Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 1 ISSN 0350-5561 9 , IUJJU za konec tedna V petek (12/21 0C) možni nalivi, v soboto (10/21 0C) in nedeljo (10/29 0C) pretežno sončno 61 let številka 23 četrtek, 19. junija 2014 Eden največjih projektov Mestne občine Velenje je prenova mestnega središča - promenade, za katero so uspeli pridobiti kar 80 odstotkov nepovratnih evropskih in državnih sredstev (dva milijona evropskih, 320 tisočakov državnih, iz proračuna pa so namenili dobrih 900 tisočakov). Izvajalca del HTZ in RGP sta se morala zelo potruditi, da sta tako obsežna in zahtevna dela opravila v kratkem času. S tem bo občina tudi zadostila evropskim zahtevam o roku dokončanja projekta. S promenado Velenje veliko pridobiva. Najbolj opazna bo seveda nova podoba, a še bolj pomembna je prenovljena komunalna in telekomunikacijska infrastruktura, ki je bila že povsem dotrajana. Namesto dotrajanega mostu pa so postavili novo brv in obenem to območje tudi protipoplavno uredili. Spoštovani, ob prazniku vam iskreno čestitamo in vas vabimo na osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu državnosti, ki bo v ponedeljek, 23. junija, ob 19. uri pri Lipi samostojnosti. Slavnostna govornica na prireditvi bo direktorica Uprave Mestne občine Velenje Andreja Katič. Kulturni program bodo pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Šalek. Več kot 50 dogodkov Velenje, 17. junij - V petek, 27. junija, se bodo v Velenju začele 30. Poletne kulturne prireditve. Otvoritveni dogodek z Brencl bando bo pred Domom kulture Velenje, ob 21. uri. V Velenju se bo v poletnih dneh na različnih lokacijah odvilo več kot 50 kulturnih dogodkov različnih umetniških zvrsti. Organizator Festival Velenje je lani na dogodke privabil več kot 12.500 obiskovalcev in tudi letos pričakuje podoben odziv. ■ 1,80 EVR IIAIMO VELENJE Nogomet in politika Milena Krstič - Planine Na dan finala svetovnega prvenstva v nogometu, ki se bo odvijal na brazilski Maracani, bodo tudi v Sloveniji potekali obračuni, tekmovanja med strankami in listami za vstop v parlament. Za svetovno javnost bodo - jasno - zanimivejši nogometni obračuni. Kaj pa za slovensko? Tej bi morali biti pomembni tudi domači politični. Tako kot ni vseeno, kdo bo nosil krono najboljše nogometne reprezentance na svetu, Slovencem ne bi smelo biti vseeno, kdo bodo tisti, ki nas bodo zastopali v parlamentu (predvidoma) naslednja štiri leta. Skratka, 13. julija bomo pred televizorji. Kateri obračun bomo spremljali, se bo bržčas težko odločiti. A k sreči je dandanes le malo gospodinjstev z enim samim televizorjem, če pa že je, je ta gotovo tak, da se da na njem naenkrat spremljati dva programa. Tale zadnji mesec utegne biti - kar se tiče odločanja o tem, kaj spremljati - nogomet ali soočenja, bolj neroden. Ampak saj znajo tudi slednja biti zanimiva in polna »golov« ter prepovedanih položajev. V Braziliji danes še ni znano, kdo bo v finalu, v Sloveniji pa je že. Liste kandidatov so morale biti vložene do sinoči do 24. ure. Naslednji dnevi bodo zanimivi. Uh, a on spet... A ni bil ta včeraj še tam ... Japajane, on, ki še sebi ni kos, bo državi... Pa še kakšna bolj sočna. Taka, kije tudi papir ne bi prenesel, prav nogometno navijaška bo vmes. Še eno vzporednico med svetovnim nogometnim prvenstvom in domačimi slovenskimi parlamentarnimi tekmami lahko potegnemo. Svetovno prvenstvo v nogometu poteka vsaka štiri leta. Naše parlamentarne volitve tudi. Razen če ne pride kaj vmes. Kak nizek udarec ali kaka druga nerodnost. Potem se zgodi, kot se je zgodilo tokrat, da mora slovenska politična reprezentanca mandat končati predčasno. Za svetovno nogometno prvenstvo se kvalifikacije začenjajo dve leti pred finalnim obračunom, kvalifikacije za slovenske politične obračune so se, kot že rečeno, zaključile sinoči opolnoči. Vnogometu se na zaključni turnir uvrsti 32 reprezentanc, koliko strank in list se bo v Sloveniji potegovalo za 88 mest v državnem zboru (predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti se volita drugače kot 88 poslancev, parlament šteje 90 poslancev), je jasno šele slab mesec pred finalom. Je pa tudi razlika. Seveda. Kdo bo svetovni prvak v nogometu, ne odločajo gledalci. Kdo bo slovenski prvak na državnozborskih volitvah, pa. Pomembna razlika. Na volitvah odločajo celo tisti, ki na »stadion« sploh ne pridejo. Pravijo, da je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu. Take bi morale biti tudi volitve. Še zdaleč ni vseeno, čeprav se komu zdi, kdo in kako nam bo krojil usodo v prihodnje in s čim nam bo grenil ali lepšal prihodnost. Res ne! Severni Ciper Afrodtin zemeljski dom rajskih Blaž _ r RIVIERA BEACH BUNGALOWS 3* - nočitev z zajtrkom, 25.6. in 2.7. [f PALMA 1 082 80 9000 • www.palma.si NOVO! Gimnazija in maturitetni tečaj online Za vse, ki zaradi pomanjkanja časa ali oddaljenosti od večjega mestnega središča niste utegnili zaključiti gimnazijskega programa ali maturitetnega tečaja. Sedaj imate priložnost, da naredite nekaj zase. V primeru slabega vremena bo slovesnost v Domu kulture Velenje. Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje Vabljeni na informativne dneve v četrtek, 19.6., ob 17. uri na Ljudsko univerzo Velenje. www.srednja.doba.si srednja@doba.si 02/228 38 50 ■ 9770350556014 Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10 2 OD SREDE DO TORKA s 19. junija 2014 lokalne novice Razdelili občinski »kulturni« denar Velenje, 12. junija - Na začetku junija je Mestna občina Velenje objavila rezultate razpisa za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v letu 2014. Na javni razpis, ki se je iztekel 27. januarja letos, so prejeli 76 prijav. Od popolnih 73 prijav se jih je v sofinanciranje uvrstilo 54. Občina bo sofinancirala 20 programov kulturnih društev, ki bodo prejela od slabih 800 do dobrih 2 tisoč evrov. Finančna sredstva bo prejelo 29 kulturnih projektov, od katerih bo večina prejela nekaj več kot 600 evrov, Šaleški študentski klub pa bo za izdajo zgoščenke Lignit 3 prejel dobrih 1.700 evrov. Sofinancirali bodo tudi izdajo 4 knjig, za delovanje Zveze kulturnih društev Šaleške doline pa bodo prispevali dobrih 4.800 evrov. ■ bš 55 misli ob 55-letnici mesta Velenja Velenje, 16. junija - Mestna občina Velenje praznuje letos 55-letni-co. Ob tej priložnosti so objavili natečaj »55 misli ob 55-letnici mesta Velenje«. Vsi, ki želijo sodelovati, morajo do vključno 30. junija 2014 poslati misel o Velenju. Odgovorijo naj na vprašanje: »Zakaj imam rad Velenje?«. Predloge lahko sodelujoči oddajo po elektronski pošti na info@velenje.si, na facebook ali twitter profilu Mestne občine Velenje ali preko letaka, ki ga oddajo v skrinjico v avli Mestne občine Velenje ali pošljejo po pošti. Misel je omejena na 160 znakov. Strokovna komisija bo po končanem natečaju izbrala 55 najlepših misli o Velenju. Izbrane misli bodo uporabili v promocijske namene, njihovi avtorji pa bodo simbolično nagrajeni. Učni park POŠ Vinska Gora Velenje, Vinska Gora - V podružnični osnovni šoli Gorica v Vinski Gori so skupaj z Ljudsko univerzo Velenje sodelovali v projektu Učni parki v Šaleški dolini. Uredili so zeliščni vrt ter postavili dvignjene gredice, s katerih že uživajo prve plodove. Učni park bodo odprli v ponedeljek, 23. junija, opoldne. ■ mkp Monitoring Velenjskega jezera Velenje, 17. junija - MO Velenje je tudi letos naročila monitoring Velenjskega jezera. V času kopalne sezone bo ERIC-o redno spremljal kakovost vode na območju pri čolnarni. Rezultate prvega vzorčenja bodo objavili prihodnji petek na plaži in spletnih straneh občine. MESTNA OBČINA VELENJE Obvestilo Mestne občine Velenje Natečaj »55 misli ob 55-letnici mesta Velenje« Mestna občina Velenje praznuje letos 55-letnico. Ob tej priložnosti objavljamo natečaj »55 misli ob 55-letnici mesta Velenje«. Vsi, ki želijo sodelovati v natečaju, nam morajo do vključno 30. junija 2014 poslati misel o Velenju. Zanima nas odgovor na vprašanje: »Zakaj imam rad Velenje?«. Predloge lahko sodelujoči oddajo po elektronski pošti na info@velenje.si, na facebook ali twitter profilu Mestne občine Velenje ali preko letaka, ki ga oddajo v skrinjico v avli Mestne občine Velenje ali pošljejo po pošti na naslov: Mestna občina Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje. Podrobnejše podatke o natečaju najdete na spletni strani www.velenje.si (V središču). Prijazno vabljeni k sodelovanju! Prvič z lokalnimi tudi volitve v odbore vaških skupnosti Svetniki Občine Šmartno ob Paki 'sejali' še zadnjič pred poletnimi počitnicami - Znova polemično o Mladinskem centru Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 16. junija - Svetniki Občine Šmartno ob Paki so se v ponedeljek še zadnjič pred poletnimi počitnicami sešli na seji sveta. Med 13 točkami dnevnega reda so se najdlje zadržali pri obravnavi osnutka odloka o ustanovitvi tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center (MC). Na referendumu o MC-ju? Po pojasnilu razlagalcev je bil obstoječi odlok iz leta 1999 že vsaj petkrat spremenjen. Zato ga je treba posodobiti, se o zadevah bolj dogovoriti in jih uskladiti z veljavno zakonodajo oziroma »ga prilagoditi razmeram in času«. V razpravi so svetniki opozorili na nekatere nejasnosti v osnutku in izrazili prepričanje, da jih bodo snovalci upoštevali pri pripravi predloga odloka. Se pa v razpravi tudi tokrat predvsem svetniki iz vrst SDS niso mogli izogniti prepričanju, da bi morala občina kot lastnica razmišljati o oddaji v najem ali celo odprodaji zavoda. Stroški delovanja, menijo, so previsoki in jih občina dolgoročno ne bo mogla pokrivati. »Razpišimo referendum o tem, ali ga občani potrebujemo ali ne,« je bil kritičen svetnik Jože Slemenšek. Župan Janko Kopušar se je vključil v razpravo z obljubo, da se bodo trudili za pre- gledno delovanje zavoda in naredili vse, da bo služil svojemu namenu. Predsednica sveta javnega zavoda in svetnica Marjanca Rogel Peršič pa je od svetnikov pričakovala več pozitivne energije, saj se ekipa v MC-ju trudi, da bi v prihodnje še bolj povezoval vse občane. Odbori vaških skupnosti po 5 članov Šmarški svetniki so na sejah občinskega sveta v minulih letih že sprejeli Odlok o vaških skupnostih (VS), na osnovi katerega bodo volilni upravičenci v lokalni skupnosti letos prvič volili svoje predstavnike v odbore slednjih hkrati z izvedbo volitev župana in članov občinskega sveta. Na tokratni seji so po skrajšanem postopku sprejeli še odlok o določitvi števila članov odborov in volilnih enot v vaških skupnostih. Doslej so jih volili na zborih krajanov. S sprejetjem odloka so svetniki določili, da bodo območja vaških skupnosti takšna, kot so bila doslej (vsako naselje svoja VS, izjema sta samo VS Gavce - Veliki Vrh in Veliki Vrh - Gavce), vsak odbor VS pa bo štel 5 članov. Na seji so ob poročilu o izvajanju socialnovarstvene pomoči družini na domu za lani izrazili zadovoljstvo nad kakovostjo storitev, dali so soglasje k 5,2 odstotka nižji ceni storitve ob delavnikih, pohvalne besede pa so namenili še delu prostovoljcev ter Območnega združenja RK Velenje v prizadevanjih pomagati ljudem v stiski. V nadaljevanju seje so potrdili še predlagano delitev denarja društvom in organizacijam v občini za letos. V letošnjem proračunu je predvidenih za sofinanciranje njihove dejavnosti 15 tisoč 840 evrov. Na razpis je prispelo 28 vlog, omenjeni znesek pa so razdelili med 27 društev in organizacij. Hkrati so svetniki menili, da bo tudi novi pravilnik treba znova nekoliko popraviti, da bo zadovoljil čim več upravičencev. ■ Z zadnje seje pred poletnimi počitnicami I j Dolžina in kratkost enega meseca Zdaj gre pa zares - Mesec že videnega in že slišanega - Omejena Slovenija -»Nogometni« Izletnik - Pivovarna prodaja Birro - »Alpinci« v Žički kartuziji -Žalčanom bolj ravno Od 13. rožnika do 13. srpna bo pri nas živahno. V sedanjem predvolilnem času mnogi radi govorijo, da gre za Slovenijo, a takemu govorjenju se nekateri le nasmihajo. Saj prepogosto osebni ali strankarski interesi prevladujejo nad skupnimi, osebna in strankarska stremljenja nad tem, da bi šlo dobro državi. Pa seveda zato ni čudno, da smo, kjer smo - in nismo ravno v rožnatem položaju. Zdaj še niti to ni jasno, ali smo že res dosegli dno ali lahko pademo še nižje. Saj tudi gospodarstveniki pravijo, da so naši rezultati v veliki meri sad dobrega poslovanja naših partnerskih držav, v katerih se izkazujejo naša izvozna podjetja. Še preveč pa je takih, ki capljajo na mestu ali se še pogrezajo v težave. To kaže tudi število ljudi na zavodih za zaposlovanje. Saj tudi tu nekateri pravijo, da zadnje zmanjševanje števila brezposelnih ne kaže prave podobe. Ko bo konce poletne sezone, svarijo, se bo število spet povečalo. Da bo spet več ljudi na cesti. V še večjem neudobju, saj vemo, kakšne ceste imamo. Zaradi cest oziroma mostov je Slovenija omejena - saj je na mnogih mostovih omejena hitrost, na mostovih je omejena obremenitev. Ostale ceste pa so vse bolj podobne krpankam. A kaj ko take umetnine nihče ne ceni. Ob takem stanju, ko še za obnovo cest ni denarja, je razmišljanje o gradnji novih, recimo hitri cesti 3. razvojne osi, že kar misija nemogoče. Bojim se, da bodo stanje naših cest v predvolilni evforiji premalo čutili predstavniki strank, ki jih bodo do 13. julija še dodatno obremenjevali, ko bodo hiteli po naši deželici, da prepričajo volilce, da je glas zanje najboljša naložba za prihodnost. In ne vlaganje v ceste. V povezavi s cestami prihaja novica tudi iz Celja. Izletnik, kije znan na širšem območju, ima novega lastnika. Na trg ga je postavila Gorenjska banka, ki ga je »pridobila« ob polomu Viator-Vektorja. Kot se za ta čas spodobi, je na dražbi Izletnik kupil Darko Klarič, vsaj v Celju znan tudi v nogometnih logih. S svojim Publikumom je bil sponzor celjske nogometne ekipe, tudi zdaj s celjskim klubom tesno sodeluje. Ni pa na novem le prevozniški Izletnik. Prenovo doživlja tudi celjski hotel, ki ga je zgradila ta družba in je dolga leta deloval z imenom Celeia, ko ga je prevzel gostinec Štorman, pa ga je poimenoval po svojem priimku. Po obnovi naj bi mu novi lastnik spet nadel staro ime. Slabe ceste bodo bolj čutili Zasavčani, ki se bodo morali pogosteje kot doslej voziti v Celje. Cestne možnosti sicer nimajo le ene, a dobre nobene. Na vožnjo v Celje jih je prisilil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je ukinil invalidsko komisijo v Trbovljah, take, ki tovrstne usluge potrebujejo - teh pa je v »nezdravem« Zasavju veliko, pa napotil na ustrezno komisijo v mestu ob Savinji. Ne bodo pa zaradi slabih cest, ampak zaradi slabega poslovanja laški pivovarji prodali družbo Birra Pejo na Kosovem. To so kupili pred osmimi leti, nato so jo »podarili« hčerki, Unionu. Zdaj pa ... Ob takih dogajanjih je nekaterim »vse ravn'«, vse veliko bolj ravno pa je res v središču Žalca. Nekaterim je to všeč, drugim pa . V Slovenskih Konjicah, ki se letos spet potegujejo za čim boljšo uvrstitev na evropskem lepotnem tekmovanju Entente Florale (v tem tekmovanju o urejenosti okolja so v Sloveniji orali ledino), pa bodo ta mesec s kar 60 prireditvami počastili občinski praznik. Tudi s prvim od glasbenih večerov v Žički kartuziji, na katerem bodo odmevali zvoki Alpskega kvinteta. Predzadnji dan rožnika pa bodo gostili ocenjevalno komisijo Entente Florale; tedaj se bodo v mestu tudi predstavila kulturna in turistična društva. Se pa v konjiški občini - v Žičah še posebej - že pripravljajo na 850-letni-co prihoda kartuzijanov v ta kraj. Tega se bodo spomnili prihodnje leto. Pa še to: kamnolom Pirešica res zasluži svoje ime. Okoli njega oziroma njegovega prejšnjega lastnika je že močno pokalo. In nekoč je po njegovi strmini padalo kamenje, zdaj pri njegovi prodaji pada cena. ■ k n n NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: TIskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 3 AKTUALNO - 3 19. junija 2014 «"CAS »Velenje mora postati še bolj privlačno za prijetno življenje in investiranje« Župan Bojan Kontič se veseli številnih projektov, ki trenutno potekajo, še posebej prenovljenega mestnega središča, promenade -V prihodnjem obdobju postavlja v ospredje izboljšanje poslovnega okolja, ohranitev obstoječih in pridobitev novih delovnih mest Mira Zakošek Zadnje leto je mestna občina Velenje eno veliko gradbišče. Najbolj opazno je tisto, kar se dogaja v mestu, velika dela pa potekajo tudi v bližnji okolici (obsežen kohezijski projekt vodooskrbe in kanalizacije, popravila cest). O tem smo se pogovarjali z županom občine Velenje Bojanom Kontičem. Gospod župan, že celo mandatno obdobje je Mestna občina Velenje naložbeno uspešna. Letošnje leto pa bo v tem pravzaprav rekordno. Kar 60 odstotkov od dobrih 58 milijonov evrov težkega proračuna boste namenili naložbam. Vam to uspeva, ker zelo uspešno črpate nepovratna evropska in državna sredstva? »Zahvala gre odlični ekipi, ki zna poiskati finančna sredstva, in seveda vsem, ki se ukvarjamo s projekti, ki jih Velenje nujno potrebuje, saj znamo oceniti, za katere bomo lahko pridobili nepovratna sredstva. V Velenju smo tudi v preteklosti veliko vlagali. Leta 2010, ko sem postal župan, smo za naložbe lahko namenili le 35 odstotkov proračuna, vse ostalo za tekočo porabo. Letos je investicijskih sredstev že 60 odstotkov, ob tem pa moram vsekakor poudariti, da tekoča poraba ni čisto nič okrnjena. Pravzaprav ravno nasprotno, saj smo kulturi, športu in sociali dodali nekaj sredstev, prav tako pa nadgradili bogate nadstandardne programe, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja tukajšnjih prebivalcev. Nikoli nismo za šport namenjali toliko sredstev kot sedaj in brez naše pomoči številni športni klubi ne bi preživeli.« Naložbe bodo torej letos v Mestni občini Velenje znašale kar okoli 34 milijonov evrov. Koliko je zaradi tega občina zadolžena? »Letos predvidevamo neto zadolžitev v višini 2,1 milijona evrov, a najbrž toliko niti ne bo potrebno. Skupna zadolžitev znaša okoli 16 milijonov evrov, kar pomeni, da bi se lahko popolnoma razdolžili, če bi se naložbam odpovedali za leto in pol. Seveda skušamo izkoristiti vse priložnosti: pridobiti nepovratna evropska in državna sredstva, svoj delež pa zagotoviti s pridobitvijo ugodnih kreditov (ekološki, stanovanjski sklad). ^^^^ Odločamo se za projekte, ki bo- I do z uporabo sami vračali najeta I posojila, npr. kohezijski projekt I vodooskrbe, gradnja stanovanj... Kohezijski projekt Celovita oskr- I ba s pitno vodo v Šaleški dolini je I največji kohezijski projekt, ki se I trenutno izvaja v Sloveniji. Njego- I vo vrednost smo po odobreni vlo- I gi za pridobitev kohezijskih sred- I stev ocenili na 41 milijonov evrov. Soinvestitorici sta še Občina Šo- I štanj in Občina Šmartno ob Paki. Uspešno smo pridobili 69 odstot- I kov sredstev iz EU, 12 odstotkov I bo primaknila država, ostalo pa bomo zagotovile občine plačnice. Projekt bo dolgoročno prispeval h kakovostnejšemu življenju občanov, zagotovil bo nemoteno oskrbo gospodinjstev s kakovostnejšo pitno vodo, kar bo vplivalo na zdravje ljudi, hkrati pa bo zaščitil vode v tukajšnjem okolju. Če naš uspešen projekt primerjamo z ostalimi v Sloveniji, smo lahko zelo ponosni. Poudarim naj tudi, da naša zadolženost še zdaleč ne dosega z zakonom dovoljene višine, premoženje iz leta 2010 (171 milijonov evrov) pa smo povečali na 212 milijonov evrov.« V prihodnji dneh odpirate promenado, to je eden od projektov, na katerega ste osebno zelo ponosni. »Res sem zelo ponosen. Predvsem zato, ker je bilo Velenje vedno znano po tem, da je lepo, zeleno in čudovito mesto, ki so ga politiki vedno radi pokazali. Pri tem je treba poudariti vlogo legendarnega direktorja Premogovnika Velenje, takrat Rudnika lignita Velenje, in kasnejšega župana Nestla Žganka, ki je načrtoval gradnjo mesta tako, da bodo rudarji, ki so večino dneva v temi, vsaj takrat, ko so na svetlem, preživeli v lepo urejenem mestu. Naša generacija je torej dobila urejeno mesto in naša dolžnost je, da ga takšnega ohranimo tudi v prihodnje. Center našega mesta je bil resnično potreben obnove, saj je bil star toliko kot mesto, 55 let. Predvsem pa je težavo predstavljala dotrajana komunalna in telekomunikacijska infrastruktura, most in nenehna poplavna ogroženost mesta. Ker smo za ureditev vse- ga tega (pa še veliko več: poskrbeli smo tudi za parkiranje, posodobljeno okolico, nov prireditveni prostor, energetsko sanacijo, s tem pa tudi ureditev vseh okoliških stavb Šolskega centra Velenje in Zdravstvenega doma Velenje) uspeli pridobiti kar 80 odstotkov nepovratnih sredstev, bi nas mora- % li, če tega ne bi naredili, kljub gospodarski krizi občani vprašati po zdravju. Prepričan sem, da bomo na ta del središča Velenja vsi ponosni in bo nova promenada postala prostor prijetnih doživetij.« Občinski proračun krize pravzaprav ni čutil, krizo pa vendarle čutijo občani. Kako jo skušate blažiti? »Tudi proračun je krizo čutil. Ko sem nastopil mandat, je bila v njem petmilijonska luknja. To smo morali odpraviti, a tega nismo naredili na škodo ljudi. To nam je tudi konstantno vodilo. Kriza se seveda čuti, kriza je v našem prostoru, vse več ljudi je brez dela, vse več ljudi je tudi takšnih, ki imajo delo, pa imajo tako nizke dohodke, da težko preživijo. Za socialo zato namenjamo vsako leto več sredstev in tega denarja nam nikakor ni žal. Zagotavljali ga bomo tudi v prihodnje, ob tem pa izvajali ukrepe, s katerimi bi socialne stiske ljudi čim bolj omilili. To je seveda mogoče z ustvarjanjem novih delovnih mest in okoljem, ki je naklonjeno podjetništvu. Naj pa ob tem povem, da izvajamo tudi mnoge nadstandardne programe, s katerimi blažimo stiske ljudi (brezplačni potniški promet, brezplačen najem koles, mestna blagajna, Velenjska plaža ...).« Nova delovna mesta so edino upanje za uspešno rast države, pa tudi za rast občin. nKako in koliko lahko pri tem pomagate? »V zvezi z delovnimi mesti želimo v prihodnje v naši lokalni skupnosti še posebej veliko postoriti, saj imamo nadpovprečno brezposelnost, še posebej med mladimi. V zadnjem desetletju smo v Velenju izgubili 5.000 delovnih mest, število delovno aktivnega prebivalstva pa se je zmanjšalo za 3.150. Četudi imamo 716 poslovno delujočih gospodarskih družb in skoraj tisoč samostojnih podjetnikov, je delovnih mest še vedno premalo. Ozko gledano, imamo v Velenju dovolj delovnih mest za naše občanke in občane. A če želimo ostati gospodarsko središče, je nujno, da tudi občani drugih, sosednjih občin dobijo zaposlitev v Velenju in teh zaposlitev ni malo. Posebej bi poudaril tudi pomembno vlogo Gorenja, v katerem se zelo trudijo, da v naši dolini ohranijo čim več delovnih mest. Poleg tega je Gorenje naša blagovna znamka, ki promovi-ra Velenje in Slovenijo. Saj veste, Gorenje - Velenje. Dobre obete imata tudi Veplas in Plastika Ska-za, seveda pa tudi nekateri drugi gospodarski subjekti. Lokalna skupnost lahko prispeva k boljšemu poslovnemu okolju, veliko več pa ni v naši moči. V tem letu smo delo preko javnih del zagotovili kar približno 100 občanom. Za spodbujanje podjetništva smo iz proračuna namenili 200 tisočakov, med drugim tudi za subvencioniranje najemnin v središču mesta in nadaljnji razvoj posameznih gospodarskih družb. S tem smo omogočili zaposlitev 42 novim delavcem. Veliko si prizadevam, kot sem že dejal, za lokalno spodbujanje podjetništva in privlačnosti lokalne skupnosti za podjetnike in investitorje. Želimo namreč, da bo Velenje podjetnikom prijazno, da bodo občani tukaj ostajali, se sem vračali ali pa prihajali od drugod in tukaj tudi vlagali.« Grenak priokus ostaja za tretjo razvojno os. Država že tri desetletja zavlačuje ta projekt. Med tem so se zamenjale številne vlade, tudi vaše. Zdi se, da se težava le še odmika. Je res vprašanje le denar? »Na tretjo razvojno os gledamo kot na priložnost za razvoj našega okolja, saj je za Velenje zelo pomembna, ker povezuje tri različna območja - Koroško, Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino. Potrebujemo jo predvsem zaradi boljše logistike naših gospodarskih subjektov. Na to zelo pomembno dejstvo skupaj z Gorenjem opozarjamo že ves čas. Žal do sedaj neuspešno. Če država misli, da eden največjih izvoznikov v Sloveniji, kar Gorenje vsekakor je, ni toliko pomemben, da bi na njegovo dvorišče pripeljali normalno cesto, po kateri bi lahko uspešneje načrtovali svoje prodajne poti, ki vodijo po celotni Evropi in še dlje, potem nam pravzaprav v tej Sloveniji sploh ni pomoči. Kljub temu sem prepričan, da bo to spoznanje dozorelo in se bomo v Sloveniji kmalu odločili, kaj je za nas pomembnejše. Ali za vsako ceno ohraniti vsak kos kmetijskega zemljišča ali pa več tisoč delovnih mest v Gorenju? Vztrajali bomo še naprej in glasno zahtevali takojšnjo izgradnjo te ceste.« Gotovo imate še ideje, kaj bi v občini še postorili. Pripravljate morda še kakšen večji projekt? »Verjetno se bo kakšen projekt zgodil, ne da bi ga posebej načrtovali. V Velenju, denimo, nismo imeli veterinarske ambulante, pa jo zdaj imamo pri železniški postaji. Projektov je veliko in idej tudi. Seveda pa si v tem trenutku želim predvsem, da bi ohranili obstoječa delovna mesta, še posebej v rudarstvu in energetiki, in da bi o teh podjetjih, ki degradirata naše okolje v večji meri kot trenutno, odločali v naši dolini. Želim si, da prodajnih programov oz. podjetij v Skupini PV, ki so se že uveljavila, ne bi kar preprosto odprodajah. Potreben je skupen in celovit pristop k reševanju nastalih težav. Naš turistični razvoj vsekakor zavira zračni jašek Premogovnika Velenje, ki stoji sredi našega turistično-rekreacijskega centra Jezero in spušča v okolje jamski zrak. Izvozni jašek NOP II, katerega gradnja je ustavljena, bi razrešil tudi to vprašanjem. Ta izgradnja bi tudi pomenila, da v Pesju ne bi več potrebovali transporta premoga, ki poteka po površini zemlje, in bi ta prostor lahko namenili drugim dejavnostim. Naj omenim še staro elektrarno v lasti Premogovnika Velenje, ki jo je potrebno čim prej prenoviti. Žal so vsi dosedanji načrti propadli. Upam, da bomo skupaj z lastnikom stare elektrarne kmalu izbrali primerno vsebino, saj tudi zaradi propadanja tega objekta že dvakrat nismo bili ocenjeni za najlepše mesto. Želim si tudi, da bi našli kupca za grad Turn in tako poslovno ali turistično razvili to območje - poleg jezera, kjer imamo drzne načrte v novi finančni perspektivi. Seveda pa moramo poskrbeti tudi za mnoge projekte, ki bodo še dodatno obogatili kvaliteto življenja občank in občanov v našem mestu. Pri tem mislim predvsem na nadgradnjo komunalne, prometne infrastrukture in iskanje alternativnih rešitev za pridobivanje toplote za ogrevanje naših domov. V Velenju moramo ustvariti pogoje, da bodo vse starostne skupine čutile pripadnost našemu mestu in bomo vsi skupaj upravičeno še bolj ponosni nanj.« ■ I >w Srečanje partnerskih mest V projektu MINHER gosti Velenje predstavnike petih mest - Več prireditev Velenje, 19. in 20. junija - Mestna občina Velenje je partner mednarodnega projekta MINHER - programa Evropa za državljane. Vsa mesta, ki so partnerji projekta, med drugim povezuje močna premogovniška tradicija. Danes in jutri bo Mestna občina Velenje gostila srečanje predstavnikov partnerskih mest, ki sodelujejo v projektu. V projekt MINHER so poleg Velenja vključena še mesta: Raša in Labin iz Hrvaške, Bano-vici iz Bosne in Hercegovine, Rybnik iz Poljske ter Carbonia z italijanske Sardinije. Danes ob 17. uri bodo skupaj s Premogovnikom Velenje in Mestom Labin v Muzeju premogovništva Slovenije odprli razstavo z naslovom Od rudarskega jaška do umetnosti, z njo pa se bodo predstavili slikarji iz Labina. Avtorje in likovna dela bo predstavila likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Branka Arh. Ob tej priložnosti bomo v Muzeju premogovništva Slovenije razstavili tudi kose premoga iz partnerskih mest. Ob 18. uri pa bodo v Sončnem parku pripravili koncert, na katerem bosta nastopila Gradski orkestar Labin in Godba veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje. V petek pa bodo v prostorih vile Biance v dopoldanskem času potekala zanimiva predavanja. ■ Odboru zmanjkuje denarja Velenje, 17. junija - Odbor za pomoč občankam in občanom Mestne občine Velenje že od leta 2009 pomaga socialno ogroženim posameznikom, družinam in skupinam. Letos je odbor skupaj razdelil 8.430 evrov. 3.000 evrov so namenili za nakup šolskih potrebščin, ki jih bo med socialno ogrožene otroke razdelil Območni odbor Rdečega križa Velenje, dodatnih 3.000 tisoč evrov pa je odbor namenil Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje za letovanje otrok na morju. Na podra-čunu Mestne občine Velenje za dobrodelne namene je trenutno le še dobrih 15 tisoč evrov. Zato bodo jeseni v Velenju pripravili veliko dobrodelno prireditev, hkrati pa prosijo vse, ki lahko pomagajo, da nakažejo svoj prispevek na podračun Mestne občine Velenje za dobrodelne namene št: SI56 0133 3600 0000 925, in s tem tudi sami prispevajo za pomoč družinam in posameznikom v lokalni skupnosti. ■ Dan državnosti Te dni se bodo po občinah zvrstile slovesnosti ob dnevu državnosti. Velenje - V Velenju bo proslava pri Lipi samostojnosti na novi promenadi v ponedeljek, 23. junija, ob 19. uri. Kulturni program bodo pripravili učenci Osnovne šole Šalek. Slavnostna govornica bo direktorica uprave Mestne občine Velenje Andreja Katič. Šoštanj - V torek, 24. junija, ob 18 h se bo v Skornem pri Šoštanju začela osrednja občinska svečanost ob dnevu državnosti. Slavnostni govornik bo župan Šoštanja Darko Menih. Prireditev bo potekala pod šotorom. Po uradnem delu vabijo prisotne tudi na družabno srečanje, ki ga bosta popestrila ansambla Smeh in Modrijani. Poskrbljeno bo tudi za jedačo in pijačo. Na praznični dan, v sredo, 25. junija, od 17. ure naprej pa pripravlja Krajevna skupnost Šoštanj na Pustem gradu srečanje Šoštanjčanov. Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki bodo dan državnosti zaznamovali s prireditvijo v torek, 24. junija, ob 20. uri v šmarškem kulturnem domu. Priložnostni kulturni program bodo pripravili člani Kulturnega društva Šmartno ob Paki. ■ Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10 4 NALOŽBE V MO VELENJE Hk^iv jIbA 19. junija 2014 Rebalans proračuna Mestne občine Velenje omogoča še 1,3 mio evrov več investicijskih odhodkov v letu 2014 © MESTNA OBČINA VELENJE V Mestni občini Velenje si prizadevamo, da Velenje ostaja mesto priložnosti in številnih možnosti. Vanj vlagamo, ga urejamo ter občankam in občanom z različnimi ukrepi in aktivnostmi omogočamo varno in prijetno bivanje. Ponosni smo, da so člani sveta Mestne občine Velenje na zadnji seji potrdili rebalans proračuna za leto 2014, saj je v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2014 načrtovanih za kar 1,3 mio evrov več investicijskih odhodkov. Načrtovani so v višini 34.989.848 evrov in predstavljajo kar 59 % proračuna. Pomembnejši investicijski projekti Mestne občine Velenje v letu 2014 so: naložbe po programu kohezije v oskrbi z vodo 12.944.128 evrov, nakup stanovanj Gorica 2.516.100 evrov, Prenova mestnega središča Velenje LEPICENTER - Projekt Promenada 2.263.000 evrov, naložbe v oskrbi s toplotno energijo 1.691.132 evrov, Podjetniški center Standard 1.225.560 evrov, energetska sanacija ZD Velenje 1.160.000 evrov, obnove cest po koncesiji za ceste 808.000 evrov, energetska sanacija Galerije KMALU SE BOMO SPREHODILI PO NOVI PROMENADI V urejenosti okolja smo v Velenju zelo aktivni, saj se zavedamo, da tudi urejenost mesta in okolice vpliva na počutje prebivalcev naše občine in tudi drugih obiskovalcev. V teh dneh se je v Velenju zaključil najpomembnejši projekt - obnova mestne promenade. S projektom smo želeli postati prepoznavni kot mesto z lepim centrom in prepričani smo, da bodo sedaj obiskovalci še raje prihajali, lokalni trgovci in obrtniki v mestu pa bodo bolje poslovali. Mestna občina Velenje je za izvedbo projekta uspela pridobiti skoraj dva milijona evrov evropskih nepovratnih sredstev (1.963.886,52 evra). Za projekt smo prido- Graf 1: Pregled odhodkov proračunov Mestne občine Velenje v obdobju 2010-2014 Velenje 713.159 evrov, ureditev športnih igrišč 650.000 evrov, vzdrževanje objektov Vrtca Velenje 520.000 evrov, investicijsko vzdrževanje in obnove stanovanj 505.000 evrov in ureditev male dvorane v domu kulture Velenje 359.242,07 evra. Odhodki v rebalansu proračuna za leto 2014 so v primerjavi z odhodki, doseženimi leta 2010, večji za 26,9 milijona evrov. Investicijski odhodki v rebalansu proračuna za leto 2014 so v primerjavi z investicijskimi odhodki, doseženimi leta 2010, večji za 23,6 milijona evrov. tovljene pomanjkljivosti in da obsega pogodbena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih del. Vrednost pogodbenih del je 359.242,07 evra (DDV je zajet v ceno). Mestna občina Velenje je na javnem razpisu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije pridobila sredstva za sofinanciranje te investicije v višini 148.978 evrov. Mala dvorana kulturnega doma bo predvidoma prenovljena do 1. oktobra 2014. V SONČNEM PARKU BOMO DRSALI TUDI V PRIHODNJE Mestna občina Velenje se je v lanskem letu odločila, da na območju kotalkališča v Sončnem parku na sodobnem drsališču poskusno organizira možnost drsanja in igranja hokeja na ledu. Dolgoletne želje po drsanju v zimskem času, pa tudi neugodne zimske razmere v zadnjih letih (nezmožnost drsanja pri letnem kinu oz. na jezeru) so Graf 2: Pregled odhodkov proračunov Mestne občine Velenje v letih 2010 in 2014 - tekoči in investicijski odhodki Graf 3: Pregled investicijskih odhodkov proračunov Mestne občine Velenje v obdobju 2010-2014 bili še 320 tisoč evrov iz državnega proračuna, 910.610 evrov pa smo financirali iz lastnih sredstev. Izvajalec HTZ Velenje in njegov partner RGP, d. o. o., ter njuni podizvajalci in kooperanti so te dni intenzivno opravljali še zadnja zaključna dela na promenadi. Intenzivno so potekala dela tudi v zunanji ureditvi. Dokončali so potke in urbane elemente, elemente estetsko zbrusili in nanesli zaščitni premaz. Izvedli so nove zasaditve in humusiranje površin. Zaključena je bila montaža javne razsvetljave, konfinov in prometnih znakov. Uredili so tudi strugo Pake in naredili manjši otoček, ki deli nizke pretoke Pake na dva dela. Niveleto dna so delavci dodatno stabilizirali z napravo talnih pragov. Zaključena so tudi dela na parkirni hiši. Več informacij o promenadi dobite na spletni strani: www.lepicenter.velenje.si. Občankam in občanom se zahvaljujemo za strpnost in razumevanje v teh mesecih, ko je intenzivno potekala prenova in so bile nekatere poti v mestu neprehodne. MALA DVORANA V DOMU KULTURE VELENJE BO KMALU PRENOVLJENA Mestna občina Velenje skupaj s Festivalom Velenje in drugimi organizatorji skrbi za pestro kulturno dogajanje v mestu. Veseli smo, da bo s prenovo male dvorane kulturnega doma Velenje priložnosti za to še več. S prenovo male dvorane, ki jo začenjamo v teh dneh, bomo pridobili novo prireditveno dvorano (160 m2) za približno 100 obiskovalcev, namenjena pa bo regijskim potrebam. S prenovo želimo povečati število dogodkov, vzpostaviti stalno lutkovno gledališče, programsko razširiti obstoječo ponudbo za izbrane ciljne skupine in seveda povečati število obiskovalcev in turistov v mestu. Prenovljena dvorana bo omogočala pripravo in izvedbo kulturnih programov in projektov različnih produ-centov iz mestne občine Velenje in širšega prostora, izvedbo državnih in mednarodnih projektov ter ponudila kakovostne tehnične pogoje za realizacijo niza dodatnih novih vsebin, ki bodo redno nagovarjale tudi različne manjše skupine obiskovalcev in s tem bistveno obogatile celovitost kulturne ponudbe v Velenju. Izvajalec del je podjetje LESNINA MG OPREMA, podjetje za inženiring, d. d., Ljubljana, ki je bil izbran na javnem razpisu po odprtem postopku. Pogodbena dela zajemajo gradbena in obrtniška dela, dela na kanalizaciji ter elektro in strojnih instalacijah. Dela se bodo izvajala okolju prijazno in po sistemu »ključ v roke«, kar pomeni, da bo izvajalec izvedel vsa dela, potrebna za prenovo, odpravil vse ugo- narekovale poskusno postavitev sodobnega drsališča v Velenju. Projekt je vodil Javni zavod Rdeča dvorana v sodelovanju s Hokejskim klubom Velenje, Festivalom Velenje in Zavodom mladine Šaleške doline. Za prvo sezono so bile sklenjene najemne in lizinške pogodbe za šotor, tehnologijo priprave ledu in spremljevalne objekte. Drsanje je bilo za vse obiskoval- Naš čas, 19. 6. 2014, barve: CM K, stran 5 19. junija 2014 NALOŽBE V MO VELENJE 5 ke in obiskovalce brezplačno. Zanimanje in zasedenost drsališča je bila izjemna. Priredili smo kar nekaj prijetnih kulturnih dogodkov na ledu, plesnih predstav, predstav za otroke, šole pa so izkoristile drsališče tudi za izvedbo športnih dne-vov oz. za ure športne vzgoje. Hokejski klub Velenje je dobil domicilno igrišče za igranje hokeja na ledu, na katerem so ob večerih med tednom vseskozi potekale rekreacijske tekme. Poskusno je bil odigran tudi turnir v curlingu, ki je navdušil tako tekmovalce kot gledalce. Tako smo se v Mestni občini Velenje odločili, da projekt nadaljujemo tudi v naslednjih zimah in našim občankam in občanom tudi v prihodnje zagotavljamo na drsališču v Sončnem parku veliko veselja in zabave. Celotno tehnologijo in šotor ter vse, kar sodi zraven, bomo za naslednjo sezono kupili in s tem na dolgi rok zmanjšali stroške delovanja drsališča. V letošnjem proračunskem letu smo načrtovali za investicijo in obratovalne stroške znesek v višini 310 tisoč evrov. V VELENJU BO PONOVNO ZAŽIVEL SMUČARSKO SKAKALNI CENTER V Mestni občini Velenje z različnimi ukrepi podpiramo šport in športne aktivnosti. Velenje je bilo v preteklosti znano tudi kot mesto, v katerem je potekala revija smučarskih skokov, in z izgradnjo modernega smučarsko skakalnega centra bomo poskrbeli, da se tradicija smučarskih skokov v Velenju nadaljuje. V sodelovanju s Smučarsko skakalnim klubom Velenje smo se že lotili izdelave dokumentacije za izgradnjo novega centra. Oktobra 2013 je bilo izdano gradbeno dovoljenje; to je zajemalo legalizacijo nekaterih objektov, ki v centru ostajajo (brunarica, sodniški stolp), porušitev skakalnice K 85 m, zaletnega stolpa K 55 m in spremljajočega stolpa ter izgradnjo nove K 55 m skakalnice, ki bi bila prilagojena naravnemu terenu. V letu 2013 smo izvedli fazo porušitve. Zaradi porušitve skakalnega stolpa je bilo potrebno odstraniti dve stalni bazni postaji za mobilno telefonijo. Operaterja sta sedaj v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za postavitev stalnih baznih postaj, ki bosta okolju primerna in čim bolj vpeta v naravo. Decembra 2013 je stroka s področja smučarskih skokov na Mestno občino Velenje podala dodatno pobudo po spremembi predvidene umestitve skakalnice K 55 m v prostor in umestitvi dodatne skakalnice K 35 m v ta center. Skladno s smernicami Mednarodne smučarske zveze FIS bomo v Velenju zagotovili center s petimi skakalnicami: K 7 m, K 14 m, K 20 m, K 35 m in K 55 m, ki bodo omogočale mladim skakalcem večje možnosti - trening na skakalnicah od najmanjše do največje. V letošnjem letu smo v proračunu Mestne občine Velenje načrtovali 200 tisoč evrov za dokumentacijo in večji del izvedbe. Pričakujemo, da bomo po pridobitvi novega gradbenega dovoljenja in izbiri izvajalca pričeli delati v avgustu 2014. SPORTNI PARK KONOVO BO ZNOVA ZAŽIVEL Pred nmogo leti je bilo na »konovskem športnem igrišču« zelo živahno, tam so se zbirali prebivalci iz različnih koncev Velenja. V zadnjih letih pa igrišče ni bilo vzdrževano in tudi druženja na njem je bilo vedno manj. V Mestni občini Velenje pa si skupaj s Krajevno skupnostjo Konovo želimo, da bi športno igrišče na Konovem ponovno oživelo in postalo središče za rekreacijo in druženje tako krajanov te krajevne skupnosti kot tudi širše. Izvedba projekta obnove bo dvofazna. Trenutno že potekajo dela za celovito ureditev špor-tno-rekreativnih, parkirnih in infrastrukturnih vsebin, ki bodo končana do oktobra 2014. Velik poudarek vsebine parka bo na športni igri otrok in mladine, čemur bodo namenjene tudi večje površine za otroško igrišče. V prihodnje nameravamo tja umestiti tudi nov servisni objekt - na isto lokacijo, kot je bil umeščen nekdanji objekt. Ker želimo na tem območju urediti tudi promet in zagotoviti varnost pešcev, imamo hkrati v načrtu tudi izgradnjo pločnika do Trubarjeve ulice. V letošnjem letu za izvedbo tega projekta načrtujemo v občinskem proračunu sredstva v višini 550 tisoč evrov. ENERGETSKA SANACIJA ZDRAVSTVENEGA DOMA VELENJE BO DO KONCA LETA ZAKLJUČENA V teh dneh intenzivno poteka tudi zaključna faza energetske sanacije Zdravstvenega doma Velenje. Izvajalec del je družba IMP, d. d., ki je bila kot najugodnejši ponudnik izbrana na javnem razpisu in izvaja gradbena, obrtniška, instalacijska in druga dela, ki so potrebna za energetsko sanacijo zdravstvenega doma. Celotna vrednost del s klavzulo »ključ v roke« znaša 1.117.112,97 evra (DDV je v ceno zajet). Dela naj bi bila zaključena predvidoma do konca avgusta letos. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo v okviru Javnega razpisa za Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti iz leta 2012 zagotovilo sredstva v višini 836.387 evrov. Delež prispevka Evropske unije znaša 85 % iz Kohezijskega sklada, 15 % pa znaša delež slovenske udeležbe za kohezijsko politiko. Razliko bo Mestna občina Velenje financirala iz lastnih sredstev. POT NA VELENJSKI GRAD BO KMALU LEPŠA IN ZANIMIVEJŠA Pešpot, ki nas od Vile Biance popelje na Velenjski grad, so uredili pred približno tridesetimi leti. V letu, ko Velenje praznuje 750-letnico prve pisne omembe trga Velenje in 55-letnico odprtja novozgrajenega mestnega središča, pa jo bomo dopolnili s stalno razstavo ter klopmi in jo tudi osvetlili. Vzdolž 350 metrov dolge poti si bodo tako od jeseni naprej ritmično sledili razstavni paneli, ki bodo obiskovalcem predstavljali preteklost našega prostora vse od paleolitika do novejše zgodovine. Na razglednih točkah bodo postavljene lesene klopi, s čimer bomo ustvarili prijetna počivališča. Pot bo ambientalno osvetljena in bo lepo vidna dopolnjevala veduto Velenjskega gradu, ki razveseljuje domačine in obiskovalce ob prihodu v Velenje iz južne in vzhodne smeri. Pot na grad bo polepšala in popestrila tudi zasaditev avtohtonih rastlin ob poti, s čimer bomo izboljšali dolgoletne učinke zemeljske erozije. V okviru ureditve bi lahko svoje viške pridelkov in izdelkov prodajali v središču mesta. Od odprtja leta 2007 pa do danes je mestna tržnica že polno zaživela. Vedno večje povpraševanje po prodajnih mestih pa kaže na to, da je trenutna tržnica s svojimi kapacitetami premajhna. Glede na obstoječo prodajo je 10 prodajnih stojnic umeščenih v pokritem atriju ob kavarni Lucifer, kjer poteka prodaja vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih. Približno 20 stojnic je vsako soboto umeščenih v podhodu centra Nova, torej v kletni etaži, približno 20 pa jih je v srednji etaži pod nadstreškom centra Nova. S širitvijo tržnice želimo z dodatno ponudbo obogatiti dogajanje v mestnem središču, izboljšati pogoje dostopa in parkiranja ter tudi nakupovanja in prodaje na tržnici. Hkrati pa želimo tudi, da se zagotovi več funkcionalnih površin in prostorsko omogoči umestitev mesečnega turističnega sejma. Sama lokacija umestitve širitve mestne tržnice je predvidena na travniku s površino približno 1600 m2, ki se nahaja med Cankarjevo ulico in parkiriščem ob Prešernovi cesti (lokacija nekdanje tržnice), in je od obstoječe lokacije mestne tržnice ločena le s Cankarjevo ulico. Investicija v širitev tržnice s predvideno realizacijo konec avgusta je sestavljena iz treh delov oz. faz: ureditev površine s tlaki in vso potrebno infrastrukturo, namestitev do 20 zaprtih prodajnih stojnic sodobnega urbanega videza in postavitev nadstreškov nad stojnicami. Predmetna parcela tržnice bo urejena kot večnamenska površina z dvoconsko ureditvijo -na spodnjem delu bo fiksni del tržnice, na zgornjem delu pa kot Predvidenih 20 premičnih prodajnih stojnic v tlorisni velikosti približno 5 m2 in višine do največ 3 m bo priključenih na elektriko, vsaka stojnica bo imela zunanji in notranji prodajni pult, prav tako bo vsaka stojnica z vseh strani zaprta zunaj delovnega časa. Tovrstne stojnice bodo omogočale prodajo v boljših pogojih in čez celo leto, obenem pa je potreba po tovrstni infrastrukturi povečana v decembrskem času in ob sezonskih sejmih. Zadnja faza investicije pa predvideva montažno pokritje tržničnega dela površin, ki bi omogočil nemoteno nakupovanje tudi v slabem vremenu. To pokritje bo zagotavljala že sama tipologija prodajnih tržnic, v večjem obsegu pa se lahko dodatno prekri-tje izvede z montažnimi nadstreški. KONČANA SANACIJA CESTE V KAVČAH Konec maja smo odprli cesto v Kavčah po sanaciji plazu. Na cesti Zg. Kavče-Sp. Kavče so bile že dlje časa prisotne deformacije ceste in njene okolice zaradi pomikov zemljin (plazenja). V preteklosti je že bila pešpoti na grad bomo pred vhodom v grajski kompleks postavili še dve informacijski tabli, ki bosta obiskovalcem predstavljali zgodovino in arhitekturno zasnovo Velenjskega gradu. Avtorji projekta so domačini - arhitekta Aleksandra Dolenec Gojevič in Gregor Gojevič ter krajinska arhitektka Kaja Flis. Pot bomo začeli urejati konec junija. Dela bodo predvidoma končana do 1. septembra, z izjemo zasaditve, saj bomo rastline posadili jeseni, ko je za takšna opravila najprimernejši čas. Vrednost celotnega projekta znaša 35 tisoč evrov. ŠE VEČJA IN BOGATEJŠA MESTNA TRŽNICA Na Mestni občini Velenje smo že leta 2006 pričeli projekt mestne tržnice. Glavni cilj je bil poživitev mestnega središča in povezovanje kmetijskih pridelovalcev, ki sejemsko-parkirni del. Za spodnji del tržnice je predvideno, da simbolno in oblikovno poveže prostor Cankarjeve s ponovitvijo vzorca kamnitega tlaka. Med stojnicami je predviden tudi vodni vir - kot fontana ali pitnik, opcijsko pa je predvidena ozelenitev z nekaj drevesi na meji med tržnico in občasnim parkiriščem, ki ga bo mesečno zasedel tudi turistični sejem. izvedena sanacija plazu z izgradnjo pilotne stene. Kljub temu je bila brežina nad cesto še vedno nestabilna. Po vremenski ujmi in žledu februarja letos je prišlo do pokanja cestišča in se je stanje ceste tako poslabšalo, da smo jo zaradi varnosti zaprli za ves promet. Plaz je poleg ceste Zg. Kavče-Sp. Kavče ogrožal tudi stanovanjsko hišo Kavče 8 a. Sanacijo ceste je izvedlo podjetje RGP, d. o. o., Velenje. V sklopu sanacije je izvajalec v razdalji pribl. 110 m zgradil zid iz armiranega betona, ki je dodatno stabiliziran s piloti premera 40 in 60 cm. Skupaj je bilo sanirano pribl. 100 m cestišča. Vrednost del je znašala 240 tisoč evrov. ■ Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 6 GOSPODARSTVO Razlogov za večji optimizem še ni Na seji so člani upravnega odbora zbornice med drugim ugotavljali, da se delež regijskega gospodarstva na državni ravni ni bistveno spremenil. Poslovanje gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v regiji Saša lani slabše kot leta 2012 - Manj zaposlenih, nižja dodana vrednost Tatjana Podgoršek Metleče, 12. junija - Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so na zadnji seji pred poletnimi počitnicami pred tednom dni med drugim namenili pozornost lanskim rezultatom poslovanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v regiji Saša. Negativno rudarstvo, pozitivno predelovalne dejavnosti Po podatkih AJPES-a je bilo lani v regiji Saša 1017 gospodarskih družb, kar je več kot leta 2012, samostojnih podjetnikov pa 1790 ali manj kot leto prej. »Njihovi lanski rezultati poslovanja so v primerjavi z doseženimi v letu 2012 slabši. So še pozitivni, vendar precej nižji. To bi nas lahko zelo skrbelo, vendar podrobnejši pregled kaže, da so rezultati slabši predvsem zaradi negativnega poslovanja ene dejavnosti - rudarstva. Ta je lani nepričakovano zabeležila blizu 30 milijonov evrov izgube. Sicer pa so brez omenjene dejavnosti mikro, male in srednje gospodarske družbe in samostojni podjetniki lani poslovali relativno dobro,« je med drugim komentiral rezultate poslovanja direktor zbornice mag. Franci Kotnik. Poleg dejavnosti rudarstvo je posebej izpostavil težave zadrug. Teh je v regiji Saša pet, od tega so štiri poslovno leto 2013 sklenile z izgubo v višini blizu 200 tisoč evrov, kar je glede na njihov delež v regiji zaskrbljujoče. »Upam, da katera od njih letos ne bo končala svoje poslovne zgodbe.« Razveseljuje pozitivni poslovni izid predelovalnih dejavnosti, ki so lansko leto - tako Kotnik - zabeležile več kot 41 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je bolje kot v letih pred krizo. Tudi samostojni podjetniki so lani v primerjavi z letom 2012 povečali dohodek. Kljub manj zaposlenim nižja dodana vrednost Analiza rezultatov poslovanja po dejavnostih bi lahko - so med dru- gim v razpravi menili člani upravnega odbora - porajala tudi kanček več zadovoljstva, saj kriza še traja. Vendar pa je meja med pozitivnimi in negativnimi trendi tako tanka, da razlogov za kaj takšnega za zdaj še ni. Podatek, da so lani samostojni podjetniki povečali izvoz le za odstotek, ni spodbuden. Kaže namreč na to, da so pri poslovanju še vedno preveč odvisni od prodaje na domačem trgu. Za »alarm« pa so označili tudi dejstvo, da se je spet zmanjšalo število zaposlenih v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih, kljub temu pa je bila dodana vrednost na zaposlenega nižja kot leta 2012. Razlog za to so pripisali opazno preskromnemu vlaganju v posodobitev proizvodnje. Zato naj bi bila ena od nalog zbornice v prihodnje skrb za izboljšanje poslovnega okolja. Udeleženci zadnje seje pred poletnimi počitnicami so se poleg tega seznanili še z rezultati projekta spodbujanja čezmejnega sodelovanja malih in srednjih podjetij Connect SME. Predstavila jih je direktorica Ekonomskega inštituta Maribor Viljenka Godina in med drugim povedala, so v projekt vključili 82 podjetij, od tega 16 iz regije Saša. 19. junija 2014 Izsledki raziskav kažejo, da podjetja ne vedo, kaj kdo potrebuje in kaj kdo ponuja. Potrdili pa so še nadomestnega podpredsednika upravnega odbora zbornice. Boštjana Gor-jupa, ki odhaja na novo delovno dolžnost, bo iz BSH Hišni aparati Nazarje na tem mestu nadomestil Matija Petrin. ■ Gorjup za tri leta v Muenchen Nazarje - Poročali smo že, da Boštjan Gorjup, direktor gospodarjenja v BSH Hišni aparati Nazarje, odhaja 1. julija na novo delo. V okviru skupine Bosch &Siemens v Muench-nu bo sedel na mesto direktorja financ, računovodstva in kontrolinga za vso Evropo. Ponudba je prišla iz centrale. V BSH Hišni aparati Nazarje je bil 8 let in ob pogledu na prehojeno pot Gorjup ne skriva zadovoljstva. »Uspelo nam je narediti lepo zgodbo, bistveno smo povečali obseg poslovanja v tovarni, razširili smo prodajno mrežo.« Pred dvema letoma je prejel laskavi naslov menedžer leta, je pa tudi podpredsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Pogodbo o novem delovnem mestu je sklenil za 3 leta, po tem času pa se namerava vrniti v Slovenijo. ■ Tp Boštjan Gorjup bo v upravi centrale sistema v Muenchnu opravljal naloge direktorja financ, računovodstva in kontrolinga za celo Evropo. Naše delo plemenitita odgovornost in inovativnost. Čestitamo ob dnevu državnosti. U M gorenje www.gorenje.com Naš čas, 19. 6. 2014, barve: CM K, stran 7 19. junija 2014 GOSPODARSTVO 7 Na invalidih so se vsi »šlepali sedaj so nas dali na čevelj 65 delavcev invalidskega podjetja Glin IPP dobilo odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov - Očitki tudi sindikatu - 40 naj bi jih ohranilo delo v podjetjih, ki ohranjajo blagovno znamko Glin Tatjana Podgoršek Nazarje, 12. junija - 65 delavcev podjetja Glin IPP Nazarje se je prejšnji četrtek namesto na delovnem mestu zbralo na zboru delavcev. Na njem jih je stečajni upravitelj Ladislav Hafner seznanil, da je podjetje od 6. junija v stečajnem postopku, vročil pa jim je tudi odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ostali so brez službe. Gre za invalidsko podjetje, v katerem so -po zagotovilih delavcev - prejema- Razlog za stečaj je blokiran transakcijski račun. Podjetje ni bilo sposobno v 10 letih odplačati 415 tisoč evrov kredita, ki bi ga moralo po izteku roka odplačati državi v celoti z obrestmi vred v višini 711 tisoč evrov. Na vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je čakal tudi dotedanji direktor podjetja Darko Bele (prvi z leve). li minimalne plače, v zadnjem letu in pol tudi 70-odstotne, zato je tragedija še toliko večja. To naj bi bilo že osmo podjetje, ki je nastalo pred 22 leti po razpadu lesnega giganta -holdinga Glin Nazarje, in končalo na takšen način. Od 30. junija na zavodu za zaposlovanje Hafner je zbranim pojasnil, da so do 27. junija še v delovnem razmerju, od 30. junija dalje pa se lahko prijavijo na zavodu za zaposlovanje ter uveljavljajo pravice iz zavarovanja zaradi brezposelnosti. Predstavnica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, OO Savinjska, jih je Brata Franci in Jože Kramar: »Kdo bo plačal najine položnice, saj še za nakup vrvi nimava denarja.« V invalidskem podjetju Glin IPP Nazarje je zaposlenih 65 delavcev, od tega 31 delovnih invalidov, med katerimi je 12 zaposlenih za polovični delovni čas. pozvala, da zadeve čim prej uredijo tudi zaradi možnosti pridobitve nadomestila iz jamstvenega sklada. Po Hafnerjevih besedah bodo de- lavci v stečajnem postopku uveljavljali izplačilo dveh neizplačanih plač, nadomestilo za neizkoriščen dopust za leto 2014, odpravnino, Stečajni upravitelj Ladislav Hafner neizplačan regres, stroške prehrane, prevoza na delo. »Natančneje bom za njihove zahteve vedel, ko bom pridobi! vse potrebne dokumente iz informacijskega sistema stečajnega dolžnika. Zato v tem trenutku tudi ne vem, ali bo za poplačilo vsega zadoščala kupnina od prodaje treh nepremičnin, osnovnih sredstev in vsega tistega, kar pričakujem na spisku stečajnega dolžnika.« Dovolj imamo nategovanj' Po zagotovilih zbranih jih je novica o stečaju »zadela kot strela z jasnega«. Njihovi očitki so leteli tako na vodstvo podjetja kot tudi na sindikat. »Dovolj imamo 'nategovanja'. Na invalidih so se vsi »šlepali«, sedaj so nas dali na čevelj. Vsi, ki so bili pri koritu, vključno s sindikatom, so poskrbeli zase, na zaposlene pa se je pozabilo. Šef se je pripeljal z audijem, je lastnik večjih zemljišč, nekateri pa še za kruh nimamo. Kdo bo plačal naše položnice?« Takšnih vprašanj in izražanj nezadovoljstva je bilo veliko. Sindikalni zaupnik Milan Černi- vec nam je priznal, da je organizacija naredila premalo. »Sam sem bil večino časa na bolniški, zato smo izbrali namestnika, vendar je bil ta »na jeziku dolg«, naredil pa ni nič. Sedaj še sam ne vem, kako bom pomagal sebi. Poskušal bom sodelavcem pomagati s pomočjo območne organizacije sindikata.« Ministrstvo blokiralo transakcijski račun Pred delavce je stopil tudi dotedanji direktor invalidskega podjetja Glin IPP Nazarje Darko Bele ter jim pojasnil vzroke za stečaj. »Podjetje Glin IPP je 22 let proizvajalo stavbno pohištvo. Pred 10 leti je pridobilo od države 415 tisoč evrov kredita, ki pa ga podjetje ni bilo sposobno odplačevati. Pred nekaj dnevi nas je ministrstvo za finance pozvalo, da vrnemo kredit skupaj s pripadajočimi obrestmi. 711 tisoč evrov poplačati v nekaj dneh ni možno. Ministrstvo je blokiralo transakcijski račun podjetja, to je s tem postalo insolventno, meni kot direktorju pa ni preostalo drugega kot predlog za uvedbo stečaja.« Bele je še dejal, da je odpoved dobilo vseh 65 zaposlenih, med njimi je 31 delovnih invalidov, od teh pa je 12 zaposlenih za polovičen delovni čas. V pogovoru z nami je Bele zatrdil, da se skupaj s sodelavci zavzeto pogovarjajo z vodstvi podjetij, ki ohranjajo blagovno znamko Glin (predvsem z Glinom, d. o. o. Nazarje) o možnosti zaposlitve približno 40 delavcev, saj so zanje opravljali precej storitev. O tem naj bi se odločali po zaključku stečajnega postopka. V 6 letih 496 štipendij Celje - Po podatkih Razvojne agencije Savinjske regije je bilo v obdobju 2008 do 2014 podeljenih največ kadrovskih štipendij v Sloveniji v Savinjski regiji, in sicer 496. To je razveseljivo, saj naj bi število štipendij pomenilo nova delovna mesta za mlade v regiji. Največ štipendij je bilo podeljenih za področje strojništva in obdelave kovin, sledijo pa splo- šne izobraževalne aktivnosti ter računalniške vede, tehnika, elektrotehnika in energetika. Največ štipendij je bilo doslej podeljenih v šolskem letu 2008/09, in sicer 126, v šolskem letu 2012/13 90, v letošnjem šolskem pa 75 štipendij (razpisanih pa je bilo 122). Na agenciji menijo, da je vzrok za ne-podeljene štipendije predvsem neskladje med potrebami delodajal- cev in ponudbo kandidatov. To pa je skrb vzbujajoče, saj se mladi očitno odločajo precej neustrezno glede na potrebe tukajšnjega gospodarskega okolja in gotovo so tudi zato težje zaposljivi. V Regijsko štipendijsko shemo Savinjske regije je trenutno vključenih 43 delodajalcev in 10 občin. Višina dijaške štipendije v tekočem šolskem letu znaša185,56 evra, študentske pa 367,55 evra. n tp Odlični izdelki Zelene doline Gornja Radgona - Mlekarna iz Arje vasi še naprej beleži spodbudne rezultate glede kakovosti izdelkov. Na nedavnem ocenjevanju izdelkov na mednarodnem Kmetij-sko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni je prejela 38 priznanj, ki dodatno potrjujejo, pravijo v mlekarni, kakovost njihovih izdelkov in nadgrajujejo zaupanje potrošnikov. Med nagrajenimi sta najvišji naziv - šampion prejela dva izdelka - desert jogurtova smetana s čokolado in desert jogurt z vanilijo. Veliko zlato medaljo je prejelo 24, zlato 7, srebrno pa 2 izdelka. Na vprašanje, če je mogoče v prihodnje pri teh izdelkih doseči še kaj več, je direktor mlekarne Marjan Jakob dejal: »Težko pri teh izdelkih, zagotovo pa pri sirih. To bomo lahko naredili s posodobitvijo tehnologije.« n tp Drev direktor še štiri leta Šoštanj - Konec prejšnjega meseca je potekel mandat direktorju Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivu Drevu. Na razpis za vodilno mesto v zadrugi je prispela le ena vloga, in sicer njegova. Upravni odbor zadruge ga je tako potrdil na čelu zadruge še za naslednja 4 leta. To je Drevov tretji direktorski mandat . n tp Šmartno ob Paki 69 • T 03 898 49 50 • www.smartnoobpaki.si dan državnosti se spomnimo, da smo ponosni, ker smo Slovenci! Iskrene čestitke! (Š&IODEO ostsfl to as[°)seOsGi0 ma Ob dnevu državnosti vam želim, da bi med nami zavel optimizem in POŠTENOST kot stalnica v naših odnosih. Iskrene čestitke za praznik samostojni svetnik v Svetu Mestne občine Velenje Jožef Kavtičnik Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 8 "^jIS 19. junija 2014 PRAZNIKI 8 Veliko pridobitev na Pohorju in v dolini Z njimi si v občini Mislinja obetajo hitrejši razvoj turizma - Še vedno težave z obrtno-podjetniško cono - Socialna slika občine ni dobra Bojana Špegel Mislinja, 16. junija - Občina Mislinja v teh dneh praznuje. Občinski praznik vsako leto kljub vse težjim časom poskušajo bogato zaznamovati, v času praznovanja pa vedno dajo možnost predstavitve vsem društvom, ki delujejo v občini, ki meji tudi na Velenje. Župan Franc Šiljak pravi, da je vesel, ker imajo dobre sosede; s koroškimi občinami tesno sodelujejo že zaradi regijske razdelitve in nekaterih skupnih javnih zavodov, z velenjsko pa bodo v prihodnje še več. Sploh, ker se bo nadaljevala izgradnja kolesarske steze, ki jo Koroška že ima vse do Doliča. Župan doda: »Skupaj pripravljamo gradbene projekte, ki so trenutno v fazi recenzije. Pridobivanje zemljišč pa je v naši občini že v zaključni fazi. Gre za zelo zahteven projekt, na kolesarski stezi od Velenja do avstrijske meje bo to zagotovo eden tehnično najzahtevnejših delov, bo pa zagotovo eden najlepših. Del od Mislinje do Zgornjega Doliča, ki je že zgrajen, je prav pravljičen, saj vodi skozi dva predora in Marhartov most, ki smo ga tako uspeli rešiti.« Končujejo večnamenski objekt na Kopah Ker se v času občinskega praznika vedno oziramo tudi v preteklost, nas je zanimalo, naj kaj je župan v zadnjem letu najbolj ponosen. Povedal nam je: »Trudimo se, da vse tisto, kar smo si zadali v naših razvojnih programih, uresničimo. Vesel sem, da je v zaključni fazi izgradnja ceste od Dovž proti zgornjemu Barlu. To bo za nas pomembna pridobitev. Še posebej veseli pa smo nove cestne povezave z Roglo. Po dolgoletnih prizadevanjih nam je vendarle uspelo umestiti to cesto v prostor. Cesto bomo odprli v času letošnjega praznovanja občin- skega praznika,« je dejal. Dodal je, da na Kopah uspešno končujejo še eno pomembno naložbo, in sicer izgradnjo večnamenskega objekta, s katerim bodo skušali še spodbu- diti razvoj turizma na Pohorju. »V ta prostor prinašamo tisto, česar doslej tam ni bilo. Objekt je velik 800 m2. V zgornjem delu bodo konferenčne dvorane, kar bo omogočilo sedanjim turističnim ponudnikom nove dejavnosti. Pomembne se mi zdijo predstavitvene vsebine, ki jih bomo umestili v pritličje objekta. Z njimi bomo poskušali promovirati Pohorje in naravovarstvene vsebine. Pri tem me veseli, da bodo priložnost za trženje izdelkov dobili tudi lokalni proizvajalci. Uredili bomo še izposojevalnico za kolesa in zimsko opremo, tako da bo ponudba pestra.« Računajo, da bodo vsa dela končana konec avgusta. Investicija je vredna 1 milijon evrov, od tega bo EU prispevala 85 % sredstev. Ker so bili Mislinjčani uspešni na evropskih in državnih razpisih, bodo to poletje opravili energetsko prenovo šole. »Poleg tega končujemo ureditev tribun na šolskem igrišču, med počitnicami pa bomo dokončali še parkirišča in dovozno cesto,« pove župan in doda, da se trudijo, da izvajajo naložbe v vseh zaselkih. »V kratkem bomo začeli izgradnjo pločnika Ring-Ošlak v Doliču, kar bo za tamkajšnje krajane pomembna varnostna pridobitev,« pove župan. Ko ga povprašamo o socialni sliki občine, izvemo, da ta ni bistveno drugačna kot na celotnem Koroškem. »Žalostno je, da statistični podatki ne povedo vsega. Na terenu opažamo, da je stanje še veliko slabše, kot ga prikazujejo številke. S tem pa je povezanih veliko stisk. Kolikor lahko, pomagamo, a so možnosti občine pri tem zelo omejene.« Narava jim ne prizanaša Veliko breme za občinski proračun je odpravljanje posledic naravnih nesreč, od vodnih ujm iz preteklih let do letošnjega žledoloma. »V teku je izgradnja enega od porušenih mostov na reki Paki pri Brode-ju. Računamo, da bo končan julija. Velike težave pa imamo tudi z odpravljanjem usadov in plazov. Trenutno imamo registriranih še 52 plazov, najbolj kritične bi radi čim prej odpravili.« Še vedno spreminjajo občinski prostorski načrt, kar traja in traja. Krivda ni na njihovi strani, saj si že nekaj let prizadevajo, da ob šibkem občinskem gospodarstvu uredijo obrtno-podjetniško cono. »Naslednji teden gremo na nova pogajanja na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Ponudili smo lokacijo, kije trenutno še kmetijsko zemljišče. Nekaj zadržkov je še. Zdi se mi žalostno, da soglasodajalci potrebujejo nenormalno veliko časa za odgovore. Kar 7 mesecev smo čakali na odziv ministrstva, kar je težko razumeti tudi tistim, ki potrebujejo obr-tno-podjetniško cono.« Osrednja tema mislinjski gozdovi Praznovanje so začeli minulo soboto s koncertom domače rock skupine Utrip, nadaljujejo pa ga jutri, ko odpirajo razstavo Gozdovi - naše bogastvo. Z njo predstavljajo mi-slinjske gozdove nekoč in danes. To je tudi tema letošnjega praznovanja; izdali bodo tudi brošuro, ki bo ostala zanamcem. Jutri bodo pripravili proslavo ob dnevu državnosti, v soboto pa okroglo mizo in razgovor z občani na več tem, povezanih z gozdovi. Ob tej priložnosti bodo predvajali film Od drevesa do kolesa, ki je nastal s pomočjo Društva lastnikov gozdov. Govorili bodo tudi o možnostih razvoja lesnopredelovalne industrije na Koroškem. V nedeljo bodo odprli razstavo likovnih del male Tisnikaijeve kolonije, ki ima vsako leto več udeležencev. Ta dan bo praznovala tudi vaška skupnost Završe. Potem bodo ves teden tekle različne prireditve za vse generacije in različna športna tekmovanja. V ponedeljek zvečer bodo prižgali oglarsko kopo, v torek pa pripravili kresni večer. Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih nagrad bo prihodnjo soboto, 28. junija, ob 10. uri v dvorani Lo-pan. Praznovanje bodo zaključili dan kasneje s koncertom ženskega pevskega zbora; pripravljajo ga v Hudi luknji. ■ Župan Franc Šilak: »Letošnji izpien nepovratnih sredstev je odličen.« Letos bodo podelili 9 občinskih priznanj, grbov in zahval. Dobijo jih: Jože Ogriz, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Oktet Dolič, Frančiška Jeromel, Zdravko Sešel, Marija Koprivnikar, Marijana Rednak, Lovska družina Mislinja in Jože Urbancl. Župan se bo zahvalil tudi devetošolcem, ki so vsa leta šolanja dosegali odličen uspeh. Drznejše naložbe čakajo boljše čase Ob prazniku občine Gornji Grad morda kakšna manjša pridobitev - Tudi večja vzdrževalna dela so sestavni del razvoja - Programe pripravljajo bolj sproti kot na dolgi rok Tatjana Podgoršek Stanko Ogradi, župan Gornjega Grada, v tem času ne razmišlja o ponovni kandidaturi za prvega moža v lokalni skupnosti na letošnjih volitvah. O tem bo razmišljal v poletnem času. V ospredju so trenutno namreč priprave na občinski praznik. Po njegovih zagotovilih ga bodo zaznamovali tako kot v zadnjih letih - s prireditvami v organizaciji tamkajšnjih društev, svojemu namenu pa nameravajo predati tudi manjšo pridobitev. »Gre za most v poprečju reke Drete kot posledica sanacije po neurjih iz prejšnjih let. V tem času urejamo še okolico občinske stavbe ter učilnici na podružnični šoli v Bočni za potrebe vrtca. Po načrtih naj bi dela končali do konca tega meseca. Sicer pa smo uresničili večino nalog od lan- Stanko Ogradi: »Za mnoge občane predstavljajo razvoj le nove pridobitve. Za občinsko upravo pa so to lahko tudi večja vzdrževalna dela.« skega do letošnjega praznika. Morda bi lahko postorili še več, vendar delamo toliko, kot imamo 'pod palcem'. Zato se lahko pohvalimo, da ne poslujemo v rdečih številkah.« Načrtujejo sproti Natančnejših načrtov o tem, kaj bodo počeli v prihodnje, še nimajo. Zaradi stanja v državi tudi težko sprejemajo, pojasnjuje župan, dolgoročne rešitve. Zato programe oblikujejo bolj sproti in še pri tem si pomagajo, kot vedo in znajo. Lotevajo se predvsem manjših vlaganj oziroma zagotavljajo razvoj po lastnih zmožnostih. V občinskem poračunu imajo za naložbe predvidenih blizu 500 tisoč evrov. »Menimo, da je proračun razvojno naravnan. Ob tem nekateri težko sprejmejo dejstvo, da 70 odstotkov denarja moramo po zakonu namenjati proračunskim porabnikom, kot so osnovna šola, vrtec, sociala, 30 odstotkov nam ga ostane za vlaganja. Ko občani razmišljajo o naložbah, imajo v mislih nove pridobitve. Vodstvo občine pa med te uvršča tudi večja vzdrževalna dela.« Precej dela jih čaka - tako Ogradi - pri urejanju komunalne in cestne infrastrukture. V zadnjem času so zelo dejavni pri izgradnji malih čistilnih naprav na razpršenih območjih. Za ta namen imajo za pomoč občanom predvidenih blizu 70 tisoč evrov. To usmeritev bodo nadaljevali vse do leta 2017. Za zdaj pa kaže slabo z obnovo in razširitvijo matične osnovne šole. Že leta 2007 so pogumno zastavili projekt, ki ga bo sedaj treba kar precej prevetriti. »Trenutno vse stoji. Doslej smo bili na razpisih neuspešni, sami pa tako velikega zalogaja ne zmoremo. Po informacijah je občina po rodnosti glede na število prebivalcev na zadnjem mestu v državi, tako da nas ob tem projektu čaka iskanje odgovorov na kar nekaj odprtih vprašanj,« je še dejal Stanko Ogradi. Občina Šoštanj Iskrene čestitke ob dnevu državnosti Vabljeni na prireditve v počastitev tega praznika v Skorno, Šoštanj, Ravne, Zavodnje in Lokovico. Župan Darko Menih, prof., svetniki in uprava Občine Šoštanj Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 9 12. junija 2014 Območna SD stavi na žensko in mladost Kandidirata direktorica uprave Mestne občine Andreja Katič in pripadnik mlade generacije aktivnih državljanov Jan Škoberne Med nekdanjim in sedanjim poslancem SD kandidatka in kandidat Andreja Katič in Jan Škoberne. Milena Krstič - Planinc Velenje, 16. junija - V Velenju sta se v ponedeljek na novinarski konferenci predstavila kandidatka in kandidat SD iz Šaleške doline, v 7. in 8. volilnem okraju 5. volilne enote, Andreja Katič in Jan Škoberne. Pred njuno predstavitvijo je sedanji poslanec državnega zbora in Borci so zborovali Na skupščini podelili priznanja najzaslužnejšim -Potrdili program dela za letos Milena Krstič - Planinc Velenje, 16. junija - V ponedeljek popoldan je v Velenju potekala pro-gramsko-volilna skupščina Združenja borcev za vrednote NOB Velenje. Že po tradiciji se je začela s pesmijo moškega pevskega zbora iz Raven in podelitvijo priznanj ter zahval ZB NOB Velenje. Priznanja so prejeli: Jožefa Knez - Pepca, dolgoletna članica krajevne organizacije Desni breg, aktivna udeleženka NOB s statusom vojne veteranke; Ivan Jan iz krajevne organizacije Vinska Gora, ki je zelo uspešno pomagal izpeljati obnovo vseh spominskih obeležij padlim borcem v kraju; Anton Meža iz krajevne organizacije Stara vas, ki zadnjih štirinajst let s ponosom opravlja funkcijo praporščaka na vseh proslavah, komemoracijah in pogrebih; Anton Košir iz krajevne organizacije Pesje, ki je s svojim vzgledom v borčevsko organizacijo pritegnil veliko novih članov, ter zakonca Frančiška in Ivan Toplišek, dolgoletna člana krajevne organiza- predsednik Območne organizacije Socialnih demokratov Srečko Meh dejal, da sta to kandidata, ki se dobro zavedata, da brez trdega dela in poštenega odnosa do ljudi ni uspehov. »Socialni demokrati ponujamo cije Ravne. Posebnost njunega delovanja je neomajna skrb za urejanje spomenika in okolice v Osreških pečeh, pri čemer je posebej neutrudna Fanika, Ivana pa poznajo tudi kot zavzetega pevca Moškega pev- dobre kadre in dober program. Ne sadimo rož, razen kadar to počnemo doma oziroma v mestu,« je dejal. Nekdanji poslanec, danes tudi podpredsednik Socialdemokratov Slovenije in župan Mestne občine skega zbora Ravne, ki nastopa na vseh prireditvah in je eden redkih v dolini, ki poje partizanske pesmi. Na skupščini so delegati krajevnih organizacij slišali poročila o delu v preteklem letu, sprejeli program Velenje Bojan Kontič, pa je dejal, da je tako za stranko kot za kandidate, ki jo bodo zastopali na držav-nozborskih volitvah, v Šaleški dolini pomembno, da se pomlajujejo in ponujajo par. dela in finančni načrt za letos ter izvedli volitve. Območno organizacijo bo še naprej vodil Bojan Kontič, nekaj sprememb pa je v izvršilnem in nadzornem odboru. ■ POLITIKA Ob tem je spomnil, na kar sta kasneje tudi kandidatka in kandidat, da so programska izhodišča stranke jasna: »Za nas so prvič, drugič in tretjič pomembna delovna mesta, javni sektor ne more biti strošek, ampak dobra naložba v gospodarstvo, privatizacija tega sektorja pa nevarna, ker ne prinaša večje konkurenčnosti, ampak prej večjo nedostopnost.« Andreja Katič: »Imela sem dobra mentorja, i oba župana, oba mm Jan Škoberne: »Samo delo šteje. Bližnjic ni.«j Andreja Katič, od leta 1998 direktorica uprave Mestne občine Velenje, ki opravlja pomembne funkcije v številnih organih - med drugim je predsednica Skupščine Komunalnega podjetja Velenje, nadzornega sveta Elektro Maribor, komisar-ka projekta »Velenje, otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto«, pa je poudarila, da odločitev, da vstopa v politiko in kandidira, ni bila eno- - 9 stavna tudi zaradi slabega priokusa, ki ga ima politika, z njo pa politiki v javnosti. »A treba ga je popraviti. Imam se za odgovorno osebo in odgovorno vstopam tudi v politiko. Politika je orodje za usmerjanje družbe in družbenih odnosov. Vpliva na vse pore našega življenja, zato je pomembno, da v njej aktivno sodelujemo.« 27-letni Jan Škoberne, ki je trenutno zaposlen kot svetovalec v kabinetu ministra za izobraževanje, pripada mlajši generaciji aktivnih državljanov, ki svoje delo posvečajo boju za pravice mladih ter medge-neracijsko solidarnost, iskanje novih načinov za dvig zaposlenosti in kakovosti življenja. »Samo delo šteje, bližnjic ni,« pravi. Na novinarski konferenci pa je nakazal, katere bodo njegove prioritete: »Najprej je - za višjo stopnjo motiviranosti zaposlenih - potrebno sprejeti zakon o obvezni delitvi dobička med zaposlene ter zakon o odvzemu nepošteno pridobljenega premoženja. Prizadeval si bom za okolje brez korupcije in nepotizma, za državo, v kateri bodo ljudje uspešni zaradi svojega lastnega dela, ne pa zaradi povezav in (ne)znanih prijateljev.« ■ Na borčevskih skupščinah je vedno zgledna udeležba. D» , v.1, Tin.—«:,■■;■; /j» 5Pt> fti t^ŽTL OBVESTILO ZA MLADE BREZPOSELNE Z DOBRO PODJETNIŠKO IDEJO Brezposelnim mladim iz Savinjske regije, ki imajo dobro podjetniško idejo sporočamo, da se lahko prijavijo na JAVNI POZIV »PODJETNO V SVET PODJETNIŠTVA 2014«. V štirimesečno zaposlitev z usposabljanjem za ustanovitev svojega podjetja bo izbranih 10 najboljših. Projektfinancirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vse informacije in vloga je objavljena na spletni strani: www.rasr.si. Več informacij na: 03 589 40 90 (Tomaž Poličnik); GSM 031 813 513 (mag. Barbara Mikuš Marzidovšek), tomaz.policnik@rasr.si, barbara.marzidovsek@rasr.si; RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o., Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje. Brez vloge do subvencije za prehrano Po novem do brezplačnega kosila otroci v rejniški družini Tatjana Podgoršek Prvega septembra bo stopila v veljavo novela zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki med drugim prinaša nov način izmenjave podatkov med ministrstvoma za delo ter za izobraževanje, znanost in šport. Ta novost pomeni, da staršem pred novim šolskim letom ne bo treba oddati vlog za uveljavljanje subvencije malice in kosila, če bodo 1. septembra imeli veljavno odločbo o otroškem dodatku ali državni štipendiji. Na osnovi te bodo šole pri dodeljevanju subvencij upoštevale uvrstitev v dohodkovni razred. »Če družine ne bodo imele veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji, lahko še vedno na centru za socialno delo vložijo vlogo za subvencijo malice in kosila. Tem staršem svetujemo, da avgusta vložijo vlogo za otroški dodatek oziroma državno štipendijo. Šole bodo tudi v tem primeru upoštevale uvrstitev v dohodkovni razred v odločbi na podlagi izmenjave podatkov in ustrezno znižale višino položnice za malico oziroma kosilo,« je povedala direktorica Centra za socialno delo Velenje Lidija Hartman Koletnik. Otrokom v rejniški družini brezplačno kosilo Če družina odločb nima in teh pravic noče uveljavljati oziroma do njih ni upravičena, želi pa uveljavljati subvencijo prehrane, mora avgusta vložiti posebno vlogo za subvencijo malice in subvencijo kosila. Višina subvencije je določena s trenutno zakonodajo (cena malice je 2,42 evra. Učenci s 70-odstotno subvencijo zanjo prispevajo 0,73, učenci s 40-odstotno subvencijo pa 1,45 evra). Novost je tudi ta, da učencem, ki so nameščeni v rejniško družino, pripada pravica do brezplačnega kosila. Na velenjskem centru za socialno delo so v preteklem letu spremljali 29 otrok. Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ima v osnovnih šolah subvencionirano malico približno 80 tisoč učencev, v srednjih šolah pa 3.600 dijakov. Po podatkih velenjskega centra za socialno delo so v tem šolskem letu obravnavali za subvencijo kosila 1.377, za malico pa 3.494 vlog. Skupaj več kot 4.870 vlog. JJC POZITIVNA T W SLOVENIJA Mestni odbor PS Velenje vabi danes, 19. junija ob 17.30 uri, v dvorano Mestne občine Velenje na pogovor s predsednikom Pozitivne Slovenije Zoranom Jankovicem in vodjo poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jožefom Kavtičnikom. Razpravljali bomo o razvoju Republike Slovenije s poudarkom na Mestni občini Velenje Vljudno vabljeni! Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10 10 UTRIP S 19. junija 2014 ODlSREDEDO T® Sreda, 11. junija Ustavno sodišče je v dveh primerih zavrglo in v enem zavrnilo pobude za oceno ustavnosti odloka o razpustitvi državnega zbora in o razpisu predčasnih volitev ter tako odločilo, da bomo volili 13. julija. Ustavno sodišče je odločilo, da bomo vendarle volili 13. julija. Odzvale so se parlamentarne stranke, ki so sporočile, da je tako za državo najbolje. Zoran Janko-vic je ob tem sporočil še, da sam na predčasnih parlamentarnih volitvah ne bo kandidiral. Karl Erjavec, ki je opravljal tekoče posle zunanjega ministra, je poslancem predstavil svoje videnje predstavitve slovenskih argumentov arbitražnemu sodišču. Dejal je, da čuti pri Hrvatih veliko zaskrbljenost. Gregor Virant in predstavnika sindikalnih skupin javnega sektorja Branimir Štrukelj in Drago Ščer-njavič so podpisali izjavo o usklajenosti vračila preveč izplačanih plač. Vnel se je spor med aktualno pre-mierko in ministrom Pikalom. Potem ko je slednji napovedal zlom slovenske znanosti, je Bratuškova sporočila, da gre za » nedostojno manipuliranje z dejstvi«. V Iraku so bili na pohodu suniti. Po zavzetju drugega največjega iraškega mesta Mosul je v njihove roke padel Tikrit, mesto okoli 150 kilometrov severno od Bagdada. V evropskih mestih so vozniki taksijev s stavko protestirali proti mobilnim aplikacijam, ki naj bi ogrožale njihovo dejavnost. Četrtek, 12. junija Kriminalisti so po Sloveniji izvedli 38 hišnih preiskav, v središču katerih je bil Bojan Petan in DZS. Kot so poročali mediji, naj bi Petan s še 11 osumljenimi hčerinskim družbam povzročil za 53,9 milijona evrov škode in si pridobil 24 milijonov evrov osebne koristi. V bolnišnici je umrla še tretja informacije so bile neuradne. Uradno pa je zagovornik Franci Matoz tega dne vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovnem sodišču. Srbijo je pretresala afera, v kateri so odkrivali, da naj bi bil rektor univerze brez doktorata, notranji minister pa naj bi ga prepisal. Trije tanki iz Rusije so prečkali mejo z Ukrajino. Ukrajinski notranji minister Avakov je dejal, da je nov spopad pred vrati, predsednik Porošenko pa je dejanje označil za »nesprejemljivo«. Prišlo je do spremembe pravil o gensko spremenjenih organizmih: države članice EU naj bi po novem lahko omejile ali prepovedale gojenje GSO, četudi bo evropska zakonodaja gojenje tovrstnih rastlin dovoljevala. V Braziliji je bilo vroče. Uradno se je pričelo svetovno nogometno prvenstvo, a le nekaj ur pred tem so poskusili protestniki zapreti pot do osrednjega stadiona. Petek, 13. junija Na celjskem sodišču je bil zaslišan Branko Maček, ki je prvič priznal krivdo. Tožilstvo je zanj predlagalo osem let zapora. Mediji so nas opozorili, da vrhovno sodišče do petka teden dni kasneje, ko Janeza Janšo pričakujejo v Dobu, da začne prestajati dveletno zaporno kazen za pravnomočno sodbo v zadevi Patria, ne more sprejeti odločitve o zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je v aktualnem tednu vložil Janšev zagovornik. V Haagu se je na arbitražnem sodišču za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško končala ustna obravnava, v kateri sta državi predstavljali svoje argumente, kje naj bi potekala meja. P 4 Kriminalisti so v postopku preiskave gospodarskega kriminala opravili 38 hišnih preiskav. udeleženka (policistka) v torkovi prometne nesreče na štajerski avtocesti. Stranki SD in Solidarnost sta sporočili, da gresta na volitve skupaj, sodelovali bosta tudi z DeSUS-om in morda z Zavezništvom Alenke Bratušek. Časopis Reporter je poročal, da je ustavno sodišče zavrglo pritožbo Janeza Janše v zadevi Patria. A te Iraška mesta so padala v roke sunitskim skrajnežem. ki so bili pogrešani že tretji dan in naj bi jih ugrabili Palestinci. Papež Frančišek se je odločil, da popolnoma opusti neprebojni papamobil. V Afganistanu so se odprla volišča za drugi krog predsedniških volitev. Ukrajinski predsednik Petro Poro-šenko je napovedal povračilne ukrepe, potem ko so proruski uporniki sestrelili vojaško transportno letalo, pri čemer je umrlo vseh 49 ljudi na krovu. Nedelja, 15. junija Bil je mednarodni dan očetov. Aktualna ministrica za družino Anja Kopač Mrak je ob tem poudarila, da bomo večjo enakost v družbi dosegli le z dejavnejšo vlogo očetov v družini in pri gospodinjenju. + * + Zdaj so na vrsti arbitri. Vrhovno sodišče je v zadevi Hypo in Ina-Mol potrdilo prvostopenjsko sodbo in odločilo, da je Ivo Sana-der kriv prejemanja podkupnine, a mu je kazen znižalo z 10 na 8 let in pol zapora. Ameriški predsednik Barack Oba-ma je sporočil, da dogajanju navkljub v Irak ne bo poslal vojske, bo pa razmislil o drugih možnostih, ki bodo morale biti usklajene z iraškim vodstvom. Župan Benetk Giorgio Orsoni je zaradi suma vpletenosti v obsežen korupcijski škandal pri 100 milijonov evrov vrednem projektu za gradnjo sistema jezov odstopil. Sobota, 14. junija Barack Obama je predlagal novega veleposlanika v Sloveniji: kari-ernega diplomata Brenta Roberta Hartleyja, zdaj tretjega človeka urada za evropske in evrazijske zadeve v State Departmentu. Iran je sporočil, da bi lahko pri stabilizaciji Iraka razmislil tudi o sodelovanju z ZDA, če se bo Washington postavil po robu teroristom v Iraku in drugje. Izraelska vojska je sprožila obsežno operacijo na Zahodnem bregu v iskanju treh izraelskih najstnikov, Zaznamovali smo mednarodni dan očetov. V strankah so potarnali, da bo tokrana predvolilna kampanja bolj skromna - zaradi pomanjkanja časa in denarja. V Pekingu so bili zaskrbljeni zaradi najnovejšega dogajanja v Iraku, ki bi lahko povzročilo zvišanje cen nafte na svetovnem trgu in novo svetovno gospodarsko recesijo. V Palermo je priplula italijanska vojaška ladja, ki je v Sicilskem kanalu rešila 767 prebežnikov iz Afrike. Izraelska vojska je v iskanju pogrešanih najstnikov aretirala 80 Palestincev. Ponedeljek, 16. junija Ustavni sodniki so sprejeli dokončno odločitev glede ustavne pritožbe Janeza Janše zaradi obso-dilne sodbe v zadevi Patria, a je javnosti še niso sporočili. na Laha v zadevi najema stavbe za Nacionalni preiskovalni urad oprostilo. Ker Ukrajina ni pravočasno plačala 1,95 milijarde dolarjev dolga Gazpromu, je ta sporočil, da ji bo plin dobavljal le po vnaprejšnjem plačilu. Sunitski skrajneži so nadaljevali pohod po Iraku in zavzeli mesto Tal Afar na severu države. V Veliki Britaniji so sprejeli zakon, ki prepoveduje prisilne poroke. Islamski skrajneži so v priljubljenem turističnem kraju Mpeketoni ob kenijski obali vdrli v hotel in ubili 48 ljudi, ki so na televiziji spremljali svetovno nogometno prvenstvo. Japonsko je stresel potres z močjo 5,8. Epicenter je bil v morju, v bližini prefekture Fukušima. Torek, 17. junija V javnost je prišla odločitev ustavnega sodišča, ki je s šestimi glasovi za in tremi proti zavrglo pritožbo Janeza Janše zoper sodbo v zadevi Patria, in sicer zaradi neizčrpanosti pravnih sredstev. Sodniki, ki so glasovali prot,i so ob tem izrekli ločeno mnenje. Komentirali so ga nekateri nekdanji ustavni sodniki, ki so bili do končne odločitve ustavnega sodišča kritični. Neko drugo sodišče je odločilo, da si Branko Maček, ki je leta 2009 z vožnjo v napačni smeri na avtocesti vinjen povzročil hudo prometno Ustavni sodniki so sprejeli odločitev o Janševi pritožbi. Ljubljansko okrajno sodišče je nekdanjega generalnega sekretarja na notranjem ministrstvu Damija- tih Je bila eksplozija delo teroristov? nesrečo, v kateri so umrli trije mladostniki, zasluži sedem let in 4 mesece zapora. Na ključnem plinovodu na vzhodu Ukrajine, po katerem ruski plin potuje v Evropo, je odjeknila silovita eksplozija. V Ukrajini so dejali, da ne izključujejo »terorističnega dejanja«. Bela hiša je sporočila, da bo v Irak poslala 275 članov vojaškega osebja, ki bodo tam zato, da okrepijo varovanje ameriškega veleposlaništva v Bagdadu. žabjor perspektiva Varanje kot osnovna človekova pravica Tjaša Zajc Strastnost ljubezenskih zvez se z leti navadno ne krepi. Partner postane skrajno predvidljiv. Nezanimiv. Druge ženske in moški hitreje postanejo privlačni in partnerji se šele, če zveza začne razpadati, ponovno prebudijo in jo poskušajo ohraniti ter obuditi. Ali se enostavno razidejo. Francozi ta problem rešujejo še na en način, opisuje v knjigi Skrivnostno življenje Francije (The secret life of France) angležinja Lucy Wadham. V francoski kulturi ima vsakdo pravico do svojega "skrivnostnega vrta" - skrivnosti, ki jih partnerju ne bo izdal. Varanje in ljubimci so samoumevni. Za razliko od anglo-ameriškega sveta, v katerem prevladuje prepričanje, da je seks umazan, če ni "plod ljubezni", je v Franciji viden kot osnovna človekova pravica do užitka. Ce ga po določenem času ne najdeš več v zakonu, ti nihče ne bo očital, če ga boš iskal drugje. Zato za Francoze novice o ljubicah francoskih predsednikov niso tako šokantne kot za zunanji svet in jih francoski novinarji ne bodo videli kot vrednih poročanja. Po 25 letih izkušenj s Francijo Wadhamova piše, da je za Francoze ljubimkanje "irresistable"- ne morejo se mu upreti. Predvsem se mu nočejo (!) upirati. Zato je samoumevno, da ženske nenehno skrbijo za svojo privlačnost. Z izbiro oblek in samozavestjo skrbijo za poželjivost svoje postave (kar ne pomeni, da so ekstremno suhe). Vsako žensko telo je lahko lepo, če je zapakirano tako, da poudari privlačne poteze in subtilno skrije šibkosti. Splošno utrjeno prepričanje je, da je varanje družbeno škodljivo, ker zaradi njega razpadajo družine in zveze. Wandhamovi je eden od francoskih prijateljev predstavil drugačen pogled: da niso vse ženske umirjene in naklonjene ustalitvi z enim moškim, je po njegovi razlagi dobro. Ljubimke in ljubice, ki izžarevajo seksualni naboj, opravljajo pozitivno in pomembno družbeno vlogo: so erotične kataklistke, v prisotnosti katerih se žene in partnerice počutijo ogrožene, ta občutek tveganja in nevarnosti pa ponovno zaganjata in povečujeta libido vezanih žensk. Morda pri nas še lahko razumemo, da so ljubezenske afere mikavne, absolutno pa nasprotujemo mnenju, da se jim ne da upreti. Niso moralne ali dopustne, ker je seks pri nas tabu tema. Ko se z nekom zgodi prvič, mora imeti pomen. Povedano preprosto: okoli njega se, predvsem pri ženskah, dela znanost. Gotovo poznate zgodbo, ko fant spozna dekle, se z njo nekajkrat sreča, in čeprav bi si lahko popestrila tudi kakšno noč, sije še lep čas ne, ker bi ga ona "rada najprej dobro spoznala", "ne bi rada prehitevala dogodkov", "še ni pripravljena" in podobno. Ta zadržanost nima prav nobene zveze z varno spolnostjo. Na tem področju smo preprosto zadrti. Zadržanost žensk ni toliko krivda vsake posameznice kot stopnje spolne diskriminacije, ki so je pri tem deležne v družbi: če ima moški več partneric, se bo prej kot ženska potrkal po prsih in dobil od prijateljev po hrbtu trepljaje spodbude. Ce ima ženska več partnerjev, bo hitro dobila nalepko z negativnim prizvokom. Zgodovina tega odnosa ima dolge korenine: tudi po izumu kontracepcijskih tabletk, ki so ženskam omogočile več seksualne svobode, se družbeno neodobravanje ni pretirano spremenilo. Še danes je najučinkovitejše zdravilo proti živahnemu spolnemu življenju žensk grožnja zgražanja družbe. Saj veste: pri nas je najprej važno, kaj si bodo o vsem "mislili drugi". * Občina Mislinjä Ob prazniku občine -in dnevu državnosti iskreno čestitamo.- FrancSilak, župan občine Mislinja s sodelavci Naš čas, 19. 6. 2014, barve: CM K, stran 11 19. junija 2014 SOCIALA 11 » Če ljudi izključimo, je škoda še večja « Več pomoči tudi ljudem s težavami v duševnem zdravju? - Povezovanje med institucijami je nujno - V Velenju si želijo boljše pogoje za dnevni center za uporabnike nelegalnih drog Bojana Špegel Velenje, 11. junija - ŠENT - slovensko združenje za duševno zdravje, ki ima od leta 2010 v Velenju dnevni center za odvisnike od nelegalnih drog, ugotavlja, da bi morali v Velenju zaradi velike problematike odpreti vsaj še dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdravju, programe za zasvojene pa še nadgraditi. Tovrstno potrebo zaznavajo tako v Šaleški kot Zgornje-Savinjski dolini. Sploh, ker naj bi se kmalu v Sloveniji z eno od oblik težav v duševnem zdravju, h kateremu štejemo tudi alkoholizem in zasvojenost z drogami, soočal že vsak četrti Slovenec in Slovenka. O tem so spregovorili na sredini okrogli mizi v velenjski knjižnici. Predsednik ŠENT-a mag. Edo P. Belak, ki je okroglo mizo vodil, nam je v uvodu zatrdil, da je vloga lokalne skupnosti pri uvajanju in izvajanju nizkopražnih programov pomoči izjemno pomembna: »V vsakem okolju gre za pomoč »svojim« ljudem, ki se srečujejo s stisko ali pa nimajo pogojev, da bi prišli iz nje. Zato smo jih dolžni vsi ostali podpirati in jim pomagati. V vsaki lokalni skupnosti se morajo zavedati, da teh ljudi ne morejo izključiti. Če se to zgodi, če jih zanemarimo, se znajdejo v še hujši stiski. Potem je človek hitro na poti, ko mu je zelo težko pomagati. Nizko-pražni programi so tudi veliko cenejši kot viskopražni. Če jih v okolju imajo, je še možnost, da učinkovito pomagamo, ko še ni prehudo. Nekaterim uspe tudi izplavati.« Ob tem je dodal, da imajo v ŠENT-u podatke, da bi v Šaleški dolini potrebovali več nizkopražnih programov za ljudi s težavami v duševnem zdravju. »Dnevni center zanje, tega bi ga lahko nadgradili tudi s stanovanjsko skupnostjo, bi bil zelo dobrodošel. Vedno, ko začnemo v lokalnem okolju z našimi programi, se trudimo, da jih nadgrajujemo z drugimi oblikami podpore tem ljudem. Da je v tem okolju potreba tudi po tovrstni pomoči, smo slišali tudi v Nazarjah, kjer smo bili pred kratkim na predavanju Mladi in du- Rešitev v letu 2015? Svet MO Velenje je na majski seji sveta sprejel Strategijo razvoja socialnega varstva v mestni občini Velenje za obdobje od 2014 do 2020. V njej so tudi smernice oz. strateški cilji, ukrepi in kazalniki do leta 2020 za posamezne ranljive skupine, med katerimi so tudi osebe s težavami v duševnem zdravju. Pod ukrepi pri mreži programov na področju duševnega zdravja je vključen tudi program »Dnevni center za osebe z težavami v duševnem zdravju«. Organiziran naj bi bil kot dnevni center s terenskim delom. Kot možni nosilci so navedene nevladne organizacije Mladinski center Velenje in Inštitut Integra. Predviden rok za izvedbo tega programa je leto 2015. Občankam in občanom čestitava za dan državnosti! samostojna svetnika vSvetu Mestne občine Velenje Mihael Letonje in Rafael Goršek. Ponosna sva, da soustvarjava uspešno zgodbo Velenja. Še posebej se veseliva razvojnih projektov, med katerimi ima pomembno mesto razvoj turizma ob Velenjskem jezeru. S skupnimi močmi smo tam udejanjili lepo plažo, kijo bomoše nadgrajevali. Podpirava tudi vse ostale razvojne projekte, še posebej tiste, ki prinašajo nova delovna mesta, še posebej za mlade. Za (tokrat res) okroglo mizo so sedeli predstavniki institucij, ki lahko z združenimi močmi veliko naredijo za ranljive skupine ljudi. ševno zdravje. V zavodu Ruj pravijo, da bi bila v regiji SAŠA nujno potrebna vsaj ena stanovanjska skupnost. Ljudje se namreč znajdejo v nemogočih pogojih, ker ne zmorejo več skrbeti sami zase.« Povedal nam je še, da so v Velenju že večkrat po- skušali z idejo, sploh ker tu že izvajajo dnevni center za zasvojence z drogami in si želijo druge prostore. Za zdaj namreč delujejo v prostorih mestne četrti Desni breg, na Kersnikovi 1, za katere so MO Velenje hvaležni. A Fanika Lončar, strokov- na delavka v tem dnevnem centru, pravi, da ima veliko tistih, ki prihajajo k njim, potrebo po pranju perila, daljšem zadrževanju v centru. Trenutno delujejo ob delavnikih med 8. in 14. uro. Doslej jim v dogovorih ni uspelo, a tega ne povedo v kritičnem tonu. Dragica Kauzer iz MO Velenje je tudi na okrogli mizi povedala, da iščejo druge, primernejše prostore, a jih še niso našli. ŠENT-ove izkušnje v okoljih, kjer imajo dnevne centre za pomoč ljudem v duševnem zdravju, so odlične. Ne nazadnje delujejo že 20 let. Po Sloveniji imajo 8 regijskih centrov, tudi 15 stanovanjskih skupin za ljudi s težavami v duševnem zdravju, tri dnevne centre za odvisnike, dejavnost pa širijo tudi na socialno podjetništvo. »Pomembno je, da ljudje, ki nimajo podpore v družini, dobijo mrežo pomoči. Tako dobijo tudi občutek, da so pomembni, da niso pozabljeni.« Na okrogli mizi so predstavniki različnih institucij in Medobčinske akcijske skupine LAS za boj proti drogam ugotavljali, da se bodo morali v prihodnje še bolj povezovati pri delu, da bodo bolj učinkoviti pri zmanjševanju škode zaradi uživanja drog. Da je problematika v Velenju vse bolj pereča, sta potrdila tudi predstavnika policijske postaje Velenje, kriminalist Boštjan Dolar in pomočnik komandirja Davorin Potočnik. ■ Zmanjšujejo zdravstveno in socialno škodo V velenjski ŠENL-ov dnevni center dnevno prihajajo odvisniki od nelegalnih drog. Pri delu z njimi dajejo poudarek psihosocialni rehabilitaciji. »Uporabniki nam tudi sami povedo, kaj želijo in kaj potrebujejo. Lemu prilagajamo tudi delavnice v našem centru, ki jih izvajajo tako strokovnjaki iz različnih področij kot prostovoljci,« dodaja Fanika Lončar. Pravi, da so njihovi uporabniki precej osamljeni, tudi zato, ker vedo, da so stigmatizirani, označeni. Da zmanjšujejo njihove stiske, se v dnevnem centru veliko pogovarjajo. V centru delata dve strokovni delavki, ki se pogosto odpravita tudi na teren, saj tako lažje pridejo do zasvojencev. Tudi Simona Kušter potrdi, da zasvojenci potrebujejo nekaj časa, da jim zaupajo. »Vemo, da je ljudi, ki potrebujejo naše storitve, več, kot je tistih, ki prihajajo k nam. A se zavedamo, da do vseh ne bomo Fanika teren. Lončar in Simona Kušter se pogosto odpravita na Kje se zadržujejo zasvojenci, izvesta prav od njih. prišli takoj, to je tek na dolgi rok. K nam pa poleg prebivalcev Šaleške doline prihajajo tudi zasvojenci iz Koroške, ki v Velenju obiskujejo tudi metadonsko ambulanto.« Velenjski zasvojenci menda uživajo vse, od heroina do kokaina in »speeda«. »Opažamo, da je v porastu uživanje zdravil, predvsem pomirjeval in uspaval v kombinaciji z alkoholom. To je pač cenejše kot nelegalne droge.« Ob tem izvemo, da se dogaja, da upokojenci, ki imajo nizke pokojnine, tovrstna zdravila, kijih seveda dobijo le na recept , celo prodajajo zasvojencem. V dnevnem centru zasvojencem s trdimi drogami nudijo tudi sterilni pribor »Lako preprečujemo bolezni, kot je hepatitis. Bilo pa bi dobro, če bi ravno zato imeli v Velenju [i. iglomat, ki bi bil odvisnikom dostopen 24 ur. Ko je sila in odvisniki ne pridejo do sterilnega pribora, uporabijo vse, kar imajo pri roki. Lo pa ni varno,« doda Lončarjeva. Poleg tega pri njih dobijo kondome, saj je med zasvojenci precej HIV pozitivnih, AIDS pa naj bi bil v Sloveniji po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo spet v porastu. »Z našim delovanjem želimo zmanjšati zdravstveno in socialno škodo, saj se moramo zavedati, da so med našimi uporabniki tudi taki, ki nikoli ne bodo prenehali uživati drog,« še izvemo. Dnevni centri so oblika nizkopražnih programov pomoči uporabnikom. V Velenju imamo od lani tudi visokopražnega, saj deluje projekt Človek, ki zasvojencem pomaga, ko se odločijo za zdravljenje v komunah v tujini in doma. ■ Ob terapiji ne pozabljajo na svojce Psihosocialna oskrba po norveškem vzoru - Individualni pogovori in posveti za vso družino Tatjana Podgoršek Od letošnjega maja Društvo za psihoterapijo in skupinsko delo 'Srečališče' s sedežem v Celju organizira in izvaja psihosocialno oskrbo po norveškem vzoru dolgotrajnim bolnikom in njihovim svojcem. Pomoč je brezplačna za občane celotne celjske regije in tudi od drugod. Projekt je podprl Norveški finančni mehanizem. Društvo ga bo izvajalo tudi prihodnje leto, k sodelovanju pa je pritegnilo Splošno bolnišnico Celje, Fakulteto za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani ter Fakulteto za družinske študije na DUC v Oslu. Strokovno podporo Ana Miletič in Sabina Rožen:»Podpora in terapevtski pogovori za posameznike in družine za dolgotrajno bolne potekajo po norveškem vzoru in so brezplačni.« v obliki individualnih pogovorov izvajajo na oddelku za hematologijo in onkologijo v Splošni bolnišnici Celje in v prostorih društva na Vodnikovi 13 v Celju ter na posvetih za vso družino. Terapevtki v društvu Sabina Rožen in Ana Miletič sta povedali, da organizirajo in izvajajo psihosoci-alno oskrbo trem skupinam: onkološkim bolnikom, ki želijo strokovno podporo ter svetovanje v težki življenjski preizkušnji, dolgotrajno bolnim otrokom ter mladim, ki zaradi bolezni ne živijo običajnega otroštva in mladostništva ter njiho- vim svojcem. Njim zato, da bodo lahko bolnikom v čim večjo podporo in pomoč. »Namen projekta je olajšati spopadanje z boleznijo ljudem, obolelim za rakom, ter otrokom in mladim, ki so bolni dalj časa. Dokazano je, da igra razpoloženje veliko vlogo pri okrevanju. Ob tem ne pozabljamo na njihove svojce, saj se bolezen še kako dotakne tudi njih. Na Celjskem doslej ni bilo organiziranih skupin, v katerih bi bila omenjenim takšna pomoč na voljo brezplačno.« Poleg pogovorov, svetovanj z bolniki, njihovimi svojci, z ljudmi s podobnimi izkušnjami jih učijo tehnike, kako lahko obvladajo strah, izrazijo negativna čustva, jim pomagajo pri načrtovanju njihove prihodnosti ... »Skratka, s svojimi programi in ponudbo želimo prispevati h kakovosti življenja bolnikov ter svojcev. Ljudje za to potrebujejo druženje, podporo, dogajanje, ki jih pritegne, razveseljuje in jim vlije novih moči,« sta še povedali sogovornici. ■ Naš čas, 19. 6. 2014, barve: CM K, stran 12 12 Ko zajamrajo ubrano, navdušijo 9. letni koncert Šaleškega študentskega okteta kar dvakrat razprodan - Veliko dobre volje, humorja in glasbe - Osvežitev tudi vokalna skupina Fortuna Bojana Špegel Velenje, 15. junija - Atrij Velenjskega je bil v petek in nedeljo prizorišče 9. letnega koncerta Šaleškega študentskega okteta (ŠŠO). Tudi tokrat sta bila oba razprodana, saj ljubitelji dobrih kulturnih dogodkov že vedo, da fantje vedno poskrbijo ne le za odlično odpete skladbe, ampak tudi za zabavo. Član okteta KULTURA 19. junija 2014 Šaleški študentski oktet je tudi letos poskrbel, da obiskovalci njihovega letnega koncerta niso uživali le v ubranem petju. Z izvirnostjo in humorjem so tudi tokrat navdušili. Uroš Kuzman, ki je na odru skrbel tudi za smeh, je med drugim pripomnil, da se to končno ujema s številom članov sestava, ki se ima vseeno za oktet. In da se ne bo več ponovilo. Kar drži, saj se fantje potrudijo, da je vsak letni koncert drugačen. Umetniški vodja Šaleškega študentskega okteta Domen Strupeh nam je povedal, da je za njimi uspešno leto. »Na pevskem področju smo bili pridni. Sezono smo začeli z gostovanjem v pobratenem francoskem mestu Vienne v Franciji. Nadaljevali smo jo s tekmovanjem v Dravogradu, kjer smo se super odrezali. Potem smo začeli pripravljati letošnji letni koncert. Letos smo poskusili izpeljati projekt Ubrano jamranje. Skušali smo zbrati vse tegobe, ki tarejo Velenjčane. Preprosto povedano, smo jih vprašali, kaj jih moti, njihove odgovore pa smo prepletli v eno skladbo, ki smo jo predstavili na koncu koncerta.« Zadnja leta ŠŠO letne koncerte redno nadgrajuje z različnimi projekti, pri tem pa so vedno izvirni. Tudi letos se fantje niso šparali, uporabili so vse, še tako neumne odgovore someščanov in someščank. Nekaj so jih odrepali, nekaj odpeli, nekaj teatralno pripovedovali. Smešno? Absolutno. Vredno vsaj kakšnega vide-ospota, ki bo imel zagotovo veliko ogledov tudi na svetovnem spletu. Koncert je bil po eni strani tradi- cionalen; nekaj ljudskih, nekaj umetnih tujih in domačih skladb, nekaj odličnih priredb. Po drugi strani pa je bil čista svežina. Za to imajo zasluge tudi letošnje gostje. Tokrat so k sodelovanju povabili dekliško vokalno skupino Fortuna iz Vinske Gore. S štirimi skladbami so dekleta, ki delujejo že 12 let, dokazala, da so iz leta v leto boljša. Tudi izbor njihovih skladb je bil svež, poživljajoč. Skratka, ŠŠO je z letnim koncertom spet kar dvakrat poskrbel za veliko dobre volje, smeha in dobre glasbe. Le kaj si bodo izmislili prihodnje leto, ko ga zagotovo spet pripravijo? Brez skrbi, zagotovo bo izvirno. ■ Izpod magnolij v dvorano Velenje, 14. junija - Polna dvorana doma kulture si je v soboto večer polepšala z glasbeno nostalgijo. Vsi, tako organizator Festival Velenje kot nastopajoči, so si želeli, da bi večer slovenske popevke res izvedli pod magnolijami, na prostem, a je bila možnost, da prireditev zmoti dež, prehuda. Zato so učenci in učitelji Glasbene šole Nazarje večer izvedli na suhem in toplem. Ob zaključku letošnjega šolskega leta so si učenci in učitelji za izziv postavili koncert slovenskih popevk. Pod taktirko dirigenta prof. Stefana Garkova, ki je vodil šolski orkester, smo lahko prisluhnili številnim zimzelenim popevkam, kot so Ko boš prišla na Bled, Brez be- Razgiban, glasbeno nostalgičen večer je navdušil polno dvorano doma kulture. Zagotovo bi ga na prostem doživelo še več ljubiteljev slovenske popevke, a vreme je bilo »močnejše«. sed, Med iskrenimi ljudmi, Zato sem noro te ljubila, Pegasto dekle ... Orkestru je pri nekaterih skladbah pomagal tudi ansambel, solisti pa so se menjavali. Kot gostja je nastopila ena najboljših pevk mlajše generacije Ana Dežman, ki je žameten glas podedovala po mami Eldi Viler. Tudi tokrat je navdušila, kot tudi vsi, ki so se zvrstili v bogatem koncertnem programu glasbene šole, ki je lani praznovala 20. obletnico delovanja. bš Kinozaver šel na počitnice V sodelovanju Kina Velenje in Vrtca Velenje ter ob podpori Slovenskega filmskega centra zaključili uspešen kulturnovzgojni program Velenje, 11. junija - Prejšnji teden so v Kinu Velenje zaključili uspešen kulturnovzgojni program Kinoza-ver, ki ga je Festival Velenje izvedel Malčki v Vrtcu Velenje so takoj vzljubili Kinozavra. To dokazujejo tudi njihovi nasmejani obrazi. ob podpori Slovenskega filmskega centra in v sodelovanju z Vrtcem Velenje. V projektu je sodelovalo 288 predšolskih otrok iz štirinajstih skupin in sedmih enot Vrtca Velenje. Kulturno in filmskovzgojni program je predšolske otroke sistematično popeljal skozi spoznavanje osnovnih filmskih izraznih sredstev in vse faze filmske produkcije, po- stprodukcije in reprodukcije. V okviru Pikinega festivala so izvedli prvi programski steber in na Pikinem festivalu pripravili filmsko četrt, v kateri je bil, v sodelovanju z Multimedijskim centrom Kunigun-da, postavljen improviziran studio s kamero in mikrofonom. Otroci so se posneli v različnih kadrih, si ogledali posnetke ter se spoznavali z do- gajanjem pred kamero in za njo. Drugi del projekta so izvedli v sodelovanju z Vrtcem Velenje. Priprava je potekala v Vrtcu Velenje, kjer so vzgojiteljice s pomočjo pripravljenih pedagoških gradiv otroke pripravile na obisk kinematografa. V Kinu Velenje jih je sprejel Kino-zaver, jim razkazal dvorano, projekcijsko kabino in delovanje filmske tehnike. Analitično so si ogledali tri risanke o medvedu Bojanu in se v igri spoznali z osnovnimi filmskimi sredstvi. Obogateni z novimi spoznanji so ob prihodu v vrtec opravili kratko praktično nalogo. Izmislili, poimenovali in narisali so svojega risanega junaka in ga predstavili skozi kratko zgodbo v treh sličicah. Program se je končal z zaključnim dogodkom v Kinu Velenje, kjer so si otroci v spremstvu staršev in Kino-zavra ogledali dokumentarni film o projektu, domišljijskih domislic polno razstavo risanih junakov in njihovih zgodb ter nagradno risanko Maček Muri. ALTERNATOR M. Bojan Pavšek Dežuje. Tudi takrat je deževalo. Sonce sije. Tudi takrat je sijalo. Kako je sploh mogoče, da sta ta dva pojava ob istem času na istem mestu? Že v mlajših letih sem iskal logičen odgovor. Na srečo me razumljiva meteorološka pojasnjevanja nikoli niso povsem prepričala. Vse, dokler ni prišel na vrsto letošnji prvi torek v juniju. Dan slovesa na trenutek, ki ga je naš planet izbral, da iz svoje atmosfere v prostranstvo vesolja pošlje glasnika sreče in neizmernega optimizma. Žalost, ki je v teh trenutkih neskončna, izhaja iz dejstva, da obstaja za takšno pot samo enosmerna karta. In Matevž Čas jo je dobil. Prezgodaj. Kar tako. Brez razloga. Očitno na njej ni bil napisan datum odhoda, saj bi si verjetno še premislil in jo unovčil nekoč daleč v prihodnosti. Bil je namreč ogret na absolutno temperaturo ustvarjalnosti in toliko zgodb je še čakalo, da v njih odigra svojo vlogo. Njegov teater je zagrnil zavese. Vloga ovratne lisičarke, volnenega črkotvorca, časovnega spikerja ali pa samo delanja ničesar so izparele. Tega se prekleto dobro zaveda tudi mati zemlja. Želela je ublažiti solze vprašanj in nam Grafika: Bojan Pavšek ob kitarskih harmonijah Nickove Into my arms približala odgovor. Dež in sonce se prepleteta takrat, ko želita skozi mavrico sporočiti vsem bitjem, da je svet barvit. Poln toplih in hladnih barv. Poln odtenkov in prelivov. Poln svetlobe in poln teme. Nekateri so paleto samo opazovali. Drugi pa so v njej živeli. In med slednjimi si redko pretirano resen, pohajal ti, Matevž, najsvetlejši akter polnosti, ki si tudi, kadar nisi delal, delal vse. Samo v prostor si vstopil in se hipoma kloniral. Potem pa svoje klone spontano razporedil med nas, da so širili bistvo življenja skozi tvoj nikoli dolgočasen svet interakcij. Bil si edini, ki si je privoščil vse mogoče anomalije klenih slovenskih, ex--jugoslovanskih, multievropskih in the-ameriških kletvic. Pa so kljub temu delovale voluminozno in od srca poučno. In če je bilo potrebno organizirati nekaj, kar bi lahko obrodilo kosmata jajca, si bil prvi, ki je poprijel za orodje. Ja, ja, za to pa je potrebno imeti pogum. Pritiklina, ki rojeva heroje in jo imajo tudi kiti. Provocirajo harpune, mešajo frekvence jedrskim podmornicam in s hrbti ustavljajo tan-kerske propelerje. Brez strahu, da bi izumrli, saj so itak prepametni za naša morja. Če pa že nasedejo, počnejo to z razlogom. Bil si inspiracija na dveh nogah, ki sta prestali, presedeli in preležali mnogo nenavadnih srečanj. Bil si inspiracija na dveh rokah, ki sta skombaj-nali množico Nemaveze gifov in samozadostnih facebookovih citatov. In tu se paralelni svetovi šele začnejo. Skozi Swaschtaijenja si poudarjal lastno ljubezen do resnice. Tvoje likovne kreacije majčk, podkrepljene z živalsko-življenjskimi nauki, so postale obvezen element dvigovanja moškega libida in ženske dominacije. Kljukica na ž pa je zagotovo opus grafičnega oblikovanja, ki je krepko presegel meje slovenskega copy-paste povprečja. Z vsakim projektom si postavljal nove meje, brisal stara pravila in mešal štrene rutinerjem. Vsak tvoj izdelek je bil nov eksperiment za družbo, a obenem tudi rezultat lastnih presenečenj. Zato in še zaradi česa drugega, ti, dragi mojster Jaka vseh naprav, želim, da bi globok reliefni pečat, ki si ga pustil v lokalni dolini in centralni kotlini, otipali vsi, ki si to želijo. Želim, da bi tvoj rahlo kosmat non-sense postal sense za vse, ki si želijo ubrati pot pametnega hedonizma. Želim, da bi ljudje spoznali, da je fino modrovati tudi o stvareh, o katerih mislijo, da nimajo pojma. Želim ... (sem ti kot ljubitelju treh pikic pustil vse opcije odprte). Potem boš lahko prihajal na večerje tudi brez povabila. In od takrat dalje bomo vsi več žgali in manj lajkali. In vedno boš tu. In ne boš še enkrat zaspal. Ne boš in pika! Nauk: Ob pisanju se mi je v izogib slepi pegi ves čas pred zrklom poigravala tale tvoja pisarija: »Črke bi mogle imet neko ceno. Če jih uporabiš slabo (ali večkrat - op. a.), pač več davka plačaš. Isto velja za vejice in vsa ločila.« Upam, da mi bo tokrat Durs pogledal skozi prste: »Dežuje. Tudi takrat je deževalo. Sonce sije. Tudi takrat je sijalo.« 107,® Naš čas, 19. 6. 2014, barve: CM K, stran 13 19. junija 2014 107,8 MHz 1S ^DDJQKO t DÛ Č/Š\S@rosdom M Smo posebnega pomena, a brez urejenega financiranja Radio Velenje sodi med tiste slovenske radijske postaje, ki imajo status posebnega pomena. To seveda pomeni tudi zakonsko določen obseg informativnih, kulturnih, športnih, mladinskih, otroških izobraževalnih, verskih in drugih vsebin ... To moramo dosledno izpolnjevati, saj sicer status, ki ga imamo, hitro izgubimo. Kljub temu da je tako, pa država svojih obveznosti do nas ne izpolnjuje. Naš položaj se namreč iz leta v leto slabša. Čeprav so nam pred desetletjem zagotovili, da bodo v proračunu za te namene zagotavljali višino treh odstotkov RTV naročnine, se to nikoli ni zgodilo. Še najbližje smo bili takšnemu odstotku leta 2007, ko je država medijem (komercialnim in nekomercialnim, regionalnim in lokalnim TV, radiem in časopisom) namenila skupno dobre štiri milijone evrov. Potem pa so ta sredstva iz leta v leto kopnela. Še posebej se nam je položaj poslabšal v tem mandatnem obdobju. Leta 2010 nam je še bilo namenjenih okoli tri milijone evrov, z zadnjim razpisom le še polovico tega zneska. Prav gotovo nerazumna je odločitev vlade, ki je v vedno bolj neprijaznih časih za vse klasične medije tem še bolj privi-la dogovorjene vire, obveznosti pa zahtevala enake. Mi seveda ob tem nismo držali križem rok in jih tudi ne mislimo. Poslancem smo veliko dopovedovali, jim razlagali svoj položaj in svoje poslanstvo, a so nas zaenkrat puščali na cedilu. Verjetno tudi zato, ker jim marsikdaj postavljamo neprijetna vprašanja, česar komer- cialni mediji, ki pogosto nimajo niti zaposlenih novinarjev, pač večinoma ne počnejo. Celo letos, ko smo na primer skušali pridobiti kakšen evro za naše obsežno poročanje v času žledoloma, so nas na državni ravni neprijazno zavrnili, češ da imajo pogodbo z RTV. Naši poslušalci pa zagotovo zelo dobro veste, koga ste srečevali na terenu, kdo vas je o vsem, kar se je dogajalo, nemudoma in redno obveščal. Vsa ta in podobna vprašanja smo razgrnili na zadnji skupščini, v katero se združujemo vsi radijci, ki imamo status posebnega pomena, in glasno bomo ta vprašanja postavljali tudi v času priprav na volitve. ■ Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke Špela Grošelj pošilja velik cmok Špela Grošelj, nekdanja članica zasedbe Foxy Teens, v letih 20042010 pa polovica ženskega dela popularne turbo folk zasedbe Atomik Harmonik, že kar nekaj časa stopa po samostojni glasbeni poti. Od leta 2010, ko se je odločila za samostojno glasbeno kariero, je predstavila že kar nekaj skladb. Spomnimo se uspešnic Češnja na torti, Bog za naju sreče ni izbral, Moč srca, V tretje rado gre ... ali pa recimo skladbe Gremo na obalo, ki sta jo posneli skupaj s Špelco, prav tako nekdanjo članico Atomik Harmonik. V tem času pred poletjem Špela predstavlja novo skladbo z naslovom Cmok cmok, ki je prišla izpod peresa uveljavljenega avtorskega para Urše in Matjaža Vlašiča. Gre za že deveto samostojno skladbo Špele Grošelj, zanjo pa je posnela tudi videospot. Glede na to, da je to že deveta skladba, morda kmalu lahko pričakujemo tudi kakšen album. Alex prižiga luč Avtor in pevec Alex Volasko, ki je tudi stalni član glasbene ekipe priljubljene oddaje Moja Slovenija, tik pred poletjem predstavlja svojo najnovejšo avtorsko pesem z naslovom Prižigam luči. Alex je singl sprva zasnoval kot lahkotno ljubezensko pesem, a je z vsakim dnem skladba začela prebijati svoje okove in na koncu postala odsev današnjega časa. V njej Alex razglablja o tem, da bi morali biti drug drugemu bolj v oporo. »Bodimo luč drugim,« pravi priljubljeni pevec. Pesem so posneli v živo v studiju Evolucija z Alexovo spremljevalno skupino, ki jo sestavljajo Jimmy Blackmore, Jure Do-lamič, Lan Štrucl in Žiga Ravšelj, čelo pa je odigrala Karmen Lesjak. Šank Rock: pravljica ima še eno poglavje Kot sporočajo organizatorji tradicionalne prireditve Pivo in cvetje iz Laškega, jim je uspelo skoraj neverjetno. Člane legendarne skupine Šank Rock, ki je sicer prenehala delovati leta 2010, jim je namreč uspelo prepričati v še en skupni nastop. Skupina, ki je v svoji karieri nanizala več kot tisoč koncertov, ustvarila štirinajst albumov, očitno še ni rekla zadnje besede. Legende se vračajo ekskluzivno le za en koncertni večer na festivalu Pivo in cvetje, a resnici na ljubo v precej nenavadni zasedbi. Poleg nekdanjih članov, ki- tarista Bora Zuljana, basista Cveta Polaka in pevca Matjaža Jelena, bosta v tokratni zasedbi še bobnar Roman Ratej in klaviaturist Sašo Gačnik, ki nikdar nista bila člana skupine, katere sestava se je od njihovega začetka leta 1982 sicer kar nekajkrat spremenila. Šank Rock bodo na prizorišču Zlatorog v Ja-gočah nastopili 18. julija. 3Čelos tokrat z okrepitvijo predstavljajo novo skladbo Zasedba 3Čelos se je pred nekaj meseci predstavila s skladbo Madamme, ki se je tako dobro prijela, PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. TONY CETINSKI -Žena nad ženama 2. VENGABOYS - 2 Brazil 3. TABU - Male vojne Hrvaški glasbenik Tony Cetinski je v svoji že 25 let trajajoči karieri oboževalcem predstavil ogromno uspešnic in razprodal številne dvorane v regiji. Že leta je v samem vrhu hrvaške glasbene scene, izjemno priljubljen pa je tudi v drugih državah z območja nekdanje Jugoslavije in seveda tudi pri nas. V teh dneh predstavlja nov singel Žena nad ženama, s katerim napoveduje dolgo pričakovan nov studijski album, ki naj bi izšel jeseni. da je nadaljevanje enostavno moralo slediti. V novi skladbi, ki so jo naslovili Lepo je, so člani skupine k sodelovanju povabili radijskega voditelja, pevca in igralca Klemna Bunderlo, ki se je s tremi čeli zelo dobro ujel. Tako kot pri Madamme so tudi tokrat avtorji glasbe in besedila člani skupine sami. Pri aranžmaju in produkciji so sodelovali s Cvetom Polakom, končno podobo skladbe pa je sooblikoval Toni Juri. Skladba je bila premierno predstavljena na podelitvi viktorjev, kmalu pa bodo predstavili tudi videospot, v katerem nastopajo zelo postavna dekleta, a je zaenkrat še zavit v tančico skrivnosti. Južnokorejski zvezdnik Psy z novo pesmijo Hangover Južnokorejski zvezdnik Psy je s svojima uspešnicama Gangnam Style in Gentleman postavil dva neverjetna rekorda, s katerima se je zapisal v zgodovino. Videospot prve je na You Tubeu zabeležil več kot dve milijardi ogledov, druga pa se lahko pohvali z največ ogledi v enem dnevu (38 milijonov). Azij- LESTVICA DO MACE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. MAMA MANKA - Jezikova župa 2. SVETLIN & ALEŠ BARTOL - Palme in valovi 3. DAME DOMAČE GLASBE - Tečeji, tečejo nitke 4. AZALEA - Razvajenka 5. ŠTIRJE KOVAČI - Neke sončne nedelje 6. DONAČKA - Na sladoled 7. KATRCA - Zakaj tajiš 8. TRIO POGLADIČ - Iz prve v drugo 9. IGOR IN ZLATI ZVOKI & FANTJE S PRAPROTNA - Dekle zdaj mi povej 10. ERAZEM - V oštariji ___več na www.radiovelenje.com \ N N N N N N N N N N N N N N N N N ski glasbenik zdaj predstavlja novo pesem Hangover (Maček), s katero bo morda spet postavil kakšen nov rekord. Zanjo je že posnel videospot, v katerem se mu je tokrat pridružil ameriški raper Snoop Do-gg. Spot sta v Seulu snemala samo 18 ur, Psy pa se je tokrat odpovedal udarnim ritmom uspešnice Gan-gnam Style in jih zamenjal za bolj umirjeno hip-hop skladbo. THE TIDE The Tide v poletje plešejo v precej bolj poskočnem tempu, kot smo vajeni. Njihov aktualni single Roll The Dice je namreč dočakal zanimivo video podobo, za katero je poskrbel režiser Miha Knific. Ta je na pomoč poklical plesalce iz domače skupine Colorado Country Line Dance, ki gojijo kavboj-ske plese. 25. septembra bodo sicer The Tide izdali tretji studijski album. DEEP PURPLE & GIBONNI Legendarna britanska hard rock zasedba spet prihaja v Slovenijo. Potem ko so Deep Purple pred nekaj leti nastopili v Križankah, bodo 16. julija nastopili pod vedrim nebom na koncertu na ljubljanskem Kongresnem trgu. Oder si bodo delili s popularnim hrvaškim glasbenikom Gibonnijem. JANA SEN Jana Sen je skupaj z znanima raper-jema Trkajem in Zlatkom posnela videospot za skladbo To The Blue Sea. Jana, sicer bolj znana kot avtorica, pevka in producentka umirjenih ljubezenskih in družbenokritičnih ¿záb ... na krotko - pesmi v slovenskem jeziku, je tokrat pesem posnela v angleščini. Svoj eksperiment je razvijala skoraj dve leti, namesto videospota pa je nastal skoraj muzikal. ROBERT JUKIČ Velenjski skladatelj in instrumentalist Robert Jukič predstavlja drugi single s plošče Ženske, ki bo izšla jeseni in na kateri v vlogi pevk nastopa trinajst žensk v štirinajstih skladbah. Drugo skladbo z naslovom Bolj kot drugi je zapela energična Nina Vodopivec, avtor glasbe, besedila in aranžmaja pa je Robert Jukič. M.J.A.V. Na slovenski glasbeni sceni se je pojavila nova dekliška skupina, ki jo sestavljajo Maša Uranjek, Jasmina Šmarčan, Ani Frece in Ana Golavšek. Štiri dekleta, ki prihajajo iz okolice Žalca, so si nadela ime M.J.A.V., na sceno pa stopajo s svojo prvo skladbo Čakam. Skupaj delujejo dve leti, sicer pa imajo že kar nekaj glasbenih izkušenj, saj dve članici že enajst let delujeta v skupini Navihanke. Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 14 14 19. junija 2014 ^^Salih Biščic, predsednik Društva šaleških likovnikov, najbolj uživa, ko riše. je to v naravi, še toliko bolj. »Stene in opeke tu okoli niso moj umetniški navdih, tokrat rišem po spominu,« je povedal vsakemu, ki se je ob mini likovni koloniji v atriju ob Kidričevi cesti ustavil ob njegovem platnu. »Kakšen umetnik bi pa bil, če mi domišljija ne bi »delala«,« je še dodal. ^^ »Gospa, če me sprašujete, kje nas bo še več, .^L.vam pokažem. V tej smeri je Šalek. Tam bomo avgusta pripravili Starotrški dan. Pridite, lahko se nam pridružite in za en dan tudi sami postanete kra-ljična ali grajska gospodična. Če si želite že prej, bo zadnjo nedeljo v juliju na Velenjskem gradu Starove-ški dan ...,« je sredi Velenja razlagal zagrizen turistični delavec Srečko Oder mimoidočim. Bil je prepričljiv, kako zelo, pa bomo preverili tudi mi. Že kmalu. ^^Kako je, če »župo« kuha veliko glav in rok? Vča-^^sih je že »hudič«, če pa to počno Šentiljčani, menda ni težav. So namreč že uigrana ekipa. Eni režejo, drugi mešajo, tretji strežejo. Za čvek pa so se potrudili in skupaj preverili, kako kaže v velikem kotlu. Je dišalo, je brbotalo in tudi teknilo. Ko so »šen-tiljsko župo« poskusili kuharji, so bili zadovoljni. Mimo poskušajoči pa še bolj. Čeprav je je bilo veliko, je bil kotel v nekaj minutah prazen. Pa tokrat ni bila kriva kriza. Krive so bile odlične vonjave in prav takšen okus. jfc T*" ..: i / fc IL i ^ 1 >v Kitajci z navdušenjem v vesolje Nizozemska družba Space Expedition Corp je prek spleta prodajala vozovnice za polet v vesolje. Za 599.999 juanov (71.000 evrov) so ponujali petminutni polet in le v nekaj minutah so bile razpoložljive vozovnice razprodane. Do njih se je uspelo dokopati več kot 300 kitajskim bogatašem. Datum poletov sicer še ni znan. Potniki, ki ne smejo tehtati več kot 125 kilogramov, pa bodo morali pred avanturo opraviti tečaj na simulatorju letenja in v breztežnostnem prostoru. V petih minutah, ki ji bo letalo za dve osebi preživelo v vesolju, bo lahko potnik užival v razgledu na Zemljo. Kitajce to očitno navdušuje. Njihova domovina sicer ima lasten vesoljski program, nima pa ponudnika komercialnih vesoljskih poletov. Spomenik ženski, usmrčeni kot čarovnici V švicarskem mestu Mollis so sklenili, da postavijo spomenik zadnji ženski, ki so jo v Evropi usmrtili kot čarovnico. Prav v tem mestu so namreč pred več kot dvema stoletjema zaradi čarovništva obgla- vili Anno Goldin, ki jo je njen gospodar obtožil, da je začarala njegovo osemletno hčerko, potem ko je ta zbolela. Glede na ohranjene dokumente iz lokalnega arhiva naj bi deklica med boleznijo izkašlje-vala žeblje. Po okrutnem mučenju je Goldijeva priznala, da je sklenila zavezništvo s Satanom, zaradi česar so jo obsodili na smrt in usmrtili leta 1782. Čeprav so sojenja čarovnicam kmalu zatem opustili, se zdi pristojnim v švicarskem mestu potreba po spomeniku aktualna tudi danes. Njegov namen je namreč javnost opozoriti ne samo na grozno usodo Goldijeve, pač pa tudi na današnje številne kršitve človekovih pravic po svetu. Umetno ustvarjeno mrežnično tkivo Znano je, da lahko okvara mrežnice vodi v izgubo enega naših najpomembnejših čutov - vida. Vemo, da je na zadnji strani očesa in pretvarja z očmi zaznane podobe v električne signale, ki potujejo v središče za vid v človeških možganih, to pa omogoča, da vidimo. Če se mrežnica okvari, lahko pride do bolezenskih stanj, kot sta poslabšan vid in celo slepota. Pri tem je dobra novica, da so znanstveniki uspeli umetno ustvariti predhodnika človeške mrežnice, ki deluje tako kot v pravem človeškem očesu. Podvig je uspel Marii Valerii Canto Soler in njeni ekipi. Mrežnično tkivo, ki je nastalo tako kot pravo oko, vsebuje fotoreceptorje ali celice, ki zaznavajo svetlobo. Celice, ki so jih uporabili, so človeške pluripotentne matične celice, ki se lahko razvijejo v katerikoli del telesa; ekipi pa jih je uspelo spremeniti v predhodnike človeške mrežnice. Novo odkritje bi lahko omogočilo testiranja, ki bi posledično pripomogla k rešitvam ob okvari mrežnice. oPhone, odišavljeno sporočilo Ne gre za znanstveno fantastiko. Harvardski profesor David Edwards je prav zares izumil prototip naprave, ki pošilja in sprejema fotografije z vonjavami. Poimenoval jo je oPhone in napovedal, da bo uporabnikom kmalu na voljo. Sam je prvo takšno sporočilo že poslal prijatelju iz New Yorka v Pariz in povedal, da je dišalo po New Yorku. »Sporočilo z vonjem, denimo, Pogrešam te v New Yorku>, bo močno in zanimivo. Prav tako bo zanimiv odišavljen selfie, ki ga bo uporabnik nalepil na svoj zid objav na Facebo-oku,« je pojasnil Edwards in razložil, da bo z mešanjem in sestavljanjem 32 osnovnih vonjav mogoče ustvariti 300 tisoč edinstvenih vonjev. se bo imenovalo oNotes, poslati pa ga bo mogoče z aplikacijo oSnap. V družbi Vapor Communications, v kateri so izdelali oPhone, menijo, da bodo z odišavljenimi sporočili uporabniki prenosnih telefonov dobili arome za spomin, zabavo itd., hkrati bo to omogočilo trženje arom in vonjav na internetu. Kot načrtujejo, bi do leta 2015, ko bo projekt stekel tudi uradno, oPhone za širše uporabnike stal 149 dolarjev, kasneje pa 199 dolarjev. Več »morja« Velenjsko jezero ima daljšo obalo, na njem je še več plovil in seveda v vročem poletju pričakujejo tudi še več kopalcev. Ni torej čudno, da ga imajo nekateri res kar za morje. Če bodo plažo še naprej pridno širili, je bo že več kot na našem pravem koščku morja. Jablana in oreh Drevesi, ki sta jih župana Šoštanja in Velenja posadila ob tednu ljubiteljske kulture, sta na videz različni, a sta si vendarle zelo podobni. Jablana je pri nekaterih simbol nesmrtnosti, oreh dolgega življenja. Bodo pa v Velenju lahko strli več orehov. Kakršnih koli že! Ostali brez soda Slovenija, vinorodna dežela, je ostala brez soda. Oziroma Soda. Namesto tega domačega izraza smo dobili »uradniški« SDH - Slovenski državni holding. Druga »posoda - Kad je pa v težavah. Močno razsušena. Pokvarjene počitnice Zaradi parlamentarnih volitev nekateri tarnajo, da bodo imeli pokvarjene počitnice. Če jih bodo res imeli, naj se vsaj potrudijo, da ne bodo volili pokvarjenih poslancev. Privajanje Je tri evre na uro res premalo za mlade, ki bodo delali na počitniškem delu? Če pomislimo, da gre za »uvajanje« v delo, morda niti ne. Razen tega se morajo navaditi, kakšno plačilo jih čaka, ko bodo (morda) kasneje res dobili delo. Velenjčani Rusa v Krko Velenjčani so Rusa poslali v Krko. Miloš Rus, ki so ga Rudarji po zmagi v Velenju »spodnesli« s trenerskega mesta celjskih nogometašev, je zdaj kot trener skočil v novomeško Krko. Po novem in starem Ponekod vendarle podpirajo inovativnost in uvajajo novosti. Drugi se bolj zanašajo na delo po starem. Zato pa smo, kjer smo. Tabor na višji ravni Letošnji tabor mladih raziskovalcev bo na višji ravni kot lanski. Iz Škal ga bodo prestavili na Golte. Podobno nam je Vreme je ta čas zelo podobno našim politikom. Zelo nepredvidljivo je. Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 15 12. junija 2014 Na Gorici še vedno gradbišče Na MO Velenje upajo, da bodo 137 stanovanj razdelili septembra - Vdor podtalne vode preprečil dokončanje - Trenutno gradijo še trgovino Trgovsko-poslovni objekt je še v gradnji. Gradbišče v teh dneh ni več polno delavcev, bolj kot ne sameva. Vsa dela pa naj bi bila končana do septembra. Velenje, 16. junija - Datum dokončanja poslovno-stanovanj-skega kompleksa na Gorici se žal že nekaj časa spreminja. Tega niso veseli tudi na MO Velenje, ki je soinvestitor gradnje. Zakaj ta gradnja še ni končana, smo preverili na Uradu za investicije in razvoj. Vodja urada Alenka Rednjak nam je povedala, da tisti, ki bodo v novem kompleksu dobili neprofitno stanovanje v najem, res že težko čakajo na ključe svojega doma. In da na občini upajo, da se bo to zgodilo septembra letos. In kje se je zataknilo, saj so raču- nali, da bodo občinska stanovanja in stanovanja, ki jih bo kupil republiški stanovanjski sklad, razdelili do letošnjega poletja? Alenka Rednjak pojasnjuje: »V lasti občine in stanovanjskega sklada bo 137 stanovanj s pripadajočimi garažami. Kot je že znano, se je lani proti MED VAMI koncu leta zgodil vdor podtalne vode v spodnjo etažo garaž. Zato je bilo treba garaže sanirati. Objekt je velik, pod zemljo pa so kar tri etaže garaž, zato je bil ta poseg zelo zahteven, tudi dolgotrajen. Obnova je končana, vendar pa moramo še nekaj časa izvajati monitoring pod spodnjo temeljno ploščo, da bomo še pred vselitvijo prepričani, da je objekt zgrajen varno. ZRMK z vsemi meritvami zagotavlja, da je objekt stabilen, tudi statične meritve kažejo, da je tako. Smo pa v kletni etaži garaže uredili še vodnjake, skozi katere bo možno črpati odvečno vodo in merilnike, ki bodo uravnavali količino vode. Ta se bo samodejno črpala, vgradili smo tudi agregate.« Tako sedaj upajo, da bodo med prosilce za neprofitna najemniška stanovanja ključe njihovih novih domov razdelili najpozneje v septembru. Na gradbišču na Gorici trenutno pregledujejo kakovost stanovanj in odpravljajo manjše napake. V izdelavi je etažni načrt, saj bo lastnikov več, dokončati pa morajo še poslovni prostor, v katerem bo trgovina. »Glede na gradbeno dovoljenje je -15 potrebno trgovino nujno dokončati vsaj do tretje gradbene faze, prej ne moremo dobiti uporabnega dovoljenja,« še izvemo. Stanovanjski listi bosta skoraj prazni Ko bo končan objekt na Gorici, bo na občinskih listah za dodelitev stanovanj v najem ostalo zelo malo imen. »Lista A, nakateri so prosilci s socialno šibkejšim statusom, je bolj polna kot lista B, na kateri so tisti, ki lahko za najemnino prispevajo več. Veliko stanovanjskih vprašanj smo rešili že z rednimi izpraznitvami stanovanj, ki jih takoj uredimo in damo v najem naslednjemu z liste čakajočih. Računamo, da bomo s poselitvijo blokov na Gorici večini čakajočih, ki so že na naših listah, uredili stanovanjsko vprašanje,« še doda naša sogovornica. Zato bodo proti koncu letošnjega ali najpozneje na začetku prihodnjega leta objavili nov stanovanjski razpis. ■ Bojana Špegel Pomembna stopnica na poti do cilja Velenje - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je v torek popoldne v Domu kulture Velenje sprejel najboljše devetošolce in maturante, ki so vsa leta šolanja dosegli odličen učni uspeh. Sprejel je devetošolke in devetošolce vseh velenjskih osnovnih šol, ki so v zadnji triadi dosegli učni uspeh s povprečno oceno 4,5 in več ter osvojili zlata priznanja na državnih tekmovanjih iz znanja ali na tekmovanjih z drugih področij. Na šestih osnovnih šolah v Velenju je ob koncu letošnjega šolskega leta takšen uspeh doseglo 59 učenk in učencev. Župan je za izjemne uspehe česti- Na OŠ Antona Aškerca, OŠ Gorica, OŠ Gustava Šiliha ter OŠ Mihe Pintarja Toleda je odličnih učenk in učencev enajst, na OŠ Šalek osem in na OŠ Livada sedem, na Gimnaziji Velenje osem, na Rudarski šoli trije, na Elektro in računalniški in Strojni šoli dva, na Šoli za storitvene dejavnosti pa en dijak. tal tudi vsa leta odličnim dijakinjam in dijakom Šolskega centra Velenje, kjer je odličen uspeh v vseh letih srednješolskega izobraževanja doseglo 16 dijakov Šolskega centra Velenje. Šmartno ob Paki, 11. junija -Tudi župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je sredi prejšnjega tedna sprejel učence, ki po končanem šolskem letu zapuščajo tamkajšnjo osnovno šolo in so bili v letih šolanja odlični. Od 32 v razredu je takih 12, med njimi jih je odličnih vseh devet let 10. Tako Kontič, kot Kopušar sta menila, da je pred mladimi pomembna stopnica na poti do želenega cilja. Ne bo jim vedno lahko, možnosti pa imajo. Želita si, da bi se, kot strokovnjaki vrnili v domače okolje in pomagali pri njegovem nadaljnjem razvoju. . I Sprejem za najboljše učence v Šmartnem ob Paki ... * 1 Luče, 15. junija - Minulo nedeljo ob 21. 30 je domačin iz Luč in član tamkajšnje lovske družine Vlado Poljanšek uplenil medveda. Po iztrebljanju je tehtal 98 kilogramov. Ugotovili so, da je bil samec star 4 leta. Na kosmatinca so prežali v lovišču s posebnim namenom že dve leti, saj je povzročal veliko škode. Kar »pridno« je redčil črede ovac. Čuvaj Marjan Matk je povedal, da so že lani lovci pridobili dovoljenje za odstrel, a se je medved prej odpravil na zimsko spanje in je bil »nedosegljiv«. ■ Tp Pred vrati eden največjih dijaških festivalov Dijaška sekcija Šaleškega študentskega kluba bo letos že sedmič organizirala tradicionalni festival »Park s5 dogaja«, ki se bo v petek, 20. junija, pričel s svečano otvoritvijo pred Klubom eMCe Plac, trajal pa bo vse do 3. julija. Festival Park s5 dogaja je eden največjih in najobširnejših dijaških festivalov v Sloveniji. Njegovi začetki segajo v leto 2002, ko se je v parku pred velenjsko gimnazijo prvič zgodil dogodek Park dogaja, ki je nato za nekaj časa zamrl. Leta 2009 pa je bil ponovno obujen in od takrat naprej se zgodi vsako leto ob uradnem zaključku šolskega leta. Festival ponuja varno in brezplačno zabavo za vse obiskovalce. Letos se je dijaška sekcija potrudila in ustvarila najbolj obširen festival do zdaj. Zajema lokacije, kot so Titov trg, Letni kino ob Škalskem jezeru, skate park pred Rdečo dvorano, Klub eMCe Plac in seveda park pred gimnazijo. Dogodki na teh lokacijah pa so primerni za čisto vse obiskovalce. Letos bo nastopilo več kot deset glasbenih izvajalcev različnih zvrsti, naj bo to rock, metal, punk, jazz, elektronika ali rea-gge. Za gurmane bo spet serviran tradicionalni čili con carne, ljubitelji filmov bodo svoje dobili na filmskem večeru, športniki pa se bodo lahko preizkusili v baseballu, rolkanju ali pa v največjem obmetavanju z vodnimi 'bombami'. V vsakem pogledu je letošnji Park s5 dogaja res vreden obiska. ■ vh Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10 16 NASI KRAJI IN LJUDJE 19. junija 2014 Hrupa in prahu ni več KS Gorica v teh dneh praznuje - Veseli, ker bo nova stanovanjsko-poslovna cona kmalu končana - Uredili bodo še eno otroško igrišče Velenje, 20. junija - Jutri ob 18. uri bo v avli osnovne šole Gorica proslava ob letošnjem krajevnem prazniku. Na njej bodo podelili tudi priznanja za lepo urejeno okolje. To bo osrednji dogodek letošnjega praznovanja, na njem pa bodo program pripravili učenci šole, ki vedno navdušijo. Za njimi je tudi že nekaj športnih srečanj. Danes se veselijo druženja na otroškem igrišču šole, kjer pripravljajo čajanko.Začeli so jo lani, saj si želijo, da bi krajani bolj množično praznovali z njimi. »Na naše prire- sko in vselili nove stanovalce. »Gradnja je v zaključni fazi, delavci sedaj urejajo okolje. Zato hrupa in prahu ni več, krajani pa lažje dihamo. Upamo, da bo delo končano v času občinskega praznika v septembru,« nam je povedal Jože Kandolf. Ko bo gradnja končana, upajo, da bo tudi stiska s pomanjkanjem parkirnih prostorov v blokovnem naselju preteklost. »Sicer pa v KS rešujemo tudi druge težave, na katere opozarjajo stanovalci. Trudimo se, da kar je v naši moči, rešimo čim prej. V teh dneh smo imeli vali krajane; kot vedno, so otrokom polepšali prednovoletni čas, praznovali dan žena, pomladi pa množično čistili kraj. Pripravili so tudi tradicionalno kresovanje pri Belem dvoru, ki je dobro uspelo. Spomladi so na pobudo zdravstvene delavke Marjane Kugonič v prostorih KS Gorica izvedli brezplačno merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka. Akcija, ki so jo tokrat pripravili prvič, je Spomladi so prvič pripravili brezplačne meritve krvnih vrednosti. Odziv krajanov je bil dober, zato zagotovo ni bilo zadnjič. ditve prihajajo, a ne v tolikšnem številu, kot si želimo. Sploh, ker smo res velika krajevna skupnost,« pravi predsednik KS Gorica Jože Kandolf, ki upa, da bo udeležba dobra tudi na nedeljskem pohodu po mejah krajevne skupnosti. Žal pa se še v času praznovanja na Gorici še ne morejo veseliti novih krajanov in krajank. Računali so namreč, da bodo do krajevnega praznika že končali stanovanjsko-poslovno sose- sestanke s stanovalci blokov Goriška 53 in 55, ki so se ga udeležili tudi predstavniki MO Velenje. Dogovorili smo se, da obnovimo otroško igrišče med blokoma, kar bo še polepšalo videz krajevne skupnosti.« Prvič ni bilo zadnjič Sicer pa so v letu od prejšnjega do letošnjega krajevnega praznika pripravili več dogodkov, ki so združe- Predsednik KS Jože Kandolf: »Med bloki bomo obnovili in posodobili še eno otroško igrišče.« bila zelo uspešna, saj se je meritev udeležilo kar 72 krajanov in krajank. Vrednosti pri nekaterih med njimi so bile kar povišane, zato so jim tri zdravstvene delavke tudi ponudile koristne napotke. Ker je bil odziv dober, bodo podobne dejavnosti pripravljali tudi v prihodnje. ■ Bojana Špegel V odročno Papuo Novo Gvinejo Bodoči zdravnik Niko Lah s kolegi odhaja na dobrodelno odpravo Išče finančno podporo Velenjčan Niko Lah, absolvent medicine, zadnji izpit bo opravljal prihodnji teden, odhaja še z dvema kolegoma in medicinsko sestro na Papuo Novo Gvinejo na dvomesečno dobrodelno odpravo. Gre za že utečen projekt Sekcije za tropsko in Bolje tič v roki kot tat na strehi Humanitarno pot svojih kolegov podpira tudi dramska skupina Medicinske fakultete, ki bo komedijo z zgornjim naslovom uprizorila med drugim to soboto, 21. junija, ob 19.30 uri v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Izkupiček bodo namenili odpravi. potovalno medicino. Mlade zdravniške ekipe odhajajo na postojanke v odročnih in zdravstveno slabo razvitih območjih po svetu, kjer tamkajšnjemu prebivalstvu kontinuirano zagotavljajo potrebno zdravstveno oskrbo. Medicinska ekipa mora za vse nih osebnih stvari, vse drugo pa bo material, ki ga bomo pri delu potrebovali,« pravi Niko, ki je zelo vesel vsakršne pomoči. Fanta in dekleti so se odločili, da bodo zagotovo odpotovali in opravili poslanstvo, če bo treba, bodo za to namenili tudi lastna sredstva. Seveda pa bodo svoje delo tam opravljali povsem brezplačno. Več o odpravi je napisanega na njihovi spletni strani www.papua2014.si Niko Lah je zadnje dni nabiral strokovno znanje v celjski bolnišnici, zdaj ga čaka še zadnji izpit in velika preizkušnja v nerazvitem svetu. poskrbeti sama, zato zbirajo sredstva za celotno odpravo, stroške poti in sanitetni ter drug medicinski material, ki ga bodo odnesli s seboj. Letalske družbe so jim ugodile, da bodo lahko potovali s 30 kg prtljage. »To seveda pomeni, da bomo vzeli s seboj le nekaj osnov- Pomagajte mladim zdravnikom Morebitne prispevke nakažite na: Medicinska fakulteta v Ljubljani Vrazov trg 2 1000 Ljubljana TRR: SI56 0110 0603 0708 380 Sklic: SI00 250537-13 Zadeva: Papua 2014 Ident št. za DDV: SI44752385 Matična št.: 1627066 Šifra dejavnosti: 85.422 Jamarji opravljali izpite v Hudi Luknji Jamarska reševalna služba - specializirana nepoklicna reševalna služba v sistemu zaščite in reševanja Kraški teren pokriva kar 43 odstotkov celotnega površja Slovenije. Njegova največja značilnost so kraške jame. Trenutno je v Sloveniji registriranih več kot 11.000 jam. Le peščica vseh jam je turistično urejenih. Najdaljša Slovenska jama je jamski sistem Migovec, ki meri 24.900 km, najgloblje pa je brezno Čehi na Kaninu, ki se spušča v globino 1502 m. Veliki del jamskega sveta v Sloveniji koncu Slovenije. Je pravi »podzemni biser osamelega krasa«. S svojimi dimenzijami in lego tik ob regionalni cesti Velenje-Slovenj Gradec vzbuja radovednost in vedno znova preseneti obiskovalce ali vsaj za trenutek prevzame zamišljenega voznika. Je ena najstarejših turistično urejenih jam v Sloveniji, saj je bila za obiskovalce odprta že leta 1895. Turiste, romarje in raziskovalce privablja še danes, saj skriva v svoji notranjosti in okolici vrsto izrednih posebnosti. Dolžina do sedaj raziskane jame je preko 2.300 m, nekatere podrobnosti pa nakazujejo še na bistveno večje dimen- vedno potekajo dva dni, so bili minulo soboto in nedeljo. Prvi dan se je preverjalo znanje vsakega posameznika za točno določene manevre, naslednji dan pa je bila skupna vaja, ki se tudi ocenjuje. Tokrat je bilo na izpit prijavljenih 21 tečajnikov, od tega 9 za reševalce ter 15 za pripravnike. Ko jamar opravi izpit za pripravnika, mora ostati še dve leti aktiven, da lahko opravlja izpit za reševalca. Izpiti so zahtevni, saj je zanje potrebnega kar precej znanja, torej je treba vložiti veliko truda, dobre volje, časa, da se jamarji izšolajo do te stopnje, da lahko naredijo izpit. Čeprav marsikdo ne razume, zakaj se podajamo v jame, polne vlage, teme in nevarnosti, je dejstvo, da je to poseben užitek. Kdor ima jame rad, namreč ve. Kolikor večji je bil napor in kolikor težje so bile ovire, toliko večja in lepša sta bila podvig in osebno zadovoljstvo. In če so pri tem sodelovali pogumni in zvesti ljudje, v prijateljstvu, v kakršnem se lahko na svojega tovariša zaneseš kot na samega sebe, je doživetje še toliko bolj nepozabno. Tam spodaj si resničen, tam se kljub velikim naporom, mrazu in vlagi sprostiš, napolniš svojo dušo, um in začutiš tisto notranjo gotovost in veselje do življenja. predstavljajo vertikalna brezna, ki so najpogostejša na visokogorskem krasu. Takšne vrste jam so zaradi svoje težavnosti dostopne predvsem izurjenim jamarjem, ki obvladajo vrvno tehniko in so usposobljeni za premagovanje globin ter ožin. Čepravje obiskovanje jam mnogo manj priljubljeno v primerjavi z obiskovanje gora, tudi tu nesreče niso redke. Podatki kažejo, da se zelo pogosto ponesrečijo tisti, ki v jame sploh niso namenjeni, ampak zaradi zdrsa ali padca padejo vanje. Ponesrečencem v jamah pomagajo jamarski reševalci. V Sloveniji je 55 operativnih reševalcev in več kot 200 jamarjev, ki so opravili izpit za jamarskega reševalca. Huda luknja je največja jama na tem zije jamskega sistema. Prav zaradi njene posebnosti, enostavne dostopnosti in idealnih pogojev za opravljanje izpitov za jamarskega reševalca je vodstvo Jamarske reševalne službe odločilo, da se tokrat izpiti opravijo v Hudi luknji. Izpiti, ki Zato se bomo še naprej trudili razvijati naša društva in znanja reševalcev. Le tako bomo lahko nudili pomoč vsem pomoči potrebni ob nesrečah v jamah, pa tudi kje drugje. ■ Mateja Mazgan Šoštanjski veterani so tekmovali V soboto, 14. junija, so na tekmo-vališčih v Šmarju pri Jelšah potekale 13. veteranske ekipne športne igre, ki se jih je tokrat drugič kot samostojna organizacija udeležilo trinajst veteranov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj. Člani območnih veteranskih organizacij so igre sprejeli kot že tradicionalno obliko druženja, hkrati pa ni manjkal športni in tekmovalni duh. V vseh panogah je sodelovalo 31 ekip z več kakor 550 tekmovalci, in če prištejemo še spremljevalce, je bilo udeležencev preko 600. Pomerili so se v šestih športnih panogah: streljanje z zračno puško, košarka, šah, pikado, met bombe in vlečenje vrvi. Veterani iz OZ VVS Šoštanj so tekmovali v štirih disciplinah: v streljanju z zračno puško, metu bombe, pikadu in vlečenju vrvi. V pikadu so med 19 ekipami dosegli 110 točk in zasedli odlično 3. mesto (Leon Stropnik, Branko Stropnik, Črt Urbašek, Klemen Miklavžina, Martin Štrigl), v vlečenju vrvi so med 17 ekipami dosegli 55 točk in zasedli 14. mesto, v streljanju z zračno puško so s 65 točkami med 28 ekipami dosegli 9. mesto in v metu bombe z 51 točkami med 21 ekipami 16. mesto. Med 31 ekipami je OZ VVS Šoštanj z 281 točkami dosegel solidno 15. mesto. n Leon Stropnik Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 17 12. junija 2014 VI PISETE 17 Moja generacija Moja generacija praznuje letos 45-letnico mature. Rojene v letih 1944 -1960 uvrščajo raziskovalci v generacijo »otrok blaginje«. Po njihovem mnenju je moja generacija svoje vrednote oblikovala v t. i. povojnemu optimističnemu obdobju, ko je bilo gospodarstvo v razvoju, ko se je gradil lepši svet. In ta svet je bil poln priložnosti. V tem obdobju se je rodilo največ otrok, sodelovanje je bilo nekaj običajnega in samo po sebi umevnega, družina pa pomembna osnovna celica družbe. Spopasti smo se sicer morali s tehnično revolucijo, znamo pa zato dobro unovčiti svoje strokovno znanje in izkušnje. Lastnosti, ki jih teoretiki pripisujejo naši generaciji, so zagnanost, marljivost, spoštovanje. Radi imamo zahtevno, izzivalno delo, skrbimo za osebnostni razvoj, se stalno izobražujemo, smo potrpežljivi, vztrajni, urejeni, ljubimo red in jasna pravila, še posebej pri delu. Delo je za nas tudi zabava ... (iz raziskave Brečko 2005). Raziskovalci še ugotavljajo, da so slabosti naše generacije predvsem v pomanjkanju tekmovalnosti in nekapitalistič-ni naravnanosti. Vse smo dosegli postopno, po točno določenem osebnem vzorcu: najprej skrb za izobrazbo in kariero, nato ustvarjanje družine ter napredovanje na delovnem mestu. Ko se oziram na prehojeno pot svoje generacije, izbrskam okruške spomina, ki jih ne bi ravno vedno imenovala »blaginja«. V primerjavi z današnjo mladino nismo imeli doma računalnikov, mnogi niti TV sprejemnika, kaj šele avtomobilov ali vseh neštetih gospodinjskih in tehničnih pripomočkov, ki danes polnijo domove ... Na primer čokolada in banane so bile za večino od nas velik priboljšek, počitnice na morju v sindikalnem domu pa že skoraj nadstandard. Nismo bili razvajeni, smo pa bili generacija polna energije, velikih ciljev in načrtov za prihodnost. »Pričakujem svetovno revolucijo, tako duhovno!« so besede sošolca Emila. Res so se dogajale revolucije, vojne, nemiri, katastrofe. Mnoge, na srečo, daleč od nas: Vietnam, Kambodža, Ruska okupacija Češke, Madžarske, večno lačna in revna Afrika ... najbolj se nas je dotaknil razpad Jugoslavije, strahote na Hrvaškem, v Bosni ... balončki naših visokoletečih ciljev, kaj vse nameravamo doseči v življenju, čeprav je večina od nas do takrat komaj pokukala v veliki svet, največ do Trsta - kupit kavbojke ... Na spletni strani zgodovine naše gimnazije lahko med drugim preberemo: »Pedagogi so opozarjali na slabitev vzgojne moči gimnazije, kar naj bi bila posledica vpliva filmske plaže in beat glasbe. Sprejet je bil sklep o prepovedi nošenja dolgih las in uvedena je bila »hora legalis«, ki je trajala od 1. novembra do 1. in nedemokratični. Po maturi smo bili generacija brucev, ki je prišla v Ljubljano študirat iz t. i. province, v času prelomnih študentskih demonstracij. Večina je sicer komaj vedela, zakaj demonstriramo. Si za spremembe? Sem. Si za seksualno revolucijo? Sem. Si za mir na svetu? Sem. Svoboden pogled na svet nam je takrat na stežaj odpiral vrata in začeli smo se zavedati, da so potrebne spremembe. Študirali smo s pomočjo štipendij in tistih Ljudje se nikoli ničesar ne naučimo iz zgodovine, čeprav nam jo je predaval priljubljeni profesor Bato. Naše male revolucije v gimnazijskih letih so bile dolgi lasje, prekratka mini krila, odklonilen odnos do obveznih šolskih uniform, skrivno kajenje in vse, kar velja za vse mlade generacije: ljubezen do glasbe, plesa, filma, majčkeno upornosti, »špricanje«, plonkanje, nepriznavanje avtoritet ... in veliki napihnjeni aprila do 21. ure, poleti pa do 22. ure.« Strogo in konservativno? Morda za sedanje čase, čeprav so se tudi nam, tedanjim dijakom, ti ukrepi in nesmiselna preganjanja dolgih las, kajenja in daljšanje prekratkih kril zdeli nadvse konservativni, profesorji pa premalo dostopni in nedemokratični. Tudi danes je kajenje v šoli strogo prepovedano in dijaki še vedno te prepovedi ne upoštevajo, učitelji pa so po mnenju dijakov še vedno konservativni staršev, ki so nas lahko finančno podpirali. Nismo poznali študentskih bonov in subvencioniranih vozovnic, nismo imeli številnih bonitet, ki jih imajo študenti danes. Ob študiju smo mnogi tudi delali, vendar obenem večinoma pridno obiskovali predavanja, saj ni bilo alternativnih študijskih virov, kot je danes npr. internet. Pravijo, da je matura zrelostni izpit. Je res? Takrat smo bili vsi prepričani, da je. Nismo vedeli, da bomo morali zrelostni izpit kasneje v življenju še tolikokrat ponavljati: ob prvih razočaranjih, neizpolnjenih načrtih, neuslišanih ljubeznih, porazih, vzponih, padcih, poklicnih razočaranjih, snidenjih in razhajanjih, partnerjih, svojih otrocih, skrbi za ostarele starše, boleznih in smrtih najbližjih . Šola je tista, ki še danes ni naredila zrelostnega izpita iz predmeta, ki bi mlade pripravil na resnično življenje. So se naše revolucije, sanje, načrti, ideali uresničili? Postali smo inženirji, zdravniki, psihologi, pedagogi, biologi, kemiki, profesorji. Nismo bili brezposelni, celo izbirali smo lahko poklice, službe in delo, ki nas je veselilo. Ne vem, kdo je od nas obogatel, kdo osirotel, komu so v karieri pomagali strici in komu tete? So pa za nami najbrž mnoge vesele in tudi žalostne zgodbe. Vsak od nas ima svojo in vsak je svojo pisal sam. In zgodbe pred nami? Pred nami je tretje in morda celo četrto življenjsko obdobje. Smo generacija, ki še prejema mesečno pokojnino in večina ima tudi streho nad glavo. Naša nova skrb je prihodnost in življenje potomcev. Težko sodim, da je naša generacija tudi med krivci za ne najbolj svetlo prihodnost naših otrok in vnukov, za vse krize in katastrofe, ki se kopičijo na edinem planetu, ki ga imamo v tem stoletju. Morda bi znal na to zapleteno vprašanje odgovoriti naš tedanji gimnazijski profesor zgodovine. Ko nam je skušal nazorno razložiti, kako nastane revolucija, jo je primerjal z ekonom loncem, ki eksplodira, ko prenehamo vrenje preprečevati s popuščanjem pritiska na pokrovki in vsebina izbruhne na plan. Ste za revolucijo? Smo. Mi smo svojo izbojevali, čas je za nove generacije, y in x. ■ Ida Srebotnik Kam le čas beži, le kam se mudi, leto za letom gre, hitro tak mine vse ., poje ansambel Štirje kovači v eni od svojih pesmi. Kako hitro leta minejo, pa si najbrž reče vsakdo, ko je pred njim življenjski jubilej. Pred dnevi so se na prijetnem srečanju pod brunarico gasilskega doma v Škalah zbrali slavljenci, ki so se leta 1944 rodili v Škalah in Hrastovcu, in tudi tisti, ki so se pozneje preselili v ta kraja. Prišlo jih je petnajst. Nekateri so se doslej videvali pogosto, drugi bolj redko. Zanimivih spominov na pretekle leta je bilo med prijetnim druženjem seveda veliko. Ob 70-letnici so si obljubili, da se bodo odslej srečevali vsakih pet let. Tudi v bodoče naj bosta sreča in zdravje njihova sopotnika. ■ vos, foto: R. Anclin RBzmiSijaj ma^E ■i sir ruzeie: AKCIJSKA PRODAJA £20% POPUSTOM! Za ve£ ¡nlbmiacij ptfbdta na tal. 051 4401 KftflflON. >úr1.íúníkj 7 D. W¡C it! rr-l 051 310 ¿41 ffl ' >ifban i, Železna poroka Tonike in Slavka Mravljaka 17. junija 1949 sta Tonika in Slavko s kolesom premerila pot do Šoštanja in opravila poroko pred uradnim matičarjem. 19. junija sta zakonsko zvezo potrdila še s cerkvenim obredom ter se veselila po tukajšnjih šegah in navadah. Takrat najbrž niti pomislila nista, da je pred njima 65 let skupnega življenja, vzgoja dveh otrok ter odgovornost za generacije pred njima. Vseh 65 let zakonskega življenja Slavka in Tonike je bilo prepletenih s skrbjo in delom, ki sta ga v vseh teh desetletjih njunega skupnega življenja z odliko opravljala vse do današnjega dne, ko uživata mirne dneve v obujanju veselih in manj veselih spominov. Vsega seveda ni moč verodostojno objeti v par skromnih vrsticah, povejmo pa predvsem to, da sta ves čas svoje skupne poti skrbela za druži- no in dom. V smeh ju zadnje čase velikokrat spravijo trije pravnuki, ki z njima delijo vse svoje pogruntavščine. Naj jima bo to in vse njuno življenje v ponos in veselje, nam, mlajšim pa v poduk, kako je znala generacija pred nami najti smisel svojega bivanja in kako so izpolnili svoje. Za konec še misel o vrednoti, ki Toniko in Slavka druži že leta, o ljubezni torej: »Ljubezen, naklonjenost, spoštovanje in zaupanje najbolj oplemenitijo življenje dveh, ki sta se odločila graditi skupno pot.« ■ Srečanje Madleške rodbine Skorno - Kljub hitenju skozi današnji čas in številnim obveznostim smo se na domačiji Madlešnik v Skornem pri Šoštanju že šestič srečali sorodni- ki. Skupaj smo se zbrale štiri generacije madleške rodbine, ki smo ponosne na svoje korenine. Med obujanjem spominov, pogovorom, plesom, šalji- vimi in športnimi igrami je dan prehitro minil. Vsi smo ugotavljali, da se premalokrat srečamo in vidimo, zato bomo srečanje ponovili čez dve leti, ko bomo na naše družinsko drevo dodali nove podatke. ■ Jožica Podvratnik Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10 18 VI PISETE 19. junija 2014 Toplina domače volne Osnovna šola Gorica sodelovala v filmskem projektu Marca 2014 nas je Bojana Planina, vodja projekta Toplina domače volne, povabila k sodelovanju pri snemanju filma o volni. Res je, da na šoli posvečamo veliko pozornost zbiranju in ohranjanju kulturne dediščine, jo vključujemo v svoj izobraževalni program, znanje in veščine prenašamo na mlajše in s tem gradimo medge-neracijsko povezovanje. Ravnatelj Ivan Planine je bil nad projektom navdušen in ga je od vsega začetka podpiral, pripravljenost po sodelovanju pa so pokazali tudi učitelji na šoli. Prav tako so bili navdušeni učenci, ko smo jim prvič predstavili projekt. Sonjo Ramšak, pomočnico ravnatelja, misel na volno nostalgič-no popelje v otroštvo. Na pašo, prijatelje, igre in igrače, ki so jih naredili sami. Zato je bila prav Ramšakova tista, ki je pletla niti med učenci in nosilci projekta in vsemi, ki so v njem sodelovali. Pa smo začeli. Navdušeno, a s kar nekaj začetne treme pred kamero. Kmalu je bila ta pozabljena, saj so pozornost pritegnili 'kostumi', ovčke, jagenjčki, pastirske igre, ogenj pa gospodar. Spoznali smo veliko zanimivih ljudi, pestre zgodbe, stare pesmi, predice in različna orodja. Iz pastirske zgodbe so naši učenci spoznavali življenje in delo otrok v preteklosti, obujali stik s pristno naravo in pastirskimi dejavnostmi preteklega časa daleč stran od sodobnega računalnika. Vsaka zgodba ima svoj konec in tudi naša, volnena, je doživela svoj epilog s festivalom v Planinskem domu na Paškem Kozjaku v četrtek, 5. 6., ob 17. uri z naslovom »Toplina domače volne«. Kot se za festival spodobi, so bili povabljeni vsi sodelujoči, od mladih pastirjev, brivcev ovac, nadobudnih podjetnic, njihovih učiteljic do tkalk, ki še ohranjajo ljudsko izročilo »kolovratovanja«. Klopčiči volne so se razpletli, iz ustvarjenih niti so se izdelale pisane igračke, stkale pa so se tudi najpomembnejše, na novo ustvarjene vezi med generacijami. Pripravljeni? Akcija! Snemamo! Vabljeni na filmsko potovanje naše volnene zgodbo 23. junija v kulturni dom Velenje. ■ Sonja Ramšak, Andreja Vintar in Vesna Penec Topolške perice na tekmovanju v splahnjevanju Maribor, Topolšica, 13. junija - V petek je TD Maribor Studenci desetič zapored organiziralo tekmovanje v splahnjevanju. Obujanje te navade na poseben način obeležujejo s tekmovanjem. Letos se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo pet ekip. Tekmovanje poteka tako, da se najprej ekipe duhovito predstavijo, nato pa splahnjujejo štiri kose starinskega perila v dveh fazah, saj imajo dva bazena, zaključijo pa z ožemanjem. Vsaka ekipa je opremljena z vozičkom, škafi, perilniki, milom in oblečena po modi iz časov pranja na roke. Delo ocenjuje tričlanska ekipa, dogajanje pa spremlja pesem ali harmonika. Ker smo se tega tekmovanja udeležile že dvakrat, smo tokrat vedele, kaj nas čaka, in se tudi dobro pripravile. Zasedle smo prvo mesto, ki je našim pericam prineslo 14 kg pralnega praška in si ga bodo svečano razdelile v prihodnjih dneh. Obujanje starih časov prinaša starejšim nostalgijo, mlajšim pa spoznavanje življenja nekoč. Peri- ce so bile pomembne še posebno v Topolšici, saj so bile ključne za povečanje družinskega proračuna. Prale so tudi za druge, predvsem za bolnike iz domače bolnišnice. Danes je takšno delo preteklost, a druženje ob obujanju tega dela je za vse neprecenljivo. Zato se bomo takšnih prireditev z veseljem še udeleževale. ■ S pletno po Velenjskem jezeru Velenje, 20. junija - Jutri bo po Velenjskem jezeru začela pluti pletna - lesena ladjica na električni pogon, ki sprejme 18 potnikov. Idilična vožnja po jezeru bo trajala približno 30 minut z možnim postankom na plavajočem Vodnem mestu, kjer se bodo potniki lahko osvežili s hladno pijačo in si ogledali notranjost štirih lesenih kupol. Velenjsko jezero je s površino blizu 1,4 km2 in s prostornino 30,5 milijonov m3 največje v dolini in med večjimi v Sloveniji. Dolgo je 1,4 km in široko 1,3 km. Katera je vaša Lahkotnost ¡banja Z globino 54 m pa je globlje od Blejskega in tudi Bohinjskega jezera. Festival Velenje in Društvo vodnih športov Velenje bosta poskrbela, da bodo vožnje s ple- tno potekale vsak petek od 16. do 21. ure in ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ter 16. do 21. ure. Pomol s privezom pletne je pod čolnarno. Vse lahko naredite, ko kredit uredite. S kreditom v paketu varnih storitev hitro do cilja. Odpravite se v prijetno poletje s kreditom za osebno potrošnjo z nominalno obrestno mero in brez stroškov odobritve! Zraven prejmete še varnostno SMS sporočilo prvo leto zastonj, zavarovanje plačilnih kartic (za samo 3 €) in še Visa Electron, ki vam jo izdamo brezplačno. In imate vse, kar potrebujete. Ponudba velja do 31. avgusta 2014. 150 let I banka celje www.banka-celje.si Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 19 12. junija 2014 VI PISETE 19 Tretješolci OŠ Šalek so minuli teden opravili šolo plavanja v Termah Ptuj. V prijaznem okolju Term so preživeli nepozaben teden. Naužili so se svežega zraka, plavali in preizkusili najdaljše tobogane v Sloveniji. V okviru spoznavanja slovenske kulturne dediščine so si ogledali Ptujski grad inmesto Ptuj. Polni lepih spominov bodo ponovno sedli v šolske klopi. ■ Irena Krajnc Vrtec Lučka pripravil mini olimpijado Vrtec Lučka je celotno šolsko leto izvajal projekt Z gibanjem v svet izkušenj, domišljije, sodelovanja ... Zaključili so ga s čisto pravo mini olimpijado, ki so jo pripravile strokovne sodelavke vrtca na travniku pred vrtcem, k sodelovanju pa so povabile tudi starše. Otroci so se preizkušali v športnih igrah, lahko so se vozili z avtomobili, skakali z vrečo, plezali, prevažali eko odpadke s samokolnico in jih sortirali, igrali so badminton, skakali s hoppy žogami, hodili čez ovire ... Prisotne je pozdravila pomočnica ravnateljice Marina Es. Zabava je bila res popolna, uživali so tako otroci kot starši. ■ Foto Petra Zlatar L -jf*. ^ » .V _ ^ * A ! i ^ fP U t V> f. (à i J v- ■" VI • w • • v« Delfincki uspesni na največjem tekmovanju Od petka, 13. do nedelje 15. 6. je v Mariboru potekala specialna olimpijada. Delfinčki iz Plavalnega kluba Velenje so znova uspešno tekmovali in sodelovali tudi v spremljevalnem programu, ki je za osebe s posebnimi potrebami bistvenega pomena. Tekmovali so: Luka Lorger, 1. mesto na 100 m prosto, Tjaša Lenko, 1. mesto na 50 m prosto, Alen Šoster, 3. mesto na 200 m prosto (1. mesto med mlajšimi), Dejan Cvijič, 1. mesto na 100 m prosto, Lea Kugler, 3. mesto na 50 m prosto in Anja Golčer, 4. mesto na 50 m prosto, Luka Temnikar, 3. mesto na 50 m prosto, Uroš Petrovič, 4. mesto na 200 m prosto, Urban Goltnik, 4. mesto na 100 prsno in Nejc Ovčjak 4. mesto na 50 m prosto. Tekmovali so tudi v štafetah. Uroš, Urban, Lea in Dejan so zasedli 3. mesto, Nejc, Anja, Luka in Tjaša pa 4. mesto. Vsi, skupaj s prostovoljkami, ki so jih spremljale na olimpijadi, so odšli iz Maribora srečni in polni novih vtisov in izkušenj. Odlični tudi na mednarodnem mitingu Preteklo soboto je v Brestanici potekal 1. mednarodni Plavalčkov miting za invalide v plavanju v 50 m bazenu. Iz Plavalnega kluba Velenje, plavalne skupine Delfinčki, se je v spremstvu trenerjev Katarine Praznik, Mladena Blatnika in Maje Stropnik tekmovanja udeležilo 13 plavalcev. Kategorije so bile le absolutne, tako po starosti kot po zmanjšanih zmožnostih. Naši plavalci, radi jim rečemo tudi specialisti za plavanje, so dosegli: 3. mesto - Miha Štefanič (100 m prsno), Alen Šoster (50 m hrbtno) in Tjaša Lenko (50 m prosto); 4. mesto - Luka Lorger (50 m delfin), Anja Golčer (50 m prosto) in Tjaša Lenko (50 m hrbtno); 5. mesto -Urban Goltnik (100 m prsno), Maruša Golčer (50 m prsno). Vzdušje na tekmi je bilo enkratno, plavalci so dali vse od sebe. ■ Anita Kajtna Praznovanje, kresovanje in blagoslov Vinska Gora, 24. junija - V torek, na predvečer dneva državnosti, bodo v Vinski Gori pripravili bogato praznovanje, s katerim bodo zaznamovali tudi letošnji krajevni praznik. Začeli bodo ob 20.30 na prostoru pod krajevno cerkvijo, kjer pripravljajo slovesnost, na kateri bo zbrane pozdravil velenjski župan Bojan Kontič. Ob 21.10 bodo nastopili Vaški godci, ob 21.30 pa bodo tudi letos izvedli nočni blagoslov konj, tokrat že 9. po vrsti. Ob 22. uri bodo prižgali kres, ob katerem bodo ob živi glasbi druženje nadaljevali pozno v noč. ■ bš SVETOVALNA PISARNA CENTRIH Igor CENTRIH s.p. Z vami in za vas že 20 let! Ob prazniku dneva, ko so sanje postale resničnost, čestitamo vsem državljankam in državljanom samostojne in neodvisne Slovenije. B/S/H/ Uresničene želje. Vsem državljanom Slovenije voščimo ob Dnevu državnosti, 25. juniju. BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si TRADICIJA KAKOVOST INOVACIJE NAZARJE ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje Zanesljivost Strokovnost Varnost Dostopnost Dojemljivost Odzivnost Čestitamo za dan državnosti! Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10 20 SPORT 19. junija 2014 »Gledalci so dodali svoje! « Oslabljeni Slovenci so z izjemno igro v zadnjih minutah potolkli Madžare - V začetku prihodnjega leta bodo na prvenstvu najboljših reprezentanc sveta v Katarju Slovenska rokometna reprezentanca je v nedeljo velenjski Rdeči dvorani pred približno dva tisoč gorečimi navdušenci iz vse Slovenije na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij premagala izbrano vrsto Madžarske z 32 : 26. Z zmago s na Bližnjem vzhodu. To bo sedmo prvenstvo za naše najboljše roko-metaše. Največji uspeh so doslej dosegli s četrtim mestom Španiji. Majhen poraz na prvi tekmi je vlival upanje v uspeh najboljših slovenskih rokometašev, pa čeprav obetal. Madžari so zelo dobro začeli. Vse do 40. minute so Slovenci rezultatsko zaostajali za njimi. V prvem polčasu so imeli naši vzhodni gostje najvišjo prednost štirih golov, na odmor pa odšli s tremi. Ob upoštevanju prve tekme so Slovenci za njimi zaostajali kar za šest golov. Bodo še drugič zapored ostali brez nastopa na svetovnem prvenstvu? A ta prednost vendarle ni omajala njihovega optimizma. Gotovo so verjeli, da Madžari ne bodo zdržali v takšnem ritmu, kot so ga narekovali v prvem polčasu in šestimi goli razlike je nadoknadila poraz s tremi (22 : 25) s prve tekme in si priigrala nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo od 17. januarja do 1. februarja prihodnje leto v bogatem Katarju, obmorskem emiratu je v Velenju zaradi različnih razlogov manjkalo kar šest reprezen-tantov - med njimi tudi Velenjčan Vid Kavtičnik. Toda selektor Boris Denič je verjel v uspeh. Verjeli pa so tudi navijači, toda začetek ni veliko in seveda povsem preglasili kakšnih 200 navijačev iz Madžarske. V 42. minuti so Slovenci prvič na tekmi povedli pri izidu 22 : 21. Toda še v 52. minuti so bili v Katarju Madža- Jure Dolenec, še lani igralec Gorenja, sedaj francoskega Montpelli-erja: »Po vodstvu Madžarov po prvem polčasu v garderobi ni bilo nobene panike. Verjeli smo, da se v manjši dvorani, ki je bila zato toliko bolj polna, hrupna. Navijanje je bilo fantastično, gledalci so dodali svoje in nam pomagali k velikemu uspehu. V Velenju sem se vedno dobro počutil, bil sem igralec Gorenja in velikokrat so nam gledalci, zvesti navijači, pomagali do uspeha. Skratka, gledalci so dodali svoje!« Boris Denič, selektor: »Fantje so dali od sebe še tiste zadnje atome, ki še precejšen del nadaljevanja. Pričakovati je bilo, da bo vendarle nastopilo njihovih pet minut. Ko je bilo najbolj potrebno, so se izkazali gledalci. S huronskim navijanjem so k boljši igri ponesli svoje rokometaše ri, saj je bil izid izenačen 26 : 26 in prednost njihovih treh golov s prve tekme bi jim šla v račun. Nato pa je bilo, kot da bi bili v Rdeči dvorani le slovenski igralci. Na videz močnejšim in tudi višjim Madžarom je skorajda povsem pošla sapa, žilavi Slovenci pa so zaigrali sanjsko in v norih, dramatičnih in neponovljivih zadnjih minutah tekme povsem zlomili njihov odpor. Zabili so šest golov zapored, Madžari nobenega in se nato dolgo skupaj z navijači zasluženo veselili uvrstitve na svetovno prvenstvo. bo tekma obrnila, in to se je zgodilo. Med polčasom nam je trener rekel, da če enkrat povedemo, bo tekma naša, in točno to se je tudi zgodilo. Dobro je bilo, da smo igrali so jih imeli, in za to so bili nagrajeni s svetovnim prvenstvom. Zahvalil bi se tudi navijačem. Brez njih bi bilo to danes nemogoče.« ■ Stane Vovk Slovenija - Madžarska 32:26 (13:16) Slovenija: Škof (11 obramb), Prošt, Bombač 2, Miklavčič 1, Pucelj, Bezjak 1, Natek 4, Dolenec 3, Skube 5, Špiler 1, Bundalo, L. Žvižej 3, Gaber 3, Marguč, Nosan, Gajič 9 (4). Madžarska: Mikler (9 obramb), Tatai, Balogh, Ilyes, Schuch, Csaszar 3 (1), G. Ivancsik 4, Harsanyi 4 (2), Putics 1, Nagy 6, Gulyas, Vadkerti, Zubai 2, Szollosi 2, Szalafai 1, Ancsin, Lekai 3. Sedemmetrovke: Slovenija 5 (4), Madžarska 3 (3); izključitve: Slovenija 6 minut, Madžarska 10. Nogometaši Rudarja začeli priprave Nekaterim igralcem potekle pogodbe - 3. julija že prva mednarodna tekma - Nasprotnik bo znan 21. junija V senci svetovnega nogometnega prvenstva so v ponedeljek začeli priprave na novo sezono tudi nogometaši velenjskega Rudarja. Na prvem treningu po tritedenskem odmoru se je zbralo 21 nogometašev. »Ste se dobro odpočili, ste zdravi, ste kaj vmes vadili,« so bile uvodne besede trenerja Jerneja Javorni-ka, ki je enako kot vodstvo kluba zelo zadovoljen s prejšnjo sezono. Osvojili so tretje mesto, ki jim je prineslo najmanj dve mednarodni tekmi. »Res smo bili zadovoljni, da smo izpolnili na začetku prejšnje sezone sprejeti cilj. Uvrstili smo se v Evropo, le nekoliko smo bili žalostni, da v pokalnem tekmovanju nismo zaigrali na finalni tekmi, ker smo dvakrat izgubili z Gorico. Vendar je treba preteklost pozabiti. Pred nami je nova zgodba, jutri je nov dan, nove naloge, novi cilji. Takoj se moramo vreči v delo in se čim bolje pripraviti na novo sezono. Časa ne bo veliko, ker imamo že 3. julija prvo mednarodno tekmo.« Kdo bo njihov prvi nasprotnik v prvem krogu kvalifikacij za ligo Evropa, bo znano 21. junija, ko bo žreb v švicarskem mestu Nyon. Seveda si želijo, da bi bil nasprotnik 'po meri' in da bi se uvrstili najmanj v drugi krog, s čimer bi še dodatno razveselili tudi svoje navdušence. Prvi dan trener s svojima pomočnikoma Spasojem Bulajicem in trenerjem vratarjev Milkom Verbo-tnom še ni vedel, koliko igralcev bo imel v novi tekmovalni sezoni. Na Muharemoviču (ki še okrevata po poškodbah), Christianu Bubalo-vicu, Mateju Podlogarju, Rusminu Dedicu in Nemanji Stjepanovicu pa so pogodbe potekle. V klubu le v življenje prvega moštva, ampak v delovanje celotnega kluba. Seveda pa igralci verjetno želijo kakšen evro več, kot so ga dobili sedaj. Trener pravi »... upam, da se bodo prvem treningu je bilo 21 nogometašev. Uroš Rošer in Senad Jahic imata v bistvu amaterski status, saj sta dopoldne zaposlena v premogovniku in trenirata samo popoldne. Alešu Jesničniku, Almedinu jih želijo zadržati. Ali bodo z njimi našli skupen jezik, pa bo odvisno od tega, če bodo igralci sprejeli njihove pogoje. Podobno kot marsikje drugje morajo tudi v velenjskem prvoligašu vlagati velike napore ne osrečil, ker ju je povabil na pot v Južno Ameriko, kjer je reprezentanca odigrala tekmi z Urugvajem (0 : 2) in Argentino (0 : 2). Dobila sta še teden dni odmora. Oba igralca sta bila zelo vesela, da sta dobila to življenjsko priložnost. Obleči dres z državnim grbom je seveda največja želja vsakega nogometaša. Rotman je odigral obe tekmi v celoti. S svojo igro je navdušil tudi selektorja. Za tiste, ki so spremljali tekmi po ekranu, je bil med najboljšimi našimi igralci, za mnoge (tudi za pisca teh vrstic) pa najboljši. Njegovo igro so opazili mnogi menedžerji, telefoni v Rudarju zvonijo, vendar v klubu pravijo, da prave ponudbe še ni. Vsekakor se zna zgoditi, da bo Rotman, ki ga pogodba z Rudarjem veže še dve sezoni, odšel iz Velenja. Z njegovo prodajo bi se vodstvo kluba gotovo za nekaj časa nekoliko otreslo finančnih skrbi, pojavile pa bi se druge. Še bolj kot Rotman je bil nad selektorjevim povabilom presenečen Firer. Pri 29 letih gotovo tega ni pričakoval. Toliko bolj, ker je pred prihodom v Velenje v sezoni 1912/13 menda celo razmišljal, da bi prenehal igrati, v Rudarju pa doživlja drugo nogometno mladost. Tudi on najbrž ne bo nikoli pozabil Katanca, da mu je dal priložnost igrati nekaj minut na tekmi proti Argentini in da je lahko potrepljal odličnega Lionela Messija po rami. Člana mlade reprezentance pa sta Denis Klinar in Aljaž Krefl. Štirje reprezentanti - to je vsekakor lepa nagrada in potrditev, da v klubu dobro delajo. Da bi bili na prvo evropsko tekmo čim bolj pripravljeni in uigrani, bodo odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem. Prvo so že včeraj v gosteh z Radljami, novim članom tretje lige, saj so štajersko ukinili. V soboto bodo gostovali pri avstrijskem prvoligašu WAC - Wolsbur-gu, prihodnji četrtek pa bodo gostili rusko moštvo Volga Novgorod. ■ Stane Vovk z njimi čim prej dogovorili, da bomo čim prej v popolni zasedbi.« Na uvodnem treningu sta manjkala tudi Rajko Rotman in Ivan Firer, ki ju je selektor najboljše slovenske izbrane vrste Srečko Katanec zelo Triatlon klub Velenje zbira prijave Od 28. junija do 6. julija bodo potekale v Velenju številne prireditve v organizaciji Triatlon kluba Velenje. Višek bo seveda že šesto državno tekmovanje v triatlonu. Ob tem bodo potekale tudi številne prireditve, namenjene rekreativcem. Predsednik kluba Mitja Tašler poudarja, da si želijo, da bi se jih občani udeležili v čim večjem številu. Še posebej vabijo, da se preizkusite v triatlonu, v katerem je treba preplavati 300 m, prekolesariti 8 km in preteči 2,5 km. Pomerili se boste lahko tudi v družinskem kolesarskem maratonu, vodnih aktivnostih, tekih ... Letošnja novost pa je tudi dobrodelni tek Radia Velenje. Več informacij in prijave: Triatlon klub Velenje, www.trivelenje.com. ■ Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 21 12. junija 2014 ŠPORT 21 Atletski pokal v Novi Gorici V soboto, 14., in nedeljo, 15. junija, je bil v Novi Gorici Atletski pokal Slovenije za člane in članice. Velenjski atleti so se odlično odrezali, saj so članice osvojile 3. mesto, člani pa 4. med vsemi klubi v Sloveniji. Tudi posamično so odlično tekmovali, saj so popravljali svoje osebne rekorde in osvojili kar 11 posameznih odličij. Tako je sprinterka Maja Mihalinec postala prvakinja v teku na 200 m in pod-prvakinja v teku na 100 m. Nina Djordjevič - Kokot se je po porodu uspešno vrnila na zaletišče za skok v daljino in pometla z vso konkurenco s skokom 632 cm. Metalka kopja Bernarda Letnar je bila prav tako najboljša med vsemi tekmovalkami in zmagala z metom 50,07 m. Jan Breznik je bil srebrn v teku na 3000 m, prav tako tudi Peter Hribaršek v teku na 400 m ovire. S srebrom se je okitil tudi Tomaž Pli-beršek v teku na 3000 m zapreke. Bron pa so osvojili Peter Hribaršek v teku na 110 m z ovirami, Anton Kosmač in Brina Melanšek v teku na 5000 m ter Kevin Dolar v teku na 3000 m z zaprekami. ■ Domov prinesli zlato in bron Minuli vikend je za bil za velenjski plezalki Tjašo Slemenšek in Janjo Garnbret zopet naporen, a hkrati zelo uspešen. Na Škotskem - v Edinburghu - je potekalo evropsko mladinsko prvenstvo, na katerem sta na sobotnih kvalifikacijah obe ponovno dokazali, da sodita med najboljše. V kategoriji starejše deklice (youth B) je po kvalifikacijah vodila Tjaša Slemenšek, ki je suvereno opravila z obema smerema, Janja Garnbret, ki je prav tako preplezala obe smeri (1. in 7.), pa je zaradi nevpetega kompleta pristala skupno na 5.mestu. Na nedeljskem finalu, v katerem se je za mesta borilo le 10 najboljših, pa je prevzela vodstvo Janja Garnbret ter tako obranila naslov lanske evropske prvakinje. Tjaša Slemenšek , ki je tokrat dokazala, da lahko tudi v finalu pokaže, kar venomer dosega v kvalifikacijah, pa je zasedla odlično 3. mesto ter tako poskrbela za dvojno slavje. Na takšen uspeh svojih varovank je bil zelo ponosen tudi trener Gorazd Hren. ■ R. S. Na maratonu več kot 600 tekačev Mozirje, 14. junija - Športno društvo Mozirje je minulo soboto pripravilo peti mali maraton. Tek je tudi tokrat potekal ob desnem in levem bregu reke Savinje med Mozirjem in Nazaijami. Njegova posebnost je pečena postrv za vsakega tekača in vožnja zmagovalcev malega maratona s kočijo v Mozirski gaj, kjer ju čaka gredica z njunima imenoma in dosežen čas. Letošnje prireditve se je udeležilo 600 tekačev iz vse Slovenije in tudi tujine. Dlani obiskovalcev ob progi so najprej ogreli malčki na otroškem teku, odrasle tekače pa je čakala 6, 11 in 21 kilometrov dolga preizkušnja. ■ \T i v »v Najuspešnejša sezona Logarska dolina, 1. junij - Za člani Šaleškega bridge kluba je najuspešnejša in težko ponovljiva tekmovalna sezona, v kateri ni bilo državnega tekmovanja brez uvr- naslove, potem ko je zmagal tako na prvenstvu parov (trial), prvenstvu mešanih moštev kot tudi na prvenstvu za posameznike, medtem ko je na državnem prvenstvu Za najpomembnejše tekmovalne dosežke so v hotelu Plesnik v Logarski dolini prejeli priznanja, pokale in medalje tudi člani Šaleškega bridge kluba. stitve njihovih tekmovalcev med dobitnike kolajn in pokalov. Njihov najuspešnejši igralec in velemojster bridža Bojan Ambrož je v tem obdobju osvojil 3 državne moštev in parskem prvenstvu osvojil drugo mesto. Državnega naslova sta se veselila tudi člana zmagovalnega moštva Gregor Rus in Janko Mijoč, ki je osvojil še drugo mesto na državnem parskem prvenstvu in dve peti mesti na prvenstvu parov (trial) in prvenstvu za posameznike. Med odličnimi rezultati posameznikov v vseh kategorijah pa ima posebno mesto še zmaga v klubskem moštvenem tekmovanju. Zaključni del slovenske bridge lige, ki jo organizira tekmovalna komisija Bridge zveze Slovenije, je v spomladanskem delu sezone prinesel nov velik rezultatski uspeh igralcem Šaleškega bridge kluba, ki so tretjič zapored osvojili naslov klubskega prvaka Slovenije za leto 2014. V najmnožičnejšem tekmovanju, ki ga predstavlja bridge liga, je nastopilo 18 klubskih moštev v dveh kakovostnih razredih. Moštvo ŠBK 1 v postavi Bojan Ambrož, Vincent Grote, Janko Mijoč, Gregor Rus, Slobodan Kneževič in Zmago-slav Žibert je z zmago v ligi osvojilo končno prvo mesto v tekmovanju za moštvenega klubskega prvaka Slovenije za leto 2014. Moštvo ŠBK 2, za katerega so igrali Nuša Gošnik, Stane Gošnik, Karel Štiglic, Stane Breznik, Alojz Vrenčur, Mihaela Štiglic, Jože Jane-žič in Viljem Jelen, je v II. bridž ligi zasedlo končno peto mesto. ■ Nimam statusa, reprezentantka pa sem še Ana Drev: cilji za novo sezono ostajajo podobni lanskim Šmarčanka Ana Drev, članica velenj skega smučarskega kluba, je od sezone 2013/2014 zagotovo pričakovala več, kot je dosegla. Njene pogumne načrte je prekrižala poškodba ob zaključku svetovnega pokala. Čeprav se ni uvrstila na olimpijske igre v Sočiju, ji to ni vzelo volje za vztrajanje v beli karavani. »Za mano je kar težka sezona,« je priznala in nadaljevala: »Cilja - uspešne vrnitve po poškodbi - nisem izpolnila, posledično tudi rezultati niso bili v skladu z mojimi pričakovanji. Po poškodbi sem j* se vrnila na strmine dokaj hitro, vendar na prvih tekmah nisem potrdila norme za olimpijske igre, januarja in februarja letos pa sem imela še nekaj drugih zdravstvenih težav. Proti koncu sezone sem se »pobrala« in med drugim zmagala na državnem prvenstvu v veleslalomu.« V tem trenutku Ana ne razmišlja več o minuli sezoni, ampak namenja pozornost novi. Ta se na samem začetku razlikuje od minule po tem, da nima več statusa A reprezentantke. »Ker lani nisem dosegla želenih rezultatov v svetovnem pokalu in ker tudi nisem več med mlajšimi nimam statusa A status reprezentantke pa sem ohranila, kar pomeni, da lahko treniram z ostalimi v reprezentanci. Je pa res, da me bo to stalo več kot 10 tisoč evrov.« Za njo je že kar nekaj napornih kondicijskih priprav v družbi z ostalimi slovenskimi lisičkami, avgusta pa odhaja skupaj z njimi na snežne priprave. Razpoloženje v ekipi je dobro, pravi, razumejo se, še največkrat jih spravi v slabo voljo pogovor o denarju. »Prispevek, ki ga moramo prispevati sami, ni majhen in vse se trudimo pridobiti sponzorje, ki bi nas lahko vsaj malo finančno razbremenili.« Za lansko sezono si je zadala dokaj visoke cilje, a jih ni izpolnila, zato ostajajo letošnji podobni lanskim - uvrstitev med 15 najboljših v skupnem seštevku svetovnega pokala, »kar pa ne velja za posamezne tekme, za katere si želim boljših rezultatov,« je še povedala Ana Drev. ■ tp Ana Drev se želi vrniti med 15 najboljših v svetovnem pokalu. Prepoznavni doma in preko meja Fan club Ane Drev iz Šmartnega ob Paki praznuje 10-letnico delovanja - Priprave na olimpijske igre čez 4 leta Tatjana Podgoršek Pred nedavnim so se v dvorani Marof v Šmartnem ob Paki zbrali na občnem zboru člani tamkajšnjega kluba športnih navdušencev Fan club Ane Drev. olimpijske igre v Soči, so splavale po vodi. Čeprav se na igre ni uvrstila, so držali besedo in bili del uspešne zgodbe Tine Maze. Z njenimi »fenovci« Šmarčani dobro sodelujejo. »Sicer pa delamo dobro, smo prepoznavni, našo dejavnost pozna- delovanja. Jubilej bodo zaznamovali z večjo razstavo konec letošnjega novembra in tako širši javnosti predstavili dosedanje delo kluba. Sicer pa ostajajo njegove prednostne naloge tudi v prihodnje takšne kot doslej: spremljanje nastopov Ob 10-letnici delovanja bodo konec letošnjega novembra pripravili razstavo in na njej v besedi in sliki predstavili javnosti dosedanje delo kluba. Njegov predsednik Marjan Knez je ob pogledu na opravljeno delo menil, da se z minulo sezono ne morejo posebej pohvaliti, saj se je njihova smučarka Ana Drev poškodovala na zaključku svetovnega pokala in sanje, da gredo z njo na jo v širšem slovenskem okolju in tudi zunaj njegovih meja. Lani smo pripravili 11 dogodkov, v povprečju se jih je udeležilo 25 navdušencev, Ano pa smo spremljali na tekmah povsod po Evropi.« Letos klub praznuje 10-letnico smučarke na domačih in tujih tekmah, prav tako ostalih športnikov v lokalni skupnosti. Med drugim načrtujejo že začetek priprav na zimske olimpijske igre, ki bodo čez štiri leta v Južni Koreji. Razdelili denar za sofinanciranje programov športa Šmartno ob Paki - V letošnjem proračunu je Občina Šmartno ob Paki predvidela za sofinanciranje dejavnosti športa v letu 2014 v lokalni skupnosti dobrih 33 tisoč evrov. Na javni razpis je do roka prispelo 10 vlog. Komisija je vse vloge pregledala in pri tem zavrnila vlogi osnovne šole bratov Letonja in Zasebnega vrtca Bambi, ker nista bili v skladu s Pravilnikom. Največ denarja je namenila za kolektivni šport oziroma Športno društvo Šmartno ob Paki (dobrih 28 tisoč evrov), smučarka Ana Drev je prejela 1500 evrov, po 500 evrov športniki posamezniki: Maša Doler (Drsalni klub Celje), Kevin Dolar (Atletski klub Velenje) ter Nik Šabac (Plavalni klub Velenje). Preostali znesek so razdelili društvom, ki se ukvarjajo z rekreacijo: Športno društvo Paška vas, Športno-rekreacijsko društvo Gavce - Veliki Vrh ter Društvo za šport in rekreacijio Klub 81. ■ tp Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10 22 MODROBELA KRONIKA 19. junija 2014 Avte kradejo Šmartno ob Paki, Velenje, 10. junija - V torek je bil v Rečici ob Paki ukraden odklenjen nissan x-trail črne barve, letnik 2008, registrskih številk CE DH-471. Vozilo je bilo parkirano pred stanovanjsko hišo, v njem pa je imel lastnik tudi kontaktni ključ in moško denarnico z vsebino. Da je smola še večja, škoda pa tudi, je lastnik naslednji dan ugotovil še, da je storilec na več bankomatih z njegovega bančnega računa dvigoval gotovino. V sredo, 11. junija, je bil na Kardeljevem trgu v Velenju s parkirišča ukraden Audi A4, temno modre barve, letnik 2002, registrskih oznak CE55-27X. V ponedeljek, 16. junija, pa je s parkirišča na Kosovelovi izginil Audi A3, letnik 2008, črnosive barve, registrskih oznak CE NT - 705. Odnesel hišni kino Velenje, 11. junija - Vlomilec je v torek iz stanovanja v večstanovanj-skem bloku v Šaleku odnesel hišni kino bele barve z zvočnikoma. Na avtocesti v nasprotno smer Arja vas, 11. junija - V sredo nekaj čez polnoč so policisti na avtocesti obravnavali primer vožnje v nasprotno smer, ki se je na srečo končala brez posledic, lahko pa bi se tragično. V bližini izvoza Arja vas so ustavili 69-letno avstrijsko voznico osebnega avtomobila, ki je po avtocesti vozila v nasprotni smeri. Avstrijka je na delu avtoceste, kjer potekajo dela, zapeljala na nasprotni vozni pas. Voznico je čakala takojšnja obravnava pri sodniku. Poleg 1.200 evrov globe in 18 kazenskih točk ji je izrekel tudi prepoved vožnje na območju Slovenije za dobo enega leta. Trčil v psa Velenje, 11. junija - V sredo ponoči je na regionalni cesti v Škalah voznik osebnega avtomobila trčil v psa, ki je nenadoma pritekel na cesto. Pes je na kraju poginil. Policisti poizvedujejo za lastnikom psa, da mu bodo lahko izročili plačilni nalog po zakonu o zaščiti živali. Na avtu pa je nastala tudi gmotna škoda. Pri šoli trčila v kolesarja Šoštanj, 11. junija - V sredo zjutraj je na Koroški cesti pri osnovni šoli KDK voznica osebnega avtomobila izsilila prednost kolesarju in trčila vanj. V nesreči se je kolesar lažje poškodoval. S traktorjem v avto Šmartno ob Paki, 12. junija - V četrtek popoldan je prišlo do nesreče na regionalni cesti pri bivšem podjetju Vino Šmartno. Voznik traktorja s priklopnikom je zaradi nepravilnega premika trčil v voznico osebnega avtomobila. Ta je v nesreči utrpela lažje telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom so jo odpeljali v Bolnišnico Celje. Štirikolesnik se je prevračal 70 metrov Voznik zapeljal naravnost z vozišča Velenje, 14. junija - V soboto okoli 16. ure se je na lokalni cesti v Vinski Gori hudo poškodoval 26-letni voznik neregistriranega motornega kolesa štirikolesnika, njegov 39-letni sopotnik pa lažje. Na lokalni cesti med vožnjo z Janškovega sela proti Lipju je voznik zaradi neprilagojene hitrosti po klancu navzdol, v ostrem desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal naravnost z vozišča. Vozilo se je po strmini navzdol prevračalo. Pri tem sta voznik in sopotnik padla z vozila, to pa je po 70 metrih obstalo pod cesto na travnati površini. Nobeden od njiju pri vožnji ni uporabljal zaščitne čelade, motorno kolo ni bilo registrirano, registrska tablica, ki je bila na vozilu, pa pripada traktorju. Policisti so za oba odredili strokovni pregled, ki bo pokazal ali ovrgel prisotnost alkohola, za vozilo pa so odredili izredni tehnični pregled. ■ Povzročitelj se je hudo poškodoval Letuš, 13. junij - V petek nekaj pred 7. uro zjutraj se je na cesti Šentrupert-Letuš zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 31-letni voznik osebnega avtomobila, povzročitelj nesreče. Ta je v desnem ovinku trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, s katerim se je iz Letuša pripeljal prav tako 31-letni voznik osebnega avtomobila. Zapeljal s ceste in pobegnil Šmartno ob Paki, 13. junija - V petek zvečer je z regionalne ceste Letuš-Rečica ob Paki pri mostu čez Pako zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal neznani voznik kombiniranega vozila bele barve. Pri tem je poškodoval dva prometna znaka in razdelilno omarico. S kraja je odpeljal. Za pobeglim voznikom, ki ima poškodovano sprednjo luč in vzvratno ogledalo, še poizvedujejo. Vlom v vikend Žalec, 13. junija - V Dobriču je bilo vlomljeno v vikend. Lastniki pogrešajo kosilnico na nitko, kotno brusilko, motorno žago, dva vrtalnika in nekaj drugega orodja. Do zlata ni prišel Velenje13. junija - Policisti so v petek dopoldan obravnavali poskus vloma v prodajalno z zlatim nakitom na Cankarjevi. Storilcu v notranjost ni uspelo priti, uspelo pa mu je poškodovati ključavnico na vhodnih vratih. Zamaskirana moška na dvorišču Šoštanj, 14. junija - V soboto ponoči je lastnik stanovanjske hiše v zaselku Lajše na dvorišču, v bližini svojega vozila, zalotil dva neznana moška, ki sta bila zamaskirana. Ko je hotel enega zadržati, je drugi stopil do njega in mu zagrozil z orožjem. Neznanca sta zbežala proti gozdu. Previdno pri čiščenju gozdov! Žalec, 16. junija - V Podkraju pri Žalcu sta v ponedeljek domačina čistila gozd nad hišo, ki ga je pozimi poškodoval žled. Zlomljeno drevo je pri tem padlo na nogo 46-letne ženske in ji jo zlomilo. Ku-ku, jaz sem tu, zadaj! Tale šipek se je ovil okoli pomembnega znaka ob javni cesti, ki še zlasti voznike, ki ne poznajo lokalnih razmer, opozarja, da naj pazijo, saj vozijo proti prednostni cesti. Kaj je torej storiti vzdrževalcu lokalnih cest v Velenju ali kar lastniku te divje »gartrože«?! Morda bi zadoščal že leseni stebriček in pol metra vrvice, pa bi bila zadrega rešena. ■ Jože Miklavc „ ^ V'- .. \ SSžfT '' T* : t -1 ■J" i* ? ir > U M Iz policijske beležke Ravs se je končal v bolnišnici Šoštanj, 10. junija - Policisti so šli v torek popoldan v dežurno ambulanto, kjer so oskrbeli poškodovanega moškega in ga potem napotili naprej v bolnišnico. Na podlagi zbranih podatkov so ugotovili, da sta se pred tem na dvorišču stanovanjske hiše v Gaberkah med prepirom stepla 55- in 39-letni krajan. Pri tem sta oba utrpela telesne poškodbe, starejši težje. Okoliščine kaznivih dejanj nasilništvo in lahka telesna poškodba policisti še preverjajo. 17-letni sin se je lotil mame Velenje, 11. junija - V sredo dopoldan je v stanovanju na Kardeljevem trgu 17-letni sin nad mamo izvajal nasilje. Tudi fizično jo je napadel. Policisti so mladostnika zaslišali v navzočnosti uslužbenke centra za socialno delo. Izrekli so mu varnostni ukrep prepoved približevanja, zoper njega pa bodo podali tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilje v družini. Žaljiv zunajzakonski partner Velenje, 13. junija - Na Špeglovi se je v petek med prepirom zunajzakonski partner žaljivo in nesramno vedel do partnerke. Policisti so mu napisali plačilni nalog. Nesramna do soseda Velenje, 13. junija - Pred blokom na Goriški cesti se je mlajša ženska, povra- tnica, žaljivo in nesramno vedla do soseda. Prislužila si je plačilni nalog, ki so ga napisali policisti. Mož pretepal ženo Velenje, 13. junija - V petek zjutraj je v stanovanju na Šercerjevi pijan 29-letni mož izvajal nasilje nad ženo, tudi pretepal jo je. Kršitelju so policisti izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, na državno tožilstvo pa bodo zoper njega podali kazensko ovadbo za nasilje v družini. Vredno pohvale V torek, 10. junija, je občan policistom izročil registrsko tablico, ki jo je našel pri termoelektrarni v Šoštanju. Tablico bodo policisti poslali na UE Žalec, od koder je lastnik. Uslužbenka trgovine H&M v Velenjki jim je izročila evrski bankovec, ki ga je prejšnji dan našla v trgovini. Lastnik ga lahko prevzame na PP Velenje. Pohvala gre občanu, ki je policistom v sredo, 11. junija, izročil najdeno denarnico. Lastnik je je bil vesel. Prav tako pa bodo lastnici z Vrhnike izročili denarnico, ki jo je izgubila v Intersparu v Šaleku, izročil pa jim jo je varnostnik. Pohvala gre še najditeljici, ki je policistom v ponedeljek, 16. junija, izročila šop ključev, med drugim tudi kontaktni ključ vozila peugeot, ki jih je našla v Pohrastni-ku, izgubila pa jih je krajanka Topolšice. Še en šop ključev pa je policistom istega dne izročil redar mestnega redarstva. Našel jih je na mostu pri Ribiškem domu v Velenju. Lastnik jih lahko prevzame pri policistih. (Ne)varnost(i) na avtocesti Avtocesta ima prometno varnostne in tehnične pogoje za visoko stopnjo varnosti in udobnosti pri vožnji z veliko hitrostjo, zato je tudi namenjena za daljša potovanja in premagovanje večjih razdalj. Avtocesta zbližuje ljudi in kraje, vpliva na dostopnost in tudi kakovost življenja. Lahko bi še našteval prednosti avtoceste, toda tokrat bom opozoril na področje, ki si zasluži posebno pozornost. V preteklem tednu smo bili priče tragičnim dogodkom na štajerski avtocesti, v ponedeljek se je na odcepu med Vranskim in Šentrupertom zgodila prometna nesreča, ko je romunski voznik tovornjaka na zoženem delu avtoceste povzročil verižno trčenje. Tri osebe so bile poškodovane, nastala je večja premoženjska škoda, saj je bilo poškodovanih več avtobusov, v katerih na srečo ni bilo potnikov. Torkova prometna nesreča pri Slovenski Bistrici pa je bila veliko bolj tragična, saj so v njej ugasnila tri življenja. Tudi to prometno nesrečo je povzročil romunski voznik tovornjaka, ki je zaradi utrujenosti in nepozornosti zapeljal na odstavni pas, kjer je trčil v kombi. Dva tedna pred omenjenimi nesrečami so predstavniki Sindikata policistov Slovenije, DARS-a in AMZS-ja na strokovnem posvetu Cesta kot delovno okolje - skupaj za varnost, opozarjali slovensko javnost, da je (avto)cesta zelo nevarno delovno okolje. Vsi, ki opravljajo delo na cesti, so izpostavljeni tragičnim dogodkom, smrtnim žrtvam, neugodnim vremenskim vplivom..., kar od policistov, vzdrževalcev, gasilcev in reševalcev zahteva visoko usposobljenost in psihofizično pripravljenost. Težavnost dela potrjujejo tudi statistični podatki. V letu 2013 so policisti obravnavali 295.876, leto poprej pa 255.965 kršitev na cesti. V letu 2013 se je zgodilo 18.904prometnih nesreč, kar je sicer manj kot v letu 2012, ko so policisti obravnavali 22.035prometnih nesreč. V preteklem letu je 125 ljudi umrlo v prometnih nesrečah, 848je bilo hudo, 8.034pa lahko telesno poškodovanih. Številke so grozljive in prevelike, ne glede na pozitivne trende zadnjega desetletja. Poleg »uradnih vzrokov« prometnih nesreč je za precejšen delež slednjih krivo pomanjkanje pozornosti in utrujenost. Vse hitrejši tempo življenja postavlja svojo ceno, saj smo čedalje bolj izpostavljeni številnim dejavnikom stresa, kar negativno vpliva na naše počutje in ko vozimo, tudi vozniške sposobnosti. Med sklepnimi ugotovitvami posveta so poudarili naslednje: • Vozniki ob prometnih nesrečah na avtocesti pravilno ne formirajo poti za dostop intervencijskih vozil, zato se intervencijska vozila vzdrževalcev avtoceste, policistov, gasilcev in reševalcev težko prebijajo do kraja nesreče in izgubljajo dragoceni čas za pomočponesrečenim. Zato so voznike pozvali, da ob zastoju na avtocesti oblikujejo prosto pot - koridor za intervencijska vozila, in v tem položaju ostanejo, dokler promet ponovno ne steče. • Naleti vozil na delovišča na avtocesti so dokaj pogosti. Z doslednim spoštovanjem prometne signalizacije lahko vsak voznik prispeva tudi k večji varnosti vzdrževalcev in vseh ostalih, za katere je cesta delovno okolje. Ti ljudje zagotavljajo pretočnost prometa in nam s tem omogočajo, da se vozimo in potujemo, zato si tudi zaslužijo, da upoštevamo signalizacijo, ki jo postavijo, in jih ne ogrožamo. • Pogosto so povzročitelji prometnih nesreč na odstavnem pasu avtoceste vozniki tovornih vozil, ki vozijo utrujeni in v slabem psihofizičnem stanju ter s tehnično pomanjkljivimi vozili. Tega bi se morali zavedati njihovi delodajalci, še bolj pa pristojne institucije, ki skrbijo za nadzor, saj so poklicni vozniki pogosto izpostavljeni pritiskom in se morajo kljub utrujenosti usesti za volan in voziti, pri čemer ogrožajo tako sebe kot ostale udeležence v prometu. • Sklepna ugotovitev je, da le s skupnimi prizadevanji lahko izboljšamo prometno varnost. To velja tako za institucije kot slehernega voznika na cesti. Zato se lahko vprašamo, kaj lahko kot vozniki naredimo za večjo varnost na avtocesti? ■ Adil Huselja Za večjo mobilnost starejših voznikov Velenje - Čeprav so v Velenju preventivno akcijo, namenjeno starejšim voznikom, letos že izvedli, se bodo danes pridružili tudi vseslovenski, ki jo organizira javna agencija RC za varnost prometa - Izpitni centri za opravljanje vozniških izpitov v Sloveniji, skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije ter Mercatorjem. Potekala bo od 9. do 13. ure. V Velenju v Mercator Centru na Šaleški. ■ mkp Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 23 12. junija 2014 UTRIP 23 Zgodilo se je ... od 20. do 26. junija ■ po okupaciji Slovenije so nacisti med drugim hoteli uničiti tudi vse slovenske knjige, čeprav pri zbiranju knjig pri prebivalstvu niso imeli veliko uspeha; iz dokaj bogate knjižnice Katoliškega prosvetnega društva v Št. Janžu pa so 20. junija 1941 odpeljali knjige v Velenje in jih tam uničili; ■ 20. junija 1961 je Velenje obiskal predsednik afriške države Mali Modibo Keita; - 20. junija 2002 so v Šoštanju porušili dimnik na območju bivše Tovarne usnja Šoštanj; - 23. junija 1981 je predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije podprlo predlog, da se 10. oktobra 1981 Velenje preimenuje v Titovo Velenje; - 24. rožnika je kresni dan in po ljudskem izročilu velja, da je ta dan najdaljši dan v letu; »O kresi se dan obesi«, pravi star slovenski pregovor: spoznanje, da je Sonce doseglo vrh svoje navidezne nebesne poti in da dan zopet začenja pojemati, je človeka navdajalo s tesnobo, strahom za obstoj in da bi Soncu ohranil moč, se je zatekal k magičnim sredstvom oziroma k čarom; - v zahvalo za izgradnjo ceste skozi Hudo luknjo so v soteski, ravno nasproti vhoda v podzemno jamo, 24. junija 1830 odkrili spomenik nadvojvodi Janezu, ki je imel velike zasluge za izgradnjo te ceste; - 24. junija 1965 se je Gimnazija Velenje v izgradnji preimenovala v Gimnazijo Velenje in tega leta se je začel tudi pouk na tej šoli; za Gimnazija Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ravnatelja je bil imenovan Bojan Glavač; - 24. junija 1990 so na trgu Bratov Mravljakov v Šoštanju ponovno postavili kip Marije, ki so ga leta 1952 odstranili s trga; - 25. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju na slovesnosti svečano odkrili Titov spomenik; - 25. junija je dan slovenske državnosti; na ta dan je leta 1991 skupščina Republike Slovenije na svoji seji sprejela Deklaracijo o neodvisnosti, Ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustavni zakon za njeno izvedbo; - 26. rožnika 1799 se je na Vran- skem rodil Peter Musi, učitelj, organist, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjižničar, sadjar in bančnik, ki je večino svojega življenja preživel v Šoštanju; med drugim je napisal abecednik »Navod v branje za mladost nedel-skih šol«, veliko pa je tudi dopisoval v Novice, Šolskega prijatla in v Drobtinice; - 26. junija 1965 je v Ljubljani umrl Davorin Ravljen, pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist, ki je bil rojen v Šoštanju; med njegovimi najbolj znanimi leposlovnimi deli pa sta Mrtvi ognjenik in Pot k mrtvim bataljonom. Damijan Kljajič <®TOPgozd 031 397 508 031 593 083 Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 KAMNOSEŠTVO PODPEČAN SEBASTJAN Salek 20, Velenje, tet 03 897 0 300 GSM: 070 849 569, deLias 8.-16, sob. 8.-13. ure Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih In kopalniških pultov. Dobava okenskih polic v dveh delovnih dneh! Izdelava žamega spomenika v 14 dneh. KLJUB VIŠJEMU DDV-JU NIZAMO wwwJiamnosest«Hioft»caul NAKIT za vsako priložnost poletna razprodaja V mesecu juniju! „ 30% na celotno kolekcijo! irsaKO prnoznosi Cankarjeva 1, Velenje, 03 587 63 43 del. čas: od 9-16, sobota od 8.30-12 PROFESIONALNE inštrukcije iz matematike in fizike za osnovne in srednje šole nudi tim z večletnimi izkušnjami. Pripravljamo na splošno in poklicno maturo. Pridemo tudi na dom, možno tudi dopoldan. Izobraževanje Jonela, 040 226 419 ali 040 977 474. Izobraževanje Jonela, Gržinič Armando s.p., Stantetova 2, 3320 Velenje. m oros kop Oven 21. 3. - 20. 4. Ljubljena oseba vam bo pripravila prijetno presenečenje in vam polepšala nekaj dni v drugače za vas ne preveč ugodnem tednu. Paziti se morate prevelikega zapravljanja, saj boste sicer zašli v finančne težave. Tudi zdravje vam v naslednjih dneh ne bo preveč prizanašalo; paziti morate predvsem na prehrano, saj je velika možnost, da boste imeli težave z želodcem. Te bi bile lahko tudi posledica stresa, ki se mu ob svojem delu pač ne morete izogniti. Lahko pa poskrbite za sprostitev. Vzemite si čas le zase in za tiste, ki jih imate iskreno radi. V njihovi družbi vam bo v teh dneh najlepše. Vikend bo pester kot že dolgo ne. Sploh sobota bo prinesla dogodke, ki jih boste še dolgo pomnili. Bik 21. 4. - 20. 5. Skrbelo vas bo za vaše zdravje, a se bo izkazalo, da gre le za poletni prehlad in nič hujšega. Tudi denarja vam ne bo več primanjkovalo, pa vendar ne boste preveč srečni. Čeprav si boste lahko oddahnili od finančnih težav, denar pač ni vse. Še sami ne boste vedeli, kaj vam v resnici manjka. Ne smete se preveč obremenjevati z mnenji drugih, saj sami pri sebi veste, da delate tako, kot se vam zdi prav. Pri tem pa vam še vedno ni vseeno, kaj si o tem mislijo drugi. Zavedajte se, da vam niso še nikoli pomagali in da vaših početij nimajo pravice komentirati. Pomoč prijatelju v stiski se vam bo v prihodnosti obrestovala. Bo ne le iskrena, ampak tudi radodarna. Dobro pa se z dobrim vrača. Morda ne kar takoj, čez noč, vendar se. Dvojčka22i5.B-i21B6ii Nekaj napetih dni je pred vami. Na obzorju so namreč spet srčne težave, ki bodo zasenčile vse drugo v vašem življenju. Dobro premislite, če se vam splača vztrajati, saj sami pri sebi veste, da zadnje čase ni vse tako kot bi moralo biti. Partnerju na glas povejte, da vam mora posvetiti več časa, da ste osamljeni. Čeprav se boste temu želeli na široko izogniti, si boste morali priznati, da je prišel čas za resen pogovor. Ne prelagajte ga na jutri, to morata čim prej razčistiti. Če ne boste, se bo to krepko odrazilo na vašem zdravju. In na splošnem počutju tudi. V teh dneh ne boste najbolj družabni, v samoti se boste najbolje počutili. Potrudite se, da to ne bo trajalo in trajalo. Rak 22. 6. - 22. 7. Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti precej sitni. Le najbližji bodo opazili, da vas še vedno skrbi za prihodnost, ker imate slabe izkušnje iz preteklosti. Raje obrnite novi list in se osredotočite le na prihodnost. Če boste upoštevali ta nasvet zvezd, bi ta lahko bila veliko manj naporna in stresna, življenje bi se vam potem uredilo na vseh nivojih. Če vas je nekega pomembnega koraka tako strah, dobro pretehtajte pluse in minuse. Verjemite, da je plusov več in si pred tem ne zatiskajte več oči. Pogum bo tokrat res nujen, a bo vredno. Ne zbirajte ga predolgo, da vam sreča ne spolzi skozi prste. V nedeljo obisk, ki vas bo najprej šokiral, potem pa močno razveselil. Lev 23. 7. - 23. 8. Vaš svet je zadnje čase precej majhen. Tudi zato, ker se že nekaj časa vse vaše misli vrtijo le okoli vas in vaših čustev. Želite si ljubezni in pozornosti, vendar vas je strah, da bi vas zavrnitev vrgla iz tira. Zavedati se morate, da včasih tveganje obrodi najslajše sadove in vendarle zberite pogum, saj boste tokrat vi tisti, ki mora storiti prvi korak. Pustite se presenetiti, saj bo teden izpadel kot zelo prijeten. Iz več razlogov, ki jih danes še ne poznate. Do konca tedna bo vse veliko bolj jasno. Samski se pripravite na srečanje, ki vam bo morda spremenilo življenje. Na bolje. Pazite le na svoje zdravje, ki vam zna ponagajati s kakšnim prehladom. Okrepite se z vitamini in športom, prilagajajte se zunanjim temperaturam. In ne pretiravajte. V ničemer. Devica 24. 8. - 23. 9. » Trudili se boste, a ne najbolj uspešno. Ne boste mogli biti ne mirni in ne zadovoljni. Vaši bližnji bodo seveda prvi opazili, da ste zadnje čase precej raztreseni, a bodo še modro molčali. Tudi pregled trenutnih finančnih zmožnosti vam bo povzročil precej skrbi. Če boste iskreni, boste hitro ugotovili, da preveč zapravljate za nesmiselne stvari, ki jih sploh ne potrebujete. Prihodnji teden vas čaka nekaj težavtudi v službi. Nič hudega ne bo, razrešili jih boste brez večjih posledic. Pomembno pa je, kakšna bo vaša reakcija. Bodite mirni in zbrani, svoje misli argumentirajte počasi in brez žaljivk. Če boste začutili, da ne bo šlo, se ugriznite v jezik. Umirili se boste šele v sredo. Potem pa prihaja veliko bolj sproščeno in srečno obdobje. Tehtnica 24. 9. - 23.10. Večino čaka precej naporen teden v službi, mir in sproščenost pa boste našli doma. Krepko premislite, ali je delo, ki vam jemlje toliko energije, res vredno tega. Ni vam treba, kajne? Čeprav bi bilo tveganje precej veliko, vas bi lahko sprememba delovnega mesta močno osrečila. To čutite in veste, a nimate poguma, da storite naslednji korak. Na začetku nikoli ni lahko, je pa lahko zadovoljstvo ob uspešni spremembi resnično veliko. Kot kaže, potrebujete spremembe na več področjih. Predolgo ste capljali na mestu. Vprašanje pa je, ali ste na to res pripravljeni. Pri vas je navada pač železna srajca, ki jo težko slečete. Brez truda je tudi tokrat ne boste. Če vas je strah, začnite z majhnimi koraki. Za velike je še čas. Škorpijon 24.10. -22. 11. Pazite, kaj počnete. Partner ima namreč do vas v tem poletju velika pričakovanja. Vi pa si boste želeli vzeti nekaj časa le zase in za prijatelje, ki vam že očitajo, da jih zanemarjate. In to prav zaradi partnerja. Potrudite se, da najdete ravnovesje med svojimi potrebami in njegovimi željami. Če ne boste storili stare napake, bo vse tako kot mora biti. Celo bolj potrpežljivi boste, kot ste kdajkoli bili. To se bo poznalo tudi na finančnem področju. Končno boste začeli v red spravljati stanje na svojem bančnem računu. Saj ne, da bi bilo kaj narobe z njim, morilo vas je, ker je zadnje čase bolj prazen, kot ste navajeni. Radi imate občutek, da vas vsaj na tem področju nič ne more presenetiti. Zato le poskrbite, da bo spet tako. Ne odstopajte od načrta, ki ni slab. Strelec 23.11. - 21. 12. Trenutno vaše počutje ni najboljše, najhuje pa je, da niste več prepričani vase. Tudi zato, ker imate občutek, da vas je nekdo, ki vam veliko pomeni, čisto spregledal. Da, pred njim ste marsikaj skrivali in to je vedno nevarno. Igra z ognjem se bo končala v nekaj dneh, žerjavica pa bo tlela še nekaj tednov. Nevarnost, da se ogenj spet vžge, bo prisotna celo poletje, zato bodite res pazljivi. Partner ima sicer visok prag potrpežljivosti, a neskončen ni. Kljub vsemu bo vaše počutje v teh dneh dobra, na poslovnem področju vam bo za razliko od osebnega uspelo vse, česar se boste lotili. Prihranite nekaj denarja od tistega, kar boste dobili na račun v naslednjih dneh, za lepo darilo. Dobro veste, za koga in dobra veste, zakaj ga morate skrbno izbrati. Tokrat bo namreč zelo zgovorno. Kozorog 22. 12. - 20. 1. V ljubezni bo v teh dneh prišlo do novih nesporazumov, ki pa jih boste kmalu zgladili, saj boste izjemno strpni. Vedeli boste, da ni druge poti. Sledil bo precej naporen delovni teden, ki pa ga boste lažje zmogli, ker veste, da boste kmalu imeli čas zase in za počitek. Planirajte skrbno, da vas v prostih dneh nič ne bo neprijetno presenetilo. Vaš trud pri delu, ki se mu boste vteh dneh res posvetili, se bo kmalu obrestoval, zato ne popustite pritiskom. Ukvarjanje s športom vam v naslednjih dneh ne bo dovolj. Potrebovali boste tudi duhovno hrano. Kje jo boste dobili, je odvisno od vas. In od nikogar drugega. Možnosti bo veliko, le izbrati ne bo lahko. Poskusite vplesti še partnerja, pa bo vse lepše. Sploh, če ga boste prepričali v to, da to potrebuje tudi on. Bodite zapeljivi, saj znate. Vodnar 21. 1. - 20. 2. Odločiti se morate, kako boste reagirali v neki družinski zadevi, ki vam sicer ni preveč všeč, a se ji ne morete izogniti. Ne razmišljajte predolgo. In nikar si s tem ne belite glave podnevi in ponoči. Tokrat raje poslušajte svoj glas in svojo pamet, ravnajte po občutku. Če boste poslušali nasvete drugih, boste na koncu tudi krivdo zvalili na njih. Tega pa res ne potrebujete. Potrudite se, da v vsem, kar boste počeli, najdete ravnovesje. Hitro vas zna zanesti v skrajnosti, kartokrat res ne bi bilo dobro. Ko vam bo najhuje, s spomnite na ljudi, ki so vas vedno znali spraviti v dobro voljo. Najdite pot, da vsaj nekaj časa preživite v njihovi družbi. In svet bo spet lepši. Predvsem pa se bo vrtel tako, kot si želite. Začelo se bo v torek. Potem bo šlo le še navzgor. Da bo vse dobro, pa morata preteči vsaj še dva tedna. Ribi 21. 2.- 20. 3. Novice, ki bo do vas prišla še pred nedeljo, se boste tokrat res iskreno razveselili. Verjemite, da bodo tudi vaši najbližji iskreno veseli za vas, saj ste bili zadnje čase precej brez energije, nasmeh pa vam je le redko preletel obraz. Prihodnji teden bo težko obdobje končno za vami. Ko si boste oddahnili, boste kmalu ugotovili, da ste si sami zapirali vrata do sreče. Odpirajte jih počasi. Čeprav ne znate biti potrpežljivi, bo tokrat vredno. Sploh, ker vas na koncu poti čaka veliko presenečenje. Ne boste pa se še mogli otresti občutka, da vam prepogosto drugi narekujejo tempo življenja. Sprijaznite se raje, da drugače ne gre. Včasih pač potrebujete spodbudo, tu in tam tudi trdo rako. Drugače vas vaša sanjava narava odnese iz poti. Tokrat bo partner tisti, ki bo vaš pravi kompas. Brez težav mu boste sledili. Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10 24 TV SPORED US 19. junija 2014 Četrtek, 19. |uni|a Petek, 20. junija Sobota, 21. |uni|a Nedelja, 22. |uni|a Ponedeljek, 23. junija Torek, 24. junija Sreda, P" • •• 25. ¡unija TV SLO T TV SLO T 10.00 10.08 10.35 12.00 12.30 13.00 13.30 14.20 5.00 5.10 5.45 5.50 5.55 16.05 16.30 17.00 17.20 17.50 18.05 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 21.35 22.00 23.05 23.35 00.30 01.00 01.50 02.10 Infakanal TV SLO T TV SLO T Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Če imaš glas, poj!, dok. odd. O živalih in ljudeh, tv Maribor Na vrtu, tv Maribor Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov. Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Hidak Bela, ris. Adi v morju, ris. Vse o Rozi, ris. Firbcologi, odd. za otroke Kot na televiziji, igrani film Poročila, vreme, šport Svizec, dok. odd. Pogled na ... Selansko rotundo sv. Nikolaja in device Marije, dok. ser. Lepote mokrišč Moji, tvoji, najini, 14/35 Pipi in Melkijad, ris. Bacek Jon, ris, Vreme Dnevnik, vreme, šport Veliki Buck Howard, am. film Prava ideja! Odmevi, vreme, šport Osmi dan Panoptikum Svizec, dok. odd. Dnevnik, vreme, šport Dnevnik Slovencev v Italiji 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Globus 11.05 Prava ideja! 11.55 Panoptikum 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Svetovni prvaki, pogov. odd. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Mali kralj, ris. 15.55 Aktivatorji: Ponos in predsodki, ponov. 16.05 Razred zase: Šolski časopis 16.30 Kaj govoriš?-So vakeres? 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Šport 17.20 Boj za arabskega gledalca, dok. odd. 18.05 Moji, tvoji, najini, 15/35 18.35 Mili in Moli, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Neskončna harmonija, dobrodelni koncert za Arboretum 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Preteklost v nas 00.15 Kaj govoriš?-So vakeres? 00.30 Boj za arabskega gledalca, dok. odd. 01.20 Dnevnik, ponov. 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Infokanal 07 07.05 07.07 07.10 07.20 07.25 07.45 07.55 00 05 10 55 09.10 10.00 10.30 12.50 13.55 5.00 17.30 sledi 17.50 20.30 20.50 23.15 02.15 Zabavni kanal Zakaj?, ris. Mali kralj, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Mili in Moli, ris. Gospodič Jakob, ris. Hura za Hopka, ris. Knjig o džungli, ris. Minuta v muzeju Klasične pravljice, ris. Bukvožerček Male sive celice, tv kviz Sama na pot, dok. film Otroški kanal Zabavni kanal Dobro jutro Slovenski vodni krog: Piranski zaliv Madagaskar, 1/3 Nogomet - sp, Hrvaška : Kamerun, posn. Nogomet - sp 2014 Studijska oddaja Kolumbija : Slonokoščena obala, prenos iz Brasilie Žrebanje Deteljice Urugvaj : Anglija, prenos iz Sao Paula Grčija : Japonska, prenos iz 06.00 06.25 06.45 07.10 20 15 30 10.25 10.40 .35 .50 12.15 12.50 13.50 14.50 5.45 16.45 17 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 21.30 23.35 25 01.20 02.20 .55 10.30 10:35 1:35 12:05 12:30 12:35 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 22 23.30 23.35 pop Roli Poli Oli, ris. Moj mali poni, ris. Dežela konjičkov, ris. Budva na morski peni, nan. Želim te ljubiti, nan. Tv prodaja Sila, nan. Tv prodaja Vrtinec življenja, nan. Tv prodaja Prenovimo kopalnico, ang. ser. Ko pospravlja Kim, am. ser. Budva na morski peni, nan. Na trdnih tleh, nan. Precej legalno, nan. Želim te ljubiti, nan. Sila, nan. 24ur popoldne Sila, nan. Vrtinec življenja, nan. 24ur, vreme 24ur Volitve 2014 Merkurjev srd, am. film Precej legalno, nan. Na trdnih tleh, nan. 24ur zvečer Zvoki noči © Napovedujemo Dobro jutro, informativna Pop corn: Vransko summer night Župan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: Modrijani, ans. Črna mačka Regionalne novice 3 Mura Raba TV Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila 07.00 Zakaj?, ris. 07.05 Mali kralj, ris. 07.07 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Mili in Moli, ris. 07.20 Gospodič Jakob, ris. 07.25 Hura za Hopka, ris. nan. 07.45 Knjiga o džungli, ris. 07.55 Minuta v muzeju, ris. 08.00 Klasične pravljice: Duhovi zgodb, ris. 08.05 Firbcologi: O lutkah, tiskarjih in golfivcih 08.30 Tekmovanje v črkovanju, igrani film 08.40 Megabiti energije: geotermalna železniška postaja, dok. odd. 10.15 Dobro jutro 12.30 Žogarija 12.55 Nogomet - sp, Grčija : Japonska, posn. iz Natala 14.50 Odbojka - evrop. liga, Slovenija : Bolgarija (Ž), prenos iz Kopra 17.00 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji, reportaža 17. 0 Nogomet - sp 2014 sledi Studijska oddaja 17.50 Kostarika : Italija, prenos iz Recifeja 20.50 Švica : Francija, prenos iz Salvadorja 23.15 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji, reportaža 23.50 Ekvador : Honduras, prenos iz Ciritibe 02.15 Zabavni kanal pop 06.00 Spretni Manny, ris. 06.25 Moj mali poni, ris. 06.45 Dežela konjičkov, ris. 07.10 Fish in Chips, ris. 07.25 Charlie Brown in Snoopy, ris. 07.35 Budva na morski peni, nan. 08.30 Želim te ljubiti, nan. 09.25 Tv prodaja 09.40 Sila, nan. 10.35 Tv prodaja 10.50 Vrtinec življenja, nan. 11.45 Tv prodaja 12.00 Prenovimo kopalnico, ang. ser. 12.25 Ko pospravlja Kim, am. ser. 13.00 BeverlyHills 90210, am. nan. 14.00 Na trdnih tleh, nan. 14.50 Precej legalno, nan. 15.45 Želim te ljubiti, nan. 16.45 Sila, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Sila, nan. 17.55 Vrtinec življenja, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Hollywoodski kifeljci, am. film 22.10 24ur zvečer 22.40 Ženskarji, am. film 23.05 Eurojackpot 23.10 Ženskarji, nad. filma 00.30 Šelestenje, slovenski film 02.20 24ur, ponov. 03.20 Zvoki noči © 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna TV SLO T 06.05 Odmevi 07.00 S soncem v očeh: Zmerjanje 07.10 Zgodbe iz Školjke: Bine 07.35 Vetrnica: Bolezen 07.40 Fračji dol, ris. nan. 08.05 Trnovo robidovje, ris. nan. Juvi, aerobika za otroke, anim. ser. 08.40 Studio Kriškraš: Šivanje 09.05 Ribič Pepe Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 13/26 09.50 Male sive celice, tv kviz 10.35 Infodrom 10.45 Zmenek, igrani film 05 Cesrjeva nova podoba, am. anim. film 12.20 Razred zase: Šolski časopis 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.45 Na lepše 5.10 Alpe, Donava, Jadran 5.50 Zgodbe izza obrazov: Ravil in Nataša Sultanov, 3/3 16.25 O živalih in ljudeh, tv Maribor 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu, tv Maribor 17.40 Madagaskar: Izgubljeni svetovi, 2/3 Ozare 18.40 Larina zvezdica, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Prelepa si, bela Ljubljana 21.10 Poletna scena 21.20 Poletna noč 23.20 Poročila, vreme, šport 23.55 Poletna scena 00.20 Skrivna država, 4/4 01.10 Ozare, ponov. 01.15 Dnevnik, ponov. 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Infokanal TV SLO [D 07.10 Slovenci, v Italiji 07.40 Pisave: Če delaš omleto 08.10 Osmi dan 08.50 Polnočni klub: Preteklost v nas 10.10 Nogomet - sp, Ekvador : Honduras, posn. iz Curitibe 12.20 Kajak kanu - sp, prenos iz Prage 13.55 Formula 1, velika nagrada Avstrije - kvalif., prenos 5.05 Atletika - evrop. ekipno prvenstvo, vključ. v prenos 17.30 Nogomet - sp 2014 sledi Studijska oddaja 17.50 Argentina : Iran, prenos iz Belo Horizonteja 20.50 Nemčija : Gana, prenos iz Fortaleze 23.15 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji, reportaža 23.50 Nigerija : BiH, prenos iz Cuiabe 02.15 Zabavni kanal pop Oto čira čara Chuggington, ris. Mila in divje živali, ris. Sabrinino skrivno življenje, ris. Grozni Gašper, ris. Viking Viki, ris. Mia in jaz, ris. Zelfs, ris. Jekleni Maks, ris. Slugterra, ris. Hotel 13, nan. Princ William, am. film Igra laži, nan. 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12:20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Dober večer, gospod predsednik: Zoran Jankovič, predsednik PS 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Gostilna pr' Francet (89) 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila TV SLO T 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 8.15 8.30 8.55 9.00 09.25 09.50 10.05 45 12.40 12.55 13.50 16.30 18.20 18.55 19.00 20.00 21.50 00.05 01.55 02.55 08.55 09.00 09.45 10.10 10.15 .15 .20 .40 .45 17.55 18.00 18.40 19.15 19.20 19.55 20.00 20.25 20.30 20.30 21.30 21.40 23.10 23.40 23.45 Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser. Znan obraz ima svoj glas, pon. Od deklice do bejbe, am. film Ljubezen skozi želodec 24ur vreme 24ur Besede, am. film Jezne in zaljubljene, am. film Izdajalsko srce, am. film 24ur, ponov. Zvoki noči © Napovedujemo Miš maš Ustvarjalne iskrice: nakit iz usnja Oglasi Gostilna pr Francet (89), zabavno glasbena oddaja Napovedujemo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo Mura Raba TV Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2216. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Evropa, moja dežela: mali Dober večer, gospod predsednik: Zoran Jankovič, predsednik PS Ne utihni stari mlin, dokumentarni film Jutranji pogovori Migaj raje z nami Videospot dneva Videostrani, obvestila Dojenček, ris. Nanigugu, ris. Pravljice o zobnih miškah, ris. Svet živali, ris. Trala trali, ris. Manja, ris. Sončni mlin: Kamni, ris. Viki Vijak: Barva za raketo Poniji z Zvezdnega griča, ris. Vse o Rozi, ris. Živalski čira čara: Lev, ris. Minuta v muzeju, ponov. Larina zvezdica, ris. Svetovalka Hana, ris. Mucika, ris. Mili in Moli, ris. Adi v človeškem telesu: Zakaj imam vročino, ris. Knjiga o džungli, ris. Pokukajmo na Zemljo: ZDA, ris. Marcelino Kruh in vino, ris. nan. Luka, reševalni čoln, ris. Pujsa Pepa, ris. Hura za Hopka, ris. nan. Minuta v muzeju: Nebesna krogla, ponov. Kapitan Sabljezobi, 14/26 Prisluhnimo tišini Ozare, ponov. Obzorja duha: Veseli počitek Ljudje in zemlja, tv Koper Dnevnik, vreme, šport 45. tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, prenos Appaloosa, am. film Poročila, vreme, šport Miranda (I.), 3/6 Komisar Rex (XI.), 3/12 Mucika, ris. Dnevnik, vreme, šport Vonj dežja na Balkanu, 1/14 Intervju: dr. Milica Antič Gaber Forum slovanskih kultur Poročila, vreme, šport Poletna scena Slovenci in 1. svetovna vojna 1914 - 1918: Preboj pri Kobaridu, 4/5 Alpe, Donava, Jadran Dnevnik, vreme, šport Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal TV SLO ® 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.45 07.55 08.05 08.09 08.10 08.20 08.30 08.40 08.55 09.10 09.20 25 09.45 09.50 09.55 10.20 10.25 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.10 17.00 17.15 17.50 18.40 19.00 20.00 20.55 21.45 22.15 22.40 23.10 23.55 25 01.15 01.40 TV SLO T 07.30 08.00 08.40 5 09.50 11.55 13.50 15.55 17.30 sledi 17.50 20.30 20.50 23.15 23.50 02.15 Zabavni kanal 07.00 07.01 07.15 07.40 08.00 08.10 08.25 08.50 08.55 5 09.45 09.55 11.40 12.35 12.50 13.45 14.40 15.35 18.20 18.55 19.00 20.00 21.40 23.30 02.00 pop 08.55 09.00 09.40 10.05 10.10 10.20 10:45 10.50 11.50 14.20 15.10 17.55 18.00 18:40 19.10 20.10 20.15 21.30 23.00 00.00 OTO čira čara Chuggington, ris. Mila in divje živali, ris. Sabrinino skrivno življenje, ris. Grozni Gašper, ris. Viking Viki, ris. Mia in jaz, ris. Zelfs, ris. Lego Chima, ris. Slugterra, ris. Hotel 13, nan. Problematičen mulc 2, am. film Igra laži, am. nan. Tv prodaja Najboljši recept, am. ser. Zmenki milijonarjev, am. ser. Posel mojega življenja, am. ser. Harry Potter in ognjeni kelih, am. film Ljubezen skozi želodec 24ur vreme 24ur Očkov tabor, am. film Romanca ob jezeru, am. film Thelma in Louise, am. film 24ur, ponov. Zvoki noči © Utrip Zrcalo tedna Zakaj?, ris. Mali kralj, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Mili in Moli, ris. Gospodič Jakob, ris. Hura za Hopka, ris. nan. Knjiga o džungli, ris. Minuta v muzeju, ponov. Metka in Zverinko Zver, ris. Infodrom, poletje 2014 Beseda na sledi, otr. nan. Razred zase: Šolski časopis Obzorja duha: Veseli počitek Ljudje podeželja: Hankova učilnica, dok. ser. Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub: Preteklost v nas, ponov. Dober dan, Koroška Marcelino Kruh in vino, ris. nan. Juvi, aerobika za otroke, anim. ser. Studio Kriškraš: Šivanje, odd. za otroke Poročila, vreme, šport Poletna scena, ponov. Duhovni utrip Pogled na ... figurine Kitajcev iz Narodnega muzeja Slovenije, dok. ser. Moji, tvoji, najini, 16/35 Knjiga o džungli, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, vreme, šport Poletna scena Opus Knjiga mene briga, ponov. Slovenska jazz scena Duhovni utrip Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal TV SLO (D 07.15 07.30 08.00 08.02 08.05 08.10 08.20 08.25 08.45 08.55 09.00 09.05 5 09.50 10.40 11.50 12. 13.00 13.50 15.10 15.45 16.10 16.20 17 17.20 17.45 17.55 18.10 18.35 18.55 19.00 20.00 21 22 23.00 23.25 23.55 00.20 01.10 00.20 02.10 02.35 Poletna scena Globus Alpe, Donava, Jadran Žogarija Nogomet - sp, Nigerija : BiH, posn. Kajak kanu - svetovni pokal, prenos iz Prage Formula 1, velika nagrada Avstrije, prenos iz Spielberga Veslanje - svet. pokal, posn. Nogomet, sp 2014 Studijska oddaja Belgija : Rusija, prenos iz Rio de Janeira Žrebanje Lota Koreja : Alžirija, prenos iz Porto Alegreja Kolesarstvo - dirka po Sloveniji, reportaža ZDA : Portugalska, prenos iz Manausa SLOVE 07.00 08.10 12.30 13.00 14.00 15.55 17.30 sledi 17.50 sledi 21.50 5 VITEV ODDAJ TED. SPOREDA Napovedujemo Miš maš 2215. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini 2216. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Opozicijski pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje Festival narečne popevke 2012 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Ustvarjalne iskrice: Lovilec sanj Pop corn: Vransko summer night Vabimo k ogledu Naj viža: Modrijani, ans. Črna mačka Jutranji pogovori, ponovitev Župan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje Videostrani, obvestila TVSLOT TVSLOT 2 Otroški kanal Zabavni kanal Kaj govoriš?-So vakeres? Intervju: dr. Milica Antič Gaber Nogomet - sp, ZDA : Portugalska, posn. Atletika - evrop. ekipno prvenstvo, posn. Nogomet - sp 2014 Studijska oddaja Avstralija : Španija, prenos Nizozemska : Čile, posn. Hrvaška : Mehika, prenos iz Recifeja Kamerun : Brazilija, posn. iz Brasilie 02.15 Zabavni kanal pop 06.25 06.45 06.55 07.20 07.45 08.05 5 0 09.20 09.35 10.35 10.50 11.45 12 12.25 12.55 13.10 14.05 15.45 16.45 17 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 21.50 22.20 23.15 00.10 01.05 02.05 08.55 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 11.55 17.55 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21 21.05 22.10 23.40 23.45 Spretni Manny, ris. Moj mali poni, ris. Lupdidu, ris. Dežela konjičkov, ris. Spuži Kvadratnik, ris. Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. Charlie Brown in Snoopy, ris. Hotel 13, nan. Želim te ljubiti, nan. Tv prodaja Sila, nan. Tv prodaja Vrtinec življenja, nan. Tv prodaja Prenovimo kopalnico, ang. ser. Denar ali ženo?, ang. ser. Tv prodaja Beverly Hills 90210, nan. Očkov tabor, am. film Želim te ljubiti, nan. Sila, nan. 24ur popoldne Sila, nan. Vrtinec življenja, nan. 24ur vreme 24ur Nepričakovana ljubezen, am. film 24ur zvečer Precej legalno, nan. Na trdnih tleh, nan. Zaščitnik, nan. 24ur, pon. Zvoki noči © jemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 2216. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo To bo moj poklic: Inženir informatike (2 Videospot dneva Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Županja z vami: Marjana Cigala, županja Občine Dravograd Regionalne novice 3 Gostilna Pr' Francet (89) Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila 07.15 Odmevi 08.00 Zakaj?, ris. 08.02 Mali kralj, ris. 08.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.10 Mili in Moli, ris. 08.20 Gospodič Jakob, ris. 08.25 Hura za Hopka, ris. nan. 08.45 Knjiga o džungli, ris. 08.55 Minuta v muzeju, ponov. 09.00 Metka in Zverinko Zver, ris. 09.10 Juvi, anim. ser. 09.20 Studio Kriškraš: Šivanje, odd. za otroke 09.45 Vertnica: Andrej in žoga, ponov. 09.50 Zgodba iz školjke: Bine 10.35 Prisluhnimo tišini 11.30 Jelenk - sveta gora starovercev, dok. film 12.20 Opus 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.30 Obzorja duha: Veseli počitek 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Musti, ris. 15.45 Neli in Cezar, ris. 15.50 Angelina balerina, ris. 16.05 Ribič Pepe 16.25 S soncem v očeh: Zmerjanje, nan. 16.40 Vetrnica: Bolezen, ponov. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Poletna scena, ponov. 17.45 Po travnikih . s Stanetom Sušnikom: Orhideja, 1/6 18.10 Moji, tvoji, najini, 17/35 18.40 Sončni mlin, ris. 18.45 Pujsa Pepa, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pesem ptic trnovk, 8/10 21.05 Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti, prenos 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.10 Poletna scena 23.40 Intervju: dr. Milica Antič Gaber, ponov. Dnevnik, ponov. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal TV SLO T 07.00 08.00 12.10 07.45 15.0 17.30 sledi 17.50 20.30 20.35 21.50 00.10 02.15 Zabavni kanal Otroški kanal Zabavni kanal Pokukajmo na Zemljo: Izrael, ris. Neskončna harmonija, dobrodelni koncert za Arboretum Nogomet, sp, Kamerun : Brazilija, posn. iz Brasilie Nogomet, sp 2014 Studijska oddaja Italija : Urugvaj, preno iz Natala Žrebanje Astra Kostarika : Anglija, skrajšan posn. iz Belo Horizonteja Grčija : Slonokoščena obala, prenos iz Fortaleze Japonska : Kolumbija, posn. iz Cuiabe 07.15 Odmevi 08.00 Zakaj?, ris. 08.02 Mali kralj, ris. 08.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.10 Mili in Moli, ris. 08.20 Gospodič Jakob, ris. 08.25 Hura za Hopka, ris. nan. 08.45 Knjiga o džungli, ris. 08.55 Minuta v muzeju, ponov. 09.00 Metka in Zverinko Zver, ris. 09.10 Ribič Pepe 09.30 Vetrnica: Pismo, ponov. 09.35 S soncem v očeh: Zmerjanje, igrana nan. 09.50 Vetrnica: Videti v temi, ponov. 09.53 Vetrnica: Videti v temi 2, ponov. 09.55 Novorojenček, igrani film 10.30 Ljudje evropskih mest: Murska Sobota, dok. ser. 10.55 Osmi dan 11.55 Ivan Oman: Kmet iz Zminca, dok. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.30 Globus: Energetska revolucija 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Veliki malčki, ris. 15.45 Male sive celice, tv kviz 16.30 Moj svetilnik, dok. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Poletna scena 17.45 Po travnikih . s Stanetom Sušnikom: Simona, 2/6 18.10 Moji, tvoji, najini, 18/35 18.35 Živalski čira čara, ris. 18.40 Drago, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Kavarna Astoria, slovenski film 21.50 V Fokusu: Ozadja prestolonaslednkove smrti, dok. odd. 22.25 Odmevi, vreme, šport 22.55 Poletna scena 23.20 Dnevnik, ponov. 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Infokanal TV SLO (S 07.00 Otroški kanal 08.10 Zabavni kanal 10.00 Osrednja slovesnost ob dnevu Državnosti, posn. 11.20 O živalih in ljudeh, tv Maribor 11.45 Na vrtu, tv Maribor 12.45 45. tabor slov. pevskih zborov Šentvid pri Stični, posn. 15.00 Nogomet, sp, Japonska : Kolumbija, posn. iz Cuiabe 17.30 Nogomet - sp 2014 sledi Studijska oddaja 17.50 Nigerija : Argentina/Bih : Iran, prenos in posnetek 21.50 Honduras : Švica, prenos sledi Ekvador : Francija, posn. 02.15 Zabavni kanal pop pop 1 Mnnaminmuali rie 06.10 06.35 06.55 07.05 07.25 07.50 08.10 5 0 09.20 09.35 10.30 10.45 11.40 11.55 12.20 12.50 13.05 13.55 14.50 15.45 16.45 17 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 21.05 22 22.30 23.25 00.20 01.15 02.15 08.55 10.30 10.35 11.35 12 12.05 17.55 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.50 21.20 22.10 23.40 23.45 Megaminiživali, ris Spretni Manny, ris. Moj mali poni, ris. Lupdidu, ris. Dežela konjičkov, ris. Spuži Kvadratnik, ris. Skrivnosti Silvestra in Tweetyja ris. Charlie Brown in Snoopy, ris. Hotel 13, nan. Želim te ljubiti, nan. Tv prodaja Sila, nan. Tv prodaja Vrtinec življenja, nan. Tv prodaja Prenovimo kopalnico, ang. ser. Denar ali ženo?, ang. ser. Tv prodaja Beverly Hills 90210, nan. Na trdnih tleh, nan. Precej legalno, nan. Želim te ljubiti, nan. Sila, nan. 24ur popoldne Sila, nad. nan. Vrtinec življenja, nan. 24ur vreme 24ur Preverjeno Trdoglavci, nan. 24ur zvečer Precej legalno, nan. Na trdnih tleh, nan. Zaščitnik, nan. 24ur Zvoki noči © Dobra jutra, informativna Županja z vami: Marjana Cigala, županja Občine Dravograd Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani obvestila Napovedujemo Čas za nas - mladi za Veleje: Veleje dogaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2217. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Evropa, moja dežela: potrošnik Dotiki gora: Tičarica To bo moj poklic: Inženir strojništva (21. oddaja) Živi spomini na osamosvojitveno vojno - Viktor Kranjc, veteran vojne za Slovenijo Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila 06.00 Spretni Manny, ris. 06.25 Moj mali poni, ris. 06.45 Dežela konjičkov, ris. 07.10 Grozni Gašper, ris. 07.20 Fish in Chips, ris. 07.35 Spuži Kvadratnik, ris. 08.00 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 08.20 Charlie Brown in Snoopy, ris. 08.30 Hotel 13, nan. 08.45 Želim te ljubiti, nan. 09.40 Tv prodaja 09.55 Sila, nan. 10.50 Tv prodaja 11.05 Vrtinec življenja, nan. 12.00 Tv prodaja 12.15 Prenovimo kopalnico, ang. ser. 12.40 Tv prodaja 12.55 Denar ali ženo?, ang. ser. 13.25 Na trdnih tleh, nan. 14.20 Divji valovi, am. film 16.00 Želim te ljubiti, nan. 17.00 Sila, nan. 17.55 Vrtinec življenja, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Iron Man 2, am. film 22.25 Precej legalno, nan. 23.20 Na trdnih tleh, nan. 00.15 Zaščitnik, nan. 01.10 24ur 02.10 Zvoki noči © 08.55 Napovedujemo 09.00 Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje 09.25 Ustvarjalne iskrice: vetrni zvončki 09.40 2217. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Dotiki gora: Tičarica 10.25 Oglasi 10.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.50 Festival narečne popevke 2012 13:20 Videospot dneva 13.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojčin lepi svet, muzikal za otroke 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Živi spomini na osamosvojitveno vojno - Viktor Kranjc, veteran vojne za Slovenijo 21.00 Pop corn: Jan Plestenjak 22.00 Zavezani slovenski besedi: Ciril Kosmač 22.50 Muzej osamosvojitvene vojne v Savinjsko šaleški regiji 23:30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 25 12. junija 2014 PRIREDITVE 25 Knjižne novosti CARRANZA Milite: Zastrupljene besede ml - Mladina/ M - Leposlovne knjige od 13. leta V tem do zadnjega napetem mladinskem romanu, ki ga bodo z zanimanjem prebrali tudi starši, vzgojitelji in ostali odrasli, spremljamo pretresljivo reševanje primera izginotja najstnice Barbare. Svojo zgodbo razpletajo pred nami Barbara, njena mama in oče, prijateljica Eva in nižji inšpektor Salvador Lorenzo. Barbara je brez sledu izginila, ko je imela petnajst let. Izginotje neuspešno rešuje inšpektor Lorenzo, zelo dejavno pa je vzel pravico v svoje roke in se »boril«, da bi Barbaro našli, njen oče. Štiri leta po Barbarinem izginotju so jo proglasili za mrtvo. Inšpektor Lorenzo se odpravlja v pokoj in predaja primer mlajšemu kolegu. Tega zadnjega dne njegovega službovanja Barbari uspe z mobilnega telefona ugrabitelja poklicati najboljšo prijateljico Evo. V kratkem klicu jo prosi za pomoč in že je klic prekinjen, številka pa nedosegljiva. Po tem klicu se primer začne razpletati nenavadno hitro in v enem samem dnevu pride do razpleta. CESTNIK Helena: Deseteronočje od - Odrasli / 821.163.6 -Slovenski romani V desetih neprespanih nočeh se pred nami razgrne pretresljiva zgodba dveh mladostnih prijateljev. Nje in njega. Kot otroka sta v Lepi vasi doživljala osnovnošolsko zaljubljenost in lepe brezskrbne čase. Kmalu so ju starši ločili in življenje jima je namenilo žalostno usodo. Ona je sicer postala uspešna sodnica na Štajerskem, a je bila dvakrat poročena, ostala je brez otrok in brez prijateljic. Življenje ji ni namenilo sreče in miru. On je postal duhovnik v Lepi vasi, ker je tako želela njegova stara mama in njegovi starši. Zaljubil se je v mlado dekle in ko mu je rodila prvo deklico, se je poročil z njo. Mlada žena je bila težavna, a on se je ravnal po svojem srcu in je opustil duhovniški poklic. Vsi so mu obrnili hrbet, ker se je tako odločil. Težave z ženo je potrpežljivo prenašal in se s svojo neizmerno ljubeznijo posvečal otrokom in skrbel za družino. Pa mu življenje vseeno ni namenilo sreče in miru. On in ona nista drug drugega, nekje globoko v sebi, nikdar pozabila. Po dolgih petdesetih letih se, zdaj že v zrelih letih, spet srečata na obletnici zaključka osnovne šole. iANTas™ ZANIMIVOSTI o cisto usem» FANTASTIČNE zanimivosti o čisto vsem ml - Mladina / 03 -Enciklopedije S to interaktivno knjigo oziroma z vodičem v rokah, se boste vsi radovedni in vedoželjni mladi bralci/bralke, odpravili na čudovito pustolovščino. Odkrivali boste nova in vznemirljiva dejstva o našem vesolju in planetu Zemlja, o živalskem in rastlinskem kraljestvu, o naši znanosti in tehnologiji pa še o različnih kulturah sveta. V knjigi te posebej opozarjamo, da bodite pozorni na to, kar je zapisano pod naslovi: super podatke!, ali veš?, zanimivost!, neverjetno!, osupljiv podatek! ... S pomočjo navodil za interak-tivnost, ki jih najdeš na začetku knjige, boste lahko odčitali strani s svojim mobilnim telefonom ali tablico in si ogledali odlične videoposnetke. WILD Margaret: Cmok, cmok! ml - Mladina / C-S - Slikanice Ob tej prikupni slikanici se bomo raznežile tako mamice pa očki in otroci ter vsi, ki se radi cmokamo. Malemu povodnemu konju se je nekega jutra tako zelo mudilo igrat, da je čisto pozabil na sladek mamin poljubček. Hitel je in se sploh ni ustavljal, ne na spolzkem blatu, ne na raztresenih skalah, ne na mahovnatem bregu in tudi ne na poti skozi visoko travo. Pod zelenimi krošnjami dreves pa se je nenadoma presenečen ustavil in se spomnil, kaj je pozabil. Odhitel je, kolikor hitro je mogel, iskat svojo mamico in njen sladek cmok, cmok. ■ Edita P. Š. Risbe in konji Šoštanj, 11. junija - V Mestni galeriji Šoštanj je z naslovom Risbe in slike, portreti in konji na ogled razstava avtorja Tadeja Žugmana, diplomiranega arhitekta iz Ljubljane. Njegova ustvarjalna pot sega že v čas osnovnošolskega izobraževanja, plodno in raziskovalno jo nadaljuje v različnih izobraževanjih. Velikokrat je objekt konj ali pa človeški obraz, na katerem želi s spretnimi potezami predvsem prikazati lepoto duše. Kot je o njem zapisal likovni kritik Stane Jagodic, gre za izredno talentiranega risarja, ki ima za seboj večletni študij na slikarski akademiji, ki ga dopolnjuje z izkušnjami s fakultete za arhitekturo. Njegova poteza je virtuozna, elegantna, modeli pa zaznamovani s prefinjenim senčenjem, kar spominja na neoklasične mojstre.« Ker se v današnjem času, v poplavi reizma in diletantizma redko srečamo z virtuozno plemenito risbo, nam Žugmanovi realistični motivi pomenijo prijetno kreativno presenečenje«. Na odprtju sta program z glasbenim vložkom popestrila prof. Zmago Štih in učenec glasbene šole FKK Velenje Žan Novak. V imenu organizatorja razstave Zavoda za kulturo Šoštanj je zbrane nagovori! Kajetan Čop. ■ MBK Kdaj - kje - kaj VVEHNm Četrtek, 19. junij 9.00 Mercator center Velenje Ohranimo starejše mobilne, preventivna akcija za starejše voznike 14.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 16.00 Ljudska univerza Velenje Informativni dan študijskih programov in e-študija 17.00 Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat Svetovalnega središča 17.00 Muzej premogovništva Slovenije Odprtje razstave Rudarski motivi 17.00 Otroško igrišče med bloki Goriška c. - Koželjskega ul. KS Gorica praznuje - Čajanka 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 18.00 Sončni park Koncert Gradskega orkestra Labin in Godbe veteranov UNI3 Velenje 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstavnega projekta Saše Vrabiča Ljubezen in strah 19.19 Knjižnica Velenje Potopisno predavanje Tomaža Hožiča Japonska v treh letnih časih 19.30 Glasbena šola Velenje Zaključni koncert Larise in Davida Gregorc 20.00 Oder pod magnolijami pri Domu kulture Koncert Jukebox.APP / Gvido Petek, 20. junij 8.00 Središče mesta Kramarski sejem 10.00 Mercator center Velenje Festival piva v sodelovanju s Pivovarno Laško 16.00 Dvorana Gaudeamus Odprta vaja plesalcev in godcev ŠFD Koleda 16.00 Ljudska univerza Velenje Informativni dan 18.00 Avla OŠ Gorica KS Gorica praznuje - Proslava ob krajevnem prazniku 19.00 Velenjski grad Predstavitev pesniške zbirke Ramiza Velagica Oaza sanj (Teden ljubiteljske kulture) 20.00 eMCe plac Ful classy večer (Park s5 dogaja) 21.00 Titov trg Koncert skupine Magazin -Zaplešimo v poletje Sobota, 21. junij 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 8.00 Središče mesta Kramarski sejem 8.30 Vila Bianca Razstava in degustacija starih slovenskih jedi 8.30 Balinišče pri OŠ Gorica KD Gorica praznuje - Turnir v balinanju 9.00 Vinska Gora Kolesarski vzpon na Tuševo 10.00 Mercator center Velenje Festival piva v sodelovanju s pivovarno Laško, lumparije, otroške ustvarjalne delavnice z animacijami, Juhu počitnice 18.00 - 24.00 Velenjski grad Poletna muzejska noč -brezplačen ogled muzejskih in galerijskih zbirk Muzeja Velenje 18.00 Vrt okrepčevalnice Gorica KS Gorica praznuje - Družabno srečanje krajanov Gorice 19.00 Velenjski grad Moč legende, interaktivna gledališka predstava KUK Potovke (Poletna muzejska noč) 20.00 - 22.00 Galerija Velenje Poletna muzejska noč - Koncert pihalnega orkesta EOLUS in predstavitev informativnega vodnika o Galeriji Velenje 20.00 Kavčnikova domačija Zavodnje Kresni večer na Kavčnikovi domačiji 21.00 eMCe plac Grand opening in koncert skupine Facial Receivers & Kung Fu Vegan (Park s5 dogaja) Nedelja, 22. junij 9.00 Zbirno mesto: parkirišče OŠ Gorica KS Gorica praznuje: Pohod ob meji KS Gorica Ponedeljek, 23. junij 14.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 12.00 - 15.00 Park pred gimnazijo Zaključek šole (Park s5 dogaja) 17.00 Osnovna šola Gorica Premiera dokumentarno-izobraževalnega filma »Toplina domača volne« - nastopajo učenci šole in prebivalci Šaleške doline 18.00 Glasbena šola Velenje Pojemo, plešemo igramo, tradicionalni nastop ob zaključku šolskega leta 18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Bridge turnir 19.00 pri Lipi samostojnosti Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: drama, triler Ugrabitev Torek, 24. junij 10.00 Park pred gimnazijo, Titov trg, Skate park Skate contest: State of Fiction, Night Flight & Carnifliate 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Vila Bianca Odprtje razstave Andreja Krevzla Pestrost barv in besed 19.00 Šentilj Večer pod lipco, tradicionalna prireditev ob dnevu državnosti 20.00 Vinska Gora Proslava ob dnevu državnosti in nočni blagoslov konj Sreda, 25. junij 13.00 eMCe plac Dan državnosti (Park s5 dogaja) 20.00 Oder pod magnolijami pred Domom kulture Velenje Koncert: Primož Grašič Trio (Mozaik jazz festival 2014) COR/ANH Trenutki Anje Jaklin Velenje, 17. junija - V avli Mestne občine Velenje si lahko ogledate novo razstavo. Likovna dela razstavlja mlada Velenjčanka Anja Jaklin. Zaključuje osnovno šolo in se jeseni odpravlja v Ljubljano, kjer bo nadaljevala šolanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo - smer modno oblikovanje. Že od zgodnjega otroštva rada riše in ustvarja. Navdih za svoja dela najde v filmih, romanih, poeziji, glasbi in v naravi. Skozi umetniška dela skuša izraziti svoje trenutne občutke, zato je svojo razstavo poimenovala Trenutki. Razstava bo na ogled do četrtka, 10. julija 2014. ■ KINO VELENJE • SPORED KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA: KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 2 (How to Train Your Dragon 2) Animirana družinska pustolovščina, , sinhronizirana v slovenščino, 105 minut Režija: Dean DeBlois. Slovenski glasovi: Primož Forte, Urška Hlebec, Dani Bavec, Katja Ajster, Aljoša Kovačič, Gojmir Lešnjak, idr. Petek, 20. 6., ob 18.00 3D Sobota, 21. 6., ob 18.00 Nedelja, 22. 6., ob 16.00 3D - otroška matineja Minilo je pet let, odkar sta mali neustrašni Viki in njegov zmaj Brezzobi poskrbela za mir med zmaji in Vikingi. Toda med tem, ko vaščani uživajo v zabavnih tekmah z zmaji, Viki s svojim letečim prijateljem raje raziskuje nova ozemlja. Po zavrnitvi očetove želje, da bi prevzel vlogo poglavarja, Viki odleti na dolgo potovanje, med katerim naleti na skrivnostno ledeno votlino s številnimi nepoznanimi zmaji. Ker želi zlobni lovec na zmaje izkoristiti odkritje za stvaritev uničujoče vojske, s katero bi si pokoril cel svet, čaka Vikija in njegovega prijatelja nova nepozabna doživetja. ATOMSKI Z DESNE (Atomski zdesna) Romantična komična drama, 97 minut. Režija: Srdan Dra-gojevič. Igrajo: Brane Šturbej, Srdan Todorovic, Tanja Ribič, Bojan Navojec, Zoran Cvijanovič, Mira Stupica, Branko Djurič Djuro, idr. Petek, 20. 6., ob 20.15 Nedelja, 22. 6., ob 18.15 Režiser kultnih filmov o zablodah narodov nekdanje Jugoslavije Mi nismo angeli, Lepe vasi lepo gorijo in Parada predstavlja družbeno kritično zgodbo o človeški naivnosti, pohlepu in vedno težjem prepoznavanju iskrene ljubezni. V hraškem počitniškem letovišču se zbereta dve skupini ljudi: malce naivni dopustniki, ki želijo izkoristiti možnost brezplačnega promocijskega letovanja in pretkani prodajalci časovnega zakupa počitniških apartmajev. Toda iskanje najbolj ugodnega posla hitro preglasijo nacionalni, ljubezenski in osebni spori, ki idilično jadransko obalo spremenijo v zabavni vrtinec zmešnjav in nesporazumov. TRANSCENDENCA (Transcendence) Akcijska ZF drama, triler, 119 minut. Režija: Wally Pfister Igrajo: Johnny Depp, Paul Bettany, Rebecca Hall, Kate Mara, Morgan Freeman, idr. Sobota, 21. 6., ob 20.15 Nedelja, 22. 6., ob 20.15 Ustvarjalci spektaklov Izvor in trilogije o Vitezu teme predstavljajo zgodbo nadarjenega znanstvenika Willa, ki skuša skupaj z ženo Evelyn ustvariti umetno inteligenco. Prepričana sta, da bodo njuna odkritja povzročila nov korak človeške evolucije, toda nasprotniki njunih naprednih tehnologij izvedejo atentat na Willa. Njegova žena v obupnem poskusu reševanja prenese njegovo zavest v računalnik, vendar s tem povzroči katastrofo nepričakovanih razsežnosti. Willova zavest počasi prevzame nadzor nad računalniki po vsem svetu in s tem ogrozi obstoj človeštva. TIR (Italija, Hrvaška) Drama, 90 minut. Režija: Alberto Fasulo. Igrajo: Branko Zavr-šan, Lučka Počkaj, Marijan Šestak, idr. Petek, 20. 6., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 21. 6., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 22. 6., ob 19.00 - mala dvor. Da bi družini omogočil boljše življenje, se Branko zaposli kot šofer tovornjaka pri italijanskem prevozniku. Zdaj zasluži trikrat več, kot je znašala njegova učiteljska plača, a vse ima svojo ceno, tudi če se ta ne meri v denarju. Težki pogoji in nečloveške zahteve delodajalcev na cesti ogrožajo Brankovo varnost in življenje. In zdi se, kot da ga neskončne vožnje po evropskih tržnih magistralah ne bodo nikoli pripeljale domov, k vse bolj oddaljeni in odtujeni družini. 18.00 Športno igrišče v Skornem pod Šotorom Osrednja proslava ob dnevu državnosti 19.30 Zgornje Ravne - pri Jazbeški lipi Proslava ob dnevu državnosti Sreda, 25. junij X Odhod iz AP Šoštanj Pohod po Ravenski pot (lahka pot) 17.00 Pusti grad Srečanje Šoštanjčanov ob državnem prazniku Petek, 20. junij 17.00 Prireditveni prostor ob MC Šmartno ob Paki Piknik SD (obisk ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana) Sobota, 21. junij 8.00 do 12.00 Prireditveni prostor ob MC Šmartno ob Paki Kmečka tržnica Torek, 24. junij 20.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Prireditev ob Dnevu državnosti Sreda, 25. junij 9.00 do 16.30 Športni park Šmartno ob Paki Poletni nogometni kamp "Martinko" Lunine mene Petek, 20. junij 10.00 - 13.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ustvarjalna delavnica Sobota, 21. junij 20.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Poletna muzejska noč in projekcija filmov o usnjarstvu Ponedeljek, 23. junij 13.00 - 15.00 Zbirno mesto pred Medgeneracijskim središčem Šoštanj Kolesarjenje po kolesarski stezi do Velenjskega jezera Torek, 24. junij 9.00 - 11.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Ustvarjalna delavnica CITY CENTER Celje • četrtek, 19. 6., od 14.00 -19.00, Biotržnica • petek, 20. 6., od 14.00 Kmečka tržnica • Nedelja, 22. 6., ob 11.00 Pravljične urice, Morski pes Anton • Vsak dan vabljeni na KARTING na vrhnje parkirišče! • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki UGRABITEV (Kapringen) Drama, triler, 103 minute. Režija: Tobias Lindholm Igrajo: Pilou Asbaek, Soren Malling, Dar Salim, Roland Moller, Gary Skjoldmose Porter, Amalie Alstrup, idr. Ponedeljek, 23. 6., ob 20.00 uri -filmsko gledališče Indijski ocean, sodobnost. Dansko tovorno ladjo MV Rozen nekaj dni po izplutju iz pristanišča ugrabijo somalski pirati in v zameno za izpustitev talcev zahtevajo veliko vsoto denarja. Direktor prevozniškega podjetja Peter Ludvigsen nemudoma poišče pomoč strokovnjaka, vendar kljub njegovim svarilom vztraja, da se bo s pirati pogajal sam. Medtem ko se dnevi počasi spreminjajo v tedne, tedni pa v mesece, napetost med člani posadke, njihovimi družinami, pa tudi med pirati samimi, vse bolj narašča ... Naslednji vikend, od 27. 6. do 30. 6. napovedujemo: akcijsko ZF avanturo TRANSFORMERS DOBA IZUMRTJA, animirano komedijo LEGO FILM 3D in 2D, mladinski film BEKAS, triler UGRABITEV ter v Zvezdah pod zvezdami, v ponedeljek ob 21.30 ob Domu kulture, komično dramo PHILOMENA. Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10 26 OBVESCEVALEC 19. junija 2014 Nagradna križanka Skiro Inženiring SESTAVIL PEPS KUHINJSKA POSODA PISEC LJUBEZENSKIH PESMI RAČJA LUKNJA STAVBA IZ SREDNJEGA VEKA U PTIČJA SAMICA OBOKANO STEBRIŠČE ALI HODNIK AMATER, DILETANT, IESTROKOV NJAK ZAPORED. ČRKI MESTO V SRBIJI, OB REKI NlSAVA «S V PRETEP, KAVS (EKSPR.) SLOVENSKA PEVKA (HORVAT) POSLEDICA DUŠEVNE PREOBREMENITVE PIJAČA IZ MEDU, ZLASTI V SRBIJI INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA LASTNIK TRAFIKE K SVOJEGLAVOST GORSKE REŠEVALNE SANI VRAŽNI OBESEK, AMULET LOVSKO OKROŽJE, OBMOČJE R OBLODA (NAR.) OČE (NAR.) DOLOČEN VIDEZ STVARI VISOKA IGRALNA KARTA CEPIVO ALI ZDRAVILO, KRVNA SIROTKA SLOVESEN SPREJEM, PRIREDITEV GRŠKI BOG VETROV LEV OBORIN TENIŠKI LOPAR AKVARIJSKA RIBICA KROŠNJAR, TRGOVEC S CENENIM BLAGOM NEMŠKI FILOZ. PISATE LJ-GEORG R PRVI RIMSKI ZALOŽNIK BILLY IDOL TAGE AURELL IZLOČEK KITOV GLAVAČEV KRAJ PRI POUČA-NAH MARJETICA (KRAJŠE) ARNE NAESS VEDA O AVTOMATSKIH . NAPRAVAH MESTO V BELGIJI V ZDRAVILO (KNJIŽ.) VLADARSKA RODBINA NASLOV MONGOLS KIH VLADARJEV RUMENO RJAVA BARVA OKRASNA RASTLINA, DEŽEN, BrŠČ OBROK, DELEŽ ODPLAČILA POSOJILA Desetak DARILNI BON ,Se i* kakšna SlijC Desetak, magični darilni bon za izpolnitev vseh želja v Citycentru Celje in ostalih 3 najboljših nakupovalnih središčih Slovenije. •ÍÉU/center -■ j' .„„„„»»life ItUIlJlU Latkova vas 214 a, Prebold Tel. 03 7031 220 info@skiro.si www.skiro.si Delovni čas : od 8. - 18., v soboto od 8. - 12. ure BREZPLAČNA DOSTAVA PNEVMATIK ZA TRAKTORJE KAMORKOLI PO SLOVENIJI! Z največjo izbiro pnevmatik: GOODYEAR, MICHELIN, BRIDGESTONE, SAVA, CONTINENTAL, KLEBER, BF GOODRICH, DUN-LOP, FULDA, DEBICA, NOKIAN TYRES, FIRESTONE, KORMORAN, PIRELLI... LETNE PNEVMATIKE do 40 % CENEJE!!! Prodaja, montaža in popravilo gum ter platišč za avtomobile, štirikolesnike, motorje, viličarje, traktorje, tovorna vozila in gradbene stroje. Največja izbira ATV gum in platišč v Sloveniji. KENDA, MAXXIS, CARLISLE, TITAN ATV GUME, DOUGLAS WHEEL platišča. Montaža gum za viličarje v vašem podjetju, mobilni servis Skiro mont. ZA VARNO POT NA POČITNIŠKA POTEPANJA VAM SVETUJEMO HITRI SERVIS: opravimo menjavo olja, filtrov, zavornih oblog, svečk, hladilne tekočine. Ugodnosti pri nakupu z gotovino in možnost plačila s karticami. Strokovno usposobljeni serviserji bodo z moderno diagnostično opremo hitro odpravili vaše težave! Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do ponedeljka, 30. junija na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Skiro«. Izžrebali bomo tri nagrade, 3x menjavo in centriranje pnevmatik. Nagrajenci nagradne križanke DROGERIJE IN PARFUMERIJE BEAUTY WORLD, objavljene v tedniku Naš čas, 5. junija: • 1. nagrado - nega in lakiranje nohtov: MARIJA GRUBELNIK, Šentanel 18, Prevalje • 2. nagrado - nega in lakiranje nohtov prejem: ARIA VERDAN, Prešernova 22 d, Velenje • 3. nagrado - nega in lakiranje nohtov prejme: TIMOTEJ MIJOVIČ, Partizanska 47, Škofja Loka Nagrajenci dobijo potrdila o nagradah po pošti in se oglasijo s potrdilom v Drogeriji in parfumeriji Beauty world v prvi etaži Velenjke. f» i Y«4i é RADIO VELENJE ČETRTEK, 19. junija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje PETEK, 20. junija I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 21. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 V imenu Sove (vmes ob 18.30 Poročila); 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 22. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 23. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 24. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 25. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rok Šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 9. junija do 15. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 9. junija do 15. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 27 12. junija 2014 OBVEŠČEVALEC 27 mali OGLASI PODARiM^HII SOBNO kolo podarim in za simbolično ceno prodam skoraj novo indukcijsko pečico. Gsm: 031 213 044 nudIm! SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. REFOŠK, rose, savinon in muškat -klet Čehovin, prodam. Gsm: 03J 749 671 JABOLČNIK, račja jajca, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. IŽIVALI K i PO Z NA NS ►TVA" SIMPATIČNA, 59-letna upokojenka, želi spoznati prijatelja starega do 70 let za resno vezo. Gsm: 041 248 647 ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Ore-šnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 PUJSKE, težke od 40 do 50 kg in svinjsko mast prodam. Tel: 03 5893 578 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372 NEPREMIČNINE LESENO hišico, 35 m2, lepo ohranjena, v kampu Aqua Luna v termah Olimija Podčetrtek, ugodno prodam za 6.800,00 evrov. Možna je tudi menjava za osebni avto. Gsm: 031 273 484 ODDAM 1-posteljno sobo v študentskem stanovanju v Mariboru, na Koroški cesti. Gsm: 041 657 628 RUSKE keglje in domačo slivovko prodam. Gsm: 041 849 474 PRODAM 3 kom vodne črpalke (3 fazne) za simbolično ceno 100 evrov (za zalivanje vrtov). Gsm: 051 626 788 VEČ kosov betonske strežne kritine Bramac prodam za 0,10 evra/kos. Gsm: 041 882 409, tel.: 03 5893 280 IVOZILAT PRIDELKiI MEŠANA in bukova metrska drva ter hlodovino za drva v bližini Velenja ugodno prodam. Cena od 35,00 evrov/ m3, naprej. Gsm: 041 668 880 PEUGEOT 207 1.4 SW, 70 kW (95 KM), karavan, 1. reg. 3/2008, prev. 55.000 km, kovinsko srebrne barve, 1. lastnik, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 319 764 KupjMjHIH KUPIM avto Citroen C4 Picasso in motor apn-6 ali skuter. Gsm: 040 202 181 l/C KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje slQ5ar KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Tel.: 03 898 49 70, wwwJi^sa]eskadolma.si Spe energetika Spe vodovod in kanalizacija Spogrebno pokopališka dejavnost Sreklamacije glede obračuna za individualne hiše, blokovno gradnjo in industrijo Prodaja, servis, rezervni deli! 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA jV_IX_T. L_i\ JI Ji JU1\—FJUJIJ?JJI Pravi naslov za uspešno reklamo! GIBANJE PREBIVALSTVA VELIKA IZBIRA! - STEKLENICE ZA VINO IN SOKOVE, - KOZARCI ZA VLAGANJE, POKROVČKI... A L SIROKATPONUDBA gf programa IN CEVI ZA ZALIVANJE! FFS ZOROMPIR IN TRTO!*t- - ACROBAT, ANTRACOL COMBI, ' - MOSPILAN, ACTARA, CALYPSO. Čestitamo za dan državnosti DEŽURSTVA Upravna enota Velenje LHiMIH Markež Robert in Pašič Sabina, Velenje, Prešernova cesta 9 a; Vasic Darko in Čosič Snježana, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja 1; Alič Alen ,BiH Miričina Polje B.B. in Hasič Vesna, Velenje, Koželjskega ulica 2; Tratnik Tomaž, Velenje, Goriška cesta 38 in Steniski Cardoso Silvia, Brazilija, Sao Paulo, Rua Domenico Aspari 49; Crnobrnja Danijel habit nepremičnine Hablt, d.o.o. Koroška 48, Valerie tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prostorno 4-sobno stanovanje, Kardeljev trg, Velenje, velikost 88 m2. Leto izgr. 1984, 8/12 nad. Stanovanje je prazno in takoj vselji-vo. Cena, zelo ugodna -78.000 evr. 3-sobno stanovanje na Stan-tetovi (Velenje), velikost 78 m2, zgrajeno l. 1984, P/4. Stanovanje je v mirnem delu v visokem pritličju. Cena 73.000 evr. voč na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si V SPOMIN 19. junija mineva 8 let, odkar je ugasnilo mlado srce našemu ljubljenemu sinu MATEJU Ljubil je hitrost in lesk samotnih nočnih cest, mlado moč motorju dal, kot z njim bi šel vihar. En trenutek, in njegov je svet potonil v mrak in sanj za vedno izgubljenih v sencah večne je noči. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Mami, ati in sestra Vanja z družino in Devic Vesna, Velenje, Koželjskega ulica 1; Skornšek Rok, Topolšica, Topol-šica 196 a in Pohar Katja, Velenje, Sončni grič 22; Sedeljšak Robert, Šoštanj, Zavodnje 53 in Krt Brigita, Šoštanj, Ravne 101; Zbičajnik Benjamin, Velenje, Kosovelova ulica 2 d, in Simona Tovrljan, Velenje, Vojkova cesta 16. Q5HU Lečnik Justina, roj. 1933, Žalec, Brni-ca 6; TerzičMesud, roj. 1941,Celje, Miličinskega ulica 2; Rečnik Alojzij, roj. 1936, Slovenske Konjice, Zbe-lovska gora 17 b; Gregorc Anton, roj. 1936, Ljubljana, Ocvirkova ulica 99; Videmšek Mihael, roj. 1919, Šoštanj, Florjan 272; Glušič Erika, roj. 1942, Velenje, Lilijska ulica 14; Potočnik Andrej, roj. 1932, Črna na Koroškem, Pristava 51; Oplotnik Dragotin, roj. 1939, Prebold, Šešče Pri Preboldu 69. l+HMUUMU OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. ^KARNASVELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. IzOBOBRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 19. 6. in 22. 6. - Veronika Polanšek, dr. dent. med., 25. 6. -Para Paunkova ^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas Ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 7.30 - 9.00 torek, četrtek 12.00 - 14.00 Delovni čas Ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek 7.30 - 18.00 sobota 8.00 - 12.00 C MEGATEL Poslovna IP telefonija www.megatel.si * prodaja@megatel.si 03 777 00 77 nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vailh najdražllh SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem In po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si ZAHVALA V lepi starosti nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, dedek in pradedek MIHA VIDEMŠEK Florjan 272, Šoštanj 19. 9. 1919 -11. 6. 2014 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Čeprav med nami več te ni, tvoja dobra volja še živi. Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino dal, sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Zato, dragi ate, ostala je beseda HVALA. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje sveče in sv. maše ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Iskrena hvala dr. Ivanu Urbancu, patronažnim sestram Karmen, Slavici in Mateji za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njegovega življenja. Hvala pogrebni službi Usar, pevcem, gospodu župniku, g. Volku za govor, Zvezi borcev in Društvu upokojencev Šoštanj ter ostalim. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči njegovi najdražji Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 28 Novi prostori, nove dejavnosti Velenjsko Medžimursko kulturno društvo oživilo atrij ob Kidričevi cesti - Oživili ga bodo večkrat letno - 2. Medžimursko proščenje polno dobrot in glasbe Velenje, 14. junija - V soboto so v atriju pri nekdanjem Rudnik Pubu ob Kidričevi cesti, kjer je svoje nove prostore za delovanje dobilo velenjsko Medžimursko kulturno društvo, pripravili 2. Medžimursko proščenje. Prireditev, ki se je odvi- jala celo dopoldne, je pritegnila številne obiskovalce. Nič čudnega; v društvu so se res potrudili in pripravili ne le bogat kulturni program, ampak tudi pogostitev za vse, ki so prišli na njihovo praznovanje. Predsednik društva Matija Bla- gus nam je povedal: »Mestna občina Velenje nam je dodelila 65 kvadratnih metrov velike prostore. Uredili smo jih, sedaj pa pridobivamo še uporabno dovoljenje, saj so bili prej prazni. V njih se že odvija delo sekcij našega društva: vadijo naši tamburaši, tu imamo sestanke, na katerih načrtujemo svoje delo, učne delavnice ...«. Načrtujejo še marsikaj, kot pravijo, pa bodo prostore lahko uporabljali tudi člani drugih društev in prebivalci mestne četrti Desni breg. Društvo uspešno deluje že 17 let, v njem je vsako leto več sekcij; od tambura-ške do folklorne, ki sta med bolj- šimi v Sloveniji po zaslugi Neve Trampuš, zato veliko nastopajo, pa fotografske in ženske sekcije, ki se ukvarja tudi s kulinariko. Članov društva je 235, razveseljivo pa je, da je večina tudi aktivna. In kaj vse je prineslo 2. Medži-mursko »proščeje«, kot originalno rečejo prazniku? »Po slovensko je to lepa nedelja. Gre za ljudski in cerkveni praznik, ki ima v Medži-murju velik pomen. V prvi polovici poletja ima tam vsak fara svojega, na njih nastopijo godci, pevci, zberejo se sorodniki. Zato smo danes tukaj predstavili našo kulinariko, od sladic do vina, prikazujemo ročna dela, ki so jih naredile članice hrvaškega društva iz Ljubljane. Neizogibni so lectarji, zato jih imamo tudi tukaj. Upamo, da bo prireditev postala tradicionalna in da bo v zgornjem delu Velenja, v atriju ob Kidričevi, v prihodnje več dogodkov in življenja. Možnosti, kaj vse bi v njem še lahko potekalo, je veliko. Mi se bomo potrudili, da prizorišče zaživi večkrat letno, vsaj ob sobotah.« V kulturnem programu so navdušili tamburaši in folkloristi velenjskega Kulturnega društva Med-žimurje, folkloristi iz Šempetra, Oglarji iz Šoštanja, tolkalna skupina glasbene šole Velenje, Konovski štrajharji in člani Hrvaškega kulturnega društva Ljubljana. ■ Bojana Špegel Obiskovalci so bili enotni: v Medžimurju vedo, kaj je dobra hrana. Pripravili pa so je tudi toliko, da je kljub velikemu obisku ni zmanjkalo. Medžimurski tamburaši so pripravili odličen nastop, podprt s petjem. Gradnja mostu končno stekla Ko se dogaja, je lepo Spomladanski Art sejem je v mesto pripeljal umetnike iz vseh koncev države. Zanimiv je bil že ogled njihovih izdelkov. Velenje, 14. junija - Velenje resnično zaživi le vsako sobotno dopoldne. Takrat ima verjetno tudi vsak naključni obiskovalec občutek, da je prispel v mesto, kjer se res »dogaja«. Tudi domačini smo se že lepo navadili, da sobotne dopol-dneve vsaj malo posvetimo obisku kmečke tržnice, srečamo prijatelje, poklepetamo. Minulo soboto se je dogajalo veliko več kot sicer. Na Cankarjevi ulici je dišalo po šentiljski župi, ki so jo na predstavitvi turističnih društev in zvez kuhali Šentiljčani. Dobrote so vabile tudi s stojnic iz Prekmurja, Primorske in drugih pokrajin. Mnogi so se pod Centrom Nova ustavili tudi zaradi kulturnega programa. Spodnji del Cankarjeve so zapolnili trgovci s starinami. Na ploščadi pred Ljudsko univerzo pa je potekala umetniška tržnica. Tokratni Art market je na povabilo Festivala Velenje v mesto privabil 30 ume- tnikov iz vse Slovenije. Ponudba je bila pestra, takšna, ki je na stojnicah ne vidimo pogosto. Otrokom so na travniku pripravili delavnice, igrali pa so se lahko tudi z lesenimi igračami. Obisk je bil velik. ■ bš Potem ko so že spomladi letos v kraju Črnova med Velenjem in Arjo vasjo čez dotrajan most pri Skrilovem gradu uredili enosmerni izmenični promet s semaforsko ureditvijo, so se kolone vozil ob prometnih konicah precej povečale, hudih zastojev pa takšen prometni režim le ni povzročal. Podjetje VOC Celje je za projekt gradnje nadomestnega mostu že 25. marca letos pridobilo vsa potrebna dovoljenja in ta so končno tudi stekla. Gradnja dvosmerne obvozne ceste (z začasnim montažnim mostom iz betonskih pretočnih komor), ki bo dolga 154 m - poleg vozišča bo imela na desni strani še hodnik za pešce, je zdaj v polnem teku. Obvoz bo omogočal neovirano rušitev starega mostu in gradnjo novega, ki naj bi ga dokončali do 19. oktobra letos. Pogodbena cena celotne gradnje znaša nekaj nad 547.000 evrov skupaj z DDV. ■ Jože Miklavc V Topolšici bo živahno Šolski zvonci že oznanjajo zadnje šolske ure, zato v Termah Topolšica pripravljajo posebno slavje. V soboto, 21. junija, na prvi poletni dan bodo iz veselja zaradi začetka šolskih počitnic pripravili Pozdrav poletju. V vodnem parku Zora bo zabavno celo popoldne od 13. ure dalje. Za vse šolarje in tiste, ki bodo to še postali, bodo ob čofotanju pripravili pestro zabavno dogajanje. Vodne vragolije v bazenih in na toboganih bodo še zabavnejše ob glasbenih hitih iz 60., 70., 80. in 90. let, zanje pa bo poskrbel glasbenik Dani Gregore s pravim Elvis Presley Showom. Plesna skupina M-Dance iz Velenja bo vse zbrane ob 13.30 in 15.30 razgibala s točko v ritmih zumbe in bokwe. Vsi otroci bodo imeli na voljo brezplačno neomejeno količino sladoleda, poskrbljeno pa bo tudi za varstvo malčkov. ■ esto pripeljal umetnike iz vseh koncev države. Zanimiv je bil že ogled njihovih izdelkov. V okviru turističnega tedna so se na prvem delu Cankarjeve ulice predstavljala turistična društva in zveze iz vseh koncev Slovenije. Dišalo je tudi po dobrotah. Preko starega mostu v Črnovi še vedno poteka ves promet, medtem pa že gradijo vzporedno dvosmerno cestno povezavo z začasnim mostom. Bližajo se V t I t pocitnice Velenje, 9. junija - Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje so priprave na številne aktivnosti med poletnimi počitnicami v polnem teku. Začeli so zbirati prijave za dnevne tabore na Golteh. Tam bo tudi letos zaživelo Otroško mesto, vanj pa vabijo otroke od 5. leta starosti. Začeli bodo 30. junija, na planino pa se bodo vozili vse do 4. julija. Pripravljajo številne igre v naravi. Poleg tega imajo še vedno veliko prostih mest v zdravstvenih kolonijah ob morju. Starše pozivajo, da čim prej uredijo potrebno dokumentacijo pri lečečih zdravnikih in jo prinesejo v vilo Mojca. Prva izmena bo namreč v Poreč odpotovala že 25. junija. ■ bš Poletna muzejska noč 2014 Šaleška dolina, 21. junija - V soboto bodo po vsej državi potekale številne prireditve, ki bodo v muzeje in galerije vabile pozno v noč. Muzej Velenje ta večer ob 20. uri vabi na Kavčnikovo domačijo, kjer bodo skupaj z Univerzo za tretje življenjsko obdobje pripravili tradicionalni Kresni večer na s pestrim etnološkim programom. Odhod brezplačnega avtobusa z avtobusne postaje bo organiziran ob 18.30, vstopiti pa bo mogoče še pri Tržnici, v Pesju in Šoštanju. Če bo slabo vreme, prireditve ne bo. V okviru projekta Poletna muzejska noč v soboto ob 19. uri vabijo tudi na Velenjski grad na ogled interaktivne gledališke predstave za otroke Moč legende. Predstava, ki jo izvaja KUK Potovke, temelji na ljudskih pripovedih iz Šaleške doline. Ta dan bo Muzej Velenje izjemoma odprt do 24. ure. Posamezne obiskovalce vabijo na brezplačen ogled muzejskih zbirk. Na Poletno muzejsko noč ob 20. uri vabi tudi Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju. Pripravljajo ogled projekcije domoznanskih filmov in filmov o usnjarstvu. Ta dan bo muzej izjemoma odprt do 22. ure. Vstop za posamezne obiskovalce je prost. V Galeriji Velenje bodo ob 20. uri pripravili koncert skupine Eolus, do 22. ure pa bodo potekale tudi predstavitve informativnega vodnika o Galeriji. ■ bš