f , . . I«/«.*. | TA glasilo LETO—YEAR xv. _ Cm li»u i« $1.00. slovenske narodne podporne jednote frvdaUki la upravaUkl pra> Mori; smT H. I.«wndalr av. Offloa »f puMlcattoa: iiOflT Re. Uarndal* avs. Ttlipkont; Lawa4ala 4018. •t cfc^«. fatar^r«; Qoa«r*.. of M a rek ||7». Chicago, lil., torek, 17. jenuerje (Jen. 17) 1922. SalMcrlptiaa $1.00 Yearly. STEV.—NUMBER 13. = . Accpu.c. for mailing ■a mm j -me: at >p«iil raia »f »*«Ufa pmiM far I« mlin 1103. Aat al Oct. 3. 1017. aathariaad on Ju«. 14. ISIS. [I SI TI REKU D0SE2E TO JE DOKAZAL KONGRES NIK MSYBK LONDON Nt njegovo prisedevanje je bila ■prejeta važne predloge za delavoe. . Washington, D. 0. — Kako važ na in koristna je politična akcija n delavce, pokazuje predloga, ki jo je ravnokar podpisal predsed- nik. $ ^ . Meyer London je edini socialistični kongresnik. Pred aedtuimi meaeci je predložil kongresu predlogo, ki varuje delavce ob času ko podjetnik ali kompanija bankrotira. Podjetniki včasi zahtevajo od mojih uslužbencev, da po lož? kavcijo. Včasi se dogodi, da imajo delavci zaslužene precej mezdo, ko pride do bankrota. Po starem zakonu so bile kavcije in delavske mezde vštete v konkurzno maso in ko jt bilo bankrotno postopanje končano, je bil podjetnik od-vezan od y*eh obveznosti, če so delavci kaj ali nič dobili iz kon-kurzne mase. Po novem javnem zakonu it. 121, ki ga je predložil kongresnik London, ne bodo nc izplačane mezde in kavcije več vštete v konkurzno maso. Londonova predloga je biki »prejeta 30. oktobra. Senator Ro-hinson je predložil njegovo predlogo senatu, v katerem je bila sprejeta 22. decembra. London pojaanjuje, da imajo po sedanjem zakonu delavci prvi pravico, da zaktevajo, da ao izplačani. Oni imajo celo prerinit l»r«-d upravnimi etroiki. Xk tisoči In^ltsJ^r3oIarj£Tso po starem zakonu izgubili delavci vsako leto. Zdaj bo drugače. Kongresnik Meyer London pa nima zaznamovati samo tegs uspeli«. Pri vsaki važni stvari se o-glasi /.a besedo v korist delavcem. Tudi eden socialiatični zastopnik stori veliko v kongresu. Ako bi pa delavci izvolili ato socialistov v kongres, bi ae kmalu prepričali, da je-za delavce najbolje, da so organiziranj politično in da se po-služijo politične akcije v svojo korist. DELAVCI ZMAGUJEJO V NEMČIJI; REPUBLIKA OBDRŽI ŽELEZNICE. Berlin, 16. jan. — Socialistični stranke in drugi napredni elementi so dosegli, da vlada ne bo dala železnic privatnim družbam v izkoriščanje kakor zahteva Stinncs in drugi nemški denarni mogotci. Železnice, ki ko bile prej lastnina posameznih držav, bodo zdaj cen-tralizirane in lastnina republike. L LEIVIS PINCHOT ZAGOVARJA OHRANITEV GOZDOV. Washington, D. 0. (Federated PrPHH). — Oifford Pinchot, predsednik Družtve za narodno kon-zervaeijo, nasprotuje Hnellovi predlogi in priporoča najstrožje zakone, po katerih bo imela /.vezna vlada kontrolo nad šumami, a-ko se hoče preprečiti opustošenje gozdov. Pojasnjeval je. če bo Hnellova predloga sprejeta, tedaj bo P"r držav uničilo vse upe, da se ustavi potratno izkorižčanje gozdov. P" njegovem mnenju bo le* v Združenih državah primanjkoval 1"» pet in dvajset letih, sko ae ne ustavi opustoženje gozdov. In kadar ho akutno pričel primanjko-vati les. takrat ho ljudstvo občn-ido, kako velika je škods. ker so l>ili gozdi opustoieni v interfsu p;ir leanih in šumskih bsronov. (>n po vda rja, da se mora p«*0 zd o vanje vriiti po znanstvenem načinu in da je trebe s pogozdovanjem pričeti takoj, ako se preprečiti pomsnjksnje less hoče HUDAFUEM V ZAHMIHI. SMOKAVZARSKO ČASOPISJE ŽE VRfil SVOJO DOLŽNOST V INTERESU PROPITA. Odgovornost sa visoka cene svra-ča na rudarje I PRASKA E DRŽAVNO POLI OJJO Chartestee, W. Ve. - Državna policaja Une H. Blaek in Zaehs nah W. Ta.vlor ata aretirala H. B Alforda na obtožnico zaradi po l"»da rudarjev v avgnstu. M «\o-J>m areatantom ata prišla do Drjr llraneha pri Cabin (Veeku. Nsen krat ao počili »treli in državna policaja ata bila ranj^ns J. H. WALKER, PREDSEDNIK DRŽAVNE DELAVSKE FEDERACIJE GA JE TRDO PRUEL. Najbrž pa ne bo odgovora na Walkerjeva vprašanja. Springfield, 111. — Koncem decembra je J. II. VValker, predsednik Delavske federacije v II-inoisu, naslovil javno pismo na John,.). Lewi*a, predsednika rudarske organizacije IT. M. W. of A., ki je bilo priobčeno v okrožnici 12. distrikta rudarske organizacije. V tem pismu izjavlja VValker, da je Lewis v svoji okrožnici z dne 14. decembra nalašč lagal o položaju, ki se je razvil v Kansa-su. Walker pravi, da zapiski po-kazujejo, da je Lewisovo stalilče neprenesljivo, diskriminatorično, arogantno in hudobno, ki ni podpirano po pravilih in tradicijah rudarske organizacije II. M. W. of A. Walker pravi, da ima pred sabo obe Lewisovi okrožnici z dne 19. in 14. decembra, toda Lewia se ne peča z nobenim dogodkom, ampak odgovarja le -na .njegovo okrožnico s prvega decembra, ki jo ie spisal Wnlker in ki ni drugega, kot citiranje poročila, ki ga je podal illinoiski komitej, ki se zdaj nahaja v Kansasu. Walker povdarja, da on ni pomagal sestavljati poročila, torej tudi ni odgovoren za vsebino poročila. Ce je kdo napačno poročal, je tedaj komitej, ko je trdil, da je manj kot tri sto mož bilo na delu. Na to mu Walk^r satirično zastavi vprašanje: "Kajne, vaš komitej ni falsificiral ničeaar, ko izjavil v poročilu, da je bilo 1. decembra manj kot 300 mož na delu! Na to Walkcr preide v stvarne argumente in navaja, da zvezni rudniški biro vsaki mesec izda po-ročilo o produkciji premoga. V tem poročilu navaja, koliko je bilo premoga prod uc i ranega, koliko časa so obratovali rudniki, zskaj niso delali v rudnikih. On pravi, ds ima poročilo zveznega rudni-ikega biroja pred sabo in da po-ročilo pokazuje. da so v Kansasu do omenjenega časa produeirali le dvsnsjat odstotkov ton premoga od normsle in ds v dva oaemde-set odatotkih rudnikov niso delali zaradi delavskega nepokOja. Za temi stvarnimi podatki za stavlja NValker vprašanja in pri liaja do zaključka, da je Lewii nalašč lagal in prikszsl polofc*i v napačni luči. Zs tem je nsvedeno v okrožni ci pilimo, ki gs je Wslker pisal Prsnk Fsrringtoeu, predsedniku 12. distrikta rudsrske organizacije in ki se nanaša ns razmere lllinoisu in katerega je Wslker pisal v prepričanju, da služi or ganizse.ji, sko svetuje Farr.ngto nu. ds izreče preklic, povdsrjs v tsm pismu ds. ds bo Tom 1 Ohicago, 111. — Zgodaj so priče. li premogovniški podjetniki s svojo propagando proti rudarjem. 2e enkrat smo omenili, da je ta propaganda pričela in da je dr. F. C. Honnold, tajnik organizacijo premogovniških podjetnikov izjavil, da gre 72 odstotkov ml pre-mogove cene za rudarjevo mezdo. V začetku tedna je bila ta trditev zopet v šmokavzarskem časo-pisju ponovljena z razliko, da je omenjeni Honnold rekel, da gre od sedemdeset do dva in sedemdeset odstotkov za rudarjevo mezdo. Za tem pripoveduje, za koliko se je povišala mezda rudarjem od leta 1898 do leta 1D17. Nikjer pa ta dr. Honnold ne omenja, da se je v. omenjenem letu plačeval bušelj krompirja po šest in trideset centov, ki ga on omenja kot leto, v katerem je pričela mezdn plezati navzgor. Ne pove tudi, da so v letu 1898 dajali mesarji za stonj prašičja jetra, pljuča in sr cc in kar niso mogli razdeliti sa stonj, so pa popalili pod parnimi kotli. Danes se plačujejo prašičja jetra po 12 do 14 centov funt, bušelj krompirja pa stane od $2.40 do $3.00. Vsega tega in že drugih takih reči dr. Honnold ne pove, kajti če bi jih povedal, bi svet vedel, da so rudarji z njihovo takozvano 'visoko" mazdo na alabftem, kot so bili z njihovo "nizko" mezdo letu 1898. Iz teh izjav, ki 'jih podaja dr. ftonnold v interesu premogovniških podjetnikov, je razvideti, da podjetniki delajo priprave za stavko, ali da hočejo a takimi za-etavanji v časopisju v rudarsko mezdo in grožnjami vplivati na rudarje, da oVlnehajo in sprejmejo nižjo lestvico. Frank Farrington, predsednik dvanajstega distrikta rddarskega okraja, pravi, da podjetniki s svojimi zahtevami po znižanju mezde n odpravi "eheek offM sistema ustvarjsjo razmere, ki se ne morejo drugače razviti kot v stavko. Vsa znamenja govore, da podjetniki pogajanja zavlačujejo iz enostavnega razloga, da ne bo sklenjena nova pogodba med rudarji in podjetnik.i Nsjboljši mehki premog se danes v Chicagu plačuje po dva nsjst dolsrjev tons, trdi premog pa po več ko petnjsst dolarjev to ns. fV bi bila resnica, kar trdi Honnold, da gre od sedemdeset do dvs in sedemdeset odstotkov od cene, po ksteri se premog pro ds, zs delo in rudarju, tedaj bi zadostovalo rudarju, da bi vsaki teden delal samo en dgn v rudni ku. Ker ps to ni resnica, mors delati vsaki dan, sko hoče sebe in svojo družino tsko preživeti, kot se apodobl zs ljudi. Rudar prejme msjhen drobec od cenč za svoje trdo delo, drugo se pa pri me verige profitarjev, ki vzamejo Vlada franooskih vojnih hujska-čov ne bo dolgo živela. POOfOARE JE PRI8TAL NA GENOVSKO KONFERENCO. London, Ifi. jan,—"Daily Chro-niele" je danes objavila brzojavko svojega poročevalca v Parizu, ki ae glasi, da. je Poineare na so-botnem sestanku z Lloyd Oeor-gcm predlagal, da Anglija sprejme. vojno alijanco s Francijo za vzdrževanje in izvrševanje vcrsal* ake pogodite. Lloyd Oeorge je zavrgel predlog, rekoč, da unglešks vlada sprejme samo to, kar je bilo sprejeto na konferenci v Caunesu. Pariz, 1«. jan. -- Haymond Poineare je organiziral novo vla- VValker ds se zsve Leeis izreki) RUSKI SOVJETSKI ZNAN-STVENIKI ODKRILI NOVE MINER ALI JE. Kiga, Ki. jan. — Iz Moskve po rečejo, da so sovjetski raziskoval ei odkrili nove rudnine v gonili na polotoku Kole. severno od tArliaii-gelsks in Murmarska. Okrog dve sto različnih metalnih depozitov je najdenih. Dotični kraji so bili doslej večidel zapuščeni in le Eskimi ter Lapianci Žive tam. Ekspedicija, ki je našla minerali-je, je pod vodstvom znanstvenikov is Petrograda. ANGLIJA ZAVRGLA NAJ SE VRNEJO NA DELO. Predsednik in podpredsednik orgenisecije ruderjev v Kansasu ste obvestile atevkujože ruderje, de eo po trimesečnem boju dovolj dokazali, de je induetrijal(o sodišče poraženo in vsled lege je njihovo nedeljno žrtvovanje nepotrebno. Ako pe lestniki rudnikov ne ruderjev nesej, tedaj se bo do in predsednik Milleraml jo je časa vztrajali v boju sa princip včeraj potrdil. V četrtek se nova organiziranega delavstva, ter iz vlada predstavi parlamentu in ražata trdno upanje, da zmaga Poineare bo razložil svoj program nad tlačanskim induatrijsklra ao. bodo hoteli vsoti vaeh stavke nedeljevele. Pittsburg, Kans. — Alexaudei" Howat, predsednik 14. okrožja rudarske organizacije, in August Dorchy, podpredsednik, ki se na* Imjata v zaporu v Columbusu. Kans., sta naznanila rudarjem, da lahko vrnejo na delo. Njuno naznanilo, ki je datirano 12. januarja, je objavljeno v rud ni številki glasila organizacije "Tre VVorkcrs Chroniele'\ Howat in !)orchy obvoščsto stavk u joče rudarje, da so s št raj kom od 30. aeptcmhra dovolj dokazali, da je industrijsko sodišče docela poraženo in vsled tega se jim ni trabS več žrtvovati s lirer. deljem. V slučaju pa, da lastniki rudnikov ne vzamejo vseh rudar jev nazaj ns delo, naj se protost-na stavka nadsljujc.'1 Rudarji se smejo vrniti na delo v pondeljek HI. jauuarja. Predsednik in podpredsednik s«»unanjo finančno zahvaljujeta rudarjem za njihovo pomoč," je rekel l.ltvlnov, Kna-trdno solidarnost, ker so toliko koga mnenja so tudi drugI aovjef. ski voditelji. Litvluov je tudi rekel, da je t leno ve zelo slab kraj SOVJETSKA RUSIJA K MORE PLAČATI DOLSOV. Litvinov pravi, da kres sunaeje pomoči v obliki kreditov na more biti plačil. MORALNA ZMAOA »OUlE VIKOV. Moskva, Iti. jan. — Maksim Litvinov, načelnik sovjetskih po* alanižtav v inozemstvu, je izjavil včeraj, da je vsaka beaada o po* ravnanju carističuih dolgov brez pomena dokler ni Kusijl zagotov« I jena finančna pomoč ml zunaj. "Rusija danes ne mora plačati dolgov In ne more ceniti svojih !><,bor(| nu,(n.jI v g okraiju M " nih krogov v Parizu je, da Poinea w of A in k|ltl,r| V(Mj| okrožju;^ kot stsvko osebni nost, de program nove vlade se ne bo dosti rszlikoval od liriando- Husija nI prsv nič dolina kskšne hvaležnosti enteiitl zs nje* no vsililo in glavno vpražaiije zadnjih je, kako daleč sme Iti Rusija v ekonomskih kompromisih s ka* ner jo Isj-vil zadnjo sobote, da jplUjletMnimi državami. VsMlo se ic Howst nrirusl nora/" in ds Iv—tr* zs prizttsnje sovjetske je nowat priznat poraz tu ua i ^ todA knmm^ii§ni vmlitelji ne razumejo, sekaj Je konference aamo gospodaraks in askaj ni splošna mirovna konferenca. reva vlada ne Im dolgo živela, i^,. v 14 Konflikt z radikalei v zbornici in prrc|et««v»iik .lohn L Lewisa BlU-neizogibeu spor z Anglijo ter Ita lijo jo vsekskor vrže vssk čas. Poincarovi podporniki, ki slutl-jruderjl, ki so delsli med protest* jo krizo pred seboj, tolažijo jav- on at.vko, ostanejo na delu. Kansaškl rmlarji, ki že tri me seee vodijo vojno z Industrijskim vega. Poineare je baje ie rekel, da 1MM,|w<.n| uptj0| ^ |K>do drugi ..J*" ae strinja a sklicanjem ekonomske d<)Uvr| Aironi Amrrjke > dalje I- r konference v (ienovi, katere se udeleži tudi Rusijs, in ds je zado- :mj|,riiv|j(.ri voljen z zaključkom glrtle nemžkrl^^^ w»dišča v Kansasn. odškodnine. Na ppdlagi zaključka' Kari liedek K.na sama st "•'Ipodpirall toliko čssa dokler ne j((m7,t| „ . odpravljen tirsuski zakon Itidu ........... 1.. ......- v Cannesu mors Nemčija plaže* vati vsakih deaet dni 31 iniljonov zlatih mark namesto skupnih vsot, ki zapadejo ta in prihodnji mesec, i Poineare pravi, da to ni morato-| Hj. Glavni Poineare alijenčni pakt z Anglijo. tAko j« verjeti poročilom, da Lloyd tloor ge ne popusti niti plčjee od ti»čk,| POMO0 ZA RUDARJE V PADNI VIROINUI. Saltimors, Md — Tukaj ae jc lustsnovil komitej. ki si je nsdel zsključek, s ksterim ae,nalogo, ds pobira staro obleko, nikakor n<, strinja, je denar in živila za slrsdsjoče ni .......'darje v okraju Mingu. KV v" Predsednik komiteja je Pardj, strojnik. Prsva delsvska vaak svoj delež, predno premog]Uj ^ ,|j|<( v Cennasu, solldernoa« ae je imkszals Iskoj, doseže konzuments. Prvi je pre* U k<„lf|ikt' n.ed Anglijo ln|ko je lol ./.lan oklie z*.....mož ... , _xi_ x.i 4 1 Ic M Je i delavci, ki »o |h» več me seeev brez dela, so darovali kon servirana živila v koaiternih škat Ijah. mogovniški podjetnik, ti njim je1 železniea, ns to pride mešHsr, ki Krsncijo gotova reč. Poineare Je tudi dal vedeti, la premog proda trgovcu ns debelo. ^ povme v predvojni njim je trgovec ns debelo in ts preklic v svojo korist in ds po-nižs Fsrringtons. Preklic se je nanašal ns Tom L. !^wiss. ki Je predsedovsl rudsmki orgsn.zae.j t letu 1910. ko so bili rudarji na stevki. Frsnk Fsrrington na to P"jss njo je. da > bilo to Ijeno. za ksj je on pr«lsl prekl«. a.■ Dsije pove. da je Are- dekeseli ^om 191« da T »m a.75 i^kd igmin; prilik« i- U , Jr^Tki v letu 19IU V lllinoia«. ko Organizirali mi štirideaet moi godk. MHe 11 •nočna policijsko ČM. kjjjr. - - ^ ^ Tom L. odell ia krvne p-, da poižče ns je /a njim je irn«»v«-.- ns nsjzsdnji j' Irgovee. ki prodaja premog n. drobno. Vsi vzamejo ol,f(miJ|Vi luhlfo lefeš m n I f\t in tam rmealf itt miiviA ti od lakote, je pravilo kapitalističnega sveta. Kar vidimo, da se godi s posameznikom v človeški | družbi, tako se ravna tudi s celini narodom, kar govori brsojavka z Dunaja, ki pripoveduje, da mora avstrijska | Vlada zastaviti umetnine velike vrednosti, da dobi živež Epi "pur za svoje sestradano ljudstvo |: Kapitalističen svet ne pozna usmiljenja, trd in neia- je. Njemu je vseeno, če umre en človek lakote, ali *«k«j*jo, da bodo sadnji vaak čaa poginejo miljoni, ako nimajo ti mfljoni ničeaar, kar ^TT^^ rednost, da lahko zastavijo aa posojilo. Kadar ka- atavkarji. 1 svet postane usmiljen, tedaj pričakuje od te- mmm ^^ 1 usmiljenja dobiček. L Avstrijska republika nima sirovin, da jih izvozi in tako poplača lapoaojeni živež. V nji ni rodovitnega polja f tolikem obsegu, da se lahko pridelajo živila aa iavoe. DkžeTa je goraU in ne more toliko pridelati, da prehrani stoje ljudstvo. Industrija je ubita. In v tej deželi je I*"* Dunaj, ki ima dva miljona prebivalcev. Mogoče iM se prebivalci a Dunaja iaselili v Južno Ameriko aH kam bil poklicna vojni minister, je aodr. Korun ts svoj predlog ofcfcnto utemeljil, obenem tudi ožigosal klikarsn,, Bele roke" v srmsdi in svoj predlog na znižanja vajama pano vil. Odbor je aato soglaaao sklenil, da zahteva od v)ads znižanj* vojake aa lOOjOOB mo*. Pred koncem saje dna M. t. m. je stavil aoc. zaatopnik na finančnega ministra tudi vprašanj«' »lede želesničarskih zahtev, Jsi ]'m je stavljen rok do t. m. Odo-zoril je ministra na vafeost te za-deve z ozirom na bedno stanje ie. lezničarjsv, pa tudi a asirom ns resnost situacije v naše« šelesni- V zdanjem pismu dr. Žerjavovi vojski proti o-murnemu delsvniku. Načrt dr. žerjava je žalibog uspel. Zakono davni odbor je na svoji seji dne 9. t m. sprejel reakeijonarni predlog združenih demokratov in radikaleev. 8 tem predlogo® j« aieer za veliko industrijo prignan Burni delavnik, a za manjšo industrijo ia obrt (za iiodjetja, ki saposfijo manj kot 1» delavcev) pa je sprejel 10 in celo 12urni delavni eaa. 6. dr. Žerjav se mati, če ssisli, da bo s tam svojim volll-eem obrtnikom (in sebi!) kaj pomagal. Delavee bo rajše šel na delo v tovarno, kjer je za kraji* delo boljša plačan, obrtnik pa bo trpel na pomanjkanju delavnih sil in — klal dr. Žerjava. Dela* atvo pa naj se strne v trdnih organizacijah in naj si samo z lastno močjo izvojuje 8urni delavnik ^^^H tudi v mali in srednji obrti, ki so *ke" praswta, če se Želtsaiiarj«>n IZ BEtAVSKEBft SVETA. (Federated Prem.) ttevkajeH kroja« v New Yor kn. Id so s pomočjo 'indžunkšna' pritisnili delodajalec k steni, pri Južni Afriki je tako preplašila delodajalce, da prosijo vlado sa vojaške čete in Isjemno stanje v Okoliših slstih, dijamantnih in premegovib rudnikov. MO stark aja minister tpdi obljubil. jim ga ukradli baje tako moder no soeijalno čuteči demokrati Soeijalisti so se z vso energijo borili zoper podaljšanje delavnega čaaa. Še v zadnjem trenutku je sodrug Pivse energično prot stiral proti nakani večine, a ko kem vrnil is Evrope, kjer je študiral razmere, je po svojem povratku rekel, da so zavezniki zakrivili razmere na Dunaju in da krivda odpade tudi na Ameriko. Rekel je, da f® bils v gostilni |* žens hft sin. Med tem je prišls v goasUeo se ks deklica ter zahtevala četrtin ko vina. Košu^ jI je hotel dati ravno vino, ka sta planile v ge stilno dva raabojnika a zakriti* obrazom, nalierila revolver in a-strelila. Prvi strel je zadel Ksša to v glsvo tako, da js kil takoj rtev. Z drago kroglo js bils a-bits žens ia težko raajaa sin ki se je skrival sa materfje. Rs« bojnlks sta nato pobegaNa. ae da bi vzela kaj deaarja. I** dek je silaa razburil ves njegova U Ko SO t* s MED KRZNARSKIMI DELAVCI IN PODJETNIKI IZZVAN j* bil op strani po:jbtxikov. Najbrž pridi do stavk« tli i«p»ra New York, N. Y. — Tukajžnj krznarski pod jetniki »o zopet iz kopali bojno sekiro. Podaljšat hočejo delavnik in odpraviti pla fo ob »razni kili. Krznarskih de laveev j« tukaj okoli osem tisoč ki ho organizirani v-štirih lokalnih organizacijah International Fur Workersr Union. Podjetniki zu htevajo, da se tedenski delavni fas podaljša od 44 ur na 48, da -odpravi izplačevanje mezde zu praznike in da Sc zniža.mezda Dozdaj jc bilo plačanih deset praznikov na leto. Zaradi te ne-sramne zahteve od strani podjetnikov so l)ila pogajanja pretrgana. ker podjetniki niso hoteli odnehati od svojih zahtev. I Sezona za krznarske delavcc jc končana in podjetniki mislijo, da je zdaj najugodnejši čas, da izsi-lijo svoje zahteve in poslabšajo delovne razmere v krznarski iti-Iduntriji. tffl | Če pride (lo izpora ali stavke, tedaj bodo krznarske delavce New Yorku podpiral; krznarski delavci v vaeh drugih mestih Združenih držav in Kanade. Poraz krznarskih delaveev v New Torku pomeni poraz krznarskih delavcev v drugih mestih. Kskor 'hitro zmagejo podjetniki v New Vorkh, se oglasijo podjetniki v drugih mestih. Krznarski delavci sc zavedajo tega dejstva in zategadelj jih bodo podpirali delavci v drugih mestih, ako jih podjetniki izpro ali pa priailijo, da prenehajo z delom. USTRBLIL JB DBKLETI IN UU Z^j? Vojna"je~pretresla njego ve živce. Chicago, Di. - Bernara Flan •»•"7 j« bil v vojne* easu onkraj velike luže. V Franciji j, velika granata, ki je razpočila bluo nje ga, pretresla njegove živec. U r rane i je je bil poalau v .Sibirijo kj*r Je služil dve leti. Prišel j,, domov. Njegovi atariši so kmalu Hpoznali, da v njegovi "zgornji •*bici ni vse v redu. Poslan jc bil v bolnišnico St. Mary v Mil- tvaukee. gM Mpft Uq »nov a od tukaj v peihopatično bolnišnico. Neke j sasa so Ka tu-kaj opazovali, na kar ho zoph izročili starišem. V nedeljo je ves dan igral kvar-le s svojim bratom Mihaelom. Ob desetih zvečer so ga poslali k peku po kruh. Po stopnicah gori sta prišli sestri Viola in Rubena Hunfr, ki sta stanovali v drugem nadstropju. Počilo je dvakrat in na to jc počil še en strel. Streljal je Flannery. Prvi strel je zadel starejšo sestro Violo v trebuh, drugi strel pa mlajšo sestro, ko je že pribežala zopet na ulico. Flan-nery je na to odšel na moatovž in si nastavil samokres na prsi in sprožil. Sosedje izjavljajo, da Flanne ry ni nikdar govoril s sestrama in da ni imel najmanjšega povo-da, da je streljal. Vobče sodijo, da je vzrok tej drami iskati v njegovem zmedenem duševnem stanju. Če je tako, zakaj so takeg« človeka odpustili iz psihopatiČne bolnišnice? > JOBN L LBWIS NI ODOOVO PO KAJ PB1DB 8EMJ0N0V V :ot i Washington, d. o. — Attmun Semjonov, ki j# razglašen od 8i-liircev, Čehov, Američanov, jugoslovanskih prostovoljcev v Sibiriji, Japoncev, Korejcčv in Kitajcev kot mesar, spoden iz vsakega kraja, I* OHJeM iskal zavetje, ne prihaja v Združene države, da ae udeleži razprav o daljnovztqčnih vprašanjih na tvashingtonaki konferenci. Tajnik Hughes pojasnjuje, da prihod Hemjonova ninm nobenega stika z razpravami na konferenci. Dovoljenje kozaškemu banditu za šestmesečno bivanje v druŽenili državah je bilo izdano zaradi o-sebnih Semjonovih zadev. (Nadaljevanje e prvo strani)l I«e\risa, ki je hi) pri prihodnjih volitvah docela poražen, ko je ao-pet kandidiral za predsednika ru-da rake organizacije. Potekli so dnevi, minili ao tetini. od kar je bila izdana okrožni-oa dvanajstega distrikte rudarak« organizacije, v kateri ao bile navedene te čedne reči. Toda John L. Lewia ni odgovoril na to okroŽ uico. On molči t mMi ho.sploh kdaj odgovorili preveč v intelektualnih povojih Ca hi mislil odgovoriti ia dokaza- ln preidiotaki, da bi vedeli, kako ti, da ni res, kar~ trdita Walkor *c to dfla. iu Farrinirton, bi moral to že ato riti. lbd jb zadržal pabnik ni potu V ohioaoo. DVA DNI V BTRAHNBN VIHARJU VA JADBBNIOI. t New York, N. Y. — Kapitan V. M. Cole in aedem mornarjev je bilo skozi dva dni privezani na škuni "Jamea M. W. Hali," ko prek nje pluskali silni valovi, predno jih je rešil parnik "West <'anon.M Škuna je izgubila jadra m jambore v viharju in vsi so milili. da prav zanesljivo utonejo, ko je eden mornarjev dejal, da bi !'ilo pametno, če namočijo predi-vo v getolinu in ga /.apalijo. To • storili. Proti nebu je švignil \"lik plamen, ki so gs opazili na pomiku MWest Canon." Kapitan parnikn je ukazal takoj obrni'" rivee parnika proti plamenu m je kmalu doaOgel škuno, ki je '•da i^račica valov. AMERIŠKO ŽITO SA BURIJO NE SKB SUtfm ISKOBL MUNJU Washington. D. C. — Predsed-"d; llarding, tajnik Hoover in l.«sker, predsednik vladnega I lovbcnega odbora, so zaključili.] ' ' se ameriško Žito, ki je name i "no Sovjetski Rusiji za odprav* ■"'kote, pošilja na paruikih plov 1 "ega ml bora in tovomina sm« ' ^Mti le toliko, ds se pokrijejo r,»*ki. Ako hoše katera pam 1 "dna družba prevešati žito P" pogoja, ae lahko priglasi 1 'ko javlja Iloover. POSLBDIOB "MBBB0INB Chicafo, nt — 42-jetai zamo H«-nry Boyd je zadremal i " kleni«« tihotopakega žgsnja v ' 'ki in prt peči. Mtekleniea je bi '»d prta in ia nje so prlhsjsli i"»i. ki ao aO užgali. Nastala je ' -plorija ia ker jc bil Bofd sil "«• pijsn, je zgorel. predno je pri pomoš. Detroit, Mich. — Parnik "Ge-orge W. Clyde" je zapustil Phi-adclphijo Že v decembru. V ocaa-au uj bilo potežkoč. Ko je parnik priplul v reko, da nadaljuje po nji po Velikih jezerih svojo pot do Chicaga, so se pojavile potež-oČe. Debel led je ves čas nagajal, kljub temu je pa parnik dospel do Detroita, kjer ga je zopet ed prid r žal v reki Detroit. Tu o-stane, dokler ne odneha led. Parnik je naložen s sladkorjem ift rugim blagom. VBLDCA DELAVSKA KONFB RENOA V APRILU. Boston, Haas. — Centralna dc-avska unija naznanja, da prične dne 17. aprila t. 1. v Bostonu velika delavska konferenca, katere se udeleže zastopniki vseh organizacij, ki so združene z AmeriŽko delavsko federacijo. V protidelavskem taboru se trudijo izvedeti, zakaj je bila konferenca sklicana. Ententa aahtev* iaročitev nem šldk vojnih kriminalcev. Berlin, 1«. jan. - Kntentna ko-misija v Berlinu je obvestila nemško vlado, da morajo tako-rvani vojni kriminalci hiti uro-ceni zaveznikom. Ta zahteve, ki j<. prišla za petami poročil o padcu Briandove vlade v Parizu ln „ove nevarnosti za Nemčijo v obliki nove, militarističnc vlade v Franciji, je zelo rszburila nemške polkiČne kroge. IZGREDI I* BITKE V DTOIJL Kmetje so odrekli davka; Mopl*: hi prodirajo proti %Mlk*l*. London, 1«- m- - K*,Uutu J« prišla vest, 'la je kampanja nc kooparatistov za neplačevanj davkov, ki je pričela 12. januarja, zdaj v polnem zamahu. \ P^vin e» Bengal so btli izgredi, k« ji bil« več kmetov aretiranih, ker uočejo plačati davkov niti najem-nine od ze^jišč Kralje f »U-»g puru. ki so v selo sUbem P<»U»šsju vsled sUbe letine, so se skorsj so-glasno pridružili gibanju za neplačevanje davkov. Ker so dohodki indiji vlade v prvi vrsti odvUi,, fd davkov, je ta kam|»nja ve k udarec za britsko vU*" ~ Uradno poro.«, da s« relrbii Moplahi pričeli prtMlirali prot Kalkutu. toda hšU so uatsvljenl P" vročem l oju ob reki lHp«»re. ks tero h« hoteli prekoralitl N-pb. 5ke čete ae koneetrirsi« v Pulij kotu in Angleži izvršujejo napsde v okrožju Tsmsraseeryjs Vojno sodišče v Kslkutu je »b mnlilo osemnajst MopUHnv ns dearl let ječr zaradi na poda na * U snšško postajo v Kdavaoi NESREČA B LETALOM. Red Bank, N. J. — Jamea Caa- sejr i/ Shrc\vburyja. bivši avijatik armadi, je priletel s svojim letalom in se spustil na reko mod draelce. Okoli njega se j« zbralo tolik o ljudi, da ae je policija bala, da se led udre. Ukazali so mu, da naj se odpelje, kajti če ne, bo nesreča. Casey je ubogal. Skočil jc na letalo, pognal stroj, a v tem trenotku je letalo že udarilo mrs. Anna C. E. Hounihan in jo na mestu ubilo, Lawrence Conleyju, njenemu bratu je.odreaalo desno desno roko in več drugih oseh jc pa bilo ranjenih. Ruski oarfcti bi radi ameriški de nar m novo vojno proti sovjetom. Rim, 16. jan. — Ruski esriatic-ni begunci, keterih je samo v timu okrog :U)00, se penijo jeze, cSmsw iu m Nsdsorni odbort ftmk mite. S»l0i«i»lfc. aiss U CrmwUrS A v«.. m, fnmk Um»k. mm mt Mm« m »rnn a, waaw stH»r. saoa at. aat a». Združitvsni odbort ik, Fr—k AM. sms to. Cmmh* Ar^. cs!«.,•. m j*n» Ovsa. asae w asis at. csia««^ m, m sa nee s. mm si.. omMi om vRHovttt tnaamnni Dr. r« i. km«, sesa e«. cuu Am* l Kimaš« • •« lifcsmllil. M mhh v • VU HmA. W M MMSala M al priSiOM t. n. r. k aeevm m u-ia a v«, gm««^ iu. ^SeoamM ^ tnuS^n?" ** WAaij0VE> >. n. p, oona«ns rošmjmtvb in stvant. m m tu* a*, loilmkm im vsmf se milini i a r. j, sesr.ss u. u^aests av^, osms iu. vaa aASSVt v svftgi i olacujniškimi roeu m h a M. r.Mae Sa. Umah av... chimes. ii. Vkt ^sitivssji v li tovrStvalaMi v« eraSs ml m1' ^ IN. ss aa| esMlala Frtik lUltra, 10 tir. Sftmi sa"a^^-ftillmP, sesres JT Umlal« Am!, Razne veltL falnemu poloma. To lahko trdimo po zadnjih vestah, ki prihajajo iz Msdrida. Vršijo se po vsaj državi ogromni pogromi proti de-Isvstvu, katerih tortmnisacij« ae trudijo na vso moč, da bi zajeeile tako škandalozno poatopanje vladnih pod petni kov. Sindikati ao proglasili velike atavke, katerih se udeležujejo posebno kovinarji in stavbinoi. Stavka pa zavzema vedno veš ji obseg tudi v važnih rudniških revijik kakor v Oviedu ia Tevergi. Bela roka aa-alednje delavake voditelje, kar povzroča ailno ogorčenje v dela v skem razredu ia krvav odpor. To ao znamenja, ki kažejo, da se nahaja španska katoliška roakeija v agoniji, kateri ae koč« rešiti i vsemi sredstvi. Tod« v tem slučs ju «i je izbrsla prav nepravilna, ki jo bodo popolnoma pokopali. Kmppovn podjetja doloma v tujih nlnk Na zadnji glavni se ji delniške družbe "Krupp" < Kmciiu, katere delaiae pa ao bile doslej izključno v rokah Krup pove rodbine, ao zvišali glsvaieo za 2-70 milijonov »ark. Te o«ve delnic« so pokupili povečini ho landaki mdusl nalei, Uk« da SU n. loško podjetje, ki j« do po loma eentralaik ail tvorilo poaos vsega pangerssan«kega e^span zionirms ia militarizma, danes ni veš v aamih nemških rokah. Za nriaiv« je. da t E«a*nu ne i«d«lo Opice i Tniilfi« Odker že , obstoj svet, ee je človek več ali ihanj pečal s proučevanjem živali in o njih zadržanju in racvijenju. Že Rimljani in Grki so opisali števIMi basni, pripovedke in opise o življenju živali. Mareikater dober nauk lahko posnemamo iz haaen, ki eo jih misleci spisali o • Živalih po dolgem proučevanju. Nekiterl raziskovalci celo pripisujejo Živalim prave Človeške lastnosti in> v svojih bsanlh tako lepo opisuje* jo njih življenje da človek teio rud segs po Istih, ■finim.vo Je proučevanje žive-IIj. po srednjeveškem šolstvu. raziskovalci živslstva so trdili ik p., šolali sc je tudi učilo, da živel nc mlsH, torej tudi nima duis, samo misleči človek, dš je g duši* obdarovan. Pri gotovih Maro* dih je prišlo na vrst4 eelo vprašanja, ds II ims ženska duld In učenjaki gotovega Čase so šolo trudili, ds bi dognali, ali ženska spada med človeštvo, ali ttk. Gotovi narodi so tndi to zanikali, torej j« bils pri njik eelo ŠO« bres duše in nI spadale k čl o ve-šivu. Da j« bil šlovek pa tak«ut domnevanju nesposoben m kako opazovanje živeli, ja a«l)lvo. Tako je sodil človek 0 živali, ds je. ker j« brea duš«, kakor neveden al roj. čeravo« al megrf ss niketi, ds so pri živeti revaotaSi zunanji jmjavi kakor pri Čl«v#-fko, da je na živalskih obličjih ravnoteko op«š«ti pojave heleSt-ne. veselje, strak in jas« r i ali manjši meri, kakor pri šiova» ko samem. Bene Dmmarto« 4'K* — 1SM), ustanovitelj novega ato-droai«vja in najgloblji freneo«ki mislec Je spoznal dušo v svojem mišljenju, e <«drekel je dušo šiva-lini in jih oaaačil kol živeto stro Je. Co ki človek r«oaoj#val ie in to s6 pričeli uszlvetl instinkt Kekor so se ljudje zanimali svojfešhsno, aH ima Žival dušo ali je nima, teko se denes večali-manj pečajo 1 vprašanjem ali 10 pojavi |iri živetih aamo instinkt, kakor to danes imenujemo sli je to reaum. Resnice in dokaz veega raziskovanja je da-nee samo tu, da je Človeška veda v tfm ot i ril še selo omejena. Temeljito ao ee pričeli railsko-velel baviti e tem v prošenjem v osemnajstem stoletju v nad i, da bi raagrnlll to vprašanje x rasnimi poiekusl. Po aaatomičnih pr« iskovanjih možgsn in po primerjanju raiteleeenj, se je posrečilo rasiskoveloem dobiti zelo pomembne zaključke o možgsn-skem in duševnem rasvoju živali, teda dosledno še aiso mogli nše-njeki razkriti duševnega delovanja Živeli in v tem oairu je človeštvo s vso sVojo vedo še kakor v Dogajanja in opaaovenje na llnvelu eo služila raeiskovalucm pri proučevsn/u duševnega ras-voja ne Živalih, iS primerjali so po ljudeh Vsled čmar s« tudi U-hko reče, da so bila raziskovanja kolikor toliko usnošna ia da s« je SS ta način prlllo dn dragocenih dognSnj. Jako hvalevredno je dejstvo, de ee tudi v sedenjem čssu psihologi ukvarjajo e tem vp r.l»» njem in po sačrtaOi poli raziskujejo duševne pojete ne žl/nllh. Malo pred ižSrufcom svetovne vojne je osoovela berlinska akademija Vede neko lastno potiejc ne kansrskem otoku Tenerlffi, Ijer naj bi učenjaki raziskovali pefbitfAe pojave poaebno med jejo veš morilaik pripomočkov,*pr|i dušo, Rasiakovotoi ao peitoli da imajo medsebojno različno la-stnoMtl. Dognalo se je tudi, da ust učene opice, Čeravno so bile dslj časa med ljudmi, ko se jih spusti zopet na popotno svobodo, ia-gUbe vse tiste navade, ki ao jih dobile med ljudmi, toda le za toliko čast, dogtee jim nI sile, kakor hitro tia na primer primiinj kuje v svobodi liveŽa, ali je kaka druga sila, kl mordk preti s pogi-ujenjem, dobi naučena opica 10-pet nszaj vse one navgde, ki jlS je pridobila med ljudmi in se jih poslužuje, dt si ohrani življenje. Na vsak naflifi morajo imeti opica tudi spomin, kajti če bi spo-mina ne imele, bi več ne znale 0» nege, kar so ee naučile med ljudmi. V ograjah, kjer so imeli šim-psiiRe za opetovtnje, so nestavlli visoko v zraku živilt, obešena na ffcab. Opice, ki so bile v tistih 0-grajali, so bile nebrane it ntjbolj oddaljenih gotdov, da niso tam nikdar prišle v dotlko a ljudmi. Drugega liveŽa v dotičnih ograjah ni bilo, in takoj so si veijcle pomagati. Lotile ao ae sklsdaltti* ce drv in pričele metati polena v visoko gori nastavljena jedila, da jih sklatijo. Odnesli so nato proš polma, a jedila še nastavili vino ko gori na žicah i (udi tedaj ao si vedele oplee pomagati, našle so nekje dolgo lato In klatile po št-ei toliko šaea, da J« živež tletel na tla» Če so neitavili živež mtlo višje od dosege epie, tedaj so si pomsgele« da so se od dsleČ zaletavale in skakale teko dolgo, da so istega doaegle, ali pa so dvigale druga drugo io tako t lahkoto prišle do živeža. (Dalje prihodnji!.) POZOBI rimi. Pri teh retiskovanjlh naj BAD psihologi oprijeli ae posebne M bratranca Anion Pla- in v od ljudi oddaljenih Ve rja, doma It Prelaz, pošta U>-krajih v sredini med opičjimi ro k<,v Mi gfHau Vaheje se nekje v dovl del m 11 svoje poitkuse. Da bi w virginljl Protlm cenene ro-eo iohko napravilo šim boljš« ja|t<.( kdo ve ta njegov naslov, itknse, so se ušenjaki poslužili tfltj mj to naznani aH če »m sam saaio takih šivali, Si niso še niko.jti(fl| u og|-(li nAj ««, prijavi na II i»iS!e v stik 11 Ijnd«. in s« jil Afllim Jatikovleh. «512 držali ta opazovanje v kolikor m. (1alr «Ve„ Cleveland. Oblo. (jAftv. Jan. 17 1S-S1.) naravnih »kolišči Največ v Kamerunu in ob obrežju tlvlneje zajetih šimpans, ki ^ arov/nil /»AJ hI služIle sa resiskovanje, je bilo JBOLGARSIU KRVNI CAJ črncih 'hI 4 do « let in sedaj - '^JteM^pl 4 opiee a« ha je j« v «#ologičnem vr ^ rs vdtan« a«petole«, vrešl šefa v Berlinu. l)r W. K«#hler, ki (Mae M eWeti, tee .šteli >1 bil-tudi msil raziskovalci nm I, je |MVed«l svoje mne Oje. d« j« duševno življenje šim • ponr veliko kližje človeškemu ka- bu,«l,' ^ bor duševo« Htdjenje ostalih ži Mm' To najraslišaejših uašiaih kilmvsnj« O ifohrasbi opie ao prišli d« preseneti ji v«tga dejatva, d« «0 te HmfmMJU Še mlada, apoeok-ne aa vagoj«, ter da a« jih Iskko ne uši lepim potom k«k«r otroke 4« dobrega vedeoja in eelo o-previjanje rezlffciih d«l, pri k* terrh je potrebe« rs rum. Pamenljivo Je dejatvo, do p nume VONOŽEC iB dru«« *odb* tAVOBLOVNB PRAVLJICE Spisal Kari KwakL Prevedel Prano Bolka (Dalja.) Glasno tožeč In vzdihujoč ata nesla, Dvonožec in njegova žena p svojega otroka v votlino. Lav pa je hegal po gozdu« pijan od etra-Kemor je prišel, umikale ah ae mu Živali plašno. | »'Lev beži pred DvonoŠeem", f je javljal vrabee nalušno dalje. In noviea ae je širila naglo po grozdu in je raala in raala. v *f. Dvonožec je a avojo anlieo ranil leva I" je vpila vrana, i "Dvonožec je ubil leva In lovi na levinjol" je piakala miš. In lev je bežal v velikih akokih odtod. Bežal j« mimo avoje votline, IlOt hi ai ne upal več pogledati svoji soprogi v oči. Aele kaano gvečer je prišel domov. "Kkj še živil?" je aabavljala lovroja. "Vea gozd te ematra mr-t vin. In Dvonožec TM ' , "Ubil sem enega njegovih mladičev." je odvrnil lev jezno. ' "In kej po m* ga totM je vprašala. Tu ji je dal klofuto, kakoršne ni dobila nikoli; in potem ae je zlftnil na tla in buljil evavojimi rumenimi očmi v zrak. Živali v gozdu pa ae niao nehalo čuditi in šepetati. Lev se boji i . . Lev beži pred gDvonožeem ..." L "Kaj nisem takoj rekel?" je flUilo govedo. "Mi bi jih bili Korali nbiti takoj naneetu." I "Ah dal" je, vzdihoval konj. »'Da bi bil lev sledil našemn na-ivetu!" "Ah dal" ao javkala raca, goa in kokoš. Hamo orangutan ja šel atran v gozd in je razmišljal. L "Bratrance vendar ni tako be- daat, kot aem mMUl" je aam pri sebi. "Na vem pravaa-prav, zakaj ae graas ui etorua e-nakol Maj aem ara podoben in v marsičem celo odličnejši, tako da bi ai mogel najmanj tako dobro uravvati šivljeaje." takoj napotil a anlieo aa lov ia ae vrnil šaa nekaj šaaa z mrtve raj-čico. Žena njegova ji je ponivala peresa in ai jih aatekaila v laae. Oba ata bila veeela krasnega le-potičja. "To je pa vendar preveč"' In orangutan ai je nabavil pa-| ja jezil slavec. "Ubije ptiča, aamo da okrasi a pereai avojo ženo. Tn moram biti veael, da aem riv in ne-lep." Z velikim apremetvem obdana ae je napotila rajčiea-vdova k levu, da mu toži » , .. "Nove šivali ao mi ubile moža ia zdaj atojin tu kot vdova a štirimi mrzlimi jajci. Če bi bila ob-aedeU na njih, poginiti »>i bila morala gladu, ker je moj ankrbnik ubit. Tako aem ae napotila sama, da ai po iščem hrane. Ko pa aem prišla domov, bila ao jajca mrzla in mrtva. — Tu atojim in zahte vam oavete in kazni za morilca I" "Kaj naj rečem na to?" ji je odvrnil lev. "Naj je toliko vdov v gozdu. Tudi jaz ne vprašujem, čc ima žival, ki jo usmrtim lačen, doma ženo in otroke." Dvonožec tega ni atoril, ker je bil lačen," je rekla rajčiea. "Hotel je aamo dobiti ženi avoji laani okrasek." Kaj naj atori, če njegova žena zahtevat" je odvrnil lfev. "Ne bo ae zato aprl š njo." Nekatero živali ao ae smejale Večina pa je majala z glavami In dejala, da je šala slaba in se ne spodobi kralju živali. Naslednjih dni šivali gozda niso govorile/ ničesar drugega kakor o Dvonožcu. Vsak posame zen je imel tožbo soper njega. "Zadnjič mi je vzel celo moje gnezdo a sedemnajst sveše iznese nimi jajci," je rekla kokoš. "Is reke so izginila vse ribe/ je tožila vidrs. "In tepena aem bila še povrhu." "Ne da ae več mirno pasti na travniku/ 'je tošil jelen. "Nihče nas nc ščiti," je meke tale ovee žalostno. lieo in poizkusil hoditi pokonci kakor Dvonošee. Te ee mu je tudi posrečilo ia vrgel se je torej na druga šivali Dvigal je paliao in rjovel in delal atrakavite oči. Živali pa ao ae pokale okoli njega in ga zaamebovale. Liajak mu je izmaknil palieo iz roke, jelen ga je pobodel a svojimi rogovi v hrbet, vrabee ai je isbral njegovo glavo za avoje zločinetva in pola-stils se je taka veeelost vsak šivali, da j« orangutan pobegnil in se akril v najgoetejšem grmovju. Drugega jntra pa so imele šivali misliti na kaj drugega. Videle ao, kako je aeael Dvonošee mrtvo truplo evojega sina v gosd in nsložil visok kup kamenja nanj. Njegova šena ps je natrgala na jlepšik e vet lic in jih položila fla kamenje. "gdo jr videl še kaj takega!" je vzkliknila elaviea. "Če umrje kdo kmed naa, obleži, k m mor pa de ali kamor ae je savlekel. Z mladičem Dvonožea pe se dela posebnosti, kot bi au>rslo biti v večen spomin. Jas niti ne vem, kje ao ostali moji šivi mladiči od lanakega leta, kaj šele revše, ki je padlo is gnesds in si slomilo vrat." "Hamo počakajte I Pride še kaj hujšega I" je reklo govedo. In bilo je tako. Teden kaaneje ae je dogodilo nekaj, kar je vsne mirilo Šivali goada'še bolj, kakor vae, kar ae je pogodilo dozdaj. (šoepa Dvonošiea je vidifla krasno rajčico sedečo na d reve eu. ^ "Kako čudovito lepo perje i-ma!" jc vzkliknila. "Kdor bi ga imel, bi si mogel okrasiti glsvo ž njim." In Dvonožec, ki jo je hotel uto IsŠiti zaradi izgube otroka, se je (Dalje prihodnjič.) -V. K Deatojfnkjj: - BESI □ » tak MIh. 'frtMfl Vkdfealr LmMk.- H. - . . , ' (' v VII. "Ali veate," je povzel skoraj preteče, aklo-vši ae a atola naprej, bliakaje z očmi in dvigaje salee deaniee pred seboj (ps menda ssm ne edoč ss to), "sli veste, ksteri je zdaj na vsej tmlji edini nsrod 'bogonoscc', ki prihsjs obno-t vit in rešit svet v imenu novega boga, in komu edinemu so dani ključi šivi jen ja in nove bese-■af...... Ali •ste, kateri je ts nsrod in ksko mu [je imet" "Če sodim po'vašem vedenju, moram posne-i brezpogojno in mends tudi čim nsjhitreje, da je to ruski nsrod "In že se smejete.... O, pleme I" je hotel Iz-bruhniti Aatov. "Pomirite ae, prosim vsa; nsrobc, še nsprej fcein čakal nečeaa podobnega." "Čakali ste nečess podobnega? In ssmemu vnni niso znane te besede f" j "Dobro so mi znsne, in prejssno vidim, ksm merile. Vse, ksr ste rekli, celo izrsz 'nsrod bo-gonosee je ssmo zsključek rszgovors, ki sva ga Jm* v inosematvu pred dobrimi dvemi leti, malin pred odpotovanjem v Ameriko,,., Vsaj kolikor pe morem zdaj domisliti." "Te heaede ao ml kraja do konca Važe, ne moje; vaše lastne besede, ne zgolj zsključek na-Ihega rszgovors. 'Najinega' razgovora aploh bi-^ lo ni bil je učitelj, ki je oznanjeval mogočne be* 1 sede. in bil je nčenee, ki je vstal od mrtvih. Uše-Hee aem bil jsz, učitelj vi." "Toda če ae prav apominjam. ste ravno po * mojih beMsIah atopili v družbo in šele nato od-potovali v Ameriko." "Da, in pisal aem vam o tem iz Amerike; o vaem aem vam piaal. Moj« kri ae ni mogla takoj odreči tiatemu, k čemur nem bil priraatel od detinaiva m kamor je stremil aleherni zanoa mojih nadej in aleherna aolza mojegs sovraštva...... TeŠko je menjavsti bogove. Ni*em vam verjel ta-krat. krr ninrm bolel verjeti; in ssdnjikrst v življenju sem ae oklenfl le |H»mijn« kloake..« Tods aeim je tadslo in pognalo kal. Povejte po pravici, ali ntate prebrali mojega piama ic Amerike? M<>■ foče ga aploh niste brali?" "Prebral »rm tri strani, prve dve in zadnjo. Sredino pa »on pregledal. Venomer som se sprav. Ijsl nanj....." "Kh, vseeno jej puatite to. kaj vraga I" je nshnil Hatov. "Ako ste se sdaj#uneverili svojim be*ed«m o narodu, ksko ate jih mogli lakrst izreči?..,. To je. kar me peča." "Tudi takrat ae nuem žalil z vami; ko aem VSa prepričeval, aem bd zaae nemara v večji akrtli nego fa vaa," je dejal Htavrogin zag«»ne» ao. "Niate ar žalili V Ameriki aem leftel tri me aeer na »lami poleg netrečnefta. hI mi je povedsl, ds str prsv tskrst. ko ste sadili v moja src* veta t Boga m domovino.... da ae prav takrat. prav tiate dni, nalili tenu nesrečnežu, manijaku Kirilovu; strups v sree... Potrjevsli ste v njem laž in obrekovanje in pripravili njegov rsaun do 'baenosti... Pojdite, oglejte si gs zdsj, to vsše delo.... Ali saj ate ga videli." "Opozoril bi vaa predvson, ds ni je Kirilov san pravkar povedal, da je srečen in dober. Vaše donnevanje, da se je godilo oboje hkrati, je dokaj prsvilno; in ksj zato? Ponavljam vam, da niaen varal niti vaa niti njega." "Ali ste ateiat? Ste zdaj ateiitt" "In takrat?" "Sen bil to, kar aetnjsdaj." "Niaem vaa proail apoštovanja do aebc, ko •em aačel razgovor; vi a avojin razumom bi lehko raaumeli, da ne," je zamrmral Aatov nejevoljno. "Odkar ate iapregovorili, še niaen vetal, ni-a^n prekinil razgovora in nisem odšel, marveč aedim doalej ter mirno odgovarjam na vaša vprašanja in v*ie..... krike — potemtakem še nisem storil nič nespoštljivega," Hatov je mahnil z roko ter mu aegel v bese.. do: HOVICE12JOTAM. Mariborske norice. — Maribor ma, glaaom uatave, postati v kratkem glavno mesto ene jugo-slovsnskih pokrajin ali oblaati. o je aedaj najbolj aktualna stvar, a katero ae vai političaraji Ur polpolitišarji bavijo. Pri tem pa ne igraje v zadnji vrati, zlaati pri naših kapitalietih, vlogo tako-aeaai prid obit ven i intereai. Že v duhu računajo na prate naši trgovci, gostilničarji, krojači in ievljarji ter mnogi drugi obrtni ti, kako jim oblaat prinese nove gs hlagoalovs. / V občinski seji dne' 12. decembre so stsvili predlog, nsj se \ Mariboru uatanovi oblaat. Uteme jitev predloga je bila le deloma stvarna, sieer pa je gledala iz njega dobi&kaželjnost. Da bi n. pr delavci mnogo zaslužili, če pride oblast sem, je ssmo tako radi lep šega. Oblast ni industrija. Če bo vsled tega morda par uradnih slug in par natarjev več nastav jenih, je to zelo problematično ze delavstvo kot tsko. Tods pustimo to: popečajmo se raje z nečem drugim, kar je z nstsnovitvijo mariborske oblaat v zvesil Kakor znapo, se je razvil v zad njen času med Mariborčani ter Ljubljančani oziroma med "Ta borom" ter "SI. Narodom" boj za in proti delitvi Slovenije v dve oblaati, in to je zanimivo. Dokler namreč ni bila ustava sprejeta so se liberalci borili na amrt in življenje za delitev države v mno ge oblasti in niso zahtevali v par lamentu izjen za Slovenijo kot so to n. pr. storili Turki v Bosni in Hercegovini. Na drugi strani so klerikalci hiteli nabirati pod pise ter ^klepe občinskih odborov po deželi zs nedeljeno Slove nijo. Takrat niao še nič govorili o mariborski in ljubljanski obla sti, marveč izključno o nedeljivosti Slovenije. Ali sedaj ne upajo več klerikalci med ljudstvo (ns Atajerakem) z nedelitvijo, sedaj so pa prevzeli klerikalno ulogo kranjski liberalci, ki branijo nedeljivost Slovenije. Nedvomno je na Atajerskem vse brez razlike "Ali biti Rus1 pol T* * mnite, kaj ste rekli: 'ateist ne more Kdor postane ateist, je tisti hip pre- nehal biti Rus'? Pomnite to?" "Da?" je sstegnil Htavrogin, kakor bi vpra-1 še val. t * "Vi vprašujete? Poaabili ste? In vendar je ( to eden izmed najbolj reaničnih pokasov ns eno izmed prvih posebnosti ruskegs duha, ki ste jo i vi ugenili. Ne, tegs niste mogli pozabiti I In še nekaj vas hočem spomniti: 'kdor ni pravoslsven, ne more biti Rus', ste tudi rekli takrat." "Ta misel je menda slavjanrifilaka." "Ne, sedanji alavjanofili bi jo odklonili. To-da vi ate šli Še dalje: verovali ste, da rimski ka-tolieisan še ni več krščanstvo; trdili ste, da Rim osnanjuje Kriata, ki ae js vdsl tretji iskušnjsvi hudičevi, in da je katoličanatvo še e ssmim naukom, da Kristu bres pozeneljskega kraljestva ni obstanka, proglasilo sntikrists in s tem pogu-bilo ves sapadni svet. Poudarili ate, da trpi Francija ravno zaradi katolišanatva, ker je smrdljivega boga Rimljanov zavrgla, novega pa ni našla. Vidite, kaj ate bili takrat cmošni govoriti 1 Dobro pomnim najiae razgovore." "Ako bi bil veren, bi to nedvomno tudi adaj ponovil; govoril aem kot veren človek, torej nisem lagal." je iaprcgo*»ril Nikolaj Vaevolodovič a veliko resnobo. "Toda zagotavljam vaa. da mi /j je to ponavljanje rnojik nekdanjih miali aelo neprijetno. Ali ne bi mogli nehati?" "Ako bi bili verni?!" je kriknil Hatov, še meneš ae ne za prošnjo. " Ali ml niate pravili, da če bi vam matematično dokazali: *v Kristn ni re«. niee\ bi vi rajši oatali prt Kriatn, kakor pa šli za njo? Ali ate rekli to ali ne? Kaj?" "Dovolite ni vendarle vprašanje,*' je dejal fttavrofin a povadignjenim glaaom. "kan vodi vaa ta neatrpna In— hudobna izpoved?" "Ta ia poved miae na vekomaj la ae vam ni-koli vel ne pokliče t spomin " ' "Venomer aaglašate. da ava iaven časa in stranke zs laatno oblast. Hudo je tO aamo za klerikalne voditelje. Za naa kot stranko, bi bilo morda tudi bolje, Če ae ne bi delili, ali uatava je tu in sedsj ne gre izjeme delsti, msrveč jo izvesti do pičioe. Zs ljudstvo pa bo važno to, kakšno zaatopatvo si bo izvolilo v oblastveno zbornico. Če bodo tu goepodje tako gospodsrili in križarili kot sedaj v Belgradu, tedaj bo oblastna uprava slaba. In po tem je vse eno ali imamo v Sloveniji eno ali dve oblasti. Kakor aem rekel: Maribor se torej priprsvlja, ds postane iz ne-znatnetfa provinc i ja Inega mesteca — velemeato. Že danes ima, v nekem ozirn velemestni značaj. Tu imamo n. pr.« ali 7 bank, 3 se menda še anujejo. Imamo tucat Špedieijakih podjetij, imamo veletrgovine. Imamo nešteviln po navajeni in Čudno, da ae ravno ta-lozvani katoliški gospodje najbolj izpodtikajo nad temi nebodi-jihtreba. Toda s temi poglavji ae bomo iie pečali. Sooijalna pravičnost, kje ai? Na jugoslovsnskih železnicah je nastalo veliko gibanje za izboljšanje materijalnega stanja osob-ju. V t-, svrho so se združile vse ilelezničarake organizacije vseh struj, d asi so se te organizacije doaedaj med seboj vebementno pobijale. Bolj ai nista voda in o-genj nasprotna kot so si bile te organizacije in vendar so jih živ-Ijenake razmere'združile — če tudi zaenkrat samo za točke ki so momentano aktualne. Velik del železniškega oaobja je valed naraščajoče draginje tako obubožal, da ai ni v stanu nikake obleke na baviti, marveč prejemki ne zadoščajo dobesedno niti za suhi kruh več. Že poldrugo leto ni večina železničarjev dobila nikakega zvišanja plač ali doklad in ga ni kmalu več delavca v privatni industriji, ki bi bil tako slabo plačan kot železničar, ker so si večinoma vsi drugi dfelavci v tem času več ali manj svoj gmotni položaj izboljšali. Najbolj ao seveda nižji uslužbenci Mer delavci prifadeti. Delavei dobivajo za družinakega člana po še vedno K 5.20 na dan doklade. Ne, in sedaj se nekaj «liši, da ae z novim letom regulirajo draginjske doklade.* Toda Že zopet nova kriviea! jPo nekem projektu bi dobili vi-soki uradniki, ki imajo že lepe plače, po celilj 10 dj^arjev več na dan in v Srbiji ter črni griri bi dobili stanarinsko doklado od' do 6 dinarjev dnevno poleg dra ginjske doklade. V takozvanih prečanskih krajih ne dobe sploh Železničarji nobene stanarine; dočira dobi viaoka birokracija kar celih 10 dinarjev več na dan, dobi ubogi sluga en cel dinar več I In to naj bo socijalns pravičnost? Ali je še kaka kulturna država na svetu, kjer bi vladala taka neenakost! Med nižjim usluš-benatvom je zaraditega aeveda velika razburjenoat. Letos so bili že enkrat ubogi uslužbenci opeharjeni pri prevodbf iz kronskih v dinarske plače. Visokim se je dalo nekoliko stotin — v enem slučaju celo 1200 dinarjev več kot so imeli prej kron, nižjim pa zato par sto dinarjev manj. In aedaj naj dobi sluga cel dfnar ali žtiri krone več na dan kot je imel doaedaj! Pri tem pa je treba pripomniti, da se je tekom letošnjega leta faktični prejemek znižal od 2—8 K na dan, tako da dobi sluga z nameravano regulacijo samo 2 K na dan več! Za delavstvo pa se sploh šiv krst ne zmeni kakor da ga ne bi bilo. Ooapoda ministri, ki so vtaknili železničsrje pod Obznano, da ne bi mogli štrajkati, so pač sebi zvišali draginjske doklade za 45 odatotkov, to je od 290 Din. na 420 Din. dnevno, tako, da ao se njih dohodki zvišali na skupno da je prvi preiskovalni sodnik stvar napačfft) pričel, radi če>*r so ga odstavili in ao nato pod dru-Ko firmo preiakavo 'nadaljevali z neverje ni aeveda notaih koncertov in dobimo tudil?1" V'' "i "L™^?4* h»r». Imamo .l.k«ri«no r««.v.t^"V'f"' f.Vn ,,'v J a ,D™" Ijnvo - V»j po Zrn m„u. I. ' ? ° Kaj de,rTr: prostora. (Dalja I« v mamo policijsko rsvnsteljstvo eelim regimentom jsvne in tsjne policije, kskor vas velemests. Končno imamo tudi velik deficit v občinskem prorsčunu. In ims-mo še mnogo, mnogo dragegs. ksr bi bil doksz, ds smo že vele neato, čeaar pa kot dober patri jot nočen navajati. Hamo tram vaja nimamo! Naš občinski proračun ima značaj proračuna velemesta. Pomialite, 15 milijonov isdatkov, kritja pa 8.2 milijona. Torej primanjkljaj «8 milijonov. Ta deficit dela nažim srkbnim mestnim očetom sieer velike pre glavice in g. Verstovšek msrsiks-tem uro po noči prebdijo, ko mi-alijo, kako hi ae naj to pokrilo. Našim gospodom delajo tudi ubogi veliko akrbi. In res, to je adina hiba našega mesta, da ima mnogo ubogih. Ne ved a se nsši študirani profesorji in dofatarji ne zavedajo, da sko ne bi bilo n-bogih, ne bi bilo tndi bogatih. Kdo naj pa ševlje anaši? Kadar detsvae vae svoje moči žrtvuje kepitalietn in ni več zmožen za del«, tedaj gs kspitalist poiene na eeato ia tedaj je dolžna obči-aa. da ga pobere. Toda t n ae sopet sreča t s a kepitaiiatom. ki ae aedaj va* ne čati dolžan akrbeti aa delavca, katerega ae je Že en krat eračno ienebil. In hlapec Jer aej bi aaj šel kamor ve in zna. Taka aa bili gospodje doaihdob hovni odbor? Kje ao gg. poslanci Reisaner, Deržič in drugi? fadne, neverjetne stvari se dogajajo pri nas. Vsskdo ve, s ka ko brutslnostjo so oblasti o priliki obeh atentatov vlekle cele ba taljone ljudi v ječe, češ, da so sou deležene pri teroristični skciji. In buržuji so imeli tskrst polne gobce besed, ds je krivda teb ne-srečnežev dokumentsrično dokazana. Nato so priče|e dolgotrajne preiakave, ali niao hotele imeti ne konca ne kraja, kakor da so pri-šli gospodje preiskovalni sodniki na sled nečuvanim stvarem — tak je bil vsaj njih govor — ali pa, kar smo mi vedno trdili, da ae jim dokazi niao povsem posrečili, in ilčejo sedsj le odlogs, ds bi svet ns atvsr nekoliko pozsbit in hi jo potem visoki orgsni brez škode za svoj pgled nekako poravnali ali. kakor pravimo, "za-tušali", ksr je mends prsv posebnost jugoalovsfmke diploma cije. Rsztroaile so se nekoč vesti. jetnimi uspeh, Te dni bi se morsli začeti procesij pa jih kar rii<" noče biti. Pač piJ sedaj naenkrat beremo, da so začele oblaati zaprte "teroriste" in "atentatorje" kar v kopah izpu. Ščati! t Kaj tiči za vaem tem ? — To še ni vse. Berite, ksj piše ena cadnjih "Hlobodnih Tifibun" k,| tej zadevi. Mi s svoje strani nr dodajemo nobenega komentarja, ker bi bil nepotreben: "Aretirtn- ee ao na najkrutejši način muči-li. Policija in njeni uradniki, žan-darji in en podporočnik so jetnike vaak dan pretepali do krvi. Jetnike ao silili, da so morali po golih kolenih hoditi po ostro nasutih tleb. Žandarji in eelo urad niki so silili sretirane komunisti-nje, da se jim udajo, a ker teija niso hotele, so jih do krvi bičali. Jetnike so morili z lakoto, ;i <>l> najhujši letošnji vročini so dalii-vali samo opoldne fri zvečer malo vode, tako da ao trpeli na žeji straine muke itd. Vse to ae je godilo v Glavnjači, atrašnem bel-grajskem zaporu. Imen iz intere-sa žrtev ne navajam, ker bi utejj. nile zaradi tega zopet trpeti. A prišel bo čas, ko ae bo zvedelo vse. Na procefn pridejo ti škandali na dan. . ." — Za božjo voljo, ali smo res že tako daleč?!! Ven z besedo, kdor jc obtožen! Poslanci našega kluba, infortni-rajte se o celi stvari, da se kaznuje brez pardona, kdor je kriv! Smrtna nesreča na Planici. — Atirje Ratečani so Šli na lov na divje koze. Pri pastirski koei na Planici so se razdelili. Gonjača sta odšla po žlebu pod Mojstrov-ko, lovca pa sta ostala in čakala na koze. Kljub ailnemu viharju sta korakala gonjača pogumno naprej in prišla do strmega o. bronku. Je malo oddaljenega od groznega prepada. Bodisi, da ne jima je vdrl sneg, bodisi, da jih je vrgel vihar: zmanjkalo jima je tal in padla sta v prepad čez 200 metrov visoko steno, kjer sta oblelala mrtva. Ponesrečenca Rta 1 bila 47-letni Jernej Možik fn 17-letni sin-edinec Jane« Erlah, Imunitetni odhar sklenil isro-6Hi Radiča sodišdu. V Belgradu je imunitetni odbor sklenil izročitev seljačkih poslancev Stjepa-ns Radičp, Nikole, Srdoviča in Vrtsrja radi zločina proti zako-nu o zaščiti države aodišču. ker so osumljeni, da so za čssa mobilizacije poživljali vojne obveza tiče naj ne gredo v vojake. Prooea; proti komunistom v Belgradu zs rad i atentata na kralja Aleksandra se bo otvoril žele po novem letu. Razprava se bo vršila v mali sodni dvorani bel-grajskega sodišča prve stopnje, kot zasebni tožitelji pa bodo razpravi prisostovali vojaki, ki so bili ob atentatu ranjeni. Priprave aa kraljevo potovanja v Slovenijo. Belgrajska "E poha" poroča, da namerava kralj Aleksander takoj po rešitvi vlad ne krize odpotovati v Slovenijo, kjer se bo vršil lov v večjem obsegu. ^Dvorni vlak je že priprav ljen in njegovo osobje čaka ic na zadnji ukaz. ftkrlatinka v Balfradu. Kakor javljajo iz Belgrada, ae je pričela tam r. veliko naglico širiti žkr-latinka. Ae pred par dnevi je bilo v tem meatu na omenjeni bolezni bolnih 40 ljudi, danea pa jih je 11 (J. V enem samem dnevu se je pojavilo 28 novih slučajev. Eksplozija t rudniku v Ženi ci v Bosni. Dne 20. dee. je ns«ta-la v rudniku eksplozija vsled vnetja plinov. Mrtvih je bilo K rudarjev in več težko ranjenih. Krivda je pri upravi obrata. DOMAČA IZKUftZKA HDRA "VILA V za lišaje, ogrce in enake mezob-r in izpahke, je tudi želo dobro zs revmatiaem. Kadar pošljete ns ročilo, priložite $1.00 za stroške Naslov je: FRANK GRADCA« P. O. Bo* 157, BLV, MINN. (Adv.) BABICA Mr.. CW Steveni, aaat W. lOth Str~t. ladlaM^I«, Imd. Daje poaehno pozornoat aa vaa porod« PakHčIt* ns Talefoa JMmumt 4072 aa vaak slataj potrebe Zmerna cena.