Poštnin PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 182 (8275) TRST, četrtek, 3. avgusta 1972 IZREDNO ZASEDANJE MINISTRSKEGA SVETA najemnine kmetijskih zemljišč SO PODALJŠALI DO 10. DECEMDRA Danes v senatu na dnevnem redu sporni popravki zakona o pokojninah - Čudne izjave Rumorja o polvoja-&kih fašističnih taboriščih - Italijanski prispevek Malti „ . — Vlada je danes na izredni seji, ki je trajala samo p .*!I minut, odobrila zakonski predlog, s katerim se do 10. decembra a'|Jajo najemnine za kmetijska zemljišča, kot so bile določene Ijp.^Konom 11. februarja 1971, Predujem novih najemnin, ki Kot ]e znan0( je ustavno sodila* razveb'avilo ključno določilo za-, "*> da je treba najemnine ra- in da se smatrajo te najemnine bodo določene z zakonom. u««ti na osnovi dohodkov od "sni abjskih zemljišč, kot so vraču- v davčnih kartelah. Seveda Uit *' ^°bodki zelo nizki in je dot* s°riišče sprejelo načelo ne-y •"IUvosti zasebne lastnine ter •ak ** fvez' sklenilo, da gre pri ža ° ,n**k'b najemninah dejansko Prikrito razlaščanje. v^ef’aj je prišlo okrog tega v Poslanski zbornici do w5lne razprave, ki so jo sprožili So Tjlst.'čni predstavniki in nato s*denili na seji načelnikov sku- pin, da je najbolje, da se do decembra celotno vprašanje odloži, za kar je seveda potreben poseben zakon in da bodo do takrat pripravili ustrezen nov zakon o najemninah kmetijskih površin. Vlada je osvojila pobudo parlamenta, zaradi česar je danes prišlo do izredne seje ministrskega sveta. Poslanska zbornica je po naglem postopku v rekordnem času že dopoldne odobrila vladni zakonski predlog. V zelo kratkem času ga bo tudi senat, kot je to zagotovil predsednik Fan-fani predstavnikom sindikalnih organizacij. V senatu so se dogovorili, da bo- do obravnavali 20 manjših zakonskih predlogov, katere je v prejšnji zakonodajni dobi že odobrila zbornica po hitrem postopku, ko ni potrebno predhodno proučevanje v komisijah. Popoldne pa se je v senatu pričela razprava o vladnem zakonskem dekretu o pokojninah. Poslanska zbornica je pod pritiskom leve opozicije že sprejela dva bistvena popravka. Danes se je razprava vrtela predvsem okrog načelnih stališč, od jutri dalje pa bodo na vrsti popravki, ko je položaj za vlado dokaj kočljiv, saj razpolaga v senatu s še šibkejšo večino kot v zbornici. Komunisti in socialisti so vložili okrog 50 popravkov, ki jih nameravajo odločno zagovarjati, V poslanski zbornici sta danes odgovarjala na številne interpelacije notranji minister Rumor in podtajnik za notranje zadeve Pucci o številnih primerih neofašističnega nasilja ter zlasti o polvojaških taboriščih skrajnodesničarskih organizacij. Rumor je mnenja, da ni elementov, da bi lahko govorili o polvojaških taboriščih, niti da niso ugotovili, če so uporabljali orožje in eksploziv. Povsem nekaj drugega pa pravi podtajnik Pucci, ki je sporočil parlamentu, da so sodne oblasti prijavile sodišču organi zacijo «Fronte della gioventu* ir. federacijo MSI iz Palerma, zaradi W ------— v * ^ >ertilJjl-en(arni časnikarji so včeraj izročili predsedniku poslanske zbornice Nw,JU tradicionalni dar pred poletnim premorom — pahljačo s svojimi Jo (. ' Pertlni se je prisrčno zahvalil in poudaril veliko vlogo, ki jo ima-til, p 'Karji, tia obveščajo javnost o delu parlamenta. Na sliki: predsed- ! organiziranja združenja, ki ima vo-| jaški značaj in uporabe uniform prepovedanih z zakonom. Rumor je nato govoril o tem, da so naročili policijskim oblastem, da podrobno nadzorujejo razna taborjenja, da se preprečijo polvoja-ška taborišča in da se spoštuje zakon. j Nato je Rumor govoril o števil-■ nih primerih nasilja ter ponovil ] staro teza o različnih ekstremiz-i mih, češ da vsaka stranka opra-I vičuje svoje nasilje in obsoja nasi-| Ije drugih. Vendar pa je ob koncu ; svojega govora Rumor tudi omenit • ustavna določila in določila poseb-j nega zakona, ki prepoveduje po-| novno organizacijo razpuščene fa-5 šistične stranke. j Iz Catanie poročajo, da si je namestnik državnega pravdnika dr. C-ampisi ogledal polvojaško taborišče v kraju Piano del Vescovo v bližini Zafferane Etnee, kjer se je junija petdeset fašističnih mladeničev vežbalo 15 dni z orožjem. Komisija za zunanje zadeve poslanske zbornice je danes na zakonodajnem zasedanju odobrila italijanski prispevek Malti v višini si ogleduje pahljačo, poleg njega predsednik parlamentarnih časnikarjev Achille Romanelii ODPRTI MOŽNOSTI: TEZE ALI RESOLUCIJE CK PSI danes odloča o načinu kongresa Različna stališča predsednika De Martina in tajnika Mancinija - Skupina PSIUP v senatu se je razpustila RIM, 2. — Jutri popoldne te bo sestal centralni komite PSI, ki bo odločal o načinu sklicanja kon gresa socialistične stranke. Gre za pomembno politično vprašanje, ali naj se kongres skliče na osnovi enotnih tez, ka lahko vsak član stranke po svoje prispeva, v bistvu pa gre za utrditev enotnosti stranke in za prevlado bolj levih struj. Seveda pa obstaja mo inost, da se bo kongres vršil na osnovi različnih resolucij, kar bi pomenilo, da bi se utrdile že sedaj obstoječe struje v strenki. Na zadnjii seji direkcij. PSI ,o Htično vprašanje, po druej plati pa 51» as-sr osnov) predlogov De Martinija, Mancinija in nekaterih drugih predstavnikov stranke in na kar je pristala Lombardijeva levica. Danes se je ta komisija sestala in zasedala dalj časa. Poslanca Bertoldi in Manca sta predložila sintezo resolucij De Martina in Mancinija In to obrazložila z željo, da se ohrani enotnost stare večine. Po nepotrjenih vesteh De Martino ni pristal na ta predlog in je dejal, da gre po eni strani za po- Rokovanjc med egiptovskim predsednikom Ei Sadatom (levo) in predsednikom revolucionarnega sveta Gedafijem oh zaključku tridnevnih pogovorov v Bengaziju, ki so privedli do »zgodovinskega sklepa« o združitvi med Libijo in Egiptom. Združevalni proces bi se moral zaključiti do septembra prihodnjega leta iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnii miiiiiiiiimiii iiiiiiiiiiiiiiniiiM m n um iiiiiiiMiiiHiimmiimiiiiiiiiiiititiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiminiiitiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiitiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiM« ZGODOVINSKI SKLEP* OB ZAKLJUČKU POGOVOROV V BENGAZIJU El Sadat in Gedafi napovedala združitev med Egiptom in Libijo Združevalni proces se bo zaključil do septembra prihodnjega leta Egiptovska parlamentarna delegacija v Moskvi - Hejkal o odnosih s SZ KAIRO, 2. — Egipt in Libija se bosta združili v eno samo državo. Združitev bosta morala odobriti libijski in egiptovski narod z referendumom. Priprave za združitev se bodo morale zaključiti do 1. septembra 1973. S tem rezutatom so se zaključili tridnevni pogovori med predsedni koma obeh držav, Sadatom in Gedafijem. Egiptovska in libijska radiotelevizija sta danes zvečer prekinili redne oddaje ter objavili skupno poročilo o pogovorih med Sadatom in Gedafijem, ki so potekali v libijskem mestu Bengaziju. Uradno poročilo našteva konkretne ukrepe za uresničitev združitve, ki jo bodo izvedli postopoma. Najprej bodo ustanovili nov vrhovni organ, enotno politično vodstvo, katerega člane bosta imenovala oba predsednika. Ta organ bo imel nalogo sprožiti predloge ter nadzorovati nad potekom združevalnega procesa. Politično vodstvo bo tudi imenovalo vrsto komisij, ki bodo pripravile novo enotno zakonodajo obeh držav glede sledečih vprašanj: ustavne zadeve, po- 3.874.000 lir, ki je bil že odobren ‘iti^ne organizacije, ^obramba in dr-26. julija v senatu. Predsednik komisije Cariglia je izjavil, da gre za italijanski prispevek, da se o-hrani neodvisnost in mednarodni status Malte. žavna varnost, gospodarski režim, sodstvo, javna uprava in finance ter končno šolstvo, znanost, informacije in kultura. Te posebne komisije bodo svoje "l""....n.., ■iiiiiiiviiiiifiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiii« Enotna in odločna stavka italijanskih železničarjev Včeraj ob 21. uri se je ustavil Železniški promet po vsej Italiji Zahteve in obrazložitev sindikalnih organizacij o upravičenosti stavke - Okvirni sporazum glede uslužbencev SIP 2. — Danes ob 21. uri se je pričela 24-urna stavka vseh jtaia opravila tudi proti demilitari- ■n tQv Julijanskih železničarjev, *ato so usiavm ceioien potniški *Ul,u0r"i železniški promet. Stavka je povsem enotna in so jo pro- fl. Vta 1.! J • I_I__ ______i____!•_ ea ca rta Inell 1____I. V,e ,r' sindikalne organiza cije. Pridružili so se pa tudi funk- Sl J1’ ki pikati bi so vpisani v avtonomne sindikate. k? 50 izvršili anketo med so izbrali današnji dan, Italijanskih železničarjev. Zato so ustavili celoten potniški j zirainemu pasu ter južnim prede-! ........ ' !- — ‘ lom Severnega Vietnama. Povelj- stvo pa ni sporočilo ciljev in števila letalskih napadov na laoško in kamboško ozemlje. Napadov se je udeležila več kot polovica vseh «B-52» (okrog 200), ki jih ZDA imajo v bazah na Tajskem in na otoku Guam. Hanojski tisk je sporočil, da so Američani znova bombardirala nasipe ob reki Sing Cau v pokrajini Ha Bac. Ena bomba je padla prav na vrh nasipa ter povzročila okrog sedem metrov globoko luknjo. Ko bi nasipi na reki Sing Cau popustili, poročajo sevemovietnamski čas- "•»Il«ycj izvršil k: ' k' potujejo na počitnice, ^°du’ V9o,ovili/ kdaj jim najmanj ***Vk»e °' Prvotno so nameravali *» an, 1 28. in so na osnovi izida Prl{.. 6,i® odločili, da se bo stavka JVesdaneS- w>cJta, . Je Prišlo do posredovanja za P110™64- M je skušal frenutek stavko preprečiti, zv ni Predstavr>ikom sindika-J*)vedal nič novega, zaradi ^i d v wadnem sporočilu pod-?fi, ne vidijo druge možno- stjo vj da prično stavko, da prisile. y • da spremeni svoje staraj; tej zvezi so tudi že napoto, ki h°’ najbrž dvodnevno stav-. 2ahf„D° v drogi polovici avgusta. ^htev^e železničarjev so štiri. Vavii 0 ukinitev vseh podjetij, ki N?ko ,, 0 ra7-ne služnosti za želez-.tŽb&n rav° ’n vključitev vseh u-No. gij^v v stalež državnih železih ,ničarji zahtevajo, da se . .®-000 lir zviša mesečna ^htevg doklada. Bistvena je £16.000 ’ aa se poveča organik od d° da aa 226.000 železničarjev, ta-•'0'hein bo lahko izvajal zakon o biku j?1 iedenskem delovnem ur Očitni” da bodo lahko izkoristili modernizacije železniške službe, za kar je potrebnih 4.000 milijard lir. Med predstavniki Intersind in sindikalnimi organizacijami uslužbencev podjetja SIP je bil dosežen okvirni sporazum, katerega pa niso objavili, ker ga bodo jutri dopoldne proučili izvršni organi vseh treh sindikalnih organizacij. Kasneje so sindikalne organizacije sporočile, da gre za predloge bivšega ministra za delo Donat Cattina, na katere je pristal tudi sedanji minister. Ameriške bombe na vse štiri države indokitajskega polotoka SAJGON, 2. — Ameriške leteče trdnjave «B-52» so danes, prvič po več tednih, bombardirale vse štiri države Indokine: Severni in Južni Vietnam, Laos in Kambodžo. Cilji napadov, kot je sporočilo vojaško poveljstvo v Sajgonu, so bili domnevni položaji osvobodilnih sil ter skladišča orožja in vojaškega materiala. Največ bomb — več kot 1.300 ton — je padlo na področje ,Ce- Končno železničarji zahte-1 med severno mejo Južnega Vietna a vlada izdela večletni načrt | tna in Sajgonom. Več akcij so le- niki, bi voda poplavila pet tisoč hektarov obdelane zemlje, na kateri živi 600 tisoč oseb. Veliko žrtev je povzročil med civilnim prebivalstvom ponedeljkov napad na Haiphong. Severnoviet-namska tiskovna agencija poroča, da sp bombe porušile skoraj štiristo stanovanj v rezidenčni četrti Hong Bang ter da je med žrtvami tudi veliko Kitajcev. Na ta predel mesta je v nekaj minutah padlo na stotine bomb. predloge posredovale enotnemu političnemu vodstvu, ki bo sprožil potrebne ukrepe. Vodstvo bo končno odobrilo dokončni globalni predlog o združitvi. ki ga bodo morali ratificirati z referendumom v obeh državah. Vse te faze, vštevši oba referenduma, se bodo morale zaključiti do 1. septembra prihodnjega leta, ki bi moral biti tudi datum rojstva nove državne tvorbe v severni Afriki. Nova država bo naj več ja v Afriki: štela bo 37 milijonov prebivalcev, njeno ozemlje pa bo merilo tri milijone kvadratnih kilometrov. Predlog za združitev je prvi sprožil libijski predsednik Gedafi februarja letos, potem ko sta se obe državi skupaj s Sirijo združili v Federacijo arabskih držav, ki pa ne postavlja preveč tesnih vezi med tremi članicami federacije. Sadat je takrat prosil Gedafija, naj počaka še pet mesecev. Rok je zapadel v preteklih dneh, ko je egiptovski predsednik odpotoval v Libijo ter začel pogovore s svojim libijskim kolegom. Prizadevanja za združitev med dvema državama niso nov pojav na Bližnjem vzhodu. Leta 1958 se Je Egipt, ki mu je predsedoval Naser, združil s Sirijo v Združeno arabsko republiko. Tri leta pozneje, po vrsti sporov med obema državama, pa je v Damasku prišlo do državnega udara, nakar je Sirija izstopila iz zveze. Prav tako leta 1958 sta se združila tudi Jordanija in Irak, vendar je združitev trajala samo šest mesecev, dokler niso v Iraku z državnim udarom zrušili hašemitsko dinastijo. Iz Kaira poročajo, da je egiptovska parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika nacionalne skupščine Hafeza Badavija odpotovala danes v Moskvo na povabilo vrhovnega sovjeta. Razgovori s sovjetskimi pred stavniki bodo posvečeni razvoju položaja na Bližnjem vzhodu ter okrepitvi odnosov med parlamentoma o-beh držav. To je prva egiptovska u-radna delegacija, ki obišče SZ po 18. juliju, ko je predsednik Sadat javno sporočil svoj sklep, da zahteva umik sovjetskih vojaških svetovalcev iz dežele. O današnjem obisku so se sicer dogovorili že pred tem datumom. Vsekakor je jasno, da bo prišlo na dnevni red pogovorov v Moskvi tudi vprašanje sovjetskih strokovnjakov. Glede odnosov med Kairom in Moskvo objavlja libanonski tednik »Al Sayyad» zanimiv intervju z ravnate- Hudi boji potekajo okrog Quang Trija. Ameriško letalstvo in topni-. štvo sedme flote obstreljujeta tiri- Dem kairskega dnevnika »Al Ahram» njavo^ v središču mesta, toda brez I Mohamedom Hejkalom, ki je bil po vsakršnega učinka. I mnenju opazovalcev med glavnimi za- ..................inmiiil.........................mu.......... ........................................ Železniški promet v Italiji se je ustavil za 24 ur. To v največji turistični sezoni, zaradi česar je železniška uprava že vnaprej predvidela resne zastoje in težave ter napovedala, da bodo v petek okrepili prometne zveze, da vsaj nekoliko potolažila milijone turistov. Sindikati so to dejstvo upoštevali in so pred stavko izvedli anketo med delavci, da bi jih najmanj možno oškodovali, ko bodo odhajali na počitnice. Istočasno pa sindikati železničarjev pravijo, da ne vidijo druge možnosti, da prisilijo vlado na popuščanje, ker noče pristati na nekatere bistvene zahteve modernizacije železniškega prometa, zvišanja staleža in normali- zacije poslovanja. Danes prične zasedati CK PSI, ki bo odločal o načinu sklicanja kongresa socialistične stranke. Položaj v stranki je zapleten, vendar je občutna močna težnja, da bi prišlo do kongresa na osnovi skupnih tez in s tem do utrditve enotnosti v stranki. Vlada (in kasneje poslanska zbornica z rekordno brzino) je sklenila, da se preloži zapleteno vprašanje najemnin za zemljišča, ki so namenjena za kmetijsko izkoriščanje, na december in da bodo do takrat izdelali nov zakon, ker je prejšnjega v korist veleposestnikov zavrnilo ustavno sodišče. Septembra prihodnjega leta bo v severni Afriki nastala nova država, ki bo največja na tem kontinentu. Egip in Libija se bosta namreč združili v eno samo državno tvorbo, kot sta sklenila na pogovorih v Bengaziju predsednika Sadat in Gedafi. V najkrajšem času bodo ustanovili «združeno politično vodstvo«, ki bo koordiniralo proces združevanja. Dokončni predlog o združitvi bodo morali nato odobriti z referendumom v obeh državah. govorniki zahteve po umiku sovjetskih strokovnjakov iz Egipta. Hejkal v intervjuju očita sovjetskim voditeljem, da kljub dolgoletnemu sodelovanju niso razumeli važnosti arabskega nacionalizma in duhovnih vrednot. Hejkal se med drugim spominja, da mu je član CK sovjetske partije Pono-marjov nekoč dejal, da »religija predstavlja kamen spotike na poti modernega razvoja* in da »bodo morali A-rabci zavzeti odločno stališče do tega vprašanja*. Po mnenju Hejkala to do-kazuje »hudo nerazumevanje* Sovjetov do arabskih problemov. Časnikar dodaja, da gre del odgovornosti za poslabšanje odnosov s SZ tudi egiptovskim voditeljem, ki so se izogibali »odprti in svobodni debati* o odnosih med Moskvo in Kairom. Hejkal navaja imena nekaterih visokih funk cionarjev, ki so jih odstavili, ker so si upali polemizirati s sovjetskim stališčem do izraelsko arabske krize. Na koncu intervjuja izreka Hejkal željo, da bi bila prihodnja posveto vanja s Sovjeti »globalna in poglobljena* ter naj bi zajela bodisi družbeno in politično filozofijo, bodisi mednarodni položaj in njegove spremenljive aspekte, namesto da bi se ome jila le na vojaška vprašanja, ki so bila povod sedanje krize. Kissinger poročal Nixonu o srečanju z Le Duc Tojem WASHINGTON, 2. - Ameriški predsednik Nixon in njegov zunanjepolitični svetovalec Kissinger sta imela danes v Beli hiši dolg razgovor, ki je bil posvečen včerajš-nemu Kissinkerjevemu pariškemu srečanju s sevemovietnamskima zastopnikoma Xuan Thuyem in Le Duc Tojem. O tem srečanju ni hotel glasnik Bele hiše povedati niti najmanjše podrobnosti, niti ne, koliko je trajalo. Glas,nik je samo ponovil, da sta se obe strani obvezali, da ne bosta dajali poročil o tovrstnih pogovorih. Bela hiša je po drugi strani demantirala govorice, po katerih naj bi Nixon skušal doseči prekinitev ognja samo v Južnem Vietnamu, ne pa v vsej Indokini. Govorice so nastale v zvezi z včerajšnjim govorom sajgonskega predsednika Thieuja, ki je odločno zavrnil možnost premirja samo v Južnem Vietnamu. če vključiti v večino Lombardijeve levice. Mancini je bil drugačnega mnenja in je ugotovil, da se mora na kongresu, ki se vrši na osnovi tez, članstvo stranke izrc'i o raznih političnih stališčih. Zaradi tega je za njega zelo važno, da je komisija dosegla enotnost n različnih stališčih in da to lahko predstavlja Josnovo za široko razpravo in za dosego širše enotnosti na kongresu. Enajst senatorjev, bivših elanov PSIUP, ki so sedaj sestavljali parlamentarno skupino PSIUP v palači Madama, je na osnovi sklepov kongresa PSIUP poslalo posebna pisma predsedstvu. Senatorji sporočaj|o, da je razpuščena njih skupina m katerim parlamentarnim skupinam od sedaj pripadajo. Senatorji Valo-ri, Livigini, Maffioletti, Albarello, Filippa, Mari. Merzaio in Pinna so se vključili v KPI, Gatto in Ca-retto v PSI ter Rossi je postal član neodvisne levice. Predsednik vlaue Andreotti se je danes dolgo časa raz,|>varjal s tajnikom Forlanijem in so kasneje sporočili, da sta razpravljala o pripravah za bližnje zasedanje vsedržavnega sveta KD, ki se bo pričelo v soboto. V kratkem obnovitev Jarringove misije NEW YORK, 2. — švedski veleposlanik v Moskvi Gunnar Jarring je dospel snoči v New York. V prihodnjih dneh bo imel posvetovanja z generalnim tajnikom Wald-heimorn ter s predstavn ki Izraela in arabskih držav o razvoju krize na Bližnjem vzhodu. Jarring bo nato pripravil poročilo generalni skupščini. Waldheim na Kitajskem od 11. do 15. avgusta NEW YORK, 2 — Tajništvo OZN je uradno sporočilo, da bo generalni tajnik Kurt 'Valdheim obiskal Kitajsk|3 od 11. do 15. avgusta. O-bisk, ki je bil napovedan že v preteklih dneh, vendar brez navedbe točnega datuma, bo uradnega značaja, na povabilo kitajske vlade. Waldheim bo odpotoval iz New Yorka 9. avgusta ter se bo na poti v Šanghaj ustavil za krajši čas v Parizu. V Sestanek neuvrščenih Četudi je iz tedna v teden mednarodnih dogodkov vrednih pozornosti še in še, pa vendar ne bi kazalo pustiti vnemar bližnjega sestanka zunanjih ministrov neuvrščenih držav. Zbrali se bo do od 8. do 11, avgusta v glavnem mestu sicer bolj malo znane južnoameriške države Gvajane, v Georgetoumu. Res je, da je gibanje neuvrščenih v zadnjem letu, dteh, stopilo nekako v senco spričo takih dogodkov, kot so denimo, o-biski in pogovori vodilnih državnikov sodobnih velesil. Toda no svetu je malo velikih sil — četudi jih je čutiti včasih še več, kot bi želeli, ker so močne, imajo orožje, imajo bogastvo in imajo zato seveda tudi vpliv — zelo, zelo veliko pa je število malih in srednjih dežel. Te sicer niso niti tako močne, niti bogate, najmanj pa se z velikimi morejo kosati po moči orožja. Vendar slaba bi predla svetu, če bi se vdal v u-sodo, češ, tu so veliki in silni, kaj bomo mi spričo njih. Četudi se je povojni mednarodni razvoj močno sukal v znamenju medsebojnih odnosov med velesilami. pa nikakor ne gre zanika- ti dejstva, da so ob marsikateri zelo bridki uri mednarodnih odnosov, ko so si bili veliki huda v laseh, mali kaj koristno in tudi uspešno posegali v razvozlavanje mednarodnih sporov. O tem pričajo dosedanje tri pomembne konference neuvrščenih držav, prva v Beogradu, druga v Kairu in tretja pred dvema letoma v Lusaki. Ne bi storili prav, če bi na neuvrščeni svet gledali zgolj z razmerja njihovih oboroženih sil in sile, ki jo imajo veliki. Kar ozrimo se na Vietnam. Naj večji svetovni silak, ZDA, z vso svojo oboroženo močjo ne more in ne more streti in tudi nikoli ne bo strl Vietnama, čeprav ameriški velesili po moči orožja ne seže niti do gležnjev. Torej je še nekaj drugega razen sile orožja. To je moralna sila, ki dela tudi male narode zmagovite v neenakih bojih z velikimi. In prav tu tiči skrivnost in jamstvo sodobne pomembne mednarodne vloge malih dežel, ki sodijo v neuvrščeni svet. Njihova načela — naštejemo jih samo nekaj: enakopravnost vseh narodov, pravica vsakega naroda do svobode in samostojnega odločanja o svojem življenju, vojno je treba kot sredstvo za urejanje mednarodnih sporov do kraja zavreči, vse spore urejati po mirni poti, In tako dalje — so tisto nepremagljivo ' moralno orožje, fci se uveljavlja v delovanju neuvrščenih dežel. V zadnjem času se je svet močno spremenil. Velike sile so sklenile uravnavati medsebojne od- je, to je tvoje, to gre pod moj vpliv, to priznam za tvoj vpliv. Neuvrščene države pa težijo k temu, da bi sožitje — kot nasprotje sile in vojne ter pritiskov — seglo čez ves svet, da bi zajelo celotno področje mednarodnih odnosov. Zato je zdaj čas, da se vse dežele, ki nočejo ne pod ta ne pod oni vpliv, pač pa hočejo enakopravno sodelovati pri graditvi bolj ustaljenih razmer na svetu, zbero, pregledajo in precenijo mednarodni položaj in se demokratično dogovore, kaj jim je početi, kje začeti, kje zaustaviti delo. Neuvrščene dežele nikakor niso tretji blok, saj jih je prav težnja po odpram vseh blokov zbližala in združila, pač pa skušajo ustvariti čimbolj enotno demokratično gibanje enakopravnih dežel. Ena izmed nalog bližnjega sestanka bo tudi ta, da si postavijo stalno telo, ki ho delovalo v obdobju med konferencami in pomembnejšimi sestanki. Vse leaže, da se bodo zunanji ministri dogovorili tudi o sklicu nove, že četrte konference neuvrščenih držav, ta bi utegnila biti že prihodnje leto, če bodo razmere kazale, da bi bil njen sklic nujen. Znano je. da je bila Jugoslavija vso dobo ena izmed najbolj dejavnih predstavnic ne uvrščenih sil. To je ostala tudi sedaj, saj je zavzeto sodelovalo v vseh pripravah na sedanji se stanek, ki tečejo že od februarja meseca. Za Jugoslavijo zlasti po meni njena neuvrščenost enega izmed najbolj pomembnih in trajnih stebrov njene zunanjepolitič noše na načelih sožitja. Vendar ne usmeritve in tudi temelj nje-so to sožitje omejile zgolj na ne neodvisnosti. področje njihovih odnosov, nasproti vsem drugim, malim in šibkim, pa taka načela ne veljajo, tu še vedno posega stara metoda sile, pritiska in če ne gre drugače tudi orožja. Se pravi, da bi veliki radi medsebojni mir, ki pa bi temeljil na dosedanji razdelitvi sveta po pravilu: to je mo- Ni odveč na koncu reči še to, da bo sedanji sestanek potrdil novo številčno rast pripadnic neuvrščenih sil. Medtem ko je v Lusaki na konferenci sodelovalo B4 držav, se je za ministrski sestanek v Georgetow:m piiglasilo kar 70 držav. DRAGO KOŠMRLJ SESTANEK NA PREFEKTURI PO ZAHTEVAH SINDIKATOV Prefekt je za ponedeljek sklical komisijo za nadzorstvo nad cenami Napovedani ukrepi za «zamrznjenje» cen Na prefekturi, pri namestniku vladnega komisarja dr. Miceliju je bil včeraj zjutraj sestanek, katerega so se udeležili podžupan Lon-za. ravnatelj službe za promet in trgovino pri deželni upravi dr. Gon-zati ter poveljnik mestnih redarjev Grisom. Na sestanku so obravnavali odprta vprašanja višanja cen in splošne draginje, o kateri so se najprej izrekli sindikati in na prejšnjih srečanjih tudi orisali svoje predloge. Predstavniki CGIL, CISL in UIL so namreč predlagali krajevnim upravnim organom, naj bi uvozili v Trst večje kontingente živil po nadzorovanih cenah. Ta živila bi lahko nudili na prodaj v trgovinah delavskih zadrug in s pomočjo občinske službe ENCO. Lonza je v svojem poročilu povedal o stikih, ki jih je navezal prejšnje dni, predvsem v Rimu. Tam se je namreč pogovarjal z ministrom za zunanjo trgovino Mat-teottijem in ga prepričeval, naj bi dovolil uvoz večjega kontingenta mesa. Del tega mesa naj bi prodali preko občinske ustanove ENCO, del pa preko zasebnih obratov. Lonza je podrobno orisal svoje predloge in zamisli, do katerih se je dokopal px) pogovorih z drugimi krajevnimi upravitelji. Prvi rezultat razprave, ki se je razvila po poročilu prof. Lonze, je obljuba podprefekta dr. Micelija, da bo v ponedeljek sklical sejo komisije za nadzostvo nad cenami. To komisijo je pred časom obnovil prefekt, dr. Abbrescia, njena naloga pa je. da preuči nastali ooložaj, pojav višanja cen na splošno in nato predlaga pristojnim organom ustrezne ukrepe. Svoje stališče je orisal tudi predstavnik dežele, medtem ko so občinski predstavniki (in predvsem orof. Lonza) zagotovili, da bodo nudili vso potrebno pomoč, ko bodo določili ukrepe, ki naj privedejo do «zamrznjenja» cen v Trstu. predstavniki ACEGAT na prvem i biti enkraten, temveč bi ga mora srečanju s predstavniki CGIL, CISL! lo podjetje izplačevati skupaj z in UIL. ki bo danes zjutraj ob I mesečnimi plačami. 10.30. I ____________ V tiskovnem sporočilu, ki so nam ga poslali z občine, ni jasno, o čem so sklepali in tudi ne, kakšna stališča bodo predstavniki ACE GAT zagovarjali. Domnevamo, da bodo omilili svojo nepopustljivost. To bi se dalo sklepati iz stavka, da «bodo skušali omiliti neugodje prebivalstva!., kar pa je mogoče samo s hitrim sporazumom glede dopolnilne pogodbe. Naj na kratko obnovimo dosedanja stališča. Ravnateljstvo ACEGAT je sindikatom ponudilo sporazum, po katerem naj bi vsak uslužbenec ACEGAT prejel «predujem na bodoče poviške* v višini 35 tisoč lir. Ta predujem naj bi bil «enkraten», v zameno pa naj bi sindikati sprejeli odložitev sporazuma do konca leta. Sindikalisti so na to odgovorili, da nikakor ne sprejemajo odložitve uradnega datuma, ko naj bi stopil v veljavo dopolnilni sporazum. Zadnji je namreč potekel 31. junija letos in sindikalisti zahtevajo, naj novi sporazum prične veljati (tudi retroaktivno) s 1. julijem. Dopuščajo samo odložitev pogajanj in sklepa sporazuma do konca leta, a z določenimi jamstvi. Med ta jamstva naj bi bil «predujam na bodoče poviške*. Tega sindikati sprejemajo, a menijo, da bi ne smel Zaradi stavk« železničarjev nadomestne avtobusne proge VČERAJ POPOLDNE V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU ZA PRAVIČNE POKOJNINE Prisrčen enourni nastop treh mladih kitaristov Danes bodo nastopili na glasbenem večeru v Miljah Zborovanje upokojencev na šentjakobskem trgu ■art W p**' < a: žn llfcafež:. imBr Govoril je deželni tajnik sindikata upokojencev CGIL Calto. j nar - Resolucija vladi - Vprašanje zdravil INAM Sinoči, ob 21. uri, se je po vsej državi ustavil železniški promet. Vsedržavna tajništva sindikalnih organizacij železničarjev so namreč napovedala 24-umo stavko, da bi s tem prisilila italijansko vlado, da bi spremenila svoj negativen odnos do zahtev železničarjev. Kot! je znano zahtevajo uslužbenci državnih železnic v prvi vrsti boljše delovne pogoje, zvišanje plač za 15 tisoč lir mesečno za vse uslužbence, povečanje organika zaposlenih ter uresničitev večletnega načrta investicij v višini 4 milijard lir za modernizacijo in okrepitev železniške službe in struktur. Stavke so se udeležili tudi vsi u-službenci kretničarskih postaj in trajektov, zaradi česar bodo vse železniške proge nezavarovane. Stavka se bo zaključila drevi ob 21. uri. Do te ure bodo na nekaterih progah vozili posebni avtobusi, ki bodo vsaj nekoliko olajšali nevšečnosti vsem tistim, ki se vozijo daleč v službo. Informacije o voznem redu nadbmestnih avtobusnih prog daje urad železniške postaje. Manucl Iberia, Raymond Charlier in Alex Busauel med nastopom Dijaškem domu v Trstu Za dijake, ki se udeležujejo tečaja za popravne izpite v slovenskem Dijaškem domu v Trstu so včeraj igrali in peli trije pevci, Belgijec Alex Busanel, Španec Ma-nuel Iberia ni pa domačin iz Francoske Gvajane R< ymond Charlery. Mladeniči, ki so že približno mesec dni v Italiji, so ustregli prošnji enega od vzgojiteljev v Dijaškem domu in prišli zapet nekaj pesmi iz svojega repertoarja. Še največ uspeha je požel Španec Manuel I-beria, ki sicer živi v Franciji. Fant igra zelo dobro na kitaro, kot se spodobi za vsakega pravega Špan- ........"■mil.....................um..mu.........................mmimimii.mmmiinmmm.. IZ DEŽELNEGA URBANISTIČNEGA NAČRTA Danes sestanek predstavnikov ACEGAT s sindikalisti Podžupan Lonza je včeraj zjutraj tklical sestanek na katerem so o-bravnavali vprašanja javnih prevozov. Znano je namreč, da stavka uslužbencev ACEGAT, ki ne opravljajo predvidenih nadur (te krijejo 35 odst. vsega prometa), še vedno traja in da je zaradi tega v mestu veliko negodovanja, predvsem zato, ker je ravnateljstvo mestne prevozne službe ti pred mesecem dni sklenilo ukiniti 14 prog. Sestanka so se udeležili odbornika za javna dela Verza in za proračun dr. Vascotto, predstavniki A CEGAT De Carli (predsednik), inž. Castaldi (ravnatelj), Rossi in Pel-lis (člana upravne komisije) . Na seji so razpravljali predvsem o stališču, ki naj ga zavzamejo Turizem nujna postavka za razvoj naše dežele Zaradi zasičenosti nekaterih področij manjši dotok turistov - V Miljskem zalivu turistično področje in naftno pristanišče? Ni novost, da je turizem v naši deželi zelo velikega gospodarskega pomena: to dokazuje dejstvo, da so lani zabeležili približno 9.200.000 prenočevanj domačih in tujih turistov, ki so zasedli 124.000 razpoložljivih ležišč. Ta dejavnost je prinesla kar 42 milijard lir zaslužka, kar predstavlja skoro 4 odstotke vrednosti celotne deželne proizvodnje. Zato se tudi deželni urbanistični načrt ozira na to področje kot na pomemben proizvajalni faktor, ki usmerja in pogojuje razvoj naše deželne skupnosti. Še zlasti se načrt ozira po potrebah turizma, ker so v zadnjih letih zabeležili, da je turistov sicer vedno več, da pa je narastek vsako leto manjši. Tako je bilo na primer v letih od 1956 do 1965 poprečno vsako leto 8,5 odst. turistov več, v obdobju od 1966 do 1970 pa je prisotnost i za razvoj obmorskega turizma. Tu-tujcev padla na 7,2 odstotka. V J kaj naj bi uredili turistični pri-načrtu so označeni glavni vzroki i stan, bolje bi morali urediti tudi zastoja: pomanjkanje novih udob- ; pristanišči v Grljanu in v Sesljanu. nih plaž, pomanjkanje tujih turi- . Trst je označen kot «zgodovinsko •imiiiiiitmiiiiimiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiHiiiiimmiifiimiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiimiiiiiiii S PRVE SEJE DEŽELNE KOMISIJE Odbornik Giust o pomenu reforme deželne univerze V predsedstvu komisije so odbornik Giust, rektor Origone in predsednik tržaške pokrajine Zanetti Vprašanje videmske univerze je še vedno na dnevnem redu. O tem perečem in spornem vprašanju je namreč prav v teh dneh razpravljala posebna deželna komisija na svojem prvem zasedanju. Komisijo so ustanovili po daljši razpravi, ki je bila v deželnem svetu, in jo sestavljajo predstavniki deželne uprave, akademskega senata tržaške univerze in vseh krajevnih uprav, ki so zainteresirane pri vprašanju nove univerze oziroma novih fakultet v Vidmu. Komisiji predseduje deželni odbornik za šolstvo in kulturo Giust in ima kot poglavitni namen rešiti vprašanja v zvezi z deželnim razvojem visokošolskih u-stanov. Na zasedanju, ki je bilo v glavni dvorani tržaške univerze, je imel daljši govor sam odbornik Giust. Med drugim je naglasil, da je treba stalno upoštevati skorajšnjo univerzitetno reformo. Pri tem sta še zlasti pomembna uvedba univerzitetnih oddelkov in enotnost univerzitetnega sedeža. Katerakoli krajevna reforma ali sklep, tudi omejenega značaja, morata biti v mejah splošne vsedržavne reforme in njenih smernic. Zatem je odbornik Giust tudi orisal potrebe, ki izhajajo iz drugega deželnega razvojnega načrta, ki polaga veliko važnost tudi na razvoj u-niverzitetnih dejavnosti, ki so pomemben dejavnik napredka. Na koncu svojega govora je odbornik za šolstvo še poudaril kakšno zanimanje vlada v vseh slojih za to vprašanje in potrebo, da se odgovorno reši vprašanje, ki ne zadeva samo tržaške ali videmske študente, ampak vso deželno skupnost. Po daljši razpravi je komisija izvolile predsedstvo, v katerem so odbornik Giust, rektor tržaške univerze O-rigone in predsednik tržaške pokrajine Zanetti. Predsedstvo, ki ima tudi značilnosti ožjega odbora, saj bo lahko pripravilo sklepe, o katerih bo napravljala komisija, se bo sestal v kratkem. mu pri Sv. Ani javno zborovanje o pokojninah. Zborovanje je izredno važno za vse upokojence. • Tržaški pokrajinski sindikat upn-kojencev CGIL sporoča, da bo jutri, 4 avgusta ob 17.30 v Ljudskem do- • šolsko skrbništvo v Trstu, obvešča, da so na skrbništvu prednostne lestvice za suplente moške in ženske telovadbe za šolsko leto 1972/73. Fašistični pretepači so spet na delu... V soboto zvečer je v Trstu prišlo do običajnega napada fašističnih pretepačev proti 18-letnemu študentu, članu mladinske organizacije PSIUP. Ne gre tu za gole podatke o življenjepisu fanta, čigar ime izpuščamo na njegovo željo, temveč za ugotovitev, da so fašistični škva-dristi sklenili — kot je dejal eden izmed napadalcev fantu — «poka-zati mladim psiupovcem, kaj jih čaka*. Zgodilo se je pozno zvečer. Fant je bil v Ljudskem vrtu v Ul. Bat-tisti. kjer je gledal filmsko predstavo. Po predstavi je zavil po Ljudskem vrtu, namenjen k izhodu na Ulico Marconi. Blizu mostiča pri labodjem jezeru sta ga prestregla dva pretepača. Zagrabila sta ga za lase, ga vrgla na tla in suvala. Z brcami sta ga skušala zadeti v glavo in trebuhu. Fant se je krčevito branil, a jima je podlegel. Ko sta odšla, sta mu še nagrosdla. Fant se je odpravil v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 7 dni. Izvedeli smo, da nameravata oba napadena fanta (o prvem napadu v Ulici Čampi Elisi smo poročali pred dobrim tednom dni) prijaviti sodišču pretepače. Izvedeli smo tudi, da je fant, ki so ga napadli v soboto zvečer, spoznal enega Izmed napadalcev. Povedal je, da ga je drugi klical stov, prekratka turistična sezona, kar povzroča obenem, da so turistične strtikture premalo izkoriščene, in slednjič še pomanjkanje sodobnih in privlačnih turističnih infrastruktur. Po mnenju avtorjev deželnega urbanističnega načrta bo v prihodnjih letih porast turistov relativno še nižji, od 7,2 na 4 odstotke letno. Zato ni treba toliko graditi novih turističnih objektov — potrebnih bi bilo 27.000 novih postelj — kolikor podaljšati turistično sezono. Na tak način bi z isto ali komaj malo večjo razpoložljivostjo lahko nudili udobno bivanje turistom za nadaljnjih 2 milijona prenočevanj na leto. Če pa hočemo, da se turisti dalj časa zadržijo pri nas — ugotavljajo v načrtu — jim je treba nuditi zanimivo in privlačno bivanje za daljšo dobo, obenem pa uvesti nove turistične panoge na področjih, kjer je običajna zvrst turizma že nasičena. To je tudi osrednja zamisel poglavja, ki obravnava turizem. Naj navedemo dva primera: Lignano je dosegel višek dotoka turistov, kj jim ugaja morsko kopanje: tu je res težko nuditi novih privlačnosti. Lahko pa bi se uveljavil turizem «reškega značaja* po Tilmentu, torej na istem geografskem področju. Na tak način bd lahko dosegli večji dotok turistov, za katere pa danes ni prostora. Drug primer je Trbiž in njegova okolica, ki sta primerna za zimske športe, poleti pa je veliko hotelov in prenočišč skoraj praznih. To se ne bi dogajalo, če bi se to področje specializiralo tudi za gorske ture in za alpinizem. Za kakršen koli razvoj turizma pa je seveda potrebno varstvo in ovrednotenje naravnih lepot in zgodovinskih objektov, ki privlačujejo obiskovalce. Načrt nadalje ugotavlja, da je treba istočasno upoštevati turiste in domačine: veliko turističnih objektov je skrajno zanimivih za same prebvalce določenega področja z raznih vidikov: zabava, kultura, prosti čas, social no skrbstvo. Navadilo pa se doga ja, da so domačini «odrezani» od teh objektov, ki so pravi rezervati za tujce. Če bi jih lahko izkoriščali tudi domačini, bd od tega imela korist deželna skupnost in njeno gospodarstvo: prvič, ker bi se prebivalci lahko družbeno izživljali, drugič pa, ker bd bil dotok stalen, tudi v obdobju ko turistov ni. Možnosti za razvoj turizma so v naši deželi velike in to na vseh področjih. Deželni načrt navaja kopališča, turistična pristanišča, obmorske počitniške kraje, smučišča, gorske turistične kraje, plovbo po rekah in oskrbovane turistične ture. Žal pa se deželni načrt pri tem drži samo glavnih smernic in ne navaja točnih krajev; podrobne noor+n - 1 —1 -TJ II _• _I__1 _ načrte bodo izdelali odbori družbeno - gospodarskih področij. Deželni načrt je sicer zelo zanimiv z vidika splošnih navodil, ima pa v vseh svojih poglavjih precej pomanjkljivosti. središče*. To je vse o tržaški pokrajini, razen nekaterih obemb v načrtu samem glede vloge Krasa, od koder naj bd vodile turistične pot; v Furlanijo. Druga turistična pristanišča naj bi uredili pri Tržiču, v Gradežu in v Lignanu. Turistična morska območja naj bi bila še pri Caorlah in seveda med Lignanom in Til-mentom. Glavna gorska turistična območja se bodo razvila — po smernicah deželnega urbanističnega načrta — v okolici Saurisa, ob hribu Zoncolan v Karniji, okrog hriba Cavallo pri Pordenonu, okrog Višarji, pod Kaninom, ob Matajurju in v Nadiških dolinah. Tod bodo uveljavili predvsem smučanje in gorske ture ter seveda počitniška središča. Ob tem delu načrta bi imeli samo eno resnejšo opazko: v načrtu piše med drugim, da bi morali urediti v tržaškem pristanišču specializiran pristan za nafto, ki bo služil severovzhodni Italiji, Bavarski in Avstriji. Terminal naftovoda bo seveda v Miljskem zalivu. Kako se bo to usklajalo s turističnim razvojem področja od Lazareta do Milj, ko nam že sedaj tankerske ladje onesnažujejo morje z odplakami? In tudi če se n® bo to več dogajalo, alj se bodo turisti prihajali kopat nekaj sto metrov od naftnega pristanišča, s tankerskimi ladjami - velikankami, ki jim bodo plule tik pred nosom? Seveda pri tem niti ne upoštevamo možnosti resnejše okvare na eni sami teh ladij, ki bi za več let onesnažila ne samo Tržaški zš-liv, ampak tudi morje do Gradeža pa tja do Istre in tako onemogočila uveljavitev turističnih postavk deželnega urbanističnega načrta. ca in je, na žalost maloštevilne, dijake res razveselil s svojim temperamentnim petjem. Temno,) >lti Rajmond Charlery je zapel nekaj pesmi v domačem francoskem narečju: njegove otožne melodije izdajajo vse trplcnje njegove ga ljudstva, ki je dopotovalo v Južno Ameriko iz daljne Afrike v ladjah prekupčevalcev s sužnji. Prav tako otožne so pesmi 23-let-nega Alexa Busanela, ki se bo po nastopu v Miljah napotil na Japonsko, (kamor bo spremil mlado italijansko pevko Moreello, za katero je napisal več pesmi. Njegove popevke so v glavnem političnega in družbenega značaja, zapel je tudi v italijanščini pesem o velikem grškem skladatelju Mikisu Theodo-rakisu. V pogovoru nam je tudi dejal, da je poklic pevca zelo težak, mnogo stopnic je treba prehoditi, dokler se ti uspe preriniti na zeleno vejo. Sam je še kar zadovoljen, ker mu je popevka, ki jo je pred kratkim napisal za znano grško pevko Melino Mercouri, mnogo pripomogla na poti k uspehu. V Dijaškem domu je 86 učencev, ki se udeležujejo počitniških tečajev za popravne izpite. Presenetilo pa nas je dejstvo, da se je koncerta mladih fantov, ki so le nekoliko starejši od njih, udeležilo le približno petnajst tečajnikov, poleg nekaterih profesorjev in vzgojiteljev. Res je, da je ob 18. uri že vsakdo utrujen, če pa se nekdo potrudi in pokaže toliko dobre volje, da nastopi z enournim programom v krogu slovenskih dijakov, bi najosnovnejša pravila olike narekovala, da se tem fantom izreče priznanje s polnoštevilno udeležbo. Danes se poročita SONJA BAREJ in GIANNI FURLANIČ Prijatelji, ŠZ «Bor» in PD «Škamperle» jima želijo mnogo sreče na novi življenjski poti. Čestitkam se pridružuje tPri-morski dnevnika. I Na šentjakobskem trgu so se vče i I raj popoldne zbrali tržaški upokojenci j in poslušali jioračilo deželnega taj-j nika sindikata upokojencev CGIL An-I tonia Cattonaija. Zbralo se jih je | kar veliko število, saj je že znano, i da predstavljajo upokojenci že dobr-| šen del prebivalstva te nekdaj povsem delavske četrti. Cattonar je najprej podrobno orisal pridobitve novega pokojninskega zakona, ki ga je odobrila — proti volji sindikatov — poslanska zbornica in ga bodo v kratkem obravnavali še v senatu. Cattonar ni zanikal, da gre v nekaterih primerih za spremembe na boljše ali celo za uresničene zahteve sindikatov. Pa” pa je poudaril, da se je to zgodilo s triletno zamudo, ko se je gmotni položaj italijanskih delavcev že spremenil in ko je padla kupna moč lire. Fa tudi to ni vse. Vlada je dejansko sprejela le manjše popravke, rahle poviške, ni pa bistveno spremenila dosedanjega krivičnega pokojninskega sistema. Cattonar je zato ponovil bistvene zahteve upokojencev in sindikalnega gibanja: poenotenje minimalnih po- kojnin (za vse) na raven ene tretjine osnovne delavske plače (trenutno 40 tisoč lir); ponovni obračun starih do-kojnin in vzporejanje s sedanjimi: uveljavitev premične lestvice tudi za socialne pokojnine, ki jih je treba vsekakor zvišati na dostojne raven; prehod od invalidninskih k starostnim pokojninam. To so zahteve, je dejal Cattonar, ki še ne pomenijo uveljavitve pokojninske reforme, so pa aktualne in take, da bi jih parlament lahko v drugi razpravi pred senatom sprejel. Zato tudi zborovanja in vsakršne oblike pritiska na vlado in vladne sile. Denarja ne manjka, je dejal govornik, treba ga je samo poiskati. Navedel je en sam primer: kmetijski veleposestniki ne plačujejo za svoje dninarje socialnih dajatev. Vlada bi jih morala prisiliti, saj dela celo krivico industrijskim podjetnikom! že tu bi ustvarili tak sklad, iz katerega lahko vlada črpa denar za ta in še druge zakone... Cattonar je nadalje ugotovil, da grozi tržaškim upokojencem hud udarec zaradi sklepa ustanove INAM, da bo črtala iz seznama konvencioniranih zdravil skoraj 10 tisoč vrst lekov. Gre, v glavnem, za nekatera posebna zdravila, ki jih v prvi vrsti potrebujejo starejši in bolehni. In ni vse: v Trstu so upokojenci doslej prejemali določena zdravila brezplačno, preko INAM. Rimsko sodstvo te državne bolniške blagajne pa bi rado prisililo tudi tržaške upokojence, naj plačajo 50 od sto njihove vrednosti, kot drugod v Italiji! Temu se sindikat upokojencev upira. Njegovi predstavniki se bodo te dni srečali z odgovornimi na prefekturi, občini in pokrajini. Na koncu zborovanja je Cattonar pozval prisotne, naj vstopijo v sindikat upokojencev, kajti samo čvrsta organizacija jamči uspeh. Prebral je še resolucijo, v kateri tržaški upokojen- Vetiko zanimanje za Miljski teden V teh dneh je v Miljah precej zanimanja za Miljski tedem, zabavno - kulturno prireditev, ki je žela do sedaj pri gledalcih veliko uspeha. Jutri bo m Trgu Marconi koncert dvanajstih amaterskih pevcev iz raznih evropskih držav. Predstava bo tudi v okviru tretjega r Alg ja amaterskih pevcev. V pet en bo vsa pb< urnost osredotočena na nastop godbe m pihala Ongia, ki bo predvajala vrsto starih tržaških in miljskih pesmi. To bo brez dvoma osrednja točka vse prireditve, ki bo marsikoga spomnila na stare čase. Prav zaradi tega se je skupina Ongia še posebno pripravila za to priložnost. V soboto bosta nastopila slovenska jolkloma skupina in skupina «Sbandieratori di Borgovado» (Ferrara). Vsak večer bodo odprti kioski z domačim vinom in s krajevnimi ga stronomskimi specialitetami. va 1 jo bodo predsedniku vlade Andreottiju in ministru za delo in socialno skrbstvo Coppu. Od 3«. 9. do 3. 1«. 1972 Izlet v Rim Tržaška sekcija združenja bivših političnih internirancev ANED organizira štiridnevni avtobusni izlet (od 30. septembra do 3. oktobra) v Rim in Marzabotto. Glavni cilj izleta so Fosse Ardeatine, v predmestju Rima, kjer bodo izletniki počastili spomin žrtev, ki so jih tam umorili nacisti. V Rimu bodo izletniki ostali dva dni in si bodo ogledali tudi druge znamenitosti. Odhod iz Trsta bo v soboto. 30. septembra, ob 6. uri s Trga Garibaldi. Med potjo se bodo izletniki ustavili v Marzabottu ter počastili spomin tamkajšnjih sterilnih žrtev načističnega terorja in padlih talcev. Fosse Ardeatine bodo obiskali v edeljo dopoldne, popoldne si bodo ogledali rimsko okolico, v ponedeljek pa Rim. Odhod iz Rima bo v torek, med potjo pa se bodo izletniki nekaj časa ustavili v Firencah. Prijave sprejemajo na potovalnem uradu ETLI, na sedežu sindikata CGIL — Ul. Pondares 8 — tel. 750-431, od 1. septembra naprej, pa tudi na sedežu združenja ANED, Ul. Crispi 3. Stroški za potovanje (vožnja, prenočišče in hrana) so 40.000 lir. Ob vpisu je treba plačati na račun 10.000 Ur. Povozil jo je Žaradi rane na levi nogi in verjetnega zloma leve mečnice se bo 42-letna Vassilia Cusmanorich por. Calvelo iz Ul. Giustj 3 morala na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti približno dva tedna. Calvelova je včeraj, okrog 16. ure, stopila pri poslopju s hišno številko 7 v Greti s pločnika, ko jo je podrla vespa. Po Greti na vzgor jo je vozil 39-1 etni Eneo Cro-sada iz Carduccijeve ulice št. 8. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiii VČERAJ V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH Gledališča POLITEAMA ROSSETTI Jutri ob 21. uri bo v gledališču B°s' setti premiera «čardaške kneginj4*' S to znamenito Kalmanovo operet | se zaključuje letošnji festival rete. «<5ardaško kneginjo* so prej uprizorili leta 1916 na Dunaju in o® j takrat je njena popularnost stalno M' raščala. čar zdaj melodičnih, zdaj ra2’ j gibanih madžarskih glasbenih motive® j je dobesedno osvojil Evropo okrog" ta 1920 in ohranil svežino in priti11" ljenost do današnjih dni. Znamenit glasbeni odlomki «Dekleta, dekleta ■* nočnih zabavišč* ter «Ljubezen, °J1, to je ljubezen* so skoraj ponarodel1 V glavni vlogi čardaške kneginj* Sylve Varescu bo nastopila sopranis ka Edith Martelli, ostale vloge P* bodo odigrali tenorist Alvinio Misel*' no, Adriana Innocenti, Graziella Toj’ ta ter znani igralci Elio Pando®' Armando Bandini, Lino Savorani Tonino Micheluzzi. Predstavo je P** j pravil znani televizijski režiser *lW Molinari, orkester gledališča Verdi P* j bo vodil dirigent Hans Walter KaWP fel. Kostumograf je Sebastiano Se*' I dati, scenograf Gianni VUla, zbor P* je uvežbal Gaetano Riccitelli. Vstopnice so na razpolago pri g®® ni blagajni v Pasaži Protti št. 2, t» 36-372. Kino MIRAMARSKI PARK. «Luči in zvoU’ ob 21.30 «Maximilian of Mexic°* angleščini; ob 22.45 «Massins*B«’1* j e Carlotta* v italijanščini. Nazionale Zaprto do 11. avgusta ** radi počitnic. Fenice Do 9. avgusta zaprto Mra počitnic. Eden 16.30 «Da qui alTetemitš*-Lancaster, Deborah Kerr, FJ®? Sinatra. Donna Reed. črnobeli Film je za vse. 1» Grattacielo 16.30 «La ragazza con . pištola*. Barvni film. Monica •* Excelsior 16.15 «Inghilterra nud*j Barvni dokumentarni film. Pre* vedano mladini pod 18. letom t» Ritz 16.30 «La grande battaglia*. v barvah. Aurora 16.30 «Un mucchio di i,as?! ml* di*. Barvni film. Prepovedano dini pod 14. letom. Inipero Zaprto zaradi počitnic. Capitol 16 30 «11 cowboys*. Bari1* film. John Wayne. n Cristallo 16.30 Serija znanstveno <20 tastičnega filma: «La cittš c Acquanauti». Barvni film. Jutri mila leghe sotto la Terra*. Bare film. ,u. Moderno 16.30 «1 giomi dei lungh*. ciU*. Barvni film. Prepovedano **** dini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.00 «La terza sa». Barvni film. Geraldine Ruth Gordon. Prepovedano pod 14. letom. Abbazia 16.30 «A doppia faccia*- * v barvah. Klaus Kinski. PreP0 dano mladini pod 18. letom. ^ Ideale 16.30 «E vennero in 9U® per uccidere Sartana*. Barvni ^ Jeff Cameron, Celso Faria. Astra 16.30 «In fondo alla Barvni film. Caroll Baker h* chael Craig. Kino Opčine 19.00 «La eittš deg® quanauti». Razstave Nenadna nevihta in zračni vrtinec poškodovala ladjedelniške naprave V ladjedelnici Sv. Marka je vrtinec prevrnil 25 metrov dolgo pre-mično streho, v Tržaškem arzenalu pa je spravil s tirov dva žerjava V včerajšnjih zgodnjih jutranjih I nje. Škoda je sicer neznatna, ven-urah, bilo je okrog pol dveh pono- dar bodo morali uporabiti premič-či, se je nad mestom in okolico nenadoma razbesnela huda nevihta z močnim vetrom in nalivom. Nevihta je na srečo trajala malo časa .zato ni povzročila večje škode. Nekaj škode je utrpela samo ladjedelnica Sv. Marka in Tržaški arzenal. Zračni vrtinec je v notranjosti ladjedelnice Sv. Marka prevrnil premično streho na tirih, ki ščiti pri delu delavce oddelka za varje- iiimiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiii RESOLUCIJA DEŽELNEGA TAJNIŠTVA KPI Komunisti zahtevajo parlamentarno preiskavo o fašističnem izzivanju Ogorčenje zaradi zadržanja policije med pacifističnim pohodom Po ponovnih fašističnih izzivanjih, katerim smo bili priča med «proti-militarističnim pohodom* iz Trsta v Aviano, se je sestalo deželno tajništvo KPI. V daljšem dokumentu, ki so ga člani tajništva sprejeli in razdelili osnovnim organizacijam partije, je med drugim rečeno, da je obsodbe vredno predvsem zadržanje policijskih oblasti, ki niso aktivno posegle proti fašističnim izzivačem in jim, nasprotno, nudile vso potrebno pomoč. To zadržanje, kakor tudi namerno spreminjanje smeri pohoda, dovoljenih trgov in ulic, dokazuje, da obstaja v nekaterih sektorjih državnega aparata vzdušje strpnosti, ali celo sodelovanja, s fašisti. Te oblasti bi v resnici morale spoštovati republiško ustavo. Zgodilo se je — trdi deželno taj- V načrtu samem in v priložc ništvo KPI — da policija ni prepre- - „ ____ _____________ nem zemljevidu so navedeni glav čila incidentov, nasprotno, ustvarila »Colera*."Znano je. da je to «bojno» | ni kjer se bodo razvijale je pogoje zanje in jih izzvala. Ta ime večkrat obsojenega pretepača I turistične pobude. Na Tržaškem je Gianfranca Sussicfaa z Lonjerske navedeno področje med Lazaretom ceste. * in Rtom sv. Roka kot področje način postopanja dejansko krši ustavno načelo, ki vsem dopušča svobodo izražanja lastnih misli. Komunisti se sicer ne strinjajo z nastopom in načeli organizatorjev tega «pohoda», nadaljuje dokument, vendar menijo, da je treba vsekakor dopustiti in omogočiti demokratično dialektiko in torej svobodo izražanja lastnih misli. KPI zato vabi druge politične sile, naj izrazijo svoje mnenje o tem vprašanju. V svojem sporočilu deželno tajništvo KPI zahteva tudi, naj pristojne oblasti izsledijo krivce za atentat na celico KPI «Bigotti - Modotti* v Vidmu ter odgovorne za izzivanja v Trstu, Gorici, Vidmu in drugod. Pristojne oblasti naj preiščejo tudi odgovornosti karabinjerjev v Vidmu. Zato poziva KPI vse delavce, naj odločno reagirajo na poskus, da se v naši deželi ustvari «center za provokacije*, kot jasno dokazuje zločinski in še neraziskani atentat v Petovljah. Po mnenju KPI bi moral parlament raziskati ta pojav in ugotoviti, s posebno parlamentarno preiskavo, odgovornosti fašistov in njihovih pomagačev na mednarodni ravni ne žerjave, da bodo 25 metrov dolgo pločevinasto streho postaviti spet na prejšnjo premično podlago na tračnicah. V Tržaškem arzenalu pa je močan sunek vetra spravil s tirov dva 100-tonska žerjava. To se je pripetilo na pomolu doka št. 3. Žerjava sta presekala tudi vode električne napeljave, zaradi česar je prišlo do začasne prekinitve dobavljanja električne energije tudi v samem mestu. Materialna škoda je tudi v tem primeru neznatna. Žerjava so kmalu dvignili ter jima za silo zravnali zvite dele, da so ju včeraj zjutraj lahko spet uporabljali pri delu Lažjo škodo so utrpeli tudi kmetovalci, ker je veter marsikje polomil vejevje sadneg - drevja. Voznica podrla žensko v Ul. Molino a Vento Zaradi odrgnin po desni nogi se bo 68-letna Francesca Mesghez vd. Iagodnich iz Ul. Rigutti 11 morala zdraviti doma približno 5 dni. Priletno žensko je pospremila v bolnišnico 23-letna Carla Giuressi por. Zerial iz Istrske ulice št. 77. Ta je povedala, da se je malo po 13. uri peljala s svojim fiatom 600 po Ul. Molino a Vento navzdol, ko je pri Largo Pestalozzi zagledala Iagodnichevo, kako je stopila na cesto izza dveh parkiranih avtov. Ker ni utegnila pravočasno zavreti vozila, jo je oplazila in podrla na asfalt. Dve lažji trčenji na obalni cesti Včeraj popoldne, skoraj ob istem času sta se na obalni cesti pripetili dve prometni nesreči, na srečo brez hujših posledic. Prva nesreča se je pripetila o krog 14.20, ko se je 40-letni Gior-gio NicoJi iz Križa št. 596 peljal s svojim avtom BMW 1600 tržaške registracije proti Križu. Nenadoma je zagledal pred sabo fiat 124 tržaške registracije, katerega voznik je neprevidno zavijal na levo. Prišlo je do trčenja, Nicoli pa se je pri tem odrgnil po desni stegnenici. Oba voznika sta se kar na mestu sporazumela o povračilu škode. Druga nesreča pa se je pripetila približno dvajset minut kasneje. 61-letni Andrea Macor iz Naselja S. Mauro 146 se je peljal s svojo vespo po obalni cesti proti Sesljanu, ko je rahlo oplazil nasproti prihajajoči osebni avtomobil tržaške registracije. Zaradi rane po glavi se je zatekel v bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč ter ga odslovili s prognozo okrevanja v približno 8 dtneh. Opozorilo prefekture avtomobilistom in izletnikom Lani so v naši deželi 603 gozdni požari uničili 3.963 hektarov površine. Da bi preprečili nepotrebno uničevanje gozdnega bogastva, poškodovanje tal, pomor divjih živali ter znakaženje pokrajine, vas pozivamo da spoštujete naslednja pravila: 1. ne mečite vžigalic ali cigaretnih ogorkov avta; 2. če vržete na tla vžigalico ali cigareto, stopite nanje in prepričajte se, da sta ugašeni; 3. ne zanetite ognja v razdalji manj kot 100 m od gozda. Če prižgete ogenj v večji razdalji, prepričajte se, da so tla brez trave in da ni vetra. Preden se oddaljite, pogasite ogenj; ) če opazite požar, sporočite takoj na tel. št. 113. V Mestni galeriji Piran je va, ki nosi naslov Ars Histriae ^ Razstava je odprta vsak dan ^ 10. ure do 12. ure ter od 17. u** 20. ure. Na razstavi sodeluje a jimi deli 23 slikarjev, med kat so tudi Zvest Apollonio, Jane* .(l nassi. Herman Pečarič, Jože ° in še nekaj drugih domačih slik*1^ Razstava bo odprta do 24. avg11 V tržaški občinski galerij* m. stavlja tržaški slikar Livio jtf. bo trajala do *• cia. Razstava gusta. Izleti Prosvetno društvo «Tabor» . priredi v nedeljo, 5. avgusta lZ*e- dolini Soče z ogledom Gregor® , rojstne hiše in nato v dolino Trd1 ^ izviru Soče. Vpisovanje vsak dan 20. do 21.30 v prosvetnem do11111. Odbor SPDT se oprošča izleti*®^ nedeljskega izleta na Mangart, »*, ni bilo zaradi okvare na avto« ^ Denar, ki so ga vpisani vplač®*1'^ na razpolago pri Norci Zavadlal v Geppa 9. Včeraj-danes Danes, SREDA, 3. avgust* LIDIJA Sonce vzide ob 5.51 in zaton® 20.31 — Dolžina dneva 14.40 "Alf na vzide ob 00.22 in zatone »b Jutri, PETEK, 4. avgust« DOMINIK Vreme včeraj: naj višja tempe1? ^ 26,1 stopinje, najnižja 17,6, ob 1"'^, 24,7 stopinje, zračni pritisk 1008’“ ^ stanoviten, veter 13 km na urO'? zahodni, vlaga 57-odstotna, 5 mm dežja, nebo 5/10 poobla%* poonr^fi morje rahlo razgibano, tempe**1 morja 24,7 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN P°r0^i Dne 2. avgusta 1972 se je v ^ 6 UMRLI SO: 53-letni Aldo Vi^ rodilo 10 otrok, umrlo pa je 6 63-letna Marina Bucinelli, 84-letn« Bordon, 80-letni Guido 86-letna Filomena Antonaz vd. 68Jetna Vittoria Giacomelli vd. natelli. DNEVNA SLUŽBA LEKA**1 (od 13. do 16. ure) vf Godina, Trg sv. Jakoba 1; ...ov. uanuua i, — , ( Alla Minerva, Trg V. Giotti U ***- ____________________i*> Ul. Soncini 179 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKA*^ (od 19.30 do 8.30) f Croce Azzurra, Ul. Commergj Rossetti - Emili, Ul. Combi 19! S maritano, Trg Ospedale 8; Tan1«* Neri, Ul. Dante 7. ^'Morski dnevnik Obrtništvo v štirih tržaških okoliških občinah Sekaj podatkov iz revije ustanov« ESA - V sestavku spet ni omenjena narodna pripadnost okoliških obrtnikov - Ali res spet gre samo za pozabljivost? ?ianBt?dnj? atcvilki revije «L’Arti-iia» ie .de? Friuli - Venezia Giu-Za ir •° ,lz:’i 10 ®e pravi, da bi bile to stj, k °sebe slovenske narodno-tl|di i/ u nedvomno pripomoglo ^Prtim in verjetno bolj tovo p ?dgovorom in bi prav go-Konstilo sami študiji, terpp lpl° Pa, da so rezultati kljub jato koristni in jih bomo Povzeti ter, seveda, so Sf j jti z našimi spoznanji, ki •o °!išega poznavanja krajev ?a zadp' Prepričani smo, da gre •banje V°’- z.a katero vlada zani-tak0 vi Sa^ de obrtništvo doseglo baše j;???’ .da bi se brez njega Po trenpJJen,ie ne nloSi° odvijati O^tt^no začrtanih poteh, štirje ni ,?? bomo na obrtništvo Prej l ‘iških občin. Toda naj-dovipo 010 malo pogledali v zgnest sto je bil v davnih časih me- 8°vru' • Sred‘šče mednarodne bla-je ^njave. Zato je logično, ih štev-i ■ a trgovina v vseh svo-5° hruff1*1 °bi‘kah, zaostajale pa H dejavnosti, med temi lbrtništv?nv-V0- Zaradi- tega je •» se ip pr' nas novejša panoga 1 latijL Za?,elo razvijati vzporedno V >ijenii,e'ia®ko industrijo, posebno ®a'diem doP°biilnih dejavnostih, v "•o v zvezi z notranjo opre- ^CVeda velja za mestno obrt-Vn’?.“količi pa se je njegov Sij “el komaj po drugi sve-fdlavci Jn1, ko so se posamezni Stoe n Pos*°P°ma postavljali ------- ,-----j— na *> i?pA,??e v Panogah, ki so se f^kiištv ^akor vidimo se je 9 doka-° na našem Krasu razvidno J P°zno, zabeležilo pa je dbiw želo dobre rezultate. To Sti ; Pripisati poleg iznajdlji-i boli«- sP°s°bnosti naših ljudi d t>nJ',lrn cestnim povezavam in Nno ???m motorizaciji, ki je s atno PJ^bažala vasi mestu in Sta ^rjkahko trdimo, da je tr-bavfij ai‘na — tudi zaradi svo-aM,.i ?ske omejenosti — posta-,** celota, v kateri se > “^‘vreden način razvijajo Sti, tne kot okoliške dejav-^‘a botJl, ernu stanju je brez dvo-!fa orSal0 Pomanjkanje ustrezne ^‘ora v mestu. Sttio ,ern° po statistikah, ugo-S ’ „a. deluje v omenjenih ob- k 'Ml . ,, —"J'- v vrnicri ijciMil uu %tij ?.lk° število obrtniških dhčida r? 80 tako porazdeljena: Sina TVvin ' Nabrežina 134 Sina R na 137 Sina ^P60tabor 15 S a;_Z?enik t^n 31.10.197i je delovalo v omenjenih občinah skupaj 286 obrtniških podjetij, kar pomeni stalno povišanje v primerjavi z 250 podjetji v 1. 1968, 266 v 1. 1969 in 279 v 1. 1970. Ko smo že pri statistikah, je zanimivo omeniti tudi število zaposlenih v posameznih podjetjih, ki znaša 1,7 osebe na podjetje. Ta podatek dokazuje, da so to v glavnem majhna podjetja, kjer dela sam ’ gospodar-obrtnik in le v posameznih primerih beležimo večje število delavcev oziroma vajencev, kar je precej slabše od deželnega povprečja, ki beleži 2,1 osebe na podjetje. Primerjava zaposlenih na tem sektorju z ostalimi gospodarskimi dejavnostmi pokaže, da znaša ie 6 odstotkov kar je nižje od vsedržavnega stanja, Utegnila bi še zanimati srednja starost obrtnikov, ki znaša 42 let, in pa najbolj razvite ter značilne specializacije, ki so kamnoseštvo, mizarstvo in prevozništvo. Tem sledijo ostale dejavnosti, med katerimi sta se zadnja leta najbolj razvili avtomehanika in avtoličar-stvo. Kar se tiče notranje administrativne organizacije teh podjetij, je bilo, žal, ugotovljeno, da je precej pomanjkljiva, kar je večkrat velika ovira za razvoj podjetij. Boljše je stanje krr se tiče mehanizacije, saj je bilo ugotovljeno, da je število strojev zadostno in da so vsi v dobrem stanju. V več primerih se je tudi pokazalo, da strojem ni odgovarjal prostor, kjer so bili postavljeni. To dokazuje, da bi se moral marsikateri obrtnik zamisliti ter se odločiti za povečanje svojega obrata, za prilagoditev modernim kriterijem proizvodnje. Žal pa naletimo pri tem na drugo oviro, na regulacijske načrte, ki pogosto omejujejo gradnjo v tej smeri, ker stremijo v glavnem po naravni zaščiti Krasa. To je zelo hvale vredno, če na vprašanje gledamo z ekološkega vidika, ki je danes tako v modi, je pa to obenem ovira, če nanje gledamo z gospodarskega stališče. Zelo važen problem obrtništva je tudi delovna sila. Poleg tega, da je je premalo, je tudi premalo specializirana, kar jasno narekuje pristojnim organom, da vložijo v bodoče v to smer več truda in sredstev. Isto velja za sklade v obliki prispevkov, ki trenutno — vzeto v deželnem merilu — ne zadostujejo. Pri tem moramo ugotoviti, da se je kreditnih možnosti poslužil samo majhen odstotek obrtnikov in da se bodo morali ti v bodoče bolj pozanimati v tej smeri, saj ni pametno ne poslu-žiti se pogojev, ki so bali dani prav zato, da se obrtnikom pomaga iz trenutne stiske ali da se pospeši njihov razvoj. Tudi glede tega se bodo morali naši obrtniki zgledovati po svojih furlanskih kolegih, ki zelo aktivno izkoriščajo te možnosti. Posredno smo tako omenili že dva osnovna problema za večji razmah našega obrtništva na našem podeželju (in tudi drugod). Tretji, prav tako zelo važen, pa je združevanja v najrazličnejših oblikah: od najosnovnejših družb do zadrug in konzorcijev. Žal je smisel za to med našimi ljudmi zelo malo razvit, kljub temu, da se vsak dan bolj opažajo pozitivni rezultati ter izkušnje v drugih krajih, saj so Furlani dosegli s konzorciji zares odlične uspehe. Naj omenimo samo proizvodnjo stolov v Manzanu, nožev v Mania-gu in obutve v San Daniele del Friuli. Jasno je, da takih rezultatov v naših krajih ne bomo mogli doseči — razen v kamnoseštvu in prevozništvu — tudi zaradi sestave lokalnega obrtništva, ki je v veliki meri uslužnostnega značaja. Vendar smo prepričani, da je prav združevanje edina možnost za nadaljnji razvoj. Zato je potrebno, da obrtniki spremenijo svoj odnos do združevanja in se otresejo dosedanjih bojazni, ki so jim pogosto samo v škodo. Potrebno je torej, da odgovorni kompetentni forumi sprožijo kako akcijo v tem smislu, da bo za zgled. V tem pogledu bo verjetno v veliko pomoč nova forma «lea-sing», o kateri se že dolgo govori tudi pri nas, a je drugod zabeležila že lepe uspehe in žela vsesplošno priznanje obrtnikov. To je le nekaj zanimivosti iz omenjene revije o stanju obrtništva v naših okoliških občinah. Toda povedati moramo tudi, da v reviji ESA nismo nikjer zasledili nobenega podatka o narodni pripadnosti obrtnikov v omenjenih občinah. Alj res gre spet samo za pozabljivost? Jurij Kuferzin Ogromne množice ljudi hite ta mesec proti morju. Čudovito se človeku prileže, ko se naužije njego-vdi lepot Toda nic manj ni lepo v gorah, v gozdovih, ob jezerih in rekah pod njimi. Mir sta tu in spokojnost m pristna nnrava pa pristni, veseli marljivi ljudje, kot sta oba kmetiča na sliki ..............................m.................... S POTOVANJA V LETALU NAD SIBIRIJO IN VEČNIM LEDOM Relativnost tisočkilomstrskih daljav sodobnih sovjetskih zračnih poti Nekaj vtisov z «lokalnega potovanja» od Moskve do Jakutska in Aldana - Svetloba severne noči in mrak juga - Pozornost do tujcev - Krajevne značilnosti in razmere Vtem ko se potnik na moskovskem letališču Demodedovo pripravlja na svoj prvi polet v Ja-kutijo, v vzhodni Sibiriji, se v mislih verjetno najpogosteje ukvarja z raznimi ugibanji in računanji. Na misel mu lahko pride, postavimo, da bo do jakutske cone »večnega ledu* moral presedeti v letalu kot če bi letel od Moskve do New Yorka — deset ur. In pri tem se spoprime še z marsikaterim vprašanjem v zvezi z zračno potjo proti sovjetskemu severovzhodu. Najprej mu pride na misel prelet Volge, potem gorska veriga Urala in o-benem milijonsko mesto Sverd-lovsk. Potnik bo nato preletel še številne z vodo izredno bogate sibirske reke, kot so Ob, Je-nisej in Angara. Na levi in desni bo letalo pustilo za sabo mesta Novosibirsk, Krasnojarsk in Irkutsk. Nazadnje se bo spustilo na letališču Jakutska ob reki Leni, ki je na tem mestu široka 11 kilometrov. Domači potniki, razen tujca, se ne ukvarjajo s takšnimi mislimi. lis TRST A SVa8#«13-15. 14-15’ 1715- la Poročila; 7.30 Jutra- vNi; i?a,’ U-35 Slovenski raz-Jj-OO Z» Glasba po željah: v etiw m*ade poslušalce: 18.15 19 in književnost in priredit-J* vw. ^ortati: Oseba, država >»la?ne Skupnosti; 19.20 Za Bask. e- pravljice, pesmi in % Ril,2.0;00 šP<>rt: 20.35 Fran-S v 4 d°ux: »čin-čin*, kom* N*, dejanjih; 22.15 Zabavna i2,l0 TRST .flošče; 14.45 Tretja c,l5 Vaa?0 Literarna oddaja; w*.i«va »Traviata*. }lf 8.30, koper fOM, 10.30, 12.30, 14.30, bSba , • 21-30 Poročila; 7.15 >ia „,a dobro jutro; 8.00 Ju-i(fSsba: 9-00 Piošče Ari-SStK. ^Ansambel «Red Light ift00o j.’ 10.10 Recept, ki velja u‘^5 g • 10.15 Z nami je...; l!$ lS m°iodije do melodije; ta^Put z Rifi Record: kV: motivi; 11.15 Poje N ir> t*LU° Piošče; 11.45 Glas-3ba 5“ iz Lugana; 12. - 12.30 li.': 14 iS ždiar; 13.00 Zdravi-vfdnicp'. .?a tiste, ki gredo na oh^tinj..14:}5 Pojejo «Alpinisti t 14.40 - 16.00 Počitek !k'u; 17 5? 16.05 Panorama Re-r-7* o*.'4? Panorama; 18.00 Mla-.^bornem ognju; 18.40 .k, mew.;2elJah; 19.10 Nepozab->nik°S-,5’ 19.30 Primorski 43.00, 20.00 Poročila; Cbesrt?"1?. Klasba; 8.30 Jutra-: ,?,?-15 Vi in jaz; 12.10 13.15 Plošča za poletje; ČETRTEK, 3. AVGUSTA 1972 14.00 Popoldanski spored; 16.20 Poletni program za mladino; 18.20 Kako in zakaj; 19 30 Francoske pesmi; 20.20 Italijanska folklorna glasba; 21.00 Stari in novi pirati; 21.30 Klavirska glasba; 22.20 Povratni vozni listek; 23.20 Malcolm na klavicembalu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Toni del Monaco in Romina; 8.40 in 9.30 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošče; 10.30 Poletni program; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče za poletje; 15.00 Plošča sledi plošči; 16.00 Pisana glasba s plošč; 18.00 Pred olimpiskimi igrami; 19.00 Zabavni tečaj angleščine; 20.10 Povratni vozni listek; 20.50 Pisana glasba s plošč; — Supersonic; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Klavirske skladbe; 11.30 Polifonija; 12.20 Violinist Artur Gru-miau; 13.00 Na sporedu Schumann, Brahms in Grieg; 14.00 Tenorista Pertile in Bergonzi; 14.30 Čajkovsky; 15.15 Heyln; 15.30 Koncert Franca Meallija; 16.00 Ital. sodobna glasba; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Nunzio Rotondo; 18.00 Lahka glasba; 18.45 Radijska pripoved; 19 J5 Koncert; 20.00 Čajkovsky. FILODlFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.40 Ital. sodobna glasba; 10.20 Glasbeni komentar Sofoklejevega Ajaksa; 12.20 Franz Lizst; 13.30 Komorna glasba; 13.15 »Razsodba*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30. 23.00, 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.20 Z orkestrom norveškega Radia; 10.40 Pesmi in 'mMm$m plesi jugoslovanskih narodov; 11.20 - 13.00 Pri vas doma; 13.10 Dve rapsodiji — Belokranjska in Žumiberška; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Igrajo pihalne godbe; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Pesem iz mladih'grl; 15.30 Z ansamblom Atija Sossa; 15.45 »Mehurčki*; 16.30 Glasbeni inter-mezzo; 16.40 Poje sopranistka Mirella Freni; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Z orkestrom Herman Ha-gestedt; 18.10 Koncert po željah poslušalcev; 19.15 Orgle v ritmu; 18-30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 19.45 Naš podlistek; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute z ansamblom Mbjmira Sepeta; 21.00 Domače pesmi in napovedi; 22.00 Literarni večer; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza; 23.40 Od popevke do popevke; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Iz sodobne poljske glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Ital. melodrama; 19.15 Ob odprtem morju; 1945 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Sedem možnosti* z Buster Keatonom; 22.05 Glasbeni spored; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Igre brez meja (evrovizija); 22.30 Ženska danes: Jolanda Balas. JUG TELEVIZIJA 19.10 Obzornik; 19.25 Mr. Pi-per, risani film; 19.55 Mozaik; 20.00 Boj za obstanek film; 20.25 Niš; 21.00 in 23.35 TV dnevnik; 21.35 G. Neveux: Vidocq, 1. del; 22.25 8000 let kulture na jugoslovanskih tleh; 23.00 Vohuni, a-genti, vojaki: Priprave na invazijo. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček: Mr. Pip per: 21.15 Poročila; 21.30 Film: Dva zakona; 23.00 Francoščina. Ti se ne obnašajo kot potniki, ki so se odpravili v daljne kraje. Navajeni so daljav, td so zanje že davno postale zelo relativne. V čakalnici, veliki za dve nogometni igrišči, dremajo in molče čakajo. Ne ogledujejo si urnika poletov, ki visi na zidu, r.e vprašajo po kilometrski dolžini poti in po vremenskih okoliščinah Morda kažejo samo nekaj nestrpnosti, da bi čimprej stopili v pcinočno letalo, ki jim nudi priložnost, da v njem nekaj uric zapovrstno zaspe. Vzdušje na letališču Demodedovo je podobno onemu na moskovskih železniških postajah: nikjer nobenega znamenja vznemirjenosti, zadihanosti. Morda zato, ker je to v naravi severnjakov, a morda tudi zaradi okoliščine, da vlaki in letala v tej prostorni deželi ne zamujajo. Ker se, potemtakem, v tako urejenem prometu v glavnem nikdar nič nepredvidenega ne zgodi, so pač razlogi vznemirjanj domala nični Tudi v letalo za Irkutsk se je preselila umirjena atmosfera z letališča. Sicer pa se točno vsakih pet minut začne eden od «krajevnih» poletov v smeri vzhoda. Čeprav se je naš polet z «IL -18» začel ob poinoči, ko se je letalo dvignilo na 9 tisoč metrov, so potniki na levi strani gledali skozi okna svetlobo severa, potniki na desni pa mrak juga To ni nič nenavadnega: konec julija je moč tako imenovanin severnih belih noči še dokajšnja. Dve uri kasneje se je svetloba pokazala tudi na vzhodu, okrog Urala, kjer je polnoč eno uro prej kot v Moskvi. Nad sibirsko tajgo so vsi potniki tako ali drugače spali, šele ko je letalo že nekaj časa letelo, so se začeli buditi. Prebudila jih je stevardesa, prosila jih je da se pripravijo na zajtrk. V Krasnojarsku so potniki za Ja-kutsk zapustili «IL -18» in presedli v manjši «H, -14». Velika letala namreč še ne morejo pristajati na relativno majhnem letališču glavnega mesta Jakutije. Že na moskovskem letališču je bilo nas pet tujih novinarjev deležnih posebnih ugodnosti ,tu me je poseben vodič popeljal skozi čakalnico »Inturista*. kjer prodajajo izbrane «spominčke», nakar me je stevardesa pospremila v letalo, še preden so vanj stopili domači potniki. V Krasnojarsku je poveljnik letališča očitno bil že obveščen, da bo sem dopotovala in se nato odpravila dalje skupina tujih novinarjev. Čakal nas je, kjer se je letalo ustavilo, ljubeznivo nas je s prav sibirsko neposrednostjo in prisrčnostjo pozdravil ter vprašal, kako smo potovali, nato nas je povabil, da stopimo za njim, ker da smo potrebni oddiha. Povedel nas je v sprejemni salon letališča, kjer nas je natakarica postregla s čajem ali kavo, kakor je kdo želel, in pa z obvezno mineralno vodo «boržomi», ki je ena najbolj iskanih in najboljših iz kavkaških izvirkov. Na koncu nas je spet pospremil do malega «IL -14» in nam želel srečno pot. Pozornost do tujcev je na teh področjih obeležena bolj s poslovnimi kot turističnimi pobudami. Sicer je v Sibiriji inozemski turizem šele v povojih Prihajajo pa sem poslovni tujci, največ Japonci, katerim bodo morda že v kratkem konkurirali Ainerikanci. Jasno je torej, da je domačinom v njihovem lastnem interesu, da se tujci tu obvezno dobro počutijo. Do Jakutska so še bile stevardese v letalu, kasneje , v pravem lokalnem prometu, pa so te nadomestili piloti. Preden smo vzleteli proti Aldanu, središču okrog zlatonosnih rek, je stopil pred potnike eden od pilotov in rekel: »Ker ni stevardese in ni nikogar, ki bi se brigal za vas, vas prosim, da ne kadite in se privežite s pasovi*. Ko je med poletom enemu od potnikov postalo slabo, mu je dvojica iz pilotske kabine takoj pomagala s stealenko kisika, da je prišel k sebi. Pomagala sta mu, dokler ni letalo pristalo, na letališču pa ga je že čakal po ra-din obveščeni zdravnik. Tujim potnikom so prizori na Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Da bi mogli rešiti važno poslovno vprašanje, boste marali seči po zelo energičnih ukrepih; ne sanjarite. Zdravje dobro. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ugodna situacija za vse poslovne zadeve, bodite dinamični. Ne orerekajte se z občutljivimi osebami. Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vaš poslovni ugled se bo dvignil. U-poštevajte nekatere nasvete. Glavobol. RAK (od 23.6. do 22.7.) Pred neko finančno investicijo si zagotovite, da bo ta uspešna. Razumevanje v družini. Prehodno nerazpoložen ie. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugledna oseba vam bo pomagala, da boste lažje uveljavili svoje sposobnosti. Skušajte se dvigniti nad nizkotnosti, id vas obdajajo. Zdravje ugodno. DEVICA (od 23.j. do 22.9.) Sestanek z neko osebo bo dobro potekel in vam bo koristil. Potovanje z ljubljeno osebo. Zdravje odlično. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Uspešen dan za vse. ki morejo braniti svoje interese. Zanimiva izmenjava misli z drago osebo. Potrtost. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Dosegli boste nepričakovan uspeh zahvaljujoč se svoji taktičnosti. Odlično razpoloženje v družini. Zdravje dobro. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Uspeh vaših prijateljev bo v vas obudil borbenost in voljo do dela. Prebili boste večer v krogu svoje družine. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nudila se vam bo priložnost, da boste do konca izpeljali neki načrt. Ne jemljite poguma osebi, ki vas ljubi in vas prosi za razumevanje. Zdravje izvrstno. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če ste na odgovornem mestu ne bodite prestrogi do samega sebe. Prejeli boste darilo, ki vas bo zelo razveselilo. Zdravje dobro. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Kdor se ukvarja s tehničnimi vprašanji, utegne priti do zelo zanimivih odkritij. Najlepše zadoščenje boste našli v lastni družini. 1 zemlji bili nekoliko nenavadni: severni pragozd, tajga je tu gosta, čeprav se razprostira na površini, pod katero je večni led. Če v tajgi koplješ meter ali dva globoko, naletiš povsod na led pomešan z zemljo. To sicer ne ovira vegetacije, je pa led poglavitni nasprotnik, s katerim se mora človek spoprijemati. Konec julija je bila temperatura v Jakutiji okrog 25 stopinj nad ničlo, toda njena moč ne prodre globlje ot! dveh metrov. Prebivalci, ki naseljujejo te kraje, se večno bore z ledom ,pri čemer uspevajo, da ga obvladujejo in si ga celo pridobe za zaveznika. Ko smo se spet •/ letalom dvignili nad tajgo, moram reči, da so fantje iz pilotske kabine zares mojstrsko opravljali svoje naloge, kot piloti in kot stevardese. V Aldanu je letališče nekakšna mešanica zemlje in kamenja. Toda «IL -14» je na njem pristal z lahkoto. Letalo se je ustavilo prav ob letališki zgradbi Ljudje pa, kot da so izstopili iz avtobusa in zdaj hite proti iztiodu, da bi u-jeli še enega, kateri jih bo popeljal do mesta, ki so ga pred pol stoletja začeli graditi kopači in iskalci zlata. R. B. ZASKRBLJUJOČE STANJE V VELI. KOVŠKI DEKANIJI NA KOROŠKEM Brezbrižnost duhovščine ob tihi asimilaciji slovenskih vernikov Objavljamo ta članek iz celovškega «Našega tednika» zaradi njegove aktualnosti. Nestrpni nacionalno - šovinistični krogi sosedne Avstrije že nekaj časa stopnjujejo svoj pritisk, namerjen proti narodnim in demokratičnim pravicam koroških Slovencev. Najraje bi enostavno pometli s političnega prizorišča vprašanje slovenske narodne manjšine na Koroškem, kakor da je nikoli ni bilo. To ne preseneča, saj so v Avstriji bivši nacisti esesovci in podobni deležni precejšnje svobode in so tudi politično krepko aktivni. Nezaslišano pa je, da jim v njihovi gonji proti pruvicam koroških Slovencev v domala neprikriti o-bliki pomaga katoliška duhovščina. Saj bi ta mimo obče znanih etično - moralnih načel krščanske vere vendarle morala kazati tudi nekaj več smisla za novejša in naprednejša stališča Vatikana v odnosu do narodnih manjšin. Po izjavah, ki so jih posamezni duhovniki velikovske dekanije dali na vprašanje, ki zadeva slovenske vernike .izhaja, da je zanje vse v redu. Ni krivic, ni sporov, ni pritiska. Slovenci imajo, kar potrebujejo, vse poteki., kakor je prav in dobro. To, da je vse prav in dobro, se tembolj čudno sliši če vemo, da je iz mnogih župnih cerkva na Koroškem, kjer 13 je čula samo slovenska govorica, ta zdaj dobesedno izgnana. V dobri meri so k temu pripomogli sami duhovniki s svojim farizejskim umivanjem rok, če ne celo v navdušenju svojega nemškega patriotizma. Resinca je, da ni katoliška cerkev nikoli imela kdo ve kako tankega posluha za majhne narodno ogrožene supine, še manj ljudje iz njene hierarhije, ki so pripadali velikim narodom. To stališče je zadnji čas uradno nekoliko spremenjeno, vendar se zdi, da ostajamo samo pri besedah. Nemška koroška duhovščina pa tudi samo z besedami noče spremeniti svojega nekdanjega šovinističnega odnosa do slovenskih vernikov. Nekaj podobnega je, kakor se dogaja nam na tem obmejnem področju. Kdaj se bo Vatikan vendarle končno enkrat odločil in od svojih podrejenih strogo zahteval natančnejše in pošteneiše izpolnjevanje principov, ki bi imeli biti temelj krščanskega nauka in katoliške dejavnosti zlasti v sodobni stvarnosti? * # # Nemško cerkveno glasilo na Koroškem, «Karntner Kirchenblatt*, je objavilo v nedeljo 16. julija, na straneh 6, 7. 8 poročilo o velikov-ški dekaniji. Uredništvo «Kirchen-blatta* je objavilo tudi mnenja šestih duhovnikov in štirih laikov. Eno vprašanje duhovnikov je bilo namenjeno verskemu položaju v župnijah, drugo cerkveni sinodi, tretje pa razmerju med obema narodoma. Dobesedno se glasi tretje vprašanje (v slovenskem prevodu); «Ali so kake posebne težave v tem majhnem območju, ki ima deloma dvojezične župnije? kot se sliši, je razmerje dobro* Velikovški župnik in dekan Richard Kanduth odgovarja: »Razmerje med obema narodnostnima sku-pnostima je v dekaniji Velikovec zelo dobro. Vzrok je pač. da se vsi dušni pastirji trudijo pošteno in resno da zagotavljajo vernikom v cerkvenem prostoru jezikovno uiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|||l||l||||ll|l,|||,l||||||,||,|,||||||||||n||||||||||||||||||||||m||| Letošnje slabo vreme sovražnik zdravja V svojem članku «0 boleznih mokrega poletja», objavljenem v «Delu», pravi Marija Namorš, da letošnje mokro poletje ne kvari le razpoloženja turistom in dopustnikom, temveč vpliva tudi na zdravje prebivalstva. Statistična in analitična služba ne moreta biti na tekočem, da bi že kar sproti dobili povsem točne in urejene, s številkami podkrepljene podatke o gibanju trenutno aktualnih bolezni, saj je za to potrebno nekaj časa. Toda zdravniki že na »prvi pogled» in na osnovi izkušenj lahko ugotove določene značilnosti in izjemnosti o tem, za kaj se ljudje v teh tednih največkrat zatečejo zdravniku po pomoč. Opažanja, na katera so opozorili zdravniki zdravstvenih domov Ljubljane, Maribora in Celja, so tako sinhronizirana, da skoraj lahko zaključimo, da je podobno stanje v glavnem po vsej Sloveniji, a tudi pri nas. Povedali pa so tole: zelo veliko zdravijo angine, v Celju pravijo, prav hude, gnojne, a veliko je tudi običajnih prehladnih obolenj. Sicer za poletni čas to ni povsem nenavadno, kajti nasplošno, pravijo zdravniki, se ljudje manj pazijo prehladov, vroči pijejo hladne pijače in če so še nevihte in mokrota na dnevnem redu, je teh obolenj v juliju in avgustu več kot pozimi. Vse, kar je moč tu reči, je napotilo, da tudi poleti ne kaže pozabiti na tisto, kar nas navadno skrbi pozimi, še zlasti, ker mrzle pijače ta letni čas prijajo bolj kot v mrazu, pa bi se jih morali tembolj varovati. Nenavadno veliko je letos mišičnih obolenj, tržav s hrbtenica- mi, bolečinami v križu, obolenj kosti in sklepov. Zdravniki sklepajo, da je povečano število teh obolenj »1 poslabšano stanje pri ljudeh, ki jih te bolezni napadajo, po vsej verjetnosti v marsičem posledica letošnjega mokrega poletja. Zdravniki svetujejo, naj bi se ljudje ob raznih prehladnih obolenjih, anginah, vedno ko nastopi povečana telesna temperatura, obrnili za pomoč k zdravniku Zlasti so v Mariboru in Celju poudarili, da se veliko ljudi zadnje čase, kot je to tudi sicer običaj poleti, zateče po pomoč k zdravniku zaradi črevesnih in želodčnih motenj. Tudi pri tem ima veliko krivdo mrzla pijača, ki jo ljudje pijejo, ko so hudo pregrpti, dostikrat pa tudi neurejena in včasih neprimerna prehrana. Gre za težave, ki so poleti dokaj običajne. Zaradi vremena, ki je neugodno, imajo zdravniki veliko dela tudi z zdravljenjem starejših ljudi, ki imajo različne kronične bolezni, povečan pritisk, astmo, bronhitis, srčna obolenja itd. Zdravniki so mnenja, da bi taki bolniki, zlasti zdaj, ko vreme ni ustaljeno, ostajali raje doma, v domačem, privajenem okolju, ker bi znatnejše spremembe klime lahko te bolezni lahko samo poslabšale. Morda bi bilo bolje, če bi bolniki odložili S'’oje dopuste do zgodnje jeseni, ko se bo vreme, upajmo, nekoliko ustalilo. Vsekakor lahko iz vsega povedanega zaključimo, da ima letošnje slabo vreme dokaj negžjtivne posledice tudi za zdravstveno stanje ljudi ne samo za turizem in poljedelstvo. vse pravice. In to dobro razmerje bo ostalo in se iz zboljšalo, ker ima vsak duhovnik v mejnem prostoru samo eno skrb pri pastiro-vanju, namreč da poglobi versko življenje v svoji župniji in uresniči krščansko ljubezen do bljižnjega v besedi in dejajnu. Kot vidimo, je odgovoril velikovški dekan zelo krasno. Nakazal je zanimiva dejstva in svojevrstne vidike. Toda če člo -e« pozna kolikor toliko razmere v velikovški dekaniji, gospodu deanu pač ne moreš koj takoj verjeti izjave, da je razmerje med obama narodoma »zelo dobro*. Pa pustimo rajši to in se podajmo k tozadevnim izjavam drugih duhovnikov. Župnik dr. Friedrich Kemler. Grebinj: »Jezikovno vprašanje ne pomeni v naši župniji nobene težave. Če se oziramo na upravičene želje obeh narodnostih skupnosti in na ljubezen do skupne domovine, bomo za gotovo obranih mir tudi nadalje.* Kot vemo, v dvojezičnem Grebinju v cerkvi ni nič slovenščine. Zaradi tega jezikovno vprašanje seveda ne more biti nobena težava. Župnik Anton Goršek, Št. Peter na Vašinjah, izjavlja, da se resno trudi za mir v župniji. Rešitev tega vprašanja bi lahko imenovali: a) lepo, če bi jo dosegli v pristnem krščanskem duhu; b) dobro, če bi bila kolikor mogoče pravična; c) zadovoljivo, če bi jo dosegli samo na podlagi politične treznosti*. Župnik Mihael Laura, Gorenče; «Zdaj sem tu že 2 let in sem lahko zadovoljil vse. Če ljudje vidijo, da se trudiš, da bi rešil narodno vprašanje v krščanskem duhu, pa gre*. Župnik Hermann Mosslacher, Št. Jurij na Vinogradih- «Sem že 30 let v tej župniji. Jezikovnih težav tu ne poznam. Razmerje med župnikom in župljani, je zelo dobro, ga torej ni več treba ohraniti ali dalje krepiti*. Tudi gospodu Mossla-cherju verjamemo, da v njegovi župniji ne poznajo jezikovnih težav, ker so slovenščino kratkomalo pregnali iz cerkve! Župnik Franz Leitner, Grebinj-ski klošter: «Trditev drži v večji meri, da je med obema narodnostma razmerje dobro. Od ljudstva samega bomo morali zahtevati v večji meri resnično strpnost. Napetost in nasprotja so pravzaprav vnesli od zunaj »Zelena miza* naj se tu manj vmešava*. Naj gospod župnik Leitner pojasni od koga zahteva več strpnosti in kje je tista «zelena miza*, ki vnaša spore od zunaj. Sicer pa smo že čuli, da je na področju, kjer pase duše gospod leitner, slovenščina v veliki meri izginila iz cerkvenega prostora, če je to res v duhu strpnosti, ki jo zahteva gospod župnik od župijanov. če mu je toliko do strpnosti, zakaj ni kratko malo nadaljeval izročila svojega predhodnika, župnika Thurne-rja, trdnega Nemce, ki je do zadnjega branil slovensko bogoslužje in zlasti slovensko pete v Grebinj-skem kloštru! Vprašanja laikom so bila nekoliko drugačna, vsa so bila prikrojena škofijski sinodi. Vprašanja Slovencev se je dotaknil edinole gospod Štefan Karner, Grebinjski klošter. Dejal je: «Fo mojem mnenju so po odstotkih Slovenci premočno zastopani*. Ne vemo, od kod jemlje gospod Karner to ’ trditev, iz katere trte jo je kaj izvil. Letos so bile na Koroškem štiri nove maše, dva novomašnika sta Slovenca. Oba sta maturirala na slovenski gimnaziji. Ali je gospodu Karnerju tudi to že preveč? Koli ko novomašnikov ali bolje rečeno koliko odstotkov enega samega novomašnika nam pa on sploh še privoli? če se že govori v najlepših reče-nicah o krščans u, božjem ljudstvu, občestvu vernikov, ljubezni do bliža„eg9, strpnosti in drugih prekrasnih ustnih izlivih vzemimo pred oči tudi resnico, in sicer golo resnico. Ne smemo je zagrinjati. In če se že priborimo do tiste mere poguma, da se ne obrnemo proč od resnice, pa jo povejmo. Priznati moramo, da smo čuli nekaj resnice. Na primer, da jezikovno vprašanje ne pomeni nobene težave več. Potem pa tudi hočemo vedeti, zakaj ni več težava dejstvo, ki je bila težava ie pred leti. Kam so izginili Slovenci? Kaj ste napravili s slovenščino v cerkvah? PRAGA, 2. — češki režiser Jurij Jakobiško je obtožil filmskega proizvajalca Morrisa Ergasa, da je bistveno popačil film, ki ga je on režiral. Film nosi v angleščini naslov »SEE YOU IN HELL, FRI-ENDS», Jakubiško trdi da je Er-gas spremenil strukturo in zaporedje ter celo dialoge v filmu. Ergas se zagovarja, da je bilo to potrebno ker je bil izvirni film predolg, Jakubiško pa pravi, da gre za pravo ponaredbo. * * » HOLLYWOOD, 2. - Raquel Welch je zahtevala 1.000.000 dolarjev odškodnine od »United Artists* in «Filmyes inc* zaradi nekega lepaka na katerem jo prikazujejo na nedostojen način We!chova je namreč v filmu »Fuzz* igrala v vlogi ženskega detektiva. Na lepaku pa so jo prikazali zelo malo oblečeno, z dolgimi škornji in s pištolo v rokah. Gre za prikazovanje, pravi igralka, ki nima nobenega 0-pravka z umetnostjo ter sploh povzroča pri gledalcih popolnoma zgrešene predstave. IZLET ČLANOV ZVEZE PARTIZANOV IZ KRIŽA V Pičanu so se poklonili spominu padlega vaščana Marijana Maganje Spominska svečanost na glavnem trgu - Priložnostni govori Alojza Bogatca, poslanca Viktorja Cernjula in Dušana Košute V nedeljo je priredilo Združenje partizanov iz Križa izlet v Pičan na nrvasKem, kjer je 11.6.1944 pri napaoiu na nacitašisučno postojanko padel vaščan Marijan Maganja, komandant 2. bataljona istrske »Gortanove* brigade, izleta se je udeležilo približno 150 Križanov z godbo in pevskim zborom. Spominska svečanost je bila na glavnem trgu, kjer je tudi spomenik pokojnemu Maganju. Komemoracije so se udeiežili tudi soproga, hčerka in sestra padlega borca. Najprej so kriške goste pozdravili predstavniki borčevske organizacije iz Pičana in Labina. Osrednji govor je imel poslanec v skupščini hrvaške republike Viktor Čmjul, ki je sodeloval pri napadu na postojanko, kjer je padel Maganja. Čmjul je orisal značilnosti NOB, razvoj povojne Jugoslavije in graditev socialistične Jugoslavije. Nato je spregovoril predsednik ZP iz Križa Alojz Bogateč. Spomnil se je herojske žrtve domačina Maganje in vseh tistih, ki so padli za svobodo, orisal skupno pot, ki sta jo začrtala Križ in Pičan v NOB in dodal, da se mora to sodelovanje še nadaljevati za zbliža-nje sosednih držav. Sledil je govor Dušana Košute v italijanščini. Oddolžil se je spominu Marijana Maganje, nato pa poudaril važnost, ki jo imata italijanska manjšina v Jugoslaviji in slovenska v Italiji. Dejal je, da so prav manjšine pripomogle k izredno dobrim odnosom med obema državama in k odprtju meje. Napadel je prevratniške sile v obeh državah, ki hočejo ustvariti tak položaj, ki bi škodoval dobrim odnosom med sosednima narodoma. »Zato je dolžnost vseh*, je zaključil Košuta, «da se borijo proti takim pojavom, ki kalijo mir na svetu in onemogočajo složnost in bratstvo. Samo če bomo imeli ta cilj vedno pred očmi in če se bomo za take cilje dalje borili v sedanjih novih pogojih, se bomo oddolžili spominu padlega Maganje in vseh borcev za svobodo*. Med govori in po svečanosti sta godba in pevski zbor nastopila s partizanskimi pesmimi. Opoldne je bilo v Pičanu in v Labinu skupno kosilo, kjer so imeli Križani priložnost, da so se pobliže seznanili s tamkajšnjim prebivalstvom. • No oddelku 10 — Ekonomat tržaške občine, občinska palača, tretje nadstropje, soba 110, so na razpolago lastnikom sledeči predmeti, najdeni v juliju: italijanska in tuja valuta, ure, torbice, denarnice, potovalne torbe z raznimi predmeti, kolo, motorno kolo, dež- niki, naboji, ženski jopič, aktovke in torbica z glasbenimi kasetami. SEDAJ LE ZA ŠTUDENTE Popusti na progah družbe «Italia» Pomorska družba »Italia* nudi od 1. avgusta letos vsem študentom med 16. in 25. letom popust za potovanje na svojih ladjah v Severno Ameriko. Iz Genove, Neaplja, Palerma in Messine do Halifaxa in New Yorka (ali obratno) bodo plačali študenti za potovanje v turističnem razredu v katerikoli letnem času 87.750 lir. Kdor bo odpotoval iz Benetk ali Trsta pa bo moral plačati 99.450 lir. V tem primeru bo potovanje trajalo trinajst dni več. Družba «Italia» je nadalje javila, da bodo stopili v veljavo od 1. ja- nuarja 1973 sledeči popusti na njenih progah: Italija — Amerika — Italija 20, 15 ali 10 odst. popust (glede na sezono, v kateri bo potovanje). Skupine z nad petnajstimi osebami bodo deležne za potovanje v Ameriko in povratek 25, oz. 10 odst. popusta. Na križišču jo je podrl ciao Včeraj popoldne, malo po 13, uri, je 60-letna Iolanda Cherti por. Mis-mas iz Narodne ulice na Opčinah, prečkala na vogalu Carduccijeve ulice z Ul. Crispi cesto, ko jo je podrl ciao, ki ga je vozil 25-letni Vincenzo Salamone iz Ul. Tor S. Piero 4. Ženska se je pri tem pobila po obrazu, zaradi česar so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na ortopedski oddelek. imiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiuimiiiuiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiviiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHii NA POBUDO USTANOVE ZA INDUSTRIJSKO CONO V TRSTU V načrtu je gradnja ceste Grandi motori - Boljunec Z deli bodo začeli septembra - Cesta bo stala 320 milijonov lir PO PROTESTNIH MANIFESTACIJAH KMETOV Sindikati delavcev za sporazum s kmeti vendarle zakona 865 se ne sme spreminjati Polemično stališče treh sindikatov do govora Miolata ■ SOZ v Gorici izraža popolno solidarnost s kmeti - Na vidiku polemika o regulacijskem načrtu Boljunec in Dolino bo s tovarno Z deli bodo začeli v prvih dneh Grandi motori v bližnji bodočnosti povezala nova cesta, ki se bo povezovala z bližnjo pokrajinsko ce- ra, ki je zmagalo na dražbi, sto. Nova cesta naj bi zamenjala septembra, izvajalo pa jih bo podjetje Acco Umberto iz Portogrua naj prejšnjo, ki je povezovala Boljunec s Trstom in so jo prekinili z graditvijo tovarne. Tudi druga pot, ki povezuje tovarno ;; pokrajinsko cesto ne zadostuje več potrebam, ker je preozka in se vije ravno med stanovanjskimi hišami in tankerji družbe SIOT. Za ureditev nove ceste se je odločila ustanova za industrijsko cono v Trstu, ki je že razpisala natečaj za dodelitev del. V prvi seriji del bodo zgradili tri odseke ceste, ki bodo povezovali glavni trg pred tovarno Grandi motori z Dolino in Boljuncem. Cestni odsek bo širok devet metrov in pol v o-beh smereh, če prištejemo k tonu pločnika v skupni širini dveh metrov. Poleg tega bodo čez Glinščico postavili most z enim samim obokom iz železobetona, ki bo meril v dolžino 22 metrov. Dela za novo cesto bodo skupno stala 320 milijonov lir, te stroške pa bo ustanova za industrijsko cono delno krila z deželno podporo, ki jo predvideva deželni zakon št. 24 iz dne 11. 11. 1965. IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIUIIUUUIUII iimiimiiimiiiiiiimi DVA ŽEPARJA PRED KAZENSKIM S0DISCEM Po blazni vožnji v roke pravice Dva zakonca sta ju videla pri žeparskem podvigu v Ul. S. Michele in jima sledila do ribarnice na nabrežju Na zatožni klopi tržaškega kazenskega sodišča (pred. Corsi, toe. Brenči, zapis. Casanova) sta včeraj sedela dva mlada žeparja, ki sta okrog 21. ure 20. maja letos iztrgala 69-letni Fulgenziji Negro vd. Pobega iz Ul. Cereria 11, torbico z nekaj tisoč lirami. Žeparja, 20-letni Roberto Fonta-not iz Ul. Sancini 42/1 ter 19-letni Daniele Lanzolla iz Istrske ulice št. 91/1, sta se omenjeni večer družila z gručo pobalinov v Ul. sv. Justa. Nenadoma sta sedla na motorno kolo «piaggio» in se odpeljala proti Ul. S. Michele. Dva zakonca, Ludano DelTAgnolo In njegova žena Valdea Pichel, sta prav tedaj privozila z osebnim avtomobilom po Ul. sv. Justa in opazila mladeniča, kako sta drvela s svojim motorjem. Odpeljala sta se za njima v Ul. S. Michele, kajti zdela sta se jima sumljiva. Nista se zmotila. Fontanot. ki je vozil motorno kolo je nenadoma za hip postal ob pločniku, Lanzolla, ki je sedel na zadnjem sedežu vozila, pa je z bliskovito naglico iztrgal priletni ženski, ki je pešačila po pločniku, torbico. Voznik je nato izredno močno pritisnil na plin in zdrvel v smeri proti Trgu Venezia. DelTAgnolo pa za njim. Pričel je močno trobiti in zasledovati žeparja, ki sta med blazno vožnjo prekršila celo vrsto zakonov cestnega zakonika. Tako sta nekajkrat odrezala pot dvema avtomobiloma, ki sta prihajala z desne, pri nekem »stopu* pa se nista ustavila in treščila v osebni avtomobil. Toda nista izgubila živcev. Spet sta se spravila na noge, dvignila zvrnjeno motamo kolo ter se odpeljala dalje. Pri ribamid na nabrežju sta se skušala skriti, toda DelTAgnolo ju je dohitel in ju izročil podčastniku Del Praju, ki se je z izvidnico letečega oddelka kvesture na telefonski poziv DelTAgno-love žene pripeljal k ribamid. Na včerajšnji sodni obravnavi sta oba žeparja, ki sta bila prisotna v priprtem stanju, priznala žeparski podvig in povedala, da sta ga sama organizirala, brez pomoči ali nasveta prijateljev. Javni tožilec dr. Brend je predlagal za vsakega od obtožencev po 1 leto in 6 mesecev zapora ter 60 tisoč lir denarne kazni za žeparski podvig, za kršenje štirih zakonov cestnega zakonika (slabo delovanje zaviralnih luči in troblje, vožnja brez prometne knjižice ter vožnja brez potrdila o reviziji vozila) pa najvišjo globo, Branilca Sferco in Verri sta se potegovala za najnižjo kazen, sodniki pa so obsodili Fontanota na 6 mesecev zapora in 60 tisoč lir denarne kazni ter 40 tisoč lir globe, Lan-zollo pa pogojno na 4 mesece zapora in 40 tisoč lir kazni. Za Lan-zollo so odredili tudi takojšnjo izpustitev iz zapora. Mladeniču iz Šempolaja so Arabci ukradli avto Predvčerajšnjim, okrog 14. ure, je izvidnica agentov letečega oddelka kvesture vozila po Ul. Va-lerio. ko so agenti zapazili na vogalu te ulice z Ul. Commerriale ustavljen alfa romeo novejše tržaške registracije. Ker so nekaj ur prej prejeli sporočilo, da je avto ukraden, so se približali trem mladeničem, ki so sedeli v njem. 30-letni alžirski državljan Harizi Haus-sa, 27-letni iraški državljan Malik Hakki ter 29-letni egiptovski državljan Ibrahim Omara so soglasno povedali, da jim je avto posodil znanec, ki stanuje v Šempolaju. No, pa se je izkazalo, da ta «znanec» ni nihče drug kot okradenec, 26-letni Fulvio Germani iz Šempolaja št. 23. Ker so agenti hoteli priti do dna vsej zadevi, so sklenili pregledati prtljago Arabcev. Poleg o-sebnih predmetov in oblačila so našli tudi dva dolga noža. dve libijski evidenčni tablici ter vse potrebno za ponarejanje dokumentov. Tatove, ki so dejali policistom, da so Angleži, so odvedli v karo-nejske zapore, avtomobil pa vrnili lastniku. Po prejeti miloščini se je polastil denarnice Predvčerajšnjim, okrog 17. ure, je 48-letni Carlo Morgan iz Ul. Gat-teri 47 popravljal zid hiše v Ul. Madonna di Gretta 2/2, ko se mu je približal neznanec in ga prosil za miloščino. Morgan je stopil k suknjiču, ki ga je imel obešenega na klinu in iz denarnice izvlekel nekaj drobiža ter ga dal revežu, nato pa se spet spravil na delo. Približno četrt ure kasneje je spet segel po suknjiču in začuden ugotovil, da mu je zmanjkala denarnica, v kateri je hranil 120 tisoč lir. Nobenega dvoma ni bilo, da se je denarnice polastil «revež» in zato takoj telefoniral na kvesturo. Bil je tako pretresen, da je dal dežurnemu agentu napačen podatek o kraju tatvine. Ker je povedal, da se je ta pripetila pri barkovljan-skem gozdičku, so se agenti seveda odpeljali naravnost tja. V Barkov-ljah pa so zaman čakali na okra-denca. No, kasneje jim je sicer spet telefoniral in povedal, da se je zmotil in da mu je hudo žal. Dejal jim je, naj pridejo k črpalki AGIP v Rojanu, kjer jih bo pričakal. Tu jim je natanko razložil dogodek. Potem ko je ugotovil, da mu je neznanec — majhne in čokate postave, s črnimi lasmi in neobrit — izmaknil denarnico, se je podal za njim do rojanskega vrta, kjer mu je uspelo ga ustaviti. Toda neznanec ga je odrinil, nato pa se mimo, z neko žensko in otrokom, podal dalje proti železniški postaji. Ker mu ga ni bilo mogoče dohiteti, je sklenil poklicati na pomoč policijo. Sindikati so zaskrbljeni zaradi izjav, ki so bile uradno izrečene na ponedeljkovi kmečki manifestaciji v Gorici. Gre namreč za izjave, ki jih je na Travniku izrekel direktor zveze neposrednih obdelovalcev zemlje Miolato o »protiustavnosti* zakona 865 in o gonji proti temu zakonu, ki je bila razvidna tudi iz napisov na nekaterih transparentih. Združeno sindikalno sporočilo, ki so nam ga poslale v objavo CGIL, CISL in UIL, pravi, da so o vprašanju razpravljali na običajnem tedenskem sestanku sindikalnih tajništev. Sindikat; soglašajo s kmeti, ko ti zahtevajo hitrejši postopek za izplačilo odvzete zemlje. Sindikati so tudi mnenja, da je treba graditi razne javne zgradbe in infrastrukture tam, kjer to ne povzroča škode intenzivnemu kmetijstvu. Sindikati pa so zaskrbljeni zaradi grobega napada na zakon 865 in ta napad soglasno zavračajo. Direktor zveze neposrednih obdelovalcev zemlje, trdijo sindikati, je napadel vse, ki so hoteli ta zakon, torej predvsem sindikate, ki so želeli odpraviti špekulacije z zemljišči in dovoliti tako gradnjo cenenih stanovanj za vse ljudi v delovnem razmerju. Boriti se proti zakonu 865 pomeni opravičevati špekulacijo z gradbenimi zemljišči. Prav tako menijo sindikati, da ni upoštevanja vredna zahteva da se ustavijo dela za gradnjo važnih infrastruktur, ki so že bila začeta. Sindikati menijo, je rečeno v poročilu, da ne smejo iti kmetje po tej poti. Kmetje se morajo boriti za čimprejšnje plačilo, za realno vrednotenje zemlje, za gradnjo javnih dlel, če je to le mogoče, kjer ni intenzivnega kmetijstva. Sindikati delavcev menijo, da ne sme priti do nasprotovan ja med dela v skim in kmečkim slojem. Vsak tak poskus razdvajanja bodo sindikati zavrnili. Sindikat' so pripravljeni s kmeti razpravljati o teh vprašanjih, ker so prepričani, da imajo interesi industrijskih delavcev in kmetov mnogo stičnih točk. Do tu tiskovno poročilo sindikatov. Tudi Slovenska demokratska zveza v Gorici nam je poslala poročilo s čisto drugačno vsebino, ki ga tu objavljamo. »SDZ v Gorici izraža svojo po polno solidarnost tukajšnjim neposrednim obdelovalcem zemlje in še posebno tistim iz Štandreža in So vodenj, ki protestirajo proti razlaščanju njihove zemlje po skraj no krivičnih cenah. Ti mali posestniki, ki nimajo nič skupnega z veleposestniki in kapitalisti, so žrtve zakonov o razlaščanju, medtem ko bi bilo v resnici potrebno, da bi na ustrezen način zavarovali njihovo gospodarstvo. Sami morajo namreč trpeti vso škodo za dela javne koristi, bremena zanje pa bi morala biti pravilno porazdeljena med vsemi scoialnimi skupinami. »Dnevno lahko ugotavljamo, kako se za industrijsko dejavnost in za druga področja določajo ogromna finansiranja, in znani so nam razni zakonski ukrepi za zaščito delavstva. Zahtevamo zato, da se odpravijo krivična razlaščanja in da se v primeru resnične potrebe zemljišča odkupijo po dogovoru z lastniki in po cenah, ki predstavljajo hkrati odškodnino za vso škodo povzročeno prizadetim. «Poleg tega je treba upoštevati boj slovenskih kmetov tudi in še posebno kot protest proti nevarnosti, da se uniči etnična skupnost. Člen 6 ustave narekuje republiki, da mora s posebnimi normami zaščititi jezikovne manjšine in to je pred kratkim poudaril v parlamentu tudi sam ministrski predsednik Andreotti. Razumljivo je, da narodna manjšina ne more obstojati zastopane v goriškem občinskem odboru in ko je bil načrt sprejet z veliko večino glasov v občinskem svetu. V tem načrtu so bile načr-tane vse infrastrukture, katerim danes kmetje nasprotujejo. na konec septembra v Gorici o raznih problemih gledališča v šestih državah tega področja. Na srečanju pa bo govor tudi o gledaliških problemih naše dežele in njenih posameznih področij. Med temi naj omenimo poročilo, ki ga pripravlja prof. Josip Tavčar iz Trsta, ki je predsednik u-pravnega odbora Stalnega slovenskega gledališča v Trstu o temi «Stalno slovensko gledališče v Italiji: stikališče idej in ljudh. S tem v zvezi bo zanimivo tudi poročilo Rečana Luciferja Martinija o «Ak-tualnosti reškega Dramskega gledališča v odnosih med Jugoslavijo in ltalijo». Omenimo naj nadalje še elaborat prof. V/a,Iterja Zettla «Goriško gledališče in njegova socialna osnova*. Poseben pomen ima tudi poročilo, ki ga pripravlja Emi! Frelih, dramski rešiser in gledališki kritik, ki liiiiimiiriiiniiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiimiiimiiinimuiiiiiimiimiiiiiimilllliliilllillillillilllllliliiuiliiiliiuiiiiiiiiiiiiiiiHii'ii|llllll|liiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiliiiiiiiiiill OBISK NA POLJANAH in se ne more razvijati, če se njeno gospodarstvo nasilno spremeni. Nujno je zato, da se obvarujejo etnične posebnosti slovenske manjšine. SDZ potrjuje svojo podporo kmetom v boju proti krivičnemu razlaščanju ter poziva krajevne in osrednje oblasti, naj upoštevajo u-pravičene zahteve prizadetih m naj v tem smislu tudi ukrepajo.* SDZ jc v zvezi s tem poslala ustrezne brzojavke predsedniku vlade, ministru za kmetijstvo Ln predsedniku deželnega odbori. Tiske vno poročilo sin i kotov, ki smo ga tu objavili, bo brez dvoma izzvalo polemiko s strani zveze neposrednih obdelovalcev. Prav tako bo skoro gotovo izzvala polemiko zahteva, ki so jo Kmečki delegati v ponedeljek izrekli županu, da se spremeni regulacijski načrt goriške občine, ko so vendarle ta načrt pred leti odoorile vse politične skupine, ki so danes Premestitve na šolah Šolsko skrbništvo v Gorici nam je poslalo seznam nekaterih premestitev profesorjev za prihodnje šolsko leto. Med drugimi je na seznamu tudi ravnatelj dr. Mihael Rožič, ki je bil doslej titular italijanske realne gimnazije v Gorici, sedaj pa je premeščen na klasični licej «Stelli-ni» v Vidmu. V preteklem šolskem letu je bil dr. Rožič dejansko ravnatelj slovenskih višjih srednjih šol v Gorici. Ni še znano, ali bo ostal v tem svojstvu tudi v prihodnjem šolskem letu. NA SREČANJU ICM V GORICI Prof. Tavčar iz Trsta o vlogi Stalnega slovenskega gledališča Govor bo tudi o italijanskem gledališču na Reki ter o odnosih slovenskega gledališča z gledališči drugih držav Včeraj smo pisali o poročilih, ki piše v najboljše jugoslovanske 0» jih bodo razni predavatelji podali dališke in druge revije. Govoril srečanju Srednje Evrope, ki bo «0 slovenskem gledališču in njtr —v__ .. —i-s: -- uih odnosih z gledališči drugih J11 rodov in držav». Prof. Zlatko Gv jan iz beograjske univerze Pa. poročal o «gledališkem prevajanih V tem ima nedvomno izkušnje, s\ je Gorjan med drugim prevet* Jogcejevega «Odiseja*. Organizatorjem srečanja o sd njeevropskem gledališču so PoinaL. li pri organizaciji tudi številni gi ugledni kulturni delavci. U temi so Giancarlo VigorelU, ki bo v palači Attems V velikih odprtih kletkah ima Bruno Lavrenčič veliko ptičev Giorgio Strehler, ki se ja ■ u kratkim vrnil k milanskemu j mu gledališču» in Giorgio ZamP0 Stalnega gledališča v Turinu- Jf Čanja se bo udeležil tudi ""5 Fabbri, ki bo vključen tudi v bjL narodno predsedstvo tega kun nega zasedanja. Novembra volitve v treh občinah zlili" V Trstu se je v torek raz. vest, da bodo občinske V°^V*L-tem mestu in tudi v številnih ®-gih krajih v državi v nedelj0' in v ponedeljek, 6. novembra | j Če je ta vest resnična bomo občinske volitve tudi v treh 0 Loviti Jih je začel že kot «mulc» «To me prav nič skrbi! Ko mi preostaja nekaj denarja, ga z velikim veseljem poranim za potrebe svojih krilatcev, ker so mi v veliko veselje. Pred kratkim sem si poskrbel tudi psa samo zato, ker se bojim ,da bi mi kdo ukradel ptiče, kar se večkrat dogaja*. Ob koncu smo ga vprašali od kod mu je to veselje in ljubezen do ptičev? «V ptičih vidim naravo, vidim petje in svoje zadovoljstvo, sicer je precej težko povedati zakaj jih ljubim, ker se včasih tudi sam vprašam in si ne znam odgovoriti. Najbrž bo to neki notranji nagon, ki je človeku že prirojen in ki se ga ne da pridobiti*. Bruno Lavrenčič pred eno svojih kletk Po navadi ljudje pravijo, da je pazoval jih je in jih preučeval; se- Dr. SONJA MAŠERA bo odsotna do 20. avgusta. Tradicionalni festival EVER - GREEN MELODIJ ZLATA ROŽA PORTOROŽA bo v soboto, 5. avgusta 1972 ob 20. uri (po jugoslovanskem času) v LETNEM GLEDALIŠČU V PORTOROŽU. Sodelujejo najbolj znani vokalni solisti Jugoslovanske zabavne glasbe. Gost večera CARLO ALBERTO ROSSI, skladatelj znanih Italijanskih melodij. Režija: ANTON MARTI Prodaja vstopnic v LETNEM GLEDALIŠČU V PORTOROŽU vsak dan od 9. do 12. in od 16, do 19. ure VABI ZAVOD ZA TURIZEM = PORTOROŽ konjiček (hobby) tisto, s čimer se človek ukvarja v prostem času za razvedrilo. Definicija v glavnem odgovarja besedi, vendar ne vedno. Imamo namreč p"imere ljudi, ki polagajo v svojega konjička več važnosti kot pa kateremu koli drugemu delu, s katerim se vsak dan srečujejo v življenju. Eden izmed teh ljudi je Bruno Lavrenčič, doma s Poljan pri Doberdobu. Zakaj pa je tak, vam bomo takoj razložili. Po poklicu je bolničar in dela v tržiški bolnišnici; do tu je vse v redu. Kar pa ga odlikuje in razlikuje od drugih je neverjetna ljubezen do ptičev. Že od mladih nog, ko je še kot deček gonil krave na pašo, se je Bruno začel spoznavati s ptiči. 0- PREJŠNJO SOBOTO V SOLKANU Uspelo praznovanje dneva primorskih izseljencev Med gosti tudi izseljenci iz Avstralije in Argentine glasbene šole v Šempetru zapela «Hmeljska princeza» in več domačih pesmi. Občinstvo je njihov nastop sprejelo z živahnim odobravanjem, kakor tudi nastop napovedovalke in recilatorke Tjaše. Sledila je prosta zabava z vsesplošnim petjem in obujanjem spominov tja do pozne noči. «Dan izseljenca* je tako potekel v prijetnem vzdušju in marsikdo je priznal, da mu bo ostal dolgo časa v prijetnem duhu. K. B. Preteklo soboto so med igranjem godbe na pihala iz Nove Gorice prihajali zvečer na vrt hotela Sabotin v Solkanu iz raznih krajev Primorske izseljenci in povratniki, ki so se odzvali povabilu novogoriške podružnice Slovenske izseljenske matice, da so se tukaj srečali z drugimi izseljenci. Med njimi so bili izseljenci iz Avstralije in Argentine, ki so bili že več deset let proč v tujini. Nastopil je novogoriški pevski zbor «Soča», ki je zapel pesem v pozdrav dragim gostom. Nato je predsednik podružnice SIM Kristjan Bavdaž izrekel gostom prisrčno dobrodošlico ter pozdravil tudi podpredsednika SIM in republiškega poslanca Mila Vižintina in druge zastopnike ustanov in organizacij. V svojem govoru je poudaril povezanost izseljencev s staro domovino ter navedel nekaj prizadevanj socialistične Jugoslavije za mir v svetu in napredek doma. Pevski zbor uSoča» je nato pod vodstvom pevovodje Marjana Cigli-ča ubrano zapel več ljudskih in partizanskih pesmi. Za njim je nastopil dicet sopranistka Stanka Stanič iz Kanala in tenorist Radovan Faganel iz Vrtojbe, ki sta ob spremljavi harmonikarja prof. Marvina iz Zavlačevanje pri izplačilu deželne doklade za slepe Deželni odbor zveze slepih v svo jem protestu ugotavlja, da že sedem mesecev niso izplačali upravičencem dopolnilno doklado po 10 tisoč lir, ki so jo na osnovi zakona št. 28 od 14. avgusta 1969 priznali slepim. Deželni svetovalci KPI Bergomas, Pellegrini, Bosari in Lovriha so o zadevi vložili interpelacijo pri deželnem odboru s priporočilom, da bi pospešila ureditev te zadeve in povišala omenjeno mesečno doklado od 10 na 15 tisoč lir. veda jih je tudi začel loviti. Lovil jih je z «viščadami*, to so tanke lesene paličice, namazane s primerno smolo, ki s? prilepijo na peruti ptiča, ko se jih ta dotakne danes ima pa za to že posebno dovoljenje. Tu bi lahko še vsakdo ugovarjal, da je ta ljubezen do ptičev in reje še vedno v mejah normalnosti, mi mu bomo pa ugovarjali, da ni tako. Če bi vam pa povedali, ker Lavrenčiča dobro poznamo, koliko truda in nege posveča svojim kri-latcem, boste gotovo priznali, da je takih ljudi zelo malo. Ko pride ob 22. uri z dela, ga ne zanima večerja, televizija, počitek ali kaj drugega; najprej gre k svojim ptičem, jim počisti kletke in jih nakrmi. Večkrat se zgodi, da se njegovo delo zaključi pozno noči, včasih tudi ob 1. po polnoči. Zakaj pa to dela zvečer, ko bi lahko opravil vse v jutranjih urah, ko je doma? Nam, ki se na ptiče malo spoznamo, se seveda zdi čudno to, da neguje svoje krilatce v temi! «Ob začetku pomladi začnejo ptiči peti in to skozi vse poletje*, nam je dejal Bruno Lavrenčič, «če jih pa zaprem v temo, ne bodo v poletju prav nič peli in bodo začeli šele v jeseni, pravzaprav takrat, ko jih bom postavil spet na svetlo. To je v drugi polovici avgusta, ko bom začel z lovom*. Povedal nam je tudi, da ima sedaj preko 80 krilatcev v raznih kletkah. Ptiči so vseh vrst, od kosov do kanarčkov pa do brinjevk, Doma na dvorišču ima tri velike kletke, v katerih so ptiči kot na prostem in se sploh ne zavedajo, da so brez svobode. «Za njih prehrambo nimam posebnih težav*, je nadaljeval Lavrenčič, «največ imam takih, ki se zadovoljijo z raznovrstnimi semeni, včasih pa moram le pripraviti za nekatere kako specialiteto. Pred nedavnim sem moral za neke ptiče gojiti v škatli posebne črvičke, vendar je bilo to prenaporno delo*. «Ali ti ptiči tudi gnezdijo v kletkah?* »Seveda! Ravno v teh dneh imam tri gnezda z mladiči. Zato se pa moram zahvaliti velikim kletkam, v katerih se ptiči počutijo udobno*. «Da bi bolje spoznal navade in značilnosti vseh ptičev, sem si pred nedavnim nabavil tudi enciklopedijo, katero stalno pregledujem v upanju, da bom odkril vedno nove zanimivosti*. «Ali potrosiš mnogo denarja za ta svoj hobby?* Zahvala p.d. «0. Župančib za uspel av(orally Odbor prosvetnega društva »Oton Župančič* v Štandrežu in vsi člani društva se prav lepo zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način sodelovali na letošnji, tretji ocenjevalni avtomobilski vožnji. Posebna zahvala gre ustanovam in podjetjem, ki so prispevala pokale, darila in denar. V zvezi s tem, že objavljenim seznamom darovalcev moramo dodati še podjetje Jožko Krašček iz Sovodenj, ki je darovalo 15.000 lir, podjetje Plahu ta iz Gorice, tvrdko Komjanc-gume, ki je prispevalo za tisk plakatov, tvrdko Gratton (zastopstvo Ford), ki je prispevalo za tisk raznih tiskovin. V štandrežu in drugod še ve dno živahno komentirajo izid tekme. Izvedeli smo, da je največ tekmovalcev pogrešilo odgovor pri vprašanju o mačkah. Še nekaj besed o avtorailyju. Pri Mostu na Soči so štandreška dekleta v nošah prodajala tekmovalcem «obvezno» jajce kar po 100 lir kos in vsi so pazili, na poti nazaj domov, da jih ne razbijejo. Z omenjenimi jajci bodo za vse tekmovalce priredili v Štandrežu veliko «frtaljo*. Prireditelji bodo pravočasno javili kdaj bo ta na sporedu. nah na Goriškem, t.j. v R°' v Vilešah in v Romansu. V R01 bi morale biti volitve že la® $ vembra, a so jih dvakrat od0.* v ostalih dveh občinah pa zaP° petletni mandat prav jeseni Včeraj smo se 1 Gorici P0®^ mali za stvar na pristojnih 030 » - - • ‘»m ni «* Izvedeli smo, da se je o te,n tumu v Rimu razpravljalo, še nič gotovega. Kino Gorica VERDI ob 17.15-22.00 »Riuscira®* nostri amici a ritrovare 'a ., perduto misteriosamente sCOl,,|jlijj in Africa?* A. Sordi in N- -fredi. Kinemaskopski film v baC CORSO ob 17.30-22.00: «11 Pa°re# famiglia*. N. Manfredi in L ™ Barvni film. rfj MODERNISSIMO ob 17.30-22.00: j da nella valle dei Comanches*' , Murphy in B. Cooper; filn1 barvah. CENTRALE ob 17.15: «AUe se«e mattino il mondo e ancora “Ljji dine*. V. Hinz in J. Lockerl je v barvah. ,,.p VITTORIA ob 17.30: »Amanti 0 p, tomba*, B. Steel in V. Film je v barvah. Mladini P°° letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 18.00-22.00: ron francese*. Souchka. Kinertl v barvah. $ EXCELSI()R ob 17.30: «La sPin® a šale del diavolo*. R. Crenna-film. [)i PRINCIPE ob 18.00: »La gran°e taglia*. Barvni film. ✓ Atova Gorica SOČA (N. Gorica): «Grofovska va». francoski barvni filn1 18.15 in 20.15. / SVuUUDA 'Šempeter): «SI« vanski barvni film — ob 1 1 20'30 uJŽ RENČE: «Balada o Dongas ameriški barvni film — ob ŠEMPAS: »Pancho iz Akapu'ka hiški barvni film — ob 20.30- ^ KANAL: «Diabolik», italijansko -coski barvni film — ob 20' DESKLE: Prosto. . |f PRVAČINA: «Navihanci iz P1? f pi», nemški barvni film _ ob ' DEŽURNA LEKARNA V Danes ves dan in ponoči j® 30 f lekarna Marzini, Korzo Ra ’ tel. 24-43. n I od danes [se obleci vesi Iza polovičnoj ^ ceno! drop za kupce zlato jajce ■ Naslovi: Trst Korzo ItaIia, 7 — Ul. Dante, 12 ter v nadaljnjih 100 trgovin drop v vsej Italiji. ŠPORT ŠPORT ŠPORT SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO V DIRKALIŠČNIH DISCIPLINAH Včeraj podeljeni svetovni naslovi Med ženskami premoč Sovjetinj Presenetljiva izločitev Loevesijna v polfinalu sprinta ■ Van Lancker prvak 3. avgusta 1972 Marseille, 2. — v Marseillu r® Je danes zaključilo svetovno kolesarsko prvenstvo. Najprej je bila ® sporedu finalna vožnja za mo-.H.za amaterje. Zmagal je za-T?. Nemec Gnas pred Breuerjem . Mmneboojem. Italijan Carraro se ki*. • na sedmo mesto s tremi in pol zaostanka. *?sledovanju je v finalu zma-Lr! Sovjetinja Garkoučina, ki je ^»gala Nizozemko Cornelio Ha-J'e bila Zarodoknaja pred "®8ležinjo Burtonovo. sprintu je prvo mesto osvojila "Jjetinja Ermolajeva, ki je v obeh ®žnjah premagala Nizozemko Brink-off- Z dvojno zmago nad Zajičko-I? je Sheila Young zasedla tretje ■nesto. Sprint ženske: I' E™»lajeva (SZ) Brinkhoff (Niz.) Young (ZDA) Zasledovalna vožnja ženske: '• Garhoučina (SZ 4’02” “• Hage (Niz.) * Zadorodinaja (SZ) Vožnja za motorji amaterji: «• Gnas (Z. Nem.) 50 km v 41’10”6 “• Breuer (Z. Nem.) 20 m zaostanka "■ Minneboo (Niz.) 1 krog in 360 m Popoldne pa so bila na sporedu ^finalna srečanja, ki so prinesla presenečenj predvsem v 'Pfintu za profesionalce. Iz boja ? Prvo mesto je izpadel lanskolet-v' svetovni prvak Nizozemec Loe-es,.in, katei-ega je v obeh vožnjah ^magal Avstralec Johnson. Loe-/!sijn je zgrešil, ko je startal zelo ^ daleč in na čelu tako, da ga L nasprotnik zlahka presenetil. V po1 finalni tekmi pa so bile . • vbne tri vožnje, da je Van lancker odpravil Italijana Turrini Tki polfinale v sprintu se je 'TJal po predvidevanjih z zmaga-y Errnniajeve in Brinkhoffove. j zas'' dovatni vožnji se je med nia nm: uvrstila v finale Sovjeti Dra orhoučina, ki je zlahka od 3 Angležinjo Burton. Nizo-ir, ka Nage pa je brez težav pre-nin 9 ^ drugo sovjetsko predstav-y Zadorodnajo. j Prvem polfinalu zasledovanja g moškimi stari Belgijec stav o prerna?al italijanskega pred-nal n'^a Guerro, v drugem polfi-- u Pa sta se srečala najmočnej- Pr\ Predstavnika Porter in svetovni Port ^ finale se je uvrstil dojg.er’ ki Je za osem kilometrov •ban” bnogo rab'l kar devet sekund y J od svojega nasprotnika. sPrtntu profesionalcev je zma- gal Robert Van Lancker, ki je v dveh vožnjah odpravil trdoživega Avstralca Johnsona. Na tretje mesto se je uvrstil Italijan Turrini, ki je nastopil proti bivšemu svetovnemu prvaku Loevesijnu in ga obakrat premagal. MU A un MILAN, 2. — Danes se je pričelo v Milanu svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju. Po predvidevanjih so levji delež odnesli Sovjeti in Nemci. Jugoslovani so se uvrstili še kar dobro, čeprav so dosegli v četvercu s krmarjem razmeroma slab čas in ne. Italijanski mladinci pa bodo marali čakati na repesaže za vstop v polfinalna tekmovanja. HOKEJ NA KOTALKAH LA CORUNA, 2. — V sedmem kolu svetovnega prvenstva v hokeju na kotalkah je Italija premagala Čile s 7:3 (2:0). Tekma je bila izredno groba in sodnik je izključil dva čilska igralca. Ostali izidi: Nova Zelandija - Japonska 3:2 Argentina — ZDA 5:0 Nemčija — Belgija 12:3 Portugalska — Nizozemska 10:1 Španija — Avstralija 18:3 Na lestvici vodita Španija in Portugalska (s 14 točkami) pred Nemčijo(12) in Nizomesko (10). TRI TEDNE PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI TRETJI ŠPORTNI TEDEN GAJE Atletski miting v Oslu Včeraj okrnjen spored v Padričah generalka za Miinchen Nasi opilo bo precej atletov, ki lahko računajo na olimpijsko zlalo OSLO, 2. — Ameriški atleti bodo glavna zanimivost mitinga, ki je na sporedu do 4. avgusta v tem mestu. Zaradi bogate udeležbe je prava generalka pred olimpijskimi igrami. Marsikdo je mnenja, da bodo zmagovalci na tem mitingu po vsej verjetnosti zmagali tudi v Milnchnu, čeprav je po drugi strani verjetno, da se bo marsikateri atlet, predvsem v daljših tekih, raje lotil izboljšanja ali preskušanja posebnih taktik. Vseeno pa bi moralo priti vsaj v štafetnih tekih in sprintih do zanimivih dvobojev, ki bi lahko potrdili dobre rezultate, ki so bili doseženi v zadnjih dneh. Tako bo ■ Italija z zanimanjem sledila Men-[ nei med posamezniki, čeprav bo to - — se uvrstili na tretje mesto svoje izločilne skupi- .. """""""""" i im,H DVOBOJ Zfl NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA V ŠAHU Kljub prednosti belih figur Spasski prepustil pobudo Fischerju Larsen in Gligorič trdita, da je sovjetskemu šahistu potrebno nekaj «mirnih» partij REYKJAVIK, 2. — Deveta partija med Spasski m in Fischerjem se je torej končala neodločeno. Bolj kot rezultat preseneča razmeroma hiter potek igre, saj je Spasski premišljeval skupaj «samo» 100 minut, Fischer pa 92 minut, taiko da je bil dvoboj do sedaj izmed vseh najkrajši. Izvedenci si to tekmo razlagajo na več načinov. Eni trdijo, da je Fischer s polovičnim uspehom bo-Jj zadovoljen, saj je igral s črnimi figurami. Poleg tega je v takem vodstvu, da mu delitev točk nedvomno bolj koristi kot Spasskemu, ki, nasprotno ni našel s počitkom dovolj zbranosti, da bi spravil nasprotnika v težave. Drugi pa znova beležijo, da se takega psihološkega bremena, kot ga nosi v teh dneh Spasski, ni mogoče takoj rešiti, in da je treba gledati na to partijo kot na prehodno epizodo, v kateri si sovjetski šahiist šele skuša pridobiti dovolj hladnokrvnosti, da bi v drugem kolu dvoboja poskušal nadoknaditi zamujeno. Vsekakor bi lahko ta druga razlaga bila točna, na vsak način pa je najbolj optimistična, ki si jo lahko privrženci SpasSkega dovolijo. V deveti partiji je namreč Fi-1 najsta, v kateri je Spasski izgubil scher kljub črnim figuram dikti- 1 zadjo priložnost, da igra na zmago ral 10 m Pohurln lO nrmr^ol t r /-In D TTi /loiroifl r-vy» f „„ _ ral igro. Pobudo je prevzel v de veti potezi, ko je začel popolnoma neznano varianto in tako prisilil nasprotnika, da se je podal na manj Potek 9, partije: 1. d4, Sf6; 2. c4, e6; 3. Sf3, d5; 4. Sc3, c5; 5. cxd5, Sxd5; 6. e4, Sxc3; 7. bxc3, cxd4; 8. cxd4, Sc6; 9. Lc4, b5; 10. Ld3, Lb4+; 11. Ld2, Lxd2; 12. Dxd2, a6; 13. a4,' 0-0; 14. Dc3, Lb7; 15. axb5, axb5; 16. 0-0, Db6; 17 Tabl, b4; 18. Dd2, Sxd4; 19. Sxd4, Dxd4; 20. Txb4, Dd7; 21. De3, Tfd8; 22. Tfbl, Dxd3: 23. Dxd,3, Txd3; 23. Txb7, g5; 25. Tb8+, Txb8; 26. Txb8 + , Kg7; 27. f3, Td2-28. h4, h6; 29. hxg5, hxg5; 30. remi. znan teren, v nadaljevanju pa je silil z menjavami, ki jih je Spasski sprejemal povsem pasivno. Seveda pa je taka taktika koristna samo igralcu, ki je že v vodstvu. Potezi, o katerih se je največ govorilo sta bili vsekakor deveta, ko je Fischer premaknil za dve polji kmeta na- "b-liniji, in pa osem- ceraj »o se prvič zbrali na stadionu Grezar novi in stari igralci Triestine, ki bodo kmalu začeli s pripravami O Fischerjevi deveti potezi so si skoraj vsi na jasnem, da je bila nepotrebna, če že ne slaba, čeprav bo njena slabost jasno razvidna le po daljši analizi, ki si jo Spasski logično ni mogel privoščiti. Danski šahist Larsen pa je izjavil, da bi Fischer celo izgubil, ko bi v osemnajsti potezi Spasski zasedel s kmetom polje d5 (v resnici je sovjetski šahist napravil potezo Dd5). Isto trdi tudi velemojster Golornbek. Na vsak način pa nasprotnika že mislita na deseto partijo, ki bo na sporedu v sredo zvečer. Oba sta izkoristila za daljši izlet nepričakovan dvodnevni odmor (navadno se partije niso končale že v prvem večeru). Fischer je bil po deveti partiji zelo dobre volje, Spasski pa je precej hitro zapustil dvorano in ni spregovoril z nikomer. Še dve beležki o govoricah, da Fischer hipnotizira nasprotnika Šahovski list «Socialistična industri ja» objavlja pogovor z nekim hipnotizerjem - vedeževalcem, ki je zanikal, da bi se med šahovsko partijo lahko zgodilo kaj takega, saj' je malec preveč zamišljen v igro. Zanimivo pa je tudi pismo, ki ga je neki ameriški psiholog poslal sekundantom Spasskega. V njem pravi, da Fischer načrtno kvari živce nasprotniku in da bi mprali Sovjeti zahtevati, da se dvoboj prekine. «čeprav sem Američan in kot tak upam v Fischerjevo zmago,» piše neznani psiholog, «kot šahist ne morem sprejeti, da bi se v ta namen uporabljalo tako nešportne trike.» AVTOMOBILIIEM MODENA, 2. — Italijanska avtomobilska hiša Ferrari je izdala danes kratko obvestilo, v katerem sporoča, da bo znani pilot Jackie Ickx tudi drugo leto nastopal z italijanskim vozilom. To pa kljub temu, da je Ferrari napovedal, da se drugo leto ne bo udeležil številnih dirk zaradi finančnih težav. BEOGRAD, 2. — Jugoslovanska atletska reprezentanca je odpotovala na balkanske atletske igre, kjer bo branila naslov prvaka med moškimi. Jugoslovani so ta naslov osvojili lani v Zagrebu in imajo tudi letos precej možnosti za uspeh, medtem ko imajo ženske manj u-pov na boljšo uvrstitev. krat prvič, da se bo sprinter iz Barlette srečal s tolikimi ameriškimi finalisti. Še bolj zanimiva pa bi morala biti preskušnja italijanske štafete 4x100 m, ki se bo pomerila z Američani in Sovjeti (med katerimi pa bo odsoten Borzov). Mnogo lahko pričakujemo tudi od nastopa ameriškega srednjeproga-ša Prefonteina, ki se bo tokrat meril na 3000 m (med nasprotniki je tudi Arese). V skoku v višino bodo Američani preskusili formo sovjetskega skakalca Tarmaka, ki je z znamko 2,25 m dosegel najboljši letošnji rezultat. Huda bi morala biti konkurenca v disku, medtem ko bi se morala v krogli omejiti le na Američane. Med drugimi bi maral nastopiti tudi svetovni rekorder v skoku s palico, Američan Bob Seagren. MILAN, 2. — Danes je odpotovala v Francijo italijanska kolesarska reprezentanca, ki se bo u-deležila svetovnega cestnega prvenstva. Italijanski kolesarji so v dobri formi in razmeroma dobro razpoloženi za nedeljsko dirko. Najbolj je zaskrbljen Gimondi, kateremu niso dali na razpolago niti enega pomočnika. Italijanski prvak sicer upa, da bo prišlo na svetovnem prvenstvu do trde selekcije, tako da bodo faivoriti računali le na lastne moči. • « « PADOVA, 2. — V Padovi se bo pričelo jutri italijansko amatersko prvenstvo v dirkališčnih disciplinah. Udeležilo se ga bo okrog 140 kolesarjev iz vse Italije, ki bodo dali možnost selektorju olimpijske reprezentance, da se bo prepričal o zmožnostih raznih kandidatov za Miinchen. Danes se poročita SONJA BAREJ m IVAN FUllLANIČ Obilo sreče na skupni življenjski poti jima želi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. ZSŠDI in Ricreatori sta zmagala v ininibaskctu, v turnirju odbojke pa sta nastopili samo dve ekipi Včeraj sta bili v okviru 3. športnega tedna Gaje na sporedu dve košarkarski tekmi. Kot je znano sta odbojkarski srečanji odpadli. KOŠARKA RICREATORI - SABA 2:0 b.b. (neuraden izid 38:60) RICREATORI: Zagaria 6, To- gnpn 1, Prodan 1, Pastori 6, Ben-cich 4, Siega 2, Prodan 4, Pram-paro (k) 12, Ravallico, Tonut. SABA: Gridei, Pisetta (k) 7, Po-tocco 8, Mechi, Simeone, Zatcovich, Simeone R. 9, Švara 25, Bembo. SODNIK: Sergij Tavčar. PROSTI METI: Ricreatorio 2:6, SABA 4:14. Tekma med SABA in Riareatori-jem se je odločila že pred samim začetkom Ricreatori je namreč zmagal z 2:0. SABA je nastopila z vrsto igralcev, ki so bili prestari za ta turnir. V tej prireditvi lahko namreč nastopajo letniki 1960-61, medtem ko je SABA igrala z igralci leta 1958, Ekipi pa sta vseeno odigrali tekmo. Zmagala je SABA. Tekma pa je bila dokaj zanimiva in včasih tudi privlačna. ZSŠDI - FERROVIARIO 57:12 ZSŠDI: Ferluga 3, Starc 4, Malalan, Rismondo 2, Daneu 4, Sosič (k) 8, Furlan 16, Škabar, Čuk 6. FERROVIARIO: Serra, Nicotra, Miraz 1, Ranieri 2, Pecchi 2, Marto« 2, Pecchi S. 5, Zlatich, Rugel-li, Gropazzi, Leoncini. SODNIK: Sergij Tavčar. PROSTI METI: ZSŠDI 4:6, Fer-roviario 2:6. Košarkarji ZSŠDI so tudi včeraj zmagali. Tokrat je bila zmaga lažji posel kot v prvem kolu. Ferroviario je namreč nastopil z mlajšimi igralci, ki niso bili po izkušenosti niti po telesni zmogljivosti niiiMiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiHHiiiiiiiiiiiMuiiiiimnHiHHimHnmimHmiHmmummumuHmnumm REPUBLIŠKO PRVENSTVO NA DIVJIH VODAH Novogoriški kajakaši odnesli vsa prva mesta Tudi ekipno je zmaga pripadla domačinom Prejšnjo nedeljo je bilo v organizaciji neutrudljivega veslaškega kluba Soške elektrarne iz Nove Gorice na Soči pri Solkanu letošnje mladinsko prvenstvo Slovenije v spustu in slalomu. Prirediteljem se je na startu predstavilo več kot 30 mladih kajakašev iz Hrastnika, Ljubljane in Nove Gorice. Dopoldne so tekmovali v spustu na 7 km dolgi progi od Plav do Mrzleka. Mladi tekmovalci so pokazali vso spretnost in vzdržljivost na zahtevni progi. Domačini so bili zelo uspešni, saj sta njihova najboljša tekmovalca Tomažič in Vidic osvojila prvi dve mesti. Popoldne Je bil na sporedu slalom na 400 m dolgi progi s 15 vratci. Tekmovalci so marali progo prevoziti dvakrat in najboljši čas je veljal za končno uvrstitev. Tukaj so domačini bili še boljši, saj so zasedli vsa prva tri mesta. OIJMPflSKE IGRE . munchen72 ŠE 23 DNI Vse kaže, da angleški tekač na 5000 in 10.000 metrov, David Bed-ford, ki je evropski prvak na teh dveh razdaljah, ne bo nastopil na olimpijskih igrah v Mtinchnu. Mednarodni olimpijski odbor namreč trdi, da je prekršil pravila amaterstva, ker sta angleška televizija in dnevnik «Sun» uporabila njegovo fotografijo v propagandne namene. * * # Otvoritvi olimpijskega naselja je prisostvovalo okrog 150 športnikov in trenerjev iz devetih držav, ki so se vanj takoj vselili. Vsi so navdušeni nad novim naseljem, čeprav jim labirint cest povzroča nekaj težav pri orientaciji. Razen naselja v Miinchnu so otvo-rili tudi olimpijsko vas v Kielu, kjer bodo tekmovanja na vodi. # « « Prve politične komplikacije pred olimpiado: Severna Koreja ni ho- tela nastopiti v kvalifikacijskem odbojkarskem turnirju proti reprezentanci Formoze. # # • V dvorani, kjer se bodo odvijala srečanja v sabljanju, je izbruhnil požar, ki pa so ga po dvajsetih minutah pogasili. Vseeno oa ocenjujejo škodo na preko 15 milijonov lir. Prireditelj pa je zagotovil, da bo do pričetka olimpijskih iger dvorana že popravljena. # * # Ob koncu nogometnega turnirja na olimpijskih igrah bodo morda podelili dve zlati in dve bronasti medalji. Olimpijski komite in mednarodna nogometna zveza sta se namreč sporazumeli, da ne bodo v finalu turnirja odločale enajstmetrovke v primeru izenačenja po podaljških. Ne bodo pa se poslužiti niti žreba. Isti sistem bo veljal v primeru izenačenega rezultata za tretje mesto. Odlični so bili tudi v moštveni vožnji, saj je prva ekipa «Soških elektrarn* v postavi Tomažič, Poberaj in Vidic premočno zmagala. Prav ti trije mladi kajakaši so pokazali, da se v Novi Gorici načrtno dela z najmlajšim kadrom, tako da ni bojazni, da bi kdaj ostali brez dobrih vozačev na divjih vodah. In na koncu poglejmo še najboljše uvrstitve mladih Novogoričanov. SPUST: 1. Tomažič. 2. Vidic, 4. Poberaj, 5. Abramič. SLALOM: 1. Poberaj, 2. Tomažič, 3. Vidic, 4. Abramič, 5. Oblo-kar. EKIPNO: 1. Soške elektrarne (1. ekipa: Poberaj, Tomažič, Vidic). Rajmund Kolenc kos našim predstavnikom. Košarkarji tZveze» niso igrali kot zmorejo v resnici. Podcenjevali so nasprotnike in to jih je drago stalo predvsem v obrambi, kjer so dobili več nepotrebnih košev. Bolje od drugih so tokrat zaigrali tisti, ki so dali vse od sebe, ne glede na nasprotnika. Mislimo predvsem na Maura Čuka, Klavdija Starca, Rada Raceja in Egona Malalana. # * # Danes bosta na sporedu zaključni tekmi turnirja. Ob 18.30 se bosta pomerila SABA in Ferroviario. Uro kasneje pa bosta igrali ZSŠDI in Ricreatori. Ta tekma bo odločala o končnem prvem mestu na tem turnirju, Naši predstavniki bodo morali dati vse od sebe, da bodo lahko kos nasprotnikom, ki sodijo med najboljše ekipe v našem mestu. ODBOJKA SLOGA — KRAS 3:0 (15:2, 15:4, 15:3) SLOGA: Neubauer, Vodopivec, Persinger, E. Kralj, B. Kralj, Grgič, Pavel. KRAS: Vilhelm, Peterlin, Zadnik, Ušaj, Franco, Pasculin. V edini tekmi na sporedu odbojkarskega turnirja, ki se je pričel predvčerajšnjim je Sloga z gladkim 3:0 premagala okrnjeno postavo Krasa. Premoč Sloge je bila v vseh treh setih taka, da so nasprotniki v treh nizih zbrali komaj 10 točk. b. L NOGOMET Džajič in Marič v reprezentanti Evrope ZtlRICH, 2. — Dragan Džajič in Enver Marič bosta igrala v reprezentanci Evrope, ki bo 3. septembra nastopila proti izbrani vrsti Južne Amerike. Čisti dobiček tega srečanja bo šel v korist fonda «Športni-ki za lačne otroke*. Džajič, ki nastopa za Crveno zve®-do, in Marič (Velež) bosta igral* skupaj s slavnimi evropskimi nogometaši, kot so Best, Cruyff, Net-zer itd. ■pr ■ I od danes boš še bolj i cenil svoj ^ denar! I stopi v trgovine drop za kupte zlato jajce ■ Naslovi: Trst Korzo Italia, 7 — Ul. Dante, 12 ter v nadaljnjih 100 trgovin drop v vsej Italiji. Mladostni dnevnik SIMONA RUTARJA ^Zdaj sem se zopet vrnil, da bi potiskal tiste, do kterih *,3nmel adresse 1= naslove!. Naj poprej sem šed k Maruši-* Sprejel me je prijazno, relkel mi, da bode težko kaj o^rostemjeim, sicer Pa> d® se bode še posvetoval z drugimi l^aimi. Potem sem šel k svojemu bratrancu (v drugem ko-Eduardu Rutter-ju, kterega sicer nesem doma dobil, pač Je bJeg0V0 ženo in tudi stareSa strijca Andreja, kterd me ^ rž spoznal, dasiravno me je še le enkrat poprej videl Sv 0 mojem prihodu nič vedel (kajti mojemu strijcu iz Sg ,L0re s® naj zdelo to vredno naznaniti mu). Zmenili smo je al°’ kako in kaj, in moj drugi bratranec Luigi308) mi aZa* stanovanje. Od tod sem šel zopet do ha gadovega stanovanja, kjer sem dobil Fabjana in 2va-*°Pet Se žvabom s®111 Sel potem v Rojan, kjer sem dobil So n . Mužino. Šla sva v transport [sammelhausl in od tod kfljj J.u Poslali v veliko kasarno. Tukaj sva se prezentirala v 3 „ depotoadra310) in reiklii so nama naj se vrneva ob Po Poludne. o tj štirim sva bila še enkrat vizitirana kar ne debelo h ij- ajhnega pa trebuhastega doktorja. Peljali so me potem tu rj^hdantu enoletnih prostovoljcev, oberlajtenantu 311) pot-lako strogemu možu), a ta je rekel, da ne več kam z v rvJ' da ne ve, kje bodem spal itd. Tako sem prišel nazaj -uepot-r- v DeJ’ tj-QPo,~Cadrč in feldvebel 312) mi je rekel, naj se drugo ju-Vrnem. gel sem tedaj k strijcu Andreju, seznanil se ž Vo ženo in prenočil pri njem. Drugo jutro sem precej pozno vstal, šel sem v ka-’ a zopet neso vedeli kam z menoj in rekli so, naj prl-poludne. Kosil sem zopet pri strijcu in prišel sem ob treh k obit. [oberleitnantl Pottu. Približa se mi debel feldvebel, prepasa mu z kuplo bajonete in kiartušem,313) in hajd eksercirat 1= vaditi v lastni obleki! Mene in še enega dru-ziega, ki je bil tudi še v civilni obleki (Baxo), dobil je kor-poiral Mozetič, 314) Solkanec, nekdanji moj sošolec, ki me je precej spoznal, v vajo. Prve vaje neso bile niti ’ težke, niti sitne (Stellung, Kopf- u.lndl Kbrperwendungen, potem Gelemk-tlbungen 315). Zvečer sem šel še malo po mestu, v hotel Evropa, potem pa domov, to je v kasarno enoletnih prostovoljcev (desno krilo nove kasarne). V sobi zmenoj so spali še feldvebel Vucemdč, ftihrer316) Gruden in koiporal (hitro potem flihrer) Primožič iz Srpenice. To so bili naši izobrazova-telji v ekseredranju. Prvi je jako hud in siten, neprimerno surov, zlasti v govorenji, kakor po navadi taki podčastniki, ktere so s palico izobrazili. Služil je uže petnajsto leto. Ima posebno lepo navado strašansko kleti in prav hudo, razža-Ijivo zmerjati. Gruden je tudi precej oster, pozna se'mu še bolj, da ga je palica izobrazila. Primožič je še najbolji. Spal sem prvikrat na slamniku (ali kakor pravijo pri mojmu polku, na «pajonu» 317). Bil je jako trd, zlasti podglavnik, zato pa sem slabo spal. Razen tega so še šarži318) pozno po noči domov prišli in se dolgo med seboj pogovarjali. Drugo jutro je bilo treba posteljo narediti, kar so mi na pol pokazati, na pol sem pa videl, kako so drugi delali. Potem so se zbrali ostali prostovoljci in šli smo eksercirat do poludne (jaž še vedno v svojej obleki). Ravno tako tudi po poludne. Mene in Baxo je ekserciral infanterist 1= pešec! baron Ddokmann iz Celovca, ki uže tretje leto služi, a je priredjen oddelku enoletnih prostovoljcev, da bd naredi! preskušnjo za oficirja. Se ve, da baron je visoka oseba in da vse premore! Kaj pa za to, če se pravici s pestijo v obraz bije? Oberlajtenant je od vsakega natanjko zapisal, kdo in kaj da je, kaj je študiral, koliko jezikov govori (meni je zapisal tudi latinsko in grško), kaj zna in ali ima kaj premoženja. 4. Drugi večer sem uže bolje spal. Opravilo prvega dne ponavljalo se je od zdaj za naprej redno. Od 1/2 8 — 1/2 11 smo imeli vaje, potem pol ure počitka in od 11 — 12 šolo, kjer se je nam razlagal Dienstreglement. 319) Od 1/3 L?1 — 5 (ali včasih še dalje, če smo slabo ekserdrali) bile so zopet vaje in potem še en četrt ure šolo za signale. Ti so mi šli jako počasi v glavo. Tako je bilo moje vojaško živecnije. Slamniku sem se sicer hitro privadil, a feldvebel mi je delal velike sitnosti, zraven me še prav neženirano zmirjal. Obiskoval sem večkrat strijca. Spoznal sem ga, da je jako pameten mož, da ima zdrave, revolucij omame misli in da bi za Slovence še kaj delal, ko bi ne bil njegov vid tako oslabel, da čisto nič ne more brati. Tožil mi je večkrat, da ko bi bilo 48-to 118481 leto malo poprej prišlo, dokler je bil on še vojak bil bi sedaj ves drugačen mož. Kar se mojega oproščenja od vojaščine tiče bil je mojih misli, da ne bode šlo, da je bolje, če eno leto služim, kajti to mi ne more škodovati, saj tako lahko potem svoje bogoslovske študije (nesem mu hotel kar naravnost povedati, da te me nič iiaj ne vesele) nadaljujem in se poduhovnim. V kratkem času sem se prepričal, da je pri vojakih veliko igrače in otročarije, čeravno moram priznati, da je oberlajtenant Pott mož na svojem mestu, z dušo in telesom vojak (sicer po rodu Prus in po veri protestant), kteri nas skuša prepričata, da je vojaščina resna stvar. Komu drugemu bi bil morda to v glavo zabičil, a meni gotovo ne. Zvedel sem, da se mora pri vojakih zato tako delati in storiti kar drugi hočejo, ker je v Dienstreglementu zapisano in ker viši tako hočejo, ne zato, ker je prav in dobro. »Dienstreglement«, je rekel Pott, «naj vam bode knjiga, ktero berite neprenehoma predno zaspite in ko hitro se zbudite, da, denite jo celo po noči pod glavo. Pozabite raje očenaš moliti, nego v tej knjigi brati.« — Tudi je ta prekleta subordinacija 1= podrejenosti pri vojakih jako čudna, rekel bi, da je nasprotna prirodaim zakonom, ker njej veljajo posamezni individuvi za ničle. Sploh se mi je zdelo vse vojaštvo velikanska mašina, ktera se na Povelje drugih zdere in na njih povelje zopet ustavi in ktere posamezni, jako majhni deli so posamezni vojaki. Smešno je bilo v šoli. Dasiravno so sedeli v njej sami izobraženi in odraščeni mladenči (taki ki so uže pravo in filologijo dovršili), vedli so se vendar prav otročje in Pott je je moral vedno opominjati, kakor narmalski učitelj svoje paglavce. ... Naj tolaži j iveje za — me je bilo, da sem našel v Trstu ^^o veli^° Prijateljev in znancev iz prešnjih let, večidel nekdanjih učencev goriške gimnazije. Med temi so zlasti Glo-acki, Laharnar, Žiga Furlani (kterega uže nesem več poznal), žil) CtePl (ld je tudl m mal° 6asa vojakih slu- td. Seznanil sem se z tudi se slov.lenskim 1 «pesnikom» Romanom, 320) dobrim a zaradi svoje trmoglavosti nesreč-in žS^m) tk°m ŠOlSk®ga leta sta Prišla v Trst Stok yerJetno semeniškega ravnatelja. LuigL ?UtU-T sta bila kot Je iz dnevnika razbrati ''"uka Andreja Rutarja (op. 125). J) yfrJ€;tno Fabian- Rutarjev sošolec (op. 19) in Lovrenc Žvab. ki N.h?1 v 8lmrla5Uji Rutarjev sošolec, leta 1869-70 je obiskoval ,,Im četrti razred gonške realke. 310) Depotcadre (fr.) = rezerva novakov. U) Oberlieutenant (nem.) = nadporočnik (10. čin med častniki av-stro-ogrske armade). Prevodi nekaterih vojaških izrazov iz nemščine so prevzeti iz priročnikov Andreja Komela pl. Sočebrana, solkanskega rojaka. ^ 312) Feldwebel (nem.) = narednik. jR3) Vrsta vojaškega bodala in torbica za strelivo. 314) Alojz Mozetič je bil Rutarjev sošolec leta 1864-5, v prvem razredu 'Ua) = st<>ja (položaj), obračanje glave in telesa, gibalne 316) (nem.) = vodnik. 317) (furl.) = slamnjača. 318) Vojaki s čini. 319) (nem.) = službeni predpisi, službovnik (po Komelu) 320) Ivan Resman (1848-1905) je po končani vojaščini postal železniški uradnik. Pisal je pesmi in objavljaj publicistične prispevke. Med navedenimi doslej v dnevniku niso še nastopili tudi- Sigismund Furlani iz Rihemberka, bil je Rutarjev sošolec v tretjem razredu (1866-7). Jožef čopi iz Bivca, Rutarjev sošolec v četrtem razredu gimnazije. Pavlin menih bi lahko bil Ivan Pavlin iz Vrtojbe, ki je bil Rutarjev sošolec v tretjem razredu gimnazije (1866-7). 320a) Anton Stok iz Dutovelj je maturiral skupaj z Rutarjem. (Nadaljevanje sledif Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir Letna naročnina 73 inozemstvo 17 000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1,— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 3. avgusta 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 -3-270/1 «ADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Prl oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P-'- Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst PO NEKAJ DNEH PREMIRJA V Ulstru je spet «vroče» Spopadi med katoličani in protestanti - Odpor proti zasedbi katoliških četrti - Whitelaw bo v ponedeljek sprejel katoliške voditelje BELFAST, 2. — Po dveh dneh premirja je bilo danes v, Ulstru spet « vroče*. že zgodaj zjutraj so se začeli spopadi med gverilci in britanskimi vojaki, ter med prebivalci katoliških četrti in protestanti. Neznanci so danes zjutraj začeli streljati proti delavcem neke bel-faiške tovarne. V tem podjetju so po večini zaposleni protestanti, v četrti pa, kjer ima tovarna svoj sedež, živijo pretežno katoličani. Delavctj so po streljanju nemudoma zapustili svoja delovna mesta in so začeli manifestirati po mestnih ulicah. Kot represalijo za napad so začeli obmetavati mimoidoče s kamenjem, in delovnim orodjem, medtem ko je prebivalstvo odgovorilo z metom steklenic in opeke. Skupine protestantskih skrajnežev so takoj priskočile na pomoč delavcem. Zaplenile so dva kamiona in postavile barikado. Končno so posredovali britanski vojaki, ki so napravili bitki konec. Angleški vojaki /o tudi danes nadaljevali z racijami v vseh katoliških četrtih. V Belfastu in Derryju so odkrili skrivna skladišča orožja in so zaplenili 250 kg razstreliva. V derryjski četrti Creggan so odkrili velikanski peklenski stroj (256 kg plastika), ki na srečo ni eksplodiral. Razstreljevala britanske vojske so prepeljali bombo v samoten kraj, kjer so jo razstrelili. Izvedenci trdijo, da bi bomba porušila vse hiše v razdalji več sto metrov, če bi eksplodirala. Med severnoirskim katoliškim prebivalstvom se medtem širi odpor proti ravnanju britanske vojske. Kot smo že včeraj poročali so trgovci in gostilničarji v vseh katoliških četrtih razobesili napise, v katerih opozarjajo, da ne bodo servirali britanskih vojakov. Tudi protestantski trgovci so bili danes prisiljeni protestirati zrradi nastopa londonske vojske. Niso sicer storili tega iz ideoloških razlogov pač pa iz osebne koristi. Izjavili so namreč, da izredno stanje v vseh ulstrskih mestih še bolj ovira njihove trgovske posle kot pa terorizem katoliških gverilcev. Posebna protivohunska služba angleške vojske preučuje dokumente, ki naj bi jih, po trditvah vojakov zaplenili v neki zapuščeni hiši v Belfastu. Iz teh listin naj bi bilo razvidno, da sta obe struji organizacije 1RA imeli stike z raznimi levičarskimi organizacijami med ka terimd so Gibanje za osvoboditev Palestine, Čmj panterji in Tuška osvobodilna fronta. Desničarsko krilo britanske konservativne stranke je danes zelo ostro napadlo ministra za Severno Irsko Whitelawa. Predstavniki te struje angleške vladne stranke se sklicujejo na članek, ki ga je objavila nemška revija «Stem». Ta je objavila vest, ki naj bi io potrdil poveljnik da bi kdaj podpisal premirje in dobro obveščeni krogi predvidevajo, da bo minister danes ali jutri formalno demantiral trditve nemške revije. Iz Dublina poročajo, da je irski ministrski predsednik izrazil željo, naj se kvalificirani katoliški voditelji sestanejo z Whitelawom. Britanski minister za Severno Irsko je v odgovor povabil predstavnike manjšine na pogovor v ponedeljek. Atentat na italijanski daljnovod na Korziki BASTIA, 2. — Neznanci so skušali ponoči poškodovati daljnovod med Korziko in Sardinijo. Policija je našla pod nosilnim stebrom v bližini Bastie bombo, ki so jo atentatorji pripravili s 15 kg plastičnega razstreliva. Če bj peklenski stroj eksplodiral, bi bil povzročil zelo veliko škodo. To ni prvi atentat na ta daljnovod. Že leta 1970 so atentatorji poškodovali nosilne stebre in družba, ki upravlja daljnovod, je morala za en mesec prekiniti dovajanja energije zaradi popravljalnih del. Policijski agentje še niso odkrili nobene sledi, ki bi lahko privedla do aretacije atentatorjev, vendar menijo, da je ta bombni napad povezan s tistimi proti francoski družbi, ki se ukvarja z valorizacijo otoka. Rop v Pordenonu: nad 7 milijonov plena PORDENON, 2. — Oboroženi in zakrinkani roparji so danes popoldne oropali podružnica pordenon-ske ljudske banke v kraju Valva-sone. Pred banko sta prišla z avtomobilom giulia alfa romeo sive barve z evidenčno tablico iz Milana. Stopila sta v podružnico, medtem ko je tretji ropar ostal v avtomo bilu. Prisilila sta uslužbenca, da sta legla na tla in, medtem k(> je eden pazil nanju, je drugi izpraznil blagajno. Nato sta se naglo oddaljila. Izropala sta 7 milijonov 560 tisoč lir. PARMA, 2. — Jeseni se bo pred parmskim sodiščem moralo zagovarjati 11 oseb zaradi žalitve oboroženih sil. Med obtoženci je tudi duhovnik - delavec Ferruccio Sili-prandi. PREISKAVA 0 BOMBNIH ATENTATIH 12. DECEMBRA 196S Milanski sodnik d’Ambrosio zaslišal Uda W. Lemkeja Mladenič trdi, da je videl atentatorje, ki so postavili bombe v Itimn MILAN, 2. — Milanski preiskovalni sodnik dr. D’Ambrosio, ki vodi preiskavo o bombnih atentatih, ki so se pripetili 12. decembra 1969 v Milanu in v Rimu, je tri dni zaporedoma zasliševal mladega nemškega državljana Uda Lemkeja v zvezi z atentati v Rimu Sodnik je po zasliševanju ukazal, naj aretirajo mladeniča in raj ga odvedejo v milansko bolnišnico. Lemke se je takoj po atentatih v Rimu zglasil na rimski kvesturi in je povedal, da je nekaj trenutkov po eksplozijah videl tri osebe, ki so se oddaljile z avtomobilom. Dodal je, da gre za iste osebe, ki so mu ponudile nekaj dni prej vsoto denarja, da bi postavil peklenske stroje. Rimski policaji pa mu niso verjeli. Nekaj dni po obisku na kvesturi so v Lemkejcvo sobo vdrli agenti in so «našli» večjo količino mamil. Zato so Nemca zaprli v neko umobolnico, kjer je preživel dalj časa preden se je lahko vrnil v domovino. Pred kratkim je mladeniča intervjuval neki italijanski časnikar o dogodkih, ki so se pripetili 12. decembra v Rimu. Pred nekaj dnevi se je mladenič lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN PO TORKOVEM SESTANKU Britanski pristaniščniki razpravljajo o sporazumu med sindikatom in vlado Če se ne bodo vrnili na delo, bo vlada še ta teden proglasila izredno stanje - Ponekod že primanjkuje živil LONDON, 2. — Današnji dan je odločilnega pomena za nadaljnji razvoj stavke britanskih pristaniščnikov. Nocoj se bodo predstavniki enotnega sindikata »Trade Unions Congress* sestali z delavci in jim sporočili rezultate včerajšnjega sestanka z vodstvom londonskega pristanišča in s predstavniki vlade. Če bodo delavci odobrili delo sindikata. aje bodo verjetno že jutri, ali najkasneje pojutrišnjem vrnili na delo. Če pa se ne bodo strinjali z izidom sestanka in ne bodo hoteli sprejeti predlogov sindikata, se bo stavka nadaljevala. V tem primeru bo vlada morala proglasiti izredno stanje. Tako je namreč sklenil ministrski svet na današnji izredni seji. Do te proglasitve bo moralo priti pred prihodnjo sredo, ko londonski parlament zaključi redno zasedanje. živil, če se stanje ne bo spremenilo, bo postalo zelo kritično že čez nekaj dni, ko bodo popolnoma izpraznili zaloge sadja in zelenjave. V britanskih pristaniščih je še vedno ustavljenih 600 ladij in brodarji imajo 1000 funtov šterlingov izgube dnevno za vsako izmed njih. Tisoči stotov pomaranč in limon gnijejo v southamp-tonskem pristanišču. Krajevni sindikalni predstavniki so zavrnili prošnjo jerseyskih kmetov, ki so prosili, naj lahko do srede vložijo svoj proti-priziv, nato pa bo odločil ali naj skliče izredno sejo vrhovnega sodišča. Kot je znano je Ellsberg obtožen, da je dal časniku New York Times in drugim listom v objavo taj ne dokumente Pentagona o vojni v Vietnamu in sicer tako imenovan dossier McNamara, ko je delal kot znanstvenik pri družbi Ran Corporation. V začetku procesa se je iz- vmil v Italijo in se je spontano zglasil na milanskem sodišču. Ko je dr. D'Ambr|osio to izvedel, je prekinil počitnice in se vrnil v Milan, da bi ga zaslišal. Vse kaže, da je sodnik ob koncu pogovora ukazal naj aretirajo mladeniča zaradi ne katerih nedoslednosti v njegovih izjavah. Kaže, da je Lemikc, ko je slišal ta ukaz, začel tolči z glavo ob zid in hudo kričati. Zato je dr. D’Ambrosio odredil, naj ga pe-lejo v bolnišnico, kjer so ga nekaj ] dni zdravili. Danes popoldne je nemški mladenič zapustil bolnišnici) in se vrnil v sodno palačo, kjer ga je preiskovalni sodnik ponovno zaslišal. Nevihta s točo v Prekmurju Včeraj je bila nad Radgono zopet silovita nevihta z debelo točo. Toča je poškodovala polja v zgor njem delu Apaške doline, od Trap do Črnič. Prizadeta je bila tudi ščavniška dolina, zlasti pa vinogradi kmetijskega kombinata Radgona. Najhujše neurje je bilo nad Konjicami, Janševim vrhom, kjer so tudi najlepši vinogradi. Po prvih ocenah štaba civilne zaščite v Gornji Radgoni je toča uničila okoli 400 hektarov družbenih in zasebnih vinogradov, močno pa so poškodovane tudi sadne plantaže v Gornji Radgoni. Takšnega neurja s točo na tem območju še ne pomnijo. Suha toča je padala včeraj dobre pol ure, tako da je ležala še danes zjutraj. Neurje je bilo tudi nad Kapelo v bližini Radencev, kjer je toča poškodovala okoli 30 odstotkov vinogradov. V včerajšnjem neurju s točo cenijo škodo v radgonski občini na okoli 30 milijonov dinarjev. D. K. raztovorijo njihov pridelek paradižni- kazalo, da je bil del domnevnih kov. 67 tisoč zabojev paradižnikov je dokazov proti obtožencu zbran na Parlament mora namreč proglasiti struje Provisionals ! izredno stanje, dokončno privoljenje. v Belfastu, da je Whitelaw pred j ki je zgolj formalnega značaja, pa približno enim mesecem formalno ■ mora dati tudi kraljica. Tak ukrep bi omogočil vladi, da neposredno poseže v sindikalni spor. Heath bo namreč lahko določil najvišje cene živil, če bo potrebno bo lahko odredil racioniranje, koordiniral bo prevoze in, kar je najvažnejše, v pristaniščih bodo lahko razkladali in nakladali blago vojaki. Danes je že začelo primanjkovati podpisal premirje s predstavniki najbolj radikalnega krila organizacije IRA. Sporazum naj bi med drugim predvideval, da gverilci lahko nemoteno streljajo na britanske vojake v katoliških četrtih in da poveljniki gverilcev lahko mimo krožijo po Ulstru. Whitelaw je pred parlamentom odločno zavrnil, tako segnilo na krovu ladje. Več tisoč ciprskih kmetov je v nevarnosti, da popolnoma obuboža. Na sredozemskem otoku je velika revščina, sedaj pa ves njihov pridelek grozdja čaka na petih ladjah. Tudi oni so prosili, da bi v londonskem pristanišču raztovorili njihove ladje, a so dobili negativen odgovor. Medtem so cene sadju precej poskočile in pone podlagi informacij, ki jih je ustanova FBI zbrala s prisluškovanjem pogovorom med obtožencem in branilci s pomočjo elektronskih naprav. Obramba se je zato pritožila članu vrhovnega sodišča Douglasu. Ta je sprejel priziv obrambe in je ukazal, naj se začasno prekine proces, da bi lahko preštudiral zapisnike. r »ir rr ,•*» i r A \ 'A, '■ m r " » n ■ n mm um f ■&TJ Britanski vojak pregleduje nekega meščaua v neki belfaškl katoliški četrti ---- —----------j ........— ... ..... j Eden izmed Ellsbergovih odvetni- kod že primanjkuje pomaranč, limon j kov je danes izjavil, da bodo v najkrajšem času predložili svoj proti priziv vrhovnem usodišču. Dodal je tudi, da bo očitno, da je proces politično moščevanjc vlade, če bo sodnik Burger sklical sestanek vrhovnega sodišča. Burger je namreč eden izmed članov vrhovnega sodišča, ki jih je imenoval predsednik Nixon. in banan. Primanjkuje tudi hrane za prašiče in perutnino. V Londonu predstavniki vlade, sindikata in pristaniškega vodstva pripravljajo dnevni red ponedeljkovega sestanka. Po zaključku včerajšnjih razgovorov so se namreč domenili, da skličejo v ponedeljek še en sestanek, na katerem bodo govorili o koordiniranem načrtu za preprečitev inflacije. Današnjemu sestanku je predsedoval sam ministrski predsednik Heath. Razpravljali so o možnostih nadzorstva nad cenami in poviška plače revnejšim slojem, ki naj hi ne privedel do inflacije. Na današnjem sestanku med sindikatom in predstavniki industrijske dejavnosti so izglasovali vu žen sklep. Prvega septembra bodo umestili posebno komisijo, ki bo razsodnik pri hudih sindikalnih sporih. Ta urad bo najprej deloval poskusno za šest mesecev, če pa se bo dobro obnesel, bodo njegovo veljavnost podaljšali. Vprašanje pa je, kako bo to razsodišče delovalo oziroma če bo delavstvo z njegovim delovanjem zadovoljno. tiiiimiiimiimimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii Vrhovno sodišče ZDA bo razpravljalo o odložitvi procesa proti Ellsbergu NEW YORK, 1 — Ameriški pravosodni minister je danes zahteval izreden sestanek vrhovnega sodišča, ki bo moralo odločati o razveljavljenju ukrepa enega izmed članov tega sodišča. Gre za sodnika Wil-liama Douglasa, ki je v soboto dovolil začasno prekinitev procesa proti bivšemu uslužbencu ameriškega obrambnega ministrstva Danielu Ellsbergu. Ta je obtožen, da je dal na razpolago tisku tajne dokumente Pentagona. Vrhovno sodišče je že nekajkrat razveljavilo odločitev enega izmed svojih članov. Zadnjič se je to zgodilo, 18. julija 1953, ko je sodišče razveljavilo ukaz istega sodnika Douglasa, ki je začasno prepovedal usmrtitev vohunov Juliusa m Ethel Rosenbergove. Člani vrhovnega sodišča so trenutno na počitnicah in danes zjutraj je bil prisoten le predsednik Warren Burger, ko so državni odvetniki vložili priziv vlade. Burger je sporočil, da Ellsbergovi branilci CERVO LIGURE, 2. — Švedski zunanji minister Krister Wickmann je prispel na počitnice v Italijo. # * * BRUSELJ, 2. — Danes popoldne se pokopali bivšega belgijskega ministra Henrija Spaaka. « « « AOSTA, 2. — Reševalne skupine so prepeljale v dolino trupli dveh angleških alpinistov, ki sta se včeraj ponesrečila na Mont Blancu. * * # STRASSBOURG, 2. — Štirje otroci so izgubili življenje pri požaru neke kmetije. ZE1A V naših krajih je vreme lepo. Sonce pripeka, vsi trpimo zaradi hude vročine in tare nas huda žeja. Če ste prijatelji dobre domače kapljice, vam ni treba brati dalje. Če pa to niste, in si tešite žejo le z brezalkoholnimi pijačami, vam svetujemo, da pijete morsko vodo. Na mostu, ki povezuje Mestre z Benetkami se je namreč včeraj prevrnil tovornjak brezalkoholnih pijač. Stekleničke (bilo jih je kar 10 tisoči so se razbile, oranžada pa je stekla v morje. GASILCI Manjše vasi ne premorejo profesionalne gasilske službe, ampak le prostovoljno. Mladi fantje se javijo vodstvu službe, kjer prejmejo lepo bleščečo uniformo, katero se ponašajo na vaškem prazniku in v gostilni po gašenju požarov. Kaj pa, če požarov ni? Devet mladih gasilcev nekega francoskega mesteca je našlo odlično rešitev. V kratkem času so zanetili kar šest požarov. Tako so lahko pokazali, kako so pridni pri gašenju in kako lepo uniformo imajo. Pri sedmem poskusu pa so jih odkrili in odpeljali (brez uniforme) v zapor. POZABLJIVOST Vsi smo nekoliko pozabljivi, verjetno pa le ne toliko kot fcapitan brazilske ribiške ladje «Nostra Senhora de Lapa Ih, ki je sredi oceana na majhnem čolnu pozabil ribiča Emilia dos Santosa. Ribič je bil član posadke in je vsako noč ribaril na majhnem čolnu, zjutraj pa ga je kapitan ladje odpeljal domov. Dos Santos je tako preživel na oceanu 18 dni Hranil se je s surovimi ribami in pil kri galebov. Med letošnjimi letnimi igrami v Dubrovniku je nastopil tudi italijanski pianist Aldo Ciccolini iiiiiiiiisiiiiiiisiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitBiaiiaiaiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiaiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBan11* MOSKOVSKA «PRA VDA» NAPOVEDUJE Leta 1975 skupen polet kozmonavtov ZDA in SZ Ameriška in sovjetska ladjica se bosta združili v vesolju in več dni leteli skupaj - Znanstveniki bodo morali rešiti vrsto zapletenih problemov MOSKVA, 2. — Nixonov obisk v Moskvi je bil eden najpomembnejših če že ne najpomembnejši letošnji dogodek. Obisk ameriškega predsednika je rodil veliko sadov o katerih smo že poročali. Poleg političnih sporazumov pa so v Moskvi podpisali tudi protokol, ki bo kar največje važnosti za razvoj znanosti, predvsem pa za bodočnost kozmonavtike in za raziskovanje vesolja. Med obiskom ameriškega predsednika v sovjetski prestolnici so se namreč dokončno dogovorili za skupen polet sovjetskih in ameriških kozmonavtov. Poskus sam na sebi ne bo revolucionaren in pomembnost tega poleta bo le v tem, da bo predstavljal začetek sodelovanja med dvema velesilama na področju raziskovanja našega «bližnjega okolja*. Danes je član sovjetske akademije znanosti Boris Petrov objavil v moskovski «Pravdi» daljši članek, v katerem je nazorno prikazal razne probleme, ki jih bodo morali rešiti znanstveniki. Gre predvsem za različna priklopna sistema in za različni atmosferi v sovjetskih in ameriških vesoljskih ladjicah. Kar zadeva različna priklopna sistema ne bodo inženirji obeh držav imeli verjetno velikih težav in bodo uvedli nov enoten priklopni sistem, ki bo imel vse prednosti sistemov, ki jih do sedaj uporabljajo sovjetski in ameriški znanstveniki. Težje pa bo rešiti problem različnih atmosfer v dveh ladjicah. Sovjetski kozmonavti med poleti vdihavajo navaden zrak pod pritiskom 760 mm srebra, medtem ko ameriški astronavti vdihavajo samo kisik pod pritiskom 260 mm srebra. Atmosferi v ladjicah temeljita na dveh različnih sistemih rezervoarjev zraka in pogona, zato bo poenotenje teh dveh sistemov terjalo veliko več časa in dela. Prvi skupni sovjetsko - ameriški polet je predviden za leto 1975. V vesolju se bosta »sestali* dve vesoljski ladjici in sicer sojuz in apollo. Kozmonavti bodo startali vsak s svojega kozmodroma: Sovjeti z Bajkonurja in Američani s Kennedyjevega rta. Najprej bo vzletela sojuz, apolla pa bodo izstrelili kakih sedem ur pozneje. Ladjici se bosta najprej postavili v dve avtonomni orbiti, nato pa se bosta združili. Skupen polet bo predvidoma trajal nekaj dni, nato se bodo kozmonavti spet ločili in pristali na Zemlji, sovjetski na ozemlju ZSSR, ame- riški pa kot običajno v Tihem oceanu. Med skupnim poletom bodo sovjetski in ameriški kozmonavti izvršili vrsto znanstvenih in drugih poskusov. Predvidevajo tudi zamenjavo ladjic in sicer Američani bodo za nekaj ur u-pravljali sajuza, Sovjeti pa apolla. Najtežavnejši del poskusa, čeprav ne najpomembnejši bo prav v izmenjavi dveh posadk. Zaradi različnih atmosfer v ladjicah ne bo mogoče vzpostaviti neposrednega prehoda med ladjicama, pač pa bo treba pripraviti vmesen del, v katerem se bodo kozmonavti prilagodili novemu okolju. Znanstveniki namreč menijo, da v treh letih ne bodo rešili vseh zapletenih problemov poenotenja dveh sistemov atmosfer v ladjicah. Kozmonavti, ki bodo dodeljeni temu poskusu se bodo morali tudi naučiti ruščine oziroma angleščine, da se bodo lahko razumeli med seboj. Brez medsebojnega razumevanja bi bil skupen polet skoraj nemogoč. Sporazum o skupnem raziskovanju vesolja med ZSSR in ZDA je velikega pomena za dosego pomembnih znanstvenih rezultatov. Do pred kratkim sta državi tekmovali, katera bo dosegla boljše rezultate, tako početje pa vsekakor ni v skladu z logiko znanosti. Znanstveno raziskovanje zahteva predvsem sodelovanje med stro- kovnjaki in stalno izmenjavo inf°r' macij. Skupen polet dveh vesoljskih ladji8 bo le začetek koordiniranega dela mea ameriškimi in sovjetskimi znanstven1' ki. V načrtu je še pristanek soju28 ob ameriškem vesoljskem laboratorij8 skylab in obratno. Zato bo polet dven vesoljskih ladjic preizkušnja za P8-enoten priklopni sistem. V Vrsarju olvorili naturistični kongres VRSAR, 2. — V največjem ju58' slovanskem naturističnem taborišč8 so danes otvoril; 13. svetovni na' turistični kongres. Na njem sod*-lujejo delegati 14 držav iz vseg8 sveta, kot opazovalci pa so prisoh8 • tudi predstavniki naturističnih zve2 Jugoslavije, Poljske in Češkoslov8' ške. Osrednja tema kongresa je ra2' merje med naturizmom in turi2' mom, na sporedu pa so tudi šp°rt' ne prireditve, plesi, folklorni n8' stopi in izvolitev «miss kongres8* Kongregs se bo zaključil 8. avg8' sta. ........................................ PROTIMILITARISTIČNI POHOD TRST-AVIAN0 Loris Fortuna obsodil ravnanje karabinjerjev Včeraj zborovanje v Casarsi - Pohod se bo zaključil jutri PORDENON, 2. — Udeleženci 6. protimilitarističnega pohoda so danes prispel; v Casarso pri Pordenonu. Na Trgu Cavour je bilo zborovanje med katerim so obrazložili namen pohoda. Kot je znano, organizirajo pohod radikalci v sodelovanju z mednarodnimi pacifističnimi organizacijami in s protimilita-rističnimi združenji iz vse Italije. Pohod se bo nadaljeval jutri, ko llHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■lllllUlllllflllllll■■•■'■lll,l,IIMI||■>||llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■ll■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■lllllllllllll■lllllllllll|||||||||||Ulll|||||||||||||||m|| NA PROŠNJO JAPONSKIH IZSELJENCEV V ZDA Japonski zdravniki za žrtve atomskih bomb V Severni Ameriki ni specialistov, ki bi lahko nudili žrtvam atomskega žarčenja primerno zdravstveno oskrbo LOS ANGELES, 2. — Japonska vlada bo poslala skupino zdravnikov v ZDA, da bi pomagali pri zdravljenju žrtev ameriškega atomskega bombardiranja. Petsto preživelih po bombardiranju Hirošime 5. avgusta 1945 in Nagasakija tri dni kasneje živi namreč v Severni A-meriki. V Ameriki pa ni specialistov, ki bi lahko nudili tem bolnikom primerno zdravstveno oskrbo. Približno 120 preživelih živi v Los Angelesu ali njegovi okolici. Ustanovili so «Združenje žrtev atomskih bomb* in prosili za pomoč Japonsko kot edino državo, ki je doživela tak napad. Župan Hirošime Yamada je danes sporočil, da bo občinski svet poslal v Los Angeles zdravnika, ki bo na razpolago tistim Japoncem, ki še trpijo na posledicah atomskega žarčenja. V prihodnjih dneh bo torej dospel v ZDA dr. Hiroši Maki, ravnatelj zdravstvene komisije za pomoč žrtvam atomskih bomb. V soboto se bo Maki udeležil slovesnosti ob obletnici bombardiranja, še istega dne pa bo s sodelovanjem zdravnikov kalifornijske univerze pregledal 50 bolnikov. Kalifornijska univerza mu je dala na razpolago tudi svojo kliniko, ki je opremljena z najmodernejšimi elektronskimi medicin- skimi napravami. Bolniki se pritožujejo zaradi težav pri dihanju, nezdrave krvi, rakastih obolenj in stalne utrujenosti. Najbogatejši, kot je Tomoe Okai, ki je tudi pobudnik navoustanovlje nega združenja, so vsako leto odpotovali na pregled v domovino. Revnejši so večkrat zahtevali, naj bi tudi bolnišnica v Los Angelesu odprla oddelek, ki bi bil podoben tistemu v Hirošimi, katerega je zgradila ameriška vlada, ki ga je tudi kasneje skoraj v celoti vzdrževala. Okai se je sedaj obrnil na japonsko vlado in jo opozoril, naj odpre tak oddelek v Lob Angelesu. To naj bi storila v zameno za podporo, ki jo stalno prejemajo preživeli in sorodniki žrtev atomskega napada od ZDA. Tak oddelek bi seveda stal mnogo manj. Tudi losangelske oblasti so postale pozorne na to vprašanje in sam župan, ki je po rodu Japonec se poteguje, da bi v tem zahodnoame-riškem mestu lahko stalno nudili pomoč žrtvam atomskega izžarevanja. «žrtve atomskih bomb morajo biti pod stalnim zdravniškim nadzorstvom, doslej pa niso imele na razpolago niti enega sposobnega zdravnika,* je dodal losangelski župan. bodo pacifisti prišli do Pordeno«8’ pojutrišnjem pa se bo zaključil v Avianu. Socialistični poslanec Fortuna ie danes izrazil solidarnost z ude18! ženci pohoda glede na dogodke, jj* so se pripetili v prejšnjih dn«J; Fašistični pobalini so namreč v8® krat nesramno napadli udeležen8® pohoda in tiskovno poročilo, ki ^ ga slednji izdali, pravi, da kar8' binjerji niso intervenirali ampak 8£ lo pretepli pacifista. Fortuna _ “ zato poslal danes notranjemu m11)1 stru brzojavko, v kateri opozari8 ministra na vzorno vedenje udri. žencev pohoda, ki je preprečilo hUJ' še izgrede. «Do izgredov bi siC* nedvomno prišlo zaradi tepističneg8 vedenja fašistov, katere so še P°d; pirali oddelki varnostnih sal», pfaV Fortuna in zaključuje z ugotovi^ jo, da je bilo opaziti «razliko me8 vedenjem funkcionarjev javne vat' nosti prisotnih na pohodu in P8-polnoma drugačnim in nevarnim ve” dejem karabinjerskih oddelkov, ** katere je sicer pristojno obramb1? ministrstvo a za njihova deja1^ nosi odgovornost notranje minis* stvo, ker so skrbeli za javno vafj nost*. Fortuna nadalje zahteva n«J minister posreduje pri parden°aJ skem prefektu in kvestorju, da 81 ne prišlo do podobnih dogodkov **•" di ob zaključku pohoda. Fortun8 se pohoda zaradi bolezni ni rnOge‘ udeležiti. NEAPELJ, 2. — Danes je uh® še en ranjenec pri železniški sreči, ki se je pripetila 22 juWa letos, število žrtev je takta nara®1 n« 7. r /