GEOGRAFSKI OBZORNIK polpenzion) ter okoli 8000 ITL (vstopnina). Pri- java: do 12. 3. 1992. • ENODNEVNA EKSKURZIJA NA BREŽIŠKO POLJE (18. 4. 1992). Cena: 280 SLT člani, 320 SLT nečlani. Prijava: do 9.4. 1992. • DEVETDNEVNA EKSKURZIJA NA SARDINI- JO (25. 4. do 3. 5. 1992). Cena: predvidoma 15 000 SLT. Prijave: od 10.2. 1991 dalje. • ENODNEVNI PLANINSKI POHOD PREKO BANJŠČIC (23. 5. 1992).Planinski pohod bo potekal po sredini Banjške planote - najbolj nerazvitega delà občine Nova gorica. Najprej bomo obiskali jugozahodni del planote, kjer so naravni pogoji za kmetijstvo zaradi tan- kih plasti terciarnih kamenin še znosni. V severozahodnem, najvišjem delu Banjščic v Zgornjem Lokovcu se bomo srečali s svojevrst- no kulturno kraško pokrajino, ki je nastala v ekstremnih reliefnih razmerah. Odhod avtobu- sa izpred Univerze v Ljubljane bo 7. uri. Pri- četek osemurne hoje pa bo na Sveti gori pri Novi Gorici. Pešpot nas bo nato vodila mimo Vodic, Grgarskih Raven in Bat ter po zasel- kih naselja Banjščice do Kala nad Kanalom. Od tu se bomo povzpeli na najvišji vrh Laš- ček (1071 m) ter se nato spustili v Zgornji Lokovec. Sledi povratek preko Čepovana in Mosta na Soči ter- Idrije v Ljubljano. Opozarja- mo na pripravljenost za osemurno pešačenje z ustrezno planinsko opremo. Prijave: do 8. 5. 1992. Okvirna cena: člani 10 DEM, nečlani 12 DEM v tolarski protivrednosti po tečaju NBS. • ENODNEVNA EKSKURZIJA NA JELOVICO IN V JAMO POD BAB JIM ZOBOM (20. 6.1992). Cena: člani 10 DEM, nečlani 12 DEM v tolar- ski protivrednosti po tečaju NBS. Prijava: do 11. 6. 1992. • PETNAJSTDNEVNA EKSKURZIJA (ODPRAVA) PO ZDA (avgust 1992). Ekskurzija bo časovno usklajena s Svetovnim geografskim kongre- som. Predvidena je tura po zahodnem delu ZDA (Washington, Denver, Naciopnalni park Skalnega gorovja, Grand Teton, Yellowstone, Veliko slano jezero, Las Vegas, Grand Canyon, Painted desert, Dolina spomenikov, Mesa Ver- de, Silverton). Natančnejši program te izredno zanimive ekskurzije je na voljo v Zemljepis- nem muzeju. Organizacija: dr. T. Gosar (v Ameriki), tu ga zastopa M. Krevs na Oddelku za geografijo FF. Prijave: od 1. 2. do 1. 3. 1992. Okvirna cena: glede na število udele- žencev in tečaj ameriškega dolarja med 1500 in 2500 USD. Za vse ekskurzije se prijaviti najkas- neje do datuma, ki je naveden v programu. Prijavite se lahko osebno v Zemljepisnem muzeju na Trgu francoske revolucije 7 med 9.00 in 13.00 ter 15.30 in 18.30 (tel. 213-537), ali pa na isti naslov pošljete prijav- nico (objavljena je bila v prvi številki za leto 1991), ki ji priložite ček ali kopijo položnice. Prijava brez hkratnega plačila ne velja. Vsak udeleženec dobi kratek vodnik. Študentje ima- jo pri ekskurzijah po Sloveniji poseben po- pust. V primeru podražitve prevozov ali spre- mebe deviznega tečaja bomo morali podražiti tudi ekskurzije. V primeru odjave vsaj en dan pred ekskurzijo vrnemo 50 % vplačanega de- narja. Udeleženci potujejo na lastno odgovor- nost. Objavljamo še številko žiro računa LGD: 50100-620-133 05 1010115-1620908. POZDRAVLJENA SLOVENIJA Milan Orožen Adamič Založba Mladinska knjiga je ob pro- glasitvi samostojne Slovenije junija 1991 izda- la privlačno knjigo z gornjim naslovom. Jedro knjige je besedilo s številnimi atraktivnimi barvnimi fotografijami iz znanega in priljub- ljenega Atlasa Slovenije, ki ga je napisal Sta- ne Peterlin. Kot širši uvod je dodan pojlubno napisan splošen pregled Slovenije, ki sta ga napisala Karel Natek in Drago Perko z Geo- grafskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in ga naslovila Razgled po pokrajini. Uvod vsebuje tudi vrsto preglednih tabel. Knjiga je bila natisnjena v slovenskem, nemškem (Grü- ße aus Slowenien, Ein Rundblick) in angleš- kem jeziku (Greetings from Slovenia, Over- view of Slovenia) in je zato primerno darilo za vaše geografske znance doma in v tujini. Dobite jo lahko v vseh knjigarnah. THE TIMES ATLAS SVETA CANKARJEVA ZALOŽBA Maja Topole Leta 1988 je najuglednejša založniš- ka hiša Times Books Ltd. prvič predstavila družinsko, priročnejšo izdajo sicer precej zajet- nejšega Atlasa sveta. Atlas vsako leto ponati- snejo. Že tri leta za izvirnikom smo to dra- goceno delo prejeli tudi v slovenskem prevodu. In ne le to: kot smo vajeni pri drugih temat- skih Timesovih atlasih zadnjih let, tudi zad- njega, družinskega, sestavlja poleg original- nega naš domači del, kjer so Slovenija, nek- danja Jugoslavija, bivše jugoslovanske repu- blike in sosednje dežele predstavljene natanč- neje. Atlas je namenjen zares širokemu krogu uporabnikov, saj bo koristil tako pri šolskem delu kot pri prebiranju dnevnih poro- čil, pomagal pa bo tudi pri načrtovanju popo- tovanj. Prvi del vsebuje: • osnovne statistične podatke in geografsko oznako vseh svetovnih držav in ozemelj po abecednem redu, • velikostne primerjave celin, otokov, oceanov, morij in jezer (tudi grafične), metropolitan- skih območij, vrhov, rek in porečij, • reliefne karte celin, • tematske karte sveta (tektonske, klimatske, vegetacijske, gospodarske, demografske, politič- ne), 37 GEOGRAFSKI OBZORNIK • zemljevide vseh držav sveta oziroma števil- nih regij v različnih merilih. V tem, sicer izvirnem Timesovem delu atlasa, pomenita poseben prispevek slo- venjenje in transkripcija določenih zemljepis- nih imen. Na osnovi pravil novega slovenske- ga pravopisa so ju izvedli naši strokovnjaki, geografi. Slovenjena imena so zapisali za vse države (razen za tiste, katerih imena izhajajo iz osebnih imen), za vse celine in oceane. Razen tega pa so prevedli ali slovenili tudi pomembnejša ali bolj poznana imena rek, kra- jev, pokrajin in podobno, še posebej, če vse- bujejo obče ime (gora, jezero, zaliv, rt, preliv . . . ), ali pa če slovenska imena zanje obstaja- jo in se splošno uporabljajo. V večini prime- rov so slovensko ime navedli v oklepaju pod originalnim imenom. Pogrešamo pa zapis origi- nalnega imena poleg poslovenjenega tudi v uvodnem pregledu držav in ozemelj. Seveda pa je pri tem težko biti dosleden in postaviti meje, do kam še prevesti ali sloveniti; vendar lahko ocenimo, da je to prevajalcem kar do- bro uspelo. Drugi del se glede zasnove zgleduje po prvem, izvirnem. V uvodu sta v krajšem tekstu predstavljeni Slovenija in Jugoslavija. Velikostne primerjave so izvedene v okviru Jugoslavije. Številnim tematskim kartam Jugoslavije sledijo zemljevidi posameznih jugo- slovanskih republik, tem pa zemljevidi sosed- njih držav, ki naj bi jih prav tako bolje poz- nali. Atlas je nastajal v času burnih doga- janj po svetu, še posebej pri nas. Avtorji so se trudili sproti upoštevati nastale spre- membe, a ker so se vrstile še po končani redakciji, lahko ponekod naletimo na odstopa- nja od dejanskega stanja. To je tudi vzrok, da Slovenija ni predstavljena obširneje. Zemlje- vidu v merilu 1 : 500 000 v dveh delih sta dodani še karta obstoječe upravne razdelitve Slovenije in karta Slovencev po svetu. Pri morebitnem ponatisu atlasa tako pričakujemo samostojen in obširnejši prikaz Slovenije z več tematskimi kartami. Zadnji del atlasa sestavljajo slovarček najpogosteje uporabljanih geografskih izrazov in ločena seznama imen Timesovega in doma- čega dela kart. Vsekakor nam je delo izredno dobrodošlo, saj je praktično in pomeni prvi slovenski prevod Timesovega atlasa znane kvalitete. GEOGRAPHICA SLOVENICA 22 Marjeta Natek Geographica Slovenica 22 je izšla v dveh delih in objavlja povzetka magistrskih del Mirjam Požeš: Razvoj podeželskih naselij v občini Koper in Branka Pavlina: Sodobne spremembe kmetijske rabe tal v izbranih obmejnih pokrajinskih enatah Primorske Slo- venije. Prvi del obravnava zgradbo in obliko podeželskih naselij in njun pomen pri načr- tovanju nadaljnega prostorskega razvoja teh naselij. Ugotovljena in prikazana so osnovna pravila, po katerih so znotraj vasi razporejeni objekti, dvorišča, ceste in trgi, vrtovi in dru- ge površine. V medsebojni povezanosti in prepletenosti tvorijo ti elementi specifično zgradbo in obliko istrske vasi. Analizirana je tudi zgradba novih delov vasi in prikazane so tiste razlike v zgradbi, ki spreminjajo iden- titeto in prekinjajo kontinuiteto razvoja teh vasi. Avtorica je tudi opozorila na neustrezne bivalne razmere in nekatere socioekonomske značilnosti, ki so dejavnik praznjenja in pro- padanja starih, spomeniško zaščitenih vasi. Nakazala je tudi nekatere potrebne ukrepe, s katerimi bi lahko ugotovljene negativne proce- se zaustavili ali preusmerili. Drugi del prinaša izsledke raziskave novejših sprememb kmetijske rabe tal v štirih pokrajinskih enotah Primorske Slovenije: v Goriških Brdih, v Spodnji Vipavski dolini, na Krasu in v Koprskem primorju. Avtor ugotav- lja obseg in vrsto sprememb rabe tal z inter- pretacijo letalskih posnetkov iz let 1975 (os- novno stanje) in 1986/88 (primerjalno stanje). Ugotovljene spremembe uvodoma osvetljujejo primernost uporabe metod in tehnik daljin- skega zajemanja podatkov v agrarnogeograf- skih raziskavah. Pomenijo mnogo več kot le nadomestilo za pogosto neažurne in netočne statistične in katastrske podatke o kmetijski rabi tal. Avtor je podatke dopolnil z anketi- ranjem, intervjuji in opazovanjem na terenu, na osnovi česar je prikazal in ovrednotil vzročno-funkcijsko povezanost sodobnih spre- memb rabe tal z naravnimi in družbenimi značilnostmi Primorske Slovenije. Pri tem je razviden poudarek na socialnogeografski in behavioristični geografski metodi. Avtor ugota- vlja, da imajo odločitve posameznikov primar- no vlogo pri spreminjanju kmetijske rabe tal. STATISTIČNI PODATKI ZEMLJIŠKEGA KATASTRA Drago Perko Za vse, ki vas zanimajo statistični podatki o zemljiškem katastru, je na osnovi podatkov občinskih geodetskih uprav Republiš- ka geodetska uprava izdala 24 strani dolgo publikacijo (žal le v nakladi 120 izvodov), ki vsebuje pregledno karto območij občinskih in medobčinskih geodetskih upravnih organov, preglednico s statističnimi podatki o površi- nah katastrskih kultur in ostalih vrst rabe tal po upravnih občinah s sumarnikom za Republiko Slovenijo (ločeno za družbeni in zasebni sektor) za stanje 31. 12. 1990, podob- no preglednico s statističnimi podatki o ka- tastrskem dohodku in še prikaz gibanja povr- šin po podatkih zemljiškega katastra med letoma 1960 in 1990. 38