spodarske ? obr1 niske m narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemano za celo lete 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta I gold.; pošilj po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 25. septembra 1872. vjtr Obseg: O zasajanji sadnega drevja ob krajih cesarskih in srenjskih cest. peljevanja in odvraćanja vodá. (Dal.) — Letošnja šolska poročila Postava za Kranjsko deželo zastran rabe na Na adreso ;,Slov. Narodu" Mnogovrstne novice. Dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. zasajanji sadnega drevja ob krajih cesarskih preide to varstvo v vse druge roké. govorjenje v odstavku tem bo pa Ker Je bilo Nalog io srenjskih cest Spisal Rihard Dolenec. (Konec.) tacih cestnikov je, z odločenimi ljudm zgoraj rečeno: „varhi srenj i pripada-jočaga drevja", zato iz tega nastane vprašanje: kako da bi se drevje ali pa, boljše rečeno, prostor cest med srenj e razdelil? Prav lahko tako-le: Srenjo A in srenjo veze in zasajenju ugodna cesta bodi si ta cesarska ali vozmi v drevesnico se podaj ati po drevesca, ktera na recimo do D srenjska. Polovica te ceste, to je, od A do srede dom spravijo ter koj zasajati pričnó. Celo vodstvo za-saditve pripada njim, čeno. drevj iz sri vesni strežaj po tem ostanejo, kakor že re-stanovitni drevesni strežaj i in deioma tudi varhi srenji pripadajočega, proti primerni majhni plači jske blagajnice. Rekel sem, da ostanejo ti dre do ? pripada srenji A J vu jljL, UV O JL U V ^ druga polovica od , pa srenji B. Po tem načinu razdelé se vse v eno srenjo peljajoče ceste in poti najpravičnejše. • Vse tukaj omenjeno moralo bi se dosledno tudi pri nas vpeljati, le s tem razločkom, da bi se kakor dre- d e 1 o m tudi 7 .. J ; v— h i srenji pripadajočega Besed a deloma je pa tako-le razumeu varstvo razdeli se namreč na delà Vse v varstvo vesa tako tudi drevesni strežaji v dveh šolah odgoje- to je na Dolenskem in v Vipavi, ako se obedve se v ta name i pa ravno cestniki TJ* j - ustanovite. Đ\ drevja proti vremenskemu pa tudi človeškemu in ži- vinskemu poškodovanj nje in grajenj pravilno obrezovanj j v varstvo sadja. Varstvo drevé tukaj glavna sredstva izvolili, ni neobhodno potrebno; marveč se bo večidei po druzih seči moralo; to pa čisto nič ne dé. K egavo naj bo sadje in kako ga v pripada, kar se V tiče naštetih sredstev, brezpogojno drevesnim st jem. Da bi pa ti tudi za vsako obranite v nagajivih poškodovanj morali skrbeti, tako rekoč za-nje odgovorni denar spraviti? Sadje ne more nikomur druzemu pripadati kakor ravno sr en jam, ktere iz njega največo korist vlečejo kjer so ceste biti, to —; — — P° — — -j— —---- T "" ——— —* SUUSiktiLI stanu povsod pričujoči biti. To varstvo pripada marveč yedenci vse od njih zahtevati ne more, ker niso v s tem, da ga prodajo na drevji. Pov# v z drevj em zasejane, kakor na Českem, Moravském, Sak sonskem itd., ravná se namreč tako-le: Izberejo se iz siauu puvsuu pnuujuci um. iu var»ivu pnjjčtu«, marvcu vedenci. m ti cenijo vrednost sadja, ko je še na pol srenji sami, vsaj vsak razumen srenjčan mora imeti Zeleno. Koj po cenitvi se razpiše po časnikih sadna ko je se na pol dražba (licitanda) na ođločen dan, in odločen kraj, da přidej o kupčevalci skupaj. Eden vzame 1000 dreves očmi m mora ze iz dru zdržati, druge korist zasaditve vedno pred zega nagiba vsacega poškodovanja se sam (ptuje) pa s pozornostjo svojo ovirati v poškodovanji. biti varh. Ako in nikdar ni mogoče, da bi se zasaditve za enega in eden za vse", to mora Vsi tega ni, nikj drugi znesek še več ohranile in izplačale. Ziva priča temu so nam ravno V ze trebuj obstoj eče zasaditve ob cesarskih cestah nj am ne pripada, misli si marsikdo » a î cesar adja? a in eden krade in poškoduj adj kaj po tretji manj itd. Vsak pa plača koj celi revzame koj sam vse daljno varstvo. Srenja ________ve za drugo brigati kakor za to, da kupee stavljene mu pogoje tudi izpolni, na priliko, da ne sme ; se nima boli ko drug. In naj dej o se celó taki, kteri. ne da bi hruške pri obiranji vej lomiti itd. Kako da si sadje varuje, je zdaj njegova skrb; navadno pa sodnija dovoli, da si kupčevalci ob cestah male bajtice naredé ter da smejo sliši jvu mug. xii iiojucju ac uciu ».ten, uc ui uiuoívc varstvo z vso ostrostjo izpeljavati. rogostoma se sliši ali jabelka obrali, kar celo drevo odžagajo ter ga z na Českem in drugej, da je ta ali oni varh kakega Pogostoma vsem sadjem vred domů nesó. Tako dogodbo doživel tat;ii vstřelil sem sam na Ogerskemv Starem gradu (Altenburg) Trsta l^iix, to se pa tudi pri nas, un pnmer, uxwix pred trgatvijo včasi pripeti, kajti tudi tukaj je na primer okoli in tudi pri nas se je kaj tacega gotovo že pripetilo Ako hočemo toraj, da se bodo tudi cesarske ceste kedaj z dobrim vspehom s sadnim drevj em zasadile, ne- J.10LC*, ^Itu w^aiYJLju y vaoi, ^xijjcbl ^ JV<& { LI IUU1 ( vinogradska straža zeló oštra in mora oštra biti. obhodno je treba, da v last dobé, kar je bilo povdarj v 33. listu „Novic". jih posamesne srenje tako rekoč v prvém odstavku že Drugo varstvo, to je varstvo mora do nečega časa pripadati Uiviw UV UVyWJ^a vaoci - to JG y U\J UOlV/gC« y II komaj polovico zrelosti — zopet v prvi vrsti IVU o ai uj o> , do tistega, ko doseže samí, v drugí pa strežajem nJ Postava za Kranjsko deželo zastran rabe, napeljevanja in odvraćanja vodá. (Dalje.) vodnih združbah. Ce ste pri podvzetji namakalnih naprav 32. od tega časa naprej pa dve tretjini dotičnikov dovolili, ali če je pri podvzetji 308 osuševalnih in vodo uravnovalnih naprav več kot polo- za dosego svojega namena, združijo posamna zemljišča vica dotičnikov dovolila v to, da se osnuje družba, tedaj proti temu, da se izdružencem plača primerno odško- so lastniki dolžni k družbi pristopiti, če je naprava brez do vanje. dvombe koristna in se ne more drugače izpeljati na- menu primerno manj šine kakor da većina glasov 40. Većina glasov, ktera je po §. 24. državne po- ~ " " .33. 41. Stroški za ustanovitev in vzdržbo vkupnih 33. Pri osnovanji tacih družeb se šteje potrebna osuševalnih in namakalnih naprav se razdeljujejo na se raztegne na zemljišča stave potrebna k razdružbi, se šteje po določbah y če gré za oauševalne in namakalne na- družbenike po meri določeni po pravilih ali posebnem ne more prave, po velikosti dotičnih posestev; če pa gré za dobrovoljnem dogovoru. Kedar se dobrovoljni dogovor varstvene in uravnovalne naprave, po vrednosti lastnine, zastran mere, po kteri naj se stroški razdelé, uc muic ktera se ima varovati. doseći, razsodi to politiška gosposka na podlagi zve- Pri cenitvi te lastnine se mora tudi na to gledati, denih mož. Pri tej razsodbi se je ravnati po velikosti koliko bo ona po dovršeni napravi več vredna. v vodno napravo privzetih zemljišč, in če bi ta od na- 34. Za vodstvo družbe in za oskrb družbenih prave precej različne koristi imela, po razdelitvi v raz- opravil volijo družbeniki odbor izmed sebe z nadpolo- rede s primerno večimi in manj šimi doneski. vično većino glasov, ki se štejejo po §. 33.; če bi pa §. 42. Stroške za vkupne varstvene in uravnovalne število družbenikov majhno bilo, izvolijo enega oprav- vodne stavbě plačujejo, ako se ni določilo po posebnih nika (opravitelja). Čino ima postavah pravilih ali po dogovoru drugo merilo, dotič- 35. Odbor izvoli izmed sebe z nadpolovično ve- niki po razmeri koristi, ktero imajo, ali po velikosti ne-glasov, ki se štejejo po glavah, prvomestnika ki varnosti, ktera se odvraća, ali kolikor se deležnosti na — - . , — —j j r o-----? r " -------7 — ^ v«** "uv/tviJuuoM .u«* kakor tudi opravnik zastopati družbo na zunaj ; teh podlagah ne dá zvedeti, po vrednosti dotičnih po- prvomestnik in tudi opravnik se morata politiški go- sestev in naprav. Ako se dotičniki ne morejo med seboj sposki naznaniti in v vodne bukve (§. 22. drž. postav) porazumeti, razsoja to pristojna politiška gosposka na zapisati Ako se v tem primeru in v onem 34. ne dobi JL/VA/u vAJULiv VA. y JL UJI^u vj vv v/ v podlagi izreke zvedenih mož. 43. Ako so občine ali vasi v družbi, morajo nadpolovična većina glasov, tedaj razsoja oža volitev in one skrbeti, da se skupaj spravi donesek, ki jih zadeva pri enakem številu glasov razsoja žreb. 36. Ugovore, ki zadevajo volilno pravico po razmeri 41 in 42. soj uje politiška gosposka. raz- 44. Zastali doneski k skupnim osuševalnim in Pretres, ali se je volitev po redu vršila ali ne namakalnim napravam y varstvenim in uravnovalnim y Je opravilo družbenega odbora in zoper njegovo razsodbo posilni poti. ni nobene pritožbe. 45. stavbam se iztirjujejo na prošnjo družbe po politiški Ali naj se v tistih primerih ko so vasi in 37. Družba mora po předpisu §. 34. pravice in polja podvržena ponavljajočim se povodnjim ali drugemu dolžnosti svojih družbenikov, ktere se tičejo podvzetja, poškodovanju po vodi, ustanovi vodna družba brez ozira posebno pa razmero , po kteri se bodo stroški razdeio- na to, ali dotičniki v to dovolijo ali ne vali Jf»^ v y l^v V* v * JU«) VVJy Cl. A JL U.VV1VJA1AA r l/V/ KAKS r J\S C«XX XXU J CIJ.J. llâj Ot UX U van, kakor tudi upravo urediti z družbenimi pravili gače skrbi za to, da se napravijo take stavbě posebno (štatuti). Ta pravila kakor tudi vsako njih prenaredbo po doneskih in posojilih iz deželnih ali občinskih po- dru- mora družba naznaniti politiški gosposki. 38. zahtevanje lastnikov proti primernemu plačilu k ustano- močkov — to se določuje za vsak primerljej posebej Družba ima dolžnost, sosedna zemljišča na po deželnem postavodavstvu. 46. Isto tako iziđe posebna deželna postava vitnim in vzdrže valnim stroškom poznej e spreje ti v svojo zarad osuševalnih in namakalnih, potem uravnovalnih zvezo y ako : je ta pot najbolj pripravna, da se ta zemljišča osušé ali namočijo, oziroma da se varstvena in uravnovalna stavba dovrší ako naprav zastran obdelovanja Ijubljanskega močvirja. (Dalje prihodnjič.) m v ze gotova naprava ali V ze dodelana stavba zadostuje skupnim potřebám brez škode poprejš-njih deležnikov. Ako pa ni mogoče sosednega zemljišča v družbeno zvezo sprejeti brez posebnih naredeb ali prenaredeb v napravi ali stavbi, tedaj mora tišti, ki hoče v družbo stopiti, vrh tega plaćati tudi vse stroške za nove naredbe. bolske stvari. a 39. Dopuščeno je, da se posamna zemljišča lo- bodijevem spisu Letošnja šolska poročila. vadnica v Ljubljani, sklenjena z učiteljskim izobra- Ževaliscem. Ker so „Novice" že govorile o glasovitem Gar i- y ki čij o iz družbene zveze zoper voljo drugih družbenikov, resberichtu" zato ako se za posestva, ktera se hočejo oddružiti y vani namen ni dosegel v pnmernem času po namera-dovršeni napravi, v kterem času bi se bil vspeh pokazati imel. e hoče iz družbe stopiti kak družabnik ki je po XUOUUll^lltU J UOthKJ V octl učiteljskih pripravnik 18 bila bil na čelo postavljen temu „Jah v sami uČilnici še poročamo, da Je bilo v razredu y v ; v pa 13 , tedaj skupaj 39; med vsemi temi sta dva Nemca, toraj dosti, da je učni jezik večidel nemški: — učencev je bilo v štirih razredih svojem poznejšem sprejetji povod dal k posebnim na- 232, in sicer: Slovencev 162, Nemcev 64(??), Lahov redbam (§. 38.), ktere so po njegovem odstopu škodljive dosegi vkupnega namena, tedaj je on, če družba Jfjj EC ! # i 1 1 V • y « • i • j Erster Jahresbericht der k. k. Bildungsanstalt fur Lehrerinnen zu Laibach. Ce začasni ravnatelj c. kr. izobraževališča (preparandije) za učiteteljice ni hotel samo v slo-smé on tirjati, da mu družba povrne vložene doneske venskem jeziku poročati o tem tudi za Slovence jako to tirja, dolžen, napravo v poprej šnj i stan nazaj postaviti ali pa preskrbeti, cesar je potreba, da škodo od vrne. Ako je bil posestnik, ki se loči, prisiljen družbenik in da se odpravijo naprave na njegovem posestvu nare- važnem, novem in zlasti njim namenjenem zavodu, vsaj jene, ki so po njegovem odstopu nepotrebne; ako se toliko je bilo pričakovati, da sporoči v obeh jezikih, da zastran tega ne zedinijo, razsoja to politiška gosposka. 33. bi ga ili razumeli vsi stariši, kterih hčerke so učenke tirjati Temu nasproti sme pa tudi večina, šteta po »ruti ©LUC JJil LULU VCUlUčt, OLCLčt pu VJ. UtJ. V tej soli, 111 Ui Ugl , *oaJ ov> "UV;UUJ& IU wvuw jf* ' w če je to potrebno v prid vkupni napravi o novem učilišču. A še tega ni! — Poročilo pred vsem m drugi vsaj se imenuje to sporočilo prvo 7 da se y 309 potem navaja uci- zarad pomanjkanja sob, ker v 4. razreduje bilo 153 pripoveduje ustanovitev tega zavoda, telj stvo ter naznanja učno osnovo. Predpisani predmeti učenk. Med njimi je bilo 36 Nemk, 3 Cěhinje in so bili: kršćanski nauk, nauk o izreji in podučevanji z Lahinje; po veri bile so vse katoličanke:> — Notranj a djanskimi vajami vred, učni jezik, računanje in zemlje- šola to je ti sta ki jo obiskujejo deklice, ki so ali merstvo, prirodopis, ^«yuoiurjv, r~r-----------—----0 --------------7 — r----— ----- gospodinjstvo, francoščina, lepopisje, ročno risanje, petje, ostajajo v njem, je stela 161 učenk, med njimi je mnogo naravoslovje, zemljepisje, zgodovina, popolni oskrbi in izreji v samostanu, ali pa cez can klavir, telovadba, ženska del?. Prosto voljna predmeta mnogo tujk skoro iz vseh avstrijskih dežel iz slovan sta: angleščina in drugi ueželni jezik. — Učenk se je skih, nemških, laških in ogerskih krajev. Razun dveh v 1. razred vpisalo 42, do konca leta jih je ostalo 39, ki ste nezedinjeno-grške vere, so bile vse katoličanke p v j. razreu vpisaio , au i^uiiua. leičt jm jc usiaiu xvA oio i^uvuiuj^^u k?»«.vuvuuxvv/. večidel Ljubljančank. Državnih ustanov po 50 gold, je Kdor nasproti ,,Tagblatt-u", ki je tudi že svoj hudobni 23 učenk vživalo. Za 1873. se odpre razred. jezik brusil nad to šolo, vé ceniti trud častitih učiteljic in vspeh njihovega truda, ta prizna, da se je tej iz vrstni šoli prav po zaslugah podělila pravica javnosti v smislu 72. §. šolske postave. To priznanje je učitelji- Prva mestna 4razredna ljudska sola pri sv. Jakobu v Ljubljani. Letno poročilo te šole pričenja spis, v kterem ravnatelj Praprotnik starišem priporoča, z domačo ljudskih in meščanskih šol, ker je štiri učenke nunskih izrejo podpírat i šolo, ter nekoliko govori o nepazlji- šol, ki so se dale izprašati pri njej, potrdilo s častnim a* i • a ~ m m m m • • TI cam djansko dala tudi izpraševalna komisija za učitelje vosti in neubogljivosti otrok. Ta spis, s prijazno sedo posebno starišem namenjen be- šol spričalom štev. 1 j^r lu y Kj j. ji j vvmm v fn-t v ij -- kakor tudi konečná šole ne Po vsem toraj ni čuda, da nunske Ljubljanske, ampak tudi Loške 3cuu puocuuu otanocui uarncuj eu ^ ivcvivui tuui avuvuum — j — ~ - j —----- , ——[---- ----^ —---} ~ - razvrstitev učencev po njihovem šolskem napredku sta kterih nismo dobili letnega poročila, vživajo splošno za pisana v slovenskem jeziku, vsa druga naznanila v obeh upanje. Cem bolj liberaluhi udrihajo po samostanskih jezikih. — To šolo je obiskovalo 428 vsakdanjih in 95 šolah in zavodih, tem več učenk in rejenk dobivajo od nedeljskih učencev. Druga mestna 4razredna ljudska sola v Ljubljani. Vvodni spis ima naslov: „Domača izreja in njeni nasledki za prihodnost" in „Die Erziehung im elter- Učiteljicam nunam najveČe plačilo daje vesela zavest;> da s tolikim vspehom delajo za omiko in kršćansko izrejo ženske mladosti. Konečno pristavljamo se uaoi^utvi ao* UJLlliUUllUOb IJU JJJL/IO JU1 Al&UUUg im V lichen Hause und deren Tragweite fur die Folge spisal ravnatelj L. Bélar. obeh jezikih so pisana tudi druga naznanila, v slovenskem pa razvrstitev vsakdanjih učencev po napredku, med kterimi je bilo 426 Slovencev, 37 Nemcev, 11 Lahov in 1 Hrvat. Nedeljskih učencev je bilo 289. Poročilo Štirirazredne sole v Kranji. brez vodnega članka naznanja šolske prednike in to željo, naj bi častite gospé prihodnje leto tudi v slovenskem jeziku izdale svoje „letno poročilo". Letno sp oročilo Čv eter or azr edne ljudske soie v Ljutomeru na Štajarskem. Zanimivo je to sporočilo že potem, da je menda prvo slovensko na Stajarski zemlji. Gosp. nadučitelju J. La-pajne-tu, ki je lani iz Idrije přišel v to šolo in je ravnatelj njen, gré zasluga o tem. Poročilo se pričenja s ,,zgodovinskimi črticami o Ljutomeru in njegovi okolici". Popis, sicer kratek, ker na tem mestu ni mogel obširen nike 108 telje, izvestje iz šolskega dnevnika in šolske dobrot biti ima mnogo zanimivih drobtinic. Poleg učiteljev Vsakdanj je imela učencev 140 in učenk íedeljska pa 54 učencev in 60 učenk za navadne nauke ljudskih šol učijo trije spodje veroznanstvo. Učni jezik je slovenski; nemšČina duhovni go- Stirirazredna ljudska sola c. k. rudnika v Idriji. Letno poročilo te šole v nemškem jeziku objavlja osnovo idrijske šole za 1811. —12. leto za francoske je v ô viših razredih učni predmet. Učencev v 4 raz redih je bilo 215, učenk pa 165, tedaj skupaj 380. Mrođne stvarL vlade. V slovenskem in nemškem jeziku tiskana naznanila kažejo 489 vsakdanjih in 142 nedeljskih učencev, in učenk. Pohvaliti moramo poročilo, da učenci tukajšnje šole so letos nalovili 18.520 kebrov in 176.447 metuljev sadnemu drevju in sadežem sploh škodljivih. Na adreso „Slov. Nar. 4t Poslednje Ako bilo med temi metulj i pravi ravnatelj Je x WCHOUUJ^ ^ivuvao E5U C dregnile v sršenovo gnjezdo. Novice" so s člankom „Pred volitvami" polovica babic, vsaka babica pa znese 150 do 200 jajčic, pokon-čanih je bilo po tem načinu gotovo 17 milijonov gosenic. yy Skoro da celi „Slov. Nar." je poln „odprtih pišem odgovorov", „naznanil", priporočil itd. Prvi prične kolovodja g. dr. Raz lag s a p Očitna taka poročila o zadevi rodijo gotovo dober 7) sad, ker dajejo drugim ljudskim šolam lep izgled, naj tudi one praktično izvršujejo, kar se v šoli z besedo razlaga o škodljivosti omenjenega mrčesa. ^ v Stirirazredna sola v Crnomlji. pismom: Gospodu dr. Jan. Bleiweisu", v njem pa omenja tudi . dr. Coste in g. Lésarja. „Novice" samim tem trém gospodom prepuščajo zavrniti g. dr. Razlagovo su-miČenje dr. Drugi sebi hvalo poje in na druge žolč razlija Vošnjak v „odprtem pismu Novicain". Ravnatelj gospod Anton šino vec v vvodnem Pomena besedic „došlé ustanovnik" dr. Voš članku starišem prav gorko prigovarja, otroke pridno pošiljati v šolo. danji šoli 404 v Učencev in učenk je štela v vsak-deljski pa 136, skup toraj 540 njak ni razumel, ker ni bral med vrsticama , da je slé njen razp or nik. Od njegovega prihoda v Lj ubij ano se datuje plamen razdora v Matičnem krogu; njegovo popred bolj krtinsko rogoviljenje za „Narodovo" tiskar- nico je stopilo v listu od 2. julija očitno na clan z Nunska dekliŠka ljudska sola v Ljubljani. Gospé nune Uršulinke oskrbujejo dve ljudski de- viharni seji v Matičnem odboru. onim pamfletom, ki je dal bralcem „Novic" znani povod kliški šoli s šestemi razredi ena pa zn o tranj a. ; ena se imenuje vnanja, lastni hvali so že sme obiskovati vsaka deklica učenk Vnanj a to je y ona y ktero stari zadnje » Novice^ povedale y je konec leta štela 857 pregovor Da so trije spisi o „Slov. Stajarju a _ J X // cJ.f Matični omari, to sami vemo iz Matičnih poroČil in vsi y prvi razred se je podučeval v treh sobah, drugi bralci „Nov." to vedó z nami ; al kaj je hotela ž njimi, ker in tretji pa vsaki v dveh, viši niso bili razdeljeni, menda noben oddelek ni dovršen inBog vedi, ali bode kedaj? 310 Sicer pa o staj ar ski slo vst veni zgodo vini prof. M a r n a (?) predno je njegov donesek bil vpisan v Matičin denarni nam ni nič znano. Kedar pa bode to delo do konca zapisnik. 1 -il I 1 V 1 1 • 1 1 • • • • • 1 1 1 • • . s m « • 7 se doděláno ali převod. bode se sodilo, ali je iz vir nik bolji Gosp. dr. JVošnjaku se je poljubiío polževo spisovanje „Slov. Stajarja" zagovarjati s tem Ker je Jurčič toliko let „Fabius cunc- tator" bil, da ni pristopil naravno ali za k „Matici", je vprašanje čisto da tudi dr. J. Bleiweisove knjige „ Živino zdravstva" je přišel na svitlo le čal forinta, ki ju je 12. septembra vpla- 7 si je kupil ob enem tudi odborništvo? in del. „íjiriuwíiuiwyouya v/ dokazovanji njegovem, ^oo, u.«* opuouuou ^a, Pa jo je le zopet za- odbornika, in o hvali njegovi po dr. Bleiweisu že pred pa samo to rečemo, da uvenela je že marsiktera v ^ v ces da je sposoben za dr. Vošnjak! Mi smo pri mnozih gospodarjih vozil že pred več leti videli Blaznikovi tiskarni tom ometal. in leti 7 ktero Je 7) i uiuyam gvu^/uuoiijiu xv_ kj o jjx, ua urt/u^ia jo /io lu cxl ouvtci cl del lično natisnjen v zala cvetka, ki je obetala roditi žlahen sad. Hudobni Nar." večkrat z bia- svet hoče po „Narodu" soditi, da ste na rakovi poti. Priporočevaje še enkrat svoje kandidate „Národ" Celó napak je g. dr. Vošnjak razumel ali pa na- velí volilne liste pošiljati g. dr. Razlagu ter s tem do- lašč tako zasuknil „No vično" opombo o „dělnič ar jih narodne tiskárně". 77 „Novice" ostanejo te misli, da kazuj e 7 da je vse „Národové" agitacije. dr. Razlag prav za prav kolovodja ct tak delničar, ki soper Matično korist glasuje v odboru Matičnem, da ne bi škode trpěla njegova korist, ker je del- da sta 15. dne t. m. ničar narodne tiskárně, ni sposoben biti Ma&ici odbornik, prišle na svetio, razposlala pismo, s kterim sta Mati- Ali mar g. dr. Vošnjak ne pozná gosp. Matičnih od- čarje pozorne storila, da „Narodovci" vse silenapenjajo Gosp. dr. Gosti in dr. Bleiweisu dalje očita „Nar. , so „Novice" tedaj 3 dni, predno bornikov kteri če tudi so delničarji „Národové" za zmago pri teh volitvah. UUl UilVU V , IVbUll , LUUI 0\J uoiiiivai^ tiskáme, so glasovali za Matična tiskamo ne Ne ani 7 že več časa změnivši da so bile znane zvijače 7 s kterim so nekteri „Naro- se za lastni dobiček? Ali mar dr. Vošnjak ne vé, so mnogi gospodje delnico za „Narodovo" tiskarnico ljavali ljudi k krivičnim podpisom? Na to oči- dovci" lovili podpise. Ali morete tajiti, da ste zape- podpisali ^ , VXO, OV, 00 vvx^xx^x OXX^6C .XO^JC*. ^XJ. „X.WVXV, XX. xx^xx« ^ Zato je velik razloček med delničarji in delničarji. ne zinite o tem, da ste celó mrtve klicali iz grobov!! zato da so se odkrižali silaega tiščanja. tanje Novic" ne črhnete nobene besede!! Ne besedice Gosp. dr. Vošnjak pravi, da gre pri volitvi v Naposled 77 odbor v prvi vrsti gledati na to: je li kdo slovenski pristopiti kMatici ter zlasti Narod" spodbuja svoje prijatelje na novo p isatelj ? „Novicam", vedé da pravila Matična ne učiteljem, ki přidej o učiteljskemu shodu 24. in 25. septembra, prigovarja, nakladajo nobenemu odborniku dolžnosti spisovanja, še 26. t. m. ostati v Ljubljani in udeležiti se občnega gré v prvi vrsti zato, da ni navdan tistega duhá, ki — - razdira slogo, ki je do zadnjih 2 let bivala med Slo- zbora. Tudi nam bode oboje všeč, ker se bodo naj- venci. Pa vsaj tudi dr. Vošnjaku n resnica z bolje sami prepričali, da mi se poganjamo le za Matično korist, a ne za dobičkarijo akcijonarsko! Zato njegovim izrekom, sicer ne bi bil med kandidate po- imamo tudi v Matičnem odboru zastopano ljudsko stavil tudi Grassellija 7 mi v zlatu vezane Vodušeka itd., kterih spise mu učitelj stvo v značajnem gosp. Praprotniku CC vv Ari n mm A Ain n A 1 O 1/ A lrttn rrnivi v^iln ^ m w~m /\ AJ LI JL Y V UZJOiU^ podarimo. ICgrt OU lOiLll tlx. r VOLlJCmV VX )J 1.0,41 U.LLLU.lJOk.1 tíi UUUUiíi LéU" Novicam" bob nan je gosp. dr. Vošnjaka hí- bacniti hoteli, in letos nasvetujemo vrlega učitelja in 7 kte- rega so lani dr. Vošnjakovi „razumniki" iz odbora iz- 77 kakor ni šala ampak resnica. marsikoga oglušil, da ne sliši, ali je malému narodu na korist edinostalirazprtija. Prav iz srca hvaležni smo pa dr. Vošnjaku za Njegov „boben" je že pisatelja gosp. Ivana Tomšiča, mnogi pa tudinamesto dr. Razlaga voliti hočejo neprestrašenega rodoljuba in spretnega pisatelja gosp. Moćnika. Marsikaj mogli bi še povedati, škoda se nam zadnje besede njegovega odprtega pisma, ker o njih je zdí papirja; našim rodoljubom bode zadostoval ta odgovor, da vidijo zvijačnost in puhlost ugovorov „misle- Doslé 7 izrazen program dr. Schuselkovih „Mladoturkov". smo Slovenci vsi imeli prislovico, ki je sveta bila vsa- čih razumnikov". cemu rodoljubu: „vse za vero, domovino in cesarja Dr. Vošnjak je zdaj razvil zastavo svojih: „ domovino, omiko in svobodo". Sedaj menda vendar a vse za V» cl- Blagorodnemu gospodu dr. Razlagu. bina nj ego va 7 ki se 77 razumništvo" zove. Isti tatelji spoznajo, kam veslja g. dr. Vošnjak in svoj- libera-kteri Pod v ze lizem" je, ki stojí na praporu 77 Tagblattovem" 77 7 da pišete dalj dopisu, 20 let veste namenjenemu dr Bleiweisu, rekši 7 7 kaj dr. Costa misli o Slovencih 77 Gosp. Lésarj smo tudi 7 7 že svoj bino svojo tuđi zmirom „Intelligenz" imenuje, to zastavo je klika dr. Vošnjakova na Stajarskem spahnila spoštovanega rodoljuba Košár ja iz deželnega zbora štajarskega, in ta klika očituje dr. Bleiweisu in dr. Co s ti, da priporočujeta „Nemca" Hermana za odbornika Matici! Kjer nehvaležnost tako daleč sega, da najbolj pogumnega in inteligentnega zagovornika národnih pravic štajarskih Slovence v tako zani- priložnost imeli". Hvala Vam za Vašo pažnjo došlé nisem vedel p az avat ljubeznjivo 7 da se pečate tudi s prečud nim nadzorovanjem; toliko pa mi je znano, da niti mene niti drugih ne bi utegnili opazovati, da ste pazni bili sami na-se in na obče znane premembe, ki so se v dogodile od tistih dob, ko ste v skupščini Matič-nega odbora tako krepko in navdušeno zagovarjali iz davo 7) dogmatike" 7 ste s svojimi tovariši dospěli do prišlo vice movino, omiko in svobodo" poznate, nego mene. odkar ste bili deželni gl čuje zato, ker je „x^uixxxxir^xxi ondi je konec vsega porazumljenja. ker razumnikom" preveč „klerikalec", Tretj i v kolo je stopil gosp. Jurčič z odgovorom 77 vse za da do- Dobro, če sami sebe bolj A. Lésar. „Novicam", ua ju jjjl cl bi ^iii u u j pri blagajniku 2 gld. vplačal za 1. 1872". — Zvedeli smo ter dokazuje, da je Matičin ud ker »je 7 da je Jurčičev prvi donesek 12. dan tega me- seca res vpisan v Matičin denarni zapisnik; s tem se je toraj oglasil, da želi biti Matičar. Blagorodnemu gospodu dr. Razlagu. Vašem pismu „gosp. dr. Bleiweisu", natisn nem v Toda mi mu na to povemo §. 2. iz Matičnih pravil glaseč se: ,,Ud slovenske Matice je, kdor je sprej et po društvenem odboru" m 13. , XIX xu. opravilnega reda, j Odbor sprejema ude (§.2. Mat. pr.). 77 ki se glasi : sede: smo Meni (1850 77 110 kako listu gosp 77 Slov Naroda" berem sledeče be dr. Costa misli o nas Slovencih, ki bili ž njim na vseučilišču. to že 20 let vemo" 7 ni znano 1854) 7 da ste bili Graškem vseučilišču. Tudi v tistih le tih kakor jaz razumem septembra pa še ni bilo odborové skupščine. In vendar je g. Jurčič bil že stavljen med kandidate za odbor, Od 12. pravega pomena teh besed; to pa čutim, da so m m toraj žalj hte vam 7 o pravici pred javnim in dločn tom îasnite in na tanko razložite svoje misli, zapori na leta sešteti znašajo 65 let, poleg tega so bila Moje življenje je do sedaj bilo popolnoma odkrito vsa- njih stanovanja velikrat preiskovana, nekteri iz domo cemu, kdor je želei poznati me, in vse delovanje moje vine izgnani itd. Strašne nadloge za tište in njihove ro- ostalo je zmirom popolnoma dosledno. Kako sem mislil dovine, ktere jekazen zadela. A vendar — pravi — ne-in še mislim o Slovencih in Slovanih sploh od onega prestrašeni stojimo zmirom na istem mestu v isti cilj in trenutka, ko sem stopil v javno življenje po dovršenih konec: na blagor naroda svojega in domovine svoje * Velikánsko peticijo z 172.000 podpisi za pre- drugačenje šolskih postav je katoliški narod na študijah, to se lahko vidi na vsaki strani zgodovinskega časnika „Mittheilungen des historischen Vereins fůr Krain", čegar vređništvo sem prevzel meseca septembra 1856. in ga vredoval s pomočjo sodelalcev Hicingerja, D« vaotjc«! XJL i\WJ J vy WIIV/X 11 ULftiUlOVVl Trstenjaka, Metelka, Nečaseka itd. do 1858. svetu jo je poslal v obravnavo. Českem nedavno izročií ministerstvu in častj a. bogo- leta 7 to se lahko tudi nika", kterega že razvidi iz „Vodnikovega spome-sem izdal 1859. leta, povod pa mu dal A kaj je storil minister? Deželnemu šolskemu Vaterland" prica- 9> novembra 1857. leta. Dr. E. H. Costa. kuje, da deželni šolski svèt prošnje 172.000 poštenih držav ljanov, ki so svojemu cesar ju verno udani in veliko veliko dav ka plačujejo, ne bode tebi nič meni nič — na stran položil. Blagorodnemu gospodu dr. Razlagu. Ker pismo Vaše ) ki ste mi ga poslali v 110. listu „Slov. Nar.", kakor zdravniki pravimo, je „superfoeta-cija" ali „foetus in foetu", zato Vam odgovorita gospoda dr. Costa in prof. Lésar. Meni po takem ne ostaja druzega nego to, da Vam odgovorim na vprašanje Vaše, da je resnica, in ne tiskarna pogreška to, kar so „No- Dopisi. Tridenta v Tirolih 17. sept. je vže minulo, kar se naš slovensko-kranjski polk (regiment) potika po najbolj skrajnih in odljud- R-n. Osem let da gar- vice u rekle da v našem volilnem odseku bili ste z manj šino glasov izbrani za odbornika. Vendar se je zgodilo tù, kar se večkrat tudi v parlamentarnih klubih zgodi, da se je večina vklonila manj šini; nih mejah avstrij ske monarhije. Molčim naj nizoni v Dalmaciji in na Tirolskem so najbolj trpežni in da se moramo samo zdravi in krepki konštituciji in vedremu duhu kranj skega roda zahvalj e vati, da niso naši stariši več sinov pogubili, da ni dobila naša dežela al zgodilo se je to izrekoma y da oni j ki v odseku hromakov in pokvek; prašam ) Je tako vme- niso za Vas glasovali, tudi za Vas ne bodo glasovali v zboru, in to so vsi tišti (in ž njimi še drugi), ki so opazovali Vaše postopanje proti Matični tiskarnici v združbi z gosp. dr. V o šnj ako m. Ali zmorejo ti ali v v ne to je vse jedno; vsak voli po svoje, meni pa je Nekterim se je potrebno so měnili tako ravnati, ces, nasi v vsem doslednost sveta. zdelo, da se ta sklep večine odsekove naznani onim, ki bi utegnili vprašati, kako da ste ostali Vi, a dr. Vošnjak, dr. Pogačar ne? - To pa se ni zgo- dilo na skrivni poti, ampak bilo je po tisku očitno naznanjeno vsem, kterim povedati se je to potrebno zdelo. Dr. Jan. Bleiweis. Priposlano. roke ki mi je danes přišel v najdem med kandidati, ki jih priporoča „Narod" V zadnjem listu „Novic", štovanje državno ekonomično? koliko stane vsako leto menjevanje ljudi, ker mora Avstrija vsako kapljico vode za svoje železnice tujim družbám po avstrijsko plačevati; ko je dosti priležnejih provinciji Politično ljudje niso za salonska mesta, so prerobati, toraj so za skale in hosto. Okornogibčni in teslasti nemški hribovec in divji Madjar imela sta povsod prednost, kakor druge v državi tako sta tudi tukaj srčno jederce! Spoznali pa so tudi, da se servilni Slovenec najbolj sporazumeva z elementi, ki so vsemu, prej nego državi prijazni, da je přemeten in prebrisan v službi in družbi; toraj po njihovi misli vsaj dobro pomirovalno sredstvo za državne puntarje, Kaj na polajšanje deželi in ljudstvu ni pri tacih stvaréh gledati ! Znano Je j liaj uuiii j-uuu. x\m/uu1u«/i/1 j ivi j au» jjujjul vv>ui u u. za volitev v odbor Matice slovenske, tudi svoje imé. Oem manj ko sem se mogel kedaj sprijazniti z modernim liberalnim duhom, ki se, zavit v častitljivo do m ač o obleko, goji in razširja po „Narodu", — čem živeie ob- čem živeje žalujem prepire in razprtije, ki jih v silno radost zagrizenim nasprotnikom vzrokuje „Narod", čem bolje spoznavam, da od strane „Naroda" hujša nevarnost preti narodnemu napredku, za kterega se skupno vojujemo, kakor od strane očitnih stranskih sovražnikov, t3m veča kako so se naši poslanci pred dvema le-toma pehali in lazili po dunajskih kabinetih, da bi polku stan pomanjšali in ga bliže doma spravili in da so ministra Kuhna komaj preongavili, da je odločil regimentu jaz se bojim, da je Trst prolog križevega Trst. Ali pota za Dalmacijo. Vederemmo! Kako veselje in zadovoljnost izbudilo je premeščenje meseci, tedni, nevoljno pri polku! Nemirno šteli so se gledali zadnji dnevi: „Kako se bomo postavili, . Ljubljani marširamo, „naši" nas bodo vže čakali, morebiti ko mi tudi nastaja dolžnost, javno izreci, da se nikakor ne z mojim zna-svoje in ko kandi- vjema ne z mojimi mislimi in željami, ne čajem, da „Narod" mene šteje med data priporoča. pride tudi tovarševa sestra. In v Trstu je dosti naših ljudi, ki znajo govoriti, in nas ne bodo kakor pse po-gledovali". — Sredotočje vsega veselja bila pa je Ljub- bljana, tam se bomo dva dni oddahnili! Novem na Primorskem dne 20. sept. 1872. Dr. Leon Vončina, prof, bogoslovja. Mnogovrstne novice, Al člověk obrača, baron Khun pa obrne. Niti minute nij dovolj eno regimentu v Ljubljani ostati! Prot deveti uri zvečer pride regiment 20. in 23. t. m. po Rudolfovej železnici tjekaj; v 50 minutah mora vse v redu fort" po južnem vlaku. Cul sem izgovor, da so * icuu „JLUi. li pu juAugxu viajxut vui oglu IW^V/T vij vie* uv naši ljudje živine, da bi se tako razkropili, da bi ne Bridkosti feder alističnega Časnika. V Pragi izha- prišli več vkup. Slaba zavest dobre discipline!! Zajec jajoči veliki časnik „Politik", ki se v prvi vrsti poganja bo brž ko ne za družim grmom tičal: ali ni strah pred za pravice Slovanov in avtonomijo dežel, našteva v enem „narodno pošastjo" gospodom v Gradci in Ljubljani „spiritus agens"! Bojé se menda gospodje. da bi Slove- svojih zadnjih listov bridkosti, jm jo u^i * u * ^u»»» «gvuo . j^vjv^ «« muuu« ™ teklih 10 letih, ter pravi, da 300krat je bil konfisciran nec ne objel Slovenca, da bi ne občutil, da ima svoj jih je doživel v pre- (v prepoved djan), čez 30.000 gld. je moral kazni plačati vredniki njegovi so bili obsojeni v ječe tolikrát, da vsi dom, da bi ne pokazal, da ljubi svoje, da iskreno ljubi deželo svojo. Mnogo let želeli so si naši nazaj v, na- ročje Tvoje, sladka domovina; navdušeno te pozdrav-ljajo zdaj, ko jih kličeš na obale svojega morja, vdano ti pojó: Hurá slovenska domovina, Hurá očetov naših stan, S ponosom pošlje nas tujina — Obhajaj slavno snida dan! Pozdrav snežnikom na višavi, Pozdravljen tihi dol in log, Stotér pozdrav kraljici Savi Vasém po krajinah okrog! — Dom slovenski, zemlja sveta, Solnce lepše nam ne sije, Lepša noč nam nij razpeta, Milše zvezdic svit ne lije: Ne donè kot v tebi petja — Matere sladki glasovi, Ne duh té nikjer tak cvetj a, Ne zvone tako zvonovi. Zatè naš dom gremo na bran, Vihrà naj sever al zatok, Da skuša vrag slovensko dlan Za možem mož, za skokom skok Na stražo vsi hurá, hurá, Na breg jadranskega morjá! V Gorici 21. sept. — Nek — mož je pisal uni dan da goriškemu dopisniku „Novic" tvarine zmanjkuje. Jez ne vem prav, kterega dopisnika je on mislil, mene, ali kterega druzega — kajti jez nočem biti odgovoren za to, kar kdo drugi piše ali ne piše, in tudi Časti nočem kratiti nikomur, — mislim pa, da je mislil na-me. S „pomanjkanjem tvarine" je gotovo hotel reči, da njega za pristojno tvarino imeti ne maram. Kako težko dé nekterim, kedar se nihče za-nje ne zmeni, kaže vsako toliko nek tržašk list, v kterem se dajajo sami sebe slikati kot svetu nevarne sicer, a kot — „lepe" može. Ali — lejte, no! ti presneta reč! Prav v tem, ko se zagovarjam zoper očitanje, da nimam tvarine, polastuje se me duševna suša, da res skor ne vem, kaj pisati; bojim se, da moj kontrolor me zasači „in flagranti". A to ne sme biti; začnimo raji koj z — vremenom! Po hudi vročini, ki smo jo imeli vso prvo polovico tega meseca, padlo je ta trenutek (21/(1 uri pp.) živo srebro na + 8° R. Tukaj gre dež z vetrom , a diši, kakor da bi kje v gorah sněžilo. Lep sv. Matevž ! Vreme me spominja pol já, vinogradov, ti pa — kmetijske šoje in vinokemijskega poskuše- vališča itd. Cinkvantin (pozna turŠica) in ajda lepo kažeta ; repa in jesensko zelenje enako; za vino pa bo tako trda, da že davno ne tako. Samo v Brdih pride-lajo blizo eno četrt ali polovico navadne vendime in imajo grozdje sploh zdravo, drugod je povsod žalostna. Premišljevanja vredna prikazen pa v Brdih je ta, da se trtna bolezen letos v prvo tudi po ondašnjih (vinskih) goricah pozna. Sedanje deževanje tudi ne bo kaj prida za grozdje. Bojim se, da našim onokemikarjem, kterim se je prepustila klet z dvema šolskima sobama v Wer-denberškem (vadničnem) poslopji, bode manjkalo tvarine , kakor meni ubožcu za dopise. Memogredé naj omenim, da se bo menda vinstveno-kemijski poduk pre-daval samo v ital i janském jeziku. In to je po la-ških geo- in etnografičnih zapopadkih dosledno. Lahi namreč, keclarkoli o slovenski strani naše grofije go-voré, imenujejo j o vselej „la montagna" in si mislijo ves svet od sv. Gore naprej proti Tominskemu. Tako so tudi nekdanji Rimljani svet in ljudi uni kraj njim znanih severnih krajev imenovali „Hyperboraei", proti jutru pa jim je bilo „Scythia". Da imamo na tej strani sv. Gore krasna Brda, lepo okolico goriško, dolino ipav-sko in dolgi Kras — ki so vsi vinski kraji — za to nocejo vedeti; Slovenija je njim „montagna", montagna pa nima trte, razen soške doline, toraj ne potřebuje kemijskih razlaganj. Pa kaj, saj še poljá, znabiti me-nijo, da Slovenci nimamo; drugace si ne moremo tol-mačiti tega, da nameravajo kmetijsko šolo preložiti v Karmin, kamor bi gotovo noben Slovenec ne hotel iti. Povmojih mislih tudi tega treba ni, da se šola preseli v St. Peter pri Gorici; šola naj bo v Gorici in naj se jej dá, cesar potřebuje, pa ne več. — Predvče-ranjim se je zgodila tukaj nesreča, da se je v Fabri-škem predmestji, v Stračicah, zvečer v temi utopil profesor Al. Travi san rojen Goričan, ki je bil do-sedaj v Zadru, pa je imel te dni imenovan biti za goriško učiteljsko izobraževališče. (Kon. prib.) Iz Kostaiijevice 19. sept. — 15. dne t. m. se je pri nas oklicalo sledeče: „Od si. c. k. kantonskega glavarstva v Krškem se naznanja, da jutre 16. septembra ne bo še nove volitve tukajšnjega (Kostanjeviškega) srenj-skega zastopa, ker g. okrajni glavar nimajo časa. Kdaj pa bo ta volitev, to se naznani pozneje". — Tako nekako se je glasil oklic. — Naj omenim nekoliko o pripravi za to željno pričakovano volitev. — 9. dne t. m. se je pri županu na vrata nabilo, da ima volitev biti 16. septembra, in sicer v tako zvanem klošterskem poslopji, pri županu pa leži imenik za pregledovanje. Ljudje so vecidel le pravili, da je pri županu — nekaj — nabitega, kajti ta oklic bil je le — nemški! — Zarad imenika pa je marsikter rekel : e! kaj pa hočem, vsaj je pa le spet vse nemško in pa kdo li bo tje hodil! — 9. dne t. m., ko je bil imenovani oklic že nabit, so se mestni občani še le spisovali, še 12. dne t. m. ga je spisovalec vkljub onemu nabitému oklicu še pri sebi imel. Komisije zaupnih mož, pri kteri bi se bil mogel kdo zarad kraćenja volilne pravice pritožiti, nobene ni bilo. — Tukaj šnji g. učitelj , kterega krajni šolski svèt z G ač-S e ver j em ne za pravega , ampak le za po-močnega *) učitelja ima, akoravno se je kot pravega že tudi s svojim dekretom skazal, se je zarad zopet mu vzete volilne pravice pritožil naravnost pri si. c. kr. glavarstvu, prosec, da se mu blagovoljno pripomore k njegovi pravici pa tudi k dostojnemu in potrebnemu spoštovanju. Zarad nekega silno drzovitega, surovega in na boj kličejočega izustila A. Gač a, in to pričo g. Podboja in Severja in Še nekterih spoštovanih oseb, so nekteri občani iz mesta in dežele odposlali 13. dne t. m. prošnjo na c. k. kantonsko glavarstvo v Krškem , da ono bla-govoli pri volitvi za red in prostost skrbeti ter take surovosti, s kakoršno je žugal Gač, strogo zavrniti. Da bi bil spoštovani grof to našo prošnjo rad vslišal, smemo upati tem več tudi zato, ker grdo ravnanje^ drzovito sčuvanje in rogoviljenje trojice: Gača, Podboja in Severja dobro pozná, zlasti tudi iz pismenih pritožeb, ktere je tako tukaj šnj a duhovšcina kakor tudi pošteno meščanstvo, ktero vednega hujskanja in rogoviljenja veô prenašati ne more, vložilo že poprej pri si. c. kr. kan-tonskem glavarstvu v Krškem in tudi naravnost prosila zaslišanja v tej zade vi. — Zarad enacega scuvanja pri mestnem uniformiranem koru so se že o velikonočnih praznikih nektere žarže tega kora s svojim stotnikom vred pri c. k. kantonskem glavarstvu v Krškem osebno pritožili, rekši, da dokler bo Podboj v Kostanjevici., • 1 ■ *) To pa, se vé da le zato, ker vrli g. učitelj o oni edinosti, o kt'.-ri mrj ti liberalni, za šolstvo trdo spijoci možje veduo trobijo* nic vedeti noČe, marveè v edinstvu z duhovstvom de!a za pravi,, resnični vspeh šolskega poduk«. To sta priznala pri konecletneia Solskem izpraaevanji tudi okrnjui «olski nadzornik in c. kr. vladni komisar. Pis. mirú ne bo. Obljubilo se jim je že tudi zaslišanje o tocki se je glasilo vec govornikov; o 2. točki (zadeva- tej reči, kakor so to že povedale „Novice". Zato pa joči nemški jezik v mestnih šolah) se je brez debate v^j íwxj "■"»•«i ^ f^ T . J ~ ------J ---------- -----/--J-----" se sliši sem ter tje govorjenje, da se je volitev ustavila prestopilo na dnevni red, ker razprava je bila o le zato, da se vsetopreišČe in grozno pohujšljivemu za- f da se ljudskih šolah po deželi. Po eni uri popoldne je prvosednik sklenil zbor s zahvalo skupščini učiteljski, de- peljevanju konec storí. Skrajni čas je že res stvar reši in ubogo ljudstvo ne draži in ne trpinči dalje; želni vladi, deželnemu odboru za zdatno podporo in vsaj je vže dosti trpělo ! meščanstvu za gostoljubni sprejem učiteljev. Po trikrat-Črnega vrhá nad ldrijo. (Požar.) V sredo 18. dne nem navdušenem slava-klici Njegovemu Veličanstvu se je razšla skupščina. Danes ne ostaj a nam časa, da bi mogli bolj na . m. je tukajšnjo vas zadela velika nesreča. Ob zjutraj zapojejo žalostno zvonovi in sliši se glas: ogenj ogenj !" ' ..... uri ! In res, goreti je začela našega župana hiša. Kako drobno popisati razprave zborove, zato samo to rečemo vnel, še ni znano. Sliši se, da je začelo go- da od konca do kraja se je vse vršilo tako se je ogenj vnei, se reti pri dimniku. Pogorela je sama županova hiša in častno, da si more društvo slovensko ta prvi zbor poslom ni ostalo druzega, ko obleka, ktero so na sebi zapisati s svitlimi pismenkami v kroniko svojo, kajti imeli. Velika zasluga gre tukaj š ni m srenjčanom, ^ ^^ * « , uvi^gmu ťymWaur ju «vu« m j^o^v. se tako vrlo obnašali pri gašenju; posebno hvalo zaslu- njihove v večernem koncertu so kazale izurjenost pev- žijo: kmet Jožef Blažič in hlapec Lorenc Habe. Naj- sko s krasnimi glasovi, dejo se pa tudi take baže ljudje, kteri privošijo iz golj Za celodnevni trud, ki so ga imeli gospodje, je sovraštva ta požar našemu vrlemu županu, kteri ima „Matica glasbena", združena z vojaško godbo c. lir. skrb za vsako srenjsko reč. da so Aa^ioaii o tjvibuuii jjiouiuuixauji v ixiumiw; ovvju , xvajbi tudi razstava učiteljskih pomockov je lična in pesme Dola pri Hrastniku. polka „Sachsen-Meiningen", jim v dvorani čitalnični na-nedeljo 15. septembra pravila veselico, pri kteri je do požne noci kralj evala, j rù v u i vi uli, ua v l za župana, Peter Jaklič in Miha Kump pa sta bila šolski vspeh. za svetovalca izvolj ena. Ljubljane. se je z veseljem razvidelo, da vsi (razun enega) so Pri volitvi ob- dovršili prvo leto prav dobro. Deželni odbor je skie- da se vodstvu in učitelju izreče priznanje za dobri Občini F užine (Bela Peč) se je do nil volilo pobiranje přiklade po 50 odstotkov na direktne Včerajšnji dan je bil dan uči- davke za občinske potrebe za leto 1872 v priča-teljev; bilje namreč prvi zbor učiteljev slovenskih, kovanji, da prihodnji deželni zbor bode to priklado prošnji Ostrožnobrdčanov za dovo v kterem se je zbralo blizo 300 učiteljev, in med njimi odobril. kakih 15 učiteljic. Na radost vsem došlo je tudi iz Hr- ljenje zastran razdelitve srenjskega gozda in pašnika vaškega 13 gospodov in mnogo iz slovenskih dežel, je deželni odbor sklenil, s priporočilom predložiti jo iz Koroškega ni bilo nikogar. Zborovanje je bilo v prihodnjemu deželnemu zboru. — Na vlogo županstva dvorani deželnega zbora. Ravnatelj mestne šole St. Ja- v Želim lj ah za novo razdelitev delà pri Ižanski kobške gosp. A. Praprotnik je kot predsednik uči- cesti in za napravo nove občinske poti od Iga čez teljskega društva pričel zbor s prijaznim nagovorom; Podgozd, Škril, Gornje in doljne Golo do gosp. Hoč evar, c. k. vladni svetovalec, je skupščino Golske farne cerkve se je sklenilo, da se gorko naroči , gosp. dr. Jan. Bleiweis kot cestnemu odboru skrb za novo razdelitev popravljanja namestni deželni glavar v imenu dežele, in mestni župan Ižanske skladne ceste in da se odgovori županstvu v pozdravil v imenu vlade gosp. Dež man v imenu mesta. Vvodne govore točkami, ki so na dnevnem redu stale, so imeli ; učitelj na vadnici ljublj. preparandije y gosp gosp Želimljah, da imajo vse vasi cele občine to cesto delati, pa se tudi Ižanski občini živo priporoči, da po- Tomšič Knific, nadučitelj v Tržiču, in pa gosp. Lapajne, konkurenčne ceste od Iga naprej proti BI oka m nadučitelj Ljutomerske šole na Štajarskem. magajo to novo cesto narediti; predlog zarad naprave i kjer in 3. so po jasnem popisu g. Mencingerja, fajmoštra Golskega, / 314 - se dandanes sledí nekdanje Rimske ceste, je odbor pri- Česnik Jurij, trgovec v Knežaku, T znal uuai, da bi bila ta cesta jako koristna, ^ ^^«j? u^itcij v je stroškov za druge neodložljive konkurenčne stare in St. Petru že zdaj ko učitelj v St. Petru, T nove na nu^c, ui mv^uciï je pribranjena prihodnosti. kupe ni mogoče že pričeti te nove ceste y ki Gospoda V. Z up an či čin A. Vodeb sta ime- drej v dr. L< v Vip j Ljublj Matěj y France Ljudevit, privatni uradnik trgovec v Kranji, Pirnat An T Ferjančič Andrej , jurist v Beču Gregor, odvetnik v Vip y 7 Z novana za učitelja na c. kr. pripravnici za uči- Gregor telj i ce v Ljubljani. — Dr. Mrhal, ravnatelj tukaj šnje realke, pa je imenovan za deželnega šolskega svetovalca. Ko se nam je izprva pripovedovalo to poslednje imenovanje, nismoverjeli, daje mogoče; zdaj pa smo isto brali v „Wien. Ztg." Mi nimamo > Celj i, spodj drej, telj ore Ljudevit H inek France, župnik v Zatičini, Jake li kapi ~ gospa Lesa telj J -------;--r . — , ^ Ml U. ^ v Zatičini, Orel Viktor, uradnik v Anton, profe Sidonija v gornjem Krškem AAUKUUJ ^IViV/OUl » Ljubljeni, U X Učtl Ali Catežu, gospodičina T o m i c Placida, uči ) G go An nič zoper Mariboru, St v Brežicah , gospodje Mi kl osebnost gosp. dr. Mrhala; al dolžnost nam je , vpra- Janez pnik y kapi "\j ^ a a w o i u «y., učitelj v v Mirni pri Gorici, Podboj sati si. ministerstvo nauka, ki z druzimi sedanjimi duhovni pomočnik v.Ipavi, Završnik France, v St Gothardu, Skoflek Jakob ministri pri vsaki priliki povdarja „Verfassung" (ustavo) : Mozirj kako je moglo, spoštovaje ustavo, nasproti odločnemu ; telj v 35. postave o šolskem nadzorstvu 9 ki nam J° Ie presvitli cesar 25. svečana leta 1870. potrditi blago volil, Njegovemu Veličanstvu nasvetovati za deželnega šolskega svetovalca možá, o kterem deželni odbor ni izrekel svojega nas veta. Vsaj je postava jasna, ktera . 35. šolskega nadzorstva govori od besede do besede tako-le: „imenujejo se v Š. 34. nod štev. 3.. 4.. 5. Novičar iz domačih in ptuiib dežei. Iz Dunaj terland" je Tukajšnji federalistični časnik „Va glasil te dni obširno pom se v m imenovani udje deželnega šolskega sveta od ce- danjega ministerstva, Njegovemu Veličanstvu pred od hodom v Berolin predloženo, s ktero je dregnil prav v sršenovo gnjezdo ustavoverskih časnikov. Na vse grlo sarja po predlogu ministra za bogočastje in uk; ta pa ua vcuuai ju r mora zastran dveh katoliških duhovnikov obrniti se do pravljajo tako, da ni dvomiti, da je gotova. Stvar ta pa kričij da spomenica je le izmišlj a vendar jo raz knezo-škofijstva, in zastran dveh učiteljskih udov učiteljskega stanů do deželnega odbora za nasvèt ~~ Ë ~ BB' potem važna zato naj po vemo vitne točke Ministri trdij ? tudi bralcem „Novic* J* v tej pogla pomenlci, da dva (Vorschlag) Ali se pravi to — vprašamo listicna ustava je zadovoljilni sklep dolzih državop ustavno in postavno ravnati, če ministerstvo sa- mh homatij; ona pa zahteva vzdržanje decemberskih molastno za imenovanje predlaga deželnega šolskega temeljnih postav v Cis ajtaniji; bistveno predrugačenje svetovalca. o kterem deželni odbor ni bil za nasvèt ah cel6 odstranjenje teh postav na ljubo federalizmu bi nevarno spodmajalo spravo avstrijsko-ogersko ; dosedanje nasprotovanje (opozicija) proti dvalizmu je bolj umetno; na Ceskem postajajo razmere ugodnejše po vprašan Ce visoko ministerstvo ni hotelo onega mislih deželnega odbora popolnoma sposobnega profesorja odobriti, naj bi bilo zahtevalo vsaj drug nasvèt. Zmirom in zmirom se razlega glas o spoštova nj i ustave, kako neprecenljiva je, in o s edanj ih šolskih postavah, kako izvrstno dobre so decemberski ustavi; zvesti narod češki je bil ie zape general Koller se je prikupi! narodu ? ko pa med in opozicijo katolišk opo Je se pride do izvrševanja vsega tega, o čemur se beseduje, suče se to vse drugačno. Kam neki pridemo, ako ministerstvo samo n e stori tega, kar zahteva od druzih ! Ali se mar drži prislovice: „quod licet Jovi, non licet bovi"? Tako pa gine ustava, in na njeno mesto stopi sila ! zicijo državnop razloček ; ta ima samo v verskih motivih svoj vzrok, In se bode odstranila, ako se temeljne postave decemberske ustave bolj po lag o m je že m h 1 o iz vršuj ej o ; škofo m e upanje Gosp. Fr. Levstik, novi skriptor ces. knji- pravne ? iz garne, je že přišel v Ljub jano. (.Kocevski tabor) lazi po nemških časnikih Ljubljane se jim celó telegrafuje, da je prepovedan. Ker živa duša naših ljudi ne vé za ta tabor, je morebiti Fladung skrivé za-nj prosil in vsem narodom gotovilo, da brezverske naprave se ne bodo kakor so se sedaj ; zato goji ministerstvo stranka se bode ločila od državo- e za- deve in imenu^je načrt, ki ga je izdelal ustavni odsek v državnem zboru, popolnoma pripraven, da se reši Ga-liško vprašanje; če tudi so Poljaki izprva nasprotovali dalj spomenica obravnava P o 1 j s k temu nacrtu, stoji vendar zdaj v Galicij vse bolj pravično Auerspergovo ministerstvo ga tudi Fladung-u ni dovolilo. v Glasbeni matici v so do 10. dne t. m. pristopili sledeči gospodje: kot podporní udje: (Dalje.) Gospodje: dr. Pavlič Ignacij, sekundarij v bolnici Ljubljani, Ivančič Ivan, kupč. pomočnik v Ljub- pn- čakovati se tedaj sme, da deželni zbor Gališki na pod-lagi tega nacrta in da dežela dobi iastnega ministra, bode prijazen roko podal vladi; več pa kakor to, kar daje oni nacrt Poljakom, jim ministerstvo dovolití Po vsem tem zagotovlja ministerstvo, da so državne razmere bistveno bolje in da se ustava vtrjuje. Ministerstvo se zeló moti, ako misli, da je tako, kakor spomenica pravi. Vsaj vendar že večletne skušnje kažejo, da na tej poti ne pride Avstrija naprej , in to zato ne, ker še se niso spolnile cesarjeve besede ne more na- zjc«tu Joi» ou mou ojjuiunu uuoo/ijcyg uuouug • ^ua redite mir med mojimi narodi!" Ho hen wart je na stopil pot po blagih jevih besedah y decern y y ljani, Piskar Franjo, južne železnice uradnik v Trstu Žabred Avgust, južne železnice uradnik v Št. Petru Sink J., trgovec v Zagorji, Šušteršič, odvetniški koncipijent v Krškem, Vičič Janez, trgovec v Ljubljani, Torker M., župnik v Mozelji, dr. Zarnik Valentin v Ljublj ani, Jakob Stefan, predstojnik železnice berski ustavniki so mu žalibog! zarinili končanj četega delà. za- Kursi na Dunaji 24. septembra. v Št. Petru y Do mi celj Alojzij, posestnik v Zagorji, 5% metaliki 66 fl. 40 kr. Narodno posojilo 71 fl. 40 kr. Ažijo srebra 107 fl. 65 kr Napoleondori 8 fl. 70 kr. Odgovorni vrednik : Janez Murnik. — založnik: Jozel BlaznikOTi v Ljubljani.