Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c 6, telefon 12 082. - Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Milan Flerin. — Izhaja vsakega 15. v mesecu. — Žiro račun: Številka 5012-3-50. - Cena 0.50 din. — Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča- v LJubljani
Leto X. — St. 4 Domžale, 15. aprila 1971
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
V nedeljo, dne 9. maja bodo v naši občini na področju zahodno od Kamniške Bistrice in v Ihanu nadomestne volitve za poslanca republiškega zbora
skupščine SRS
OBČANI!  opravite ta dan svojo državljansko dolžnost!
Kritična razmišljanja oh prazniku dela
Pred nami je 1. maj — praznik dela. Proslavljanje bo v času, ko kritično, bolj kot kdajkoli, ocenjujemo prehojeno pot, ko razpravljamo, kako trasirati in utirati pota naše samoupravne družbe. Smo sredi kopice težav, dilem in pomembnih odločitev. Nove družbene in moralne norme pa ne nastajajo s pridigami in dekreti. Ni dovolj samo govoriti o pojavih, ampak je treba ugotoviti tudi njihove vzroke in najti učinkovite rešitve zanje. Teh pa seveda ne bi smeli iskati v praznem, temveč v okviru obstoječega družbenoekonomskega sistema, ki ga je treba razvijati naprej. Ce se v našem družbenoekonomskem sistemu še zmeraj porajajo deformacije, kot je na primer napačno vrednotenje človeka, kar pomeni v bistvu nespošto-vanje človekovega dela, to ni zato, ker imamo samoupravljanje, ampak pogosto zavoljo tega, ker sistema samoupravljanja še nismo do kraja uveljavili.
V življenju srečujemo ljudi, ki so v besedah za samoupravljanje, v praksi Pa delajo proti njemu. Opravka imamo s posamezniki, ki se ne izrekajo proti uveljavljanju načela delitve po delu, dokler niso ogroženi njihovi lastni Privilegiji. Govorijo, da je treba pritegovati množice delovnih ljudi v sistem samoupravljanja, sami pa bi radi obdržali socialistično misel v zakupu, da bi edino rr.:;;:0' presojali, kaj je socialistično in kaj ne. Deklarirajo se za družbeno odgovornost, a svojih napak ne vidijo. V načelu so za rotacijo, sami pa so užaljeni, če je treba iti na drugo delovno mesto, ki ni na isti stopnji hierarhije.
Zato ne bi smeli soditi človeka po tem, kar sodi o sebi da je, temveč po tem, kar je v resnici. Če bomo tako presojali, potem bomo kaj hitro zapazili, da človek, ki ne gradi svojega položaja in ugleda na svojem delu in svojem prispevku družbi, v svojem okolju ne pomeni mnogo, brž ko mu vzamemo odličje, ki ga je v napačni zavesti dvigalo nad druge.
Zakaj pišem o tem?
Zato, ker reševanje perečih problemov, zlasti v gospodarstvu, ne bo lahka naloga. Urejanje teh problemov bo zahtevalo odgovornost in odločnost. Cim dalj jih bomo odlagali, tem hujši bodo. Jasno pa je, da reševanje problemov, kjer so bolj ali manj prizadeti osebni interesi ljudi, ni nikoli popularno. Vendar še ne more biti opravičilo za zanikanje stanja, kakršen je ali za izmikanje pri iskanju najboljših rešitev. Zato je potrebno še enkrat opozoriti, da se z demagogijo lahko ukvarja le opozicija, ne pa demokratično izvoljeno predstavništvo, ki mora uresničiti svoje načrte in zamisli, za katere je tudi dobilo zaupnico in mora prej ali slej volivcem položiti obračun svojega dela.
Marjan Bolhar
Letos mineva 30 let od ustanovitve OF. V zgodovini Slovencev je malo tako pomembnih jubilejev, kot je prav ta obletnica. Da pa bi bil njen pomen natančneje prikazan, moramo poseči v delavsko gibanje takoj po prvi svetovni vojni. Jugoslovanski in z njim tudi slovenski proletariat se je organiziral v sindikate. V letu 1920 je bila ustanovljena delavska socialistična stranka Slovenije, ki je imela zelo močno organizacijo tudi pri nas. Da je bila organiziranost delavcev tako močna, dokazujejo nekateri podatki o volitvah v ustavodajno skupščino novembra leta 1920. Za KP je takrat glasovalo na našem področju 1063 volivcev. Po prepovedi delovanja z znanim zakonom o zaščiti države je le-ta delovala ilegalno. Delavcem so ostali le sindikati, kjer so lahko legalno delali. Od avgusta 1921 dalje je bilo več organiziranih nastopov v obliki mezdnih in drugih akcij. Ker so se podjetniki upirali upravičenim zahtevam za povečanje plač, so sindikati organizirali stavke. V nekaterih primerih so podjetniki uspeli razbiti njihovo gibanje ter odpustili organizatorje sindikatov. Komunistična partija, ki je delovala v ilegali, si je postopoma pridobila vpliv na strokovno gibanje sindikatov. Prvi večji
V posebni prilogi objavljamo kratka življenjepisa obeh kandidatov, ki bosta v nedeljo 9. maja kandidirala na izpraznjeno mesto poslanca republiške skupščine in sicer za republiški zbor. Ta dva kandidata sta Franci Gerbec. dipl. jurist in Peter Gubane, živinozdravnik. Objavljen je tudi seznam volišč, kjer boste volili.
Na isti dan, tj. v nedeljo 9. maja, pa bodo tudi nadomestne volitve za občinskega odbornika v volilni enoti Dob in v volilni enoti Rova. V volilni enoti Slovenijales Radomlje pa bodo nadomestne volitve občinskega odbornika v zbor delovnih skupnosti v sredo, 5. maja.
Volivci! Udeležba na volitvah je dokaz politične zrelosti in zavesti vsakega posameznika.
R0B
Čisti računi
Ob ponovnih spremembah ustave se verjetno marsikdo sprašuje: ali je res treba tolikokrat spreminjati ustavo n ali niso vse te spremembe samo formalne? ali se bo zaradi tega naša vsakdanjost spremenila?
Ustava je najsplošnejši temeljni pravni akt v državi. Kot taka izraža temeljna načela družbe in njenega napredka in je podlaga za delovanje vseh in vsakogar.
Z razvojem naše družbe ukinjanjem ekonomskih funkcij federacije in prenašanjem razpolaganja s presežno vrednostjo na samoupravno organizirano gospodarstvo ter dogovarjanjem med republikami o vseh pomembnejših zadevah so postale nekatere določbe ustave iz leta 1963 ovira za nadaljnji razvoj. Nove ustavne spremembe so zato samo najsplošnejši izraz teh spremenjenih razmer in obenem omogočajo še nadaljnje izpopolnjevanje našega samoupravnega sistema.
Bodoča Jugoslovanska ustava bo dogovor jugoslovanskih narodov, ki se sporazumevajo o tistih skupnih interesih, ki jih uresničujejo prek zveznih organov. Seveda ustava sama ne bo odpravila konfliktov
(Nadaljevanje s 1. strani) rezultat takega vpliva je bil shod Ljudske fronte dne 23. maja 1937 na Taboru nad Ihanom. Podobni shodi so se kasneje uveljavili tudi drugje.
Gibanja tega obdobja so bila solidna podlaga v najtežjih trenutkih slovenskega in hkrati vseh jugoslovanskih narodov. Takoj po vdoru okupatorja so bile organizirane celice KP Slovenije ter bojne skupine. Le-tc so kasneje prerasle v čete, bataljone, odrede, brigade in divizije. Velik boj za nacionalno in socialno osvoboditev je terjal izjemne napore vsega slovenskega naroda. Prav tako kot vojaške zmage, je bila pomembna vsestranska dejavnost OF, iz katere je kasneje nastala nova demokratična ljudska oblast. Aktivisti OF so ustanavljali odbore, ki so skrbeli predvsem za prehrano borcev, zlasti pa za zbiranje različnih podatkov.
Osvoboditev je naša domovina pričakala porušena, vendar enotna, združena v osvobodilni fronti. Doseženih rezultatov ni treba posebej naštevati, saj smo Jim priča. Program OF iz medvojnega in povojnega obdobja se dopolnjuje z novimi spoznanji, ki jih zahteva naša družbena stvarnost. Ustavne spremembe ki so sedaj v razpravi, ne pomenijo neke nove smeri v političnem dogajanju.
Občani, organizirani v SZDL, bodo v teh razpravah potrdili, da so predloženi ustavni amandmaji hkrati tudi kontinuiteta zgodovinske vloge OF.
Z udeležbo v ustavnih razpravah bomo dokazali, da se zavedamo zgodovinske vloge OF in njenega programa, hkrati pa poudarili pomembnost njene obletnice.
Franc Gabrovšek
med republikami v Jugoslaviji, bistveno pa je, da gradimo tak sistem, ki bo sam po sebi omogočil trezno usklajevanje različnih interesov in iskanje skupnega interesa na enakopravni bazi. Danes pa mnogi elementi v obstoječem ekonomskem in političnem sistemu v bistvu zaostrujejo konflikte,
Ugotovimo lahko, da se skozi vse ustavne spremembe vleče dvoje osnovnih niti:
— nadaljnji razvoj samoupravljanja v družbenoekonomski bazi in samoupravnega tržnega načina gospodarjenja;
— graditev novih političnih in ekonomskih odnosov v federaciji na podlagi večje samostojnosti republik kot državnih tvoro m kot samoupravnih družbenopoltičnih skupnosti.
S prvo komponento so želeli jasno ustavno definirati, prvič samoupravni položaj delovnega človeka v združenem delu kot
nosilca celotne družbene reprodukcije, torej kot nosilca odločitev o delitvi dohodka, ki ga na bazi dela delovne skupnosti ustvarjajo, in imajo pravico do delitve in drugič, s tem so hoteli pospešiti nadaljnji proces deetatizacije, ne glede na kateri stopnji se država v samoupravnem socializmu pojavlja.
Z drugo komponento pa se odprajo možnosti, pravice, dolžnosti in odgovornosti za še večjo emancipacijo narodov in narodnosti Jugoslavije na osnovi resnične enakopravnosti. To pomeni, da se bomo dogovarjali na bazi resničnih skupnih interesov, vse to pa kot odraz svobodne volje in odločitve in prostovoljnih sporazumov, ne pa nekaj, kar bi bilo vsiljeno od kogarkoli.
V tem smislu je bila tudi organizaran;i razprava o ustavnih spremembah, ki je bila dne 2. aprila v Grobljah. Na razpravi M sodelovali predstavniki skupščine občim Domžale, člani vodstvenih organov organizacije ZKS Domžale, sekretarji organizacij ZKS Domžale in še nekateri posamezniki. Razpravo je kot uvod v javno razpravo v občini organiziral komite občinske konference ZKS Domžale. Glede na tematsko področje, ki ga obsegajo ustavni amandmaji, je biLa razdeljena na dva dela: družbenopolitični in ekonomski. Razen tega pa je bila posebna tema posvečena stabilizacijskim ukrepom v njihovi povezavi z ustavnimi amandmaji.
Kratek uvod v družbeno politični del je podal Matevž Krivic, asistent na Višji upravni šoli v Ljubljani, nekaj misli o amandmajih, ki obravnavajo ekonomsko problematiko je povedal Jože Dernovšek, sekretar Medobčinskega sveta ZKS Ljub-
ljana, namestnik zveznega sekretarja za informacije, Lojze Skok pa je govoril o stabilizacijskih ukrepih, posebno glede na ustavne spremembe.
V razpravi so udeleženci v bistvu podprli predložene ustavne amandmaje, ob tem pa so bile izrečene tudi nekatere pripombe:
— dosedaj se večkrat ni dobro vedelo, kdo je za kaj odgovoren, zato naj bo v prihodnje zvezni izvršni svet tisti, ki je v celoti odgovoren za izvrševanje sprejete politike. Ce bi predsedstvo imelo kakršnekoli kompetence nad izvrševanjem, potem se odgovornost samo razblini.
Predsedstvo naj začrta politiko, zvezni izvršni svet pa naj to politiko izvršuje;
—■ predsedstvo SFRJ naj bo resnično delovno telo, ne pa parlament v malem, zato' so se udeleženci zavzeli za prvotno koncepcijo predsedstva (po dva člana iz vsake republike).
Člane predsedstva naj izvolijo republike izmed tistih svojih predstavnikov, za katere so prepričane, da bodo kor najbolje zastopali njene interese. Zato bi ne bilo demokratično, da bi že kar v ustavi prejudicirali, kdo naj bo član predsedstva.
V predlaganih ustavnih amandmajih Je tudi premalo definirana odgovornost članov predsedstva. V razpravi so podprli prvotni predlog slovenskega CK ZK, naj bodo člani predsedstva odgovorni republikam, ki so jih izvolile, kot celota pa zvezni skupščini — seveda, če bi bila ta paritetno sestavljena — ob ustavnem amandmaju, ki govori o oboroženih silah pa je bilo rečeno, da bi morali v najnižjih enotah JLA pri pouku in poveljevanju obvezno uporabljati nacionalni jezik;
— v razpravi okrog družbenoekonomskih osnov uslavnih amandmajev so udeleženci zelo podprli idejo o enotnem jugoslovanskem trgu. Menili so, da je dandanes vrsta pojavov, ki rušijo ta enotni jugoslovanski trg (npr. nekatere monopolne trgovinske organizacije).
Poudarili pa so tudi, da enotnega trga ne more biti brez enotne davčne politike;
— stabilizacijski ukrep) ne bodo obrodili sadov, če ne bomo odločno nastopili proti vsem nepokritim investicijam, je bilo tudi rečeno v razpravi.
Ob tem so bile izrečene kritične pripombe na račun nekaterih zunanjetrgovinskih organizacij, ki večkrat nesmotrno uvažajo in s tem še poslabšujejo plačilno bilanco, obenem pa spravljajo v težave marsikatero panogo.
Udeleženci razprave o ustavnih spremembah v Grobljah so na koncu ugotovili, da je bil razgovor korjsten, da s« uspeli pojasniti precej vprašanj in da je to primerna osnova za nadaljnje ustavne razprave v občini. Tone Pačnik
Po sklepu Sveta šole pri Osnovni šoli .Tanko Kersnik — Brdo z dne 11. februarja 1971, bo v sredo, 5. maja 1971 ob 12. uri v prostorih šole Blagovica
PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA STAREGA ŠOLSKEGA POSLOPJA V BLAGOVICI ST. 8 S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM
Poslopje si lahko ogledate 4. in 5. maja 1971 od 8.—12. ure. Prostori so zasedeni z nosilcem stanovanjske pravice. Izklicna cena je 23.552,57 din, kar predstavlja hkrati cenilno vrednost.
Pod cenilno vrednostjo se ne prodaja.
Rok plačila je 30 dni po podpisu redne pogodbe.
Prednost pri nakupu imajo prosvetni delavci.
Druge Informacije dobite pri upravi Osnovne šole JANKO KERSNIK — Brdo p. Lukovica.
Srednjeročni program dela krajevne skupnosti Domžale za razdobje 1971-1975
Prioritetni red del bo določen na zborih volivcev, nanj pa bodo vplivale tudi finančne možnosti. Dela bodo financirana delno iz sklada za urejanje mestnih zemljišč pri SOb Domžale, delno iz skladov Krajevne skupnosti Domžale, delno pa s prispevki občanov in gospodarskih organizacij.
KOMUNALNO PODJETJE
L Ureditev Kamniške ceste s pločniki in deteljico za uvoz v Domžale.
Ta cesta je z ozirom na velik promet in svojo ozkostjo, posebno v podvozu, za kolesarje in pešce že življenjsko nevarna. Zato je nujno zRraditi pločnike in kolesarske steze. Prav tako je za dober dovoz v Domžale nujno zgraditi še drugi del deteljice, da bo dana možnost varnega dovoza v Domžale. Seveda pa pridejo v prvi vrsti v poštev pločniki in kolesarske steze.
Financiranje:
Predračunska vsota za izgradnjo samo Pločnikov in kolesarske steze na obeh straneh ceste, brez deteljice, je 183.762,06 din. To naj bi v celoti financiral Sklad za urejanje mestnih zemljišč pri občinski skupščini Domžale.
Za deteljico še ni načrtov in predračuna. Financiranje solidarnostno, iz vseh možnih virov.
2. Ureditev obeh vpadnic z zvezne ceste v Domžale, to je pri mostu prek Kamniške Bistrice in pri Avtoservisu. Ti dve vpadnici sta za sam gospodarski razvoj, za trgovino in gostinstvo res velikega pomena, saj sedaj pravega dovoza v Domžale sploh ni!
Financiranje:
Sklad za urejanje mestnih zemljišč pri SOb Domžale, Avtoservis Domžale.
Predračunska vrednost za obe vpadnici: 360.250,00 din.
3. Ureditev Savske ceste, z razširitvijo za kolesarje in pešce. Ta cesta je asfaltirana, toda je že toliko dotrajana, da je položiti novo asfaltno prevleko. Ker je pa preozka, je nujna razširitev s stezo za kolesarje in pešce.
Cesto upravlja Komunalno podjetje Domžale, ni pa še dokončno razčiščeno, ali bi jo moraio vzdrževati Cestno podjetje Ljubljana, oziroma Republiški cestni sklad, ali obema Domžale. Dejsto je, da je za ljudi življenjsko nevarna in da se mora popraviti in razširiti, ne glede na to kdo bo financiral.
Financiranje:
Ali republiški cestni sklad, ali solidarnostno oocani, Krajevna skupnost Domžale in Upravni odbor sklada za urejanje mestnih zemljišč pri SOb Domžale.
Predvidena vrednost del na.O'fiJ.OO din in to brez odškodninskih zahtevkov za zemljišča in rušenje ograj.
4. izgradnja poauljsKa Železniške ceste do Ljuoljanske ceste. Sedaj morajo občani hoditi, ce hočejo priti v center Domžal, ali prek železniške proge, kar pa je prepovedano, ker ni pienoaa, ali pa daleč naokoli po Prešernovi cesti.
Financiranje:
Krajevna skupnost Domžale in prispevki občanov, ki tam stanujejo.
Predračunska vreunost, teh del 56.420,00 din.
5. Izgradnja in asfaltiranje Rojske in Kovice ve cesle in cest ob Kojski cesti. Ob Kojski cesti je novo naselje, ki se nima urejenih dohodov. Rojska cesta sama pa je Lila pred gradnjo novega stanovanjsKoga naselja le navadna poljska cesta. Za Ko-vičevo ulico so obcaiu ze zbrali 15.000,00 din.
Financiranje:
Krajevna skupnost Domžale, Stanovanjsko podjetje Domžale in prispevek občanov, živečih v teh naseljih.
Predvidena predračunska vrednost del je 450.000,00 din
V ta kompleks spadajo Rojska cesta, Ilvatalova, Detclova, Kraigherjeva, Sejmi-ška, Kovičeva in Zoranina ter Trdinova ulica.
6. Postopna ureditev in asfaltiranje še sledečih ulic na območju Krajevne skupnosti Domžale v razdobju 1971—1975:
Cankarjeva, Studljanska, Krakovska, Taborska in Cesta na pokopališče, nadalje cesta Toneta Tomšiča, Lobodova, Bistriška, Radio cesta. Obrtniška in Nova ulica, Sto-bovska cesta in Cesta na Tabor, ceste čez Depalo vas in Kopališka cesta, cesta Antona Skoka. Urha Stonovca in Kersnikova ulica, ter Levstikova ulica.
Financiranje bo moralo bazirati na solidarnostni podlagi ob sodelovanju Krajevne skupnosti, Občinskega sklada za urejanje mestnih zemljišč, občanov živečih na teh področjih, podjetij in pa tudi Stanovanjskega podjetja.
7. Obnovitev nogometnega igrišča v športnem parku v Domžalah. Igrišče je bilo zgrajeno takoj po osvoboditvi. Na prodnato in valovilo podlago je bila napeljana zemlja, katera pa je v vseh teh letih že skoraj izginila, tako da je sedaj igrišče postalo skoraj neuporabno. Za obnovitev je treba napeljati nove zemlje in igrišče na novo splanirati .
Financiranje:
Dela bi stala po predračunu 40.250,00 din.
Financiralo bi se delno iz sredstev športne stave, delno pa iz sredstev Krajevne skupnosti Domžale.
8. Izgraditev novih otroških igrišč in sicer med bloki v Prešernovi ulici, med bloki v ulici Toneta Tomšiča, v novem naselju Sever I. in v športnem parku v Domžalah ter Rojskem naselju. TI predeli, oziroma naselja nimajo niti enega igrišča kjer bi se lahko otroci igrali.
Financiranje:
Solidarnostno, občani Krajevne skupnosti, gospodarske organizacije. Predračunov za ta dela še ni. Igrišča naj bi se gradila postopoma, v mejah finančnih sredstev.
9. Razširitev novega pokopališča in ureditev vhoda, povečati pa bo treba tudi mrliško vežico.
Financiranje:
Stroški za razširitev pokopališča In ureditev novega vhoda, ter za preureditev mrliške vežice brez odkupa zemljišča za razširitev pokopališča bodo predvidoma znašali 35.320.00 din.
Stroški za ta dela bi se financirali delno iz dohodka pokopališča, delno pa z dotacijo SOb Domžale.
10. Zunanja ureditev športnega parka, (er ureditev camping površin. To bi bilo
Urednitcv pločnikov pod podvozom ob Kamniški cesti Je že spet vključena v perspektivni program del, ki jih bo Krajevna skupnost Domžale opravila v naslednjem petletnem obdobju. Tudi v prejšnjih programih smo ta dela že srečali, vendar opravljena nikdar niso bila. Ozko cestišče in vsak dan gostejši avtomobilski promet ogrožata zdravje in življenje pešcev in kolesarjcvin žalostno bi bilo, če bi nas morale žrtve opozoriti na ncodložljivost teh del
Domžalski Avto-servis se je v razmeroma kratkem času razvil v veliko remontno delavnico, ki ji že kar zmanjkuje življenjskega prostora. In ker leži ob glavni vpadnici za vstop in odhod iz Domžal se še bolj jasno kaže potreba po ureditvi tega pomembnega križišča. Gneča avtomobilov pred Avto-servisom pa dokazuje, da jim tu dela nc manjka
potrebno že zaradi samega izgleda, prav /osebno pa za pritegnitev tujih in domačih turistov. Prav tako bo nujno v letu 1971 prepleskati in temljito popraviti plavalni bazen, ter verjetno v najkrajšem času tudi povečati filtrirne naprave.
Financiranje:
Predračunov za vsa ta dela še nimamo. Izvrševala naj bi se etapno, po vsakoletnih finančnih možnostih.
11. Na vseh cestah v Krajevni skupnosti urediti novo sodobno javno razvetljavo.
Financiranje:
Celotni stroški za to ureditev še niso določeni.
Pri financiranju pa bodo morali sodelovati delno občani, delno pa Krajevna skupnost, Elcktro Ljubljna — okolica in pa gospodarske organizacije.
12. Izgradnja avtobusnega postajališča v Stobu ter asfaltiranje že sedaj obstoje-ga avtobusnega postajališča na zvezni cesti, kakor tudi ureditev pokritega avtobusnega postajališča v središču Domžal. Spričo naraščanja potniškega prometa bomo morali te avtobusne postaje urediti tako, da bodo potniki vsaj delno zaščiteni pred vremenskimi neprilikami.
Financiranje:
Stroški za ureditev postajališča v Stobu so predvideni na 28.300,00 din. Za asfaltiranje postajališča na zvezni cesti 11.100,00 din. Za pokrito postajališče v Domžalah pa še niso znani, ker še ni načrtov.
13. Preplesanje in ureditev tržnice v Domžalah, ki bi jo bilo treba od treh strani zapreti, tako da ne bi bili prodajalci in kupci na prepihu in dežju. Tržnica je na sedanjem prostoru le začasno in bo z urbanistično ureditvijo centra Domžal določena zanjo druga lokacija.
Financiranje:
Stroški za prepleskanje in ureditev sedanje tržnice 12.650,00 din.
14. Nujno je čimpreje urbanistično obdelati center Domžal, to je trikotnik med Savsko, Ljubljansko, Ljube Sercerja, Kid-
ričevo, Krakovsko do Savske ceste. Cim bo ta projekt napravljen, se bo lahko pričelo z zazidavo centra Domžal s poslovnimi zgradbami, kar se sedaj ne more.
Financiranje:
Načrte bo financirala skupščina občine Domžale.
15. V razdobju 1971—1975 bo nujno zgraditi Kolektor, ki bo skupen za občino Domžale in Kamnik.
Financiranje:
Solidarnostno občina Domžale in občina Kamnik. Idejni načrti so napravljeni in dogovor z občino Kamnik sklenjen.
16. V razdobju 1971—1975 bo treba regulirati Kamniško Bistrico od izliva raz-bremenilnika Pšata pa do izliva Rače in Mlinščice. S tem bi dosegli, da ne bi Bistrica ob večjih vodah poplavljala novih stanovanjskih naselij in da Rača ne bi več zamočvirjala obdelovalnih površin vse do Krtine, s čimer bi pridobili veliko dobrih obdelovalnih površin. V zvezi s tem bo treba zgradti nov most. prek Bistrice ca. 400 metrov nižje od sedanjega, in pa novo cesto mimo kopališča in športnega parka v Domžalah, ki bo povezovala Domžale in Ihan.
Financiranje:
Vodni sklad SRS, nadalje Sklad Ljubljanica — Sava. SOb Domžale Predračuni za samo regulacijo so izdelani, niso pa za cesto in novi most.
ŠOLSTVO, OTROŠKO VARSTVO, SOCIALNO SKRBSTVO
1. Krajevna skupnost Domžale se bo sama in preko svoje komisije za izgradnjo šol v Domžalah, to je na teritoriju KS Domžale, vsestransko angažirala, da bosta obe šoli in adaptacija tretje, to je šole Venclja Perka, zgrajeni do roka, ki je bil postavljen ob sprejetju samoprispevka.
Financiranje:
Samoprispevek za izgradnjo šolske mreže v Domžalah in pa za to najeti krediti.
2. Na področju otroškega varstva, se bo Krajevna skupnost preko svoje komisije in sveta angažirala v organizacijskem pogledu pri zgradnji otroškega vrtca v Domžalah. Za to gradnjo so vse priprave končane. Prav tako so tudi zagotovljena finančna sredstva. Z gradnjo se bo pričelo že letos maja. ■ >
Tesneje bomo morali sodelovati z vzgojno varstvenim zavodom, ter mu nuditi vso pomoč. Prav tako bomo morali nuditi vso možno materialno pomoč staršem z nizkimi osebnimi dohodki, tako da bodo tudi oni lahko oddali svoje otroke v otroško varstvo. i a , ■
Zavzemati se bomo morali za to, da bodo otroška igrišča, ki so planirana v srednjeročnem planu res zgrajena. Prav tako bomo morali posvetiti več pozornosti socialno ogroženim otrokom, pa najsi bo temu vzrok bolezen V družini, pijančevanje staršev, ali kaj drugega.
3. Področju socialnega skrbstva bo morala Krajevna skupnost v prihodnje posvetiti dosti več skrbi in pozornosti. Sodelovati bo morala pri pravični dodelitvi socialnih podpor posameznikov tako, da jih bodo prejemali res tisti, ki so jih potrebni in upravičeni. V razdobju 1971—1975 si bomo prizadevali za pridobitev prostorov, v katerih bi skupno z upokojenci uredili prostore, v katerih bi se upokojenci shajali in bi jim služili za razvedrilo.
Krajevna skupnost bo morala sodelovati tudi pri dodeljevanju štipendij, tako da jih bodo dobili res pridni in potrebni dijaki, katerih starši nimajo za šolanje svojih otrok zadosti sredstev.
Za uresničitev tega srednjeročnega plana Krajevne skupnosti Domžale, si bomo morali prizadevati vsi. da ga bomo v čimveč-jem obsegu uresničili. V planu so samo najnujnejša dela in pa taka. ki so večjega pomena Manjša dela, ki so tekočega značaja, tu niso zajeta, predstavljajo pa redna popravila in izdrževalna dela na objektih, ki jih upravlja Krajevna skupnost.
Tajnik: Alfonz Pire 1. r.
Predsednik: . Viljem Limoni 1. r.
Zelena luč za našo mladino
Priznam, kaj malo moško sem se vedel na prireditvi v domžalski dvorani 2. aprila. Do solz me je ganil red. neposrednost in prisrčnost osemsto pionirjev iz naše občine, ki so se zbrali ob zaključku tekmovanja za Kersnikovo bralno značko.
Pod geslom: SLOVENSKA MISEL! PO RAZPONU TVOJIH KRIL BO MERIL NAROD Cl-
LOST SVOJIH Sil......
je I. osnovna šola iz Domžal pripravila za to priliko imeniten kulturni program, pri katerem sta kot gosta sodelovala: pesnik Tone PAVČEK in pisatelj Leopold SUHADOLCAN
Na steklih ob vhodnih vratih v dvorano pa so kričeči plakati vabili mladino na nedeljski ples.
Ena mladina, druga mladina, vsa je naša in vendar taka razlika! Po plesu ostane v dvorani od tristo obiskovalcev desetkrat toliko čikov. raznih papirčkov in smeti, ki se ves teden nabirajo po žepih fantovskih hlač. Mi smo kupov nesnage vajeni, zato nas je tembolj presenetila čistoča v dvorani, ko jo je zapustilo
osemsto šolskih otrok. Skoro ni bilo smeti. In ne, da bi bili otroci pod nekim posebnim vodstvom!
Vzrok za takšno razliko, za takšno kultiviranost je lahko najti. To je knjiga. To je vpliv knjig, ki so jih otroci prebrali. Najmanj šest knjig na leto mora vsak prebrati jn na pamet znati tri pesmice, če hoče dobiti bralno značko. Skoro osemsto otrok v občini je izpolnilo pogoje in dobilo značko.
Zatrdno vemo, da bodo ti otroci, ki jutri ne bodo več otroci, še brali. Knjiga jih je osvojila, knjiga jih bo nedvomno vzgojila v dobre ljudi. Ti otroci so naši, veliko jih je. zato ne glejmo črno v prihodnost! V zelo prijetnem vzdušju so otroci peli, v lahkotnem tonu recitirali in s pravo umetniško besedo brali odlomke literarnih del domačih avtorjev.
Pavček pa je pripovedoval svoje nove in stare pesmi, kot bi rožice sadil. Navdušil je slehernega v dvorani, kar mu spričo muc, petelinov, hlač, pa šolskih
klopi in kdo ve kaj še vsega, kar vpleta v svoje pesmi, ni bilo težko. To ni otročarija, kar bo kd.T od nedeljskih plesalcev rekel. Lati fari, bo rekel tudi kdo, ki velja za imenitnega gospoda. V resnici pa je bilo to lepo doživetje za vse. ki imajo srce.
Številnim značkarjem čestitamo v upanju, da jim redoljub-nost ne bo postala zoprna kot nekaterim nedeljskim plesalcem in tudi nekaterim tistim, ki v dvorani vsak večer trenirajo.
,   A. Zaje
Proslavili smo 8. marec — »dan žena«
Kot vsako leto, tako smo tudi letos invalidi osnovne organizacije Domžale proslavili »Dan žena«. V nedeljo 7. marca popol -dan se je v lepo okrašeni menzi Usnjarske šole zbralo okoli 70 članov, vdov padlih borcev in mater.
Za kulturni program so poskrbeli učenci osnovne šole >.Vencl.ja Perka« pod vodstvom tov. Naraločnika. Predednik invalidske organizacije je po programu čestital vsem navzočim za praznik, ter omenil velike zasluge naših žena med narodno osvobodilnim bojem, njihovo trpljenje med revolucijo, najstarejši udeleženki, Grošeljnovi mami iz Turnišča pri Dobu, stari 86 let pa je v imenu vseh navzočih podaril šopek nageljnov.
Ob zakuski, ki je sledila programu, so žene obujale spomine na težke dni vojne, ob zvokih harmonike pa tudi zaplesale vesele in zadovoljne, da so se prireditve lahko udeležile,- kajti skoraj polovica se vabilu ni mogla odzvati zaradi starosti ali bolezni. Vse srečne in zadovoljne so' se proti večeru vračale domov, mi ki smo pripravili proslavo, pa smo bili tr*:
Smatramo v da se
zahvalimo vse> janiza-cijam in druš -,i so nas
finančno in materialno podprli. Skupščini občine Domžale, II. osnovni šoli in vodstvu Dijaške menze pa za vso naklonjenost ki so jo nudili, da je proslava tako lepo uspela.
Janez Kovač
Na splošno ugotavljamo, da nam primanjkuje stanovanj, da so iz leta v leto dražja in vedno znova iščemo izhode iz težav. Po drugi strani pa se ne moremo pohvaliti s takozvano rentabilno stanarino v času, ko so potrebe po stanovanjih tako velike, ko so hišni sveti v večini primerov omrtveli itd. Kopiči se problematika, izhodov pa je malo. Predvsem bi rad pripomnil, da po dosedanji poti ne bomo prišli na zeleno vejo. Stanje, ki hromi iniciativo je vsekakor odraz sistema, ki sedaj usmerja upravljanje s stanovanjskim fondom.
Poglejmo še bliže naše stanovanjsko podjetje. Ce prebiramo njegovo letno poročilo pridemo do zaključka, da je podjetje vsestransko opravičilo svoj obstoj. Kot gospodarska enota je poslovalo pozitivno, poravnane so družbene obveze, ostanek dohodka pa razdeljen na ustrezne sklade. Poslovanje je torej v celoti v skladu s predpisi.
Ce se pa poglobimo v stanovanjski dinar ali kot pravimo stanarino, katero plačujejo stanovale, podjetju, pa pridemo tudi do drugih zaključkov. Dohodek podjetja po fakturirani realizaciji bomo vzeli kot 100. V tem dohodku je udeležena stanarina in najemnina s 68.0. čista stanarina pa s 56,6. Ker je stanovanjsko podjetje gospodarska enota, ki posluje po princi -pu rentabilnosti se stanarina spremeni v dohodek podjetja. Stanovanjski dinar izgubi sedaj svojo namensko vrednost in se pokaže kot dohodek in se obremeni z obveznimi dajatvami podjetja kot materialni stroški, osebni dohodek in skladi. To se pravi, da se ta stanovanjski dinar pretopi v drugo funkcijo. To pa je drobljenje in razvrednotenje stanarin. Da je res tako poglejmo, kako se v podjetju podeli stanarina:
— 21,6% za amortizacijo. Ta amortizacija pripada lastniku stanovanj.
— 10 % za tekoče vzdrževanje zgradb (bloka), to je za HS.
— 28,5 % investicijsko vzdrževanje, to je tudi v sklopu HS.
— 18,6 % za režijo podjetja, to pripada Stan. podjetju in
— 16,8 razlika za razširjeno reprodukcijo, to pripada stan. podjetju.
Vidimo torej, da je ta ljubi stanovanjski dinar kar v redu razkosan in razdrobljen. Ce pa sedaj pretehtamo te postavke in jih primerjamo s 1000 din stanarine, pa je po vrednosti stanovanjski dinar takole razdrobljen:
216.- din prejme lastnik stanovanja. Torej le dobra petina se vrača delovnim kolektivom v blagajno za nova stanovanja. S tako skromnimi vračili pač ne moremo spodbujati kolektivov, da bi bolj intenzivno vlagali sredstva v nabavo novih stanovanj. Zato ni nič čudnega, da
podjetja svoj stanovanjski fond razprodajajo.
100.- din je namenjenih za tekoče vzdrževanje stanovanjskega objekta. Seveda, teh sto dinarjev je na razpolago hišnim svetom le po točno določenih normativih takozvanega tehničnega odloka. Tu je do pike natančno določeno, kako dolgo mora živeti določeni del, kot n. pr. pipa, školjka, bojler, ključavnica itd. Ce se pa zaradi slabe kvalitete pokvari pred rokom, pa si mora popravilo stanovalec sam plačati. Da ni to stimulativno za HS, vidimo iz podatka koriščenja, saj je ta sklad izkoriščen s 46 % Hišni sveti niso niti polovico teh sredstev izčrpail.
285.- din gre za investicijsko vzdrževanje. Ta sredstva se porabijo na podlagi letnega plana investicijskih potreb pri posamezni stanovanjski enoti. Tudi ta sredstva so izkoriščena le v višini 58 % t. j. nekaj nad polovico. Po eni strani moramo upoštevati težave podjetja z obrtniki, ki kaj neradi prevzemajo dela. Po drugi strani pa ugotavljamo, da je 52.3 '/• stanovanj mlajših od dvajset let. Ce je blok v redu grajen, ne rabi vsaj pet let nobenih investicijskih vlaganj. Drugo pa je, če je slabo grajen. Takrat pa so potrebna še večja sredstva. Ta denar se prenaša iz leta v leto in nima ne lastnik ne stanovalec od tega nobenega haska. Po mojem mnenju bi moral biti tu drugačen dogovor glede koriščenja tega dinarja. Lastnik naj odstopi ta sredstva tedaj, ko so potrebna.
186.- din vzame režija podjetja. No, to je nova dajatev, katero preje HS niso imeli. Podjetju ne moremo oporekati stroškov, katere je družba priznala. To so plače, materialni stroški, skladi itd. Toda če pogledamo sedaj ta denar skozi prizmo stanarine, pa le moramo priznati administrativno obremenitev, katera nima l stanovanji nič skupnega. Vzemimi samo primer: 100 din vzdrževanje in 186 din za upravne stroške! Hišni sveti danes po tehničnem odloku ne morejo plačevati čistifk. Stanovanjsko podjetje pa lahko plača čistilko iz stanarine. Ali je tukaj gospodarska logika? Da se razumemo. Podjetje ni krivo temu, da osnovni nosilec in upravljavec hiše izgubi pravico, ki je administraciji priznana. Jasno je, da stanovalci nimajo interesa do sodelovanja. V večini primerov si že itak sami plačujejo razna popravila, sedaj pa so obremenjeni še za snažilko. To je po mojem protizakonito.
168.- din je prispevek za razširjeno reprodukcijo. Tu moramo priznati, da je teh dinarjev premalo. Ce pogledamo ostanek stanovanjskega fonda, to so predvsem stare zgradbe, je treba, če jih hočemo popraviti globoko seči v žep. Adaptacije so zelo draga stvar. Morda bi bilo
bolj gospodarno, če se stanovanjsko podjetje odloči, da bo popravilo le tiste hiše, ki so kakršnega koli pomena, ostalo pa se naj izloči in odproda po pametni ceni.
Iz teh podatkov vidimo, da res postajajo cene nerentabilne, toda ne po  krivdi stanovalcev.
Občinsko glasilo je s člankom »SOS za naše vode« načelo pereč problem onesnaženja naših rečnih voda.
Znano je, da talne vode na področju naše občine vsaj trenutno še niso načete, saj jih pri vodovodnih črpališčih stalno kontrolira higiensko-sanitarna inšpekcijska služba. Medtem pa je postalo očitno, da so industrijske in kanalizacijske odplake iz tovarn in mest v nekaterih naših rekah že presegle dopustne vrednosti. Razvoj industrije, obrti in naselij napreduje s tako hitrostjo, da je postal problem čiščenja odpadnih voda pravi pastorek te naglice.
Čiščenje odpadnih voda predpisuje zvezni zakon in vendar so doslej banke iz investicijskih načrtov pretežno in predvsem najprej črtale kredite, predvidene za gradnjo vodočistilnih naprav. To pomeni, da smo ob splošnem napredovanju družbenega standarda zanemarili vzdrževanje ljudem življensko nujno potrebnega sredstva — vode, iz katere izvira pravzaprav vse življenje na našem planetu. Naš občinski problem je neprimerno širši, kot le čuvanje ribjega zaroda ter turizem in rekreacija občanov ob naših rekah.
Pri mostu pod Sumberkom je reka Bistrica dandanes nepro-zorna mlakuža, čeprav jo vsak turist in planinec v zgornjem toku pozna kot izredno bistro reko. Ze v začetku gospodarskega razvoja je bila Bistrica razcepljena v dva rokava, to je v levo in desno Mlinščico. Vodna sila je bila najprej vir pogonske energije za mline in žage, danes pa predstavlja rečna voda tehnološki vir, ki ga industrija uporablja v proizvodnih procesih. Industrijsko proizvodnjo nenehno pospešujemo, s tem pa avtomatsko povečujemo količine odpadnih voda, ki naše reke vztrajno spreminjajo v mrtve kanale.
Dosedanja prizadevanja čiščenja voda so skromna v občinskem, republiškem in državnem merilu. Reševanje teh problemov terja udeležbo odličnih strokovnjakov, dobre izkušnje, natančno preštudirane rešitve in velika denarna sredstva. Odpadne vode predstavljajo samostojne probleme, ki jih je potrebno reševati dosledno individualno. Zato odpadne vode zbiramo v kolektorjih, jih analiziramo ter z nadaljnjim laboratorijskim preizkušanjem preidemo na rešitve in izbor čistilnih naprav. S problemom čiščenja voda se ukvarja ves civiliziran svet, za-
Krivdo moramo iskati v razdrobljenem stanovanjskem dinarju, kj nam ne prinaša tistega kar mu je namen. Ce pa želimo ozdraviti ta dinar, potem pustimo, naj uredita to stanovalec in lastnik. In verjamete, stanovanjski dinar bi bil več vreden kot sedaj. J. Vodeb.
to je nujno potrebno upoštevati izkušnje, ki so jih dosegli drugi narodi. Oglejmo si očitne vire nekaterih industrijskih odplak, ki polnijo naše reke:
Usnjarska industrija v Kamniku in Domžalah, metalurške odplake iz tovarne »Titan«, odpadki tekstilne, kemične in živilske industrije iz tovarn »ETA«, »LEK«. »KVAS«, »IN-DUPLATI«. »HELIOS«, papirna vlakna iz »Papirnice« in odplake klavnic.
Romantična Drtiščica je zaradi separiranja livarskega peska v obratu »Termita« v Moravčah postala nesimpatična rumena kloaka. Mestna kanalizacija poleg vseh nečistoč sodeluje pri onesnaženju voda z lužinami raznih super in bioloških pralnih praškov iz pralnih strojev, brez katerih si modernega gospodinjstva ni več mogoče zamisliti. Očitno je. da je trkanje na zavest občanov v tem konkretnem primeru že vnaprej neuspešno, ker je odpadne vode te vrste mogoče čistiti edino organizirano.
Spomnimo se tudi na neusmiljeno izlivanje odpadnih motornih olj v kanalizacijo, čeprav vemo, da en liter strojnega olja lahko onesnaži do en milijon litro vode. Intenzivni pristop čiščenju voda je nujen, ker si bomo sicer ustvarili probleme, ki se v svetu že dogajajo. V Susexu USA so mestne oblasti prepovedale uporabo pralnih praškov, mesto Stuttgart pa je prisiljeno dovajati pitno vodo iz 400 km oddaljenega Bodenskega jezera. Iz čistilne naprave v Stockholmu vodijo prečiščene odpodne vode po7km dolgem cevovodu v morje, kjer ima prečiščena voda število pH 7. kar je stopnja za uporabno pitno vodo! V Sloveniji pa smo trenutno pred dejstvom, da zapremo svetovno znane Škocjanske jame in naletimo na meddržavni problem zaradi nečistih voda.
Projektirana je zamisel, da bi vse odpadne vode kamniško-domžalskega industrijskega bazena zajeli v kolektorju, na koncu, katerega je predvdena vo-dočistilna naprava. Vprašanje je, ali smo občani zadovoljni in neprizadeti s stanjem naših voda in kaj v situaciji, ki se slabša, lahko storimo, dokler odpadne vode ne bodo zajete in očiščenje. Ob tem pa nam že preti probh-m onesnaženosti zraka, problem, ki ga bomo za področje naše občine skušali osvetliti ob drugi priliki.
ing. Niko Belšak
Naše vode in zrak
^91584
Občni zbor turističnega društva Domžale
Konec preteklega meseca je imelo Turistično društvo Domžale svoj redni občni zbor. Mislim, da je prav, da ob tej priliki malo nadrobneje opišem delo društva, kakor ga je prikazal njegov predsednik dr. Franc Gašperin za obdobje zadnjih petih let.
1. Število društvenih članov se je v tem času gibalo od 100— 200. kar je za kraj veliko premalo, pravnih pa pet. Število fizičnih članov se je povečalo takrat, ko so pristopili tisti, ki
odigrala večjo vlogo. Enako tudi pri urejanju zelenic.
4. Leta 1968 je društvo v dvorani komunalnega centra v Domžalah pripravila opereto »Oj ta slamnik domžalski«, ki je lepo uspela. Prav bi bilo da se ta opereta ponovno postavi na oder.
5. V okviru društva je nekaj časa deloval tudi domžalski avtocamp. Kasneje ga je prevzela Krajevna skupnost Domžale danes pa ga praktično nI več, čeprav je v prospektu campov.
Pri Domžalčanih opažamo iz leta v leto večjo skrb za lepo urejenost vrtov in okolice svojih prebivališč. Nekateri so pri tem pokazali mnogo čuta za lepoto in ljubezni do urejanja svojega doma. Eden takih je tudi Jože Zule, katerega vrtiček je upodobljen na sliki
Sloveniji, lani pa so naš kraj pri ocenjevanju izpustili.
Ker so bile lani zelenice precej zanemarjene, je društvo za občinski praznik naročilo Arbo-retumu Volčji potok naj jih uredi, za kar je plačalo 2.000.- din.
Program drušLva za leto 1971 pa je naslednji:
1. tekmovanje za olepšavo Domžal z izletom za nagrajence
2. sodelovanje pri izdaji prospekta Domžale, ki naj bi zajel območje celotne občine
3. namestitev 60 koškov za odpadke
4. po možnosti urediti recepcijo
5. delovati na tem, da se uredi dostop v Domžale
6. povečanje števila članstva in pobiranje članarine
7. s Krajevno skupnostjo Domžale urediti status campa, po možnosti realizirati že obstoječi načrt
8. vplivati na Krajevno skupnost glede čiščenja kraja in urejanja zelenic
9. prirejati turistična predavanja s tematiko Turistična vzgoja prebivalstva
10. oživiti Groblje kot kultur-no-zgodovinski spomenik s primernimi prireditvami
Člani društva so potrdili program dela za leto 1971. nato pa je sledila razprava na poročila.
Tovariš Alojz Mikuluš je predlagal, naj bi društvo vplivalo na Krajevno skupnost Domžale, da bi bolje skrbela za čistočo Domžal. V Občinskem Poročevalcu pa naj bi bili posnetki hiš z lepo urejeno okolico, pa tudi tistih hiš, ki so izredno zanemarjene. Urediti bi bilo treba tudi zunanjost in notranjost gostinskega podjetja Pošta v Domžalah.
Tovariš Stane Stražar je v imenu Jamarskega kluba Domžale želel, da bi bilo sodelovanje med TD in jamarji še bolj uspešno, posebno še letos, ko bo v Domžalah zbor slovenskih jamarjev. Tone Ravnikar pa je ugotovil, da v planu društva za leto 1971 ni predvideno ureditev gradu Krumperk.
Tovariš dr. Franc Gašperin je pojasnil, da še ni urejeno vprašanje lastništva gradu, kar ovira urejanje tega vprašanja.
Tov. Front Brojan je predlagal, naj bi zaščitili dragocenosti, ki so še v gradu.
Milan Merhar pa, naj bi se čimpreje pristopilo k dolgoročnemu planu obnavljanja gradov, ki bi bili lahko turistični objekti prve vrste. Poleg Krumperka pridejo v poštev le gradovi v Jabljah, v Mengšu. Crnelem in Cešeniku. Franc Habian Je predlagal naj bi se doseglo boljše sodelovanje med Turističnim društvom in Krajevno skupnostjo, društvo naj bi organiziralo predavanja z diapozitivi, ostali navzoči na so tudi dali novemu odboru mnoge koristnih napotkov in sugestij za delo v prihodnje, V nov upravni odbor so bili izvoljeni Franc Marinič. Stane Stražar. Franc dr. Gašperin, Feliks ing. nrch. Hribcrnik. Franc Novljan Franc ing. Skofic, Janko Slibar. Franc Brojan. Slavko Selan. Albin Klavžar, Minka Je-zernik, Martin Rovšek. Slavko Logar, Franc Vavpetič, Albin Hvastja in Tone Ravnikar, v nadzorni odbor pa: Franc Habian. Alojz Mikuluž in Alojz Presiček.
Za novega predsednika je bil ponovno soglasno izvoljen dr. Franc Gašperin.
T. Ravnikar
jim je bil odobren turistični kredit. Ce bi bila v Domžalah urejena recepcijska služba, potem bi bile s krediti urejene sobe tudi zasedene, tako pa niso.
2. Društvo je založilo preko 30.000 barvnih razglednic Domžal s šestimi motivi. Nekateri teh motivov so že skoraj razprodani, cca. 16.000 razglednic je pa še na razpolago in jih bo trebs verjetno izkoristiti v propagandne namene. 2e pred leti je društvo pričelo pripravljati izdajo barvnega prospekta Domžal, toda ni bilo potrebnega denarja. Sedaj upamo, da bo v kratkem izšel. Izdalo pa je letak v 20.000 izvodih: »Domžale z okolico vabijo« v slovenščini, nemščini in italijanščini.
3. V okviru društva deluje sekcija za olepšavo Domžal, ki vsako leto najmanj dvakrat pregleda urejenost hiš in okolice. V letu 1970 je ta komisija registrirala 115 lastnikov hiš. ki so hiše lepo uredili. Za tiste pa. ki so hiše in okolico posebej lepo uredili, prireja društvo vsakoletne nagradne Izlete. S tem. d-i je v Domžalah precej ulic že asfaltiranih, se vse bolj pojavij°. vprašanje čistoče, pri čemer naj bi Krajevna skupnost Domžale
Društvo je porabilo za izdelavo reklamnih tabel za ta camp 2.500.- din. izdelan je bil tudi načrt ureditve, vendar do realizacije ni prišlo.
V letu 1970 je društvo dobilo v upravljanje cerkev v Grobljah kot kulturno zgodovinski spomenik. Cerkev naj bi služila za prirejanje občasnih koncertov. Popraviti bo treba električno napeljavo in prekriti streho, za kar bi treba vložiti znatna sredstva. Društvo Je sodelovalo z organi SOb Domžale, Ljubljansko turistično zvezo. Turistično zvezo Slovenije in Jamarskim klubom Domžale. Prav bi bilo, da bi se za hitrejši razvoj turizma na domžalskem področju povezala vsa turistična društva tega področja. Društvo se je trudilo pri pristojnih forumih za ureditev boljšega dostopa v Domžale, za ureditev recepcijske službe in za izgradnjo rekreacijskega centra na Kolovcu. kjer pa so dela skoraj zastala. Turistično društvo je tudi lastnik bifeja pri bencinski črpalki. V letu 1970 ie društvo odplačalo zadnje anuitete in dolgove za ta objekt. V letu 1969 je komisija za ocenitev najbolje urejenega turističnega kraja pri TZS ocenila Domžale kot 11. najbolje urejeni kraj v
Za polcpšanje Domžal smo pred časom uredili ob Ljubljanski cesti tudi že parke in sicer enega blizu Doma kulture, drugega pa pri Bistriškem mostu. Danes sta oba močno zanemarjena, tisti v Stobu pa služi kot odlagališče smeti (na sliki)
Zavarovalnica SAVA poslovna enota MENGEŠ posreduje prodajo karamboliranega osebnega avtomobila Zastava 750. Letnik 1970. Prevoženih 18.000 km. Izklicna cena 10.000 din. Vozilo si lahko ogledate pri Avtoservis, Domžale. Prodaja bo v sredo 28. aprila 1971 ob 16. uri na sedežu Zavarovalnice Sava v Mengšu, Kidričeva c. 30.
Pred rasstavo: »Turski tabori« Gorenjskem
Nastarejša slika nekdanjega tabora na Goričici v Domžalah
Maja bo prenesena v Domžale razstava »Turski tabori na Gorenjskem«, ki je bila že v Kranju in Kamniku. Razstava je prikaz prvih rezultatov raziskav kamniškega muzeja, gorenjskega muzeja in zavoda a spomeniško varstvo iz Kranja. Za nas je zanimiva tudi zato, ker nam posreduje tudi podobo in življenje naših krajev v tem pomembnem obdobju naše preteklosti.
V drugi polovici 15. stoletja je tudi Gorenjska doživljala močnejše vpade Turkov. Pri tem n: šlo za pravo turško vojsko, temveč so bili to hitri konjeniški oddelki predvsem turških fevdalcev iz Bosne, ki so ropali, plenili, požigali in odvajali v sužnost prebivalec iz nezavarovanih vasi; izogibali pa so se utrjenih mest in gradov.
V večini primerov Gorenjska ni bila končni cilj turških vpadov, temveč samo prehodno ozemlje, prek katerega so Turki vpadali na Koroško. Ena pot jih je vodila mimo Kranja, po dolini reke Kokre čez Jezerski vrh na Železno Kaplo in v dolino reke Drave (1471 do Kranja in samostana Velesovo, ki so ga porušili 1473, 1480 preko Jezerike-ga vrha na Koroško), druga pa preko Gornjesavske doline mimo Trbiža na Koroško (1475 do
Kranja in Radovljice; 1476 preko Trbiža na Koroško). Domnevamo po, da so uporabljali tudi pot preko Ljubelja v dolino Roža. Znano je, da so leta 1471 in 1476 Turki ropali in plenili v Skofji Loki in okolici, niso pa prizanesli tudi kamniškemu območju (1471 so požgali samostan Mekinje in nadaljevali pot na Štajersko), leta 1528 pa so prodrli do Dragomljo in Mengša.
Obramba proti Turkom se je sprva omejevala le na ureditev signalizacije, ki je z zažiganjem grmad, z opozorilnim streljanjem s topovi in s posebnimi sli naznanjala prihod sovražnika v deželo (Ljubljanski grad. Šmarna gora — Grmada, Limbarska gora, Stari grad nad Kamnikom. Smarjetna gora pri Kranju. Jamnik, Sv. Peter nad Begunjami, Bela peč). Srci; 15. stoletja pa so začeli s pomočjo deželne tlake utrjevati tudi mesta in gradove. Čeprav je vse breme za obrambo v glavnem slonelo na podložnih kmetih, so bili sami nezavarovani. Le utrdbe, ki so jih zgradili na Koroškem pri Železni Kapli in na Ljubelju, so bile pomembne tudi za obrambo podeželja. Kmetje so morali sami poskrbeti za svojo varnost. Postavljali so si utrjena pribežališča — tabore — ali pa so se
OBRTNIKI POZOR!
Delavska univerza Domžale je založila obrazec »Temeljnica«, katerega obrtniki uporabljajo pri vsakodnevnem obračunu dnevnega iztržka. Obrazec je lepljen v bloke po 100 listov — formata A/5.
Naročeno število blokov vam poceni IX.-din za komad po prevzetju pošljemo na vaš naslov takoj, ko prejmemo naročilo. V ceni je vračunana poštnina. Naročila sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6.
zatekali v naravne jame in gozdove.
Tudi na Gorenjskem so tabora praviloma postavljali okoli cerkva. Obdani so bili z obrambnimi jarki in nasipi, v obzidju pa so bile strelne line. Tabor je imel lahko tudi posebej določen prostor za živino (Cešnjice nad Blagovico). Vsak tabor je imel svojega oskrbnika. Večina turških taborov na Gorenjskem je danes v ruševinah aH pa jih na terenu ni več moč zaslediti. Eden
pravilnega pravokotnega tlorisa. V obzidju na zahodni strani sta bila dva okrogla obrambna stolpa, v severovzhodnem vogalu obzidja pa peterokotni obrambni stolp. V osi tabora na vzhodni strani je bil štirioglat vhodni stolp, ki je bil z enim (ali več) dvižnim mostom povezan z zunanjim krožnim obzidjem (premer krožnega obzidja 61 m), ločenim od notranjega obzidja z jarkom, napolnjenim z vodo. Na zahodni strani je del krožnega
h
Eden najbolje ohranjenih taborov pri nas — Krtina pri Dobu
najlepših taborov na Gorenjskem je stal ob cerkvi na nekdanji Goričici v Domžalah. V razliko od ostalih gorenjskih taborov, je bil tabor na Goričici postavljen po predhodnem načrtu. Pri tlorisni razporeditvi ostalih taborov je odločala oblika
terena. Tabor v Domžalah je bil obzidja še zaznaven. Proti vzhodu in severozahodu so vidni nasipi. Ob razširitvi cerkve so obzidje v začetku tega stoletja dokončno odstranili. Od tabora na Goričici se je ohranilo nekaj starih upodobitev.
M. Z.
Invalidi Domžal so zborovali
Benescheva skica tabora na Goričici, Iz prejšnjega stoletja
V nedeljo, 14. marca so se sestali člani krajevne organizacije ZVVI Domžale na letni konferenci, na kateri so polagali obračun dela za preteklo leto. Leta pa ni bila obiskana v takem številu, kot bi morala po številu članov, ki jih je 253. Članstvo je v pretežni večini starejše od 60 let, v glavnem so to ženske in zato ni čudno, da je udeležba na sestankih iz leta v leto manjša. Po novem letu smo izgubili že štiri člane in sicer: Marijo Orčar iz Domžal, Francko Brancelj z Vira, Frančiško Kobilica, Srednje Jarše in Franco Kočar iz Doba.
'Razprava na konferenci je bila zelo živahna, vprašanja so bila konkretna in zanimiva. Na konferenci so bili sprejeti pomembni sklepi, ki bodo vodilo novemu odboru. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tovariš Jernej Vrenjak, za tajnika Anica Jeretina in za blagajnika Janez Kovač.
Želimo, da bi novi odbor nadaljeval delo prejšnjih, zastopal interese svojih članov, jim v»e-stransko pomagal v njihovih težavah in tesno sodeloval z organizacijo ZB in SZDL.
Janez Kova*
IVO SONC, predsednik občinske konference SZDL Domžale — petdesetletnik
Tovariš Sonc se je rodil na Črnučah kot sin revnih staršev. Kljub temu, da je bil zelo nadarjen mu ni bilo dano, da bi končal študij na gimnaziji. Slab denarni položaj v družini ga je prisilil, da se je izučil poklica in se nato zaposlil. Tudi on je kot mlad delavec občutil takratne neurejene razmere in tegobe delavskega razreda, nadarjen, mu ni bi-
Ko so fašistične horde okupirale Jugoslavijo, ga ' kmalu najdemo v vrstah aktivistov OF in leta 1943 med borci NOV. S svojo sposobnostjo in predanostjo pokretu je v borbi napredoval do komisarja brigade. Ta leta so tudi tovarišu Soncu vtisnila svoej pečat.
Kmalu po osvoboditvi je težko zbolel ter se zaradi tega demobiliziral.
Po prestani bolezni se je leta 1947 zaposlil v papirnici Vevče, leto kasneje pa v papirnici Ko-ličevo. Kot sposobnega sodelavca ga je generalna direkcija industrije papirja pozvala, da se
KARTING — 6. junija 1971
Tekmovanje za državno prvenstvo zopet v Domžalah
Karting, posebna vrsta motornega športa, se je razvil kmalu po drugi svetovni vojni. Omogočil naj bi športno udejstvovanje širokemu krogu tekmovalcev na sorazmerno enostavnih in cenenih strojih. Začetek je bil v Ameriki, od tod pa se je razširil po vsem svetu. Zahteve so se vedno bolj večale. Iz prvotnih motorčkov, ki so bili sestavljeni iz vseh vetrov, so postali to posebni, zmogljivi in ne več poceni stroji.
Pred kakimi desetimi leti je ta šport bolj zaživel tudi pri nas. Glavni središči sta bili Ljubljana — Moste in Zagreb. Tu so se vzgojili prvi tekmovalci, ki so razširili tovrstno udejstvovanje še v druge kraje. Posebna zaslu • ga za ta razvoj gre tov. Bogu Krenčiču, sekretarju AMD Moste, ki je bil posebno zadnja leta pobudnik za skoro vsa mednarodna srečanja in prireditve v kartingu.
V naših razmerah moremo doseči pomembnejši uspeh pri tej panogi le. če osredotočimo dejavnost v posamezni republiki v nekaj močnejših društvih. Le na ta način je možno pričakovati zgraditev posebne tekmovalne steze, ki je nujno potrebna za vadbo.
Tako stališče podpira tudi AMD Domžale. Tako vidimo, da nastopajo tekmovalci iz Domžal
za AMD Moste. Gre nam za razvoj panoge, za vzgojo dobrih tekmovalcev, ne pa za vzbujanje klubaštva in krajevnih domišljavosti. Tako so bila zadnja leta prav tekmovalci iz Domžal med najboljšimi v državi. V letu 1970 je bil prvak v razredu do 100 ccm Stanko Subelj, drugo mesto med juniorji je dosegel Ravnikar, prejšnja leta je bil prvak Toni Grilj, pa tudi drugi, kot n.pr. Kokalj in Hribar so dosegli lepe uspehe. V letu 1966 so se začeli posamezni naši tekmovalci udeleževati mednarodnih prireditev, zadnja leta pa so našo državo začele zastopati vedno bolj popolne ekipe. Udeleževale so se tekmovanj za evropsko prvenstvo v kartingu, v katerih sodelujejo najboljši tekmovalci iz vseh evropskih držav, da si pridobe pravico za nastop na svetovnem prvenstvu. Lansko leto so nastopili naši tekmovalci v Švici, Italiji na Švedskem in v Ljubljani. Evropsko prvenstvo sestoji namreč vsako leto iz 3 ali 4 tekmovanj, ki se menjaje zvrste v različnih državah. Nas so lani zastopali tekmovalci: Subelj, Oblak, Smrdel, Turk in drugi, katere bomo letos zopet videli na dirki v Domžalah. To prvenstvo sestoji vsako leto iz 6—8 dirk, katerih rezultati odločajo o končni razvrstitvi tekmovalcev. Tekmuje
zaposli na odgovornejšem delovnem mestu. Leta 1950 se je tov. Sonc vrnil na Količevo, kjer mu je kolektiv l*,ta 1954 zaupal delovno mesto direktorja. Uspehi, katere je kolektiv Papirnice dosegel pod njegovim vodstvom, dokazujejo, da je tovariš Sonc tudi v obdobju industrijske izgradnje naše dežele znal organizirati delavski razred. S svojim požrtvovalnim in nesebičnim delom ter tovariškim odnosom do sodelavcev »luži tov. Sonc kot primer, kateremu sledi ves kolektiv.
Tovariš Sonc pa ni samo gospodarstvenik, ozko zavzet samo za probleme tovarne. Najdemo ga povsod tam, kjer je treba karkoli pokreniti ali iaholjšati. Težko je našteti vse tisto, kar mu izpolnjuje delovni dan. Poleg rednega dela je predsednik občinske konference SZDL Domžale, republiški poslanec, predsednik šahovskega društva Domžale itd. Kot tak sodeluje v delu skupščine občine ter v vseh ostalih forumih na občinskem nivoju. Kljub vsej svoji angažiranosti je uspel končati višjo šolo za organizacijo dela. V tem vsestransko bogatem in uspešnem življenju je v vsej tišini že pred meseci praznoval svoj življenjski jubilej.
Tovariš Sonc iskreno ti čestitamo in ti želimo še mnogo let plodnega in uspešnega dela ter osebne sreče in zadovoljstva.
F. G.
se v 3 razredih. Razred A do 100 ccm, razred B do 125 ccm in razred C do 100 ccm-juniorji.
Po lanskem prvenstvu je dosegel prvo mesto v A kategoriji Stanko Subelj, v B kategoriji Mirko Živec, oba iz AMD Moste, v C kategoriji pa Sašo Kolar iz Zagreba, drugo mesto pa Franc Ravnikar iz AMD Moste.
Priprave za tako prireditev, na kateri nastopi od 30 do 50 najboljših tekmovalcev iz države, so precej zahtevne. Morajo biti pravočasne in vsestranske.
2e v jeseni je treba javiti datum tekmovanja, ki je potreben za sestavo koledarja vseh tekmovanj v naslednjem letu. Čimprej je treba začeti z zbiranjem sredstev, ki so potrebna, da se opravi potrebna propaganda, nakupijo obvezni pokali, izplačajo tekmovalcem dnevnice in amortizacija in krijejo vsi ostali stroški v zvezi z nemotenim potekom tekmovanja. Zagotoviti je treba in usposobiti večje skupine ljudi, ki si razdelo delo, da ga lahko pravočasno opravijo. Tu manjka primernih, delavoljnih ljudi, ki bi hoteli pomagati. Želimo, da se vsak, ki ima veselje do tega, enostavno oglasi pri AMD Domžale. Sodelovanje je res mnogovrstno: pri organizacijskih pripravah, pri propagandi, administraciji, prevozih, tehničnih nadzorih, športnih, bla-
gajniških in drugih delih. Ena osnovnih zahtev je tudi brezhibno zavarovanje proge za gledalce in tekmovalce. Vsi se spominjamo žalostnih izkušenj lanskega leta iz Kamnika in drugod. Zavarovanje moramo izvesti tako popolno, da bodo gledalci res lahko varno opazovali tekmovanje naših najboljših dirkačev. Ne malo pa lahko k temu prispeva redol.jubnost in vzgoja samih gledalcev. To pa je tudi eden glavnih namenov prispevkov, ki jih objavljamo.
S. Vrhovec
Visoki jubilej na Prevojah
Helena Lukman, Avzgarjeva mama s Prcvoj (Zaborsla) je bila rojena v Ljubljani, dne 15. 4. 1881 in praznuje 15. t. m. devetdesetletnico. Iskreno čestitamo!
Še vedno je čvrsta in žilava, v trgovino, v cerkev in opravke po bližnji okolici opravi še vse sama peš. Doma še skuha kosilo, večkrat nakolje drva, zdaj na pomlad pa se že veseli dela na vrtu. Zares je prava junakinja za 90 let!
Njena mladost je bila trnjeva, zgodaj je izgubila starše, mame niti poznala ni, oče pa ji je umrl, ko je imela 7 let. Potem je živela pri teti, s 16. leti pa si je šla sama kruh služit k družinam, kjer je delala v kuhinji in pri vseh gospodinjskih opravilih. Iz-vcžbala se je v dobro kuharico, kar je še danes.
Poročila se je in rodila 6 otrok. Moža je izgubila I. 1940. To jo je zelo prizadelo, ker sta se lepo razumela. Leta 1944 pa je izgubila na Štajerskem v boju svojega najmlajšega sina Pavla, ki je bil borec Slandrove brigade. Tudi sama je pripomogla z mnogimi dobrimi deli v borbi proti okupatorju. Zdaj živi • svojo hčerko, se dobro počuti in je zadovoljna, mi pa ji iz srca želimo še mnogo zdravih let!
Statut sklada določa organe sklada in njihovo delovno področje, način oblikova-rija teh organov ter način in pogoje, pod katerimi se dajejo v uporabo sredstva sklada.
4. člen
Sklad upravlja skupščina sklada. Skupščino občinskega sklada sestavlja pet predstavnikov, ki jih izvoli občinska skupščina izmed odbornikov in družbeno-političnih organizacij in šestnajst predstavnikov, ki jih izvolijo samostojne organizacije združenega dela.
5. člen
Samostojne organizacije združenega dela izvolijo v skupščino sklada naslednje število predstavnikov:
Industrija:
Papirnica....... 1
Helios ........ 1
TOKO........ 1
Slovenija-les...... 1
Induplati....... 1
TOSAMA....... 1
Universale ...... 1
Termit........ I
Mlinostroj....... 1
Filc......... 1
Trak......... 1
Kmetijstvo:
KPC Jable 1
Trgovina:
Napredek   .  :..... 1
Gostinstvo:
Gostišče Konšek    .  .  .  . 1
Obrt:
TAMIZ........ 1
Banka:
Ljubljanska banka Domž. . 1
6. člen
Skupščina sklada izvoli izmed svojih članov predsednika skupščine in upravni odbor, ki šteje pet članov, potrjuje zaključni račun sklada ter določa smernice kreditiranja.
7. člen
Upravni odbor sklada opravlja naloge, določene v statutu sklada.
8. člen
Mandat članov skupščine sklada *raja štiri leta.
9. člen
Administrativne in finančne posle za sklad opravlja Ljubljanska banka, podružnica Domžale.
Medsebojna razmerja iz 1. odstavka se določijo s pogodbo.
10. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o skladu skupnih rezerv gospodarskih organizacij (Ur. vest-nik, št. 6/69).
Številka: 402-1/71
Datum: 25. 3. 1971.
Predsednik skupščine občine Domžale Albin Klemene, 1. r.
Na podlagi 5. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68) in 26., 27. in 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Ur. list SRS. št. 16/67) ter 71. člena statuta občine Domžale, je skupščina občine Domžale na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. III. 1971 sprejela
ODLOK
o določitvi stopenj prispevkov in davkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Domžale
1. člen
S tem odlokom se določi stopnja občinskih prispevkov in davkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Domžale.
2'. člen
Sredstva za financiranje vzgoje in izobraževanje v občini Domžale tvorijo:
del prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, del prispevka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ter del davka od prometa na drobno.
3. člen
V letu 1970 znašajo stopnje prispevkov in davkov za izobraževanje:
1. Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja iz gospodarstva ..........2,58
2. Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja izven gospodarstva ........2,58
Za enak odstotek se za leto 1970 jniža stopnja občinskega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki je določena v 1. členu odloka o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov občine Domžale (Ur. vestnik 1/70)
3. Prispevek iz osebnega dohodka
od kmetijske dejavnosti    .   .   . 53,77
4. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ........53,77
5. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti, ki se plačujejo pavšalno ali v odstotku od kosmatega dohodka 53,77
6. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.....53,77
7. Prispevek iz osebnega dohodka od   avtorskih   pravic, patentov
in tehničnih izboljšav   .... 53,77
8. Občinski prometni davek od prometa na drobno (razen alkoholnih   pijač) .......53,77
9. Občinski prometni davek od alkoholnih pijač v trgovini   .   . 53,77
10. Občinski prometni davek od alkoholnih pijač v gostinstvu .   . 53,77
11. Občinski   prometni   davek na malo ..........53,77
4. člen
Sredstva, zbrana po določbah 3. člena tega odloka, pripadajo Temeljni izobraževalni skupnosti Domžale za financiranje vzgoje in izobraževanja, v skladu z določili 40. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji.
5. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1. I. 1971.
Številka: 420-1/71 Datum: 25. 3. 1971.
Predsednik skupščine občine Domžale Albin Klemene, 1. r.
Z druge seje občinske skupščine v mesecu marcu
Na dnevnem redu druge seje občinske skupščine v letošnjem marcu so bile zadeve, ki so pomembne za delo in življenje sleherne občine. Občinska skupščina se je morala namreč odločiti glede smernic družbenega in gospodarskega razvoja občine v letu 1971 in v zvezi s tem sprejeti odgovarjajočo proračunsko politiko. Kljub pomembnosti teh vprašanj, pa so se odborniki najprej posvetili obravnavi kmetijske problematike. Občinska skupščina Domžale se je ie dolgo zavedala nezavidljivega položaja, v katerem se je znašlo kmetijstvo in si zato že
pred leti pričela prizadevati za izboljšanje položaja kmeta. To
je med drugim ugotovil v svojem uvodnem referatu inž. Lojze AVSlC. predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Mimo obsežnega gradiva, ki so ga prejeli odborniki in ki je obsegalo poročilo občinske kmetijske službe in inšpekcije, statistiko o kmetijski proizvodnji v letu 1970, poročilo veterinarske inšpekcije in veterinarskega zavoda, upravnega odbora sklada za pospeševanje kmetijstva, medobčinske gozdarske inšpekcije, gozdnega gospodarstva-obrata v Domžalah in obrata AE-koope-
racija v Lukovici, je predsednik sveta za kmetijstvo nanizal najbolj kritične značilnosti, ki pogojujejo stanje, kakršno je na področju kmetijstva. Posledica te krize je med drugim upadanje števila kmečkega prebivalstva, ki se je v naši občini od leta 1965 znižalo za polovico, kar je veliko nad poprečjem republiškega osipa. Na to vsekakor vplivajo med drugim tudi večje možnosti zaposlitve v drugih panogah gospodarstva. Pri tem je treba ugotoviti, da je v rokah zasebnega kmeta v domžalski občini še vedno 75% kmetijskih površin. Pri tem pa
žal ugotavljamo, da je tudi fizični obseg zasebne kmetijske proizvodnje v preteklem letu bil v upadanju, razen pri trav-ništvu in lucerni. Tudi hektarski donos zelo zaostaja za donosom v družbenem sektorju. Temu je med drugim vzrok vztrajanje kmetov pri starih oziroma slabših sortnih vrstah, predvsem pa izredno majhna poraba umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. To pa je posledica premajhne kupne moči zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Odkupne cene mesa so se sicer delno popravile, medtem ko za ostale kmetijske pridelke ta ugotovitev ne velja. Posledica tega je slabši odkup in manjši interes kmetov za določeno pro-
Nadomestne volitve republiškega poslanca in treh odbornikov občinske skupščine 5. in 9. maja 1971
Meseca aprila 1969. leta smo volili nove zvezne in republiške poslance ter odbornike občinskih skupščin, in to za štiriletno mandatno dobo.
Vendar se jc še pred iztekom mandatne dobe poslanec republiškega zbora Skupščine SR Slovenije inž. Lado Si-mončič odpovedal mandatu. Predsednik republiške skupščine je zato razpisal nadomestne volitve poslanca v republiški volilni enoti št. 8 DOMŽALE I, ki obsega območje občine Domžale zahodno od reke Kamniške Bistrice ter Ihan. Nadomestne volitve bodo v nedeljo 9. maja 1971. Tedaj bodo volivci tega področja neposredno volili novega poslanca republiškega zbora za navedeno volilno enoto.
Občinska kandidacijska konferenca SZDL Domžale, ki je zasedala 19. 1. m., je potrdila predlog kandidatov za novega republiškega poslanca, in sicer:
FRANCIJA GERBCA, diplomiranega ekonomista iz Domžal in
PETRA GUBANCA, veterinarja iz Mengša.
Vendar morajo to kandidaturo potrditi še zbori volivcev, ki bodo sklicani še v tem mesecu. Zbori volivcev lahko predlagajo tudi še nove kandidate za poslanca, vendar postanejo le-ti kandidati šele tedaj, če jih sprejme oziroma predlaga najmanj tretjina vseh zborov volivcev na območju volilne enote.
Občinska volilna komisija je že tudi pripravila predlog volišč, ki naj bi bili v stanovanjskih in drugih prostorih, ki so jih lastniki že pri dosedanjih volitvah dajali na razpolago za ureditev volišč.
V naslednjem navajamo razpored volišč in območij, ki jih zajema posamezno volišče:
<
JO
£3
ES
tn >
1.
2. 3. 4.
5. 6.
9.
10.
11. 12. 13.
14. 15.
16. 17. 18.
19.
VOLIŠČE
Šola Dragomclj Šola Trzin
Gasilski dom Topole V prostorih podjetja Semesadika Mengeš
Dom počitka Mengeš Gasilski dom Mengeš
7.   Osnovna šola Mengeš
8.   Osnovna šola Mengeš
Gasilski dom v Loki pri Mengšu Pri Jernejčiču na Dobencm
Pri Kriškarju v V šoli na Homcu Gasilski dom Ihan
ORMOCJE VOLlSCA NASELJE-ULICE
Dragomelj in Pšata
Trzin
Topole
del Mengša: Prešernova. Jama, Gorenjska cesta, Veselovo nabrežje. Novakova ulica. Slan-drova ulica, Kolodvorska in Kamniška cesta za oskrbovanec Doma počitka v Mengšu
Mengeš — del: Glavni trg, Kidričeva, Zavrti, Ulica talcev, Kersnikova ulica, Zoranina pot Mengeš — del: Trdinov trg, Cankarjeva in Proletarska ulica, Blejčeva in Partizanska cesta, Stara pot, Zadružniška ulica, Ulica vstaje, Maistrova ulica
Mengeš — del: Tomšičeva, Li-parjeva in Zajčeva cesta, Muljava. Ogrinovo. Jelovšknva ulica, Cesta OF, Ropretova pot, Pot. Rašiške čete, Pristav Loka pri Mengšu
Dobeno
PrcserjahPrcserje
Homec in Nožice Bišče, Mala Loka, Selo in Brdo
Osnovna šola Ihan
Pri Rapc Alojziji Podrečje
Pri Bunkežu v Jaršah Osnovna šola Jarše Pri Plešcu Francu, Depala vas
Dom počitka Domžale Obnova Domžale
Prclog, Ihan, Goričica Zaboršt, Zg. Podrečje
Srednje in Zgornje Jarše Rodica, Spodnje Jarše Depala vas
za oskrbovance v domu počitka Domžale
Domžale — del: Krožna pot, Vojkova cesta, Ozka pot, Trzinska cesta, Poljska pot, Sto-bovska cesta, Koščeva pot, Trubarjeva ulica, Na Zavrteh, Ljubljanska od h. št. 1, 2—3, 9, 11—33, 35—39, 41—47, 49 do 50, 51, 53
<
jo
VOLIŠČE
bi J
VI >
9,1.   Šola »Vencelj Perko« Domžale
22.   Sejna soba občinske skupščine Domžale
OBMOČJE VOLIŠČA NASELJE-ULICA
Domžale — del: Železniška, Vodovodna, Taborska, Tabor, Partizanska, Prečna. Prešernova, Kersnikova, Stenovčeva, Roška. Cankarjeva od h. št. 1—3 (do proge), Kajuhova od h. št. 6—14 (do proge), Obrtniška Nova ulica, Ljubljanska 52. 56, 57, 58. 59, 60, 61, 62, 63, 65, 67, 61n, 54
Domžale — del: Kolodvorska, Lekarniška, Masljeva, A. Skoka, Vodnikova, Usnjarska, Cesta talcev. Krakovska, Brejče-va. Karlovška, Cankarjeva 4—7 do 9—14, Ljubljanska 64, 66, 68. 69, 70 do 86, 89, 90. 92, 94, 69a, 79b, Kajuhova ulica 1—5, Cesta talcev 1—12, 14, 15, 17, Savska cesta 1—20, 22 do 24, 26, 27, 28, 29, Simona Jenka cesta
23.   I. osnovna šola Domžale Domžale — del: Ljubljanska
cesta 87. 91, 92, 93, 95, 96, 97, 98 do 129, 130, 131 do 140, 114a, Ulica N. Tesla, Tomšičeva, Vodopivčeva, Levstikova, Cesta 29. novembra. Murnova, Vegova, Ješetova, Sejmiška, Roje, Kettejeva, Trdinova, Kamniška cesta
24.   Krajevna skupnost Domžale
Dolžale — del: Kidričeva, Zupančičeva. Lobodova, Šercer-jeva, Titov trg. Bistriška, Slandrova, Rojska, Kraigherjeva, Chvatalova, Detelova, Kopališka, Cesta talcev od h. št. 18—23
25.   Komunalno podjetje
Domžale — del: Savska od h. Domžale — obrat za cestešt. 24 do 54, Stranska pot, Kana Savski salova c, Aškerčeva, Mačkov-ci. Radio cesta
26.   Gasilski dom Studa
Studa pri Domžalah in Sentpavel
Predstavimo vam kandidate
za republiškega poslanca pri nadomestnih volitvah 9. maja
V volilni enoti Dob II. Rova in Sloveniiales -Radomlje, bodo 5. in 9.
maja tudi volitve občinskih odbornikov
FRANCI GERBEC — diplomirani pravnik, roj. 25. VIII. 1943
2e kot študent je bil tovariš Franci Ger-bce stalni dopisnik Dela v naši občini ter je na ta način občane ter široko slovensko javnost seznanjal s krajevno problematiko ter nakazoval odprte probleme Po opravljeni diplomi na pravni fakulteti je bil več-
PETER GIIBANC — živinozdravnik roj. 29. VI. 1933
kratni član komisij in svetov pri SOb Domžale. V zadnjem času je kot predsednik UC) sklada za štipendiranje pri SOb Domžale z akcijo za podpis družbenega dogovora o štipendiranju uspešno pomagal urediti štipendijsko politiko v občini. Uspešno sodeluje pri komisiji za izdelavo srednjeročnega načrt? razvoja občine Domžale.
Kot član komiteja občinske konference ZKS Domžale je eden najbolj delovnih in kritičnih pri pripravi sklepov in v razpravi. S svojim delom na izvršnem svetu SR Slovenije kot strokovni sodelavec pa je pokazal, da je strokovno dobro usposobljen in družbeno razgledan.
Posebno pa moramo poudariti njegovo sodelovanje pri Občinskem poročevalcu, kjer je kot član uredniškega odbora v številnih člankih dokazal, da je sposoben kritično posegati v občinska in širša družbena vprašanja. Zato menimo, da je s svojim delom in stališči znan tudi v širšem krogu javnosti.
Zaradi njegove strokovne, družbene in idejne razgledanosti, ki jo je dokazal s svojim dolgoletnim kritičnim obravnavanjem problemov v občini Domžale ter drugih družbenih vprašanj ter zaradi dobrega poznavanja problemov in dela republiških organov predlagatelji menijo, da bi bil tov. Franci Gerbec sposoben dobro zastopati našo občino tudi v republiški skupščini.
Tovariš Peter Gubane je prizadeven in vsestransko razgledan politični delavec. Ima široka obzorja in je pri svojem delu zelo konkreten. Pri občanih je spoštovan in priljubljen kot strokovnjak in kot družbeni delavec. Zbori volivcev v Topolah, Mengšu in Loki so ga predlagali kot kandidata za poslanca republiškega zbora skupščine SRS.
Zaposlen je kot strokovnjak v Zavarovalnici »SAVA« v Ljubljani, pred tem pa je delal dolgo vrsto let kot veterinar pri agro-kombinatu Emona na področju govedoreje.
Ze kot mladinec je sodeloval v delovnih brigadah, bil družbeno in politično aktiven kot študent, sedaj pa je član republiškega plenuma sindikata Slovenije, odbornik občinske skupščine Domžale, predsednik Sveta za kmetijstvo, predsednik komisije za družbeni nadzor pri SOb in predsednik turističnega društva Mengeš.
Predlagatelji so prepričani, da bi tovariš Gubane, če bi bil izvoljen za poslanca republiške skupščine, znal pravilno zastopati interese volivcev in celotne družbene skupnosti.
Istega dne, to je v nedeljo, 9. maja 1971, bodo tudi nadomestne volitve odbornika občinskega zbora skupščine občine Domžale, in sicer v 15. občinski volilni enoti DOB TI, ki obsega naselja: Zelodnik, Cešenik, Turnše, Gorjuša, Laze, Brezovica.
V navedeni volilni enoti je bil leta 1969 izvoljen za odbornika Maks .Teran, ki pa se je zaposlil v občinski upravi in zato ne more biti več odbornik občinske skupščine.
Kandidacijska konferenca SZDL v Dobu je že tudi predložila predlog kandidature za volitve novega odbornika, in je predlagala kandidate:
Marjana BOLHARJA, Cešenik 14,
Marjana CENCIJA, Laze 3, in
Janeza GABRSKA, Cešenik 3.
Občinska volilna komisija je predvidela za volitve dve volišči, in sicer:
eno pri KEPCU na Gorjuši, za volivce iz naselij Gorjuša, Brezovica in Laze,
drugo pri MARINCKU Pavlu v Ceše-niku, za volivce iz naselij Cešenik, Tur-niše in Zelodnik.
Tudi volivci 26. občinske volilne enote ROVA, ki obsega naselja Rova, Za-gorica, Ziče, Dolenje, Kolovec in Jasen bodo na nadomestnih volitvah v nedeljo, 9. maja 1971, volili novega odbornika, ker se je dosedanji, Edo Vollmajer, odpovedal mandatu. Kandidacijska konferenca je za kandidata za novega odbornika v tej volilni enoti predlagala Nado Tomšič, Rova 19.
Občinska volilna komisija je določila volišče v gasilskem domu, kjer bodo volili volivci iz vse volilne enote.
Volilni upravičenci, ki so zaposleni v podjetju SLOVENIJALES — obrat LIP Radomlje, pa bodo v sredo, 5. maja 1971, na nadomestnih volitvah prav tako izvolili novega odbornika, in to v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Domžale, kjer se je dosedanji, Ivan MRAK, odpovedal mandatu.
Kandidacijska konferenca delovne skupnosti omenjenega podjetja oziroma obrata je predlagala za kandidata Janeza PIZMOHTA, Domžale, Vodnikova 6 in Petra LIPOVSKA s Homca 1/5.
Volitve na vseh navedenih voliščih bodo od 7. do 19. ure, vendar pričakujemo, da bodo volivci opravili svojo dolžnost že v jutranjih in dopoldanskih urah.
Razgovor s prosvetnim delevcem
Našel .sem ga v šoli, čeprav se je bližal že sončni zahod in je toplo pomladansko popoldne vabilo v naravo. Mož, ki ne loči delovnega časa od prostega popoldneva, kj je ves predan vzgoji najmlajših, napredku poukn. vzgoje in izobraževanja, preživi večji del dneva v svojem drugem domu, v šoli. Ravnatelj moravske osnovne šole, tovariš Maks Zaje že vrsto let uspešno vodi zavod in pod njegovim vodstvom je dosegla šola v zadnjih nekaj letih velik napredek.
Zaprosil sem ga, da bi odgovoril na nekaj vprašanj o življenju in delu in organizaciji šole.
Ze dalj časa imate kabinetni pouk. Kaj vas je vodilo, da ste izbrali ta način organizacije pouka?
V svetu ni kabinetni pouk nobena novost. Lahko rečem, da je tak način organizacije pouka v razvitih deželah že zdavnaj vsakdanja praksa. Pri nas smo šele nekje na začetku. Predvsem moram poudariti, da zahteva kabinetni pouk ustrezne šolske prostore in zadovoljivo, da ne rečem dobro opremljenost šole z učili. Prvo in drugo pa smo mo-ravčani dobili pred leti, ko je bilo dograjeno novo, moderno šolsko poslopje. Osnova je biia torej dana. No — in začelj smo. Sprva je bilo težko, manjkalo je izkušenj in precej časa smo porabili za samo organizacijo. Orali smo pač ledino......
Kakšna je razlika med klasično učilnico in kabinetom?
Predvsem je vsaka učilnica namenjena pouku določenega predmeta, zato je tudi urejena in opremljena tako, da se učenci s čim manj truda kar največ nauče. Bistvo je pravzaprav v dejstvu, da ima vsak učitelj »svojo« učilnico v kateri poučuje »svoj« predmet, učenci pa se »selijo« iz razreda v razred tako, kot jim pač veleva urnik. V začetku te bilo treba učence voditi iz razreda v razred; kmalu pa so se učenci »preseljevanju« tako privadili, đa'opravijo to brez težav, hitro in dovolj disciplinirano.
In prednost kabinetnega pouka?
Predvsem se učilnice laže opremijo s potrebnimi učnimi pripomočki in primerno strokovno literaturo, ki jo imajo pri roki učitelji in učenci. Učni pripomočki so izkoriščeni do največje možne mere. Opazna je tudi večja vedoželjnost otrok, ki se za posamezen predmet temeljito pripravljajo. Verjetno igra tu pomembno vlogo tudi psihološki moment saj učenec, ki gre v določen kabinet, nehote pomisli na določen učni predmet, se zanima za učila in učne pripomočke v kabinetu in skuša dobiti odgovore na YPrašanja najprej pri sebi, nato pri učitelju. In končno tudi učitelju je olajšano delo, saj si pripravi vse potrebno za pouk v »svojem« razredu, kjer ima vse potrebne učne pripomočke in mu jih ni treba prenašati iz razreda v razred. Pri vsem tem pa se učila kljub večji uporabi bolj očuvajo, kar je tudi pomembno, saj vemo, da so razmeroma draga. Poudariti pa moram, da je modernizacija pouka odvisna tudi od sredstev, ki jih šola ima. Denar, ki je vložen v šolo ni izgubljen, čeprav rezultati in uspehi niso takoj vidni. Financiranje vzgoje in izobraževanja je dolgoletna naložba, ki se običajno pokaže šele v daljšem časovnem obdobju.
V Moravčah imate pouk pet dni v tednu. Kaj vas je vodilo, da ste kot prva šola v domžalski občini prešli na petdnevni delovni teden?
Da ne bo nesporazuma. Nismo začeli delati pet dni v tednu zato, ker bi bila to modna muha, ali morda zato, ker bi želeli biti imenitni. Ta oblika dela je nastala iz potrebe po vsaj delni razbremenitvi učencev v šoli. Živimo na izrazito kmetijskem področju. Nedokončana kmečka dela vabijo pridne roke. da opravijo to in ono. Ker je delovne sile malo, so morali dostikrat prijeti za delo tudi otroci, ki sicer- obiskujejo pouk. Posledice tega so bili številni izostanki od pouka. Letos z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se izostanki od poukn močno zmanjšali.
Kako pa se delo v petih dneh odraža na učnem uspehu in kakšna je obremenitev učiteljev?
Zdi se mi, da so učenci aktivnejši, da so bolj delovni, ker se vsaj enkrat tedensko temeljito spočijejo od napornega umskega dela. Seveda je to precej posplošena misel, saj tisti, ki niso delali prej, tudi sedaj ne pokažejo bistveno boljših rezultatov. Kljub petdnevnemu tedniku ie učenec še vedno preveč obremenjen, zato veliko pričakujem od predvidenga znižanja tedenskih učhih ur pri novem predmetniku.
V dneh pouka prežive učenci dobršen del dneva v šoli, saj obiskujejo nekateri dodatno pomoč, drugi narede tudi naloge v šoli — željni pa so tudi rekreacije na športnem poligonu, zato
Pionirji ihanske šole in predstavniki krajevne organizacije Zveze borcev se vsako leto 24. februarja udeleže komemoracije pred spomenikom 72 padlim v Oklem nad Ihanom.
Letos sta se spominske svečanosti udeležila tudi dva borca, ki sta preživela ta tragični dohodek in pionirjem na kraju sam em pripovedovala o tej tragediji.
Ze več kot šest mesecev je preteklo, odkar je Trzince razveselila novica, da bodo dobili prepotrebno avtobusno postajališče. In res so ga pričeli graditi, vendar je gradnja iz občanom nerazumljivih razlogov r«acnkrat obstala in danes osiveli in razmajani opaži tisočem potnikov, ki se vsak »lan vozijo tod mimo, dokazujejo Ie našo zanikrnost ali pa v reformnem obdobju začeto »nepokrito investicijo« pretirano podjetnega investitorja
V prejšnji številki smo pisali o novem radomeljskem pevskem zboru, ki se je pred časom prvič predstavil poslušalcem pod vodstvom Staneta Habeta. Danes pa objavljamo tudi njegovo
sliko
Razdelitev sredstev udeležencem NOV za adaptaciio aH gradmo stanovanj
ViSina posolila din
Upravni odbor sklada za financiranje gradnje in adaptacij stanovanj za borce NOV v občini Domžale je v letošnjem letu opravil prvo delitev sredstev za posojila udeležencem NOV. V ta namen .je bilo 875.000.-din razpoložljivih sredstev iz pogodbe o vezavi sredstev iz leta 1970. Poleg tega zneska je bilo še 200.000.-din iz presežka odobrenega kredita v letu 1970; skupno torej 1.075.000.-din.
Zahtevkov za dodelitev posojila je bilo do 31. 12. 1971 vloženih 122, od tega 47 upravičencev, katerim je bila dodelitev preložena na letošnje leto, o čemer so bili pismeno obveščeni.
Upravni odbor sklada je reševal prošnje za dodelitev posojila na sejah dne 25. 2., 4.' in 18. 3. t.l. Na prvi seji ie sprejel sklep, s katerim je spremenil rok vračila posojila od sedanjih 20 na 10 let Za to spremembo se je UO sklada cdločil predvsem zaradi hitrejšega obračanja sredstev. Menil .je, da tudi glede na druge okoliščine z leti prihaja do tako nizkega mesečnega zneska vračila posojila, da je sprememba vračilnega roka utemeljena.
Zaradi želje po čim bolj pravilni razdelitvi sredstev upravičencem je bilo sklenjeno, da si posebna komisija, sestavljena predvsem iz članov Občinskega združenja ZB NOV Domžale, ogleda na terenu pri posameznikih upravičenost do posojila. Na podlagi tega je sestavila komisija za skrb borcev NOV pri Občinskem združenju ZB NOV Domžale predlog za dodelitev posojila posameznim upravičencem. Upravni odbor sklada je v pretežni meri upošteval navedeni predlog in dodelil posojila naslednjim upravičencem:
N* seji dne 4. 3. 1971
1. Anton Stražar. Domžale Savska 23
2. Dragica Leveč, Učak Trojane
3. Anton Kralj, Dragomelj 8
4. Janez Mrčun, Mengeš Prešernova 10
5. Ivan Vesel, Cešnjice 16 Moravče
6. Alojzija Zeleznikar Proletarska 7 Mengeš
7. Jože Malež, Domžale Simona Jenka 13
8. Jože Baloh, Blagovica 15
9. Ivan Tomšič, Mengeš Prešernova 19
ViSIna
posojila din
10.000-
10.000-8.000.-
10.000-
5.000.-
20.000-
5.000-6.000-
25.000-
Višlna posojila din
10.000-
10. Franc Barlič, Kranjebrdo 2
11. Ferdinand Majdič, Moravče
Vegova 9 10.000.-
12. Alojz Gostič, Moravče 37 10.000.-
13. Maks Bregar, Zalog 2
Moravče 20.000.-
14. Francka Razboršek, Zalog 11 Moravče 15.000.-
15. Anka Kuzmič, Radomlje 61 15.000-
16. Rozalija Cebulj, Dobeno 11 20.000-
17. Feliks Pogačar, Loka 78
Mengeš 10.000-
18. Zlatko Repnik, Homec 79 10.000,-
19. Rudolf Kramar, Hudo 31 5.000.-
20. Angela Perne, Radomlje 94 10.000,-
21. Francka Zor. Nožice 39 20.000.-
22. Stane Mrhar. Mengeš
Partizanska 42 10.000-
23. Frančiška Bergant,
Trzin 158 20.000-
24. Ada Habat. Trzin 138 20.000-
25. Pavle in Vera Robavs,
Mengeš Trdinov trg 4 20.000 -
26. Pavel Ulčar, Nožice 21 10.000.-
27. Janez Pernuš, Domžale
Sejmiška 10 10.000-
28. Jernej Vrenjak,
Količevo 86 10.000-
29. Ivan Jare, Rodica
Jelovškova 17 20.000-
30. Fani Stiftar. Mala Loka 10 10.000-
31. Pavle Pavlic, Domžale
Masljeva 8 5.000.-
32. Ana Stražar, Kokošnje 10 6.000-
33. Ivan Kos. Moravče 14 8.000-
34. Frančiška Hrovat, Domžale
Simona Jenka 3 15.000.-
35. Marjan Kaliman, Domžale
Toneta Tomšiča 10 10.000.-
36. Pavla Klopčič, Moravče
Vegova 1 10.000-
37. Jože Peterca, Vir
Bukovčeva 42 5.000-
Na seji dne 25. 2. 1971
:J8. Stane Čebela, Dešenj 5.000.
39. Miro Burja, Nožice 10.000.-
40. Miha Štrukelj, Dob 10.000.-
41. Vincenc Uranič,
Tlačnica 24 12.000.-
42. Anica Zupančič,
Zlato polje 20.000.-
43. Marija in Anton Cerman,
Moravče 10.000.-
44. Milena Vodopivec,
Domžale 15.000-
45. Stane Rihtar, Domžale	20.000-
46. Pavel Marinšek, Cešenik	10.000.-
47. Anton Rožič, Trojica	15.000-
48. Janez lireceljnik. Krtina	5.000.-
49. Slavko .Štrukelj, Dob	15.000^
50. Stane Lajevic. Koseze	10.000-
51. Angela Kokalj, Velika vas	5.000.-
52. Angela Rovšck. Zalog	6.000.-
53. Alojz Podobnik, Pšata	15.000-
Na seji dne 18. 3. 1971	
54. Ana Kobiljšek,	
Zaboršt. n.h.	10.000-
55. Mink;i Volk, Vir	
Subičeva 7	10.000.-
56. Janez Kocjančič.	
Škrjančevo 9	20.000-
57. Milena Kolone, Zaboršt 4	10.000-
58. Franc Kocjan. Imovica 1	10.000-
59. Antonija Novak,	
Gradišče 24	15.000-
60. Andrej Bernot, Dupeljne 1	10.000-
61. Antonija Sameja,	
Prevoje 55	10.000-
62. Anton Pogačnik, Ihan 1	10.000.-
63. Frančiška Korošec,	
Prevoje 65 '	5.000-
64. Mirko Avbelj, Trn java 8	10.000-
65. Francka Bogataj, Ihan 53	15.000-
66. Ana Hribar. Prevoje 45	10.000-
67. Marija Kepic, Šentvid 5	10.000-
68. Anton Kos. Videm	10.000-
69. Slavko Urankar, Gabrje 5	
(Limbar. gora)	10.000-
70. Jože Raspet, Domžale	
Roje 5	10.000-
71. Ivan Brojan, Loka 144	10.000-
72. Radovan Stankovič, Vir	
Papirniška 11	20.000.-
73. Ciril Vehovec, Drtinja 29	5.000-
74. Stane Bratun, Zalog 4	10.000-
75. Peter Janežič, Moravče	
Vegova 2	20.000-
56. Jože Mrčun. Drtija 14	20.000-
77 .Ivan Vrečar, Gorica 2	10.000-
78. Ivan Urbanija,	
Krnn jnbrdo 3	15.000-
79. Pavel Zupan, Preser.je 53	8.000-
80. Janko in Regina Gostič,	
Prevoje	10.000.-
81. Štefka Koderman,	
Vrhopolje 6	5.000-
82. Martin Stiftar, Brezovica 2	
Dob	10.000-
83. Ludvik Slibar, Moravče	
Tomanova pot	7.000-
SKUPAJ	961.000-
Domžale, dne 19. 3. 1971
Upravni odbor sklada
je čutiti vse večjo željo mnogih staršev po celodnevnem varstvu.
Povedal sem že, da so učenci vsaj deloma razbremenjeni. Ne bi pa mogel tega trditi za učitelje, saj morajo le-ti opraviti prav tako 42 delovnih ur vsak teden. Ker pa se pouk časovno podaljša za nekaj tednov, so učitelji mnogo bolj obremenjeni kot so bili prej. Ce se učenci ob tem več naučijo, če laže dojemajo pr-; pouku, če hitreje pridejo do znanja po tej poti. potem je tako obliko dela treba pozdraviti, saj moramo v prvi vrsti videti koristi otrok, naših otrok ...
Kako gledate na povezavo med poukom in splošnim družbenim in političnim dogajanjem pri nas?
Dolgo časa je bil učitelj poleg angažiranja v šoli še gonilna sila v telovadnih in kulturno prosvetnih društvih. Smatram, da danes ni samo učitelj poklican, da bi aktivno delal v društvih izven šole. Danes zahteva šola od učitelja celega človeka; izobraženega, preudarnega, strokovno usposobljenega in tudi politično neoporečnega. Jasno je, da se nobena snov ne more podajati povsem indiferentno, golo,
suhoparno, brez povezanosti z dogajanji v gospodarstvu, kulturi in politiki. Učiteljeva dolžnost je celo. da se udejstvujo tudi izven pouka, ter v razgovoru z učenci v sproščeni obliki pojasnuje vse tisto, kar učencem ni jasno ob spremljanju družbe-no-političnih dogajanj, ter tako
posredno preko učencev vpliva tudi na starše in jih vzgaja. Ne znam si predstavljati pouka, pri katerem učitelj ne bi privzgajal otrokom patriotizma, predanosti našim voditeljem, nuđenje pomoči domovini, kadar je pomoči pogrebna.
Razgovor zapisal T. Turšič
»Slovenijales« — Rodomlje sprejme v delovno razmerje več nekvalificiranih delavk in delavcev. Sprejemamo tudi mlajše delavke (stare 15 let). Interesenti naj se javijo v splošnem sektorju.
izvodn.jo. Pomanjkanje mleka in masla je še v bližnji preteklosti urejala država t uvozom teh proizvodov, namesto da bi z ustrezno odkupno ceno mleka vzpodbudila prizadevanja za večjo proizvodnjo oziroma, da bi kmet po realni odkupni ceni mleko oddal, namesto da ga krmi živini. Slednje potrjuje podatek, da je na območju Slovenije zbrano okoli 350 litrov mleka na kravo, čeprav je poprečna molznost 1700 litrov.
Zdravstveno zavarovanje kmetov je nadaljni problem, ki zaradi nesolidnega obravnavanja Se vedno povzroča hudo kri. Posebno zaradi ponovnega povečanja prispevkov brez poprejšnje solidne osnove in izračunov. Domžalska občinska skupščina je že doslej, kolikor je bilo mogoče, poskušala razreševati problematiko na področju kmetijstva. Tako je ustanovila sklad za pospeševanje kmetijstva, t davčnimi oprostitvami pomagala predvsem hribovskemu kmetu, z davčnimi olajšavami pa tudi drugim. Zagotovila je brezplačno osemenjevanje in v letošnjem letu zaposlila diplomiranega agronoma za delo na pospeševanju kmetijstva. Prav tako je enakega kmetijskega strokovnjaka nastavil tudi obrat Kooperacija, kjer je tudi sicer zabeležen določen napredek, saj je svet za kmetijstvo dosledno vztrajal in zahteval od njega uspešnejše in učinkovitejše delo. Svet za kmetijstvo oziroma sklad bi za izvršitev predvidenih akcij na področju pospeševanja kmetijstva nujno potreboval določena denarna sredstva in je zato predložil občinskemu proračunu zahtevek za 50 mio SD. Ta znesek predstavlja le minimalna sredstva za predvidene načrte glede na velik interes zasebnih kmetov za napredno gospodarjenje. Vendar je bilo v predlogu občinskega proračuna za leto 1971 predvidenih le 19 mio SD, zalo je predsednik sveta za kmetijstvo ob zaključku svojega referata apeliral na odbornike, naj zagotovo v proračunu znesek, ki ga je svet zahteval. Nakazal je možnost, da bi z najetjem posojila zagotovili še razliko do zahtevanega zneska. Tudi večina razpravljavcev je zahtevala izpolnitev zahtevka sveta za kmetijstvo. Mimo tega je Anton LE-BAR v svoji razpravi kritiziral dosedanji odnos do zasebni t,, i kmeta, ter spomnil na posledice, ki jih ne trpi samo kmet, ampak vsa družbena skupnost. V zvezi z določanjem prispevkov za kmečko zavarovanje meni, da bi morale imeti pri določanju prispevkov besedo tudi občinske skupščine, ki poznajo stanje zasebnega kmetijstva v občini. Tudi Albin PENIC se le strinjal z dosedanjimi ugotovitvami in se zavzel za večjo pomoč kmetom, posebno v pasivnih območjih. Tudi določevanje zazidalnih območij gre često v škodo kmetijskih površin. Vse navedeno in številni drugi raz-
logi zahtevajo, da se že enkrat dokončno odločimo glede nadaljnjega razvoja kmetijstva, da zajezimo razslojevanje in ohranimo na kmetijah vsaj dosedanje število kmetov. Odbornik Slavko MATICIC je prepričan, da s sredstvi občine vprašanja kmetijstva ne bo mogoče reševati, kajti vzroki za tako stanje, so predvsem izven pristojnosti občin. Meni. da bi bilo med drugim treba zagotoviti kmetu ustrezne kreditne pogoje za najemanje posojil, rešiti vprašanje zemljiškega maksimuma v Sloveniji in nujno poskrbeti za tržno urejenost. Načel je tudi problem zdravstvenega zavarovanja kmetov in s primerjavo dokazal, da na tem področju ni vse tako kot bi moralo biti. Pristojni organi bodo morali torej s tem v zvezi čimprej sprejeti ustrezne sklepe in stališča, kar bo prispevalo k razreševanju obravnavane problematike tudi v naši občini. Tudi odbornik Peter GUBANC je spomnil na velike razlike v hektarskih donosih in mlečnosti krav v zasebni in družbeni proizvodnji. Zmanjševanje te razlike je prav tako element, ki ga sklad za pospeševanje kmetijstva želi pospeševati in je v zahtevku do proračuna upoštevan strošek tudi za to dejavnost. Meni, da bi morala skupščina v celoti upoštevati zahtevek sklada oziroma sveta za kmetijstvo, saj je 50 mio SD glede na potrebe še vedno minimalen znesek.
Odbornik Rudolf OSOL1N ugotavlja, da je program pospeševanja kmetijstva tako realen, da ga je treba uresničiti. Meni, da bi se bilo treba zavzemati za to, da bo vsa zemlja dejansko obdelana, agrarni maksimum pa ne bi smel biti ovira za tistega, ki želi zemljo obdelovati. Franc MUSIC je glede na pereče probleme v zvezi s plačevanjem prispevka za zdravstveno zavarovanje predlagal, naj se z zakonom določi, da se V primerih, ko se odpiše davek, odpiše tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje. Nadalje meni, da bi morala kmetijska organizacija nujno organizirati neposredno prodajo kmetijskih proizvodov, kar bi bilo v korist kmetijskemu proizvajalcu.
Dr. Franc GASPERIN se ni strinjal s predlogom, da bi kmetijski proizvajalci prispevali polovico k stroškom za osemenjevanje, ker bi s tem kmeta le prikrajšali za že zagotovljeno pomoč. Mimo tega bi bila zaman vsa dosedanja prizadevanja in uspehi, ki so bili že doseženi pri uvajanju ustrezne živinske pasme. Spomnil je na finančni fond, ki se ustvarja iz dela pristojbin za živinske potne liste, iz katerega bi bilo mogoče dobiti posojilo za realizacijo zahtevka sklada oziroma sveta za kmetijstvo.
Po ugotovitvi inž. Lojzeta AVSICA je svet za kmetijstvo že sprožil vprašanje teh sredstev in se tudi zavzel za njihovo aktiviranje. Prav tako je svet za
Gradnja stanovanj za trg v Domžalah se uspešno razvija. Poleg stolpičev in stolpnic, ki jih med Kidričevo in Ljubljansko cesto že gradi podjetje OBNOVA ali pa jih ima za letos v načrtu rastejo stolpiči ob Savski cesti. Prvi je bil v teh dneh v surovem stanju dograjen, drugi pa je začel hitro rasti iz tal
kmetijstvo razpravljal tudi o nadaljnjem brezplačnem osemenjevanju govedi in ugotovil, da je nujno potrebno s to prakso nadaljevati. France HABJAN je prepričan v pozitivne rezultate brezplačnega osemenjevanja in se strinja z ugotovitvijo, da so zahteve sklada na vsak način utemeljene, pripominja pa, da bi bilo treba zahtevana sredstva nameniti za pospeševanje tržne proizvodnje oziroma za urejanje vzornih kmetij. Odbornik Mavricij OREHEK je prav tako podprl predlog sveta za kmetijstvo in menil, da glede na to, da gre za minimalen znesek, ne bi smelo biti vprašanja ali se ta znesek odobri ali ne. Z modernizacijo kmetijske proizvodnje bi bil omejen tudi odliv kmečkega prebivalstva.
Tajnik skupščine je na vprašanje Leopolda ALEŠA, zakaj opravlja občinsko veterinarsko inšpekcijo veterinarski zavod pojasnil, da pristojnosti te inšpekcije niso tako številne, da bi bil en delavec v občinski upravi polno zaposlen, zato je bila sprejeta rešitev, da to inšpekcijo opravlja strokovnjak, ki je sicer redno zaposlen pri veterinarskem zavodu. Taka organizacija je tudi v skladu z obstoječimi predpisi, pripravlja pa se osnutek novega predpisa, ki bo določil ustrezno mesto tej inšpekciji bodisi pri občinski skupščini ali pri veterinarskih zavodih.
Nadalje je na pripombo glede financiranja občinske službe pravne pomoči za brezplačno pravno pomoč v primerih, ki jih določa odlok o ustanovitvi te službe pojasnil, da se ta pomoč dejansko daje. Podrobnosti o tem in delovanju te službe pa bodo obdelane v poročilu, ki ga bo ta služba predložila na aprilski seji občinske skupščine. Odbornik Jože KNEP je kot nujno predlagal ustanovitev vodnogospodarske inšpekcije, medtem ko je inž. Lojze AVŠIC predlagal, da se v kolavdacijsko komisijo za prevzem vodnogospo-
darskih objektov pritegne kmetijski in tudi finančni strokovnjak. Predsednik skupščine se je s predlogom strinjal in iz lastnih izkušenj dokazal, koliko večin kvalitetneje se dajo ta dela izvesti s sodelovanjem ustreznih strokovnjakov.
V nadaljevanju je ugotovil, da je bila razprava obsežna ter spomnil na sestanek predsednikov občin, na katerem je bila razprava o kmetijstvu prav tako zelo živahna in kritična in ugotovljeno, da je bila pomoč kmetijstvu, kolikor je bila dana, zagotovljena le s strani občin in še ta je bila zelo različna. Prepričan je, da bodo predlogi, ki jih je dal tukajšnji svet za kmetijstvo ter sklad za pospeševanje kmetijstva pomenili velik koraka naprej v pospeševanju kmetijstva v občini. Spomnil je na način plačevanja prispevka občine za zdravstveno zavarovanje kmetov, za katerega se je odločila skupščina na pretekli seji. Ugotovil je tudi, da se je premaknilo tudi na področju kreditne politike. Z ustreznim pravilnikom je Ljubljanska banka namreč določila pogoje, pod katerimi daje posojila tudi za kmetijsko dejavnost. S pogoji se interesenti lahko seznanijo neposredno pri podružnici LB v Domžalah, na obratu za kooperacijo v Lukovici, pri občinski službi za kmetijstvo in pri vseh samoupravnih telesih na področju kmetijstva. Predlagal je način realizacije zahtevka, ki ga je predložil svet za kmetijstvo oziroma sklad s tem, da bi v proračunu zagotovili 19 mio SD, kot je predlagano, okoli 10 mio SD bi dala udeležba na sredstvih, ki bodo ustvarjena s prodajo gramoza, razliko do 50 mio SD pa bi pokrili z najetjem posojila. S predlogom so se odborniki soglasno strinjali.
Nato je skupščina prešla na obravnavo proračuna občine za leto 1971 in resolucije o temeljih družbeno-ekonomske politike v letu 1971 v občini Domžale. Odborniki so se odločili
za skupno obravnavanje obeh zadev. Obširno gradivo je bilo predloženo odbornikom tudi v zvezi s predlogom občinskega proračuna. Povzetek tega in stališča sveta za finance v zvezi s predlogom proračuna je podal predsednik sveta Sandi Rihtar. Ugotovil je, da je svet za finance pri sestavi proračuna moral upoštevati med drugim tudi naslednja dejstva; da je namreč spričo stabilizacijskih ukrepov omejiti tudi proračunsko potrošnjo, nadalje, da je treba TIS zagotoviti najmanj tolikšen porast sredstev na lansko leto kot znaša porast proračunskih dohodkov; da je treba najmanj toliko kot v lanskem letu zagotoviti tudi sredstev za kulturno dejavnost, da bi mogli tako računati tudi na udeležbo republike; da je treba v proračunu zagotoviti plačilo obveznosti, ki zapadejo v letošnjem letu za moravsko cesto, da je treba zagotoviti v proračunu za leto 1971 sredstva za plačilo obveznosti za izgradnjo šolske mreže, in tudi sicer zagotoviti sredstva za vse zapadle obveznosti iz naslova doslej najetih kreditov in da je treba v okviru možnosti zagotoviti sredstva tudi za vse druge porabnike proračunskih sredstev, ter pri tem zagotoviti ustrezen rezervni sklad in za proračunsko rezervo. Glede na vse te obveznosti in omejitev dohodkov, ki jih predpisuje zakon, je jasno, da ni bilo mogoče ugoditi vsem zahtevkom proračunskih potrošnikov, saj so ti presegli zmogljivost občine in so bili višji od možnosti za okoli 480 mio SD. Po naknadnem predlogu razširjenega predsedstva skupščine, ki ga je pojasnil predsednik skupščine, pa so bila na račun sredstev, predvidenih za občinsko upravo, namenjena še dodatna sredstva za krajevne skupnosti (v letu 1971 bodo razpolagale s 73 mio SD), telesno kulturo ter financiranje občinskih družbeno političnih organizacij. Odbornik Franc Mušič je imel pomisleke v zvezi s tem predlogom zaradi stalnih zah-
tev, da se v občinsko upravo namesti visoko strokovne kadre, ki bi jim bilo treba zagotoviti tudi ustrezen osebni dohodek. Za to pa bi morala tudi pri občinski upravi obstajali določena rezerva. Odbornika Ivana JERETINA je zanimalo, kakšen procent povečanja OD je predviden v občinski upravi glede na povočan.jc izdatkov zanjo. Tajnik SOL je pojasnil, da v predlogu finančnega načrta uprave ni predvideno niti dinar za povečanje osebnih dohodkov, morda bi to s skrajno štednjo in pri prvotnem predlogu finančnega načrta uspeio ob koncu leta, sicer p, gre predvideno povečanje na račun že sprejetih novih strokovnih kadrov na sistemizirana delovna mesta ter povišanja materialnih izdatkov zaradi višjih cen. Predlog finančnega načrta uprave je bil napravljen z vso odgovornostjo, zato občinska uprava zaradi zmanjšanja sredstev ne bo mogla v celoti realizirati načrtov za nabavo opreme in nujne mehanizacije. V nadaljnji širši obrazložitvi je navedel še druge podatke v zvezi z delom občinske uprave. Med drugim je ugotovil, da je v preteklem in letošnjem letu prišlo v občinsko upravo 16 novih delavcev, predvsem z visoko in višjo izobrazbo; da je odstotek, ki odpade v proračunu za občinsko upravo v primerjavi z drugimi sorodnimi občinami, V vseh primerih nižji.
Predsednik skupščine je ugotovil, da je njena dolžnost, da zagotovi upravi potrebne strokovne kadre, ti pa so dolžni zagotoviti kvalitetno delo in Z dobro organizirano službo in dosledno delovno disciplino zagotoviti čim kvalitetnejše izpolnjevanje nalog na vseh področjih svojega dela. V tem primeru verjetno tudi občinska skupščina ne bi nasprotovala morebitnemu naknadnemu predlogu za dodatna sredstva občinski upravi. Nato je spomnil še na druge večje obveznosti, ki bremeno občinski proračun in za katere
Domžalsko komunalno podjetje je letos hitro poskrbelo, da so bile na naših cestah odpravljene posledice zime. Asfalterji so zakrpali rane na cestiščih, kar pa je, vsaj za Ljubljansko cesto v Domžalah, le zasilna rešitev. Cesta vedno glasneje terja novo
prevleko
se je skupščina soglasno odločila. Odbornik Ivan Cerar je opozoril na sklep skupščine, da se istočasno ž izgradnjo nove šole na Roj ah zagotovi otrokom varen prehod prek Bistrice. Vendar pa v proračunu pogreša postavkov ta namen. Predsednik skupščine je ugotovil, da bo za naslednjo sejo skup. pripravljen pregled sredstev, s katerimi bodo v tekočem letu razpolagali posamezni skladi in tudi predlog za razdelitev teh sredstev. Ne gre pa le za most na Viru, ampak tudi za druge obveze, na katerih uresničitev čakajo občani določenih območij že vrsto let. Sicer pa se bodo vsa večja dela izvajala le na podlagi enotne odločitve občinske skupščine in ne na podlagi Želje ali težnje posameznikov. Tudi krajevne skupnosti ne bodo smele obravnavati in videti le sredstva, ki so jim bila dodeljena neposredno, pač pa tudi druge pridobitve i dela, ki se izvajajo na njihovih območjih V okviru sprejetih programov.
Tilki. Leb, predsednica sveta za zdravstvo in socialno varstvo, ,e opozorila na naloge tega sveta in v zvezi s tem na sredstva, ki so predvidena v proračunu za izvajanje nalog na področju socialnega varstva in zdravstva. Kot za druga področja, tudi za to ni zagotovljenega dovolj denarja, čeprav se skupščina zaveda vse teže problematike na tem področju. To obsega skrb za socialno ogrožene ljudi, vprašanje rejnin, oskrbnine za stare in onemogle, nadalje kategorizacijo otrok, financiranje otroških in zdravstvenih kolonij, priznavalnine itd. Odbornik Janez Cerar je sprožil vprašanje posebne šole na Homcu v zvezi z njenim nadaljnjim statusom, ker je od tega odvisno tudi nadaljnje nujno preurejanje prostorov. Predsednik skupščine je prepričan, da bo tudi ta problem ugodno rešen, vendar trenutno to še ni mogoče. Janko Kralj, predsednik občinske konference ZMS, je postavil vprašanje dodeljevanja gradbenih zemljišč za udeležence NOV in zahteval, da se skupščini predloži seznam vseli, ki so zemljo brezplačno dobili, da bodo odborniki lahko presodili, ali so bili kriteriji za dodeljevanje pravilni in ali so bili sploh upoštevani. Avbclj Franc-Lojko, sedanji predsednik občinske zveze združenj borcev NOV je spomnil med drugim na občinski odlok, ki predvideva ustrezne kriterije in predlagal več sodelovanja pri razreševanju teh in drugih problemov na področju socialnega varstva tudi s strani tistih, ki le kritično gledajo in presojajo posamezne odločitve. Sicer pa bo občinska zveza ZB NOV kriterije ponovno obravnavala in jih predložila tudi skupščini. Janko Kralj je zagotovil, da osebno in tudi organizacija, ki jo zastopa ni bila nikoli proti borcem NOV, ugotavlja le, da kriteriji niso bili vse enako uporabljeni. S tem
soglaša tudi Jože Knep in ugotavlja, da marsikdo od borcev NOV še do danes, kljub prošnji, ni ničesar dobil, ker so se vrstili le eni in isti, zato tudi problemi borcev NOV po 25. letih še vedno obstajajo.
Predsednik skupščine se strinja z ugotovitvijo, da je treba ponovno pripraviti kriterije, med drugim tudi glede dodeljevanja zemljišč in v njih upoštevati primere, če je nekdo to ali podobno ugodnost od družbe kot borec NOV že dobil. Spomni pa ne pogoje, pod katerimi so se pred desetimi in petnajstimi leti dodeljevali krediti in brezplačna stavbna zemljišča. Do njih je namreč lahko prišel vsak. kdor je hotel graditi, kasneje pa je bil način pridobivanj;! gradbenih parcel tudi za borce NOV spremenjen. Strinja se z ugotovitvijo, da b| ti problemi borcev NOV pri dosedanjem razum«, /nnju družbe zanje, že morali biti rešeni. Tudi odbornik Franc Mušič na konkretnem primeru ugotavlja nedosledno uporabo kriterijev pri razdeljevanju kreditov borcem NOB in tudi Janez Hribar se pridruži zahtevi, ki jo je postavil predsednik občinske konferenco ZMS.
Odbornik Milan Jenčič je načel razpravo o dohodkih občinskega proračuna, in sicer iz naslova prometnega davka od alkoholnih pijač, ker se mu zdi dohodek prenizko ocenjen. Predlaga tudi strožjo kontrolo o odvajanju prometnega davka. Pojasnilo je dobil od predsednika sveta za finance Sandija Rihtarja in načelnika davčne uprave Andreja Drmala. Odbornik Rudolf Osolin je imel pripombe na razdelitev sredstev za krajevne skupnosti in menil, da število prebivalcev ni ustrezno merilo za dodeljevanje sredstev KS, ker so tudi v območjih Izven večjih centrov dostikrat velike potrebe. Predlaga, da se tudi prispevek za mestna zemljišča, ki ga plačujejo gospodarske organizacije, razdeli krajevnim skupnostim izven mestnega območja, ker ga namreč ustvarjajo tudi delavci, ki stanujejo izven območja, kjer se prispevek pobira. Predsednik skupščine je zagotovil; da bodo izdelani novi kriteriji tudi za razdeljevanje sredstev krajevnim skupnostim ter ponovno spomnil na pridobitve, do katerih so prišle nekatere KS z izvajanjem programov, ki jih je skupščina že sprejela (gradnja moravske ceste, izgradnja šolske mreže itd.).
Jože Knep je na ugotovitev, da pride v občinski proračun največ dohodka predvsem iz naslova prispevka iz osebnega dohodka predlagal, naj ustrezna občinska služba pripravi tudi pregled delomrznežev, ki so že ali pa še bodo v breme občini, čeprav bi morali tudi ti ustvarjati in doprinašati skupnosti. Odbornik Franc Šimenc je spomnil na dejavnost Planinskega društva Mengeš in Domžale  ter  prosil,  da  se njuna
Eborovaitfe slovenskih jamarjev v Domialah
Govoril bo o odkritju postojanke pručloveka nu Gorjuši. Starost najdb v tej jami cenijo na 12.000 do 15.000 let.
Božo Drovenik: Raziskovanje živalstva v jamah v okolici Domžal.
dr. Jožo Bole: Podzemski pol-žki no osamelem krasu.
dr. Valter Bohinec: Simon Robič — jamoslovec. Osvetlil bo raziskovalno delo Robiča, ki je sredi prejšnjega stoletja kot prirodoslovce prvi raziskoval jame v okolici Domžal.
Stane Stražar, Domžale — predsednik jamarskega kluba: Zgodovina in pomen raziskovanja jam na domžalskem področju.
Ze iz naslovov referatov Je razvidno, da bo peto zborovanje jamarjev usmerjeno oredvsem v raziskovanje našega kraja, imena predavateljev pa nam povedo, da bodo predavanja zasnovana na znanstvenih raziskovanjih in odkritjih. kar bo nedvomno zelo pomembno za nadaljne znanstveno raziskovalno delo.
V soboto popoldne bo v jamarskem domu na Gorjuši občni zbor Društva za raziskovanje jam Slovenije. Odprli bodo tudi razstavo fotografi.) naših inm. načrte jam in dokumentacijo o raziskovalnem delu domžalskih jamarjev.
Ob 19. uri bo v Delavskem domu na Viru svečana akademija v počastitev zborovanja in 10. obletnice ustanovitve Jamarske-
Organizacijo petega zbora jamarjev je Društvo za raziskovanje jam Slovenije zaupalo domžalskim jamarjem. Zbor, ki bo pod pokroviteljstvom Občinske skupščine Domžale, bo v jamarskem domu na Gorjuši 5. in 16. maja letos.
Zakaj so letos organizatorji tega zbora domžalski jamarji? Jamarski klub Simon Robič — Ivan Sesek Domžale je zelo delaven in praznuje letos deseto obletnico obstoja. Domžalski jamarji so zgradili prvi jamarski dom v Jugoslaviji (Ribničani imajo jamarsko kočo. dom pa so si postavili tudi logaški jamarji), sedaj pa se že dolgo pripravljajo na sprejem gostov. V aprilu so obnovili notranjost doma in uredili okolico te privlačne turistične postojanke. Sedaj izboljšujejo turistično pot in električno razsvetljavo v Železni jami, ki privablja vedno več turistov. Caka jih pa še veliko dela pri organizacija samega zbora. 2e pred pričetkom zborovanja bodo organizirali več predavanj z diapozitivi in filmi o lepotah in skrivnostih podzemljskega sveta.
Poglejmo program tega zborovanja: v soboto, 15. maja ob 8. uri ob sodelovanju domžalske godbe sprejem udeležencev zborovanja.
Strokovni del zborovanja bo verjetno v dvorani občinske skupščine, zvrstilo se bo deset znanstvenih referatov, med katerimi je tudi treba opozoriti na predavanja, ki bodo obravnavala kraške pojave na domžalsko-moravškem osamelem krasu. Zlasti na ta predavanja vabijo jamarji vse ljubitelje naših naravnih lepot, posebej pa še pedagoge, geografe in zgodovinarje z našega področja in vse prijatelje raziskovalcev podzemlja.
Predavali bodo med drugimi:
dr. Ivan Gams: Železna jama, znanstveni izsledki in nastanek jame.
dr. Franci Osole — arheolog:
Babja jama — poleolitska postojanka.
Prizadevni domžalski jamarji so v preteklem letu ponovno razširili in povečali svoj DOM na Gorjuši in ga tako usposobili ne le za potrebe društvene dejavnosti, ampak tudi kot pomemben turistični objekt. Njegova lega v bližini Krumperškega gradu in v naravno nedotaknjenem in mirnem okloju mu daje vse pogoje, da se bo razvil v enega od ciljev nedeljskih turistov in priljubljeno točko motoriziranih izletnikov. — SI. aprilom je gostinski obrat prevzel mlad, podjeten in strokovno usposobljen gostinec, ki gostom zagotavlja vestransko solidno postrežbo s kuharskimi specialitetami. — Dom ima tudi pet tujskih sob, ki so gostom že na razpolago
ga kluba Simon Robič-Ivan Sesek Domžale. V kulturnem programu bodo nastopili: Oktet bratov Pirnat, moški pevski zbor iz Domžal. Trio Cerar. Godalni orkester Domžale, oktet TOSAMA, recitatorji in harmonikarji.
Zvečer bodo domžalski jamarji pripravili gostom ob tabornem ognju pri domu na Gorjuši jamarsko srečanje, v nedeljo popoldne pa si bodo gostje-jamarji ogledali več jam na domžalskem
področju. Domžalčani jih bodo peljali v Osoletovo jamo na Desnu, v Miševo jamo na Gorjuši, v Železno jamo in verjetno še v nekatere jame v okolici.
Zaključek zborovanja raziskovalcev krasa bo v nedeljo popoldne pri jamarskem domu na Gorjuši.
Zborovanja se lahko udeleži vsakdo, ki ga zanima raziskovanje krasa, prijave sprejema Jamarski klub Simon Robič-Ivan Sesek Domžale
S. Stražar
Planinsko društvo in kooperacija
Planiniski dom na Veliki planini uspešno dela v zadovoljstvo obiskovalcev Velike in Male planine in s tem opravlja pomembno nalogo za propagando planinstva in turizma. Ne bo minilo več veliko časa, ko bodo ljudje spoznali, da je samo še v planinah res dober, čist zrak in še mir povrhu. Vedno manj bo dolgih potovanj in vedno več izletnikov na bližnje planine, saj bo-
do ljudje s tem prihranili na času in denarju. Tega se zaveda tudi domžalsko društvo, zato želi domove čimbolj opremiti za čim boljše počutje obiskovalcev. Glavni problem društva je še vedno tovorna žičnica, oskrbovalna žila doma. O »Občinskem poročevalcu« 10/1970 je bilo zapisano o stanju žičnice in o sodelovanju s sosednjimi planinskimi društvi. Na prvi sestanek
so prišli samo zastopniki iz Domžal. Črnuč in Jarš, drugi vabljeni pa se vabilu niso odzvali. Zaključek tega sestanka je bil, naj bi domžalsko Planinsko društvo usposobilo žičnico za varne prevoze za daljšo dobo, potem pa, da bi tudi oni dodali k vzdrževanju žičnice, sorazmerni del, kolikor bi žičnico uporabljali.
družbena dejavnost pravtako podpre s sredstvi in občinskega proračuna, kar se že nekaj let nazaj ni dogodilo. Po mnenju skupščine naj pristojni svet omenjeni društi upošteva pri razdelitvi sredstev vsaj v letošnjem letu, v prihodnjem letu pa naj bi bili upoštevani neposredno v proračun.
Po zaključni razpravi so nato sprejeli odborniki predlagano resolucijo in odlok o proračunu za leto 1971 ter odlok o določitvi stopnje prispevkov in davkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Domžale. Oba odloka sta objavljena v uradnem vestniku občine Dom-
žale. Prav tako tudi odlok o načinu upravljanja in sestavi skupščine občinskega sklada skupnih rezerv. V zvezi s tem je predpednik UO sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij inž. Avgust Orchek seznanil skupščino o delu tega sklada v preteklih dveh letih. Predvsem je UO sklada pri dodeljevanju kreditov zastopal stališče, naj bodo posojila čimbolj učinkovito naložena, zlasti pri preventivnih sanacijskih ukrepih. V letu 1969 je upravni odbor sklada upravljal z lastnimi sredstvi in najetimi krediti v skupnem znesku 3,449.760 din, po stanju na dan 31. 12. 1970 pa
jo imel lastnih sredstev in kreditov 4,579.284 dinarjev.
Na prošnjo Temeljne skupnosti otroškega varstva Domžale, ki jo je pojasnil podpredsednik občinske skupščine Jakob Cerne. je skupščina nato soglasno prevzela poroštvo za najeti kredit pri Republiški skupnosti otroškega varstva za gradnjo otroškega vrtca v Domžalah, in sicer v znesku 1,122.100 dinarjev z odplačilno dobo 15 let in 2 % obrestno mero. Anuitete bo odplačevala Temeljna skupnost otroškega varstva Domžale.
Skupščina je nato brez razprave potrdila statut sklada za
štipendije in posojila in nato v zvezi z odborniškim vprašanjem oziroma predlogom Antona Le-barja, da bi prišla na dnevni red seje skupščine tudi razprava o zdravstvenem zavarovanju kmetov ugotovila, da je o tem že tekla razprava pri obravnavi problematike kmetijstva. Glede vprašanja Milana Jenčiča, kako je z odprtjem gramoznice v Mengšu pa je bilo ugotovljeno, da je postopek v teku, pravtako tudi za odprtje še druge gramoznice, o čemer bo skupščina še podorobneje seznanjena.
Seja občinske skupščine je bila zaključena ob 13. uri.
Gradbišče Sole na Roja h iaiivelo
V ponedeljek 19. aprila so se zbrali na novem gradbišču predstavniki gradbenega podjetja OBNOVA. Skupščine občine In Skalada za izgradnjo šolske mreže v občini in s skromno slovesnostjo položili temeljni kamen za prvo popolno osnovno šolo v okviru sprejetega programa gradnje novih šol
Ob 25 letnici kamniške gimnazije
Na zadnji seji upravnega odbora društva je bilo zato največ govora o tem predlogu. Zaključeno je bilo, da ponujena pomoč Crnučanov in Jaršanov ne bo več potrebna, ko bo domžalsko društvo samo popravilo žičnico, zato naj bi ostal tudi način prevoza tak kakor je bil prej. t. j. plačilo od kg prevoženega blaga, seveda ob večji kontroli kakor prej. Delovna in finančna pomoč je društvu potrebna sedaj. Sedaj je prilika za pravo sodelovanje, kakor si to zamišlja naše društvo, da bi v enem mesecu žičnica stekla, sicer bo zopet prepozno oz. zamujen najbolj ugoden čas.
Društvo bo napravilo točno analizo o stroških popravila žičnice in o oskrbovanju doma na Veliki planini brez žičnice, da se bo pokazalo, ali se splača žičnico popraviti ali pa jo opustiti.
Naše društvo bi dalo tovorno žičnico v skupno uporabo tudi
Minilo je 25 let. ko je 15. oktobra 1945 začela delati novo ustanovljena gimnazija v Kamniku. V teku četrt stoletja je opravila lepo delo in opravičila zaupanje. Na gimnaziji v Kamniku je opravilo maturo tudi 210 ali tretjina dijakov iz domžalske občine. Ob tem jubileju je gimnazija izdala posebno brošuro, ki prikazuje delo zavoda v tem razdobju. Poleg uvoda in sestavka ravnatelja zavoda, so tudi seznami abiturientov in predavateljev. Brošuro je okusno opremila in tiskala tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani.
Do zdaj je bilo na kamniški gimnaziji 18 zaključnih izpitov ali matur. Seznam maturantov, ki so v teh letih opravili zaključni izpit in prejeli maturi-tetno spričevalo, obsega 6 lil imen.
Po dokaj točnih podatkih za prvih 13 letnikov lahko ugotovimo da se številni nekdanji dijaki kamniške gimnazije danes uspošno vkjučujejo v naše gospodarsko In družbeno življenje.
Seznam kamniških maturantov obsega 25 zdravnikov. 99 diplomiranih inženirjev, 5 farmacevtov, 15 pravnikov in 71 uslužbencev. Nekateri nu-d njimi delujejo kot znanstveniki na naših najvišjih institucijah.
Seznam predavateljev, ki so službovali na gimnaziji od začetka do danes obsega 128 imen Mnogo jih srečamo danes med znanstveniki na univerzi, nekaj pa je že pokojnih.
V brošuri je pomemben prispevek prof. Ane Kastelic o zgodovini šolstva na kamniškem s tabelarnimi pregledi od 1870 naprej in dokumenti o borbi za meščansko šolo.
Slike prikazujejo nekatere letnike maturantov, profesorski zbor in prizore iz življenja in dela dijakov zavoda.
Zavod bo proslavil svoj srebrni jubilej v soboto, 24. aprila. Dopoldne bo najprej ob 9. uri
za odškodnino v obliki enoletnega brezplačnega prevažanja, seveda ob skupnih stroških usposabljanja te Žičnice za prevažanje.
Mladinski odsek društva je deloval na obeh šolah v Domžalah. Bilo je organiziranih več planinskih izletov za značke in predavanja Na II. osnovni šoli je, po odhodu tovariša Pozniča, delo zastalo, na I. osnovni šo.i pa je zelo živahna dejavnost. Sodelavka načelnika mladinskega odseka, ki je popolnoma odpovedal je tov. Kocijanova. Organizirala je poleg izletov več predavanj v šoli in eno predavanje v kino dvorani v Domžalah. Obisk pa je bil v kino dvorani zelo slab. na šolah in izven pa je obisk vedno dober.
Lansko leto so po šolah pisali naloge s planinsko vsebino. Nagrajeni bodo dobili nagrade na občnem zboru društva 25. aprila.
A. S.
odkritje doprsnega kipa generala Rudolfa Maistra na poslopju gimnazije pred glavnim vhodom. Ob 10. uri bo v veliki dvorani Doma svečana akademija, ki so jo pripravili dijaki gimnazije pod vodstvom prof. Tine Rom-šakove. ob 11. uri pa bo v sejni dvorani Občinske skupščine predsednik Vinko Gobec sprejel
Po več letih nedelavnosti smo oživeli delo krajevne organizacije SZDL. člani osnovne organizacije ZKS pa so si zadali nalogo, da rešijo problem ostalih družbeno političnih organizacij. Poleg poživitve dela ZMS in ustanovitve DPM smo v mesecu marcu imeli občni zbor krajevna organizacije SZDL. na katerem smo izvolili nov odbor, ki mu predseduje Mitja Zupančič.
Na prvi seji IO, katere so se udeležili vsi člani, smo pretehtali stanje v organizaciji In ugotovili, da jo je treba najprej organizacijsko utrditi. Člani odbora bodo obiskali vse občane, ugotovili stanje članstva ter pobrali članarino za dve leti. Odbor je imenoval 10 člansko komisijo za pripravo osnutka srednjeročnega načrta razvoja kraja, ki je svoje delo ob polnoštevilni udeležbi že končala. Osnutek zajema politično dejavnost s prireditvami, poživitev dela društev, največ pa govori o gospodarski dejavnosti. Na prvem mestu je otroški vrtec, katerega gradnjo je že zagotovila skupnost otroškega varstva, krajevna skupnost pa je poslala pristojnim skupščinskim organom zahtevek za izstavitev lokacijske dokumentacije. Do konca leta mora biti končana gradnja telovadnice in novih učilnic. Zahtevamo, da se z deli takoj prične, kakor je bilo sklenjeno na seju UO sklada. Komi-
vse prosvetne delavce, ki so službovali v tem razdobju na kamniški gimnaziji.
Vsak abiturient bo prejel jubilejno brošuro brezplačno na proslavi, tisti, ki se ne bodo mogli udeležiti proslave, pa jo bodo lahko dvignili v tajništvu gimnazije.
J. Z.
sija tudi predlaga, da je treba še letos razširiti pokopališče, ker enostavno ni več prostora. Za razširitev naj bi sredstva prispevali občani. Takoj je treba pričeti z rekonstrukcijo ceste proti opekarni. Tudi cesta na Hudem je v načrtu, ker so vaščani sami zbrali 17.000 din. V osnutku predvidevamo regulacijo potoka, ki nenehno ogroža stanovanjske objekte in zemljišče. V programu je tudi celotna javna razsvetljava, urbanistična ureditev itd. Osnutek programa bodo prejele vse organizacije in društva ter KS, po javni razpravi pa ga bo svet krajevne skupnosti dal v razpravo in potrditev zboru vo-lilcev.
O dokončnem načrtu bomo še poročali.
V dobrem letu dni sc bo naše naselje povečalo za najmanj 50 družin. 2e letos bo vseljiv novi blok, v katerem bo trgovina ter 20 stanovanj. Za Bistrico pa je prodanih 30 parcel, ki bodo popolnoma komunalno urejene ln tu bo leta 1972 nastalo novo moderno naselje.
Foto-kino klub Mavrica je zelo delaven. V Radomljah so nam trikrat vrteli filme, ki so jih člani posneli v raznih prilikah po naši občini. FIlme so prikazovali tudi v drugih krajih občine. Sedaj že pripravljajo drug program, ki ga bomo lahko gledali v naslednjih mesecih. Sma-
tramo, da je klub zaradi delavnosti vreden pozornosti vseh tistih, ki delijo sredstva za kulturne dejavnosti.
Ob 8. marcu so pionirji priredili v vseh naseljih lepe programe za žene, najprisrčnejše srečanje pa je bilo v šoli. Krajevne skupnosti in druge organizacije so pripravile za žene tovariška srečanja. Podmladkar-ji RK so obiskali dve onemogli ženici in jima čestitali ter skromno obdarili. Pionirji in predstavniki ZB so obiskali vdove padlih borcev, jim čestitali k prazniku in izročili lepa darila, ki jih je prispeval Induplati Jarše.
Za bralno značko je tekmovalo na šoli skoraj polovico učencev Za Cicibunovo značko je tekmovalo 98 učencev, za Kersnikovo bralno značko pa 101 učenec. 1. aprila smo imeli slovesnost, na kateri smo podelili značke, tistim pa, ki so drugič tekmovali pa lepa knjižna priznanja. Obiskala sta nas Branka Jurca in Anton Ingolič. Tov. Jurca je pionirje pozdravila ne samo kot pisateljica, ampak tudi kot urednica Cicibana.
5. aprila so nas obiskali na šoli zastopniki Ljubljanske banke, ki so učencem pokazali film o uporni Ljubljani ter dve risanki. Imeli so kar pet ur dela, da so lahko izpraznili vse hranilnike, ki so jih učenci prinesli. Izkupiček je znašal 9.G40 N din, kar je največ do sedaj. Tako tudi učenci prispevajo svoj delež h kreditni sposobnosti banke in j tem posredno h gradnji nove telovadnice in učilnic.
Radomljam smo z velikim zadovoljstvom sprejeli odločitev, da bodo od prvega maja naprej redno odvažali smeti na za to pripravljeno mesto, nesnago za Bistrico bodo odstranili, kar bo zelo polepšalo videz naselja in sprehajališča ob Bistrici. Posode za smeti je svet Krajevne skupnosti že nabavil ln vidimo, da gre sedaj pa prav zares.
Rajko Hafner
Novice iz Radomelj
Na pariški razstavi sta tudi dve plastiki iz zbirke kamniškega muzeja
2. marca je bila v Grand Pa-lai3 v Parizu odprta do sedaj največja jugoslovanska razstava: Umetnost v Jugoslaviji skozi stoletja«. 620 predmetov, last muzejev, galerij, cerkva in privatnikov reprezentira naše umetniške dosežke od neolita do današnjih dni. Med njimi sta tudi dve plastiki iz kamniškimi muzeja. Kipa predstavljata ču-
varja božjega groba. Nastala sta v prvi polovici 16 stoletja, avtor je neznan. Plastiki sta bili odkupljeni leta 1964 iz Sadri-karjeve muzejske zbirke, tja pa sta prišli iz mekinjskega samostana.
Razstava, ki je zbudila v Parizu veliko zanimanje, bo odprta do 15. maja.
Mirina Zupančič
Seznam prireditev v Domžalah v mesecih maju in juniju
26. aprila. Proslava 30. obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda v dvorani komunalnega centra v Domžalah. SODELUJEJO:   Mladinski   zbor  osn. šole   Venclja Perka Domžale, mešani pevski zbor Domžale in moški pevski zbor Domžale-Radomlje.
15. maja. Akademija Jamarskega kluba S. Robič-I. Sesek v dvorani Delavskega doma na Viru v počastitev 5. zbora slovenskih jamarjev.
22. maja. Koncert mešanega pevskega zbora Domžale v grobelj-ski cerkvi.
23. maja. Revija mladinskih pevskih zborov osnovnih šol občine Domžale v dvorani kina Radomlje.
25. maja. Koncert pevskih zborov I. osnovne šole Domžale in podružnicah šol Jarše in Ihan v počastitev praznika mladosti in rojstnega dne maršala Tita na dvorišču I. osnovne šole v Domžalah.
28. maja. Revija otroških pevskih zborov osnovnih šol občine Domžale v dvorani kina Domžale. 1. junija. Koncert domžalskega simfoničnega orkestra s solistom  /Vcijem Bcrtoncljcm v dvorani komunalnega centra v Domžalah.
11. junija. Koncert moškega pevskega zbora Društva upokojencev Domžale v dvorani kina Domžale.
18. junija. Koncert komornega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale s solisti:
oboa: Marija Skof. klarinet: Karel Leskovec, violina: Branka Roglič v grobeljski cerkvi.
19. junija. Tradicionalna prireditev Adam Ravbar na dvorišču gradu Krumpcrk.
20. junija. Prireditev »Dan narodnih običajev« — povorka na relaciji Dob—Krumperk.
Z nekega zbora volivcev
zakaj?
Krajevna skupnost Peče sega tja do tro-meje z zagorsko in litijsko občino. To je izrazito kmetijsko področje. Težka, za obdelavo in pridelek ne preveč naklonjena zemlja, terja od tu živečega kmeta veliko truda in prenekatera kapljica znoja pade s čela. t predno je obdelana. Kot je zemlja težka za obdelavo, tako je pridelek skop in majhen. Delovne sile je malo.
Pa so si nekoč dejali občani: "Bomo pa živino redili in mleko prodajali!" In so začeli. A glej ga zlomka — že kar v začetku se je zataknilo in zataknjeno je ostalo leta in leta dolgo in tako je še danes.
Ves mesec so nosili mleko na »zbirno mesto,- od koder so ga odkupovalci odpeljali v zbirne centre, v mlekarne, v trgovine. Toda, vse bi bilo lepo in prav. če ... Da, če ne bi vsakemu gospodinjstvu obračunali na koncu meseca manj mleka, kot so ga dejansko oddati... Ce ne bi bil slabše plačan kot tistim, ki niso kooperantje in ga lahko prodajo KZ Zagorje ... Ce bi obračunali toliko mleka kot ga oddajo, kot delajo to pri KZ Zagorje . .. Ce ne bi bi'i vezani, da morajo oddajati mleko ravno temu in temu kupcu, ki po vsem tem lahko prodaja »svoje" mleko ki ni bilo namolže-no v »svojih" hlevih Na koncu je že potrpljenje Sivk in Rjavk. ki se čutijo opeharjene in morajo živeti tam nekje na tromeji zagorske in litijske občine .. .
Zakaj? Zalcaj? Zalcaj? so bila vprašanja na zboru volivcev. Odgovora ni bilo Tudi predstavnika tiste zadruge, ki to mleko odkupuje ni bilo. Kmetom je ostalo grenko prepričanje, da se na področju odkupa mleka stanje tudi v prihodnje ne bo popravilo.
Halo, odkupovalci. da vi, seveda, vi imate besedo, govorite! Dajte odgovor tistim, ki hočejo imeti odgovor na vsa ta vprašanja
Pa ne bodite hudi, saj smo se po vtem tem tudi mi že nehali hudovati na vas. Za zaključek je še nekdo od prisotnih dodal: »Oče, odpusti j\m, saj ne vedo kaj delajo!"
Jaz pa pravim: »Ce stopiš mački na rep. zacvili!" Vsi skupaj pa želimo, da ne bi ostalo zgolj pri cviljenju ...
Dobra kupčija
Sejem je. Junci, lelice, sivke in rjavke hite pod vodstvom svojih dvonožnih lastnikov na prostor, kjer sklepajo kupčije.
Sejem je poln. kupčije živahne Da cen ne poslavljajo prodajata, to je menda jasno. Kupec točno ve in pove koliko jc Murka ali Rjavka vredna: pove ti še to, da si lahko vesel, če jo sploh hoče kupiti — in pika.
No, do tu je še nekako v redu. Težave nastopijo pri čistem Izplačilu. Ce je kilo-pra žive teže ocenjen na sedem dinarjev, pravi nekdo tretji, da mu pripada 50 par. Ta Nevesekdo, ki pobira štirinajstino od izkupička prodanih živali »zasluži" na vsakem sejmu težke tisočake, morda desettiso-čake. Samo čaka. da je iivinče prodano ln v njegovem žepu se znajde toliko in toliko tisočakov. Poglejte samo primer: Vol. ki je teiak 600 kg in je kilogram žive teže cenjen na sedem dinarjev, vrže 4300 dinarjev, — novi seveda. Nevesekdo pa reče: 50 par krat 600 je '100 dinarjev — to je moje!
Lastnik bo torej dobil za voličlia 3 900 dinarjev, Nevesekdo 300 dinarjev — vse skupaj pa seveda znese 4 200 din. Lep račun, mar ne?
In. sedaj je na vrsti Nevesekdo. da razloži volivcem, zakaj se tako nevidno potika
po sejmišču, čemu jemlje 50 par od slehernega kilograma žive leže. od vsakega prodanega živinčeta? Mar je res preveč, če žele volivci izvedeti, kdaj si bo Nevesekdo napolnil žepe do vrha in jo s sejmišča popihal, ali va vsaj razložil, čemu bo tisti denar potrošil?
„72 - 443"
»Halo. halo! Ali nas slišite?*
»Da. zelo dobro vas čujemo! Kaj želite?"
»Kdo je prt telefonu?"
»Občani iz Peč. Veste, tisti kilometer ceste in četrt čez. s katero menda vi upravljate, je povsem neuporaben, neprevozen. Vso zimo nismo imeli avtobusne zveze, ker ni bila vzdrževana, ker ni bila posuta, ker je iz dneva iz dan ožja, ker...
Naši otroci morajo hoditi v šolo v Moravče, avtobus ni vozil, hoditi so morali peš. Kljub temu, da imajo plačane vozne karte...
Veste, petdeset ali šestdeset delavcev hodi vsak dan na -šiht". Vso zimo so morali hoditi peš, kljub temu, da imajo plačane
vozovnice.
Prišla je pomlad. Sneg je skopnel, jame na cesti, so ostale, iz dneva v dan so večj? Cesta je katastrofalna. Slišali smo. da ste vi zadolženi zanjo, da vi skrbite zanjo, da vi prejemate vsako leto zanjo finančna sredstva. Ker vas ne poznamo, ker vas še nismo i'ideli. bi vas radi samo vprašali, če je to res. Halo, halo, ali nas poslušate?*
»Nismo dobro razumeli, slabo se sliši, oh ta telefon!"
Vse, ki so v gornjih zgodbah nastopili v glavnih vlogah, tovariško pozdravlja
Ante Petelin
V mesecu marcu 1971 so na območju občine Domžale umrli naslednji:
1. JERAS PETER, roj. 27. 10. 1917, umrl 20. 3. 1971, Domžale, Taborska 6
2. TOT ANTON. roj. 13. 2. 1922, umrl 7. ali 8. 3. 1971, Pša-ta 29 doma iz Vardinovca št. 118 Čakovec
3. REBERNIK r. URANlC FRANČIŠKA, roj. 17. 9. 1880, umrla 24. 3. 1971 v Zgornje Jarše št. 23
4. URBANC ALOJZ, roj. 18. 5. 1892, umrl 23. 3. 1971 Drago-melj it. 51
5. BRANCELJ r. ZABRET FRANČIŠKA, roj. 27. 9. 1906, umrla 24. 3. 1971 Vir, Parmova št. 15
6. JEREB MARIJA, roj. 22. 12. 1878, umrla 12. 3. 1971 Koli-čevo št. 25
7. KAPLJA ROZALIJA r. KUNAVER, roj. 4. 9. 1891, umrla 5. 3. 1971 Vir, Cojzova št. 36
8. KOVAČ FRANC, roj. 12. 9. 1884, umrl 19. 3. 1971, Brdo pri Ihanu 1
9. MANDELC r. HRASTNIK LJUDMILA, roj. 14. 9. 1925, umrla 9. 3. 1971 Spodnje Jarše št 17
10. MARTINČIČ r. POGAČNIK IVANA, roj. 7. 11. 1884, umrla 3. 3. 1971 Domžale, Stud-ljanska št. 7
11. KOBILICA r. KOSAK FRANČIŠKA, roj. 6. 9 1889, umrla 1. 3. 1971 Vir, Bukovčeva št. 58
12. LIPOVSEK MATEVŽ, roj.
4. 7. 1899, umrl 8. 3. 1971 Blagovica 18
13. VIDERGAR EDVARD, roj. 19. 10. 1900, umrl 2. 3. 1971, Dr-tija št. 4
14. KOVAClC FRANC, roj. 2.
12. 1883, umrl 11. 3. 1971 Drtija št. 12
15. TOM r. PREMK JOŽEFA, roj. 2. 3. 1898, umrla 19. 3. 1971 Hribi št. 6
16. SMERKOLJ ANTON, roj.
13. 6. 1898, umrl 27. 3. 1971 Hribi št. 14
17. BEVC ANTONIJA, roj. 20. 1. 1886, umrla 27. 2. 1971 Ceš-njice pri Moravčah št. 16
18. CERAR r. AVSEC FRANČIŠKA, roj. 27. 3. 1910, umrla 22. 2. 1971 Moravče, Partizanska št. 1
19. KOKALJ ANTONIJA r. KODERMAN, roj. 27. 5. 1895, umrla 4. 3. 1971 Vrhpolje pri Moravčah št. 7
20. PESTOTNIK VINCENC, roj. 15. 1. 1914, umrl 9. 3. 1971 Krašnja
21. GORSEK ALOJZ, roj. 12.
5. 1899, umrl 12. 3. 1971 Gora pri Pečah 20
22. AVBELJ r. HROVAT JOŽEFA, roj. 22'. 3. 1890, umrla 20. 3. 1971 Kompolje 5
23. BARLIC JOŽEF, roj. 3. 9. 1891, umrl 6. 3. 1971, Podgorica št 10
24. UCAKAR IVANA, roj. 1910, stan. Trzin, Jemčeva 44, umrla v Trzinu, Jemčeva 41, dne 5. 3. 1971
25. VRHOVNIK MARIJA, roj. 1887, stan. Mengeš, Blejčeva 20,
umrla v Mengšu, Glavni trg 13, dne 7. 3. 1971
26. GLADEK MARIJA, roj. 1911, stan. Mengeš, Glavni trg 13, umrla v Mengšu, Glavni trg 13, dne 9. 3. 1971
Zbor volivcev in krajevna konferenca SZDL v Zalogu pod Trojico
Udeležba na zboru volivcev 7. marca je bila za naše področje, ki ni tako obširno, zadovoljiva. Odbornik Albin Penič je obrazložil občinski proračun za leto 1971, zbora pa sta se udeležila tudi tov. Pliberšek in tov. Albin Pavlin, direktor Komunalnega podjetja Domžale.
Ta je bil še posebno zaželen, kajti volivci so se hotel; pogovoriti o naših nujnih potrebah po napeljavi vodovoda za področje vasi Selo, Goričica, Kokošnje in Zalog. Te vasi so namreč brez zdrave pitne vode, imajo največ samo kapnico. vodo za živino in ostale potrebe pa morajo skoraj vse leto voziti iz potoka Rače Obrazložil nam je. da bi bilo potrebno najprej napraviti rezervoarje, kajti na že urejenih področjih Vrhpolja in okolišnih vasi bi bilo dosti vode, če bi imeli zgrajene rezervoarje Tu-stanj, Vrhpolje in Stegne ali Kokošnje Sredstev sicer še ni, tovariš Penič pa je povedal, da bi
Občinska skupščina prispevala svoj del za rezervoarje, saj do sedaj še nismo prejeli na tem področju nobenih dotacij.
Na krajevni konferenci, ki je bila en teden kasneje, pa je bila udeležba večja. Na dnevnem redu je bila poleg drugega tudi izvolitev odbora za vodovod. Izvoljen je bil 7-članski odbor, ki so mu zaupali težavno nalogo, da uresniči dolgoletno željo va-ščanov tega področja. Odbor računa na pomoč Občinske skupščine seveda pa smo tudi sami pripravljeni prispevati z denarjem in delom. Ugotovili smo, da si je Albin Penič, naš odbornik, že lansko leto največ prizadeval da je stekla voda na Vrhpolje, Tustanj, Stegne in Dole. Upamo, da bomo dobili letos razumevanje tudi pri ostalih vodilnih ljudeh in organih na Skupščini.
Za KO SZDL in vodovodni odbor Anton Cerar
Sindikalne športne igre delno že končane
Osmo sindikalne športne igre se 3 tekmovanjem v nogometu in odbojki v mesecu aprilu ln maju končujejo.
Rezultati že zaključenih disciplin so sledeči:
V tekmovanju v kegljanju 6 krat 100 lučajev je nastopilo 18 ekip (134 tekmovalcev). Prvo mesto je zasedla ekipa Papirnice (v 4 nastopih 9.407 podrtih kegljev), drugI je Toko z 8.911 podrtimi keglji, tretja je ekipa Hellos z 8.873 keglji, sledile so pa ekipe Tosama, Mlinostroj, Napredek, Induplatl, Trak (diskvalificiran), Lek, Universale, Termit, Avtoservis, Novoprcm, Slovenljales, Emona, Mojca, Filc, Poklicna šola in ženska ekipa Induplatl z enim nastopom ln 1.768 podrtimi keglji.
V tekmovanju posameznikov je prvo mesto zasedel Jože POLJAN-SEK /. boljšim čiščenjem pred Vidom VAVPETICEM s 1.609 keglji, oba Papirnica, tretje mesto Ima Dane ANDKEMAKO, Induplatl S 1.583 keglji Itd. Zanimivo je, da so vsi kcgljačl iz Paparnice in sicer: Ivo SONC, Božo PETKOVIC. Andrej VAVPETIC ln Vlado AVBELJ med prvo desetorico.
Zaključek v kegljanju je bil nastop 15 borbenih ekip. Prvo mesto je  pripadlo  ekipi  Papirnice  s 486
keglji pred Tosamo 405 ln Hellos s 439 keglji. Sledile so ekipe Mlinostroj, Universale, Lek, Napredek, Induplatl, Avtoservis, Toko, Emona, Termit,  Slovenljales,  Novoprem ln
K. K. Invalid Domžale s 4. mestom izven konkurence.
Štirinajstega marca je bilo tekmovanje v veleslalomu na Veliki planini. Sodelovalo je 21 ekip oz. 63 posameznikov, vrstni red ekip pa je sledeči: 1. Avtoservis s časom z,54.9. 2. Hellos I. 3,03.4, 3. Papirnica I. 3,27.6 min. Sledile so ekipe Hellos III, Lek I, Hellos II, Poklicna šola III, Lek II, Hellos IV. Ostale ?klpc se niso plasirale zaradi diskvalifikacije.
Posamezniki do 35 let so se zvrstili takole: 1. Boris LIMOVSEK Termit, 2. Bojan ŠUNKAH Avtoservis, 3. Janez HRIBAR Napredek itd.
Posamezniki nad 35 let so se zvrstili takole: 1. Miha KOSEC Hellos,
2. Borut LUI3EJ Lek, 3. Stane SRŠEN Toko Itd. Progo sta prevozila pravilno tudi dve tekmovalki iz Le-ka in sicer Astra GALE in Kristina BEG.
V mesecu marcu so se ekipe pomirile v streljanju. Sodelovalo je 14 ekip in 63 posameznikov. Vrstni red je bil sledeči: 1. Mlinostroj I 935 krogov, 2. Induplatl 932 krogov, 3. Tosama I 854 krogov, sledile pa so ekipe Trak, Mlinostroj II. Papirnica I, Tosama II. Lek, Papirnica II, Toko, Slovenljales in Mojca. Prvo mesto med posamezniki je pripadlo Zdravku KRAJSEK 246 krogov pred Nikom KKZANOM 242 krogov oba Mlinostroj in Franjem RIHTAR Induplatl z 238 krogi.
Tekmovanje v namiznem tenisu je bilo zaključeno z udeležbo 9 ekip in 19 posameznikov. Mesta so si razdelili: ekipno 1. Papirnica. 2  Hellos in
3. Toko. Sledile so ekipe Poklicna šola. Mlinostroj, Tosama. Toko II, Poklicna šola II, in Slovenljales.
Med posamezniki je zmagal Marjan STRAŽAR pred Vidom VAVPETICEM in Stanetom SKOKOM val Papirnica, četrti je bil Luka PIRŠ SLOVENIJALES. nato lanski zmagovalec Joža LENCEK itd.
Končano je tudi ekipno tekmovanje v šahu. Se neuradni vrstni red sodelujočih 9 ekip: Papirnica, Mlinostroj I, Melodija, Hellos, Toko, Mlinostroj II, Induplatl, Mlinostroj III in Napredek.
LJUBLJANSKA BANKA — PODRUŽNICA DOMŽALE Komisija za sklepanje delovnih razmerij razpisuje naslednji nezasedeni delovni mesti:
1 likvidator
2 pripravnik
Kandidata za razpisani delovni mesti morata imeti popolno srednjo šolo (Ekonomska srednja šola, Gimnazija) in bosta sprejeta za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Osebni dohodek bo določen po Pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke.
Rok za vložitev prijave je 15 dni od dneva objave. Interesenti naj vlogo za sprejem s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti predložijo komisiji za sklepanje delovnih razmerij pri Ljubljanski banki, podružnici Domžale, in sicer osebno ali po pošti.
Občinsko šahovsko prvenstvo osnovnih šol
V soboto 3, aprila je v Domžalah merilo šahovsko znanje največ pionirjev in pionirk doslej: 31 ekip na 4 deskah je zastopalo 11 osnovnih sol.
Mlajše pionirke so se zvrstile takole: Moravče 18 točk. Blagovica 14, Domžale II. 13, Dob 9 1/2. Dragomclj 4 in Domžale I. 1 1/2 točke.
Najštevilnejša je bila udeležba mlajših pionirjev. V konkurenci je bil vrstni red naslednji: Radomlje 24 1/2 točk, Domžale I. in DragomelJ 21 1/2. Moravče 19. Brdo 15, Dob 12 1/2. Blagovica 12. .JarSr 11 1/2 in Trzin « 1/2 točke. S prestarimi pionirji sta nastopila MengeS 32 točk ln Domžale II. 28 1/2. zato njuni rezultati ne Štejejo v konkurenci.
Sest ekip starejših pionirk se je zvrstilo takole: Moravče 17 1/2 točk,
1. SLOVENSKA ŠAHOVSKA LIGA — ZAHODNA SKUPINA
VI. in VII. kolo v Borovnici (decembra 1970)
Domžale : Cerknica 5:3 in
Domžale : Koper 5 : 3
Končni vrstni red: Zmaj Ljubljana 44 1/2 točk. Domžale 41. Novo mesto 30 itd.
Ekipa Domžal je odločila v svojo korist vse dvoboje, najuspešnejša pa je bila njena članica Katica Dedič, ki je premagala vse nasprotnice.
S tem se je ekipa Domžal uvrstila med 5 najboljših ekip v Sloveniji.
ODPRTO MF.STO SK ZMAJ LJUBLJANA (februar 1971)
Tega prvenstva sta se udeležila tudi člana SK Domžale Ivačič in Slak. Konkurenca je bila za Slovenske razmere zelo močna. Zmagala sta Planine in Jelen z 10 1/2 točke. Sledijo:
Vsa tekmovajna so potekala dokaj v redu razen nekaj primerov, ko se nekateri niso držali sprejetih pravil.
Razveseljivo je, da se ob visokem procentu zaposlenih žena na območju ob. SS Domžale, te se v vedno večjem številu tudi vključujejo v sindikalne športne igre. Dokaz je nastop ženske ekipe Induplatl v kegljanju In tekmi v veleslalomu. Naslednje leto pa pričakujemo turi: udeležbo ženskih ekip iz Tosame, ki že sedaj pridno trenirajo.
Zaradi vedno večje udeležbe oz. množičnosti bo nujno spremeniti sistem tekmovanja, da bo ta oblika rekreacije postala še bolj privlačno. 13. aprila se je pričelo tekmovanje v nogometu na igrišču v Ihan-i. Vsak torek In petek bo do 15. junija tu prizorišče tekmovanj najbolj množične panoge sindikalnih športnih iger Ob. SS Domžale.
W. Valentin
Dob 15. Domžale II. 11, Domžale I. 8 1/2. Radomlje 5 1/2 in Mengeš 2 1/2 točke.
Rezultati starejših pionirjev: Brdo 19 1/2 točk, Domžale I. 17 1/2. Moravče 12 1/2. Dob 11 1/2, Radomlje 10 1/2. Megeš 8 in Domžale II. 4 1/2 točke. Na prvi deski jr Vidergar Milan z Brda premagal vse nasprotnike.
Prvoplasiranc ekipe v vsaki kategoriji so si priborile pravico do nadaljnjega tekmovanja.
15. in 16. maja bo v Domžalah re-15. In 16. maja bo v Domžalah republiško prvenstvo, kjer bodo nastopili prvaki podzvez (10), izven konkurence pa tudi. naši občinski prvaki, če morda ne bodo prvi v Ljubljanski podzvozi. Tako si bodo pridobili Se novih izkušenj.
Prvenstvo sta organizirala ZPM Domžale in SD Domžale.
Stane Laznik
Batko 7 1/2 točke. Ivačič in Saradjen 7 Itd Slak Je bil trinajsti s 3 točkami.
RADIO DVOBOJ KOČEVJE : DOMŽALE (febr. 1971)
Dvoboj  na štirih  deskah se Je zo;-
pet končal neodločen«.
Ivačič : Osterman remi
Vavpetič : Cirman 0 : 1
Slak : Mastek remi
Karnar : Gornik 1 : 0
NOVI   ČLANI   SD DOMŽALE
Zaradi precejšnjega šahovskega mrtvila v LJubljani, so februarja pristopili k domžalskem društvu štirje odlični slovenski šahisti: mojstri Ivo Bajec, Zvone KržiSnik in Janez Stupica te- evropski prvak v dopisnem šahu za leto 1970 in zn3-ni šahovski organizator Franček Brglez.
Redni mesečni brzoturnirji
Januarja se je zbralo 19 igralcev, ki so sc uvrstili takole: Krivec (LJ.) 14 točk. Vavpetič (D). 13 1/2. Konva-linka (LJ.), 13. Keglavič (Lj.) 12, Mti-sič (Lj.) 11 1/2. itn.
Februarskega srečanja sc je udeležilo prav tako IS Igralcev. Vrstni red: Ivančič (D.) 17 točk. Slak (D.) 15. Bajec (Lj.) 14. Vavpetič (D.) 13. Krivec in Sribar (Lj.) 12 1/2 točke itn.
Brzoturnirja v marcu se je udeležilo 21 igralcev. Končni vrstni red je bil naslednji: Vavpetič (D.) 17 točk, Slak (D.) 15. Bajec (Lj.) 14. Vavpetič (D.) 13. Krivec in Sribar (Lj. 12 1/2 točke itn.
Brzoturnirja v marcu se je udeležilo 21 igralcev. Končni vrstni red je bil naslednji: Vavpetič (D.) 17 točk, Braz (Lj). Konvallnka (LJ.), Rata je (Lj). Karnar (D.) in Slak (D.) 14, Kutin (Lj.) 13 točk itn.
Aprilskega brzoturnirja se je udeležilo 22 Igralcev iz Ljubljane. Kamnika In Domžal. Zmagal jc Vošprr-nite (Lj.) — 18 točk pred Vavpetičcm (D.) 17 1/2, Kosanovireni ln Slakom (D.) 16 1/2. Konvalinko (Lj.) 14. Kutinom (Lj.) 13 1/2. Čekom (Lj.) 12 11 točke itn.
17. brzopotezno
prvenstvo slovenskih mest ln krajev
V Zagorju se jc 4. aprila zbralo M reprezentanc, tako, da je lanski re-
n.-
24,-;'x.-
S.< 8.-12.-U.< 19.-
KINO RADOMLJE:
20.	—22.	IV.	amer. b. film
	—25.	IV.	meh  b. VV film
a.	—29.	IV.	fr. b film
i.	—2.	V.	fr. angl. h film
2.	—6.	v.	amer. b. film
8	—9.	v.	amer. b. CS film
11,	—13.	v.	nem. b. CS film
15.	—16.	v.	šp. it. b. film
IX	—20.	v.	fr. b. CS film
KINO MENGES:
21.—22.	IV.	amer. šp. b VV
		film
24.-2.5.	IV.	fr. It. b. CS film
28.—29.	IV	angl. b. film
1.—2.	V.	amer. b. film
5.—6.	v.	fr. b. film
8.-9.	v.	meh. b. CS film
12.—13.	v.	Sp. It. b. CS film
15.—16.	v.	amer. b. film
19.—20.	v.	amer. film
POTUJOČI KINO:
fr. b. CS film NEUKROĆENA ANGELIKA
20. IV. v MORAVČAH
21. IV. v IHANU
24. IV. v KRASNJI
25. IV. na PREVOJAH
fr. b. CS film ANGELIKA IN SULTAN
27. IV. v MORAVČAH
28. IV. v IHANU
1. V. v KRASNJI
2. V. na PREVOJAH
amer. b. CS film PRERIJA ČASTI
*. V. v MORAVČAH 5. V. V IHANU
kord, ko se je v Domžalah zbrak 42 reprezentanc, ni bil presežen. Maribor jr ponovno dokazal svojo premoč in je v finalu zbral 531/2 točke. To kar Domžalam ni uspelo lansko leto doma, so dosegle v Zagorju — odlično drugo mesto z 49 točkami Za ekipo so Igrali Z. Kržišnik. Ivančič, Vavpetič, Cizelj, Karnar in Slak. Naprej so se reprezentance razvrstile takole: Celje 45 t.. Kočevje 43, Murska Sobota 32 točk Itn. Kamnik ie zasedel 12. mesto (48 V2 točke). 13. pa je bil Mengeš, ki Je v finalu druge skupine zbral 45 točk. Men češko reprezentanco so sestavljali Lorbek. BrElez, Hribar J., Zupančič P., Božič in Jagodic.
Stane Laznik
INSPEKTOR MADIGEN PRAVICA DO ROJSTVA ŽIVETI ZARADI ŽIVLJENJA MAYERLING OBRAMBA OBTOŽUJE POJEM PESEM DOMINItjU*: DR. FU MAN CU
ŠTIRI DOLARJE ZA MAŠČEVANJE V PONORU STRASTI
REVOLVERJI VELIČASTNE SEDMORICE
MAŠČEVALEC Z MEČEM JUŽNA ZVEZDA STIR.IF V BURJI LJUBEZENSKI IZZIV SREBRNA MASKA JOE IZ NAVAHE DESPERADOSI
NAJBOLJ NORI DNEVI STANA EV OLIA
8. V. V KRASNJI
9. V. na PREVOJAH
fr. b. CS film AGENT OS8 117 V TOKIJU
11. V. v MORAVČAH
12. V. v IHANU
15. V. v KRASNJI
16. V. na PREVOJAH
amer. b. CS film OPERACIJA HLISK
18. V. v MORAVČAH
19. V. v IHANU
22. V. v KRASNJI
23. V. na PREVOJAH
Šahovske novice
Kinematografi predvajajo
DOMŽALE:
—22.	IV.	amer	it.	b. film	BOLJE VDOVA KOT . . .
—26,	IV.	amer	il.	b. film	MAŠČEVALEC IZ KAROLINE
—29.	IV.	amer	b.	VV film	TARAS BULJBA
—3.	V.	amer	b.	film	KRVAVA OBALA
—6.	V.	nem.	it.	fr. b. film	VITEZ BURIDAN
—10.	v.	amer.	b.	film	MOJI. TVOJI. NAJINI OTROCI
—13.	v.	fr b.	v v	film	HO
—17.	v.	amer.	b.	CS film	NEVARNEJŠE OD MOŠKIH
—20.	v.	amer.	h.	film	ZENA Z DNA MORJA
Za praznik dela, 1. maj, čestitajo občanom in vsem delovnim ljudem:
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE
OBČINSKA KONFERENCA SZDL DOMŽALE
OBČINSKA KONFERENCA ZKS DOMŽALE
OBČINSKI SINDIKALNI SVET DOMŽALE
ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN DOMŽALE
OBČINSKA KONFERENCA ZMS DOMŽALE
ter vse družbene organizacije in društva.
TOVARNA KLOBUKOV, SLAMNIKOV IN KONFEKCIJE
Universale
Domžale
čestita vsem svojim sodelavcem in poslovnim prijateljem za praznik dela ter priporoča svojo veliko izbiro svoje kvalitetne konfekcije.
Obiščite nas v naši prodajalni v Domžalah.
TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA
TOSAMA-Vir
proizvaja kvalitetne
— sanitetne omarice in torbice
— potovalne apoteke
— avtomobilske apoteke
— predmete za nego dojenčka
— cigaretne filtre
— kozmetično vato in
— sanitetni material vseh vrst
Opekarna
čestita za 1. maj
in priporoča svoje izdelke
Radomlje
Papirnica Količevo
POSTA DOMŽALE
izdeluje
raznovrstne papirje, navadne in specialne
lepenke,
več vrst sestavljenih kartonov s premazom in oplemenitene kartone za grafično embalažo
Cenjenim kupcem
priporočamo
nakup naših izdelkov
Kmetijski kombinat SERVO MIHALJ — delovna enota
Oljarna Domžale
priporoča cenjenim potrošnikom priznana jedilna rafinirana olja BISER in DIAMANT, EVIT olje iz koruznih kalčkov ter veliko izbiro mesnih in mlečnih izdelkov
Tovarna
pozarnenterije
TRAK
MENGEŠ
čestita
občanom za 1. maj
in se priporoča
Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov
Lek
Ljubljana
Celovška cesta 135
s svojim obratom v Mengšu čestita vsem sodelavcem in poslovnim prljateliem za prazn k dela prvi maj, z žel/o po uspešnem sodelovanju v obojestransko korist
Potrošnikom priporoča svoje priznane farmacevtske preparate in kozmetična
sredstva. ^•3fefe4^-=s^r"
Vaše zaupanje nam je vzpodbuda za naša nadaljnja prizadevanja.
Izdelujemo:
polirne plošče za fino in grobo poliranje, vse vrste tehničnega valjanega filca. iglan filc za avtomobilsko, pohištveno in čevljarsko industrijo. Priporočamo iglano preprogo »FIMELON«!
čestita   delovnim ljudem za praznik dela
in priporoča svoje kvalitetne mizarske in tapetniške izdelke
TA MIZ Mengeš
Kolektiv  TRGOVSKEGA PODJETJA
2IVILSKI KOMBINAT
Domžale
LJUBLJANA
čestita vsem potrošnikom za praznik dela in priporoča svoje kvalitetne prehranbene proizvode
čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj in se priporoča za obisk
svojih prodajaln ter tradicionalnega majskega sejma, ki bo letos od 8. do 17.
maja. kjer boste lahko kupili raznovrstno blago s popustom ter na potrošniški kredit
KOMUNALNO PODJETJE čestita občanom za praznik dela. Izvršujemo vodovodne in ogrevalne instalacije, kleparske, ključavničarska, strugarska in rezkarska dela ter strojne odkope gradbenih jam.	Ljubljanska banka PODRUŽNICA DOMŽALE čestita za praznik dela 1. maj vsem svojim poslovnim sodelavcem. Poslujemo tudi ob sobotah.	podjetje Domžale čestita vsem občanom za prvi maj — praznik dela	Semesadike Mengeš Nudimo vam sadike za gozd in vrt ter krzna nercev po ugodnih cenah
ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA MENGEŠ opravlja vse zavarovalne usluge in želi za praznik dela vsem zavarovancem in občanom mnogo delovnih uspehov		Delavska univerza Domžale čestita ob prazniku dela vsem občanom	
		MLINOSTROJ	
opravlja poleg osnovne aejavnosii — vsa gradbena dela nizkih gradenj — nudi usluge lastnega strojnega parka kot so: kamionski prevozi z nakladanjem, minerski servis, prodaja gramoza, peska in kamna — po naročilu prevzema vzdrževanje cest in dvorišč Občanom čestita za prvi maj!		tovarna mlinskih strojev in opreme domžalk — Studa želi vsem občanom prijetno praznovanje delavskega praznika in se priporoča	
Tovarna glasbenih instrumentov MENGEŠ čestita vsem občanom za praznik dela Preizkusite naše kvalitetne izdelke!	TERMIT DOMŽALE s svojimi obrati v Ihanu in Moravčah čestita za praznik dela L maj in se priporoča	Komunalno gospodarstvo Mengeš čestita delovnim ljudem za 1. maj in jim priporoča svoje usluge	Florian expres Miklavčič Anica DOMŽALE Kolodvorska 3 čestita vsem občanom za praznik dela in se priporoča za obisk
Kegljišče in gostišče REPOVŽ Domžale priporoča svoje kvalitetne gostinske usluge in Čestita občanom za delavski praznik		OBRTNO PODJETJE SLAMNIK MENGEŠ čestita vsem občanom za prvi maj, praznik dela in se priporoča	
Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO DOMŽALE vam nudi najkvalitetnejšo izbiro izdelkov usnjene galanterije Občanom iskrene čestitke za 1. maj			
C16C
1995
46
60