Ui o SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 11 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 5 de abril - 5. aprila 2001 DEJAN steinbuch Letargija nekega naroda VSAK ČLOVEK JE NEODVISEN OD DRŽAVE V SVOJIH ČLOVEKOVIH PRAVICAH Kaj pravi Cerkev k sporazumu? Okrajšan članek iz ,,.Ampak”, mesečnika za kulturo, politiko in gospodarstvo, februarja 2001, založba Nova Revija. Pisatelj je sourednik revije in letošnji nagrajenec iz Jurčičevega sklada za časnikarje Pri vprašanju voditeljev naroda je slovenska zgodba najbolj prozorna. Kako naj danes sploh govorimo o pravični razdelitvi Politične moči, če pa dobršen del aktualne oblastne oligarhije svoj primat gradi na revolucionarni in zločinski uzurpaciji oblasti na račun tedanje opozicije. Poboj dvajset tisoč domobrancev in drugih pro-tikornunistov je legalistično gledano, čisti Senocoid, vendar pa je pri tem teba imeti Pred očmi tudi dejstvo, da je bil s tem 'ztrebljen cvet tedanje slovenske inteligence. Komunisti so leta 1945 obglavili slovenski narod: kdor ni končal v jami, je Pobegnil in se po možnosti nikoli ni vrnil. Danes smo kajpak vsi za spravo in Podobna dejanja simbolne pomiritve, obenem pa državno tožilstvo pred sodišče ni spravilo niti enega vojnega zločinca. V času, ko haaško sodišče za vojne zločine, storjene na območju bivše Jugoslavije, z vso intenzivnostjo zaslišuje srbske, hrvaške in muslimanske zločince in opravlja druga procesna dejanja proti njim, si v Ljubljani niti v sanjah ne moremo zamisliti Procesa proti kakemu revolucionarju, ki je Pred pol stoletja veselo ubijal vojne ujetnike, ženske in otroke. Kaj je vendar narobe z našim pojmovanjem pravičnosti, da zločini najhujše vrste ostajajo ne le nekaznovani, pač pa celo neodkriti? Kaj se je dogajalo v glavah japijev, da so na Teharjah pri Ce^u, kjer je bilo nekoč koncentracijsko taborišče, zgradili igrišče za golf? Na kaj so pomislili gradbeniki, ki so pred Sporazum in 1. aprila so se za zaprtimi vrati znova sestale koalicijske stranke - LDS, ZLSD, SLS SKD in DeSUS - in obravnavale za nekatere sporni sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem. Čeprav so se predstavniki strank več kot štiri ure usklajevali, pogajali pogovarjali, izmenjavali poglede in mne-nja, je končni rezultat enak ničli. Združena lista je (ustno) predstavila temeljno predlo-8° sporazuma. LDS pa je obljubila, da bo Pripombe preučila, in da jih bo v pisni °bliki posredovala zunanjemu ministrstvu ln predsedniku vlade Janezu Drnovšku. Na P°gajanjih se je oglasil tudi zunanji minister Dimitry Rupel in je povedal, da je to Pnč treba storiti (podpisati spo-razum) in da je bilo do zdaj vse preučeno. Ne ve se, kdi\j se bodo pogajanja nadaljevala, če se sploh bodo. Zgleda, da je podpis sporazuma, tak kot Je> nujen zaradi bližanja Evropski Zvezi, ki ji proticerkvena gonja ni všeč. Seveda pa shrajni komunisti to hočejo preprečiti; snj tudi vemo, da jim vstop v Evropo ni mar, *er bo tam njihovih privilegijev konec. »dnevnik1* ima pametno misel » uavfidynnenje Pa postnja prepričano o ti V ati k ans k ega sporazuma že zato, časom med rutinskimi deli na trasi bodoče avtoceste na Teznem pri Mariboru naleteli na nepregledno število okostnjakov v nekdanjem tankovskem jarku? Je kdo od teh ljudi za sekundo, dve morda pomislil, kdo je pobil vse te nesrečnike? Se je kdo med njimi vprašal, zakaj se je to zgodilo? Zgodovina je lahko neprijazna. Pogosto je krivična, še hujše pa je, če je krvava. Slovenska zgodovina je zagotovo vse to. Malo evropskih narodov ima s svojimi oblastniki toliko grozljivih izkušenj- Prav zato, se zdi, je treba imeti danes poseben občutek za vse, kar se je v preteklosti zgodilo na naših tleh. Kakršno koli obujanje starih zamer in sovraštev je po tolikih letih seveda nesmiselno, čeprav je treba -tako kot povsod po svetu - ohraniti nekaj nezaupanja do politikov, ki izvirajo iz nedemokratičnega režima. Zanje je seveda simptomatično popolno nerazumevanje demokracije, ki jo celo sedaj, se pravi v 21. stoletju, enačijo z antifašizmom. Takšna mentaliteta pa je vsekakor predmodema in nas vrača v majske dni leta 1945, ko je revolucionarna drhal pobila večino izobraženih in sposobnih Slovencev. Skoraj pol stoletja trajajoči režim v tej državi ni bil nič drugega kot diktatura proletariata, torej predmodema vladavina intelektualno inferiornih. Skratka, narodu so vladali ključavničarji, katerih potomci imajo pogosto še danes privilegiran položaj v družbi. V takšnih, nepravičnih razmerah, značilnih za krhko in šele nastajajočo demokracijo, so vsi tisti členi ustave, ki zagotavljajo vladavino prava in svobodo izražanja, manj kot kaplja v morju brezbrižnosti. In potem ni čudno, da je človek utrujen. Utrujen od države in njenih lažnivih, nesposobnih svečenikov. nesporazum? ker za njim stojita tako večinska Drnovškova liberalna stranka kakor katoliška Cerkev, vsebina sporazuma pa pri tem postaja vse bolj drugotnega pomena; to je po svoje tudi logično, suj je sklepanje dogovorov med različno mislečimi visoko spoštovana vrednota v vsaki demokratični družbi. Zato ni čudno, da postajajo nasprotniki sporazuma videti vse bolj kot osamljeni nestrpneži, ki poskušajo v neskončnost odložiti rešitev problema. Dnevnikovem komentarju piše Miha Kovač. NAJVEČJI PROTIVNIK Matevž Krivic, pooblaščeni pogajalec komunistične Združene liste in katerega oče je kot državni tožilec v najhujših časih diktature poslal v smrt mnogo nedolžnih protikomunistov in tudi komunistov (da-hauski procesi), je na Stresovo mnenje (objavljamo ga na drugem mestu) pripomnil naslednje: “Nekorektna je Stresova trditev, da kritiki sporazuma zamolčujemo, da sta po sporazumu država in Cerkev neodvisni vsaka v svoji ureditvi. Problem je ravno v tem, da skuša cerkvena stran z dvoumnimi in nejasnimi formulacijami zamegliti razliko med ... suverenostjo Svetega sedeža V ljubljanskem Delu dne 28. marca je škof dr. Anton Stres, član pogajalske skupine Svetega sedeža, prikazal mnenje Cerkve o t.im. Vatikanskem sporazumu. Glavne misli sledijo: Dr. Anton Stres pravi, da odlaganje nadaljevanja pogajanj in sporadične diskusije po časopisih ali med strankami očitno niso prinesle nobenih novih strokovnih elementov, pa jih tudi niso mogle prinesti, ker je osnutek sporazuma, ki je bil skoraj dokončan tik pred padcem vlade spomladi 2000, ustavnopravno neoporečen. Pravna stroka temu sporazumu ne nasprotuje. Vedno bolj se kaže, da Združena lista sporazumu nasprotuje iz povsem drugih razlogov. Stresa pri tem preseneča, da si nihče ne zastavi vprašanja, kuj je s tistimi državami, ki v napadenih formulacijah ne vidijo težav za svojo suverenost. Državna suverenost je standard v sporazumih, ki jih sklepa Sveti sedež in delegacija Svetega sedeža si jih ni izmislila za slovenski primer. Stres pravi, da jih nujdemo predvsem v tistih sporazumih, ki so bili sklenjeni ali revidirani po 2. vatikanskem koncilu in predstavljui0 formulacijo, ki ustreza sodob- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ kot mednarodnopravnega predstavnika vesoljne KC ter nesporno podrejenostjo delne KC v Sloveniji domačemu pravnemu redu, znotruj katerega ima vsaka verska skupnost le položaj zasebnopravne organizacije.” Pripominjamo, da je tu srčika problema. Država hoče, da bi bila lokalna slovenska Cerkev v vsem podrejena državi, ki si lahko izmisli kakršen koli zakon in z i\jim poseže v notranjost katoliške Cerkve v Sloveniji. In kje je potem princip ločitve cerkve in države? TUDI KUČAN PRIPOMINJA O spet oživljeni zamisli sklenitve sporazuma z Vatikanom je Kučan dejal, da ta sporazum sicer ni potreben, lahko pa je koristen, če se vlada in predstavniki Vatikana sporazumejo o tem, kako se načelo ločitve Cerkve in države ter pravica do veroizpovedi v tem sporazumu konkretizira za katoliško Cerkev. ,,Ne bi smelo izzveneti, da je šele s tem sporazumom zagotovljena pravica do veroizpovedi. Sporazum ne bi smel seči v načelo ločitve Cerkve in države, s tem pa seveda ne mislim izločitve Cerkve,” je še dejal. VATIKANSKI SPORAZUM ZREL ZA SPREJETJE Med sejo izvršilnega odbora SLS+SKD Slovenske ljudske stranke je strnil stališče predsednik te stranke Franci But: “Vatikanski sporazum, kot je bil pripravljen in dogovorjen, je dobra podlaga za nemu pojmovanju države in njenega mesta, ko gre za zagotavljanje svobode veroizpovedi v njenih štirih dimenzijah: individualni, kolektivni, zasebni in javni. Prav tako Stresa zelo neprijetno preseneča, da kritiki osnutka sporazuma stalno zamolčujejo ali spregledujejo najbolj odločilni del napadenega besedila - da sta namreč država in Cerkev avtonomni in neodvisni ,,vsaka v svojem redu” ali ,,na svoji ravni” ali „vsaka v svoji ureditvi”. Ne vidi niti najmanjšega razloga, zakaj bi bila sporna neodvisnost Cerkve pri njenih specifičnih pristojnostih in nalogah: oznanjevanje nauka, vsebina tega nauka, vsebina in oblika bogoslužja, imenovanje nosilcev cerkvenih služb, ipd. Hkrati pa iz besedila osnutka zelo jasno in nesporno sledi, da Cerkev pri konkretnem izvajanju teh svojih pristojnosti spoštnje pravni red Republike Slovenije (npr. organizacija prireditev zunaj cerkvenih stavb, ustanavljanje zasebnih šol, itd.). Ne samo Cerkev v verskih zadevah, vsak državljan in vsak človek je neodvisen od države v svojih človekovih pravicah. Teh pravic mu ne podeljuje država, ima jih, ker je človek, država mu jih je dolžna zagotavljati. Razen, če kdo zagovarja pravniški pozitivizem ali totalitarni etatizem, meni Stres. Nekaj pa ga, kot pravi, spravlja v smeh. Slovenski ekskomunisti ne vedo, da je k formulaciji, da sta država in cerkev vsaka v svojem redu samostojni in neodvisni, bistveno prispeval nihče drug kakor eden najvidnejših komunistov 20. stoletja in dolgoletni vodja italijanske partije, Palmiro Togliatti. To je bilo davnega leta 1947, ko so delali italijansko ustavo. Togliatti je v imenu italijanske Komunistične partije predlagal naslednjo formulacijo: ,,Država je neodvisna in suverena glede na vsako versko ali cerkveno organizacijo. Država priznava suverenost Katoliške cerkve v mejah prava te same cerkve”. Iz tega je po Stresu potem nastala kompromisna formula, da sta država in Cerkev vsaka v svojem redu neodvisni in suvereni, kar so na koncilu in po i\jem še ublažili in rekli, da sta obe in vsaka v svojem redu neodvisni in samostojni. Pri vsem tem je jasno, da se ta neodvisnost in samostojnost nanaša na notranjo ureditev in red cerkve same, se pravi na tisto religiozno in moralno področje, ki si ga tako ali tako ne lasti nobena demokratična država, ki spoštuje človekove pravice. Stres poudarja, da je ta sporazum vsebinsko izredno skromen, posebno če ga primerjamo s sporazumi, ki jih je Sveti sedež sklenil v zadnjih letih. Zato ne vidi nobenega utemeljenega razloga, da bi ga kakor koli spreminjali. Stres končno pravi, da se bo slovenska vlada morala odločiti, ali ga bo sprejela ali pa zavrnila, s tem pa tudi zavrnila nadaljnja pogajanja Nad. na 2. str. STRAN 3: Začetek slovenskih šol Nasa skupnos Iz življenja V nedelo, 25. marca je bil v Slovenskem domu v San Martinu občni zbor, katerega je vodil predsednik Doma inž. Tone Kastelic. Izvoljen je bil nov odbor pod vodstvom Andreja Rezlja. Isti dan je bil tudi občni zbor v Hladnikovem domu v Lanusu; vodil ga je predsednik Stane Jemec. Prav tako isti dan je Zveza slov. mater in žena, okraj Slomškov dom, pripravila predavanje dr. Marije Prijatelj. Vodila gaje Pavla Škraba, predsednica krajevnega odseka. V slovenski cerkvi Marije Pomagaj pa je bila ura duhovnosti. V sredo, 28. marca, je Zveza slov. mater in žena, okraj Slomškov dom, pripravila celodnevni izlet v Schonstadt. Vodila ga je predsednica Pavla Škraba. V soboto, 31. marca in nedeljo, 1. aprila je bila v Miramarju duhovna obnova. Drnovšek sprejel predstavnike Korošcev Slovenski premier Janez Drnovšek je pred svojim uradnim obiskom na Dunaju 14. marca sprejel na gradu Brdo pri Kranju predstavnike slovenske manjšine v Avstriji. Predstavniki slovenske manjšine so poudarili svojo zainteresiranost za čimboljše meddržavne odnose. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik je izpostavil pomen večjega sodelovanja med slovenskimi poletji in gospodarskimi ustanovami slovenske manjšine. Opozoril je, da sta v preteklosti tako ZSO kot NSKS pozdravili zamisel o podpisu kulturnega sporazuma med Avstrijo in Slovenijo, ki bi pozitivno vplival tudi na položaj manjšine. Predsednik društva Člen 7 Branko Le- ■ Imel jo je delegat prelat dr. Jure Rode. V nedeljo, 1. aprila je bil v Našem domu v San Justu občni zbor, ki ga je vodila predsednica Mici Malavašič Casu-llo. Sledilo je kosilo Zveze slov. mater in žena, okraj San Justo, po kosilu pa je bil sprejem novih članic. To prireditev je vodila predsednica Nežka Kržišnik. Isto nedeljo je bil v Hladnikovem domu v Slovenski vasi v Lanusu začetek mladinskih medkrajevnih turnirjev v odbojki, katerega prirejata mladinski organizaciji SDO in SFZ. V vseh naših ljudskih šolah se je pričel redni pouk, kakor tudi v Slovenskem srednješolskem tečaju RMB. Zvezni odbor Slovenskih mater in žena pa je dal v prodno voščilnice, za katere velikonočne osnutke so podarili Zvezi naši umetniki. D-ova za lisk. ref. Zedinjene Slovenije nart pa je opozoril na prizadevanja štajerskih Slovencev, da si izborijo enake pravice, kot jih uživajo Slovenci na avstrijskem Koroškem. Menil je, da bi zato avstrijsko stran veljalo opozoriti na potrebo po ureditvi statusa Slovencev na avstrijskem Štajerskem v skladu s 7. členom avstrijske državne pogodbe. Nadškof obiskal zapore Sporazum in... Nad. s 1. str. obravnavo in sprejetje. Vsakršne bistvene spremembe bi pomenile odmik od koalicijske pogodbe oz. bi vsebinsko onemogočale njegovo sprejetje v kratkem času, ker bi v tem primeru bilo potrebno vse pogovore in pogajanja začeti znova, za kar ni nobene potrebe.” Osnovni predlog sporazuma s Svetim sedežem je rezultata kompromisa, ki je nastal po dolgih mesecih usklajevanj in pogovorov, zato v SLS+SKD nasprotujejo spremembam besedila, ki bi celoten sporazum lahko postavile pod vprašaj. Kot je dejal But, večina v vladi meni, daje Vatikanski sporazum, takšen kot je, zrel za sprejetje, z osnovnimi sporočili in izhodišči sporazuma pa ne soglaša le manjši del vladne koalicije. ZDRUŽENA LISTA JE PROTI Odprava nejasnosti glede odnosa med slovenskim ustavnim redom in kanonskim pravom v sedanjem besedilu predloga sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem je pogoj za podporo Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) sporazumu, je soglasno sklenil kolegij predsednika ZLSD Boruta Pahorja. Na osnovi predloga sprememb besedila sporazuma, ki gaje Združena lista predložila partnericam že v času pogajanj o sklenitvi koalicijske pogodbe, pa bo stranka pripravila seznam prednostnih sprememb, bistvenih za njeno podporo sklenitvi sporazuma. Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode je 21. marca obiskal Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mimi, kjer se je seznanil z življenjem in delom zavoda, s poudarkom na možnostih uresničevanja verskih pravic obsojencev med prestajanjem zaporne kazni. Po srečanju z vodstvom zavoda je nadškof v zaporniški jedilnici maševal pred zbranimi obsojenci največjega slovenskega zapora. Gre za prvi obisk poglavarja slovenske Katoliške cerkve v enem od slovenskih zaporov. Nadškof je pred samim mašnim bogoslužjem, ki se ga je udeležilo 60 obsojencev, dejal, da je za versko oskrbo v slovenskih zaporih storjeno že marsikaj. Ob tem pa je izrazil upanje, da bo sporazum s Svetim sedežem, ki se pripravlja, te stvari še bolj natančno določil in še bolj jasno uredil. V največjem slovenskem zaporu na Dobu zaporno kazen prestaja 354 obsojencev, od tega jih približno desetina hodi k verskim obredom. Nnjvečja ovira za boljše zagotavljanje verske oskrbe obsojencev je zd;\j prostorska stiska v slovenskih zaporih. Čeprav gospodarske novice zavzemajo vedno več prostora v dnevnih poročilih, ni zato nič manj važno politično ozadje dogodkov. Na tem področju pa je vprašanje oblasti ključno in že osvaja, misli in skrbi vodilnih krogov. MALO ODDIHA Najprej se vrnimo kak poldrug teden nazaj. V nedeljo, 25. marca so bile krajevne parlamentarne volitve v provinci Catamarca. Navada teh predčasnih volitev spada v strategijo, ki jo je vpeljal Menem, da najprej sproži volilne procese v provincah, ki so vladi naklonjene, da za sabo potegne volilce drugih provinc in omili slab vtis porazov drugje. V Catamarei tudi vlada neke vrste Povezava, ki pa je v veljavi že precej let. Združeni so sektorji peronizma z radikali in manjšimi formacijami Solidarne fronte. Ta povezava, ki se imennje Državljanska fronta (Frente Civico) pa je udeležena v vsedržavni Povezavi in jo buenosaireška vlada smatra za svojo. Ugled krajevne vlade je torej ugled centralne vlade. Zato so tudi v Buenos Airesu posvečali precej pozornosti volitvam v Catamarei. Zmagali so vladni kandidati. Ne sicer z veliko večino, a vlada si je oddahnila: 41,8% proti 34,5 peronizma, ki ga vodi še vedno osporavani Ramon Saadi. Med poslanci jih je prejela vlada 20, opozicija pa 18; ostala dva pripadata levemu in desnemu odcepku obeh večinskih strank. Zmaga v provinci je pomenila vsaj nekaj političnega kisika De la Rui: kljub težavam nas ljudje še vedno volijo. Nihče v vladi pa ni omenil, da je položi v Catamarei nekaj popolnoma svojevrstnega, ki se ne da primerjati z vsedržavnim stanjem. Marsikdo, od vlade pa do opozicije, si je oddahnil tudi, ko so prešli prvi dnevi Cava-llovega prihoda na oblast. Mnogi so namreč pričakovali, da se bo razbila vladna koalicija (Povezava), ki je vsgj formalno na oblasti v Argentini v zadnjem poldrugem letu. Določeni krogi so s tem špekulirali in ugibali le, kakšne posledice bo razkol pustil v politiki in v gospodarstvu. Potres je bil res hud, a Povezava se ni podrla. Pokazale so se razne razpoke, a zgradba je obstala. Še več, po prvih ostrih kritikah so se pričela pogajanja, katere resorje oblasti, oziroma katera ministrstva naj bi pripadala frentistom v novi sestavi vlade. Ta pogajanja so prišla posebej do izraza potem, ko se je zvedelo, da namerava vlada dodati štiri nova ministrstva. Sprememba v številu ministrstev je možna sicer le s posebnim zakonom, a sedaj bo to storil na lastno pest Cavallo po predpisih, ki mu jih dopuščajo izredna pooblastila parlamenta. Zanimivo pa je ob tem, da je večja polemika in večja nevarnost razkola ob praktičnem vprašanju ministrske zasedbe kot pa ob ideološkem vprašanju Cavallove prisotnosti v vladi in njegovih gospodarskih ukrepov. Kar se položaja v parlamentu tiče, pa je deset frentističnih poslancev izstopilo iz poslanskega kluba Povezave, ne da bi zapustili stranko Solidarne fronte. A jih popolnoma mimo nadomestijo Cavallovi poslanci in njihovi zavezniki. ZVODENELA OBLAST? Precej skrbi pa povzroča v Povezavi dejstvo, na katerega je s kruto jasnostjo opozoril bivši notranji minister Federico Storani: ,.Oblast je zvodenela". On se je sicer nanašal na Povezavo, a lahko bi isto rekli za predsednika. Postavimo si enostavno vprašanje: kgj bi povzročilo večji preplah, ali da odstopi De la Rua ali da odstopi Cavallo. Odmislimo tukaj dejstvo, da smo celo brez podpredsednika. Pomislimo le na vpliv, Tone Mizerit ki ga trenutno imata eden ali drugi. Lahko pridemo do zaključka, da oblast ni zvodenela, le preselila se je iz vladne koalicije na osebo gospodarskega superministra. Če sedaj upoštevamo še, da se je neka) podobnega (a morda v manjšem obsegu) zgodilo, ko je Menem moral poklicati Cava-lla za gospodarskega ministra, pridemo do zaključka, da je pomanjkanje alternativnih osebnosti in alternativnih programov v argentinski politiki skorgj popolno, da ne rečemo dramatično. Morda se iz tega reši le buenosaireški guverner Ruckauf, ki propagira svoj lastni gospodarski in politični načrt, katerega pa seveda ni mogoče preveriti v praksi in tudi v teoriji ne, ker je preveč generičen. Morda ga rešnje le njegova spretnost za politične iniciative. A konkreten zaključek je, da je država odvisna od zmožnosti in uspešnosti ene same osebe. To pa nas povede k naši stari teoriji, da je argentinska politika še vedno (morda na drug način, bolj povežem s sedai\jimi okoliščinami) pod znakom „kaudižizma“. Danes niso več Rosas, Urquiza, Roca, Irigoyen ali Peron, danes je predvsem Cavallo, ki mu nihče ni pripisoval kake večje politične usode, pa se je izkazal med sedanjimi za naj bol) spretnega politika. Tako je direktno ali indirektno prejel zaslombo večine guvernerjev (realna moč peronizma), Menema in Alfon-sina (odločilna beseda v radikalizmu). PaČ, še dejstvo, da je v vlado prišel na prošnjo (ne povabilo) De la Rue in s prigovarjaniern bivšega podpredsednika Alvareza. Ni zavrniti tudi podatka, da mu je poslanska zbornica v maratonskem postopku izglasovala izredne oblasti, senat pa to potrdil, ne da bi spremenil eno samo vejico. P® naj še kdo govori o ..zvodeneli oblasti"; že dolgo ni bila tako koncentrirana. NA VSEH FRONTAH Skorgj neverjetno je, kaj je Cavallo storil v komaj nekaj tednih vlade. Dejansko ni pustil nezastražene nobene fronte. Najprej je obrnil pogled navzven: pohitel je v Španijo (največji investitor v privatizacijah), nato v ZDA, kjer razlaga svoje ukrepe in miri tuje upnike ter investitorje. Gospodarski ukrepi so bili tudi presenetljivi: davek na čeke, da se denar dobi hitro in gotovo; vsaj delna protekclja domačih izdelkov z novimi carinskimi taksami; davčne olajšave najbolj prizadetim sektorjem; pritisk na banke, naj znižajo obresti, itd. Socialna fronta ni mai\j presenetila opazovalcev: posebna podpora najbolj revnim družinskim gospodarjem, ki naj doseže kakih 200.000 družin. Sindikalna fronta pa je doživela prvi izbruh: z nekaj zamahi je podrl vse doseda-i\je delo vlade in nakazal popolnoma novo razmerje: odpravil je desregulacljo socialnega skrbstva (s čimer je mimogrede državi prihranil letno 100 milijonov dolarjev); ukinil spremembe pokojninskega zakona; odločil, naj se vsi problemi rešijo po zakoniti pot i in kot sad dogovora med zainteresiranimi sektorji. Posledica tega je bila, da je celo uporni sindikalni vorjja Moyano odpovedal splošno stavko, ki je bila že organizirana za prve dni aprila Sedaj nastopi čas čakanja. Vemo, da sta argentinska politika in sploh argentinska javnost hitro pripravljeni sprejeti magične odrešenike, še bolj hitro pa sta pripravljeni zavreči jih, če v reševanju ne uspejo. Cavallo torej nima mnogo časa za izvedbo svojega načrta. Sedaj se bo pokazalo, ali ie zmožen enako spretno ohraniti oblast, kakor je bil zmožen zavzeti jo. Ker pa vemo, da čudežev ne more delati, ljuclje pa pričakujejo čudežev, je potrebno, da nekatere manjše zmage prikaže kot velike uspehe. Nnjno je namreč, da ljudem upanje ne usahne. Slovenci v Argentini AVSTRALIJA BARILOČE Tudi tu se učijo slovensko Pričela se je šola V naših krajih se je pričela jesen in z I\)° pouk tudi v slovenskih šolah. Tako je bil za srednješolski tečaj prvi dan pouka v Petek, 23. marca. Učiteljski zbor srednješolskega tečaja je letos želel na poseben način počastiti spomin na doktorja Vojka Arka ob prvi obletnici njegove smrti. Zato Je prvi dan po zaključku pouka pripravil Posebno slovesnost, na katero so bili povabljeni vsi starši dijakov in slovenski rojaki. Slovesnost je odprla sedanja namestnica ravnatelja Terezka Žužek in uradno poimenovala srednješolski tečaj v Bariločah po doktorju Vojku Arku. Nato je dr. Stane Žužek opisal dolgoletno in plodno življenje doktorja Vojka Arka ter posebno poudaril Negovo vzgojno delo. Bil je namreč dolgoletni profesor in ravnatelj srednješolskega tečaja v Bariločah, ki je pričel s poukom že leta 1973 v učilnicah salezijanske šole Don Bosco. Prvi profesorji so bili: Tone Zidar (slovenska slovnica), France Jerman (zemljepis in narodopisje), Zorko Simčič (jezikovne vnje), Vojko Arko (zgodovina in Slovenci po svetu) ter Tine Debeljak ml. (slovstvo). Dr. Arko je predaval o slovenski Rodovini in kasneje svojo priljubljeno snov: Znameniti Slovenci v Argentini in po svetu ter o slovenskih andinistih in njihovih gorskih dosežkih v Patagoniji. Potem sta nastopila še srednješolca: Matjaž Žužek in Nataša Grohar in občuteno deklamirala dve poeziji, ki jih je spesnil dr. Arko. S tem se je prireditev zaključila. Nato Je učiteljski zbor povabil navzoče na prigri-Zek, ki so ga skrbno pripravili za to priložnost. Lepo vreme nas še kar naprej spremlja, zato je osnovna šola Jakoba Aljaža, že po ustaljeni navadi, pričela svoje šolsko leto z izletom v naravo. V soboto, 24. marca, zjutraj so se zbrali pri Stanu vsi osnovnošolci in učiteljice. Po kratki molitvi in pozdravu se je skupina odpravila s kombijem proti Llao Llau. Na jezeru so se še bohotile zadrge jutranje meglice, ki pa jih je rahla sapica kar hitro pregnala in prijetno toplo sonce se je razlilo nad krasno hribovito in gozdno naravo. Avtomobili so ostali na parkirišču in skupina je pod vod-tsvom Matjaža Kambiča peš nadaljevala svojo pot med starodavnimi coihue in arra-yani do jezera Escondido. Tam so se malo odpočili in okrepčali s čajem in piškoti, nato pa nadaljevali pot do končnega cilja pri Villa Tacul ob jezerski obali Nahuel Huapjja. Kristalna voda in toplo ozrače je vse otroke zvabila, da so kar z zavihanimi hlačami šli v vodo, kljub temu, da je voda precej mrzla. Tako so otroci pozabili na utrujenost, od poti in tudi na lakoto ob uri kosila. Edino, kar so obžalovali, je bilo to, da niso s seboj prinesli še kopalk. V veselem in sproščenem vzdušju je popoldne kar hitro minilo in že je bil čas za odhod naztg domov, dejstvo, ki bi ga otroci najraje preslišali in do zadnjega trenutka uživali v prelepi naravi. Z nasmehom na obrazu in slovensko pesmijo na ustih se je Aljaževa šola vrnila s svojega prvega dneva pouka. Z rednim poukom bo začela naslednjo soboto v društvenih prostorih. Letos jo bo obiskovalo 22 otrok, ki bodo vključeni v vrtec in v razrede od prvega do osmega. Poučevalo jih bo sedem učiteljic. MK Na Radiu Ognjišče je Meta Lenarčič, urednica oddaje na radiu 3ZZZ, poslala poročilo o slovenski šoli v Melbournu. Tam so sredi februarja vsem znanja željnim študentom slovenskega jezika odprli šolska vrata po slovenskih društvih, v verskem središču v Kew-ju ter v srednjih in višjih šolah v kolidžu v Princes Hillu. Pri slovenskem društvu Planica razred obiskuje dvanajst učencev, od malčkov pa do sedmega razreda Pouk poteka vsak drugi petek zvečer od 7. do 9. ure. Šola pri društvu Planica deliye že od leta 1974. Že 32 let pa slovenščino poučpjejo tudi v Slomškovi šoli v Kew-ju. Pouk je vsako nedeljo dopoldne po maši in traja dve uri. Letos je vpisanih 18 učencev, od najmlajših pa do sedmega leta, poučevali pa jih bodo trge učitelji. Zadnjih nekaj let pa deluje tudi šola slovenskega jezika za odrasle prav tako v Kew-ju. Študira kar nekaj tukaj rojenih Slovencev, ki niso imeli priložnosti v mladosti, pa se zdnj hočejo naučiti slovenščine. Poleg teh pouk obiskujejo tudi odrasli avstralskega porekla. Zadnja stopnja ali priprava za maturo pa je vsako soboto dopoldne od 9. do 12. ure na eni od višjih šol v Melbournu. Študentov iz 7. do 10. razreda je letos 10, iz 11. in 12. razreda jih je 5. Ti učenci se konec leta pripravijo na maturo. Dobra ocena jim prinese točke za vpis na univerzo. Pred leti so bile učilnice polne tudi pri drugih društvih, denimo pri slovenskem društvu Melbourne, slovenskem klubu Jadran in društvu Ivan Cankar Geelong. Z leti so se razredi začeli zapirati, saj so naši otroci zrasli, novega dotoka pa ni bilo. Zdtg se v teh učilnicah uči drugi in tretji rod potomcev slovenskega naroda. Škof namesto seniorja Baragovo semenišče Člani volilnega zbora evangeličanske cerkve v Sloveniji so na občnem zboni za škofa izvolili dosedanjega seniorja Gezo Ernišo, inšpektor pa bo še naprej Aleksander Kerčmar. Škof skrbi za duhovno področje, inšpektor pa predstavna laični del cerkve in skrbi za vez z verniki. Za spremembo naziva so se odločili zato, ker evangeličanske cerkve, ki izhajajo iz Lutrove veje reformacije, za voditelje svojih cerkva poznajo naziv škof. Ljubljanski nadškof Franc Rode je v čestitki novoizvoljenemu škofu med drugim zaželel, da bi še naprej uspešno deloval za dobrobit vseh evangeličanskih občin v Sloveniji ter da bi se njuni odnosi razvijali v znamenju medsebojnega spoštovanja. Meta vombergar (3) Seminar učiteljev iz Argentine, Avstralije in Urugvaja Obiskali smo tudi Kamnik. O tem obisku nam bosta povedali Anka Savelli in Bučka Marinček: OBISKU PRI ZBORU „ODMEV“ “Jaz vem za deželo, prelepo slavi, vsak, kdor jo pozna, jo visoko časti. “ S to pesmijo nas je sprejel kamniški Pevski zbor “Odmev". V izredno mrzlem P°Poldnevu nam je njihova pesem ogrela Sr° g g y Neuspešen predlog Poslanec Istrskega demokratskega zbora v hrvaškem saboru Damir Kajin je ob saborski razpravi o spremembi hrvaške ustave vnovič predlagal, da bi v preambulo. ustave kot narodne manjšine vnovič uvrstili Slovence, Bošnjake in Rome, vendar je vladajoča koalicija predlog zavrnila. Po mnenju koalicije so pravice vseh manjšin zaščitene z nedavno sprejetim ustavnim zakonom o narodnih manjšinah, zato ni potrebe, da bi v preambuli posebej naštevali vse manjšine. Po Kajinovih besedah je bila izločitev Slovencev, Bosryakov in Romov iz preambule ustave leta 1997 nepotrebna in škodljiva. Menil je tudi, da bi vrnitev Slovencev v ustavo ugodno vplivala na dobrososedske odnose med Slovenijo in Hrvaško. Predstavniški dom hrvaškega sabora je sprejel spremembe hrvaške ustave, s katerimi je ukinil županijski dom sabora in pravico do udeležbe Hrvatov iz diaspore na volitvah. Sabor je tako že drugič spremenil ustavo. Prvič je to storil konec prejšnjega leta, ko je zmanjšal pooblastila predsednika republike in namesto dotedanjega polpred-sedniškega uvedel parlamentarni sistem. ČAS JE DENAR... ... čas je za vame in donosne naložbe -Vprašajte nas o vseh možnosti varčevanja. NAJ VAŠ DENAR ZAŽIVI! SLOGA: Pravi naslov za več in bolje! Glavna pisarna: Bme. Mitre 97, Ramos Mejia -Tel.: 4656-6565 SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC! IN TUDI MANJŠE STVARI, KOT NPR. VIZITKE, OVOJNICE, PISALNI PAPIR... Novi predsednik Komisije DZ Zasledili smo kratko novico, daje bil za predsednika Komisije državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu imenovan poslanec Franc Pukšič. Predsednika Sveta slovenskih organ-zacij (SSO) Sergij Pahor in levičarske Slovenske kultumo-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič sta pozdravila njegovo imenovanje. Ob tej priložnosti sta predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji izrazila še prepričanje, da se bo dobra raven odnosov nadaljevala in krepila tudi v prihodnje. Prejšnja komisija je sicer obiskala skoraj vse Slovence po svetu, a do nas je bila precej brezbrižna. Obiskala nas je le nekaj tednov pred koncem svojega mandata, in se morala na hitro vrniti na sredi obiska, tako da nam kaj dosti ni mogla koristiti, predvsem pa so izgubljene vse osebne izkušnje in opazovanja. Obvestila SOBOTA, 7. aprila: Informativni sestanek za gledališčnike v okviru gledališkega seminarja pri SKA, ob 20 uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 8. aprila: Prireditev z mašo in kosilom v Rozmanovem zavetišču. NEDELJA, 15. aprila Velika noč. SOBOTA, 21. aprila: Redni letni občni zbor Zadruge SLOGE v Slomškovem domu. NEDELJA, 22. aprila: Občni zbor društva Zedinjena Slovenija po maši v Slovenski hiši. Misijonska tombola v Slovenski vasi. FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 0 ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Presidente: Antonio Mizerit Redaccidn y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telčfono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Pavlina Dobovškova, Meta Debeljak, M.K., Radio Ognjišče, informativna agencija STA Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA doL; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države. čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre11 ^v inozemstvu na ime »Antonio Mizerit“y Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - C110IAAI Buenos Aires Argentina - Tel: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar —- mam Veliki teden v cerkvi Marije Pomagaj Cvetna nedelja, 8. aprila, ob 9,30.uri: blagoslov oijk in butaric, procesija, sveta maša. Slovenske butarice na razpolago. Veliki četrtek, 12. aprila ob 19.uri: slovesna večerna sv.maša, prenos sv. Rešnjega Telesa in češčer\je po tem redu: od 20. do 21.ure — žene in vsi, ki pozneje ne bi mogli; od 21.do 22. ure — možje; od 22.ure mladina Sv. maša bo za slovenske duhovnike. Nabirka za Vincencijevo konferenco. Pel bo zbor iz San Martina Veliki petek, 13. aprila ob 19.uri: prvi del: brapje božje besede; dve berili in evangelij, trpijerje našega Gospoda Jezusa Kristusa po sv. Janezu; slovesne prošrije. Drugi del: češčenje svetega križa. Tretji del: sv. obhajilo. Za sklep, križev pot. Pel bo Mešani pevski zbor San Justo. Velika sobota, 14.aprila, ob 21.uri: slavje luči, bogoslužje božje besede, krstno bogoslužje, evharistično bogoslužje — slovesna maša. Maša bo za raj-msgr. Antona Oreharja, za prelata dr. Alojzija Starca in za vse žive in rajne Slovence v Argentini. Nabirka za cerkev Marije Pomagaj. Pel bo Mešani pevski zbor San Justo. GLEDALIŠKI SEMINAR, ki ga pripravlja Slovenska kulturna akci ja, se bo vršil med 4. julijem in 15. avgustom 2001 pod vodstvom priznanega igralca in pesnika Toneta Kuntnerja iz Ljubljane, kije sponziran od Ministrstva za Kulturo RS. Organizacija je na skrbi Gledališkega odseka SKA (Lojze Rezelj). Vabimo vse rojake, ki jim je pri srcu gledališka umetnost in slovenska beseda, predvsem režiserje, igralce in ostale sodelavce pri naših odrih na razgovor v soboto, 7. aprila 2001, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše (R. L. Falcčn 4158, Buenos Aires).