GLASILO OBČINE ZETALE DECEMBER 2020 LETNIK 20 VRTEC ŽETALE V ČASU NUJNEGA VARSTVA Pesem Barbare Gregorčič Gorenc pravi: Vrtec je hiša z otroki. O, z mnogo, mnogo otrok. Zato je še kuhinja v njem! In veliko prijaznih sob s stolčki za majcene ritke, ki nemirno sedijo, kadar prstki živahne barve na slike lovijo... A je na žalost zaradi epidemiološke slike v novembru ne-ma-lokateri stolček v našem vrtcu sameval, saj je Občina Žetale v skladu s sporočilom Republike Slovenije in MIZŠ sprejela sklep, da zagotavljamo le nujno varstvo za tiste otroke, katerih starši so zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti na drug način. Vzgojiteljice vrtca Žetale razumemo stisko mnogih staršev in se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za strpnost, da so poiskali rešitev za varstvo svojih otrok drugje. Tako je v tem času vrtec obiskovala le peščica otrok. Upoštevali smo vsa priporočila; otroci so v vrtec prihajali zdravi, skupine se med seboj niso mešale, dosledno smo si umivali roke in ves čas skrbeli za čistočo igrač in inventarja. Otroci so v okrnjeni sestavi v vrtcu risali, ustvarjali, prepevali in se veliko igrali na svežem zraku. Tako otroci kot vzgojiteljice smo nestrpno pričakovali veseli december, v upanju, da se epidemiološka situacija izboljša ter da se vsi skupaj ponovno vrnemo v utečeni ritem. Vendar smo se morali sprijazniti z realnostjo in nadaljevati z dejavnostmi v okrnjeni sestavi. Sedaj smo vsi skupaj v pričakovanju Božička in v upanju, da nas obišče vsaj on. Nekje mi je prišlo na uho, da ima v mislih, da se srečamo z njim nekje na prostem, ob upoštevanju vseh epidemioloških smernic, seveda. Pripravljena bi naj že imel darila za vse otroke naše občine. Želja vseh nas je, da bi temu res bilo tako in da se vsi skupaj čimprej ponovno srečamo v vrtcu. Vrtec Žetale Žetalske novice 2 m Sprehod po vsebini Vrtec Dober dan Županov uvodnik Delo Občinskega sveta Občine Žetale Obvestilo o novem načinu zbiranja stekla Iz naših krajev, društva Župnija Žetale 35 let grabnenega podjetja Jazbec d.o.o. Jesensko-zimska tišina Rudlov in Fračniškin žetalski hmelj Izlet na Gorenjsko PGD Žetale DU Žetale Silvu v spomin OORK Žetale Pogovor 2 4 5 6 - 8 9 11 11 12 13 14 15 - 16 16 - 17 17 - 20 21 22 - 23 23 - 28 Javno GLASILO »ŽETALSKE NOVICE«, št. 76, DECEMBER 2020, Izdajatelj: Občina Žetale, Naslov Uredništva: Žetale 4, 2287Žetale, Odgovorna urednica: Marija KRUŠIČ, Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml., Toni BUTOLEN, Jože KRIVEC Lektorica: Mojca KOPŠE, Marija KRUŠIČ Prelom in tisk: www.evrografis.si, DECEMBER 2020, Naklada: 500 izvodov Javno glasilo »ŽETALSKE NOVICE«je na podlagi odločbe Ministrstva za kultuo RS štev. :006 -24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. Lepo pozdravljeni, spoštovani občani in občanke naše OBČINE. Ta veseli dan KULTURE ali 3. gruden, rojstni dan našega največjega poeta Franceta Prešerna, se rojeva v pravo zimsko idilo. Bela snežna odeja je toliko debela, da pokriva zelene travnike, rjave njive, listje več ne šumi. Ne vem, kje so ptički, ki so ob takih temperaturah obletavali domačije. Morda je tudi med njimi virus in jih je uničil. Med nami še vedno kroži ta potuhnjeni virus, kmalu bomo rekli virus 20 ali 21. Tolažba je dobrodošla, morda pa le ob prestopu leta potihne in ga ugasne cepivo, ki je lahko tudi dvomljivo. Zanimivo je bilo to prestopno leto 2020, vsakomur bo pustilo sladke in grenke spomine. Na Žetalskem je vse mirno, manj sprehodov, še manj srečanj in druženj. Sodobna tehnika rešuje samo to, daljava je včasih prava rešitev, lahko se pogovarjaš, stokaš, se smeješ; če si učenec, se učiš na daljavo, čas pa teče, riše različne vtise posameznikov, a vse je minljivo. Zdaj je čas družinskih razgovorov, čas, ko se lahko posvečaš hiši, v kateri domuješ, malo več časa porabiš za poglede v ekran, se samoizobražuješ, veš mnogo o sodobni bolezni, dobro veš, da bo muhasta zima minila in zopet pride čas, ki pomladi naravo in ljudi. Včasih so ob zimskih večerih luščili fižol, čehljali perje, pripovedovali zgodbe iz preteklosti, otroci so sedeli na topli peči in zavzeto poslušali. A ni več tako. Opazujemo življenje v današnjih večerih, branja in pripovedovanja je gotovo manj. Po radiu nas obveščajo, kako v nekaterih družinah trpijo, se prepirajo in očitno preveč časa preživijo skupaj. Mnogo je ljudi, ki samevajo in žalostno preživljajo te, včasih turobne večere. Sameva tudi naša kulturna dvorana, nič tistih sprehodov okoli nje, nič besedovanj in nastopov. Koliko zanimivih prireditev je šlo kar mimo nas, a zakaj, vemo vsi. Nastopili bodo časi, ko se bo ta vrzel zapolnila z različnimi doživetji. Zdaj je potrebna potrpežljivost in rodil se bo dan, ki ga bomo preživeli v zdravju in zadovoljstvu, vsaj želimo si tako. Mesec, ki smo mu radi rekli VESELI DECEMBER, hitro briše dneve, prihajajo prazniki, ki kar kličejo po druženju, a bodo minili ob treh darežljivih možeh. Novo leto bo samo prestop v čas, ki nam je neznan. Preživljamo ga, kot zmoremo. Da nam ne bo dolgočasno, preberimo 76. številko Ž. N. in v dobrih mislih nadaljujmo življenje. Vse najlepše Vam želimo oblikovalci Ž. N. in Vas prijazno pozdravljamo. Odgovorna urednica M. K. VOŠČILO V letu 2021 se nam naj pišejo zgodbe življenja v zdravju, sreči, uspehih, naj se dnevi prepletajo z ljubeznijo, s spoštovanjem, prazniki naj bodo polni blagoslova in miru. To so želje: ŽUPANA, OBČINSKE UPRAVE, OBČINSKEGA SVETA IN UREDNIŠKEGA ODBORA ŽETALSKIH NOVIC 4 m Žetalske novice ŽUPANOV UVODNIK R TRAJ Ko sem v pred dvema mesecema zapisal, da zdravstveni krizi še ni videti konca, vendarle nisem mislil, da se bo situacija v teh dveh mescih še poslabšala. Če smo v Sloveniji prvi val pandemije prebrodili dokaj uspešno in bolje kot večina sosednjih držav, se je v drugem valu situacija povsem spremenila. Slovenija je postala svetovni bolnik z žalostnim rekordom glede števila mrtvih na 100.000 prebivalcev. Če je do druge polovice oktobra v Sloveniji za posledicami virusa umrlo manj kot 200 prebivalcev, se je samo v mesecu in pol ta številka povzpela na 1500. In to kljub vsem ukrepom. Kdo je za to odgovoren, je težko objektivno presoditi. Ukrepi, ki jih je sprejela vlada, so podobni kot v drugih državah, kjer delujejo, pri nas pa se situacija ne umirja. Zdi se, da je v državi zraven zdravstvene in ekonomske krize, ki sta posledica pandemije, posebno huda še kriza zaupanja. Nihče več nikomur ne verjame. Državljani ne zaupajo več ne politiki in ne stroki. Teorije zarote se pojavljajo na vsakem koraku. Ali je za to kriva že tradicionalna slovenska razdeljenost na dva tabora, ki sta politično nezrela, saj drug drugega ne dojemata kot tekmeca, temveč kot sovražnika? Ali je k takšnemu stanju pripomogla tudi vsaj delno prisotna razdeljenost stroke? Ali so res krivi mediji? Ali gre res za nespretno komunikacijo vodilnih, ki povzročajo zmedo in nezaupanje? Ali smo res krivi državljani, ki ne upoštevamo dovolj navodil in predpisov? Takšna in podobna vprašanja si lahko zastavljamo v nedogled, enoznačnega odgovora pa ni. Dejstvo pa je, da ljudje umirajo in grozljivo je, s kakšno lahkoto smo kot družba sprejeli dejstvo, da dnevno umre po 50 ljudi zaradi okužbe, ki bi jo bili morali vsi skupaj preprečiti. Dejstvo je, da bo ta kriza imela dolgoročne posledice za gospodarstvo in s tem za kvaliteto življenja večine nas, pa tudi naslednjih rodov. Dejstvo je, da bo ta kriza pomembno vplivala na zdravje ljudi, ker se druge bolezni pomanjkljivo obravnavajo ali pa sploh ne. Dejstvo je, da bo kriza pustila posledice v medsebojnih odnosih med ljudmi. Dejstvo je, da bo ta kriza pomembno zaznamovala našo mladino, ki je prikrajšana ne samo za znanje, temveč predvsem za pridobivanje socialnih veščin, ki jih bo potrebovala v življenju. Bolj, ko se bo kriza vlekla, hujše bodo posledice, zato je nujno, da vsak zase naredimo vse, da se čimprej konča. Ne izgovarjajmo se več na druge, začnimo pri sebi. V občini smo krizo v celotnem prvem valu preživeli dokaj mirno in brez večjih posledic. V drugem valu pa se virus širi tudi pri nas. Zato apeliram na vse občane, naj bodo skrajno previdni in dosledno upoštevajo ukrepe, brez ozira na to, kaj si o njih mislimo. Delo na občini je teklo v glavnem nemoteno, tako da smo uresničili večino projektov, ki smo jih načrtovali. Malo je neugodno, da je državna administracija tako zelo počasna. Sklep o odobritvi sredstev za obnovo Pušnikove domačije smo dobili šele v oktobru, rok za končanje del pa je 20. december. Sklepa za odobritev sredstev za sanacijo plazu Ledinca pa še vedno nimamo, čeprav je na vladi že bil potrjen. Dela se bodo torej premaknila v drugo leto. Slabše je bilo na področju društvenih in družabnih dejavnosti, kjer je delo skoraj v celoti zamrlo. Na žalost nismo mogli izvesti niti občinskega praznika. Tudi narava nam ni prizanašala, saj je del občine razdejalo hudo neurje. Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki ste pomagali prizadetim odpravljati posledice. Je pa na žalost občino prvič v 22. letih prizadela smrt občinskega svetnika. Gospod Silvo ni bil samo občinski svetnik in občinski govorec na pogrebih, temveč predsednik kulturnega društva, zborovodja moškega in cerkvenega pevskega zbora ter vodja pevske skupine, ki je zapela žalostinke na pogrebih. Njegov odhod je pustil veliko vrzel, ki jo bo težko zapolniti. V upanju, da se kriza vendarle čimprej konča, vam želim, da v miru in zdravi praznujete prihajajoče praznike in optimistično vstopite v novo leto, v katerem vam želim zdravja, uspehov na vseh področjih in osebne sreče. Vaš župan DELO OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽETALE Občinski svet Občine Žetale se je od objave prejšnjih novic sestal samo na eni seji, in sicer 6. izredni. V tem času občinska uprava pripravlja gradivo za zadnjo sejo v tem letu, ki bo potekala sredi decembra. 6. izredna seja je potekala 1. oktobra 2020 in je bila sklicana zaradi obravnavanja in odločanja o nujnih zadevah in ker ni bilo mogoče sklicati redne seje. S strani Okrožnega sodišča Ptuj smo prejeli poziv za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike, saj bo dosedanjim v januarju 2021 potekel 5-letni mandat. Na osnovi podatkov o številu prebivalcev v naši občini nam pripadata dva sodnika porotnika. Zaradi dolgotrajnega postopka smo morali vloge Okrožnemu sodišču na Ptuju posredovati do 20. oktobra. Na poziv k predložitvi vlog sta na Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja prispeli dve Izjavi kandidatov za sodnika porotnika, ki sta obe tudi izpolnjevali pogoje za navedeno kandidaturo. Tako je Občinski svet Občine Žetale za sodnika porotnika na Okrožnem sodišču Ptuj predlagal Hermana Kopšeta in Nado Stres. Eden izmed razlogov za sklic te seje je bila tudi obravnava podelitev občinskih priznanj za leto 2020, saj smo upali, da se bodo razmere toliko izboljšale, da bomo lahko letošnji občinski praznik izpeljali vsaj v okrnjeni obliki -slavnostna seja in podelitev priznanj. Zaradi epidemiološkega stanja, zaostritve razmer in dodatnih ukrepov občinskega praznika nismo mogli izvesti niti v tej obliki. Je pa Občinski svet na tej seji sprejel sklepe o podelitvi naslednjih priznanj: 1. Plaketo Občine Žetale prejme družina PULKO za aktivno delo na področju gasilstva, kulture in kmetijstva. 2. Priznanje Občine Žetale prejme Albert MOHORKO za aktivno delo na področju požarnega varstva in gasilstva. 3. Priznanje Občine Žetale prejme Milan MIKOLIČ za aktivno delo na humanitarnem področju. Ker zaradi epidemije Covida-19 v tem letu ni bilo mogoče slavnostno podeliti zasluženih priznanj predlaganim s strani različnih organizacij in društev, bomo to izvedli ob primernem trenutku v naslednjem letu, ko nam bo prireditev omogočeno izpeljati v bolj sproščujočem in veselem vzdušju. Vsem nagrajencem pa že v naprej pošiljamo iskrene čestitke ter se jim zahvaljujemo za njihovo aktivnost in doprinos kraju. Na tej seji je bil občinski svet seznanjen še s Poročilom o polletni realizaciji Proračuna Občine Žetale januar-junij 2020. Občinska uprava LETOŠNJI DIPLOMANTI Predstavljamo vam diplomante, ki so v preteklem obdobju uspešno zaključili študij: 1. Matjaž KOPŠE, pridobljen strokovni naslov: Magister mednarodnih in diplomatskih študij, 2. Janja PEKLIČ, pridobljen strokovni naslov: Diplomirana inženirka geologije (un), 3. Petra BRAČEVIC, pridobljen strokovni naziv: Diplomirana inženirka agronomije in hortikulture (VS) in 4. Brigita PREVOLŠEK, pridobljen strokovni naslov: Ekonomistka. Vsem diplomantkam in diplomantu še enkrat čestitamo za uspešno zaključen študij in jim želimo veliko sreče pri iskanju želene zaposlitve in uspešno pot v nadaljevanju, saj jim ni bilo mogoče, tako kot je bilo običajno vsako leto, čestitati ob slavnostni prireditvi v okviru občinskega praznika občine Žetale. Občinska uprava PROJEKT REVITALIZACIJE PUŠNIKOVE DOMAČIJE Kot smo vam o tem projektu poročali že v prejšnji številki novic, dela na Pušnikovi domačiji potekajo nemoteno in se bodo predvidoma po zastavljenem planu zaključila do 20. decembra 2020. Sredstva za izvajanje teh del smo pridobili z uspešno prijavo na Javni poziv za izbor operacij LAS Haloze-EKSRP--oktober 2019. Občina Žetale bo s tem projektom dokončno uredila v letu 2015 obnovljeno Pušnikovo domačijo, ki jo sestavljajo tipična haloška poslopja s hišo, kletjo in gospodarskim poslopjem. Poslopja, postavljena v ravni vrsti na ozki polici hribovitega naselja, so grajena iz materiala, pridobljenega iz bližnje okolice. Domačijo že sedaj obiskujejo številni pohodniki, saj je na poti Krožne tematske poti po poteh kulturne dediščine v občini Žetale. Obiskovalcem želimo poleg ogleda domačije ponuditi nekaj več, zato bomo uredili pode v prostorih hiše ter tlakovali prostore s kamnom v skednju in hlevu. Prostore hiše bomo opremili z opremo, ki bo omogočala nastanitev 4-5 članske družine. Nekaj izvirne opreme je ohranjene, hiša ima tudi krušno peč iz leta 1871. V prostorih gospodarskega poslopja (hlev in skedenj) bomo uredili skupna ležišiča ter namestili kabino za prhanje in umivalnik. Ker domačijo obdajajo izredno strma pobočja, bomo uredili odvodnjavanje zalednih voda s kamnito muldo, da preprečimo propadanje objektov. Dodatna ponudba bo popestrila dogajanje za obiskovalce in turiste, ki si sedaj domačijo lahko samo ogledajo. Sedaj bodo imeli možnost tam prenočiti ali se nastaniti za več dni. Največji dosežek projekta pa bo vsekakor ohranjanje naravne in kulturne dediščine za naše zanamce ter zagotovitev vsebin, ki bodo omogočile, da se bo domačija ohranila tudi v prihodnje. Z ureditvijo odvodnjavanja vod, ki se stekajo s strmega pobočja, bo preprečeno propadanje objektov zaradi vlage. V jesenskih mesecih smo na pobočje kmetije, ko je le-to bilo ograjeno, namestili primerne živali za takšen teren - koze, ki nam pomagajo pri čiščenju zarasti ter istočasno popestrijo dogajanje okoli kmetije, saj s svojim radovednim prihodom k ograji pozdravijo vsakega obiskovalca. Občinska uprava 655 m Žetalske novice MODERNIZACIJA OBČINSKIH CEST OBČINE ZETALE V LETU 2019 Kot smo že poročali v prejšnji številki Žetalskih novic, je bil v oktobru zaključen projekt Modernizacije občinskih cest Občine Žetale v letu 2020. Na novo je bilo asfaltiranih šest odsekov cest v skupni dolžini 2217 m. Zaradi izrednih razmer, ki vladajo v tem letu, ni bilo mogoče organizirati otvoritev teh cest, kar pa bomo po zagotovilu zadovoljnih občanov in uporabnikov cest izpeljali v naslednjem letu, ob zaključku dvoletnega projekta. Tako so na novo asfaltirani naslednji odseki cest: - JP 741552 odcep Krt v dolžini 170 m, - JP 741542 odcep Vogrinc v dolžini 170 m, - JP 741561 Paukon-Rapečjak v dolžini 323 m, - JP 741331 Peklača-Vildon v dolžini 850 m, - JP 741341 odcep Rakoški Vrh v dolžini 100 m, - JP 741581 Trebež-Kamenšek v dolžini 604 m. Pri dve odsekih, Peklača-Vildon in Rakoški Vrh, smo zaradi strmega terena dodali še sredstva iz namena rednega vzdrževanja cest in pri vsakem odseku dodatno asfaltirali še 80 m ceste. Občinska uprava NABAVA DEFIBRILATORJA LIFEPACK 1000 Ker se zavedamo, da se tovrstne nesreče dogajajo pogosto, smo se na pobudo člana občinskega sveta, Nejca Sakelška, in tudi na željo prvih posredovalcev po nabavi modernejšega defibrilatorja odločili, da sredstva, ki smo jih letos zaradi izrednih razmer epidemije Covida-19 prihranili, namenimo za nakup novega defibrilatorja z najnovejšo tehnologijo. Za ta namen bomo prerazporedili proračunska sredstva, ki so bila namenjena za izvedbo občinskega praznika. Ker imajo gasilci kot prvi posredovalci defibrilator, ki ni kompatibilen z enakimi napravami, ki jih uporablja zdravstvo, bi bilo smiselno, da se njim dodeli novejši, saj so oni tisti, ki največkrat rešujejo življenja, katerim preti srčni zastoj, njihov pa premesti na zunanjo steno Večnamenske dvorane v Žetalah. Novi avtomatski zunanji defibrilator (AED) je izdelan za profesionalni odziv in je enostaven za uporabo. Velik zaslon prikazuje grafiko in EKG odčitke, ki so jasni in enostavni za branje. Namestili bomo tudi zunanjo ogrevano omarico. Želimo si, da ga uporabimo čim manjkrat, če pa že, pa naj v vsakem primeru pomaga. Občinska uprava OSVETLITEV CERKVE MARIJE TOLAŽNICE Že nekaj časa je bilo mogoče opaziti, da zunanja osvetlitev cerkve Marije Tolažnice ni delovala. Tako smo v teh dneh zamenjali obstoječe reflektorje z LED tehnologijo, ki je posebej prilagojena za osvetljevanje cerkva in bolj prijazna za ljudi in živali. Zamenjava ne omogoča le velikega prihranka električne energije in posledično tudi stroškov, pač pa tudi kvalitetnejšo in prijaznejšo osvetlitev, saj je svetloba, ki jo ustvarjajo LED svetila, tople barve in tako prijetnejša za oko in nebo. Občinska uprava AKTIVNOSTI, KI SO POTEKALE V PRETEKLEM OBDOBJU Nadaljujemo z aktivnostmi na področju projekta »Celovita obnova vodovodnega sistema Spodnje Podravje«, kjer občine, vključene v skupni vodooskrbni sistem, vodimo skupni projekt. Trenutno smo v fazi postopka objave javnega naročila Zetalske novice Mfr / za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, rok oddaje je bil zaradi predlaganih manjših sprememb razpisne dokumentacije in razglašene epidemije podaljšan do 11. 12. 2020 do 9. ure. Istega dne se bo opravilo tudi odpiranje pravočasno prispelih ponudb. Napredujejo tudi aktivnosti na projektu »Turistična destina-cija Haloze«, kjer za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju turizma občin Majšperk, Cirkulane, Pod-lehnik, Zavrč in Žetale sodelujemo na skupnem projektu. Z navedenimi občinami smo se s skupnim projektom »Turistična destinacija Haloze« prijavili na Javni poziv za izbor operacij LAS Haloze-ESRR-november 2019. V tem času smo izbrali logotip ter vložili registracijo blagovne znamke na območju Slovenije in Evropske unije z besedno zvezo, ki je navedena v logotipu; »VIZIT HALOZE«. Sedaj največ aktivnosti name- njamo pripravi oglaševanja na socialnih omrežjih (Facebook in Instagram) ter digitalnemu oglaševanju v tujih medijih in tiskanih medijih, tako domačih kot tujih. Prav tako smo začeli s snemanjem predstavitvenega filma »Turistične možnosti v Halozah«; v nadaljevanju bosta v tem sklopu pripravljena še dva filma; »Haloze pozimi« in »Haloze spomladi«. Posamezen film bo zajemal tako turistično, kulturno in gastronomsko ponudbo Haloz, kot tudi ponudbo že oblikovanih turističnih programov--produktov, naravne danosti Haloz ter posamezne subjekte. Občinska uprava Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Žetale! Leto 2020 je v večih pogledih posebno leto. Je leto izzivov in novih preizkušenj. Za nami so namreč meseci nekoliko drugačnega življenja in vsakodnevnih navad, kot smo jih poznali. Če smo bili v poletnih mesecih že optimistični in ponovno zelo sproščeni, se je žal epidemiološka situacija v jesenskem času spet zaostrila. Ker koronavirus ne popušča, je bila žal ponovno potrebna večja zaostritev ukrepov. Ustrezna zaščita in ravnanje bosta ostala naša stalnica tudi v naslednjih tednih. V dneh, ko se je listje že pričelo odevati v jesenske barve in smo bili v polnem spravilu pridelanih dobrot, so se za šolarje odprla šolska vrata. Tega sem bila še posebej vesela. Šola vendarle ni samo učenje. Šola so tudi stiki z vrstniki, druženje, igranje in ustvarjanje, s čimer se razvijajo otrokove socialne, jezikovne in druge veščine. Žal je šola zaradi vse slabše epidemiološke slike po mesecu in pol za veliko večino učencev za nekaj časa zaprla svoja vrata in se ponovno preselila v spletno obliko učenja. V Državnem zboru je bilo skozi vso leto zelo aktivno. Ob ostalih »rednih« zakonodajnih spremembah smo sprejemali potrebne zakonodajne rešitve tudi za spopad s posledicami epidemije. Skupno je bilo do trenutka mojega pisanja sprejetih kar 5 paketov t.i. protikoronskih zakonov. Verjamem, da ukrepe zelo dobro poznate, usmerjeni so v pomoč posameznikom, ranljivim skupinam, kmetijstvu, samoza-poslenim, gospodarstvu ter predvsem k ohranitvi delovnih mest. Izmed vseh ukrepov so bili zelo pozitivno sprejeti turistični boni, ki bodo zaradi poslabšane epidemiološke slike v državi podaljšani v leto 2021. Nismo pa pozabili niti na občine. Namesto 589,11 evra na prebivalca bodo občine po novem prejele 623,96 evra v letu 2020 in 628,20 evra povprečnine na prebivalca v letu 2021. To konkretno za občino Žetale pomeni dodatnih 78.000 evrov letno, ki bodo namenjeni razvoju vaše občine. Veseli me, da smo bili pri pogajanjih o Večletnem finančnem okviru EU 20212027, vključno s pogajanji o novo predlaganem instrumentu za okrevanje, zelo uspešni. Sloveniji se iz celotnega svežnja za obnovo Evrope po pandemiji Covida-19 obeta 10,5 milijarde evrov, od tega kar 6,5 milijard evrov nepovratnih sredstev. Z iz-pogajanimi evropskimi sredstvi se bodo lahko v prihodnjih letih izvedli številni projekti, ki bodo omogočili boljše življenje vseh državljanov, tudi na haloškem koncu. Kot poslanka haloških občin in občine Kidričevo z vsemi lokalnimi skupnostmi sodelujem zelo dobro. V letošnjem letu sem prvič tudi v vlogi koalicijske poslanke in končno lahko rečem, da imamo na strani Vlade Republike Slovenije sogovornike, ki razumejo težave in potrebe podeželja, obmejnih občin in Haloz. Zato si maksimalno prizadevam povezati lokalno in državno raven. Zavedam se, da lahko le na ta način v naše konce pridobimo kar največ sredstev. V ta namen v naše konce vabim posamezne ministre. V juniju nas je tako obiskal minister za infrastrukturo g. Jernej Vrtovec z ekipo, v septembru minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak z državno sekretarko ter v oktobru minister za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvone Černač. Skupni delovni sestanki z župani in županjama iz naših koncev že prinašajo rezultate in z njimi bomo nadaljevali tudi v prihodnje. V kolikor imate zame vprašanje ali kakšno pobudo, ki jo želite deliti z menoj, se lahko še zmeraj osebno srečamo v kateri od poslanskih pisarn. Prosim vas, da mi pišete na e-naslov: suzana.lep-simenko@ dz-rs.si in skupaj bomo poiskali ustrezen termin. Spoštovani, smo v obdobju, ki je nastopilo povsem nepričakovano, z veliko mero odrekanj osnovnim svoboščinam, ki nam tako ali drugače sicer soustvarjajo naš vsakdan. Zagotovo je to čas, ki bo v zgodovini človeštva zapustil trajno in neizbrisno sled. Priznam, da sem tudi sama v tem obdobju resnično spoznala, kako hitro se stvari v življenju lahko spremenijo. Zato ničesar ne smemo jemati kot samoumevno. Trajna je le sprememba sama. Leto 2020 se počasi končuje. December žal ne bo poln dogodkov, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. A ne glede na to, naj bodo praznični dnevi čarobni, zaznamovani s soji luči in dobrotami iz domačih peči. Želim vam lepe in blagoslovljene božične praznike, ponosno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti, v letu 2021 pa predvsem zdravja, miru, ljubezni in osebnega zadovoljstva. Vse dobro, pazite nase in na druge ter ostanite zdravi. Suzana Lep Šimenko poslanka DZ RS Žetalske novice 8 m OBVESTILO O NOVEM NAČINU ZBIRANJA STEKLA IN Q5\D SPREMEMBA ODPIRALNIH ČASOV ZBIRNIH CENTROV II— Ptuj, december 2020 Spoštovani uporabniki storitev ravnanja z odpadki, obveščamo vas, da bomo v letu 2021 uvedli ločeno zbiranja stekla po sistemu »od vrat do vrat«. To pomeni, da boste v uporabo dobili posodo (120 L) za zbiranje stekla, pri čemer te vrste odpadkov ne bo več potrebno voziti na oddaljene ekološke otoke. Le-ti se bodo ukinili. Posodo zelene barve z belim pokrovom in napisom STEKLO vam bodo predali zaposleni našega podjetja, skupaj z navodili za ločevanje. V kolikor vas ob obisku naših zaposlenih ne bo doma, vam bodo posodo nastavili na varno mesto. Odvoz stekla bo potekal s prevzemnega mesta (to je mesto, kamor že danes za odvoz nastavljate ostale posode in vrečke). Odvoz bo potekal 6 x letno, po urniku odvoza odpadkov za leto 2021. Dnevi odvoza so na urniku za leto 2021 označeni z zelenim kvadratkom. !!! Pri večstanovanjskih objektih (bloki, ...) ostaja sistem nespremenjen, prav tako naskupnih prevzemnih mestih,ki so že opremljena s posodo za steklo. V kolikor vaše skupno odjemno mesto, kamor vozite odpadke, nima posode za steklo, jo bom o dodatno namestili. V POSVDO ZASTEOtO ODLAGAMO: - steLIsniDe pijač it j odi, kvčim A, kdrvvil - kozarce za vlaganje brez pokrovov, - drugo steklono ebbalažo, - druge votle steklenice brez zamaškov. V POSODO ZA STEKLO NE ODLAGAMO: - okenskega stekla, ogledal, keramike ... - žarnic, avtomobilskega stekla, - steklenic iz umetnih snovi, - drugih vrst odpadkov. Prosimo za dosledno ločevanje vseh odpadkov po navodilih, ki jih najdete tudi na naši spletni strani: https://cistomesto. si/2019/04/01/zlozenka-za-locevanje-odpadkov/. NOVOSTI NA PODROČJU ZBIRANJA ODPADKOV V ZBIRNIH CENTRIH Obveščamo vas, da z letom 2021 ni več možno brezplačno oddajanje odpadkov v CERO Gajke za naše uporabnike. V ta namen smo spremenili in povečali razpoložljivost zbirnih centrov v upravljanju podjetja ČM Ptuj, kamor lahko pripeljete in brezplačno oddate odpadke, ki spadajo v okvir zbiranja gospodarske javne službe. Vabimo vas, dg v letm e02h oNpadke prieeljehev vam najbližji ZC glede na odpiralni čas in lokacijo: Zavse dodatneinformacije v zvezizločevanjemin zbiranjem odpadkov smo vam na voljo na tel. št.: 02 780 90 20 ali po e-pošti info@cistomesto.si. Vaš zbiralec odpadkov ČISTO MESTOPTUJ ZC ZETALE Lokacija: v naselju Dobrina (glej zemljevid lokacij na: https://cistomesto.si/zbirni-centri/) Dan Letni odpiralni čas (april — oktober) Zimski odpiralni čas (november — marec) OPOMBE TOREK in PETEK 11:00 - 18:00 9:30 — 16:30 Vsak torek in petek, razen praznikov SOBOTA 12:00 - 15:00 12:00 — 15:00 Dve soboti v mesecu — glej koledar odvoza *Točni datumi odprtja zbirnih centrov bodo objavljeni na naši spletni strani ter v urnikih odvozov za leto 2021 - glej moder kvadratek na koledarju: I ZC K2DR2CEVO Lokacija: Njkvorco, costa za Talum (glej Dmmljmoid lokacij na: https://cEstAmnstA.sE/DbEGm-cnntGE/) Dan Letni odpiralni mas (april — oktober) Zimski odpiralni čas (november — marec) OPOMBE TOREK, SREDA, ČETRTEK 11:00 - 18:00 9:30 - 16:30 Vsak torek sreda m četrtek, razen praznikov SOBOTA 8:00 - 13:00 8:00 - 13:00 Vse sobote v mesecu -glej koledar odvoza Odpiralne čase in lokacj naših zbirnih centrov najdete na : https: //ostomesto.si/zMrm-centri/ POSKRBIMO ZA VEGETACIJO OB NEKATEGO-RIZIRANIH IN KATEGORIZIRANIH JAVNIH CESTAH Previsoka in razraščena vegetacija ob javnih cestah predstavlja oviro in ogroža varnost udeležencev v cestnem prometu, tako pešcev kot kolesarjev in predvsem voznikov. Zakonodajalec je s ciljem zagotovitve varne uporabe javne ceste za vse udeležence v prometu in preglednosti občinske ceste v 98. členu (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US, 46/15 in 10/18; v nadaljevanju: ZCes-1) jasno določil: »V območju nivojskega križišča občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo (preglednostni prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.« Skladno z navedenim ter drugimi zakonskimi in podzakonskimi določbami prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste in zahtevami glede varnosti vseh udeležencev v prometu pomeni, da: - je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost ceste; - zaradi preglednosti višina rastlin ne sme presegati višine 75 cm od nivoja vozišča; - morajo biti drevesa ali grmičevje, ki raste ob omenjenih cestah, obrezano tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m (prosti profil ceste); - mora biti po širini grmičevje ali drevje obrezano najmanj do zunanjega roba bankine. Interes občine kot tudi vseh občanov, uporabnikov javnih cest, je, da so te normalno prevozne in da na njih ni elementov, ki bi ogrožali ali bili nevarni za vse udeležence v prometu ter da je možno normalno vzdrževanje ceste. Višji posevki tik ob cestišču zmanjšujejo vidljivost in preglednost na vozišču (npr. drevesa, grmovnice, višje poljščine, npr. koruza), ki z vejami segajo v prosti profil ceste ali zračni prostor ceste (7 m). Občani se s takšnimi zasaditvami ne zavedajo dovolj odgovornosti za svoje ravnanje. Lastniki zemljišč morajo skrbeti za varovalni pas, v katerem se razrašča vegetacija s stavbnih in kmetijskih zemljišč v zračni prostor javnih cest, saj to zelo vpliva na varno odvijanje cestnega prometa. Občane zatorej opozarjamo, da redno obrezujejo zasaditve v okolici cest in poti. Za vegetacijo je treba skrbeti skozi vse leto in tako zagotavljati minimalno polje preglednosti. Ustrezna ureditev pa poleg večje varnosti vseh udeležencev v prometu prispeva tudi k bolj urejenemu in lepšemu videzu naših naselij. Pripravil: Občinski inšpektorat Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju M SERVIS \ GASILNIKOV ] VARGASAL NE SKRBITE, SMO Z VAMI Srečno, zdravo in varno novo leto 2021! www.vargas-al.si ŽUPNIJA ZETALE - ADVENT 2020 Danes, ko pišem te vrstice, ob pogledu skozi okno lahko vidim, da tako kot mi zaključujemo koledarsko leto, tudi narava prehaja iz jesenskega v zimski čas. Donačka gora v megli, po travnikih vzorec prvega snega, na Reseniku se kažejo jutranji žarki sonca, ki dajejo upanje, da se bo megla razpršila in nas bo sonce skozi dan razveselilo ter malo pregnalo to turobnost jesenskih meglenih dni. Če gledamo na letošnje leto skozi oči narave, je povsem običajno leto, pa vendar je en majhen, očem neviden virus povsem spremenil človeške odnose. Odpovedani so vsi javni dogodki, ni druženj, držati se moramo samozaščitnih ukrepov in biti odgovorni do sebe in drugih, s katerimi se kljub vsemu srečamo. Tudi v župniji veljajo povsem enaka pravila. Letošnji adventni čas bo zaznamovan z epidemijo, ki je spremenila naše življenje in način ob-hajanja cerkvenih praznikov. Škofje vabijo vse katoličane, da okrepimo molitev in vero znotraj svojih družin. Tudi letos smo doma izdelali adventne venčke. Na njih bomo vsako nedeljo prižgali eno svečko več in se tako pripravili na Božič. Jaslice so sestavni in nepogrešljivi del slovenske kulturne dediščine, ki že več stoletij zaznamujejo naše praznovanje božiča. Letošnji adventni čas zato namenimo za izdelavo domačih jaslic, ki jih sami v svoji družini na sveti večer blagoslovimo in ob njih zmolimo. Ker v cerkvi ni svetih maš z navzočnostjo vernikov, smo povabljeni k spremljanju maš po radiu, televiziji in preko družbenih omrežij, v domači cerkvi pa imamo možnost prejema obhajila v soboto zvečer in v nedeljo. Podrobna navodila lahko najdemo na župnijski internetni strani. V teh predprazničnih dneh smo se na našem pokopališču poslovili od Silva Potočnika. Silvo je bil z domačo župnijo močno povezan. Pod njegovim vodstvom je zaživel cerkveni pevski zbor, ki je s svojim ubranim petjem obogatil nedeljske svete maše, zapel ob praznikih in drugih slovesnostih v župniji. Z njegovim odhodom v večnost je v naši župniji nastala velika praznina, za katero ne vemo, kako jo bomo zapolnili. Silvo, hvala ti za tvoje razdajanje župniji kot pevec, zborovodja, bralec beril ... V lepem spominu nam ostajajo skupna župnijska romanja, ki si se jih udeležil s svojo družino, druženja ob župnijskih dogodkih, razne priprave na slovesnosti, ki smo jih pripravljali s skupnimi močmi in si pri njih sodeloval ter pomagal s svojimi talenti. Želimo ti, Silvo, da ti je za vse tvoje delo Bog bogat plačnik, hkrati pa te prosimo: bodi pri Bogu priprošnjik za našo župnijo. Advent naj bo čas tihote, notranjega miru, molitve in spokojnosti, saj je samo tako mogoče resnično doživeti božične praznike. Vsem želim blagoslovljene božične praznike, v prihajajočem letu pa, da spet zaživimo tako, kot smo bili vajeni pred epidemijo, da bomo lahko brez strahu pred okužbo prijateljem in znancem stisnili roko in jim zaželeli vse dobro v letu 2021. S.G. 35 LET GRADBENEGA PODJETJA JAZBEC d.o.o. Leto 2020 je za Gradbeno podjetje Jazbec d.o.o., ki ima sedež v Žetalah 14/a nekaj posebnega. V tem času mineva 35 let od ustanovitve podjetja. Ustanovitelj podjetja je bil leta 1985 Karl Jazbec, kot samostojni podjetnik. Gradbeno podjetje Jazbec je družinsko podjetje, ki se je vseskozi odlikovalo s kakovostnimi storitvami, ker samo na ta način je bilo možno pridobiti nove stranke. Mejniki podjetja: - Leto 2001 zaradi povečanega obsega dela se je podjetje preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - Leta 2015 se direktor podjetja Kar Jazbec upokoji in preda vodenje podjetja sinu Tomažu, sam pa še naprej dela na področju organizacije in pridobivanja dela. - Leta 2020 podjetje kupi parcelo v poslovni coni Lancova vas v izmeri 800 m2, na kateri zgradi poslovno halo, v kateri lahko pod streho opravlja različna pripravljalna dela, kot so: strojno vezenje armatur, izdelava opažev, temeljev za trafo postaje in drugo....... Veliko pozornost Gradbeno podjetje posveča vlaganju v širjenje voznega in strojnega parka in znanja zaposlenih. Na začetku je bilo od 4 do 5 zaposlenih, zdaj pa 10 do 15 zaposlenih. Osnovna dejavnost podjetja so: gradbeništvo in poslovne storitve. Na področju podjetništva so med najbolj uspešnimi prav družinska podjetja. In takšno podjetje je tudi Gradbeno podjetje Jazbec d.o.o. , v katerem zraven Karla delujejo še od vsega začetka žena Bertica, ki je nepogrešljiva pri opravljanju pisarniškega poslovanja in še sinova Tomaž in Andrej, ki sta s pridobljenim znanjem garant, da bo podjetje tudi naprej poslovalo uspešno......... Iskrene čestitke in naj se uspešna 35 letna zgodba Gradbenega podjetja Jazbec nadaljuje. Jože KRIVEC 660 m Žetalske novice JESENSKO ZIMSKA TIŠINA Pri sestavljanju članka za Društvo podeželskih žena naše občine mi je bila v navadi nekajvrstična kitica poetike, a si mislim, da je v tem COVID času nastalo mnogo uglasbenih pesmi, pa tudi takih brez not, je zadoščeno sedanjosti, ki ni nikakršna pesem našega društva, saj so vsi projekti načrtovani ob letošnjem občnem zboru nični. In zakaj? Vsi dobro vemo, kako je popotoval po naši Sloveniji virus in pogubil mnogo življenj. Kulturne ustanove so zaprte, tudi drugi obrati, kuhalnice so v počitku, če pomislimo na restavracije, hotele, turistične kmetije in druge kulinarične ustanove. Kulinarika članic našega društva ni v mirovanju; čeprav se ne družimo, se gibamo v kuhinji in skrbimo za dobra kosila. Mnoge so se lotile preizkušanja različnih receptov. Nekatere članice so povedale po telefonu, da jim je dobro uspel marmorni kolač, tudi ocvirkovka je bila dobra, dobro pečen jabolčni štrudelj je prijetno širil svojo aromo po okolici; posladkali so se domači, obiskovalcev pa ni bilo. Tako so potekala izobraževanja individualno in uspešno. Ko bo dovoljeno delo v skupinah, bomo recepte preverile. Naša predsednica ga. Darinka večkrat na daljavo potoži, da ji tako stanje ne odgovarja, da čuti pomanjkanje druženja s članicami, a je optimistka, ki pravi, da bo vse zamujeno realizirano v prihodnosti. O čem bomo poročale na občnem zboru 2021, če nismo ničesar uresničile z izobraževanji? Sicer pa velja pohvala vsaki gospodinji, da je družini postregla z jedili, ki niso vsakodnevno na seznamu. Tudi sonce se skriva za debelimi oblaki, megle se podijo po širjavi in pogled v naravo je dolg le nekaj metrov. To je zimski čas, ki ga olepšuje le bela odeja. Kje so tisti časi, ko so po žetalskih hribih drveli sankači in smučarji? To je nostalgija, ki je včasih tudi potrebna. Nič se ne razgibavamo v šolski telovadnici, sprehodov tja do Viljdona je malo, tudi srečanja ob zaključku tega nenavadnega leta ne bo. A upamo, da bodo prišli časi, polni optimizma, ko bomo nadoknadili zamujeno. Želimo Vam zdravo, čarobno doživetje veselega decembra in zanesljiv ter uspešen vstop v novo leto 2021. Vse najlepše ob branju 76. številke Ž. N. Vam želiva predsednica DRUŠTVA ga. Darinka in M. K. Rudlov in Frančiškin žetalski hmelj Tisoč osemsto štiriinosemdesetega leta se je na Dunaju rodil Rudi, ki so mu vse življenje rekli Rudl. Njegov oče Rudl in mati Elizabeta sta služila svoj vsakdanji kruh na Dunaju. Po vrnitvi iz tujine sta zagospodarila na Kopšetovi kmetiji Žetale 10. Nadaljevala sta z lončarstvom, izdelovala sta vrče, ročke, vaze, krožnike, glinasta posoda je šla dobro v prodajo. In njiju se je prijel vzdevek Pri Lončarjevih in vnuk Herman se spominja dedkovega stavka: »Daj pajbi (fantu) kos kruha.« Prišli so hudi časi, Rudl je moral v prvo svetovno vojno in dve leti sta mu minili v Omsku, od koder se je peš vrnil v Žetale 1921. leta. 1922. leta se je rodil Tonček, ki je postal polbrat Franclu in mati Elizabeta je ob porodu umrla. Rudl je ostal sam z dvema otrokoma. Vnuk Herman se spominja pripovedi, kako je dedek Rudl nosil dojenčka k dojilji nedaleč od doma. Čas je tekel in Rudl je spoznal preko svojega brata Francla bogato Savinjčanko Frančiško, 1924. leta sta se poročila in Frančiška je postala znana pod imenom Fanika. Z doto sta poravnala dolgove in razmišljala o donosni rastlini HMELJ in jo na treh njivah blizu domačije zasadila na enem hektarju in pol. Z dobljenim kreditom sta nasad 1925. leta posodobila, a prišli so krizni časi, rekli so ČRNI PETEK in čas je zlomil družino Rudla in Fanike, saj je prodaja hmelja zamrla. Kljub dobri kakovosti hmelja je proizvodnja žetalskega hmelja propadla 1929. leta in za spomin je ostala več let polna vreča na skednju. Obdelava hmeljskih njiv je bila ročno delo in v lepem spominu je ostal negovalec hmelja Voglarjev Tonč. Kljub krizi sta Rudl in Fanika dobro zagospodarila, zgradila sta še danes dobro stoječi hlev in dogradila bivalni dom. Skrbela sta za štiri otroke, trije so odšli od doma, na domačiji je ostal četrti otrok Milko in se poročil z Gelčko Pokonsko in življenje se je nadaljevalo. Vsi iz te družine so pomrli, ostal je le zdaj 91 letni Maks, ki ima še vedno rad svoj rojstni kraj in dom. Naše žetalsko področje ni več znano po hmelju, morda lahko bralci obudite spomin na to rastlino, ki je pomembna za pridelavo piva in mnogi ga rajši pijejo in tako zapostavljajo priznano haloško kapljico - VINO. Bil je grudnov ponedeljek in prijeten pogovor z vnukom Hermanom nekoč priznanih hmeljarjev KOPŠE iz Žetal. Komur leži pisna slovenska beseda, ima zajeten izbor podatkov in zanimivih zgodb za lepo slovensko knjigo - pri KOPŠETOVIH Žetale 10. HVALA za gostoljubje in lep pozdrav M. K. 12 m Ž etalske novice * . » (Delavsko društvo fmSavskifi krneti] in podeželja, £ed vsem o6čanom in oSčanfiam oBčine ZetaCe, vesele in mirm Oožicno-novoČetne praznike. DHKP »ŽIGA BUKŠEK - MLAD HARMONIKAR IZ ČERMOŽIŠ, DRUGIČ UVRŠČEN NA SVETOVNO PRVENSTVO« 14. mednarodno Avsenikovo tekmovanje v Begunjah na Gorenjskem, februar 2020 Mlad, simpatičen harmonikar Žiga Bukšek iz Čermožiš je v letošnjem letu dosegel nov mejnik v svoji kratki, izjemno uspešni glasbeni karieri. Na 6. tekmovanju zveze diatonične harmonike Slovenije, ki je potekalo pod posebnimi pogoji 3. oktobra 2020 v Bohinjski Bistrici je Žiga Bukšek osvojil 3. mesto in Zlato priznanje. Stroga ocenjevalna komisija mu je dodelila 95,4, kar je izjemen rezultat. Ta rezultat je Žigi omogočil sodelovanje na svetovno prvenstvo, ki bo predvidoma leta 2021. Zgoraj navedeni uspeh pa ni edini, ki ga je Žiga dosegel za vse posebnem letu 2020. Še pred razglasitvijo epidemije je v mesecu februarju sodeloval na 14. mednarodnem Avsenikovem tekmovanju v Begunjah na Gorenjskem. Med več kot 100 tekmovalci je Žiga v rojstnem kraju svojega vzornika Slavka Avsenika dosegel Zlato priznanje. Žiga je v letu 2020 dobil novo harmoniko »MUNDA«, ki jo je izdelal priznani izdelovalec Zlatko Munda. Do sedaj sta lastnika takšne harmonike v Sloveniji samo dva. Primož Zvir, Žigov mentor in nekdanji svetovni prvak na igranju na diatonično harmoniko in njegov učenec Žiga Bukšek. Ob tem pomembna izjava Primoža Zvira, Žiga Bukšek na 6. Državnem tekmovanju v igranju na diatonično harmoniko, Bohinjska Bistrica, 3.10.2020 ko pravi, da je harmonika »MUNDA« najboljša harmonika, ki jih je do sedaj imel. Ob tem kratkem zapisu velja znova poudariti, da so uspehi harmonikarja Žige Bukšeka plod njegovega neumornega dela pod vodstvom mentorja Primoža Zvira. Odločilnega pomena pa je nesebična podpora njegovih staršev: očeta Fran- cija in mame Lidije. Za dosežene uspehe v letu 2020 Žigi Bukšeku iskreno čestitamo in verjamemo, da bo še naprej uspešno zastopal sebe in Občino Žetale, doma in po svetu................ Jože KRIVEC Zetalske novice Mfr 13 IZLET NA GORENJSKO Leto 2020 si bomo člani Strojnega krožka Žetalanec zapomnili po tem, da smo večino leta lahko samo delali doma na svojih kmetijah, saj je večino časa veljala zapora prehajanja med kraji. V jeseni so se za nekaj časa le sprostili vsi ukrepi in smo na hitro pripravili program izleta na Gorenjsko, kjer smo lahko izkoristili tudi del bona, ki nam ga je podarila država, da pomagamo turističnemu sektorju. V jutranjih urah 2. oktobra smo odrinili iz Žetal in naš prvi redni postanek na Trojanah za kavico in velik dober krof ni izostal. Žal nam vremenska napoved za naš izletniški vikend ni bila naklonjena. Napovedano je bilo zelo slabo, deževno vreme in res, ko smo prispeli v Nordijski center v Planici, je že deževalo, zato smo najprej opravili notranji ogled tega novega lepega centra. Seznanili smo se z vsemi zgodovinskimi mejniki planiških skakalnic in letalnice, prav tako s skakalci, ki so te meje postavljali više in više. Čeprav je bilo zunaj kljub dežju toplo, smo se lahko v spodnjih prostorih, kjer so smučarski tekači pridno trenirali, tudi mi malo naužili mraza, pa še kakšna kepa snega je tu in tam zajadrala med skupino. Haložani pa ne bi bili to, kar smo, če se ne bi kljub rahlemu dežju popeljali s sedežnico na vrh letalnice. Žal zipline ni obratoval, tako da se nam tistim, ki smo se junačili, da se spustimo v dolino po zajli, to ni uresničilo. Pa kdaj drugič. Se nas je pa kar precej odločilo, da se ob letalnici sprehodimo v iztek po kovinskih stopnicah in kar precej napora je bilo treba vložiti za to. Stopnic ni bilo ne konca ne kraja, zato so nekateri, ko smo prispeli v naš hotel v Kranjski Gori, hitro šli hladit svoje nožne mišice v hotelski bazen. Drugi dan je bil pohodniško naravnan, saj je bil v programu Slovenski planinski muzej v Mojstrani in pohod do slapu Peričnik. Ko smo prispeli v Mojstrano, so oblaki nakazovali, da tudi sobota ne bo brez dežja, zato smo se v muzeju dogovorili, da gremo najprej do slapa in si potem v miru ogledamo muzej. Z lokalnim vodnikom smo se peš podali proti Peričniku. V dveh urah smo prispeli pod ta veličastni slap, kjer voda prosto pada kar 52 metrov v globino. Nad tem slapom je še mali Peričnik, ki je prav tako lep za pogledati. Do njega se je treba povzpeti po bolj strmih poteh in stopnicah, a se splača. Spust nazaj do koče pod slapom pa so že popestrile prve kapljice dežja, zato smo se odpovedali hoji nazaj in poklicali na pomoč avtobus, ki nas je nepremočene odpeljal nazaj do muzeja. Po ogledu zanimive planinske zbirke v muzeju je zelo prijalo dobro kosilo v domači gostilni. Nedelja zjutraj rahlo dežuje, zajtrk v našem hotelu Ramada Resort, osebje prijazno, hrana dobra in kar težko smo verjeli, da je za nami že zadnja noč tukaj in moramo novim doživetjem današnjega dne naproti. Avtobus že pelje proti Bledu, sledimo označbam za Blejski vintgar, kjer nas čaka naš vodnik Jože, tudi dež je ponehal. Pri- merno se opremimo in že pešačimo po 1,6 kilometra dolgi soteski in opazujemo, česa je sposobna narava, predvsem pa voda. Polni vtisov lepe narave in bučanja vode že potujemo proti spodnji postaji žičnice na Vogel. Bilo je vetrovno, megleno in deževno, zato so se za vožnjo na vrh odločili le najpogumnejši izletniki. A ko smo prispeli na vrh, je vetru uspelo za nekaj časa razpi-hati meglo in pričarati zelo lep pogled na s soncem obsijane vrhove, za nekaj trenutkov pa tudi v dolino z Bohinjskim jezerom. Za zaključek izleta obisk Avsenikovega muzeja v Begunjah, kjer smo si ogledali tudi filmček o uspehih tega našega glasbenega velikana. Sledilo je pozno kosilo v Avsenikovem gostišču, za konec pa še ogled prostorov, kjer snemajo glasbene oddaje, kot je Slovenski pozdrav. Ja, trije dnevi so minili prehitro, kljub temu, da smo morali upoštevati vse varnostne ukrepe, ki nam jih nalaga ta čas razsaja-nja epidemije, smo se imeli prekrasno in se vsi zdravi vrnili. Tako naj tudi ostane in ko se vse te stvari umirijo, vabljeni na nove podvige in spoznavanja bližnjih in daljnih krajev. Nenazadnje pa gre zahvala, da so naši izleti še prijetnejši, brez črvičenja v trebuhu, tudi Marjanu iz Gastroja, vsem predstavnicam nežnejšega spola za sladice in Antonu za dobro kapljico. Izidor Štajnberger 14 m Ž etalske novice PREVZEM PODVOZJA ZA NOVO GASILSKO VOZILO December ima svoj vzdevek »veseli december«, saj ga polnijo številni prazniki in ljudske zabave, čeprav morda letos ni tistega pravega pristnega občutka. Tudi v PGD Žetale, ga kljub vsemu lahko poimenujemo veseli december, saj smo uspeli s prvimi oprijemljivimi rezultati našega projekta nabave novega gasilskega vozila. Tako smo v začetku meseca v skladu s terminskim planom, določenim v pogodbi, prevzeli podvozje za prihajajoče gasilsko vozilo. Podvozje ustreza vsem karakteristikam zahtevanim v razpisu in bo uradno prevzeto skupaj z nadgradnjo. Podvozje je delo proizvajalca MAN, tip TGM 13.290 4x4 BL FW. Motor je razreda EURO5 z 290KM (213KW), prenos na kolesa je preko avtomatskega menjalnika MAN TipMatic®, nadgrajenim s programsko opremo MAN TipMatic® Emergency. Podvozje ima vse sodobnejše sisteme za zagotavljanje varne vožnje. Kabina voznika in sovoznika je osnovno opremljena, primerna za dodelavo v sklopu nadgradnje. Podvozje smo prevzeli v petek 04.12.2020 pri izbranem izvajalcu Rosenbauer d.o.o. na sedežu v Gornji Radgoni in ga prepeljali v gasilski dom PGD Žetale. Trenutek, ki bi moral biti slovesen za vse člane in občane, je žal, glede na trenutno situacijo, moral potekati ob strogih ukrepih z minimalno udeleženci. Vemo da bo prišel čas, ko bomo lahko ponosno predstavili tudi vsem članom in občanom. Podvozje bo, do pričetka nadgradnje, ki se predvideva v mesecu novembru 2021, garažirano v garaži PGD Žetale. Za izvedbo v dveh delih (nabava podvozja in nato izvedba nadgradnje) smo se bili skupaj z Občino Žetale primorani odločiti zaradi nezmožnosti zagotavljanja sredstev v enem delu. Cena dobavljenega podvozja v skladu s prejetim računom znaša 86.230,00 EUR. Kupnina bo poravnana najkasneje v 35 dneh od dneva izdaje računa. Skupna investicija nabave novega gasilskega vozila GVC 16/25 je ocenjena na dobrih 345.000,00 EUR od tega 285.494,64 EUR (razpisna vrednost) in 60.000,00 (oprema). Sredstva v skladu s podpisano pogodbo o dobavi gasilskega vozila GVC 16/25 zagotavljata naročnik PGD Žetale in sofinancer Občina Žetale. PGD Žetale, kot naročnik, se bo z dobavo podvozja in kasneje z dobavo nadgradnje prijavil na razpis za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme, ter sredstva, ki jih bo pridobil iz naslova tega razpisa, namenil za nabavo vozila. Prav tako PGD Žetale zagotavlja nakup vse potrebne premične opreme, ki bo v sklopu nadgradnje nameščena v vozilu. Ocenjena vrednost opreme znaša 60.000,00 EUR, pričakovan rezultat sofinanira-nih sredstev iz naslova razpisa pa 35.000,00 EUR. Skupni delež naročnika PGD Žetale pri nabavi gasilskega vozila tako znaša ocenjenih 95.000,00 EUR, sofinancerja Občine Žetale pa ocenjenih 250.494,64 EUR (op.a. točna zneska sta odvisna od višine prejetih sredstev iz naslova sofinaciranja). PGD Žetale, mora za potrebe nabave novega gasilskega vozila GVC 16/25 v prostorih PGD Žetale (garažah) urediti še dodatno infrastrukturo za sistem oskrbe vozil (polnjenje akumulatorjev, napajanje in oskrba z zrakom). Dobava gasilskega vozila v skladu s podpisano pogodbo je predvidena najkasneje do 01.03.2022, ko se bomo lahko v PGD Žetale in Občini Žetale veselili pridobitve novega sodobnega gasilskega vozila, ki bo namenjen vsem nam v Občini Žetale, gasilcem pa nam bo olajšal delo in omogočil varnejše posredovanje, s sodobno opremo in tehniko. Pred nami je spet čas, ko se navadno ozremo nazaj in se spominjamo vsega dobrega kar se nam je zgodilo, ter si zadamo cilje za v prihodnje. Poskrbimo, da se bomo radi spominjali preteklih dejanj in optimistično načrtujmo dejanja v prihodnje, saj bomo le na ta način brezskrbno uživali sedanjost. Smo praktično že na koncu letošnjega leta, ki nam je prinesel mnogo nepričakovanj in sprememb. Svoje navade in način življenja smo bili primorani praktično čez noč spremeniti. Na grd način nam je narava ponovno pokazala, da lahko tudi eno najpreprostejših živih bitih (virus), zamaje temelje na vseh nivojih sodobne družbe, da ne pozna meja, je močnejši od vsake vojske in ne izbira na podlagi spola, rase ali družbenega statusa. Tako smo bili primora-ni vsakodnevno sprejemati ukrepe, ki posegajo celo v osnovne svoboščine sodobne družbe, katerim morda včasih sploh nismo uspeli slediti, vse to (upajmo) da z namero najboljšega za nas. Tudi v PGD Žetale je bilo letošnje leto drugačno od preostalih. Večino družabnih dejavnosti, ki smo jih planirali v začetku leta, je ostalo nerealiziranih. Izvajali smo samo nujno potrebne dejavnosti za zagotavljanje javne gasilske službe. Letošnje leto nam ni prizaneslo niti na operativnem področju, tako smo beležili eno večjih intervencij v zadnjih letih (neurje konec avgusta). Tudi konec leta in naš tradicionalni obisk gospodinjstev in razdelitev koledarjev, letos ne bo potekal kot običajno. Glede na trenutne razmere in omejitve smo se v PGD Žetale odločili, da vas letos žal ne moremo obiskati osebno, zato vam bomo koledarje poslali Zetalske novice Mfr 15 po pošti, s prošnjo za prostovoljni prispevek, ki ga boste lahko nakazali na račun društva. Letošnje leto, pa nam je v »novi realnosti« mogoče prineslo tudi kaj dobrega, malo smo se ustavili, umirili svoj tempo življenja, morda gonjo za materialnimi dobrinami postavili v ozadje, prenehali zdravje jemati za samoumevno in namenili kakšno minuto ali dejanje več lastnemu zdravju, morda pa smo se preprosto ustavili, pozabili na vse in uživali v trenutku. Kajti vsa čarobnost trenutka je ravno v tem da je minljiv, zato poskrbimo, da nam noben več ne uide. Morda pa bo ravno trenutek, ki ga bomo nekomu namenili zanj najlepše darilo. So poti ki vodijo v nove kraje, so poti na katerih se marsikaj doživi, so poti ki vodijo v spoznanja in so poti, ki vodijo v srca ljudi. Ravno na tej poti pa vam v imenu prostovoljnega gasilskega društva Žetale, kakor tudi v svojem imenu, želim vesele, v teh trenutkih pa predvsem zdrave, prihajajoče praznike in z optimistično željo na bolj umirjeno novo leto 2021. Za PGD Žetale Nejc Sakelšek LETO, KOT GA ŠE NI BILO Uvod Leto 2020 se končuje. Bilo je to leto, kot ga v novejši zgodovini človeštva še ni bilo. Leto borbe s pandemijo, ki jo je povzročil nevidni virus COVID-19. Posledice epidemije čutimo že danes in jih bomo tudi v prihodnosti. V javnosti krožijo različne interpretacije o virusu: od tega, da ga sploh ni, do teorij zarote, da je bil umetno ustvarjen. Meni je najbližja trditev, da je virus proizvod narave. Naš negativen odnos do narave se nam vrača kot bumerang in nas opozarja, da nas, če bomo tako nadaljevali, čaka usoda bridkega konca. Osnovno vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, ali človeštvo premore dovolj kritične mase, da se postavi po robu nepotešene-mu kapitalu ... Delo DU Žetale v letu 2020 Delo Društva upokojencev Žetale temelji na medsebojnem druženju na srečanjih, izletih in rekreativnih aktivnostih. Začetek leta je bil obetaven, saj smo v februarju izvedli tradicionalno pustovanje, ki je ob udeležbi 42 članov društva lepo uspelo. V marcu smo načrtovali občni zbor društva, ki ga je preprečila razglasitev epidemije, čemur je sledil »lok davn«, ki je popolnoma ustavil družbeno življenje v naši državi. Konec maja je bila epidemija preklicana, vendar so nekateri ukrepi še naprej ostali v veljavi. Zaradi tega je odpadel tradicionalni spomladanski izlet, ki je bil v letošnjem letu povezan z obiskom slovenskega romarskega središča na Brezjah. V juliju so se ukrepi sprostili do te mere, da smo lahko organizirali družabno srečanje (piknik) članic in članov DU Žetale v prijetnem okolju obrata Restavracije Gastro v Kočicah. Srečanja, ki je potekalo v sproščenem in prijateljskem vzdušju, se je udeležilo 40 članov DU Žetale. V začetku septembra smo v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žetale izvedli akcijo varovanja šoloobveznih otrok ob začetku šolskega leta 2020/21. V akciji je sodelovalo sedem članov DU Žetale. V želji, da bi okrepili sodelovanje s sosednjimi DU, smo organizirali srečanje med predstavniki DU Žetale in DU Podlehnik. Srečanje je bilo 9. septembra 2020 v Žetalah. Dejstvo, da je v tem času v Halozah potekala trgatev, je verjetno botrovalo temu, da je bila udeležba na srečanju manjša od pričakovane. Program srečanja je zajemal obisk Vukove in Pušnikove domačije ter družabno srečanje v Športnem parku Rim. V letu 2020 so potekale športne aktivnosti članic in članov DU Žetale v kegljanju na vrvici in balinanju. O teh aktivnostih smo v glasilu Žetalske novice tekoče poročali. Zadnja četrtina leta 2020 je prinesla drugi val epidemije COVID-19, tako da so vse načrtovane aktivnosti ustavljene. Naši jubilanti 2020 Društvo upokojencev Žetale ima tradicijo, da vsako leto nameni skromno pozornost tistim članom društva, ki v tekočem letu praznujejo okrogle obletnice. Največkrat se to zgodi na rednem občnem zboru društva, ki ga letos zaradi zdravstvenih razlogov ni bilo. Načrtovali smo, da bomo te obiske lahko opravili ob božič-no-novoletnih praznikih, kar zaradi drugega vala epidemije tudi ne bo mogoče. Našim jubilantom iskreno čestitamo, želimo obilo zdravja in da še dolgo ostanejo člani Društva upokojencev Žetale. 90 let: - Marija HORVAT, Žetale 53 85 let: - Katarina Bele, Kočice 75 80 let: - Stanko VOGRINC, Žetale 24 - Franc MAROH, Dobrina 2 - Marija POTOČNIK, Čermožiše 31 - Antonija STRES, Žetale 4/b - Janko HORVAT, Žetale 26 75 let: - Jože SKOK, Zgornje Gruškovje - Boris HADOLIN, Dobrina 45 - Jože KOPŠE, Dobrina 17 Stanko VOGRINC, 80-letnik Med letošnjimi jubilanti Društva upokojencev Žetale je tudi bivši predsednik društva Stanko VOGRINC. Stanko VOGRINC je vodil Društvo upokojencev Žetale od 22.3.2003. S preudarnim vodenjem mu je uspelo urediti medsebojne odnose v društvu in pridobiti nove člane društva. Na Stankovo pobudo je bil 8.11.1997 razvit prapor DU Žetale. Prapor je simbol društva, ki spremlja člane 16 m Žetalske novice društva ob različnih priložnostih, kot so občni zbori, praznovanja obletnic, raznih drugih srečanjih in ob zadnjem slovesu od naših članov. Stanko je veliko truda vložil v obnovo prostorov društva v stavbi Žetale 1. V času njegovega predsedovanja se spominjamo razstav, ki so jih članice in člani društva pripravili ob občinskem prazniku in kostanjevem pikniku. Posebno pozornost je Stanko namenil organizaciji izletov, prireditev in družabnih srečanj članov društva. Še posebej se rad spominja romanj na Brezje, ki so bila zmeraj nekaj posebnega. Kljub temu, da je Stanko na Občnem zboru DU Žetale 23.3.2014 predal predsedovanje društva svojemu nasledniku Filipu REŽEKU, ostaja član upravnega odbora in tako s svojimi bogatimi izkušnjami še naprej pomaga pri delu društva. Sicer pa je življenje našega jubilanta Stanka en sam obširen roman. Osrednje mesto v tem nenapisanem romanu ima gotovo njegova družina, pokojna žena Trezika, sinova Stanko, Jože in hčerka Bertica. V jeseni življenja ga razveseljujejo vnukinje in vnuki. Velik del svojega življenja je posvetil gasilstvu. Kar 24 let je bil predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Žetale. Zaradi za- slug za razvoj društva je pred leti prejel naziv »Častni predsednik PGD Žetale«. Danes je gasilski veteran in še vedno rad prihaja v prostore Gasilskega doma Žetale. Njegovo delo je bilo prepoznano v lokalni skupnosti. Občina Žeta-le mu je za vsestransko aktivno delo dodelila »Zlato plaketo Občine Žetale« Zaradi epidemije se s Stankom nismo mogli osebno srečati, da bi se mu lahko zahvalili za opravljeno delo v DU Žetale, zato mu s tega mesta iskreno čestitamo, želimo obilo zdravja ter še mnogo srečnih in zadovoljnih let. V letu 2020 so se poslovili Smrt je sestavni del našega življenja. Ljudska modrost pravi, da kadar koli pride, pride prehitro. Tako smo se v letu 2020 z žalostjo v srcih poslovili od naših dolgoletnih članic, ki nam bodo ostale v lepem spominu. - Alojzija BELE, Dobrina 16/a - Berta VOGRINC, Nadole 37 - Justina KOREZ, Žetale 25 - Rozina KOLAR, Dobrina 37 Hvala Vam za vse in počivajte v miru. Povabilo k sodelovanju Vse upokojenke in upokojence, ki še niste člani Društva upokojencev Žetale, prijazno vabimo k sodelovanju. Pogoj za članstvo v društvu je podpisana pristopna izjava. Vse ostale informacije so na voljo pri predsedniku in tajniku društva. Več nas bo, lepše bo. Božično-novoletno voščilo Zunaj se sliši glas božičnih pesmi, v domovih prižigajo se praznične luči. Naj v naša srca naselita se mir in toplina. Naj čarobnost božiča in novega leta še dolgo živi. (neznani avtor) Vsem članicam in članom Društva upokojencev Žetale in vsem občankam in občanom občine Žetale želimo lepe in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 2021. Jože KRIVEC Dragi Silvo! V vedno hujšem tempu življenja živimo drug ob drugem, pa pogosto drug mimo drugega. Šele izguba ljudi, ki smo jih spoštovali, cenili in imeli radi, ki nas vedno preseneti, nas za trenutek ustavi in ovije v razmišljanje o smislu življenja, o našem poslanstvu in naših medsebojnih odnosih. Na žalost si ljudje pogosto ne znamo in ne zmoremo dovolj pogosto povedati, kako se cenimo in spoštujemo, dokler smo drug ob drugem. Dragi Silvo, verjamem, da ti je družina mnogokrat povedala, kako zelo te ima rada, kako te cenijo, kaj jim pomeniš, pa vendar bi želeli to povedati vsaj še enkrat. Širša skupnost pa je to priložnost zamudila. Nepričakovana, mnogo prerana smrt nas je prehitela. Zato ti v tem trenutku v imenu družine, Občine Žetale in lastnem imenu z globoko bolečino, a z velikim spoštovanjem in hvaležnostjo izrekam zadnje besede v slovo. Vem, da tega ne bom zmogel povedati s tako izbranimi besedami, kot si znal izreči ti mnogim našim preminulim občanom v zadnjih letih, vendar bo to, kar bom povedal, prihajalo res iz srca. Rojen si bil 23. novembra 1956 v Kopru, ker sta oče Alojz in mama Angela iz rodnih Žetal odšla iskat zaposlitev in boljše možnosti za življenje na drugi konec Slovenije. Življenje sta si uredila v Piranu, kjer je družina potem, ko ste se jima pridružili ti, tvoj brat dvojček Mirko in dobro leto mlajša sestra Danica, kljub takrat težkim časom preživljala srečna leta. V Piranu si ob skrbnih starših, bratu in sestri preživljal brezskrbno in srečno otro- Zetalske novice Mfr 17 štvo. Že zelo zgodaj si se tesno povezal s patri minoriti iz piranskega samostana in župnijo sv. Jurija. Bil si ministrant od svojega šestega leta pa vse do konca gimnazije. Ta navezanost je vplivala na tvoje nadaljnje življenje in politično usmeritev. Že v Piranu si se vključeval tudi v kulturno življenje. Že v najstniških letih si se vključil v folklorno skupino Val iz Pirana in bil plesalec vse do preselitve v Žetale. Oče, ki je bil dober pevec, je vplival na tvojo ljubezen do petja. Že kot otrok si začel prepevati v otroškem cerkvenem zboru, v šolskem pevskem zboru in pozneje v odraslem cerkvenem pevskem zboru. V Piranu si zaključil šolanje in se zaposlil v Kmetijski zadrugi Lucija. Čeprav ste živeli v Piranu, sta vam mama Angela in oče Alojz, ki sta bila iz Krhič v Žetalah, že od vsega začetka privzgojila ljubezen do Žetal. Oba sta izvirala iz velikih družin, s katerima sta ostala zelo povezana vse življenje. Tudi ko ste prišli otroci, ste se redno vračali v Žetale, kjer ste skupaj s sorodniki preživljali počitnice in praznike. Ker sta si po upokojitvi želela vrniti v rodni kraj, sta v Žetalah zgradila hišo. Ljubezen do rodnih Žetal sta prenašala na otroke. Še posebej si se na Žetale navezal ti, Silvo. Verjetno je bilo težko zapustiti Piran, kjer je ostala družina, kjer si bil vpet v družbeno življenje in imel zaposlitev, pa si se kljub temu odločil, da se pred 40. leti preseliš v Žetale, še preden sta se sem preselila starša. V Piran si se še vedno z veseljem vračal, kjer si celo občasno kot gost še vedno zapel v MePZ Georgius. Po preselitvi v Žetale si dobil zaposlitev v gumarni v Ptuju, najprej kot delavec, pa delovodja in pozneje tehnolog. Žal je po osamosvojitvi Slovenije prišlo do številnih stečajev, zato si tudi ti moral menjati več služb in si drugo polovico delovne dobe delal v trgovini, najprej v podjetju Finali in pred upokojitvijo v podjetju Nivex. Ko sta se v Žetale preselila tudi mama in oče, si vzorno skrbel za njiju, še posebej za očeta, ki je po mamini smrti zaradi hude bolezni potreboval veliko nege. Kmalu po mamini smrti si spoznal bodočo ženo Brigito, s katero sta si najprej ustvarila dom na Ptuju, kjer se vama je leta 2004 rodil sin Filip, tvoj največji ponos in veselje. Takrat že 16-letno Valentino pa si imel vedno rad kot lastno hčerko. Zmeraj si si želel vrniti v Žetale, zato se je cela družina leta 2011 preselila v domačo hišo. Kmalu po prvem prihodu v Žetale si se aktivno vključil v življenje kraja. Spominjam se, da sva prvič sodelovala kot predsednik in blagajnik novoustanovljenega športnega društva pred 40 leti. Tvoja velika ljubezen je bila glasba. Vključil si se v cerkveni mešani pevski zbor Sv. Viktorina na Ptuju, s katerim si ostal povezan vse do smrti. Bil si tudi član moške vokalne skupine, ki je pogosto prepevala na raznih dogodkih, proslavah, predvsem pa na pogrebih. Po ponovni vrnitvi v Žetale pa si se še z večjim zanosom vključil v kulturno življenje v občini. Posebej si zaznamoval pevsko življenje v Žetalah, kot zborovodja tako moškega pevskega zbora kot mešanega cerkvenega zbora. Nisi pa bil samo pevec. Že v prvih letih bivanja v Žetalah si se namreč vključil tudi v kulturno društvo in dramsko skupino. Kot dober organizator si zadnja leta kot predsednik izjemno uspešno vodil Kulturno društvo Žetale. Pesem je bila neločljivi del tvojega življenja. Vem, da bi želel, da te spremlja tudi danes na poti slovesa, pa žal to ni mogoče. Prepričan pa sem, da ti vsi tisti, ki bi želeli biti danes še zadnjič s tabo in ti v slovo zapeti, v mislih tiho pojejo pesem v slovo. Morda tisto: Slovenec sem, tako je mati d'jala, ko me je dete pestovala ... Tako ponosen in zaveden Slovenec si bil. Morda tisto žalostno, ki ste jo tolikokrat zapeli ob slovesih na pokopališču: Hodil sem po sončnih tratah, vprašal ptičke, kje si ti? Pa so mi zažvrgolele in so rekle, da te ni. Ali morda tisto: Mrzel veter tebe žene, drobna ptičica, od nas . Toliko so jih pod tvojim vodstvom čudovito zapeli. Tvoja pesem je za vedno utihnila. Naša dolžnost pa je, da v spomin na tebe nikoli ne utihne zborovska pesem v Žetalah. Vem, da bo največja in nenadomestljiva praznina ob tvojem odhodu v tvoji družini, vendar je tudi izguba za celotno kulturno življenje v občini takšna, da si bo težko opomogla. Zelo dejaven si bil tudi na družbeno političnem področju. Že v času osamosvajanja Slovenije si se aktivno vključil v družbeno politično dogajanje. Postal si eden prvih članov Slovenskih krščanskih demokratov in kasneje Nove Slovenije. Vedno si si prizadeval za sodelovanje vseh, tudi drugače mislečih, za skupno dobro in napredek. Vedno si bil korekten sogovornik, ki je dosledno zagovarjal svoja stališča, pa vendar znal kritično oceniti politično dogajanje tako v državi kot občini, najprej kot svetnik v Občini Majšperk in v tem mandatu v Občini Žetale. Politika na vseh nivojih rabi takšne poštene in pokončne ljudi, kot si bil ti, ki v ospredje svojega političnega delovanja ne postavljajo lastnih interesov ali interesov stranke, temveč interese ljudi in skupnosti, ki jih je izvolila. Tudi na tem področju te bomo zelo pogrešali. Ko je prejšnji teden v noči s petka na soboto, samo dva dni pred tvojim 64. rojstnim dnevom, ugasila drobna lučka življenja v, po kratki in težki bolezni, utrujenem telesu, nam je razum pravil, da je smrt sestavni del življenja. Vendar si odšel mnogo, mnogo prerano, šele na začetku jeseni svojega življenja. Strani, ki bi v knjigi tvojega življenja morale biti popisane z najlepšo vsebino, bodo ostale prazne. Razum nam pravi, da smo imeli srečo in moramo biti hvaležni, da smo imeli priložnost velik del svojega življenja preživeti z izjemnim človekom. S človekom, ki si je znal srečo ustvariti, predvsem pa jo deliti z drugimi. S človekom, ki se je nenehno razdajal za družino in celotno skupnost, v svoji skromnosti pa zase rabil tako zelo malo. Razum nam pravi, da si odšel mnogo, mnogo prerano, pa vendar preživel bogato in polno življenje. Vendar razum ne more zaustaviti solz žalosti. Pa tudi solze se bodo posušile, v duši pa bosta za vedno ostala bolečina in praznina. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, Je večno in nikdar ne more umreti. Je zapisala Svetlana Makarovič. Tudi smrt ne more vzeti 18 let skupnega življenja in čudovitih spominov ženi Brigiti. Tudi smrt ne more vzeti spomina na 16 let srečnega otroštva in vseh lepih spominov na skrbnega in ljubečega očeti tebi, Filip. Tako mlad si izgubil očeta. Verjamem, da ti bodo spomini na očeta, ki je bil tako zelo ponosen nate, tudi v bodoče dajali moč, da uresničiš vse svoje cilje in razviješ ves svoj talent. Tudi smrt te ne more izbrisati iz spomina Valentini, bratu Mirku, sestri Danici, vsem sorodnikom in vsem nam, ki smo te poznali in cenili, kajti, kot je zapisal filozof Kant: «Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.« Dragi Silvo, ne bomo te pozabili. Dokler bo živ vsaj eden izmed nas, ki smo te poznali, boš v spominu živel z nami. Hvala ti za vse, kar si storil za nas. Spominjali se te bomo s spoštovanjem in hvaležnostjo. Počivaj v miru. Ženi Brigiti, sinu Filipu, Valentini, bratu Mirku, sestri Danici in vsem ostalim sorodnikom v imenu Občine in lastnem imenu izrekam globoko sožalje. Župan Anton Butolen 18 m Žetalske novice MOŠKI ZBOR KD ŽETALE JE ZA VEDNO ZAPUSTIL SILVO POTOČNIK Leto 2020 se je za moški pevski zbor začelo običajno, tako kot vsako leto, s tedenskimi vajami v januarju. Obudili smo še sveže spomine na zadnji božično--novoletni koncert v decembru 2019 in se dogovorili o načrtovanih aktivnostih v letu 2020. Stekle so tudi priprave na redni letni občni zbor, ki smo ga izvedli v januarju. Do marca so dejavnosti potekale v skladu s sprejetim planom dela. Marca so običajen tok vaj prekinili ukrepi za preprečitev širjenja virusa. Ostali smo doma in upali, da se situacija čim prej umiri. V maju so se ukrepi pričeli rahljati in mi smo se ponovno dobili na vajah. Pričeli smo s pripravami na nastop ob otvoritvi razstave ex-tempore. Konec junija smo pod vodstvom zborovodje Silva Potočnika na omenjeni prireditvi zapeli dve pesmi. Prireditev je, zaradi varnostnih ukrepov, potekala okrnjeno. Občutki so bili mešani, saj je negotovost, kako bo v prihodnje, povzročala tihe skrbi. Priprave na letni izlet smo opustili in se dogovorili za skupni piknik kulturnega društva, ki je bil pri lovskem domu v Že-talah. Vroč nedeljski popoldan smo člani in članice KD preživeli ob pesmi, pogovorih in načrtih za jesensko obdobje, ko bodo poletne počitnice že za nami. Na žalost se je datum ponovnih vaj zaradi epidemiološke situacije odmikal iz tedna v teden. Odpadle so planirane prireditve v septembru in tudi občinski praznik v oktobru. Člani zbora se na vajah nismo smeli več srečevati. V tem času je med nami zaokrožila tudi vest, da ima naš zborovodja Silvo zdravstvene težave. Prepričani smo bili, da jih bo, ob ustreznem zdravljenju, premagal in da se kmalu srečamo. Žal nas je 21. novembra pretresla novica, da je naš zborovodja Silvo Potočnik izgubil boj z boleznijo in nas za vedno zapustil. Silvo Potočnik je vodenje Moškega pevskega zbora KD Žetale prevzel novembra 2012. Člani zbora ga poznamo kot umirjenega in strpnega vodjo, ki je imel jasno izoblikovane vrednote. Dobro nas je poznal kot posameznike. Znal je izbrati primerne pesmi našim sposobnostim, hkrati pa nas je vodil na način, da smo tudi po kvaliteti napredovali. Vaje je vodil tako, da so bile prijetne za vse. Znal je uravnotežiti resno delo in druženje. S tem je dosegel, da smo radi prihajali na vaje in iz njih odhajali dobre volje. Pri srcu so mu bile pesmi s poglobljeno vsebino, v katerih je lahko izrazil tudi sebe in svojo čustveno naravo. S pesmijo, ki smo jo peli brez občutka, ni bil zadovoljen, ne glede na to, ali je bila tonsko pravilno izvedena. Ko smo se umirili in zapeli po njegovih usmeritvah, smo lahko opazili zarošeno oko in zadovoljen izraz na njegovem licu. Po tako lepo odpeti pesmi je običajno nastala spokojna tišina. Z njegovim nenadnim odhodom je nastala praznina, ki je v tem trenutku ni mogoče zapolniti. Silvo, hvala ti za vse, kar si nam dal v teh letih. Stanislav Plajnšek Zetalske novice Mfr 19 V SLOVO IN V SPOMIN PREDSEDNIKU KULTURNEGA DRUŠTVA Pisati v slovo prijatelju je vedno težko. Ni lahko dojeti, kako hitro lahko izgubimo nekoga, ki je mnogim veliko pomenil, bil ljub. Silvo je bil v vlogi predsednika Kulturnega društva Žetale zelo aktiven in poln dobrih idej. Znal je pridobiti številne domačine, da so prišli na žetalski oder kaj zaigrat ali zapet. Z njegovim znanjem in vztrajnostjo se je razvilo zlasti moško in cerkveno zborovsko petje. Spretno se je gibal v vlogi učitelja petja za vse glasove. Nikoli mu ni zmanjkalo dobre volje. Ker je o njegovem življenju in delu zapisanega veliko v drugih prispevkih, bi rada na tem mestu namenila predvsem besede v slovo in spomin. Letos smo imeli v načrtu, da bomo izvedli strokovno ekskurzijo v Porabje. Ker je to odpadlo zaradi razglašene epidemije COVIDa-19, smo poleti, ko je bilo to dovoljeno, izvedli piknik na prostem pri lovskem domu. To je bilo naše zadnje druženje. Jesen nas je pretresla. Izgubili smo našega predsednika tako hitro in tako nepričakovano! Vem, da nam bo ostal v trajnem spominu, pogrešali ga bomo in orosilo se bo oko ob poslušanju lepega zborovskega petja. Žetalska kultura je z njim veliko pridobila in z njegovim slovesom mnogo izgubila. Z njegovim sodelovanjem smo tudi mi našli nekaj svojega veselja v življenju, ki ga morda sicer ne bi uresničili. Po slovesu ostanejo spomini. Številni lepi spomini. Naj bo tokrat v spomin nekaj slikovnih utrinkov z našega zadnjega skupnega novoletnega koncerta v 2019. Ob tem so naše pevke nanizale nekaj lepih misli, ki jih posvečajo v slovo: - »V šumenju vetra slišim tvoj glas in vidim obraz. Ostaja spomin, poln bolečin, a ti za vedno ostajaš del nas.« Gelica - »Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili.« (Pau-lenko)/ Dragica - »V pisanih barvah jeseni si odšel tiho, mnogo, mnogo prezgodaj. Veliko dobrih in izvirnih idej o bogatenju kulturnega življenja je ostalo pri tebi. Nam pa so ostali lepi spomini, spoštovanje, veliko dobrih del, besed in pesmi ter hvaležnost, da si bil z nami.« Marta - »Včasih ne spoznaš prave vrednosti trenutka, dokler ta ne postane spomin.« Valerija - »Bil je slavček, ki bo za vedno ostal z nami. Zelo smo žalostne in ga bomo pogrešale.« Ivanka, Štefka in vse pevke ženskega zbora. - »Dragi Silvo, hvala ti za tvoje delo v KD Žetale. Želimo zate in zase, da pot, ki si jo utrl in utrdil, ne bi nikoli zarasla. Pogrešali te bomo vsi, ki smo bili kakorkoli povezani s tabo.« Vikica KULTURNIKU SILVU V SPOMIN Poslušam žetalske zvonove, ki zvonijo v slovo Tebi, spoštovani g. SILVO. Razmišljam o Tvojem življenju, ki sem ga spoznala, ko smo se povezali z družino SKOK. Ob vikendih si prihajal v rojstni kraj tvojih staršev, obiskal si sorodnike, prijatelje in v veseli družbi bratrancev ste ubrano zapeli. Osnovala se je misel, da bi lahko peli v manjšem zboru in razveseljevali žetalsko publiko. In zamisel se je udejanjila v Žetal-ski nonet. Mladost si izmenoma preživljal v rodnem Piranu in Žetalah ter gojil idejo, kako bi naj zrastla hiša na rahlo dvignjenem hribu v Žetalah in bila dom družine Potočnik. Želja se Vam je uresničila in Tebi so se vsakodnevno ponujali pogledi na Macelj, mnogokrat Te je očaral Resenik, v ozadju halo-ški vršac Donačka gora in tista lepa pesem o Donački gori. Tako si nadaljeval življenje v Žetalah in staršem je bilo dano živeti jesen življenja v rodnem kraju. Služboval si na Ptuju, se vključil v delovanje občine, najprej kot svetnik v Občini Majšperk, ob izteku življenja kot svetnik Občine Žetale. V najlepšem času tvojega življenja te je bogatila pesem v pevskem zboru Svetega Viktorina na Ptuju in v tistem času si srečal ljubezen svojega življenja - go. Brigito, ki je postala Tvoja žena. Srečen zakon Vama je podaril sina Filipa. Ko si prevzel vodenje Moškega pevskega zbora v Kulturnem društvu Žetale, si z vso ljubeznijo in znanjem sestavil zbor, da ste lahko ponosno zastopali našo občino na koncertih na Ptuju, večkrat ste peli v Maj-šperku, z dobro ubranimi glasovi ste razveseljevali publiko v Radljah, na Vurberku, največkrat pa domačo publiko na žetal-skem starem odru, od leta 2015 na odru v Večnamenski dvorani v Žetalah. Gostovali ste tudi v Štorah in minil je nepozaben večer v štorski kulturni dvorani ob pesmi in smehu. Doživeto in uspešno ste izvedli nekaj letnih koncertov v Žetalah v sodelovanju z ženskim pevskim zborom, peli ste slavljenkam in slavljencem ob okroglih obletnicah. Nepozabni so izleti na Primorsko, po Dolenjski, Koroški, lepa pesem je zvenela tudi na piknikih ob lovskem domu v Žetalah. Ostali so bogati spomini. Občudovanja in hvale vredno je tudi Tvoje oblikovanje cerkvenega pevskega zbora. S pevkami in pevci si sodeloval na koncertih v Žetalah, na Ptuju, Hajdini, Zavrču, Gorišnici in Leskovcu. In povsod je močan aplavz povedal, da je vaše petje ubrano in kakovostno. V lepem pevskem vzdušju je minil izlet po severu naše domovine, pa tja čez mejo na visoke Svete Višarje. Z vašim petjem v cerkvenem pevskem zboru ste obogatili mnogo naših slovesnosti. Ob teh dveh zborih si imel dovolj moči, da si sedem pevcev povezal v skupino, ki je zapela v poslovilni vežici in pred njo pokojniku v slovo. S pesmijo ste spremljali mašni obred in ob odprtem grobu je milo zvenela vaša pesem. Mnogo plemenitih besed si povezal v pos- lovilni govor preminulemu občanu, občanki. Za tabo ostaja praznina. Ni nam moč dojeti Tvojega odhoda, ostaja spoznanje, da Te ni. In v živo bodo ostali spomini na Tvojo ustvarjalnost, saj si kot predsednik Kulturnega društva Žetale vabil k petju mlade in gojil željo, da bi se ponovno oblikovala dramska skupina z zanimivim dramskim tekstom za žetalsko publiko. Pred več kot štiridesetimi leti si bil tudi Ti aktiven član dramske skupine nekdanjega prosvetnega društva. Nastala je mnogolistna knjiga tvojega življenja, skrbno jo bodo prebirali Tvoja plemenita žena Brigita in sin Filip, sestra Danica in Tvoj brat dvojček Mirko, pa tudi Valentina, ki si ji posvetil mnogo starševske ljubezni. Vsem si zapustil lepe spomine na življenje, mnogo skupnih poti ste prehodili, najbolj Te bosta pogrešala žena Brigita in sin Filip, Ti pa mirno počivaj v sveti žetalski zemlji, naj Ti prepevajo ptički, obdaja Te naj zelena okolica, gorijo naj sveče na Tvoji gomili, tiho naj pristopajo ljudje in se poklonijo Tvoji osebnosti. Hvala Ti za kulturne dobrine, hvala za popotovanje skozi življenje od vseh, ki nam ostajaš v spominu. V spoštovanju mirno počivaj na brežini svete žetalske zemlje. M. K. 20 m Žetalske novice Leto 2020 je po eni strani samosvoje, a okoliščine so si podobne v svetu, naši državi in v domačem, družinskem okolju. Mesec december je mesec pričakovanj, je čas, ko se ozremo na prehojeno pot skozi leto in polagamo račune za nazaj. Je tudi čas, ko v mislih snujemo načrte za naprej in upamo v uresničitev naših želja. Letošnji december bo drugačen od mnogih prejšnjih. Ne bo brezglavih nakupovanj, množičnih druženj in bučnih zabav. Morda pa je to čas, ko se nekoliko ustavimo in damo priložnost razmišljanju in graditvi vezi med ljudmi, ki so nam dragi. Na preizkušnji so tudi vrednote, kot so strpnost, solidarnost med različnimi generacijami, sočutje do ranljivih skupin ljudi in seveda osebna odgovornost vsakega posameznika, da se bo virus čim prej zajezil, ustavil. Tudi načrtovane dejavnosti OO RK Žetale smo morali v tem letu prilagoditi trenutni situaciji. Določene dejavnosti so izpadle v celoti, določene smo tekom leta izvajali prilagojeno. Prav posebno skrb namenjamo še vedno krvodajalskim akcijam. Če ste zdravi in želite darovati svojo življenjsko tekočino ljudem, ki jo nujno potrebujejo, se prijavite. Prav tako nemoteno poteka oskrba občanov s prehrambnimi paketi. Ker vas v decembrskem času ne bodo mogli obiskati na domovih naši poverjeniki, bomo koledarje dostavili po pošti. Vaš dar, ki ste ga običajno prispevali, bomo prestavili v prihodnost, ko nam bodo časi in dogodki bolj naklonjeni. Letos ne bomo mogli izvesti tradicionalnega obdarovanja starejših občanov v božično-novoletnem času. Z voščilnicami, ki jih oblikujejo spretni prsti naših članic, vam sporočamo, da smo z mislimi pri vas. Če je kdo v stiski, potrebuje osebno ali kakšno drugo pomoč: obvestite nas in organizirali bomo mrežo pomoči. Želimo vam, do bodo letošnji BOŽIČNO NOVOLETNI prazniki prepredeni z notranjim mirom, osebnim zadovoljstvom, ljubeznijo in sočutjem. Naše želje za vas za leto 2021 pa so tokrat nasveti, prilagojeni trenutni situaciji: - Ne pozabite nase. - Imejte se radi. - Hitite počasi. - Ljubite življenje. - Ostanite zdravi. Pripravila: I. V. Na obisku pri Danici Potočnik Gospa Danica Potočnik je v septembru praznovala 91. rojstni dan svojega pestrega življenja. Na lepo jesensko nedeljo sva jo predstavnika OO RK Žetale obiskala na njenem domu. Pričakala naju je v družbi vnukinje Silvije. Najinega obiska je bila zelo vesela. Gospa Danica se še dobro drži, le spomin ji včasih ponagaja. Ob skrbni pomoči svojih najbližjih tudi te starostne tegobe lažje prenaša. Ob dobri postrežbi, prijetnem klepetu in ob obujanju spominov na Daničina mladostna leta nam je nedeljsko popoldne hitro minilo. Ob zdravici smo slavljenki zaželeli čim več zdravja in dobre volje ter si obljubili, da se prihodnje leto spet vidimo. Marija Mikolič pri Mariji Črnčec V juniju smo članice OORK Žetale obiskale gospo Marijo Črnčec, ki je marca praznovala devetdeseti rojstni dan. Gospa se nas je zelo razveselila. Bila je prijetno presenečena. Marija Črnčec se je rodila v številni družini na Lubejvem bregu v Žetalah. Pisala se je Potočnik, kličejo pa jo Marica ali Mimika. Pripovedovala je o svojem dolgem življenju, ki pa je hitro teklo. V spominih se pogosto vrača na domači breg, na poklicno pot, seveda pa tudi v Maribor, kjer je preživela večji del svojega življenja. Po poklicu je bila trgovka, prodajala je tekstilne izdelke v Modni hiši. Z možem sta živela v svoji hiši na obrobju mesta. A čas opravi svoje. Mož je umrl, njej moči pešajo in pred nekaj leti se je preselila k Potočnikovim v Žetale, kjer smo jo tudi obiskale. Tukaj so zelo lepo skrbeli zanjo, pa tudi sama je še kaj postorila. A življenje piše svoje zgodbe. Pravijo: mi obračamo, bog pa obrne. Žal je nečak Silvo nenadoma hudo zbolel. Gospa Marica zdaj živi v domu starejših na Forminu. Takrat, v juniju, pa smo vsi zbrani klepetali, se spominjali in se smejali. Želimo ji, da bi bila zdrava in zadovoljna, da bi ji jesen življenja mirno tekla. M.S. Zetalske novice Mfr 21 Pogovor Lepo pozdravljen, Žiga! Oh, kako čas beži! Spomnim se te, ko si vedno nasmejan, prijazen fantič hodil iz Dobrine v šolo v Žetale. Zdaj si odrasel fant. Se lahko sam predstaviš? Lahko, prosim, v nekaj besedah poveš, kdo si. Žiga: Sem Žiga Peklič, star 21 let, vesel, nasmejan in zelo rad igram nogomet. Doma si v Dobrini. Osnovno šolo si obiskoval v Žetalah. Kakšne spomine imaš na predšolsko obdobje? Kako si preživel šolska leta? Žiga: Spomini na predšolsko obdobje so zelo lepi. Večino časa sem preživel doma, kjer me je čuvala babica. Prav tako imam lepe spomine na šolske dni, saj sem se s sošolci in učitelji lepo razumel. Leta so prehitro minila. V devetem razredu si se odločil za vpis v srednjo šolo. Kje si nadaljeval šolanje? Kako je potekalo? Žiga: Vpisal sem se v srednjo strojno šolo na Ptuj, smer strojni tehnik in jo uspešno končal z opravljeno maturo. Matura, svet odraslosti. Kam te je pot vodila po končani srednji šoli? Žiga: Po končani srednji šoli sem se takoj zaposlil, saj sem že aktivno igral nogomet. Poleg šole obstajajo še druge dejavnosti. Vem, da si že v nižjih razredih rad brcal žogo. Kako je s tem? Kdo te je navdušil za nogomet? Kdaj si začel trenirati? Žiga: Ja, zelo rad igram nogomet. Igrati sem začel že v osnovni šoli, in sicer v tretjem razredu pri nogometnem krožku pri starosti 8 let. V četrtem razredu sem se vpisal v NK Mons Claudius Rogatec, kjer sem začel resneje trenirati. Za nogomet sem se navdušil kar sam. Takoj mi je postal všeč. Igraš torej nogomet. O športnih zadevah vem zelo malo, žal. Prosim, predstavi sam, kaj, kje, kako igraš. Žiga: Kot sem dejal, sem igral veliki nogomet v NK Mons Claudius do 18 leta. Pri 15-tih letih sem se navdušil še za mali nogomet, ali kot mu pravimo - futsal, in se vpisal v FC Dobovec. Začel sem pri mladincih, z njimi osvojil dva vidna rezultata: bili smo 2. in 3. v Sloveniji. Nato so me sprejeli v članske vrste, v katerih sem igral 3 sezone. Kar 3-krat smo osvojili pokal Slovenije, 2-krat bili državni prvaki in 1-krat osvojili superpokal Slovenije. 2-krat sem tudi zaigral v Ligi prvakov, in sicer v Litvi 2018 in v Rusiji 2019. Zelo lepi spomini. Ker je treniranje malega in velika nogometa zelo napor- no, saj so se včasih treningi prekrivali in sem jih imel vsak dan, sem se odločil, da se bolj posvetim predvsem velikemu nogometu, ki mi je tudi bolj všeč. Kaj ti pomeni igranje? Je to zate način življenja? Žiga: Igranje mi je postalo vsakdanjik, brez njega ne morem, hahahahaha! Vem, da si zelo dober igralec. Kaj te motivira? Kaj želiš doseči? Kakšni so tvoji cilji v športu? Zgodi se marsikaj, kar ni ravno načrtovano, pa vendar imaš verjetno nekako začrtano pot. Žiga: Pred vsako tekmo poslušam dobro glasbo, kar me zelo motivira, soigralce pa nervira, hahahaha! Nekateri moji cilji so že doseženi, imam 22 m Žetalske novice kar nekaj naslovov v državi, želim pa si še nekaj doseči v velikem nogometu, mogoče tudi v tujini. Predvsem pa brez poškodb, če je le to mogoče. Kje treniraš? Kakšen je tvoj (pogosto) delovni dan? Žiga: Trenutno treniram veliki nogomet v NK Majšperk. Moji dnevi so kar naporni, saj vstajam kar zgodaj, okoli 3.00 ponoči in se odpravim delat v Maribor. Ko končam s službo, se malo naspim, kasneje poprimem za kakšno domače delo, ob popoldanskih urah pa se odpravim na trening. Kako gledajo tvoji domači na tvojo športno pot? Te vzpodbujajo? Spremljajo tvojo športno pot? So te spremlja- li na tekmah, dokler je bilo možno? Žiga: Doma so sprejeli mojo športno pot, me spodbujajo in se z menoj veselijo dobrih iger. Predvsem moj ati me spremlja na vseh tekmah doma in v gos-teh. Prosti čas. Ga sploh imaš? Kaj še rad počneš? Kaj bi morda rad delal, če bi imel čas, možnosti ... Žiga: Mojega prostega časa je zelo malo, večinoma sem športno aktiven. Če mi trening zaradi slabega vremena odpade, se odpravim kar doma na tek ali pa v fitnes. Ko sem doma, pa rad pokličem kolege iz mojega kraja, s katerimi se odpravimo na igrišče ali pa se zabavamo kje drugje. Tudi če bi imel časa na pretek, bi igral nogomet, hahahahaha! Dobrina, Haloze - domači kraj. Kje se vidiš v bodočnosti? Bi želel ostati tukaj ali te vleče v svet? Žiga: Čeprav rad potujem in odkrivam nove kraje in velika mesta, se v bodočnosti vidim kar tukaj, v mojem domačem kraju. Ampak, nikoli se ne ve!!! Želim ti veliko uspehov na športni poti in čim manj poškodb. Najlepša hvala za pogovor! Vse dobro! M.S. NAŠE DELO NA DALJAVO SARA R.: Delo na daljavo mi je v redu. Super je, saj imamo več prostega časa, samo je boljše v šoli, saj nam učiteljice bolje razložijo in pomagajo, če česa ne znamo. Slabost dela na daljavo je tudi, da se s prijatelji videvamo manj. Delo na daljavo mi dela veliko težav, zato se večkrat zgodi, da ne naredim vseh nalog. Ko končam tisto, kar sem znal, grem jest. Nato grem igrat s prijatelji igrice. Pogledam tudi kakšen film. ŽIGA: Delo na daljavo mi ni najbolj všeč, saj mi gre težje pri učenju, ampak sem se že bolj navadil delati sproti. Raje bi šel nazaj v šolo, saj vidiš prijatelje v živo. Pri delu od doma mi je zanimivo tudi, da ne moreš ničesar pozabiti, npr. maske ali zvezka. POLONA: Delo na daljavo mi ni najbolj všeč. Glede razlage snovi bi mi bilo bolj všeč v šoli, saj je razlaga v živo boljša oz. se več naučim. Med delom na daljavo se večkrat pojavijo težave z internetno povezavo ter težave z razumevanjem snovi. Ob dodatni razlagi učiteljev pa delo steče, vendar to še zdaleč ni enako kot pouk v šoli. Če bi lahko izbirala, bi raje izbrala pouk v živo kot pa na daljavo. AJDA: Po navadi se zbudim ob 7.00. Potem grem v kopalnico in si umijem obraz, se oblečem, kasneje pa umijem zobe. Ko vidim, da me čaka mačka pred vrati, jo spustim v hišo. Potem grem nazaj v sobo in se pripravim za šolo. Med tem jem zajtrk. Za šolo delam do 13.00, včasih kako uro dlje. Potem moram skuhati kosilo. Po kosilu grem gledat TV in sem na telefonu. Zdaj, ko je grdo vreme, ne morem ven. Zvečer imam večerjo in potem grem pod tuš in gledat TV. Pred spanjem si umijem zobe. Ko sem že v postelji, grem na telefon in potem čez kako uro spat. Delo na daljavo mi ni najbolj všeč, saj ne maram biti predolgo pred računalnikom. ALEŠ: Zjutraj se zbudim okoli sedme ure, hitro grem iz postelje in oblečem sveža oblačila. Nato grem na zajtrk in pojem malo kruha, potem grem do računalnika in na zoom. Nato se mi ob desetih več ne da delati za šolo in grem na telefon. Potem grem delat nazaj za šolo. Ko končno končam z delom, grem gledat televizijo in zraven sem na telefonu. Potem se grem umit; ko sem umit, si oblečem pižamo. Nato pa ob osmih gledat televizijo, do desetih jo gledam, nato si umijem zobe in grem spat. SARA K.: Po navadi se zbudim ob 7.40. Grem v kopalnico, kjer si umijem zobe in obraz. Grem v svojo sobo, kjer se preoble-čem. Ko je ura 7.55, začnem delati za šolo. Najprej nas pozdravi naša razredničarka. Takrat me mami že začenja priganjati z zajtrkom. Velikokrat spijem kozarec kapučina in pojem prepe-čenec. Do 14.00 delam za šolo. Ko s šolo končam, grem ven k svoji psički. Kmalu po tem pa je že kosilo. Po kosilu imam malo počitka in največkrat sem na telefonu. Zaradi slabega vremena in ker je hitro tema, sem večinoma v hiši. Zvečer grem k babici, dedku, botru, botrci in bratrancema. Tam se zadržim kar nekaj časa. Ko pridem domov, se najem. Potem si grem umit zobe, obraz in si privoščim kopel. Ko je ura 20.00, grem pogledat, če je kaj pametnega po televiziji. Okoli 22.00 grem spat. ROK: Ko se zbudim, vklopim računalnik in čakam na uro pouka. LUCIJA: Delo na daljavo mi ni najbolj všeč, saj bi bila raje v šoli, ker imamo v šoli boljšo razlago kot pa na daljavo. Včasih se tudi pojavijo težave z internetom, kar mi otežuje delo od doma. Če bi imela izbiro, bi izbrala pouk v živo. JAKOB: Delo na daljavo mi ni všeč, saj menim, da se nam s tem dela velika krivica po količini in načinu osvojenega znanja. Delo mi gre še kar dobro, problem je, ker si ne znam narediti nekega ustaljenega urnika, kot je to v šoli. Včasih mi katere stvari gredo malo slabše in potem sem v časovnem zaostanku. Na splošno to ne gre več tako naprej, ker se tudi ljudje, ki sprejemajo protikoronske ukrepe, ne zavedajo, kakšno škodo nam delajo s tem, ker se učimo na daljavo. Dejstvo je, da je tudi zdravstveno stanje zelo slabo, ampak šole bi po mojem mnenju morale biti odprte. JAN: Šolanje na daljavo se mi zdi veliko bolj drugačno kot v šoli, skoraj sam si izbiraš svoj urnik dela in podobno. Po navadi se zbujam okrog 7.00-7.30 ter se pripravim na šolo. 10 minut do osmih imamo pregled prisotnosti, na katerem se s sošolci in sošolkami pozdravimo. Po navadi s poukom končam okrog 13. ure. Šolanje v šoli je bilo veliko bolj učinkovito, saj je le neka razlika med domom in šolo. Zetalske novice Mfr 23 DNEVNIK SOBOTA, 14. NOVEMBER 2020 Končno vikend, ko ni šole na daljavo. Mislila sem, da bom spala dlje, ampak seveda me zbudi risanka. Kako sem se veselila, da ni Zooma za dobro jutro, nadomestila ga je risanka, ki je bila na ves glas, da je donelo po celi hiši. Nato pomislim: Kaj bi pa jedla za zajtrk? Odločila sem se, da bom naredila zvitke; čeprav nisem kuharski mojster, mi bo uspelo. Res mi uspe in pripravljeni so za v pečico. Naenkrat mi pa mami reče: "Veš, da je pečica pokvarjena? V spodnjo kuhinjo boš morala nesti peč'." Vsa "navdušena" nad novico se odpravim z zvitki v klet. Naj na hitro, za boljšo predstavo, opišem svoj videz: nenaspana Ana Marija se v razvlečeni pižami s pando, v natikačih, ki seveda niso njeni, in za povrhu s preveliko puhovko odpravi s pekačem v rokah čez dvorišče v kletno kuhinjo. Nato dam pekač v pečico, zaprem vratca, prižgem in nastavim časovnik. Med čakanjem gledam telefon, ko zazvoni alarm za konec peke. Pogledam v pečico in ugotovim, da še ni pečeno. Gledam in gledam v pečico, ko pa za trenutek odmaknem pogled, se zvitki prepečejo. Kako "dober" začetek sobotnega dne. Dobro, pa saj pozabim na te zvitke, ko pa zagledam traktor in ugotovim, da bomo vozili drva za zimo, pozabim na svojo prosto soboto. Da se razume, saj rada pomagam, ampak me je zbudila risanka in so se mi zažgali zvitki, kako bi potem bila navdušena nad novico o spravljanju drv. Naj vam razložim, kako sem se počutila, da si boste lažje predstavljali: bilo je tako, kot da bi se peljali v McDonald's po zelo dolgem času; ker je od vas oddaljen petinštirideset minut, ne greste velikokrat, ko prispete, pa piše na vratih: Zaradi letnega čiščenja in pregleda naprav smo danes zaprti, hvala za razumevanje. Vsi smo že kdaj doživeli kaj takšnega. Oblečem se kot medved, ker je zunaj mrzlo; če je že mrzlo, bi lahko bil še vsaj sneg. Raje imam, da me zebe in je sneg, ko da me zebe in nimam nobene koristi od tega, razen da sem videti kot Eskim. Z delom naj bi se ogrel, zato vsi pohitimo na delo. Ena, dve, tri, štiri, pa ne štejem korakov za valček, ampak sa-mokolnice, že štiri so izpraznjene, pa se še nič ne pozna. Moj ati je tako hitro in spretno rezal drva, da smo ostali kar preskočili iz druge v peto prestavo. Po nekaj izpraznjenih traktorskih platojih drv (vsi, ki ste se namenili na internet iskat, kaj je to, vam olajšam delo, to je kibla za traktor) se prikaže zajeten kup zloženih drv in tako smo napolnili drvarnico z drvmi ter končali z delom. 24 m Žetalske novice Pa saj ni bilo tako slabo, razgibali smo se in nadihali svežega zraka. Najboljši pa je bil zaključek dneva, ko sem ugotovila, da letos ne bomo več spravljali drv. NEDELJA, 15. NOVEMBER 2020 Super, danes pa nedelja. Zakaj ne bi prostega dneva izkoristila za podaljšan spanec? Enkrat na teden pa prav paše spati do desetih. Po gledanju telefona sem se le odločila, da vstanem in se zrihtam. Dobre volje sem odkorakala v kuhinjo na zajtrk, kjer me je pričakal vroč čaj. Jaz pa ne bi bila jaz, če ne bi velikega požirka vroče tekočine dala naravnost v usta. Ko sem se zavedela, da je čaj vroč, je bilo prepozno. Začelo me je peči, ampak sem ga vseeno pogoltnila. Čaja zagotovo ne bom več spila, preden se prepričam, da ni vroč. Po pripetljaju z čajem smo vsi šli gledat prenos maše, ker so cerkve zaprte. Saj je bilo v redu, ampak je boljše, če smo v cerkvi. Zadnje čase se je veliko stvari zaprlo. Zaprtje šol me ni tako presenetilo, ker so to že napovedovali, kar me je razveselilo, saj bi morala biti vprašana. Mislim si, da bomo doma spet približno dva meseca, ker zdaj smo že imeli dva tedna pouka na daljavo in dva tedna počitnic, na vidiku pa ni vrnitve v šolo. Ko bil prvič virus, so se vsi bolj držali ukrepov, vsepovsod je bil napis »Ostani doma« in podobno. Zdaj pa se ljudje ne držimo tega tako iz nekih razlogov. Če nam ni mar zase, zakaj ne pomislimo na svoje bližnje, posebej starejše, ki lahko celo umrejo? Maske so naša nova realnost. Tista maska, ki je bila nošena že trikrat, je še vedno v redu za trgovino, pralna maska pa se opere enkrat na mesec. Seveda, da ne! Predstavljajte si, da tolikokrat kot uporabite isto masko, uporabite iste nogavice ali pa spodnjice, ne da jih operete. Dajmo se držati ukrepov pa potrpimo nekaj časa brez druženja, odhoda v trgovino po nepotrebnem, sprehodu ob devetih zvečer, ker smo ob osmih raje bili v hiši. Če se vsi držimo, nam lahko uspe. Po maši smo šli na obhajilo, ki še ni prepovedano. Seveda pod točno določenimi pravili. V naših krajih je veliko gozda, zato smo popoldne pohiteli na sprehod. Takoj se počutiš bolje, če greš malo v naravo. Opazovali smo obarvano listje na krošnjah dreves, poslušali ptice in ostale živali. Dan pa smo zaključili z veliko smeha. Zakaj? Gledali smo Ljubezen po domače in Ljubezen po domače na kavču. Če se zraven tega ne smejiš, potem pa je raje poglej Ace Ventura: Nori detektiv ali pa poglej Ace Ventura: Nori detektiv ali pa Butec in butec. Obljubljam ti polno smeha. PONEDELJEK, 16. NOVEMBER 2020 Nov začetek tedna in s tem tudi šola. Najprej jutranji Zoom in nato ostale ure. Včasih se mi res ne da, ampak vem: če ne naredim danes, bom morala jutri, zraven vseh novih nalog, ki jih dobim. Kdaj sploh nimam volje, da naredim nalogo. Najverjetneje se tudi drugim enostavno kdaj ne ljubi narediti naloge in potem iščejo izgovore: nisem znal, sem moral narediti nekaj drugega ... Velika verjetnost pa je, da so v tem času gledali telefon ali pa druge pametne naprave. Saj veste, enkrat petnajst minut, pa še deset in samo pogledam še sporočila. Nato pa več nimaš časa za nalogo in se sprašuješ, kam je šel. V prvi karanteni tudi jaz nisem vedela, kam je šel. Kasneje sem pa ugotovila, da tistih pet minut na telefonu ni bilo pet, ampak krepko več. Naučila sem se, da če zjutraj ne prižgem telefona, ga ne bom gledala. Vsako jutro ga puščam na nočni omarici ali pa na robu mize daleč od mene. Ko prižgeš telefon in greš nekaj gledat, te hitro zamoti kaj drugega. Potem pa ugotoviš, da si petnajst minut gledal slike smešnih mačk. Enako se zgodi, ko gledamo računalnik, iščemo eno stvar, potem vidimo zanimiv oglas ali pa se zatipkamo in nato gledamo nekaj, česar sploh nismo imeli v mislih in kar naenkrat pozabimo, kaj sploh iščemo. Zato se mi zdi pametno, da stvari, ki bi nas zamotile, damo daleč vstran. Res nisem strokovnjak, vem pa, če bo telefon daleč od mene, ne bom zapravljala dragocenega časa za stvari, ki jih čez nekaj časa tako ali tako pozabim. TOREK, 17, NOVEMBER 2020 Danes sem pa zaspala in se zbudila dve minuti do Zooma. V naglici, da ne zamudim, sem prižgala računalnik, odhitela naredit čop in hitro oblekla jopico čez pižamo. Kliknem na povezavo in že se nalaga. Po pravico povedano, zgledala sem, kot da sem se ravno zbudila (kar je bilo seveda res). V tem času, ko smo doma, je ena dobra stvar: če za nekaj minut prespiš budilko, še vedno lahko pohitiš in "prideš" pravi čas. Ko sem končala z vsem za šolo, sem gledala telefon. Ta del dneva je bil super, saj sem se pogovarjala s prijateljicami. In ko smo se tako pogovarjale, sem se zavedala, da se lahko vedno zanesem na njih. Tako kot jaz ne bi nikoli zanalašč prizadela njih, ne bi one mene. Zelo lepo je vedeti, da imaš nekoga, na kogar se lahko z gotovostjo zaneseš. Vedno te bodo razumele in pomagale. Če boš naredil še tako veliko neumnost, bodo vedno ob tebi. Veliko ljudi je zdaj v tem korona času samih, pa ne samo zdaj. Veliko je starejših ljudi, ki živijo sami. Pa se vprašajmo, kdaj pred korono smo jih nazadnje obiskali, smo jih kaj poklicali? Verjamem, da ne bomo klicali vseh starejših v naših krajih, spomnimo pa se vsaj tistih članov družine, znancev ali nekoga, ki nima nikogar za pogovor. Tistih deset minut jim bo polepšalo dan, če ne celo tedna. Zdaj lahko tudi pomagamo s klicem, z dostavo živil ali kaj podobnega. Seveda, če imamo čas in lahko to naredimo brez ogrožanja sebe in drugih. SREDA, 18. NOVEMBER 2020 Danes pa mi ni bilo težko vstati, vedela sem namreč, da me ne čaka veliko ur. Pohitela sem z delom, da sem končala čim hitreje. Učiteljica nam je povedala, da je na šolski spletni strani virtualni karierni sejem. Popoldne sem si ga ogledala in spoznala veliko novega. Najbolj mi je bila všeč predstavitev srednjih šol. Ogledala sem si Zdravstveno šolo v Mariboru in Škofijsko gimnazijo Antona Martina Slomška. Nekateri prostori v zdravstveni šoli izgledajo tako kot prava bolnišnica, to mi je bilo zelo zanimivo. Potem sem pa se zamislila. Veliko zdravstvenih delavcev mora zelo garati. Tisti na oddelkih z virusom morajo skrbeti za paciente, oblečeni v ogromno zaščitne opreme. Verjetno jih je strah, da lahko okužijo domače. Vsi se trudijo po najboljših močeh, da bi pomagali bolnikom ozdraveti. Veliko zaposlenih postavi potrebe pacientov pred svoje. Glede na to, da število okuženih še vedno narašča, bodo morali delati še več. Moja botra, ki dela v ptujski bolnišnici, je povedala, da so reševalci, ki vozijo bolnike v bolnišnico zaradi drugih poškodb in bolezni, testirani vsak oz. skoraj vsak drug dan. Že ko pomislimo na testiranje in da nam porinejo palčko v nos, večini ljudi ni prijetno. Da ne bi zboleli, moramo vsi paziti na sebe in na vse okoli nas. Dokler je virus prisoten, moramo vsi ravnati odgovorno in previdno. Samo upajmo, da se čim prej znebimo tega virusa in zaživimo normalno naprej. Ana Marija G., 9. razred UČENJE (Julija Ž., 5. razred) Učenje je zabavno, učimo se vsak dan. Za življenje je pomembno, saj pišem, berem jaz vsak dan. Šola je zaprta, žalost nas pesti. Učimo se od doma, to dela nam skrbi. Učitelje pogrešamo, res nam je hudo! Pa nič zato, saj kmalu boljše bo. Ko konec korone bo, spet se v šoli vidimo. Spet veliko bo veselja, to je naša srčna želja. rr rr EMA IN KONJIČEK (Ema Z., 5. razred) Vihravi konjiček ti moj vrli, pobalinček na travniku sam ležiš, le kaj v srcu si želiš? Grozni vihar gre čez planjave, naj te strela ne zadene, SOLA NA DALJAVO POEZIJA, 5. RAZRED PRIJAZNOST (Vita P., 5. razred) Ljudje pomagamo drugim, s prijaznostjo nam in drugim. Prijaznost novo upanje nam da, nam pomaga. Srečo trosi naokrog, hodi odprtih rok. Vsakomur pomagaj, strah premagaj. Radost nam prinaša, veselje naseli, vsakomur pomaga, dobre volje si. Druge reši skrbi, prijaznost v srcu ti žari. Ko najdeš dobre plati, bodi srečen ti! če zelo grmelo bo, pa stisni k meni se zelo. Tvoja griva plavajoča, moja roka mahajoča stisnila te k meni bo, ko te strah groma bo. Najina je ljubezen večna, saj na pašniku sva midva srečna. W Zetalske novice Mfr 25 MOJA PESEM (Niko C., 5. razred) Proti Donački segajo razgledi, proti Boču segajo različni pogledi, preko barvitih gozdov in temnih dolin. Na hiše v bregu, tja k sosedu, strme travnike, osamljene vinograde. Jutra ali večeri, ko se svetloba prebuja, ali noč zbuja-takrat so najlepši - razgledi. Vse to imamo, le prijateljev ni. Je le osama, vzela nam jih je korona sama. NARAVOSLOVNI DAN Hrana preteklosti v MINI MASTER ŠEFU rr Vlada Republike Slovenije je 11. novembra 2012 sprejela sklep o razglasitvi dneva slovenske hrane. Obeležujemo ga vsak tretji petek v novembru. S tem praznikom damo v Sloveniji pridelani hrani pomemben pečat. Dan slovenske hrane smo na šoli obeležili z naravoslovnim dnevom. Aktivnosti so zaradi epidemije potekale kar doma. Učenci so dan začeli z jutranjim razgibavanjem. Po tradicionalnem slovenskem zajtrku (med, maslo, mleko, jabolko) so si ogledali videoposnetek o pomenu zajtrka. Dopoldanski čas so namenili gibanju v naravi. Sledile so aktivnosti za kuhinjskim pultom. Naši mladi kuharski mojstri so s pomočjo staršev kuhali tradicionalno jed iz domačih sestavin. Hrana, ki je pridelana in pripravljena doma, je namreč bolj sveža, hranljivejša, polnejšega okusa in brez dodatkov za daljše skladiščenje in poudarjanje okusa. Pripravljeno jed so nato na krožnik servirali v moderni postavitvi, nekateri so na mize postavili tudi praznični pogrinjek. Z naravoslovnim dnevom smo želeli prispevati k vedenju, da s tem, ko se odločimo za hrano, ki smo jo pridelali in predelali sami oz. slovenski kmetje ter naša domača kmetijska in živilska podjetja, spodbujamo in povečujemo samooskrbo s hrano in ohranjamo čisto, zdravo okolje in podeželje. In po odzivu učencev in njihovih staršev lahko rečemo, da nam je uspelo! Valerija Krivec mmmm ZAJTRK 3 "" Podnapis: Obožujemo domače! Avtorica: L.Kerle ZAJTRK 1 Podnapis: Miza je pripravljena. Dober tek! Avtor: A. Štajnberger 26 m Žetalske novice Naslov slike: Primičeva Julija z bratom Janezom Ime in priimek avtorja: Matevž Langus VSI SMO USTVARJALCI - KULTURNI DAN ZA UČENCE OD 6. DO 9. RAZREDA Na kulturnem dnevu na daljavo v petek, 23. oktobra, so se učenci podali na spletni potep po največji slovenski galeriji - Narodni galeriji Slovenije. Narodna galerija je ustanova oziroma zgradba, kjer so razstavljene starejše umetnosti celotne Slovenije in kjer najdemo največje zbirke likovnih del. V galeriji so razstavljena dela od srednjega veka in vse do 20. stoletja. Učenci od 7. do 9. razreda so galerijo v živo obiskali ob kulturnem dnevu februarja 2019, ko so si ogledali razstavo slik Ivane Kobilce, sedaj pa so si razstavljena dela ogledali kar od doma, tako da so obiskali spletno stran Narodne galerije Slovenije. V zavihku Stalna zbirka so si ogledali fotografije razstavljenih slik iz stalne zbirke. Slike so razvrščene po obdobjih, ogledali so si vse od 12. stoletja naprej, tudi ogleda del Zorana Mušiča niso izpustili. Ob kliku na posamezno umetnino so se odprli zavihki, kjer so lahko prebrali podatke o sliki, obdobju, v katerem je nastala, in njenem avtorju. Ko so končali z ogledom, so se preizkusili v posebnem izzivu - spletnem izzivu poustvarjanja največjih umetnin. Izziv se je rodil na Nizozemskem in so ga poimenovali »Med umetnostjo in karanteno« (Tussen kunst en quarantaine). Skupina sostanovalcev je v Amsterdamu iz dolgčasa uprizorila slavno Vermeerjevo sliko Dekle z bisernim uhanom. Na idejo so se odzvali ljudje z vsega sveta. Na kulturni dan pa je izziv čakal naše učence. Izbrali so sliko kateregakoli slovenskega avtorja, ki so si jo ogledali v spletni galeriji, in se lotili poustvaritve. Pri delu so bili iskalci kostumov in rekvizitov, modeli, maskerji, scenografi, fotografi, kuharji ... in pri poustvarjanju sta prišli do izraza njihova domišljija in ustvarjalnost. Nastale izdelke si lahko ogledate tudi v spletnem razstavišču OŠ Žetale, ki ga je uredila učiteljica Ana, in se prepričate, da je kulturni dan dobro uspel. Zetalske novice Mfr 27 Nikolaj Klep_9. razred Polona Fidersek 8. razred ZELJE SEDMOSOLCEV ZA NOVO LETO V novem letu si želim, da v svetu ne bi več bilo karantene in bi lahko živeli normalno kot pred Covidom. Svojim domačim želim veliko zdravja, sreče in zabave. Zase pa, da bi se čim prej vrnili v šolo in imeli normalno pouk. Vsem želim veliko zdravja. Aleks Lepe stvari v letu 2020 Žiga Bukvič računalnik zajec mačka tabor Pohorje tabor Poreč V novem letu si želim, da bi bilo veselje na svetu. Želim si, da bi si lahko v živo rekli zdravo. Patrik Želim si, da bi bili vsi srečni in zdravi. Žan V novem letu, ki prihaja, si želim, da ljudje ne bi več umirali v vojnah, da jim ne bi bilo treba več bežati od doma, da ne bi bilo več lačnih, da industrija ne bi več kradla in zastrupljala pitne vode. Želim si, da bogati ne bi izkoriščali revežev za delo in da bi se od Covida naučili, da moramo skrbeti za vse ljudi na planetu, ne samo za sebe. Tudi to, da moramo skrbeti za naš planet. Domačim želim, da bili zdravi in srečni. Zase želim, da bi se lahko spet čim prej v živo družil s prijatelji. Jan Želim si, da se vsem uresničijo vse želje. Svojim domačim želim, da bodo zdravi in srečni, sam pa si želim veliko veselja. Žiga V letu 2021 si želim, da bi bili vsi zdravi in da bi se imeli radi, da ne bi bilo več korona virusa, da bi imeli manj nalog v šoli, da bi lahko odšli v šolo brez mask in da na javnih prevozih ne bi rabili mask. Tomaž V letu 2021 si želim, da bi korona šla čimbprej proč in da bi lahko čimbprej normalno zadihali. Družini želim predvsem zdravja in radosti, zase pa veliko veselja, dobrih prijateljev in nepozabnih dni. Martin Anja Bukšek bila sem z bratom v toplicah bila sem pri sestrični na počitnicah muca je imela mladiče s sošolci in sošolkami smo dobili kolesarski izpit dobila sem hrčka Julija Šolman dobila sem novega muca dobila sem veliko daril za rojstni dan z družino smo se veliko igrali družabne igre prvič v tem letu sem se sankala veliko se videvamo, še več kot prej (na Zoomih in klicih) Zala Halužan rodil se je še en član sorodnikov dobila sem nov telefon dobila sem svoj računalnik kljub koroni sem bila na morju Tomaž Korez Bela me je začela imeti bolj rada nihče od naših ni dobil korone nisem zbolel videl sem sošolce bil je sneg Ožbej Peršak ata se vrne z misije po 9 mesecih domov dopust na morju z družino tridnevni pohod po Pohorju s teto in stricem kupili smo novi avto po enajstih letih obisk restavracije Lars & Sven Urban Persak 9. razred