pod It. 10-889. P)
Enosobno stanovanje »uho — oddam. Stopanja vas »t 50.	(čl
Dvosobno stanovanje
kabinet, kopalnica, pritik-line — 700 Din mesečno — oddamo s 1. oktobrom. Podmiličakova 14, Bežigrad.	(4)
ODDAJOt Velik lokal
od<i». Podzve m dovdanska 2
Vita)
2 enosob. stanovanji
pritlklinami, oddam mirnim strankam za 1. oktober — po 180 Din. Dravlje 106, Sojarjeva pot
Enosobno stanovanje
takoj oddam. Franc Sitar, Stožice 136.	(č)
Dobro idočo gostilno
vzame takoj v najem ali n« račun verzlran gostilničar. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Poštenost« št. 10571. (n)
Odda se v najem ali proda v večjem industrijskem kraju dravske banovine novozgrajena hiša z gostilno in trgovino. vrt in vse druge pritikline f>o zelo ugodni ceni. Vprašati v upravi »Slov.«, št. 10.855. (n)
Mlekarno
dam v najem radi prevzema gostilne. Središka št. 8, Zelena jama. (n)
Mesarski lokal
oddam. Rožna dolina, cesta VI, it. 4.	(n)
Vsak
samo
Valu« I IvMtovnl patent
eleganten in praktičeu človek nosi
RAX
na svojih polčevljlh. Ta nudi največjo udobnost. En poskus Vas bo sigurno prepričal.
Dobi se na Veleiejmu!
Ogleife si
Dvosobno stanovanje
• kabinetom, lepo, solnčno, oddam za 1. oktober. Podaljšek Bičevja 3. (č)
Enosobno stanovanje
pritličju oddam manjši užini za oktober. Ci-
2 dijaka ali dijakinji boljše družine, »prejmem v v»o oskrbo v neposred-ai bližini »Učiteljišča«. Lepo tolnčno stanovanje a kopalnico. Naslov »pravi »Slov.« pod
lijem.
družini jjlarjeva 39.
v štev.
Enosobno stanovanje
se odda v I. nadstr. za 1. oktober manjši družini. Verovikova ulica 51, poleg nove cerkva v Šiški.
Dijakinjo
■ttJOi razredov »prejme dri. uradnik k «vo|i desetletni hčerki — i veo oskrbo z« 350 Din. Naslov v ■pravi »Slovenca« pod It 10989.	(D)
Stanovanje
dve sobi, kuhinja in pritikline, tako| poceni oddamo. Tržaika cesta 12, Glince.	(č)
VlSješolcn
____ solnčno sobo e
elektriko. Debevc, Go«txi-■vetaka 10/11.	(D)
Enosobno stanovanje
in kletni prostor kot delavnico, skupaj ali vsako posebej, oddam. Dravlje itev. 165, bližina gornje-šiienske šole. Vprašati: Marijin trg 3/1, levo. (č)
Dve dijakinji
»prejmem. Soba »oločna, kopalnic«, cena nizka. Nadev v upravi »Slovenca« yo4>t-11026._(D)
Oddamo
dve komfortni trisobni stanovanji in en lokal V sredini mesta • 1. novembrom t. 1. Naslov r upr*-»Slovenca« pod 10948.
Sončno sobo
T bUifcni parka oddamo dijaku. — Kamniika 14, Maribor.	(D)
Gospodična tiče dijalko stanovanje
flaiovtrjem v Ljubljani. -Dopise upravi »Slovenca« pod »Ceno« It. 11048. (D)
Oddamo
komfortno petsobno stanovanje T sredini mesta 1. novembrom t. t. Naslov v upravi »Slovenca« pod 10949.	(č)
Dva dijaka
ta dve dijakinji »prejmem po zelo nizki ceni. Dobra, cadostna prehrana, strogo nadzorstvo, inštruktor v hiBi. — M. Sch., Ztberto-t« 30-1.	(D)
Dijakinjo
»prejmem kot »ostanovil-
ko. Soba mtrna in solnčna. - Ilirska ulica 19-1., desno.	(D)
T.)
Stanovanje
• popolno oskrbo ali brez Učem. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 11000.
Stanovanje
dve sobi, kuhinja, e pri-tiklinami, v mestu, iščem za 1. november. Nailor upravi »Slovenca« pod It. 10982.	(c)
Enosobno stanovanje
v centru mesta, ilčern za takoj ali pozneje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vdova«,	(c)
Sobico
iščem za oktober. Ponud be upravi »Slov.« pod »Vodmatskl okraj« 11060.
ODDAJOi Sobo, kuhinjo
in pritikline oddam v novi hiii. Tovarniška Itev. 25, Moste.	(č)
(č)
Obrtniška hiša
v Brežicah, v sredini mesta, obstoječa iz trgovskega lokala, treh sob, kuhinje in ostalih pritiklin, vrta in dvorišča, se di > 1. okt. 1935 v najem, odnosno se pod ugodnimi pogoji proda. Pojasnila daje: M. Lebar, Brežice.	(P)
Parcele na knjižice
ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« ood
»Solnčna lega« It. 10956.
Nov 4 cevni radio
z gramofonom — ugodno irodam tudi na knjižice. Ponudbe upravi »Stov.« pod »Nakup. št. 10830. (i)
flFTM
Stavbno parcelo
500 m" prodam. Aljaževa cesta 8, Sp. Šiška. (p)

Oroben oetus t 'Miiftncu-posestvo ti hitre proda; i* ie iu M gotovim denarjem nai trnom ti .« tnli$"v
Enonadstropno hišo
pripravno za
Nova hiša
zidana, z opeko krita, tik Slovenjgradca, primerna za upokojenca, obstoječa 7. 2 sob, kuhinje in drugih in 535 m2 zemljišča - se ha, zdrava, s solnčno lego in 535 m2 zemliišča-ugodno proda. - Vprašati ie: Zadružni dom, Slovenj tradec.	(p)
Velika hiša blizu tovarne in farne
z vrtom ,-.-,------- —i	j ,
vsako obrt — prodam za | cerkve naprodaj. Izve se 45.000 Din. Kanduč, Zgor.1 pri Prislan, Sv. Pavel p. Gameljne, St. Vid. (p) Preboldu 30.	(p)
II
Radio
na Ljubljanskem velesejmu razstavo slovitih trajnogoreiih peli za drva
ZEPHIR
O
Izdelek
ZEPHIR1
tovarne peči
D. D. SUB0TICA
Samoprodaja za Ljubljano in okolico
VENCESLAV BREZNIK - UUBUANA
Vrhutega bogata izbera drugih izdelkov iste tovarne »Elite« in >Eva< štedilnikov, >Heros< trajno gorečih peči itd — Zahtevajte prospekte zastonj 1
Kupim tovorni avto
abljen, dvetonski. Zgla-siti se ie čimprej. Naslov: A. Tomazin, Marijin dvor, Radeče pri Zidanem mo-stu.	(k)
Suhe in sveže gobe male kupuje tvrdka Artur Nachbar, Radeče. (k)
Ročno mlatilnico
v dobrem stanju, lahki tek (na jermen) kupim. Grobelnik Dominik, Tur-je-Dol pri Hrastniku, (k)
Odpadke ie.eza
kovine, litine ter vsakovrstne stroje kupine in prodaja po najvišjih dnevnih cenah in vsako množino: Justin Gustinčič — Maribor, Tattenhachova ulica 14.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po oaiviftiib cenab CERNE. luvelir, Liubliana Wo!fova ulica št. 3
Kopalno banjo s pečjo
kupim. Ponudbe s ceno upravi »Slovenca, pod • Kopalnica« it. 10998. (k)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Novo kislo zelje
prvovrstno, po brezkon-kurenčni ceni, vsako množino dobavlja ilotnan, Sv. Petri c 81. Tel. 35-39. (1)
__________Manuiahturo
Kupim par VOZ gnoja za jesen in zimo Vam nudi Ponudbe upravi »Sloven- »a«1"0 <dr.ž- ur»d' tu<li n11 ca« pod značko »Okto-
ber« it. 11017.
(k)
Nov čevljarski stroj
»Flachšteper. za 2000 dh narjev jc naprodaj pri Ussar, Maribor, Trubarjeva 9.	(D
Bolniški voziček
v dobrem stanju, za četr-tinsko ceno prodam. Ta-dina, Laško.	(1)
CITAJTE TN ŠIRITE
»SLOVENCA.
Enosobno stanovanje
oddam za oktober. Samo-va 4, Bežigrad, za Zakot-nikovo žago.	(č)
Dvosobno stanovanje
oddam za 250 Din. Stožice it. 126.	(č)
Stanovanje
novi hiši, I. nadstr. >irk. soba, kabinet, ku-linja, ostale pritikline — oddam takoj ali 1. oktobra. Vodovodna cesta 48.
Enosobno stanovanje
qddam r Tovarniiki ulici it. 21, Zelena jama. (č)
Štirisobno stanovanje
vsem komfortom in etažno centralno kurjavo, oddam samo dobri stranki. Ponudbe upravi »SI. pod »Nova hiša »redi me-»ta« It. 11064.	(č)
Sobo a pos. vhodom
oddam pridnim dijakom Ka»teltc, Rimska e. 2/III,
ZADRUZNA TISKARNA
REG. ZADRUGA Z O. Z.
TELEFON ŠT. 30 67
RAČ. POŠT. hranilnice ŠT. 149.48
V LJUBLJANI
TYRŠEVA (DUNAJSKA) C. 17
Izvriuje lepo ju ,)o nizki coni
vizitke, kuverte, tiskovine za urade, hranilnice in posojilnice, banke, trgovine. - Reklamne letake, lepake in vabila za prosvetne gledališke odre in koncerte ter vsa v knjigotiskarsko stroko spadajoča dela
obroke)
OBLAČILN1CA ZA SLOVENIJO LJubljana, Tyrieva c. 29,
hiia Gospodarske zveze. Do preklici prodajalno tudi na hranilne knjižice članic »Zadružne zveze«.
Kompletno opravo
za delikatesno in Špecerijsko trgovino, Berkel-tehtnice, registr. blagajne, ter vse v to stroko spadajoče predmete prodam. Naslov v upravi »Slovenca. pod it. 11030. (1)
Trboveljski premog,
juhi bukovi drvi, cirbo-pakete m ogl|e prodaja Bartol Anton, Tvrlevi 46. Telefon 35-40.
PRODAM za nizko ceno kratek kll-vir zaradi {»manjkanji prostora ali zamenjam za mali harmonij. Pustinek, klepu-organist, Sevnici.
Redek prilož. nakup!
Radi starosti lastnika naprodaj zelo ugodno hotel (pension), ki leži v enem najlepših letoviič in zimskih športnih krajev ob vznožju Karavank in Savinjskih alp, v neposredni bližini glavne ceste in avtobusne postaje Obrat poleti in pozimi že dobro vpeljan in renomiran. 30 opremljenih sob, vodovod, elektrika,, velik senčnat park. Vprašanja za toč nejše informacije na upra vo »Slovenca, pod značko »Redek nakup« itev. 10555,	(P)
Prodam posestvo
v bližini industrijskega kraja Zagorje, eventuelno z gostilno aH gostilno brez posestva. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 10992.
Stavbno parcelo
v izmeri ca, 5—6000 mJ, v tovarniiki četrti Ljub-ljana-Moste - kupimo. — Ponudbe je poslati na naslov: Persil, družba z o. z., Celje.	(p)
Zemljišče v Celju
ob Ljubljanski cesti, ki meri 6262 m2, cestna fronta 42 m, se ugodno proda. Natančnejii podatki pri: »Persil«, družba z o. z. v Celju.	(p)
Novo hišo v Celju
prodam za 110.000 Din, deloma na mesečne obroke. - Okorn, Lava, Celje,
Oddam
lepo opremljeno sobo posebnim vhodom v Rožni ulici it. 31 — takoj, (č)
^/TmraTif
ISCEJO: Lokal
tičem ni prometni točki v Krinju. Ponudbe upravi »Slovenci« pod »Vele-ftrma« M, 10959. (m)
Hiša
na prometnem kraju — » vpeljanim vinotočem — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenci« pod it. 11011,
Prodam parcele
po 10, 20, 30 Din v najbližji okolici Ljubljane. Nislov v upravi »Slovenca« pod it. 11016. (p)
Hišo
s 3.200 m* vrta prodam. Ceni po dogovoru, Kolodvorska 16, Domžale.
Trgovsko hišo
pripravno ti mesarijo — prodam. Prometen kri), polovici gotovine. Rožna dolini X/t0.	(p)
Proda se ali zamenja
s privatno hiio 7 let stara hiia z restavracijo v letovišču dvesezonskem, Ponudbe upravi »Slov.« pod it, 11073.	(p)
Posestvo
v V roju pri Žalcu, obstoječe iz enonadstropne hiše, gospodarskega poslopja, 2 ha zemtiiiča — se takoj proda, Ponudbe v podružnico »Slovenca« Celju pod »Takojšnje
plačilo« it. 11058.
(Pl

Steznike
in trebuine pasove izde luje po meri in najnovejši pariiki modi. Izvršujem tudi vsa popravila. — Na željo pridem na dom. — Terezija Kranjc, Moste-LJubljana, Druitvena 23
Kupujem avtomobile
vseh vrat, uporabljive in neuporabljive. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 41381.	(k)
Staro zlato, zlato zobovje
in srebrne hrome
kupujem oo naiviiiib dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Sode
vinske, rabljene, velikost po ca. 25 hI — kupi Ljudska kuhinja, Jesenice, (k)
Butelke
in šampanjske steklenice kupi Fr. Kham, Miklošičeva cesta.	(k)
Staro zlato,
srebrne krone kupujem po najvišjih dnevnih cenah 1
r. Čuden
Prešernova 1
iiiLUim
Avto »Tatra«
dvocilinderski, malo rabljen, poceni naprodaj pri Ussar, Maribor, Trubarjeva 9.	(f)
Nov tovorni avto
nosilnost tri tone, vožen 18.000 km, ugodno naprodaj radi nabave večjega. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 10987.	(f)
Ce arto svoj stan piuila/aS aT motorja bi znebil se rad liri kupcev ti m 11111*0 prižene Slnvenfev najmanjš1 inserat
Tovarna za umetne cvetlice
naprodaj. - Vpraianla na: Leon P o 1) o k a n,
Beograd, Grobljanska 10.
Zopet smo cenejši)
la »portni suknjič 95 Din, trenchcouth 420 Din Specialna izbiri pump-, modnih hlač, perila itd. Pre-sker, Sv. Petra c. 14. (1)
Naprodaj Imam
konopljino in laneno prejo, očiščeno. L. Nouiik, Bos. Dubica._(0
Večja množina
lesenih ikitelj, izložbenih stojil in več iip naprodaj v trgovini Franc Pavlin, Kongresni trg 16. (1)
Motorna žaga
za rezanje drv, i It. i — malo rabljena, naprodif-Nislov v upravi »Slovenca« pod it. 10969. (1)
Nemške doge
čistokrvne, z rodovnikom, 6 tednov stare, prodam. Mivka 17, Trnovo, Ljubljana.	(1)
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev 16 Telefon 33-13.
Dve omari za perilo
prodam. Gasilska 6, pritličje, levo.	(1)
Patent model
za predmet, ki je neobhodno potreben v vsakem gospodinjstvu — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 10958. (1)
Naprodaj salon
črn (11 kom.), z vloženimi bisernicami (Perlmutter). Ogled od 12—3. Naslov v upravi -Slovenca« pod it. 10974.	(1)
Jajca
sveža, debela, zahoj 720 komadov 325 Din franko vsaka postaja. — Pošilja G. Drechsler, Tuzla. (1}
Usnjarno
na električni pogon takoj prodam ali pa dam 1 najem. Pogoji zelo ugodni. Naslov v vseh poslovalnicah -Slovenca, pod il 10922.	(1)
Papigice
raznobarvne, dobite radi preselitve zelo poceni — Gosposvetska 10-IV. (1)
Dva stroja
za izdelavo gumbov poceni naprodaj. Kolodvorska 34/1.	(1)
Lepe lipove plohe
50—100 mm, 1 vagon — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Lipa« it. 10980.	(k)
Kupim ravno sito
(»Plausihter«) in druge razne mlinske stroje — v dobrem stanju. — Franc Zaje, Jarie, p. Mengeš, k
Kompletno urejena oprema
za pripravljanje volne (WollausrUstuns) za 6000 m dnevne produkcije
in k temu kompletno opremljena tkalnica za volno s 25 statvami se da v najem. — Vprašanja na Odiacf, Baika, tovarno trakov, vrvi ter tekstilno industrijo d. d.
Jugoslavija

Tvrdka
Stanko Florjančič
železnim, Sv. Petra cesta, pri Zmajskem mostu, odprodaja iz ikladiiča razno kuhlnfsko posodo, razno orodie, Štedilnike, tehtnice Itd., po nainižlih cenah (vhod skozi dvo-rišče). — V račun se vzamejo tudi hranilne knii-žice ljubljanskih zavodov.
Sadno drevje
najfinejie vrste, lepotič-no grmičevje, tulipane, narcise i. t. d. razprodaja radi opustitve drevesnice, dokler traja zaloga, Drevesnica Črnagoj, Vič pri Ljubljani._(1)
Premog, drva
SLOVŠA Kolezijska ulica 19.
Telefon 39-34
Hrušno moto)
za črn domač kruh in koruzno moko za žgance, vedno svežo, dobite pri . rdki Zorman, Liubliana, Stan trg. Tel. 26-37.
Sobno opremo
skoraj novo, z dvema posteljama, kompletno, tn več posameznih postelj -prodam. Aljaževa o. 8, Sp. Slika,_01
Rabljena kolesa
ženska in moika najceneje kupiti pri .PROMET«, nasproti križevniike cerkve.
Pletilsko obrt
kompletno, z več pletil-skimi stroji, v najboljšem stanju, i pritlklinami in zalogo, prodam tudi za hranilne knjižice z vlogo 60.000 Din. Ponudbe |e poslati upravi »Slovenca« pod iifro »Obrt« it. 10926.
Kočija (Landauer)
koleselj, v surovem stanju
- poceni naprodaj. Kolodvorska ulica 25. (1)
Praga
tovorne avtomobile in avtobuse, primerne za plinske generatorje, prodaja zastopstvo Zagreb, Svičlčev trg 12 na mesečne obroke do 18 mesecev. Enako tudi vozila z Diesel-motorji.	(1'
Več kočij,
brek, sani, tovornih voz ic konjske opreme naprodaj na Erjavčevi ce«ti 9. (1)
1 m* gašenega apna proda Figar, Stožice 170
Pisalne mize
rabljene, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11028. (1)
Veliko blagajno
»Wertheim« poceni prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11029
Osmošolec
iiče inslrukcije v vseh tfimn. predmetih proti plačilu ali za brezplačno stanovanje. — Naslov pove uprava Slovenca' pod št. 10981.	(u)
Tudi v naši podružnic
Ljubljana, Miklošičeva cesta S (paviljon
lahko plačate naročnino ca »Slovenca* >Domi ljuba« in .Bogoljuba«, naročate inserate in dobiti razne informacija — Poslovni ure od pol 8 zju trii do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne
Telefonska Številka 3030