številka 41 • leto KUl • cena 1.000 din Celje, 13. oktobra 1988 flOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEniJUR. SIVIABJE PRI JELŠAH IH ŽALEC Problem Ema le donosnost programov Tednikov intervju s Fraaci- jem Gazvodo. Stran 4. Izletnik spet prevzema Celjsko kočo Razplet spora med Izletni- kom in zakoncema Zakel- šek. Stran 7. Mladi stavimo na model Zadnjih deset dni smo bili v Celju priča trem zanimivim športnim dogodkom, kjer je bila v ospredju žoga. V bali Golovec so bile kar tri rokometne tekme, od tega dve na ravni 2. zvezne lige, v isti bali smo gledali zanimiv eksbibicijski nastop dveb teniških igralcev, medtem ko so se v dvorani tehničnega centra borile štiri ekipe v finalu republiškega košarkarskega pokala. Na posnetkih od leve vidimo mladega Privška med igralcema Levcem in Potuškom v prvenstvenem dvoboju med rokometaši Aera in Slovenj Gradcem, v sredini je Daviš kup reprezentant Goran Prpič, desno pa Petraaovič. GoJc. Kotnik in Medved (igralca v belih dresih sta Celjana) v finalni tekmi za republiški pokal, ki ga je dobila Smelt Olimpija s košarkarji Merxa. , TV - Foto: EDI MASNEC •Č^OUVrENflRAIVlO Končal se je sejem Vse za otroka v Celju so v nedeljo zaprli 12. jugoslovanski sejem Vse za otroka, osrednjo priredi- tev ob Tednu otroka. Po oce- ni večine sodelujočih in obi- skovalcev je bila znatno bolj kakovostna kot v preteklih ietih, žal pa seje lahko o tem prepričalo le slabih 10 tisoč obiskovalcev, kar je skoraj 12 odstotkov manj kot lani. Med njimi je bilo letos tudi veliko več organiziranih sku- P>n iz vrtcev in šol, tako daje ^^jansko bil obisk posamez- nikov še manjši. Verjetno so "a to v veh ki men vplivale prazne denarnice. Tisti, ki so si sejem ogleda- so tokrat v resnici lahko ^'deii. kaj je dober izdelek za otroka. Med drugim so bili ^''Odstavljeni vsi nagrajeni '^deiki od leta 1984. do letos "5 očitno so se tudi razstav- Mci potrudili, da predstavi- ^es najboljše, kar zmorejo, ^^di sama organizacija sej- '^3 je bila smiselno prilago- J^ria obiskovalcem. Skoraj presenetljivo odziv- ^iso bili spremljajoči posve- " i/i Pogovori, pa naj je šlo za '^Oravjc. vzgojo ali potrebe "'^'aijdnih otrok. Za vse tudi ^^^Ja. da so bih na visoki ^^''okovni ravni. A tako kot !^^P/eie usmeritve za nadalj- '^Je delu. ki so jih na teh po- ^ovon/i oblikovah same po ^t>i še ničesar ne spreminja- dokler ne bodo v resnici ^zivojo. tako tudi sejemska ^'''reditcv ne pomeni velike- sa doprinosa k doseganju ci- p "Otrokom najboljše«. l-''°i^^'3jalci so sicer pokaza- ■ aa so pripravljeni prisluh- niti potrebam otrok in da so sposobni zanje narediti ka- kovostne izdelke, tudi z do- bro poslovnostjo so se poh- valili, a če njihovi izdelki ne bodo dostopni otrokom, se ne bo nič spremenilo. Proda- jalci igrač in mladinske lite- rature so sicer zagotovili, da bodo dajali na prodajalnih policah prednost kakovost- nim izdelkom, a kaj, ko so ti dražji in vse težje dostopni. Vse tisto kar pa je bilo na sejmu predstavljeno in ne zahteva dodatnega denarja (na primer zdrav način živ- ljenja skupno s prehrano), pa je videlo bolj malo obisko- valcev. Škoda, da so še ved- no največja in za marsikoga edina privlačnost sejmov ce- nejši nakupi. MILENA B. POKLIC Javna radijska oddaja za delavce pri obrtniifili Osnovna organizacija zveze sindikatov delav- cev zaposlenih na po- dročju samostojnega osebnega dela v občini Žalec slavi letos 15. obletnico svojega dela. Jubilej bodo proslavili z javno radijsko oddajo, ki bo v soboto, 15. tega meseca ob 18. uri v pro- storih Name Žalec. Na tej prireditvi bodo nastopili: Tatjana Dre- melj. Celjski instrumen- talni kvintet, Vinko Ši- mek, kvartet Frankolov- čani, Miha Dovžan, Zoran Zorko in še kdo. Priredi- tev -bosta povezovala Bet- ka Šuhelj in Tomaž Krajnc. Elcološici Tednilfov obzornik Celjska regija je preko- merno onesnažena. Dokaz za to so podatki o onesnaže- vanju in onesnaženosti zra- ka, kakovosti voda, umira- nju gozdov, zastrupljenosti zemlje in zdravstvenih po- sledicah pri ljudeh. Vzroki za takšno stanje so v dolgoletnem destruktiv- nem gospodarskem razvoju, ki ni upošteval okolja kot omejitvenega dejavnika. Treba je pokazati na prave vzroke in povzročitelje takš- nega stanja in ne le govoriti o porazni situaciji. Problem sanacije se kaže kot politič- no vprašanje, ki ga ne more- mo obravnavati le omejeno na območje, ampak gre za širši problem celotne druž- be. Tako nekako bi lahko na kratko povzeli nekatere mi- sli, ki so jih zapisali avtorji, ki smo jih povabili, da sode- lujejo v tokratni ekološki prilogi Novega tednika - Tednikovem obzorniku. Naš namen je bil, zbrati raz- lična mišljenja in poglede ljudi, ki se ukvarjajo z ekolo- logijo ali o njej razmišljajo. Vsi povabljeni se niso odzva- li, vendar menimo, da prilo- ga kljub temu prinaša vrsto zanimivih prispevkov, ki naj bi bili delček k zahtevam od- govornim za hitrejše razreše- vanje razmer. Podpora poHtičnemu vodstvu Ne samo s telegrami - z uresničevanjem ekonomske in ustavne reforme ter prenovo zveze komunistov Dogajanje v Jugoslaviji, še zlasti na Kosovu, v Voj- vodini in Črni gori ter mi- tingi solidarnosti s Srbi in Črnogorci s Kosovega so vzpodbudili na celjskem območju vrsto sestankov in pogovorov. Številni med njimi so se zaključili z izjavami celovite podpore slovenskemu poli- tičnemu vodstvu in še zlasti centralnemu komiteju zveze komunistov Slovenije. Lju- dje zahtevajo vztrajanje pri sprejetih stališčih glede ustavnih sprememb in nači- na reševanja problemov Ko- sova, obsojajo nacionalizme vseh vrst in prevlado zakona ulice nad reševanjem proble- mov v legalnih organih. Te- legrami s podporo sloven- skemu političnemu vodstvu še daleč niso dovolj, je dejal na seji medobčinskega sveta ZKS Celje Emil Roje. Go- spodarska, socialna in poli- tična vprašanja so tesno pre- pletena in upravičenega ne- zadovoljstva delavcev nad razmerami brez premikov. v gospodarskem življer;u in socialnem položaju ljudi, ne bomo rešili. Razprave o tem niso več potrebne, ali kot je dejal Av- gust Špoljar: prelagamo sta- re besede, izgubljamo ener- gijo pri vzporednih zadevah. Smeri razvoja sta začrtala kongresa komunistov Slove- nije in Jugoslavije. Največja podpora politiki centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije bi bilo uresničeva- nje kongresnih sklepov. Več na tretji strani. Na Ostrožnem v borbi z vodo Krajani Ostrožnega počasi izgubljajo potrpljenje, ko se vsako leto ob hudem nalivu spopadajo z naraslo vodo v svojih domovih. Nazadnje jih je zalilo po močnem deževju v noči s petka na soboto. Tisti, ki imajo pritlične hiše, so imeli v njili po 15 do 20 centimetrov vode, ogroženo pa je bilo tudi novo naselje vrstnih hiš. Na pomoč so priskočili gasilci z Ostrožnega, Lopate in Lokrovca, ki so črpali vodo. Škode, ki pri poplavah nastane, pa ni še nihče ocenjeval. Problem ni od včeraj, saj se krajani spomnijo, da so bile takšne poplave že leta nazaj. Gre predvsem za desni breg Koprivnice, kjer ni narejen zaščitni nasip in rešen problem zaobalnih voda. Zadnje obljube za rešitev problema je Nivo Celje tozd Vodno gospodarstvo zapisal v letoš- njem majskem Delegatovem poročevalcu, češ da je gradnja nasipa predvidena v letošnjem načrtu. Glede na to, daje že oktober, pa verjetno tej obljubi nihče več ne verjame. TC, Foto: EDO EINSPIELER 2. STRAN - NOVI TEDNIK 13. OKTOBER Treznenle iz omame je nujno boleče v Titovem Velenju so v soboto s slavnostnim za- sedanjem skupščine občine, podelitvijo občinskih na- grad in priznanj ter z otvo- ritvijo nove osnovne šole in mnogimi športnimi in dru- gimi dogodki proslavili ob- činski praznik. Praznična nagovora - na skupščini je spregovoril ve- lenjski župan, Drago Šuček, ob otvoritvi sedme velenjske osnovne šole pa Miloš Pro- senc, sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije - pa sta letos mini- la brez trkanja po prsih; oba govornika sta jasno opredeli- la občinska m partijska sta- lišča do domačih gospodar- skih perspektiv in političnih dogajanj v Jugoslaviji. Na skupščini, kjer so po- delili tudi letošnja priznaja in nagrade občine Velenje, je Drago Šulek poudaril pred- vsem zavest Velenjčanov, da lahko rešitvi domače krizne situacije v gospodarstvu pri- pomorejo le z odgovornim delom v lastnem okolju, opredelitve pa je ilustriral tudi z nekaj podatki velenj- skega gospodarstva v letoš- njem letu. S skupščine so najvišjim zveznim in republiškim upravnim in partijskim or- ganom poslali tudi tele- gram - podpisali so ga tudi predstavniki z Velenjem po- bratenih občin - v katerem zahtevajo zagotovitev ustavnega reda v vseh delih SFRJ. Ob otvoritvi sedme osnov- ne šole v Skalah, ki so jo Ve- lenjčani za 10 milijard dinar- jev zgradili z lastnim denar- jem, je Miloš Prosenc pouda- ril, da slovenski komunisti trdno vztrajajo na zadnjih partijskih opredehtvah o so- cializmu po meri človeka, o naslonitvi na lastne moči v vseh okoljih in dejal, da razraščanje mehanizmov so- cialne politike ne zagotavlja rožnate prihodnosti prav ni- komur; treba bo vztrajati na prestrukturiranju gospodar- stva in po drugi strani zago- tavljati avtonomnost jugo- slovanskih narodov in na- rodnosti na osnovi avnojskih načel. Letošnje praznovanje v občini Velenje je potrdilo, da z domišljenimi razvojni- mi programi, ki jih Velenje že ima, lahko sčasoma zago- tove tudi višji osebni in skupni standard delovnih ljudi in da je med državljani iz različnih koncev Jugosla- vije vendarle možno enotno gledanje na skupno razvojno pot, obenem pa je bilo praz- novanje priložnost, ob kateri so Velenjčani z argumenti dokazovali pravilnost svojih opredelitev. BRANE PIANO Prejemniki nagrad in priznanj občine Velenje 1988: Sre- brni grb; Janez Basle iz Titovega Velenja, Ivan Marin iz Titovega Velenja. Bronasti grb občine Velenje: Albin Amon iz Titovega Velenja, Rudi Bajec iz Šoštanja, Stane Prašnikar iz Šmart- nega ob Paki, Avto mogo društvo Titovo Velenje. Nagrada 8. oktober: Marjan Gaberšek iz Titovega Vele- nja, Delovna organizacija ERA Titovo Velenje, Skupina poslovodnih delavcev velenjskega dela sozda Gorenje. Nagrada Karla Destovnika Kajuha: Herman Arlič iz Skal. Hermina Groznik iz Titovega Velenja. Občinski odbor Rdečega križa Velenje, Zveza društev upokojencev Velenje. IZJAVE, MNENJA .VHf Drago Šulek, predsednik skupščine obcj. ne Velenje, na zasedanju skupščine občinp ob občinskem prazniku: »Nisem prepričan, globoko pa upam. da bo v nan domovini tudi v teh težkih časih zmagal razum, da različni pogledi na spremembe ustave ter kriza držav- nosti v republiki Srbiji in iz nje izvirajoči mitingi soli. darnosti ne bodo pripeljali do globokega družbenega razkroja in s tem potisnili v razvoju desetletja nazaj V imenu nas in naših otrok upam. da bodo razkrita nizkotne, iz zgodovine predobro poznane metode z}q, rabe nacionalnih čustev ljudskih množic za to. da doio- čene strukture ali družbene grupacije poskusijo uve- ljaviti nadvlado nad drugimi. Prebivalci Titovega Velenja moramo imeti do seda- njih razmer še posebej odgovoren odnos. Ne samo zato. ker naše mesto nosi Titovo ime. temveč prej predvsem zato, ker smo Jugoslavija v malem. Zaradi nas samih torej, ki smo sodelovali v izgradnji tega mesta in si v njem urejamo življenje, moramo Jugosla- viji pokazati in dokazati, da lahko 33000 Slovencev 3200 Muslimanov, 2100 Hrvatov. 1800 Srbov m 2800 pripadnikov drugih narodov in narodnosti v tem mestu in v tej občini še naprej živi v miru in slogi in se s svojim delom in znanjem še naprej trudi ne le za preživetje, temveč za lepši jutri. In tako bi lahko bilo povsod v Jugoslaviji." Končno manj gneče v velenjsifih šolah >'Ne bom dolg, saj z otvoritvijo kasnimo že dober mesec dni«, je dejal v nagovoru ob odpiranju škalske osnovne šole predsednik gradbenega odbora. Šolo so Velenjčani zgradih z 10 milijardami dinarjev, ki so jih zbrali na različne načine, in kakorkoli je že bila med samo gradnjo vprašljiva zakonitost financiranja, je šola v soboto vendarle odprla svoje duri. Gneča na ostalih velenjskih šolah bo tako dosti manjša. B. PIANO Slabo plačani celjski delavci ¥se več Jih ne dosega najnižjega osebnega tjohodka. Zaostajanja za republiko v celjski občini se vztrajno povečuje število delavcev, ki ne dosegajo v sindikatih zah- tevanega najnižjega osebnega dohodka. Pri junijskem izpla- čilu osebnih dohodkov je bilo takšnih delavcev 1449, pri av- gustovskih že 1800, kar je 5,3 odstotka vseh delavcev v ob- čini. Prenizke osebne dohodke je imelo 78 organizacij. Med nji- mi najbolj izstopa Aurea. kjer je prejelo kar 59 odstotkov de- lavcev manj od najnižjega osebnega dohodka, ki je bil za avgust 401 tisoč dinarjev. Pre- ko štirideset odstotkov delav- cev pod to mejo so imeli še v Tovarni volnenih odej Škofja vas ter pri delavcih, zaposlenih pri obrtnikih. Vse več obrtni- kov se ne drži določil kolektiv- ne pogodbe in grozi z odpusti, če bo sindikat vztrajal. Sindi- kat delavcev pri obrtnikih pa ne odstopa in se je odločil za prepoved zaposlovanja pri ti- stih obrtnikih, ki bodo neuprg^^ vičeno odpuščali delavce. Povprečno najnižje osebne dohodke so izplačali v Kre- atorju, Topru in Aurei, kjer ni- so dosegli 500 tisoč dinarjev. Najvišje je bilo povprečje v Etolu - kar 943 tisoč dinar- jev. V analizi, ki jo je pripravil občinski sindikalni svet Celje posebej izstopa Zavod za živi- norejo in veterinarstvo Celje. Tu dosegajo visoka povprečja, sočasno pa pet delavcev ni pre- jelo niti najnižjega osebnega dohodka. Razmerje med naj- nižjim in najvišjim osebnim dohodkom je kar 1:9. Na razgovoru z novinarji so predstavniki občinskega sindi- kalnega sveta opozorili na or- ganizacije, ki podatkov o oseb- nih dohodkih ne pošiljajo: Za- vod ŠRC Golovec, Surovina, Skupnost pokojninskega in in- validskega zavarovanja, Cari- narnica, KPD in zapori Celje, srednja zdravstvena in družbo- slovna šola. POZD KTO, Elek- trosignal. Dinos, Petrol, Met- ka, Cestno podjetje. Tkanina, SDK in Jugobanka. Sklepati je mogoče, da pri njih sindikalne namenja posebne pozornosti osebnim dohodkom in sc za- dovoljuje z opravičili strokov- nih in vodilnih delavcev, da višjih osebnih dohodkov ne Da niso samo zunanji vplivi krivi za slabo poslovanje ic nizke csebne dohodke priča podatek, da so celjski osebni dohodki lani zaostajali za povprečnimi v republiki za 2 odstotka, v letošnjem pr- vem polletju pa že za 3,2 od- stotka. omogoča dohodek oziroma in- terventni zakon, namesto da bi terjali poslovno uspešnejše programe. S tem pa tudi one- mogočajo primerjave med po- sameznimi dejavnostmi. MILENA B. POKLIC Vse za otroka - tudi invalidnega Na sejmu Vse za otroka v Celju so letos prvič vklju- čili tudi posvetovanja na te- mo invalidnih otrok in nji- hove problematike, pripra- vili pa so tudi posebno raz- stavo. Posvetovanji na temi Živ- ljenje in delo v zavodih za usposabljanje invalidnih otrok ter Vsakodnevne po- trebe invalidnih otrok je pri- pravila zveza društev za ce- rebralno paralizo otrok Slo- venije. Pod vodstvom njene pred- sednice Zore Tomič se je zbralo veliko strokovnjakov iz Slovenije, ki so razgrnili pahljačo problemov iz življe- nja in dela invalidnih otrok. Rečeno je bilo, da z invalid- skim varstvom otrok v zavo- dih še niso rešeni vsi proble- mi. Ti obstajajo tudi v različ- nih pogledih in doktrinah pedagogov, ki niso enotnega mnenja kar se tiče življenja in bivanja invalidnih otrok. Opravka imamo še z zastare- limi normativi, z neurejeno in nedodelano kadrovsko politiko, utesnjenimi prosto- ri ter različno opremljenost- jo v zavodih. Ti imajo tudi kadrovski potencial, zato je bil podan predlog, naj se pri izobraževalni skupnosti Slo- venije organizira strokovni tim, ki bo napravil dolgoroč- ni program za ljudi s cere- bralno paralizo. Veliko kri- tičnih pripomb je bilo tudi na igrala za invalidne otroke, kijih v Sloveniji ni, čeprav je bilo prav na tem področju največ inovativnih uspehov posameznikov. Uspehov ja, skupnega dogovora pa ne. Na razstavi »Tudi mi se igramo in delamo«, ki so jo pripravile invahdne organi- zacije Slovenije, so bile pred- stavljene možnosti usposab- ljanja otrok glede na njihove specifične potrebe. Flazstava je v enem delu predstavljala delo z invahdnimi otroki, drugi del razstave pa je pri- kazoval potrebe po uporabi prilagojenih igrač, učnih pri- pomočkov, opreme in obla- čil v življenju in usposablja- nju invalidnih otrok. Prika- zani so bili izdelki, kijih pro- izvajalci že serijsko izdeluje- jo, pa tudi prototipi igrač, pripomočkov in opreme, ki jih na našem trgu še ni, jih pa invalidni otroci nujno potre- bujejo. Za razstavo invalid- nih otrok Tudi mi se igramo in delamo so invalidne orga- nizacije Slovenije prejele srebrno plaketo mesta Celja. ZDENKA STOPAR Poštarjem državna odlikovanja Predsednik skupščine občine Celje, Tone Zimšek, je 24. septembra na sloves- nosti v Podjetju za PTT promet Celje podelil Red dela s srebrnim vencem trem delavcem tega ozda. Državna odlikovanja so prejeli Natalija Stropinšek, Silva Rosenstein in Stje- pan Krčmar. BP Krediti za zaloge lignita Termoelektrarna Šoštanj je imela koncem avgusta na de- poniji kar milijon in 128 tisoč ton lignita. Za financiranje premogov- nih zalog in rezervnih delov so zato morali najeti 27 milijard dinarjev kratkoročnih kredi- tov. Interna banka Elektrogo- spodarstva in premogovništva Slovenije je že zaprosila Inte- resno skupnost za elektrogo- spodarstvo in premogovništvo za 33 milijard dinarjev pomoči iz energetskih sredstev, ki so sicer namenjena naložbam. S temi sredstvi bodo poskušali reševati likvidnostne težave, predvsem pa zmanjšali pri- manjkljaj trajnih obratnih sredstev v Termoelektrarni Šoštanj, Rudniku lignita Vele- nje in Rudnikih rjavega pre- moga. BP izvoz dober, likvidnost šepa Šmarski delegati o razbremenitvah gospodarstva o polletnih in osemmeseč- nih rezultatih šmarskega go- spodarstva, o letošnjem načr- tu zaposlovanja in o poročilu o izvajanju družbenega dogo- vora pri oblikovanju sredstev za bruto osebne dohodke v le- tošnjem prvem polletju, so, med drugim, razpravljali de- legati na zadnjem zasedanju šmarske občinske skupščine. Osemmesečni rezultati v šmarskem gospodarstvu so boljši od polletnih: industrij- ska proizvodnja je porasla s skoraj 12 odstotki (ob pollet- ju je bila rast 3,6 odstotna), šte- vilo nočitev domačih gostov je bilo v osmih mesecih večje za 2 odstotka, tujih pa za dobrih 17 odstotkov. V kmetijstvu so spodbudni zlasti rezultati pri odkupu mleka, saj se je le-ta ob osemmesečju povečal za 15 odstotkov, več pa so tudi od- kupili prašičev in govedi. V iz- vozu še nadalje beležijo zelo dobre rezultate. Ti so bili v pri- merjavi z lanskimi osmimi me- seci boljši za 30 odstotkov. Z izvozom je šmarsko gospo- darstvo iztržilo dobrih 25 mili- jonov dolarjev, pokritost uvo- za z izvozom pa je na Šmar- skem skoraj petkratna. Po akumulativni sposobnosti se je šmarsko gospodarstvo letos prvič približalo regijskemu in republiškemu povprečju, še vedno pa ostaja pereča likvid- nostna problematika, poveza- na z izredno visokimi obrestmi. Ob tako predočenih rezulta- tih gospodarstva, so delegati ponovno zahtevali, naj se go- spodarstvo učinkoviteje raz- bremeni. Opozorili so, da se prispevne stopnje ne zmanjšu- jejo in da interesne skupnosti, še posebej skupnosti material- ne proizvodnje, niso prilagodi- le prispevnih stopenj višjim osnovam bruto osebnih do- hodkov. Da šmarsko gospodarstvo ne dosega še boljših rezultatov, je v marsičem kriva tudi neu- strezna kadrovska oziroma izo- brazbena struktura zaposle- nih. Ve se namreč, daje v obči- ni razpisanih premalo štipen- dij za višje stopnje izobraževa- nja. O zelo zaskrbljujočem st.^ nju govori podatek, da od pov prečne generacije osmošolcev (okoli 450 otrok) 27 odstotkov po osnovnem šolanju ne prido- bi nobene strokovne izobraz- be, skrajšani program jih zak- ljuči 11 odstotkov, 5. stopnjo izobraževanja pa 26 odstotkov, kar je najnižji odstotek na celj- skem območju. Ob dejstvu, ^3 je v občini veliko kadrovskih štipendij nepodeljenih, so tudi izjeme. V Zdravilišču Rogažka Slatina, na primer, so letos p"' delili vse štipendije, to pa s* uspeli z načrtovano akcijO predstavitve poklicev v gostil" stvu in turizmu v šmarskih os- novnih šolah. A M. AGRE^ Sindikat upokojencem Savinje v letu dni po stečaju celjske delovne organizacije Lik Savinja seje upokojilo 31 delavcev te organizacije- Večino delovne dobe so bili zaposleni v Liku, odpravnino pa so bih prikrajšani. Zato so v občinskem sindikalnem svetu Celje sklenili, da jim izplačajo enkratno nadomestilo za izgubljeno odpravnino v višini 600.000 dinarjev. Ker občinski svet za to nima dovolj denarja, so zaprosili za pomoč Republiški svet ZS Slovenije, ki jim je odobril 14 milijonov dinarjev- Nadomestila za odpravnine bodo delavcem izročil danes (v četrtek). Ob tem se bodo svojim dolgoletnim članom tudi zahvalili za minulo delo. 13. OKTOBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Podpora političnemu vodstvu Podporo slovenski politiki so med drugim izrekli v to- rek tudi člani celjskega ob- činskega komiteja ZKS, ter na izredni seji predstavniki celjskih sindikatov in občin- ske konference SZDL. Na obeh sejah so zahtevali, da S slavnostnega zasedanja skupščine občine Velenje so predsedstvoma SFRJ in SRS ter centralnima komi- tejema ZKJ in ZKS poslali telegram ki so ga podpisali tudi predstavniki z Vele- njem pobratenih občin Pu- carevo, Split, Vrnjačka Ba- nja, Subotica in Džakovica. V njem so med drugim napi- sali: ...Obračamo se na vas, da se v vseh delih SFRJ za- gotovi ustavni red. Ob na- šem dolgoletnem sodelova- nju med pobratenimi me- sti... so se stkale pristne go- spodarske, politične in kul- turne in druge s humanost- jo prežete vezi, zato smo ogorčeni nad stanjem, ko se poskuša s pritiski doseči posamične interese in zase- jati v naša prizadevanja za bratstvo in enotnost ter vsesplošni razvoj, seme sumničenj in sovraštva... Kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Celje je Janez Miklavčič iz Titovega Velenja. Predlaga- li so ga na seji sveta v torek, o predlogu pa bodo občin- ski komiteji razpravljali do 28. oktobra. Janez Miklav- čič bi po oceni kadrovske komisije lahko uspešno po- vezoval in vzpodbujal reše- vanje vrašanj, ki so v skup- nem interesu združenega dela in občin v regiji. Dol- goletna zaposlitev v Gore- nju ter opravljanje števil- nih odgovornih dolžnosti v Zvezi komunistov mu da- jejo bogate izkušnje pri uresničevanju razvojnih programov in povezovanju slovenskega gospodarstva z gospodarstvom drugih re- publik in SAP Kosovo, ter pri političnem delu. Poleg drugih funkcij opravlja Ja- nez Miklavčič dolžnost predsednika občinske kon- feience SZDL Velenje. mora slovensko politično vodstvo dosledno vztrajati pri nadalnjem uveljavljanju slovenskih stališč, ob enem pa celovito, javno in odločno zavračati za Slovenijo ne- sprejemljive ocene in pred- loge. Celjski komunisti mo- rajo natančno poznati intere- se in opredelitve delavskega Celja, so dejali, člani sindika- tov in SZDL pa so očitali slo- venskemu političnemu vod- stvu, da je premalo energič- no in prepočasi reagiralo na mnoge neupravičene in celo lažne informacije ter podti- kanja iz drugih delov države. Ljudje na območju so izra- žali tudi precejšnjo zaskrb- ljenost zaradi nedela v neka- terih delih države (delavci Konusa) in predlagali, da 17. seja CKZKJ ne bi bila v Beo- gradu, (Albert Lebič na seji MSZKS Celje, ter opozarjali na nujno angažiranost za razvoj). MILENA B. POKLIC Bo tuf rešil Montano? Rudnine Itoilo bolj obtleiali Poročali smo že, da naj bi se Montana s prvim januar- jem prihodnjega leta prik- ljučila k Hmezadovi delov- ni organizaciji Strojna ozi- roma njenemu tozdu Grames. Tudi v Strojni že dlje časa ugotavljajo, da je program Montane perspektiven. Pri tem gre zlasti za surovino, ki je izvozno še kako zanimiva, saj bi že prihodnje leto lahko na tuje prodali za okrog 100 tisoč dolarjev rudnin iz Zalo- ške Gorice, z višjo stopnjo obdelave. S tem bodo dose- gali tudi višje cene kot do- slej. Z višjo stopnjo obdelave, to pomeni, da bodo tufom in drugim rudninam zmanjšali vlago na le dva odstotka, bo- do spremenili fizično obliko surovin in dosegli zares majhno granulacijo. Uporab- nost rudnin iz Zaloške Gori- ce je izredno pestra. Pride v poštev v agroživilstvu, po- membne pa so tudi za ekolo- gijo, saj v kombinaciji z ne- katerimi rudninami lahko precej prispevajo k manjše- mu odmiranju gozdov in zmanjšujejo tudi smrad, ki ga povzročajo različne far- me. Ob vsem tem je treba zapisati, da takšne rudnine kot jih ima Montana v Zalo- ški Gorici, najdemo le še v treh evropskih državah. Zaloge v Zaloški Gorici so ocenjene samo na površin- skem delu na okrog šest mi- lijonov ton. kar bi zadoščalo za petdeset let, velike količi- ne tufa oziroma zeolitov pa so tudi pod zemljo. Za uresničitev napovedi bodo potrebna tudi precejš- nja vlaganja. Prihodnje leto naj bi samo za objekte in na- prave namenili preko 2,5 mi- lijona dinarjev. Sem pa seve- da niso všteti nekateri pre- mični stroji kot so buldožer- ji, različni kopači in drugo. Večino te opreme, ki je hkrati med najsodobnejšimi v Jugoslaviji, tozd Grames že ima, saj se je uveljavil na dnevnem kopu v Trbovljah in pri nekaterih drugih delih, zlasti pri urejanju namakal- nih sistemov v Jugoslaviji in tujini. Kot vse kaže bodo možna tudi sovlaganja tujih partnerjev preko Hmezado- vega Exporta-Importa. JANEZ VEDENIK Dražje ogrevanje v konjiški občini ogreva- jo družbena stanovanja s plinom, mazutom, lahkim oljem in na pr-^mog. Gre za sistem v različnih soseskah pa tudi krajih. S 1. okto- brom pa bo povsod toplota radiatorjev dražja, so skle- nili na zadnji seji Izvršnega sveta, ko so obravnavali to problematiko. Doslej je bila najnižja ve- ljavna cena za kvadratni me- ter ogrevanega stanovanja v Zrečah in kurilnici Vitanje, in sicer 497 in 475 dinarjev. V vitanjski kurilnici, kjer ku- rijo s kurilnim oljem, ceno kurjave pa določajo na osno- vi porabe iz pretekle sezone, bo leta veljala poslej 900 di- narjev za kvadratni meter. S kotlovnico v Zrečah upravlja Unior, ki tudi vzdr- žuje razvodno omrežje, kot- lovnico in podpostaje. Sta- novanjska skupnost pa vzdr- žuje radiatorje in napeljavo po stanovanjih. Ceno ogre- vanja določi Unior. Predlojg povišanja cen še ne predvi- deva 1. oktobra, okvirno pa bodo cene za centralno kur- javo od 800 do 1000 dinarjev. Sicer pa povišanja v osta- lih kurilnicah predvidevajo povišanja od 30 do 137 od- stotkov. V kotlovnici Škal- ska bo nova cena 1630 dinar- jev, Loče 1300 in 1420, Kaju- hova 1310, Kidričeva 1630 in Prevrat 1760 za gospodinj- stva, za ostale porabnike pa 2400 dinarjev. MP / N OGLAS V NOVEM TEDNIKU JE POT K USPEHU Servis za skupščino Šenijufčani o racionalizaciii Posebna delovna skupina pri Občinskem komiteju Zveze komunistov Sloveni- je v Šentjurju je izdelala predlog racionalizacije de- lovanja družbenopolitične skupnosti v občini Šentjur, ki so ga člani Komiteja sku- paj s širšim predlogom o re- organizaciji delovanja sa- moupravnih interesnih skupnosti v celoti sprejeli. Člani delovne skupine so v predlog racionalizacije de- lovanja zapisaU šestnajst zahtev, zanje pa so določili tudi konkretne nosilce in rok, v katerem naj bi posa- mezne akcije iTneljali. Neka- <^re naj bi ure^"^^'"^ ' mesa^,, ,,^i^\o pa z začet- kom oziroma v nadaljevanju prihodnjega leta. Med pomembnejše naloge sodi pobuda o proučitvi možnosti ustanovitve skup- nega tehnično-administra- tivnega servisa za občinsko skupščino, njene organe in družbeno politične organiza- cije. Ob tem naj bi v prihod- njem letu za desetino zmanj- šali število zaposlenih v ob- činski upravi, družbeno poli- tičnih organizacijah, službah samoupravnih interesnih skupnosti in administrativ- nih službah izvajalskih orga- nizacij posebnega družbene- ga pomena. Komunisti v šentjurski občini se zavze- majo za učinkovitejše delo- vanje krajevnih skupnosti, v zvezi s tem pa bodo prihod- nje leto sprožili tudi javno razpravo o takšnem obliko- vanju krajevnih skupnosti, da bi imele le-te enakovred- ne možnosti nadaljnjega de- la in razvoja. V občini bodo prihodnje leto tudi zagotovi- li takšno organiziranost izva- jalskih organizacij - Vzgojno izobraževalnega zavoda, Zdravstvenega doma, Ko- in Cestne postaje - kakršne potrebujejo v občini in jim zagotovili ugoden ekonom- ski položaj. Komunisti so podprli tudi predlog o sklicevanju vseh sej občinske skupščine, sa- moupravnih interesnih skupnosti in družbeno poh- tičnih organizacij izven de- lovnega časa, hkrati pa pred- lagali, da se v prihodnje skr- čijo dnevni redi sej in pri- pravljajo delovna gradiva v variantnih predlogih. Ko- munisti v socialistični zvezi naj bi v zvezi s tem pripravili tudi delovni seminar o tem »Kako vodim sejo. pripra- vim gradivo in kakšni naj bodo sklepi.« Z začetkom prihodnjega leta naj bi v Šentjurju uresni- čih tudi predlog o združitvi skupnosti otroškega varstva in temeljne izobraževalne skupnosti, samoupravne ko- munalne in cestne skupnosti ter telesno kulturne in kul- turne skupnosti, komunisti pa podpirajo tudi ustanovi- tev koordinacijskega odbora za družbene dejavnosti. IVANA STAMEJČIČ Skladje umetnosti Tisoč IZUCin%0i ------^tai/i Zlatarn Razstava pravih mojstro- vin, umetnin, ki je na ogled v lapidariju Pokrajinskega muzeja v Celju, je predsta- vitev novih prizadevanj in razvojnih dosežkov celjskih Zlatarn. Gre za zamisli o novih obli- kah, novih materialih in za drugačne, bolj domiselne površinske obdelave, zato so celjski zlatarji letošnjo raz- stavo, ki ni mednarodna, am- pak interno zasnovana, po- imenovali Od tradicije v ino- vativnost. Razstava razpira bogato pahljačo kreativnega obdob- ja od zadnje razstave in hkra- ti predstavlja oblikovalske dosežke mladih, ki so še pred tednom dni ustvarjali v domači zlatarski delavnici. Zlatarne Celje predstavlja- jo novo zbirko nakita za pri- hodnje leto, maloserijski in Unikatni nakit, stenske in ročne ure ter polproizvode kooperantske proizvodnje. Značilnost letošnje razstave njena tržna naravnanost. Celjski zlatarji so se tokrat preizkusili tudi v platini, ^ najčistejšem in najbolj dra- gocenem materialu, zanimiv pa je tudi tako imenovani va- riabilni nakit, ki ga je mogo- če oblikovati po želji ter več- namenski nakit. Ena zadnjih novosti je tudi turistični na- kit, nakit za tenis ter nakit za čebelarje. Marsikaj zanimivega, predvsem pa lepega in nove- ga, je najti na razstavi Zla- tarn Celje. Gre za umetnost, za pravo galerijo, ki si jo je, zlasti s tega vidika, vredno ogledati. M.AGREŽ Protest celjskih upokojencev Na pobudo in številne proteste društev upokojencev v Celju, je izvršilni odbor Zveze društev upokojencev Celje, na seji 29. 9. 1988 sprejel protest zoper povišanje soudeležbe zavarovancev in uporabnikov zdravstvenega varstva, ki je bilo uvedeno s 1. julijem 1988. S tem svojim protestom se priključujejo in so solidarni s protestom Zveze upokojencev v Mariboru. Celjski upokojenci predlagajo, da zdravstvena skupnost SRS čimprej ponovno obravnava vprašanje povišanih zne- skov oziroma stopenj soudeležbe zavarovancev. Mnenja so namreč, da bi morali biti problemi zdravstva urejeni sistem- sko, kajti le na ta način bi omogočili razreševanje osnovnih zdravstvenih dilem. Z. S. SVEIMED TEDNOM Piše Slobodan Vulanovič Diktator se je uštel Kot kaže, tonejo v preteklost časi, ko so lahko diktatorji z referendumi »prek ljudstva« glasovali sami zase. Niti, če se pri tem lahko pohvalijo z razmeroma ugodnimi makro- ekonomskimi kazalci, na kar je pred referendumom o svoji predsedniški kandidaturi računal čilski diktator, general Augusto Pinochet. Pomagalo pa mu ni niti sklice- vanje na »komunistično nevarnost«, kar je bil pred 15 leti poglaviten izgovor vojske za prevrat, v katerem je izgubil življenje tedanji socialistični predsednik Salvador Al- lende. Prave demokratične volitve ali referendum naj bi seveda izrazila voljo ljudstva, ne pa oblasti (v številnih državah so partije na oblasti žal prepričane v nasprotno) in to je vase zaverovanemu Pinochetu na referendumu prine- slo približno 55-odstotni »ne«. Diktatorje poraz priznal, vendar pa oznanil, da bo v skladu z ustavo ostal predsed- nik do marca 1990. obenem pa je prepričal tudi vlado, da ni odstopila. Neposredni izid referenduma Čilu torej ni prinesel ■takojšnjih strukturnih političnih sprememb. Vojska v bistvu še ostaja na oblasti, saj vseh 13 čilskih regij vodijo častniki, enako pa tudi večino od 55 provinc. Generali imajo tudi pet od 16 ministrskih mest v vladi.^ Opozicija, v kateri so najmočnejši krščanski demokrati in sociahsti, pa ostaja še vedno razdeljena. Komunisti so bili pravza- prav vseskozi proti udeležbi na referendumu, ki pa se gaje vseeno udeležilo več kot 90 odstotkov volilnih upravi- čencev. »Ne« Pinochetu je torej za zdaj dal en odgovor, prinesel pa vrsto vprašanj, med njimi, kako »omehčati« vojsko, da se bo po dolgih letih umaknila iz politike, in kaieri pred- sedniški kandidat opozicije na volitvah leta 1990 bi zmo- glel dobiti zadostno podporo za legitimen predsedniški mandat. Ne gre prezreti niti tega, daje na referendumu, ki gaje spremljala vsa mednarodna javnost in na račun kate- rega ni bilo obtožb o goljufijah, za Pinocheta vendarle glasovalo kakšnih 45 odstotkov Čilencev. To predvsem priča o močni polarizaciji čilskega političnega prizorišča, o napetostih, povzročeni z neurejenimi družbeninn razme- rami, represijo in boji za oblast. Pravo zdravilo za vse to je lahko edino resnična demo- kracija. Generalu Pinochetu je ne glede na njegovo dikta- torsko preteklost treba priznati pogum, daje svojo neome- jeno oblast stavil na kocko in - izgubil. In ne bo odveč, če ponovimo - obstoje številne po imenu »demokratične« (v bistvu pa represivne) države, kjer so volitve in referen- dumi zgolj brezvsebinski rituali, posameznike v oblastnih strukturah pa menjujejo le čistke in niti slučajno volja volilcev, izražena z alternativnimi možnostmi. Kar pa zadeva Pinocheta, seveda ostaja vprašanje, ali se je general resnično sprijaznil z dokončnim odhodom. Na odgovor bo treba šele počakati, saj je referendum po eni strani prinesel večini Cilencev olajšanje in upe v boljšo prihodnost, po drugi pa še dodatno naelektril politično ozračje. Trnova pot reform Ali je naključje, da se - z izjemo nekaterih kroničnih kriznih žarišč - v zadnjem času najburnejša dogajanja v svetu odvijajo prav v socialističnih državah? Kar tako počez najbrž ni mogoče odgovoriti, saj je po svoje vsaka teh držav zgodba zase. Nekaj skupnih imenovalcev pa je vendarle mogoče poiskati. To so krize političnih in gospo- darskih sistemov, ki jih spremljajo takšni ali drugačni poskusi sprememb in reform razmer. Najburneje je bilo v minulih tednih v Burmi, kjer kljub splošni ljudski vstaji režim vladajoče partije ni hotel pasti, pač pa je z vojaškim prevratom le do kraja razgalil svojo represivno podobo. Vojska pa je vendarle obljubila, da bo spoštovala željo ljudstva in tudi sklep skupščine o več- strankarskih volitvah. O težavah sovjetske perestrojke smo na tem mestu že pisali. Najnovejše kadrovske menjave na vrhu, s katerimi si je Mihail Gorbačov izdatno utrdil položaj, in napove- dane politične in gospodarske reforme, bodo morale šele dokazati svojo učinkovitost pri preobrazbi okostenelega sistema (ki ga, kot takšnega, pravzaprav niti ni mogoče reformirati, marveč le odpraviti). , ^ , iri. ■ JX- - -J"------ da glavna prednost Ema, se- da.j malce zaostala za drugi- mi funkcijami. Kljub temu delamo vsako leto boljše, bolj organizirano in učinko- viteje. Ni investicije, ki je ne bi rokovno izpeljali. Proble- mi pri tem so le v pripravi in zagotovitvi denarja. Kar zadeva novosti pa me- nim, da bomo lahko po pro- jektu Emo 2000 zagotovih bodočnost in zadovoljiv standard zaposlenim. Med programi je dolgoročno res najbolj zanimiv program proizvodnje orodij, naprav in namienskih strojev (Mate- li). Elaborat je končan, odda- li pa ga bomo do konca me- seca. PriglasiU smo se izvrš- nemu svetu in banki. Gre za zapleten projekt, zato elabo- rata ni bilo tako lahko nare- diti, a mislim da še naprej ostajamo v »bobnu« in da bomo za uvajanje dobili fi- nančno vspodbudo? In kdaj pričakujete da bo zadeva stekla tako kot želi- te, kar bi bilo lahko morda dobro nadomestilo padcu kupne moči in povpraševa- nju po drugih prozvodih? Gazvoda: »S tovrstno pro- izvodnjo smo že začeli, naša orodjarna pa je pravzaprav bolj podobna gradbišču. Program je namreč nadgrad- nja in zaokrožitev tega, kar že delamo, vendar na tak im- proviziran način tega ne mo- remo početi še naprej. Želi- mo se tako organizirati, da bi ta program že sredi devetde- setih let predstavljal po- memben tržni delež Ema. Koliko pa je pravzaprav še povpraševanja po vaši posodi, ob dejstvu, da je že nekaj časa »na pohodu« ner- javna posoda? Gazvoda: »V razvitem sve- tu je padec prodaje emajlira- ne posode izrazit. S tem kot največji izvoznik emajlirane posode v svetu računamo. Načrtujemo, da bomo klasič- no posodo, ne da bi večali obseg njene proizvodnje, še pocenili in uvajali nove pro- grame, medtem ko je proiz- vodnja butične posode, tudi za svetovne razmere, nov program. Kot ena največjih emajlirnic v svetu smo pre- malo razmišljali o velikih iz- raznih in umetniških zmož- nostih, ki jih ponuja emajl, v turizmu, spominkarstvu in večno lepi lastnosti, da se ljudje radi obdarujejo z ne- čim lepim, pa vidimo prodaj- ne možnosti te posode. Tudi po obsegu prodaje lahko to v prihodnosti pomeni pre- cejšen delež.« Emo pa je ob vsem tem trenutno tudi največji celj- ski onesnaževalec. Kako bo- ste ob vseh teh finančnih zmožnostih kos sanaciji po tej plati. Dvoma pa ni, pro- blem boste namreč morali rešiti? Gazvoda: »V finančnem smislu vse skupaj ni tak pro- blem kot sama čistilna na- prava za frite. Dejstvo je na- mreč, da se bo, sedaj ko za- devo sistematično rešujemo, večina stvari dala in se rešu- je brez večjega denarja. Či- stilno napravo bomo drugo leto montirali, treba pa bo re- šiti še problem suhega od- padka. Rešitve imamo, torej jih bo treba le udejanjiti. Ne gre torej za to, da bi se zata- knilo pri financah, saj bomo npr. za razvoj Ema do leta 2000 vložih 15 krat več kot za ekologijo.« Nalog pred vami je torej veliko. Istočasno pa so vas kandidirali za medobčin- skega partijskega sekretar- ja. Kako gledate na to kan- didaturo? Se boste umakni- li iz gospodarskega živ- lieuia? Gazvoda: »1*^^ ^^^^ o^cuna vprašanja je — i,^.cku od- govarjati, a če sem že izzvan naj povem, da nimam poseb- nih političnih ambicij. Kot diplomiran ekonomist sem se najbolj ujel kot gospodar- stvenik in misUm, da bo takšna tudi moja nadaljnja pot. V Emu smo začeli precej stvari. Tudi zato tovarne ne bi želel zapustiU in o tem ne razmišljam. Kakšne pa so trenutne kadrovske kombi- nacije, pa je stvar ljudi, ki so za to odgovorni.« RADO PANTELIČ OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Najprej Vojvodina V zadnjem tednu so se razmere v Jugoslaviji tako zaostrile, da so naši sosedi, zlasti v Avstriji in Italiji, močno zaskrbljeni, saj nestabilna Jugoslavija ogroža tudi njihovo stabilnost. Po nekaterih časnikarskih virih so ob avstrijski in italijanski meji že cele začeli pripravljati posebna taborišča za morebitne ubežnike iz Jugoslavije, podobno kot jih imajo za »nepokli- cane goste« iz vzhodnoevropskih držav. V Jugoslaviji pa je vrelo. In še vre. Začelo se je v Vojvodini, kjer so praktično brez oblastnih in političnih vodstev, saj se odstopi od občin do pokrajine vrstijo po tekočem traku. Vojvo- dinsko ljudstvo, tako pravi in pravijo drugi, se je naveličalo naslonjačarjev, ki so zgubili stik s svojo delegatsko osnovo; predvsem pa v strahu za svoje stolčke niso upoštevali volje ljudstva, ki tudi v Vojvodini hoče predvsem Srbijo kot repu- bliko, res močno Srbijo, enakopravno z drugimi jugoslovan- skimi republikami, ne pa srbsko federacijo, kot je zdaj; ta tudi onemogoča naprednemu vodstvu SR Srbije in ZK Srbije, ki ima za seboj milijonsko podporo ljudi (ocene so od 3 do 4 milijone udeležencev na solidarnostnih shodih, ki so bili sprva namenjeni tegobam Srbov in Črnogorcev na. Kosovu, potem pa so prerash v ustavna in prosrbska zborovanja), da bi naredilo red na vsem območju republike, vključno z avtonom- nima pokrajinama. Nato Črna gora Za Vojvodino, potem ko je bil scenarij (scenarist se še ni pojavil \' javnosti) uspešno izveden, je bila na vrsti Črna gora. V duhu gesel »Srbi m Črnogorci so eno«, -Črna gora - srbska Šparta- so ljudje, ki jih videvali in v Novem Sadu in v Titogradu (Črnogorci zdaj trdijo, da imajo identificirane in da bodo javnosti predložili spisek), poskusili izkoristiti socialne stiske, ki so v Črni gori vsaj tako hude kot na Kosovu in v Makedoniji. In posrečilo se jim je, za zdaj sicer le deloma. Prvič seje v Titogradu zgodilo, da so na nekem shodu - teh pa je bilo po Jugoslaviji na desetine - ukrepali proti nesprejemlji- vim geslom in nasilju in da so miličniki (tudi posebni odred) dobili ukaz: Ravnajte v skladu z ukazom I To je pomenilo, daje treba množico s silo odstraniti s prizorišča. Ta poteza, o kateri razpravljajo v Črni gori in drugod, bo še nekaj časa zaposlovala jugoslovansko javnost. Dejstvo pa ostaja, da so demonstran- tom, zlasti kar zadeva socialne zahteve, že ugodili (v Črni gori se je v torek znašlo 37 milijard dinarjev, ki naj pomagajo socialno ogroženim, da bodo preživeli). Res pa je. da s pov- prečno plačo julija 307.000 dinarjev (v Sloveniji 627.927, na Hrvaškem 451.292. v Srbiji brez pokrajin 383.181, na Kosovu celo samo 282.334 din) in s povprečno pokojnino 170.000 dinar- jev mnogim Črnogorcem ni zagotovljeno, da od 1. do 31. v mesecu ne bodo lačni. Scenarij za Črno goro je bil spremenjen toliko, da so tokrat v ospredje porinili socialne odprte zadeve, krivci za vse tegobe črnogorskega delavca pa so - jasno, kdo drug - sedar ji vodite- lji, ki jih je treba nemudoma odstaviti. Tudi zate ker niso - tako kot so v Srbiji, kjer so zveza komunistov in srbski narod • in njegovo vodstvo eno - po volji ljudstva, ker so -lopovi in tatovi«, kot so vzklikali gostje na demonstracijah. Skratka, ponovila naj bi se zgodba iz Vojvodine, kjer je bilo jasno, da ni treba nobenega argumenta ali dokaza za krivdo, dovolj je bilo že, da je nekdo vzkliknil »Dol s tem, dol z onim« in klicani so takoj odstopili. Kako se to sklada z normami civilizirane družbe, v kateri je vsakdo nedolžen, dokler mu ne dokažejo, da je kriv (starejši ljudje se bodo spomnili časov iz neljube zgodo- vine Sovjetske zveze, kjer je moral obtoženec dokazati svojo nedolžnost, sicer je bilo po njem), je v časih vsesplošnega obtoževanja v Jugoslaviji mnogim vseeno. Zdaj Slovenija Medtem ko ognjišče v Črni gori še tli in nekateri čakajo na izboljšave scenarija, ki naj bi discipliniral tudi črnogorsko vodstvo ali ga prisilil k odstopu - pri tem je zanimivo, da črnogorskih političnih delavcev ne rešuje niti dejstvo, da so podprli ustavne spremembe v SR Srbiji, ki naj bi dale večje pristojnosti republiki - seje fronta pomaknila na Sever. Ostro želo je uperjeno proti »peščici«, poskuša na vse načine zapelje- vati sicer dobro slovensko ljudstvo in skregati med seboj poštene preproste ljudi. Pri tem Slovenci, prihajajo očitki iz Beograda, pozabljajo na zgodovinski dolg, ki ga imajo do srbskega naroda. Ta je širokosrčno in slovansko odprto sprejel na svoje domove izgnane Slovence pred 47 leti (nekako je pozabljen dekret takratne srbske kvislinške vla4^ ,^\iVii1?Puh rejala izgnane Slovence^i^^-^rK.^.^u^^ odpretT^oči, so se zlasti c^-.?fa^\ma občila potrudila, in se še trudijo, da bi »grehe« iz preteklosti, sedanjosti in tudi že iz prihodnosti zvalili na Sta- neta Dolanca, Jožeta Smoleta, Milana Kučana, Franca Šetinca (s svojo poštenostjo in naivnostjo jim je res nasedel); zdaj so spisek razširili (tudi člani CK ZK Srbije v torek) še na Ivana Bolničarja, Mitjo Ribičiča, Cirila Zlobca, Viktorja Žaklja. Spi- sek s tem prav gotovo še ni končan, lahko sklepamo iz izku- šenj. »Zarota« iz nelcdanje Avstroogrslce še več: Skrivni sestanki na Fruški gori je bil naslov pri- spevka, objavljen v beograjski Polihki 10. oktobra. V njem je ugledni časnik, ki je v zadnjem času izredno »naklonjen« Sloveniji in Slovencem, ponatisnil izjavo Dragana Džoliča. varnostnika v kazensko-popravnem domu v Sremski Mitro- vici. Bistvo te izjave, izrečene pred 30.000 shodniki v Sremski Mitrovici, je, da so bili v dveh vilah (Ravne in Veliki salaš) KPD Sremska Mitrovica »od julija do 12. septembra večkrat tajni sestanki bivšega pokrajinskega vodstva SAP Vojvodine s predstavniki SR Slovenije in SR Hrvaške. Na njih so se pogovarjali o usodi SAP Vojvodine in SFRJ kot celote, vse to pa zaradi lastnih stolčkov«. In če je še to premalo, ve Dragan Džolič tudi, »da so bila v vili Ravne od 9. do 12. septembra nenehna srečanja bivših vojvodinskih voditeljev s predstav- niki iz Ljubljane in iz Zagreba«. Laž. je v ponedeljek na seji predsedstva RK SZDL odločno udaril po mizi Jože Smole. Laž, je ugotovilo hrvaško vodstvo. Toda, komu bo uspelo prepričati preprostega srbskega bralca, kije bil 84 let navajen, da mu je Politika prinašala samo resnico, da je to izmišljotina? Kako dopovedati zapeljanemu pripadniku bratskega naroda, da ni bilo nikakršne zahrbtne zveze med deli nekdanje Avstroogrske (Slovenija, Hn,'aška. Vojvodina) proti tlačenemu srbskemu narodu, ki je toliko stoletij nemočen ječal pod krutim turškim škornjem? Nič čudnega, če so tudi naši sosedje čez mejo zaskrbljeni. Najhuje je biti v skrbi - sam. 13. OKTOBER 1!i88 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Fi«!^^ iridnih rok in znania v času, ki ga v konjiški občini ozna- čujejo kot čas med obema prazniko- ma, so začeli tudi z izvajanjem nove- ga referendumskega programa, v ka- terem so dali prednost pitni vodi ter že začetim in nedokončanim ob- jektom. Tako je narejen tudi program praz- novanj letošnjega občinskega prazni- ka. Ta je letos izjemno obsežen in ob- sega ob otvoritvah še številne športne, kulturne in zabavne prireditve. Tudi to je ena od usmeritev praznovanj v bodoče, saj se občina razvija tudi v turističnem smislu, torej se morajo Krajevna skupost Loče obsega 11 naselij in ima 1474 prebivalcev. Sa- mo v Ločah jih živi 547. Najstarejša krajanka je Rozalija Belak iz Loč 11, ki je bila rojena 24. 3. 1898. odvijati tudi takšne prireditve. Razen tega pa je oktober čas. ko ie večina del na poljih in vinogradih že mimo in pred zimo je to čas za skupna srečanja in snidenja ljudi. Zato so prireditve razpotegnjene skozi ves oktober, tem- pirane so na različne dneve in ure, po vseh večjih krajih v občini, pa tudi v zaselkih. S promenadnim koncertom godbe na pihala iz Slovenskih Konjic pa se bo osrednja slovesnost za praznik ob- čine »12. oktober« pričela v praznično obnovljenih Ločah. Priznanja, nagrade in plaketa »12. oktober« Priznanja prejmejo: Štefan Nemcš, Marijan Nagode, Jože Kotnik, Maks Skarlovnik in Bo- jan Leskovar. Nagrade: Rozika Vodo- pivec, gradbeni odbor za izgradnjo vodovoda Lo- če-Suhadol, Jože Ro- tovnik. Plaketo: Delavska uni- verza Slovenske Konjice. jREKLI SO:i Lojze Kračun, predsednik sveta krajevne skupnosti Loče: »V kratkem času, v obodb- ju med obema praznikoma, nam je v Ločah uspelo izred- no veliko narediti. Največja pridobitev je seveda poslov- no stanovanjski objekt s tr- govino in prostori za krajev- no skupnost. Objekt je bil zgrajen v rekordnem času, saj so delavci Kongrada za- stavili delo šele maja letos. Za občinski praznik pa smo obnovili tudi fasado na kul- turnem domu, prestavili smo spomenik v park, obno- vili vodnjak sredi trga, ki je kulturna dediščina, vodili smo akcijo za vodovod in pozvali vse krajane, da ure- dijo svoje domove in olepša- jo okolice. Gre za akcije, ki naj bi ostale trajne in prešle ljudem v navado. Zato smo pred kratkim ustanovili tudi Turistično društvo, ki je le- tos krajanom že podelilo pr- va priznanja za urejenost hiš in okolice. Radi bi motivirali prebivalce Loč in okolice, da bi več dali na videz kraja, ki ima dovolj velike možnosti tudi za razvoj turizma. Kaj pa bomo storili s propadajo- čim gradom Pogled, s kate- rim upravlja Stanovanjska skupnost in ki je nekoč slo- vel po izvrstnih kulturnih prireditvah, pa je težko na- povedati. Grad pač doživlja usodo enako vsem grado- vom na Slovenskem, ki zara- di pomanjkanja denarja pro- padajo.« Program prireditev za praznik Nekatere prireditve v počastitev praznika občine Slovenske Konjice so se v minulih dneh že zvrstile. Tako otvoritev objekta strojegradnje Umor v Zre- čah, v nedeljo se je pričela slikarska kolonija na temo Zreče z okolico, v ponedeljek je bila priložnostna slo- vesnost pri novozgrajenih ribnikih v Zbelovem. Vče- raj, 12. oktobra so odprli vodovod v Polenah nad Slovenskimi Konjicami, danes, 13. oktobra, pa bo tra- dicionalno srečanje inovatorjev in podelitev nagrad in priznanj Inovator 1988. V Slovenskih Konjicah bodo, prav tako danes, odprli mladinski klub. Jutri, v petek, bodo odprli novo šolo v Jerneju. Osrednja slovesnost za praznik bo letos v Ločah, in sicer v soboto, 15. oktobra. Ob pol enajstih dopoldne bo zaigrala godba na pihala, zatem pa se bo v domu kulture v Ločah pričela slavnostna seja zborov občin- ske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organiza- cij. Ob 12.30 bodo odprli nov poslovno-stanovanjski objekt s trgovino. Na Stranicah pa bodo odprli nov kulturni dom in gasilcem predali novo gasilsko vozilo. V vasi Križevec bo praznično v nedeljo, 16. oktobra, ko bo po vaškem vodovodu pritekla voda. V torek bo še več kratkih slovesnosti na odsekih moderniziranih cest v krajevnih skupnostih. V četrtek, 20. oktobra bodo v Uniorju odprli linijo tripod v homokinetiki in finomerilnico, v soboto, 22. oktobra pa bo Comet sla- vil 30-letnico obstoja. Odprh bodo pilotne linije oksidne keramike. V petek ob 18. uri bo v Domu kulture v Vitanju priredi- tev Vitanje igra in poje, ob 19. uri pa bo nastopil v Zrečah Moped show. Maja OIup Slavica Lovec Nataša Krašovec iVIladi O Ločali • Maja Olup, Slavica Lovec in Nataša Krašovec (z leve proti desni) so takole opisale kraj, ki letos slavi. »Loče so dobile ime po ločju. Prebivalci se pretežno ukvarjajo s poljedeljstvom, v zadnjem času pa jih veliko hodi na delo v tovarne. Vese- li smo, da je letos praznik občine prav v Ločah, ki so si nadele praznično obleko. Odrasli v kraju so se dogovo- rili, da bodo nekaj starih hiš obnovili, en objekt so podrli in na njegovem mestu zgra- dili sodobno zgradbo s trgo- vino. Kraj je postal lepši, mladi smo tega veseli. Moti pa nas slab zrak, ki ga pov- zročata tovarni Konus in Co- met. Upali smo tudi, da bo- mo mladinci v novem bloku dobili svoj prostor, a kot vse kaže, iz tega ne bo nič. Radi bi imeli svoj disco, pa za na- še želje zmeraj zmanjka de- narja, sami pa ga tudi nima- mo kje vzeti. Obljubili so nam tudi bazen in bencinsko črpalko. Delavci z Jerneja imajo avtobus samo enkrat na dan. Mladi Ločani smo dobri športniki, a možnosti za treninge nimamo. Dekleta smo bila lani občinske prva- kinje v košarki. Ker imamo slabe prometne zveze, bi ra- di, da bi tudi Loče imele svoj klub. Tako bi bili v športu še boljši. Mladi bomo radi pri- spevali svoje moči in znanje za razvoj kraja, če bodo tudi odrasli imeli posluh za nas.« Iz maiega raste veiiko Jernejčani so znani kot iz- ""edno delovni in marljivi lju- dje. Dokaz več temu je tudi tamkajšnja mladež, ki tudi ne ^rži rok križem, ko gre za ure- janje okolice njihove lepe, so- dobne šole. Kakšno veselje se Učiti v učilnicah, ki niso Podprte s tramovi, natanko ve ^ otrok, ki zdaj obiskujejo l^ornbinirani pouk v novi šoli. ^anjo so začeli hoditi septem- bra letos, prej pa so se leto dni vozili v Loče. Šola. v katere sklopu je tudi dom krajanov, še ni povsem dokončana. V kratkem bodo dokončali še eno učilnico in knjižnico, da bo veselje še večje. Naložba je veljala 400 milijonov dinarjev, veliko pa so prispevali krajani sami, s posebnimi prispevki, lesom, delom. Pomagale so tu- di delovne organizacije v obči- ni, sicer pa je osnova finančni konstrukciji samoprispevek krajanov. Nova šola je dala kraju svoj- stven pečat tudi zato, ker je pričakovati, da bo zajezila od- seljevanje ljudi iz kraja. V več- namenskem prostoru bo do- volj možnosti za različne prire- ditve, srečanja, rekreacijo... Skratka - v Jerneju so dobili srce, ki bo živahno utripalo. Sreča v peskovniku Na oktobrskem sončku je oko fotoaparata ujelo pri igri najmlajše prebivalce najmlajšega mesta v Sloveniji. Med obema praznikoma je v Zrečah zrasel nov prizidek k vrtcu in prostorska stiska in stiska staršev, kam z otroki v dopoldanskem času, je zdaj za več let mimo. Otroci so srečni in na varnem. Skupščina občine in družbeno politične organizacije Slovenske Konjice čestitajo vsem občanom za »12. Oktober« praznik občine in želijo še veliko skupnih delovnih zmag. 6. STRAN - NOVI TEDNIK 13. OKTOBER 1988^ Celovitost in mikavnost nove ponudbe ¥ Rogaški Slatini boilo danes odprli poslovno-trgovski center v Rogaški Slatini bodo danes pre- dali namenu eno največjih naložb zadnjih let, trgovsko-poslovni center z avtobusno postajo. Na površini 4800 kvadratnih metrov trgovsko-poslovnih površin je, ob kar najbolj racionalnem pristopu, našlo skupen in posamični interes pet inve- stitorjev: Merxoyi trgovski delovni or- ganizaciji Jelša Šmarje in Tkanina Ce- lje ter tozd Merxove MPI Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina, Ljubljan- ska banka - Splošna banka Celje in PTT Celje. Investitor avtobusne posta- je s šestimi parkirnimi mesti pa je celj- ski Izletnik. Skupna naložba je danes vredna okoli 15 milijard dinarjev. Naložba je velikega pomena za celot- no občino Šmarje pri Jelšah in del so- sednjega hrvaškega Zagorja. V občini z 32 tisoč prebivalci doslej namreč ni bilo mesta z zaokroženo trgovsko po- nudbo. V povezano celoto strnjeni objekti pomenijo tudi urbanistično in arhitek- tonsko obogatitev kraja, za kar ima največ zaslug Ambient iz Ljubljane in glavni projektant arhitekt Uroš Birsa. Glavni izvajalec gradbenih del je bil ingradov tozd Gradbeništvo iz Roga- ške Slatine. Največ površin, skupno 2250 kva- dratnih metrov, zajema Jelšina bla- govnica s samopostrežno prodajalno ter posameznimi oddelki za tehnične, kemične, tekstilne, obutvene, galante- rijske, drogerijske, kovinske, keramič- ne, steklene, otroške izdelke in izdelke domače ter umetne obrti, vključno z oddelkom za pohištvo. V okviru sa- mopostežne prodajalne pa bo še bife za strežbo toplih in hladnih napitkov. ■ Ponudba Tkanine Celje bo na 878 kvadratnih metrih, k sodelovanju pa je pritegnila številne dobavitelje, kot so Beti, Rašica, Polzela, Labod in nekate- re iz drugih republik. Enoti Ljubljanske banke - Splošne banke Celje in PTT Celje sta bili doslej boh v sramoto kot v ponos Rogaški Slatini, najsodobneje opremljeni pa bosta odslej lahko nemoteno in na viš- ji ravni ponujali svoje usluge. Z novo Pošto se bo tudi število javnih telefon- skih govorilnic povečalo od sedanjih treh na deset. Svojevrstna popestritev v ponudbi bo tudi prodajalna slaščic s kavarno, deležem, ki ga je v poslovno-trgov- skem centru prispevala Merxova Pe- karna in slaščičarna iz Rogaške Sla- tine. Otvoritev naložbe v Rogaški Slatini bo danes popoldne, vendar pa s poslo- vanjem ne bodo pričeli v vseh delih Centra. S 13. oktobrom bodo za obča- ne oziroma potrošnike odprte Jelšina blagovnica in prodajalna Tkanine ter Merxova slaščičarna s kavarno, Pošta bo pričela redno poslovati dan pred Dnevom Republike, prav tako Izletni- kova avtobusna postaja, v Ljubljanski banki v Celju pa so se odločili za 31. oktober, svetovni dan varčevanja. MARJELA AGREŽ Praznik za Straničane Tudi kulturni dom z garažo in prostorom za novo gasilsko vozilo je ena večjih pridobitev za praznik občine Slov. Konjice. Na Stranicah si bodo praznično soboto, ko bodo dom odprli, še dolgo ohranili v spominu. Vplivni možle dražili zimsko službo Temu se bomo Izognili le z natančnim načrtom dela Tudi letos za čiščenje mestnih ulic, trgov in dru- gih površin v Celju ne bo denarja na pretek. Ceste ka- nalizacije so za zimsko služ- bo že dokupile nekaj meha- nizacije, imajo pa že tudi vso potrebno sol. V prihod- nje naj bi bil načrt obsega občinske zimske službe se- stavni del ustreznega odlo- ka, s tem pa bi preprečili porabo denarja za zimske akcije, ki jih tu in tam zah- tevajo vplivni občani in ki sicer niso v planu zimske službe. Celjske Ceste kanalizacije, ki skupaj z Javnimi naprava- mi pozimi skrbe za čiščenje in posipanje celjskih cest, ulic in trgov, so za bližajočo se zimo dokupile vozilo Uni- mog - na katerega je moč postaviti različne priključke - in še en odmetalec snega ter tekoči trak za čiščenje snega s površin, rezerviranih za pešce. Za zimsko službo so že pripravili tudi 17 plu- gov in 7 posipalcev, dokupili' pa so tudi nekaj soli. Gre si- cer samo za 300 ton soli v vrečah, saj jim je od lanske zime ostalo še 650 ton upo- rabne soli. Zadnjo zimo so delavci Cest kanalizacij porabili za dežurstva, strojna in ročna dela ter sol in pesek 162 mili- jonov dinarjev, navkljub te- mu, da so imeli pravzaprav le eno večjo nočno akcijo. Največ stroškov je v zimski službi namreč z dežurstvi, pripravljenostjo in materiali. Letos bodo Ceste kanaliza- cije do 15. oktobra pripravile predlog načrta zimskega či- ščenja celjskih javnih povr- šin, poslali pa ga bodo tudi skupščini občine Celje, saj bo obseg zimske službe zara- di pomanjkanja financ pre- cej skrčen. Celjski komunal- ci se - po besedah Dareta Popoviča - žele z javno raz- grnitvijo zimskih načrtov iz- ogniti dosedanjim polzaseb- nim posredovanjem nekate- rih celjskih javnih delavcev in nekdanjih borcev, ki so večkrat s svojo avtoriteto zahtevali v zimskem času kakšne nenačrtovane akcije, s tem pa so stroški za zimsko službo rasli v vrtoglave viši- ne. Letošnji plan bo brez va- riant razhčnih obsegov zim- ske službe, saj bo izhajal iz dejansko razpoložljivih sred- stev, o katerih bo podatke posredovala občinska komu- nalna skupnost. BRANE PIANO Dobri odnosi med delavci in obrtniki 15 let sindikata delavcev zaposlenih pri obrtnikih v žalski občini Obrtniška dejavnost je v žalski občini pomemben gospodarski dejavnik, ki mu tudi sicer posvečajo precejšnjo pozornost. Zato ni naključje, da so v tej ob- čini med prvimi v Sloveniji ustanovili Osnovno organi- zacijo zveze sindikatov de- lavcev zaposlenih na po- dročju samostojnega oseb- nega dela. Kolektivna pogodba, ki je edini samoupravni akt ureja- nja odnosov med delavcem in samostojnim obrtnikom, je ob svojem prvem izidu le- ta 1972 dala velik poudarek , tudi vlogi sindikalne organi- ; ziranosti teh delavcev. Na pobudo Občinskega sindi- kalnega sveta Žalec so tako koncem leta 1972 sklicali pr- vi ustanovni zbor, na kate- ■rem je skromna peščica naj- bolj zavednih delavcev izvo- lila svoj pr\'i izvršni odbor s predsednikom Brankom Kertom na čelu. Tako so se pričeh prvi koraki pri včla- njevanju in tudi začetne ak- tivnosti. V 15 letih svojega dela je ta Osnovna sindikalna organi- zacija dosegla zavidljive re- zultate, za katere so dobili tudi vTsto priznanj. Tako so leta 1982, ko so razvili tudi svoj prapor, dobili srebrni znak Zveze sindikatov Slo- venije, leto dni kasreje pa še zlatega. Za dobro delo orga-* nizacije so bili še posebej za- služni nekateri posamezniki, ki so tudi dobili srebrne zna- ke. To so bili Engelbert Fric, Franc Goric ter Ida Pantner. Predvsem v zadnjem ob- dobju (od leta 80 dalje) je os- novna organizacija vidno skrbela za svoje delavce. Ti so lahko ceneje letovali v pri- kolicah OO, podelili so več kot 25 stanovanj delavcem, marsikatera individualna hi- ša za družine delavcev pa je bila zgrajena s posojili, ki jih je podelila osnovna organi- zacija tega sindikata. Ker je ta sindikalna organi- zacija imela vzorno organizi- ran sklad za dopolnilno izobra- ževanje tudi ni čudno, da je bila leta 1982 pobudnik za or- ganiziranje neomejeno solidar- nega sklada izobraževanja za šest občin naše regije. Vseskozi je za takšno organi- ziranost sindikata skrbela pe- ščica najbolj zagnanih članov te organizacje, ki so s svojim delom v izvršnem odboru in v številnih komisijah skrbeli za stalen napredek v korist vsega članstva. Od 25 do 30 čla- nov leta 1972 je ta OO prerasla v organizacijo s 602 članoma od 762 zaposlenih delavcev pri obrtnikih v 291 obratovalnicah žalske občine. Ta razvejanost obratovalnic seveda otežkoča združevanje in spoznavanje članov med seboj, kar je bi- stven pogoj za še bolj uspešno delo. Kljub temu, da žalska os- novna organizacija ni najsta- rejša v Sloveniji, pa lahko reče- mo, da je vzor drugim pred- vsem pri urejanju pravic de- lavcev ter njihovega družbeno ekonomskega položaja in s po- sebnim poudarkom na pošte- nem in korektnem reševanju vseh težav in problemov med obrtniki in delavci zaposleni- mi pri njih. F.P- OBRAZI Rudi Bajec Rudi Bajec je eden izmed tistih prebivalcev Šoštanja, ki se ni mogel sprijazniti z njegovo vse temnejšo uso- do, je eden izmed tistih, ki vztrajajo v tem kraju in se borijo za ponovni razcvet in lepšo podobo mesta Šoštanj. Lepša podoba pa seveda sa- ma po sebi ni do.olj; kraja- nom je treba zagotoviti tudi lepše in bolj zdravo življenje v mestu. Za slednje pa Rudi- ju Bajcu nikoli ni bilo žal ne časa ne naporov. Že dolgo deluje v krajevni in občinski samoupravi, pa tudi med organizacijami, ta- ko društvenimi kot družbe- nopolitičnimi, bi težko našli katero, v kateri ga ne pozna- jo. Ima več zadolžitev v bor- čevski organizaciji, sociali- stični zvezi, v krajevni skup- nosti se ukvarja s socialnim skrbstvom, obenem pa je tu- di predsednik skupščine krajevne skupnosti. To pa še zdaleč ni vse. Omeniti velja še njegovo vodenje šoštanj- skega telovadnega društva Partizan in članstvo v uprav- nem odboru tamkajšnjega Turističnega društva; obe društvi sta najaktivnejši in najmnožičnejši organizaciji v Šoštanju. Rudija Bajca odlikujejo načrtnost, človeška širina in zbranost pri delu, k temu pa zna pritegniti tudi krajane, zato mu je uspelo pomemb- no vplivati na vsa dogajanja v krajevni skupnosti, ki je dolgo nazadovala namesto napredovala. S svojim de- lom je uspel rnestu in krajev- ni skupnosti Šoštanj zagoto- viti ponovne razvojne per- spektive in vlogo, ki mu v občini pripada. Zato so ga letos v Velenju nagradili z bronastim grbom občine. Rudi Bajec je bil morda presenečen, vendar je priznanje rad sprejel. »To je predvsem potrditev po- membnosti Šoštanja, zibelke Šaleške doline«, je dejal. B. PIANO Letošnje praznovanje krajevnega praznika Rečice ob Savinji je minilo v zna- menju nekaterih pomemb- nih pridobitev razvoja kra- jevne skupnosti, v kateri se pripravljajo na referendum o samoprispevku. ■ Praznovanje se je, na po- budo planincev, začelo s po- hodom po mejah krajevne skupnosti. Pohoda, ki je bil prvič, zaradi slabega vreme- na niso mogli izpeljati v celo- ti. V Dolu pri Trnavčah, od- maknjenem zaselku na meji krajevne skupnosti, so pre- dali namenu modernizirano cesto in kanalizacijski si- stem. Zvečer so se zbrali ob razsvetljenem teniškem igrišču. Z razsvetljavo so omogočili še boljšo izkori- ščenost prezasedenega igri- šča. Nova športna pridobitev ima tudi pomen za turistično perspektivo tako Rečice kot tudi doline. Na proslavi v Kulturno prosvetnem do- mu je predsednik krajevne konference socialistične zve- ze, Drago Jelenko, govoril tudi o pripravah na referen- dum o samoprispevku. Ta bo 27. novembra, rezultat pa bo velikega pomena za na- daljnji razvoj družbenega standarda. V kulturnem pro- gramu so nastopili Dekliški pevski zbor iz Rečice in dru- gi domači kulturniki. Za letošnji krajevni praz- nik so na Rečici ob Savinji bogatejši za kabelsko tele- vizijo. Dela so opravili hitro in z razmeroma nizkimi stroški. Za satelitsko televizijo so se odločili po zgledu Gornjega grada. Zaradi podražitev so z akcijo pohiteli. Pomagala je tudi krajevna skupnost. »Razmišljali smo o siste- mu, ki bi naj zajel vse zasel- ke,« pravi predsednik reči- škega odbora za izgradnjo kabelske televizije Silvo Zdolšek. Krajevna skupnost ima veliko zaselkov in stro- kovnjaki Gorenje Servisa so izračunali, da če bi zajeli v si- stem tudi vse zaselke, bi po- trebovali od 800 tisoč do mi- lijon din. »Po prijavi zadost- nega števila kandidatov smo konec marca začeli s pripra- vo dokumentacije, prostor- skega plana, z izkopi, z naba- vo materiala in s sklepanjem pogodb.« Za posamezni ka- belski priključek, kabel in svoj delež v sprejemni posta- ji, je moral naročnik, po predračunu, odšteti »april- skih« 700 tisoč din. Po koncu izgradnje so morali naročni- ki, za poračun, odšteti le še 20 tisoč din. »Tako smo si pridobili zaupanje ljudi in potrdili gospodarsko upravi- čenost sistema.« Trenutno gledajo Rečičani 4 domače in 4 satelitske pro- grame. Z dodatnimi sredstvi bodo Rečičani lahko gledali še 4 preostale satelitske pro- grame. BJ Gornjesavinjčani so tekmovali v Nazarjah so se pomerili gornjesavinjski gasilci na občinskem tekmovanju. Gasilci iz petnajstih gasilskih- društev v občini so iz posameznih društev poslali po najmanj dve desetini. Najboljši so bili gasilci iz Gorice ob Dreti, ki so zasedli štiri prva mesta. Tekmova- nje je priredilo gasilsko društvo Nazarje, ki beleži 65-letnico obstoja in skrbi za požarno varnost občinskega gospodarskega središča. Nazarski gasilci (na sliki) so med najbolje opremljenimi v dolini. »Skrbimo za čim večjo požarno varnost tako po tehnični plati, kot tudi za preventivo." pravi predsednik Roman Krajner. Z zanimanjem so zadovoljni, saj šteje društvo 96 članov in 300 podpornih članov. »Imamo dve članski desetini, dve pionirski in desetino mladincev. Želimo ustanoviti tudi žensko desetino.« I^j 13. OKTOBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Nalili so čista vode v konjiški občini te dni sla- ^.jjo občinski praznik. Letoš- nji je .še posebej, kljub krizi, |ji jo čuti tudi ta razvita obči- na. P"''i pomembnih delovnih 2niae v dobrobit krajanom.< To. da so včeraj na Polonah odprli vodovod, je domala osrednji dogodek, predvsem da izpolnjena dolgoletna želja Konjičanov. da bi uporabljali neoporečno vodo. Zato je bilo slavje toliko lepše, je menil tu- di slavnostni govornik, pred- sednik Izvršnega sveta Stane Kokelj, ki ima tudi veliko za- slug pri aktivnostih za izgrad- njo tega vodovoda. Pridobitev čiste, neoporečno vode je bila tudi ena izmed na- log programa samoprispevka. Z iskanjem izvirov vode so za- čeli leta 1983, ko so večkrat globoko zavrtali v zemljo na Polonah nad Konjicami. Nare- dili so tri vrtine in prvi sta v ce- loti zadostovali za nov vodo- vod Konjičanom. Njuna izdat- nostjo s prostim prelivom oko- li 1,5 litrov na sekundo, tretji vrtini pa bo pomagala črpalka. Izdatnost ene od vrtin bo na- menjena potrebam kraja, ka- kor so se bili predhodno dome- nili, ostala voda pa se bo preta- kala po novem vodovodu. Začetna nesoglasja, ki so se pojavila v vasi Poleno zaradi gradnje vodovoda in so izvira- la iz bojazni in občutka ogrože- nosti za lastno preskrbo z vo- do, so mimo. Aktivnosti, za ka- tere so se sporazumeli na zbo- ru krajanov, v občini uresniču- jejo in so jih verificirali tudi v občinski skupščini. Trasa vodovoda je speljana od vasi Polene, kjer so izviri, do Slovenskih Konjic kjer so rezervoarji. Vodovod je dolg nekaj več kot tri kilometre. Priključek je narejen na omrežju za področje Mizarske ulice, Kostroja. Kajuhove ulice na cevovod Konus in priklju- ček na cevovodno omrežje, ki je povezano z vodnim rezervo- arjem v Škalcah. Z deli za po- polno oskrbo občanov z ne- oporečno vodo bodo v Sloven- skih Konjicah nadaljevali, saj je voda iz žičkega vodovoda cesto neustrezna m zlasti ob nalivih kalna. MATEJA PODJED Obletnica Celjskili lekarn Letos mineva 20 let, odkar so se združile lekarne šestih občin v delovno organizacijo Celjske lekarne. Obletnico bodo delavci in upokojenci lekarn, ki jih je preko 160, obeležili v petek. Na slovesnosti bosta spregovorila tajnik Združenja lekarn Slovenije Ivan Remškar in direktor Celjskih lekarn Jože Gorenc. Kulturni program bodo prispevali igralci SLG Celje in oktet Studenček, podelili pa bodo 26 jubilejnih priznanj za 20-letno delo v Celjskih le- ^a.rnatk_.^_^_. MBP Most končan do konca oktobra Na razgovoru, ki gaje sklical predsednik Komiteja za družbeno planiranje in razvoj laške občine Pavel Ajdnik, so povedali, da bo most v Marija Gradcu končan do konca meseca. S Cestnim podjetjem Celje so se dogovorili, da bo most končan do 29. oktobra. V tem času se bodo vozniki morali posluževati obvozov, ki so sedaj že tudi označeni in sicer preko Brez in Šentjurja (tudi) za tovorni promet, za osebne avtomobile in traktorje pa preko Mišjega dola. Investicija, gradnja novega mostu, bo Krajevno skupnost Marija Gradec veljala 177 milijonov dinarjev. y^ Kdal mesnica v Petrovčah? Krajevna skupnost Petrov- če v žalski občini šteje osem zaselkov in v njih skoraj 3000 ljudi. Ljudem je za oskrbo z najnujnejšimi živili na voljo skromna samopostrežna trgo- vina Savinjskega magazina. V mejah njihove krajevne skupnosti je sicer Nama v Levcu, vendar je ta pri roki le malokateremu Petrovčanu. Silno pa so krajani nezado- voljni zlasti v zadnjem času, ker so v središču kraja ukinili mesnico. Pred vojno so v Petrovčah imeli tri mesnice. Zdaj so lju- dje lahko kupovali v eni sami in še tista, last Celjske mesne industrije je bila takšna, da je inšpektor marsikdaj hodil mi- ze mimo nje. Pred nekaj mese- ci je mesar odšel v pokoj in vrata mesnice so v kraju ostala zaprta. Ljudje v krajevnih organih so na problem slabe oskrbe že nekajkrat opozarjali, pritožuje- jo se upokojenci v tamkajšnjih blokih, oster dopis so na kra- jevno skupnost zaradi zaprtja mesnice poslali tudi borci. Skratka, 2896 krajanov Pe- trovč zahteva, da v kraju uredi- jo klasično mesnico in da jim pri reševanju tega problema pomagajo tudi ljudje v občin- skih organih. Kot pravijo kra- jani, jih ne zanima, kdo bo oskrbovalec - ali bo to Savinj- ski magazin ali Celjska mesna industrija ali kdorkoli drug. Zahtevajo le, da bo v kraju spet odprta mesnica. Problem mesnice v Petrov- čah je poleg pomanjkanja de- naija problem dogovarjanja med Savinjskim magazinom kot nosilcem osnovne preskr- be v žalski občini in Celjsko mesno industrijo. Predstavniki Celjske mesne industrije, ki je s svežim me- som oskrbovala kraj že doslej, so v pismu krajevni skupnosti pred nekaj tedni ponovno za- gotovili, da so v Petrovčah pri- pravljeni urediti delikatesno trgovino. Ko je bil letos julija sklican razgovor o preskrbi Petrovč skupaj s predstavniki skupšči- ne občine in izvršnega sveta ter Merxa, so predstavniki Sa- vinjskega magazina obljubili, da bodo sedanjo samopostrež- bo v zadružnem domu razširili in zagotovili prodajo svežega mesa. Na razgovoru s pred- stavniki krajevne skupnosti in izvršnega sveta minuli teden so ljudje iz Savinjskega maga- zina ponovno obljubili, da bo prodaja svežega mesa urejena v samopostrežni trgovini do konca leta. Predstavniki krajevne skupnosti tem obljubam ne verjamejo preveč, kajti na problem opozarjajo že dobri dve leti, ljudje pa morajo po tistih nekaj deset dekagra- mov mesa, kolikor si^a sploh lahko privoščijo, v Žalec ali kam drugam. Ne verjamejo obljubam, kajti novo leto je pravzaprav pred durmi in urediti mesnico, pridobiti vsa soglasja, narediti načrte in se- veda zbrati denar v dobrih dveh mesecih je verjetno ne- uresničljivo. Danes pač ni pomembno, če Savinjski magazin čez noč ukine preskrbo na Dobrov- Ijah, ukine trgovino v Šempe- tru in delno v Žalcu. Tudi v Celjski mesni industriji se ne obnašajo nič drugače. Ta- ko kot v Petrovčah so kazali velik interes za mesnico v Ta- boru, Preboldu, v Žalcu, rezul- tat vsega pa so le neizpolnje- ne obljube. IRENA JELEN-BAŠA^ Kulturno o smeteh Eden izmed dolgoletnih problemov, s katerim se uba- dajo v konjiški občini, je lo- kacija za novo odlagališče ko- * munalnih odpadkov. [ Ničkoliko razprav, predlo- I gov, ponujenili lokacij je bilo že na to temo. Nazadnje v ne- deljo dopoldne v .svetli in novi dvorani v Jerneju nad Ločami. I Seveda ni šlo za dokončno od- ločitev, ampak, kot so želeli in poudarjali na občini, za trezen I in demokratičen dialog s kraja- \ ni Jerneja. Nedeljski zbor je to v resnici tudi bil. je dejal predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Avgust Špoljer, če- prav je bilo vmes tudi nekaj takšnih krajanov, ki niso hoteli ali pa želeli razumeti, da občin- sko odlagališče nekje pač mo- I ra biti. Ce bo le-to ekološko I fisto, kot je zamišljeno (in tak- projekt so občinski možje Jernejčanom tudi predstavili), se v resnici ni bati ne smradu in ne onesnažene podtalnice. Resnica je tudi na drugi stra- •li medalje: nihče nima rad od- padkov pred lastnim pragom. Krmariti je treba torej nekje Vmes, med obema platema me- f^alje in se dogovorjenega drža- ji' V nedeljo, kot rečeno, ni šlo ^dokončno odločitev, temveč ^ svojevrstno sodelovanje y katerega potezi je najbrž tudi 'griča ..daj-dam-. Nihče ne pravi, da Jernejča- narobe razmišljajo, ko za morebitno dokončno lokacijo za odlagahšče želijo od občine še kaj »iztržiti". Morda jim je prav na ta račun marsikaj že uspelo. Kraj se razvija, postaja lep in urejen in nihče, najmanj pa v občini, si ne želi. da bi ga omadeževali z brezvestno na- ložbo. Ta ne bo tako majhna, saj v primeru, da bodo na Jer- neju vendarle uredili deponijo (v ozki. zamočvirjeni, kmetij- sko neuporabni dolini Ličnice) naj bi bila ta slovenski vzorec, kako pravilno odlagati komu- nalne odpadke, obljubljajo v občini. MATEJA PODJED Ustanovili bodo kolesarsko sekcijo Konec tedna je bilo Laško v znamenju kolesarjev. Pri Društvu za šport in rekreacijo Partizan Laško so v nedeljo pr- vič organizirali Trim kolesarje- nje. Kljub hladnemu jutru se jih je zbralo 38, med njimi šest družin. Na 20 kilometrov dolgi progi so poskrbeli za dobro vo- ljo in okrepčilo. hkrati pa vse udeležence seznanili z u.sta- navljanjem kolesarske sekcije, ki jo bo vodil Tone Košir. Med najmlajšimi udeleženci je bil Gregor Križnik, posebno pa se je izkazal tudi Sašo Teršek. VM komisija za delovna razmerja OŠ IVANKA URANJEK CELJE, Oblakova 15 objavlja prosta dela in naloge kuharice Delo združujemo za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Pogoji: dokončana srednja gostinska šola - smer kuhar in najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Rok za prijavo: 15 dni po objavi na gornji naslov z vsemi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po ob- javi. V nedeilo otvoritev postojanke na Šentjungertu Na Šentjungertu pri Galici- ji v žalski občini bodo v nede- ljo odprli planinsko posto- janko. Na vrhu ob cerkvi je sameva- la mežnarija, ki je počasi pro- padala. Člani planinske sekcije IZ Galicije, ki je vključena v žalsko planinsko društvo, so navezali stike z župnijo in ško- fijo, ki je lastnik tega objekta in sporazumeli so se, da lahko planinci ta objekt upravljajo petnajst let, imajo pa tudi prednostno pravico za more- bitni odkup zgradbe. Planin- cem iz Galicije so na pomoč priskočili žalska telesnokul- turna skupnost, številne delov- ne organizacije in planinci iz Žalca. V nedeljo bodo tako pri- pravili tudi trim pohod, na Sentjungert, po jtvoritvi pla- ninske postojanke pa bodo po- delili značke za prehojeno Sa- vinjsko planinsko pot in za so- delovanje v akciji Razgibajmo življenje. Na Sentjungert vodi- jo poti tudi iz Šmartna v Rožni dolini. Zavrha in z Lopate, pla- ninci iz žalske občine pa bodo na pot krenili iz avtobusne po- staje v Žalcu, preko Jederti in Pirešice. Izletnik spet prevzema Celjsko kočo v ponedeljek, 10. oktobra, je minilo natanko leto dni. kar sta zakonca Zakel- šek prevzela \ upravljanje Celjsko ko- čo, ki je sicer last celjskega Izletnika. Prav ob letu prekinjajo pogodbo o med- sebojnem sodelovanju, ki naj bi trajalo v prvi fazi vsaj sedem let. Spori med partnerjema so se stopnjevali in poma- gala ni niti pomoč ustreznih služb pri skupščini občine Celje oziroma Komite- ju za družbenoekonomski razvoj. Ob vse bolj neprimernih odnosih med Izletnikom in zakoncema Zakelšek pa je zanimivo, da je bila Celjska koča bolje obiskana kot v svojih najboljših dneh, saj se je ob sobotah in nedeljah ob njej zbra- lo tudi po 600, kadar pa so bile skupine pa celo po 1000 ljubiteljev narave. Obisk je bil dober tudi med tednom, kjer so prednjačile šole in sindikati. Pohvale urejenosti Celjske koče, dobri postrežbi, pestrosti hrane in drugemu, kar sodi zra- ven, so napisali ljudje iz različnih krajev Slovenije. Španijo, Nizozemske, Zvezne republike Nemčije. Namesto, da bi zakonca Zakelšek v bo- doče še dopolnila svoje načrte na Celjski koči. pa je prišlo do njune odpovedi o na- daljnjem vodenju postojanke in to so pri Izletniku takoj zabeležili ter na delav- skem svetu tudi sami napisali, da preki- njajo sodelovanje. Za nekaj dni je Zakel- šek tudi zaprl kočo, ker ni bilo več kot tri tedne vode (vozil jo je z gasilsko cisterno iz Štor), do problemov je prišlo zaradi vžiga v dotrajanem dimniku, ki so ga popravili, problem je s kaminom in še in še. Potem so začele izbijati na dan po- manjkljivosti z obeh strani, ki sta si jih partnerja očitala, nista pa nakazala niti kančka želje po medsebojnem strpnem dogovoru, po morebitnem skupnem pri- stopu k reševanju problemov na Celjski koči. Zadnji sestanek so opravili v ponede- ljek dopoldne, trajal pa je več kot dve uri. Zbrali so se pri predsedniku izvršnega sveta Skupščine občine Celje Milošu Pešcu: "Razgovor smo organizirali, ker seje zadeva na Celjski koči zakomplicira- la in ker se je Zakelšek odločil, da da odpoved in o tem obvestil Izletnik. O teh problemih smo pri meni razpravljali že spomladi in stvar se ni izboljšala, temveč poslabšala," Razgovor je tekel -na mestu«. Vendar so po zaslugi predstavnikov Komiteja za družbenoekonomski razvoj in Miloša Pešca le našli dve konkretni točki: ime- novali so komisijo za pregled dejanskega stanja pri črpališču vode na Celjski koči (ta komisija naj bi se sestala danes, v četr- tek) ter še isti dan (v ponedeljek) tele- gramsko ponudili obema strankama de- vet zapriseženih cenilcev in vsak si n^ izbereta po enega, da bo strokovno opra- vil pregled vloženega dela zakoncev Za- kelšek v Celjsko kočo in okoli nje, kar bo osnova za povračilo denarja Izletnika Za- kelšku. Direktor gostinstva v sklopu Iz- letnika Zdravko Turnšekje zagotovil, da imajo trenutno dvaniyst ljudi viška in jih bodo nemudoma poslali na Celjsko kočo. Obljubil je, da bo koča takšna, kot je bila pod vodstvom zakoncev Zakelšek. Tako je končano prvo dejanje samo le- to dni trajajočega sodelovanja med Izlet- nikom in zakoncema Zakelšek. ki za svo- je delo nista prejela niti ene kritike. Zdaj je na potezi Izletnik, ki je Celjsko kočo že imel. Obiskovalci znane postojanke pa bodo najboljši sodniki, ali bo sedanje do- bro počutje na Celjski koči trajalo še na- prej ali pa se vrnilo v nekdanje -Izletni- kove časC" TONE VRABL Ob tednu otroka v laški občini so teden otro- ka še posebej delovno obeleži- li v vseh enotah vzgojnovar- stvenega zavoda. Otroci iz vrtca so v sodelova- nju z glasbeno šolo spoznavali različne glasbene instrumente in jim tudi prisluhnili. Prvič pa so medse povabili tudi vrstni- ke, ki ne obiskujejo organizira- nega varstva. Vsak dan se jim je med 9. in 11. uro na vseh enotah priključilo po osem otrok, ki so večji del sami iz okoliških vasi prisilili starše oz. njihove skrbnike, da so jih pripeljali v vrtec. V tem tednu so po vseh enotah pripravili tu- di predavanja za starše otrok s poudarkom na higieni rok, o škodljivosti kajenja v prisot- nosti otrok in AIDS. VLADO MAROT Obnavljajo cerkev na Šmihelu Obnova spomenikov, med njimi tudi sakralnih, je ena od akcij, ki jo pri Občinski kulturni skupnosti Laško iz- vajajo v sodelovanju z nad- župnijskim uradom in Zavo- dom za spomeniško varstvo iz Celja že nekaj let. Po obnovitvi Martinove cerkve v samem Laškem, so že minulo leto pričeli z obnovo cerkve na Šmihelu nad La- škim iz 17. stoletja, ki spada med najpomembnejše kultur- ne spomenike v porečju Savi- nje, ker je kvalitetna po arhi- tekturi in opremi. Prva. ki je vidna že od daleč, je dvostolp- na zunanjščina. Lani so oba stolpa prekrili z bakreno plo- čevino, letos pa se dela nada- ljujejo pri učvrstitvi več kot štirideset metrov visokih stol- pov z železnimi vezmi. Stolpa sta zaradi potresa že v prejš- njem stoletju ter vremenskih in drugih vplivov postala slabo utrjena. Obnovili bodo tudi fa- sado. Takšne akcije zahtevajo tudi veliko stroškov. Le-te pokriva- jo s prostovoljnimi prispevki občanov, nekaterih delovnih organizacij in s sredstvi Občin- ske kulturne skupnosti ter ma- riborske škofije. VM 8. STRAN - NOVI TEDNIK 13. OKTOBER Razstava o profesorjih celjske gimnazile častitljiv jubilej ob 180- letnici gimnazije bodo po- častile tudi nekatere celj- ske kulturne ustanove. Celj- ski zgodovinski arhiv z do- kumenti o boju za slovenski jezik, Muzej revolucije z do- kumenti o sodelovanju dija- kov v razvoju Celja, v Li- kovnem salonu se bodo predstavili akademski sli- karji, nekdanji dijaki, v glasbeni šoli, nekdanji di- jaki, slavistično društvo pa bo odkrilo spominsko ploš- čo jezikoslovcu Vatroslavu Oblaku. V študijski knjižnici Ed- varda Kardelja v Celju pa je že na ogled razstava strokov- nih in znanstvenih piscev profesorjev na celjski gimna- ziji. Razstava bo odprta do 20. oktobra. V 180 letih celjske gimna-i zije je poučevalo v njenih razredih veliko kasneje po- membnih mož, znanstveni- kov, literatov in javnih de- lavcev. Ker pa je delo učite- lja nevidno - včasih se zdi, da izgine kakor voda v pesku - je na razstavi predviden »viden« del dela nekaterih profesorjev, namreč strokov- ni članki in razprave, ki so jih pisali in objavljali ob svo- jem šolskem delu. Razstava predstavlja izbor, tako po številu piscev (velja zlasti za starejše obdobje) kot tudi po številu natisnje- nih del. Predstavljenih je okoli 65 piscev z 200 članki in knjigami. Razdeljeni so v tri obdobja: prvo, obdobje, od začetka do prve svetovne vojne, obdobje med obema vojnama in obdobje po letu 1945. Med področji, s katerimi so se ukvarjali celjski profe- sorji, prevladujejo humani- stične stroke. Kaj kmalu po ustanovitvi gimnazije v Celju se je v ti- sku pojavil Slomškov profe- sor Janez Anton Suppan- tschitsch, Prešernov sodob- nik je bil Johann Gabriel Se- idl (po njem se je imenoval sedanji Meškov studenec), kot začetnik je v Celju učil tudi Blaž Kocen, čeprav ta- krat še ni bil kartograf. Na celjski gimnaziji je poučeval tudi veliki slovaropisec Maks Pleteršnik. Med profesorji, ki so učili na celjski gimnaziji med obema vojnama, je vrsta imen, ki jih kasneje srečamo na razhčnih področjih. Sre- čamo slavistko Marjo Borš- nik. Lina Legiša, kemičarko Marijo Perper, botanika Maksa Wraberja, fizika Miro- slava Adlešiča, Romana Sav- nika, Pavleta Blaznika, Jan- ka Orožna, Srečka Brodarja, Alojzija Boharja. Po letu 1945 je bil na celj- ski gimnaziji izredno razgi- ban publicist in ravnatej celjske gimnazije Tine Orel. V zgodovino je vodila pot Ivana Mlinarja, Janka Orož- na, v slavistične razprave pa Franca Jesenovca. Na celjski gimnaziji se srečamo tudi v sedanjosti z vrsto imen, ki s svojim znanstvenim in pu- blicističnim delom dokazu- jejo, da polog pedagoškega dela osmišljajo svoje življe- nje tudi na ta način. ZDENKA STOPAR Barve v očeh in na slikah v Likovnem salonu v Ce- lju je te dni še na ogled pre- gledna razstava likovnih del Alojza Zavolovška, ki jo je ob njegovi 60-letnici Ce- lju posredoval Kulturni center Ivan Napotnik Tito- vo Velenje. Izbor del Alojza Zavolov- ška, ki zdaj živi v Mozirju, ustvarjalno pa je bil močno povezan s Titovim Vele- njem, kjer je deloval kot li- kovni pedagog, galerist in mentor, predstavlja prerez del iz slikarjevega najzgod- nejšega obdobja do danes. To je tudi prva samostojna razstava Alojza Zavolovška v Celju. Predstavlja se s kra- jinarstvom, ki je na Sloven- skem bolj malo prisotno, za- to je razstava še toliko bolj zanimiva. Slikar je postavil na ogled 14 olj, 12 akvarelov n 4 perorisbe. Zanimivo je, da vlada veliko zanimanje za razstavo med mladimi, zlasti med dijaki srednjih šol, ki si z zanimanjem ogledujejo de- la akademskega slikarja Alojza Zavolovška. Prav mladim pa je slikar kot li- kovni pedagog veliko dal, saj je s strpnim, prijateljskim odnosom oblikoval rodove bolj ali manj talentiranih učencev. Mnoge med njimi je tako navdušil za likovni izraz, da so nadaljevali študij v slikarstvu. Vseskozi ostaja Alojz Za- volovšek kot pedagog in sli- kar zvest akvarelu. Kot veli- kega ljubitelja narave ga je mogoče srečati z akvarelnim blokom, barvami in trinožni- kom, ko išče motiv, ali pa že ustvarja. Zdaj največkrat v svojem priljubljenem kra- ju Mozirju. Slikarstvo Alojza Zavolov- ška že od vsega začetka te- melji na barvi. Ta pomeni sli- karju tisto osnovno izrazilo, ki se mu morajo podrediti vse ostale sestavine v sliki. »V slikarjevih očeh se na- rava in objekti v njej spremi- njajo v barvne gmote in lise, ki tako na najbolj neposre- den način manifestirajo svo- jo čisto vizualno pojavnost«, je med drugim razstavi na pot napisal Cene Avguštin. . MATEJA PODJED Vabljiv koncert \ Kirtk. 18. oktobra se bo v itiiskem Narodnem domu začfla letošnja abonmajska koiKertna sezona Zavoda za -kiihurne prireditve. Obsegala bo ■'^••t abonmajskih koncer- tov, nt kaj pa Jih bodo pripra- vili tudi izven abonmaja. Otvoritveni koncert bo to- krat pripadel slovenskim umetnikom, slovitemu Ijub- ljan.^k€mu triu Lorenz. z njimi pa bo nastopila tudi v zadnjem času vedno bolj uveljavljena sopranistka Olga Gracclj. Tria Lorenz skorajda ni potrebno predstavljati, saj je že vrsto let vpet v naše kulturno dogajanje ter istočasno velik ambasador slovenske glasbene umetnosti po precejšnjem delu sveta. So- pranistka Olga Gracelj je kon- čal-i študij solopetja v Manche- stru. kot solopevka pa že kon- certirala v Angliji, na Dan- skem in Finskem. Na opernem odru je debutirala let^ 1979 v Ljubljani. Doslej je s sijajnim usfxhom oblikovala ie vrsto opernih likov, vedno i/raziteje pa se uveljavlja tudi kot kon- ceilna pevka. Poleg nagrade \VilJiams Trust Countess. ki jo je prejela med študijem v An- gliji, je tudi dobitnica liagrade r-("^trnovega sklada. eg Nove (likovne) vizije? Na celjskem območju je v zadnjih letih že kar lepo število likovnih kolonij. Ta- koimenovani Ex tempore ima že nekajletno tradicijo na Dobrni, nekoliko manj Bistrica ob Sotli, posamez- ni poskusi so bili tudi v La- škem, z resno vztrajnostjo se je v zadnjem času pojavi- la tudi Rogaška Slatina, ki- parji se zbirajo v Zavod- njah nad Šoštanjem, zdaj že nekoliko pozabljena pa je tudi forma viva v Zrečah. Tudi nekatere šole se vklju- čujejo v širše okolje in ga plemenitijo z izdelki svojih učencev. Takšna oblika kulturnega delovanja se je dokaj dobro uveljavila. Najbolj tam, kjer so organizatorji vezali med- sebojne naloge in obveznosti na kakšno delovno organiza- cijo, ki tudi sama iz poslov- nega interesa in povezanosti z neposrednim okoljem (zna- čilnost za zdraviliško-turi- stične kraje) na takšen način skrbi za svoj poslovni ugled. Seveda ne gre tudi brez osebne angažiranosti posa- meznikov, ki so nosilci izva- janj programov, kajti brez neposrednega osebnega tru- da, vzdrževanja stikov s so- delujočimi, lahko takšna or- ganizacija hitro propade ali se razvodeni. Namreč, kakš- nega veUkega materialnega nadomestila sodelujoči ni- majo. Le ustrezne razmere za delo in sprememba okolja sta tista dva najbolj odloču- joča elementa, ki prevladuje- ta pri odločitvah slikarjev in kiparjev, da se odločajo za sodelovanje na likovnih ko- lonijah in drugih tovrstnih prireditvah. Pa možnost sre- čanja s kolegi iz drugih kra- jev ali drugih republik, mor- da celo iz tujine, kar je že .j2elikajr£jciko&t..Xudi sistem- ski denarje vedno bolj odda- ljen od takšnih prireditev, zato se organizatorji vedno bolj strogo obnašajo pri kri- terijih za sodelovanje, pri po- nudbi so še bolj racionalni kot so bili doslej in vedno bolj se vežejo na posamezne delovne organizacije, kjer še imajo kaj denarja. Prav pose- ben odnos in poseben pro- jekt o likovni koloniji je izde- lala celjska Kovinotehna z angažiranjem umetnikov na Cresu. Takšna oblika so- delovanja predstavlja nekaj novega, nekaj trajnejšega in tudi bolj poslovnega. Vred- nost ustvarjenih del je na- mreč presežena z material- nim nadomestilom, ki ga so- delujoči potrebujejo za nor- malno delo, delovna organi- zacija pa je vse oblike lastne- ga deleža oblikovala na po- slovni in samoupravni ravni, kar je za današnje čase še po- sebna vrednost. Morda pa so te redke izjeme le znanilke novega obdobja v iskanju bolj kakovostnega sodelova- nja med kulturo in ostalimi dejavnostmi ljudi in si- stema*^ DRAGO MEDVED v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v soboto, 15. oktobra ob pol osmih zvečer koncert narodno zabavnega ansambla Slovenija. V soboto, 15. oktobra bo v Titovem Velenju in v Šmart- nem ob Paki gostoval vrtec Jadvige Golež iz Maribora. Uprizorili bodo lutkovno igrico Piščanček Pik ob 10. uri v domu kulture v Titovem Velenju in ob pol dvanajstih v domu kulture v Šmartnem ob Paki. V Zdravilišču v Rogaški Slatini v teh dneh gostijo pet priznanih likovnih umetnikov, ki v okviru Likovne jeseni v Rogaški Slatini na svoja platna poskusno ujeti krajino Rogaške Slatine in njene okolice. Razstavo del, ki jih bodo Slavko Kores iz Maribora, Ferdo Mayer iz Tržiča, Tomaž Železnik iz Ljubljane ter Darinka Pavletič-Lorenčak in Milan Lorenčak iz Celja ustvarili na likovni jeseni bodo v avli Terapije zdravilišča odprli v nedeljo, 16. oktobra ob 19. uri. V knjižnici - galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo del akademskega slikarja Apollonia Zvesta. Razstavljeni bodo grafični listi »Noč meduz«, ob otvoritvi pa bo kul- turni program, ki ga bo pripravila Glasbena šola Titovo Velenje. Razstava bo odprta do konca meseca. V knjižnici v Titovem Velenju bo jutri ob 19. uri preda- vanje psihologa dr. Antona Trstenjaka na temo »Človek v stiski« in po predavanju tudi razgovor. V Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini bo od jutri do nedelje filatelistično in numizmatično društvo Donat-MG iz Rogaške Slatine pripravilo razstavo znamk in razglednic Rogaške Slatine. V Likovnem salonu v Celju bo do srede, 19. oktobra še na ogled pregledna razstava slikarskih del Alojzija Zavo- lovška, ki jo je pripravil Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja. V dvorani Zdraviliškega doma v Laškem je na ogled razstava fotografij, ki jih je Laščan Tone Košir posnel na temo Planinstvo in pohodi. Razstava fotografij bo na ogled do 20. oktobra. V knjižnici Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu v Celju so razstavljena literarna dela profesorjev gimnazije z naslovom Strokovni in znanstveni pisci. Razstava, ki so jo pripravili ob 180-letnici Celjske gimnazije, bo na ogled do 20. oktobra. V razstavnem prostoru delovne organizacije Konus v Slovenskih Konjicah so na ogled likovna dela, ki so nastala na letošnjem Ex Tempore Dobrna C8. Razstava bo odprta do 30. oktobra. * V KLjUBu mladinskega kulturnega centra v Cankarjevi uhci v Celju bo drevi ob pol osmih projekcija video filma Umazan ples, jutri in v soboto zvečer pa bosta v KLjUBu plesna večera. Srečanje s Crnkovičem Minuli petek je bilo v pro- storih kulturnega kluba Ivan Cankar v Celju sreča- nje z Markom Crnkovičem, novinarjem, publicistom, prevajalcem, kritikom. Po- govor z njim je vodil Slavko Pezdir. Uvodoma je gost ve- čera dejal, da mu ne laskajo preveč opredelitve, ki ga oz- načujejo kot provokatorja v slovenskem kulturnem prostoru, ali pa, da je člo- vek, ki se ne ustraši pred zamerami, tudi nekaterih takoimenovanih veličin na Parnasu slovenske kulture. Svoje poglede na literatu- ro, na jezik in narod gradi neobremenjeno in se ne pu- sti ujeti v razmišljanja o slo- venski majhnosti. »Pišem, kot bi živel v Parizu«, pravi Marko Crnkovič, a tudi do- daja, da seveda ni mogoče zanikati svojih korenin. Po njegovem mnenju bi morali ljudje tudi pisati tako kot se izražajo v vsakdanjem govo- ru. Sam uvaja takšen način pisnega izražanja, kjer je to možno, kajti kot novinar kul- turnega uredništva Dela ni- ma vedno možnosti in to- vrstne svobode, da bi svoj stil povsem sprostil. Zato je na srečanju tekla jpeseda tu- di o zvrsteh, njihovi čistosti, etiki in odgovornosti do jav- nega izražanja. Literarne kri- tike piše brez obremenitev do avtorja in če se mu zdi delo slabo, tako tudi napiše, brez zadržkov. Ob tej izjavi se je odprla nova tema razgo- vora in sicer o kritiki sploh, kajti mnogi so menili, da so danes v slovenskem kultur- nem prostoru vse kritike enake, v glavnem hvalijo, ker je prostor majhen, vsi se med seboj poznajo, pa tudi sicer kritikova beseda nima velikega vpliva na nadaljnjo produkcijo izdelka, ki je predmet kritike. Nima tržne vrednosti. Precej misli je bilo izgo- vorjenih o racionalnem in čustvenem in čutnem, o raz- merjih med osebnostnim po- gledom in družbeno utirje- nostjo v pogledih, mišljenju, ■ tradiciji, konvencionalnosti Prav sproščujoče je bilo go- vorjenje o kulturi kot o spro- stitvi in zabavi in ne le kot resni in usodnostni kompo- nenti posameznika ali naro- dovega življenja. Kultura, je bilo poudarjeno, je tudi ne- kaj, kar prerašča nacionalne meje, kar prerašča človeka samega v njegovem om.eje- vanju svojega lastnega mi- selnega sveta in dojemanja. Je nekaj, kar je totalna svo- boda. ^ I Dveurni pogovor je izzve- nel v seštevek nekih poseb- nosti, ki pomenijo drugačen, nekonvencionalen zorni kot gledanja na vlogo literature in kulture ter umetnosti sploh do posameznika in do skupnosti. Gost se je, koli- kor je bilo dano, to jc pa^ stvar razpoloženja, razodel sogovornikom kot mlad raz- umnik, ki ima svoj rokopis in svoje poglede na svet. Za marsikoga šokantne ali oma- lovažujoče do tradicionalnili svetilnikov, za marsikoga sveže in provokativne do ti- ste mere, ki omof^oča noV< tvornost v dialektiki kultul nega razvoia, tudi navad. , DRAGO MEDVEl Mednarodni slikarski tedni Neposretini stiki umetnikov in aelovniti organizacij Celjski mednarodni slikar- ski tedni so po svojih organi- zacijskih in vsebinskih ambi- cijah prva tovrstna priredi- tev v našem prostoru, ki je v primerjavi s konstantami podobnih likovnih srečanj obogatila svojo vsebino ter vitalno začrtala svojo bodoč- nost. Vložena sredstva v to kultur- no manifestacijo, ki po kon- ceptu presega dano podobo kulturnega stanja v Celju, niso enoznačna determinanta, tem- več inovativno stimulirana, ter obogatena z rezultati umetni- škega bogastva. Medsebojni odnosi zaupanja vseh sodelu- jočih predstavljajo prizadeva- nja za zmanjšanje razkoraka med razumevanjem splošnega delovnega rezultata kot edine- ga stvarnega dosežka in ustvarjalnim naporom vseh s področja umetnostnega do- gajanja. Odprtost in posluh de- lovnih organizacij za intelektu- alne in duhovne vrednote, ka- tere se kot zavezujoč moment le počasi vključujejo v vsakda- njo obliko vzpostavljanja no- vih družbenih dimenzij, pome- ni korak, ki ga je storila Kovi- notehna kot nosilec zamisli ter Aero in Zavod za kulturne pri- reditve - Likovni salon Celje skupno z ustvarjalci, pomemb- no dejanje k vraščanju in so- oblikovanju novih družbenih stanj. 1. celjski mednarodni slikar- ski tedni se odvijajo na otoku Cresu, njih rezultate pa bomo preverjali na razstavi v Likov- nem salonu Celje. Ustvaijalci prvega delovnega srečanja so gostje Kate Bright in John Co- leman iz Velike Britanije, Pe- ter Alois Rumpf iz Avstrije, Ja- na Vizjak, Ivo Prančič in Mat- jaž Gruden iz Slovenije. V želji organizatorjev in prizadevanju vseh mladih ustvarjalcev vključenih s svojimi rezultati v pričujočo razstavo, bomo po- dali sliko ustvarjalne aktivno- sti in likovno transponiranih idej in problemov, s katerimi so bili umetniki okupirani. Drugotno okolje in nove mož- nosti za različne miselne pri- stope so pogojevali vedno no- ve preiskuse v sicer že dogna- nem in osebno dorečenem li- kovnem svetu. Nova razmerja do okolja, umestitev preverje- nih likovnih spoznanj v obli- kovno formo novih rešitev, so ob njihovem začetku zahtevala nepredvidljive zapreke. Z nji- mi so se umetniki spoprijemali posamič in iskali vsak sebi la- sten rezultat. Podobe kraškega sveta, v ka- terih so odkrili neslutene raz- sežnosti emocialnih dovtipov, so postale živa materija slikov- ne ploskve. Individualna čute- nja do danega okolja in izbra- nega motiva pa so sugerirala odločitev idejne in oblikovne opredelitve. ALENKA DOMJAN Novi motivi s slikarske kolonije Osmič zapored je bila osnovna šola Marije Broz v Bistrici ob Sotli gostiteljica in organizatorica pionirske likovne kolonije Naši kraji - Titovi kraji. Poleg mladih iz domala vseh osnov- nih šol šmarske občine, so se tega srečanja udeležili pionirji iz pobratenih šol iz Gevgelije, Niša, Kumrovca in Dervente. V petek je petinštirideset mladih prenašalo na platno in papir številne motive te slikovite in zgodovinsko zanimive pokrajine, stvaritve pa so potem razstavili v bistriški osnovni šoli, kjer so istočasno odprli tudi razstavo prvega pionirskega etnološkega tabora, ki so ga septembra organizirali strokovnjaki delovne organizacije Spominski park Trebče. M. A. 13. OKTOBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Gornjegrajski utrip v Gornjem gradu so le- tos zabeležili porast turi- stičnih nočitev, sicer pa je v Zadretju trenutno mrtva sezona. Kot običajno je v tem času oživel izletniški turi- zem in to predvsem ko- nec tedna. V Gornjem gradu pravijo, da dobro sodelujejo z mozirskim Kompasom. Pripravljajo se na bližajočo se zimsko sezono in novembra pri- čakujejo prve prijave. V Gornjem gradu imajo smučarsko vlečnico, dve turistični kmetiji pa ima- ta tudi lastni vlečnici. Zadruga je že objavila cenik za zimsko sezono. Za nad 3-dnevno bivanje je cena polnega penziona za I. kategorijo 29 tisoč din, za II. kategorijo 27.500 din, za III. katego- rijo pa 26 tisoč din. BJ KOMENTIRAMO Brez ljudi nI turizma Da je v vsaki slabi stvari tudi nekaj dobrega, je star pregovor in to bo bržčas ve- ljalo tudi za podelitev celo- letne turistične neže, ki stajo v nedeljo v Postojni prejela celjski Izletnik in mozirski izvršni svet. Dobro v tem pri- meru je to, ker se bodo od- slej odgovorni vendarle mo- rali odločiti, kaj storiti z Lo- garsko dolino, eno najlepših alpskih dolin, ki zadnja leta privablja v ta čudoviti predel Slovenije le še malo gostov. Še ne tako davno, je bila Lo- garska eden izmed pojmov slovenskega turizma. Zahte- ve turistov so bile takrat pač manjše kot dandanes, saj je vsakomur jasno, da ponuja- nje zgolj naravnih lepot še zdaleč ni tisto, kar bi zado- stovalo potrebam razvitega turističnega sveta. O razlogih, zakaj se v mo- zirski občini ne morejo odlo- čiti, kaj bi počenjali s to lepo alpsko dolino, smo že nekaj- krat pisali. Tudi o prizadeva- njih, da bi se stanje izboljša- lo. Kdo ve koliko programov je že bilo pripravljenih in jih sedanja mozirska vla^a zno- va pripravlja v sodelovanju z najimenitnejšimi sloven- skimi strokovnjaki in insti- tucijami za to področje. Re- zultatov vsaj do danes še ni. Število nočitev je celo manj- še kot pred vojno. V primeru Logarske doline se še kako kaže resnica gesla, da smo turizem ljudje in prav tu ve- lja spomniti na besede pred- sednika mozirskega izvršne- ga sveta, ko je pred nedav- nim dejal, da se tudi prebi- valci tega prelepega koščka Slovenije otepajo turistov. Na prvi pogled gre za nelo- gično ugotovitev, vendar te- mu ni tako. Tistih nekaj manj kot 600 prebivalcev solčavskega območja pač vi- di svoje življenjske interese vse kje drugod kot v turiz- mu. Denimo v sečnji. Turiz- ma brez ljudi, ki žive na do- ločenem področju in so pri- pravljeni zanj tudi živeti, si na žalost ne moremo pred- stavljati, pa čeprav bi k sode- lovanju privabili še kdo ve koliko hotelskih in drugih orgeij^izacij, ki bi vlagale v takšne in drugačne zmog- ljivosti. Kot že rečeno - bodeča ne- ža bo morda koga le primer- no pičila. Razpravljati o tem ali prehitro ali prepozno, je seveda nesmiselno, ker so rezultati vidni že nekaj let. Ob tem pa seveda bognedaj, da krivdo za vse valimo le na sedanje občinsko vodstvo, ki je pokazalo veliko mero pri- pravljenosti za razreševanje tega problema. Tudi ne zgolj na Izletnik, pa čeprav je res, da je njihova turistična de- javnost že dalj časa v veliki krizi. Da je zasedenost njiho- vega doma manj kot Ceset- odstotna, je hkrati tudi do- kaz izjemne nesposobnosti. Stavim glavo, da bi upoko- jenci, ki se honorarno pečajo s prodajo raznih turističnih uslug dom veliko bolj napol- nili kot turistični strokovnja- ki pri Izletniku. In še to. Prepričan sem, da Logarska dolina ni stvar le mozirskega občinskega vod- stva in Izletnika, pač pa še koga. Morda tudi tistih, ki so obljubljali toliko pomoči pri njenem razvoju, pa je vse ostalo le pri besedah. Spom- nimo se na Merx, Kompas in še na koga. JANEZ VEDENIK Obletnica hotela Proslavili 110 let Evrope Na petkovi slavnostni seji delavskega sveta so prosla- vili 110 letnico hotela Evro- pa v Celju. Sobota pa je bila namenjena predvsem zve- stim obiskovalcem tega znanega celjskega gostin- skega objekta, saj so pripra- vili večer z ansamblom Hmeljarski instrumentalni kvintet, gostom pa so brez- plačno ponujali tudi pivo laške pivovarne. Tudi v hotelu Evropa se pozna padec standarda naših ljudi, saj fizični obseg pro- meta upada. To velja tako za same gostinske storitve kot tudi za nočitve. Manjšo zase- denost hotela skušajo nado- mestiti s tujimi turisti in ta- ko seje letos v devetih mese- cih povečalo število nočitev tujih gostov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za trideset odstotkov. Padec prometa nadomeščajo tudi z nekaterimi drugimi dejav- nostmi. Tako v Evropi ugo- tavljajo, da seje splačalo od- preti brezcarinsko prodajal- no, ustanovili pa so tudi agencijo za organiziranje za- bavnoglasbenih prireditev v Istri in Kvamerju z ime- nom EMAG. V hotelu Evropa se zave- dajo, da je treba objekt ob- navljati kljub zaostrenim po- gojem gospodarjenja in po- fnanjkanju investicijskega denarja, ki pa ga je vendarle lažje združiti, saj je hotel ^den izmed mnogih v verigi Emona hotelov. Ze v nasled- fijem letu bodo preuredili vrt pred hotelom, za kar že pri- pravljajo ustrezne projekte, izdelani pa so že projekti za povečanje kristalnega salona od sedanjih trideset na se- demdeset sedežev, hkrati pa bodo v starem delu uredili še štiri apartmaje. Salon bo ta- ko primeren za organiziranje raznih seminarjev in sestan- kov. Še posebej se bodo po- trudili za novo ureditev ka- varne, ki jo bodo lahko obi- skovali ljubitelji kavarniške- Na slavnostni seji so de- lavcem, ki so v hotelu zapo- sleni že več let podelili tudi posebna priznanja. Prejeli so jih Marija Krasniči, Da- nica Mirnik, Silva Požar- nik, Silva Plahuta, Branko Plankelj, Dušan Veršec, Mi- lica Raz^oršek, Marta Pajk, Jožica Safer, Suzana Križ- nik, Malčka Romih, Milena, Nunčič, Elica Ritonja, Cvet- ka Senger in Ivanka Zidar. Priznanja so podelili tudi mnogim poslovnim part- nerjem. ga načina strežbe. V tem de- lu bodo tako kot nekoč go- stom spet na voljo časopisi in revije, kavarna pa bo loče- na od prostora, ki je bolj na- menjen prehodnim gostom. Ne nazadnje velja omeniti še obnovo sob, kar bo ustrezalo zahtevam po višji ravni na- stanitve. Za vsa ta dela bodo namenili dobrih dve sto mili- jonov dinarjev. JANEZ VEDENIK ^oštanjska trgatev Šoštanjčani bodo v sobo- to, 15. oktobra ob 16. uri na vrtu Kajubovega doma pri- pravili Vinsko trgatev. Folklorna skupina KUD ^nton Tanc iz Marije Gradca pri Laškem in godci iz Koš- nikove gostilne bodo prika- zali ves potek trgatve, od tr- pnja in stiskanja grozdja do ^^Ijivih Iger. Tudi gostinska ^'onudba bo izvirno domača, poticah in šarklih ter do- \ ^ačih klobasah bo namesto) ^''i^a še tekel mošt, srečke pa' ^odo obljubljajo - vsem ^'■inesle dobitke. Od 19. ure ^aprej bo za ples igral an- ^»ambel Šumah. UM PLANINSKI KOTIČEK Menina ne zapira vrata Dom na Menini planini, na višini 1453 metrov, ki ga oskrbu- jejo gornjegrajski planinci, je od 1. oktobra do 30. maja odprt tudi konec tedna in ob praznikih. Konec tedna ga odprejo za obiskovalce v soboto ob 11. uri, v nedeljo ali zadnji dan praznika pa ga nato zaprejo ob 15. uri. Med tem izvensezon- skim dežurstvom ponujajo v domu prenočišča v ogrevanih sobah, čaj in napitke. Na planoti Menine so možnosti za spre- hode in izlete, pozimi pa tudi za smuko. Na Menini rastejo gobe, maline, borovnice, brusnice in šte- vilna zelišča. Nov razgledni stolp na najvišjem vrhu Menine, na 1508 metrov visokem Vivodniku, omogoča razgled na Kamniške in Savinjske alpe, na Triglav, Nanos, Snežnik, Posavsko hri- bovje, zagrebško Medvednico, Kozjak in na Pohorje. Na Menini so izredni smučarski tereni, zato v zadnjih letih prihajajo turni smučarji. Pri Domu postavijo pozimi priložnostno tudi manjšo smučarsko vlečnico. Sicer pa ima Menina bogato planinsko zgodovino. Prvo kočo so postavili že leta 1896, istočasno kot Mozirsko kočo. Po vojni so Gornjegrajčani dogradili nov dom, ki so ga večkrat posodobili. V domu je 28 ležišč v sobah in 30 skupnih ležišč. Po markiranih poteh je do Doma iz Gornjega grada 2 in pol uri, iz Šmartnega ob Dreti 3, iz Nove Štifte 2 in pol uri, po grebenski poti s Črnivca pa 4 ure. Poti so dobro oskrbo- vane. Do Doma vodita cesti iz Bočne v Zadrečki dolini (15 kilometrov) in Golic v Tuhinjski dolini. Zanimivo je, da na planoti znova oživlja planšarstvo, tako da se na Menini pase nad štiristo govedi. Naravni znamenitosti Menine sta brezno Jespa pri Domu in pol ure oddaljeno jezero Biba. BJ 10. STRAN - NOVI TEDNIK 13. OKTOBER 198r ačrtna skrb za zdravje Člani Sveta za d»-užbeno- ekonomske odnose v kme- tijstvu pri Predsedstvu Ob- činske konference sociali- stične zveze v Celju so raz- pravljali tudi o pobudah in zahtevah javne ekološke tribune junija v Trnovljah, saj so krajani, zvečine kmetje, zahtevali javne od- i ovore odgovornih služb. Ugotavljali so, da so po- stavljena vprašanja v zvezi z onesnaževanjem okolja, zemlje, vode n zraka, po- vsem utemeljena in podprli zahteve kmetov, da dobijo jasne odgovore na svoja vprašanja. V uvodni razpravi pa so se dotaknili tudi nači- na, kako jc Društvo za var- stvo okolja predstavilo po- datke oziroma analizirane vzorce nekaterih živil žival- skega izvora. Menili so, da so bile analize premalo obširne in ni bilo dovolj podatkov za zaključke, ki so vznemirili javnost. Ob tem pa so podpr- li siceršnje delo Društva in ugotavljali, da bi morali v občini javnost takoj sezna- niti z drugačnimi podatki, če seveda obstojajo analize. Svet za družbenoekonom- ske odnose v kmetijstvu jc sprejel skupno stališče, v ka- terem so zahtevali, da pri- stojni občinski upravni or- gan takoj seznani javnost z dejanskimi podatki o ones- naženosti zemlje in kmetij- skih pridelkov, hkrati pa je treba jasno povedati, kako v prihodnje preprečiti oziro- ma zmanjšati nadaljnje ones- naževanje. Pri tem delu de- nar ne bi smel biti ovira, pri- spevati pa bi ga morali tudi največji onesnaževalci. Člani Sveta so tudi predlagali, da se povežejo in v prihodnje usklajeno deluj(^jo vse služ- be za reden nadzor, saj bodo le tako ustvarjeni pogoji za strokovno podlago odloči- tvam o nadaljnjem razvoju kmetijstva na posameznih območjih. Člani Sveta za družbeno- ekonomske odnose v kmetij- stvu so izrazili protest proti odlaganju jedrskih odpad- kov na celjskem območju, hkrati pa podprli zahteve o javni razpravi o namerava- ni izgradnji odlagališča po- sebnih odpadkov na območ- ju Bukovžlaka, ki bi ekolo- ško že tako prizadeto ob močje še bolj obremenilo. Prav o tem bodo govorili tudi na prihodnji seji Sveta, člani Sveta pa tudi pričaku- jejo, da bo v planskih aktih s področja kmetijstva upo- števana povrnitev škode, na- stale zaradi ekološkega one- snaževanja kmetijskih pri- delkov. IVANA STAMEJČIČ Skrb za zimsko prehrano živine O tem. da je bilo letos zaradi suše veliko manj krme kot prejšnja leta. smo razpravljali v začetku jeseni, zdaj pa se kmetje trudijo, da bi vendarle zagotovili svoji živini dovolj hrane. Pomemben delež v prehrani bo pomenila silaža. zato, po njivah in poljih širotn Slovenije brnijo traktorji in silirni stroji, saj je treba silose čimbolj napolniti. Dela seje lotil tudi Mirko Cokan iz Kal pri Šempetru, ki s polja pospravlja koi-uzo. IS - Foto: EDI MASNEC išniki skiadišču V Lastni proizvodnji šent- jurskega Kmetijskega kombi- nata so se pred leti odločili tudi za nasade lešnikov in zdaj imajo s to kulturo zasaje- nih 6 in pol hektarov zemljišč. V polni rodnosti je nekaj manj kot 5 hektarov nasadov na Rifniku, kjer so letos obrali 20 ton plodov. Lešniki so zdaj spravljeni v skladišču, kjer jih sušijo, nekje sredi aprila pa jih bodo delavci tozda Lastna pro- izvodnja šentjurskega Kmetij- skega kombinata začeli proda- jati. Kakšna bo prodajna cena zaenkrat še ne vedo. ves letoš- nji pridelek pa bodo prodali na domačem trgu. V šentjurskem Kmetijskem kombinatu imajo precej težav s sušenjem lešnikov, saj doslej še niso našli nikogar, ki bi nji- hov pridelek sprejel v sušilni- ce. Naravno sušenje pa se za- vleče tudi več kot pol leta. Prav tako je kar precej težav tudi z obiranjem lešnikov, saj morajo obiralci vsak lešnik iz- luščiti iz zelene srajčke, kar je silno zamudno delo. Z lešniki imajo v šentjur- skem Kmetijskem kombinatu zasajena še dva hektara zem- ljišč v Primožu, kjer so nasadi stari šele tri leta in še ne dajejo pridelka. IS Priznanje za trud Med letošnjimi dobitniki priznanja »12. oktober« je tudi kmet Jože Kotnik s Kraberka 18 nad Ločami. Njegova skrbno urejena do- mačija in kmetija, na kateri je pred tremi tedni privekal na svet peti otrok, ljubka črnolasa deklica, leži prav- zaprav v krajevni skupno- sti Špitalič, ali bolje, na me- ji med loško in špitališko krajevno skupnostjo. Kmet Jože ima veliko za slug za gradnjo vodovoda Loč^Suhadol, saj je ves čas v gradbenem odboru in še pomaga pri delih, kolikor mu le dopušča kmetovanje. V hlevu imajo Kotnikovi 32 repov, od teh je devet pridnih mlekaric, ki oddajo do 20 tisoč litrov mleka na leto. Mleko vozi Jože v zbi- ralnico tri kilometre daleč v Skedenj in če bi moral vsak dan polagati krmo v ja- sli živini, pravi Jože, se prire- ja na višinski kmetiji ne bi splačala. Tako pa gre živina sama k paši, na sočne travni- ke, pozimi, ko pa ni toliko opravka na zemlji, pa ji že postrežejo hrano iz silosov. Ročnega dela na 32 hektar- jih zemlje (13 je obdelovalna. 7 hektarjev pa je še v naje- mu) ne zmanjka nikoli, če- prav je Kotnikova kmetija dobobra mehanizirana. "Skoraj tri četrtine dela je treba opraviti ročno«, pravi Jože Kotnik. »Za delo sva v glavnem z ženo sama. ven- dar pa moram z zadovolj- stvom povedati, da si pri nas kmetje radi priskočimo na pomoč, kadar gre za sezon- ska dela in je treba hiteti. Drug drugemu pomagamo, bodisi pri ročnem delu. ali pa s stroji." Letošnja suša je pobrala davek tudi na Kotnikovi kmetiji. Ne samo po pašni- kih in poljih, tudi brente so ostale prazne. Te je znosil že mraz. A proti naravi je člo- vek nemočen, se zaveda tudi kmet Kotnik. Zato ne tarna, četudi s kmetijsko politiko, kot drugI kmetje, tudi on ni zadovoljen. A ostaja pono- sen, trden slovenski kmet, ki mu je do napredka na lastni kmetiji in v skupnosti. Zato je priznanje brez dvoma pri- šlo v prave roke. M. PODJED ZALOŽBA OBZORJA p.o., Maribor Partizanska 3-5 62000 MARIBOR Komisija za delovna razmerja delovne organizacije Založbe Obzorja p.o.. Maribor OBJAVLJA prosta dela in naloge Poslovodje v knjigarni P/12, v Celju, Stanetova 10 - za nedoločen čas POGOJI: - višja ali VI, stopnja družboslovne ali pe- dagoške smeri. - osnovno znanje enega tujega jezika, - dve leti delovnih izkušenj, - poskusna doba 3 mesece. Prijave s podatki o izpolnjevanju pogojev pošljejo kandidati v 8. dneh od dneva objave na naslov: Založba Obzorja po.. Maribor, Partizanska 3-5. za kadrovsko službo. O izboru bodo kandidati obveščeni v 15. dneh po poteku roka za prijavo. Zbiralnica v Orehovcu, bazen izgub Založnlkovl so od preusmeritve veliko pričakovali... Andrej Založnik iz Ore- hovca v šmarski krajevni skupnosti Zibika, je med najbolj naprednimi koope- ranti Hmezadovega Kmetij- skega kombinata Šmarje pri Jelšah. Žal pa se mu ta naprednost danes slabo obrača, kot se danes slabo godi prireji, mlečni proiz- vodnji, in sploh kmetijstvu. Nekoč usmerjen v pitanje, se je pred petimi leti odločil za mlečno proizvodnjo. Kljub temu, daje to delo sla- bo plačano, se denar vendar- le hitreje obrača. Ob preu- smeritvi seje odločil tudi za naložbo: k hiši je prizidal zbiralnico mleka; bazen za 500 litrov dnevno, za šest kmetov iz Orchovca, kombi- nat pa je v objekt postavil potrebno hladilno opremo. Zbiralnica mleka je v hribo- vitem svetu, kakršen je Ore- hovec, za kmeta vehkega po- mena, posebno še. če je cesta dobra, asfaltna. V Založniko- vo zbiralnico natočijo kmet- je po 370 litrov mleka dnevno. Lani so bili Založnikovi po količini oddanega mleka na drugem mestu v šmarski ob- čini. Od lanskih 36 tisoč li- trov nameravajo to proizvod- njo letos skoraj podvojiti. Danes imajo v hlevih 41 glav goveje živine, od tega 22 molznic, število slednjih pa naj bi sčasoma povečali na 30. Založnikove simentalke dajejo letno po 5 tisoč litrov mleka. Seveda jpa bodo pri večanju črede previdni, saj današnja računica pravi, da več glav pomeni tudi več iz- gube. Delati le za sproti, de- lati zastonj, je za kmeta goto- vo izguba. Tako kot vsak do- ber gospodar, ima tudi kmet neprestano v mislih razširje- no reprodukcijo, ki je v da- našnji ekonomiji že skorajda pozabljena kategorija. Gospodar Andrej je z meri- tvijo mlečne tolšče zadovo- ljen, nekaj več denarja za svoje mleko pa dobi tudi iz naslova premiranja na višin- skih kmetijah, kakršna je Založnikova. Je pa delo zara- di hribovitosti veliko težje. Nikakor pa mu ne gre v ra- čun, kako lahko kmetu, so- sedu, ki odda do 10 litrov mleka dnevno, izmerijo le 1,9 tolšče. »To je vendar že skoraj voda, jaz pa vem, da naši kmetje mleku ne doda- jajo vode,« pravi in ob tem pripomni, da bi mu kakšen kmetijski strokovnjak, po- spešealec, kdaj prav prišel, in da sploh pogreša sodelo- vanje kombinatovih stro- kovnjakov s kmeti. Ob starem stoji nov, najso- dobneje opremljen hlev, ki so ga Založnikovi zgradili v dveh letih. Prirejen je za 20 molznic, ki se prosto giblje- jo, vsaka na svoj ležalnik. Na prosto rejo je tudi stari hlev z dvanajstimi kravami. Ko- ruzo so letos posejali na de- vetih hektarih, od tega na pe- tih hektarih, ki jih imajo v najemu. Koruza jc za do- mačo silažo, pridelek pšeni- ce pa v glavnem zarrienjujejo za koruzno zrnje. »Še sreča, da imam možnost za dodatni zaslužek z vleko lesa iz bliž- njega gozda Rudnica. Če bi tega ne bilo, ne bi mogli sha- jati. Trije otroci veliko stane- jo,« pravi Andrej Založnik iz Orehovca. eden vodilnih mlečnih proizvajalcev v šmarski občini. In če težko shajajo »vodilni«, se našemu kmetijstvu in našim želod- cem zares slabo piše. MARJELA AGREŽ Andrej Založnik z ženo Marijo. 13. OKTOBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 11 »Dosledno za jutri« Tako nekako, v smislu že znanega Konusovega sloga- na, ki smo ga zapisali v na- slovu, v Konusu tudi do- sledno delajo in razmišlja- jo. Tačas o novi oz. dopol- njeni organizaciji Konusa. Zakaj? Zaradi bojazni, da bi življenj- ski cikel te konjiške delovne organizacije, ki je sicer še v stalni rasti, začel upadati. Gre pa tudi za pravočasno preprečitev drsenja po kri- vulji razvojne in tudi poslov- ne uspešnosti. Tega v Konu- su, ki velja zlasti v Jugoslavi- ji za vzorčno delovno organi- zacijo, ne bodo dovolili. In v Konusu natančno vedo, da morajo pravočasno ukrepati predvsem na intenzivnem razvoju nekaterih področij, kot so: tehnično-tehnološko, proizvodni programi, trže- nje, osvajanje proizvodnje, inženiring, tržni nastop, in- formatika, znanje, ekonomi- ka poslovanja... To pa pomeni, da je po- trebno zagotoviti takšno or- ganiziranost razvoja Konusa, s kakršno bo mogoče zagoto- viti njegovo nadaljnjo rast in odpravljati zunanje vzroke, ki bi preprečevali razvoj de- lovne organizacije in dosega- nje strateških ciljev. Na osnovi obširnih analiz (programska in projektna or- ganiziranost razvoja Konusa ni zrasla čez noč, ampak z le- ti skrbnih razmišljanj o Ko- nusovi bodočnosti in inten- zivnega znanstvenega dela), so ugotovili, da Konus ne po- trebuje neke velike celovite reorganizacije, ampak le od- pravo ozkih grl tam, kjer se je zaradi razvoja novega po- slovanja, načina proizvod- nje, novih oblik trženja... pojavila potreba po novi or- ganiziranosti. Po procesu tehnološke pre- nove v preteklih letih Konus torej pospešeno pričenja ures- ničevati poslovno in kadrov- sko organizacijsko prenovo v skladu z doktrino - dosledno za jutri. V novem srednjeročnem ob- dobju bodo pričeli tudi z reor- ganizacijo lastne trgovske de- javnosti na domačem trgu in z zagotavljanjem novih distri- bucijskih kanalov tako doma kot za intenzivnejši prodor v svet. Krepijo se višje oblike sodelovanja s tujino, s čimer je lastna firma v Avstriji in več tehnično poslovnih kooperacij s tujimi firmami v okviru EGS porok za visoko kakovost in ponudbo proizvodov, ki jih terjajo razvita tržišča. Skladno z razvojem v razvi- tem svetu je delovni kolektiv Konusa široko vpleten v iz- gradnjo integralnega progra- ma informacijskega sistema, ki z vrsto projektov pokrivajo vsa poslovna področja v Konu- su. Podporo k temu pa dajejo tudi računalniški programi in razvejana mreža računalniške opreme. Kaj bo drugače? Tehnični in tehnološki raz- voj Konusa bo organiziran v okviru Konusovega razvoj- nega inštituta, (z izgradnjo katerega delovna organizaci- ja pričenja prav v tem ob- dobju) z organizacijskimi enotami; - raziskave in razvoj - razvojni inženiring in in- vesticije - planiranje raziskav in razvoja - osvajanje proizvodov - centralni laboratorij - prototipna proizvodnja - koordinacija razvojni marketing - transfer znanja in pa- tenti - Konus inženiring (v ustanavljanju) - proizvodnja tehnološke opreme in - projekt CAD -- CAM Racionalizacija poslovanja zahteva celovito organizira- nost delovne skupnosti. Ta naj bi bila po novem samo ena, vključevali pa bi: mar- keting, finančno-računovod- ski sektor, sektor za plan in analize, sektor za splošne ka- drovske zadeve, sektor za in- formatiko in sektor za koor- dinacijo proizvodnje. V proizvodnji bodo dali večji poudarek na računalni- ško podprtem informacij- skem sistemu upravljanja proizvodnje in organizacij- ski racionalizaciji. Vse vrste izobraževanja in usposablja- nja pa bodo organizirali v Konusovem izobraževal- nem centru. Navedena programska in projektna organiziranost bo omogočala, da bo delovna organizacija pripravljena na takšen razvoj, ki ga diktira razviti poslovni svet, in da bo zadržala raven, ki jo da- nes dosega v svoji panogi. V Konusu menijo, da bodo z realizacijo teh projektov pripravljeni na Evropo 1992. Prehod na programsko in projektno organiziranost razvoja, pa tudi določene vsebine reorganizacije, bodo v marsičem odvisni tudi od naše zakonodaje, ki naj bi ob naprednih spremembah olajšala te navedene procese, saj stopamo v obdobje, uve- ljavljanja denarnega trga in trga blaga in storitev. Zgledovati se po najboljših Ob avtomatizaciji proiz- vodnih procesov se zaposlo- vanje v Konusu že zdaj giblje predvsem v okviru nado- meščanja fluktuacije, s tem, daje osredotočeno izključno na oplajanje z visokimi stro- kovnimi kadzi. Ob tem pa delovna organizacija čuti ob- veznost, da združuje sred- stva za odpiranje delovnih mest v drugih prednostnih dejavnostih v družbeno-poli- tični skupnosti: kot so, na primer, turizem, razvoj obrti in terciarnega sektorja. 40-urni delovnik ostane Letošnje leto je zadnje v poskusnem obdobju 40-ur- nega delovnika in bojazni, da bi se spet vrnili na 42-urni delovnik, so odveč. Nasprot- no. V Konusu tudi na tem področju razmišljajo danes za jutri. Izredno težko pa je narediti primerjavo s kazal- niki prejšnjega leta, saj je spremenjena zakonodaja vnesla zmedo tudi na to po- dročje. Vendar pa ostaja ne- izpodbitno, da so v Konusu cilje, ki so si jih zadali v ela- boratu ob prehodu na krajši delovnik, dosegli in celo pre- segU. Z računalniško podporo procesov v večjo učinkovitost. Sejemska predstavitev - Konus doma in v svetu. Konusova odprtost do okolja pa se čuti tudi v pospeševanju problemov ekologije in drugih potreb družbenega standarda občanov, ki jim KONUS čestita za praznik občine. Konus - Dosledno za jutri. 12. STRAN - NOVI TEDNIK 13. OKTOBER 1988 Na čvrstem debiu midoa veja Unior iz Zreč, gigant, ki ga pozna domala ves svet, bo prihodnje leto slavil 70 let obstoja svoje osnovne dejavno- sti, medtem ko je turizem na zreškem Pohorju in v Zrečah bolj mlada, a razraščajoča se veja. Zdrav razvoj ji obeta tudi najdba tople vode v Radani vasi, ki bo grela in zdravila. Na predpraznično leto in v počastitev praznika občine Slovenske Konjice in prve obletnice mesta Zreče, pa so minulo soboto slovesno naznanili nadaljevanje že zastavljene gradnje objekta Strojegradnje v novi indu- strijski coni. Nova proizvodna hala bo imela 3200 kvadratnih metrov površine, v njej bo 250 zaposlenih, izdelovali pa bodo speci- alne stroje za potrebe kovinsko predelovalne industrije po posebnem naročilu. Zanimanje za tovrstne izdelke je veliko doma in v svetu in načrtovano proizvodnjo je Unior prodal že za leto in pol v naprej. Brez dvoma gre za nov korak v preusmeritvi obstoječe proizvodnje z novimi programi. Že minulo leto so v Uniorju 250 delavcev preusmerili na nova delovna mesta v homoki- netiki, kjer je proizvodnja letos v polnem zamahu. Homoki- netične zglobe zdaj delajo zaposleni že v dveh izmenah in v tem letu so pri proizvodnji osvojili program tripoda, ki ga bodo tudi slovesno proglasili te dni. Poleg kovaškega, visoko izvoznega programa je torej Unior dobil še dve novi usmeritvi, ki sta plod visoke tehnologije in znanja, enega na tehnološki ravni - homokinetika - in drugega na konstruk- tivno intelektualni. Doma in v svetu pa je še vedno iskano Uniorjevo ročno orodje, ki ga izdelujejo v petih obratih po Sloveniji in v enem v Avstriji. Družno v zdraviliški turizem Zreče so 3. oktobra lani s slovesno proglasitvijo postale najmlajše slovensko mesto, ki ima, kot vsa mesta, ključ in grb. To je mesto, za katero lahko rečemo, da seje razvilo in zraslo iz kovačevih žuljev. Leži pod zelenimi obronki Pohorja, ki diha s turizmom in na izvirih toplote, zdravilne vode, ki vabi v nove naložbe. V Uniorju so široko zastavili pot mlademu turizmu, za katerega ponudbo nenehno širijo. Rogla, na nadmorski višini 1500 metrov, z ugodnimi klimatskimi razmerami in številnimi prirodnimi danostmi ponuja neizčrpen vir za nove naložbe. V Uniorju upajo, da bodo potem, ko so v raz- voj turizma na Rogli in v Zrečah vložili milijarde, deležni pomoči ostalega združenega dela v občini. V to smer in v smeri sprave, gredo zdaj tudi razmišljanja in konkretne akcije v zdraviliški turizem. Maketa je že narejena, pravi objekt pa bodo postavili ob obstoječem, hotelu Dobrava in v njem bo prostor za zdravstveni dom, terapije s toplo vodo, pokriti in odprti bazen, zunaj pa vse potrebne parkovne in parkirne ureditve. Voda, ki sojo našh v globini 1200 metrov, j Leto dni je minilo, odkar so 3. oktobra proglasili kraj, ki je zrasel z Vniorjem, za mesto. Mestni grb Zreč in spominski znak »70 let^ je zasnoval arhitekt Miklavž Mušič iz Uniorja. ima namreč 34 stopinj Celzija, njena zdravilna moč pa je, kot so pokazale analize, podobne vodam na našem območju. Njeno zdravilno moč bo potrebno le ujeti in speljati skozi finančno konstrukcijo od nove industrijske cono Uniorja, kjer so jo našli, na lokacijo, ki jo predvideva načrt. To bo prvi korak v razvoj zdraviliškega turizma v Zrečah. Paradiž na 1500 metrih Zreče in Rogla, pravijo, so večno gradbišče. Vsak mesec, vsako leto vznikne kaj novega, kar obogati športno in turi- stično ponudbo. Prav pred dnevi so na stadionu na Rogli naredili posebne atletske steze iz snovi, podobne tartanu, ki je doslej nima noben stadion v Evropi. Kot zanimivost pa lahko povemo, da so iz iste mase narejene steze na stadionih olimpijskega Seula. Ker je na 1500 metrih nadmorske višine že na pragu zima, so letos na Rogh poskrbeli za 60 novih bungalovov. Skupno bo tako na Rogli 1500 ležišč, od tega Uniorjevih 1000. ostala pa so od drugih delovnih organizacij. Tudi sezonske vozov- nice za novo smučarsko sezono je že mogoče kupiti. Smu- čarji se bodo prav gotovo razveselili podatka, da so na Rogli pred pričetkom zimske sezone dokončno uredili avtomatiko za izdajo kart in da so vse poti primerno označili in uredili. Nova športna hala in večnamenska dvorana, naložbi iz minulega leta, pa izpolnjujeta želje tistim, ki jim je več d( drugih rekreativnih športov m zabave kot do smučanja: Rogla - paraaiz v vsakem letnem času, vabi! Praznik občine Slovenske Konjice so obeležili tudi z odprtjem gradnje Uniorjeve Strojegradnje. Delavci Uniorja - kovaške industrije Zreče pa ponujajo stisk roke za čestitke In pozdrav prazniku! To ni letališče, temveč pred dnevi končana atletska steza na stadionu na 1517 metrih nadmorske višine. Športna hala in ugodni klimatski pogoji za vadbo in rekreacijo na Rogli. CELJSKA REGIJA JE MOČNO ONESNAŽENA Okolje dodatne nesnage ne prenese Trdimo lahl^o, da je celjska regi- ja (ki obsega občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šmar- je, Velenje in Žalec) močno onesna- žena. To potrjujejo tudi podatki v regijski raziskovalni nalogi Eko- loška bilanca celjske regije (I. in IL faza, Razvojni center Celje, 1987, 1988). Onesnaženost zraka Dosedanje raziskave in meritve onesnaženosti zraka na ©bmočju celjske regije so pokazale, da je ozračje v regiji močno onesnaženo. O tem pričajo izmerjeni podatki o onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom (SO2) in dimom. Ugoto- vitve, ki sledijo iz obdelave izmerje- nih koncentracij SO2 in dima lahko strnemo v naslednje: - v kurilni sezoni so izmerjene vi- soke imisijske vrednosti, medtem ko so koncentracije v nekurilni se- zoni praktično zanemarljive. V na- daljevanju odajamo analitične po- datke za kurilno sezono 1986/87. - na merilnih mestih v Zavod- njah nad Šoštanjem, Celju, Štorah, Radečah, Laškem in Rimskih Topli- cah, Žalcu in Preboldu, Zrečah, Šentjurju in Dramljah ter v Šmarju pri Jelšah je bila vsaj enkrat izmer- jena koncentracija, ki prekoračuje maksimalno dovoljeno 0,30 mg SO2/ - najvišja vrednost v celjski regiji f' ' bila izmicrjena v Zavodnjah nad oštanjem 2,87 mg S02/m^ kar tudi potrjuje pravilnost ocen emisij SO2 iz Temroelektrarne Šoštanj, ki pre- segajo 120.000 ton SO2 letno in potr- jujejo dejstvo, da je TEŠ največji onesnaževalec zraka v Sloveniji; - visoke (najvišje koncentracije so bile dosežene tudi v Šentjurju, Celju, Preboldu, Rimskih Toplicah, Štorah in Dramljah. Glede na onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom v kurilni se- zoni 1986/87 so po podatkih Hidro- meteorološkega zavoda SRS kraji iz regije uvrščeni takole; Celje na 7. mesto, Šentjur na 12., Rimske To- plice 13., Žalec 15., Radeče 18. in Store na 19. mesto. Onesnaževanje z dimom pa je ne- koliko manjše kot z SO2 in je večje v zimski polovici leta. Poleg onesnaženosti ozračja (imi- sij) je pomemben podatek za ugo- tavljanje kakovosti zraka tudi poda- tek o onesnaževanju ozračja-emisi- jah. Po občinah v regiji so večji viri onesnaževanja: v Celju Cinkarna z 2,783 tonami SO2 letno in EMO s 105 tonami fluoridov letno. V laški občini so največji onesnaževalci zra- ka z SO2 Papirnica Radeče, TIM La- ško, Pivovarna Laško, v Mozirju pa Glin Nazarje. V konjiški občini naj- bolj onesnažuje zrak Konus, v šent- jurski pa Alpos. V šmarski občini je to Steklarna iz Rogaške Slatine, v velenjski pa TEŠ, Tovarna usnja Šoštanj in Bolnišnica Topolšica. V žalski občini sodijo med največje onesnaževalce TT Prebold, KIL Li- boje in Aero Šempeter. V ozračju celjske regije so prisot- ni tudi fluoridi, ki so zdravju 60-krat bolj škodljivi kot SO2. V ozračje jih emitirajo Steklarna v Rogaški Slati- ni, EMO Celje, Opekarna Ljubečna, Opekarna v Gorenji vasi in Kera- niična industrija Liboje, pa tudi TEŠ. Ustrezno čistilno napravo za fluoride imajo samo v Opekarni Ljubčena v Celju. Posledice prekomernega onesnaževanja Obseg in stopnja degradacije oko- lja v Celjski regiji je prostorska re- zultanta nenehne količinske rasti proizvodnje in porabe, še vedno pretežno ekstenzivnega in ekološko destruktivnega gospodarskega in družbenega razvoja s surovinsko- energetsko zahtevno industrializa- cijo, prostorsko agresivno ii. razpr- šeno urbanizacijo in nenadzorovano stihijsko deagrarizacijo. Več deset- letij trajajoči prostorsko-ekološko zahtevni in agresivni družbeni pro- cesi so se v najbolj urbaniziranih 'delih regije v dolinah in kotlinah srečali z omejenimi samočistilnimi zmogljivostmi okolja. Zato je okolje v celoti bolj degradirano, kot bi lah- ko pričakovali glede na doseženo stopnjo ekonomskega razvoja in materialnega standarda. V posa- meznih območjih prihaja zaradi kri- tične stopnje onesnaženosti okolja do povratnih ekonomskih posledic (kot so propadanje gozda, problemi s pitno vodo...), zaradi dolgotrajne- ga onesnaževanja zraka pa se vse bolj opažajo tudi zdravstvene posle- dice. Rastlinstvo je dober pokazatelj negativnih vplivov onesnaževanja okolja. Obseg, stopnja in vrsta po- škodovanosti rastlinstva ni odvisna le od obsega emisije škodljivih sno- vi v okolje, ali časovne razporeditve visokih imisijskih koncentracij, am- pak tudi od ekoloških pogojev. Rastlinstvo je na večino imisij bolj občutljivo kot človek in nam je zato poškodovanost vegetacije svarilo za nevarnost, ki preti človeku. 1. Umiranje gozdov Propadanje gozdov je posledica stihijskega razvoja v povojnem ob- dobju, prekomernih emisij škodlji- vih snovi v okolje in preveč umaza- ne in zastarele tehnologije bodisi na območju regije ali na sosednjih ob- močjih. Posledice so tako velike, da lahko v kratkem obdobju, če ne bo- do sanirani največi viri emisij, po- meni katastrofalno uničenje gozdov. Podatki iz literature dokazujejo, da je glede na vsebnost SO2 v m zraka gospodarjenje z gozdom one- mogočeno, pri določeni povprečni letni koncentraciji. Izmerjene letne koncentracije so pri večini merilnih mest v regiji višje od 0,08 mg SO2/ m'^, ko že nastopajo težke poškodbe drevesnih vrst. Na območju Gozdnega gospodar- stva Nazarje je obseg poškodovano- sti največji. Obseg poškodovanosti je postal tako velik, daje po ocenah gozdarjev na celotnem območju mozirske in velenjske občine le še 1% gozdov, ki nimajo vidnih po- škodb. V obeh občinah pa je 1500 hektarov (3%) gozdov, ki so poško- dovani do te mere, daje gospodarje- nje z njimi onemogočeno. Trendi napredovanja poškodb so zelo veli- ki. Obseg poškodovanih gozdov je v letu 1987 dva do trikrat večji kot v letu 1985 (ocenjeno po površin- skem deležu). 2. Poškodbe dedne snovi na rastlinah Zaradi delovanja prekomerne onesnaženosti nastopajo pri rastli- nah poškodbe dedne snovi. Razi- skave poškodovanosti dedne snovi opozarjajo na posledice, ki se bodo kot vidne poškodbe pokazale šele čez 3-4 leta. Poškodovanost dedne snovi pri rastlinah smreka, šalota) uvrščamo v štiri razrede, pri čemer 3. in 4. razred predstavljata območ- ja, kjer gre za zelo ogrožene rastline (gozdove) oziroma območja v pro- padanju. 4. razred poškodovanosti (najvišja pogostost poškodb genet- skega materiala) je bil zabeležen na naslednjih točkah: v bližini EMO v Celju, v Sedražu in Vranskem vr- hu nad Radečami, Velikem vrhu, Lokovici in Zavodnjah v velenjski občini in Marija Reki v žalski obči- ni. V 3. razred pa se uvrščajo nasled- nje točke: Bukovžlak, Slance. meril- no mesto na območju Bolnišnice. Jurklošter, Okonina, Podvolovljek in Zaloka pod Smrekovcem, Skor- no, Topolšica, Šentvid. Sleme, An- draž nad Polzelo in Žalec. (2.-3. ob- močje). Zaključki AnaUza onesnaževanja in onesna- ženosti okolja na območju celjske regije je pokazala na velike razsež- nosti te problematike tako na po- dročju onesnaženosti zraka , kako- vosti vodotokov, kakor tudi posle- dic, ki se kot elementi degradacije prostora kažejo v celjski regiji. Oce- njujemo, daje okolje v celjski regiji onesnaženo do te mere. da dodatne- ga onesnaževanja ne prenese več. Cilji izboljševanja kvalitete okolja: - prehod območij uvrščenih v 4. območje onesnaženosti zraka v prvi fazi v 3. območje onesnaženosti in v drugi fazi v 2. do 3. območje ones- naženosti zraka. - prehod iz 3. območja onesnaže- nosti zraka v 2. do 3. oziroma 2. ob- močje onesnaženosti. Nadaljevanje na drugi strani Foto: BARBARA JAKŠE IZ , VSEBINE KATARINA JOŠT: Nujni so ukrepi za izbolj- šanje voda Stran 2 JANEZ ČRNEJ: »Ljudje, iz te doline se bomo morali izseliti!« stran 3 VANE GOŠNIK: V primežu vladajoče ide- ologije stran 4 VIKI KRAJNC: Na kritični meji obstoja stran 5 PETER REZMAN: Problem suhih smrek je politično vprašanje stran 4-5 Dr BRANE MEŽNAR: Začeti je treba pri otrocih stran 6 13. OKTOBER 1988 VODE NA CELJSKEM OBMOČJU Nujni so ukrepi za izbolišanie voda Območje celjske regije obsega porečje Savinje, del porečja Sot- le in del porečja Dravinje. Savinja in Sotla sta po značaju zelo različni. Savinja in večina njenih pritokov (izjema Voglaj- na) so v bistvu hudourniki, ki so hidrološko neugodni (pogoste poplave, odlaganje nanosa, itd.), vendar pa bogati s kisikom. Za- radi dokajšnjega padca, dosti pragov in drč je vnos kisika ve- lik in zato tudi vsebnost kisika v vodi. Le-ta pa je odločujoča za razgradnjo odpadnih organskih snovi, ki dotekajo v naše vodo- toke. Samočistilna sposobnost Savi- nje in njenih pritokov je, zaradi zadostne vsebnosti kisika, zelo dobra. Vendar pa le-ta ni zadost- na, kadar je odpadnih vod preveč, oziroma, kadar je onesnaženje preveliko. Sotla je počasna reka. Zaradi tega je vnos kisika manjši, kot pri Savinji in s tem tudi samočistilna sposobnost. Na kakovost vodotokov vpliva- jo zlasti hidrološke razmere na porečju. Količina in onesnaženje odpadnih vod, ki se izlivajo v vo- dotoke, sta pretežno konstantna tekom leta, razredčitev in samoči- stilna sposobnost vodotoka pa je odvisna od prfetoka in temperatu- re vode. Le-ta vpliva na vsebnost kisika v vodi in hitrost razgradnje organskih snovi. Stanje vodotokov je kritično v poletnih mesecih, (v avgustu,, septembru in oktobru) zlasti še v sušnih letih (1983, 1985 in 1988). Meritve kakovosti vode se vršijo praviloma v sušnih poletnih me- secih. Na osnovi nekaterih značilnih parametrov se površinske vode uvršča v 4 kakovostne razrede. Ti parametri so podani v na- slednji tabeli: I. Kakovostni razred V prvi kakovostni razred se uvrščajo vode, ki so tako čiste, da se lahko uporabljajo za pitje. Eventuelno jih je potrebno klori- rati. IL Kakovostni razred V drugi kakovostni razred se uvrščajo vode, ki so primerne za kopanje, šport na vodi. Z določe- no obdelavo so te vode primerne tudi kot pitne vode. IIL Kakovostni razred Voda tretjega kakovostnega razreda je primerna samo za na- makanje, ribogojstvo in industri- jo (ne prehrambeno). IV. Kakovostni razred Vode četrtega kakovostnega razreda so izven norm. Poleg zgoraj navedenih para- metrov so še drugi, na osnovi ka- terih lahko sklepamo na določeno onesnaženje. Povišane vsebnosti nitrata, ni- trita, amoniaka, fosfata, BPK5 in detergentov, so znanilci prisotnih fekalnih odpadnih vod oziroma organskega onesnaževanja; sul- fat, kovinski ioni, KPK in organ- ske snovi (fenoli, PCB, mineralna olja, policiklični aromatski oglji-. kovodiki) pa so znanilci anorgan- skega onesnaževanja oziroma in- dustrije. V večini vodotokov celjske re- gije je zaznati organsko onesnaže- nje (fekalne vode z naselij, odpad- ne vode z industrije obremenjene z organskimi snovmi), anorgan- sko onesnaženje pa prispeva in- dustrija v Šaleški dolini, industri- ja v Celju in Laškem (rudnik). V celjski regiji so od večjih vo- dotokov najhuje obremenjeni naslednji odseki vodotokov: IV. kakovostni razred - biološki mrtvi odseki: Paka pod Velenjem in Šoštanjem, Mestinjščica pod Vitalom, Šmar- ski potok pod Šmarjem IV. kakovostni razred: Vzhodna Ložnica pod dotokom izcednih vod iz deponije Cinkar- ne, Rečica pod Rudnikom v La- škem, Sotla pod Rogatcem in Ro- gaško Slatino, Ratanski potok pod Rogaško Slatino, Savinja pod Laškim, Voglajna pod izlivom GZ-2, Pesnica v Šentjurju, Koza- rica pod Klavnico, Libojska Bi- strica pod KIL Poleg teh pa je še dosti manjših potokov in jarkov v katere se izce- jajo odplake iz zaselkov in hlevov. Nekateri potoki in jarki pa so praktično odprti kanah fekalnih vod in gnojnice. Ocenitev kakovosti vodotokov se opravlja na osnovi meritev pri nizkih vodostajih v poletnih - je- senskih mesecih. Kakovost iz leta v leto niha, v odvisnosti od preto- kov. V sušnih letih je na nekate- rih odsekih kakovost katastrofal- na. Leto 1983 je bilo sušno, se huj- še pa je bilo 1985. leto. (Dskrba z industrijsko vodo je bila ponekod ogrožena. Tako je Steklarna v Rogatcu počrpala vso vodo iz struge Sotle, črpališče tehnološke vode na Hudinji pri mehkem jezu je počrpalo polovi- co vode iz Hudinje. Ocenjujemo, da je bilo v Hudi- nji oziroma Voglajni 30% odplak in le 70% žive vode. Še huje je bilo v Paki, kjer je ocena, da je bilo 40% žive vode in 60% odplak. Zaradi pomanjkanja pitne vode v ■\^elenju so zajeli vso Ljubijo pri zajetju in še vso Kramarico. Takšna kritična situacija na Hu- dinji je narekovala stalno kontro- lo in tudi že zmanjšanje proizvod- nje v nekaterih organizacijah. V hidrološko ugodnih letih pa je kakovost vodotokov za pol raz- reda, včasih tudi za cel razred boljša. Izjeme pri tem so zgoraj navedeni odseki vodotokov, ki so tudi v hidrološko ugodnih letih v IV. kakovostnem razredu. Vzroki za takšno stanje in ukrepi Po II. svetovni vojni se je na našem območju hitro pričela raz- vijati industrija, prav tako se je močno povečala poselitev. Za zaš- čito novozgrajenih objektov pred visokimi vodami so se izvajala ob- sežna regulacijska dela za zagoto- vitev poplavne varnosti in očuva- nja družbene in privatne lastnine. Zaradi podrejeneosti vseh drugih razmišljanj osnovni ideji o po- trebni hitri izgradnji in razvoju, so se zanemarjali ekološki in na- ravovarstveni vidiki urejanja na- šega prostora. Izvedeni ukrepi in naložbe so na mnogih mestih pre- več rigorozno posegali v prostor, brez upoštevanja naravnih dano- sti tega prostora in posledic, ki jih imajo le-ti na spreminjanje narav- nih pogojev, v katerih naj bi živel in delal še človek. Močno se je povečala in še raste poraba vode in s tem količine odplak, ki se stekajo v naše vodotoke. V sedemdesetih in še zlasti v osemdesetih letih se je začelo tudi na področju čiščeja odplak premikati na bolje. Pomanjkanje pitne vode in tehnološke vode in vse bolj glasni varstveniki narave, ribiči, lovci, ekologi, so vplivali na to, da seje v industriji pristopi- lo k čiščenju odplak. Tako danes nevtralizacije, usedalniki in lovil- ci olj niso več nobena posebnost. Največje probleme predstavlja- jo danes organsko obremenjene odpadne vode. Te se lahko očisti samo na bioloških čistilnih napra- vah. Pri izgradnji le-teh pa se močno zatika. Na našem območju zaenkrat obratuje nekaj manših bioloških čistilnih naprav (Dobr- na, Keramika Gorenje, EMO Šentjur, Atomske TopUce). Od večjih naselij oziroma občinksih središč ima samo Žalec že zgraje- no centralo čistilno naravo. V. Šaleški dohni so v letu 1988 pričeli z izgradnjo centralne či.stil- ne naprave. Za čistilno napravo Rogaška Sladina so že izdelani načrti, vendar se je, zaradi proble- mov z lokacijo, še ni pričelo gradi- ti. V Laškem je lokacija čistilne naprave že določena, tehnologija pa bo izbrana na osnovi preiskav na pilotni napravi. Za celjsko cen- trano čistilno napravo pa se pri- pravlja dokumentacija, ki bo os- nova za izdelavo lokacijske doku- mentacije. V zadnjih letih se je tudi na na- šem območju pristopilo k realiza- ciji zelenega plana. Pri izvajanju melioracijskih ukrepov pa nasta- jajo osnovni odvodniki - meliora- cijski jarki, ki odvajajo vode iz obsežnih kmetijskih komplek- sov. Zgrajeni so kot odvodniki, ki ob suši nimajo praktično nič žive vode. S takšno premenjeno teh- nologijo kmetovanja na velikih golih kompleksih, so se bistveno spremenili ekološki pogoji ogromnih kompleksov, na kate- rih je vse podrejeno čim bolj učin- koviti proizvodnji hrane z upora- bo vseh sredstev (mineralna gno- jila, škropiva). S tem seje poruši- lo ekološko ravnotežje na tdh kompleksih in neposredni okoU- ci, izginjajo tipični obvodni in močvirnati ambienti, ki so po se- stavi favne in flore najbogatejši. V podtalje se spirajo ostanki zaš- čitnih sredstev in gnojil in izginja- jo naravni pogoji, v katerih so vsi procesi strogo v ravnovesju. S takim enostranskim načrto- vanjem brez upoštevanja osnov- nih naravnih zakonitosti si dela- mo nepopravljivo škodo, za sana- cijo le-te pa bodo potrebna zopet velika materialna sredstva, seve- da, če se bomo pravočasno tega vsi zavedali, da bo sanacija sploh možna. Da bi izboljšali kakovost naših vodotokov in vrnili v njih na- ravne pogoje za življenje vodne- ga in obvodnega sveta ter očuva- li podtalnico, je nujno izvesti na- slednje ukrepe: • Na reguliranih odsekih vo- dotokov izvršiti vse potrebne ukrepe, da se le-ti v največi možni meri približajo pogojem, ki jih • mora imeti naravni vodotok. Z re- konstrukcijami in vgraditvijo raz- nih vodnih objektov (drč, pragov, zavetišč, skrivališč) in zasaditvijo z avtohtono vegetacijo ustvariti takšne pogoje, ki omogočajo pre- živetje in razvoj vodne in obvod- ne favne in flore in vključitev re- gulacij v vodni ambient. • Zgraditi je potrebno biolo- ške čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod iz Šaleške doline, Celja, Laškega Šmarja, Mestinja, Šentjurja in Rogaške Slatine. • Z vodo je treba gospodarno ravnati. V industriji je treba zapi- rati krogotoke vode in spreminja- ti in dopolnjevati tehnološke pro- cese. • Kjer so naravne danosti, je treba visoke vode zadrževati in s temi vodami bogatiti vodotoke ob nizkih pretokih ter tako izbolj- šati pogoje biološkega minimu- ma. Tako se doseže tudi večja raz- redčitev in boljša samočistilna sposobnost vodotoka. • Z vsemi obstoječimi čistilni- mi napravami (razstrupljevalnice, nevtralizacije, usedalniki. lovilci olj) je treba skrbno obratovati in jih po potrebi dogr^evati. Foto: STANE JERŠlt • Pri hrambi in rokovanji z nevarnimi in škodljivimi snov mi je treba upoštevati vse potreb ne zaščitne ukrepe, da se le-t( snovi ne bodo izcejale v podtalj* ali prišle v vodotoke. • Pri načrtovanju in izbiri lo kacij živinorejskih farm je trebi upoštevati zlasti možnosti dispo zicije odpadkov. Če ni dovol kmetijskih zemljišč, na katerih si bodo odpadki lahko koristn( uporabili, izgradnja farm ni do pustna oz. upravičena. • Pri načrtovanju in izvajanji melioracijskih del je potrebni upoštevati ukrepe, da se v največ ji meri ohranja naravne danosi obvodnih zemljišč in avtohton obvodna vegetacija, ter da se izvf dejo zasaditve in rekultivacija gc lih melioracijskih vodotokov. • Potrebno je urediti komuna ne deponije, deponije posebni odpadkov in poskrbeti za organ ziran odvoz odpadkov, ki so d« nes v obliki divjih odlagališč ra; trešeni ob vodotokih in gozdovi sirom našega območja in prec stavljajo vir možnih onesnažt vodotokov in podtalnice (mnoj odpadki vsebujejo tudi nevarr in strupene snovi). • Potrebno je permanentr skrbeti za zaščito vodnih virov t ko tistih v uporabi, kakor tistil ki jih je v perspektivi možr vključiti v vodooskrbo. Z zašči nimi ukrepi in zavarovanji jih . nujno ohraniti tako za sedanjo r bo kot za naslednje rodove, saj 5 ti viri praktično nenadomestljiv Ob vsem tem pa je nujno, da 1 zavemo, da smo vsi odgovorni: dolžni skrbeti za prostor v kat rem živimo. Le tako bomo usp( očuvati to, kar so nam naši ded dali v varstvo za naše vnuke. KATARINA JO^ Nadaljevanje s prve strani - varovati kvaliteto zraka na osta- lih območjih, kjer zrak še ni onesna- žen nad dovoljeno mejo (2. območje onesnaženosti zraka), - sanirati najbolj onesnažene od- seke vodotokov do te mere, da pre- idejo v 3. oziroma 2. kakovostni razred. Izboljšanje kakovosti okolja v re- giji bo mogoče doseči postopno v več fazah. V prvi s sanacijo največ- jih virov onesnaženja, v drugi pa s kakovostnim tehnološkim oziro- ma družbenim razvojem, ki bo oko- lje upošteval kot omejitveni dejav- nik razvoja. Reševanje problemati- ke onesnaženosti okolja pa je v regi- ji tesno povezano z reševanjem le- tega v širšem prostoru in sicer ures- ničevanje naloge 90-odstotnega či- ščenja dimnih plinov v termoener- getskih objektih v Sloveniji do leta 1993. kar je opredeljeno v republi- ških planskih dokumentih, zmanj- ševanje emisij SO2 do leta 1990 ] občinah za 30 odstotkov in uresi čevanje nalog iz programa za sar cijo kakovosti reke Save ob izgra nji hidroelektrarn na Savi. ki tanj rajo območje celjske občine. Pri nadaljnjem delu na področ ekološke problematike v celjski 1 giji bo potrebno žarišče dela p) usmeriti iz obvladovanja fizičr razsežnosti ekološke problemati na obvladovanje razvojne razsežr sti. Poleg tega najpomembnejše vprašanja ostajajo v strokovnf smislu še nadalje odprti nasled: -ekološki problemi": odlaganje 1 munalnih in tretiranje posebnih c padkov, ugotavljanje posledic 01 snaževanja - kakovosti pitne vo< hrane, v vplivi na kakovost zeml agrooperacije..., ekonomsko vr< notenje ekoloških vplivov in poS dic ter zdravstvene posledice 01 snaženosti okolja. DARKA DOMITROVIČ-UP NJI 13. OKTOBER 1988 ZASTRUPLJENOST ZEMLJE V CELJU »Ljudje, iz te doline se bomo morali izseliti!« Zemlja kot naravna dobrina je nenadomestljivi vir preživetja. Tega bi se morali zavedati vsi, ki živimo na tem planetu. Posebno dragocena je za male narode, ka- terih naseljenost je gosta, saj jim lastna pridelava hrane omogoča samostojnost in neodvisnost. Do nje bi se morali obnašati spošt- ljivo in razumno, ne pa zaniče- valno in potrošniško. Z zazidavo jo trajno uničujemo, z industrijo in modernim kmetijstvom pa stalno zastrupljamo ter spremi- njamo njeno naravno strukturo. Posebno občutljive za to so zapr- te doline, kjer ni pretoka zraka, kjer se površinske in talne vode izlivajo z nabrežin in dodatno onesnažujejo ravninski del. Pri nas, nasplošno je odnos do zemlje vsestransko uničevalen. Na žalost kazen za greh doleti na- slednje generacije, brezvestneži vedno preživijo svojo uničevalno dobo. V naši domovini Sloveniji je ta- kih uničenih dolin veliko. Poseb- no na Štajerskem (Mežica. Šale- ška dolina. Zasavska dolina. Ma- riborski žep - Ruše, Celjska kotli- na - kmalu pa nam bodo sledile Krško polje, Ptujsko polje. Sa- vinjska dolina itd.) človek dobi vtis, da so v republiki določili Šta- jersko za odpisano smetišče. Ožje bivalno okolje Celjanov, ki se nadaljuje v žalsko in šentjur- sko občino, pa je tako ali tako že plinska celica. Zrcalo umnega gospodarjenja so zemlja, voda, zrak - ljudje. Pri nas lahko dobro živi tisti, ki lahko neovirano, neomejeno in db skrajnosti onesnažuje okolje, ki pri nas še nima prave cene, vrednosti in ne uživa ustreznega spoštovanja. Dobro lahko živi na primer Komunala, ker še imamo nekaj zemlje za vse mogoče po- sebne, komunalne in ne vem kakšne odpadke, za nas in celo regijo. Imamo Voglajno, kamor lahko zhvamo gnojnico in ostalo umazanijo iz naše in sosednjih občin. Imamo še prostor na Šmar- tinskem jezeru, kamor bi tudi lah- ko še vozili odpadke, CC, EMO itd. Prav tako dobro pa gre tudi po- grebnemu zavodu. Vidite - to je naša preteklost, naša sedanjost in naša bodočnost, ki se zrcali v zemlji. Onesnažen zrak, onesnažena voda - logična posledica onesna- žena zemlja - logična posledica onesnažena rastlinska, živalska hrana, živali in ljudje. Kaj vse je v celjski zemlji Zemlja in pridelki na njej, živali in njihovi proizvodi vsebujejo čudne nenaravne snovi. Tiste, ki J so v svetu ugotovljene kot najbolj strupene: kadmij, PCB in njihovi j razpadni produkti, fluor, arzen, svinec, cink in TiO^, radioaktiv- nost itd. Kadmij, težka kovina, katere je v povprečju v zemlji 0,06 miljo- ninke, je tipični akumulativni I strup. Nabira se v zemlji, vodi, rastlinah, živalih in ljudeh. Priha- ja preko onesnaženega zraka, onesnaženih voda in umetnega gnoja. Največ preko izpustov I »prijaznih« tovarn. Zgornja meja. kjer se v Evropi še dopusti pride- lava živalske in človeške hrane je 3 miljoninke. Če je tega strupa v zemlji 1 miljoninko in več, je treba načrtno sejati in pridelke pred uporabo analizirati. Zemlja v okolici Celja na površini 5 do 6000 ha vsebuje od 3 do 17 miljo- nink kadmija. Površina z eno do 3 miljoninke pa je verjetno večja. Kadmij, ki ga človek vsrka iz zra- ka, zaužije s hrano in vodo, se iz organizma polovično izloči šele v 20 do 30 letih. V organizmu se veže na beljakovine pljuč, jeter, ledvic, prostate in prehaja preko materine posteljice v plod. Pov- zroča pljučna, jetrna in ledvična obolenja, rak prostate in visoki krvni pritisk, pri živalih pa še ge- netske spremembe. Najdemo ga tudi v krvi in v uri- nu. Tedenska maksimalna doza po WHO je 400 do 500 tisočink miligrama na osebo. Analize 43 živil živalskega izvora z našega področja pa so pokazale pribhžno takele doze: drobovina divjadi, goved, domačih kur, jajc od 0,02 do 22 miligr. na kg. Krompir od 0,06 do 0.16 miligr. na kg itd. Po- samezna živila lahko vsebujejo več kadmija, posamezna pa manj. Več ga lahko vsebujejo žita, so- čivje. solata. V manjših količinah ga najdemo v mesu, mleku in vo- di. Smatramo, da dobi prebivalec Celja v enem dnevu tedensko ali desetdnevno dovoljeno dozo. Fluor je halogen. Industrija ga nekontrolirano izpušča v deseti- nah in stotinah ton letno v zrak, kmetijstvo manj, nekaj pa ga je naravnega v obliki fluoridov. Na- ravnega je toliko, kolikor ga živa bitja potrebujejo. Industrija ga iz- pušča v obliki fluorovodika (HF), ki je močno strupen. V tleh ga je povprečno 240 miljonink, v vodi 0,15 miligramov na liter. Z zdravo hrano normalnega sestava ga člo- vek vnese okoli 0,3 do 0,5 miligra- mov. V enem dnevu ga potrebuje največ 1 miligram. V ogroženih območjih ga največ vsrka preko dihal, z rastlinsko hrano in belja- kovinami jajčnega izvora. Rast- hnska hrana, čebulnice, por, fižol, krompir, paradižnik, zelje, borov- nice, češnje, pa ga lahko vsrkajo več kot je potrebno za njihovo rast. Pri živalih prihaja \y organi- zem preko onesnažene lucerne, detelje, itd. Vnetno deluje na vse sluznice v organizmu. V kosteh se veže s kalcijem in povzroča po- rozne in krhke kosti. Prav tako povzroča težave v zobeh, pri kate- rih se pojavi lisastost. V kosteh in zobeh se nabira in ostaja doživ- ljenjsko. Količinska meja med normalno in strupeno dozo je zelo mala. Analiz poljskih pridelkov na fluor iz okolice Celja je zelo malo. Krompir ga vsebuje od 0,04 do 0.14 mg/kg, solata pa od 0,030 do 0,18 mg/kg, jajca od 0.1 do 2,4 mg/ kg. V kurjih kosteh je bil najden tudi v desetkrat prevelikih dozah. Arzen prihaja v celjsko kotlino največ preko industrijskih plinov in kmetijstva (zaščitna sredstva za rastline). V zemlji ga je povprečno 6 mi- ljonink, zgornja meja v zemlji, kjer bi še lahko pridelovah nor- malno hrano, je 20 miljonink. V Celju smo našU to mejo preko- račeno v 13 primerih in to od 21 miljonink do 550 miljonink. Naj- den je bil v krompirju in sicer 0,01 do 0,02 miljoninke. V šolali ga praktično ni bilo. Ostale analize niso bile narejene, čeprav ga kar precej rastlin brez škode veliko vsrka (gobe). Veliko ga užijemo preko živil živalskega izvora in to notranjih organov. V Celju je bil najden v dveh primerih divje pe- rutnine v prekoračenih dozah. Človek ga vsrka preko pljuč, kože in prebavnih organov. Mesečna normalna povprečna doza, ki jo človek dobi z normal- no hrano, je 1,3 mgr. Smrtna doza za otroka je 3,5 mgr v enem dne- vu. Nižje ali veliko nižje doze lah- ko povzročajo pri dolgotrajnem delovanju živčne motnje, pljučne poškodbe, kožna obolenja in pljučnega raka. Cink je težka kovina, ki je nor- malna sestavina zemlje v količini do 300 miljonink. V okolje prihaja preko industrijskih plinov. V zemlji okrog Celja je najden od 92 do 1880 miljonink. Človek ga vsrka preko zraka in zaužije pre- ko hrane in vode. Rastline ga lah- ko veliko vsrkajo brez škode. Pri človeku v povečani količini lahko povzroči temperaturo, težko diha- nje, bolečine v zglobih, mišicah in indirektno, z vezavo bakra, slabo- krvnost. Strupena dnevna doza pri človeku je 150 do 600 miligra- mov. V povečani koncentraciji ga lahko najdemo v mleku, zelenja- vi, mesu, krompirju, sadju in ri- bah. Pri nas je bil v škodljivi dozi najden v solati in krompirju (8 do 12 miligramov). Poliklorirani bifenili (PCB) in njihovi razpadni elementi (dioxin in dibenzofurani). PCB prihaja v tla in vodo preko oljnih odpad- kov. Najnevarnejši postaja takrat, kadar pride preko zraka in to pri kurjenju različnih odpadkov in pri požarih transformatorskih ali drugih olj. Hlapeti začenja pri 300 ""C, pri 850 do 1100 pa razpada v tisočkrat bolj strupene produk- te kot je na primer dioxin. PCB in razpadni produkti ostajajo v zem- lji 20, 30 in več let. Voda-ga ne izpira. Rastline ga vsrkajo v različnih količinah. V živali in človeka pa prehaja preko zraka, vode in hra- ne. Močno se nabira v vseh maš- čobah in jetrih. Dojenček ga dobi že preko materine posteljice in preko materinega mleka. Pri bol- nikih, ki hujšajo in pri zdravih ljudeh, ki namerno hujšajo in imajo v svojih maščobah PCB, lahko koncentracije v krvi posta- nejo visoke in nevarne. Povzroča celo vrsto zdravstve- nih težav od raka do genetskih sprememb. Težave so lahko tudi pri pigmentaciji kože, solzcnju oči, pljučne težave, utrujenost, bolečine v telesu, vnetje sklepov in sklepnih vezi, glavoboli, krva- vo blato, razkroj jeter in padec imunoloških sposobnosti ter živč- ne motnje. Brez škode ga lahko človek zaužije 0,0001 miljoninke na kg svoje telesne teže v enem dnevu. V Celju smo ga našli v vseh živilih živalskega izvora (meso, mleko, jajca, drobovin.'^ od 0,006 do 0,531 miljoninke h' ne. Najden je bil tudi v travi smrekovih ighcah, v zemlji v vodi. Po vsej verjetnosti je ii v živilih rastUnskega izvora (k renček itd). Francozi uničujejo PCB v brez- zračnih komorah pri 1200 do 1400 °C. Mi smo ga kurili z gudro- nom vred pri 950 °C. Strupenost delovanja pa je bila odkrita 1966. leta. O dioxinu in furanih vemo pri nas zelo malo, razen, da so zelo strupeni. Nazadnje imamcv opraviti še s titanom. Proizvodnja Ti022 pušča za sabo 13 ton odpadkov na eno tono proizvoda. (Moderna proizvodnja pušča 1,7 ton odpad- kov na 1 tono proizvoda.) Titanov prah se lahko nabira v pljučih in lahko povzroči razpad krvničk. Čisto blizu pa je potrdi- tev suma, da titanove organske spojine povzročajo raka. Raziska- ve analiz gredo v tej smeri, da se bo kmalu dokazal tudi v zemlji, vodi, rastlinah, živalih in ljudeh. Iz vsega naštetega lahko za- ključimo, da nam je industrija vsestransko uničila okolje in tudi naše zdravje. Lahko bi rekli, daje izvršen generacijski genocid. Posebno žalostno pa je, da škodljivo proizvodnjo še kar po- večujemo in v imenu trenutnega preživetja in trenutne akumulaci- je zastrupljamo naše otroke in vnuke. In to z vsemi uradnimi »žegni«. »Ljudje, iz te doline se bomo morali izseliti«, ni več prazna grožnja, marveč dejstvo, ki po- staja vsak dan bolj resnično. JANEZ ČRNEJ Foto: STANE JERŠIČ VARSTVENIKI OKOLJA: V primežu vladajoče ideologije Da je bil dosedanji razvoj naše dežele ekološko zgrešen, čivkajo že vrabci na razpadajočih strehah, vendar je za razumevanje vses- plošnega uničevanja narave in ljudi premalo pogled usmeriti v relativno majhen upravno-geo- grafski prostor ali zgolj na posa- mezne onesnaževalce. Tudi Šale- ške doline, njenih ekoloških težav in nebuloz, ne moremo opazovati geografsko izolirano, nezgodovin- sko ali celo zgolj tehnološko-teh- nicistično. Toda vendar se moram kot njen prebivalec zaradi preveč očitnih grehov posuti s pepelom. Mimogrede povedano, to danes v tej dolini ni preveč tvegano po- četje, saj prav ta čas elektrofiltri (ki zadržujejo prašne delce) na 4. bloku šoštanjske elektrarne bijejo svoj poslednji boj: v popolni ago- niji se ne ukvarjajo niti s tistim prahom vej6, ki se mu v zrak ne ljubi. Toda kje so vzroki? Propadanje okolja je po mojem mnenju le po- sebno vidna posledica zgrešenega načina produkcije, oziroma obdob- ja prvobitne akumulacije kapitala takoj po vojni, ko smo s pospešeno in ekstenzivno industrializacijo ob oglušujočem grmenju ideoloških -bobnov menda hoteli seči v sociali- stična nebesa. Prav propadanje na- rave ponovno dokazuje, da zgodo- vnisko nujnih obdobij noben tip družbene ureditve ne more eno- stavno preskočiti. Če so danes v razvitih industrijskih državah spoznali, da uničevanje na- ravnega okolja predstavlja bistve- no oviro za nadaljevanje produkci- je materialnih dobrin in življenja producentov (tovarne naprimer ne morejo proizvajati brez čiste tehno- loške vode, izdatki za zdravstveno varstvo obolelih delavcev začenjajo ogrožati profit ipd.), potem smo ml pretežno šele na stopnji, ko nam propadanje narave pomeni pred- vsem problem zavesti. Od tod fa- lange »ozaveščevalcev«, ki so se razbohotile na zborovanjih, po ča- sopisih, na sestankih. Njihov adut v boju za čisto okolje je tudi njiho- vo temeljno prepričanje: da je na- mreč z neprestanim govorjenjem in kazanjem ljubezni do narave mogo- če prepričati množice, ki bodo (prav tako z ljubeznijo in razume- vanjem) prepričale onesnaževalce, da to kar počno ni lepo. In ko bi se zgodilo to, bi na zemlji (v državi, republiki, občini, krajevni in vaški skupnosti, družini...) zavladala vsesplošna sreča in harmonija. Na- ivnost pozicije »ozaveščevalcev« je tako očitna, da je absurdna. Morda je prav v tem razlog, da njihov fi- lantropizem (še) funkcionira. Lju- dje jih pač (še) prenašajo. Če bi te ekološke mesije poslanstvo oprav- ljale le sebi in svojim bližnjim v ve- selje, bi jih človek opazoval celo s simpatijami. Toda težava (tragedi- ja?) je v tem, da s svojo verjetno iskreno ljubeznijo do narave tej isti naravi neposredno škodijo. Zato, ker se odlično prilegajo mreži ide- oloških aparatov in ideologij, ki so ekološko katastrofo neposredno proizvedli. Prileganje je najbolj očitno v (implicitnem) poudarjanju teze, da zavest enosmerno določa družbeno bit. Tako v zagrizenem klicanju k zavesti zaradi enega ali dveh dreves, mesije prepogosto spregledajo bližnji gozd, ki se v tiši- ni sesipa sam vase. Na žalost pa se podobno dogaja tudi nekaterim društvom za varstvo okolja. Tistim seveda, ki za svojo najpomembnej- šo nalogo in cilj postavljajo pred- vsem »dvigovanje ekološke zavesti prebivalstva«, tim. ozaveščanje, osveščanje in kar je še podobne ša- re iz besedne zakladnice rumenega tiska. Ampak vzemimo za trenutek osveščanje zares in se ga lotimo tam, kjer mora pokazati rezultate. Seveda ni mogoče oporekati želji, ki hoče v glavah ljudstva povzročiti kritično presojanje, spoznavanje i pomena svojih in tujih dejanj itd., vendar je potrebno upoštevati tudi notorno dejstvo, da je slovenska javnost dovolj in velikokrat že čez mero obveščena in »osveščena«. Kritičnost do uničevanja okolja je velika, vednost o onesnaževanju in onesnaževalcih prav tako, želja po spremembah nedvomna in nedvo- umna. Pojem »osveščanja« pač po- stane izpraznjen v tistem trenutku, ko se dejavna večina ljudi določene skupnosti zave posledic svojega ali tujega početja. In kritična masa osveščenosti je pri nas že dosežena. Vlaganje energije in časa v »nadalj- nje« osveščanje ljudstva je po mo- jem mnenju tako tudi jalov pedago- ški posel. Le zamislite si umirajoče- ga človeka s plinsko masko na obrazu in nad njim sklonjenega ekologa-ozaveščevalca, ki mu z obupno vnemo dokazuje, da je bližajoča se smrt posledica njegove slabe zavesti, ne pa npr. eksplozije sodov z dioksinom. Ekonomija osveščanja je tudi na empirični rav- ni danes v Sloveniji že popolnoma protiproduktivna. Tako je naprimer nesporno, da so se predvsem zaradi pritiska var- stvenikov okolja in javnosti tudi v glavah vodstev industrijskih pro- ducentov, občinskih in republiških planerjev, lokalnih in vrhovnih oblasti, že zgodili opazni premiki. Danes ga skoraj ni, ki ne bi spreje- mal sklepe, o katerih je mogoče tr- diti, da so (tudi) ekološko obarvani. Toda večina odločitev (tudi najviš- jih organov v republiki) se ne ures- ničuje. To pa pomeni med drugim , tudi veliko nevarnost, da danes že J ovedeno ljudstvo (ponovno) pade v apatijo in se vrne k prijazni pri- vatni »neosveščenosti«, če<^: »kaj bi, saj itak nič ne pomaga!« Neu-' trudno in stalno ponavljanje istega ; postane duhamorno in nesmiselno [ početje. Komu pa se danes še ljubi i tratiti čas za poslušanje traktatov; o tem, da moramo, bi morali, je potrebno, smo spoznali, prosimo, upamo, želimo, predlagamo, mole- dujemo, jadikujemo,jočemo, hvali- mo, grajamo...? Takšno početje hi- tro ustvarja mnenje, da tudi ekolo- gi ne počnemo nič drugega kot kompromitirani poklicni govorci. Da torej le čvekamo, klobasamo in opozarjamo, storimo pa nič otiplji- vega. Na tej točki se osveščanje do- končno prestavi na drugi breg re- ke: cilj, to je čistejša narava mu postane popolnoma nedosegljiv. Poglejmo le precej svež primer, ki je neposredno povzročil tudi ustanovitev Šaleškega ekološkega društva! Če nekaj posameznikov in zavednih krajanov (da o zavedni množici več kot 15.000 ljudi na Ti- tovem trgu v Velenju novembra la- ni sploh ne govorim) ne bi v Ve- lunjskem grabnu (in še kje) oprav- ljalo ostrega nadzora nad možnimi iskalci lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, bi danes morda... Pomagalo ne bi nikakršno rotenje, spraševanje, predlaganje, nagovarjanje, prepri- čevanje! Zakaj? Preprosto zato, ker je prvi in »nad« interes investitorja EGS-NEK (zgraditi trajno odlaga- lišče za nizko in srednje radioaktiv- ne smeti) pred vsemi drugimi inte- resi. Verjamem, da bi tudi oni želeli čisto deželo, prijetne pogovore s prizadetimi ljudmi..., toda njihov najpomembnejši interes je objek- tivno takšen kot je. Velunjski gra- ben (in še kaj) je bil »rešen« zaradi brezkompromisne volje, namere in dejanj ljudi, ki so preprečila nadalj- nje raziskovanje terena. Toliko opevano »ozaveščanje« ljudstva, ta razsvetljenska ihta, ki hrumi podolgem in počez čez deže- lo in njene medije, za svojim svetim pročeljem skriva sledi sprevrnjene- ga pogleda na svet, na družbene in zgodovinske procese. Ta ihta na- mreč svoje življenjske sokove črpa na »spoznanju«, da smo vsi ljudje dobri, da smo vsi »Eno«, da je tiste, ki še niso spregledali, potrebno le pravilno razsvetliti. Ta ihta je skrat- ka dostojni predstavnik utopične- ga pogleda na svet. Materialistično razumevanje sveta in njegove zgo- dovine pa v ekoloških konfliktih in problemih hitro zazna prave mate- rialne, socialne in (naj bo) razredne interese in konflikte. Predpostavka »vsi smo Eno« pa je prav tisti hu- mus, na katerem državne (republi- ške, občinske, krajevne) oligarhije gradijo svojo problematično Icgiti- miteto in nadaljujejo z gospodar- skim in ekološkim pustošenjem dežele. »Ozaveščanje«, iskanje isto- sti v »Enem«, gladenje in zamolče- vanje ko ifliktov pa konzervira ob- jektivna nasprotja, preprečuje od- prt in javen boj Itonfliktnih intere- sov in praks ter s tem prikriva na- daljevanje umazane prakse. Če me ne bi vznemirjale parole kot take, bi najraje iznašel novo. Naprimer: »Dol z ozaveščanjem, ha piano s konflikti!« V literarni maniri bi lahko za na- glavni greh dosedanjega razvoja šteli voluntarizem centralnih in lo- kalnih oblasti, ki se je hranil s po- vojnim megalomanstvom; to je pot v socializem tlakovalo predvsem z velikimi in umazanimi industrija- mi, ki naj bi ljudstvo za vedno reši- le primitivnega in tlačanskega kmetstva. Toda preveč lagodno bi bilo grešnike in grehe iskati le v preteklosti. Kaj se ne srečujemo tudi danes in tuicaj skoraj na vsa- kem koraku s topoumnimi a nevar- no prebrisanimi odločitvami, ki še zadnje krvavo prislužene ljudske solde vlagajo v gradnjo fabrik, ki bodo proizvajale predvsem za eks- port? In proizvajale bodo blago, ki ga v industrijsko razvitih deželah proizvajati nočejo in ne morejo več zaradi prehudega tveganja v okolju in nasprotovanja prebivalstva. Ali morda mislite, da šoštanjske elek- trike, propadajočih gozdov, umira- joče zemlje, razseljenih ljudi, po- topljenih domačij, skratka podstati narodovega bivanja, ne izvažamo. O, pa še kako! Vsaka v stroj, traktor ah top predelana tona aluminija in jekla (proizvedenega s Šoštanjsko elektriko) v tujino odpelje tudi kak- šen liter podcenjenega znoja, čiste vode, zraka, posušeno smreko..., nam pa ostaneta umazan zrak in voda ter fizično in psihično izmoz- gani ljudje. Zato trdim, da ekoloških proble- mov v deželi (ali celo v eni sami občini) ne moremo opazovati in re- ševati posamično, mehansko, iztr- gano iz celotne mreže produkcij- skih odnosov, iz celote razmerij med človekom in naravo, ali celo z nekakšnim osveščanjem. Kaj ta- kega je namreč zagovornikom in praktikantom prosulega modela ra- sti celo izrecno pogodu, saj ga ne ogroža, njegovemu početju pa po- deljuje celo legitimiteto. Zakaj le opozarjanje ne nepravilen in (sa- mo)morilski odnos do okolja po- meni, da onesnaževalce jemlješ zares. VANEGOŠNIK KAKŠNO NAJ BO UČINKOVITO EKOLOŠKO DRUŠTVO! Problem suhih smrek ; e politično vprašanje Končuje se prvi zamah širokega ekol^^škega gibanja na področju Šaleške doline. Površen pregled dogajanj nekaj let nazaj razkrije, da se je ekološki naboj v Šaleški dolini polnil predvsem na napove- danih strahotah umiranja narave po obrobjih doline zaradi žveplo- vega dioksida in na grožnji iz- gradnje skladišča radioaktivnih odpadkov na tem območju. Ob tem se zaradi ekološke budnosti kar naenkrat odkriva še množica na videz manj pomembnih ones- naževalcev življenjskega prostora ter ekoloških bomb iz preteklosti. Izvedeli smo za strupene odpadke Gorenja. Zgrozili smo se nad gnoj- nico, ki se ji reče Paka. Spomnili smo se na pogreznjena polja in po- rušene hiše. Radioaktivnost depo- nije pepela je postala tema zani- mive polemike, itd. itd. Tako se Šaleška dolina poleg visokega me- sta na lestvici republiških bogati- nov in siromakov, ponaša tudi z žalostnim davkom na doseženo stopnjo industrializacije. O vidnih in nevidnih posledicah nekontroliranega razvoja energeti- ke in industrije v Šaleški dolini, je bilo popisanih že veliko listov, sprejetih je bilo mnogo sklepov z jasno določenimi cilji in roki, a bolj ko čas teče v burno politično vsakdanjost, bolj se zdi, da se eko- loška vprašanja potiskajo na rob. Nič se ne bi čudil, če bomo potem, ko bodo vsi roki potekli, ugotovili, da postavljeni cilji niso doseženi. Sicer pa spada to že v našo folkloro. Tako se mi pogosto dozdeva, da sem sam, kakor tudi množica dru- gih, ki so se s peresom borih in opozarjali na ekološke zagate, moč- no spominjal na neumnega oslička, ki je pomagal obračati pozornost ljudstva na posledice, ne na vzroke! S cmokom v grlu ugotavljam, daje bilo precej intelektualne energije usmerjeno napačno, saj so se tako ta življenjska vprašanja preložila na raven debatnih krožkov. Ostrina in moč množice »ekoloških aktivi- stov« pa se topi v prebiranju Skupščinskih poročevalcev, ekolo- ških rubrik dnevnega časopisja in nekonsistentnih dogovorih o meto- dah ekološkega boja za zdravo živ- ljenje. Prepoznavanje posledic Bolj ali manj znanstveno podprte posledice ekoloških katastrof ali vsaj domnevana škodljivost ekolo- škega neravnovesja industrijsko obremenjenih okolij, so v zadnjem obdobju močno vznemirile in pre- strašile množico prebivalcev. Če- prav je videti, da je to spoznanje prišlo s černobilsko katastrofo, je res, da je Černobil samo sprožil plaz nejevolje n strahu, ki se je za- radi strupenega napredka kar pre- cej časa nabiral v ljudeh. V Šalešlci dolini so se dvomi o koristnosti raz- voja energetike in industrije prav po tiho oglašali najprej v Družmir- ju, ki je danes že zradirano z zemlje- vida Slovenije. Potem je bilo zazna- ti negodovanja ob spodnjem toku Pake, ko so po njej priplavali veli beli kosmi bogve kakšne pene. ^ liko so nergali tudi Lokovičani. jih je zasul pepel iz drugega TE ovega dimnika. Vse te glasove d\ ma v preteklosti so povzročit« bolj ali manj uspešno utišali pr( vsem z »odplačevanjem škode«. Prebujeno ekološko gibanje, ki vzniknilo v najrazvitejših dežel Zahoda je gotovo vplivalo tudi prebujenje socialističnih ekolog Očitki oblastnikov, energetikov vseh drugih onesnaževalcev i kje da so bili ekologi v preteklo so delno upravičeni. Toda slep strmega razvoja, injektirano s ti mi krediti, je bilo dovolj močno, dvomljivci v letih, ko so bile stol ne največje ekološke napake, i prišli niti teoretično do gli V najboljšem primeru so bili to posredni ogroženci, ki so se 1 puntali. Kaj radi pa so bili progll ni za ostanke konzer\'ativizmai s svojim puntanjem onemogel socialistični razvoj. Ti »pra-ek< gi« seveda nimajo nič skupn s tistimi predstavniki onesnažC cev, ki se danes ob različnih pri nostih hvalijo, da so imeli v mi skrb za naravno ravnotežje že P več, kot dvajsetimi leti. Resnic ga,^masovnega gibanja ni bilo,' v Šaleški dolini, pred letom l< V tem zadnjem obdobju so se i nije svojih gozdov zavedli J kmetje na zahodnih pobočjih S ške doline ter združno z gozd udarili plat zvona. Tako lahkO glasnem poudarjanju znanih' malij v Šaleški dolini ugotovi da je duh ušel iz steklenice 1988 EKOLOGIJA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Na kritični meii obstoia Foto: STANE JERŠIČ Človekov odnos do okolja posta- ja v zadnjem desetletju vse bolj aktualen, saj se onesnaževanje že razširja do nepredvidljivih meja. To ne postavlja pod vprašaj le ob- stoj zdravega okolja temveč tudi preživetje človekove vrste. Zaradi stare industrijske tradici- je in neugodne geografske lege smo se, tako kot marsikje drugod, tudi v Celju že pred leti^ soočili z ekološko problematiko. Čas, ka- terega živimo in problemi različne onesnaženosti CKolja so tudi v celj- ski javnosti močno utrdili ekološko zavest, ki preko društva za varstvo okolja postopoma prerašča v mno- žično gibanje. Odgovorni družbeni subjekti so se sicer aktivno vključi- li v sanacijo razmer, vendar obsto- ječe materialne možnosti za od- pravljanje posledic preteklega ne- ekološkega razvoja iz dneva v dan bolj zaostruje to problematiko. Z nenehnim stremljenjem za do- bičkonosnim napredkom smo tudi v našem okolju že globoko posegli v naravo in močno načeli naravno ravnotežje. Močan pospešek vsesplošrjemu razvoju je vsekakor dala industri- alizacija, ki je bila ekološko de- struktivna in je tudi v našem soci- alističnem sistemu nepotrebno prešla eno izmed vrednot človeka v socializmu, saj je vseskozi svoje- ga vzpona strmela v »razvoj za vsa- ko ceno«. In ravno ta cilj je prva težko popravljiva napaka, da nas je tako usmerjen način produkcije pripeljal v ekološko krizo, ki pa ni zgolj lokalnega značaja temveč je postala splošen problem civiliza- cije. Usodna napaka je bila storjena z modelom planiranja kvantitativ- ne rasti v zmotnem prepričanju, da se bo kvantiteta kar sama po sebi sprevračala v kvalitativno rast. Pre- hitra podvojitev rasti in poraba su- rovin, energije, pozidava in kfemič- no onesnaževanje zemlje, zamenja- va dela s stroji ipd. je za »zelene« čista norost, saj opozarjajr, da eks- ponencialna rast prej ali slej vodi v socialno in ekološko katastrofo. Ali kot je nekdo slikovito dejal: »S tem smo podobni tistemu, ki si je zažgal lastno domačijo zato, da je ob svetlobi plamenov pol ure dalj v noč mlatil prazno slamo.« To pa seveda ne pomeni, da bi morali biti proti vsakršnemu tehnološkemu napredku in se zateči »nazaj k na- ravi«. Tudi sedanje kritike varstve- nikov okolja ne razumem, da so usmerjene proti tehnologiji kot ta- ki, pač pa so vedno glasnejši ".go- vori proti določeni obliki tehnolo- gije, zlasti tiste, ki prekomerno in škodljivo onesnežuje. Zato je tudi nevzdržna definicija tehnološkega razvoja, po kateri postaja človek vse bolj sredstvo, ne pa razvoj kot namen v službi in razvoju človeka. To pomeni, da danes potrebujemo sodobno alternativno tehnologijo in to tako, ki ne bo posiljevala ljudi in naravo. Ali to tudi drugače pove- dano, danes gre za boj dveh interes- nih skupin; med tistimi, ki so v službi ekonomije in ohranjanja gospostva nad ljudmi in naravo ter tistimi, katerih cilj je presekati z iracionalnimi silami in institucija- mi, ki ogrožajo človeško preživetje. Tega se vse bolj že zavedajo tudi nerazviti, ki z vse močnejšim odpo- rom odklanjajo tuje tehnološke modele, ki so ekološko vprašljivi. Z znanjem, s katerim danes člo- veštvo razpolaga, imamo številne možnosti na iskanju realne alterna- tive, ki pa jo ne bo mogoče dobiti brez boja. V tem boju pa bo moral sodelovati kar najširši krog ljudi, katerih zavest o ekologiji pa je še različna in se različno pri ljudeh tudi spreminja, »pri tistih blizu centrov gospodarske in politične moči praviloma počasneje kot pri tistih, ki se gibljejo daleč stran,« pravi dr. H. Požarnik. Ta zavest o varovanju svojega življenjskega okolja pa mora posta- ti vsakodnevni del naše ne samo splošne in politične, temveč tudi obrambno-samozaščitne kulture. Varstvo okolja nedvomno spada med temeljne vrednote, ki morajo v vseh naših saoupravnih sredinah in življenjskem okolju postati pred- met in vsebina družbene samozaš- čite. Reševanje teh problemov zah- teva tudi najširše informirano jav- nost ter aktivnost vseh družbenih subjektov. Vsi nosilci politične de- javnosti bi se morali znotraj SZDL skupno postaviti na stran vseh ti- stih občanov (ali njihovih zdru- ženj), ki se v svojih ekoloških sti- skah in v bitki z ozko usmerjenim.i strukturami spopadajo z njihovo samovoljo, birokratsko-tehnokrat- skim in zgolj ekonomističnim od- nosom. Naravne vrednote okolja imajo nenazadnje tudi zelo velik narod- noobrambni pomen. Od njihove vsestranske zaščite je dolgoročno in jieposredno odvisno funkcioni- ranje našega sistema splošne ljud- ske obrambe; saj onesnaževanje in druge oblike ogrožanja vodnih vi- rov, zemljišč, gozdov in drugih na- ravnih dobrin pomeni neposredno ogrožanje materialnih temeljev SLO. Zaradi nesmotrnih posegov v okolje pa je tudi vse več primerov vznemirjanja javnosti ter konflikt- nih situacij, zlasti med OZD in na- stajajočim ekološkim gibanjem oz. njegovimi asociacijami, ki nepo- sredno vplivajo .na slabšanje poli- tično varnostnih razmer v občini. Očitno je, da se z ekološko pro- blematiko tudi naši samoupravni organi, DPO in organi s področja SLO in DS premalo ukvarjajo. OZD, razen nekaterih izjem, še ni- majo izdelanih ekološko-varnost- nih ocen, na katerih bi lahko zasno- vali svoje preventivne ukrepe in aktivnosti, niti načrtov za prepre- čevanje in odpravljanje posledic v slučaju večjih ekoloških nesreč. Zato tudi ni čudno, da v takšnih razmerah OZD marsikdaj sprejme- jo ekološko nesprejemljivo razvoj- no odločitev, včasih celo ob podpo- ri DPO in organov lokalne (občin- ske) oblasti. In tako se znajdemo v začaranem brezpravnem prosto- ru, ki se izraža v nikakršnem notra- njem samoupravljalskem nadzoru v OZD in premalo učinkovitem zu- nanjem družbenem nadzoru, ki bi ga morale izvajati inšpekcijske in druge službe družbenopolitične skupnosti. Razlogov za takšno stanje je verjet- no več. med drugim tudi v premajh- nem znanju o ekologiji in v vsesploš- ni družbenopolitični m kulturni neo- sveščenosti. Da pa bi vsaj delno iz- boljšali stanje in zagotovili učinkovi- tejšo varstvo okolja, bi se morali po- leg ostalih tudi vsi dejavniki na po- dročju SLO in DS zavzemati, da bodo interesi in naloge v zvezi z ekologijo upoštevani v celotnem procesu načr- tovanja in obrambno-samozaščitnega delovanja, kot njihov sestavni del. Glede na vse bolj razvejano dejav- nost samozaščitnih priprav družbe v zadnjem obdobju, bi bilo prav, da bi znotraj tega sistema več pozornosti namenili tudi mirnodobnemu pre- ventivnemu delovanju, da do takšnih in drugačnih nesreč in ogroženosti sploh ne bi prihajalo. Pobudnik in eden izmed nosilcev takšnih aktivno- sti bi lahko bila (in bi glede na svojo širšo družbeno vlogo morala biti) ci- • vilna zaščita, še zlasti pa njeni štabi ' v OZD in krajevnih skupnostih. Civil- na zaščita je doslej varstvu okolja, kot eni izmed temeljnih družbenih do- brin, pri izvajanju svoje vloge in ukre- pov namenjala premalo pozornosti. Zato bi morala v prihodnje skrbeti za osveščanje in strokovno usposablja- nje občanov, za hitro in učinkovito delovanje ob morebitnih ekoloških katastrofah. V program vaj preverja- nja njene pripravljenosti (NNP) pa vključiti primere ekoloških nesreč, odkrivanja črnih točk in nato poskr- beti za odpravljanje njihovih posle- dic. Štabi CZ v OZD in krajevnih skupnostih bi morali dobiti pomemb- nejšo vlogo in naloge pri krepitvi sa- mozaščitne kulture in postati eden iz- med nosilcev strokovnih razprav o problemih varstva okolja ter usmer- jenega samozaščitnega delovanja na tem področju. Splošna družbena kriza in v tem kontekstu tudi ekološka kriza, nas v tem trenutku postavlja na razpotje, ko se bo treba čimprej odločiti, kako naprej. Nadaljevanje dosedanjega stanja nas pelje verjetno v še večjo zastrup- ljanje življenjskega prostora in do kri- tične meje obstoja. To je sicer zelo pesimistična napoved, ki pa je ven- darle prognoza mnogih uglednih stro- kovnih institucij in je celo možna. Za- to se »zeleni« zavzemajo za prehod iz dosedanje količinske v kakovostno rast, kjer gre za takšno racionalizaci- jo, pri kateri bi se sicer zmanjšala, vsesplošna poraba nekaterih dobrin (tudi s ponov.no predelavo), pri čemer pa ne bi bil ogrožen ekosocialni polo- žaj človeka. V ta namen se oblikujejo različne koncepcijske rešitve, kate- rim skupna usmeritev je »sodelovati z naravo«. Le vsestransko premišljen nadaljni razvoj nam bo omogočil, da pridemo • iz družbe z načelom »razvoj za vsako ceno« v družbo, kiji bo za cilj »čisto in zdravo življenjsko okolje«, kar pa je tudi pogoj za vsestranski razvoj člo- veka. Temeljna osnova vsemu temu pa je permanentna krepitev ekološke zavesti in kulture, ki se kljub vsemu v zadnjem času močno širi - in kot je zapisal A.Trebar: »Nekateri pa tako ali tako ostanejo vedno imuni«. VIKI KRAJNC ture oblasti, v kateri so pre- li interesi politikov in gospo- /enikov, niso mogle več utiša- isove nejevoljnega ljudstva, ni nejevoljno samo zaradi po- ega Družmirja, suhih smrek lodnjah in obetajočega se jedr- odlagališča, ampak tudi zara- :bolj črnih oblakov, ki se ko- na našem nebu in v prvi vrsti I strmo padanje standarda, i pa vse bolj grozijo z blokado kratičnih procesov, ki so se Itavili v tem desetletju ter do- I prispevali h korajži ljudi, da •ajo na glas povedati, da so k res suhe in hiše res poru- irivanje vzrokov oženi nad zatečenim stanjem, leta in leta nismo znali pre- vali, smo se pričeli spraševa- le temu vzrok. Tako smo od enih smrek s prstom pokazali no. kjer stojijo trije dimniki . )elektrarne Šoštanj. Iz obrežij Mjenih polj in pogreznjene [no pokazali na Rudnik ligni- lenje. Iz Velunjskega grabna izrli proti Krškemu. Po spoz- ekološke katastrofe smo ta- 'Spešno« razkrinkali krivce, kolosi, označeni z raznimi inn so bili v trenutku osovra- 0 obisti, a glej ga spaka: cela ^as je morala ob tem spozna- pnio sami del teh velikanov! Hjino svojega življenja ponu- roje fizične in intelektualne Hem organizmom, preostali liih zremo, kot nosilce smrti! početje spminja na upočas- pmomor vsaj pri tistih, ki rskladni razvoj v imenu na- r kritizirali, pri tem pa svoj ■kruhek pridelovali ravno '^ovah, podvrženih kritikam. to ni vzrok, da se z razkrit- ovzročiteljev onesnaževanja '^•'emo zadovoljiti tako, da kažemo na »domače«, ve- ^ povzročitelje umiranja in [^nja naravnih danosti. Kar !^Mčnih daljnovodih pride- ^Eš-a med drugim tudi v Ki- "^in na Jesenice. Nosilce me- talurgije in težke industrije torej! Od tod do socrealističnega vzorca za blaginjo naroda, ki se cedi iz plavžev, uvoženega iz rdečega vzhoda, ni niti korak. In daje temu res tako, potrjuje tudi prisostvova- nje in hvaljenje politikov na otvori- tvi novih elektro peči na Jesenicah in podobno početje v Kidričevem, ko so vklopili najnovejše električne porabnike velikih moči. Kdor zna dojeti tako širok krog onesnaževalcev okolja, temu se ne- katere deklari-rane pravice delav- cev pri nas hitro sprevržejo v iluzi- je. Teza, da bi močna ekološka za- vest znotraj onesnaževalcev, kot so TEŠ in RLV združena v REK, po- spešila sprejemanje sklepov in sa- nacijskih programov, ki bi večino razpoložljivih sredstev kanalizirali v ekološko sanacijo obstoječih ob- jektov, je hitro zvodenela. Energe- tika je v tem našem »samouprav- Ijalsko-solidarnostnem politično- gospodarskem sistemu« (dalje v spisu: sistema op. p.) tista pano- ga, ki ne sme in zato ne more biti nikoli v izgubi do takšne mere, da bi bil ogrožen njen obstoj, ker bi s tem ogrozila sam sistem. Zato je sistem tisti, ki dozira energetiki sredstva, ne glede na ceno energije, ki jo proizvaja! Tako namreč sistem sam skrbi za občutek lastne varno- sti, kajti energetika je tisti izvir, kjer se napajajo vse zgrešene nalož- be, ki jih je narekovalo slepo kopi- ranje gospodarstva velikega vzhod- nega brata. Zato sistem skrbi, daje energetika postavljena v takšnem plačilnem razredu, ki mu odgovar- ja, ne glede na poslovne in finančne (ne)uspehe znotraj energetike. To je vzrok, da še tako močna ekolo- ška osveščenost znotraj energetike nikakor ne more vplivati na ka- keršnekoli sklepe o takšni ali dru- gačni investiciji v »svoji« delovni organizaciji. Samoupravljanje v energetiki je še posebej velika farsa, saj ta panoga gospodarstva ni nikoli upravljala s sredstvi, ki bi jih sama zaslužila, ampak le na videz odloča o denarju, ki ji ga sistem v dani situaciji nakloni. Temu v po- trditev bi omenil samo nihanje spo- štovanja rudarskega poklica tride- set let nazaj, ki se zrcali skozi višino osebnih dohodkov rudarjev. Kljub njihovemu stalno napornemu delu beležimo precejšnja nihanja v vred- notenju rudarjenja, ki je bolj kot od učinkov opravljenega dela, odvis- no od cene nafte na svetovnem tr- žišču. Tako se nam problem suhih smrek v Zavodnjah ne kaže več, kot problem žveplovega dioksida, ampak politično vprašanje, kajti v takšnih gospodarsko-političnih razmerah, so finančna sredstva za saniranje objektov, ki najnevarneje onesnažujejo okolje, odvisna od odločitev istih dejavnikov, ki so tu- di omogočili izgradnjo teh objek- tov. »Samoupravljalci« v REK-u ;.pač ne morejo odločati o »dobič- ku«, ki ga ustvarijo, če niti ne vedo, kolikšna je prava cena energije, ki jo proizvajajo. In prepričan sem, da lahko isto trdimo tudi o NEK-u, da ne bi še sam dodatno prispeval k miselnosti, da je atomska energi- ja za Slovenijo cenejša, kakor Lig- nitova. Dilema Cela vrsta okoliščin, ki je povzro- čila takoimenovano ekološko osveščenost v Šaleški dolini, je v trenutku naraščanja te osvešče- nosti ljudem nudila lažni občutek, da je sistem voljan takoj izpolniti ljudsko voljo in tako je bila sprejeta serija sklepov, izvršeno je bilo ne- kaj meritev, po časnikih se peri- odično pojavljajo polemike, vse to zaradi tega, da bi ljudstvo bilo pre- pričano, da se nekaj dogaja. Vendar od velikega pričakovanja, ki je bilo preuranjeno tudi zaradi tega, ker bi takojšnja sanacija ekološkega sta- nja v Šaleški dolini vzela gotovo več kot desetletje, v kratkem času ni bilo nič! Na ta »nič« je še kapnila možnost izgradnje jedrskega odla- gališča v Velunjskem grabnu, vse to pa je privedlo krajane Zavodenj, da so organizirali traktorski pohod v Titovo Velenje, kjer so na protest- ni shod privabili okoli deset tisoč simpatizerjev. Tisto dopoldne je bil občutek moči ljudstva dokajšenj, problemi so se zazdeli lahko rešljivi in predstavniki sistema so se na tistem mestu in, v tistem času kar strinjali in podprli vse zahteve množice. Velenjski župan je celo ponudil odstop, ako volja ljudstva ne bo uresničena. Toda temu zboru je prvo klofuto pripeljal še isti ve- čer podpredsednik IS RS SRS z iz- javo, ki je bila na videz zelo cinična, v resnici pa je bila pravzaprav res- nična. Še teže pa je precej udele- žencev shoda požrlo očitek komen- tatorja Radia Ljubljana, da je bil dogodek 8. 11. 1987 v Titovem Vele- nju ekofašističen. Kakorkoli že, ekološko gibanje v Šaleški dolini je dobilo množično podporo in okrepila se je vera, da bo ta podpora zelo potrebna kot argument za pospešitev ekološke sanacije doline v dobrobit ne le prebivalcev Zavodenj ali Šaleške doline, ampak vsega območja, ki ga zastruplja TEŠ. Zato je povsem na- ravno, da se je pojavila potreba po materializiranju te podpore množi- ce. Ekološko društvo se je zdelo primerna oblika tega početja. Dru- štvo naj bi zajelo tiste ljudi, ki de- jansko občutijo potrebo po spre- membi obstoječega ekološkega sta- nja. Tako je delegacija s protestne- ga shoda, kije imela nalogo obiska- ti predsednika IS RS SRS prevzela tudi iniciativo za ustanovitev dru- štva. O sami ustanovitvi društva in ocenitvi njegovega dela se mi zdi še preuranjeno pisati, preko napisa- nega pa bi vendarle rad izpostavil dilemo, kajti na podlagi izkušenj vsaj zame ostane odprto vprašanje o tem, kaj je bolj učinkovito. Ali vzdrževati društvo, ki bi s svojim programom ostro nakaza- lo smer iz sedanje zastrupljenosti okolja, kar lahko pravzaprav poče- nja samo posredno s pritiski in blo- kadami neekoloških sklepov na različnih skupščinah, z zasledova- njem kupov in kupov papirjev, kjer so takšni sklepi skriti in nenazad- nje s prirejanjem množičnih »let- nih zborov« na ulici, ali zanemarjati takšno društveno dejavnost in izvr- šiti preboj v sistem, na tista mest--^, kjer se pripravljajo sklepi in odloči- tve ter tam vplivati, da se bo moš- nja za ekološko sanacijo dežele raz- vezala tako m široko, da bo imelo vidne učinke-^ pg^^j^ REZMAN 13. OKTOBER 1988 ZDRAVSTVENI DELAVEC IN OKOLJE Začeti je treba pri otrocih v mojem prispevku za ekolo- ško prilogo Novega tednika že- lim prikazati nekaj pogledov, razmišljanj in ugotovitev, do ka- terih sem prišel oziroma sem jih spoznal ob delu majhne skupine zanesenjakov, ki opozarjajo šir- šo javnost na ta pereč, večpla- sten družbeni problem. Naše mesto Celje je še nekaj desetletij nazaj, starejši se tega za- gotovo še z nostalgijo v srcu spo- minjajo, slovelo kot belo mesto ob bistri Savinji. S svojim togim povojnim razvojem ter staro in- dustrijsko strukturo ter več de- setletnim zanemarjenim odno- som do okolja pa je ob onesnaže- nem zraku, umazanih vodah in zastrupljeni zemlji samo še ro- mantična zgodovina. Mesto je ve- likokrat zavito v siv in umazan smog. glede bistrosti Savinje pa se je tudi težko pogovarjati, če jo pogledamo pod pritokom Voglaj- ne oziroma ob izlitju nedokonča- nega kolektorja. Kot zdravniku in Celjanu ter Slovencu mi ni vseeno, kako nas bodo ocenjevali naši potomci, kakšen zrak bodo vdihavali naši otroci, kakšno vodo bodo pili. Ni- mam namena naštevati številnih suhoparnih podatkov o različnih vidikih onesnaženosti bodisi zra- ka ali vode, o zastrupljenosti hra- ne in zemlje. Ti podatki so znani in vsakomur dostopni. Prav tako v današnjih razmišljanjih ne bom veliko našteval o posledicah na naše zdravje, ker so na to deloma že odgovorile opravljene raziska- ve in strokovna poročila, nekaj le- teh pa je v teku. Rad bi opozoril na po mojem mnenju ključno vprašanje oziroma vzrok za tako stanje na področju odnosov do okolja. Mislim, da je najpomemb- nejše spoznanje, da se naš odnos do okolja oblikuje v vsej svoji iz- virnosti in prvini v najbolj narav- nem okolju človeka, v družini. Starši morajo s svojim zgledom že našim najmlajšim privzgojiti ljubezen in spoštovanje do okolja, ki se mora održati tudi v takih »malenkostih«, da papirčki in od- padki sodijo v koš, da se žvečilni gumi ne pljuva po tleh, da se cvet- lic na gredicah ne trga oziroma pohodi, da imamo parke za spro- stitev in počitek, ne pa za drvenje z mopedi in druge vandalske obli- ke izražanja mladostne energije. V to najzgodnejše oblikovanje značaja naših najmlajših sodi tudi odnos do starih, do sovrstnikov, do učiteljev, vzgojiteljev in dru- gih, ki prihajajo v stik z mladino tako ali drugače. Prepričan sem, da je prav v spremembi strategije oblikovanja mladostnika ključ za resnične spremembe ha področju ekologije. Tak pristop bo v bodoče pripo- mogel k oblikovanju značajne in principielne osebnosti, ki bo imel kot odgovoren inženir v tovarni, kot -načrtovalec razvoja v občini, kot delavec s strupenimi snovmi ali kot politik, izostren in pošten odnos do okolja brez omahljivega kalkuliranja. Kot bodoči sodnik bo rigorozno kaznoval kršilce za- konov, kot inšpektor bo nepo- pustljiv pri izdaji dovoljenj in pri kontroliranju delovnega procesa, kot zdravstveni delavec bo argu- mentirano in vztrajno opozarjal na zdravstvene posledice, ne na- zadnje bo kot osveščen občan preko legitimnih institucij obli- koval tako razvojno politiko, ki mu bo pisana na kožo, hkrati pa bo tudi neposredno terjal odgo- vornost tisth, ki to očitno kršijo. Desetletja po vojni smo na šte- vilnih generacijah dokazovali, da lahko naša »samoupravna druž- ba« deloma nadomesti intimno družinsko okolje. Temu smo pri- lagajali številne družbene funkci- je, sam proces vzgoje od vrtca do univerze, pa smo vsebinsko po- vsem razvrednotili. Številni odj: vorni ljudje v naši družbi so s s\ i jim neznanjem in voluntaristn nim načinom dela botrovali voju, katerega posledice boini, nosili še desetletja, tako ekonon; ske kot ekološke. Na generacijah, ki prihajajo in ki prepočasi dobi- vajo krmilo naše družbe v roke, stoji velika odgovornost, da bodo znali v interesu slovenskega naro- da zagotavljati vsklajen razvoj, ki bo zagotavljal napredek, hkrati pa ne bo preveč obremenjeval na- še okolje. Vsi se moramo zavedati, da je naše okolje tudi narava, kjer se prepletajo številni občutljivi medsebojni vplivi. Grobo posega- nje v to harmonijo povzroča tudi grobe posledice. V naravi ni nič zastonj in narava vrača tako kot si zaslužimo. Sicer pa se bojim, da se v teh težkih in usodnih razpotjih za naš narod in našo domovino, ki smo jim priča, ne bomo uspeli koreni- to lotiti problemov v zvezi z na- šim okoljem, saj krizne razmere, kakršnim smo priča niso, naklo- njene reševanju problemov, ki zahtevajo strpno in pošteno raz- čiščevanje. Verjetno bodo reševa- li to bodoči rodovi Slovencev, ki bodo bolj osveščeni in ne bodo obremenjeni z zgodovinskimi hi- potekami. dr. BRANKO MEŽNAR ODZIVI NA INFORMACIJE O JEDRSKEM ODLAGALIŠČU; Kie bo slovensko jedrsko smetišče i v zvezi z informacijo, ki jo je posredoval republiški komite za energetiko o geoloških raziska- vah za trajno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpad- kov v Sloveniji, so se na Celj- skem zvrstili številni sestanki. Nuklearna elektrarna Krško je namreč izbrala pet najbolj per- spektivnih lokacij, ki so vse na območju celjske regije. Po kakš- nih kriterijih je izbirala, ni zna- no. Kot odgovor na te informaci- je sta svoja stališča oblikovali društvi za varstvo okolja iz Ce- lja in Titovega Velenja, svoja opozorila pa so skupščini Slove- nije poslali tudi delegati s Celj- skega za zbor občin. Delegati s Celjskega opozarjajo Republiški komite za energeti- ko je avgusta 1988 Svetu za var- stvo okolja pri Predsedstvu Re- publiške konference SZDL Slo- venije posredoval informacijo Geološkega zavoda Ljubljana o geoloških raziskavah za trajno skladiščenje radioaktivnih od- padkov nizke in srednje aktivno- sti v Sloveniji. Informacija pravi, daje Geološki zavod izvršil geolo- ško obdelavo, po izbiri Nuklearne elektrarne Krško, petih najbolj perspektivnih lokacij. Vse s stra- ni NEK za geološke raziskave iz- brane lokacije so na območju celj- ske regije (Smrekovec, Stranice - zahodni del. Dobrna - vzhodni del, Dobrna - severozahodni del in južno od Velenja - območje Ve- lenja). Čeprav ne gre za terenske raziskava oziroma raziskave, ki bi zahtevale dovoljenja lokalnih oblasti je celjska javnost zaradi dogajanj v »kabinetih« Geološke- ga zavoda vznemirjena. Razume- mo potrebo po ureditvi odlagahš- ča in zadrege nosilcev raziskav, vendar skupščino opozarjamo: 1. na, že konec sedemdesetih let oblikovano ekološko zavest prebivalcev Celja, ki je v instituci- jah sistema vzpostavila izredno pozoren odnos občanov Celja do ekoloških razsežnosti razvoja go- spodarskih subjektov. Mnenja smo, da ob upoštevanju ekološke vrednostne orientacije prebival- cev Celja lahko kategorično trdi- mo, da bo na legitimen način ne- mogoče pridobiti vsa potrebna soglasja za lociranje odlagahšča na območju občine. 2. velika pozornost do naravo- varstvenih vprašanj bivanja v Ce- lju ima rezultat tudi v strokov- nem pristopu pri reševanju ekolo- ških problemov v občini in regiji. Večfazna raziskava »Ekološka bi- lanca Celja« (na voljo so tudi že rezultati raziskave o ekoloških razmerah v regiji), nam omogoča strokovne osnove za zavrnitev prihoda kakršnihkoli za okolje Celja in regije ekološko dodatno obremenjujočih projektov. Eko- loška bilanca Celja je vgrajena v vse planske akte razvoja Celja, ki jih mora kot voljo Celjanov spoštovati naročnik raziskav NEK., 3. Če upoštevamo, da ni mož- nosti za lociranje trajnega ckilaga- lišča jedrskih odpadkov v celjski občini oziroma regiji predlagamo, da IS Skupščine SRS ustavi na- daljnje raziskave pri iskanju odla- gališča na teh petih perspektivnih lokacijah. Na ta način bodo tako posredno in neposredno privarče- vana znatna sredstva in prepreče- no nadaljnje nepotrebno vzne- mirjanje občanov Celja regije. 4. zahtevamo, da bo v prihod- nje o vsakih nadaljnjih aktivno- stih sproti obveščana tako sloven- ska kot vsaka od lokalnih javno- sti. Občutek, da se tako usodne stvari, kot je lociranje odlagališča odvija za hrbti prebivalcev kate- rekoli skupnosti dodatno zmanj- šuje možnosti za uspešen rezultat pri trajni rešitvi odlaganja radio- aktivnih odpadkov. Skupina delegatov za zbor občin skupščine SRS s sedežem v občini Celje Celjski ekologi napovedujejo shod v zvezi z informacijo o aktivno- stih za določitev trajnega odlaga- lišča radioaktivnih odpadkov v SR Sloveniji izrekamo oster protest. Predvsem ugotavljamo, da ka- binetne raziskave briskirajo zah- teve lanskoletnega protestnega shoda v Titovem Velenju, na ka- terem se je zbralo nad 12.000 lju- di. Protestiramo tudi zaradi tega, ker raziskovalci niso upoštevali niti najosnovnejših meril in se je tako zgodilo, da predlagajo mož- ne lokacije na turističnih območ- jih ali na območjih, kjer so po- membni viri pitne vode. Še na- prej vztrajamo, da je najbolj real- na možnost za rešitev tega proble- ma v okviru zaprtja JE Krško in rudnika urana Žirovski vrh. Zah- tevamo tudi, da JE Krško sporoči merila, po katerih je izbrala pet možnih lokacij za nadaljnjo obde- lavo zgojj na celjskem območju. Zahtevamo še, da se ugotovi od- govornost, zakaj problem odlaga- lišča ni bil rešen pravočasno in kako je bilo sploh mogoče, da so pristojni organi dovolili obratova- nje JE in rudnika, ne da bi bilo poskrbljeno za trajno odlagališče. Obveščamo vas tudi, da bomo na Dobrni ali v Celju pripravili nov shod in ponovno protestirali proti kabinetnim raziskavam takšne vrste. Društvo za varstvo okolja Celje Slovenija, jedrsko smetišče Novi članki o jedrskem odlaga- lišču v Sloveniji burijo ekološko osveščeno javnost. Ponovno je aktualen Velunjski graben, ki pa leži severno od Titovega Velenja in ne južno, kot je bilo navedeno v članku. Južno ležijo Arnače, ki so bile tudi izbrane med 39 lokaci- jami. Ljudje pa vedo povedati, da se je v bližini Gore Oljke spomla- di nekaj vrtalo. Je to ta najbolj primerna lokacija? O odlagališču govorijo tudi spremenjeni republiški načrti. V njih piše, da bomo gradili odla- gališče, katerega zmogliivost bi morala biti 60.000 do 140.000 m\ odvisno od sprejete variante. V posebni izdaji revije Delo var- nost leta 1986, ki jo je izdal Zavod SRS za varnost pri delu, pa so navedeni naslednji podatki: do sedaj je v NE Krško (1986) proiz- vedeno ca. 4100 sodov s povpreč- no aktivnostjo od 1,1 milijard Bq/ ml Zmogljivost skladišča je' ca. 9000 sodov. JE Krško bo predvi- doma obratovala do leta 2020, to- rej bo proizvedla okrog 30.000 so- dov RAO. to je 6.000 ml Odlaga- hšče pa bo vehko za 300.000 so- d6v, torej za najmanj 10 ali največ 23 jedrskih elektrarn. Varnostne anahze bodo narejene vsaj za do- bo 300 let. SPRAŠUJEMO PREDLAGALCE PREDLOGOV: Zakaj tako veliko odlagališče? Od od bomo še vozili odpadke, saj jih razni inštituti in medicinski centri ne proizvedejo 10-krat več kot JE Krško? Ali odlagališče gradimo za dvesto let? Po dvesto letih bodo betonski sodi že raz- padli in bo odpiranje odlagališča smrtno nevarno. Če bomo ven- darle v 200 letih zgradili še devet jedrskih elektrarn v naši mali Slo- veniji, bomo imeli po njej posutih 12 jedrskih grobnic, kar pa se sliši dokaj utopično. Zakaj gradimo jedrsko odlaga- lišče v Sloveniji? Načrtujemo ga celo ob potoku, ki se v končni fazi preko Save izliva pri Beogradu v Donavo. Tako ob razpadanju so- dov in puščanju drenaže čez 50, 100 ah 300 let lahko kontaminira- mo polovico Jugoj^lavije. Zakaj se ne poišče za teh 30.000 sodov odlagališča v puščavi, ki je že služila za jedrske poskuse in je že kontaminirana? Ali ni to cenej- ša varianta kot gradnja tako veli- kega in varnega odlagališča v teh za nove investicije tako težkih ča- sih? Ob tem predlogu trkajo na našo vest, da moramo svoje smeti pospraviti sami in da bi izpadli kot agresorji, če bi jih odložili iz- ven naših meja. Zakaj so tako ne- varni puščavskemu pesku? Zakaj smo lahko agresorji nad svojimi ljudmi? V Sloveniji nimamo niti enega strokovnjaka, ki bi bil priznan kot strokovnjak za vplive ionizirajo- čega sevanja na ljudi. Kdo bo po- stavil te kriterije, kdo bo ščitil ljudi? Zato smo skrajno nezaupljivi in se upravičeno sprašujemo, kakš- no ozadje se skriva za temi po- šastnimi načrti. Kdo lahko raziš- če, koliko zločinov se je zaradi onesnaževanja in zastrupljevanja okolja v Sloveniji že zgodilo nad ljudmi in kdo načrtuje nove? Šaleško ekološko društvo Marija Šavor, predsednica društva Foto: STA-NE JERŠI^l OKTOBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 19 Skupni cilj je - zadovoljen kupec jp Konjice« kot nosilec lesne proizvodnje v konjiški jjjstriški občini nadaljuje s strategijo zastavljene poti: jjti predelovalec lesa. Razvoj te konjiške delovne orga- ^cijc je usmerjen v načela: več dela, znanja in oblikova- ter celovitost ponudbe. g na začetku poti so si v Lipu zastavili cilj. ki je bil Jjeijcn k prodiranju na tuja tržišča. Kljub vsem znanim jvani izvoznikov in bolj redkim svetlim trenutkom jonjenosti do njih, so v LIP ostali zvesti tej svoji usmeri- izvoza na zahtevno in konkurenčno zahodno tržišče. [lOva uspešna prisotnost na tujem trgu seje obrestovala, je danes LIP znan po svoji kakovosti izdelkov, oblikova- ter snovanju novih pohištvenih programov, 'jlco kot v minulih letih so tudi letos v razvoju masivnega lištva osvojili nekaj novih stolov, miz, otroških posteljic Itredenc. Za vsemi temi izdelki je veliko povpraševanje na in na tujem. |a področju stavbnega pohištva pa so povečali obseg itevne proizvodnje vrat iz masivnega lesa ter lesenih pol- I, kar je prav tako narekovalo tržišče. Proizvodni pro- gram oken pa so dopolnili s termopan okni. LIP svoje izdelke uspešno predstavlja tudi na mednarod- nih sejmih pohištva. Tako so bili s svojimi izvoznimi izdelki masivnega pohištva in masivnimi vrati uspešni pri predsta- vitvi v Milanu, v Beogradu in Kolnu. Cilj Lesno industrijskega podjetja »Konjice« Slovenske Konjice je zadovoljen kupec! Lesno industrijsko podjetje »Konjice« Slovenske Konjice s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela: ŽAGA - Slovenske Konjice POHIŠTVO - Slovenske Konjice STAVBNO POHIŠTVO Konjice - Slovenske Konjice AMBALAŽA - Slovenska Bistrica STAVBNO POHIŠTVO Oplotnica - Oplotnica OTROŠKO POHIŠTVO - Poljčane KOSOVNO POHIŠTVO - Vitanje STAVBNO POHIŠTVO Polskava - Sp. Polskava proizvodnja: otroške posteljice, stole, borove jedilne gar- niture ter druge finalne izdelke, stavbno pohištvo, leseno in kartonasto embalažo ter žagan les. LIP »Konjice« se priporoča za nal>Klo- šarjev« ni bilo... BOJAN JURKO, Celje Šolsica prehrana v občini Lašlco Ob neobhodnem zmanjša- nju obsega celotne osebne, splošne in skupne porabe, ki jo terjajo usmeritve resoluci- je skupščine SR Slovenije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slove- nije za obdobje 1986 do 1990 v letu 1988, v občinah ni več mogoče zagotavljati takega obsega sredstev za osnovno šolo, ki bi omogočala nadalj- nje opravljanje vseh s plani dogovorjenih nalog. Zato so uporabniki in izva- jalci v skupščini Občinske izobraževalne skupnosti La- ško dne, 22. 12. 1987 sprejeh Program ukrepov za raci- onalno izvajanje Programa Občinske izobraževalne skupnosti Laško. Program ukrepov je spre- jel tudi delavski svet delov- ne organizacije VIO Laško. 3. točko tega Programa do- loča povečanje deleža star- šev k ceni prehrane, zato smo v DO VIO Laško od de- cembra 1987 dalje prešli na drugačen način določanja cen prehrane. Do takrat so starši plačevali samo živila, vse ostale stroške za pripra- vo hrane je v celoti pokrila OIS Laško. Tako smo tudi z novim šolskim letom dolo- čili ceno prehrane - upošte- vaje stroške živil in stroške priprave hrane, ki zajemajo osebne dohodke zaposlenih kuharic, osebna zaščitna sredstva zanje in obvezne zdravstvene preglede, niso pa v ceno vkalkulirani mate- rialni stroški porabljene energije, čistil, vode. Zavedamo se, da cena pre- hrane predstavlja veliko obremenitev za starše, toda spremenjeni pogoji finansi- ranja družbenih dejavnosti, v katerih ima zlasti in pred- vsem prednost zagotovljeni program, to je samo pouk v osnovni šoli, za dogovorje- ni program, v katerem je tu- di priprava hrane v šoli, pa ostaja čedalje manj sredstev, vendar žal v delovni organi- zaciji VIO Laško nimamo možnosti, da bi prehrano učencev organizirali in pri- pravili ceneje. STROKOVNA SLUŽBA DO VIO LAŠKO Neprijazni uslužbenec V vašem cenjenem časopi- su št. 40 je v rubriki »Pisma bralcev« izšel članek »Nepri- jazni uslužbenec na Elek- tru«. Nimamo namena pole- mizirati s piscem članka, vendar bi radi širšemu krogu bralcev pojasnili vsebino članka in zato prosimo, če objavite naš odgovor. Tov. Slatinšek je že konec lanskega leta 1987 urgiral svojo porabo el. energie in smo zato izvršili kontrolo ter mu poslali prvi dopis. Na njegove dopise smo mu po- slali pismene odgovore 6. 1. 1988, 2. 2. 1988. 24. 3, 1988, 6. 9. 1988 in 20. 9. 1988. Večkrat smo izvršili kontrolne izra- čune in mu rezultate posre- dovali v navedenih dopisih. Tov. Slatinšek je tudi več- krat telefoniral in nas obi- skoval na sobi Obračun MO št. 108, vendar kot je razvid- no iz njegovega članka z obi- ski ni bil zadovoljen. Zaradi svojega obračuna el. energije se je obrnil tudi na Tržni in- špektorat pri Skupščini ob- čine Celje, ki tudi ni našel nobene napake. Iz navede- nega je razvidno, da smo se trudili, vendar pri obračunu pisca članka nismo našli no- bene napake. Rad bi tudi popravil netoč- nost pisca članka, ki navaja, daje bil pri »šefu konzumne službe« Petroviču, kar ne od- govarja resnici. Vodja DE konzumne službe ima pisar- no na št. 107 in do sedaj ga tov. Slatinšek še ni obiskal, kar lahko sam preveri. Žal nam je, da je prišlo do neljubnega nesporazuma med našo službo in tov. Sla- tinškom, saj vkljub našemu trudu, kar dokazujejo dopisi, kontrolni obračuni, nismo našli napake in o tem smo ga pismeno obveščali. JOŽE BERTALANIČ, Elektro Celje Komisija za delovna razmerja VIO TOZD OSNOVNE ŠOLE ŠMARJE PRI JELŠAH razpisuje prosta dela in naloge učitelja tehnične vzgoje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: končana PA smer tehnični pouk Začetek dela 1.11. 1988. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: VIO TOZD osnovna šola Šmarje pri Jelšah, 63240 Šmarje pri Jelšah. 24. STRAN - NOVI TEDNIK 13. OKTOBER h, Dva olimpijca iz Seiela 88 če se malo pošalimo, smo s celjskega območja imeli na olimpijskih igrah v Seulu naj- močnejše zastopstvo v roko- metu. Iztok Puc, ki je svojo rokometno pot začel pri repu- bliškemu ligašu Šoštanju in jo blesteče nadaljuje pri ba- njaluškem Borcu, je z roko- metno reprezentanco Jugosla- vije osvojil bronasto odličje, mednarodni rokometni sod- nik Štefan Jug iz Celja «desno) pa je skupaj z Ljubljančanom Herbertom Jegličem odlično opravil nalogo sojenja kar pe- tih dvobojev reprezentanc na moškem in ženskem turnirju. Iztok Puc je sicer v Seulu igral nekoliko slabše, kot obi- čajno, vendar je še vedno bil med glavnimi motorji ekipe, ki je po vseh peripetijah osvojila bronasto odličje. Pucu roko- metni strokovnjaki pripisujejo lepo bodočnost in ga mnogo- krat omenjajo kot naslednika naših velikih rokometašev Horvata, Radženoviča in Vujo- viča. Po kratkem premoru po vrnitvi v domovino se je takoj pridružil banjaluškemu Borcu, ki ie bil deset dni na pripravah v Žalcu, kmalu pa ga čakajo tudi nove reprezentančne ob- veznosti. Ko smo ga povpraša- h, kako dolgo bo še v Borcu, se je samo skrivnostno zasmejal in nejasno povedal, da še dojgo... Štefan Jug se je skupaj z Je- gličem v zadnjih letih prebil v sam vrh dvanajstih najbolj- ših rokometnih parov na svetu in tako ne čudi, da je bil med tremi pari, ki so v Seulu sodili največ tekem. Piskal je repre- zentancam Sovjetske Zveze in Kitajske (ženske) in NDR - Koreja, Madžarska - Španija, ČSSR - Japonska in NDR - Islandija (moški). Najtežje je bilo srečanje za 7. mesto, ki še vodi v A skupino na svetovno prvenstvo leta 1990 v ČSSR med NDR in Islandijo. To sre- čanje se je v regularnem času končalo neodločeno, potem so igrali kar dva podaljška po pet minut in ker je bilo -še vedno neodločeno so streljali sed- merce, kjer so z 2:1 bili boljši Nemci in so ostali v A skupini. Tekma je trajala več kot dve uri in bo vsaj zaradi tega za dolgo šla v anale rokometne zgodovine. Po končanem rokometnem turnirju sta Jug in Jeglič bila sprejeta pri vodilnih ljudeh mednarodne rokometne sod- niške zveze, kjer so njuno soje- nje odlično ocenih (to so potr- dile tudi številne super kontro- le) in se pogovorili o sodelova- nju skozi ves nov olimpijski ci- klus vse tja do Barcelone leta 1992. Zelo malo bo sojenja do- ma, več pa v mednarodnih arenah. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Rekreacijsko drsanje Proti pričakovanju smo letos v Celju hitro dobili umetni led in to v Mestnem parku. S prvim drsenjem so tako hokejisti kot umetnostni drsalci v pripravah na novo tekmovalno sezono za- čeli že koncem septembra. Pn umetnostnih drsalcih vadi 23 tekmovalcev KDK Tkanine Celje s Špelo Pere na čelu. ki je med mladinkami najresnejša kandidatka za nastop na svetov- nem prvenstvu v Sarajevu, hoke- jisti pa se z vsemi selekcijami pri- pravljajo za nastop v svojih ligah. Že v petek, 14. oktobra, pa bo- do celjsko umetno drsališče od- prli tudi za drsalce rekreativce. Drsati bo tako možno od 20. do 22. ure, vstopnina pa bo 3000 din, kar je manj kot za podobno de- javnost v Ljubljani ali Mariboru. V soboto in nedeljo bo umetno drsališče za rekreativce odprto dopoldne od 8. do 10. in popold- ne od 15. do 17. ure, vstopnina pa 2000 din. Sezonskih kart ni. TV Startalo je devet ekip Začelo se je novo prvenstvo v 1. in 2. republiški odbojkar- ski ligi, kjer nastopa kar de- vet ekip s širšega celjskega območja in sicer po dve iz Ce- lja, Braslovč, Šempetra in To- polšice ter ena z Ljubnega. Start ekip je bil uspešen, saj jih je sedem zmagalo, samo dve pa sta izgubih. Največje presenečenje so pripravili od- bojkaiji in odbojkarice Celja, ki so se v 1. repubhški Ugi po- javili kot novinci in oboji glad- ko zmagali ter tako že na startu opozorili, da ne bodo igrali po- drejene vloge. 1. republiška liga moški: Šempeter je izgubil v Ljubljani s Partizan Narodni dom 3:2, Celje je doma premagalo Žele- zarja 3:0, Topolšica pa je uspe- la v Kočevju 0:3. 1. republiška liga ženske: Topolšica je dobila srečanje v Mislinji 1:3, Ljubno Ghn v Ljubljani s Krimom 1:3 in Članice Partizana Braslovče so v 2. republiški odbojkarski ligi startale z zmago nad Črnučami, stojijo od leve M. Plaskan, Serdoner, Tratenšek, Tumšek in trener Tanjšek, spredaj Pod- lesnik, Zbičajnik in A. Plaskan. Foto: T. TA VČAR Celjanke doma s Koper Cimos 3:0. 2. republiška liga moški: Šempeter II je gladko 3:0 pre- magal Partizan Narodni dom II, Braslovče pa Črnuče 3:2. 2. republiška liga ženske: Braslovčanke so bile doma s 3:0 močnejše od Črnuč., TT-DS-TV Kegljavke EMO 4. v Bolzanu v Bolzanu v Italiji je bilo flnale evropskih državnih prvakov v kegljanju za mo- ške in ženske ekipe. Žensko kegljanje je na tem po- membnem tekmovanju za- stopala ekipa KK EMO Celje kot državni prvak. Že pred odhodom na to tekmovanje so bili v klubu zmerni optimisti, saj so se za- vedali, da bodo nastopili v iz- redno močni konkurenci in na povsem novem kegljišču. Medtem ko so celjske keg- ljavke dobro opravile prvi na- stop in se uvrstile v fmale (za drugouvrščeno ekipo so zao- stajale samo osem kegljev), pa so tam močno razočarale ter zdrsnile na nehvaležno če- trto mesto. Kar tri tekmoval- ke so podrle manj kot 400 kegljev, med njimi celo dr- žavni reprezentantki Jožica Seško in Tanja Gobec, več kot 400 pa Zupančeva, Mikac in Nagy. Slednja je bila edina solidna v obeh nastopih in je najzaslužnejša za doseženi uspeh, za kaj več pa je bilo to premalo. Tekmovanje je bilo izredno kvalitetno, saj so v posameznih ekipah nasto- pile številne članice državnih reprezentanc, kar še posebej velja za Madžarsko in Romu- nijo. Celjankam se je tako še enkrat izmuznila velika pri- ložnost, da zablestijo tudi v Evropi. Zdaj jim ostane sa- mo čakanje na prihodnjo pri- ložnost, saj ta ekipa vsega še ni naredila in dosegla. T. VRABL ROKOMETNE VESTI 2. zvezna liga 2. kolo moški: rokometaši Aera so se prvič v no- vi tekmovalni sezoni 88/89 pred- stavili pred domačim občin- stvom in prvič jih je v boju za prvenstvene točke vodil novi tre- ner Ante Kostelič. Maloštevilni gledalci so bili z igro Celjanov, ki so tesno 21:17 (11:9) premagali novinca v ligi Slovenj Gradec, nezadovoljni, saj razen dobre obrambe vratarja Straška niso vi- deli ničesar. Kje so znamenite akcije celjske rokometne šole, ko smo uživali v krasnih golih dose- ženih preko kril ali v hitrih proti- napadih? Celjani vse preveč »mučijo« žogo, ki kar noče in no- če z rok. Ob takšni igri si Aerovci kaj posebnega ne morejo obetati od letošnjega, pa čeprav komaj začetega prvenstva. Gole so dali Razgor 2, Privšek 4, Selčan 2, Kleč 3, Ivandija 5, Čater 1 in Pun- gartnik 4. 2. zvezna liga 2. kolo ženske: zaradi zasedenosti Rdeče dvora- ne so tokrat Velenjčanke gosto- vale v Celju, kjer so izgubile sre- čanje s Sremom iz Sremske Mi- trovice 19:25 (8:12). Pokazale so slabo, statično igro, predvsem pa sta razočarali prvi dve vrata,,] ki skoraj nista ubranili ' S takšno igro se bo težko ob^jf. ti med štirinajstimi ligaši. q so dale Misaljevič 6, Karič 3 (J la je poškodovana in ni dalatil ga, kar trener od nje sicer pf., kuje), Golič 2, Topič 2, Vičars Dolič 1. Republiška liga 4. kolo vodeči Šoštanj je gostoval , Ravnah na Koroškem in prej, gal Fužinarja 15:19 (9:10). fj! boljša igralca in strelca sta b' Požun in Vogler, vsak pa sta d; po pet golov. S to zmago še V{ no vodi Šoštanj, ki je zbral. dem točk. Mladinska liga: Aero je r, magal Šoštanj 30:15 (16:7), ^ boljši strelec pri Aeru je bil t govič 8, pri Šoštanju pa Doma ko 6. 2. republiška liga - vzhofl kolo: Aero je v dvorani tehniči ga centra premagal Šoštanj 23:21 (10:10). Strelci Novak 7,1 šligaj 1, Oblak 4, Šušterič 1,; dej 3, Kalšnik 1, Lupše 2 in Toi 4. V 6. kolu bo v Celju srečai Aero - Branik Maribor. T. VRAI POD KOSI Medtem ko bodo košarkarji Merxa v 1. B zvezni ligi startali v novo prvenstvo 22. oktobra, pa so s tekmovanji za točke že začeli v republiškah ligah. Republiška liga moški: »Roga- ška je gostovala v Kranju in izgu- bila uvodno tekmo s Triglavom tesno 89:85. Volarič je dal 27 ko- šev in je bil najuspešnejši mož v poraženi ekipi, ki v novem pr- venstvu nastopa izključno z do- mačimi igralci brez zunanjih okrepitev, kar je bilo za Rogaško značilno v prejšnjih sezonah po uvrstitvi v republiško ligo. Co- met je v Slov. Konjicah odpravil Iskro iz Nove Gorice 92:84, odli- čen pa je bil Šmid, ki je dal več kot polovico košev - 52. Republiška liga ženske: ekipi s celjskega območja sta doživeli v uvodu dva poraza. Metka v Ce- lju proti Cimosu 63:68, najboljša strelka je bila Jurakova 24, Co- met pa doma proti Odeji 53:68, šporarjeva je dala 15 košev. Igral- ke Metke imajo veliko težav, po- leg tega so nastopile še brez t nerja, saj jih je vodil predsedi KK Merx, Jože Geršak. 2. republiška liga moški: v tošnji sezoni je liga razdeljena tri skupine: Vzhod. Zahod Center. V skupini Vzhod je že kolo postreglo z derbijem, kjer v Šentjurju košarkarju doma ga Tajfuna po dveh podaljšl ugnali goste iz Šoštanja, mošt Elektre 88:85 (33:34, 75:75, 82:8 Iz vsake skupine se po dve pn uvrščeni ekipi plasirata v fin šestih ekip, kjer si dve zagoto« nastopanje v prvi republiški H Ker je žreb hotel, da se v vzhod skupini sestaneta favorita že začetku, je bila tekma seve nervozna in napeta. Pri Tajfui kjer je debitiral trener Aleš Ani uer, bivši trener Metke, so najv košev dosegli: Polutnik 21. Q šek 22 ter Prezelj in Kahvedi 18. pri Elektri pa Mlinšek 23 Cajner 14. V drugem kolu bol fun gostoval na Ptuju. TV - DEAN ŠUST 20GA JE OKROGLA Republiška liga 7. kolo: In- grad Kladivar je tudi po tem kolu brez zmage in s tremi borimi toč- kami sam na repu lestvice. To je tudi ekipa, ki pomeni največje razočaranje dosedanjega razvoja prvenstva v republiški ligi. V ne- deljo je bil derbi na Skalni kleti, kjer je Ingrad Kladivar igral sa- mo 0:0 z Elkrojem. Če bodo s takšnimi igrami nadaljevali, se bo kaj težko otresti zadnjega me- sta. Velenjski Rudar je gostoval v Mariboru in igral 1:1 s Kovinar- jem, strelec izenačujočega gola pa je bil v 87. minuti s kazenske točke Brdžanovič. Partizan Hme- zad Žalec je v tekmi z Muro v go- steh kmalu ostal brez izključene- ga Kotnika, vendar zlasti v dra- gem polčasu ni igral slabo in bi lahko iztržil več, kot tesen poraz 2:1. Strelec je bil Druškovič. Na lestvici je Elkroj tretji, velenjski Rudar četrti. Partizan Hmezad šesti in Ingrad Kladivar štira sti, zadnji. Vzhodna območna liga 7.1 lo: derbi je bil v Šmartnem, ij je ERA z golom Tomažiča premagala Dravinjo. Steklar z goloma Valeka in Prevolškaj z 2:0 boljši od Partizana SU Gradec, medtem ko je razočj Papirničar, ki je izgubil doj z Nafto 1:3, strelec častnega 0 pa je bil Drnovšek. Vodita S| klar in ERA Šmartno, Dra\TJ deli peto in Papirničar dea mesto. J Prvi Jože Štorman Na mesečnem hitropotezn turnirju v Šempetru je nasto] dvanajst šahistov. Zmagal je že Štorman pred Brankom; nikarje, Stanetom Skokom i JOŽE GROBELJ ŠPORTNI KOLEDAR Kros: sobota, 15. oktobra v Domžalah republiški kros za poi Dela Streljanje: nedelja, 16. oktobra ob 10. uri na strelišču v Rečici Laškem 2. kolo 2. republiške lige - vzhod s serijsko zračno puškO' D. Poženel Rečica pri Laškem - SD Straža Rogatec. Rokomet: sobota, 15. oktobra, 2. zvezna hga 3. kolo moški v Me' vičih Mehanika - Aero, 2. zvez na liga 3. kolo ženske Lokonnot - Velenje in republiška liga 5. kolo Šoštanj - Jadran Kozina. Odbojka: sobota, 15. oktobra republiška liga 2. kolo rnoški Šen" ter - Granit (tekma bo v Žalcu v telovadnici OŠ P. Šprajc-Jur v Topolšici derbi med domačini in novincem Celjem, republiška 2. kolo ženske Ljubno Glin - Koper Cimos, Partizan Tabor - CelJ' Topolšica - Fužinar. 2. republiška liga 2. kolo moški Šemp* - Pionir Novo mesto in Kamnik - Braslovče ter 2. republiška li?^ kolo ženske Pionir Novo mesto - Braslovče. Nogomet: nedelja, 16. oktobra republiška liga Vozila - El''' Domžale - Ingrad Kladivar. Rudar (TV) - Izola in Partizan Hme* Žalec - Kovinar. Nedelja, 16. oktobra vzhodna območna liga 8. Pekre - Papirničar, Dravinja - Proletarec, Partizan - ERA Sma"^ in Železničar - Steklar. Košarka: sobota, 15. oktobra republiška liga 2. kolo moški B", ška - Ilirija in Postojna - Comet, republiška liga 2. kolo ženske p. Jezica - Metka in Slovan - Comet. Petek, 14. oktobra 1" Šmarje pri Jelšah 15. kolo ob 18. uri Šmarje - Podčetrtek ml' 20. uri Ponikva - Lesično, ob 17. uri Rogaška - Bistrica in ob 1^ Kozje - Podčetrtek. ^ OKTOBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 25 privlačen tenis za malo ljudi feniški klub Zlatarne Celje je „1, letošnjem 2. turnirju za .zla- ti lopar - v hali Golovec pripra- vi tudi zanimivo prireditev 0odno revijo M cluba, šport- 'jp, nakitom Zlatarne Celje, "redstavitvijo topa za izstrelje- lijije žogic za trening igralcev tenisa ter za zaključek še teni- x|[i dvoboj med dvema odlični- a jugoslovanskima teniškima j-ralcema Goranpm Prpičem in gjjo Hiršonom. Žal si je dobro- jjini.^ljeno prireditev v sobot- nih dopoldanskih urah ogledalo Bianj ljubiteljev tenisa, kot je organizator pričakoval. Igralca sta se počasi privajala j,a dvorano, sodnik pa je delal takšne napake, da je med gledal- ci vzbujal smeh. Se več: gledalci, jy so se na pravila teniške igre jpoznali, so ga popravljali v nje- govih odločitvah. Skoda takšne- ga neprimernega vložka, ki na takšno prireditev ne sodi. Še sre- \,a celjskem območju se v teniški šport vedno bolj vključujejo tudi delovne or- ganizacije. Toper je tako predstavil tržišču novo kolek- cijo za tenis AMI, opekarne Ljubečna so izboljšale tenisit liot podlogo za teniška igriš- ka, M club iz T. Velenja opremlja državno reprezen- tanco in kroji sodobna oblači- la za igranje tenisa, celotno I podobo pa je zaključiladelov- na organizacija Zlatarne Ce- ; ije, ki je vse to dopolnila s ko- lekcijo športnega nakita, ki je v večini usmerjen v tenis. ča, da se je vse skupaj dobro kon- čalo in da sta si po dvoboju Prpič nHiršon prijateljsko segla v ro- ce, pobrala darila Zlatarne Celje n se odpeljala. Prpič je ugnal Jiršona 6:3 in 7:6, slednji pa se nu je dobro upiral in z nekaj po- tezami nakazal ves svoj razkošni talent. Goran Prpič se po poškodbi iitro vzpenja na svetovni le- itvici najboljših igralcev teni- la, je pa tudi stalni član naše Daviš cup reprezentance: »Žal sem zaradi slabega vremena pre- pozno prišel v Celje, kar upam da mi gledalci niso preveč zamerili. Prejšnji dan sem dobil sina in se je bilo bolj težko prej odpraviti od doma. Zdaj me čaka vrsta tur- nirjev, zlasti v tujini, kjer so veli- ki denarni nagradni skladi. Po- škodba noge je pozdravljena, vendar še vedno nosim protezo, kar je čisto psihološkega značaja. Dvorana Golovca je za igranje te- nisa izredno primerna.« Sašo Hiršon iz Varaždina, ki nastopa za zagrebški teniški klub, je eden najbolj obetavnih mladih jugoslovanskih igralcev tenisa: »Vesel sem bil ponovne- ga vabila TK zlatarne Celje, saj sem v Celju sodeloval že lani na 1. turnirju za »zlati lopar«. V Ju- goslaviji je poleg Golovca morda samo še ena takšna dvorana, kije izredno primerna za igranje teni- sa. Vedno bom rad prišel v Celje, s^ vidim, da za to športno pano- go vlada veliko zanimanje.« Uroš Goričan, predsednik TK Zlatarne Celje: »Dvoboj smo pripravili zaradi popularizacije tenisa v našem mestu. Če bo de- nar, bomo takšno prireditev pri- pravili tudi prihodnje leto. Letos smo si podlogo sposodili v Roga- ški Slatini, upam pa da jo bomo kmalu dobili tudi v Celju.« V Teniškem klubu Zlatarne Celje je trenutno okoli 300 čla- nov, med katerimi je 47 tekmo- valcev. Imajo profesionalnega trenerja Tomaža Vovka, tri tre- nerje, dva učitelja in dvanajst va- diteljev tenisa. TK zlatarne Celje je avgusta letos vložil pri teniški zvezi Slovenije zahtevek po usta- novitvi teniškega centra v našem mestu, prihodnje leto pa naj bi dobili poleg sedanjih še nova te- niška igrišča ob Golovcu, Savinj- skem nabrežju in kopališču. Pri- pravili bodo otroški teniški vr- tec, pionirsko teniško šolo, teni- ški kamp, nepretrgano žensko vadbo, srečanje rekreativcev in prihodnje leto 3. turnir za »zlati lopar«. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC JPri igralcih tenisa velja kljub budi konkurenci pravi gentel- manski bonton in vsak morebitni izpad v mednarodnih are- nah hudo kaznujejo. Čeprav je šlo za demonstracijski dvoboj je bil le ta zagrizen do konca, zlasti sta igralca pokazala nekaj pravih mojstrovin ob koncu drugega seta, po katerem sta si tudi prijateljsko segla v roke. NA KRATKO Arzenšek prvi v tenisu v delovni organizaciji Žična so izvedli prvenstvo v tenisu, kjer je sodelovalo sedem članov kolektiva. Zmagal je Miran Ar- zenšek pred Srečkom Slemen- škom, Marjanom Zoretom. Vsi so dobili pokale. LEOPOLD VEŠLIGAJ v Slov. Konjicah prvi ŠK Žalec Ob občinskem prazniku so v Slov. Konjicah pripravili že 18. hitropotezni šahovski ekipni turnir, kjer je nastopilo deset ekip. Premočno je zmagala ekipa ŠK Žalec v postavi Stevan Džordževič, Franc Brinovec st.. Dani Vombek in Jože Zorko, ki je zbrala 31 točk. Druga je bila ekipa ŠK Impol iz Slov. Bistrice, tretji ŠK Savinjčan iz Šempetra itd. Domačini so tekmovanje od- lično organizirali. JOŽE ZORKO Najmlajši v aUetiki v T. Velenju so pripravili ob- činsko prvenstvo v atletiki za 3. in 4. razrede osnovnih šol. žma- govalci-pionirji 60 m Andrej Lo- zič, daljava Peter Poles, met žogi- ce Mitja Verlič ekipe OŠ Bratov Mravljak 1930, pionirke 60 m Bi- Ijana Najdoska, daljava Lidija Skornšek, met žogice Sabina Mujakovič, ekipe OS A. Aškerc 1995. Kros za pokal »Našega časa« Ob Velenjskem jezeru so pri- pravili kros ZTKO za pokal Na- šega časa. Rezultati ml. pionirji letnik 76 Zoran Boškič, Stanko Kanduti, Peter Pečečnik, ml. pi- onirke let. 76 Jolanda Steblov- nik, Tina Steinbacher, Kristina Kavnik, ml. pionirj B let. 75 Ur- ban Radšel, Sebastjan Komar, Boštjan Laznik, ml. pionirke B let. 75 Natalija Cesar, Nataša Bizjak, Indira Ikič, st. pionirj A let. 74 Robi Kožar, Robi Habja- nič, Boštjan Meh, st. pionirke A let. 74 Melita Rant, Darja Ši- banc, Badema Djedovič, st. pi- onirji B let. 73 Robi Podpečan, Dušan Roš, Sefer Zornič, st. pi- onirke B let. 73 Simona Borov- nik, Nataša Raner, Nina Rehar, ml. mladinci let. 71-72 Miha Po- har, Dragan Kovačevič, Jože Gorjupj st. mladinci let. 69-70 Dejan Šrot, Boštjan Strniša, Se- bastjan Pistotnik, člani Branko Krajnc, Dragan Anic, Spasoje Tešanovič in članice slavica Poz- nič. Ekipni vrstni red 1 ŠŠD Lignit OS M. Pinter - Toledo^ 2. ŠSD OŠ Bratov Mravljak, 3. ŠSD Borec OŠ V. Vlahovič itd. Kros v Preboldu Na vseh krosih v žalski občini z zaključkom v Preboldu je na- stopilo kar 3712 tekmovalcev. Zmagovalci po posameznih kate- gorijah so Tomi Vaš, Barbara Podbrežnik, Renato Grešak, Špela Šolar, Domen Kurent in Saša Fale. Ekipni zmagovalci so učenci osnovne šole Peter Šprajc - Jur iz Žalca, ki so tudi osvojih največ prvih mest. TT Savinjski magazin v košarki Na sindikalnih športnih igrah občine Žalec je v košarki nasto- pilo 16 ekip, zmagal pa je Savinj- ski magazin pred Ferralitom, DEM Podlog, TT Prebold itd. TT Peter Kamer drugi V Zagrebu je bilo 24. medna- rodno modelarsko tekmovanje letalskih modelov, kjer so sode- lovali tudi člani Aerokluba Ce- lje in LT EMO Celje. V kategoriji gumenjakov je zmagal Marjan Klenovšek, tretji pa je bil Željko Lipičnik, oba LT EMO Celje, ki je bil tudi tretji. V kategoriji ja- dralnih modelov je daleč naj- mlajša ekipa Aerokluba Celje v postavi Matej Kosaber, Grega Kresnik in Andrej Gornik osvo jila tretji mesto, v isti kategoriji med posamezniki pa je bil član Peter Karner drugi. Le dva para Na regijskem kegljaškem pr- venstvu v parih za moške je na- stopilo enajst dvojic. Zmagala sta predstavnika KK EMO Urh- Gmajner 3535 pred KK Prebold Kačič-Tomašič 3504 keglje in se uvrstila na repubhško prvenstvo. JK Odbojkarji Rimskih Toplic v II. ligi Odbojkarji iz Rimskih Toplic so se letos uvrstili v 2. republi- ško ligo. Uvodni nastop v novi prvenstveni sezoni so imeli v te- lovadnici osnovne šole A. Aškerc v Rimskih Toplicah, kjer so se srečali z ekipo OK Titan II iz Kamnika in izgubili 0:3. Za Rim- ske Toplice so igrali Janez in To- maž Stopinšek, Jože Senica, Mi- ki Lavrič, Rok Mlakar, Andrej Časar in Peter Skerbiš. ANDREJ MARINŠEK Lavrinčeva za Šekaričevo Na strelišču v Preddvoru pri Kranju je bil tradicionalni dvo- boj republiških reprezentanc Hrvatske in Slovenije z MK orožjem. Ekipno so tokrat zmagali pred- stavniki Slovenije 4:2. Največje zanimanje je vladalo za nastop dvakratne dobitnice olimpijskih medalj Jasno Šekarič, ki je v svo- ji disciplini z MK pištolo zmagala in nastreljala kar 592 krogov, kar je bolje od svetovnega in olimpij- skega rekorda. Velik uspeh je do- segla Helena Lavrinc iz Rečice pri Laškem, ki seje uvrstila na 2. mesto s 583 krogi, kar je samo devet manj od slavne Jasne in izenačen republiški rekord. Tret- ja je bila Denis Bola iz T. Velenja 576 krogov. Pri članih s pištolo proste izbire je bil Velenjčan Ja- nez Štuhec tretji s 529 krogi. TV Afflict: Dr. J. Faustus - vocal, Scheet - bas, Ronny - kitara, Juju - bobni. ] Dvojnost kot celota I Skupina Afflict v svoji mini evropski ^urneji zaide v mestece Celje. Srečno naključje, ki je dalo možnost slišati in videti nekaj nevsakdanjega za našo flasbeno sceno. Afflict :e skupina z hard-core glasbo, •^a trenutke tudi heavy metal in v uvod- ^'h uho ujame celo mehke rokerske tone. * "Nadaljevanju energična, z bljuvanjem P^sedil in odsekanim koncem, ki že takoj ^tem preide v naslednji komad. Tako 'nekako držijo ritem eno uro, ter dobro J^Pehani zaključijo koncert. Prvotni vtis •^ot pri vsaki hard-core skupini, toda po- ^.^bnost, ki jim daje resnično vrednost, ''"Postavi v pravo luč, so besedila. Prostaških besed skoraj ni slišati. Ni '^tega značilnega zmerjanja, pluvanja na občinstvo, temveč precej umirjen na- stop, usmerjen predvsem na izvajanje. Opazna je težnja po nadnaravnem - NE- CROMANCE (KOMUNIKACIJA z duho- vi umrlih). Tako imenovana »darkerska« igra ni glavna, je pa močno opazna, ravno tako kot duševna razklanost in negoto- vost doživljanja - Tvoje brezmiselno živ- ljenje, Šizofrenik, Nezaupanje,... IN DARKNESS (V mraku sem stokajoča grobnica starodavne kosti senca, ki se plazi preko kamnov živeči mrlič letam v noči sem zadnja obledela luč...- AFFLICT. E. EINSPIELER. Težaki v Hmezadu v soboto bodo težkometalni zvoki odmevali po Hmezadovi dvorani v Žalcu. Ob osmih zvečer bodo Šank ročk iz Velenja predstavili skladbe s svoje no- ve kasete, za njimi pa bodo nastopili zahodnonemški kovinarji Eclipse of the sun. Skupina, katere pevec je naše gore list in ki je v Zahodni Nemčiji priljubljena predvsem zaradi sponta- nih živih nastopov z dosti energije, bo prav v Žalcu pričela svojo Jugoslovan- sko turnejo, ki bo trajala do konca me- seca. Eclipse of the sun - Sončni mrk - so svojo zadnjo veliko ploščo, ki je v Zahodni Nemčiji že izšla, posneli v zagrebških študijih. Vsem ljubite- ljem hard ročka, bluesa, ročk 'n 'rolla, southern ročka in heavy metala se to- rej v soboto obeta divji žur. BP Zlatorog se imenuje ansambel iz Laškega, ki je nastal iz glasbenikov različnih razpadUh glasbenih sku- pin. Kot kaže so se fantje dobro uje- saj so vse poletje precej igrali po }^esclicah v celjski in koroški regiji. Tako bodo prihodnjo soboto nasto- > Pili tudi na Lesičnem skupaj z Mo- ' P^'d showom. Pripravljajo pa tudi lastne skladbe. Šest jih že imajo, ^daj čakajo še na ostale, ki naj bi jih Posneli prihodnjo pomlad. Že te dni Pa bodo v Avstriji posneli dve sklad- i bi v nemščini, ki jih je pripravil Da- niel Jereb • Skupaj sta stopila tudi Matej Lenassi (eks Modrina, Nočna izmena itd.) ter Janko Čeme (eks Candv), ki bosta poslej nastopala kot duet. To je zdaj v modi, z vsemi elektronskimi pripomočki pa tudi zelo uspešno lahko nadomestita ves ansambel 0 Ansambel Braneta Klavžarja je ta teden, v novi zasedbi, že posnel nekaj skladb za tretjo ka- seto. Ostale pa bo v prihodnjih dneh • KaA'o pa je z ansamblom Savinj-i skih 7, vam ne moremo povedati nič zanesljivega. Ansambel sicer precej nastopa, kakšna pa je stalna zased- ba, verjetno ne ve niti sam vodja ansambla Štefan Frece • Tudi an- sambel Francija Zemeta je v zad- njem letu doživljal kadrovsko krizo, ki so jo zapolnjevali razni glasbeni- ki. Kot kaže pa je vodja ansambla uspel zbrati pravo ekipo, saj se je že prijavil za letošnjo libojsko revijo narodnozabavnih ansamblov, ki bo 20. novembra • STRAN - NOVI TEDNIK 13. OKTOBER ^ Premajhno zanimanje čeprav pravijo, da je sejem Vse za otroka uspel, je vendarle tudi res, da je zanj pri nas premajhno zanimanje. Kot je pač pri nas vse manjše zanimanje za otroke. Podražitev v nizu podražitev so se včeraj pri nas podra- žili tudi prometni pre- krški. Vendar pa je to edina podražitev, pri kateri si bodo višjo ceno predpi- sovali »potrošniki« sami. Odstopi Vse več je ljudi, ki zah- tevajo odstope. Veliko je takih, ki z ve- seljem odstopijo od de- lovnega stroja, da zahte- vajo druge odstope. Upamo lahko le, da bomo tudi z odstopi sto- pili naprej. Nesrečni trinajsti Danes smo trinajstega. Čeprav smo vse manj vraževerni, bo za nekatere ta številka res ne- srečna. Za tiste, ki bodo naredili prekršek. Prometni seveda. Razne druge prekrške ponekod še vedno dopuščajo. ^ CENTER ZA REHABILITACIJO INVALIDOV CELJE Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja se objavijo sledeča prosta dela in naloge; priprava dela in tehnologije v Galvani Pogoj: V. stopnja zobrazbe - kemijski tehnik, 3 letg delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili v roku 8 dni od objave na naslov: Center za rehabilj. tacijo invalidov Celje, Ipavčeva ul. 6, 63000 Celje DO »ZARJA« Petrovče Petrovče n. sol. o. Delavski svet DSSS razpisuje prosta dela in naloge vodja komercialnega sektorja mandat traja 4 leta. Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na- slednje pogoje: - da imajo visokošolsko ali višješolsko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri (strojna, lesna, tekstil- na) s 5-letno prakso na enakih delih. Kandidati morajo imeti družbeno politične in moral- no etične vrline ter organizacijske-delovne sposob- nosti. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter z opisom dosedanjega dela pošljite na naslov: DO »ZARJA« Petrovče, 63301 Petrovče, v 15. dneh po objavi razpisa. ČUDEŽI PRI NAS SE RESNIČNO GODIJO -^NE ZA STROJI, NA CESTI DELAVCI VIŠJE PLAČE DOBIJO. Bodeča neža Glavno turistično negativno priznanje so letos podelili Logarski dolini oziroma Izletniku in mozir- ski občini. Taka bodeča neža naj bi bila seveda svojevrstna spodbuda za boljše delo v prihodnje. Glede na to,- kako jo je sprejel vsaj Izletnikov Zdravko Turnšek, dvomimo v njeno zdravilnost. Koristen dež Sobotno deževje je sicer povzročilo nekaj pregla- vic, bilo pa je tudi koristno. Vsaj za nekatere. Za Velenjčane na primer. Prihranili so meso. Zaradi slabega vremena je odpadlo srečanje kra- janov Šaleka. Odpadlega srečanje jim ni bilo toliko žal kot odpadlega golaža. -- Odločnost Moč turizma Kakorkoli že govori- mo, ampak turizem je res pomembna dejav- nost. In ima svojo moč. Glejte, celo konjiško občino je sprejet pro- gram skladnejšega raz- voja turizma obdržal skupaj. Velenjčani so odločni, da bodo dosledno uve- ljavljali odlok o varstvu zraka, ki ga bodo kmalu sprejeli. In če bo potreb- no, bodo omejili tudi de- lovanje šoštanjske ter- moelektrarne. Bolje je namreč dihati v temi, kot imeti luč, pa loviti zrak. TALEiRIJA SKRINJAR-TVRZOVA [""] DOLINA ČRNE REKE Prevedla Neža Maurer ' '______________._______' Ana seje stresla in ob tem spominu zadrhtela. Do grla m še čez seje povaljala v gospodarjevem blatu. Le malo še, pa bi postala druga izdaja Lize. Le čigava lakota me je priklenila k motiki? Dedova, pradedova in morda še čigava. Ljubim zemljo in njeno moč. Kanir ni bil gospo- dar zame, bil je zemlja, ki jo lahko ljubiš. Stoji tako, kakor da bi bil zraščen z zemljo. Njegov smeh spominja na divjo moč življenja, ki plane iz zemlje. Tak je, kakor da bi mu bili hrasti rojstni bratje. Zapeljala me je nje- gova divja moč. Vse, česar seje dotaknil, vse, kar si je zaželel, je postalo njegovo. Tudi jaz. Njegova moč me je dolgo mamila k njegovemu posestvu, se spominja Ana. Veliko noči sem se vrtela kot pretepena psica po gmajni ob vznožju planine in okrog tistega senika. Se bala in ga hkrati želela srečati, dokler me bukvi nista streznili. Mati je kupila bukvi za kurivo od nekega sorodnika s Prevoja. Moški so posekali debla, midve pa sva zgodaj ■ zjutraj pohiteli, da bi obsekali veje. Prišli sva na planino,: toda bukev ni bilo. Matije šla na desno, jaz na levo stran. 1 Ni JU, le štori so in trske. Najinih bukev, ki bi naju] morali greti vso zimo, pa ni bilo. .\ Molčiva. ] Gledam mater. Zdaj muka, zdaj jeza ji polnita žolč. \ ^'Poglej, sledovi! Pojdi za njimi do konca, da boš videla, kdo se bo grel ob našem kurivu," je rekla mati. Sama seje odpravila v drugo smer. In jaz? Grem mimo prve hiše. zapustim drugo dvorišče in tretje posestvo, vendar sledovi, razločno vtisnjeni v blatno stezo, peljejo naprej. Še naprej. Kam? Gotovo bo napaka, razmišljam. Na koncu poti je le Kanirovo posestvo. Odtod je vse njihovo, pot in njive, tudi naši bukvi, ki ležita za njihovo kaščo. Matiju je plačala z denarjem, kiji gaje poslal oče iz Nemčije. Reveži niso lakomni, lakomni so bogataši. Matije vedela, zato je želela, da spregledani tudi sama. Mladi potrebujejo sled, stari znajo seštevati brez svinč- nika. Le malo je bilo takih v dolini, ki ne bi na nek način bili ogoljufani. »To ni pi-\ič, vse gre z njim. Kanirovimn smetano, delavcu sirotko.'^ je dejala mati, ko se je Ana vsa zbe- gana vrnila domov. Ana zastoka, ko se spominja tega dne. Le kako naj bi - takrat vsa začarana - zaslutila, da dišeče seno in noč pijane strasti nista ljubezen, temveč le blatna luža, ki se je bo sramovala v.se življenje? Da, zdaj ve, daje nikoli niso božale njegove oči, le prilaščale so si jo: m je postala njihova lastnina. Zato Ani ne bo trepetal prst na petelinu puške. Nekdo mora prerezati popkovino, ki povezuje zlo z dolino. Mnogi^ so dvignili roke in tudi sama je v njihovih vrstah. Čim bliže je cilju, tem bolj si želi sprati madež. Ne le svoj in materin. Sprati želi tudi svojo in materino in miiko vseh rok, ki so jih prikrajšali gospodarji v kmečkih in gosposkih oblačilih. Skozi razredčene veje lije jutranja svetloba. Diši po prebujanju. Ko se gozd zbudi in v krošnjah zadrhti življenje, zaslutimo trepetanje svetlobe v plahutanju kril, v pretegovanju polža, v skoku zajca. Brigada seje ustavila. Postavili bodo tabor in se spočili. Nekdo bo sanjal o kosilu, drugi o dnevu brez pušk, Ana pa bo sanjala o prstu na puškinem petelinu. Čim dalj razmišlja, tem bolj je prepričana, da je to gozdno brezpotje edina zane- sljiva pot. Prvič čuti, da ne drži v rokah jalovega se- mena. Že prej ni bila zgovorna; takrat pa seje povsem zaprla vase. Kam naj gre. koga naj pogleda v oči? Menila je, da bodo vsi v njenih očeh videli njena naga stegna, vkle- njena v Kanirovi strasti. Le kako si mogla, se je nešteto- krat spraševala. Umikala je pogled tudi ob materini besedi. Ali je mati slutila? Zakaj je o ničemer ne spra- šuje? Morda molči, da ne bi zvedela resnice. Morda verjame, da je nehala obiskovati Kanirjeve zaradi bukev. Kakorkoli že, bukvi sta vendarle storili nekaj dobrega. Ana je začutila, da jo je to močno odkritje znova približalo k materi. Bila ji je globoko hvaležna, da ni nikoli napeljal pogovora o dnini na Kanirjevih njivah, niti v dolgih, praznih zmiskih večerih, ko molk razdira dom. Zanju niso obstajali bogataši na Velikem hribu. Ali je tudi mater kdaj prej pohodil, tako kot njo? Sum seje zagrizel v Ano. Ob tem vprašanju se je zdrznila. Ali ji še ni bilo dovolj muke in sramote? Bo vse življenje razgrinjala okrog sebe Kanirjevo blato? Namesto da bi zbežala, nenehno vleče ta smrad za seboj. Gotovo je nora, se jezi sama nase. In vendar se ne more ubraniti drhtenju, kiji spreleti telo, ko se spominja tistih noči na seniku in v kašči. Ko jo obidejo te misli, jih odločno podi od sebe. Poskuša nositi umazano vodo na glavi; lahko jo nosiš vse dokler te ne zapljusne in umaže. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE »INGRAD« Komisija za delovna razmerja DS skupnih služb objavlja prosta dela in naloge Strokovni sodelavec za pravne posle I Kandidati, ki se prijavijo na razpis, morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoko šolska izobrazba pravne smeri - da ima opravljen pravosodni izpit - tri leta delovnih izkušenj v pravni službi. Delavski svet TOZD GRADBENE OPERATIVE ŽALEC Razpisuje prosta dela in naloge individualnega po- slovodnega organa Direktorja TOZD GO Žalec Kandidati, ki se prijavijo na razpis, morajo poleg splošnih izpolnjevati naslednje pogoje: - gospodarsko razgledanost in sposobnost organi- ziranja dela z ljudmi - družbenopolitična aktivnost in uveljavljanje načei socialističnega samoupravljanja - predložitev koncepta o načinu realizacije razvoj- nega programa in opredelitev lastne vloge pri njegO' vi realizaciji - da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo grad- bene smeri ter tri leta delovnih izkušenj pri opravlj3' nju podobnih del ali nalog v gradbeništvu - da ima opravljen strokovni izpit Kandidati naj pošljejo prijave z zahtevanimi dokaZi v 15. dneh po objavi razpisa v ovojnici z oznako z3 razpisno komisijo na naslov GIP »Ingrad« CELJE Lava 7, kadrovsko pravni sektor. Izbrani kandidati bodo imenovani v skladu s statu' tom. Kandidati bodo izbrani v 30. dneh po obja^' razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dne^^ po sklepu. 28. STRAN - NOVI TEDNIK 13. OKTOBER Dragi prijatelji! Bolj malo prostora imamo zadnje čase na razpolago, kar ste verjetno že opazili. To seveda pomeni, da gre na tako majhen kos časopisa le malo vaših prispevkov, s katerimi me vsak dan zasipate. Naj vam priznam, da jih z velikim veseljem prebiram, da se tu in tam zraven pošteno zabavam, včasih pa postanem tudi nekoliko žalostna. Zlasti, ko dobim prispevke, v katerih pišete o svojih skrbeh in težavah. V enem zadnjih prispevkov je nekdo zapisal, da nima prijatelja, s katerim bi se igral, drugi pa pravi, da mamica nima več časa, da bi se z njim zabavala in smejala. Dragi prijatelji, če bo kaj pomagalo, potem jaz držim pesti, da se vam vaše želje, da bi bilo vse to drugače, uresničijo. Vaša Tanja Pomen športa za človekovo zdravje Med številnimi spremljajočimi prireditvami na sejmu Vse za otroka je bilo tudi srečanje našega znanega slovenskega športnega pedagoga prof. Draga Ulage s člani novinarskega krožka na osnovni šoli Fran Roš v Celju. Mladi dopisniki so bili polni najrazličnejših vprašanj na katera jim je prof. Ulaga odgovarjal s samo njemu lastno pristnostjo, enostavnostjo, pa vendar tudi zvrhano mero strokovnosti. Čeprav je bila osrednja tema pogovora skrb človeka za dobro telesno priprav- ljenost, pa so se dotaknih tudi zadnjih olimpijskih iger, problema uživanja poživil, posledice kajenja in alkohola, sedenja kot problema za hrbtenico itd. Prof. Ulaga je mladim zapisovalcem postregel z vrsto praktičnih vaj, s katerimi je možno ohranjati dobro telesno pripravljenost. Človek bi se moral vsak dan vsaj deset minut ukvarjati z raznimi rekreativnimi vajami, kjer prednačijo hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, razne razgibalne vaje in podobno. Če ima človek sedeče delo za tekočim trakom, bi moral večkrat vstati in se z ustreznimi vajami razgibati. Škoda, ker so zanimivemu predavanju prof. Draga Ulage in doktor Božene Medvedove prisluhnili sao mladi dopisniki, kajti vse, kar sta povedala bi moralo slišati čimveč ne samo mladih, ampak tudi tistih, ki š^ ne znajo ceniti pomena ukvarjanja s športom in rekreacijo. TV - Foto: EDI MASNEC Jesen Jesen je pisana prišla, prinesla liste pisane, bile so kot rožice. Rumene, rdeče, rjave, to jesenske barve so prave. SANDRA FIJAVŽ, 3.r. SOS Stranice Živatina jesen Zopet je jesen, listje rumeni in pada z dreves. Tetka Jesen je že začela barvati nebo. ki je vedno bolj sivo. Jesenski dnevi so kraj- ši in noči daljše in hladnejše. Po sadovnjakih kmetje obirajo sa- dje, v vinogradih pa obirajo groz- dje. Ob večerih se po kleteh sliši pokanje preš. Na nekaterih kra- jih ličkajo kar na roke. Povabijo ljudi, ponavadi fante in dekleta. Zabavajo se pozno v noč. Nekoč so vsepovsod ličkali na roke, ker še niso poznali strojev, veliko več so bili skupaj in prepevali. Sedaj je tega vse manj. Vseeno je jesen lepa in živahna. DAMJANA FRECE. 5. r. OŠ Kozjanski odred Planina pri Sevnici Pionrrski dan V četrtek smo imeh pionirji svoj praznik. V šolo smo prišli brez torbic. Imeli smo pionirsko konferenco. Vodil jo je pionir Blaž. Izvolili smo nov odbor pi- onirske organizacije. Predsedni- ca naše organizacije je sošolka Karmen Dobovišek, njen na- mestnik pa je Blaž Salobir. Nato smo izvedli jesenski kros. V naši skupini smo bili najboljši Alen Vrečer, Matej Bučar in jaz. MARKO BUTINAR, 2. r. OŠ Kompole Trgatev Bili smo na trgatvi na Bizelj- skem. Trgali smo grozdje. Jaz pa sem z vinom hodila od vrste do vrste. Na Bizeljskem so orehi zmrznili, zato smo jih domov pri- nesli čisto malo. Nabrala sem ve- liko kostanja, ki smo ga skuhali in spekli. Zadnji dan smo pn teti Ančki ličkali koruzo. MAJA TUTEK. 3. r. OŠ Boris Vinter Zreče Joj, moje nove hlače! Bila je lepa sončna nedelja. Sončni žarki so nas vabih v nara- vo. Zato sta očka in mamica skle- nila, da se odpeljemo k stari ma- mi v Skorno. Seveda sem želela obleči nove hlače, da jih bo videla stara ma- ma. Mamica mi je dovolila, ven- dar mi je zabičala, da moram pa- ziti, da jih ne raztrgam ali uma- žem. Brata Sandi m Marko pa sta oblekla trenerko, da bosta lahko igrala nogomet. Vsi trije smo ste- kli po stopnicah in čakali, da pri- deta še očka in mamica. Potem smo se odpeljali k stari mami. Komaj je avto ustavil, žeje mlajši brat Marko stekel po svoje kolo. Vozil se je sem ter tja in zganjal norčije. Meni pa je bilo tako hu- do sedeti na klopi, saj sem ven- dar morala paziti na nove hlače. Vsa srečna sem bila. ko je stara mama poklicala očka in mamico v kuhinjo. Seveda sem hitro pre- govorila brata, da mi je posodil kolo. Obljubila sem mu, da se bom po klancu spustila z vso močjo. Vendar sem zadela ob ka- men, kolo se je prevrnilo sem telebnila na tla. Hitr, vstala in se zazrla v strgai^ Brata sta sedela na klopi vso moč smejala. Seved^ hot bratov privabil tudj 3 kuhinje. Videla sta, da hudo in zato sta rekla: >,\ uboga, ga tepe nadloga.. VANJA POKLE« OŠ Bratov Šmartno Naučil sem se plavati Letos smo šli na morje var. Tam sem se naučil Vehko sem se igral z Maji ško. Bilo nam je lepo. ' UROŠ HR| COŠS A, LE PERICO vprašaj po znai slovenski mladinski pisateljici. Gotovo jo poznaš tudi ti, zato brž napiši njeno imeii dopisnico in jo do torka, 18. oktobra 1988 pošlji i NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Rešitev prejšnje Atkine zanke pa vam je očih delala nekaj več težav, saj smo dobili bolj malo odgi vorov. MOZIRJE je rešitev, ki jo je želela Atka, žrebf je tokrat izbral KRISTINO JUG, Dvor 18a, 632i Šmarje pri Jelšah. TV SPORED NEDELJA, 16. 10. 1988 Program: LJ 1 9.15-12.45 in 14.05-22.35 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 9 30 VIDEO STRANI; 9.45 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV; 10.25 ANTILOPINA VRNITEV, ponovitev angleške nadaljevanke 1/13;10.50 CAGNEV IN LACEY, ponovitev ameriške nanizanke 12/12:11.35 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL RŽ; 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA; 12.30 VIDEO STRANI; 14.20 VIDEO STRANI; 14.35 G.Zapolska: LETA IN DNEVI TEČEJO, poljska nadaljevanka 6'8; 15.40 KOLO SREČE, ponovitev; 16.45 HOTEL, ameriški film; 18.15 SLOVENCI V ZAMEJSTVU; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 TV MERNIK; 19.16 TV OKNO; 19.24 EPP: 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.10 J. Tihec; VRTNICE IN KAKTUSI, TV nadaljevanka 6/7; 20.45 EPP; 20.50 ZDRAVO; 22.20 VIDEO STRANI Program: LJ 2 10.00 DANES ZA JUTRI IN MAKEDONSKA KRVAVA SVATBA, YU film (do 13,00); 14.00 ŠPORTNO ZABAVNO POPOLDNE; KONJENIŠTVO, REPORTAŽA TV Ljubljana;19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ZNANOST IN ČLOVEK, poljudnoznanstveni film, 2. del; 21.00 VČERAJ, DANES, JUTRI; 21.15 MALI KONCERT; 21.35 ŠPORTNI PREGLED (do 22.35) PONEDELJEK, 17. 10. 1988 Program: LJ 1 9.35-12.35 in 16.25-23.20 TELETEKST RTV LJUBUANA; 9 50 VIDEO STRANI; 10.00 MOZAIK; 10.00 NAŠ UTRIP; 10.15 ZRCALO TEDNA; 10.30 PESEM JE ROJENA, ameriški film; 12.20 VIDEO STRANI; 16.40 POROČILA; 16.55 MOZAIK, PONOVITEV; 16.55 NAŠ UTRIP; 17.10 ZRCALO TEDNA; 17.25 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 17.25 RADOVEDNI TAČEK: ROŽA; 17.45 DRUGA IZMENA, serija TV Skopje; 18.15 DRUŽINA ŠIMPANZOV, Nizozemska poljudnoznan- stvena oddaja 1/2; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.10 D.Dunne; DVE GOSPE GRENVILLOVI, zadnji del ameriške nadaljevanke 4/4; 21.00 EPP; 21.05 AKTUALNO; 23.05 VIDEO STRANI Program: LJ 2 18.00 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 18.55 PREMOR; 19.00 INDIREKT; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 UMETNIŠKI VEČER. V POČASTITEV JAMESA STEVVARTA, ameriški dokumentarni film 21.15 FENIKSOV LET, ameriški film (do 23.25) TOREK, 18. 10. 1988 Program: LJ 1 9 35-11.35 in 16.10-23.25 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 9.50 VIDEO STRANI, 10.00 MOZAIK; ŠOLSKA TV; 10.00 NOVO O STARIH PLANETIH: URAN, 7. odd.; 10.15 BIOENERGETSKA TRANSFORMACIJA HRANE; 10.35 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET: STEKLENICA IZ TISOČ IN ENE NOČI; 10 40 OBNAŠANJE V PRO- METU, 6. oddaja; 10.55 RISANKA; 11.00 ANGLEŠČINA, 51. lekcija; 11.20 VIDEO STRANI; 16.25 POROČILA; 16.40 MOZAIK: ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.40 SPO- RED ZA OTROKE N MLADE, LONČEK, KUHAJ: OCVRT SIR; 17.45 EX LIBRIS: AKT, ponovitev; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19 00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19 13 TV OKNO; 19.22 EPP; 1930 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.10 Veljko Radovič: MILAN - DAR, drama TV Beograd; 21.30 EPP; 21 35 OSMI DAN. oddaja o kulturi; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 VIDEOGODBA, 21.15 VIDEO STRANI Program: LJ 2 18.10 ANGLEŠČINA, 51. lekcija; 18.30 MOSTOVI; 19.00 MEDIJEV TOP; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 KOLO SREČE; 21.00 ŽREBANJE LOTA; 21.05 ARHITEKTURA SLOVENSKIH POKRAJIN: VAS IN DOMAČIJA V ISTRI, izobraževalna serija 7/8; 21.35 J. Haydn: LETNI ČASI - POMLAD, KONCERT RESNE GLASBE (do 22.10) SREDA, 19. 10. 88 Program: LJ 1 9.35-12 45 in 15.35-2330 TELETEKST RTV LJUBLJANA, 9.50 VIDEO STRANI; 10 00 MOZAIK, V Radovič: MILAN - DAR, drama TV BG; 11.20 OSMI DAN, oddaja o kulturi; 12.00 MOSTOVI; 12.30 VIDEO STRANI; 15.50 POROČILA; 16.05 MOZAIK, ponovitev, OSMI DAN. ocfdaja o kulturi; 16.45 MOSTOVI; 17.15 ANGLEŠČINA, 51. lekcija, ponovitev; 17.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, ZBIS: SVILENA OBLEKA; 17.50 STUDIO JE VAŠ: SLADOLED ZA PLESALCE; 18.15 IZGUBLJENA GOVORICA, 7. del izobraževalne serije TV Sarajevo; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20 10 MEDNARODNA OBZORJA; 20.50 EPP; 20.55 FILM TEDNA: KRES, švicar- ski film; 22.50 TV DNEVNIK; 23.05 MALI KONCERT: A. Pusar-Jerič - A.Berg: SEDEM ZGODNJIH PESMI; 23.20 VIDEO STRANI Program: LJ 2 18.00 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 GLASBENA ODDAJA; 20.25 ŠPORTNA SREDA; 20.30 GLASGOW: NOGOMET - ŠKOTSKA : YU. prenos; 22.15 NADALJEVANJE ŠPORTNE SREDE; 23.00 SVET POROČA ^do 00.00/00.45) ČETRTEK, 20. 10. 88 Program: LJ 1 9.35-12.45 in 15.60-0.10 TELETEKST RTV UUBUANA, 9.50 VIDEO STRANI; 10.00 MOZAIK: ŠOLSKA TV: SLOVAR SLIKARSTVA: OBLIKA, 7. oddaja, SLO- VENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: BORDUNSKE CITRE, 7. oddaja; 10.00 MALO JAZ, MALO TI. madžarski film; 12.30 VIDEO STRANI; 16.15 POROČILA; 16.30 MOZAIK, ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, NORO, NOREJŠE, NORIŠNICA, norv. serija 1/6, POLTRONA EXPRESS, špan- ska serija 1/6; 18.00 GLASBENI ROPOT; 18.45 RISANKA; 16.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 TV OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 1959 EPP; 20.10 TEDNIK; 21.10 EPP; 21.15 J.A.Bardem: LORCA, španska nadalj. 1/6; 22.10 TV DNEVNIK; 22.25 RETRO- SPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA, 30 LET NAGRADE JELEN: DEVETI KROG; 0.00 VIDEO STRANI Program: LJ 2 18 00 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 19.30 7V DNEVNIK; 20.00 S.Tov*/nsend; SKRIVNI DNEVNIK JADRANA KRTA, angleška nadaljevanka 2/6; 20.55 KRALJ j MATJAŽ - MATIJA KORVIN, RESNIČNA LEGENDA IN LEGENDARNA RESNIC-:j NOST (dO 21.45) 1 'j 2 PETEK, 21. 10. 88 Program: LJ 1 9.35-12.50 in 16.15 - 0.30 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.50 VIDEO STRANI; 10.00 MOZAIK: TEDNIK. MEDNARODNA OBZORJA; 11.40 J. A. Bardem: LORCA ponovitev španske nadaljevanke 1;6; 12 35 VIDEO STRANI; 16 30 POROČILA; 16.45 MOZAIK, TEDNIK, ponovitev; 17.45 SPORED ZA OTROKE IN MLADE ANTILOPINA VRNITEV, angleška nadaljevanka 2/13;18.15 SODOBNA MEDI-' CINA: OPERACIJA OČI, izobraževalna oddaja 2/4; 18.45 RISANKA; 18 55 VIDEO- STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19 18 ZRNO; 19 22 EPP, 19.30 TV DNEVNIK; 19,55 VREME; 19,59 ZRCALO TEDNA; 20.20 EPP; 20.25 R.Daley: TUJČEVE ROKE, ameriška nadaljevanka 24; 21 20 EPP; 21,25 ČAS NEGOTOVOSTI: MOGOČNO NASPROTOVANJE, angleška dokumentarna serija 3/12; 22 25 TV DNEVNIK; 22 40 SODOBNI ŠPANSKI FILM: DOM BER- NARDE ALBE; 0,20 VIDEO STRANI Program: LJ 2 17,55 MADRID: ODPRTO PRVENSTVO V KOŠARKI - BOSTON CELTIC : YU, prenos (do 19,20 19,40); 19,30 TV DNEVNIK; 20 00 KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, prenos iz CD dir. U.Lajovic, solist A. Madjar (do____) SOBOTA, 22. 10. 88 Program: LJ 1 7.45-12.05 in 16.30-0.35 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 8.00 VIDEO STRANI; 8.10 PONOVITVE OTROŠKIH ODDAJ: 8.10 RADOVEDNI TAČEK: ROŽA, 8 25 LONČEK. KUHAJ: OCVRT SIR 3/13; 8.30 ZBIS: SVILENA OBLEKA, 8 45 DRUGA IZMENA, odd, TV Skopje 2/6; 9,15 STUDIO JE VAŠ: SLADOLED ZA PLESALCE, 9,40 NORO. NOREJŠE. NORIŠNICA 1'6: 9 55 POLTRONA EXPRESS 1 20; 10 10 EX LIBRIS; AKT. ponovitev; 11,10 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNO- STI - ponovitve oddaj: 11.50 VIDEO STRANI; 16,45 POROČILA; 1700 PRIHAJAJO, bolgarski mladinski film; 18,25 DA NE BI BOLELO: OPEI 18,45 RISANKA; 18,55 VIDEO STRANI; 19,00 VREME; 19,01 KNJIGA; 19 OKNO; 19,22 EPP; 19,30 TV DNEVNIK; 19,55 VREME; 19,59 NAŠ UTRIP: EPP; 20,25 ŽREBANJE 3x3; 20,35 S, Sheidon: DIAMANTNA DINASTIJA.! ška nadaljevanka 1/9; 21.25 EPP; 21,30 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA; TV DNEVNIK; 22,45 RISTANC, ameriški film; 0,25 VIDEO STRANI Program LJ 2 OPOMBA: KOŠARKARSKI TURNIR V ŠPANIJI 14.20 KAKO BITI SKUPAJ; 14.50 MARIO, kanadski mladinski film; 16.25 VESNA ZAOBLJUBA, ponovitev drame; 17.45 LUKA PALJETAK: BAJKAO UEVIH ČEŠNJAH, lutkovna igra; 18.40 DALLAS, ameriška nadaljevanka; TV DNEVNIK; 20,10 FANTJE IN PUNCE, ameriški film (do 22,30); 22,21 ŠPORTNA SOBOTA (do 22,40) RADIO CEUE Četrtek, 13. 10.: 8.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, Poročila, 10.40 Srečanje z leti, 11.00 Zaključek dopoldans sporeda; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informi 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo: Kabelsk v Celju. (18.00 Zaključek sporeda. Petek, 14. 10.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Petkov mi 10.00 Poročila, 10.10 Žveplometer, 11.00 Zaključek dop reda, Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije. Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Če in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, Turistična oddaja, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 15. 10.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopi z vami, 9,20 Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Ko prireditev, 10.30 Filmski sprehodi. 11.00 Zaključek dop" skega sporeda. Popoldanski spored: 14.00 Napoved, infc cije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica Z' nih melodij, 18,00 Zaključek sporeda. Nedelja, 16. 10.: 9.00 Napoved, informacije, 9.10 Por' obvestila, 10.00 Prenos JRO iz Žalca, 11.00 Žveplometer, Kmetijska oddaja, 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz dof logov, 13.00 Poročila, 13.05, Čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 17. 10.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Šp' dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Zaključek dopoldanskega reda; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije. Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16,00 Ce- in pozdravi, 17.00 Kronika, 17,15 Lestvica domačih viž. Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 18. 10.: 8.00 Poročila, obvestila, 8,20 Dopoldanska! bena oddaja, 10,00 Poročila, 10,15 Koledar prireditev,' Zaključek dopoldanskega sporeda; Popoldanski spored: Napoved, informacije, 15,00 Poročila. 15.30 Dogodki in (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,' Naši zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 19. 10.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Pokličite in' šajte, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 11.00 ZaKU dopoldanskega sporeda; Popoldanski spored: 14.00 NaF^, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (Pj RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika', 17.30 Za 18.00 Zaključek sporeda. 32. STRAN - NOVI TEDNIK Od cokel do korpičev Le še redki so danes kmetje, ki se poleg čisto kmečkih del v prostem času ukvarjajo še s pletenjem košar in izdelova- njem cokel. Takšno družino smo našli v zaselku Planina v krajevni skupnosti Gorenje v konjiški občini. Z glavne, sicer makadamske ceste, pot zavije desno v doli- no, kjer med drevjem in str- mim travnikom stoji v breg pripeta stara domačija, kjer smo srečali Alojza Korošca z ženo Pavlo in Antona ter Zo- fijo Jerot. Čeprav še ni nastopil zimski čas, se je Alojz lotil svo- jega priljubljenega konjička - izdelovanja lesenih cokel, na kobilici kar pred hišo na prijet- nem soncu. To opravilo je že prava redkost pa čeprav so Po- horci pred desetletji po tem bi- li znani daleč naokrog. »Delamo cekre, korpiče, ple- temo koše, oblikujemo cokle,« pripoveduje kar med delom Alojz, ki mu gre delo dobro od rok. Njegova domena so cokle, ženina in Jeretova Antona pa pletenje košar in košev. Za co- kle mora biti v glavnem trd les, za lep domač cekar pa so naj- primernejši breza, javor, bu- kev in še kaj trdnejšega za dno. Material si pripravijo čez polet- je, nato pa ga večinoma v zim- skem času, ko zunaj ni prilož- nosti za druga kmečka opravi- la, oblikujejo v izdelke, ki so v ddlini izredno cenjeni. Zofija se s pletenjem ukvarja že štirinajst let, dela skupaj z mamo, kasneje se jim je pri- družil še oče. Vsi štirje v en glas zatrdijo, da se od tega ne da živeti in da delajo kar tako, iz veselja. Marsikaj naredijo za sorodnike, katerim pa lično narejenih izdelkov ne morejo računati. Poznojesenski čas in zima ju bosta kmalu pregnala za tople zidove kmečke doma- čije, kjer bodo nastajali doma- či pleteni izdelki in cokle. T. VRABL Foto: EDI MASNEC Nevsakdanja Barbara Celjska Barbaro Celjsko poznamo predvsem kot hčer Herma- na IL in sestro Friderika IL Zanimiva ženska je daleč presegala njej določen sred- njeveški položaj. S statusom, ki ga je imela, s svojo poroko, lepoto in tudi znanstvenim raziskovanjem si je to tudi lažje privoščila. Po drugi strani je bila s tem tudi za marsikaj prikrajšana. Izobražena Celjanka iz 14. stoletja je seveda obvladala več jezikov in se je družila z humanističnimi učenjaki. Tudi oče Herman se je uk- varjal z astrologijo, kaže pa. da mu m bila neznana tudi alkimija. Vemo, da je Vero- niko Deseniško obtožil, daje dala Frideriku (kemični) lju- bezenski napoj. Alkimija je prevzela tudi Barbaro Celjsko in znanstve- nico so na Češkem obiskova- li številni znani evropski al- kimisti. Barbara je, že poro- čena, po možu ostala nič manj kot rimsko-nemška ce- sarica, pozneje pa češka kra- ljica. Živela je na Madžar- skem, Češkem, Slovaškem in Poljskem. Kronisti so za- beležili tudi resnico o njeni izjemni lepoti, ki je trajala v njena petdeseta leta. Opi- sujejo jo tudi kot izredno lahkoživo žensko. V jugoslo- vanskem seksi tisku smo pred kratkim lahko prebrali tudi razmeroma dolg seznam njenih in tudi hčerinih spol- nih posebnosti. Res je, da je ne ravno krepostni mož. Bar- baro večkrat pregnal in zaprl. Barbara je umrla leta I45I za kugo in so jo pokopali v kraljevski grobnici v Pragi. Spomin na nenavadno Ce- Ijanko pa živi celo v rume- nem tisku. BJ Prijateli! srn Srne, predvsem tiste, ki iz- gubijo »mamo« in so zaradi tega v nevarnosti pred večji- mi gozdnimi živalmi, več- krat najdejo zatočišče pri Pa- inkretovih v Podlogu pri Šempetru. In ker je za ograjo tansformatorske postaje zelo veliko prostora, ljudje pa pri- jazni, se seveda vsi skupaj zelo »razumejo«. Srna na sli- ki ni manjkala niti pri spravi- lu ozimnice, le Igor in Peter sta imela malo daljšo pot, saj jima je bila vedno pred no- gami. EDI MASNEC Hlapon za turizem že vrsto let je konjiški hlapon postavljen na mrtvi, kjer s kompozicijo vred še mnoge spominja na tiste 1 čase, ko je sopel po ozkotirni progi. To so leta 1962 ukinili in jo nadomestili s cestnim prO tom. Železnica je bila v času obstoja izredno pomembn konjiško občino, govori in uči zgodovina in marši dodaja, da bi bila še zdaj, če se ne bi preuranili z odstl tvijo tirov. A kar je, je, pravijo v občini danes, ko sku hlapona s kompozicijo, ki je nesporno tehnični spoma obvarovati nadaljnjega propada sredi Slovenskih Koi Zato ga bo potrebno obnoviti, urediti lastninsko pra razmerja še za oba potniška vagona z Železniškim gospo stvom Ljubljana in celotno kompozicijo prenesti v skupščine občine. In da kompozicija ne bi stala sama v namen, jo bodo v Slovenskih Konjicah skušali ož v turistično gostinskem smislu. Spet nov korak v zgodo hlapona in nov korak turistično se razvijajoče občine. Zdaj še hodimo »s \ buhom za kruhoi kmalu pa bo potre] - s klobukom kruhom. Gospodarstvo do zuje, da so možni spodarski čudeži tu[ v negativnem smisli Solidarnost večkti pomeni - podpori steber neupravičen mu bogatenju. Tehnološki više v podjetjih nasta^ - zaradi birokratsk ga viška. Gospodarstvo je k{ nogomet - mnogo pr, igravanja, lažiratti in metanje odgovo, nosti v out. Če opico postaviš n govorniški oder a posadiš na šefovsi stolček, še nisi ustvi ril človeka. Tudi pri popolnei brezveterju se mno^ obračajo tako, kaka veter piha. MARJAN BRADA^ Partizanske domačije Piše MUenko Sirašek »Vse bi morali storiti, da bi se izvlekli iz krize!« v hrib raztegnjena, pod debelo odejo snega, je polja- na samotno čemela v razkoš- nem soncu, kije oblivako vr- hove Voluške gore, Bohorja in razbito gričevje Kozjan- skega. Ozka gaz se je vijuga- la proti še bolj samotni hiši na robu poljane, ob robu gozda. Iz hiše se ni kadilo, tišina je objemala domačijo. Na križišču poti stoji staro- davna kapelica in še osamelo drevo, pod njim gaz zleze v globino, proti ribnikom. Zakoračiš dvajset trideset korakov po svežem snegu, pršič trinasto sili v čevlje in prideš do majhne, betonske zvezde. Kapica in zvezda, dva simibola zgodovine naro- da, izročila o davnini, sporo- čila o včeraj in danes. V hiši pod robom gozda le- ži v mrzli izbi ženica, v ruto zavita, z vlažnimi očmi. Vče- raj je prišel v to samoto po gazi zdravnik. Mraz se je za- lezel v ž mico. Oklenil se je srca Defarjeve Julijane. Srč- na kap bi se je rada lotila, je na kratko sporočil obiskova- lec iz doline. Zdaj Julijana leži. Nikamor se ne premakne, ona, ki je naredila toliko ko- rakov za druge, po pisarnah spodaj in po pisarnah zgoraj. Pri nižjih in višjih, kot pravi. Cotanje za blagor človeka. Za vse, ki jim je bila potreb- na pomoč, pa tega niso umeli. Težko vstane, zakoraka po sobi, pospravi po mizi, stopi nekam ven. Skuša biti vedra, odgnati bolezen in njeno de- diščino, hlad in bledico na obrazu. In vse se zlije v pravo bese- do, ko reče: »Ljudje danda- našnji so vse bolj hladni,« popravljajoč sitno ruto za vratom. Tako se ji je zadrlo v dušo, ko je prosila pomoči, ne toliko zase, kot za druge. Vseeno, boli. »Ko bi le vedeU, v kakš- nem še tukaj žive ljudje,. Tu- di kmetje borci. To hočem povedati. Toda vrata, kamor hočeš potrkati in kjer naj bi bili pravi ljudje, niso vedno najbolj pravšna. In - vse manj je tudi pravšnjih ljudi.« Vozlja besedovje, a v po- steljo ne mara in izba je mr- zla in ledene sveče visijo z okenskega napušča. V teh hribih nikoli ni bilo dobrega življenja in ne pra- vega usmiljenja. »Lepo njivo bi dala, za- stonj, da bi kdo prišel in po- stavil hišo na njej, da bi se vrnili ljudje v to hribovje, ki je toliko pretrpelo pod pre- kletim švabskim jarmom,« potoži. S temi besedami. Ni- sem si privoščil pesniške svobode. »Nihče noče v hrib, a tudi v dolino, v Jurklošter, ne. Ni- ti enega obrtnika ni več, kot da je to sramotno delo. Vča- sih, pred vojno, oja, je bila v Jurkloštru (znabiti, da ste shšali za znameniti kartuzi- janski samostan, od katerega je danes bore malo videti) to- Julijana Defar: »Nihče noče v hrib...!« varna lesnih izdelkov. Šlo je brez izgub, res smo garali, denar pa smo le imeh. Z njim sem si prislužila hišico, s te- mi rokami.« Gledanj Ledene rože cve- to na oknih. V kotu za zimo se košati zajeten kup časo- pisov. »Kaj vse smo že poskušali, da bi iztrgali te kraje iz zao- stalosti. Spodaj pod hišo je bil v stari Avstriji in Jugosla- viji rudnik premoga. Izkoriš- čali so ga tudi partizani. Re- kli smo si, gorjanci, da bi ka- zalo znova odpreti. Prosto- voljno smo kopali, odstra- njevali jalovino, da smo pri- šli do premoga in ga odnesli v dolino na analizo. Vse bi morali storiti, da bi se izvle- kli iz te krize. Vse - in vsi.« Odločnost zazveni v njej, a glas je, morda zaradi bolez- ni, šibak. Da razmetujemo denar, gosposko, na veliko, z ničemrnostjo. Kljub stabi- lizaciji, pridene besedico iz tujih logov, ki ji ne gre pre- več rada iz ust. Neumno rav- namo, kajpak. »V Jurkloštru so postavili bencinsko črpalko. Samo za bencin, ne pa za nafto. In vendar: mar kmet ne potre- buje nafte za svoje stroje?« Ne morem iz svoje kože, prisluškujem vibracijam. Dejal bi, zagrenjenost. Po- gledati je treba le oči, pa vi- diš, da te v Julki ni. Vsaj v tem trenutku je ni bilo, če- tudi seje kdaj prej (gotovo se je) zvijala kot črv v notrinah. Lasje ji silijo na piano iz- pod rute. Skorajda ni sivine, le vročične oči vrtajo v člove- ka, željne besed, prijaznosti, klepeta tja preko (plota, poti, senožeti)... Ponudi pomarančo. Kar pač ima pri roki. Kot da je vedno treba nekaj dati. Prsti se oklenejo slik. Naenkrat jih je polna vsa miza. Muzej v malem. Julka zajoče. Z nerodno, težko, okorno, kretnjo si obriše oči. Pridejo trenutki, ko kar zgrmim vase in obče- pim tamkaj, ves neroden in krmežljav - kaj bi se silil navzven. Kurir Palček. »Znova sem ga prvič vil la po svobodi, fantiča, ki! je šlo še na otročje. Imel brke...« Marjan Jerin, Komandi Kozjanskega odreda. »Za nas je bil kot oče.. Stane Mešič. »Zadelo ga je v glavo. P živel je.« Defar, Striček. Njen mo »Kdo bi vedel, kod ho Dober človek je, revoluc mu je svetinja!« Takole sva mlela te litar žalostnoburkaškega stolel In naposled: »Tole sem napisala. Vsi mi govorili, Julka, piši znaš, ti veliko veš, naj se pozabi.« Profesor Pavlic, je zap' no med drugim, je ob nai du na Jugoslavijo s prižn naročal, naj se ljudje vznemirjajo. Po maši je. * že večkrat, molil Odreše' sveta, reši Rusijo... Neb" drhtelo od težkih boH nikov. »Zbirala sem orožje shrajevala na podstrešji' ne bi otroci prišli do nj^^ Kaj natančneje bom z nj' takrat še nisem vedela. Konec aprila 1941 sej^^ nil k svoji teti Ani Ivan ko, nenavadno zaskrblj^. Povedal je, da ne pričak^-'' nič dobrega. Zaupal miJ^',i se bo treba boriti proti ^ Ijivcem, četudi za ceno Ijenja.