Naročnina
*naša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: or! g. ]os. Benko v M Soboti telefon številka 8.
6,'cv. rač. poštne hran. 12.549
*?.haja vsako nedeljo.
IV, (.STO
Murska Sobota, 26. decembra 1937.
... IN MIR LjUDEM NA ZEMLJI.
Sredi dela in skrbi, sredi sivine vsakdanjega življenja so zopet prišli prazniki, ki nosijo s seboj skrito silo, da se dotipajo do človeških src, jih raznežijo, da so dovzetna za dobro besedo, ki so se jih mogoče vse leto branili. Beseda vstaja dobra in blaga, odpuščajoča in ljubezni polna. Ob njej pa se rodi želja, da bi si povedali drug drugemu kaj lepega in dobrega: sosed sosedu, narod narodu. V tem je skrivnost božičnih praznikov, ko si človek ne zaželi le notranjega miru, ampak mir tudi izven sebe, v družini, med sosedi, med narodom, v državi, na vsem svetu. „Mir ljudem na zemlji ..." to je osnova, saj z njim bo navrženo vse drugo. To bo najlepše kar bodo mogli povedati človeškim srcem božični zvonovi, ki se bodo razmajali v tisočerih cerkvah in bo njih klic in opomin, njih prošnja in molitev splavala skozi noč in meglo, čez hrib in doline, preko razsvetljenih mest in mrkih fabriških dimnikov, mimo siromašnih barak in razkošnih palač, nad tihimi vasmi in spečimi njivami. Nič večjega ne morejo povedati srcem, kajti naša doba je mračna in mir je postal v Evropi žgoče jedro vseh vprašanj, vseh nad, vseh pričakovanj in bojazni.
Življenje pa je trdo, neizprosno in si šiloma utira pot preko naših željž. Še je v nas živa bolest iz preteklih dni. Leta nam niso mogla zaceliti rane, ki jih je zasekala človeštvu svetovna vojna. Kosti naših bratov in očetov še niso strohnele okrog Doberdoba, Soče in Pijave. Leseni križi še niso razpadli nad zapuščenimi grobovi v Karpatah. Sedem milijon žrtev, ki so dotrpeli na bojiščih in v bolnišnicah, še ni pozabljenih. Bridkost zadnjega slovesa še vedno napolnjuje oči s solzami. Ob spominu na vse to, vstaja v nas še večja želja po miru, ker le ta nas bo obvaril, da bi morali ponovno nastopiti težko pot na Kalvarijo .. . Nešteto milijonov ljudi je preželo z enakimi željami po miru, prevzetih od hrepenenja, da se po tolikih izkušnjah in trpljenju ustvari srečno, zadovoljno, v najlepši skladnosti se izpolnjujoče občestvo držav in narodov.
Mesto vsega tega pa zopet grmijo topovi, regljajo strojnice in v dežju sikajočih granat se zvijajo v smrtnih krčih pred trenutkom še živa in z mladostnimi sanjami prežeta človeška telesa. V času, ko se bo po vsem krščanskem svetu pelo veselo oznanilo, da se je rodil Zveličar, ki prinaša človeštvu mir, se bodo v sončni Španiji dimile koče, ki so jih zažgala najstrahovitejša iztreblje-valna orodja sodobne tehnike, bodo umirali zapuščeni ranjenci in bodo v obupni žalosti za padlimi možmi in očeti vile reke žene in
ki so se za večno zrušili na braniku domovine. Tudi tamkaj trgajo sikajoče bombe nedolžne starčke, žene in otroke V hrumu besne-čih bitk, se krik tisočerih nedolžnih žrtev po miru izgubi in njih prošnja je glas slabotnega otroka, ki ga je vihar zalotil daleč od domačije. Blagovest božičnih zvonov ne bo prodrla do njih, ki so žejni človeške krvi in ki jim je ukazano, da razrušijo to kar so pridne človeške roke ustvarile desetletja in stoletja.
Ob teh žalostnih dogodkih, ki lepijo kakor madež na človeštvu,

otroci — in potem se bo zopet nadaljevala bojna vihra, brat proti bratu bo planil še z večjo srditostjo, še z večjim sovraštvom. Tisti pa, ki so povzročili ta po-kolj, se niso dali odvrniti od tega koraka, kljub temu, ko so se dobro zavedali, da je tako usodo-poln — saj je prav malo manjkalo, da ni zanetil krvavi plamen ves svet od enega konca do drugega.
In na Daljnem vzhodu? Tudi tamkaj je zapela nenasitna smrt svojo visoko pesem. Tla, še včeraj svobodne kitajske zemlje, so oškropljena s krvjo svojih sinov,
se v neki čudni bojazni zmislimo lastnega doma, ki je za slehernega izmed nas največja dobrina, ki nam je bila naklonjena za ceno ljubezni in žrtvovanja. Hvala Bogu, strah ni upravičen. Meje naše države so jeklene, kdor se bi jih hotel lotiti, bi si zdrobil zobe ob njih. A tudi naša zunanja politika je v preteklosti hodila ona pota, ki nam je ustvarila dom, v katerem se čutimo varni. „Mir s sosedi", to je bilo geslo, katero je visoko dvignil naš zunanji minister in predsednik vlade dr. M. Stojadinovič. Še v zadnjih dneh smo čitali o njegovem obisku v
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več ! Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 52.
Vsem
naročnikom in čita-ieljem, inserentom in sotrudnikom iz srca želi vesele in srečne
božične praznike
MURSKA KRAJINA.
Rimu, kjer se je ponovno potrdila prijateljska pogodba med Italijo in Jugoslavijo. S tem se je odstranila nevarna žerjavica z jadranskih obal, ki je tolikokrat grozila, da se razplamti v požar, ki bi postal življensko nevaren za vso Evropo. Ta zavest odstranjene nevarnosti, ki je baš v zadnjih dneh našlo ponovno zatrdilo, je naše najlepše darilo za praznike miru, ki nam ga je poklonil naš zunanji minister g. dr. Stojadinovič.
In v notranjosti države? Ali nam je potrebna pesem božična, oznanilo miru med brati, klic po ljubezni in medsebojnem spoštovanju, poziv k strpnosti in zavest, da ima brat po krvi in jeziku tudi svoje pravice? Da, pesem božična nam je potrebna! Potrebna nam je, da se zavedamo, da je v našem svobodnem domu prostor za tri brate, ki imajo vsi iste pravice in iste dolžnosti. Potrebna nam je, da nam vsadi v srca spoznanje, da je nesložnost pot v prepad. Potrebna nam je, da že slednjič spoznamo, da prepir v hiši zamegljuje pota v prihodnjost, od katere sleherni izmed nas čaka, da nam nasuje lepših in bogatejših dni od sedanjih. Božična blagovest pa je potrebna tudi nam, ki se vsaki dan srečujemo, ki nam teče življenje skupno v isti strugi, potrebna je nam, ki se srečamo ob križopotih in ovinkih, da si že slednjič povemo odkrito besedo, da si pogledamo drug drugemu v oči, kakor je to navada med brati. Pozabimo na besede, v katere smo hoteli zaviti naše skrite misli, sle-cimo plašč sebičnosti in zravnajmo hrbtenice, ki so se čez noč usločile. Ko bomo vsi enaki, bodo padle ob naših stezah ovire, ki so nas ločile in skupno se bomo lotili dela v dobrobit nas vseh, ki smo ga pu» stili zanemarjenega dolga leta, ko smo smatrali za večjo potrebo, da rešimo naše malenkostne račune.
Sebičnost, strah, boj in zmago močnejšega nad slabim poznajo tudi živali. Od njih pa nas mora ločiti plemenito stremljenje po višjem kot je človek sam, kar je izven časa, kar je večno. Večen nemir mora človeka voditi k spoznanju resnice, ker le ta spreminja prirojeno sebičnost v ljubezen do bližnjega, v ljubezen za narod, za človeštvo. V tem delu dobi človeško življenje svojo vrednost in
svoj smisel. Mir in ljubezen sta dve sili, ki pospešujeta duhovno rast človeka in daje njegovemu delu največjo vrednoto.
A obe načeli sta v naših dneh razkrojeni in oskrunjeni, zato ne moremo ničesar drugega želeti človeštvu in tudi sebi kakor to, kar je bilo oznanjeno v sveti noči nad betlehemskim hlevčkom:
„ . . . mir ijudem na zemlji, ki so dobre volje!"
POLITIKA
Grški kralj Jurij II. se je na potu iz tujine v Atene ustavil v naši prestolnici. Na postaji ga je poleg drugih odličnikov sprejel tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle.
Na seji finančnega odbora so bili izneseni, poleg drugih, še sledeči predlogi: Davčne uprave naj dobč navodila, da naj do nadaljnega prenehajo s prisilnim izterjavam anuitet za Priviliglrani agrarni banki oddane kmečke dolgove. Davka na poslovni promet naj se oproste ljudje, ki so primorani klati živino zaradi nesreče. Prisilno izterjavanje se ne sme vršiti na gospodarsko škodo davkoplačevalca. Seueda so to samo še predlogi, do uresničenja pa je še daleč.
Francoski zunanji minister je v preteklem tednu obiskal naio prestolnico, o čemer smo že poročali ter povdarili važnost političnih razgovor, ki so bili ob tej priliki med francoskim državnikom in našim zunanjim ministrom. Iz Beograda je minister Delbos odpotoval v Prago, kjer ga je češkoslovaški narod sprejel z velikim navdušenjem. K obema obiskoma piše neki romunski list sledeče o naši zunanji politiki: Jugoslavija ni bila po svetovni vojni nikoli bliže Franciji kakor danes. O tem se je Delbos (franc. zun. min.) lahko prepričal. Italija danes prevideva, da more imeti v Mali antanti najboljšega naravnega zavez nika. S tega stališča so interesi Italije popolnoma v skladu s francoskimi interesi. Takšna je politika zahodnih držav v Evropi. Francija in njeni zavezniki v Mali antanti imajo globoko zaupanje v politiko jugoslovanske vlade."
Minister Novakovlč je na neki konferenci v svojem govoru omenil, da bo vlada v kratkem načela vprašanje o samoupravah. Povdaril je, da postane to vprašanje osrednja točka bodočega dela vlade dr. Stojadinoviča.
Jugoslovanski-italijanski gospodarski odbor se bo baje v kratkem sestal v Beogradu. Razpravljali bodo o nreditvi pomorskega prometa med obema državama in kako naj bi se spravil v sklad trgovinski promet med Italijo na eni, ter Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko na drugi strani. Poživitve medsebojne trgovine je mišljen v tem, da bi naša država uvažala iz Italije nekatere južne kmečke pridelke, predvsem razne surovine kakor žveplo pa tudi industrijske izdelke, kakor avtomobile in kovinaste izdelke. Za protiuslugo pa bi Italija kupila več našega blaga.
V	Novem mestu je bila razprava proti Franc Bulcu Iz Mirne in še proti dvema drugim, ki jih je pravno prav-ništvo obtožilo, češ da so pripravljali na bana dravske banovine Dr. Natlačena atentat z dinamitom. Po dolgotrajni razpravi so bili vsi trije obdolženci oproščeni.
Občinske volitve v 16 slovenskih občinah so se vršile v eni izmed zadnjih nedelj. Volitve so bile razpisane radi tega, predvsem radi prekomasa-cij v nekaterih občinah pa je potekla tudi poslovna doba. V večini občinah so bile postavljene samo liste JRZ. Opozicija je nastopila le v petih ob činah. V 15 občinah je zmagala JRZ, v Gorenjem Logatcu pa so propadli.
Večja skupina ameriških po slancev predlaga, da bi se spremenila ameriška ustava. V ustavo naj bi se vtaknil člen, da sme Amerika napovedati vojno Ie tedaj, če se na javnem glasovanju večina ljudi izreče za to.
Na španskem bojišču vlada že nekaj časa zatišje. Sleherno bojevanje namreč onemogoča snežno vreme in veliko deževje. Ko dež preneha in se za nekaj časa razkade oblaki, edino še letala poskušajo svojo bojno srečo.
Pri zavzetju kitajskega glavnega mesta Nankinga je padlo na kitajski in japonski strani nad 70 000 vojakov. Tako poročajo sami Japonci.
V	Rusiji so bile prve volitve pod komunističnim režimom, ki so pa izzvenele tako, da so bile predvsem plebiscit za osebni režim sedanjega diktatorja Josipa Stalina. Kakor pravijo ruska poročila, je znašala volilna udeležba 95% vseh volilnih upravičencev, kar predstavlja v Rusiji rekord. Vseh volilnih lokalov je bilo okoli 130.000. Izvoljeni poslanci so kandidati bloka komunistov in nad-strankarjev. Izmed 1143 izvoljenih poslancev je 855 komunistov in 288 nadstrankarjev. Med poslanci je 184 žensk. Sovjeti pravijo, da so zadnje volitve mejnik v zgodovini Rusije. Bodočnost bo pokazala če je to resi
Med Japonsko in Ameriko je prišlo v zadnjih dneh do nevarne poostritve medsebojnih odnošajev, ker so Japonci brez povoda napadli in potopili neko amerikansko ladjo, ki je vozila v kitajskih vodah. Ker so se ponavljali napadi tudi na angleške ladje, sta Amerika in Anglija skupno nastopile prav energično proti Japoncem. To jih je uplašilo, da so se upravičili, dali odškodnino in obljubili, da se v bodoče kaj sličnega ne bo več zgodilo.
Italijanski senat je obravnaval načrt o prijateljskem paktu med Jugoslavijo in Italijo, kije bil podpisan 25. marca v Beogradu. O zakonskem načrtu je poročal senator Orsi, ki je poudaril, da so bili s tem sporazu morn srečno urejeni vsi politični problemi med obema sosedoma na Jadranu. Zahvalil se je tudi italjanskemu zunanjemu ministru, da je znal v sorazmerno tako kratkem čam urediti jugoslovenske-italijanske odnošaje in omogočiti s sosedo onstran Jadrana tudi razvoj tesnejših gospodar skih stikov. Senat je načrt rakona sprejeljsoglasno.
Rusi utrjujejo z vso naglico svojo postojanko na Daljnem vzhodu — Vladivostok. Grade podzemeljske
utrdbe in letališča, ki lahko sprejme 150 letal. Posadka je povečana in šteje sedaj 85 000 mož.
Odnošaji med Francijo in Nemčijo se izboljšujejo. Baš v zadnjih dneh se je mudil v Nemčiji bivši francoski ministrski predsednik in zunanji minister Flandin, kjer je imel z vodilnimi nemškimi državniki važne politične razgovore. Govori se celo o bližnjem srečanju dveh odgovornih francoskih in nemških državnikov.
Poljska vlada bo uvedla vojaško dolžnost za ženske. Vse ženske do 45. leta starosti bodo obvezne za vojno službo. Pomagale bodo pri po-ročevalstvu, pri zračni obrambi, nameščene bodo v bolnišnicah i. t. d.
Pravica je za vse enaka.
Toni iz Ivekovec še kaj takega ni doživel. Vsi sosedje, vsa vas se mu je izneverila in pokazala hrbet. Hrala bogu, da vsaj oni, ki so v težkih časih obiskali posojilnico, niso pozabili, kaj se spodobi.
Nekoč je bilo drugače. Vlekli so bor, kakor je pri nas običaj, če se v vasi v predpustni dobi nihče ne poroči. Velika, našemljena gruča se je zbrala. Kam naj krene? V mesto, seveda I . . . Toni je nosil debelo knjigo ia kogarkoli so obiskali, za vsakogar je našel primerno „kazen", ker se je — jasno! — dotični »pregrešil* po tem in tem paragrafu. Ia kakor so se stekale vse kazni za ranjkega carja Dušana v carjevo blagajno, tako nekako je uredil tudi .sodnik" Toni. Nabrani denar je našemljena družba v njegovi gostilni v dobrem razpoloženju zapila. Bilo je veselo in nihče se ni pritoževal, najmanj pa Toni.
Včasih je kdo vprašal, kje je ta ali ona vsota. Toni je privlekel iz predala papirje in čital iz njih na pol srbski na pol slovenski ter končal: skupno toliko in toliko tisoč dinarjev. Plačano. če kdo ni znal držati jezika in vprašal, zakaj je plačana ista vsota dvakrat, ga je Toni osorno pogledal, potem mu pa na lep način pojasnil: .Prvo je za zadnje trij mejsece, a drugo za zadnje četrtletje". Trautman je pa še vedno dodal: »Hat, tak je". Bilo je spet vse v redu.
Minevali so tedni in meseci, čudno, Tonija so kmetje nenavadno za-sovražili; očitali so mu težke pregrehe. Pripravljali so se na volilno borbo. Nekateri se jih otepajo: »Počakajte, do drugih volitev bom plačal ta prekleti dolg in takrat mu bom v obraz zabrusil, da se za moj glas lahko obriše".
»Ljudje, mogoče bi počakali. Obljubljene so tajne volitve. Zdaj nam noben vrag ne pomaga 1 Toni je obrnil plašč po vetru. Trautman tudi ne bo z nami. Take in slične pomisleke so izražali kmetje na večernih sestankih.
Pristopil je mlad visokošolec: »Vaša stvar, prijatelji! Vendar vam svetujem, da ne pustite. Prepričani bodite, da bo zmagala pravica, če ne danes pa jutri. Pravite, da je Toni skušal spraviti Rumiča v ječo, da je moral
Pikica Pišta na boben in potem na »Štajer". Gostilničarju Skoku, da se je zmešalo, ker je s pravdanjem zabredel v dolgove. Ne čudim se, čemu s strahom izgovarjate Tonijevo ime. Vsakdo se boji sam zase. Tega se lahko sramujete! Ne smete omagati! Z združenimi močmi skušajte dvigniti zastavo pravičnosti, ki bo zmagala prej ali slej.
* * *
»Zmagali smo, zma.a agali smo!" vpije Toni. »C<gan, huzdržl Čžrdži!" Trautman ga je objel in šepnil: »Mogoče zadnjič . . ."
Toni je zgrabil kozarec, ga zagnal v steno, da se je razdrobil v kosec in kriknil: »Čžrdaš! Piešite!"
Klepetulja Treza, ki je imela obilo posla pred volitvami, se je hotela poplačati. Zavlekla je od mize celo starega Ferka. Bila je nepozabna noč !..
Zjutraj so našli ljudje Ferka do nezavesti pijanega v nekem jarku. Šalili so se: Ta je najbrž slednjič pil za svojo dušo.
Toni se je sklenil maščevati nad nasprotniki.
Sredstev ni dolgo izbiral. Terjal je dolgove, najsi so bili resnični ali ne. Kazni je izrekal vsevprek. Skoraj je pozabil, da so nad njim višje oblasti. Tožil in ovajal je dan za dnem.
Tako je sam prenesel »bojišča" pred obličje pravice. Vedno večjo rano mu je zadajalo spoznanje: Pravica je za vse enaka.
Pripomba pisca: Toni je že med pokojnimi. Zadnja leta je preživel v bedi. Postal je strasten igralec »ejnun-devanciga". Pogreba sta se udeležila dva bivša najožja pomagača Križem-gled in Trautman. Duhovnika ni bilo.
Brezobvezno bančno poročilo
Cene najvažnejših VALUT v majhnem blagajniškem prometu:
Angleški funt sterling 1 kom Din 232 50 Francoski franki 100,	„ 156 50
Amerikanski dolar 1 „	* 46-75
Isti v čeku	1 ,	„ 47 25
Kanadijski dolar 1 „	„ 46 50
Italjanska lira
Češke krone	10® »	, 150—
Nizozemski forint 1 »	» 24-—
Nemška marka v bankovcih 1 kom 9'— „ »t srebru 1 » , 1225 Avstrijski šiling v bankovcih 100 , . 870 — , šil. v srebru in drobiž 1 . 8 50 Magjrarski pengo po 100 koa » 9#0 — Ureg. peso	1 » » 18'—
Argenl peso	1 » , 11'—
Kliriiška marka (ček)	13-90—14-10
Tečaji deviz t dnevnikih.
SEDfi] KUPITE POCENI?
........................................................
REKORDNI SUPER ORION 100
4x1 cevni super na izm. tok za tri valovne dolžine — opremljen z najnovejšimi E elektronkami SAMO Din 2 750 — na obroke Din 2 885-—
Pred nakupom aparata Vam prav radi predvajamo brezobveino nad 20 modelov.
ORION - MINERVA - TEFAfi - RADIO BELL - SACHSENNERR - STANDARD -
SIERA zastopstvo.
Ne forsiramo nobene znamke — dobavimo aparate, ki najbolje odgovarjajo našim odjemalcem. DVOLETNO JAMSTVO ZA VSE OD NAS PRODANE APARATE.
RADIO NEMEC MURSKA SOBOTA
Osem svojim odjemalcem in znancem želimo vesele praznike in
srečno novo leto.
Sluibo mladini na
SoboSkem odru.
Dne 18. in 19. tega meseca so igralci SK Mure kot zaključek prvenstvenih tekmovanj uprizorili veseloigro „Služ. bo mladini" od znana madžar. pisatelja Fodorja in Lakatoia v prevodu Fr. Totha. Igra sama na sebi je nudila publiki pravi umetniški užitek, kajti igra, ki je vseskozi bila interesantna ni dojeta iz duše velemestnega uradniškega življenja, je slehernega gledalca pritegnila, da se je presledkoma moral vživeti v vsebino igre. Da igra ni bila podana v obliki, kakršni bi sicer morala, je pravgotovo umevno, kajti vsi igralci, ki so se do zadnjega potrudili, so kot začetniki igro z utnc-vanjem predstavili in so takorskcč zaslužili jim izkazan aplavz.
Osebe, ki so nastopale v vlogah, so zadovoljile. Glavna vloga Jurij je bila v večih momentih slabo izvažena tako, da drugi, v manjših vlogah, niso prišli do pravega izraza. Predsednik, ni je igral res z teatrskim duhom, je predstavi! tipičnega magnata ni je bil morda edini — ki je gledalcem nudil razumevanje v igro. Ervin, star igralec, ki je že dobro poznan naši publiki, je z svojim šaljivim nastopom žel obilo aplavza in smeha. Tudi ženske vloge so zadovoljile. Da pa vloge niso bile do zadnjega izklesane, je pač vzrok v tem, da je bila vloga posebno Klare v vseh točkah prežeta z ciničnim in ironičnim povdarkom o današnjih dneh, kar je pravgotovo delalo težkočo ne samo igralki, temveč tudi nekomu drugemu . . .
Ostale vloge so bile razdeljene med same humoriste, ki so se tokrat res častno odrezali.
Režijo je vodil g. prof. Potokar, ki je spravil na oder to, kar v Soboti pogrešamo. Videlo se je pa tudi, da režirsko ni bilo vse izgotovljeno, kajti pravgotovo se je v igri rabilo nekaj, kar bi dalo delu sloves, kakršno itak uživa na literarnem polju.
Na naslov Progovne sekcije
V ozadju kolodvora v neposredni bližini tovornega skladišča v M. Soboti, obstoja precej globoka in približno 40 mt. dolga jama, ki je bila v zadnjem času z odvažanjem materijah še povečana. Prostor pred skladiščem je majhen in se vozovi, posebno pa avtomobili na njem zelo težko obračajo, pri čemur se prav lahko pripet?, da se prevržejo v povečano jamo, iz katere ne bi bil mogoč naravni izhod.
Z dnevno povečanim tovornim prometom je pač nujno potrebno razširiti prostor v ozadju skladišča, ne pa ga z odvozom nasipnine izoževati. Izgleda, da se Progovna sekcija vse premalo zanima za naraščajoči tovorni promet pri nas. Kolodvor je za današnji promet premali. Skladišče za tovor ne odgovarja svojemu namenu. Prostor za skladišče je pretesen. Nujno je potrebno kolodvor povečati in ga spraviti v sklad z naraščajočim prometom. Zlasti je temu primerno urediti skladišče in povečati prostor za skladiščem, predvsem pa zasuti omenjeno jamo, ki je na tem mestu zelo neprikladna, ker ovira promet in je dokaj sposobna za povzročitev nezgod.
Božična in novoletna voiiila naSih delavcev.
Spodaj navedeni sezonski delavci in delavke želijo svojim staršem, bratom sestram, prijateljem in znancem v rojstnem kraju vesele božične praznike in srečno novo leto. Deloma se tožijo, da so preobremenjeni z delom, da so dostojno proslavili naš državni praznik 1. december. Z enakim vošči -lom pozdravljajo narodnega poslanca g. Benko Josipa in urednika M. Krajine, ki se jim za voščila in pozdrave zahvaljujejo ter želijo, da bi se srečni povrnili v domovino.
Domiter Viktor iz Krašče, sedaj v Franciji; Kous Karol iz Krašče sedaj v Franciji; Šinko Terezija iz Gor. Slaveči, sedaj v Franciji; Ludvik Ponde-lek iz Lucove, sedaj v Nemčij«; Fel kar Josip iz Lucove, sedaj v Nemčiji; Koltaj Lina iz Ivanovci, sedaj v Nemčiji; Ceiec Vilma iz Gorice, sedaj v Nemčiji; Veren Kolman in Car Ludvik iz Bodonci, sedaj v Franciji.
Pozdrav Iz Novega Sada:
Sukič Gabrijel želi vsem Prekmur-cem vesele božične praznike in srečno novo leto.
Delovanje naših orožnikov.
Delovanje naših orožnikov kot varnostnih organov, je bilo v tekočem letu nad vse hvale vredno. Tolpa hu-dobnežev, ki je ob koncu lanskega leta z rsznimi napadi na cestah in domov, tatvinah in prevarah, naše mirno ljudstvo vznemirjala, je bila v kratkem razdobju izsledena. Murskesoboš-ki orožniki so bili tisti, ki so organi zirali zasledovanje te tolpe obširno in temeljito in vstrajali toliko časa, do kler jo niso polovili in predali sod-niji v kaznovanje.
člani tolpe so bili delamržni in velikokrat že kaznovani cigani, ki so imeli spretne veze z zlobnimi in lah komiselnimi prebivalci, ki prebivajo v bližini ciganskih naselj. Mnogo truda, spretnosti in znajdljivosti je bilo potrebno za izsleditev te tolpe z posebnim ozirom na dokazilni materijal, ki so ga orožniki sodniji dostavili.
Izsledeni so bili tudi poedinci, ki so z pogostimi tatvinami koles zelo vznemirjali naše kolesarje. Saj so bile tatvine koles na dnevnem redu, ki so se vršile naravnost predrzno in oblikovale tajno trgovino ukradenih koles ne v Murski Soboti, marveč nekje na Goričkem. Po izsleditvi tatu in povzročitelja kolesnih tatvin, so se naši kolesarji oddahnili in tatvine koles so prenehale.
Pogosti požigi v preteklem letu, zlasti v Martjsncih, Moravcih in okolici, so silno vznemirjali naše pridne kmetovalce. Temeljita in vstrajna poizvedba za požigalci, uvedena po orožnikih murskosoboške postaje, je preprečila nadaljevanje pogostih požigov, čeravno ni še natančno dokazano, kdo je bil pravi požigalec.
Poleg vodnika g. Rujesa in komandirjev orožniških postaj Puconci g Čebašeka ter Tišine g. Berginca, je bil glavni iztražitelj poznani, spretni in energičen narednik g. Budja Jaka. Toda ne samo navedenim, marveč vsem orožnikom, ki so vršili zasledonje, je narod za dosežene uspehe hvaležen.
Med cigani imamo tudi take, ki se preživljajo z rednim delom, žive sicer skromno pa vendar v skladu obstoječih predpisov znosno. Vse graje so pa vredni prebivalci, ki odjetnljejo od zlobnih, nekaterih ciganov, ukradeno blago, kajti oni so, z ozirom na pleme, še slabši kot cigani.
D O M d Č
Ob* koncu leta.
Današnja številka našega Usta je zadnja v tem letu. Dasl Izhaja naš list le enkrat na teden, je vendar obravnaval poleg drugih snovi tudi vse važne dogodke našega kraja, pričemer se je morda pripetilo, da je bil nekdo pohvaljen, drugi pa karan. Božič je znamenje odpuščanja in sprave, ra-dlčesar prosimo vse, ki morda niso soglašali z obravnavami raznih zadev, da nam oproste. Tudi v bodoče se bomo trudili obelodaniti fse kar bo koristno za poedlnca In javnost, radičesar prosimo za naklonjenost in širjenje našega lista.
[Hiirska Sobota:
—	Sestanek gimnazijcev. Za vse gimnazijce, ne glede na sedanjo stavo, poklic in vero, ki so bili septembra leta 1930 vpisani v seznam gimnszije, se vrši prvi sestanek te vrste 26. dec. 1937 v kavarni Faflik ob 1. popoldne. Pridite vs I
-- II. Akademski ples bo v sredo, 5. januarja 1938. ob 20. uri v Sokol-skem domu. Jazz-band. Kenccrtni program. Posebej opozarjamo občinstvo na koncertni program. Nastopil bo med drugim tudi tenorist ljubljanske opere g. Jean Franci. V naslednji številki našega lista bomo o prireditvi natančneje poročali.
—	Žetev smrti. Vsled kratke, a mučne bolezni je 15. t. m. v najlepši mladosti za večno preminul trgovski pomočnik Kiihar Štefan. Zapušča vdovo in nepreskrbljenega otroka. Ob veliki udeležbi tovarišev in ostalega naroda se je vršil pokojnikov pegreb 17. t. m-Radi nesoglasja med stanovskimi tovariši je nagrobni govor izostal, kar bi se ne smelo pripetiti. Naj počiva v miru v domači grudi. Preostalim naše sožalje.
—	AH ga poznate? Čeh Franc se imenuje in je vsevrstni trgovec v M. Soboti. Poleg trgovine izgleda, da se hoče baviti tudi z mlinarstvom. Kot začetnik v tej obrti, si je postavil mlinsko kolo v svoji izložbi, kjer se obrača, dasi počasi, pa vendar. Otrokom je v veliko zabavo. Ogledujejo in občudujejo vrteče kolo. Odrasli pa pravijo, da g. Čeh napreduje in da bo sča soma konkuriral z domačimi mlinarji.
E 9E5Ti
—	Jarek so očistili. Uprava občine Kupšinci je na prošnjo nekaterih prebivalcev iz Murske Sobote (marof) in morda tudi vsled kritike v našem listu, takoj pustila očistiti poljski jarek od gostilne g. Savla v Černelav-cih do potoka Črneča. Za to prepo-trebno delo je imel g. župan s svojo občinsko upravo popolno razumevanje, kar je hvale vredno.
—	Zanemarjeno kolodvorsko poslopje. Ko potujemo po železnici, opazujemo čista in lepo urejena kolodvorska poslopja. Žal, pri nas v Murski Soboti ni tako. Izgleda, da je minulo že precej časa odkar je bilo naše kolodvorsko poslopje pobeljeno, kajti na njem odpada svoječasno pobeljeno apno. Poleg tega raste na strehi, posebno ob robeh strehe, trava kar do • kazuje, da se tudi streha ne popravlja. Vse to napravlja na potujoče o-sebe čuden utis, kar ni ne Progovni sekciji in ne občini v čast. Olepševalno društvo bi moralo posredovati, da se ti nedestatkž odpravijo.
DOPISI:
—	Gasilske veselice se bodo vršile dne 26. decembra 1937 na Tišini, v Radovcih, v Gornji Petrovcih, v Ku-keču, černelavcih in Rankovcih. Predsednik Rankovske čete bo ob tej priliki tudi razdelil svojemu članstsu odlikovanja, z katerim so bili od zajed-nice odlikovani.
—	Gornja Lendava. Božičnica ženske podružnice Družbe sv. Ctrila in Metoda v Gornji Lendavi, je uspela nadvse pričakovanje. Obisk je bil tako številen, da je bila šolska telovadnica premajhna za vse. Šolarke so igrale ob tej priliki ljubko božično igro. CMD podružnica je obdarovala 62 revnih šolarjev. Ženska podružnica CMD se najtopleje zahvaljuje vsem plemenitim dobrotnikom, ki so pripomogli z delom in s svojimi darovi, da je bilo obdarovanje tako bogato. V zvezi z božičnico CMD podružnice, se je vršila šolska božičnica, za kar sta prispevala Kraljevska banska uprava in krajevni šolski odbor. Tudi pri tej priliki je bilo obdarovanih mnogo učencev.
Za Ravne.
Moji mamici, sestram, svakom sorodnikom, vsem prijateljem in znancem, voščim vesele božične praznike in srečno novo leto!
Štefan.
—	Lovina. V okolici Murske Sobote se je zadnjo nedeljo vršila lovina. Padlo je lepo število dolgouhih zajcev, le delež g. Čeha je izostal, ker se lova ni udeležil. Morda se je bal, da bo zopet krščen I Lovci so zgovornega g. Čeha v resnici pogrešali celi dan, posebno pa zvečer ob obravnavi lovskih prestopkov.
—	Aprobacija turistično propagandnih izdaj za Slovenijo. Tuj3ko-prometna zveza v Mariboru ponovno opozarja vsa tujskoprometna in planinska društva, posamezne postojanke in tujskoprometne obrate na stroge predpise trgovinskega ministrstva in banske uprave, glasom katerih se morajo besedila za vse turistično propagandne izdaje pred natisom predložiti na vpogled tujskoprometni zvezi, na področju bivše Mariborske oblasti torej Tujskoprometni zvezi v Mariboru. Ravnotako se morajo po trije izvodi vseh omenjenih izdaj v posameznih jezikih po izidu vposlati tujskoprometni zvezi. Navedeni predpisi za devajo tudi vse ostale tujskoprometne interesente, kakor lastnike oziroma zakupnike hotelov, penzionov, večjih gostiln itd, ki izdajajo tujskopromet-no propagandne prospekte. Tujskoprometna zveza v Mariboru opozarja na te predpise tudi vsa tiskarniška podjetja.
—	TiSina. Ali je to mogoče? V zadnjem desetletju so naši prosvetni delavci, trgovci, obrtniki in napredni kmetovalci strmeli po napeljavi telefonske proge do Tišine. Ostalo ljudstvo, ki je pridno in varčno se je radi prevelike obremenitve, tega izogibalo. Končno je uspelo pridobiti za to koristno napravo občinsko upravo in v glavnem tudi ostale občane, nakar se je dostavila potrebna prošnja. Poštni
Gospodarski drobiž
V Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine pripravljajo načrt nove uredbe o izvozu živine. S to novo uredbo naj se jugoslovenski izvoz živine uredi tako, da bodo izvozniki čim bolj obvarovani pred negotovostjo glede prodaje živine v inozemstvu in da se prepreči poplava inozemskih tržišč, kar neugodno vpliva na razvoj cen. Uredba bo posvečala tudi pozornost vprašanju kakovosti živine, ki se izvaža v inozemstvo, in sicer tako, da bo izvožena živina ustrezala zahtevam kupcev na posameznih tržiščih. S to uredbo bo urejeno tudi vprašanje razdelitve kontingentov, ki je doslej med izvozniki povzročalo največ težkoč in nezadovoljstva.
direkciji v Ljubljani, obenem z zahtevano vsoto denarja. Poštna direkcija je prošnji ugodila istočasno z obvestilom, da nemore za enkrat izvršiti napeljave telefona, ker nima žice na razpolago. Upravičeno vprašamo poštno direkcijo, ali je to mogoče ? Ako smo dostavili za napeljavo telefona, v katero je všteta tudi žica, potreben denar, potem mislimo, da se žico v to svrho lahko kupi. Napeljava telefona nam je nujno potrebna, radičtsar prosimo, naj se to na takšen način ne zavlačuje.
—	Razglas. Po Ministrstvo trgovine in industrije, osrednje uprave za mere in dragocene kovine v Beogradu z dne 26. I. 1937 štev. 430 odobrenega delavnega programa vršilo pregledovanje in žigosanje sodov pri postajah za kontrolo sodov in sicer: v G. Radgoni 10. in 11. januarja, 7. in 8. februarja, 7. in 8. marca 1938; v M. Soboti 12. in 13. januarja, 9. in 10. februarja, 9. in 10. marca 1938; v Ljutomeru 14. in 15. januarja, 11. in 12. februarja, 11. in 12. marca 1938.
—	Predanovci. Ob prireditvi zadnje igre dne 12. XII. je neki zlikovec neopaženo vlomil v predal mize, v katerega se je vlagala vstopnina. Vse kakor je pa bil razočaran, ker je v predalu našel le 16 dinarjev. Ostali denar je namreč skrbna učiteljica gospodična Zalar Marija pred tem odnesla na varno mesto v njeno stanovanje. Uvedena je preiskava.
—	XIII. Vinski sejem in razstava v Ivanjkovcih se vrši dne 20. januarja 1938.
—	Serdica. Nenadna smrt pridne gospodinje. [Kampl Anuška, soproga trgovca z sadjem g. Kampl Karola, je pred dnevi obolela v koleni. Koleno
Serum proti parkljevki in slinavki so baje odkrili v Ameriki. Tako namreč poroča neki francoski časopis, ki k temu pristavi, da je poljedelsko ministrstvo v Ecuadorju o gornjem izumu poročalo znanstvenim akademijam v Franciji, Nemčiji, Angliji in Zedinjenim državam. Novo cepivo ščiti živino po cepitvi vsaj leto dni proti imenovanim kužnim nadlegam.
Tobačna postaja v Smede-revu, ki je največja taka postaja v vsej državi, je prejela doslej že 900.000 kg tobaka ze eksport. Ta postaja je bila šele nedavno dovršena in nameščena je v velikem petnadstropnem poslopju ob Donavi. Ves tobak, ki se prevzame v Smederevu se izvaža v Čehoslovaško, Romunijo, Poljsko in Nemčijo.
je zateklo in bolečine so bile čimdalje hujše. Poklicali so zdravnika g. Dr. Waldendorferja iz Neuhasena, ki je gospo pregledal in naročil, da se jo mora takoj odpeljati v bolnišnico, kar se je 8. t. m. tudi zgodilo. Toda kljub takojšnji zdravniški pomoči in skrbni negi, ni bilo mogoče rešiti življenje. Imela je visoko vročino in zastruplje-nje krvi, ki se je tako hitro širilo, da je že 10. t. m. ob 5. uri podlegla. Ko je bilo ugotovljeno, da je ozdravljenje nemogoče, je bilo soprogu dovoljeno, da je svojo ženo iz bolnišnice odpeljal domov, kjer je v hudih bolečinah čez tri ure izdihnila svojo blago dušo. Pokojna je bila zvesta soproga, pridna gospodinja in skrbna mati. Zapušča užaloščenega soproga in 6 letnega sinčka, katerima izražamo naše sožalje, pokojni paiželimo večni mir. Izvanred-na velika udeležbajnaroda na pogrebu je jasno pričala, kako visoko je bila pokojnica čislana. Njen grob je odet z cvetjem in venci, kar bo v kratkem ovenelo, toda spomin na pokojno bo pa še dolgo, dolgo med nami.
—	Selo. Zadnjaijslužba božja v preteklem mesecu, ki se je vršila na šoli v Fokovcih^je bila prav dobro obiskana. K temu je pripomoglo izredno ugodno vreme ter napovedano predavanje, ki ga je imel sreski kmet. referent g. ing. Petkovšek. G. referent nam je v razmeroma kratkem času, ki mu je bil na razpolago, podal splošna navodila giede postopanja, ki je potrebno za povzdigo kmetijstva v naših krajih. Predvsem je poudarjal važnost gnojenja s hlevskim in umetnim gnojem. Posebno, ker prvega vedno primanjkuje, in kako si je§v takih slučajih odpomoči. Nadalje je govoril o krmljenju prašičev, o njih bolezni ter opozoril na bolezen, ki se je v zadnjem času razpasla pri rogati živini. Kmetovalci se mu za poučno predavanje prav lepo zahvaljujejo.
—	Šalovci. Naša gasilska četa je dostojno proslavila državni praznik 1. december. Članstvo se je korporativno udeležilo sv. maše v Velikih Dolencih in na to svečane seje pri predsedniku g. Vogel Davidu v Šalovcih. Ob tej priliki je predsednik z primernim nagovorom razdelil našim požarnikom dospela odlikovanja in pismene pohvale. Končno je orisal pomen državnega praznika tajnik čete g. Županek Vili. Z prav lepimi besedami je čestital odlikovanim tudi predsednik občine g. Žiško Janez. Svečani seji je prisostvovalo veliko število ljudi.
—	Martjanci. Dan Ujedinjenja smo tudi letos proslavili v največji slogi in prave bratske ljubezni. Predvečer ob 16. uri se je vršila slavnostna seja občinskega odbora o udeležbi celokupnega odbora ter zastopnikov tu kajšnjih korporacij, čet in društev. Ob 18. uri so se zbrali uniformirani ga-
silci k slavnosti Ujedinjenja. Pri tej priliki je predsednik gasilske čete Martjanci izročil kongresno kolajno tovarišu Pintarič Štefanu. Prvega decembra se je ob 8 uri vršila v rim. kat. cerkvi slovesna Božja služba, katere so se udeležila vsa društva, čete in mnogobrojno občinstvo. Po Božji službi se je proslavil praznik Ujedinjenja v nabito polni učilnici osnovne šoie, najprej od šolske dece, nato prosvetno društvo, organizacija JRZ in končno z začetkom 11. ure je prosiavila Sokolska četa, katera proslava je trajala do 12. ure. Vse slavnosti je predsednik s primernimi govori zaključil.
—	Dobrovnik. Odlikovan je z zlato medaljo za verno službo g. Ben-kovič Štefan, poštar v Dobrovniku. K zasluženemu odlikovanju g. Benkoviča, ki je obenem podpredsednik občine Dobrovnik, naše iskrene čestitke!
—	Černelavci. Naša gasilska četa priredi dne 26. dec. t. 1. v gostilni gospoda Sočič Ludvika v černelavcih svojo zimsko veselico, na katero vljudno vabi cenjeno občinstvo.
—	Beltinci. Dne 19. decembra je bila v šoli božičnica, h kateri je prispevala podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Beltincih od čistega dobička prireditve »Martinova nedelja" Din 1071. S tem denarjem je kupila uprava podružnice toplo zimsko perilo za dečke ter tople obleke za deklice. Obdarovanih je bilo 14 dečkov s toplimi srajčkami in spodnjimi hlačkami, 1 deček je dobil celo obleko, eden pa pulover. Deklic je bilo obdarovanih 13 s toplimi oblekami. Vsem, ki so na kateri koli način prispevali, tem potom stotera hvala.
POSTA:
G. Beer Josip, v Nemčiji. Na Vašo dopisnico odgovarjamo : Pred par meseci je bila od strani naše in nemške države sklenjena pogodba, v kateri je poleg drugega tudi navedeno, da smejo naši sezonski delavci poslati po pošti domov mesečno 40 Mark. Ako se ta določila od strani nemške oblasti ne uvažujejo, potem je ta znak, da še ni pogodba stopila v veljavo. V zadevi Vam nemoremo drugega pojasniti nego to, in kar smo že zadnjič pisali. Pozdravljeni I
CINTED ŠIVALNE
Ulliubn STROJE
za vsakovrstno uporabo v najmodernejših opremah, na nožni ali električni pogon Vam nudi
Joško Brumen trgovec
v Murski Soboti.
Zelo ugodno dol-	Nadomestni deli
gotrajno odplačeva-	razni aparati za
nje v mesečnih	posebna fina dela,
obrokih.	Singer sukanec itd.
Najlepša BoŽIŽlia daril«
ter okraski za božično drevo (lastni, sveži specijelni izdelki) se dobijo po
■tiski cani samo v slaičiZarni
Sidoniie Novak, M. Sobota
1 s s	lojl ep še darilo j? Kf.r.rKJK veterji, žemperi, bluzi, šali, gotov gvant za ženske itd. itd. PREVZEMEM TUDI NAROČILA ! NISIKE CENEJ TRDIH PLETILN1C9. 5ECI LUDVIR-a 0 MURSKI SOBOTI.
Svojim odjemalcem, prijaleljem in znancem želim prav vesele svetke srečno Novo leto!	
MIR LJUDEM
iiiiiiiiiiniiaiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimtmmiuHiimmiiiiiiiHiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiii^
Nocoj, oj, nocoj, je praznik miru. Vsi v mislih smo zbrani pri Jezuščku. Kot bratje in sestre, kot ena družina; nocoj nas ne loči nobena daljina.
NA ZEMLJI...
iiiHiiiimiiiMmuMiiiuiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitHimiiiiiiiiiiiiiininiii
Nocoj, oj nocoj, sovraštva ni več: srce govori, ne puška in meč. En sam skupen dom, en sam blagoslov nocoj, oj, nocoj, nam je hlevček Njegov.
Utva:
Zdaj je tisti srečni čas
Da, zares,
zdaj je tisti srečni čas, ko se misli otročičev kakor zlate niti tkejo do nebes. A v nebesih Jezušček na pručici sedi in kraljuje, prisluškuje, kaj na zemlji se godi.
Legijoni angeljev okrog njega se vrte, On pa poveljuje, ukazuje: „lja pojdite, kjer se zlate niti tko od zemlje do nebes, in kjer ni vozla vmes, tja moj pozdrav nesite!"
„Sveta noč, blažena noč!
Ko bomo v teh praznikih kakor ved no, tolikokrat peli in slišali to pesem je dobro, če vemo, odkod je in kako se je tako zelo razširila. Ta stara pesem, ki nas vedno znova gane in ki je v tako tesni zvezi s prižganimi lučmi, ta pesem se poje danes po vsej zemlji.
Pred leti so bili precej needini gle de komponista te pesmi. Danes pa imamo kljub legendim o nastanku te pesmi ohranjen rokopis komponista, ki je svojo pesem poslal 30. decembra 1854 na kraljevski dvor v Berlin in s tem imamo popolno gotovost o njenem nastanku.
Povod za to pesem je bil precej prozaičen. Orgle v javni cerkvi v Obern-doifu so v 1. 1816 zaradi vlage v cerkvi odpovedale ravno okrog božiča, tako da bi morala biti polnočnica brez slovesnega orglanja. Da bi to pomanjkljivost vsaj za silo nadomestil, je tamkajšnji kaplan Jože! Mohr spesnil preprosto božično pesem, ki jo je nesel svojemu prijatelju, učitelju v sosednem Arnsdorfu, kjer je bil učitelj obenem tudi organist. Ta učitelj je bil Franc Ksaver Gruber (rojen 25. novembra 1787 v Untervveissbergu, umrl 7. junija 1863 v Halleinu), ki je še tudi pozneje deloval kot svetni in cerkveni glasbenik. Njega je naprosil Mohr, da bi njegovo pesem uglasbil za dva šolo speva poleg zbora in za godbo na. mesto orgel, ki so bile takrat pokvarjene. Gruber se je hitro spravil na delo in ljubeznivemu besedilu vdihnil tudi življenje v melodiji. Nato je nanovo komponirani tekst hitro nesel prijatelju, tako da so pri tisti polnočnici že prvič peli .Sveta noč, blažena noč". Mohr je pel tenor in spremljal s kitaro, Gruber bas, zbor pa je ponavljal po zadnji kitici zadnje štiri takte. Tista cerkev danes sicer ne stoji več, stoji pa še hiša pesnika in komponista te pesmi. Ljudje, ki so pobožno poslušali to pesem prvič pri tej polnočnici, si pač niso mislili, da so pri prvem izvajanju pesmi, ki se bo kmalu razširila po vsem svetu. Samo Gruberjevi ženi se zdi, da je to malo slutila, ker
je rekla nazaj grede svojemu možu: »France, tole bodo še peli, ko bova midva že zdavnaj v grobu".
Kar je Gruberjeva žena le rahlo slutila, se je še v veliko večji meri izpolnilo. Preprosta božična pesem je šla po vsem svetu. Seveda se je pri tem spremenilo besedilo in tudi melodija, toda pesem je bistveno ostala ista.
Pohod te pesmi po svetu se je pričel tako, da je prišel v Oberndoif neki tirolski orglar iz Zillsrtala, popravljat stare orgle. Orgle je popravil, potem pa vzel s sabo tudi pesmico, ki je na Tirolskem, kjer tako radi pojo, našla prav primerna tla. Odtod se je razširila po dveh sestrah iz Zillertsla, ki sta imeli trgovino z rokavicami, v Leipzig, kjer sta obedve sestri, skupaj s svojima bratoma na tamkajšnjem sejmu prepevali to pesem. V Leipzigu je ta pesem vsem zelo ugajala in se odtod razširila po vsej Nemčiji pod naslovom: Narodna pesem iz Zaller-tala, ali Tirolska narodna pesem, ali Stara tirolska božična pesem. Ko se je razširila po Avstriji in Nemčiji, je prišla tudi čez meje nemškega jezika, na Angleško, na Francosko, in kot .Sveta noč, blažena noč" na Slovensko. Prevedena je celo v kitajščino in esperanto, pod Himalajo jo pojejo iz-preobrnjeni indijski otroci v hindus-tanskem jeziku, arabski dečki jo pojejo v Sudanu, Indijanci na ekvatorju Južne Amerike, v Afriki pa Kafri. V svetovni vojni so jo peli od Rusije čez Francijo do Anglije, od Severnega morja do Macedonije, podmornicah in na tirolskih in italijanskih Alpah, v strelskem jarku in lazaretu, povsod se je na sveti večer razlegala ,Sveta noč, blažena noč". In tem trpinom je ta pesem prinesla za par trenotkov pred oči del doma, očeta, mater, ženo, družino in v duhu so gledali, kar jim je bilo na zemlji najdražjega.
če je res, da postanejo pesniki in komponisti slavni šele po smrti, potem velja to gotovo za pesnika in komponista le naše pesmi, za Mohra in Gruberja.
Park v zimskem jutru.
Bilo je v času božičnih počitnic. Oče in sin sta se znašle na enem in istem potu. Oče je šel kot navadno po bližnjici skoz park v urad, sin štu dent pa na obisk k tovarišu. Solnce, velika zlata krogla je pravkar lezla izza horiconta ter s svojimi dolgimi pramenih objemala vse, kar je mogla doseči. Zima, da ječi zmrznjen sneg pod nogami, toda v lepem zimskem jutru kaj lahko pozabiš na ščipanje mraza.
Ko sta prišla v park, začne nehote zastajati noga študentu, oči pa so nehote iskale slike in sličice, katere so se vedno lepše pokazovale na drevju. Od spomladi do jeseni tako živo pobarvani in cvetoči listavci stoje tukaj le kot oblike v vidu debla vej in vejic. Nikjer nobenih znakov življenja. Vse listje, cvetje in bodoči odrastki so skriti v malih skoro neopažemh popkih in očesih, kjer čakajo tople spomladi, da jih zopet obleče in pokaže ljudem v vsej čudoviti krasoti. Monotone, enotno pobarvane in oblikovane so te slike — pripomni sin.
Molče sta stopala dalje. Glej 1 .je pokazal študent z od mraza otrplim kazalcem proti severuzapadu na skupino starih smrek". Svetle do temnoze-lene barve so se harmonično spajale z zlatorumenimi snežnimi meglicami, katere so že tu in tam prehajale v lesketajoča pristalna polja. Visoka dre vesa z lepo oblikovano krošnjo z dolgimi elastičnimi vejami in z visečimi zelenimi vejicami, vplivajo na revnega zemljana veličastno. Postaja ob njih umetnik, iznajditelj, tehnik, prirodoslo-vec in drugi, toda kdo izmed njih je mogoč, da jim doda le eno majhno zeleno brezpomembno iglico, katera bi zamogla vršiti isto funkcijo kot ostale.
Tone, ali se še spominjaš onih smrek na Veliki Kopi in onih pod grebeni Karavank? Ali najdeš med tem in onim drevjem kakšno razliko?Da! če se prav spominjam, so bila tista drevesa skoraj do tal obraščena s krajšimi tanjšimi in gostejšimi vejami, iglice pa so bile še bolj živo zeleno pobarvane. Površno sva ugotovila na njih starost osemdeset let. Tako je. Smreka pri nas mnogo hitreje raste, nego v planinah, zato se pa tudi spodnje veje razmeroma hitro posušijo, krošnja postaja širja in redkejša, torej za pogled manj prikupna. Mlada drevesa do gotove starosti se pa tudi pri nas v parku lepo podajo, oddrgeče sin. In odšla sta z odprtimi očmi dalje.
Na levi sta srečala skupino treh neznatnih iglastih drevesc, katera so po svoji zunanji obliki podobna grmovju. Vidi se na njih pečat prošlih let, ko jim je ta ali ona neznana roka potrgala najlepše vejice. Sedaj stoje tu le kot osamele priče, da morejo tukaj uspevati in da so se tudi na njih poigravali solnčni žarki mogoče še lepše kot na visokih sosedah.
Sin je začel obračati vejico, pre-
rezovati iglice, opazovati njih barvo, zmencai je tri med prsti, vohal in slednjič pogledal očeta. No kaj meniš, da bol Smreka je sigurno in ker je bela, bi ji rekel bela smreka. Ali si bil začutil kakšen poseben vonj, ko si mečkal iglice? Dal Spočetka je bil duh po smoli, pozneje pa je neprijetno zasmrdelo. No uganil si, je pritrdil oče. To je bela smreka. Škoda, da jih ni več v parku, bila bi zopet lepa slika v tem zimskem jutru.
Medtem, ko je oče z zadovoljnostjo motril sinovo zanimanje do prirode, je le ta že pregledoval drugega pohabljenca. Obračal je vejico z dolgimi črtolastimi iglicami, katere so razvrščene v obliki ščetke. Zgoraj so prijetne temnozelene, spodaj pa ima vsaka dve jasnovidni beli progi. To pa je nordruanova jelka, je trdo in s slgur -nostjo govoril sin, da tudi oče ni imel kaj več pristaviti. Občudoval sem jih že v ljubljanskem Tivoliju, kje so radi elegantne vzrasti in prijetne zeleni, ne, oboževane od vseh. Zato jih sadi najrajši poedino.
Kaj pa je to? je sunil oče v neznatni igrasti prmiček kraj pota. Tone je brez obotavljanja jel obračati vejico, ogledovati iglice in popke. Opazil je tudi tukaj oni dve beli progi, toda iglice so bile tudi odzgoraj zamolkno bele in zavite tako, da se že pri pogledu od strani vidijo oni dve značilni progi. Molki .Neveš kaj" — se dobrodušno nasmeje očetov že postarani obraz. Pogladi iglice z roko in poskušaj vejico stiskat. Poskuša. Iglice so trde elastične ter se po pritisku zopet vračajo v prejšnji položaj. To je srebrenasta jelka in je prenešena iz Severne Amerike. Kako krasno bi bilo veliko, takole nakuitrešeno drevo na tem prostoru.
Še in še sta modrovala oče in sin o iglavcih, marsikatero drevo, katero je bilo sicer vse leto z zelenjem zakrito. Posebno se je čudil Tonesred-njevelikim drevesom tudi iglavcem le, da so njih zelene vejice obložene z majhnimi različno oblikovanimi plaš-čicami (luskinami) ter se ploščnato razraščajo. To so tuje in chamaecy-parisi, katere pri nas napačno imenujejo tudi ciprese. Nekatere vrste so krasne in pri nas zelo dobro uspevajo.
Iglavcev je mnogo najrazličnejših vrst, katere morejo vsaka zase tvoriti drugačno, lepšo, popolnejšo in privlačnejšo sliko. Tudi v zimi se da ustvariti resnoličnost. Že samo eno tako drevo vzgojeno na pravem prostoru, tvori zase mogočno božično drevesce. Oče pogleda proti visokemu paraboloidno oblikovanemu drevesu pred gradom. .Kavkaška smreka" s kratkimi temnozelenimi iglicami in gosto hrošnjo. .Kupi si takšno drevo če ga moreš?" Zato je treba časa, da vzraste takšna oblika. Oče pogleda na uro. Devet. Z Bogom Tone, moram v urad. Tone pa je še in še razmišljal o čudovitosti Božjega stvarstva, katero skrbi tudi v zimi za lepoto —človeštvu.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski S°boti.
Zapisnik
sestavljen na širši konferenci vseh
trgovcev sreza Murska Sobota.
Če hočemo imeti res napredno trgovino, se moramo priskrbeti tudi za dober naraščaj ali določila odstavka 4. § 19. zakona o obrtih pa določa, da sme imetnik obrta, ki je izvrševal že tri leta samostojno obrt začeti s trgovino, je torej tako vsako učenje brezsmiselno, kajti odst. 3 istega pa ragrafa določa, da za izvrševanje branjevskih in podobnih malih trgovinskih obrtov ne zahteva posebne usposobljenosti, raditega lahko vsak polnoleten državljan prijavi obrt malega obsega, a po treh letih istega spremeni v trgovino z mešanim blagom, dočim zahteva odstavek 1. istega paragrafa, da mora doprinesti dokaz usposobljenosti za prijavo trgovine z mešanim blagom, a ta dokaz se doprinese z najmanj dveletno učno dobo, in dve letno zaposlitvijo kot pomočnik, torej skupno 4 leta, ali pa z dovršeno srednjo ali njej enaki odnosno strokovne šole, torej je akademik, ki je dovršil trgovsko akademijo v tem smislu enakovreden onemu, ki se ni izučil ničesar a je izvrševal skozi tri leta branjevsko obrt. Nasprotno pa trgovec nikakor ne more v nobenem času prijaviti nobenega rokodelskega obrta brez dokaza usposobljenosti vlada torej tukaj neenakost, ki je za trgovce zelo nepravilna.
V Murski Soboti sami imamo slučaj, da je neki trgovski pomočnik, ki se je pozneje izučil tudi še pekovske obrti, prijavil tako pekovsko t. j. rokodelsko obrt, a je zaraditega nastala strašna razburjenost, češ, da se je pripustil k mojsterskemu izpitu izučen trgovski pomočnik, dočim mi trgovci v slučaju, da prijavi obrtnik trgovski obrt, nimamo pravice v nobenem slučaju tega preprečevati.
Mi smo za to, da se naj podeli obrtniku pravica do trgovske obrti, vendar trgovine, ki je sorodna njegovi stroki, t. j. krojačem konfekcijska trgovina, čevljarjem trgovina s čevlji, mizarjem trgovina s pohištvom i. t. d , nikakor pa ne kot doslej brez ozira kakšno obrt obrtnik doslej izvršuje ter ne oziraje se na to, kako trgovsko stroko prijavi za izvrševanje.
Ta doložba je ena največjih krivic, zato se mora z novelizacijo obrtnega zakona tako zlorabljanje preprečiti.
§ 137 se mora na vsak način spremeniti, kajti ta paragraf določa, da smejo obrtniki v manjšem obsegu prodajati blago, ki ga sami proizvajajo, ako to blago spada v njih stroko in je postranskega pomena. Mi vsi pa vemo, da se določila tega paragrafa v velikih merah zelo grdo zlorabljajo. Obrtnik si nakupi blago, istega ne predela temveč ga v nepredelanem stanju prodaja, krojači obleke, čevljarji čevljev, mehaniki pa rezervne dele bi-ciklov, motorjev automobilov, v nekaterih krajih pa tudi v Murski Soboti sami imamo slučaje, da je imetniku rokodelskega obrta trgovina glavni, a rokodelska obrt pa le postranski posel, mi se tukaj vprašamo, kaj bi rekli obrtniki, če bi začeli trgovci peči sami kruh, izdelovati sami obleke i. t. d.
Naj velja tukaj geslo za vse enako, trgovec se ne mešaj v rokodelska dela, obrtnik pa ne v trgovska odnosno v kolikor taka izvršuje mora imeti za to pooblastilo in mora biti od tega obdavčen.
Zahtevamo torej, da se pri noveli-
zaciji obrtnega zakona upošteva tudi ta naša upravičena zahteva in § 137 zakona o obrtih spremeni, da je imetnikom rokodelskih obrti dovoljeno prodajati le lastne izdeike.
Gospod minister Dr. Vrbanič je bil po naših predstavnikih že opozorjen in naprošen do pospešitev spremembe obrtnega zakona in je tem dal tudi obljubo, da bo izdal k § 19 zakona o obrtih eno izvršno uredbo, vendar do danes nimamo niti te uredbe, niti predloga za novelizacijo obrtnega zakona, zato je potrebno, da ta naš klic javno ponavljamo tako dolgo, dokler se ne ugodi našim upravičenim zahtevam.
Referat je podal v tej zadevi predsednik g. Čeh sam in obrazloži izčrpno In stvarno vse nedostatke Obrtne ga zakona, posebno pa že § a 19. in 137. Obenem se izrazijo vsi soglasno z zahtevo, da se sedanji Obrtni zakon novelira po predlogih, katere so stavile Ministrstvu trgovine in industrije vse trgovske Zbornice.
9. Delovni čas v trgovinah.
Radi odsotnosti g. Kchn Samuela, podpredsedvika Združbe in trgovca z mešanim blagom v M. Soboti, poda tozadevni referat tudi predsednik g. Čeh kot sledi:
Dne 16 maja 1930. smo dobili prvo naredbo o delovnem času v trgovskih in obrtnih obratovalnicah, ki se naslanja na zakon o Zaščiti delavcev !z leta 1922., dočim je stopil v velja-vod dne 9. marca 1932 Zakon o obrtih, kateri določa v § 152. delovni čas v trgovskih in obrtnih obratovalnicah, ter da mora temu paragrafu izdati Minister za trgovino in industrijo glede na potrebe prebivalstva, pridobitnega poslovanja in javnega prometa v sporazumu z Ministrom za socijal-no politiko in narodno zdravje, po zaslišanju prizadetih zbornic in delavskih zbornic z uredbo za poedine vrste obrtov podrobnejše odredbe o času odpiranja in zapiranja obratovalnic.
Mi take uredbe še do danes nimamo, Kraljevska banska uprava je po prvotno izdani uredbi izdala že dve novi naredbi, a prav v tem čisu se vršijo pri Kr. banski upravi pogajanja med delodajalskimi in delojemalskimi organizacijami pogajanja o delovnem času v trgovinah.
Zato je prav, da tudi mi s tega mesta podnesemo zahteve o delovnem času v trgovinah v našem kraju, ki se po gospodarskih prilikah gotovo razlikuje od zahtev v drugih krajih naše banovine.
Naš predlog je raditega sledeči:
Vsi trgovski lokali naj bodo ob nedeljah, izvzemši velikonočno in bin-koštno nedeljo odprti ves dopoldan, kajti dve uri delovnega časa je v trgovinah premalo, saj ima kmet posebno v poletnem času ob nedeljah najlepšo priliko, da si nabavi svoje hišne in gospodarske potrebščine. Da pa ne bodo naši delojemalci radi tega prikrajšani, smo pripravljeni v zameno za zgubo tega časa, da naj bodo trgovine ob praznikih v kolikor jih pred videva zakon o praznikih, zaprte cel dan. V zimskem času se pa ob de lavnikih naj uvede delovni čas v trgovinah od pol 8. do pol 13. ure in od 14. do 18. ure, to pa iz razloga, da zvečer po 18. uri v trgovinah ni nobenega prometa, a poraba na kurjavi in razsvetljavi je večja, kot bi pa lahko bil v tem času eventuelni zaslužek. Zimski čas se naj računa od 1. oktobra do 31. marca vsakega leta.
Ta predlog stavimo mi sami zato, da hočemo našim delojemalcem dokazati, da smo solidarni z njimi v njih zahtevah po prostem času. Dočim smo za delavnike za vso podeželje zato, da se tam trgovine od-
pirajo 1 uro prej in zapirajo eno uro kasneje, kot je to bilo dosedaj, zato smo, da ostane delovni čas za vse podeželje za nedelje In praznike isti.
Vsi navzoči se soglasno izrazijo za zahtevo, da se dovoli delovni čas za trgovine ob nedeljah 4 ure predpoldne. Prav posebno pa še, ker je bil tak delovni čas v našem kraju pred vel javnostjo Zakona o zaščiti delavcev iz leta 1922. Obenem smo pa priprav ni na popolni počitek na vse ostale praznike, ki so priznani po zakonu o praznikih. Ker se več nihče ni javil k besedi preide nato predsednik k 10 točki dnevnega reda.
KTT?ETIJSTVO
Slinavka in parkljevka
je bila prenešena začetkom septembra na Francosko z nekim transportom afriških ovc. Ta kuga se je naglo razširila po celem Francoskem in od tu v sosedne države Š?lco, Nemčijo, Belgijo, Nlzozenrsko in celo na Angleško.
V Nemčiji se navzlic strogim odredbam, ki se tam tudi dobesedno izvajajo, slinavka in parkljevka rapidno širi. Po časopisnih vesteh pa je letos slinavka in parkljevka prav nevarna. Velik odstotek obolele govedi pogine nenadoma kot od kapi zadeto in to navadno najboljša plemenska ali že skrmljena živina. V Franciji cenijo po tej kugi povzročeno škodo že na 6 milijard frankov.
Ta živinska kuga pa je že prene šena tudi k nam, po tako čudnem naključju.
Naše oblasti so poduzele energične korake, da se prepreči širjenje te kuge.
Večina jih pa smatra to kugo za nedolžno bolezen, se zanjo ne brigajo, in bodo prišli še le, ko bodo videli veliko škodo, ki jim je napravila.
Da se prepreči razširjenje in s tem silna škoda, ki jo povzroča, je treba da vsak živinorejec to bolezen dobro pozna.
Kaj je pravzaprav slinavka in parkljevka ?
To je kužna zelo lahko nalezljiva bolezen, ki napada parkljarje (govedo, ovce, koze, svinje, srne). Na tej bolezni lahko obolijo tudi ljudje, le red-kokedaj pa perutnina, še bolj redko pa konji. Pač pa lahko ti, bolezen prenašajo. Dosedaj se je pojavljala ta bolezen pri nas (v Prekmurju pred 14 leti) v blagi lahki obliki, potek sedanji bolezni pa je, kot že omenjeno, zelo nevaren.
Kako se spozna kuga?
Od časa, ko se živina okuži, pa do časa, ko se opazi prve znake bolezni, preteče dva do sedem dni, red ko kedaj več.
Obolelo govedo stoji žalostno dobi nasršeno dlako, noče jesti, dosti pije in slabo preživa. Iz ust se začne cediti slina, ki visi v trakih dostikrat do tal. Ako je obolelo tudi na parkljevki, tedaj stopa okorno, šepa na eno ali več nog in dostikrat stresa zadnje noge. Koža med parkljami in nad njimi je otekla, topla in zelo občutljiva. Za dva ali tri dni se pojavijo v gobcu ploščati mehurji posebno na jeziku, na brezzobnem delu gornje čeljusti, na nebu, na notranji strani ustnic, semtertja tudi na smrčku ali celo na vimenu, ter med parklji in koži na gornjem robu parkelj. Ti mehurji dosežejo velikost lešnika do oreha. Na jeziku so navadno še večji. So podol -govati, ne okrogli. V njih je čista tekočina, ki postane pozneje motna, sli-njenje je še hujše, mehurji popokajo in na njih mestu ostanejo rudeče bo-
leče rane. Dostikrat že ti mehurji popokajo, predno se jih opazi, najdejo se le še ranice. Vsled bolečin in ker živinče nemore jesti, govedo jako shujša, nima mleka ali pa je to žuto sluzavo in grenko.
Na gobcu rane poprej zacelijo, kot na nogah. Na nogah pride dostikrat do gnojnega vnetja, ki lahko traja tudi mesece. Ako se teleta hitro ne odstavi in ga potem krmi s kuhanim mlekom, kmalu pogine, breje krave rade zmečejo. Pri neparni obliki slinavke in parkljevke crkava tudi odrasla goved zadeta od kapi (mehurji na srcu).
Pri svinjah se pokažejo belkasti dostikrat prav veliki mehurji na smrčku in na ustnicah, največkrat pa se pojavijo ti san-o na parkljih, torej dobijo svinje največkrat samo parkljevko. Parkljevka je pri njih zelo boleča, navadno nemorejo hoditi, jejo ležečki na podvitih nogah. Dostikrat odpade bolanirn svinjam roženina s parkljev, tako, da postanejo bose, radi česar se jih mora zakiati, da nebi preveč shujšale. Pri nevarni obliki te bolezni pccrka dosti prascev, pa tudi odraslih svinj.
Perutnina dobi mehurje na grebenu, jeziku, na nogah in na koži med prstami.
Bolezen traja 7-14 dni.
Tudi blaga oblika kuge napravi več škode, kot kaka druga bolezen. Pri tej obliki poginejo navadno le teleta in prasci, ki sesajo. Živina pa silno shujša, delovne živine se ne more rabiti za delo dostikrat še več mesecev potem, ko je že ozdravila. Breja živina rada zmetava, težko se očisti, osfane jalova, krave molznice zgubijo mleko in po ozdravljenju navadno nimajo več toliko mleka, kot so ga imele pred boleznijo. Dostikrat pa zapusti ta bolezen tudi trajne posledice kot vnetje vimena, vnetje parkljev, motnje pri dihanju, napake na srcu i. t. d.
Kako se kuga raznaša?
Kuživo aH klice slinavke in parkljevke, ki so v bolani živini, se izlor čujejo in raznašajo s slino, mlekom, blatom, scalino in krvjo. Živina se najlažje okuži skozi usta in to pri nepo-srednjem dotiku z bolano živino, ali če dobi v usta s slino, mlekom, scalino, blatom ali krvjo od bolane živine namazan predmet. Kadar se pojavi ta kuga v kakem kraju, vsakokrat je prenesena s takega kraja, kjer je ta že razširjena. Najhitreje se raznosi s dotikom zdrave živine z bolano na pašniku, napajališču, sejmišču in od tu se kakor ogenj hitro razširi na vse in tudi najodalneje kraje, kamor se je živina s sejmišča odgnala. Zelo nevarne za širjenje kuge so tudi gostilniški hlevi. Raznaša se z železniškimi vagoni, mlekom, kožami, volno, senom, slamo, gnojem i. t. d. Tudi živinski prekupčevalci, rezarji, berači in cigani dosti pripomorejo k hitrejšemu širjenju te kuge.	,
Razširjajo jo tudi psi, mačke i perutnina. Zelo nevarna za razširienje je tudi divjačina, ki tudi sama cboli na tej bolezni.
Kako se lahko prepreči širjenje te kuge?
Pa če tudi je slinavka in parkljevka zelo nalezljiva in se silno hitro širi, vendar se lahko prepreči, da se ne prenese te kuge v posamezne hleve, vasi ali občine. Paziti je treba, da zdrava živina ne pride v dotik z sumljivo. Zato se nesme v času, kadar vlada slinavka in parkljevka, dokupo-vati živine ali perutnine, če pa se le mora kupiti, naj postavi dokupljend živino — pa če je tudi iz neokuženega kraja — za 14 dni ločeno od domače živine. Hrani jo naj oseba, ki a domačo živino ne pride v dotik.
(Dalje sledi.)
Vesele božične praznike ter srečno in blagoslovljeno novo leto žele
vsem svojim odjemalcem, članom in prijateljem naslednje tvrdke:
ADOLF PREISS
proda TIVAR OBLEKE in ASTRA ČEVLJE Murska Sobota.
SOČlC FRANC
kavarna Murska Sobota.
HIRSCHL FERID ravnatelj Kreditne banke d. d. Murska Sobota.
KUHAR ŠTEFAN mlinar Puconci.
Cvetic Janez
IN
TVORNICA PERILA™00™* MEŠANIM BLAGOM
MURSKA SOBOTA.
Josip Benko
narodni poslanec
Murska Sobota
Hahn Izidor
trgovina s papirjem in šolskimi potrebščinami PREKMURSKA TISKARNA Murska Sobota.
TOVARNA MESNIH IZDELKOV
IN HLADILNICA
Josip Benko, M. Sobota.
ŠIFTAR LUDVIK
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllil TVORNICA PERILA
IlUUJICIltItllVIllllllltnMfliMHIf IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIVnflfTIIIIIlIlItllllltttlHUVIHnBtMM
MURSKO SOBOTA.
iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
OBČINSKA HRANILNICA
Murska Sobota
VELETRGOVINA
ASCHER B. IN SIN
MURSKA SOBOTA
i
f
KREDITNA BBNR9 0. D.
iinniiiuHiiiBiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiifitiuuiiummiifinHiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiififiHuiiiimniMiuiiiiiifiiHiiui
MURSKA SOBOTA.
[

vd. JUG MARIJA
kleparstvo Murska Sobota.
TRAUTMAN HINKO trgovina z mešanim blagom Murska Sobota.
BENKO JOSIP vrvar Murska Sobota.
BRUMEN JOŠKO podružnica „Peko* čevljev Murska Sobota.
Banfi Josip gostilničar
MURSKA SOBOTA
Sc
Kukel Karol krojač
MURSKA SOBOTA
i ii > i> i IJU
Vukan Geza mesar
MURSKA SOBOTA
SE
a :
" ; »jurski
s 3 ■ -
cac

LEKARNA
. Pft. Dr. Julius Je Bolcs
Murska Sobota.
Šafran Rudolf
strojno mizarstvo
Murska Sobota.
TON-KINO DITTRICH Murska Sobota.
HORVAT JOŽEF »Brezalkoholna restavracija" Murska Sobota.
ŠTIVAN E.
tehnična trgovina, radio, gramofoni, pisalni in šivalni stroji, kolesa, motori itd.
MURSKA SOBOTA.
BAGARI JOSIP trgovec z perutnino in jajci
Bac Ludvik
hotelir
Murska Sobota.
PRODAJALNA BATA poslovodja Fink Martin Murska Sobota.
ČERNJAVIČ ALEKSANDER Kolodvorska restavracija Murska Sobota.
FRIM L. trg. z železnino in teh. potreb. Murska Sobota.
hahn Samuel
trgovina z mešanim blagom Murska Sobota.
Brata Šiftar & Hahn
trgovina na veliko in malo
Murska Sobota.
■V
Ceh Franc
trgovina z mešanim blagom
Murska Sobota.
LONČAR JOŽEF
čevljar Murska Sobota.
DOMAJNKO MIROSLAV trgovina z mešanim blagom Murska Sobota.
Šiftar Pavel
mlin in žaga
Murska Sobota.
♦i
GUMILAR K. brivec in damski frizer Murska Sobota.
KUHAR FRANC trgovina z mešanim blagom Murska Sobota.
"J
BRATA BRUMEN trgovina z mešanim blagom Murska Sobota.
Prekmurska banka d. d.
Murska Sobota
Cor Ana trgovina z usnjem, Murska Sobota.
KEMENY MARKO
Brezalkoholna restavracija" in mesnica
Murska Sobota.
Faflik Alojz
hotelir in kavarnar „Krona"
Murska Sobota.
C
KOHN SAMUEL
veletrgovina Murska Sobota.
HEIMER EUGEN in ARNOLD
železnina in trgovina z mešanim blagom
Murska Sobota.
r*i«
m
U
BI
J
| PUC0N5K9 PflRNfl OPEHARIM
=■= IIIIIIHlillllllllllllllllllllltlllllllllHIllllllllllllllHIINNIIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIinillHIliniliimiDIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Priporoča svoje prvovrstne opekarniške izdelke.
{= iiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiniiiiiHiiiuiiiiii^
| Vsem odjemalcem želi srečno novo leto!
Ne oduržite pregorene žarnice!
Š%* To pomeni
^	»a l/ac
ia Vas denar!
Zamenjamo iste za
nove fantiče
po nalaižji cenil
Dobivajo se pri DITTRICH GUSTAV-u trgovcu z galanterijo in železnino V MURSKI SOBOTI.
Prodam posestvo
obstoječe iz 8 plugov oratje zemlje in travnikov, 4 pluge gozda, nekaj vinograda, z opeko zidana hiša in gospodarsko poslopje. Poizve se na licu mesta v Lon-čarovcih štev. 3.
S1. januarjem 1938
se izda 3 sobno stanovanje z kuhinjo in vsemi pritiklinami v KNEZ-ovi hiši na Radgonski cesti. Podrobnejša pojasnila daje g. KEMENY MARKO, M. SOBOTA.
Posl. št. I 1104/37
Dražbeni oklic
Dne 26. januarja 1938 ob 1/2 9- uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: cele hiše in šupe, travnikov, njiv, gozdov, vinogradov itd.
Zemljiška knjiga Prosenjakovci 9/60 vi. št. 45, V20 vi. št. 121, »/s vi. št. 204, 1/12 vi. št. 252, 1/2 vi. št 294 in 299, Ve vi. št 300, vi. št. 399 in 406.
Cenilna vrednost: 10.351.26 Din.
Najmanjši ponudek: 6.900 84 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišče * Mursfti Soboti
odd. IV., dne 27 /11. 1937
Vsem prijateljem želi vesele SŠ božične praznike in srečno novo leto 1938 SK MURA
M • •
Posl. št. 1 755/37-6. •
Dražbeni oklic
Dne 25. januarja 1938 ob i/2 11 uri bo i pri tem sodišču v sobi št 18 dražba nepre- -mičnin: hiše, njiv, pašnika, travnikov itd.
Zemljiška knjiga: Dolič 3/40 vi. št. 234
Cenilna vrednost: 1254 Din 90 p.
Najmanjši ponudek: 836 Din 75 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe ie »• priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem v naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ■> ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škoss do dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic,, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti
odelek IV. dne 2.5/11. 1937.
Oglašajte
v Jurski Krajini" f!
Za Boiič
znižali smo na ram šivane čevlje "LORD" — „MARKIZ" — „Gentleman" iz 199- Din na 169- Din.	BATA, Murska Sobota..
0253539123234853234853235323485323532348022348532348535323482323485323485348535323535323234853234848485353
0153535323482323482353234823485300022348482348532323535323232348534853234848235353482348539148485353235348
532353235323000202914848485390232348534823485353484823235348