Mnlštuo in opravništuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
ütuja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
V
Naročnina listu:
Z uredništvom se more govoriti wit dan od 11.—12. ure đopoiđ.
Telefon št. US.
HHHHH	HHM.	H	BHHHI	flB	Celo leto............f2 K
fl m	1)	A	V	A
pip	Jjjjjjfl?	|SSIgj8	fBSjg	£j§|p|jl	Posamezne številke 10 v.
mM	fflWm	Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Wm mm |R$	*j§s£ tjjM KJB m& I flUB	inserati ali oznanila
gjj|§ i|M	3Sär	£*«0 Bfeb	jn JHj	se raćunijo s 15 vin. od 6 redne
Piljili?	Jflpt	||||	^ JlPt. JH&JhI	petitvrste; pri večkratnih ozna-
MHH Bfe Bl BBHB BBB MB HB	aihb velik popust
Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo.
Št. 83
Maribor, dne 22, julija 1910.
Letnik II.
Sramota.
Gnusi se nam, ker se moramo boriti s takimi političnimi nasprotniki, kakor so naši liberalci. Pri njili ne pride v poštev noben Vzvišen konečni cilj, nobena plemenita težnja, ampak sam, strankarski in iz tega izvirajoč osebni egoizem gotovih kolovodij, ki so pri koritih.
Da bi nekoliko utrdili ’ svoje skrajno 1 omajano stališče, začeli so zopet z vso umazanostjb in infer-nalno zlobnostjo intrigirati proti boju naše delegacije v Gradcu.
Pri tem se poslužujejo f najpodlejših) sredstev. Najprvo blatijo in zasmehujejo naše pošteno ljudstvo.
Vsakdo, ki je le površno opazoval priprosto naše ljudstvo na deželi, nam bo rad priznaj, da je izobrazbe željno, zavedno in značajno,; da pri vsem težavnem delu ne izgubi smisla za požrtvovalnost in se ne straši tudi žrtev, ako se gre za dobro, vzvišeno stvar. In to naše vrlo ljudstvo J sramotijo celjski liberalni frakarji f v članku ., „Narodnega Dnevnika“ od dne 20. t. m. s tem, da mu indirektno predbacivalo sebičnost, ki ne pozna nobenega navdušenja in skrbi samo za svoj želodec.
Ko si je zlobni .člankar olajšal ■ svojo propalo flušo z žaljenjem našega priprostoga kmeta, se spravi na naše politične voditelje. Tudi tukaj ni nič izbirčen. Z brezpijimerno nesramnostjo ponavlja laži o pogajanjih v Gradcu in potfem podlo namiguje „na zasebne klerikalne kšefte“ in govori o „zlatu“, ki je pokopalo vse naše cilje. Dovolj! Človeku se gabi, ponavljati ta brezstidna sumničenja. Vsak pametno misleč, pošten človek r tudi že iz tega razvidi,, s kakšnim orožjem se borijo liberalci.
Kdo pa so ti ljudje, ki se upajo tako nečuveno sramotiti naše ljudstvo in naše voditelje?
To so ljudje, ki so radi treh milijonov započeli proti odločnem boju vsega spodnještajerskega ljudstva, divjo gonjo. To so ljudje, ki jih redi liberalna Zadružna zveza, ki bi morala biti pospeševateljica gospodarskega osamosvojenja spodnještajerskih Slo-
vencev, a je, v resnici samo iilijalka gnilega liberalizma in korito že itak prenasičenih „narodnih prvo-boriteljev“. To so ljudje, kojih stranka sestoji po večini iz raznih dohtarjev in trnkarjev, iz raznih meše-tarjev m oderuhov, iz raznih magnatov in bogatašev, ki se debele z žulji priprostega človeka in ga zasmehujejo, ker ne pozna požrtvovalnosti, med tem, ko se oni bahajo kot „narodovi dobrotniki“ z denarjem, ki so ga izsesali zaničevanemu ljudstvu.
A to še ni vse, Te brezstidne napade in sumničenja so povzročili naši liberalci, ki so se, iz stran-karsko-egoističnih namenov združili z nemškutarijo in so oblatili naš narodni prapor. Lahko se smeje naš krvni sovražnik v pest, ko vidi, da so največji in najbolj kričavi ultranarodnjaki tako dober kup na prodaj. Se več! Te podlosti so izšle od onih liberalcev, ki jim je „katolicizem zavod sebičnežev“, ki trde, da je sveta katoliška cerkev „zavod, ki zlorablja človeško vernost v gospodarske namene duhovščine“, ki se prt vsaki priliki norčujejo iz papeža in njegovih odredb, ki so Še-le pred par dnevi porogljivo pisali v „Narodnem Dnevniku“ z ozirom na borom e j-sko encikliko:
„Država naj stori svojo dolžnost in zavrne vatikansko agresivnost in slabe kardinalske dovtipe. Danes se nikdo več ne boji, da bi nas snedle zaradi tega kobilice in bi nas mučila kuga in lakota, dokler bodo hmkcijonirale železnice in bodemo imeli kaj denarja; treba pa je, da imamo mir pred enimi in drugimi verskimi fanatiki. Pri nas imamo precej drugega koristnejšega dela, ko premlevati in prežvekovati vatikanske enciklike na njih tečnost in v tem slučaju gotovo netečnost.“ („N. D.“ od 19, t. m.)
Tako! Sedaj smo na jasnem, kdo hoče škodovati spodnještajerskim Slovencem in s kakim, v vsakem oziru propalim nasprotnikom imamo opraviti. Povejmo to vsem, ki so dobri in pošteni, a iz napačnega umevanja razmer Še podpirajo celjski liberalizem, in ta zalega bo v kratkem popolnoma uničena!
* *
*
Glavna skupščina S. K. S. Z. v Lfjubijani.
(Izvirno poročilo).
Včeraj, dne 21. julija se je vršila v Rokodelskem domu v Ljubljani redna glavna skupščina naše nepolitične, društvene organizacije.
Kakor je vsa naša organizacija resna, tako je bilo tudi včerajšnje zborovanje slika resnega, treznega dela v naših društvih, Letošnje zborovanje ni bilo združeno z nikako manifestacijo, a iz poročil smo posneli mnogo novih naukov in novih misli za nadalj-no delo.
Zborovanje je otvoril in vodil deželni odbornik, prof. Evgen Jarc, ki je navdušeno pozdravil vse skupščinarje, ki so došli v lepem številu iz vseh slovenskih pokrajin.
Najprvo je poročal tajnik osrednje S, K. S, Z. v Ljubljani, ravnatelj Traven o delovanju. Iz letnega' poročila je razvidno, [da je osrednja Zveza tudi to leto v popolni meri korakala za svojimi cilji.
Štajerska S. K, S, Z,
Državni in deželni poslanec dr. Korošec je poročal o delovanju naše štajerske Zveze, in o ciljih, ki bodo našo S, K. S, Z. vodili pri njenem nadaljnem delu.
Iz poročevalčevih izvajanj je bilo posneti, da je naša zveza ena najbolj delavnih. Priredila je v, zimskem času Štiri socialne tečaje, ustanovila več novih izobraževalnih društev, je izvrševala in vodila narodno-obrambno delo, priredila veliko število društvenih predavanj, pomagala društvom z nasveti in podporami itd. V Mariboru ima veliko ljudsko knjiži nico, ki je odprta za vse sloje našega ljudstva.
Dr. Korošec pa je v svojem referatu tudi podal nova pota, nove misli, po katerih se bo v bodoče ravnala naša nepolitična izobraževalna organizacija.
Naša organizacija je organizacija ljudstva, zatorej se ravnamo mi v naših društvih po demokratičnih načelih. Trotov, kakor jih imajo liberalci v svojih organizacijah, mi ne rabimo. Poročilo preds. naše S. K. S. Z. so zborovalci vzeli z velikim navdušenjem in ploskanjem na znanje.
Goriškain tržaška S, K. S. Z.
Urednik Kremžar iz Gorice poroča nato o delovanju goriške zveze., imenom tržaške1 pa njen predsednik g. C o k.
Spodaj je bivala Miss Mybus. 1 (V prvem nadstropju je imel nek Mr. Barfield obedve sobi. Bil je star samec in bil uslužben v pisarni nekega, velikega trgovca,
V	drugem nadstropju sta stanovala v prvi sobi John Zebedaeus, umorjeni, in njegova žena. V zadnji sobi pa neki Mr, Deluc, baje agent za smodke in skoro gotovo kreolec iz Martinique,
V	sprednji sobi v podstrešju sta stanovala Mr,: in Mrs, Eroscapel, f v zadnji pa kuharica in hišina, To so bile vse osebe te hiše. Poizvedoval sem glede-služkinj.
„Obedve ste izvrstni osebi“,, je ! dejala hišna gospodinja, „sicer bi jih že davno ne imela v svoji službi.
Sedaj smo prišli v drugo nadstropje / in ' našli hišino pred vrati sprednje sobe na straži. Ni bila tako lična kakor kuharica in seveda vsa prestrašena,.: Njena gospodinja jo je postavila tja na stražo, da takoj da, znamenje, ako bi hotela Mrs. Zebedaeus uiti, ki je bila zaprta v svoji sobis Moj prihod jo je oprostil vsake odgovornosti. Hitela je doli k svoji prijateljici v kuhinjo.
Vprašal sem Mrs. Eroscapel, kako in kedaj se je najprej začulo o umoru.
In Mrs. Eroscapel je pripovedovala:
„Kmalu po tretji uri danes zjutraj sem se vzbudila* vsled vpitja Mrs. Zebedaeus. Našla sem jo zunaj na hodniku, in tudi Mr. Deluca, vsega izven sebe, ki jo je skušal, pomiriti, ker je spal v sosednji sobi, mu je bilo treba styno odpreti vrata1, ko ga je vzbudilo vpitje.
«Moj ljubi John je umorjen; faz sem tista nesrečnica, ki sem v spanju to stopila.“'
Te blazne besede je opetovano ponavljala« dokler ni omedlela.
PODLISTEK
Kuharica in policaj.
Iz angleščine.
£Halie,l
Prikazal se je nek gospod, (ki je bil poklicani zdravnik. Obstal je, ko me je zagledal.
„Previdni morate bitti, redar!“, je rekel. („Našel sem moža, ležečega na hrbtu v postelji mrtvega. Nož, s katerim je bil umorjen, je bil še v rabi,“
Po teh besedah sem se čutil dolžnega, takoj poročati na policijsko postajo.
Toda kje dohiti zanesljivega človeka?
Drznil sem si vprašati zdravnika, je-li pripravljen isto izjaviti pred nadzornikom, kar je ravno povedal meni.	,
Policijsko poslopje ni bilo daleč v štran od njegove poti domov.
Rade volje je ustregel moji, prošnji.
Ko sva Še govorila, je prišla hišna gospodinja, Mrs. Eroscapel. Bila je še mlada ženska, katera se ni prestrašila, kakor hitro sem opazil, niti po umoru v svoji lastni hiši.
Njen mož je stal za njo med vrati. BU je videti tako star, da bi bil lahko njen oče, in se je tako tresal od strahu, da bi se ga moglo celo smatrati zločincem.
Potem ko sem hišna vrata, zakleinijf to shranil ključ, sem rekel gospodinji, da ne sme nikdo v hišo,' niti iz hiše, dokler ne pride nadzornik.
Moral sem preiskati celo okdiico,1 da bi videl, Kli je morebiti kedo vlomil.
„Tu je ključ do stranskih stopnjic“, je rekla nato proti meni. „Vedno so zaprte. Pridite zopet nazaj doli in prepričajte se sami.“
Priscilla je šla z nami. Njena gospodinja ji je po,tem naročila, da zakuri v kuljinji,
Ta ali oni izmed nas se hode pri čaši čaja gotovo bolje počutil“, je dejala Mrs. Eroscapel,
Opomnil sem ji, da smatra celo stvar premalo resnim,, [in nato mi je odgovorila, da posesjtnica kake londonske hiše s stanovanji ne more priti tako daleč, da bi izgubila glavo, in tudi če bi se ne vem kaj zgodilo.
Našel sem vrata zaklenjena i,n kuhinjsko okno zaprto. Notranjost kuhinje in pa zadnja vrata so bila istotako zaprta. Nikjer ni bil nikdo skrit,
Ko smo se vrnili zopet' gori, 'sem f preiskoval sprednja okna velike sobe. Zaprta okna so tudi tu pričala, o varnosti tega prostora. Skozi vrata zadnje sobe pa smo čuli hripav glas.
„Policijski uradnik sme priti noter“, je bilo čuti, «ako obljubi, da se ne bo brigal za mene.“
Prosil sem hišno gospodinjo za pojasnilo glede
tega.
„Tq je najemnica moje zadnje sobe, Miss My-’ bus“, je rekla, „vse časti vredna dama.
Stopivši v sobo sem zagledal neko postavo, pokonci sedečo in zavito v posteljne zaves6. Miss Mybus se je bila tako sramežljivo skrila.
Ko sem se na ta način ' prepričal o < varnosti spodnjega dela hiše, sem bil pripravljen iti navzgor. Na tej poti sem vprašal, ako je prejšnjega dne kedo Obiskal zgornji del hiše,
Zvedel sem, da sta bila, le dva, in to prijatelja stranke, in katere je Mrs. Eroscapel; sama zopet do vrat spremila. Nato r sem povpraševal' po stramki sami.
d a.
O ženski organizaciji poroča gospa Manire Društveni domovi.
Vikar Smolnikar je podal nato zborovalcem referat o društvenih domovih, ter nam je predložil tudi zelo praktične stavbne načrte.
Društveni odri.
Profesor Robida je referiral o naših odrih. Podal nam je zelo praktične nauke glede novih odrov, kulis in vseh priprav za igre. Pojasnil je razne tež-koče pri predstavah in izberi dobrih iger. Na njegov predlog se je sklenilo, da se priredi v, Ljubljani tečaj za voditelje gledaliških predstav in za igralce.
Učni pripomočki v društvih.
Ravnatelj R e m c referira o učnih pripomočkih v naših društvih.
Revizija.
Glede revizij? društev je imel izborno poročilo g. Kremžar iz Gorice.
Mladinska organizacija.
O delovanju štajerske mladeniške, telovadne in dekliške organizacije je poročal urednik Žebot iz Maribora. S številkami je dokazal, da naša mladinska organizacija vedno lepše napreduje. Imamo sedaj 35 mladeniških zvez. Na novo se je v tem letu ustanovilo štiri zveze. Mladeniških shodov je bilo 8 večjih in 11 manjših.
Tudi glede „Orlov“ lahko zabeležimo napredek. Ustanovili so se štirje novi telovadni odseki; tako štejemo sedaj na Štajerskem 12 odsekov. Z ustanovitvijo Z. S. D. je S. K. S. Z. položila tudi močen temelj dekliški organizaciji, ki šteje sedaj že 41 dekliških zvez, med temi štiri nove.
Glede spopolnitve telovadne organizacije na Sp. Štajerskem je bil sprejet poročevalčev predlog, da se naj priredi v zimskem času daljši tečaj za vaditelje v Mariboru.
Vojteh Jeločnik, načelnik „Orlov“, poroča o celotni telovadni organizaciji,
Zastopnica tržaških' (Sloven k '.govori navdušeno o organizaciji ženstva, ter se zavzema za poseben list za žene in mladenke.
Narodnoobrambno delo.
Urednik S t e f e v svojem poročilu o narodni obrambi povdarja velik i pomen „Slovenske Straže“ in vabi, naj vsa naša društva sodelujejo pri n ar odn o-obr amb n e mu delu, ki ga vrši „S. S.“
S tem je bil dnevni red izčrpan. Omeniti moramo, da se je po vsakem referatu razvila zelo živahna
debata. Zborovanje je trajalo nad tri ure.
« *
♦
Ta skupščina S, K. S. Zvez je bila nekak parlament naše nepolitične društvene organizacije. Cez 400 društev, nad 130 telovadnih odsekov, 75Hnladin-skih zvez, to je naša mogočna armada, izobrazbe željnih in delaljubnih Slovencev in Slovenk! — Ponosni smo na njo!
Delavske razmere v Trbovljah.
Naš članek:, „Ne pozabimo na delavstvo“ v pondeljkovi Številki našega lijšta je vzbudil posebno med prizadetim stanom mnogo zanimanja. Od več strani smo dobili glasove,, ki jasno pričajo, da je skrajni čas, da se intenzivnejše poprimem^( delavskega vprašanja. Posebno značilen dopis smo pre-
jeli iz našega, glavnega delavskega centra, iz Trbovelj. Evo ga!
Viidi se,1 da delavstvo na našem slovenskem Stajerju še ni popolnoma zapuščeno., Kakor se neki delavski prijatelj .izraža v uvodnem članku .„Straže“ od dne 18, t. m., je potrebno, da se za delavstvo stori več kakor dosedaj.
V Trbovljah f delavstvo ni posebno zadovoljno. To posebno glasno priča, ker delavstvo zapušča v stotinah naše Trbovlje. Kako pa tudi ne? Trbovlj-ska premogokopna družba je mnenja, da je delavstvo zakrivilo, da so njene dividende dandanes tako nizke.
Že pred dvemi leti se je splošno govorilo, da more pri trboveljski družbi priti prej ali slej do poloma. Ako bi pisec teh vrst hotel, ne spisal bi lahko samo članka)1 o trboveljskem f premogokopu, ampak velikansko knjigo, katera bi pa žalibog dokazala* da je sedanjih žalostnih razmer le družba sama kriva. Povzročile so to velikanske naprave, katere so družbo v prav kratkem času stale ' več mffljonov kron. Delavec naj bi seveda sedaj te. milijone pri stradal, a to ne gre!
Ne trdimo, f da bi se' Ita zafurana stvar, vsaj deloma ne dala popraviti, Vendar I ie pa sveta dolžnost družbe, da se na delavstvo in na njegove razmere nekoliko bolj ozre. Pri sedanji draginji delavec pri jamskem delu ako ima manj kakor 4 K na dan, pri precejšnji družini ne more izhajati.
Ravnotako si je družba vmislija, ’ da bi stare paznike odpustila,, menda tudi iz mnenja, da tl držijo z delavstvom, kar pa novi pazniki, mogoče ne bodo storili. Žalibog se že danes vidi, da tudi novi pazniki iz rajha Še niso iznašli belega smodnika, pa ga tudi ne bodo,
Kakor se nam v „Stivrzinem“ uvodnem članku priporoča, tako storimo. Brez izjeme In brez ozira na politično mišljenje se združimo v 'Jugoslovanski strokovni zvezi, kajere skupina je bila v Trbovljah u-stanovljena že dne 26. junija 1910. Edino z združeno močjo si lahko priborimo boljšo bodočnost!
Južna železnica in naši davkoplačevalci.
Južna železnica zahteva podporo od države. Davkoplačevalci naj bi pomagali sanirati deficit, ki se je pokazal lani in bo letos še narastel pri blagajni južne železnice. To je najnovejša in najdrznejša zahteva židovske družbe, k'i jej načeljuje znani Rot-schild.
Pri zadnji enketi o saniranju slabih financ te judovske akcijske družbe se je slišalo le eno: država mora pomagati družbi, da bodo letne bilance izkazovale lepše dobičke za akcijonarje. To je pa že od sile! Židovska predrznost, da je ni večje!
Z velikim navdušenjem in Še z večjimi denarnimi žrtvami je država zidala južno železnico. Ker je prišla pozneje država v veliko finančno stisko, je takoj po dogotovljenju cele proge zabarantala po zelo sramotni ceni to velevažno železnico francoski judov-sko-kapitalistični družbi.
Se minister Metternich je imenoval to prodajo nepojmljivo sramoto in velik škandal za Avstrijo,
Naša država je morala dolga desetletja mirno gledati, kako so romali milijoni in milijoni dobička vsako leto izven države. Posebno visoki so bili dobički v letih 1901 do 1905, Leta 1905 je znašal dobiček, ki so ga vtaknili v žep Rothschildovci, pri tej železnici celih 6,694.000 K. Mirno so vtaknili akcijonarji dobiček v svoje kaše, a na zboljšanje železniške u-prave niso mislili.
Uprava pri južni železnici je postala s časom taka, da je morala državna železniška oblast poseči y, desolatne razmere.
Da bi se ugodilo zahtevam vedno naraščajočega prometa, je naša vlada sezidala novo progo iz Dunaja v Trst skozi Koroško, katera dela stari južni železnici občutno konkurenco. 'Južna železnica izgubi sedaj vsled tega vsako leto okroglo 7 milijonov kron. Leta 1907 pa je morala Še zvišati plače uslužbencem in uradnikov. Južna železnica je namreč znana kot podjetje, kjer so uslužbenci najslabše plačani. Vsled konkurence in povišanja plač je leta 1908 imela južna železnica primanjkljaja 8 milijonov in leta 1909 7 milijonov kron. Da bi se ta primanjkljaj pokril, so se povišali tarili. Tarifi pri osebnem prometu so se povišali s 1. oktobrom 1908, pri blagovnem prometu pa s 1, jan. 1910.
Tudi država je dovolila južni železnici provizorično posebno zvišanje tarifov za gotove vrste blaga,: Vse te ugodnosti zadnjega časa bi vrgle južni železnici okrog 7 milijonov K več dohodkov,
S.	to svoto bi se vendar kril komaj vsakoletni primanjkljaj, a uprava in boljša uredba osebnega prometa se ne bo uvedla. A to še ni vse.
Gospodje kapitalisti-akcijonarji bi imeli radi tudi vsako leto masten dobiček, kajti oni smatrajo južno železnico, kakor vsako slično podjetje za) nekako molzno kravo, katero hočejo do konca po svoje izrabljati.
Da bi ta židovska družba vlekla lepe milijonske dividende do konca koncesijskega roka, bi rada, da bi jim za to priskočila na pomoč vlada z davčnim denarjem. Na dva, načina, hočejo vloviti državo na svoje limanice: Ali naj država za drag denar kupi južno železnico, ali naj pa da garancije za vsakoletni dobiček. No, ravno ponižne niso židovske želje!
Ker pa bi moral parlament v vse to privoliti, je upanje, da do tega ne bo prišlo. Saj se ljudski zastopniki ne morejo zavzemati za nečedne židovske težnje.
Tudi vlada je uvidela, da tako ne bo šlo. Zatorej je iznašla drugo predlogo, ki bi naj pomirila denarja željne židovske živce. Dovoliti hoče, da bo smela južna železnica do leta 1917 stopnjevaje poviševati tarife pri osebnem in blagovnem prometu. Nadalje bi država družbi tudi opustila ostali dolg kupne svote v znesku 16/2 milijona kron z obrestmi vred, ki znašajo 20 milijonov. A lastniki akcij bi morali za to dovoliti, da se amortizacija 184.000 obligacij v vrednosti 92 milijonov kron podaljša od leta 1918-do konca koncesijskega roka. Tudi bi se morala po vladnem predlogu izboljšati prometna uprava.
Na ta način bi kapitalisti ne imeli velikega dobička. Upati tudi smemo, da se koncesija židovske družbe po preteku dosedanjega roka ne bo več obnosila. Potem bo imela država, ki je z velikimi Žrtvami gradila železnico, vendar nekaj dobička, in tudi investiranih 92 milijonov kron bo pripadlo njej.
Dasiravno predlogi naše vlade glede saniranja financ južne železnice za naše davkoplačevalce niso ugodni in razveseljivi, imajo vendar francoski Židje a-la Rotschild, Lacombe, Dubois et comp. Še velike pomisleke proti temu načinu saniranja. Celo francoska zunanji in finančni minister se trudita, da bi našo vlado pripravila, do tega, da bi z davčnim denarjem avstrijskih davkoplačevalcev polnila primanjkujoče milijone v židovski milijonski vreči.
Francoski bogataši so celo začeli groziti, da bodo vračali avstrijske državne rente, a tega nihče ne veruje, ker francoski kapital ni delal nikjer tako mastnih dobičkov kot v Avstriji. Sicer pa naj pomnijo akcijonarji, da kdor vživa uigodne letine, naj bo za-dovoljen tudi s „suhimi“.
Jaz in Mr. Deluo sva jo nesla v spalno sobo. Obadva sva mislila, da je revica znorela vsled kakih hudih sanj. Ko pa smo prišli blizu postelje, nikar me ne vprašajte, kaj smo videli; zdravnjik vam je že povedal. Nekdaj sem bila strežnica v bolnici in. sem bila kot taka« vajena vsakovrstnih strašnih prizorov, Kljub Kernu pa me je spreletavala groza in kar v glavi se mi je vrtelo.
Kar se tiče Mr. Deluca, sem mislila, da, mora vsak čas pasti v nezavest.“
Nato sem vprašal, je-li Mrs. Zebedaeus rekla ali storila kaj posebnega, jzvanrednega, odkar stanuje pri Mrs. Eroscapel.
„Vi najbrž mislite, f da je znorela?“ 1 je dejala gospodinja, „in vsakdo bi bil vašega mnenja,, ako se žena samo sebe obltoži, da je v spanju umorila svojega moža. Vse, kar morem reči, je, da nisem do danes zjutraj videla nijedne bolj tihe, bolj pametne in boljše ženice, kakor je ta Mrs, Zebedaeus. Komaj Šele omožena, 1 je tako ljubila svojega nesrečnega moža, kakor le more žena. Rekla bi, da sta bila naravnost vzorna človeka.“
Več rti bilo mogoče govoriti. Odprli smo vrata in vstopili v sobo.
n.
Umorjeni je ležal na hrbtu, kakor je že omenil zdravnik; 1 kri na levi strani njegove nočne obleke ravno na,d srcem je pričala o groznem dejanju. Kolikor se je moglo soditi po njegovem obrazu, je moral biti lep, mlad človek.
Bil je prizor, ki je moral vsakogar ganiti; jaz pa mislim, najhujšii vtis je naredija name nesrečna ženska, ko so se moje oči obrnile proti njej.' Sključe-
na je sedela na tleh v kotu sobe: mala,, Črna ženska, oblečena v obleko živih barv. Vsled njenih Črnih las in njenih velikih ruj arih oči je bila strašna bledost njenega obraza še strašnejša videti, kakor je bila v resnici.	"
Nemo in srpo je zrla na nas,, ne da bi se videlo, da nas v resnici vidi. Ogovarjali smo jo, toda zinila ni niti besedice odgovora.. Skoraj ,b,i se moglo misliti, da« je mrtva, ako ne bi neprestano zmigava-la s svojimi prsti in se seminlja stresla, kakor da jo zebe.
Stopil sem k njej in ji skušal', pomagati na noge ; zgrudila pa se je zopet s krikom, ki me je skoro prestrašil, ne radi tega, ker je b|l glasen, temveč ker je bil bolj podoben živinskim, ( kakor Človeškim glasom.
Kakor je tudi utegnila biti pametna in razumna ves čas svojega bivanja pri tej gospodinji, sedaj ni bila pri pameti.' Ali me je ganilo naravno sočutje ali ker sem bil nekako popolnoma zmešan, toliko je gotovo, da se nisem mogel prepričati o njena krivdi. K Mrs. Eroscapel sem celo dejal:
„Ne verujem, da bi bila ona to storila.“
Ravno ko sem govoril te besede, / je pa nekdo potrkaj na vrata., Takoj sem se podal navzdol in v svojo veliko zadovoljnost odprl vrata nadzorniku, katerega je spremljal eden naših uradnikov. Počakal je spodaj, da je čul moje poročilo, in odobril vse, kar sem ukrenil.
„Zdi se mi nekako, da je umor izvršil eden izmed Stanovnikov hiše“, je dejal, pustil uradnika spodaj in Šel z menoj v drugo nadstropje.
Komaj je bil eno minuto časa v sobi, je našel
nek predmet* katerega jaz nisem opazil. Bil je nož, s katerim se je izvršil zločin. Zdravnik ga je našel Še v truplu, ga izvlekel, da preišče ra,no, in ga nato položil na mizo poleg postelje,
Bil je eden onih praktičnih nožev, pri katerih se nahaja mala žaga, sveder za zamaške ' in druge podobne priprave. /Velika klina je bila,, ako odprta, s posebnim peresom zavarovana pred zapretjem. Cel nož je bil, izvzemši s krvjo pokriti de(ls tako svitel in čist, kakor da bi ravnokar prišel iz prodajalni«e. Na roženem držaju je bila pritrjena mala kovinska plošča, na kateri se je nahajal napis.
Bil je samo deloma urezan in se začenjal z besedami: „John Zebedaeju od —konca ni bilo. Kdo a,li kaj je prekinilo delo graverja? Vsako ugibanje je bilo nemogoče. Vseeno pa je to jako vzpodbudilo nadzornika.
„To nam vtegne pomagati“, |e dejal. Potem pa je pazljivo poslušaj, kar mu je pravila Mrs. Eroscapel, med tem pa je seminlja pogledal na ubogo bitje v kotu sobe.
Ko je hišna gospodinja končala svoje poročilo, je izjavil, da mora sedaj videti najemnika, ki je spal v sosedni sobi.
Mr. Deluc je prišel, se ustavil med vrati sobe in ves prestrašen odvrnil glavo od prizora. Bil je v krasnem, modrem, nočnem oblačilu z zlatim pasom in oveski.
Njegov obraz je bil ves rumen; njegove zelen-kasto-rujave oči so bile zelo velike; zdelo se je, kakor da bi mu vtegnile izpasti^ ako bi se pod oči postavilo žlico.
(Dalje prihodnjič.)	,
Južna železnica pri vseli volitvah voli z našimi narodnimi nasprotniki. Kako pridemo sedaj mi do tega, da bi podpirali to židovsko družbo z našim davčnim denarjem! Vladi in poslancem kličemo: Ne vinarja za južno železnico!
C Spomini na grunevaldsko slavnost.
(Poroča udeleženec).
Komu niso znani Sienkiewiczevi „Križarji“ in Matejjkova slika „Bitka pod Grunwaldom“ ? Obadva umetnika, nam slikata to slavno epizodo poljske zgodovine vL tako krasnih barvah, 'da ostane vsakemu v spominu, kdor je prečital „Križarje“ a|li videl Matej-kovo sliko.
Grunwald!’ Bilo je .15. julija leta, 1410, ko se je odločevala usoda poljskega naroda v boju s Prusi. Na stranji Križarjev je stal veliki mojster Ulrik Jun-gingen, Poljakom je načeloval kralj Vladislav Jagi-ello. Odkar se je bila omožila poljska kraljica Hed-viga z litfvinskim knezom Jagiellom in tako omogočila združenje Poljske in Litve in (pokristjanjenje Litvinov, je bil boj Križarjev s Poljaki neizogiben. Križarji so namreč že davno zgrešili svoje prvotno poslanstvo: širjenje krščanstva proti vzhodu, njih glavni namen je bil nazadrijje le boj za moč(( slavo in posvetno gospodstvo. Križarji so izgubili krščanskega duha (Zato ni nič čudnega,. ako je pozneje prestopil veliki mojjster Križarjev k lutrovi veri.
Poljaki in Litvini so bili pokristjanjeni, s ,Hem _.pa je bilo onemogočeno [ vsako 1 nadaljno prodiranje Križarjev proti vzhodu. Po dolgoletnih sporih in bojih je prišlo nazadnje ' do odločilne bitke pod Grun-waldom, ki je bila ena izmed največjih bitk v srednjem veku. Saj se je borilo na vsaki strani do 100 tisoč vitezov. V tej bitki je zmagal, slavni1 poljski kralj Vladislav JagEello ’ s pomočjo Cehov in Rusov. Pravijo, da se je boril v tej bitkjj tudi poznejši vodja Husitov, Žižka.
Bitka pod Grunwaldom ni bila samo zmaga nad Križarji, ampak pred vsem zmaga nad Prusi in prodirajočim nemštvom. Zaradi tega je bila dalekosežne-ga pomena za ves slovanski in krščanski svet. Po grunwaldski bitki so postali Poljaki ena' najmočnejših držav v srednjem veku, ustavili so ža dolgo časa prodiranje Nemcev proti vzhodu. Gotovo je pa, da Poljaki ne bi bili zmagali v tej bitki, ako ne bi bili imeli tako bojevitega kralja, / kakor je bili Vjladislav Jagiello. Zato je bila sveta dolžnost poljskega naroda, da proslavi 5001etnlco te bitke kar najsijajnejje, da zopet oživi spomine nekdanje poljske slave.
Dne 14.—17* t. m. rso se vršile v Krakovu v spomin na to bitko velike slavnosti. Od vseh strani, iz Galicije, Nemčije, Rusije in celo iz! Amerike so prihiteli Poljaki v svojo staroslavno metropolo, drugi slovanski narodi pa so poslali številne deputacije.- — Tudi Slovenci so bili zastopani/ na tej izvanredni slavnosti.
Dne 15, t. m. je bilo odkritje Jagiellovega spomenika. Ob 9. uri dopoldne je bila sveta maša v sle.vni Marijipi cerkvi na Rynku,' pridigo val je pa lvovski škof Bandurski, ki je proslavljal v vznesenih besedah spomin na to bitko. Težko je sicer govoriti, je rekel škof Bandurski, v sedanjih časih o tem najslavnejšem dogodku poljske zgodovine;} kajti./ pred 500 leti je bil poljski narod združen, neodvisen, imel je svojo državo, danes pa je razkosan na tri dele, v jßsti deželi, kjer so Poljaki slavili svojo zmago, nima več nobenih pravic. Kaj je omogooiilq r grunwaldsko zmago? /Najprej dar srca. Brez Hedvige ne bi bilo Grunwalda; ako ne bi bila žrtvovala lSletna kraljica Hedviga svojega srca knezu Jagielftu, ako ne bi bila združila Poljske in Litve, ne bi bilo itudi Grun-,walda. To si naj zapomnijo vsi Poljaki,! da je treba tudi danes za velike čine — velikih žrtev. In drugi vzrok grunwaldske zmage je bila disciplina in edinost poljskega naroda. Ko so se začeli umikati poljski vitezi in se je nagibala zmaga na strem Križarjev, je izdal kralj 'Jagiello geslo: Stojte kakor zid! NeustraŠenost, stanovitnost in neomahjjivost poljskega naroda je zmagala. (Kakor zid in skala moramo št ati tudi danes, ko nas obdajajo sovražniki od vseh strani, ako hočemo zmagati. Naj bo spomin 5001etni-ce grunwaldske bitke začetek nove dobe za Poljake, začetek vsestranskega preporoda!
Po maši se je zbralo na tisoče, in tisoče ljudstva na trgu Jana Matejka pred spomenikom Vladislava Jagiella. Po nagovoru deželnega maršala Bade-nija je padla zavesa. Na visokem podstavku se dviga mogočna postava kralja Jagiella. Kralj sedi na konju in zre pred se po končani bitki,, spodaj pod njim stoji knez Vitold, f poleg njegaf pa leži ubit Križar; na levi, desni in zadnji strani ( so izklesane razne skupine. Najlepša je desna, ki predstavlja vjetega križarja. Orjaški Litvin je vjel Križarja in ga zve-£al, z desno roko drži rog in trobi na pomoč, Od zgoraj na desni strani je napis: Bratom na pogum, na levi strani pa: Očetom na slavo!
Vtis tega spomenika je velikanski. V Avstriji Je to gotovo najlepSi spomenik, kar jih imamo. Saj pa je tudi stal ogromno svoto denarjla, pol milijona kron. Ako se ne bi bil našel mecen Paderewski' (največji poljski virtuoz na klavir), ki je sam daroval to: svoto za ta spomenik, se ne bi bilo moglo ustvariti teko velikega dela.
Umetnik, ki je naredil ta spomenik, je Antoni Wiwulski, star komaj 32 let. Paderewski je sam izbral umetnika za to delo, na svojo roko je preskrbel vse, kar je bilo potrebno. Tako ste se našli dve sorodni umetniški duši, obe veliki po duhu. Ob spomeniku poljske slave slavi tudi poljska umetnost svoje zmagoslavje.
Pred spomenikom so še govorili razni govorniki, župan mesta Krakova dr, Leo, Rusi Pogodin, Rodičev in Stachovič, ki spadajo med največje prijatelje poljskega naroda.
Profesor Pogodin je govoril sledeče:	„Bratje
Poljaki! Dolgo vrsto let živim s poljskim narodom v žalosti in veselju. Srečen sem, da morem biti sedaj med vami v tem trenutku. (Tudi čez 500 let bo stal poljski narod silen in močen, a bo srečen in — svoboden. Klanjam se poljskemu narodu.“
In ruski poslanec Rodičev je izjavil:	„Samo'
ena pravičnost je za vse: za Ruse in Poljake. Da zmaga ta ideja, je treba gojiti v obeh narodih čuvstva ljubezni, pravičnosti, svobode in spoštovanje do tujih pravic. To pa zahteva neumornega dela, ki se mora izvršiti na obeh straneh. Hvala, vam 1 za ' pozdrave, ki ste mi jih izkazali kot čuvstva do ruskega naroda, hrepenečega po svobodi in pravici in v imenu tega naroda, kličem: Naj živi poljski, narod!“
V soboto je priredilo poljsko akademično društvo Polonija Slovencem na čast slavnostni večer, 'katerega so se udeležili odlični gostje, na primer vse-učiliški profesor dr. Zdiechowski, ' urednik „Slovanskega sveta“ dr., Koneczny,' rusko-poljjski > poslanec Žukowski, Rus Rodičev in drugi. (Besede Rodičeva, Zdiechowskega, Konecznega ostanejo nam Slovencem v hvaležnem spominu.
Najlepši in najveličastnejši dan grunwaldskih slavnosti pa je bil v nedeljo, dne 17. t. m., slavnostni grunwaldski sprevod po krakovskih ulicah na kraljevi grad Wawel. Od telovadišča na Bloniach se je pomikal veličasten sprevod poljskega naroda, nad 50 tisoč ljudi, po okrašenih ulicah na Wawel, kjer počivajo slavni poljsai kralji, in med njimi krjilj poljskega duha, pesnik Adam Mickiewicz in prvoboritelj za poljsko neodvisnost in svobodo: Todeusz Koszciu-szko, da se poklonijo kralju Vladislavu Jagiellu. Tako velikanskega sprevoda ni bilo po časih poljskih kraljev. Grunwaldske slavnosti je zaključila javna telovadba poljskega Sokola na Bloniach“,
Slovensko katoliško dijaštvo je bilo povsod iskreno in z navdušenjem sprejeto. Seznanili smo se z odličnimi predstavitelji poljskega naroda, posebno s profesorjema Zdiechowskim in dr. Konecznim, ki gojita iskrene simpatije do slovenskega naroda. Iz pogovorov s temi možmi smo spoznali, da je poljsko v-prašanje ključ do Študija slovanskega vprašanja. Brez Poljakov ni vseslovanstva. V ospredju stoji danes rusko-poljski spor, in v tem sporu je pravičnost na strani Poljakov. Seveda je treba Študirati poljske in ruske razmere, sicer ne moremo razumeti poljskega separatizma nasproti neoslavizmu.
V
Španija pred revolucijo.
Brezmiselna protiverska gonja, k ki jo je započelo sedanje liberalno-framasonsko ministrstvo, tira špansko državo v popolni propad,, v revolucijo. Zadnja poročila, ki so nam došla, so zelo pesimistična.
Znamer/ja, da se Španska bliža revoluciji, se množe. Vse vojaštvo, ki je dislocirano po Kataloniji, je konsignirano in tudi iz drugih okrajev so poklicani vojaški oddelki v tb provincijo. Fuzija republikancev z socialisti, med katerimi se nahaja mnogo pravih anarhistov, ki se je zvršila pred kratkim, je položaj zelo poostHla. Neugodna poročila pa, k j dohajajo iz Molile, nevarnost še le povečujejo.
Na južnem Francoskem, posebno v mestih Cer-bere, Narbonne in Perpignan, kjer biva mnogo španskih beguncev, se tudi opaža sfilno agitacijo. Ti begunci, ki so deloma desertirali, da jim ni bilo treba iti v Afriko, \ deloma so pa revoljucionarci, ki so se aktivno vdeležili vstaje v Barceloni, žive v največji revščini. Eni izmed njih hočejo iti na dan obletnice barcelonske revolucije korporativno v Barcelono, — drugi predlagajo osnovanje komiteja, kji naj jim iz-posijuje popolno amnestijo in dovoljenje za vrnitev v domovino, — tretji, posebno prenapeti zagrizenoj, pa propagirajo obnovitev lanskih v Kataloniji in Geroni izvršenih grozodejstev.
Španska vlada se zaveda te nevarnosti jn ni ojačila samo posadk v zgoraj navedeni provinci, ampak izdala tudi striktno povelje, /nemire povsod koj v; kali z vso strogostjo udušitj, (da ne dosežejo prevelikega obsega.
V	Bilbao deluje socialistični poslanec Pablo Ig-lesias v zvezi z republikanci in radikalci na to,t da bi tudi tamkaj vžgal vstajo.
V	Gijonu pride vsak dan do spopadov.
Situacija je Še težavnejša, ker so združenj industrialci sklenili ustaviti delo v tovarnah in v pristaniščih.
Ministrski predsednik Canalejas je izjavil, da ne more biti o kaki amnestiji, ki bi se vladi izsilila, posebno ker bi s tem vlada pokazala pTaŠljivost in slabotnost, nikakega govora.
Dne 16. t. m. se je pod predsedstvom kralja? Alfonza XIII. vršila seja minisitrskega sveta. Sklenilo se je postopati nasproti revolucionarcem z vso ostrostjo 'in brez pardona.
Kak bo konec tega zapletenega položaja, se ne
da reči. Vsa Španija je sedaj podobna velikemu vulkanu, ki lahko vsak hip izbruhne.
Španski katoličani so dobro pripravljeni in ne gledajo ravno s strahom v bodočnost, (Veliko nevarnejše je za dinastijo, ker si je kralj s svojim neprikritim podpiranjem svobodomiselstva odtujil katolike, na liberalce se pa ne more zanesti, ker si pridobiva med njimi republikanska ideja vedno več tal,
Politični pregled.
Slovanska banka.
Glede ustanovitve Slovanske banke se je sklenilo na vseslovanskem kongresu v Sofiji sledečo resolucijo :
„Drugi pripravljalni slovanski shod v Sofiji pozdravlja z zadovoljstvom obvestilo, da so merodajni faktorji ruskih bančnih zavodov sklenili, f da se udeleže s svojimi kapitali ustanovitve Slovanske banke v Petrogradu,
Ker je s tem izpolnjen eden izmed najvažnejših predpogojev, prosi slovanski kongres predstavitelje vseh slovanskih narodov, / da delujejo na to, da se organizacijski bančni odbori med posamnimi slovanskimi narodi potrudijo,1 da se udeleže ustanovitve Slovanske banke čim najširši kapitalistični krogi.
Slovanski odbori ! med poedinimi ! slovanskimi narodi se pozivljejo, da najkasneje do 1. novembra 1910 naznanijo, s kakšnim kapitalom se udeleže ustanovitve.
Nato se ima v Petrogradu sestati / bančni komite, obstoječ iz članov, izvoljenci v Pragi, in izpopolnjen z zastopniki posameznih slovanskih bančnih odborov, ki naj vzame v roko ustanovitev Slovanske banke.
Financielna kriza na Češkem.
V političnih krogih na Češkem se gleda z velikim strahom! v bodočnost, (ker se jesen' vedno bolj približava, a še vedno ni nikakega upanja za povoljno rešitev, finančne misere v deželi. Zdi se, da pride na Češkem do finančne katastrofe, ako češka deželna blagajna ne dobi do 1. septembra izdatne pomoči.
Deželni odbor niti ne bo mogel dovoliti, Ha se začne novo šolsko leto, ker nima denarja nijj da bi plačal Šolske sluge, a kam Še učitelje.
Zato se je začela med češkimi in med nemškimi poslanci živahna akcija, c da bi se storilo konec tem razmeram ter bi prišlo do 'delovanja deželnega zbora, in s tem do rešitve dežele pred neizogibno katastrofo.
Kakor poročajo zadnje vesti, se trudijo posebno veleposestniki obeh skupin za delamožnost deželnega zbora. Glasi se celo, da so ponudi^ vladi svojo pomoč.
Sestanek avstrijskega in Italijanskega zunanjega
ministra.
„Giornale dTtalia"1' poroča, da se bosta sešla naš zunanji minister Aehrerdlial I in italijanski San Qiuliano. Sestanek se bo vršil ali v Isehlu ali v Marijinih varih ali ba, v Solnogradu.
Predmet razgovorov bodo tvorili avstrijsko-ita-lijanski odnošaji.
Ugledni italijanski list pravi, da je med obema državama mnogo takih točk, ki so povzročile nezaup-nost in nesporazumljenje v zunanji polivki, in te je treba urediti.
Katoliške tendence pri anglikanski duhovščini.
Kakor znano se približuje zunanji kult anglikanske cerkve napravam katoliške cerkve. Mnogo je duhovnikov, ki se pri pridigah in verskih vajah ravnajo po katoliški cerkvi.
Taki slučaji se množijo vedno bolj. Župnik pri Sv. Mariji v minhesterski škofiji je bil obdolžen, da se je pri pijidigi posluževal transsubstancijacije po predpisih rimsko-katoliške cerkve.
Obtožen je bil ta župnik tudi, da je rabil pri pouku v nedeljski šoli katekizem z molitvami k Materi božji, učil pesem „Ave Marija“ in spisal knjigo „Božja daritev“ skoraj doslovno po naukih katoliške cerkve.
Čudno je, ' da ga anglikanski škof kljub temu ni pozval na odgovor, ampak ga je še drugim duhovnikom priporočal za vzgled.
Operacija srbskega kraljeviča Jurija.
Srbski kraljevič Jurij je tako nevarno oboiel, da bo treba izvršiti na njem operacijo slepiča.
Opozicionalno časopisje radi tega napada vlado in jo dolži, da je ona tega kriva, ker je tako prikrivala kraljevičevo bolezen.
Zdravsteno stanje kraljevičevo je od dne do dne slabše. Ako se ga sploh Še hoče rešiti, se mora podvreči operaciji. Operacija se izvrši v Parizu.
Spor med nemškimi socialdemokrati.
Kakor znano, so socialdemokrati na Badenskem glasovali za proračun in so tudi vstali, ko se je zaklical običajni „živio“ na vladarja pri otvoritvi bar denske zbornice. To pa še ni bilo vse.
Sedaj so sklenili odposlati dva zastopnika v deputacijo, ki se je sestavila, da bi gratulirala velike^ mu vojvodu in vojvodinji k srebrni poroki.
Tq je silno razburilo/socialdemokrate po drugih kronovinah, zlasti na Pruskem,
Beblovo glasilo v Berolinu silno napada baden-ske tovariše,' ki tako pozabljajo na vse socialdemo-kratične ideale in se klanjajo ' pred najizrazitejšimi zastopniki sedanje nedemokratične družbe,
Badenski socialisti seveda tudi krepko odgovarjajo in boj med marksisti in revizionisti divja zopet % vso silo.
Ogrska poslanska zbornica.
V seji ogrskega državnega zbora dne 21. t, m. je imel ministrski predsednik grof Kliuen-Hedervary nad dve uri trajajoči govor.
Pozornost' so vzbudila izvajanja ministrskega predsednika glede po njegovem mnenju odločilne potrebe skupne banke z Avstrijo, in njegova izvajanja o skupni armadi.
Ministrski predsednik grof Kliuen-Hedervary je rekel glede skupne banke sledeče
Skupna banka Avstro-Ogrske f je v preteklosti izvrstno izvrševala svojo nalogo. Pred vsem je bila skupnost tega zavoda Ogrski,r kot gospodarsko sla-bejši kakor je Avstrija, v prospeh in korist. Tudi za bodočnost more zahtevati Oigrska j skupnost f avstro-ogrske banke, (kajti inozemstvo ' bo dalo denar le v zaupanje 1 do tako trdnega gospodarskega središča, kakor je ravno a.vstro-ogrska banka. Le tedaj se bode tudi v bodoče inozemstvo udeleževalo kredita in kupovalo ogrske papirje, kateri bodo radi tega lahko dobro plaoirani.
Glede skupne armade izvajal je ministrski predsednik grof Khuenj-Hedervary, da se mora / tu, vpo-Števati staro gesjlo: I „Si vis pacem, para bellum.“ E ato je treba vse storiti, da razvoj naše armade ne zaostaja prav nič za razvojem oborožene sile drugih držav. Kaj pomenja vojaška moč, je najbolj, pokazala zadnja kmza na Ogrskem.
Zanimiva so tudi izvajanja ministrskega predsednika o državno-pravnem položaju anektiranih dežel radi tega,, ker se je govornik skliceval samo na od prejšnje vlade podane predloge glede tozadevnega zakona, katere hoče baje sedanja viada znova podati.-'Jasnejše izraziti stališče sedanja ogrske vlade ' na-pram državi)o-pra.vnemu razmerju avstro-ogrske monarhije k anektiranim deželam si grof Khuen-Heder-vary ni upal.
1 Kriza na Srbskem.
Kabinet Pašič stoji pred nevarno krizo.
Pred odhodom ' v Petrograd se je kralj Peter zavezal, da bo zboljšal odnošaje med Srbijo in Crno-goro ter bo šel osebno Čestitat črnogorskemu knezu k njegovemu jubileju.
Ko je pa srbska vlada zvedela, da se hoče Cr-nogora proklamirati za kraljevino, jo je to neprijetno dimilo in odločilo se je, da bo šel namesto kralja, Petra čestitat prestolonaslednik; Aleksander.
S tem so bile ' pa kršene j obveznosti napram Rusiji, ki pa. sedaj odločno zahteva, da gre na Crno-goro kralj Peter. Najbrže se bo kralj udal, a Pašič se bo pa umaknil.
Cesar Viljem na Dunaju.
Kakor je „Korr., Wilhelm“ izvedela iz zanesljivega vira, pride cesar Viljem dne 20. septembra na Dunaj, kjer ostane dva dni.
Prej, io je dne 17,-19, septembra, se cesar na povabilo nadvojvode Frederika 1 udeleži' lova v Bel-layu.
Revolucionarna propaganda v francoski vojski.
Med ženijske vojake, ki so se te dni vračali od revizije vojaštva v Long Championu, so se razdeljevali revolucionarni oklici, v katerih se je pozivalo >vojake, naj v slučaju generalne stavke podpirajo železniške delavce.
Raznoterosti.
Umrl je v Spodnjem Dravogradu č. g. kaplan Josip Korošak. Rajni je bil rojen dne 26. februarja 1878 pri Sv. Juriju ob Ščavnici; v mašnika je bil posvečen leta 1905. Kot kaplan je služboval pri Sv. Rupertu nad Laškim, v Pilštanju, Rajhenburgu, Svetinjah in Kozjem. Zadnji dve leti je hudo bolehal. Zdravil se je od 1. novembra 1908 do aprila 1910 pri usmiljenih bratih v Gradcu. Pogreb je bil danes dne
22.	julija ob 10. uri predpoldne. — R. I. P.!
Duhovniška sprememba, župnijo Reka je dobil č. g. Albin Slavec, kaplan v Zrečah.
Iz pošte. Celestina Seifriz je imenovana za po-šlno oficijantinjo v Brežicah. Poštna pomožna u-radnica Emilija, Nemeček v; Štorah je imenovana za ekspedijentinjo v Mettersdorfu,
Iz šole. Na örazrednici s tremi nemškimi paralelkami v Studencih se nadučiteljsko mesto definitivno odda. Prosilec mora biti zmožen poučevati vero-nauk. Prošnje se morajo vložiti do 16. avgusta t. 1. V celjskem političnem okraju se sledeča mesta definitivno oddajo: na 6razrednici v Vranskem (drugi plačilni red) mesto učiteljice; na Srazrednici v Braslovčah (drugi plačilni red) mesto učitelja in učiteljice; na Örazrednici v Polzeli (drugi plačilni red) mesto u-Čiteljice; na 4razrednici v Zibiki (drugi plačilni red) dve mesti za učiteljiče; na 2razrednici v Lučah (drugi plačilni red) mesto učiteljice; na 4razrednici v Rečici (drugi plačilni red) mesto učitelja; na Srazrednici v Dolu (tretji plačilni red) mesto učitelja; na 2raz-rednici pri Sv. Petru pri Laškem trgu (drugi plačilni red) mesto učiteljice; na 6razrednici v Mozirju
(drugi plačilni red) mesto učitelja, — Prošnje se morajo vložiti do 10. avgusta t. 1.
Liberalci vpijejo dalje radi poboja v Vrbju pri Žalcu. Akoravno se jim že ves svet smeje, delajo še vedno odgovorne čč. gg. kaplana Jeharta in Schrei-nerja. Liberalni listi še vedno slikajo položaj tako, kakor da bi bil ranjeni Cokan najnedolžnejše jagnje pod solncem, ki ni hotel nobenemu človeku ničesar, in je bil le od nahujskanih fantov zahrbtno napaden. Mi smo že v zadnji številki z vso odločnostjo zavrnili liberalna sumničenja in konstatirali njihovo lažnji-vost. Poročila, ki jih prinašajo liberalni nemški listi, naše ogorčenje nad podlim liberalnim obrekovanjem ip zavijanjem popolnoma opravičujejo. Graški listi („Tagespost“ in „Tagblatt“) poročajo, da sta se Cokan in Anton Peskan sporekla, ter je prišlo med njima do pretepa, Med pretepom sta potegnila oba nože in sta si medsebojno prizadejala rane. Razlika je sar mo ta, da je bil Cokan težko ranjen, med tem ko je dobil Peskan samo lahke poškodbe. Ta poročila se seveda bistveno razlikujejo od liberalnega kričanja. Iz njih se jasno razvidi, da se je dogodil v Vrbju sicer vsega obžalovanja vreden dogodek, za katerega se pa ne more delati odgovornih kakih političnih strank, še manj pa čč. gg. kaplanov, ki gotovo kakor mi vse poboje najodločneje obsojata. Liberalci bodo mogoče še dalje kričali, a nas naj to ne moti. Preiskava boi prinesla liberalnim ovinkarjem novo, krepko blamažo.
Zelo vroče mora biti na koz jaških vrhovih o-krog Sv. Duha na Ostrem vrhu in na Gradišču, da so se tamošnjim liberalcem tako skisali možgani. In res, edino človek s skisanimi možgani mora poročati liberalnim listom take budalosti, kakor jih ima „Narodni Dnevnik“ od dne 20. t. m. v dopisu iz Gradišča,. Poslušajte;, kako čejnči prifrknjpni dopisnik )o stroških’, ki jih je baje imela S. K. Z. z zadnjim), volitvami: „Nek Paulič vlg, Hasenbach od Sv. Križa je kupoval po Gradišču jajca, pri tern agitiral in zato dobil f— kakor je sam rekel >— (če je vlekel kakega liberalnega kozlička; op, ur.) — dnevno 4 krone. Govori se tudi, da bi dobila Gril f (naša vrla prista-šinja; op. ur.) 800 K, Anton Jarc pa menda toliko, da bo lahko romal v Jeruzalem.“ Sicer smo res v dobi kislih kumare, a da se možgani1 komu tako skisajo, je vendar nekoliko od sile. Da, da, dolgo bo še trajalo, predjuo bodo' znali njašfi. liberalci »o Item /piramidalnem porazu, ki je toliko požrl, normalno misliti. Pihali bodo že hladni jesenski vetrovi, a normalnosti še ne bo.
Trializem. Med Nemci se vedno bolj širi prepričanje, da je bodočnost naše države na jugu, katerega se ne sme še nadalje tako zanemarjati, kakor dosedaj. Zadnji dogodki v avstrijski zbornici, kriza na Hrvaškem in državno-pravni konflikti v Bosni so to prepričanje zopet oživili. Večerna „TagespoŠta“' od dne 20. t. m. prinaša daljši članek, v katerem dokazuje, da je težišče države na jugu. Med drugim piše „TagespoŠta“':	„Poslanec Dobernig je imel popolno-
ma prav, ko je pred kratkim f opozarjal, ha; nekem shodu v Celovcu, da ni jugoslovansko vprašanje samo najvažnejše vprašanje za državo, ampak tudi za avstrijske, Nemce,f ki morajo obrnili svojo pozornost na njegovo rešitev, 'S samim zanikanjem ne dosežemo nič, Mi stojimo pred problemom, ki faktično obstoja in se ga ne more kar tako zatajiti.“ To je vse prav in lepo. Nas mora f tako pisanje * zagrizenega nemško-nacionalnega lista samo zadovoljiti. Ta popolna sprememba v mišljenju našega nemškega na-sprojjhika, ki je Še pred kratkim nas zanikal in nas ni vpošteval, nam samo priča, da je dosledno in pa energično delovanje naših poslancev f rodilo lepe sadove. Ne $La bi; izrekali nezasluženo < hvalo, lahko mirnega srca ’ trdimo, da je «motrena politika naše delegacije, ki je znaj a. vedno, izrabiti primerni trenutek, pripomogla največ k temu, da se je obrnila pozornost merodajnih faktorjev na jug. !A mi smo hoteli opozoriti še na nekaj drugega. Kakor ’ hitro se prepriča kak nemško-nacionajen politikar o resnosti jugoslovanskega vprašanja, že se mu prikaže veliki bavbav: Trializem! Ta proces, ki ga opažamo drugod, ' se zrcali tudi iz „Tagespoštinega“ članka. Uverjenje o važnošti jugoslovanskega vprašanja in o nujni potrebi njegove rešitve t izsili člankarju ( vznemirjeno misel; „Kaj bo, ko bodo vsi ti južni narodi začeli skupno in enodušno zahtevaiti rešitev državnega problema v, smislu triejizma?“, to vprašanje človek kar sliši izmed vrst. Naš odgovor < je ! kratek: Nemški strah nam dokazuje, da smo na pravi poti, zato naprej!
Marckhl je čutil potrebo po olajšanju svoje s sovraštvom do Slovencev preobložene politične torbe in je sklical na 19. t. m. shod v Ljutomeru. Udeležba je bila skrajno pičla, ker so se že najbolj zagama-ni vsenemški volilci naveličali Marekhlovih duhovitosti, a gospoda poslanca to ni nič iretiralo. Zopet je imel priliko, da je zabavljal čez Slovence, ki nikakor ne spadajo v te dežele, kjer prebivajo, ampak bi se morali skriti najmanj v azijatske pragozde, in to ga je veselilo. Posebno je jezilo ljubeznivega Marekhla, ker zahtevamo lastno univerzo. Mogočno se je razkoračil vsenemški gospod in rekel, da nimamo za to nobene pravice. No, no, le počasi g. Marckhl, bolestna nemška megalomanija se bo že še dala nekoliko o-zdraviti.
Urednik „Narodnega Dnevnika, Špindler, je postal v zadnjem času Še bolj nervozen, kakor je bil na shodih, ko so mu naši pristaši izpraševali vest. Kaj pa je temu vzrok? Polno tožb, katere so napravili na-
ši pristaši proti g. Špindlerju in „Narodnemu Dnevniku“ radi lažnjivih dopisov in psovk. Da sedaj ne bodo naši pristaši zadovoljni z izjavami, povemo g. Špindlerju že naprej. — Sram mora biti človeka, da je „Narodni Dnevnik“ slovenski list, kajti noben še tako umazan židovski dnevnik se daleko ne more meriti s tem „revolver-žurnalom“, Pa to je liberalno delo za napredek ljudstva (recte posurovenje in podiv-janje ljudstva).
G.	Špindlerju. Ker vam primanjkuje gradiva za vaš list )n ste Specijalist za zadeve ;„uskokov“, vam svetujemo,, da začnete objavljaj vesti o raznih pravih uskokih, bivših članih izvrševalnega odbora, glavnega odbora Narodne stranke, njenih 1 okrajnih predsednikih itd. Gotovo bodete o njih več znali poročati, kakor o raznih „uskokih“, ki niso bili nikdar pristaši Narodne stranke.
Liberalna Zadružna zveza, v Celju je po mnenju generala dr. Kukovca edina za rešitev kmečkega stanu delujoča . gospodarska organizacija. fKako ta zveza za blagor kmetov (gotovo pa ne za blagor „Narodnega Dnevnika“ in „Narodnega Lista“) deluje, je najboljši, dokaz ormoška posojilnica v Ormožu, zvesta članica liberalne Zadružne zveze v Celju, katera podeljuje posojila proti 6%%, reci: šest in pol odstotkov. Ker gotovo računa upravnine nad 1% (pri podeljenih posojilih leta 1909 v znesku 138.046 K znaša upravnina 2.266 K 51 v), plača ubogi kmet v ormoškem okraju, ko prejme posojilo, več kakor 7%%.	—
„Klerikalci“ pa„ ki v posojilnicah v Svetinjah, Vel. Nedelji, Sv. Tomažu, Sv. Bolfenku posojujejo proti 5/3 % obrestovanju in zahtevajo le % %, upravnih prispevkov, so „škodljivci“ in „izkoriščevalci“ kmečkega ljudstva po besedah celjskih liberalnih listov. Rojak dr. Kukovec, usmilite se našega bornega kmečkega ljudstva in zastavite svoj „vpliv“!
„Nar. Dnevnik“ kot državni pravdnik in žan-iarm je lepa služba za liberalen, smrti namenjen list. V torkovi Številki kliče na vse grlo po orožnikih, okr. glavar sL u in državnem pravdniku, naj vendar za božjo voljo uženejo enkrat g. kaplana Schreinerja. Preiščejo naj, kaj govori v cerkvi v Žalcu! Znamenje, da „bogaboječi“ liberalci ne hodijo v cerkev, Mi bi pa svetovali državnemu pravdništvu še več; naj namreč preišče tudi — nož g. kaplana, če ni morebiti krvav, ker po pisavi neumnega „N. Dnevnika“ se mora skoro sklepati, da je g. Schreiner lastnoročno sodeloval takrat, ko so liberalne „kidovne vile“ razširjale naprednost po Vrbju. Ce bo državnemu pravdniku preostajalo časa, naj še preišče možgane liberalnih dopisnikov celjskega „Narodnega Dnevnika“.
Nemške skrbi. Celovški knezoškof dr, Kahn je že dokaj star in tudi bolehen. Breztaktno in neženira-no, kakor je navada vsiljivih čifutov, razpravlja nekdo v „Tagesposti“ od 21. t. m. o dr. Kahnovem nasledniku. Nemški žid najprvo trdi, da je kandidatSlo-vencev dr. Ehrlich, na katerega izlije vse svoje strupeno sovraštvo, ker dr, Ehrlich kakor rojen Slovenec tudi slovensko čuti. Potem se srdi nad sivolasim kne-zoškofom, ker dopušča „nepravilno uporabo matrik“. Končno pa pove svoja kandidata, ki sta stolni dekan Bittner in stolni kanonik Gröger. Nočemo dostavljati drugega, kakor: Nad vse značilno in vse judovsko-nemško-nacionalno mišljenje in delovanje označujoče je to pisanje „Tagesposte‘% ki v zadeve, ki so v prvi vrsti notranje-cerkvenega pomena in posebno kakega zagrizenega čifuta popolnoma nič ne brigajo, ob taki neprimerni priliki vtika svoj nos.
Svobodomiselno nemško učiteljstvo je priredilo te dni v Gradcu velik rumel. Prva dva dni 19. in 20. t. m. je bilo še nekam bolj mirno. Poudarjalo se je seveda uemško-nacionalni značaj učiteljstva na vse pretege, a večje nesreče ni bilo. Skoro smo nekoliko preveč zapisali. Že 20, t. m. zvečer so se pričele o-stentativne demonstracije za „svobodno Šolo“. Vsi glavni stebri „svobodne šole“ v Avstriji, od glasnega dunajskega barona Hocka in praškega profesorja Klemensiewieza doli do socialdemokratičnega poslanca Glöckelna so bili navzoči. V, vseh mogočih varija-cijah so ti možje slikali „Črnega rimskega zmaja“, ki hoče imeti ljudstvo vedno zabito in zarukano, ter se navduševali za „svobodno šolo“, ki hoče imeti svobodo v šoli in svobodo za učiteljstvo (?! ?). Ko je ploha neštetih fraz prenehala, > so se zbrali kulture žejni prvoborilci svobodomiselstva in so sine ira et studio pošteno namakali tudi svojo notranjost. Prepričani smo, da so vsi srečno prebavili razne neslanosti o „fanatičnem rimskem zapeljevanju ljudstva“ in ni o-stala nobenemu kaka duhovitost predobro znanega barona Hocka na želodcu. Upajmo, da ne!
Upi. Naivno veseli so liberalci. V svojem glasilu od 20. t. m. jim je njihova razgreta domišljija pričarala bajen san: volilci so se dali od lumparskih liberalnih napadov premotiti in mečejo na naše poslance „polena in krepelce“ ter jim izrekajo „zasoljene nezaupnice“. Pustimo norcem veselje!
V Vrbju ranjeni Cokan je umrl. Kakor je bilo pričakovati, poskuša liberalno časopisje žalosten slučaj Še nadalje izrabiti. Preneumno se nam zdi prerekati se z liberalci, ki trde, da je Cokan „žrtev sistema-» tičnega duhovniškega hujskanja“, ki ne delajo za ta dogodek odgovornih samo gg. Schreinerja in Jeharta, ampak tudi dr. Korošca, dr. Hohnjeca in dr. Ver-stovšeka, Konstatiramo samo! Vsakemu, kdor hoče vedeti, je znano, da je naša izobraževalna organizacija odpravila tekom svojega kratkega obstoja že mnogo poprej do cela udomačenih pretepaškili navad. Fak-
turn je, da so v krajih, kjer je naša organizacija vko-reninjena, poboji in druge fantovske razvade skoro prenehali. Ravno tako je tudi. resnica, da je v tem o-ziru najslabše tam, kjer se šopiri liberalizem in ž njim združena nemškutarija.
Zopet sramotijo. Na drugem mestu že poročamo, kako govori liberalno glasilo zaničljivo o pripro-stem slovenskem ljudstvu, a to Še ni vse. „Nar. Dnevnik“ od 21. t. m. imenuje naše kmečke fante „duševno slabo razvite“. To je že višek. Nič se naj ne čudijo zagamani uredniki okrog „N, Dnevnika“, ako bodo naši fantje odgovorili na take nizkotne žalitve, kakor edino z neizprosnim bojem proti liberalcem. Da kak omejen na,pol inteligent imenuje nase vrle fante „,duševno slabo razvite“, to se pač da vrniti samo s takim govorečim plačilom.
Abbe Murri, znani italijanski modernist, ki je od zadnjih volitev tudi član italijanske zbornice, je napravil zadnji, odločilni korak. Kakor poročajo listi, je odložil duhovniško obleko in s tem definitivno izstopil iz katoliške cerkve. Pri konsekventnem modernistu, ki je po svojem bistvu že davno popolnoma odpadel, je tak korak edina logična posledica. Nas, ki pazljivo opazujemo modernistični razvoj, je končni sklep tega slovitega italijanskega modernista samo krepkeje utrdil v prepričanju, da modernizem ni nič drugega, kakor zelo zahrbtna, a zato Še bolj nevarna protiverska propaganda.
Iz reda frančiškanov. Po najnovejši Statistiki, katero je izdal redovni generalat, ima red 40 škofov. Dva frančiškana, namreč bivši patrijarh v Lisaboni in nadškof v Tdledu, ki je obenem1 primas v Spar niji, sta kardinala. Trije frančiškani sq apostolski delegati, in sicer: 1 za združene države v severni Ameriki, v Egiptu in v Siplji. Frančiškanisor kot nadškofi v Bostri, Antivari in La Plata. Frančiškani imajo med vsemi, katoliškimi redovi, največ škofov, kar odgovarja njihovemu neutrudljivemu delovanju.
Katoliške šole v Združenih državah. V Združenih državah Severne Amerike živi 15 milijonov katolikov, Od njih otrok jih obiskuje 1,273.000 katoliške šole. Koliko prihrani s tem država, se vidi v Pitts-burgu. Od 1 mil. šolskih otrok obiskuje 22.000 otrok 07 župnijskih Šol. Ker znaša Šolski proračun 16 milj. kron, stane državo en šolski otrok na leto 200 K.■Katoliške šole v Pittsburgu prihranijo državi na leto tako celih 4 milj. kron. Ce bi se vse katoliške Šole upoštevale, prihrani država na leto okrog 180 milijonov. Združene države pa ta prostovoljni davek katolikov upoštevajo in prepuščajo katoliške šole popolni svobodi. Naj bi se Evropa učila od Amerike!
Fran Naval — dramatični pisatelj. Odlični o-perni pevec, slovenski rojak Fran Naval-Pogačnik je spisal veseloigro v treh dejanjih, ki jo vprizore na Kraljevih Vinohradih.
Železnica na Triglav. Inženir 'J. Planinski in docent dr. Steiner v Pragi sta izdelala načrt za železnico na Triglav. Po tem načrtu bi peljala železnica iz Bohinjske Bistrice čez Velo polje in od tod na višek Triglava. Od Bohinjske Bistrice do Velega, polja bi vozili avtomobilni omnibusi, od tam naprej pa gorska železnica. Električno silo bo proizvajala posebej za to napravljena električna naprava na Velem polju. Da se ta načrt uresniči, se ustanovi posebna akcijska družba.
Štajersko.
Mariborske novice.
Maribor. Rešilni voz je v pondeljek pripeljal iz koroškega kolodvora nekega 1 'Jakoba Godeča ' iz St. Lovrenca nad Mariborom. Godec ima težke rane na glavi in je bil brez zavesti še do včeraj. Kje In kdo mu je prizadjal rane, se ne ve, mogoče je, da se je kje ponesrečil.
Maribor. Ponesrečil se je v sredo dne 20. t. m pri podiranju starega hrama v Dravski ulici 60-letni zidar Franc FerŠ. Nesrečni slučaj je hotel,) da se je zid na njega podrl in ga zasul. Teško ranjenega so drugji delavci izvlekli izpod zidovja in ga prepeljali v bolnišnico.
Maribor. Od dne 7. t. m. pogrešajo 171etnega trgovskega učenca < Maksa Kasparja, ki je bil nastavljen v neki tukajšnji trgovini. Dne 8. t. m. je dobila njegova v Mariboru stanujoča mati pismo, v katerem izraža sin samomorilne namene. Pjsmo je bilo oddano v Mariboru. Od tedaj ni, o Kasparju ne duha ne sluha.
Maribor. Ta mesec praznuje ravnatelj tukajšnjega moškega učiteljišča, g. Henrik ßchreiner, šestdesetletnico življenja. G. ravnatelj je rojen v Ljutomeru in je postal ravnatelj pred 20 leti. Posebno mnogo se je bavil s slovenskim Šolstvom in je slovensko pedagogično književnost zelo obogatil. Zaslužnemu možu čestitamo in mu želimo Še mnogo vspehov.
Mariborski protestanti so izrazili vročo željo, da bi dobili za svojo cerkev zvonove. Neka ženska sedaj zelo pridno pobira po Mariboru darove in nadleguje prav pridno tudi katoličane. Opozarjamo na to naše ljudi, da ne bodo podpirali losvonromovcev. Kaj bi neki rekli protestanti, ako bi jih nadlegovali katoličani za svoje verske naprave?
Smrtna kosa. V sredo, dne 20. julija je umrla v Mariboru gospa Marija Rajšp, rojena Baumgartner, soproga nadučitelja v pokoju. Rajna je bila verna Slovenka. Truplo so danes, dne 22. julija prepeljali k Sv. Juriju v Slov. gor., kjer so jo položili k
večnemu počitku. N. v m. p.! — G. Rajšp je kot eden najboljših slovenskih učiteljevi služboval dolgo let kot nadučitelj pri Sv. Juriju v Slov. gor. Tamošnje občine so ga za njene izvanredne zasluge imenovale za častnega občana.
Celjske novice.
Celje. Agitator Narodne stranke Miha Štiebler je kaj kunšten človek. Začel je ž raznimi sredstvi delovati proti izstopu'posojilnic iz svoje liberalne Zadružne zveze. Sklep neke posojilnice je razveljavil radi tega, ker je bil spisan na polo papirja, ne pa v knjigi. Pri drugi posojilnici je dal izključiti 14 dni po seji enega člana načelstva in pustil „zmagonosno“ konštatirati, da je izstop iz celjske zveze neveljaven. Človek nima besedi, s katerimi bi obsojal tako neza-družno, vsaki avtonomiji in samostojnosti zadrug nasprotujoče postopanje. Skoda, da Khuen ne pozna te dike naših liberalcev; , če ga spozna, ga gotovo povabi, da vodi prihodnje volitve na Ogrskem. Miha SHiebler bo gotovo iznašel Še nebroj sredstev, s katerimi bo potlačil svobodno voljo in mišljenje ljudstva. A vse ne bo nič pomagalo, vsa nasilna sredstva so brezvspešna ;■ ure liberalnih poslancev, agitatorjev, listov, urednikov in organizacij so Štete!
Celje. Pri nas se vse — izvzemši pet liberalnih koncipijentov, ki sede pri liberalnih koritih, socialdemokrata Špindlerja, in „radikalca“ Lesničarja — zgraža nad ostudnimi lažnjivimi napadi na žalske gg. kaplane, osobito g. Schreinerja. .Ogorčenje v vseh narodnih krogih je povsem umevno, če pomislimo, da kliče „Narodni Dnevnik“ državne oblasti na pomoč radi delovanja g. Schreinerja na Dobrni. „Slovenski“, list želi, da se proti g.. Schreinerju, ki je spravil celo občino Dobrno v slovenske roke in ljudstvo vzgojil v odločne Slovence, — postopa. Sicer pa ni nič drugega pričakovati od ljudi, katerim še menda zdaj srce gorko bije za nemško socialdemokracijo, od ljudi, kateri so zvezani s štajercijanci in socialnimi demokrati, ki so jim zadnjič oddali tretjino vseh liberalnih glasov.
Celjski fotograf Perissich je velik Nemec.) Dasi njegovo srce ne ljubi Slovencev, se vendar poslužuje slovenskega jezika, da pride do slovenskih kronic. Te dni je preplavil celo Savinjsko dolino z reklamnimi plakati, ki so pisani v škandaloznem nem-ško-s(lovenskem jeziku. Vsa brezobraznost celjskega posilinemšfcva se pa zrcali v. dejstvu, da pošilja Perissich v slovenske vasi svojega pomočnika s slovenskim znakom na prsih.
Iz Celja nam poročajo: 1 Obrtniška shoda' dne
17.	t. m. v Gornjemgradu In Mozirju ( sta se prav dobro obnesla. Vsakega se je udeležilo do 20 obrtnikov. O obrtniških vprašanjih, osobito o organizaciji, je v Gornjemgradu razpravljal gospod Ivan Rebek iz Celja, v Mozirju gospod iRebek ter gospod Čretnik iz St. Jurija ob juž. žel. Oglašali so se na obeh shodih tudi obrtniki s svojimi fežnjami.
Ptujske novice.
Ptuj. Na sejmu dne 20, t. m., je bilo 196 konj, 1022 goveđe in 842 prašičev. Cene so bile sledeče: Biki za 100 kg žive teže 66—74 R;: 1 voli 72—28 K; krave 52—58 K. Prašiče se je prodajalo celo po 1— 1.10 K 1 leg žive teže. Kupčija je bila izborna. Prihodnji splošni živinski sejm se vrši dne 3. avgusta. Dne 5. avgusta bo vsakoletni blagovni sejem, zidru-žen s sejmom za konje in govedo. Samo svinjjski sejem bo dne 27. t, m.
Ptuj. Prihodnjo nedeljo se vrši v Ptuju božja služba za protestante. Dobro bi bilo enkrat pogledati in izvedeti, kateri od nemških trgovcev in obrtnikov, ki tako radi sprejemajo denar od Slovencev, se u-deležuje teh protikatoliških pridig.
Ptujski nemški visokošolci so si ustanovili pred leti svojo zvezo, ki je imela 15. t. m. svoj občni zbor. Za načelnika je izvoljen mladi Ornik. To društvo u-speva tako silno, da ima toliko članov, kot odbornikov.
Ptuj. Ptujski uradniki, razni obrtniki in delavci so si ustanovili gospodarsko, konsumno društvo. Nemški listi so začeli takoj udarjati po njem, ker je baje slovensko. To nikakor ni res, ker so tudi nem-škonacionalni uradniki prijavili svoj pristop. — Strah pred tem društvom izvira od znanih „Štajerčevih“ kunštnih očetov, ker se bojijo za svoj žep. Zato so ti takoj raztrobili med svet, da je omenjeno novo društvo — panslavistično! — Siromaki!
Drugi kraji.
Sv. Kungota. V nedeljo dne 17. t. m. zvečer je nastal v krčmi F. Šantlna pri Spodnji Sv. Kungoti med pivci prepir, pri katerem je neki po imenu neznan fant potegnil nož in je sunil 291etnega železniškega tesarja Karola Hauptmana večkrat v rebra.
Trbovlje. Prjihodnjo nedeljo dne 24. t. m.; takoj po prvi sveti maši ima tukajšnja skupina J. S. Z. v gostilni pri Parašuhu svoj sestanek. Vsak trezno misleč paznik in delavec naj se ga udeleži. Pridite vsi! Vpisovali se bodo tudi novi člani.
Kozje. Velika nesreča je zadela kočarja Jožefa Ivekoviča v Sečah pri Kozju. Dne 15. t. m. o polnoči je začela goreti hiša. Ker so vsi trdno spali, jih je Šele prasketajoči plamen zbudil iz spanja. Ivekovič je takoj zdirjal na podstrešje, da bi rešil tam spečo ženino sestro Marijo Cepin. Tudi žena je šla na podstrešje po obleko in denar. Vsi trije so dobili pri tem
hude opekline, Ivekovičevo ženo in Marijo Cepin so prepeljali v celjsko bolnišnico. Skoda znaša čez 1009 K, zavarovan pa je bil samo za 400 K.
Letuš. Dninar Mihael Lednik je dne 15. t. m. v Podgorju pri Braslovčah delal v kamenolomu. Pri sebi je imel lOletnega posestnikovega sina Ivana Bukovca, Vrh kamenoloma sta dva pastirja metala v jamo kanenje in drugo ropotijo. Lednik je Šel od druge strani na vrh, da bi dotična pastirja spravil v stran. Med tem časom je splezal mali Bukovec v kamnolomu po neki skali navzgor in je pri tem nesrečno padel. Težko ranjenega so prinesli domov.
Okolica Konjice. Dne 17. julija zvečer je vlomil tat v trgovino g. Bezenšeka v Sečah. Odnesel je najdeni denar in nekoliko živil. Isti je po polnoči nadaljeval svoje delo v prodajalni g. Kračuna v Zrečah. Posrečilo se mu je odpreti eno okno. Skozi odprtino bi bil lahko dobil breme ženskih robcev, pa za to blago ni maral. Začel je razdirati drugo okno, kjer bi menda laglje prišel do denarja in jestvin. Istočasno so pri dveh sosednjih hišah že klicali ljudi za delo na polje. Vlomilec je to čul in odnesel pete, ne da bi bil dosegel svoj namen. V prvi trgovini je predrl steklena vrata in „delavca“ je ranilo steklo naroki. Njegova tam ranjena roka je pri drugi trgovini pustila krvave sledi. V torek so pa orožniki našli neko ranjeno roko, in imetnika ite roke so izročali sodišču v Konjicah.
Žalski liberalci imajo grozen strah pred enim žalskim Nemcem. Čeravno; je na naprednih žalskih tleh kričal vpričo množice naprednih Žalčanov „Heil Cilli“, si vendar ne upajo objaviti njegovega imena! Že vedo zakaj! ? Po lastnih rojakih udrihati z loparjem, pred Nemci se pa hrabro potuhniti, to je žalska liberalna naprednost. — Heil Sachsenfeld!
Velenje. Zadnjo nedeljo, dne 17, t. m. so imeli celjski iin šaleški nemškutarji „velik“ dirindaj v našem trgu. Snovali in varili so si nemško pevsko društvo. Navzoč je bil tudi neizogibni poslanec Marckhl. Druge posebno velike nesreče ni bilo, samo to smo opazili, da so nekateri udeleženci še drugi dan slavili — mačka.
Gradec. Te dni je neki brezposelni delavec R. Antahazij, napadel brez vsakega povoda na roparski način neko ubogo in siroto z imenom Terezijo Mesner. Na divji in surovi način jo je pretepal hujše, kakor kakšno žival, da ji je vsled tega prizadjal več težkih ran na telesu; nazadnje pa jo je še trpinčil in vlačil po tleh. V Gradcu se torej že kar pri belem dnevu, brez vsega povoda kar tebi nič meni nič ljudje napadajo, pretepajo in morijo. Taki roparski atentati se tu dogajajo skoro vsak dan. Na Dunaju, kjer živi čez 1 milijon ljudi, med njimi mnogo različnih narodnosti in ver, se ne zgodi toliko zločinov in svinjarij, kakor ravno v Gradcu. Ce se morda v kakem roparskem italijanskem anarhističnem mestu kaj takega pripeti, ni nič kaj nenavadnega, a ravno tako je v Gradcu. Vsenemški prusovski Gradec je menda edino mesto v Avstriji, kjer cvete anarhizem. *
Slov. Bistrica. Ker se je naša posojilnica naveličala biti še nadalje 1 molzna krava liberalne Zadružne zveze v Celju, jo znani „možakar" napada po ljubljanskih in celjskih libera] n/ih listih. JZia te napade, ki pričajo o veliki podlosti in lažnjivosti pisca, bo dobil odgovor, da bo še dolgo pomnil. Višek nesramnosti pa pomenja blatenje našega deželnega poslanca gospoda Novaka, kateri ( mu bo že posvetil. Sicer pa daje pisec zelo slabo spričevalu celjski Zadružni zvezi, ki ima pravico revidirati našo posojilnico in dolžnosit skrbeti za red. Kako pa ste izvrševali svojo dolžnost, celjski revizorji? Ako bi bilo kaj resnice na lažnjivih vesteh liberalnih) listov, zadene krivda tudi celjsko Zadružno zvezo, pri kateri je do-sedaj posojilnica včlanjena. O celjskih revizijah bomo Še spregovorili. Dr. Kukovec se naji zahvali do-piscu .„Narodnega Dnevnika“,! če bo liberalno Zadružna zveza v Celju za eno prav veliko blamažo bogatejša.
Žitance. Pred nekaj dnevi je hotel 781etni občinski ubožec iz Št. Petra pod Mariborom Jože Foš-ner na hlevu Jurija Holerja v Žitancih na senu prenočiti. Vsled teme pa je zagazil na levo in je pri tem padel na Skedenj in se težko poškodoval. Občina ga je poslala v bolnišnico.
Toplice Laški trg , pridejo t v slovanske roke. Listi poročajo, da kupi toplice v Laškem trgu, ki so bile sedaj v nemških rokah, slovanska družba.. Tozadevna pogajanja so že dozorela. S tem se bo na-rodno-politično življenje Slovencev' v Laškem trgu precej predrugačilo in se bo njih staflišče zelo okrepilo.
Iz Menine planine, dne 5. julija 1910. Cas vcw litev je mfinul in sedaj še-le ojunačen obrnem svoj rešpetlin po Zadretski in Savinjski dolink Predno pa sploh kaj vidim, že začujem od povsod gromenje topičev in brezkončno streljanje. Nisem še bil gotov, na čegar račun da se strelja, ker enega izmed kandidatov je vendar le moral komet s svojim repom o-plakniti. Ker telefona še nimam do Gornjejgagrada, hitim na kraj roba, kjer se nudi lep razgled na posojilnico, zvezdo in druge kovačnice liberalnega sršenovega gnezda. Ne čekam dolgo in takoj mi brezžični brzojav vse razodene, ali bolje rečeno, moje bistro oko pregleda lakoj vse razmerje. Po trgu vidim tekati tiste znane priganjače, ki slišijo tako neradi na naslov „gornjegrajski mladeniči.“ Iz obrazov takoj spoznam žalost bosopejhikov, ker je sfrčal Kac, ker so propadli ti vedno propadajoči otroci že smrti
izročene stranke od celjskih dohtarjev pravde odvisnih kmetov. Ne morejo umeti, kako mora biti izid že gotov, ko bo moralo vendar še do te <„ vozke“ volijtve priti z. ozirom na stališče v Gornjemgradu, kjer je dobil Verstovšek öl glasov, Kate pa tudi öl glasov. Se-le po dolgi debati so se razšli v svešti,'' da bo vendar 1449 glasov večine dalo prvenstvo, edinemu kmečkemu kandidatu dr. K. Verstovšeku. Živio!' — Gledam naprej! Zapazim v Noviš.tlfti} Kelcov žalostni obraz, pri Sv. Frančišku stoji na straži Cuježov gospod nadučitelj, ves potrt in kakor kužek, polit, a tam doli na Gorici pod raglo stoji ves zgrevan, utrujen, zaspan gospod Jaka; obupno se ozira na raglo, ki danes kaj melanholično na strune udarja. Grom topičev gromi 'še nadalje. Vse občine so v zmagoslavju, ki naj nam prinese boljšo bodočnost, kakor taisto pod zaslepljenostjo bosopetne stranke, katera je z ozirom na njene stanovske pristaše v večini res vladna stranka, ker bi morala na migljaje od zgoraj paziti. Druži se pa tudi z raznimi štajerčijanci in je torej v pravem pomenu besede res vladna stranka. Temu nasproti je pa državni posjlanec dr. Karl Verstovšek trd, jeklen in neustrašen.. lOn, pripada skupini deželnih in državnih poslancev, !ki se 1 nobeni sili ne umaknejo, ki znajo pozornost cele države nase obrniti, kar kažejo dejstva v Gradcu in na Dunaju. In ko se ozrem nekoliko po svoji domovini tja, proti Pohorju, vidim zopet novo čudo. Grof Zeppelin se je ravno ukrcal na Veliki kapi, da vzame seboj na poučno znanstveno potovanje propaloga kandidata Katza, Potrebno je, da si živce okrepi, po tolikih prevarali in zapeljivostih tega sveta ten da sl izbere drugo nevesto, ker z državnozborsko ne bo nič. Za kandidata pa Katz ne bo več, ker mu ne kaže za druge kostanje iz žrjavice nositi. Kot svedoki prisedejo še izza volilnih ponesrečenih shodov znani trabapti, jin ko je na sitrehi zapel kokot, dvigne se zrakoplov z polnim parom naravnost sem proti Menini, k meni na obisk. In kaj se sedaj zgodi? Božji mlini meljejo počasi, a gotovo. Roka pravice je zadela bosopetnike, gondola zgubi dno in kakor iz neba popadajo vsi tam doli v Mozirje pod Delejovov jez. Ko se plavajoč zopet' vzdramijo, Vidijo, da ni druge nesreče kakor raztrgane mošnje v vedno praznih žepih 1 in mokre hlače. Za to čudežno rešitev se imajo pa le Katjzu zahvaliti, 'kateremu je že prirojena sreča in spretnost, da pade vedno na noge. Zrakoplovna družba se poda v bližnji Itrg Mozirje, da se zahvali tišjim zapeljancem, 1 ki so volili Johana Katza, 1 in v, družbi raznih šnopsarskih smrdokavk zapeli so, Veste, j tisto znano, njihovo: .„Naš maček je Ijubcp imel, vas-vati v nedeljo je šel, in pride (iz shodov) ves domu zmatran, ko mežnar odzvonili je dan! Mjav, mjav!“ Sklenem,, bo menda1 dovolj, ker se dežek že zopet kadi in hoče Medard pri besedi ostati, • a puščavniku na Menini bo kosilce danes dobro dišalo in tudi kakšna pokalica ne bo odveč! — Mjav mjav!
Vtisi iz pota.
(Spomini ns trsatsko romanje, piše L. Kemperle.)
I Na Trsatu.
Oddahnil sem se, ko sem prišel na vrh. Ni ravno visoko, a, tista dolga vrsta stopnic človeka pa vendar dodobra spoti, posebno ako stopa kvišku še zgodaj popoldne.
Naši romarji so prišli k trsatski Materji božji v slovesni1 procesiji. Mogočna je odmevala slovenska molitev od kršnih kraških skal. Prijazni očetje frančiškani so nas svečano sprejeli. Zvonovi so pritrka-vali in starodavna, v renesančnem slogu zidana cer-ker je bila okrašena s trobojnicami. Prva pot je bila v cerkev, poklonit se njej, kajeri je veljala dolga pot,5 Ne ravno velika .cerkev je bila polna gobožniih romarjev,, ki so pošiljali svoje srčne pozdrave k čudežni kraljici nebes, ko je stopil na prižnico o. gvardijan, rojen Stajerc iz .Velenja, ter nas je presrčno pozdravil.
Po kratkem odmoru so se nato vršile zaporedoma razne pobožnosti. Akoravno utrujena od dolge poti so se romarji v iskreni mqtitvi zatekal k svoji pri-prošnjici in so globoko ganjeni poslušali božjo besedo. Tudi drugo jutro je bilo že na vse zgodaj vse živo.
Kakor odtegnjen za nekaj časa vsakdanjim skrbem in težavam je opravil vsak svoje verske dolžnosti, Globoka vernost in blagodejni mir, ki sjfa vladala vsepovsod naokrog, morata vplivati na Še tako trdega Človeka, da vsaj za trenutke odpre svoje srce vzvišenejšim čustvom in se zamisli v globokost naših verskih resnic.
Razgled.
Iz Trsata se nudi krasen razgled. Panorama, ki ga nudi od tu ^Qjuarnero, je nepopisljiv. To je,treba samo videti in se naslajati. Posebno lepo se vidi iz samostanskega vrta, kamor so nas ljubeznjjivi oo, frančiškani radevolje pustili. Naravnost f pred nami smo videli quarnerske otoke, > na desni so se vrstili sajni svetovno znam kraji: Lovrana, Ika, Opatija in Voloska.
Kakor da bi jih hotela ščiti, se dviga v ozadju za njimi mogočna Učka proti nebu.
Pod nami se pa Širi razcvitajoča Reka f s svojim krasnim pijistaniščem.
In v sredini, obdana od vseh teh zanimivosti, počiva mirno naša Adrija, Kako je krasna in ponosna. Človek se je ne more nagledali. 'Vse se leskeče od prelivajočih se solnčnlih žarkog 1 in kakor labuđi
Švigajo bele jadrnice preko nje, Samo tupatam vidimo večji parnik, ki ponosno reže Šumeče valove, zapuščajoč za sabo nekoliko öäsa jasno sled.
Cas je bil omejen in ločiti smo se morali od te divne panorame. Mnogo krasnega hudi tudi vrt sam, ki ima popolno južno floro. Oljko, lovor, rožmarin in še mnogo južnih rastlin smo videli. Polno omamljivo duhtečega rožmarina, ki rase tukaj v bujnih grmih, smo dobili za spomin.
Še enkrat hvala lepa !j
• Na morju.
Že smo na potu proti Reki. Slovo je bilo težko in marsikdo bi rad še ostal, a čas hiti. Pot navzdol ni ravno prijetna, a zato nas odškoduje lep razgled, ki se nam Še vedno nudi.
Posebno imponira človeku pogled na romantično skalovje, ki se dviga za Reko, ki je pa posejano1 z vilami. Kakor male trdnjavice čepe te hiše vsaka za-se na strmem obronku.
Na morje smo se peljali na treh parnikih Hrvaške paroplovne družbe. Bilo je divno. Naša lica je božal prijeten, 'dihajoč zefir, mimo nas na obrežju so hitele krasne naselbine, pod nami je Šepetalo temnomodro morje, in v vso to naravno lepoto je donela mogočna in tako ljubka slovenska pesem.
Ta vožnja 1 ostane gotovo vsem (v nepozabnem1 spominu. Marsikdo je vskliknil: .„Peljimo se kar naprej, v Ameriko!“
Človek bi res pozabil na vse in bi se vozil dalje, dalje , . .
Savinske mladenke, pozor!!
Y nedeljo 24. t. m. priredi S. K. S. Z. Shod deklet za Savinsko dolino v Petrovčah.
Koroško.
Shod, ki ga je mislilo prirediti katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence \ na Koroškem v Prevaljah dne 17. julijla, je preložen na dan 31, julija.
Celovec. K zrelostnem izpitu na celovški gimnaziji se je oglasilo f (izmed 46 abijturientoV)' 7 Slovencev. Eden ima ponavljalni izpit v tečaju in dela maturo jeseni,, eden (Kandut) je napravil izpit z odliko, Štirje so bili aprobiranji, eden pa reprobjran za pol leta. Izmed teh, ki so izd lali, so se štirje oglasili za bogoslovje, eden pa postane jurist. To je pač premajhno število’ abiturientov ' za 100.000 koroških Slovencev!
Prevalje. V nedeljo dne 17. t. m, je daroval prvo sveto mašo v župnijski cerkvi pri Pari častiti gospod M. Mente. 'Topiči so že na predvečer oznanjan’ redko slovesnost. S stolpa so vihrale zastave. Pridigoval je novomašniku Štajerski rojak častiti gospod dr. Fr. Ks, Cukala v izbranih in vznesenih besedah tako, da je ganil' mnogo ljudi do solz. 'Zanji-malo je posebno to, kar je povedal iz življenja novo-mašnika, ki je po končanih srednješolskih; študijah služil kot enoleten prostovoljec pri 17. pešpolku, nato služboval pri južni železnici v Trbovljah in; nato pa vstopil v celovško bogoslovnico, 'Zato je po pravici povdarjal, da gaje poklical Bog. Obed se je vršil v stari znani Eh|lei(!nerjevi gostilni, kjer se je izprego-vorila marsikatera srčna napitnica, zapelo 'mnogo pesmij in slišala marsikatera šaljiva, V ponđeljek se je vršil izlet k Sv. Križu pri Crnecah, kjer je daroval častiti gospod novomašnik drugo sveto mašo. — Gospodu novomašniku, ki je nastavljen za kaplana v St. Jakobu v Rožu, želimo mnogo sreče na novi poti življenja,
Celovška gimnazija, Iz letnega poročila celovške gimnazije posnamemo sledeče: Na uvodnem mestu razpravlja dr. Fr. Kotnik o ljudski literaturi koroški. Razprava obsega kratek životopis ljudskega pesnika Andreja Schusterja po domače Draboznja-ka, ki je bil rojen dne 6. maja leta 1768 v kostanjski fari, bil kmet in spisal ter v tisku izdal precej knjig. Za životopisom sledi bibliografija, ki navaja najprej tiskalne knjige: Svoveniji OBACe, „Latania od teh hui dih žien“, „Marijin Pasion“, .„Colemone žegen“ in Kristusovo ter Marijino „Delavo“ (dolžino). Izmed rokopisov navaja slovensko pasijonsko igro, prestavljeno leta 1818. iz nemščine v koroško špraho“, historijo o lepi Mageloni, božično igro, igro od zgublane-ga sina ter igro „Egiptovski Jožef“, Nato obravnava o Štirih knjigah, q Svovenjem OBaceju, o Latanijah in drugi vsebini te knjižice, o lepi Mageloni ter raziskuje prevod Marijinega ipasijona, kojega vir je M. Cochem. Ker uporablja Draboznjak v dveh knjigah a-becedni akrostihon, razpravlja pisatelj tudi o tem pojavu v svetovni literaturi ter ga zgodovinsko zasleduje ok bizantske literature, kjer ima svoj izvor preko staroslovenske, cerkvene latinske, nemške zahod-noruske ter nemške proze do pojava na Koroškem.
Za uvodno razpravo sledijo šolska poročila. Na zavodu je bilo 17 definitivnih profesorjev, 9! suplen-tov, 1 protestantovski veroučitelj* 6 postranskih učiteljev in trije poskusni kandidatje.
Slovenščina se poučuje v štirih obligatnih oddelki za Slovence (po dva in dva razreda skupaj) ter v dveh kurzih za Nemce po dve uri na, teden. Iz šolske kronike povzamemo, da so priredili osmošolci v
znanstvene namene pod vodstvom profesorja izlet v Gorico, Oglej, Gradež in Trst, geologičen izlet v Rož, Ogledali so si tudi mestno celovško elektrarno.
Telovadba je obligatna, mnogo se gojijo mladinske igre in Šport (drsanje s smučmi (Sckfe), kopanje; v Vrbskem jezeru po znižanih cenah, veslanje ter drsanje po kanalu in jezeru.)
Na koncu šolskega leta, je bilo 489 učencev. Iz Celovca jih je bilo 102, iz Koroške 279, drugi so bili iz raznih krajev. Po narodnosti je bilo 403 Nemcev, 82 Slovence v, 3 Lahi in 1 Grk. Katoličanov je bilo 449, protestantov 37, Žida, sta bila 2.
Odliko je imelo 71 dijakov, sposobnih je bilo 298, v obče sposobnih 33, nesposobnih 53, ponavljalni izpit jih ima 29. Izmed 71 odličnjakov je 15 Slovencev.
Ko je sedanji ravnatelj dr, Robert Latzel prevzel vodstvo (1. sept. 1889) je znašalo premoženje podpornega društva 16126 K, sedaj pa znaša 43.983 K 16 ,vin.
Prevalje. Že črez 14 dni imamo v Prevaljah in pri Fari električno razsvetljavo, katero je vpeljal narodni podjetnik,.1 trgovec z lesom in restavrator gospod J, Lahovnik. Vodno moč daje Meža, Luč je napeljana po vseh boljših hišah.
Primorsko.
Utonila je pri Sv. Luciji ! na Goriškem ' Tržačanka Lozer, 1 ki je letos absQlviirala ' ženski licej v Trstu. Kopala se je z drugimi v Idrijci malo pred izlivom v Sočo; tam jej je spodrsnilo in izginila je hipoma v deroči vodi Soče. Dosedaj trupla Še niiso mogli najti.
Sami nevarni Individuji! Čestokrat smo že tožili, koliko nevarnih ljudi prihaja dan na dan črez mejo iz Italije v Avstrijo. Klatijo se posebno po primorskih deželah, pa tudi po 'drugih se cesto naleti na to zalego. Sedaj je prijela policija v Gorici nekega 281etnega laškega podanika Santo Del Do, ki je bil svoj čas obsojen v Celju na dva meseca zapora, radi tatvjine. Potem je bil izgnan, pa se je zopet vrnil v Avstrijio ter se potikal po Gorici. Na policiji sov videli, da ga iščeta tudi sodniji v Laškem trgu 'in v Steyru radi tam storjenih tatvin.
Narodno-obrambno delo.
Südmarka izdaja svoje glasilo „Sudmark-Mitteilungen“ v 70.000 izvodih. V tem glasilu, ki je pisano v zelo fanatičnem slogu, izdaja Südmarka svoja meseena poročila o naseljeniškem delu, o podružnicah in vseh društvenih zadevah. Iz tega glasila spoznajo Nemci po vsem svetu položaj svojih rojakov na, mejah. Potrebno je, da bi tudi „Slovenska Straža“: začela izdajati mesečnik o narodno-obrambnem delu, Doseđaj „Slovencu“ priloženi „Narodnoobrambni vestnik“ nikakor ne bo zadostoval potrebi.
Organizacijo obrtnikov nadaljuje Südmarka vedno naprej. 'Neki profesor Seherbaum lazi po spodnještajerskih mesjüh in trgih in vabi obrtnike v to organizacijo. Pred kratkim se je vršilo tako zborovanje v Konjicah, Slov. Bistrici, Mariboru in Pthju. Obrtpiki L ne bodo imeli nikakega dobička f od tega, ampak edino-le Südmarka, ki lovi od njih težko pri-služene kronice, zato ne bodo šli na limanice.
Narodno gospodarstvo.
Vinski trgovci so ustanovili državno zvezo avstrijskih vinskih; trgovcev s sedežem na Dunaju. C, kr. ministrstvo za notranje zadeve Je potrdilo njena, pravila.
Ogrsko poljedelsko ministrstvo namerava ustanavljati velika skladjišča za vino ter jih izdatno podpirati. S tem hoče pospeševati izvoz ogrskega vina, Vinski trgovci nasprotujejo' zelo 'tej Vladni nameri. Tako, akcija je res spojena1 z velikimi težkočami, 1AL značilno je, da povsod nastopa f prvi proti vsaki ak-cijij ki hoče proizvajalca-kmeta podpirati trgovec L Pri nas in drugod, povsod enako.
Žetev na Ggrskem. Dne 14. t. m. je izdalo poljedelsko ministrstvo tretje poročilo [ o letošnji žetvi, ki se sme smatrati kot zaključno in definitivno. Po, t,em poročilu se je pridelalo letos 54.84 mil. meterskih stotov pšenice, proti 82 mil. lanskega leta. Rži se je pridelalo 15.04 mil. meterskih stotov, dočim se je lansko leto niti 9i milijonov ni. Ječmena se izkazuje 14. tem poročilu se je pridelalo letos 54.84 mil. meterskih' stotov.
Žetev v Italiji bo letos srednja, vsekakor ne bo boljša od lanske. Lani je žetev trpela vsled suše,, letos pa vsled prevelike mokrote.
Koliko papirja porabijo časopisi? Na celem svetu izhaja 30.000 dnevnikov, ki se tiskajo v veliko milijonih (izvodih. (Za ta papir se porabi povprečno na dan. 1000 ton papirne mase. Ker izide vrlin,fega povpreönq f na dan po 200 knjig, potiska se na leto približno 875.000 ton papirja. Pri tem pa ni v, računu papir za zavijanje, pisanje itd. Da se proizvaja toliko papirja, pasti morajo celi gozdovi, f Vsako loto izgine v ta namen 1250 milijonov kubičnih metrov lesa. Od teh' potrebuje Amerika sama 900 milijonov kubičnih metrov, dočim pride na Evropo 350 milijonov kubičnih metrov. Kaj bo s papirno industrijo, ako? izginejo ameriški pragozdje?
Enonadstropna hiša S'
Z 8 sobami in 2 kuhinjama, pripravna za vsako obrt, se 1 proda iz proste roke v Laškem trgu. Cena 30.000 K, na J hiši ostane 12.000 K, drugo se izplača. Več se poizve pri € Marajani Komes.	95 g
Manufakturista j
sprejme proti dobrim pogojem tvrdka g
Julij Zigan, Polzela l
Nagrobne vence
■N v vsakovrstnih izpeljavah, trake z napisi, in sveče za pogrebe priporočaš
Goričar & Leskovšek, Celje
trgovina s pisarniškimi potrebščinami itd.
Ha debelö in drobno!	220	Ha debelo In drobnoI
s*
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
v Savinjski dolini.
94
Proda se takoj
amerikanska pisalna miza (Rollpult) popolnoma ohranjena, po nizki ceni. — Poprašati pri gosp. Val. Jugu v Celju (hotel Teršek).	92
Nikoli več
ne bodem menjal mila, od-kar rabim Bergmanovo Steckenpferd-Iilijino milo (znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., Tešin na Labi, ker je to milo najbolj učinkujoče od fseh drugih zdravilnih mil zoper pege; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stane 80 vin. in se dobi v vseh lekarnah, drožerijah itd.
Preselitev!
Vage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tabUcove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Zidenice Moravsto.
Franjo Bureš,
80
Slovanska obrt.
urar
Tegetthof-15. julija hiši bliže
Vj Mariboru
fova ulica se preseli za dve h kolodvoru.
Ostane prvi urar južnega kolodvora.
Vlradne — = zavitke
■priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
od xxxxxxxxxx
562
Dobroidočo gostilno in mesarijo ali pa tudi samo gostilno se želi vzeti v najem. Ponudbe na uprav-ništvo.	583

Cerkveni in sobni slikar in pleskar
franjo Horvat
m\ A RIB O R, Kasinogasse štev. 2S
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstva za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
8
V'
s ljudska hranilnica In posojilnica y Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnioni račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/, % brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5% do 57*% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem računa pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertaolja vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
Oskrhi^je svojim članom izterjevanje njihovih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.

Zagrebški
rancK
,..________ n________________________________
^Jboooooooooooooooooooooo kot tovarniško znamko
pridatek / za
priporocujemo
kotpriznano
st rags n Y J6S5, tO I
nHMU*nn**H*H*HH***U******UU*nHX*MnnHKUH*KX*XHH*U**HHn***Un*Ktt*KM*
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba SÄÄS
Edino narodno kamno- seško oodietie v CELJU
Stavbena in nmetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, pniiranje in strnganje
"A. ‘
Mnogoštevilna 'zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :: -
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
i m
Mlado, staro, Vsak pove:
Ta pa je za mel
Ker se samo z njim krepčam, Vedno zdra? želod’c imami
Najboljši želodčni liker!
» Edina šfaj* narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi
Graška
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ©gledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe«
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. üajsolidnejSa in točna postrežba.
Sladki in grenki.
Ljcdska kakovost Kabinetna kakovost
liter E 2‘40. n n 4'80.
Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljubljana.
Za obmejne Slovence!
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zävarnje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc Pograjc^ glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21.
Sprejemam zavarovanja proti ognju pod najugodnejšimi pogoji.	42
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kcncesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C!Ü5
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Žtedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraližnimi vidri. Izde tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brttcken-svagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Marna sv. Cirila y Mariboru.
Slovenska trgovina
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami---
J. N. Šoštarič, Maribor
■C samo Glavni trg štev. 19
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in uajmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
Postrežba točna in stroga solidna. :: :: ::
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in *peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
PIT Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Načrte In proračune m razpolago. =
Pridobivajte za „Stražo“ novih naročnikov!
Preselitev trgovine.
Usojam si uljudno naznaniti, da sem se preselil s svoja trgovino iz Weber ulice v Grajsko ulico Št. 3 in bom imel razven svoje dobro urejene delavnice veliko zalogo
XS- zlata, srebra in kitajskega srebra.
Imel bom še nadalje tudi predtiskane vzorce, pečate
in šts mpilje.	Velespoštovanjem	552
Karol Karner, zlatar in graver
Maribor, Grajska ulica št. 3.
9 I
Dosoiiica v
registrovarm zadruga z neomejeno zavaro
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno <*fkvijfc).
«•
in
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 4‘/ Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja i 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-Btovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek kc 97.078). Rentni davek plača posojilnica
%
konto
posojila se dajejo
ie članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4s/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 57.% in ne osebni kredit po 6°/«. Nadalje isposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dirugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki p* nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
m

'•Mjllalw taaa *m«U aa
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek ®d 9. do 18. in vsako soboto «d 8 do '2 dopoldne, praznike. — V uradnih urah se sprtima in plačuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—18 dopoldne in od 2.-6. popoldne.
! f
Založnik bi izdajatelj: Konzorcij JBtraša*.
Odgovorni urednik: Fran Rakovič.
Tisk tiskarne «v. Cirila v Maribora.