Registru Nacional de la Propiedad Intelectual No. 413193 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina Za SKD v Gorici Z mejami, ki so bile potegnjene po drugi svetovni vojni, je slovensko ozem¬ lje pripadlo raznim državam. Ne manj kot petim. In tako se je zgodilo, da so nove državne meje postavile Slovence pred nove dolžnosti, če hočejo ohraniti svojo kulturno enotnost. Ena teh dolžnosti je gotovo ta, da se izven matične dežele živeči Slovenci or¬ ganizirajo tako, da bo njihova narodna samobitnost mogla prosto rasti in po¬ ganjati, ne samo, da se ohrani v neka¬ kem hromilu in mrtvilu. Po mirovnih pogodbah je na poseben način razrezana Primorska; nekaj je je v Jugoslaviji, nekaj v Trstu, nekaj v Italiji. In tisti del, ki je v Italiji, je sre¬ diščen: mesto Gorica z najbližjo okoli¬ co. Tu živeči Slovenci so od ostalih od¬ rezani po državni meji, le deželna jih pa loči od beneških. Ker so bile po velikih spremembah zadnje vojne dane možnosti, da so Go¬ riški Slovenci mogli spet razgibati svo¬ je kulturno življenje: šole, društva, tisk itd., se je to takoj zgodilo. Kakor po¬ mladansko sonce obudi življenje iz skri¬ tih semen in požene zelenje in cvetje, 'ako je brž vzklilo po Goriškem novo cvetje slovenske kulture. Kdor zasledu¬ je življenje na Goriškem, vidi, kako se kljub neštetim težkočam ohranja in raz¬ vija slovenstvo v Gorici. Ne samo to. Ob raznih prilikah se nabere toliko lju¬ di k prireditvam, n. pr. ob sklepu šol¬ skega leta, k odrskim predstavam itd., da ne najdejo vsi prostora. In to ravno tedaj, ko bi bilo včasih treba dati prire¬ ditvi manifestacijski značaj: ni prosto¬ ra, kjer bi se zbrala množica. Če se kaka večja prireditev vrši ob ugodnem vremenu, imajo š e srečo, da jo lahko izpeljejo na prostem, ob drugih prilikah jo pa morajo skrčiti in skrčiti število udeležencev. Če gre za odrsko predstavo jo včasih morejo ponoviti, da pridejo lahko vsi, ki jo žele videti. Ved¬ no pa to ni mogoče. Pa tudi za navad¬ ne vsakodnevne kulturne, prosvetne in vzgojne, pa recimo tudi družbene potre¬ be je nujno potreben neki dom, kamor bi lahko hodila slovenska mladina, kjer bi se vršila zborovanja, seje itd. Še pevsko društvo, če ni cerkveni zbor, ki ima svojo vajo na cerkvenem koru, ni¬ ma kam sklicati svojih članov k vajam. Zdaj, ko se je življenje že nekako umirilo, vidijo v Gorici, da jim je neko trdno in mirno kulturno središče neob- hodno potrebno, ker vedno bolj jasno kaže, da žarki slovenstva iz Gorice sve¬ tijo tudi v Trst, v Beneško Slovenijo, na Koroško in je zato primerna streha za slovensko kulturo v Gorici res nujna. To je nagnilo naše ljudi v Gorici na lepo misel in sklep: Zgradimo si dom;! Tako nujna je ta potreba, da so naši ljudje v Gorici vkljub izredno težkem gospodarskem položaju zlasti Gorice, ki je skoraj povsem odrezana od svojega naravnega zaledja, sklenili izvesti svo¬ jo misel. Da Gorica sama tega ne zmore, je jasno. To nam pove že preprost pogled na zemljevid, ki nam brž pokaže, da je mesto v gospodarsko nenormalnem po¬ ložaju. Zato so v Gorici računali na po¬ moč vseh Slovencev, zlasti na pomoč Slovencev v izven-evropskih deželah, ki jim; bo misel na Gorico in prispevek za ta zasnovani Slovenski kulturni dom ve¬ sel domovinski in narodni davek. Kdor ve, da je v Gorici živel Simon Gregorčič in da je svoje prihranke žr¬ tvoval za zgradbo prostorov za sloven¬ ske osnovne šole, bo rad pridružil svoj obulus novi nabirki, ki ima enak na¬ men : slovenski mladini v Gorici dati pri¬ meren kraj za zbirališče. Kdor želi, da se bo v Gorici v veliki dvorani prosto razlegala recitacija Prešerna, da bodo odmevali Vodopivčevi zbori, bo z ve¬ seljem dal svoj prispevek. Če bi listali po slovenski kulturni zgo¬ dovini, bi se pred nami vrstila imena mož, ki jim je Gorica usmerila korake. Stanič, Mahnič, Pregelj, Gradnik itd. Ali nismo tej Gorici ničesar dolžni? Ali ni v Gorici grob Frana Erjavca, ki je slovenski mladini odprl s svojo mehko in zgovorno besedo pot v svet prirode? Ali ne želi on, da nadaljujemo njegovo delo, ohranimo njegov spomin “ESLOV ENIA LIBRE” Ano (Leto) XI (6) BUENOS AIRES, 16. JULIJA (JULIO) 1953 No. (Štev.) 27> S5-S S H g as H g OS O c Victor Martinez 50 - Buenos Aires FRANQUEO A PAGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 Predsednik gen. Ibanez odpotoval Vsi dnevi, ki jih je prebil predsednik čilske republike general Ibanez v Bue¬ nos Airesu, so bili ena sama manifesta¬ cija prijateljstva in bratstva med obe¬ ma sosednjima narodoma in njunima republikama. To bratstvo in željo po še tesnejšem gospodarskem in kulturnem življenju med obema narodoma je potrdila po¬ godba o gospodarski zvezi med Argen¬ tino in Čilom. Oba predsednika sta jo podpisala prejšnjo sredo dopoldne. Iste¬ ga dne popoldne je Narodni kongres priredil na čast predsedniku generalu Ibanezu slavnostno skupno sejo poslan¬ ske zbornice in senata. Na seji je go¬ vorilo več poslancev in senatorjev, ki so vsi poveličevali sklenjeni sporazum med obema republikama. General Ibanez se je toplo zahvalil za pozdrave. Istega večera je bila tovariška večerja argen¬ tinskih oboroženih sil, katere se je ude¬ ležilo nad 2.500 častnikov, ki so ob pri¬ hodu navdušeno pozdravili oba predsed¬ nika. Na večerji je imel pozdravni govor predsednik general Peron. Prikazal je prizadevanja velikih mož na obeh stra¬ neh Andov, da bi prišlo med obema re¬ publikama do še tesnejših zvez. Vsi na¬ pori teh rodoljubov so sedaj kronani s podpisom pogodbe o gospodarski zvezi med Argentino in Čilom. Tudi predsed¬ nik general Ibanez je poveličeval ta sporazum ter je povdarjal izredno čast, da je lahko prišel kot vojak prijatelj¬ skega naroda na tradicionalno večerjo, ki jo prirejajo častniki argentinskih oboroženih sil vsako leto zvečer pred praznikom narodne neodvisnosti. Naslednjega dne sta oba predsednika prisostvovala vsem slavnostim, ki so bi¬ le pripravljene za praznik narodne ne¬ odvisnosti. V petek je predsednik gene¬ ral Ibanez priredil na čast predsedniku generalu Peronu velik sprejem v prosto¬ rih čilskega veleposlaništva, v soboto zjutraj je pa odpotoval z letalom iz Bs. Airesa proti Santiago. Ustavil se je v Mendozi, kjer mu je tamošnja univerza podelila častni doktorat. PADEC BERIA—ZMAGA PARTIJE Stalin je bil mož oblasti in krvi, pa je imel kljub temu nekaj čisto buržuj- skih potez. Ena takih potez je bila tudi ta, da je nekaj tednov pred smrtjo na¬ pisal oporoko. Narekoval jo je svojemu osebnemu tajniku Poskrijebiševu, ki je kmalu po Stalinovi smrti izginil. V Mo¬ skvi je nastal po tem begu precejšen preplah, objavili so, da so Poskrijebiše¬ vu odvzeli vse čine in ko ga bodo ujeli, ga bodo tudi postavili pred sodišče. A- meriški listi so pisali, da je Poskrijebi- šev pobegnil — in res so isti listi kma¬ lu objavili tudi “besedilo'” Stalinove o- poroke. Daši je treba vse take stvari je¬ mati z veliko rezervo, so v tej “oporo¬ ki” vendarle odstavki, ki so presenečali že takrat, ko je bila obavljena. Pose¬ ben pomen pa dobiva tekst te oporoke sedaj, ko je moral prvi pasti Stalinov najožji sodelavec, minister policije in predsednik sovjetske atomske komisi¬ je — Lavrentij Beria. ZVESTO PO STALINOVIH NAVODILIH Stalinova oporoka ni oporoka v obi¬ čajnem pomenu besede. Listina obsega predvsem navodila, kako je treba par¬ tijo voditi po njegovi smrti. Stalin pra¬ vi, da je bil sam diktator in sicer krut in krvav — toda za vse jemlje nase od¬ govornost, ker da je moral to storiti, da je rešil partijo. Šlo je mnogo nedolžnih ljudi, zagrešenih je bilo mnogo napak, toda partija je bila ohranjena — in za svoj največji uspeh smatra, da je par¬ tija danes močna zaradi tega, ker da jo ves sovjetski narod ljubi. Ljudstvo da¬ nes partiji zaupa, ker je partija spre¬ menila Rusijo v industrijsko državo in ker je v vojnih letih pokazala svojo moč, ko je znala organizirati tako voj¬ sko, ki je Rusijo rešila. Ker se je spre¬ menil odnos ljudstva do partije, mora partija poslej iti drugo pot. Odslej par¬ tija Rusije ne sme več vladati v osebi diktatorja, partija se mora “demokrati¬ zirati” in to bo doseženo na ta način, da Vodstva partije ne sme nikdo več dobiti popolnoma v svoje roke. Partijo mora Voditi “prezidijalni kolegij”, vodstvo mora biti kolektivno, partije ne vodi “voditelj”, pač pa mora partija voditi Vodstvo in ves narod. V nadaljevanju razlaga Stalin, kako se naj to vodstvo po njegovi smrti organizira. V vodstvo morajo vsi ljudje iz njegove okolice, vendar imenoma navaja Berio, za kate- in s tiho radostjo v srcu poslušamo, ka¬ ko prvenec z abecedno modrostjo bere na Erjavčevem grobu: Dokler bo živ Sloven še kak bo živel tvoj spomin, do- čim le malo korakov bolj na zapad začne že morje tujega jezika. Dolžnost nas vseh je, da pomagamo graditi Slovenski kulturni dom v Gori¬ ci, da bo zahodna veja našega narod¬ nega drevesa vedno zelenela in svetela. N. I. rega pravi, da je partiji lahko nevaren, ker se je preveč navadil metod krvi in ker je že predolgo na vodstvu policije. Za Malenkova pravi, da je silno brez¬ obziren, zahrbten, ambiciozen in tajin- stven — vendar odličen mož dela; zato priporoča, da naj bo Malenkov njegov naslednik v predsedstvu partije in vla¬ de, vendar mora biti pri tem njegova oblast omenjena tako, da ne bo razpola¬ gal z aparatom partije. Dalje svari pred Molotovom in Vorošilovom ter Bulgani- nom; — napake vseh odkrito navaja, a jih vendarle spravlja v tisti okvir, ki bo Vodil stranko po njegovi smrti. Stalin slehernemu od teh odreka sposobnosti biti tak diktator, kakor je bil on sam in odsvetuje, da bi smel še kdo dobiti V svoje roke toliko oblasti kot jo je imel on sam, ko je bil generalni tajnik stran¬ ke, .vodja partijske policije in predsed¬ nik vlade. Ob koncu pa zlasti priporoča, da naj vodstvo najostreje pazi na to, da se ne bo nikdo izmed njih skušal povzpeti višje kot pa so tovariši v ko¬ lektivnem vodstvu. Ako bi se to opazi¬ lo, tedaj mora nastopiti partija (organi¬ zacija) z vso strogostjo in ga neusmilje¬ no izločiti. MOČ IN SILA PARTIJE $E VEDNO NARAŠČA Ako so to oporoko lahko objavljali v inozemstvu, so nekaj o tem vedeli tu¬ di v Moskvi. Pa ako tega tudi ne bi ho¬ teli vedeti, kam vsakega izmed njih partija poriva. Sedaj je partija padla po Beriu, ki je bil skoraj 30 let glavni stvaritelj sovjetskega policijskega si¬ stema in po 1. 1938 tudi ves čas policij¬ ski minister in šef GPU. Kakor je znal toliko “nedolžnih” prisiliti do tega, da so priznavali zločine, ki jih niso nikdar zagrešili, ker je to terjala Stalinova partijska politika, tako je dobro vedel, kaj pomeni, kadar koga od vodilnih ob- dolže “izdajstva, sabotaže in konspira¬ cije”. Najhujše ni, da koga tega po ne¬ dolžnem dolže, mnogo huje je, da vse to veruje sam in ves komunistični svet in da bo tudi sam pred sodiščem o samem sebi vse to govoril in še več — dogaja¬ lo se je, da so na moskovskih procesih osumljenci prosili sodnike, da naj jih obsodijo na smrt, ker bo to služilo partiji. Pa takih stvari pred sodiščem niso izjavljali kaki slabiči ali sicer o- mejeni ljudje — to so govorili Kamen- jev, Piatakov, Rikov, Karl Radek, So- kolnikov, Serebrjakov in ne nazadnje Buharin, ki je bil za Marksom in Leni¬ nom gotovo najbolj talentiran in izobra¬ žen teoretik marksizma. Vsi so padali na kolena in prosili nevidnega gospo¬ darja njih življenj in smrti, da naj bo¬ do žrtvovani na oltar partije, ki jo vodi “največji videc” človeštva — Stalin. Ako bi Beria moral za čas procesa izgubiti dar glasu, tedaj bi bilo dovolj, da bi na procesu odvili filmski trak o priznanjih enega izmed teh bleščečih imen moskovskih komunistov in Beria DIRIGE UN MENSAJE AL PUEBLO ARGENTINO EL GENERAL IBANEZ Con motivo de su regreso a Santiago, el presidente de Chile, general Car¬ los Ibanez del Čampo, dirigio un mensaje al pueblo argentino, por intermedio de la Subsecretaria de Informaciones de la Presidencia de la Nacion, organis- mo que lo ha agregado al album que edito con motivo del 9 de Julio. Dicho mensaje dice: “Si hubiera de sintetizar en una sola frase la vision megistral de los diasi inolvidables vividos en esta tierra hermana, yo diria: “jViva Argentina y Chi¬ le unidos eternamente en sus nobles ideales, en sus reciprocos intereses, y en el respeto a su soberania y a sus derechos! ;Viva Peron, el gran conductor del pueblo argentino! “La revista militar con que han culminado los extraordinarios episodios de esta jornada historica, me ha mostrado unas Fuerzas Armadas que, junto con cumplir su elevada mision civica y democratica, como genuina representacion del pueblo argentino, han alcanzado la mas hrillante, solida y definitva expre- sion profesional”. POSLANKA GENERALA IBANEZA ARGENTINSKEMU NARODU Ob svojem odhodu iz Argentine je predsednik čilske republike general IBANEZ preko Podtajništva za informacije predsedstva republike, ki mu je po¬ darilo album, izdan za praznik narodne neodvisnosti, naslovil na argentinski na¬ rod naslednjo poslanico: “Če bi moral strniti v en sam stavek veličastno vizijo nepozabnih dni, ki sem jih preživel v tej bratski deželi, bi dejal: Naj živita Argentina in Čile, zdru¬ ženi za vedno v svojih plemenitih idealih, v svojih medsebojnih koristih in v spo¬ štovanju svojih suverenosti in svojih pravic, živel Peron, veliki voditelj argen¬ tinskega naroda!” “Vojaška parada, ki je bila vrhunec slavnosti tega zgodovinskega dne, mi je pokazala oborožene sile, ki so poleg svojega izpolnjevanja plemenitih držav¬ ljanskih in demokratičnih nalog, dosegle kot resnični predstavnik argentinskega naroda najsijajnejši, najsolidnejši in končni izraz izvežbanosti in vojaške spo¬ sobnosti”. bi vse to priznal. Partija je pod Stali¬ nom bila več kot samo politični organi¬ zem, bila je — kakor to tako pogosto navajajo — “religija”, “svetovni nazor”, “Leviatan”, ki ni razpolagala samo s fizično pripadnostjo partijca, ampak tu¬ di z njegovo dušo, z njegovimi mislimi in voljo. Kakor zahodne religije člove¬ ka osvobajajo in rešujejo iz težav vsak¬ danjosti, tako partija zavojuje vse nje¬ govo dejanje in mišljenje in gas ne izpu¬ sti do smrti. S padcem Beria se uvaja nova doba v sovjetsko politiko v toliko, v kolikor se potrjuje vtis, da se moč partije širi in utrjuje. Stalinova smrt najbrž ne načenja dekadence komunizma, pač pa odpirajo novi oblastniki v Moskvi parti¬ ji nova. polja za aneksijo. Začeli so izva¬ jati “demokratizacijo” partije, ko se postavljajo na princip “kolegijalnega vodstva”. V Rusiji se to ne čuti tako vid¬ no, pač pa se izvajajo velike spremem¬ be v satelitskih državah, kjer se napo¬ veduje cela vrsta; reform. Reforme v Nemčiji, Madžarski, Poljski in češki ni¬ so znak šibkosti ali kakega strahu — koga pa se naj v Moskvi danes že bo¬ je —, pač pa se uveljavlja tendenca, ki hoče ustvariti v Srednji Evropi — in seveda tudi na zahodu vtis, da postaja partija demokratična, da postaja “prid¬ na” in da ni več tisti “bavbav”, pred katerim se je zadnje čase zgrinjal ves svet v antikomunistični blok. Toda da se vse to posreči, mora biti v celoti iz¬ veden dokaz, da se partija res “demo¬ kratizira”, da se partija ne zateka v preživelo obliko “proletarske diktature”, ampak da se težišče oblasti in moči pre¬ naša na širše mase. (Stalin sam pravi v “oporoki” da je pogosto mislil na to, ali je že prišel čas, da bo poleg kom. stran¬ ke lahko dovolil v Rusiji tudi še obstoj “agrarne” stranke.) Partija rabi močnih dokazov o tem, da misli iti po novi poti pridobivanja ši¬ rokih množic. Beria je bil Stalinov zvest sotrudnik,, ko je ta v krvi likvidiral vse, ki so bili nevarni tedanji njegovi tezi o tem, kako je treba voditi partijo in Rusijo. Kot Stalinov učenec bi vedel, kako se je treba polastiti vse oblasti in se uveljaviti kot diktator. Toda tega — danes vsaj — partija ne rabi in ne želi, pač pa pozna Beriove sposobnosti in napake, ki so tolikšne, da lahko slu¬ žijo kot zadostno gradivo, ki bo na pro¬ cesu koristno služilo novi taktiki partij¬ skega vodstva. V mednarodni politiki Sovjetske zve¬ ze se ta sprememba v Moskvi ne bo mnogo poznala. Zunanjo politiko vodi Molotov, ki je bil vedno zagrizen na¬ sprotnik zah. demokracij. Od dogod¬ kov v Rusiji si slednje ne morejo obeta¬ ti mnogo: ruski narod je v drugi svetov¬ ni vojni spoznal, kaj pomeni invazija z zahoda. Kolikor se dado presojati po-^ datki tistih, ki prihajajo iz Rusije, pre¬ rašča danes ruski narod i sovjetsko i zahodno interpretacijo o tem, kakšen je dejanski odnos ruskega naroda do ob¬ lastnikov doma in na zahodu. V preso¬ ji komunistične tiranije prevladuje v Rusiji naziranje, lastno skoraj vsej Azi¬ ji, češ pustimo jih, naj se sami izčrpa¬ jo na svojih prestolih, do zahoda pa še vedno prevladuje staro nezaupanje in prezir, ki daje prednost ruskemu pravo¬ slavju pred zapadnjaško krščansko “prevzetnostjo”. V politiki pa je vendarle nekaj pozi¬ tivnega: tokrat so na zahodu še precej zgodaj vedeli, kaj se v Moskvi priprav¬ lja. Zato je Churchill pravočasno “zbo¬ lel” in je Eisenhovver vztrajal pri tem, da predloga za konferenco štirih še ni jemati resno. . . Komunisti na Koreji sprožili ofenzivo Medtem ko je bojišče na Koreji pre¬ tekli teden mirovalo, so se pogajanja med južnokorejskim predsed n i k o m Rheejem in Eisenhowerjevim osebnim odposlancem nadaljevala in zaključila v ponedeljek, ko je Robertson z letalom najprej odletel v Tokio na kratek po¬ svet z ameriškim vrhovnim poveljnikom za Daljni Vzhod gen. Clarkom, nato pa odpotoval na poročanje v Washington. Po zaključku pogajanj, na katerih je Rhee vztrajal pri svojih zahtevah po združitvi obeh Kore j, v nasprotnem slu¬ čaju pa z nadaljevanjem vojne, je ta imel časnikarsko konferenco v Seulu. Časnikarjem je izjavil, da je z Robert¬ sonom dosegel sporazum, da južna Ko¬ reja ne bo storila ničesar, kar bi ško¬ dovalo vzpostavitvi miru v 90 dneh po podpisu premirja in da tudi južnokorej- ska vojska sama ne bo; nadaljevala voj¬ ne proti komunistom, če v tem času do miru ne pride. Dejal pa je tudi, da je proti pošiljanju indijskih, čeških in polj¬ skih čet na Korejo za straženje ujetni¬ kov do sklenitve miru. Robertson je s podobnim poročilom odletel v Washing- ton k Eisenhowerju. Rdeči pekinški radio pa je po tej ča¬ snikarski konferenci objavil, da je Ro¬ bertson z Rheejem sklenil zaroto za na¬ daljevanje! vojne na Koreji, nekaj ur zatem pa je bojišče nenadoma oživelo, ko je po težki topniški pripravi nad 5 komunističnih divizij (ok. 70.000 mož) napadlo zavezniške položaje in predrlo njihovo bojno linijo na več krajih. 'Odprtine na bojni črti so na neka¬ terih mestih zelo široke ter rdeči oddel¬ ki močno pritiskajo proti Seulu in po drugih dolinah, ki vodijo proti jugu. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 16. VII. 1953 IZ TEDNA V TEDEN USA: Konferenca zunanjih ministrov “velikih treh” se je v ponedeljek konča¬ la v Washingtonu. Na konferenci so raz¬ pravljali o Nemčiji, o evropski vojski, o Indokini, Koreji, o satelitskih državah in o razmerah v ZSSR, v luči odstranit¬ ve Beria. Po konferenci ni bilo izdano nobeno posebno poročilo, objavljeno je bilo samo, da so zunanji ministri prišli do zaključka, da je sestanek “velikih šti. rih” potreben in da naj bi prišlo do nje¬ ga po jesenskih volitvah v Nemčiji. — Eisenhower je preko ameriškega posla¬ ništva v Moskvi sporočil Molotovu po¬ nudbo, po kateri hoče USA prepeljati za 15 milijonov dolarjev hrane v vzhod¬ no Nemčijo, da bi olajšala kritičen prehranbeni položaj, ki tam vlada. Mo¬ lotov je ponudbo odbil, ameriška vlada pa je kljub temu objavila, da so prve ladje, naložene s hrano, že odplule iz USA proti Evropi ter bodo v nekaj dneh že prevažali tisoče kilogramov moke, masti, mleka v prahu itd. delno v za¬ hodni Berlin, deloma pa na druge točke ob sovjetski coni. Niso pa objavili, ka¬ ko bodo hrano prepeljali čez consko me¬ jo kljub sovjetski prepovedi. — USA je predložila Boliviji sklenitev medsebojne trgovske pogodbe, po kateri bi Ameri- kanci pokupili vso produkcijo bolivij¬ skega cina, Boliviji pa bi USA poma¬ gala pri pospeševanju njenega kultur¬ nega, socialnega in gospodarskega raz¬ voja in pri ustvaritvi močne armade. Bolivijsko časopisje je ponudbo navdu¬ šeno sprejelo. ČILE: Dr. Milton Eisenhower je v ponedeljek priletel v čilsko prestolnico Santiago. Izjavil je, da upa uspešno kon¬ čati svojo misijo in da je vesel, ko je lahko prišel v Čile. — Čilska vlada je objavila, da je stopil v veljavo dekret čilske narodne banke, po katerem bo se¬ daj en ameriški dolar veljal 110 čilskih pesov. Pred dekretom je bilo razmerje dolarja s čilskim pesom 1:60 oz 1:30. S tem ukrepom hoče čilska vlada pre¬ prečiti velikanske dobičke nekaterih u- vozrikov ameriških ind. izdelkov, ki so jih imeli zaradi ugodnega razmerja čil¬ skega pesa z dolarjem. ITALIJA: De Gasperi bo danes pred¬ ložil v potrditev predsedniku republika člane svoje osme vlade. Poleg predsed¬ niškega položaja bo De Gasperi še na¬ dalje obdržal vodstvo zun. min. V osta¬ lih resorih bodo važnejše spremembe in bo med drugim dosed. notranji minister Scelba postal minister za narodno obrambo. FRANCIJA: Na proslavi narodnega praznika v Parizu so komunisti s sever¬ nimi Afrikanci povzročili velike izgrede. Nastopiti so morali oklepni policijski oddelki. 7 demonstrantov je bilo ubitih, nad 130 ljudi pa ranjenih. ZAHODNA NEMČIJA: Angleži so izpustili na svobodo nac. generala von Falkenhorsta, biv. poveljnika nemških vojaških oddelkov na Poljskem in poz¬ neje na Norveškem. Po vojni ga je angl. sodišče obsodilo na smrt, nato pa mu smrtno kazen spremenila v zaporno kazen 20 let. ANGLIJA: Anglija bo zopet začela uvažati premog iz Evrope, ker je doma¬ ča produkcija padla na inizko raven. Od. 1. 1951 je Anglija uvažala premog večinoma iz USA. ŠPANIJA: Vlada je izdala ukrep, po katerem bodo upokojili v španski vojski nad 1000 častnikov, da bodo tako pri¬ pravili prostor mlajšim vojaškim stro¬ kovnjakom zaradi obnovitve armade po podpisu špansko-ameriške vojaške po¬ godbe. EGIPT: V Ismajliji v Egiptu so ne¬ znanci ustrelili nekega angleškega vo¬ jaka. Britanski poveljnik kanalske co¬ ne je odredil pripravno stanje v coni, Naguib pa je sklical izredno sejo vlade, na kateri so razpravljali o dogodku, zla¬ sti še po novem incidentu v nedeljo, ko so neznaci ugrabili nekega angleškega letalca, ki se je vozil v avtomobilu po cesti ob sueškem prekopu. Vlada je pro¬ glasila tudi obsedno stanje. Po tem in¬ cidentu je britanski poveljnik objavil ul¬ timat egipčanski vladi, da mora do po¬ nedeljka do devete ure zjutraj ugrablje¬ nega letalca vrniti, “sicer da bo izdal nadaljne ukrepe.” Razmerje med An¬ glijo in Egiptom se je tako znova po¬ slabšalo. Prvo polletje 1953 se je že zaključilo, veliko naročnikov Svobodne Slovenije pa še nima plačane naročnine za to leto. Vse te prav lepo prosimo, da nam čim prej poravnajo naročnino vsaj za pol leta. Naročnina za leto 1953 znaša: Celo¬ letna pri enkratnem vplačilu $ 65.— pri plačevanju naročnine v obrokih znaša za pol leta $ 35.—, za četrt leta pa $ 20 .—. Himaio še votivnega zakona, a ie pripravljalo volitve Titovo kom. časopisje je že pred spre- | Prekmurskem festivalu v Murski Sobo- jetjem nove ustave v začetku januarja | ti 7. junija, ko je tudi povedal, da bodo napovedovalo, da bo skupščina takoj po izglasovanju ustavnega zakona, izvolitvi zveznega izvršnega sveta in predsedni¬ ka republike, začela razpravljati o no¬ vem volivnem zakonu, skupščina da bo potem razpuščena in razpisane nove vo¬ litve. To je bilo sporočeno tudi v parla¬ mentu 14. jan. t. 1., takoj po sprejetju nove ustave, in napovedano, da se bo skupščina sestala meseca februarja ter da bo začela razpravljati o zak. osnut¬ ku o “izvolitvi in odpoklicu ljudskih poslancev”. Na seji Zveznega izvršnega sveta 20. jan, t. 1. je bil na predlog Mo¬ še Pijade sprejet sklep o “reviziji in prepisu volivnih imenikov”. Na seji iste¬ ga sveta 23. jan. t. 1. je bila izdana od¬ ločitev, da se vse to mora izvesti v ča¬ su od 1. februarja do 15. marca za po¬ slanske volitve, za volitve noslancev v Svet proizvajalcev pa že do 1. marca t. 1. Na tiskovni konferenci 5. februarja je Moša Pijade že sporočil javnosti glav¬ na določila novega volivnega zakona za Zvezni svet (poslanska zbornica) in za Svet proizvajalcev (senat). Napovedal l'e, da bo o tem osnutku razpravljal zvezni izvršni svet 9. febr., nakar ga bo takoj dobila skupščina, zakonodajna odbora obeh domov ga bosta pa vzela V pretres 13 februarja. V skupščini naj bi bil novi volivni zakon sprejet do kon¬ ca februarja, skupščina sama pa nato razpuščena, da bi se volitve mogle izve¬ sti 24. maja t. 1. Nova skupščina naj bi se sestala v začetku junija. Istega dne kot volitve v zvezno skupščino naj bi se tudi izvedle volitve v republiške skupščine, volitev v Svet proizvajalcev pa 8 dni kasneje. Po osnutku novega volivnega zakona naj bi bila volišča za vsakih 500 voliv¬ cev. Poslanec bi prišel na 60.000 prebi¬ valcev. Vsak volivni okraj voli enega poslanca. Kandidatno listo za zvezni svet (poslanska zbornica) mora predla¬ gati 100 volivcev. Volitve da bodo z glasovnicami in ne več s kroglicami. Po¬ slanci pa, ki jih volijo določena pred¬ stavništva, se volijo na seji predstavni¬ štva. Poslance za svet proizvajalcev bi po novem volinem zakonu volili v indu¬ strijski in kmetijski skupini proizvajal¬ ci v gospodarskih organizacijah, poslan¬ ce v obrtniški skupini pa na občnem zboru republiških obrtnih zbornic. Tu bi prišel poslanec: na 70.000 prebivalcev 7 proizvodnji. Pijade je tedaj povedal, da bo v Svet proizvajalcev izvoljenih 214 poslancev (industrijska skupina 134, kmetijska 72, obrtna 8). Za pred¬ ložitev kandidata je potrebnih 100 pred¬ lagateljev. Po tem načrtu volivnega zakona bi Srbiia volila 116 poslancev, Hrvatska 66. Slovenija 24, Bosna in Hercegovina 48, Makedonija 21, Črna gora 7. Skup¬ no 282 poslancev. Temu številu je treba dodati še po 10 poslancev za vsako re¬ publiko, 6 za Vojvodino in 4 za Kosovo in Metohijo — skupno 70 poslancev. Zvezni svet bi tako štel 352 poslancev. Zvezna ljudska skupščina (Zvezni svet -— svet proizvajalcev) bi tako štela skupno 566 poslancev. Osnutek volivnega zakona je zvezni izvršni svet sprejel 9. februarja z neka¬ terimi spremembami. Zakonodajna odbora zvezne skupščine sta v treh dneh opravila svoje delo. Zvezna skupščina je bila sklicana na VI. redno zasedanje dne 25. februarja. Do tu je šlo vse po napovedih, sedaj pa 4 e nastopil nov moment. Člani zveznega sveta so uvideli, da so se z napovedjo skorajšnjih volitev prenaglili in so za¬ čeli zavlačevati sprejetje novega voliv¬ nega zakona. Zato je bila seja zvezne "kupščine dne 25. februarja, ki bi mora¬ la začeti razpravo o novem volivnem zakonu, zelo kratka ter je bila takoj “odložena za krajšo dobo”. Zvezni iz¬ vršni svet je pa 12. marca sklenil, da bo¬ do volitve v zvezno skupščino ne v ma¬ ju, ampak šele v jeseni. Zato je bilo tudi na seji zvezne skupščine dne 23. marca sporočeno, da je novi volivni za¬ kon stavlien z dnevnega reda. “Slov. Poročevalec” je 6. aprila vedel poveda¬ ti. da bo zvezna skupščina na svojih zadnjih sejah koncem junija in v začet¬ ku julija poleg treh zak. predlogov o kazenskem sodnem postopku, ureditvi sodišč in advokaturi ter predlogu zako¬ na o univerzah razpravljala tudi o no¬ vem volivnem zakonu, ki pa do danes še ni bil sprejet. Pač pa vse kom. veličine zgoraj od Tita do zadnjega propagandi¬ sta venomer povdarjajo važnost jesen¬ skih volitev in o potrebi temeljite pri¬ prave nanje. V Slovenili ie o važnosti teh volitev govoril Miha Marinko na volitve konec oktobra ali v začetku no¬ vembra. Komuniste je opozarjal, da bo treba “resno pretresti koga izbrati”. Dr. Marijan Brecelj je pa 10. junija na tiskovni konferenci govoril o “nekate¬ rih načelih novega volivnega sistema” ter vidi njegovo demokratičnost tudi v starem komunističnem rekvizitu za te- roziranje ljudi v famoznih “zborih vo¬ livcev”, ki da bodo lahko predlagali kandidate. To politično zagato, v kateri se je trenutno znašel komunistični režim do¬ ma, poznavalci sedanjih razmer v Ju¬ goslaviji, tolmačijo tako: Tito bi rad zahodnim zaveznikom, od katerih je fi¬ nančno in gospodarsko popolnoma odvi¬ sen ter se samo z njihovo pomočjo še vzdružuje na oblasti ter jih venomer straši z nevarnostjo, ki da mu od vseh strani preti, pokazal, da se notranjepo¬ litični položaj v Jugoslaviji pod njego¬ vim čeprav komunističnim režimom zboljšuje in normalizira z videzom de¬ mokratizacije volitev. S tkzv. “črno li¬ sto” odn. skrinjico brez kandidata, ka¬ mor je kdo odvrgel kako kroglico, se pred svojimi zahodnimi finančniki ne more več postavljati. Zato bi rad prišel pred nje s pojavom “lojalne opozicije”. Tu ima pa težave, ker primernih ljudi za svoje lutkovne parlamentarne podvi¬ ge še ni mogel dobiti. Pomembnejše po¬ litične osebnosti, ki kaj pomenijo, za svoje sodelovanje zahtevajo resnično demokratizacijo vsega javnega življenja, vrnitev demokratskih svoboščin naro¬ du, obnovo političnih strank, svobodo govora in združevanja in svobodo ti¬ ska. To so pa zahteve, na katere komu¬ nisti ne pristajajo, ker se zavedajo, da bi jih svobodne volitve spričo silnega nezadovoljstvo med vsemi sloji naroda pomedle s sedanjih gospodujočih polo¬ žajev. Zato bodo titovci raje izbrali ljudi iz /svojih vrst ali pa kakega so¬ potnika, mu omogočili kandidaturo, ga tudi “izvolili” ter mu v zvezni skup¬ ščini nato po potrebi dajali nalogo za odigranje vloge “opozicije”. Pa še ti bo¬ do morali zelo paziti, da se ne bi kdaj spozabili in zadeli ob “pridobitve narod¬ noosvobodilne vojne”. Če bi se. pa tudi to dogodilo bodo imeli komunisti v no¬ vem volivnem zakonu tako določilo, da lahko poslanca, ki “izda ljudske intere¬ se” odpokličejo, se pravi, mu vzamejo mandat in ga lahko strpajo tudi v za¬ por. OZADJE OBNOVE SOLUNSKEGA PROCESA Poročali smo že, da je Rankovič od¬ redil obnovo solunskega procesa, v kate¬ rem je bil leta 1917 šef organizacije “Združenje ali smrt” polkovnik Drago¬ tin Dimitrijevič s skupino svojih prija¬ teljev obsojen na smrt in ustreljen, ker da je pripravljal atentat na Pasica in ted. regenta Aleksandra ter da .ie delal na odstavitvi monarhije in proglasitvi republike. Člani te organizacije so se imenovali tudi “črna roka”. Poleg “čr¬ norokcev” je po sporu v tej organizaciji nastalo še drugo združenje oficirjev, ki so se imenovali “bela roka”. Na to sku¬ pino se je naslanjal Palic z radikali in tudi dvor. Vodilna osebnost te skupine je bil pok. Peter Živkovič. Komunisti so sedaj nekje v Makedo¬ niji izsledili dva moža, ki sta bila v so¬ lunskem procesu zaslišana kot priči in sta obremenjevala pok. Dimitrijeviča. Sedaj sta izpovedala, da sta bila v to prisiljena. Novico o obnovi solunskega procesa, ki je čisto srbska zadeva, so komunisti vrgli v svet ter ji skušali dati veliko senzacionalno obeležje. Tudi vse kom. časopisje doma se je o tem procesu na široko razpisalo. Inozemstvo je danes o pravih razme¬ rah v titovi kom. diktaturi že dovolj poučeno ter se je najprej vprašalo, čemu komunistični režim vlači sedaj na dan zadevo izpred 36 let. Da bi bilo komu¬ nistom do tega, da bi se resnično izka¬ zala resnica in se pomoglo pravici do zmage, v inozemstvu nihče ni verjel. Zato so v zvezi z obnovo solunskega procesa navedli nekaj mnenj. Med dru¬ gim so omenjali svetovni časopisi, da je nezadovoljstvo med srbskimi kmeti radi slabega gospodarskega položaja, v katerega so jih spravili komunisti, izred¬ no veliko. Večino v srbskem narodu je imela pred vojno radikalna stranka, in srbski narod je bil v večini monarhu stično usmerjen. Da bi komunisti med kmeti z obnovo solunskega procesa na¬ pravili zmedo, ki jim je potrebna pri pripravah za jesenske volitve, so sedaj privlekli to zadevo na dan, ker menijo, da bodo z njo poleg tega še udarili po radikalih in monarhistih. To so v glavnem dosedanja mnenja, ki jih je o obnovi solunskega procesa navajal svetovni tisk. KOROŠKA Koroški Slovenci bijejo hud boj za svoje narodne pravice. Posebno za ohra¬ nitev slovenščine v dvojezičnih šolah. Vse koroške nemške politične stranke so jim nenaklonjene, posebno pa še so¬ cialisti s svojim deželnim glavarjem Wedenigom. Ta sicer rad ob bsaki pri¬ liki poljubimkuje s Titovimi komunisti v Sloveniji, doma na Koroškem bi pa rad na vsak način dosegel, da bi se za¬ konska določila o dvojezičnem šolstvu iz leta 1945 spremenila in to v škodo Slovencev. V tej akciji proti sloven¬ skemu življu na Koroškem so s socia¬ listi enakega mnenja vse ostale koroške polit, nemške stranke. Koroški Slovenci si na vse načine pri¬ zadevajo, da bi si ohranili vsaj to, kar že imajo, t. j. dvojezične šole iz leta 1945. Merodajne činitelje v Celovcu in na Dunaju venomer opozarjajo na kri¬ vice, ki se jim gode, njihov boj za naj¬ osnovnejše narodne pravice pa stalno n o H pira njihovo glasilo “Naš tednik”. Nedavno je ta list objavil uvodnik, v katerem je koroške nemške politične stranke opozoril na pismo, ki so ga 3. avgusta 1945 prejele od ravnatelja de¬ želnih uradov dr. Newole-ja po njego¬ vem razgovoru s predstavnikom Koro¬ ških Slovencev dr. Joškom Tischlerjem. Pismo radi važnosti in njegove aktual¬ nosti tudi v sedanjih dneh objavljamo v celoti. Glasi se pa takole: “Danes sem imel z g. vladnim svet¬ nikom dr. Tischlerjem razgovor, ki se mi zdi velike važnosti. Prosim Vas kot predstavnika stranke, da se s tem se¬ znanite, da bodo na prihodnji seji dežel¬ ne vlade stranke o tem že poučene. V šolskem prašanju zastopa g. dežel¬ ni svetnik dr. Tischler stališče, da ima¬ mo za to vzgled že v raznih švicar¬ skih kantonih. Na Koroškem živita, ka¬ kor v švicarskih kantonih dva naroda. Mi moramo prebivalce zato načelno za¬ dolžiti, da se učijo obeh jezikov. G. dr. Tischler seveda ne zahteva, da se učijo prebivalci Melske doline slovenskega je¬ zika. mnenja pa je, da bi morali pre¬ bivalci okrajev Velikovec, Celovec, Beljak in Šmohor, in sicer brez ozira na njihovo narodno pripadnost, obvlada¬ ti oba jezika. Ta določba dvojezičnih šol seveda z narodno pripadnostjo nima nobenega opravka. Kakor se morajo vsi državlja¬ ni učiti zemljepisja, tako naj bi se mo¬ ral učiti vsaj enega tujega jezika, nem¬ škega ali slovenskega, to se pravi Nem¬ ci slovenskega, Slovenci pa nemškega, ščž qnaeiuo gole bi izgledale približno tako, da bi v početku v pouku prevladoval družin¬ ski jezik in bi se otroci prav kmalu vpeljali v drugi deželni jezik. Tako bi bribližno v sredi šolske dobe bili otroci tako daleč, da bi oba jezika enakomer¬ no obvladali in bi se nato pouk vršil v državnem jeziku, drugi deželni jezik bi se pa dopolnjeval (spoznavanje kultur¬ nih vrednot drugega deželnega jezika). Meni osebno se zdi to stališče načel¬ no pravilno in sprejemljivo, še posebno z ozirom na dejstvo, da so s to vojno slovanski narodi zadobili tak pomen, ka¬ kršnega doslej niso imeli. Izobraženec pozna danes normalno po en zapadni jezik, angleški ali pa francoski, včasih tudi italijanski. Slovenski jezik dosedaj ni spadal k normalni izobrazbi. Gotovo smo občutili že dolgo to pomanjkljivost, ker so nam bile velike kulturne vredno¬ te ruske, poljske in tudi jugoslovanske literature dostopne samo v prevodih. Je pač že tako v življenju našega nepopol¬ nega sveta, da nas šele doživeta realna sila prisili, da svoje poglede spremeni¬ mo. Ta realna sila je tudi temeljito do¬ kazana in prikazana in tudi v Angliji in Franciji se bo izkazala potreba, da bo večje število ljudi obvladalo po en slovanski jezik. Omenjam posebno še, da poznam tukaj vrsto britanskih ofi¬ cirjev, ki so se pričeli učiti ruskega je¬ zika. Iz čisto praktičnih pogledov bi bil za Koroško in s tem tudi za Avstrijo na¬ predek, če bi ravno tukaj ustvarjali skupino ljudi, katerim odpiramo pot do enega slovanskega jezika. Pomen Koro¬ ške v okviru vse republike in tudi v okviru vsega evropskega sveta bi s tem samo pridobil. ARGENTINA Letošnje praznovanje argentinske¬ ga narodnege praznika — dneva ne¬ odvisnosti — dne 9. julija je po sija¬ ju preseglo vse slavnosti prejšnjih let radi navzočnosti predsednika čil¬ ske republike generala Ibaneza. Vse mesto je bilo okrašeno z narodnimi zastavami, v katedrali je bil slove¬ sen Te Deum, kateremu sta priso¬ stvovala oba predsednika, ki sta na¬ to pregledala po raznih avenidah razpostavljene vojaške enote, pri¬ pravljene za mogočno vojaško para¬ do. Ta se je pričela takoj, kakor hi¬ tro sta predsednika generala Peron in Ibanez prispela na častno tribuno. V vojaški paradi so nastopile vse vrste argentinskih oboroženih sil, med drugimi tudi nočni padalci v po¬ polnih vojaških opremah, oddelki vseh vrst suhozemske vojske, mor¬ narice, letalstva in motorizirani od¬ delki z vsemi vrstami orožja. Voja¬ ška parada je trajala nad dve uri in pol, prisostvovalo ji je pa več mi¬ lijonov ljudi, ki so navdušeno po¬ zdravljali nastopajoče vojaške od¬ delke. V ponedeljek je predsednik general Peron pregledal tudi vse vo¬ jaške ladje, ki so priplule na pro¬ slavo narodnega praznika v buenos- aireško pristanišče ter je prisostvo¬ val tudi navidezni pomorski bitki. V soboto, 18. t. m. bo prispel v Buenos Aires brat predsednika gene¬ rala Eisenhowerja Milton Eisenho- wer. Vlada je objavila odredbo, s ka¬ tero proglaša njega in vse njegovo spremstvo za častne goste. Milton Eisenhower bo sprejet tudi pri pred¬ sedniku generalu Peronu ter bo imel z njim razgovor o odnosih med obe¬ ma državama. Vlada je odobrila 43 milijonov pe¬ sov v devizah za uvoz drog in me- dicinalij. Na vseh argentinskih šolah so od 8. do 20. julija zimske počitnice. Ob zadnjem viharju na morju se je potopila ribiška ladja San Gabriel. V Buenos Airesu, v mestnem delu Flores, sta pred dnevi dva roparja sredi popoldneva izropala podružnico Banco Frances e Italiano in odnesla 400.000 pesov. Policiji se je posreči¬ lo, da je oba napadalca po nekaj dneh iskanja izsledila in zaprla. V Buenos Airesu je bilo v let. letu do 9. julija radi prometa 76 smrtnih žrtev, ranjenih pa 1.032 ljudi. V Kordiljerah je tudi v zadnjih dneh močno snežilo ter je sneg za- medel mednarodno cesto iz Argenti¬ ne v Čile. Mesti Eva Peron (ex Las Cuevas) in Punta de Vacas sta bili nekaj dni popolnoma odrezani od o- stalega sveta. Radi snežnih zametov je prekinjen tudi žel. promet med obema republikama. S službo božjo za pokoj duše pok. gospe Eve Peron so v Mestu otrok proslavili četrto obletnico ustanovi¬ tve tega mesta. Minister za tehnične zadeve dr. Raul Mende je zbolel. Njegovo zdrav¬ stveno stanje se je pa v zadnjih dneh zboljšalo. Francoska kolonija v Buenos Aire¬ su je v torek slovesno proslavila francoski narodni praznik. Slavje je še povečal koncert slovitega pevske¬ ga zbora fantičev — Mali pevci Pro- vence, — ki so ga imeli tega dne v gledališču Colon. Pogajanja med Argentino in Sov¬ jetsko zvezo za novi trgovinski spo¬ razum so že skoro zaključena in bo nova pogodba med obema državama podpisana v najkrajšem času. V Buenos Aires sta prispela jugo¬ slovanska prvaka v namiznem tenisu Žarko Dolinar in Vilin Harangozo ter bosta v Luna parku odigrala več tekem. Prosim, da zavzame Vaša stranka sta¬ lišče”. Na podlagi osnovnih misli, ki jih je sporočil dr. Tischler dr. Newole-ju leta 1945, ta pa nato predstavnikom vseh koroških strank v koroški deželni vladi, je koroška deželna vlada izdala dne 3. oktobra 1945 odredbo o dvojezičnih šo¬ lah. Za to odredbo so tedaj glasovali zastopniki socialistov, ljudske stranke in komunistov. V poznejših letih so pa vse te stran¬ ke znova začele zavzemati sovražno in nepomirljivo stališče napram Slovencem ter so ob vsaki priliki skušale okrniti pravice, ki so jih Koroškim Slovencem dale takoj po zlomu leta 1945. Ta nji¬ hova namera se nadaljuje in je prišla sedaj čisto do odkritega izraza, naj bi se zakonska določila o dvojezičnih šolah spremenila in sicer samo v škodo Slo¬ vencev. ) Buenos Aires, 16. VII. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Titova “Socialistična zveza delovnega ljudstva” skuša navezati tesnejše stike z delavsko stranko v Izraelu. V ta na¬ men je odpotovala iz Beograda večja skupina Soc. zveze delovnega ljudstva. V delegaciji je bil tudi Boris Ziherl, član izvršnega sveta LR Slovenije. V Titovini pripravljajo nov osnovni zakon o obrtništvu. V zvezi s tem so razpravljali tudi o ureditvi vajenskega vprašanja in mojstrskih ter pomočniških izpitov ter o ureditvi soc. zavarovanja obrtnikov in o obdavčenju v obrtništvu. V Litostroj je prišlo iz znane nemške tovarne turbin “Voigt” v Heidenheimu v Zahodni Nemčiji 21 strokovnjakov in kvalificiranih delavcev. V drugi polovi¬ ci junija pa je odšlo iz Litostroja v o- menjeno nemško tovarno na specializa¬ cijo 24 tehnikov in delavcev. V Prekmurju, severovzhodno od Mur¬ ske Sobote, so znova začeli iskati nafto. V teh predelih in sicer v Rakičanih in v Černelavcih so nafto iskali že Nemci med vojno, že v predvojni Jugoslaviji pa so jo iskali okoli Bogojine in Dubrov¬ nika. Gravimetrične in magnetometrič- ne meritve izvaja skupina geofizikov Geološkega zavoda v Ljubljani. ..V mestnem gledališču v Ljubljani je v začetku junija nastopil devetdeset članski pevski zbor nižje gimnazije v Tržiču. Zanimivost tega zbora je, da ga vodi slepa Milica Pretnar-Debeljak. V sklopu jubilejnih planinskih pro¬ slav ob 50. letnici gornjesavskih planin¬ skih društev bodo 21. julija odprli tudi obnovljeni poštarski planinski dom na Solni glavi na Vršiču. Izvršni svet v Ljubljani je sprejel sklep o ustanovitvi 'Vjisoke veterinar¬ ske šole v Ljubljani!. Ta sklep mora potrditi še parlament. V Jugoslaviji so veterinarske visoke šole še v Zagrebu — že stara in znana, — Beogradu in Sarajevu. Istočasno je v Ljubljani raz¬ prava o združitvi agronomske in gozdar¬ ske fakultete z univerzo. Če bo do te združitve prišlo, potem bo verjetno v Ljubljani samostojna veterinarska fa¬ kulteta, v nasprotnem primeru pa sa¬ mo oddelek za veterinarstvo pri agro¬ nomski in gozdarski fakulteti. Ljudska geografija, je naslov knjigi, ki jo je spisal prvi slovenski turistič¬ ni opisovalec lepot Slovenije Rudolf Badjura. Za 60. letnico slovenskega pla¬ ninstva jo je posvetil slovenskim kra- jepiscem. Knjiga je razdeljena na 6 de¬ lov. V prvem delu obravnava geograf¬ ske pojme iz ravnega sveta, v drugem delu vzvišen svet-višavje, v tretjem delu noglobljen svet-vdrtine, v četrtem vo¬ dovje, v petem površinsko odejo — t. j. rastje, naravno in gojeno, in v šestem občila, t. j. steze, pota, vozne poti, ce¬ ste itd. Prosvetna uprava v Sloveniji stoji pred vprašanjem zasedbe praznih uči¬ teljskih in profesorskih mest na šolah v Prekmurju, kjer je ob koncu let. šol¬ skega leta manjkalo na eni popolni, na 10 nižjih gimnazijah, na 84 osnovnih šo: lah ter 9 vrtcih nekaj čez sto učnih mo¬ či. Najtežje je vprašanje na osnovnih šolah, kjer je manjkalo nad 60 učnih meči. Za premestitev izven okraja je bilo vloženih 35 prošenj. In pretežna večina teh prošenj je takih, da jim ho treba ugoditi. Zanimivo pri vsem tem pa je, da letos ni bila vložena niti ena prošnja za nastavitev na osnovnih šolah ali gimnaziji v Prekmurju. V začetku junija so imeli v Prek¬ murju “Prekmurski festival”. Na spo¬ redu so bile uprizoritve “Desetega brata”, “Dobrega vojaka ŠVejka” in “Meteža”, nastopi raznih pevskih zbo¬ rov, godb in folklornih skupin. Planinca zveza Slovenija namerava ob proslavi 60. letnice svojega plodono- snega delovanja postaviti spomenik ve¬ likemu ljubitelju slovenskih planin dr. Juliju Kugyju. Spomenik naj hi stal na “Šupci” nad Trento. Vsa soška planin¬ ska in turistično olepševalna društva se na zavzemajo, naj bi spomenik dr. Ku- gyju štab v alpinetumu “Julijana” v Trenti. V Ljubljani se je v začetku junija se¬ stal plenum “Ljudske mladine Sloveni¬ le” ter je razpravljal o delu mladin¬ skih organizacij. To poročilo je podal tajnik CK “Ljudske mladine Slovenije” Tine Remškar. Govorniki so naglašali potrebo, da morajo mladinske organi¬ zacije posvečati v bodoče mnogo več nozornosti “političnemu delu”. V raz¬ pravi o vzgoji mladine ie plenum kri¬ tiziral pojav senzacionalističnih publi¬ kacij, ki da s svoiimi “pustolovskimi re¬ portažami ali stripi odvračajo mladino od resnega tiska in literature ter nepo¬ sredno škodijo vzgoji mladincev in mla¬ dink. Razpravljali so tudi o predlogu, nai se ustanovi Zveza mladine, v kateri bi bile poleg mladinskih organizacij tudi Feriialni savez, organizacija taborni¬ kov in druge. Strokovnjaki Geološkega zavoda Slo¬ venije so končali začetna geološka razi¬ skovanja okoli Bohinjskega jezera, kier je predvidena ureditev velikega akumu¬ lacijskega jezera, iz katerega bo dobi¬ vala vodo elektrarna v Mestu na Soči. Z geološkimi raziskovanji so zaključili tudi pri-, Tilniku med Idrijo in Mostom na Soči. kjer so tudi že določili prime¬ ren kraj za gradnjo 90 metrov visoke pregrade na Idrijci za tam. elektrarno. Ljubljanska komunistična vlada je pripravila nov zakon o gozdovih. Dr. Marjan Brecelj je o njem dejal, da se z njim ne menjajo lastninski odnosi, da pa bo zelo omejeno izkoriščanje gozdov in so v njem predvidene ostre sankcije proti vsakomur, ki bi hotel prekomerno izsekavati gozdove. Pohvalil se je tudi, da je ta zakon “prvi ukrep za zaščito našega gozdnega bogastva”. Povedal pa ni, da so bili ravno sedanji komunistič¬ ni gospodarji v Sloveniji tisti, ki so v prvih letih svojega vladanja čezmerno izsekavali slovenske gozdove, napravili V n.iih pravo pustoš, samo, da so lahko les izvažali. V septembru ho v Ljubljani razstava leserih, kartonažnih, kovinskih, stekle¬ nih, tekstilnih in drugih embalažnih iz¬ delkov. Na Pohorju so odprli novo zdravili¬ šče za tuberkulozne. Nosi ime no dr. Ivanu Mravljaku. Prostora ima za 115 bolnikov. Umrli so. V Ljubljani: Lojzka Marn, roj. Pogačnik, Pavlina Nedoh, vdova Milavec, roj. Jarc, Marija Roth. roj. Ravtar, Ivana Podobnik, roj. Jager, Emil Plut, mehanik in šofer, Metka Mo¬ star, Gabrijela žužek, roj. Mayr, Ma¬ rija Drašler, roj. Keršmanc, Barbara škrabelj in Jože Počivalšek, bivši trgo¬ vec v Krškem, Hinko Filip v Celju, France Drobnič iz Ribnice, Jože Pristov- šek v Zalogu, Maks Novak iz Žalca, Ivan Uhan, biv. trgovec in gostilničar v Sv. Stefanu pri Trebnjem, Frančiška Wucherer, roj. Trojer, biv. gostilničarka in posestnica v Lescah, Jože Jakončič v Ptuju, Pepca Kozina, roj. Ribar v Tr¬ bovljah, Matilda šilovinac na Viču, Mar¬ tin Belcijan, žel. upokojenec na Ježici, Jakob Polajnar, medicinski tehnik na Pobrežju, dr. Anton Farčnik, okrajni na¬ čelnik v p. v Celju, Štefanija Lokošek, posestnica v Štorah pri Celju in Filip Henrik v Št. Janžu. Kmetijski strokovnjaki v Sloveniji so¬ dijo, da bo letos v Sloveniji srednje do¬ bra letina. Medtem, ko je letos zadosti vlage, je mraz zavlekel za nekoliko že¬ tev ter je ponekod povzročil tudi veli¬ ko škodo, zlasti v Prekmurju, kjer sta pozebla rž in ječmen. Radi mraza so bili hudo prizadeti tudi vinogradi na Štajerskem, Dolenjskem in v Sloven¬ skem Primorju. Ponekod je radi mraza uničen celotni letošnji vinski pridelek, več milijonov din. škode. Radi neurja se je Dravinja v začetku junija razlila in napravila na poljih Železniško progo med Postojno in Ra¬ kekom so začeli elektrificirati. Z deli mislijo končati to leto, prihodnje leto pa elektrifirati odsek žel. proge Rakek- Borovnica, nato pa odsek Borovnica- Ljubljana-Zalog. Stroški za elektrifika¬ cijo odseka žel. proge Postojna-Rakek ter za zgraditev nove žel. postaje na Rakeku so preračunani na 190 milijonov dinarjev. Tovarna pisalnih strojev v Ljubljani je prvič pokazala svoje izdelke na let. spomladanskem velesejmu v Zagrebu ter je dosedaj dobila naročil že v vred¬ nosti 50 milijonov jdinarjev. 'Tovarna je sedaj dokončala še tri nove modele pisalnih strojev, ki so izdelani izključ¬ no iz domačega materiala. Jeklo zanje dobavlja jeseniška železarna. V Mariboru se je v začetku junija vršil kongres bibliotekarjev Jugoslavi¬ je. V imenu kulturnih delavcev v Mari¬ boru je kongresnike pozdravil prof. Bogo Teply. V Mariboru je bila 7. junija proslava 50. letnice tam. Zgodovinskega društva in Študijske knjižnice. O delu društva in knjižnice je govoril ravnatelj muzeja prof. Bogo Teply, proslavo so pa po¬ zdravili predsednik sveta za kulturo in prosveto LRS univ. prof. dr. Anton Me¬ lik, tajnik Slovenske akademije znano¬ sti in umetnosti Milko Kos, rektor ljub¬ ljanske univerze dr. Fran. Zwitter, predsednica Društva bibliotekarjev Mi¬ lica Prodanovič in Mirko Rupel. Ob tej priliki so počastili tudi 60. letnico rav¬ natelja knjižnice pesnika Janka Gla- serja ter mu poklonili darila in odliko¬ vanja. V Ljubljani je bila aprila meseca razstava slikarja Antona Trstenjaka. Odprl jo je slikar Tone Kralj, o delu slikarja Trstenjaka je pa govoril pred¬ sednik Zveze likovnih umetnikov Jugo¬ slavije prof. Božidar Jakac. Državna založba Slovenije je v zad¬ njem času izdala poleg nekaterih škr- jančevih in Bravničarjevih orkestralnih del v partituri tudi dve večji simfonič¬ ni skladbi in sicer Marjana Kozine sim¬ fonično pesnitev Ilova gora in Blaža Arniča simfonično pesnitev čarovnice. Slovenci v Argentini Huenus Aires Hum o s Mejia Vsem tistim naročnikom “Svobodne Slovenije”, ki dolgujejo naročnino še za leto 1952, je uprava lista prejšnji mesec poslala pismene opomine z navedenim dolžnim zneskom. Vse naročnike, ki so opomine dobili, prav lepo prosimo, da se prošnji in po¬ zivu uprave odzovejo in čimprej porav¬ najo dolžne zneske. To lahko store ali osebno, ali po znancu na Victor Martinez 50, ali pa da nam nakažejo dolžni zne¬ sek po giro postal na naslov Eslovenia Libre, Victor Martinez 50, Bs. Aires. OSEBNE NOVICE Č. g. Janez Malenšek je imenovan za kaplana v kapeli N. S. de Pompeya, v u- lici Patricios Mendocinas 3331 v Men- dozi. Družinska sreča. Krščena sta bila Ja- nez-Peter, sin g. Antona Pintar in ge Stanke, roj. Drenik iz Ezeize ter Mar¬ ko-Anton, sin g. Matevža Potočnika in ge Katarine, roj. Košir iz Ramos Me¬ jia. Srečnim staršem naše čestitke! Poroka. V Sao Paulo v Braziliji sta se poročila v nedeljo, 12. julija g. Franček Robič in gdč. Marija Titov. Mlademu paru ob vstopu v novo življe¬ nje naše čestitke! Krajevni odbor Društva Slovencev nam je zopet pripravil prav zanimiv prosvetni sestanek. Za nedeljo 12. juli¬ ja t. 1. je za predavatelja naprosil pred¬ sednika Društva Slovencev g. ing. Mo¬ zetiča Albina, ki se je pred nedavnim vrnil s potovanja po Evropi. Sestanek je začel in vodil predsednik Krajevnega odbora, g. Aleksander Majhen, ki je najprej pozdravil navzočega predsedni¬ ka Društva Slovencev g. ing. Albina Mozetiča. Nato je pevski zbor iz Ramos Mejia pod vodstvom g. čamernika zapel tri slovenske narodne pesmi. Za tem je g. ing. Mozetič govoril o vtisih s poto¬ vanja po Evropi. Govoril je zelo zani¬ mivo in tudi poučno. Predvsem nas je seznanil z življenjem in delom naših ro¬ jakov na Holandskem in v Angliji in prikazal žilavo, vtrajno in požrtvovalno borbo, ki jo za svoj narodni obstanek vodijo naši goriški in primorski rojaki. Izročil nam je tudi pozdrave vseh teh naših bratov. Predavanja se je udeležilo veliko lju¬ di, ki so dvorano popolnoma napolnili in v naši družbi smo opaziti tudi roja¬ ke, ki sicer na naše sestanke ne priha¬ jajo. Upamo, da jih bomo tudi drugič zopet mogli pozdraviti v naši sredi. Spominska proslava v Mendozi Ob obletnici velike tragike našega naroda smo proslavili spomin na žrtve, ki so pod rdečo pestjo padale kot branil¬ ci svobode in krščanske kulture. V nedeljo, 28. junija je bila darovana sv. maša z libero za vse slovenske pro¬ tikomunistične žrtve v cerkvi pri č. s. frančiškankah, katere so se udeležili skoro vsi mendoški Slovenci. Naslednjo nedeljo, 5. julija, smo se zbrali v cerkvi pri Srcu Marijinem. Od¬ molili smo za žrtve rožni venec in lita¬ nije, nakar je sledila žalna proslava v dvorani, ki so jo rojaki v lepem številu zasedli. To nam priča kako svet nam je spomin na mučeniške žrtve. Uvodna deklamacija, hrepenenje pes¬ nika, da bi našel grob hrabrega Sama, nas je pritegnila v mislih v goščo ko¬ čevskih bukev, kjer so kruti zločinci za¬ grebli na tisoče trpinčenih trupel na¬ ših junakov. Tri deklice so v nesluteni in veliki boli poveličevale očete-mučen- ce, katerim je č. g. Gregor Mali v krat¬ kih verzih postavil lep spomenik. V na¬ slednji Malijevi pesmi nas je deklama- tor vodil v “Obisku mučencev” po trpin¬ čeni slovenski zemlji, kjer je kri nedolž¬ nih orosila naše kraje. V izbranem go¬ voru se je predsednik Društva Sloven- j cev v Mendozi g. Luka Grintal vrnil v dobo najtežjih dni, ki jih je naš narod v svoji zgodovini preživljal in nas opo¬ zarjal na velike žrtve, ki jih je narod polagal na mučeniški oltar. Moški zbor nam je pod vodstvom g. ravnatelja Mar¬ ka Bajuka odpel žalostinko “Vigred se povrne”. Teža tugle, Lot ' ob odprtem grobu najdražjega, nam je legla na du¬ šo in v spominu so nam bili vsi, ki so s tolikim trpljenjem bili vrženi v sku¬ pen grob za iste ideale. Spremljali smo jih z vsem spoštovanjem v odlomku iz “Velike črne maše” ■ — Reeitativu vi¬ denja. Koliko spoštovanje terjajo od nas ti veliki Slovenci, katerih žrtve je Bog ovenčal s palmo! O srečni bratje-je zadonela pesem in v spominu je ponovil verz iz deklamacije: Vrnil spet sem se v tujino z mislijo — tiho srečo priporočil domovino Bogu s prošnjo sem gorečo. Ivanuš Na domu svojih bratov se je mudil en teden č. g. Franc Levstek, ki je v pone¬ deljek odpotoval spet v Cordobo na svo¬ je mesto. Krščena je bila Adrinka Beat- riz Mažgon, hčerka Milana in Albine Prezelj. Botra sta bila Ciril in Zorka Tušar. Krstil pa je č. g. Franc Levstek. Nogometna tekma Preteklo nedeljo se je vršila nogometna tekma med šti¬ rimi moštvi: Slovenski fantje so igrali proti fantom sv. Jožefa, Sagrado Cora- zon proti Santo Cristo. V precej ostri borbi so naši fantje zmagali z 1 proti O. V končni borbi med zmagovalci, naši¬ mi fanti in Sagrado Corazon je v pr- "em času igra ostala neodločena. V drugem polčasu pa je bila prekinjena in je pokal ostal v rokah Sagrado Cora¬ zon, kakor so ga preje imeli. Naši fan¬ tje so se izkazali kot izvrstni igralci. Je r>a njihova tehnika nekoliko različna od l tukaj običajne. SAN JUSTO Iz našega kraja ne gre v svet veliko novic. Mirno živimo vsak na svojem lo¬ tu ob novo zgrajeni hišici ter skrbimo za svojo družinico. San Justo je mikaven del buenosaire- škega predmestja. Je sedež županstva: Matanza, ki je največja predmestna ob¬ čina. Kraj San Justo sam ima čez 200 tovarn. To je bil eden glavnih nagibov, da so tu slovenski novonaseljenci kupi¬ li svoja mala “posestva”, ki vsa približ¬ no enako merijo od 200 do 400 m2. V upravičeni skrbi za bodočnost, so si ti pridni “posestniki” kmalu začeli zidati svoja stanovanja. Mnogi so si najprej postavili barako, drugi enosobno stano¬ vanje, ki so ga potem, razširili. Danes imajo mnogi Slovenci v tem kraju lepe in ponosne chalete, ki so v veselje njim samim in v okras vsej okolici. Drugi Pa, ki jim razmere še niso dopustile večjega razmaha, pa čakajo bogatejših quincen. Vse hiše v San Justo pa krasi ena čednost: snaga in red, ki jo pri do¬ mačinih često pogrešamo. Pa še nekaj jim je v čast: sreča in zadovoljno dru¬ žinsko življenje. Najmočnejše slovensko naselje v San Justo in za Lanusom morda tudi prvo v Argentini pa je barrio San Nicolas. Svetega Nikolaja vas ali na “Ižan¬ skem”, kakor se po domače pravi tej vasi, čeprav stanuje tam en sam, poto¬ mec prijaznega Iga. To naselje je ta¬ ko veliko, da moraš zjutraj začeti, če hočeš vse obiskati, tu in tam malo po¬ klepetati, pa končaš šele zvečer v mra¬ ku. Sedaj teče že tretje leto, kar imamo o San Justo redno nedeljsko slovensko službo božjo. Tu pastiruje g. Janko Mernik, ki iz bližnjega Don Bosca vsa¬ ko nedeljo prihiti duhovno krepčat naše duše. Mašo imamo ob pol devetih. Po maši radi, po stari slovenski navadi, malo poklepetamo pred cerkvijo. Za to je kai prikladen lep trg, ki leži pred cerkvijo. Mnoge privabi v San Justo k sloven¬ ski maši tudi lepo petje. Za to vestno skrbi požrtvovalni organist g. Rudi Ma¬ rinič, primorski rojak, ki že tretje leto uspešno vodi Sanjuški zbor. Danes se lahko g. organist veseli lepih uspehov, ki jih je dosegel s svojo vstrajnostjo. Mi često radi pokritiziramo, če se nam ne zdi kakšna nota prav zapeta; ne za¬ vedamo pa se, s kakšnimi žrtvami je združena vsaka novo zapeta pesem. Ko se mi mimo vležemo k počitku, pevec čaka na kolektiv, da se pelje k vajam, ki često trajajo pozno v noč in to dva¬ krat na teden. V nedeljo po Jožefovem smo se San- juščani zbrali v cerkveni dvorani in smo medse povabili g. župnika Jožefa Mar- cona, da bi ga pozdravili in mu voščili za god. Pevci so mu zapeli slovensko zdravico, gospod Mernik pa se mu je v prisrčnih besedah zahvalil za dobro¬ to, ki jo izkazuje Slovencem, ki so si v Argentini poiskali novo domovino, v San Justo novo župnijo in v njem no¬ vega župnika. Ginjen je gospod župnik sprejel darila in r.as je očetovsko opo¬ zarjal naj bomo vedno tako enotni in povezani med seboj. Prej smo govorili o Ižanskem. Pa smo pozabili povedati, da tam bivajo gosto¬ ljubni ljudje. Razne skupine se zbirajo sedaj pri eni, sedaj pri drugi družini. Pevci so se 17. maja zbrali pri Tekav- čevih. Ob izredno dobri volji, h kateri je doprinesel svoj del tudi dober men- doščan, so vsi preživeli lep večer. Slovenci iz San Justa imajo po dobro¬ ti gospoda župnika na razpolago tudi cerkveno dvorano. Škoda, da je oder tako malo prikladen za igre. Je previ¬ sok in preplitev, če ne bi San Justo že imel svojo igralsko družino. Je pa dvo¬ rana zelo prikladna za zborovanja. Ta¬ ko ima Društvo Slovencev v njej svoje, prireditve pod vodstvom delavnega predsednika krajevnega odbora g. dr. A. Šimenca. V tej dvorani je bila v nedeljo 21. ju¬ nija tudi preprosta proslava v spomin vseh med drugo svetovno vojno in revo¬ lucijo padlih Slovencev. Če upoštevamo, da so vsi, ki so pri tej prireditvi na¬ stopali imeli svojo krstno predstavo, moramo reči, da je prireditev dobro iz¬ padla. San Justo ima pač eno najmoč¬ nejših slovenskih strnjenih skupin in kot taka ima tudi pravico do svojega kulturnega življenja. Oder je bil za to proslavo prepro¬ sto, a okusno prirejen. Vanj so svoj trud, položili sanjuški fantje in dekleta. Iz belega ozadja se je odražal velik črn križ, ki naj bi simbolično predstavljal križ na grobeh vseh slovenskih žrtev. Poleg križa je bila na podstavku raz grnjena slovenska zastava s trnjevim vencem kot znakom mučeništva, in do¬ mobranskim grbom kot znakom juna¬ štva. Pod križem je bil položen velik slovenski šopek. Oderski okvir pa je le¬ po dopolnjevala argentinska zastava. Prireditev je začel g. Mernik in je v svojem govoru popeljal poslušalce preko vseh v zadnjem desetletju izkopa¬ nih grobov slovenskih žrtev. Na koncu uvodnega govora je povabil vse navzo¬ če, da pred velikim križem, kakor pred odprtim grobom vseh slovenskih žrtev zmolijo očenaš. Pevski zbor iz San Justa je nato pod vodstvom g. Rudija Mariniča zapel Ven¬ turini jevo: Pazdravljenna domovina. Deklica iz slovenske šole v San Justu je lepo deklamirala Malijevo pesem vsem pokojnim v spomin. Fantje in de¬ kleta so recitirali dela naših povojnih pesnikov, ki opevajo težo gorja, boli in stiske tistih najžalostnejših dni zadnje¬ ga desetletja, ko so naši možje in fantje polagali svoja telesa kot mučeniški dar na žrtvenik narodne svobode. Nato so ob grobni tišini, ki je vladala v dvorani, po¬ ložili pod križ šopke krizantem, kakor na grob vseh žrtev. Moški zbor je nato zapel Vodopivčevo: Mojo srčno kri škro¬ pite, mešani zbor pa narodno: Glejte že sonce zahaja. Prireditev bi ne mogla dobiti bo pri¬ mernejšega govornika, kot je bil g. Milan Zajc, ki je prišel v slovenskem križevem potu že čisto do zadnje postaje, kjer ga je rešil Bog. Prireditev smo zaključili s pesmijo, s katero So hodili naši domo¬ branci v boj za svobodo: “Oče, mati”... Še to moramo povedati, da je z zad¬ njo nedeljo začel voziti na “Ig” nov ko¬ lektiv. Podjetje “Don Bosco” je svojo linijo št. 224 podaljšalo čez San Justo v središče barija San Nicolas. Rdečkar s številko 55 bo izgubil svoje zgodovin¬ sko ime “Ižanec”, ker sedaj to ime po vsej pravici pritiče zelencu s štev. 224. Nekdo je hudomušno menil, da so fantje podkupili podjetje samo zato, da se bo¬ do lahko vozili, na Ig “v vas”. Še vas, povabimo, da nas pridete obi¬ skat! V San Justo boste vedno dobro¬ došli! Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 16. VII. 1953 Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" VPRAŠANJE: Ker nisem mogel najti primernega samskega stanovanja, sem se že pred par leti naselil v takozvanem “Penzijonu”. Tedanji lastnik tega ob¬ rata mi je dajal lastno sobico, ki mi jo je čistil in vsak teden dajal tudi sveže posteljno perilo. Odškodnino sem mu po dogovoru plačeval skraja tedensko, po¬ zneje pa sva dogovorila mesečno odpla¬ čevanje v naprej. Daši me ta način sta¬ novanja stane precej več kot bi me ka¬ ko stalno zasebno stanovanje, vendar sem po sili razmer ostal v penzijonu že skoro tri leta. Pred meseci je tedanji lastnik penzijon prodal drugemu. Se¬ danji lastnik pa namerava hišo porabiti za oddajanje pisarniških lokalov in za¬ hteva, da se takoj izselim — Ali me mo¬ re prisiliti k izselitvi? Ali ne velja tudi zame zaščita po zakonu o zaščiti stano¬ vanj ? ODGOVOR: V zakonu o stanovanjski zaščiti, stanovanjski lokali, ki so zna¬ ni po imenom “penzijon”, niso omenje ni. Smatrati jih je le za prenočišča, katerih se poslužujejo n. pr. potniki in razni gostje, ki se mude v kraju le. pre¬ hodno po nekaj dni. Sodišča se doslej niso pečala še z nobenim primerom, ko bi iskal “gost”, ki je po sili razmer po¬ stal v takem penzijonu “stalni stanova¬ lec”, stanovanjsko zaščito. Verjetno pa so upravna oblastva že imela opravka s takimi zadevami. Sklepati se da to iz odredbe, ki sta jo dne 8. junija t. 1. skupno izdala Notranje in Trgovinsko ministrstvo. Ta odredba določa med drugim, da lastnik penzijona v škodo gosta takega lokala ne sme- spreminja¬ ti za druge namene in da mora gostu nuditi dogovorjene usluge, n. pr. teden¬ sko svežo posteljnino, čiščenje, uporabo kopalnice itd. Tudi ne more lastnik po tej uredbi zahtevati od stalnega gosta, da se mora izseliti, razen v primeru, ka¬ dar so podani pogoji za odpoved po sta novanjsko-zaščitnem zakonu. S tem je torej stanovanjska zaščita razširjena tudi na stalne kliente penzijonov in ho¬ telov. Ako bi Vas lastnik še silil k izpraz¬ nitvi sobe v prenočišču ali bi Vam sicer kratil Vaše pravice, se sklicujte na na¬ vedeno odredbo, ki velja razen za glav¬ no mesto tudi za širšo okolico. — Društveni oglasnih Krajevni odbor Društva Slovencev v San Justo priredi v nedeljo 26. julija t. L, takoj po slovenski maši v župnijski dvorani prosvetni sestanek, na katerem predava predsednik Društva Slovencev g. ing. Albin Mozetič o vtisih s potova¬ nja po Evropi. Po predavanju g. ing. Mozetiča bo podano še kratke poročilo o ustroju in namenu Gospodarskega sveta in o društvenem delovanju. Na sestanek, vabi vse Slovenke in Slo¬ vence iz San Justa in bližnje okolice Krajevni odbor Društva Slovencev Krajevni odbor Društva Slovencev v Ramos Mejia vabi vse odbornike in zaupnike Krajevnega odbora na skupno sejo, ki bo v nedeljo 2. avgusta t. 1. takoj po slovenski maši v župnijski dvorani. Vse članice in člane lepo prosimo, da takoj plačajo posmrtninski prispevek. Od nanovo vplačanih 6.— $, so štirje pesosi s smrtjo ge. Antonije Dolenčeve že zapadli. Prav tako prosimo, da člani plačajo tudi zaostalo članarino. Opozarjamo, da je izplačilo posmrtnine vezano na redno plačevanje članarine. Svojci so upravi¬ čeni do posmrtnine, če je umrli član imel urejeno članarino, to je, da s pla¬ čilom ni bil v zaostanku več kakor za 2 meseca in sicer za tekoči mesec in za en mesec nazaj. Moral je imeti tudi plačan posmrtninski prispevek. Društvo Slovencev 3Mursihdo še ne ve... ...dav Bostonu, v USA, podjet¬ je “Multiple Breaker Co.” poleg drugih delikates prodaja tudi vodo v konzervah. V laboratorijih pod¬ jetja so iznašli proces, kako ohra¬ niti vodo v konzervah vedno svežo in hladno. Seveda skrivnosti ne iz¬ dajo. Povpraševanje je izredno ter konzervirano vodo zlasti kupujejo turisti, ribiči in lovci. .. .da en sam molj lahko v enem letu uniči Jj5 kg volne. . . .da je človek z doslej najdalj¬ šimi brki živel v Singapurju. Ime mu je bilo Malatkengi in je imel brke dolge po 88 cm na vsako stran. .. .da ima Buckinghamska pa¬ lača, angleški dvor v Londonu, 690 sob ter sedanji kraljici streže tam 500 služabnikov. POIZVEDBA Ali je komu kaj znano? kje živi Ka¬ zimir Velkavrh. Bil je interniran v Go¬ narsu, nato v Renicci in v taborišču Ba¬ ri. Iz Italije je prišel v Argentino in živel v mestu. Poročil se je z neko Gr¬ kinjo. Od doma pozveduje za njim nje¬ gova mati. Kdor kaj ve o njem naj javi v Lanus č. g. Hladniku. OBVESTILA Lastnikom stavbišč v Lanusu, kateri bi želeli graditi in imajo možnost, da dobe posojilo “Eva Peron”; to so vsi tisti, kateri imajo stalno delo z redno plačo in so tudi zavarovani za pokojni¬ no. Kdor želi priti na ta način do last¬ nega doma, naj se javi pri g. župniku 'Hladniku, če bo interesentov vsaj 10., se bo posojilo dobilo. Z mesečnim odpla¬ čilom skozi 20 ali 30 let bo vsak postal lastnik. Posojilo je zelo ugodno. Ali želi kdo začeti z lastno tovarno mozaikov? V Danusu, blizu cerkve sv. Jožefa, je na ponudbo po zelo ugodnih cenah ves inštrumental in stroji za celoten obrat -— v zelo dobrem stanju in z ugodnimi cenami. Janez Pekolj; Kasteljansko-Slovenski slovar izšel. Na prodaj je v Dušnopa- stirski pisarni, Victor Martinez 50, Ca¬ pital. Cena v usnje vezanega izvoda je $ 40.-—, za predplačnike $ 35.—. Pred¬ plačniki, ki so že vplačali to ceno, ga prejemejo po pošti na naslov, ki so ga bili navedli ob naročitvi 1. 1950/1951. (Morebitno spremembo naslova javite nemudoma!) Predplačniki, ki so manj vplačali, ga prejmejo proti doplačilu in ob dokazilu vplačanega predplačila. Predplačniki, ki slovarja ne bodo oseb¬ no dvignili in ga žele prejeti po pošti, Instituto de Idioma* GUALEGUAYCHU 2404 Slovenski, castellano, angleški, la¬ tinski, francoski, nemški in italijan¬ ski jezik se poučujejo pa S 20.— mesečno. Prijatelji Pristave v Moronu so vabljeni k otvoritvi pristavske gostilne v soboto popoldne dne 18. t. m. in ves dan v nedeljo dne 19. t. m. Oba dneva in v naprej vse dni tedna bodo na razpolago topla in mrzla jedila, kakor tudi vse vrste pijač. ''Asado” bo pripravljen v soboto ob 18. uri. Prostori kurjeni. Podpri Pristavo! Za številni obisk se priporočata Petelin — Gradova S P D Vi. Družabni veter SOBOTA 1. AVGUSTA 1953 OB 20. URI Vabljeni! DVORANA ''DEKLEVA” — Chacarita — Calle Jorge Newbery 3567 JAVNI NOTAR Francisco Paul Cascante Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires RESTAVRACIJA - BAR LJUBLJANA Avda. del Trabajo 5986 — Capital Izvrstna domača hrana. Dobra pijača. Za zaključene družbe na razpolago posebna seba. Vsem rojakom se priporočata GODEC-ŠERJAK GRADBENI TEHNIK NAČRTI IN NASVETI ZA CAPITAL IN PROVINCO sedaj Calle Devoto 536, Santos Lugares (3 kvadre od km 9) ŠOLSKE POTREBŠČINE: Aktovke, zvezke vseh vrst, svinčnike, barvice, itd. itd. Lepe albume raznih vrst in kakovosti Slike slovenskih pokrajin Potrebščine za pisarno, šolo in dom Darila za razne prilike Vam nudi Sanferia y Papeleria SANTA JULIA Victor Martinez 39 - Buenos Aires Posredujemo odpremo paketov v domovino, tako pri raznih tvrd¬ kah, kakor tudi sicer odpremo paketov in zdravil iz Argentine in paketov z rabljeno obleko, za katere oskrbimo dezinfekcijo. Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki so nam na kakršenkoli način stali ob strani ob smrti .naše dobre žene in matere gospe Antonije Dolenc. Predvsem se najlepše zahvaljujeva družinama Krajnik in družini Tekavc, ki so nam vedno pomagale že ob bolezni naše ljube žene in matere, ji lepo stregle ter lajšale trpljenje, ob njeni smrti ji pa pripravile tako lep mrtvaški oder. Naša iskrena zahva¬ la tudi g. Janezu Kalanu za opravljene pogrebne molitve in vod¬ stvo mrtvaškega sprevoda, g. Janku Merniku in g. Francetu No¬ vaku za asistenco in vsem ostalim rojakom, ki so našo predobro ženo in mamo spremljali na njeni zadnji poti na pokopališče v San Justo ter nama izrekli sožalje. Iskrena hvala tudi Društvu Sloven¬ cev za zastopstvo na pogrebu in za izplačano posmrtnino. Jakob Dolenc, mož in Vencelj Dolenc, sin naj takoj pošljejo po giro-postal (naslo¬ viti na č. g. Oreharja Antona, Victor Martinez 50, Buenos Aires) razliko med predplačilom in ceno ter 3. — pese za poštnino in odpravnino. Letošnji koncert Slovenskega pevske¬ ga zbora Gallus, ki smo ga v prejšnjih številkah našega časopisa že parkrat napovedali, bo nepreklično 13. septem¬ bra t. 1. v dvorani na Montevideo 850. Četrti diskusijski večer o gospodar¬ skih vprašanjih bo v soboto ob 19. uri na Granaderos 61. Na sporedu predava¬ nje o socialnem in gospodarskem polo¬ žaju v Sloveniji po zlomu komunizma. Družabna pravda Sv. maša za pokoj duše pokojnega člana zbora Gallus g. Marjana Koritni¬ ka se bo darovala v nedeljo 26. julija ob 11. uri v cerkvi zavoda Don Bosco v Ramos Mejia. Jože Mus stavbni tehnik NAČRTI — ZIDAVA — NASVETI CALLE MOLINA 1114 LINIERS CAPITAL KUPIM 1. in 4. številko nove serije revije Nova doba. Ponud¬ ba na upravo lista. ir A N VA F A BRICA DE TEJIDOS DE P U N T O • Sprejme takoj mladoletnega učenca za pletilstvo ali še izvežbanega pletilca Oblak Franc CULLEN 5840 (URQUIZA) T. E. 51 - 8383 PAKETI ZA DOMOVINO Encomiendas Internacionales LJEPOSLAV PERINIČ Calle 25 de Mayo 749/IV. nadstropje Oficina 16 - Bs. Aires - T. E. 32-8255 Uradne ure: Vsak delavnik od 2. do 7. ure popoldne, ob sobotah pa od 9. do 12. ure dopoldne. Pakete pošiljamo preko Trsta. Prvovrstno ameriško blago. Zagotov¬ ljena dostava. Paketi prispejo v do¬ movino v roku 25 do 30 dni in so oproščeni carine. Samo nekaj naših pektov: Paket A: 4% kg sladkorja $ 67. — Paket B: 4% kg riža. „ 78.— Paket C: 3 kg kave Santos in lVz kg riža ali sladkorja . $ 175.— Paket E: 5 kg riža in 4 kg slad¬ korja . $ 135.— Paket F: 3 kg kave Santos, 3 kg riža in 3 kg sladkorja ... $ 245.— Paket G. 17 kg čiste svinjske ma¬ sti . $ 310.— Paket H: 45% kg najfinejše bele mo¬ ke v dvojni vreči . $ 300.— Vse vrste zdravil pošiljamo z letal¬ sko pošto! Paketi s starim in novim blagom: do 5 kg $ 40, do 10 kg $ 50, do 20 kg $ 60. & Pismena naročila in denar (Giro Po¬ stal ali bančni ček) iz cele Re¬ publike Argentine pošiljajte na naslov: LJEPOSLAV PERINIČ Casilla de Correo 1744 - Bs. Aires E TJ ROI'A K CANGALLO 439, oficina 119,1. nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti iz svojega skladišča v Trstu vse vrste živil. Paketi prispejo v roku približno 25 dni Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolno izgubo. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV: 0.50 kg mlečne čokolade 0.50 kg holandskega kakaa 0.25 kg Ceylon čaja la 0.25 kg popra v zrnih Singap. Paket štev. 28. S 246.- 3 kg kave Santos la 3 kg riža 3 kg sladkorja Moko, riž in sladkor odpošiljamo tudi v vrečah po najugodnejših cenah. Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto. Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom in starim blagom, ki nam jih prinesejo, stranke in to proti minimalni od- škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬ mi z odpošiljatvijo takega paketa. Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 18. ure pop. razen ob sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12. ure dop. Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬ na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK. _ N_ "ČASA It©YU” — urama tu zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 NAKIT IN URE SVETOVNIH ZNAMK BUDILKE PREDELAVA IN POPRAVILA ZLATNINE IN UR — točno in hitro. (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) Imprentcr, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires SUDEXPORT- TRST Znano podjetje za odpošiljanje paketov iz Trsta. Triletno delo za kliente iz Argentine je zadostna garancija. Zastopstvo za Argentino: 25 de Mayo 140, 2°, of. 15, Tel. 34-8661 in 33-7294, Buenos Aires Vsaka pošiljka je zavarovana. 45 kg bele kanadske moke v dvojnih vrečah No. 000 . $ 328 — Cene blagu za kombinirane pakete po želji naročnika: 1 kg kave la extra . $ 46.— 1 kg kave Rio . „ 42.— 1 kg riža splendor . „ 9.—■ 1 kg sladkorja. „ 8.— 1 kg testenin vseh vrst iz kanadske moke .... „ 8.— 1 kg pravega hol. kakaa . „ 35.— 1 kg orig. Ceylon čaja .. „ 85.— 1 kg orig. ind. popra ... „ 162. — 17 kg — v kanti — čiste svinjske masti. „ 306.— 200 gr konserva sardin v olju . 1 kg najfinejšega prepe¬ čenca . 1 kg sadnih bohbonov .... Poštnina: do 4% kg . do 9 kg . do 14 kg . do 18 kg . 7.50 45 — 40 — 40 — 60 — 70 — 80 — Iz Argentine odpošiljamo pakete z novim in starim blagom, kakor tudi ži¬ vila. Za gotove predmete dvigamo dovoljenja, za staro blago preskrbimo dezinfekcijo proti majhni odškodnini.