m. ji MAst V torek f t*. Rimoica Ž848. Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Z a celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold. ■ ...-------- •srn Oznanilo* Ker s prihodnim mescam Kozoperskam druge kvatre nastopijo in z njimi se nova naročba na vSlo-venijou prične, prosimo vse tiste gospode, ki so ali le za ene kvatre naročeni, ali ki se prijemnikam vnovič pridružiti hočejo, se kmalo oglasiti, de pošiljanje ne zastane in de iztisov Slovenije ne zmanjka, kakor se je v pervih kvatrah prigodilo. Plača se za celo leto v zaloznici v Ljubljani 7 gold, za pol leta 3 in pol gold., za ene kvatre / gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje %e pol gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo pa se plača za celo leto 8 gold., za pol leta 4gold. in za ene kvatre 2 gold. Vladarska in narodna politika. (Iz Allgemeine Slav. Zcitung.) Terdi absolutizem v deržavi, kjer gospodar, bodi si posamezna ali moralna oseba, v-potrebuje kot mertve številke v svoje namene sile narave in človeka, je narrodovitniši zemljišč za politiko vladarjev in kabinetov.—Ako je absolutni vladar ena sama oseba, so njegovi podložniki izročeni narveči samovolji, in zgodovina nam izglede pove, de so dostikrat mogli bojev deležni biti, v kterih so se mogli po tolovajsko obnašati in si oskruniti roke z kervjo lastnih bratov! — Na to je več krat že vodila v nebo vpijoča nepravičnost vladarske politike, ki obstoji iz raznih delov, kakor so: ponino-ženje dežela, razširjanje deržavnih mej, po-vikšanje deržavnih dohodkov, ne v občni prid, temuč za ponmoženje privatne denarnice , za dvorske pleser veselice, gostije itd.—Lahko bi bilo našteti in popisati toliko grozovitnih dogodeb, v kterih so se med seboj ruvale stranke po rodu in jeziku vezane, zato, ker je to tela politika vladarjev. — Dokazov za to je dosti, in narjasniši so sramotni tisti boji posamesnih vej nemškiga stabla za časa Napoleonoviga, ko se je bila sklenila tako imenovana renanska zaveza (Rheinbund), izrod vladarske in kabinetske politike. Nasledki Iii-storijski te dobe so zadosti znani. — Vprašani jaz: ali je Nemška dežela postala močnejši za to, de se je p. r. Pruska povikšala na škodo Saksonske, in ali je Saksonski narod postal nesrečniši zalo, de je v majhno deržavo prišel? Zares, kaj to izda narodu, ako so dina-stie za se dobile korist ali škodo preterpele ? Še bi imel kaj vprašati, ako bi mi se telo natanko pretresati politiko kabinetov, kolikor je moč z nepristanim očesam jo spremljati, in ako bi tel iz historie dokazati vso nesrečo, ktero je politika tam rodila, kjer so despotični vladarji in absolutni kralji z djanjem stopili na glediše zemlje, ter zdaj z skrivnim nagibanjem, zdaj z očitnim nasiljem srečo narodov in imetje posamesnih ljudi na vadijo (kocko) stavljati jeli! — Pa je mar zgodovina — učiteljica člo veštva — brez vse koristi odkrila svobodnim narodam strahovite izglede, kako de je vladarska politika ravnala z potlačenim narodam ? Bo tedej bogata skušnja toliko vekov za cele narode ostala nerodna ledina, ki sadu nepri nese? se ne bodo narodi poprijeli kabinetski politiki protivniga vodila , v ti dobi, v kteri spoznavši večne svoje prirojene pravice zmagajo razglasiti občno svobodo ? tega pravila, ktero narode ko brate pelja na polje demo-kracie!—Ima mar nova politika narodov za podstavo svojo vzeti une diplomatiške goljufije in privatne dobičke kabinetske politi ke, na kterih se je ona kakor na podlagi v večnim krogu verlela? Ako narodi začnejo igrati rolo in grehe zastaranih diplomatov in ako zastopniki souverenskih narodov na kon-gresse tiranov ponižajo dostojnost ustavoda-javnih skupšin, takrat je čas za dokazati: ali je misel prave svobode narodov—brezumnost! De, prišla je doba, de se narodi posvetvajo v svobodi, pravici in očitni blagovitnosti, in gorje jim, ako bi to drugači storili, kakor od njih tirja občna pravica narodov! —Kaže se, de je saj nemški narodni zbor v Franklurtu nastopil stezo vladarske politike. — Odločbe, ki so tam storjene, diše zlo po kervi vbojstva in po kužnim smradu politike vladarjev! Politika vladarska le na to gleda, kako bi razširila meje deržavne, in se kar ne zmeni za lo, ali bo taka deržava podobna zmešanini vkradenih dežela ali pa čverstimu jednostav-nimu telesu, ne prašajo po tem če v taki deržavi narodi eden zraven drugiga prebivajo, ki skupej ne gredo, in de se samo pod železnim jarmam centralizacije skupej tišati zamorejo!— Večina frankfurtske narodne skupšine ravno ta namen ima, na večno sramoto Nemstva! — Vzaslepenosti svoji redi peklensko misel: de so stanovavci kake deržave srečniši, ako se zemeljsko poveršje deržave razširi za nekoliko milj, in za to gleda, kako bi Nemški deržavi pripela vsako ped zemlje, na kteri kak Nemec prebiva; opomnimo tukej samo na odločbo nemškiga sbiraljša, ktera zadene razter-ganje Poznanja.— Ali to še ni dosti; frankfurtski zbor ima v mislih, pridružiti Češko deželo, v kteri veči del Slavjani stanujejo, nemškimu carstvu za tega voljo, ker je na Češkim tudi nekoliko Nemcov, in ker je Češka spadala že popred na že overženi nemški bund (zavezo). —Nemško narodno skupšino malo skerbi za dokaze in smešne vzroke vpoterjenje svojiga tirjanja. Tako p.r. misli, de mora Češka že zato nemška dežela (provincia) biti, ker so se Čehi v ti zemlji za Nemci naselili, — vprašam: zamorejo današni Nemci po pravici od Čehov tir-jati, de jim Češko zemljo nazaj dajo? In to zamorejo toliko manj iskati, ker je težko po zgodopisu izpričati, de so sedajni Nemci na Ceskim nasledniki tistih Nemcov, od kterih pravijo, de so pred naselenjem Čehov tam bili Ako bi to vodilo stalo, bi nam Nemci mogli verriiti toliko dežela, v kterih so ne davno Slavjani stanovali, in ktere zdaj Nemci pod sabo imajo. Ravno toliko jim velja vzrok, kteriga povedo v dokaz, de je Češka nemška dežela za to, ker je nekdaj spadala na nemško cesarstvo, pozneje pa v nemško zvezo. Nemško cesarstvo je nehalo tisti hip, kakor je nemški cesar nehal bili pravi vikši gospodar nemških dežel, in kakor so posamesni vladari nemški postali |suvereni; ta zveza nemškiga cesarstva je čisto J nehala, kadar je dostojnost cesarja Franca postala senca nemškiga cesarja in kadar se je nemške krone znebil. Češka dežela je ohranila svojo samoslal-nost v vsaki čas, in je ni tudi takrat izgubila, kadar je austrijanski cesar Franc z eno stranjo svojiga cesarstva k nemški zvezi pristopil, ki že tako druziga ni bilo ko zaveza vladarjev. Českiga naroda niso vprašali, ali poterdi to, kar je njegov kralj ravnal. — Ali tudi ta zveza je razpadla, kakor hitro so se namestniki (predstavniki) nemškiga naroda sbrali v Franklurtu, de se posvetajo čez opravila svobodniga naroda — in ta čas se je pričela politika narodov! Ali kaj je storila frankfurtska narodna politika? Jela je mahati z nemškim trojnobarvnim banderam in je rekla Čeham (in Slovencam), de jih bode z ojstrino meča prisilila, spoznati dobrovoljno to bandero, ki ima biti vse drugo, samo ne bandero svobode! Tedaj o nasilji govori ta prerojena nemška narodova politika? in po izgledu kabinetske politike—te jezeroglavne liydre, ki kri in mozg narodov pije — hoče prijeti za meč, kteriga je komej iztergala iz pesti absolutne oblasti, de z kervoprelitjem, razširjanjem deržavnih mej in podjarmenjem sosednih narodov osnuje veliko nemško cesarstvo po taisti stezi, na kteri se je politika vladarska skozi veke obračala. Z svobodnim pridruženjem, ali za prav reči, z svobodno zavezo med Čehi in Nemci, se ni zadovoljila nemška narodna politika. Poželjenje ali lakomnost dežela jih gospodari tako dobro, kakor je gospodarilo vladarje „od milosti božje". Ljudje ti vpijo, de je treba braniti narodnosti, de so vsi narodi enaki, zraven tega pa v svet trobijo : „Vi Čehi se morate do černe žemljice prikloniti pred frank-furtskimi postavami." — Silni Džingis-Chan! vstani iz groba—ti si bil grozovitnež — tiran! Tvoje opravilo je bilo kervavo opravilo vojske; tvoja slast so bile solze in kri narodov, ktere si ti „z ojstrino mečevo" potolkel! Vstani iz graba — ni treba več skrivali lica od sramote! Ti si delal kakor veliki Mongol — kakor po-kvareno dete prirode. Ti nisi drugači ravnati mogel, zakaj za tvojiga časa nisi mogel učiti se na kakšnim nemškim vseučiliši svete pravice narodov! Tvoje ime si očistil — vstani iz groba, pa pojdi v Frankobrod, de z ojstrimi ingredienciami vladarske polilike oživiš narodno politiko — de nam ne vmerje! temoč de odeta z plajšem absolutisma podjarmi in v okove prikuje vse kar ni nemško in nad njim raztegne trojnobarvno bandero, ali de okuži z smradam despotiške politike zrak frankfurtski, de se od mertviga telesa tam skrite kabinetske polilike loči visoki duh, ki bode nad narodi treptal ko Rog čuvar prave politike narodov: »Svobode, enakosti in bralinstva!" SlavenskI jug od hervaško madžarske vojske. Zdaj, ko naša armada prekorači meje naših dežel, in serčno proti Budimu stopa, bodo mnogi od nas z polno pravico prašali, kakšna de je naloga našiga orožja na Ogerskim, kakšna je namemba naših junakoserčnih vojšakov v rodovitni Panonii? Jeli plenenje in ropanje bogate in krasne zemlje? Ne. Jeli pokončanje in podjarmljenje madžarskiga naroda? Ne. Ali je prizadetje na razvalinah ustavnosti in svobode razviti bandero absolutizma in nesrečne bureaukracie? Ne. Z eno besedo: ali je reakcija? Ni in ni. Veliki poklic našiga orožja na Ogerskim je: izpeljava idee enakosti in svobode. Enakost tedej in svobodo za vse narode na Ogerskim doseči, to je tista naloga, ktero izpolniti se je naš narod lotil.— Serbi, Slovaki, Madžari, Vlahi in Nemci imajo enako svobodni, enako glede na narodnost samostalni biti. Madžarsko gospodovanje, madžarsko ti-ranstvo mora nehati, naj nas tudi posledno kapljo kervi stane. Ali kadar že enkrat naša vojska veliko nalogo izpelje, kadar vničimo in zrušimo madžarsko gospodarstvo, ima njeni visoki vodja še lepi poklic: de narode ogerske spon otete consolidira, de osnuje sostavo narodov, in de brani, de se Babel ne rodi. , V ti dobi, kjer se vse meni, kjer se narodi počenjajo združevati, je dolžnost Slavjanov v austrijanskih deželah, de se tudi zjedi-nijo, in de tako postanejo složen in močan narod. To zjedinenje zahodniga slavjanstva tirja zlasti obstoj austrijanske deržave. Monarhia austrijanska more samo takrat obstati, ako bode bolj slavjanska. Gospodujoči živelj (element) nemški jo bo preobernil v nemško provincio, bo napravil iz deržave perviga reda (Macht crslen Banges) nekoliko nemških kantonov, in ji bode odvzel še senco samostalnosti. Ali slavjanski močni živelj dopustil ne bode de bi slavjanske dežele nemške postale. De bi madžarski element gospodaril, ni mogoče in bi smešno bilo, le misliti na to. Austrii tedej druziga ne ostane, kakor podati se v naročje slavjanstva, iskati svojo prihodnost na bregovih Donave, Save in Vcltave. Imajoč tedej pred očmi austrijansko deržavo kot slavjansko, mora armada naša naprej stopati dokler vse ne premaga, kar izpeljavi tega započetja nasproti stoji. Ona mora spoznati, de Ogerska deržava obstati ne sme, ampak de se, kakor duh veka hoče, v narodne življe, iz kterili obstoji, razcepi; de mora nehati. Kosi, iz kterih ta deržava obstoji, se bodo zjedinili z drugimi enorodnimi življi v sedanji Austrii, in bodo storili novo prerojeno Austrio, zvezno austrijansko deržavo. Pomladjena. prerojena zvezna deriava austrijanska, v kteri se bode vsak narod sam oskerboval, in nič z drugimi austrijanskimi narodi skupej imel ne bode razun vladajoče rodovine in splohnih zadev, je cilj in konec naše armade na Ogerskim, je naloga njeniga obožavaniga vodja. Kadar tedej pride vojska naša do ponos-niga Budima, kadar zagleda bistre valove slavjanske Donave, naj stopi na budimske berda in naj od ondod oznani ogerskim narodam besede rešitve: svobode in enakosti narodov. Naj jim napove, de jih močni duh veka kliče, naj se ko svobodni in samostalni narodi razpolože, in ko taki v zvezo z drugimi austrijanskimi narodi stopijo. In kadar veličanstveni svoj poklic naša armada na Ogerskim izpolne, kadar se vodja njeni z lovoram nevmerjočnosti ovenča, naj z mirnim in radostnim čutam zapusti bregove Donave in naj se verne domu, spremljena z blagoslovam miljonov. Latinske šole. (Iz čeških narodnih novin.) Enakost narodnosti obstoji v enaki pravici do samovlade (lastniga opravljenja) domačih oprav. Z samovlado si ima ohraniti vsakteri narod svoje pravice. Narodnost pa je nar svetejši pravica narodov. Pervi pomoglej, svojo narodnost obderžati in povišati, leži v dobrih narodnih, vikših in nižjih šolah. Osnova ali uredba šol sliši tedaj k domačim vpravam, sliši k samovladi češki, sliši pred domači češki zbor. Iz teh dokazov odre čenio Dunajskimu miuisterstvu pravico razso diti in odločiti zdaj ali pa v letu 1850 čez naše šolske reči. Dunajsko ministerstvo je zgol nemško in ne pozna naše potrebe češke. De je Dunajsko ministerstvo nemško, to je pokazalo narbolj z naredbo, ktero je na svitlo dalo za-stran gininazialnih šol; zakaj ono v njem narodni jezik ko peto kolo na vozi prepuša neplačanim učiteljam. Nemški jezik, na kterim je ministerstvu videzno narveč ležeče, je nasprot navadni predmet, ki se povsod učiti mora. Z tem se zagotovlja zopet že za naprej drugim (ne nemškim) narodam škodliva vikši oblast nemškiga jezika, iz njega izvirajoča centralizacija Austrie, ki je na veke nemogoča. To je stari sistem, le nekoliko po novi modi pristrižen, po kterim se nemški gost meni nič tebi nič zraven polne mize vsede, domači otrok pa za durmi kosti gruli. Z naredbo mini-sterstva se ima njega nemšina v vsem češkim gimnaziam vsiliti, in zraven je vendar tudi pripušeno dobrovoljcam, ako se ravno hočejo na nemških gimnaziih tudi češki jezik učiti. Z eno besedo, mi nismo zadovoljni z minister-skim zaukazani in nas obhaja ta misel, de so šolske reči zgol domače reči, ktere si v slavjanski Pragi lepši in boljši ustanoviti zamore-mo, kakor pa nemški Dunaj. To pokažejo že izverstno predlogi našiga Voeela in Tomka. Češke šole so naše edina tolažba, naša otetba v prihodnosti, naša narlepši zmaga, in to si nedamo nikakor odptujiti, — u s t an o v 1 j e n j e šol mora ostati pri češkim zboru. Slovenci! berite namesto češki besedico slovenski. Austriansko Cesarstvo. Dunaj. (K.) 16. Kimovca. Nepokoji zadnjih dni in kar se je od njih bati bilo, so srečno nehali brez škodljivih nasledkov in zopet se veselimo miru in tihote, ktera kakor v naravi tako tudi v politiškim življeni rada na burjo nastopi. Desiravno je ta nemir iz akcij, ki jih je družtvo za odpravljenje dolgov na svitlo dalo, iz*-viral, se vendar sploh tukej misli, de je temu od začetka majhnimu puntanju samo republikanski, zlasti pa madžarski dnar živež skozi 3 dni dajal, vendar brez zaželjeniga izida, ker ni bilo praviga vodja ne priložnosti. — Nekdajni udje odborstva za varnost (Sicherheitsaus-schuss) so zdaj mislili, de bi zopet v svojo poprejšno službo stopiti in z podpihovanjem nemira potrebo, de se ta odbor zopet od smerti obudi, dokazati zamogli, verjetno je tedej, de so se njih nekterivdeležili pri te reči; vendar niso podpore najšli. De bi se podpihovanje ali razdraževanje Ultra-Nemcov nekoliko zajezilo, se je tukej tako imenovano „ustavno družtvo" (constitutioneller Verein) ustanovil, v ktero se jih je v malim času več tavžent zapisalo. Varstvo ustavne svobode in monarhie je poglavitni namen. Udje so sklenili, de bodo od Nemco-nov toliko zasramovane in studjene barve ve-soljniga cesarstva, černo-rumeno nosili, de bi jih zopet v čast pripravili. In že se jih mnogo vidi z takim znamnjem po ulicah, ki se ne dajo prestrašiti od napadov in mačjih muzik, in dru-giga sramotenja Nemcov. " Novice iz Ogerskiga, de se je Košut-Ba-tjansko ministerstvo vmaknilo, so tukej nekoliko zadele, ker kažejo, de se Madžaram slaba godi; vsak le na to gleda, kaj de bode z Je-lačičovo armado, ki je že čez Dravo šla. Razglasi Jelačiča, se močno hvalijo in se v veliko iztisih razširjajo. Tukejšna „Allg. Slav. Zei-tung" je že drugo oznanilo od hervaško-sla-vonske armade na svitlo dala, in med drugimi tudi to novico, de je precej veliki oddelik vojšakov, od peštanskiga ministerstva proti Jela-čiču poslanih, se s hervaško armado zjedinil. Madžari so zdaj gotovo v velikih stiskah, zlasti pa tudi za to, ker tudi drugi slavjanski narodi pod Ogersko krono se v kratkim vzdignili bodo, kakor se je to že pri Malaczki in St. Ivanu (v Požunski ali Presporški županii) zgodilo, zakaj tukej so bili vojšaki nad kmete, ki so „živio Jelačič" vpili, poslani, pa nič opravili niso. Tudi v slovaških županiah, v Nogradski, Baržonski, Liptovski, Nitranski županii, se začnejo Slovaki gibati, in kmalo bi nam vtegnila iz tistih krajev novica priti, de bode tam toliko siljenimu madžarstvu zadna ura odbila. Na Češkim in Moravskiin je tudi slavjanski element čedalje bolj živ, sočutje z ogerskimi Slavjani je splohno, prineski za hervaško armado se zbirajo povsod, in iz mnogo krajev inoravskih gredo dobrovoljci na Ogersko. Moravski deželni zbor, ki jepopred bil ves nemšk, se je tudijel bolj Slavjanam približavati, zlasti odkar je nekoliko poročnikov iz kmečkiga stanu zraven prišlo; tako de se zdaj že na deželne stroške slavjanske novine izdajajo, in v prihodnih sejah se bode govorilo, kako bi se slavjanski literaturi v Moravi na noge pomagalo. Od krajnskih stanov bi to bilo zastonj pričakovati, desiravno je krajnska dežela bolj slavjanska od moravske; naj si tedej saj zdaj slovenski, sosebno pa krajnski poročniki druge slavjanske dežele v našim Cesarstvu za izgled vzamejo, in to za slovenske dežele zadobe, kar so nekdajni deželni stanovi zamudili. * V sejali dne 13. in 14. Kimovca je deržavni zbor privoljil ministram 2 miljona gold. med vboge rokodelce na Dunaji razposoditi, in sicer za pervo leto brez obresti; kar podporo vbogih v drugih deželah zadene, je ko-misii naloženo predlog spisati in zboru izročiti. V tih sejah je bilo zopet govorjenje o Se-linger-Strasserjovim predlogu, de bi se junaški armadi na Laško pohvalno pismo od zbora poslalo, vendar še ni bilo nič sklenjeno, ker so se nekteri udje na levi strani, zlasti pak plitvo učeni Fiister, vstaljali. Ti ljudje hočejo armado na vse viže razdražiti. — Ker so se ljudje bili začeli puntati, je deržavni zbor dne 13. od 970 ure zjutrej do 9y4 zvečer nepre-nehljivo skupej zbran bil, in je med drugimi tudi sklenil, vojšake, ki so bili tudi od same narodne straže prošeni, nazaj v kosarne potegniti, de bi še veči razdraženost vstala ne bila. V seji 14. so bili zopet predsednik in njegova namestnika voljeni; in sicer za predsednika je izbran Štrobah, za perviga namestnika Smolka, pri volitvi drugiga namestnika ni bilo absolutne večine glasov doseči; za to je volitev za drugi dan odložena bila. Slovenske dežele. Iz Cele. Njih c.k. Veličanstvo so našiga perviga kresijskiga komisarja Joana Šmel-cerja za poglavarja Celjskiga kroga postaviti dovolili. Naše žele so se vonder spolnile. Občinsko esclje čez to volitvo se je v saboto 9. t. m. obilno skazalo. Zakaj ko smo to veselico zvedli, se je hitro sklenilo, ob devetih zvečer z bak-lado (Fackelzug) noviga poglavarja počastiti ino turško muziko Njim narediti. Ob poljde-etihso mestjani prostovoljno na svojih voknah luči prižgali, ino na enkrat je blo vse mesto lepi svetlobi, ceste so bile natlačene od veselih ljudi. Pred prebivaljšam dragiga gospoda se je narodna pesem načinila: Gott erhalteitd. ino po vsakim sostavku se je slišalo glasno ,živio", iz nešteviljnih sere priti, posobno pa, kader so novi poglavar iz svoje hiše, dolj na- glas rekli: „Vsi Slovenci naj živijo." Ja Bog daj, de bi vsi Slovenci, ino med njim, njih gospod Janez Šmelcer prav serčno živeli! Perhodno nedeljo bo zahvaležno sveto o-pravilo v Celi, ker je Bog našim orožjam moč dodelil, sovražnike serčno premagati. Yr sredo po tem bode pa mertvaško sveto opravilo za vse, kteri so v laški vojski za svoj dom smert storili. Bog jim dodeli večni mir! Za ranene domorodne vojšake se pa pobirajo dnarji, da se bodo njim na Laško poslali! Vsaki naj o-bilno da, kakor mu milo serce veli! — (Celj. slov. nov.) Iz Dolenskiga. Pretečeno nedeljo, t. 1. 10. dne Kimovca smo v Otočici, — grašini gosp. barona $weigerja — pobratenje narodnih straž Novomeške kresije slovesno obhajali. Ob 9. zjutraj je okoli 160 stražnikov iz Noviga mesta, iz Dvora, Kočevja, Trebna in Mokronoga, z muziko in slavensko (rudečo-belo-modro) zastavo (ban der o) v Otočico pri-marširalo. Tudi gostov se je bila nas nebroja množica obojniga spola skupej zbrala. Nar popred smo v grašinski kapelici s. mašo obhajali, ker so narodne straže s strelanjem slavo dajali, godci pa cerkvene pesmi, in za tem narodno pesem igrali. Po s. maši smo se v logu blizo imenova-niga grada, kjer so bile mize in klopi v lepim redu postavlene, vsi skupej čez 400 oseb h kosilu zbrali. Jedil in pijač mnogih verst je bilo obilno. Per kosilu se je nektera zdravica pela, tudi narodova pesem od gosp. Potočnika je bila ponovlena, in stokratni „živio" na na-a miliga cesarja, na bana Jelačiča, Radec-na vse Slavene itd. je v oblake donelo ga je jek bližnih Gorjancov odgovarjal, .č preč je bilo streliše, in na drugi i plesiše pripravleno, tako de se je vsak svoji volji lahko razveselovati mogel. Tukaj je bilo mnogo prijaznih gospa in zalih gospodični. Posebno lepo je stalo, ker so belo oblečene gospodične z kmečkimi fanti plesale. Vsakimu pričijočimu se je veselje na čeli bralo, in celo družbo je čisto slavenski duh zavladal. Zvečer je bil log z nebrojnimi lampami jasno razsvetlen, in na glavnim prostoru se je na tabli z razsvetlenimi čerkami slovenski napis vidil: Živio slavni gospod okružni poglavar zborni poslanec Laufenstein. Že pozno v noči smo se razšli, in vsak na svoj dom podali, žele kmalo spet kaj taci-ga veselja doživeti. Živio! prijazni gospod baron Šveiger posestnik otočiške grašine, ker je nam toliko nedolžniga veselja pripravil. J. Hervaska in slavonska rodnim muzeumu razpostavila; zanesemo se pri li reči na vse domoljube. V Pragi 28. dan Velkiserpana 1848. Od odbora „Slovanske lipe" za zloženje slovanske narodne noše. Bošnjaki. (Iz Podunavke.) Poziv k složen jit narodne slo-1 vanskc nose. Bošnjaki so krepke sostave, zdravi, polni bo I drosti (čilosti) zlasti v vojniški dolžnosti, zraven Že pred enimi letmi sc jc tu in tam kak- i rt n rt n n n tt n tt n n Jožef Celešnik, kanton, komisar v Šneperku K. P...... J. P. . . . R. E. . J. N. za drage, verle Hervate Dr. Orel v. . . F. V. v Šneperku. M. E. C. K. J. P. M. L. V. B, F. B. P. F. n tt » rt n n >i 10 gold. — kr. 6 2 l 3 l 20 5 1 1 2 1 1 20 Franc Tripp Jožef Garcaroli Franc Mahorčic Anton Gospari Janez Gospari Franc Suša „SIovanska lipa" je tedaj iz svojih udov enkrat toliko na številu je Musulmanov, ki odbor sostavila, kteri bo osnovo in odločenje raztreseni po celi Bosnii žive, pa viksi pra-sluvanske noše oskerbel. I v'ce vživajo. Oni se tudi veliko z teržtvam Pri vsi razločnosti in umetniškim vkusu, pečajo, tudi z rokodclstvam, so bogati in ime kakor tudi zgodovinski in narodni zvestobi se nitni, imajo vikši časti deržavne in vojaške v mora na enakomernost, nekako edinost, pri deželi in imajo vsak po več služabnikov. Ne vsim tim pa tudi na prlročnost, kakor drugo kteri tudi zemljo obdelujejo, konje pa vsi rede. Gospa Tereza Stegov in tretjo lastnost gledati. Morlaci, narod od 80,000 duš so po večini J Gosp. Andrej Piano Odborniki, kakor gosp. Rittersberg, Sla- delu Hercegovine na dalmatinski meji, v do vomir Tomiček, F. Kopp, lvokorinski, Zap, linah in na odsekih planine Prologa. Herva-Herberger, Štefan, Hanka, Erben itd. bodo čanov, prebivavcov turške Hervaške je 50,000. v druge slovanske dežele pisali, v južnoslav-|V Sarajevu je tudi 2500 Zidov. Drngi spisek darov za brate Hrovate. Gosp. Jur Vari......5 gold. Jožef Lipovšek.....2, n Janez Rok......2 „ Simon Rabič. ..... i „ Simon Pečar......— n Janez Krašovic 5 Frankov A. Kreft iz Radgone. . . 5 „ Aloiz Mulley, kantonski ko- janske (Serbio, Hervatsko, Slavonsko, Dalmatinsko,) v Poljsko in Rusio, de se narodo-pisno-literarski doneski in vrezi (oblike) narodnih in zgodovinskih noš na „Slovansko lipo" pošljejo. Tudi se mnogo različnih podob slo vanskih noš (in scer mnogo spisanih) že zdaj znajde v Pragi, in scer v Muzeumu: Jugo-slavjanske noše, v Zagrebu na svitlo dane, do zdaj 14 poobrazenih zvezkov; Les peuples de la Russie, Moravske noše, okoli 30 podob, ki so leta 1836 na svitlo prišle; od Moskviške zgodovinske družbe na svitlo dane malo-ruske I Gospodje uradniki c. k. Ljubljan- noše; od Smolera na svitlo dane Luziško- skiga računstva.....12 Serbskc; potlej v kraljevskim bukvišu, pri Gosp. Potočnik c. k. cestni uradnik grofu E. Nosticu, baronu Neuberku, v kne-zo-Lobkovičkim bukvišu, pri Križnikih, pri mestni gosposki v arhivu in v konzistorial-nini bukvišu, poobrazene podobe v azlirčnih almanahih in drugih knjigah. V seji odseka za slovansko narodno nošo od 25. Velkiserpana so gosp. obrazarji Joz.l Manes, A7isek, Kravpa, Štorh, Helič, Šeleny, Čermak, Javurek to delo zadovoljno prevzeli, de, če bo to primerno in potrebno, bodo podobe unih noš sostavili in „SIovenski lipi" predpoložili. Razun tega je g. Hanka predlog storil, de bi se iz mnogoverstnih velikih Kantional poobličja (Portrait) sobirale, in tudi za to delo so bili umclniki izvidjcni, se ve de le za Prago, ko se take Kantionale z poobličji tudi v drugih mestih Čeških, Moravskih in Šle-zaških in v Beču najdejo, posebno v Litome-ricu, Toplicah, Berni, Duksu, Trcbicu, Tro-pavi, Žluticu, Eibcnšicu, Tešili, Krudimu, Olomucu, Jungbunclavu, Kralicu, Iglavi, Kra-Ijogradcu, Rakonicu, Preravi, v Kutenbergu itd. Pri pregledovanji Kantional se tudi bibliške reči in svele podobe ne smejo v nemar pustiti, ampak noše v taistih se morajo skerbno pre-tresti, ker umetniki srednjiga veka so imeli pogosto navado, bibliškim ali svetim osebam tisto nošo prilastovati, ktero so v ravno tistimi času rabili. Iz tega vzroka je tudi potrebno, de sc lil kopijam iz Kantional kratko razjasnjenje o po-dobarju, v letu, kdaj je delo končano, pridene in tudi kratki poduk v podobi papirja ali per- „ Anton Žakel gamenta, v zvezku, černilu in barvah priloži: Gospa Maria Kozler en cekin, potlej bo še le mogoče, dober in popolni zgo-| dopis slovanske umetnosti sploh in češke ob-raznosti posebno sostavili in z tim dokazati., de Slovenstvo ni samo v pesništvu in glas-ništvu, ampak tudi v obraženji marsikteri lepi 20 kr. » tt n tt n rt n rt rt misar v Ipavi..... Simon Sterle, aktuar v Ipavi Dr. Mfiller v Ipavi . . . Evgen Mayer v Ipavi . . Jožef Nahtigal, fajmošter v Černim Verhu.....2 M. L—e.......2 Jožef Nakus, fajmošter v Planini pri Ippavi.....3 Anton Repulus, fajmošter v Coli .........3 Valentin Šrey, fajmošter v Podkraju.......3 Jur. Grabrian, Dekan v Ipavi 5 Janez Stritar, kaplan v Ipavi 3 Janez Toman, kaplan v Ipavi 2 Anton Braterič, kaplan v Slapu 3 Filip Vertovc iz Š. Vidu pri Ipavi........4 Janez Arko, kantonski sodnik v Ipavi......2 Deiner, c. k. stotnik Piret- niga regimeta.....5 Andrej Drušovič, kaplan pri s. Leonardu na Štajerskim . 20 Jur Tetek, kaplan ... i Jožef Simonič, kaplan . . 1 Jožef Slevič, kaplan ... 1 Franc Slanic, kaplan . . 1 Martin Veršič, kaplan . . 1 A. K. J. P.......2 Janez Kozler, en cekin. n n n tt n n n tt 12 n rt n rt n n tt tt tt tt n » 11 tt n n n n n n n n n » » n n n » n n n n rt n n n n n n n n n n n 7) n n n n n n » n v n n n n n n 1 1 — „ 20 5 1 1 15 1 3 2 10 „ 50 1 „ 40 10 20 20 20 20 20 10 10 10 30 n n n n n n n n n n rt n n n n n n n 24 36 10 1 8 5 5 1 6 3 10 20 20 30 30 n n n n n rt n Jakob Horvat Jernej Selan Andrej JVIusec Jožef Švanut Gregor Ferfila Anton Selan Janez Pupis Andrej Perhavc Franc Iš Jernej Rebec Anton Flora Kari Demšer Dva rodoljuba Gosp. Jožef Suša Janez Debevc iz Planine Janez Sore iz Lueka Pant. Verli iz Krinovic . . Jakop Dole iz Dilc . . Matevž Premrov iz Ubelskiga Franc Cenčič n Bernard Dolenc iz Razdertlga Kari Premrov Valentin Koušca Anton Kaučič Kari Kaučič Janez Kaučič Matija Osano Anton Lesar Martin Kofou Gospa Jera Kofou Gosp. Valentin Komar „ Janez Petrovič „ Anton Blažek Gospa Maria Kaučič Gospod Anton Osana Dr. Bleivveis Jernej Ciringar..... Dr. Vurcbali, pravdosrednik Jur. Dolinar, pens. prof. E. Rebič, gimnaz. prof. Janez Lever ..... Aloiz Bahman osk. v Premu | Iz Bohinja........5 p 33 Skupej 317 „ ~7 I Ako se priloži znesik perviga spiska, je skupej .... 553 „ 24 , | 3 cekine in 5 frankov. Slovensko društvo v Ljubljani. n n n n v n n n n n r> rt r> n n n rt n n n rt n n n n n n n n n » n n rt rt rt rt rt n n n n n » » n n n n n n n rt n n n rt n rt n n rt rt n n n rt n » n rt v n rt rt rt ti 40 20 20 rt n n n n n n n rt n n rt n rt n rt n n it n n » n n n n n n n n n n n rt n n rt n 20 20 20 20 30 44 n n rt rt rt n n n n n n r> n rt n n n n rt rt n n rt rt t> n n rt rt n rt in blagi sad rodilo; za zgodovinski drama 111 Maria Rudolf v Ribnici Gospod Jožef Iludeš, grajšak Ribnici...... Franc IVudeš v Ribnici Korel Rudeš v Ribnici Bogdan Rudeš i v zgodovinski roman je brez pogoje potrebno: Gospodična Tereza žlahtna Volf v naj se tedaj nasi dramatiški pesniki, kakor Ribnici........1 Khcpera, Vencik. Tyl, Svoboda in drugi za Gospod M. R........2 to potegnejo. ^ | n JaneK Plapcr.....d rt tt n tt rt n n Kitni kup. Srednja cena 1 mernik. Pšenice domače . . , » banaške . . . Turšice...... Sorčice...... Reži....... Ječmena..... Prosa ...... Ajde....... Ovsa....... Ljubljani [16-Kimovba. jrold. kr. Krajnji 4. Kimovca. eold. kr. 26 31 30 17 29 45 33 40 32 50 30 15 20 30 45