PoStnina plačana ». gotnv'ni, Posamezna številka 1 in a Besede sv. očeta Na velikonočno nedeljo j«' imcl sv- nč<> '''J XII, \ vatikanski baziliki pontlfikaloo mašo. pri kateri je spregovoril svetu pomembne besedo 0 miru in pravici na zemlji. Vselej, kadarkoli govori sv. oče, prisluhnejo njegovim besedam milijoni katoličanov širom sveta, njegov klic pa odmeva tudi v nekatoliških deželah. Mi vemo. da so papeži vedno ob težkih časih povzdignili svoj glas za trpeče človeštvo, pu naj si so to bile vojne, socialne preklic i je. boljševiška nevarnost ali drugo. V svojih znamenitih okrožnicah so papeži svetu oznanjali resnico, prižigali so luč v temi iu zablodah človeštva, kazali 1>0 pol k mirni, pravični, h kršćanski ureditvi sveta m življenja, ki no pozna vojne, sovraštva in prepirov, marveč je polna ljubezni, pravice in vere. Tudi danes svet hrumi v vojni, narodi se dvigajo proti narodom, brat proti bratu. Pri-zadejano gorje kliče do neha. storjene krivice \ pijejo po maščevanju. Krščansko Evropo pretresa vojna furijn, mir in pravica sta potep tana, krvav somrak je z.igr-id evropsko celino. Od nikoder pa ni zaznati izhoda iz te dušeče in moreče atmosfere, vsa mirovna prizadevanja so ostala brezuspešna in nobenega sončnega pramenčka ni na zatemnjenem horizontu Kvrope, strah, nemir in bojazen vladajo me.l narodi. Zato jo tembolj glasen klic miru, tem bolj svetla luč ljubezni, katero je v svoji velikonočni poslanici katoličanom in vsemu svetu prižgal poglavar katoliške cerkve papež Pij Kliki je govoril te besede: „Na današnji dan slavimo zmago Križa, na katerem nam je božji Zveličar prinesel pravo življenje odrešenje in mir. Čeprav divjajo po svetu besi vojne in se vsi bojijo najhujšega, nas vendar današnji praznik poziva, d ti se veselimo Kristusove) | d u hov nje zmage, ki naj v naših srcih zbudi in okrepi krščanske čednosti vere, upanja in ljubezni, ki je današnji svet tako zelo potrebuje. Naj bi povsod na sve'u sliš'ali poziv tega dne in se napolnili s tistim svetim veseljem, ki edino more ublažiti težave in gorje življenja na tej zemlji. Naj bi bilo vstajenje Gospodovo - je nadaljeval sv. oče - začetek duhovne obnove za vsakega človeka, kakor je bilo to vstajenje po neovrgljivem pričevanju zgodovine začetek nove dobe za človeštvo. Tega dne je oživela vera v srcih apostolov, ki s« njeno luč ponesli po vsem svetu. S pomočjo božjo so osvojili z njo ves svet, ne z orožjem, ki ubija, ampak z resnico in ljubeznijo. To vero so potrdili v središču rimske države brezštevilni mu-ceniki, ki »o jo oplodili s svojo krvjo. In tako homo tudi mi mogli obnoviti sebe in svojo okolico pa ves svet s krščanskimi čednostmi, to pa zahteva od nas veliko energijo, da premagamo svojo človeško slabost. Krščanstvo od nas zahteva borbe in čim hujša je ta borba, pioti sebi in proti vsem silam temin, tem slavnejša je zmaga. Le pn taki borbi moremo zares zaživeti v novo življenje in le tedaj nam ho velikonočna skrivnost pomagala, da v sebi izoblikujemo Jezusa Kristusa ter tako premagamo nioč teme. „To duhovno obnovo," je dejal dobesedno papež, ..priporoča poglavar katoliške Cerkve tudi /.nudi današnjih okoliščin ki vladajo na svetu. Te obnove ne zahteva samo naš osebni blagor, nmak ludi blsger vse človeške družbe. Saj vemo, kako je kritičen sedanji trenutek in kako vstajajo pred očmi vseh še bol) strahotne stvari, ki se jih bojimo v bodočnosti. Soglasje med narodi je prenehalo, slovesno sklenjene pogodbe so enostransko in brez predhodnega sporazumu izpremenjene ali prekrSe-ne in ne sliši se več glas hratovske ljubezni in prijateljstva. Vse, kar je iznašel rnzum, kar se je doseglo po izkustvu in kar je iznašel človeški genij, kakor tudi vse energije, bo- ■ h prvenstvenim tekmam ZFO. Kranj je v telovadnem oziru že marsikaj videl in doživel. Odkar se * Jugoslaviji goji telesna vzgoja sistematično, je imel že večje in manjše telovadne nastope, M so Kranj-i čane večkjrat presenetili. Na Belo nedeljo pu j bodo v dvorani Ljudskega doma prvič, odkar i sloji kranjski Ljudski dom in obstoji irgani-i zacija slovenskih katoliškh telovadcev, ki sipo slavnem „Orlu" dane« imenuje „Zvezu j lailtovskib odsekov", nastopili vsi najboljš' telovadci ZFO. Na Belo nedeljo se vrše » kranjskem Ljudskem domu tekme za prvenstvo I Zveze na orodju. V naše mesto bodo prihiteli ■ najboljši katoliški telovadci iz vse SI ivenijc. j da med seboj tekmujejo za prva mestu Z velikim veseljem so se telovadci pr'p.av-I Ijali na ta dan »ko'i vso zimo. Pa tudi upanje so gojili, da bodo pri polaganju računn ■ i p zimskem delu dobro poplačani in č.m b.lj-! sim vrstnim redom nagrajeni. Zahteva pa nj-i h ove delo res izrednih naporov in vztrajnosti. I Tu se ne sme prekiniti, če želiš in stremiš po I višjih namenih in stopnjah. Dolga leta je I treba gibati in uglajati mišice, če se hočeš vriniti v vrsto takih prvakov, če sploh zmo-! reš. Poleg naporov v telovadnici se zahteva ludi odpovedi. Če bi poslušal vabilo svojih tovarišev |in okolice, potem v telovadbi 'ni uspehom. Težka je disciplina za laika, za telovadca pa najljubša lastnost. Brzdati sebe. j lo je telovadcev a velika pozitivna stran poleg j dragih koristi, ki jih uživa utrjeno telo. j Nekako 20 let, odkar obstoji naša država, se v katoliških vrstah sistematično telovadi. Prav za prav ves čas v naši državi, razen tista znana leta, ko je nesvoboda ubijala državnost in zatirala vse, kar je bilo vernega in možatega. Je pa v tej kratki dobi velikanska razlika v telovadbi. V začetku so bili le krčeviti sunki, močna in energična izvedba gibov, ki so telo le enostransko utrjevali. Danes pa se goji sodobna orodna telovadba z moderno gimnastiko, ki je kot dih našega telesa, kot utr,p našega srca, pa vse — estetika, čustvo lepega prevladuje. Vse to nuni bodo pokazali naši prvaki to nedeljo. Velike uspehe so želi v inozemstvu-Prav lansko leto so v Belgiji po hudi borbi kot jugoslovanska vrsta zasedli drugo mesto - in to pred tujimi sodniki! Prepričani smo. du bodo uspeli tudi pred nepristranskimi domačimi sodniki. Tekmovanje je -dovolj pestro. Vsak tekmuje na štirih orodjih in v prosti vaji. Dopoldne se bodo vršile v vseh petih panogah obvezne vaje. ki so letos posebno težke. Popoldne pa bodo v istih panogah, pokazali poljubne vaje: vsak jo je po mili volji sestavil čim bolje, da bi bil uspeh tem lepši. Tudi mi pokažimo s svoje strani, da cenimo in da znamo e»niti napore slovenske telovade-če mladine. Po svojih uspehih zasluži naše priznanje. Prilika na Belo nedeljo pa je tudi Ulinstvena. V vseh letih doslej se prvič vrše v Kranju prvenstveno tekme. Za naše mesto je to brez dvoma posebna odlika. Zato na Pelo nedeljo vsi v dvorano Ljudskega domu i Kranju! Zadružna misel na Gorenjskem na pohodu Lepo uspeli občni »bor »Gorenjske kmetijske »udruge v Kranju" je pokazal razrese{/iro sliko zadružnega dela. Zadruga bo leto* gradila skladišfi r Kranju in Škoffi Loki temu lepo razvija in raste, da kljubuj.' vsem napadom in oviram, je pokazal X. redni občni zbor, ki se je vršil nu velikonočni torek 26-marca dopoldne v Ljudskem domu ob lepi u-deležbi približno 400 članov. Z zanimanjem in z vso resnostjo so zadružniki sledili izčrpnim poročilom o delu zadruge. Občni zbor je vodil nače'nik g. Lovro Novak s Pivke, ki je uvodoma pozdravil članstvo, vse zastopnike zadrug, navzoča hunska svetnika gg. Umnika in Strcina. senatorja g. Bro-iarjn in zastopnika kmet. referenta g, Su-menjaka. Zadružništvo pri nas ni nova zamisel. Ze ponovno je pokazalo svoje dobre strani, pokazalo je, da je za malega človeka tako pri Miovčevuuju njegovih pridelkov in izdelkov kot pri nakupovanju najboljši in najpriklad-nejši gospodarski sistem ravno 'zadružništvo ker mu daje tisto potrebno oporo in moč, kute-i« je potrebna v včusili precej ostrem boju s še močnejšimi faktorji za gos|>odarske dobrine. Tako ja včasih tudi »Gorenjska kmetijska /adriign v Kranju", ki stopa v deseto leto obstoja, morala prestati veliko težave s strani raznih nasprotnikov, čeprav bi bilo pričakovati, da bo tu gospodarska, ustanova, ki hoče rešiti našega kmeta pred gospodarskim propadom, deležna vsestranske pomoli in podpore. Da na se ta prepolrebna zadrugu kljub Poročilo g. Novaka. Odbor je imel R širših in 10 ožjih sej Za druga je štela na dan občnega zbora članov, fl Novak je poudaril, da zaupanje \ za- gastvo in napredek, je obrnjeno v to, da se okrepi vojska, ki narode uničuje. Kar bi moralo služiti splošnemu hlagru iu večjemu napredku narodov, moro služiti medsebojnemu iztrebljanju in razrtiševnnju, tako da je pravični red stvari popolnoma postavljen na glavo. Mirna trgovina trpi /uradi krivičnih vojnih metod in zato trpijo vsi stanovi, predvsem pa mali delovni človek. Zemlja pa pije čim dalje več krvi, ker so duše vseh zasenčene od sovraštva in zavisti ter ljubosumnosti. Tudi vidimo, kako se krili pravo, ki ureja (d noša je med omiki:..imi .-minuli, tako du bombardirajo mesta, mirne vasi in deželo, ki se strahuje, požigu hi ruši in da se ubija jo celo bolniki invalidi, nemočni starci in nedolžna dceu, medtem ko je na sto in stotisoče ljudi oropanih strehe nad glavo in morajo begati po svetu." „Kdo more to izpremeniti in popravili, kakor samo duh Jezusa Kristusa in njegovega nauka, s katerim se more zopet prešiniti vse človeško občestvo. Samo Kristus i ni njegova postava ter milost more obnoviti zasebne in javne nravi, upostaviti pravi odnos med pravicami in dolžnostmi, brzdati željo po o>vaja-uju, potlačiti strasti in strogo ter mrzlo pra-viro ogreti z ljubeznijo. Samo On more uklo niti človeško voljo, da ho iskala soglasja in hratovske v/.-i jemnosti 'ii potem, ko ho zopet uredila medsebojne odnešaje narodov, no * silo, ampak po zapovedih resnice, pravice in ljubezni, storila, da bodo narodi spravili meč v nožnico in bodo zopet segli drug drugemu v roko v znamenju miru in prijateljstva." SHOD gradbenega ministra g. dr. Mihe Kreka se vrii v nedeljo, dne 31. marca v Ljudskem domu v CERKLJAH ob 7. uri zjutraj, v Šmarć. domu v STRAŽISČU pa ob 9. uri dop. Vsi somišljeniki JRZ vabljeni! Irugo vedno bolj raste, kar daje najlepše nu-lie za bodočnost. G. Novak je nato v kratkem popisal razvoj /udruge od njenih počet kov dalje in predvsem podčrta), da je vseskozi imela polno težav in polno „prijateljev", ki so te težave povzročali Od vsega početka pa do danes so kovali načrte, kuko bi zadrugo uničili, zbirali so celo denarna sredstva v ta namen. Te težave so povzročali tisti, ki mislijo, da imajo tigovino v zakupu. Vse to pa je minilo, vse težave so izginile in danes smo prišli v lepše čase in lepše razmere. Mi smo mirno delali naprej in zmagali. Iz zadnjih let so bile za zadrugo zelo hud udarec sankcije, kj; so zadrugi prinesle' vel'1 škode. Tudi z neke druge strani se je naperila proti nam organizirana kampanja, toda čim bolj so nam nasprotovali, tem bolj je članstvo rastlo. Največ pomoči nam je nudilu Vzajemna zavarovalnica, po drugi strani pa je k uspehu ninogp pripomogla zavednost članstva in zaupanje, ki je pridno zbiralo pri zadrugi denar pa ga tudi vselej na zahtevo takoj lahk» dvignilo. Kadarkoli smo bili v stiski za denar, vselej smo ga dobili, bodisi od članov ali pa prijateljev zadruge. Denar članstva '. blagu je dobro naložen. G. Novak se je požrivovul-n'm članom toplo zahvalil za zaupanje. Končno- je g. Novak še poudaril, da zadrugi pri vsem opisanem napredku še vedno manjka nekaj, to je lastnega doma, lastne strehe. Predlagal je občnemu zboru, naj si osvoji sklep, da se na vsak način zgradi prepotreb-na skladišča v Kranju, in Škofji Loki in to čim več z lastnimi sredstvi. Ostala poročila. Nadzorstveno poročilo je podal župan in banski svetnik g. Umnik iz Šenčurja. .Nadzorstvo je imelo 6 sej. Pregledalo se je vse knjige in blagajno ter našlo vse v najlepšem redu. Priznanje gre pa predvsem g. ravnateljn lesjaku. ki je duša zadruge. Enako gre vse priznanje za skrbno vodstvo odboru in načel niku g. Novaku ter tajniku Zupanu. G. Umnik je nato predlagal, da se odboru izreče raz-j resnico. Tajnik g. Zupan je v nadaljni točki prebral I (l rotilo. Revizijo ?a leto 193N je lani o I J'i. I do It, maja vršil dr. Branko Jan. V debati k temu poročilu se je oglasil g. ravnatelj 1 e-I s jak. ki j« podrobno pojasnil dve stvari. Računski zaključek za I. 193*). Tajnik g. Zupan je v nadaljni t-jeki prebral računski zaključek za leto 1939. Lani je pn s' odo k zadrugi 32 članov, da se je ni hov > število zvišalo do konca leta 1939 na 97N. od-! stopil ni nobeden. C elokupni promet je zna-I šu! lin 30.O30.312.03. Čisti prebitek znaša okrog I umi 162.000.—. tako da je zadruga dane- "/>• precej na Ixdj5em, kot v preteklih letih. i Poročilo ravnatelja g. Lesjaka o prometu. Zelo zanimivo jn izčrpno podan > }'■ bilo ; poročilo ravnatelja /udruge g. l.esjnkn o pro metu doseženem v preteklem letu. Temu pO mičiIii je g. ravnatelj dodal še nekaj navodil i M letošnjo setev različnih pridelkov, za katere se obeta jeseni priliku dobre prodaje Na belo nedeljo ves dan prvenstvene tekme ZFO v Ljudskem domu v Kranju! Zadruga je Sani imela 603 vagonov skupnega prometa, (med temi 401 >agon krompirju. 21 vagonov fižola, 38 vagonov gnojil itd) kar pomesja do sedaj mak »imuno prometa. Tudi v finančnem o?iru lani sudruga nI bila v prevelikih zadregah, čeprav so banke m hrasibjdc* r»b pričetkn vojne ustavile kredite. Zadruga je k sreči imela denar, da je lahko plačala dobaviteljem blago in članom njihove pridelke, Maček rr0 je skrbelo z* Sm boljfto vTjavčeraftj* jieljskih pridelkov Vsem odkritim in ta inim sovražnikom pa hoče zadrugu t intenzivnim delom dati najboljši odgovor. Tudi letošnje leto se je promet razvijal v zelo igodnih okoliščinah. V zadnjih 6 tednih se je naložilo 123 vagonov krompirja — preje namreč radi mraza ni bilo mogoče nakladati — in dosegla 9e je cena 2 din za kg. Tudi za prihodnje tedne bo zadruga poskrbela, da bo sedanja cena 2 din za kg še ostala. V Kranju se večkrat dnevno naložilo 5 — 6 vagonov, v Skofji Loki pa je bilo nekoliko težav, ker so vozniki včasih morali čakati na nakladanje radi premikanja vagonov celo dopoldne. Prav tako ima zadruga z nakladanjem težave tudi v Medvodah, ker tam nimajo tehtnice in ker je trebn vagon naročiti tri dni preje in še ni sigurno, če se ga dobi. Ce bi imeli svoje skladišče v Medvodah, bi bilo delo zelo olajšano. Iz finančnih ozirov do sedaj to ni bilo mogoče izvesti, danes pa smo tudi tej uresničitvi zelo ML Z ozirom na vse te navedene težavo je g. ravnatelj Lesjak v svojem poročilu predlagat: 1.) naj se v Kranju v bližini železniške postaje zgradi centralno skladišče z industrijskim tirom in z lastno nakladalno rampo: 2. ustanovi naj se poslovalnica v Medvodah; 3.* zgradi naj se skladišče v Skofji Loki, silos za kislo zeli" 'ii hladilnica za sveže zelje po ho-lar .stemu. slišim« trditve, da so oblasti za-orut naklonjene. To je deloma res. toda kar se tiče naše zadruge, tega ne moremo trditi. „Gorenjska kmetijska zadruga" Je v devetih letih obstoja dobila I« 20.000 din podpore, po drugi straui pa je na valutni razliki zgubila din 38.000.— v narodni banki. Ce luun oblasti res hočejo pomagati, naj nam eskrbe brezobrestno posojilo. Naši zadrugi je priključenih še 33 drugih zadrug z nad £000 elani. Čim bo zadruga imela lastno skladišče, bo pričela tudi z vnovčevanjem detelj nega se-mna. Čisti dobiček v prihodnjih letih se bo porabil za pocenitev umetnih gnojil. Novi zadružni zakon, ki stopi letos v veljavo, omejuje delavnost zadružništva. Izgledi za vnovčevanje poljskih pridelkov so letos zelo dobri, zlasti radi zelo visokih cen krompirja. V južnih krajih bo krompirja pri-manjko.alo, ker sj niso mogli oskrbeti dovolj semen. Vedno večje povpraševanje je tudi po roza krompirju, zlasti sedaj po semenskem kromirju, katerega se je samo v Kranju naložilo čez 80 vagonov. Najboljši razred pa predstavlja oneida krompir, po katerem je največje povpraševanje. Zato naj nasi kmetovalci sadijo 2/3 oneida krompirja in 1/3 rožnika. Priporočljivo pa je riskirati malo več denarja za umetna gnoj'ilai. Dalje je letos priporočljivo saditi dovolj fižola, zlasti rib-ničana in mandolona. Povpraševanje ho letos tudi po zelju.. Cena za koruzo je zelo poskočila in stane danes 220 - 223 din fco. Kranj. Tudi cena pšenici in moki se bo dvignila. Semena in u-metna gnojila sc že dospela in bo verjetno s j. aprilom zopet drugačna cena. čilski so-liter za enkrat ne bo mogoče dobi.i, ker so Angleži zadržali ladjo naloženo s solitrom v Aleksandriji. Cement ne bo cenejši, ampak rajši dražji kot doslej. Cenikov radi stalno menjajočih se cen letos ne bomo razposlali- Ob koncu svojega poročila je g. ravnatelj lisjak apeliral na članstvo naj bo uvodno kot dosedaj ta naj se ne pusti begati ter motiti pri delu radi neurejenih razmer v Evropi. Načelstvo zadruge nemoteno del* v korist članstva, zato naj tudi člani mirno vztrajajo pri svojem delu. Po teh poročilih ie občni zbor soglasno sprejel poročilo o bilanci in poročilo nadzorstvenega cdbora. Volitve. Pri volitvah je bil izvoljen večinoma stari odbor ?. nekaterimi izpremembami. Predsed-dnik zadruge je le ostal Novak Lovro. posestnik Pivka. Plodpredsednik je: Burgar Jože. posestnik. H rase. Odborniki pa so sledeči: Hafner Janez, posestnik. Sv. Duh: Brodar Janez posestnik in senator, Krnstje; Dolenc Jožef, posetnik, Zabnica: Pilar Jernej, posestnik. Rupa: Hudobivnik Ciril, posrfstnik, Dvorji•; Kriinar Tomaž, posestnik. Okroglo: Zupan I Ivan, posestnik. Pivka; Kalan Matevž, posesi-j nik. Pevno: Bizjak Janez, posestnik, Zg. Bela: I Kosi.ša Ivan, posestnik. Ilovka: Rant Jožef, po-i sestnik, Reteče; Lokar Ivan. posestnik. Prim-j skovo: Zaplotnik Karol, posestnik. Leten ce; I I nkančič Franc, posestnik. Godešič: Jerala Jo-j žef, posestnik. Podreča; Starman Janez, posestnik. Bitnje; Kadivc Anton, posestnik. Povije; i Pogačnik Janez, posestnik, Zvirče: Mihove Jo-I žef. posestnik Sp. Senica; Tehovnik Ivan, po-| se.stnik. Zg. N>nica: Dežman Janez, posestnik. Lnhovče. Namestniki pa so: Perč.ič Janez, Bab-I ni vrt: Potočnik Ivan, Z-rd: Ajdovci Frane, Šenčur: Novak Jernej. Trboje: Triler Franc. Fr-unc, Orehek; Kokalj Franc, Klane Člani j nadzorstva: predsednik: Sare Alojzij, župnik. I Šmartno: podpredsednik: Umnik Anton, posesi-| nik, Šenčur. Odborniki: Lošina Franc. Gosteče-' Perne Alojzij. Povije; Ovsenik Janez,. Predos-' lje. Namestniki: Košnik Miha, Primskovo: Ši-frer Janez. Zabnica: Valjavec Anton. Sr. Bela. Sprememba pravil. Ker bo letos stopil v veljavo novi zadružni zakon je treba dosedanja pravila prilagoditi novemu zakonu. Tajnik g. Zupan je prebral nova pravila, ki so bila soglasno sprejeta Slučajnosti. Zupan in banski svetnik g- Umnik je priporočal zborovalcem naj takoj prično z zbra-njem lesa za postavitev novih skladišč. C Novak je predlagal, naj člani zadruge podpišejo primerno brezobrestno posojilo bodisi v manjših ali večjih zneskih od din 100 naprej in to za dobo 3 let. Ravnatelj g. l.esiak je obvestil člane da se jim bo poslala posebna okrožnica kot vabilo za prispevek bodisi v lesu, ali v denarju. Nazadnje je povzel besedo še senator g. Brod ni Ivan iz H rastja. Predvsem je apeliral na zavednost in pn'..'*vtrvaln >■: člsntUvb. Poudarjal je. da zadruga služi o - mu ramenoma prodaji in nakupu. Oboje zadruga lepo združuje v harmoničnem gospodarskem sodelovanju. Brez te zadruge bi bili kmetje prepuščeni samim sebi. Vse to naše zadružništvo bi bilo treba povezati in centralizirati v še močnejšo organizacijo in postaviti na vodstvo kvalificirane moči. Zaščititi bi bilo treba t tuli produktivne zadruge (mlekarske, vinarske, hmeljarske), da ne bodo več mogli uspevati prekupčevalci. G. senator Brodar je nadalje omenil, da se je nedavno mudila posebna deputacija v Ljubljani pri g. bann ter mu razložila težnje in potrebe zadružništva. Poudaril je še prav posebno, da je tudi g. ban prišel do tega prepričanja, da je naše Kmetijstvo mogoče rešiti le z zadružništvom, kateremu naj bi oblast stalo v vseh ozirih ob strani. Dejstvo, da se tudi banovina zanima za naše zadružništvo je zelo razveseljivo, ker kaže, da bo na ta način naše gospodarstvo zaščiteno, da ne bomo več sami. da bomo uživali podporo od strani oblasti, kar bo ugodno vplivalo tudi na cene. Poleg produktivnega zadružništva pa moramo skrbeti tudi za nKfčeu razvoj blagovnega zadružništva. Mlekarski centralni obrat ca Gorenjsko, ki se gradi v Čirčičah, bo vsej Sloveniji in Jugoslaviji za v«gled, kakot se organizira zadružništvo. Nas Gorenjce še prav posebno veseli in smo ponosni na to, da smo dali podlago za razvoj mlekarstva in blagovnega zadružništva, da smo dali pobudo cel'- g. banu, ki se je p.epričal. sam o koristih našega dela in poslal strokovnjake v inozemstvo študirat, kjer take in podobne naprave že imajo. Dokaz velike uvidevnosti g. bana }e tudi več milijonsko brezobrestno posojilo «a gradnjo mlekarskih obratov. Zopet smo en korak naprej v svojem delu in ni se nam treba bat', da bo ta naša zadruga propadla, ker nam stoji na strani oblast s kapitalom in s strokovnjaki. Končno je g. senator še priporočil zbo rovalcem, da čim več prispevajo za novo skladišče v Kranju. Tako se je po vsestranski uspešni debati zaključil tako lepo uspeli občni zbor naših gorenjskih kmečkih zadrugarjev, ki strnjenih vrst stojo v boju „za staro pravdo", zn pravice in koristi kmečkega stanu. Država v državi Na nedavni poziv ..Motoklubtt" motoristom in avtomobilistom, naj se udeleže protestnega ! zborovanja radi bencina, sem šel tudi jaz na j dotični sestanek v klubsko sobo hotelu -L.v-| rope", ki je bila nabito polna. Tam je prevla-i dovala enoliterska skupina, to so mali ljudje, ki imajo motorje za svoj poklic, ki g« se-j daj ne bodo mogli več izvrševati, ker dobijo tedensko samo en liter bencina. Žalostno jih je bilo videti po zborovanju, ko so se vračali domov s kolesi, peš, z avtobusi in vlakom. Zna čilnih ..Bajazzov" sem opazil na zborovanjih samo par in še ti so najbrže riskirali kazen, ker so imeli v tankih več bencina kit en liter. Jaz sem se udeležil zborovanja bolj iz radovednosti, misleč, saj itak ne bomo nič dosegli, ker bencina manjka vsepovsod, zatorej naj si država izpolni svoje zaloge ..za vrak slučaj". Uvoz je otežkočen, zatorej stedimo z bencinom. Motil sem se. Tu sem še le izvedel za provi vzrok. Glavni kricev vseh teh ka-lamitet je bencinski kartel Ta bi moral skrbeti za zadostno količino pogonskih sredstev, zato ima monopol za uvoz, domačim prijetjem se pa delajo vse mogoče težave, kljub temu, da bi slednji lahko zadostili vsem potrebam Slovenije. Da bi vsaj kartel ime! predpisane zaloge! Nia teh nima. Nerazumljivo se zdi postopanje oblasti, zakaj to trpijo. To je direktno zločin nad državno obrambo! Tu sem šele sprevidel zakaj zadnjič nisem dobil bencina za ittotOMM) brizgalno, čeravn > sem Šel ponj prav | Ljubljano k »Standardu'. Mislil sem si, tu gre za narodno premoženje, dobil ga bom zahtevanih 15 litrov, ker imam motorko prazno. Obratno, ven so me nagnali. Brigajo jih gasilci. Šel sem na Gas. zajednico. Tudi tam mi niso mogli nič pomap.ati, na-svetovali so nam. naj občini prijavimo, da nimamo bencina, zatorej odklanjamo odgovornost za slučaj požara. S tem seveda ne bomo i pogasili ognja, ki bo- uničeval naša imetja, I zato se mora kaj ukreniti. Grem naprej ua ' zvezo zavarovalnic-. Pojasnim jim zadevo, re-! koč, da gre tu za naše, kot za njih interese. naj se kaj ukrene. Na vse strani je pričel i brneti telefon, bencina pa kljub temu ni bilo. j I jel pa sem pri teh pogovorih pametno ide-■ jo. da je bencina zadosti, samo preplačai: gu j je treba. Naslednji dan smo imeli bencinski ; rezevoar poln, samo nekaj vet nas je bencin ' veljal, pa kaj to^ ko gre za obči blagor, j \ naši državi imamo zadosti domačih po-j genskih sredstev. Med drugimi luhko preure-I dimo motorje na oglje, metan plin itd. Pred j nedavnim časom sem dobil poziv, naj preuredim svoj avto na zgoraj omenjeni način. Pri tem so mi rekli, da bom oproščen vseh davkov in dajatev na motorna vozilu in fte denarno nagrad) bom dobil. Ker je bil na tem proglasu podpisan priznani avtomobilski strokovnjak, ki je obenem tudi referent za avtomobilizem pri banovini, sem se šel informirat nn okr. načelstvo, koliko bom profitirul pri tej preuredbi. Tam pa o tem niso nič vedeli, temveč so mi izjavili, da bom nasprotno moral še 50<>/o več plačuti, kot če imam jx>gon s bencinom. Zopet nisem vedel, ali sem krop ali voda. — zatorej sem na tem zborovanju vprašal za tozadevna pojasnila. Dobil sem odgovor, du tega zli duh — benc'nski kartel ne dopusti! Tako daJeč smo torej prišli, da nam v lastni državi komandirujo sovražni tujci, bi io celo pri narodni obrambi. Kam bomo prišli? Zatorej predlagam merodajnim faktorjem, zganite se ob 12 uri, sicer bo prepozno. Izdajte že izgotovljeno uredbi o pospeševanju domačih pogonskih sredstev, domačim rafinerijam pa dovolite nemoten obrat, bencinskemu kartelu pokažite roge in ga ne božajte z rokavicami. Pokažite, da smo v samostojni državi! Na petelina ..Naca. aa...!" Naca ga je debelo pogledal in mu spet odgovoril: „Aa?" — Veš, april je in bi rad petelina streljal, pravega divjega! Ti imaš pa tGko imenitne zveze in lovske skušnje, da bi mi lahko, igraje preskrbe! petelina. Nace. ali bos?" — J ur. moj Jurček, zate vedno in vselej! Danes zvečer greva nadenj in prav gotovo ga bova prinesla, če le zlomek ni!'* Pri tem pa se je Naca namuznil, pa Jur tega slučajno ni opazil in to je bilo zanj dobro, trikrat dobro pa za Naco! Melo pod polnoč sta se odpeljala, vse je bilo v najlepšem redu. le Naca se je prav zares prestrašil Jurčkovega nahrbtnika, ki je zavzemal o-bupne mere. Prestrašil se ga je pu zavoljo tega, ker ni bil prav nič zadovoljen z dejstvom, da Jurjeve kratke noge v breg ne bodo hotele in mogle nositi težkega bremena in da bo prav njegova grba v to obsojena! Nara se je v mislili vdal. toda če se je že vdati moral, to ne sme biti zastonj, sicer Nara ne bi bil Naca! Ne cilju, pred vaško gostilno. Par zapoznelih pivcev in med njimi, trikrat hvala Bogu. tudi vedno pijani logar Tevž. Naca in [ur sta korajžno stopila v nizki, zakajeni in slabo razsvetljeni prostor. Tevž je Naci spoštljivo voščil dober večer in ga bojazljivo vprašal, po kaj sta gospoda prišla. ..Tepce, na petelina sva prišla!" m« je zarobil Naca. Pa čeprav ga je imel Tevž že čez mero, je napravil strahovitočuden obraz, pa sr takoj pribral in dr jal: „Aha, na pe-petelina! Kum pa bomo šli?" Ti / nahrbtnikom do koče midva z gospodom na petelina!'' „Pa kam?"* — Molči, to je pa moja, veš, moja stvar!" levž je vedel dovolj, hvala Bogu. Jurček pa nič. r' Težki nahrbtnik, iz katerega je gledalo par zelenk, je dobrohotno zajahal Tevžev hrbet, oba lovca sta zadela na ramo morilne cevi in že jih je vzela noč. Tevž. je kmalu sprevidel, da mu novi gospod ni kos in je dejal Naci, da se bo požu-ril v kočo, da bo še malo zadremal! „Prav!" je dejal Naca in Tevž se je zgubil v temi in v hosti. Škoda, trikrat škoda, da ni bil tedaj veliki teden, zakaj, Jur je hodil ono noč svoj križev pot. Vsako korenino in vsak štor je potipal z nogo in obupno lovil ravnotežje. Naca pn ,ia je drevil, kot pes zajca. Samo „stopi" in ..s-topi", le priganjal ga je. Naca ti pa ima vražje utrjene kom-peti. Jurčkove so pa kratke, zajetne in neodporne. Pa tema je bilo, malo manj, kot v rogu. Jur-čka pa skoro strah. Ves poten je žc bil in je jel Naco milo prositi, naj malo zmanjša brzino in naj mu za božjo voljo pusti duškaii. Pa je grdi tovariš počakal le toliko, da si je bogec slekel suknjič, puško trni je vzel in že ga je pograbil s svojo koščen.) roko za njegovo mesnato, lopatast«) desnico ter ga nemilo vlekel v hrib in breg. Inrčck je sonci, pihal in stokal, prav kot star. nrcluknjnn kovaški meh. Milo je povpraševal, če l>o že kmalu koča. pa Naca ga ic vedno tolažil, tolažil 7 večnim ..Takoj za ovinkom." Ubogemu debelemu Nimrodu so pohajale silo j p pm že skoro pošle, ko sta vendarle dospela v kočo. Tevž je smrčal, da se je stara koliba kar stresala, to pn Jnrrkn ni motilo, da nc bi. ne sedel, pač pa padel nn nsfrad in trlobokp, skoro pregloboko vzdih-- dni bolan, bolje, je počival v postelji in se trikrat zaklel, da ne gre na petelina nikdar več, posebnu pn / Naco ne! »GORENJEC« +^+^*m*w^m*»**m>+* STRAN 3 Vsem naročnikom in braleem bivšega Usta ,.\a me,}ah" Vsem naročnikom, bralcem in prijateljem bivšega lista „Na uiejab", ki je izhajal na Jesenicah, smo poslali na ogled velikonočno in današnjo številko »Gorenjca*. V isti namen bodo prejeli še nekaj številk našega lista. »Gorenjec" hoče v bodoče nadomeščati v obmejnih krajih list »Na mejah", kar je razvidno tudi iz objavljenega materiala, novic in poročil iz obmejnega kota. Uredništvo »Gorenjca" se zaveda, kako velike važnosti in velike potrebe je lisi, ki prinaša izčrpneje lokalne novice, budi narodno in katoliško zavest, vzgaja, uči in služi tudi v zabavo. Zato naš gorenjski kot ne sme ostati brez svojega glasila. To glasilo naj bo za vse Gorenjce, bivajoče po lepem Sorskem polju, v industrijskem Kranju — slovenskem Manchestru —, v vznožju Karavank in v tržiški kotlini, ob Poljanščici in Sori, v nekdanjem gospodstvu freisinških škofov, pa daije navzgor po romantični savski dolini, v letoviški Rade ijici in v velikem industrijskem, plavžar-skem centru na Jesenicah, pa tja do zasanjanega Bohinjskega jezera, do vršacev Triglava, do Fodkorena in Kranjske gore in okrog Bleda, bisera naše letoviške Gorenjske, to glasilo naj bo naš »Gorenjec", ki stopa v novo dobo svojega razvoja, svojih nalog, ki so: Služiti naši domači gorenjski zemlji, našemu slovenskemu katoliškemu ljudstvu, kot prijatelj, svetovalec in vodnik! i S temi mislimi, diragi Gorenjci, Vam danes izročamo na ogled našega »Gorenjca" in Vas obenem vabimo na naročbo. Nase geslo bodi: Zvestoba za zvestobo! Še o jeseniškem plavžu Zbadljive opazke jo izzvalo sledeče poročilo o ugaslem in sedaj spet prižganem plavžu na Jesenicah, ki ga je prinese] drugače zelo tesen dnevnik: ..ko je bil v februarju ugasnjen plavž zaradi nujnega popravila, ~o sicer nastale okrog te ustavitve razne govoriti', todu samo pn listih, ki dela ne razumejo. Plavž jc bil potreben prvega popravila, Običajno je, tla romajo po svetu za taka popravila posebne tvrdke, ki se j>ečajo samo s takim delom, ki m najlažje..." Govoric o vzrokih, za kaj je plavž, ki je komaj (Ive in pol leti gorel, moral biti tigaiisjen in z razstroljcvatijem očiščen, je bilo res mnogo in so še. I oda lako pisanje, kakor je gornje, bo govorice samo podaljšalo, lako da je pisec napravil / njimi tovarni kaj malo usluge. Znano nam pa je. da je bilo največ govorenja pri listih, ki K" plavž najl>olj poznali Neknleii so celo napovedovali, da bo do lega prišlo, le da niso slutili, ilo lm uiko hitro prišlo. To je pa les, da gre v se priznanje jesenišk.in kov inui jeni. ki so popravilo izvršili v rekordnem času m Ure/ iskane tuje pomoči. \ četrtek, tli.e JI. marca je bil plUVŽ spet prižgan. Iskreno "telimo, da se ne bi spet v dveh iu pol lotili zubasal, da bi ga bilo treba spet ugasnili in i azstreljevati. Treba bo res neumorno bdeli nad delom in ga strokovno vodili. Kdor se o stvari razume, bi napravil javnosti veliko uslugo, če bi pojasnil, kako je prišlo do te nesreče za delavstvo in podjetje in vobče zu narodno blagostanje. Skrivi jenih pojasnil ki so pisane „a' po kranjsko rekli — s posebnim namenom pa si javnost ne želi. najmanj pa v listu, ki je daleč od tega, da bi služil v lake namene. Jeseniški bralci taka poročila o jeseniških /a dev ah težko požro. Grenko priznanje Zadnjič smo zapisali; „Grenka izjava', danes lahko že zabeležimo: „Greuko priznanje . Izjava bivšega dvoletnega predsednika je-en-niške JSZ Tomaža Novaka, ki jo je podal v nedeljskem ..Slovencu" 10. marca t. 1. iu v kateri je |k»jasnil svoj prestop v ZZD. je tuko lesna in tako tehtna, da je celo tovariša dr. Meša Stanovnika spravila iz ravnotežje, oziroma ga je privabila iz dosedanjega skrivališča. Do izjave bivšega predsednika .Novaka loma/a je bil namreč vsak, kdo'- je trdil, da ima tovariš dr. Aleš Stanovnik kake zveze z JSZ ali celo z levičarskimi organizacijami in najvidnejšimi in skrajnimi levičarskimi hujskači, proglašen zn lažnika in v nevarnosti, da ga ho kdo spretno tožil. Po omenjeni izjavi. ki je med drugim osvetlila tudi tajne sestanke i znanih levičarjev s krščanskimi delavci \ lllšl i tovariša dr. Alešu iu to celo po lovu risovem I posredovanju, tisti, ki to govori, ni več laž-' nik. ampak denunciant. luko je zapisal sum I tov uriš dr. Stanovnik. Seveda, če se temu re-I če denuncianlstvo. potem je deiiuciaiilstvo do: bro delo in dolžnost vesti. G Novak Toma/, i si je pridobil nov razlog, da mu rečemo, da je pošten in se ne pusti okužiti od levičar-slva. Tovariševa izjava je sicer greuko priznanje, toda podčrtati moramo, da je vsekakor bolj poštena kakor ptt dosedanje prikrivanje in skrivanje. Tovariš razume latinsko: Clera jiaclu. boni amici! Sicer bo g. .Novak /noI še marsikaj zanimivega povedati, toda saj ti i več potrebno. Sedaj smo si vsi na jasnem Drobne novice % Jesen ie Jeseniške Žale. to je mrliška veža bodo Si" letošnje leto toliko dograjene, da hodu p »I streho. \ novem proračunu je predvidenih /a pokopališče 500.000 din. S to vsoto se bo letos izvršila preureditev pokopališča, poslopje bo pa pokrilo. Z enako vsoto v proračunu v na slednjem letu Im> poslopje povsem dogotovlje mi in bo jeseniško pokopališče pač najv/or noje urejeno in opremljeno pokopališče na visokem Gorenjskem. Načrte za preureditev in poslopje je napravil g. arhitekt Plolner i/ ljubljene. I'i> njegovih načrtih je zidano ludi novci mestno zavetišče na sončnem kraju |«»l cesto k Sv, križu (tla Golico). Veliko škodo je napravila močna in dolgo tiajna zima pri mnogih vodovodnih napeljavah pn stanovanjih. \ mnogih slučajih so po pokale cevi. Največjo škodo je utrpela ljudska šola pri napeljavah za centralno kurjavo. Med božičnimi prazniki se ni kurilo in je vodn v ceveh /turnih) ter na nekaterih mestih cevi ru/.giinln. ker so te napravi' i/ litega železu m> iti dalo zavariti, ampak mi morali biti zamenjani mnogi \cliki deli napeljave. Občina je utrpela s tem občutno škodo. Cesta pod Mirco. ki jo je zgradila občina minulo let,o dobiva zlasti sedaj v prvi pomladi svoj največji pomen. Na tej cesti j,, tako prijetno sončno, kakor na nobenem drug.mi kraju na Jesenicah in zato ni čudno, če je s pomladjo lako zelo oživela to zveza med Je- senicami iu L koto. Neprijetno je samo. da je zapita pot ob vili tehn.čnega ravuutelju tovar ne in je tako cesta /a obširen krog st.tr.ovul-(ev brez pomena. Velikonočni prazniki, so bili tudi na Jesenicah nad vse lepi, sončni. Je na veliko solin in |Hi|ioldne je začt lo deževati in je bila procesij« preprečena. Pri Sv. kri/u nail Jtseni i.inii pu, kjer gre procesija šele v nedeljo /jutraj, so imeli najlepše vreme iu se jo je udeležilo tudi veliko število Jeseničanov, ki /e kar tradicionalno to jutro radi obiščejo. Sv. križ in se udeleže le slikovite gorske procesiji'. Velikonočna številka ..Gorenjca", ki je h Iu poslana vsem bivšim naročnikom lista „Nu inejulr. je vzbudila pozornost in je dopadla t parno in želimo, da bi se list kar najlepše vpeljal in kar najbolje služil namenom, ki ga je imel lisi ...Na mejah". Koncert izbranih slovenskih pesmi pripravlja za mesec april pivski odsek Krekovega prosvetnega društva v veliki dvorani Krekovega doma. Koncert cerkv. pesmi pa bodo podili v farni cerkvi. Naši malčki se pridno pripravljajo na proslavo materinskega dneva, ko nameravajo s srčkanim sporedom veselo i presenetiti svoje mamice in tudi drugo jeseniško občinstvo. V cerkvi na Savi. ki je lasi Kil), je bito letošnjo zimo izvršenih več p*npruvil stare e lektrične napeljave. Položenih je bilo tudi ne- kaj nov ili napeljuv in montiranih več luči, za k,ar so obiskovalci' cerkve tovarni hvaležni. Vodstvo tovarne je tudi že dovolilo nekaj prenovitev siik in zlasti tabeinukIja. Delo In bilo izvršeno že pozimi, pa ui bilo Za to primemo velikega prostora, ki bi ga bilo mogoči uriti. Sedaj, ko nastopijo toplejši dnevi, bo mogoče to i/vršiti v cerkvi sami. ozimni i v zakristij i. Novo zajetje in nov zbiralnik vode Zgradi jeseniška občini i/, sredstev lastnega proračunu /a predviđenu vsoto 200.000 din. .Novi zbiralnik bo napaja! Jeseničane na Kralja Pelin. Jadranski in Ilirski cesti. na "Savskem obrežju in pod Mežakljo, S tem bo razbremenjen 'Mali vodovod in tako upamo, da bomo imeli |io dovršitvi teh tlel na Jesenicah zadosti vode \ vodovodnih ceveh. Sneg po hribu, kjer Im> zgrajen.; nova cesta v Pbivški Hov t. je zginil. Sedaj vsak dan pričakujemo merilno komisijo banske uprave, da izmeri cesto, lakoj nato so prične z deli. ker je kredil zn lo cesto že dovoljen. Na ta dela se vesele tudi naši brezposelni in z.ulo prosimo kr lianskn opravo, da nemudoma prične Z deli Nova železniška postaju pod Kočno (med |e-senieanii in blejsko Dobravo) je že toliko kni Zagotovljena. Na Jožefov o se je vršila v prostorih jeseniške nličitie tozadcv na konferenca) Direkcija ima že zgotovi jene načrte in je neba ilnlnli le še dovoljnih sredstev za Zgradbo postajnega cestišča in zgradbe, ker upam o, da lm kID prispevala primeren tlel. bo tudi io vprašanje s tem ngodno rešeno. Koi pogodbe- nica zastopa napram železniški direkciji (za zgraditev postaje) Zveza združenih delavcev. Pristaja bo naj>eč koristila delaVCWB KID. Konference se je udeležil tudi g. dr. šumjd. ki se že dalj časa zavzema za to postajališče. RADOVLJICA Ugledno družino krojaškega mojstra g. Grnn-šiear-ju je zadela ta teden težka izguba. Na Velikonočno uodeljo je umrl U-letui sin Alojzij po kratki, pa neozdravljivi bolezni levkemiji, bajni Lojze je bil izredno priden dijak realne gimnazije v Kranju. Dnevnu vožnja v šolo gu ni pokvarila, saj se je zual izogibati vsake neprimerne družbe sodijakov. Po svojem mirnem in skromnem znečaju je bil priljubljen tako pri svojih vzgojiteljih, kakor pri sotovariših. Poleg cerkve, šole in domače hiše je posebno še ljubil Prosvetni dom, kjer se je vežbal za razne mladčevske nastope in društvene prireditve. Pogreba po človeški sodbi prezgodaj umrlega nadebudnega dijaka v torek popoldne si je udeležilo izredno veliko domačinov, ki so s tem pokazali svoje sočutje prizadeti družini. Fantje iz odseka so svojemu mlademu članu dva dni držali častno stražo ob mrtvaškem odni -iif'gct spremljali /. orlovsko zastavo na njegovi zadnji poti. Društveni zbor je občuteno zapel 3 'epe po-smrtnice in pri odprtem grobu sta se poslovila zastopniku dijaškega društva ..Raze" in FO, Dragi Lojze, počivaj v miru in večna luč naj ti .veti! Hudo preizkušeni družini pa naše sožal je! Triiske zanimivosti in potrebe irziška „jama 66 I kilm pozna Iržič po njegovi legi, ve. da leži ob vznožju gorovja in hudomušne/ pristavi, da leži v jami, ker ne vidiš drugam, kakor v zrak. Vendar I r/.ieaiu ljubimo to svoje gnezdo. Izseljence', ima iržič zelo malo, puč pa mnogo priseljeni ev, kateri se zelo hitro vžive m vzljubijo Hal kraj. Navadno vsak hi-iro najde sebi primerno družbo, zlasti, ker je društvena življenje uiko razgibano iu ker snio iako gosto naseljeni, kar vsakogar sili, da se upoma » svojo okolico in se več ali manj nanjo naveže. Komur pa ni z u družbo se zapre v krog svoje družine, ker družinsko življenje se |>ii n;is še vedno lepo goji. Poleg družabnega razvedrila, se vsakemu, ki ima dovolj časa, nudi zabava v prosti naravi v neposredni bližini pri Sv. Jožefu, sv. Juriju, za lurn\/cm, v Sadovjali ali Zalem rov tu itd. To so lako rekoč kar družinska zabavišča, ki so /elo priljubljenu, kdor se priseli iu lo pisano življenje enkral spozna, vzljubi ta kraj in če gu razmere preselijo drugam, še vedno rad prihaja nazaj ined svoje znance in v to it-žiško jamo Takele misli rojijo človeku po glavi prav za ^eliko noč. Prosv, sezone je konec Igralska sezona na odru je pri kraju, prosvetni večeri so minili in predavanj bo vedno manj. Za smučanje in sankanje, katero se je gojilo letošnjo zimo na vseh koncih in krajih, poteka čas k svojemu koncu. Bela snežena o-deja se bo spreminjala v zeleno in dehtečo naravo. Novo življenje lx> vzklilo. Za \ irjeni Ik) oživelo: bradlja, drog in krogi se bodo prenesli iz telovadnice na prosto in sveži zrak bodo pri telovadbi tlihala mlada pljuča. Razmišljalo se |,o o prireditvah in naša mladina bo ponosno pokazala kaj se je naučila v zimskem času. Starejši pa bodo zadovoljno gledali svoj naraščaj, kot sad svojega dela in tako je tudi prav! Občinski vodovod in njegova zgodovina Letos bo temeljito isboUiant Se prav gotovo se spominjajo starejši, ko se ni bilo rezervoarja pri sv. Jožefu, kakšen je bil glavni vodovod. SludeHec je bil zajet isti, katerega še danes pijemo. Bile so pa macesnov e cevi, v katerih je bila voda izpeljana I nad 400 nt duleč. Na posameznih krajih so bile izlivke, tako itueuovauc „šlirne , pred ka ier i mi je neštetokrat čakala cela vrsta žensk, I vsuka s svojim škatom, ali kako drugo posodo. Seveda je to ženskam prav prišlo za njihov razgovor. Včasih so se pa tudi skregale, češ, meni se bolj mudi, kakor tebi, jaz --em , bila preje tu kot ti. ali pa tvoja posoda je j lako velika, p red no bo polna, bo treba predolgo čakati. Tako je dala beseda besedo in kina-| Iu so si bile v laseh. Po teh lesenih ceveh je i ob grdem vremenu tekla ludi kalna voda, ker ; /ujetje ni bilo dobro napravljeno. Nj bil ixi sumo občinski vodovod, tudi. privatniki so jih imeti, I ampak 'o so bili zelo srečni I j itd je. Pod laiovžem, v okolišu šole in okolišu „Fortun" so tudi soseske imele svoje vodovode, ki so bili ravno tako primitivni, kakor je bil občinski. Skratka ljudje so bili srečni, če so imeli v bližini tekočo vodo. Hišo. ki je imela svoj vodovod, je vse zavidalo. Leta I9(n je dobil Tržič nov, za takratne 1'aZmere, moderen vodovod. Studenec se je zajelo po vseh predpisih. Zgradil se je belouški /ajemnlnik. zidalo se je cevi za odtok v glavno cev in za Izpraznitev zajemalnika. Pri sv. Jožefu s(. j(. /gradil velik rezervoai. kamor odteka vsa odvisna voda. Rezervoar drži preko 100 nt:l. Položene so bile liloželezne revi z, s<> m in odprtino, po kateri je pritekalo dovolj vode. \/ rezevoarju se je par let pretakala ndvišii:i voda. Hišni posestniki so si pričeli napeljevati vodo v svoje hiše in nekateri ludi na svoje vrtove. V zimskem času pa So delali tudi led. Vode je pričelo občutneje primanjkovati. Leta 1'»."' si jo občina pomagala na la način, du je položila še ono cev poleg stare. Te cevi so Munisinuiiov e, ki m, oblečene in dobro izolirane. Imajo odprtino 100 mm. Ta cev ima a ino tri odcepe, ki so javne izliv k.' in pa cestni hidranti so montirani na njo /n slučai po- žara, sicer pa služi ta cev le za dovajauje votle z zajemal ni ka v rezervoar. Na ta način se slara cev napaja ml dveh strani: od zajemalnika Za Pilarno in iz rezervoarju pri sv. Jožefu. Ta naprava je veljala preko 400.00u diu in je za uekaj leta zadovoljila potrebe prebivalstvu. Poraba vode pa je Stalno naraščala. Že v pur letih se je odvisna voda nehala pretakati, višina vode v rezervoarju je padala in ponovno se je čutilo vedno večje pomanjkanje vo de. Občina je prihajala v velike skrbi, kaki prebivalstvu zagotoviti dovolj pitne vode. V pretečenem letu se je pojavilo vprašanje tlakovanja in modernizacije ceste skozi Iržič. Dobilo se je zagotovilo, da bo večina stroškov nosila država. S tem v zvezi so tudi vse naprave, ki so |k>d ali nad površino ^;eši*\ To je vodwvod. kanali, kablji, hodniki itd. Najvažnejši med temi je pač vodovod. Občinski odbor je sklenil, da se mora vodovodno vprašanje temeljito rešiti. Zato se jc zaprosijo banovino, naj pošlje svoje strokovnjake, da dajo prave nasvete. Banovina je občini ustregla in svetovala, naj se zajame še ostalo vodo na te način, da se izmenja stare 80 min cevi z novimi l-> nun. Občina si je ta predlog osvojila, proračuni znašajo za nabavo erv\ armaitir. položitev novih in izkop starih cevi cca. $80.000 din. Priprave so v polnem teku, stroški se bodo krili delno iz rednih proračunov, delno i/ posojila, delno Ik) prispevalo banaka uprava Dobava cevi se bo izvršila v treh -par tijah. Prva partija cevi je že y Tržiču, drugi dve pa prideta tekom 6 tednov. S tem bo izvršeno zopet veliko delo /a dobro naših občanov, kar je najboljši odgovor vsem tistim, ki mogoče zabavljajo pri gostilniški mizi čez delo današnjega občinskega odbora. ŠMARTIN PRI KRANJU Dekliški krožek priredi na Belo nedeljo, dne "I. marca ob 5. uri popoldne lepo dramo: „Po trnju do cvetju", v kateri nastopajo sama dekleta. „ B Nekaj podrobnosti o orodnih tekmah ZFO Delavski obzornik. Spored prvenstvenih tekem ZFO: Ob T. uri zjutraj sv. maša \ župni i crkvi; ob četrt na 9 sestunek tekmovalnih si>dnikov, ob 9 začetek telovadnih tekem in sicer do \1 vaje na orodju in proste vaje. Oh treh popoldne se tekme ituduljnjejo pretežno s poJjubaisti vajami v obliki akademije s sodelovanjem kranjskega FO in DK. Tekmovalo bo okrog 10 najboljših telovadcev ZFO. \ stopnice prodaja i/ prijaznosti trgovina llinko. Tekme se više v dvorani Ljudskega doma j v Kranju za gledalce bodo prirejeni prostori j it it odru in v dvorani. Tekmovalna vrsta ZFO Kateri tekmovalci bodo nastopili? Tekmovalci za prvenstvo na orodju pri nedeljskem tekmovanju so. kakor so se prijavili, povečini že preizkušeni mednarodni telovadci. Tekmovali bodo: prof. 1'rakič iz Novega mesta, Herceg iz Celja, Jane/ i/ Sv, Helene pri Ljubljani, šolski upravitelj Je/eršek ie Komende. Kermavner Franc i/ Kranja, na Brat Kermavner na bradlji čigar rumenih slone glavne priprave, prvak Fric Natlučen z Jesenic, Varsek iz Ljubljane, ter Vidmar in deležnik z Jesenic. Izboljšave na naših j cestah Za motorna vozila sinrtnonevnrnu skukal-nica na prehodu z nove na staro cesto v po-ItSkem klancu je končivo odpravljena. Kot smo poučeni, namerava cestna uprava očistiti ie vejevje na ovinkih in to + in v globino-Nedavno je novi, agilni cestni nadzornik že /azna-noval ona drevesa, ki naj se odstranijo. Prj tem so nekateri neuvidevni posestniki /uhtevali neverjetne odškodnine: nekdo je n-pr. zahteval za staro, vso okleščeno hruško celega jiirjal Ni pn pomislil, tla je b:iš tisui hruška zakrivila že več avtomobilskih nesreč-katerih skupna škodn je znašala več. kot je vredna vsa parcela. Ne pretiravam, če trdim, dn bi se dal s tem denarjem skoro od stratili! ovinek. Zatorej ljudje božji imejte pa met. cestno upravo pa pozivamo, le naprej ;>o začrtani |>oti, naj se ne ustraši teb pretiranih zahtev, saj zakon zahtevo, da se mora drev|e na ovinkih odstraniti. OMni xbor kranjskih obrtnikov Pred kratkim je imelo naše društvo redno letno skupščino na Stari pošti, Upravu je i-mela letos v svojih poročilih zelo bogato in zanimivo tvarino, ker je napravila vidne uspe-be s svojimi priredi v umi, posebno s tombolo. Predsednik g. Pollak se je zahvalil vsem li-ra-rišern, ki so se toliko žrtvovali, pa tudi vsem prijateljem, ki so nas vsestransko podprli. Z onimi, ki so pa to naše delo ovirali, pa bn obrtništvo obračunalo samo. Uspehi doseženi v preteklem letu so edinstveni * celi banovini oz. pri naših odmicali, ter je predsednik apeliral na vse člane, dii tudi še v bodoče, kadi« Dna bo klical ta naš iskren namen, poprime j o s tako vnetno In veseljem, rla borno dosegli še večje uspehe. Pri volitvah je ostal v glavnem stari odbor, vstopili pa so Se ne kateri ugledni in stanovsko zavedni člani, tttkn du je to garancija, da bomo. če nas kaj ne preseneti, dosegli Irlos mnogo tegu. kar iskreno selimo. Nagrade. Brez nagrad r.e bodo prvenstvene tekme, zato pa Ivodo tudi IkiIj privlačne in ostre. Prav lepa darila BO prva štiri, katera so poklonili kranjska mestna občina, veletrgov« Or»r- Brct Jezeršiek na bradlji jam. preč. g, dekan Škerbcc in g. tovarnar Za-bret Jožko iz Britola. Prvi štirje tekmovalci zmagovalci bodo darila prejeli v nedeljo j zvečer \w objavi rezultatov. Vodstvo tekem. VodstVo nedeljskih prvenstvenih tetkeni v Ljudskem domu je v rokah naših dragih prijateljev in strokovnjakov gg. Kermuvnerja Ivo-ta in l-fvaletu Joža. Odločanje o rezultatih je pridržano tekniovulnini sodnikom, ki so /hrani "iz vse Kranjske dežele." Cesta Kranj - Hriiojf asfaltirana Na predlog grudbenega ministra g. dr Kreka je ministrski svet odobril licitacijo za asfaltiranje državne ceste Kranj — Britol. I o sicer ne bo pravu usfullacija, marveč bo testa le trikrat spraraaksirana. Kot najnižji ponudnik je prevzelo delo podjetjo „Slogiud" iz Ljubljane /a vsoto din 1,309.589.—. > svoje strani bo sodelovala pri tej ureditvi Ceste kranjska občina, ki tudi prispeva primeren znesek iu bo ob cesti napravila hodnike ter vso kanalizacijo in sicer do o dopisnici, lihi boste dobili navodila brezplačno. Izreden I popust •, peni je namreč samo dn I. aprila. Zdravstveni sveti \ zaščito delavcev so namenjeni zdravstveni sveti, ki se usianav huju širom Slovenije po tovarnah. Lansko lelo je izdui Okrožni tirati v Ljubljani poslovnik o zdravstvenih svetih. Letos pa le ustanove prihajajo polagoma v življenje. Kdor je knjižico prebral je ugotovil, da ima Okrožni urad dobro voljo pri popolnitvi zdravstvene slti*.be in odstranitvi še mnogih činiteljev, ki so vzrok že tolik m prekomernim boleznini in nezgodam v obratih. Pobudo za ta zdravstveni svet so dali zdravniki soc. zavarovanja sanu. Po pravici in iz žive potrebe. Zdravniki namreč dan na dan ugotavljajo, du je treba dela v cu-/.n varova ncu nuditi večjo zaščito pri delu, da bo manj izpostavljen bolezni ali! nezgodi. Zavarovanci sami pa tudi premalo poznajo namen in pomen zdraviliške službe \ zdravstvenih ustanovah in se rado dogaja, du i/ nepoiičenosti v m-dobrine le preveč izrabljajo na škodo soza-vurovancev iu potrebnih bolnikov. Pu tuvli zdravniki so v marsičem ovirani pri vestnem izvrševanju službe. Ni jim mogoče pogledati delovne prostore, ki so mnogokrat žarišča mnogih nesreč iu obolenj. Z ustanovitvijo zdravstvenih svetov pa bo v tem pogledu morda le kaj boljše. Poglejmo na kratko poslovnik zdravstvenih svetov, ki imajo namen upostavl-ti harmonično soglasje med podjetnikom in delavcem pri reševanju zaščite zdravju onega, ki mu dela. Po poslovniku imajo zdravstveni sveti posvetovalen značaj. Proučujejo se tedaj zla sti higienske razmere \ obratih. Skrb" zu čim popolnejšo izvedbo zaščitnih naprav v obratih in iiiisv elii jejo. kako in kje naj se odpravijo nedostutki, ki vplivajo na zdravje iu le lesno varnost, Zdravstveni sveti posvečujejo veliko skrb higiensko urejenemu delavčevemu M.innv u n ju in skupnim delavskim prenočiščem, Kadar gre za kronične in poklicno obolenja, so zdrav, sveti poklicani, da ugo ovc, k j «■ tiči vzrok prekomernemu odstotku dela-nezmožnih. Delavske pritožbe o zdravniški službi naj uravnavajo zdravstveni sveti: brigajo se. dii je delavstvo dobro poučeno o v-eli važnih pojavih v del. zavarovanju, dalje urejajo varnostno službo \ obratih in obveznost prve pomoči. Obširna so torej navodila, ni pa rečeno, tla mora povsod vse to biti- Lahko se postopa po potrebi, ki jo narekuje okoliš ali značaj obratnega prostora. Poslovnik liavujn pač mnogo smernic, ki še niso neiz.prt menlj v zakon. N se delo pa mora biti pač povezano med seboj v soglasje vseh posrednih in neposrednih i si tereseulnv. v tem slučaju delodajalcev in / i-v arov a nt o v in končno tudi z zdravnikom pr-stojne zdravstvene ustanove. V odbor se vol zastopnik delavcev, obratnih zaiirtnlkov, delo dajalca in zdravnik Okrožnega uradi (lani sveta, kar se |je> delavcev, naj bodo osebe, ki so že dalj časa zaposleno v obrniti, ker le ti bolj poznajo razmere v obratu. Seje zdravstvenih svetov se vrše po potrebi, najmanj pa 3 krut na leto. More pu zdravnik posvete vršiti tudi s posameznimi člani in predlagali uli svetovali delodajalcu, da se Ugodi stavljenim že I jnin. Zamisel zdravstvenih svetov je dobra. Bati se je. da ne In le ustanove naletele na nerazumevanje delodajalcev. Kakor pa je /■■ v poslovniku predvideno, so zdravstveni .sveti posvet vseh interesentov in ni nikjer zapi-a-no, du mora tak biti. V največji meri pa bosta seveda delo in uspeh odvisna od uvidevnosti in volje delodajalca, sicer bodo ii sveti m posveti ostali prazen nič. Zahteve slovenskega delavslva Zastopniki slovenskega delavstva, zbrani na 4. rednem občnem zboru Zveze združenih delavcev v Ljubljani, ki se je vršil dne I*, marca, so sprejeli posebno resolucijo, v kateri zahtevajo glavne reforme delavske zakonodaje, vsem zahtevani na čelo pa so postavili zahtevo |y> avtonomni fclov-CIMtki banovini. Resolucija se glasi: 1. Izvede naj se takoj dokončna preureditev države z. avtonomno slovensko banovino z enakimi kompeteneami kakor jih imu hrvatska banovina. Le lastna banovina s širokim delokrogom more prav zaščiti socialne interese slovenskega delavstva. 2. Izvedo nnj se decentralizacija delavskih socialnih zuščitnili ustanov: Osrednjega uradu zit zavarovanje delavcev. Osrednjega urada izseljenskega komisuriata. Izvrši nuj se reorganizacija Borz tlela tako. dii bo / decentralizacijo v lej ustanovi obenem zavarovan tudi zadosten vpliv delavstvu. / zakonom naj se lakoj uveljavi zagrebški sporazum o preureditvi Centralnega lajništva delavskih zbornic \ Skupni urad delavskih zbornic kraljevine J ugoshivije. ">. Država naj nemudoma /učne demoni rnti v svojem lastnem delokrogu kapitalistični družabni red in kapitalistično gospodarstvo ter naj na njegovo mesto začne uvajati narodno stanovsko. 4. Država naj uvede družinske plače, ki bo-,i„ ,-iuognčale n rti v no- zdrave družine iu ne-o,nuno narodno rust. s Vsa deluvsko-zuščitna zakonodaja, ki ve ha /a privatna podjetja, R«j se brezpogojno uveljavi tudi v vsa državna podjetja. 6. Država naj posveča vso pažnjo izvajanju že obstoječe socialne zakonodaje ter nuj pomanjkljivosti v njej 'izpopolni tuko, tla bo delavski stan zavarovan pred kakršnimkoli zlorabljanjem: Zalo naj: a) S strogimi sankcijami zaščiti Delavske organizacije in funkcionarje teh organizacij pred izigravanjem in terorjem podjetništva. b) Obratne zaupnike bolje zaščiti. Njihovu I aukcijsku doba naj traja vsaj in leni Starešina obratnih zaupnikov v podjetjih iznttd v(H) delavcev naj bo dela oproščen, da ho mogel svojo funkcijo uspešno opravljati. ci Sklepanje kolektivnih pogodb naj b.> ob ve/no za vsa podjetja, v katerih to zahteva nad polovico delavstva. č) Izboljša uaj se bolniško zavarovanje prod vsem glede izpopolnitve zdravniške službe. (Ton JI1* o. /. naj se razširi na vsa podjetju. I vede nuj se obveznost socialnega zavarovanja za viničarje in poljedelske delavce. ti) Strogo naj se i/vaja in se še dopolni zakon t> prepovedi dela ob nedeljah in praznikih. „ e) l redba o minimalnih mezdah naj se razširi na vse široke delavstvu. Minimalno mezdo naj se zvišajo na zadostni) višino. I! kontroli o izvajanju tozadevne uredbo naj se pritegnejo delavske socialne Institucije. Il Pri vseh okrajnih načelslvib naj se posti, vi posebne referente Inspekcije tlela za kontrolo nad izvajanjem sociulno-zuščitne /oko-daje. g) Organi deluvske zbornico naj dolnjo značaj pomožnih organov Inspekcije debi s pravno pregledovanju obratov iu njihovega po štovanja, \ kolikor to zahteva kontrola nad izvajanjem še ponovitev posvetitve župnije Srcu Jezusovemu, katero so izrekali glasno vsi farani za domačim g. župnikom. Z misijonom smo se res najlepše pripravili na velikonočne praznike. Zvedeli smo, da je bilo med misijonom razdeljenih sv. obhajil precej nad deset tisoč. Naj bo sv. misijon pobuda za še lepše življenje v naši župniji. Naši vrli Dolinci so gotovo najbolj dobri in verni farani. Včasih so imeli svojo soses-kino cerkev v Lomu. Odkar pa je Lom samostojna župnija so izgubili seveda tudi so*o-skino bandero, ki jo odšlo v Lom. letos so se Dolinci ojunačili in so kupili svoje novo bandero. ki je sedaj izmed vseh najlepše. Na tlan sv. Jožefu ga je g. župnik blag islovii, na drog sta ga pa nutaknila ga. baronieu Bor-iiovu in g- Franc Meglic iz Doline. Bil je tO vesel dogodek za Dolince in tudi za vsakega, ki ljubi vernost. Občni zbor LKB. Na Belo nedeljo 31. marca bo v farni cerkvi osma sv. maša za padle koroške borce. Po sveti maši bo občni zbor Legije koroških borcev v prostorih kavarne Ja-vornik. Vabljeni so vsi člani iz Tržiča in okolice, zlasti oni, ki so a\n&\i pri ljubeljski skupini in včlanjeni v tržiški skupini. Nesreča. Na Veliko noč si je zlomila nogo vdova Marija Smolej. Misleč, da je noga lo zvita, ni klicala takoj zdravnika. V torek zjutraj pa jo je zdravnik napotil v ljubljansko bolnišnico. Ugotovil je, du je noga zlomljena Občni zbor JRZ. V ponedeljek 1. aprilu ob 8. uri zvečer bo rodni letni občni zbor Krajevne organizacije JRZ v Rokodelskem domu. O tekočem političnem položaju h-j poročal g> spod Caser iz Ljubljano. Vabljeni \sj "lani in prijatelji JRZ. Za birmo velika zaloga n.ijru/!ifnrjSr svile, volnenega blugn, svilenih in bombažnih pujĆolnnov belih ruknvic in nogavic, otroških lorbie. knkor tudi rudnih drugi h lepili daril O C L K J T K S I I /. I. O ) B V. ! Ivan Savnik, Kranj niči. Ker pu se. je takrat nudil v kopalnici zaposlen z nekim popravilom neki mehanik iz Virmaš, je sum kmalu padel nanj. Orožniki so napravili na njegovemj stanovanju v Virmaših hišno preiskavo in res so našli ukru-deno zlatnino. Aretirali so ga in ga izročili sodišču. Orožniki so aretirali tudi njegovo ženo, ki je bila menda sokriva. KRI2E Plači'o je prejel. Našim čitateljem je gotovo še v spominu naš bivši šolski upravitelj V. Bultezar in njegovo velikodušno delo pri nas. Prejšnji teden se je zagovarjal v Ljubljani pred malim senatom in bil obsojen na 0 (šest) mescev zapora. — Radovedni smo aH bo tudi sedaj prinesel -,Učiteljski tovariš" kak članek o tem in z debelo tiskanem naslovom: ..O veselju brez srčne kulture".? Občni zbor JRZ, se bo vršil na Bel0 nedo- | lo po prvi sv. maši v dvorani „Križkega do- j me,". Opozarjamo vse člane JRZ in prijatelje, j ida se občnega zbora gotovo udeleže. Pride go- ; vornik iz Ljubljane, ki bo podal naš notranji in splošni zunanji politični pregled. Pr dite! Pevski koncert priredi na Belo nedeljo ob 3, uri popoldne v dvorani Križkef"" doma pevski odsek Prosvetnega društva. Pel bo moški zbor in je na sporedu 18 pesmi, domače narodne, umetne .in nekaj koroških narodnih pesmi. 2e danes opozarjamo, da Si nabavite vs.opnice pravočasno v predprodaji v konsumu, ker je zanimanje za ta koncert ogromno. Prijatelji petja ne zamudite te prilike! STRAZIŠCE Lepo uspe!« akademija. V nedeljo, dne 10. marca sta FO in DK v Šmartnem pri Kranju priredila telovadno akademijo. Dvoranu 3mar* tinskoga doma je bila že pred napovedano uro do zadnjega prostora zasedena. Spored je bil zelo poster, obsegal je petnajst točk. ki so bile nad vse pričakovanje dobrp izvedene. Akademijo je otvoril zbor tridesetih 'članicin mladinski zbor pod vodstvom organ ista g. Ple vela. V mladostnem tempu so sledile točke za točko, nastopajoče so gledalci ponovno nagradili z aplavzom. Val navdušenja so zlasti sprožile mladenke — naš najmlajši naraščaj — s svojim, rajanjem pod naslovom: .,1'leši z mano sestrica". Ljubko vajo so morale ponovili, saj sta najmanjša gnjenki vzbudili splošno veselje. Sledil je govor g. prof. L. Žitka iz Ljubljane, ki je orisal smoter in cilj vzgoje mladine v katoliških organizacijah. A 'pcliral je na starše' in prijatelje nastopajoče mladine, naj svoje otroke zaupajo vzgoji v katoliških organizacijah. Ponovljena je bila še simbolična vaja članic in simbolična vajn članov, — \ odmorih je občinstvo z veselimi koračnicami zabavala kranjska godba. Z zaključno skupino vseh nastopajočih z fgran/em in petjem naše himne je bila akndeiuija zaključena. Lahko rečemo, dn je ta prireditev razgibala katoliško javnost naše farei in ji dalo novega duha in volje za delo katoliških organizacij. VELESOVO Na praznik sv .Jožefa, dne t9. marca je tukajšnje Prosvetno društvo priredilo v cerkveni dvorani prvi Materinski dan. Priredi*ev je Botri! Botri cc! Birmanska darila, ure, zlatnino in srebrnino boste kn-pili dobro in poceni pri tv. Drago Šegregur, urar KRANJ, Vidovdanska c. 15. ŠKOFJA LOKA Občni zbor JRZ. V sredo, dne 13. marca ob 8. uri zvečer se je vršil rodni letni občni zbor krajevno organizacijo JRZ. Udeležilo se ga je prav lepo število članov, med odličnimi osebnostmi smo opazili ministra in senatorja g. Kulovca, ban. svetnika Lovni Planino, župana Ziherla Matevža, župnika Jerneja Pod-bevška, ravnatelja Kmetica itd. Občni zbor j" vodil g. dr. Ivun Hubad, ki je tudi predsednik krajevne JRZ. Uvodoma je pozdravil vse navzoče, posebno pa še gospoda senatorja i Kulovca. G. senator je n&io burno pozdravljen V klenem govoru, ki je trajal dobro uro razložil sedanje politično Istanje*. Zlasti jei poudaril, da Ivo banovina Slovenija prišla v najkrajšem času in dn nam od zunaj no preti prav nobena nevarnost. Vendar pa mora država biti pripravljena nu vse. Apeliral je na vse. da z dobro voljo dopftiiašajo žrtve, ker bolje je, da država oborožena ohrani mir, klikni- pa da jo zadene kuka nemila usoda. Nuto je g. predsednik dr. Ivan Hubad prešel na drugi del občnega zboru, na poročilu odbornikov. Vsa poročilu so bila soglasno odobrena. Na predlog g, Antonu Ogrinn je občni znor sklonil, du ostane še nadalje stari odbor z g. dr. Ivanom Hnbadorii nn čelu. Pri slučajnostih je dr. Kulovec opozoril zlx>-rnvalre na uredbo 0 odpisu zaostalih davkov. Omeniti moramo, du jo ta občni zbor potekel v takem 'soglasju, kakor dosedtij ie nikoli. Velik" tatvina odkrita. Bkofjek ški orožniki so prejšnjo sredo odkrili veliko tatvino zlatnine. I Dne 27. februarja je namreč izginila gospe J Klici Homaii, soprogi zdravnika Hotna na pln-I linnsia zapestnica z 7 dragulji in zini prstan i ter zlata ov rutini verižica v skupni vrednosti I 13,000 din. Gospa, ki se je nahajala takrat ' • -Inrajno v Beogradu, tatvine ni takoj zapazila. Zlatnina «■ je nahajala v omari v kopal STRAN 5 pa smo doižni zahvalo cerkljanski godbi, ki leto za letom prihaja k nam, ne da bi zato zahtevala kako nagrado. JEZERSKO Prosvetno delo. Marsikateri obiskovalec našega planinskega kotička si gotovo misli, da spimo ob vznožju Grintavca zimsko spanje, ker se v časopisih nič ne oglasimo. A tudi v zimskih mescih, ne počivamo, akoravno smo tihi in skromni. Naša mladina se ob večerih zbi ra v Prosvetnem domu. kjer se v Prosvetnem društvu, Dekliškemu krožku in Fantovskemu odseku marljivo duševno in telesno izobražuje. Uspela igra. Na velikonočni ponedeljek so vrli jezerski igralci pod vodstvom g. Krča dovršeno igrali lepo narodno igro „Miklova Zala". Da zadnjega kotička zasedena dvorana je z velikim zanimanjem sledila Miklovi Zali na njenih porih, v njenih borbah za Mirkota; v domovini, ogroženi od mogočnih Turkov, od Almire in Tresoglava. Kako junaško so se borili za vero in domovino oče Serajoik obdani od Rožanov. Vsi igralci brez izjeme so svoje vloge sijajno igrali. Kdor le more, naj to lepe igro pride pogledat na belo ■ nedeljo, ko se bo ponovila popoldne ob 3. uri. ' VODICE Akademija. Nu Brdo nedeljo 31. marca priredi Fantovski odsek akademijo. Na programu je veliko lepih točk, zato pridite vsi prijatelji naše fantovske družine v nedelje -• dom, I da vidiie delo in trud, ki so ga imeli naši fantje v zimskem času. Na svidenje! Bog živi. HRASTJE Naše Prosvetno društvo priredi na Bolo nedeljo, dno 31. lil. ob 3. uri popoldne v svojem društvenem domu Pfeiferjevo dramo v treh dejanjih -Rožmarin". Dejanje se vrši v okolici Kranja zu časa svetovne vojne. Vso prijatelje iskreno vabimo! — Odbor PRETX>SLJE f Luškovee Janez Na cvetni četrtek je nmrlr v starosti 92 let v Britofu pri Kranju najstarejši občan Predo-selj, podomače Tonček Vse življenje je bil mož vedroga duha strogo katoliškega prepričanja, res prava gorenjska kmečka korenina prežet Z molitvijo in delom vseskozi Rad je pomagal revežem, ki danes objokujejo njegovo smrt. Bil je izvrsten pevec in tudi to ga je pri ljudeh močno vzljubilo. Kn-toKška društva so s smrtjo Tončka 'zgubila vnetega podpornega člana v borbi za svoja načela. Se cehi na smrtni postelji jo ljudem " modrostjo svojega duha pomagal z nasveti z. ružnih težkoč. Lep pogreb je pokazal v eliko pomembnost in priljubljenost pokojnikovo, katerega so na zadnji poti spremili številni njegovi prijatelji in javni delavci z županom na čelu. Naj sveti večna luč vzornemu gorenjskemu kmečkemu možu. Obrtništvo =__===_==== Za botre in birmance mii» pripravili velika i/.bi m krasnega volnenega blaga za obleke, [zgotovljene utroške oblet CC In srajce, ntriiske svilene maju i\ naraumitir, kra-vitte,* žepne n dirke, rožne vem e. molitvenike i. t. d. Prid it.-. |)r.-|'ričiijt.. s,-! IVAN SAVNIK, Kranj Opozorilo vsem mizarskim mojstrom! Nu prošnjo tukajšnjega skupnega združenja obrtnikov Je kr. banska uprava v Ljubljani pripravljena prirediti mizarski tečaj za lu-ž.enje v Kraniu s nričotkom t. maja t. L, če se prijavi zanj primerno število mojstrov io pravilno izučenih pomočnikov. Zato podpisano združen ie vabi vse ono, ki so za tak tečaj zanimajo in bi ga tudi redno posečali. da se najkasneje »lo 1. aprila t. 1. prijavijo v pisarni podpisanega združenja. Skupni združenje obrtnikov v Kranju. vsestransko dobro uspeia. Nu sporedu šo bilo deklamacije, govor g. župnika o materinskem življenju, njihovem požrtvovalnem debi ter njihovi močni veri, iz katere črpaj> moč za svoja junaštva. Agilni in neutrudljivi pevski zbor num je zapel pur pesmi, najprivlučnejša točka pa je bilu igra v S. dejanjik ..Najdena hči". Vsebina, ki je vzeta iz rimskega življenja, ko si jo krščanstvo šole utiralo svojo pot v poganski svet, junaška požrtvovalnost in sa-nvopremagoranje mlade kristjanke no oni strani ter propaiost, zapuščenost in bedno ter brezupno življenje poganskih sužnjev, nu drugi strani je morala ganiti vsakogar, ki Je imel rosno voljo slediti igri. Igralke so pruv zadovoljivo rešile svoje vloge, kar gre vsa zasluga ge. ("ebuljovi. ki je igro res temeljito iiuštudiralu. Smrt. Na Veliki petek je umrla v Sdeigusu Mariju Kosec v visok' sinrosti "7 bi. Nuj v miru počiva. Lepa Velika noč. Se nas ima Bog rad so dejali ljudje na Vol, nedeljo zjutraj, ko so vi doli. da bo lepo vreme i u ac bo molilo vršiti velikonočna procesij«, na katero ljudje tako radi prihitijo ml blizu in daleč Prav posebno Šport; Ob 13 uri S. K. Ljubljana : S. K. Kranj, prodtekmu ob poli 14. uri S. K. Savica (Stražišče) i S. K. Kranj B. Za nedeljo, dne 31. marca je povabil S K. Kranj v goste ligiuo moštvo S. K. Ljubljane na odigranje prijateljske nogometne tekme. Moštvo S. K. Kranja se zaveda težke borbe, ki ga čaka v letošnjro prvenstvenem tekmovanju, zuto hoče še pred pričetkom prvenstvenega tekmovanja, ki prične 7, aprilu, poskusili vse svoje moči z najmočnejšim rivalom SNZ to je s kompletnim ligtnim moštvom S, K. i 1 jiibljune. Odveč hi bilu vsaka kritika, saj j ime Že samo po sebi pove, da bo za nuše fan-I le ta tekmn trd oreh, vendur pa snm prepričani, da se v celem zavedajo težke naloge. 8 Otroški vozički globuki in športni v vseh h -Viih in razirh novih oblikah nudi v nalvtcji Mit SAVNtK KRANJ li.i in. treba zbrati vse ..iii iu. moči. da bo rezultat tak, kak ir se spodobi kranjskim bar-vaui. Pozivamo vse simpatizer je športa, da no zamude lepega športnega užitka, ki so jim nudi le redko kedaj r.a zelenem polju > Kranj.;, zuto vsi v nedeljo na igrišče. Fantje, pokažite v nedeljo, da st,- vrtilen nasprotnik in lahko rečemo tudi rosen kandidat Za vstop v slovensko ligo. ter dn bost o zadovoljili publiko in zapustili igrišče s Častnim rezultatom, kar bo samo Vam \ ponos. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0'50. Najmanjši znesek je S D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. i/.deluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali št. 5. (v hiši je obsojence in ubežnik je prišel suni." Volbenk si je grizcl ustne, vicedom pa je vprašal: .'lorej, Volbenk. ali si krivo pričal"" ,.Sem. toda . .." ..Torej si?" ..Podkupil me je oskrbnik Leopold." ..I.užeš." je zavpil vicedom, ki se je bul, da bi starec še kuj več povedal, »Zdaj dolžiš Leopoldu, da In s sobo izmil krivdo, zdaj ko jo mrtev, ker veš, da mrtveci ne morejo ogovurjati. Dokler jo bil živ, tačas si molčal. Sicer pa: krivu prisegu je in je še sluhšc. če si krivo prič d zu denar,* ..'Iako je," so soglasno potrdili sodniki. „Ubijmo copiiiika! Bog živi Martinu!" so vpili ljudje in klici se dolgo niso polegli. Valerij Kraig je ukazal biriču, da je zatrobil, potem je copat nastala tišina. Kraig pa jo rekel sodnikom: ,'/u krivo pričevanje določa postava, naj se krivopri-m/.niku odseka desnicu." ,.lloj, takoj, pri tej priči!" so zavpiti ljudje. ..Mir! Mir! Mir!" je spet pela sndnn (rombu. Ljudje so se pomirili in spet \prli oči v sodni oder. .Najprej moramo dognati vso njegovo krivilo, poleni šele so mu Imi odsekala roku," jo odločil vicedom. ..Martin. h 11. Vilibaldov iz. Podhrezij, v imenu vsega sodnega zbora in v imenu čnstiiih deželnih stanov, ti nuziiujaui. d(i si svobodon. Odpuščen n je tudi beg iz joče, od te ure nisi več Izven postave m po postavi bu kuznovini, kdor bi kaj zagrešil nad teboj. Zalivati bogu. da je zmagala pravica. ..Prost sem, prosi, je šepnil Martin, \ mislih jo pade! no Taboru pred oltar Marijo Sedi'iiižulosine m globoko se ji je zahvaljeval, Potom pu je poiskal Polonico, 'dino njo iu nikogar drugega, luko se j(. utapljal, v svoji rn dosti, da je kakor v sanjah slišal vlcedomov. glas1 tujca. da j«' zato mojo sodnik i. predlagal begunjski ..Sodba pu luno „Volbenk, nadalje si obtožen tudi umora tistega z.orudi katerega je bil obsojen nedolžni Martin." Martinu pa jo bilo v duši tako svetlo in dobro na muh odpustil Volbenk u vse krivico. Rekel i ■ icodoinu: „Gospod vicedom I Dovolj mi je, du jo i/priča nedolžnost, zdaj ga pa pustite, naj gre v miru božjem. ..Tu ne more biti." je odločil vicedom ..Razžaljena pra vica hoče zadoščenja, — Volbenk, ali priznaš, da s tujcu ubil in oropal?" ..Nisem ga," jo zahripul starec. ..še videl gu nisem." ..Visoki sodni zbor! Ali naj začnemo z mukami. gl prisilimo do spoznanju krivde?" .Začnimo," SO enoglasno tekli ..Svinca mu vlijiuo v dlan." jo sk tbnik. .Nočem," jo odklonil vicedom i/kazaia, Martina smo poizkusili ,.Kuj se posvet ujete," je vpil oskrbnik .Odsekajte mu gluvo, ali pa ga obesite." ..Najprej se moramo prepričati o njegovi krivdi pretopi gu * bičem! Takoj!" „Noe-o," jo pridušeno jeknil \ nlhonk. ,.Ne? Torej priznaš?" je vprušul vicedom ..Priznam, toda." ..Kuj še? Priznaš iu to nuni zadostuje." ..Toda ubil (ju nisem zaradi denarju.'' ..Kaj ilrugegii je bilo puč vzroki" .Večni romjar je bil moj duvni sovražnik.' .In si ga ubil." ..Sem gu, Toda kuj boste zdaj storili z. menoj'?' ..Ne mi. pravica bo odločala." Med ljudmi je 'nova zašiimolo. Roke so se kar suin< od sebe krčile v posli, (iroz.ili KO Volbonku in vpiii. .Morilci! Podlež!" ..Kaj lunin naredili s teboj? Drugog du bi gorel na grmadi!" ...Nedolžnega je bolel spravili na gl pa zdaj prodajo Benečanom .Nlkttkor, Prestar ji grmadi naj zgori!" >ozju se m se zmotili." z Bel- poči. Birič, zaslužiš, kot l',< na gillere, zato na| ga ni hi g.i ne minuli. Na (Dalje prihodnjič.) /a urednika in Izdajatelja odgovarja Vertovlek Milan v Kranju. Tisku tiskarna Tiskovnega društvu v Kranju. 7101377167713360728775^30715925^^^594 67370150016167017503732403723473263473346092