DELAVSKA POLITIKA Ssbaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Raška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — :Ftbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. N‘*frankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v, posredovanje in socialne namene delavstva Jer nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Dir, 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo zna£» mesečno Din 10.—» za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 46 lobola, 6. junije 1936 L©t© XI Francoski socialistični kongres za novo vlado Blum izjavlja: Za ugled države in feFagostsftje rssresSa v ©k«itu ljudske frcale pod vodstvom socialistov Predsednik nove francoske vlade in predsednik socialistične stranke Leon Blum je na kongresu stranke označil smer svoje politike. Rekel je, da bodoča vlada m bo vlada socialistične stranke, marveč vlada ljudske fronte. Ni socialistične večine, niti večine proletariata, je le večina ljudske fronte in program te fronte. Zato bo naloga te vlade, da izvede ta program in iz tega pa izhaja potreba, da vlada dela v okviru momentaneiga režima v duhu, kakor se je vršila volilna borba. Potrebno bo torej delati tako, da se ob tem režimu napravi red, pospeši blagostanje, zasigura varnost in pravica, kolikor bo to sploh moigoče. Ni dvoma o uspehu. Blum je odločno zavrnil sumničenje, da hoče delavstvo, komunisti ali strokovne organizacije in komunisti, kakor pravijo nasprotniki, pritisniti na vlado. Dejstvu, da so se delavci zaprli v obratih, je vzrok le to, ker navadna stavka na zaleže ob veliki nezaposlenosti in bi delodajalci lahko izrabili nezaposlene. Dblžnost delavstva je, da ostane vedno pod nadzorstvom svojih organizacij. Vlada bo vršila oblast, toda socialisti še niso osvojevalna oblast, i marveč bodo morali deliti to oblast ! z drugimi. Socialisti torej ne morejo i storiti nič drugega, kakor da priprav-j ljajo prihod socialnega režima, Jki ga trenutno še ni mogoče ustanoviti. To dejstvo morajo imeti delavci vedno pred očmi. V zunanji politiki si bo prisvajala nova vlada več vpliva kakor dosedanje vlade. Nadejam se, da se bo glas nove vlade bolj slišal, kakor se je slišal glas prejšnjih vlad. Socialisti druge internacional® imajo možnost in sposobnost, da izvedejo svoje ideje o miru, to je, o mini pravice in enakosti, o totalnem resničnem nedeljenem miru, o razoroženem miru. Nastop vlade ljudske fronte pod socialistiinim vodstvom v Franciji Dne 4. junija je prevzela državno krmilo v Franciji vlada ljudske fronte pod socialističnim vodstvom. Nova vlada, v kateri so zastopani socialisti in radikali, je sestavljena tako-le: ministrski predsednik: Leon Blum (soc.); ministri brez portfelja: Chau-temps (rad.), Paul Faure (soc.) in Maurice Violette (soc. unija); državna podtajnika v ministrskem predsedni-štvu: Maks Dormoy (soc.) in De Tes-s&n. (rad.); minister za narodno o-brambo, vojsko in podpredsednik ministrskega sveta: Daladier (rad.); mornarica: Gagnier; letalstvo: Pierre Cot (rad.); državni podtajnik v ministrstvu za mornarico: Bianchot; notranje zadeve: Salengro (soc,); državni podtajnik v notranjem ministrstvu: Raoul Aubad (rad.); pravosodje: Ru-cart (rad.); prosveta: Jean Zay (rad.); državna podtajnika za posebno misije Brunsvvick; za tehnična dela: Julius Gulient (rad,); državna podtajnica za znanost Jollsot-Curie; zunanje zade- i ve: Yvon Delbos (rad.); državni pod- | tajnik v zunanjem ministrstvu: Fie-mot; kolonije: Maurius Moutet (rad,); finance: Vincent Auriol (soc.); pokojnine: Albert Riviere (soc.); gospodarstvo: Charles Spinasse (soc.); trgovina: Paui Bastide (rad.); kmetijstvo: Gecrge Monnet (soc.); pošta in brzojavi Jardiilier (soc.); delo: Lebas (soc,); narodno zdravje: Jellier; generalni tajnik v ministrskem svetu: Moch. Stavka pol milijona francoskih delavcev Za izboljšanje socialnega položaja. Stavke provocira kapital v sporazumu z reakcijo. V Franciji stavka pol milijona delavcev v najraznovrstnejših obratih. Delavstvo hoče doseči izboljšanje svojega socialnega položaja s sklenitvijo kolektivnih dogovorov, da tako prepreči vsako samovoljno izigravanje delovnih pogojev s strani delodajalcev. Nova vlada bo podvzela takoj vse potrebno, da se bodo s pomočjo po-sebnih socialnih zakonov regulirali delovni odnosi. Dokler pa teh zakonov še ni, bo skrbela, da bo s posredovanjem rešila konflikt, ki so ga v tihem sporazumu z reakcijo nalašč izzvali delodajalci, hoteč povzročiti paniko in ustvariti nesoglasja v tabori! ljudske fronte. Vlada bo našla pota in sredstva, s katerimi bo delodajalce prisilila, da bodo opustili svojo očitno provoka-tersko taktiko. Poiskati bo pa znala tudi tiste elemene, ki bi skušali, plačani od reakcije, delavstvo zavajati. Doslej so vse vlade iskale hujskače v vrstah delavstva, nova vlada jih bo pa iskala in našla tam, od koder v resnici so — v vrstah v volilnem boju poražene reakcije. Da je stavkovno gibanje provociral francoski kapitalizem, se vidi najboljše iz pisanja listov ala »Slovenec«, ki prinaša skrbno prikrojena poročila iz pariških reakcionarnih virov. Ta poročila vedo povedati vse to, česar si reakcija želi: »Socialisti so izgubili oblast nad delavstvom.« — »Med strankami ljudske fronte vladajo nesoglasja«. Sinoči je bila sestavljena francoska vlada, pa še danes prinaša »Slovenec« vest: »Radikali nočejo v vlado!« In kot glavni šlager, s katerim upa francoska reakcija premagati Ljudsko fronto: — beg patrio-tičnega kapitala iz Francije. »Slovenec« ponatiskuje to vest francoske reakcionarne korespondence z mastnimi črkami: »Na drugi strani pa beži zlato iz Francije v najhitrejšem tempu in ogromni kapitali so že zapustil? Francijo.« Ali jih bomo-, socialiste, zlato jim vzamemo, pa bo! Mi pa pravimo: kot se bo morala navaditi francoska reakcija na vlado ljudske fronte, tako se bo nanjo privadil tudi »Slovenec«. Nova vojna nevarnost v Aziji Japonska pošilja neprestano čete v severno Kitajsko, kjer se Kitajci sicer upirajo. Železnico Mukden—Peking so Japonci zasedli ter hočejo proglasiti »neodvisnost« pokrajine Hopej s Pekingom. Kitajce sicer pod- pirajo Angleži, vendar pa zahtevajo Japonci, da mora Kitajska napraviti zvezo z Japonsko proti tujcem, ali pa se noben vojak ne umakne s Kitajske Več. Aneksija severne Kitajske bo povzročila neprijeten spor z Anglijo. Nove volitve na Poljskem? SOCiulistOv** Nad 50.000 političnih Jetnikov »Neuer Vorwarts« poroča, da utegne biti po pruskih ječah okoli 109.000 jetnikov. To je bilo konec 1935. Leta 1932, ko je Hitler prišel na oblast, je bilo v Prusiji le 37.000 jetnikov. Število jetnikov se je torej od takrat potrojilo. V pruskem področju je nad 30.000 političnih jetnikov, v celi državi pa nad 50.000. Vseh jetnikov v državi je okoli 170 tisoč. Število političnih jetnikov je pa nizko ocenjeno in se bo znatno povečalo z jetniki, ki bodo1 obsojeni v letu 1936. Teh »zločincev« je izredno mnogo. Obtoženih je še iz leta 1933 624 oseb v wuppertalskem in 270 v elmskornskem procesu. Nadalje ima-jno hamburški proces s 500 obtoženci ln v duisburskem procesu 400 obtožencev ter v dortmundskem procesu Že nad štirinajst dni se propagira na Poljskem nove volitve. Cela opozicija, socialisti, narodni demokrati in združeni kmeti vrše silno agitacijo za volitve in volilno reformo. Celo 54 obtožencev. Doslej je bilo že letos izrečenih nad tisoč let zapornih kazni. Strahote so to, ki jih pa režim potrebuje, da se ohrani, dokler pojde. nekateri člani vlade so mnenja, da je bolje sodelovati z narodom, kakor pa se mu čisto odtegovati. Socialni demokrati napravijo enotno fronto s kmetijci. Režim jiE' imel tudi pri nekaterih občinskih volitvah neuspeh, dočim so socialni demokrati napredovali. Cela vladni listi priznavajo, da režimski teror ni pravo orožje proti — bolševiz-mu, kakor imenuje poljska žlahta vsako delavsko igibanje. Ohromelost politike Kako bo s sankcijami? Mednarodno pravo prihaja bolj in bolj v nasprotje z dejstvi. Imamo društvo narodov, toda politika se razvija izven Društva. Imamo statut, mirovne pogodbe in jamstva, da se naj vrše dogodki po sklenjenih dogovorih, toda države prezirajo vse brez nevarnosti, da bo kdo zahteval od njih odgovornost. Skoraj posmehljivo govore o Društvu narodov. Italijansko časopisje je izreklo prav posebno obsodbo, češ, da je statut Društva narodov za ovce, ne pa za volkove. Društvo narodov je onemoglo. S sankcijami proti Italiji je bil dosežen nasproten uspeh, kakor je bil mišljen, ker je bila s tem napadalna vojna samo »lokalizirana«, to je, zaščiten je bil napadalcu s sankcijami le hrbet, ker se ni šlo k energični akciji. Sankcije niso bile zadostne in deloma so jih države sabotirale. V veljavi so pa še sedaj in morda ostanejo. Z vednim zavlačevanjem sankcije še lahko trajajo na papirju, praktično pa so brez pomena bolj in bolj. Godilo se bo z njimi kakor z lokarn-skim dogovorom, Kellogovim paktom in statutom Društva narodov, ki so še vedno v veljavi formalno, dejansko se pa ne izvršujejo. Podoben primer kakor z Abesinijo smo že imeli v Aziji. Japonci so si Mandžurijo popolnoma osvojili. To je zgodovinsko dejstvo, ki ga sicer ne Anglija in ne Društvo narodov še nista priznala. Abesinija more na tak način ostati za Društvo narodov še deset let ali več neodvisna država, toda dejansko je italijanska kolonija. V tem oziru sankcije ne bodo prav nič vplivale. Služile bodo kvečjemu fašistični propagandi, ki preko mednarodne demokracije lahko dela, kar hoče! Zgrešena politika uničuje institucijo, ki bi morala biti sveta vsem državam in vsem narodom, ideal mednarodne pravice in sporazuma. Postala je igračica tajnih in drugih velesil v škodo človeški družbi, ker ni mogoče združiti z novim imperializmom nje ideološka načela. Pojavlja se nada, da nastopi z iz-premembo francoske vlade poživitev protifašistične politike. Če bo to resnica potem se mora Društvo narodov radikalno izpremeniti. Odločiti se bo treba. Ali popuščati ali ne popuščati. Popuščati mi nikakršna politika. Tukaj i? le odločnost na mestu. Popuščanje je kapitulacija, veliki greh Društva narodov, ki si je z njim zapravilo ugled. Ta er eh vzpodbujajo vojne demagoge. Hitler je dobil prvo pobudo po polomu razorožitvene konference. — Oborožil se je, ker je vedel, da tam ni volje in da ga nihče ne bo oviral. V posameznih fašističnih državah je šovinizem, volja, v mednarodni institucija pa je ni. Fašizem že propagira v Ženevi od-goditev sankcij in abesinskega vprašanja, ki naj s tem demonstrira svojo neodločnost, kar pomeni zopet le svobodno roko za fašizem in čas, da se pripravi za vojno. Obenem nastaja vedno večja zmeda v demokratičnih državah. S tem se pripravlja strašna krvava vojna med fašizmom in demokracijo, ki si bosta stali nasproti zavest pravice in fašistično nasilje. Tej strašni katastrofi pa pripravljajo pot demokracije same, ki ne store svoje dolžnosti in ne čuvajo mednarodnih pravnih odnošajev, ki bi lahko bili največja nteralna sila človeške družbe. Brez pomena je skoraj, ali seja Društva narodov te dni odpravi sankcije ali ne. Ne more pa preklicati obsodbe, ki jo je izreklo, češ, da je Ita- lija napadalka. Položaj zahteva logiko politike. Vsekakor se pa mora Društvo narodov odločiti, ali ostane ohromelo, ali pa začne novo politiko v varstvo mednarodne demokracije in pravice. Kongres JRZ Napovedani kongres Jugoslovanske radikalne zajednice se je vršil ob binkoštih pod predsedstvom dr. Sto-jadinoviča v Beogradu. Po poročilih je bilo navzočih okoli tisoč ljudi, med njimi 372 delegatov s skupno 518 pooblastili iz vse države. Iz dravske banovine je bilo na kongresu 23 delegatov s 30 pooblastili. Predsednik je govoril o programu nove stranke. Izrekel se je za monarhijo in dinastijo, poveličeval bogastva države ter opozarjal na težave notranje ureditve. Manjka slog® in medsebojnega razumevanja. Ožigosal je politiko pohorcev. Hrvaško vprašanje obstoja in dela skrbi, ki pa se da rešiti ob politiki popolne enakopravnosti plemen. Odpravili smo metode nasilja od zgoraj, z zakonitimi sredstvi pa bomo pobijali take metode od spodaj. Za široko samoupravo smo po programu, smo za sporazum in spoštovanje plemenskih imen in njih enakopravnosti. Stranka je za ustavno parlamentarno ureditev države v demokratičnem duhu. Našli smo reakcionarne politične zakone, posrečilo pa se nam je, vrniti ljudstvu demokracijo in svobodo v obsegu, kakršne doslej še ni imelo, in s tem omogočili svoboden razvoj političnega življenja. Podedovali smo prazne blagajne in sistem davčnega navijanja. Mi smo odpravili deloma takse in znižali neposredna davčna bremena. Skrbeli bomo za vse. V zunanji politiki smo za mir in mednarodne pogodbe ter za Društvo narodov. Mala antanta in balkanska zveza so naša zaščita in pa dobra, oborožena vojska. Miroljubni smo, ne odstopimo pa nikomur niti pedi zemlje. Proti Otonu Habsburškemu, ki se ga sicer ne bojimo>, pa ker je v zvezi z revizionistično politiko in povečanjem vojne nevarnosti. Na kongresu so govorili tudi o delavstvu, ki naj vstopa v JRZ. Pravijo namreč, da bodo v tej stranki sporazumno z imovitimi in posestnimi sloji urejevali svoje socialne in politične zadeve. Na kongresu se ni obravnavalo posameznih vprašanj niti problematično, ker je imel kongres bolj upraven in propagandistični značaj. Navedli smo pa nekaj poudarkov na kongresu, da je naša javnost obveščena o dejanskem stališču in problemih vlade, oziroma nje stranke. Kongres je izvolil tudi svoj odbor, v katerem so: Dr. Stojiadinovič dr. Korošec, dr. Spaho, nadalje dr. Šefkija Behmen, dr. Dušan Da-vidovij, dr. Vasilije Janjič, Gjura Jankovič, Ugrin Joksimovič, dr. Franc Klar, idr. Miha Krek, dr. .Franc Kulovec, idr. Dušan Letica, dr. Mile Miškulin, dr. Niko Novakovič, Ljubomir Pantič, Jurija Pozderac, Fran Smodej, Svetozar Stankovič, Svetovid Stankovič. Dobrivoj Stošovič, Dušan Trifkovič, Ste-van Čirič, Hadži-Hasanovič Useir, Dragiša Cvetkovič, Botjko Cvrkič. — Za predsednika glavnega odbora je izvoljen dr. Milan Stoja-dinovič, za prvega podpredsednika dr. Anton Korošec, za drugega podipredsednika dr. Mehmed Spaho. .Za blagajnika je bil izvoljen Dušan Letica, za tajnike pa so bili izvoljeni gg. dr. Trifkovič, Ljubomir Pantič in Franc Smodej. Leon Blum V »Prager Presse« pravi o Leonu Blumu Frangois Ceney, Pariz, med drugim: Leon Blum napravlja na publiko dvojni vtis. Ni ognjevit govornik kakor Jaures, toda njegova izvajanja so jasna, stvarna. Razume ga lahko vsakdo. Voditelj 150.000 članske stranke ima izkušnje, uživa največje zaupanje med pristaši. Tudi njegove prve izjave na socialističnem kongresu in v amerikanskem klubu, so zaprle usta njegovim sovražnikom in drugim nasprotnikom. Blum je izredno inteligenten in razumen. Niti najkritičnejša situacija ali nasprotnik ,ga ne spravi v zadrego. Apelira vedno le na razum, ne na čuvstva. Zaradi svoje stvarnosti in jasnosti je priljubljen govornik. Blum pa pozna tudi vladni aparat. Med vojno je bil dve leti direktor pisarne ministra za javna dela Sem-bata, ki je bil sam vrlo naobražen mož. Spoznal je ves aparat, vse sla- bosti in težkoče iz bližine. Blum ima torej jasne pojme o bistvu vladanja. Leon Blum hoče biti šef vlade. Njegova naloga bo, da se bo vladalo v njegovem duhu. Glede parlamenta pa pravi Leon Blum pravilno: »Kar se mene tiče, nisem prijatelj večjih pooblastil in hočem, da parlament ne bo samo strog sodelavec, marveč inspirator izvršilne oblasti.« Torej sistem najpopolneje demokracije! Neutralno zono med čevlji in podom se izpolnjuje s Palma gumijastimi podpet-niki in Palma Okma gumijastimi podplati. Tako se /pravi mir in sprečava nervoznost. Če si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takojI Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati Izključno z lastnimi sredstvi. ... Stavke * 14: Stavka stavbincev v Ljubljani Ljubljana, 4. junija 1936. Ne bomo ponavljali, kako slabo, naravnost sramotno so plačani naši stavbinski delavci, vsi po vrsti, od zidarja do mladoletnega pomagača. Večkrat so rotili merodajne gospode in urade, naj se jim vendar zvišajo plače,na eksistenčni minimum. Vse je bilo zaman. Podjetniki so odklonili vse zahteve, vse kompromisne predloge. Organizacija sitavbinskih delavcev se je do kraja trudila, da bi se uslišale najbolj upravičene zahteve stavibincev, a delodajalci so ibili kakor glulhi in so si razlagali željo po sporazumni rešitvi mezdnih zahtev kot slabost delavske organizacije in so .sklenili, da vztrajajo na svojem stališču, ki ni ne človeško, ne pravično, ne krščansko. Pohlep po denarju, pohlep po čim večjem dobičku res dela ljudi slepe. Ker ni bilo nobenega razumevanja na drugi strani, ker stavbinci ne morejo več še naprej stradati pri svojem težkem delu, ni b,iLo druge možnosti kakor — stavka. Štrajk! Delavstvo se ni nepremišljeno podalo v stavko, delavski štrajk je nekaj drugega kakor stavka študentov, ki ;jih preživljajo drugi. Tu gre za življenje, tu gre za požrtvovalnost slehernega, da se s solidarnostjo vseh doseže to, česar jim podjetniško profitarsitvo noče radevoljno dati. V Ljubljani imamo te dni velesejem. Pa moramo reči, da velesejem ne daje ljubljanskim ulicam noa so neprestano zbirali dveletne in triletne krave, vole in ostale bike. Vsako žival semi si posebej ogledal, ali je zdrava, nato smo pa nagnali vse na ograjen pašnik, da bi tiste, ki smo jih nameravali odgnati, vedele, da spadajo k isti čredi. Ko smo jih tri sto zbrali in jih zaprli na ograjeni pašnik, sem smatral, da so biki zreli. Napodil sem jih na ograjeni pašnik in sedaj se je začel odločilni boj za to, kdo bo bik vodnik. Tisti, ki niso marali postati vodniki, so se potuhnili. Pet pa sc jih je borilo za to čast. Zmagovalec se je še ves krvav zagnal na najlepšo kravo, ki se mu je že v pričakovanju približala. Ostale bike smo morali takoj obvezati. Tudi zmagovalec je dobil zdravilo, kakor hitro se je razdivjal in postal zopet pameten. Če namreč ne začneš rane takoj zdraviti, so v nekaj dneh v njih že debeli črvi in prav dolgo traja, preden jih dobiš iz rane. Medtem pa bi utegnila žival poginiti. Če začne žival hujšati, nastane še neka druga nevarnost. Začno jo namreč pri živem telesu žreti klošči. Klošči napadajo namreč samo shujšano govedo, na zdravo gredo samo v manjši množini, tako da jih sproti lahko odpravljaš. (Dalje prihodnjič.) Doma in Pred občinskimi volitvami? Predsednik vlade dr. Stojadinovič je izjavil na kongresu JRZ, da se bodo v kratkem vršile občinske volitve. JNS snubi dr. Mačka ali narobe. Večeslav Vilder in Sava Kosanovič sta obiskala dra. Mačka. Poročala sta mu o razgovorih z izvenparlamentar-no opozicijo. Dr. Maček je bil jako zadovoljen. Čakajo še-, kaj bo rekel Miša Trifunovič na predloge dr ja. Mačka, oziroma združena srbska opozicija. Oton Habsburški prazen strah, ugotavlja »Slovenec« z vel. črkami na čelu lista, kjer prinaša svoje iz naj-verodostojnejšega rimskega vira prejeto poročilo in ga servira svojim brav-cem. Da bo vest še bolj okusno zabeljena, dostavlja: Notica je bila skuhana v socialistični kuhinji. — Najbrž so socialisti vrnili Habsburžanom v Avstriji premoženje in preklicali zakone o prepovedi povratka Habsburžanov? Najbrž so socialisti tisti, ki omogočajo spletkarjenje Habsburžanov v Avstriji? Kaj ne, gospodje? Oton Habsburški ni prazien strah, gospodje! Ne slepite javnosti! Habsburžani so resna nevarnost, proti kateri skuša Mala zveza mobilizirati vse demokratične sile Evrope. Brez tega odpora bi bil »prazen strah« že davno na avstrijskem prestolu. Uprava Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani je bila.z oblastvenim odlokom razpuščena. Za komisarja je imenovan banski načelnik dr. Logar. Razrešeni so bili predsednik Jelačin Ivan, podpredsedniki Konrad Elsba-cher, Josip Rebek in Ciril Majcen ter ostala uprava. V Italiji so pomilostili 498 konfi-nirancev, med katerimi ni niti enega političnega »zločinca«. Izpuščeni so bili le obsojenci, ki so bili kaznovani zaradi deviznih, korupcijskih deliktov ter odprave plodu. Gesta torej ne pomeni politične uvidevnosti. Stavkovno gibanje v Grčiji se širi, V Volosu stavkajo tekstilni in tobačni delavci. Pridružili so se stavki tudi kovinski delavci, krojači, mizarji in sobni slikarji. — Tupatam je prišlo do spopadov med delavci in žandarji. Avstrijski kancler dr. Šušnik je potoval v Italijo ter se naselil v Via-reggiju v vili bivše avstrijske cesarice Cite. Razgovarjal se bo baje tudi z Mussolinijem. Nasprotstvo med Starhembergom in kanclerjem se je poostrilo. Zato se kancler boji, da bi nemški fašisti s hajmverom zbudili preveč apetita po Avstriji v Nemčiji. Razgovor z Mussolinijem je važen, da mu pove, kakšne razgovore in dogovore je imel Mussolini z nemškim poslanikom v Rimu. Klub francoskih socialističnih poslancev je soglasno izvolil za predsednika kluba s. Leona Bluma. Angleški pisatelj Bernard Shaw pride v Šibenik ter ostane tam nekaj dni. 1500 milijonov dolarjev je dovolil senat ameriških Zedinjenih držav za javna in druga dela po predlogu predsednika Roosevelta. V naši veljavi je to okoli 70 milijard dinarjev. Neplačano odlikovanje. Mesto New-York rado deli odlikovanja. Pred leti je prejel odlikovanje italijanski letalec Balbo. Ker mesto tega odlikovanja in drugih ni še po več letih plačalo, so zlatarji in draguljarji vložili tožbo, da izterjajo svoj zaslužek. Teroristi v Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah so imeli nevarno organizacijo Klu-Kluks-Klan, ki je bila prepovedana. Prišli so pa na sled novi tajni organizaciji »Črna legija«, ki se baha, da ima 135.000 članov. Organizacija ima namen čuvati moralo in amerikanizem. Kdor se pregreši proti pravilom, ga društvo obsodi na smrt. Preiskava je ugotovila, da ima mlada organizacija nad 50 umorov že na vesti. Deluje protika-toliško, protižidovsko, protizamor-sko in prolibolševiško. — Res vzor °rganizacije! za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. = Minister socialne politike in delavstvo Minister Cvetkovič je na kongresu JRZ o binkoštih v Beogradu govoril o ustanovitvi posebnih delavskih organizacij. Rekel je, da se mora marksistična parola »Proletarci vseh dežel, zedinite se!« zamenjati s parolo »Delavci Jugoslavije, zedinite se z Jugoslovansko radikalno zajednico«. S takimi parolami in programi vabijo že od nekdaj vse meščanske stranke delavstvo v svoje vrste. Športi-' da si bo obvaroval noge in da bo odpornejši, PALM GUMI-PODPETNIKI JUGOSl. IZDELEK Dobe se pri vsakem Čevljarskem mojstru! kPALMA-OKMA .GUMI PODPLATI iz nas: li Ljubljana Planinska in izletniška zadruga »Prijatelj Prirode« r. z. z o. z. v Ljubljani vabi vse zadružnike na svoj redni občni zbor, ki bo v petek 19. junija 1936 ob 8. uri zvečer v zadružnih prostorih v Delavski zbornici z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva zadruge. 2. Poročilo nadzorstva zadruge in sklepanje o računskem za- ključku za leto 1935 ter o razrešnici staremu načelstvu. 3. Volitev novega načelstva in nadzorstva. 4. Razne zadružne zadeve. Ako ob napovedani uri občni zbor ne bo sklepčen in ne bo prisotna najmanj polovica zadružnikov, se bo vršil v smislu zadružnih pravil pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi. K polnoštevilni in točni udeležbi vabi vse zadružnike načelstvo. Maribor Železničarji so zborovali. Minulo sredo se je vršilo v verandi pivovarne Union zborovanje železničarjev-članov železniških podpornih društev v Ljubljani in Mariboru. — Zborovanje je otvoril in vodil s. Smasek, poročilo o gospodarskem stanju ljubljanskega in mariborskega podpornega društva pa je podal s. Stanko iz Ljubljane, ki je v svojem govoru podvrgel (gospodarstvo teh dveh društev strokovnjaški kritiki. Navzoči člani so se izrekli za eventuelno povišanje mesečnih prispevkov, ako bi proračuni pokazali, da je to neoibhodno potrebno. K besedi se je priglasilo več govornikov, katerim je odgovoril s. Korbun in pa predsednik zborovanja s. Smasek. Obveščamo članstvo »Podpornega društva žel. del. in uslužb. v Mariboru, da se bo vršil v nedeljo, dne 7. t. m. ob 8. uri zjutraj redni letni občni zbor društva v Mariboru, Gambrinova dvorana, Gregorčičeva ulica. — Vstop dovoljen le s članskimi izkaznicami! Odbor. Za cesto Maribor—Št. Ilj je 'bilo svoje-časno določenih 5 milijonov Din in za sektor od Maribora do odcepa lenarške ceste skoro tri milijonov Din, sedaj je pa dovoljen za ta del ceste le 1 milijon Din kredita. To bo pa res asfaltna cesta! Razglasitev obvezniškega razporeda bo na travniku vojaškega vežbališča na Teznem pri Mariboru ob vsakem vremenu na 'dan 14, junija t. 1. z začetkom ob 7. uri zjutraj ter bo trajala nepretrgoma do 6. ure zvečer. Razglasitve se morajo udeležiti vsi vojaški obvezniki, roj. 1880 do vključno 1914, ki so vojaško pristojni v mesto Maribor in bivajo v mestu ali njegovi neposredni bližini, to je v: Kamnici, Košakih, Št. Petru, Teznem, Radvanju in v Studencih. .Vsak obveznik naj prinese s seboj vojaško knjižico (ispravoj. Vsi stalno ali začasno nesposobni, vsi težko bolni in zelo nujno zadržani pa so izvzeti. Ali imate veselja do šofiranja? Potem se javite v nedeljo, dne 7. junija ob pol 11. uri v tajništvu Strokovne komisije, Delavska zbornica, 2. nadstropje. V poštev pridejo le obratni zaupniki, organizacijski funkcionarji in člani naših organizacij. Jutri zvečer pojdemo vsi v Delavsko pekarno na Tržaški cesti, kjer se 'bo vršil pomladanski večerni koncert. Igrala bo godba železniških delavcev in uslužbencev (kapelnik Schonherr) in nastopila nekatera delavska pevska društva. Na svidenje! Sestanek tekstilcev tvrdke Zelenka in komp. se bo vršil v nedeljo, dne 7. junija ob 9. uri dopoldne v gostilni Tržaški dvor. Ker gre za podporni fond, zato naj bo udeležba polnoštevilna. spodnjih prostorih pa bodo trgovski lokali. Vlomilcev v Zadružno gospodarsko banko policija doslej še ni mogla izslediti. Aretirali so več osumljencev, ki so pa dokazali svoj alibi in so jih morali izpustiti zopet na svobodo. V nedeljo, dne 7. junija vsi na Studence v gostilno Rechtberger, kjer ibo igrala godba tekstilnih delavcev iz Maribora. Vsi prijatelji, posebno pa tekstilci prisrčno vabljeni. Začetek ob 3. uri pop. V slučaju slabega vremena bo veselica 14. junija. Celje nije proti posameznim zastopnikom delodajalca, ipač pa boj proti socialnim krivicam, ako se v tovarni pojavljajo. Organizacija naj polaga boju proti nezavednosti isto pažnjo kot boju za materi-elne 'dobrine delavstva. V Cinkarni je sklenjen mir. Dogovorjeni sporazum naj bo za obe strani svet. Sporazum se mora do potankosti izvajati. V tej dobi pa bo organizacija morala skrbeti za izobrazbo delavstva, da bo znalo zagovarjati svoje upravičene težnje. Delavstvo ne sme sedaj postati brezbrižno, češ, saj smo dosegli, sedaj je pa itak vse v redu. To bi bilo zmotno. Dokler bodo poštojale socialne razlike v človeški družbi, bosta potrebna čuječnost in obramba. Zato mora biti ravno organizacija tista, ki čuva pridobljene pravice, usmerja delavko gibanje in delavstvo vzgaja v zavednosti. V tem je moč in sila delavstva. V tem je sila, ki pripravi delodajalca do tega, da upošteva sklenjene pogodbe an sporazume. Pliberšek Franc. Shod cinkarniškega delavstva, ki se je vršil dne 29. maja v gostilni »Amerika«, je bil lepo obiskan. Ker je bil predmet razprave predvsem poročilo o pogajanju v cinkarni za novo kolektivno pogodbo, je bila debata med delavstvom precej živahnejša kot običajno. S. Pliberšek, kot strokovnjak v teh vprašanjih, je v svojem dveurnem referatu Cinkarniškemu delavstvu Mezdno gibanje cinkarniškega delavstva je definitivno zaključeno na ta način, da se je v vseh vprašanjih socialne zaščite delavstva dosegel z zastopniki podjetja sporazum, ki jamči delavstvu temeljne plače, dopuste, razliko med temeljno plačo in hranarino v slučaju bolezni za 7 dni, zaslužek v slučaju orožnih vaj, povrnitev izgube zaslužka v slučaju smrti sorodnika, v slučaju poklica pred sodišče itd. Tudi mezde pbsameznih kategorij' so zvišane; v enem primeru za Din 3, v drugem za 1 Din, tako, da noben delavec v najnižji kategoriji ne bo zaslužil manj kot Din 30 pri 8urnem delu. Kategorije so bile reducirane od 9 na 5 kategorij. Na konferenci in na sestanku, dne 29. maja je cinkarniško delavstvo soglasno sprejelo kolektivno pogodbo, ugotovilo, da je pogodba dobra lin koristna za delavstvo in da od leta 1921 ni imelo tako ugodne delovne pogodbe. Zahvala, čeravno je bila iznesena, ne igre ne meni in ne ostalim delavskim, zastopnikom. Res je, da sem z ostalimi sotrudniki vred zastavil vse sile, da se je sklenila povolj na kolektivna pogodba. Resnici na ljubo pa moram ugotoviti, da je delavstvo samo spoznalo, da mora biti delovno razmerje točno urejeno in da je temu spoznanju primerno uravnalo 'tudi svoje zadržanje. Tudi delodajalec je pri pogajanjih pokazal precej do- I natančno razložil potek pagajanj, ožigosal pa bre volje. Kar se pa tiče sodelovanja organizacije S. M. R. J., priznam kot funkcionar strokovne organizacije, da igra vedno in povsod najvažnejšo vlogo. Delavstvo naj ne pričakuje, da bo organizacija igrala »horuk-politiko«. Organizacija mora razven socialno-,gospodarske politike skrbeti tudi za vzgojo članstva. Sele takrat bo delavstvo uživalo sadove težko priborjenih kolektivnih pogodb in mezdnih dogovorov, kadar bo pravilno razumelo položaj in znalo ceniti napore, ki so potrebni za dosego uspehov. Kadar bo delavstvo (prežeto organizacijskega dtuha, kadar se bo zavedalo dolžnosti in pravic, tako v organizaciji, kot pri delu, tedaj se bodo šele lahko odpravile doklade, premije, pavšali in akordi, ki niso nič drugega kot priganjaški sistem brez paznikov. Organizacija ne more voliti osebne go- je tudi one delavce, ki so vsled svoje dvoi-stranske vloge zakrivili, da 'se ni doseglo vsega, kar bi se lahko pri popolni enotnosti delavstva. Prečitano in raztolmačeno kolektivno pogodbo je vzelo delavstvo na znanje, in s tem zaključilo dolgotrajno borbo s podjetjem. Shod je vodil starešina zaupnikov s. Plankar, ki je navzoče vzpodbujal k nadalj-namu delu za strok, organizacijo. S. Bence pa je pozival delavstvo, da si zgradi organizacijo, da bo v slučaju potrebe zmožno boljše braniti svoje pravice. Svit. Hrastnik Ustanovni občni zbor »Vzajemnosti« v Hrastniku. V nedeljo, dne 7. junija ob 8. uri dopoldne se bo vršil ustanovni občni zbor »Vzajemnosti« 1 Hrastnik, »Vzajemnosti« II pa ob 10. uri dopoldne (steklarna). Občnega zbora se udeleži delegat zveze s. Štukelj. V?A 'G, »a- Leše-Prevalje. Na ustanovnem občnem zboru 24. maja je bil soglasno izvoljen ta-Je društveni odbor »Vzajemnosti«; Predsednik Štefan Zalaznik, nam. Ivan (Dretnik, tajnik Ivan Ivartnik, nam. Anton iKret, blagajnik Anton Perovnik, nam. Alojz Brunker, odborniki: 'Ivan Šrot, Adolf Garber, Stanko Miki, Ivan Jovan, Avgust Praznik in Greta Brunker; nadzorstvo: Koren Pavel, Stanov-šek Henrik in Gaberšek Franc. 30. t. m. smo imeli članski sestanek na Lešah, kjer nam je tajnik glavnega odbora »Vzajemnosti« s. Štukelj razložil vse smernice za naše delovanje in dal vsa potrebna pojasnila. Črna. V nedeljo 31. maja smo imeli lepo obiskan ustanovni občni zbor »Vzajemnosti«, na katerem je najprej poročal za glavni odbor s. Štukelj. Po sprejetju pravil je bil soglasno izvoljen ta-le odbor; Predsednik Raušer Anton, nam. Freimuth Simon, tajnik Logar Ivan, nam. Knez Franc, blagajnik Sto-pajnik Miloš, nam. Sterže Franc, odborniki: Havnik Andrej, Eisinger Vinko, Sterže Mal-ka, Prevalnik Jože, Trbovc Franc in Knez Marija, v nadzorstvo: Hribernik Ivan, Sekavčnik Ana in Ipavic Jože. Po kratki debati, v katero so posegli zlasti ss. Eisinger, Knez in Feimuth, in po prečitanju vseh članov se je zaključil lepi občni zlbor, ki je pokazal, da bo imela »Vzajemnost« še več članov kakor »Svoboda«, ker bodo stopile v njene vrste posebno sodružice. Celje. Društvo »Vzajemnost« smo pri nas ustanovili 28. maja. Ustanovnega občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik glavnega odbora s. Štukelj in sodrug iz Laškega, kjer prej »Svobode« še ni 'bilo, pa bo zdaj močna »Vzajemnost«. Soglasno se je izvolil sledeči odbor: Predsednik Oset Franc, nam. Škorjanc Jos., tajnik Godnik Viktor, nam. Vernik Cvetko, blagajnik Božič Alojz, nam. Kobola Fr., gospodar Poklšek Karl, odborniki: Seničarjeva Hermina, Valenčič Josip, Pilih Štefan, Borštner Jos. in Goršek Anton, nadzorstvo: Vodopivec Jaka, Goručau Josip in Glas Edvard. — V debati, v katero so (posegli ss. Godnik, Vodopivec, Oset, Seničarjeva, Vernik i. dr. se je pokazalo, da bo deloval največ pevski zbor in dramatični odsek, za jesen pa želimo prirediti delavsko in dramsko šolo. Trbovlje Zaupniki vršijo vestno svoje dolžnosti V četrtek, dne 28. maja se je vršil v Delavskem domu v Trbovljah sestanek članov II. skupine, ki so se (ga udeležili rudarji iz vseh revirjev trboveljskega rudnika v takšnem številu, da je bila velika dVorana nabito polna. Navzoč je bil tudi zastopnik Rudarskega glavarstva inž. g. Zupančič. O ipoložaju rudarjev, o uspešnem delovanju zaupnikov II. skuipine na polju gospodarske in socialne zaščite delavstva, o delu na kulturnem polju, prirejanju tečajev, predavanj itd. je poročal načelnik II. skupine s. Pliberšek. Zaupniki II. skupine so izvršili mnogo intervencij in delegacij. Zlasti omembe vredno je delo H. skuipine in načelstva za sanacijo Bratovske skladnice, za zaposlen je rudarjev v zvezi s povišanjem dobave premoga za državne železnice iz rudnikov v Dravski banovini, za ureditev dela v praznovalnih dneh in sploh na vseh ipolijih, kjer je bilo treba ščititi pravice in interese rudarjev. Vsi rudarji so o požrtvovalnem delu delavskih zaupnikov prepričani. Samo par ljudi, ki mrzijo strokovne organizacije in funkcionarje II. skupine, še hoče v kalnem ribariti med rudarji. Vztrajno in zares nesebično delo zaupnikov in organizacije jim seveda njihove temne in škodljive načrte stalno prekriža. O sanaciij Bratovske skladnice je poročal načelnik lokalnega odbora s, Murn, ki je obenem tudi predsedoval temu velikemu rudarskemu zborovanju. O načrtih in delavskih predlogih glede minimalnih mezd je še poročal s. Pliberšek, ki je izjavi!, da se II. skupina Rudarske zadruge priključuje »snovnim načelom Delavske zbornice in strokovnih organizacij glede rešitve tega viprašanja. Zborovanje je poteklo v najlepše-m redu in se je veličastno zaključilo, kakor vsako zborovanje, ki je v korist rudarjev. »Prijatelj Prirode« priredi na praznik (v četrtek) 11. junija izlet v Savinjsko dolino. (Hoje v eno smer 3 in pol ure.) Izleta se udeležijo ,po možnosti tudi sodrugi iz Hrastnika. Snidemo se s sodrugi iz Zabukovce in Št. Pavla. Odhod ob 5. uri zjutraj od Del. doma. Pridite v čim večjem številu! »Počitniški dom« in »Prijatelj Prirode« spriredita v nedeljo, dne 21. junija večji izlet na Mrzlico. Ker pridejo ta dan tudi sodrugi iz Kranja na Mrzlico, vabimo 'tem .potom vse bližnje organizacije, da ta dan opustijo svoje prireditve in se udeležijo tega izleta. Poleg pevskih zborov bo sodelovala tudi rudarska godba iz Hrastnika. — Družnost! Senovo pri Rajhenburgu Koruza. Dragi -sodrug urednik! Ker si zelo daleč od našega kraja, ne moreš sam videti in slišati, kaj vse je pri nas novega. Zato Ti pošiljam tukaj nar vrst. — Pri nas so nedolgo tega delili koruzo, ki jo je nakazala banska uprava. Ker smo na Senovem sami »ne,poštenjaki«, so jo delili v Rajhenburgu. Da pa bi jo kateri ne dobil po krivici, jo morajo vsi brezposelni odslužiti ipri gradbi nove banovinske ceste (katero delajo že 3 leta 1 km). Do tukaj je vse v redu. Toda, koruze so dobili tudi razni obrtniki, kot »delanezmožni«. Dva peka (pa ne na Senovem) sta jo dobila 40 kg, ker sta posodila vreče. (Ali jo je kdaj poprej tudi rudniški konzum mogoče dobil, ko je posojeval vreče in jo vozil z rudniško železnico na Senovo?) Občinske volitve so razpisane, Ker smo torej pred volitvami prosimo gg. od' srez-kega cestnega odbora, da si ogledajo, most med rudniško restavracijo in Delavskim domom na Senovem. Zlasti, da si ig. L., največji agitator Jeruzalemcev in bodoči obč. tajnik ne ibo zlomil noge. Za nas rudarje, ki hodimo ponoči v in iz službe in pa za šoloobvezne otroke, tako ni nevarnosti, kljub temu, da je odprtina med -mostnicami široka 80 cm in gre čez ves most. Ker smo pa najb»’j točni plačevalci davkov, zahtevamo takojšnje popravilo mostu. Delavstvo bo že vedelo komu oddati svoj glas 29. junija. Glasovali bomo vsi za »Združeno delavsko-kmečko listo«, katero bomo pra-vočasnp objavili. Zveza, rudarjev sklicuje strokovni shod v četrtek, dne 11. junija t. 1. ob 3. uri pop. v prostorih Delavskega doma na Senovem. Govorilo se bo o načrtu zakona o minimalnih mezdah in o sanaciji pokojninske blagajne bratovske skladbice. Poročal bo s. Arh iz Zagorja. Pridejo naj tudi brezposelni, ki plačujejo priznalnino. Borovnica Podružnica lesnih delavcev v Borovnici bo vprizorila v nedeljo, dne 14. junija ob 20. uri zvečer na dvorišču gostilne »Mavec« v Borovnici J. Moškričevo socialno diamo »Rdeče rože«. Za Borovnico bo ta prireditev vsekakor nekaj novega. Zato naj nihče ne zamudi te prilike! Kranj Delavci in delavke, udeležimo se v polnem številu ljudskega zborovanja akcije za razširitev bolnice v Ljubljani, ki se vrši jutri 7. t. m. ob 9. uri na Glavnem trgu. Govorili bodo med drugim tudi zastopniki delavskih strokovnih organizacij. Zavedajmo se, da posledice pomanjkanja prostorov v bolnici nosi predvsem delovno ljudstvo. Potrjena pravila. Pravila kulturnega društva »Vzajemnost« je oblast vzela na znanje. Kdaj bo ustanovni občni zbor, sporočimo pravočasno. Pozor stavbinski delavci! Razmere, v kakršnih se nahajamo stavbinski delavci, so nevzdržne. Majhne mezde nam ne dovoljuje, da bi se pri našem težkem delu do-voijno hranili. Z vsakim dnem je sleherni stavbinski delavec bližje času, ko bo onemogel, navezan na miloščino dobrih src. Zato se vprašujemo: ali hočemo človeško življenje, ali naj kljub zaposlitvi živimo v pomanjkanju in dočakamo zimo zopet brez obleke in brez sredstev? Tega, mislimo, si nihče ne želi. Zato stopimo v boj za naše pravice! Vsak stavbinski delavec naj ve, da je rešitev tega vprašanja v naših rokah. Organizacija je edino orožje, s katerim bomo dosegli naše zahteve. Tudi drugod po svetu, kjer delavci niso več samo delovna živina, so svoje pravice dosegli potom strokovnih organizacij. Posnemajmo naše sodruge v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani in drugod, ki se potom organizacije borijo za večji in boljši košček kruha. Ker so bili v svojih zahtevah enotni, so v Naicenejše in najboljše vino kupiš od 5 litrov naprej pri IVANU BAUMANU, vinogradniku v Št. liju v Slovenskih goricah. Oddaja vina pri kolodvoru po Din 4.— liter. Zn Telovo Sandali od štev-18 do 25 po Din 16*— naprej Nogavice v vseh barvah od Din 2*50 „ Vsemu delavstvu iz tovarn in drugod se pri nakupu odšteje 5 do 10 °/0. Za obilen obisk se priporoča ERst). hiša .Luna1, Maribor, samo Gtavni trg Ih borbi tudi že več ali manj uspeli. Tudi naši sodrugi v Ljubljani so prisilili podjetnike na pogajanja, in ker pogajanja niso uspela, so bili primorani stopiti v stavko, da s tem dosežejo upoštevanje svojih zahtev. Znano vam je, da tudi v Kranju obstoja organizacija stavbinskih delavcev. Treba je, da se vsi do zadnjega organiziramo in tako tudi mi stavimo podjetnikom zahteve, ki bi vsaj delno odgovarjale našim življenjskim potrebam. Stavbinski delavci. VAŽNO! Ravno za Vas smo se založili z ogromno izbiro damskih in moških plaščev kot Trench-Coutov ter vseh vrst oblek, po neverjetno nizkih cenah! — Oglejte si zalogo in prepričajte se! »TIVAR«, prodajalna Kranj. Trlli Še o športu ki ni šport. Zelo smo se začudili, da je »Jutro« zadnjič še v ponedeljek poročalo o neljuben incidentu, ki se je pripetil na siportnem igrišču. Mi poznamo marsikatere incidente iz poročevalčevega tabora, ali takrat mu ni šlo za vrstice in je previdno molčal. Tudi veliko ibolj važne in potrebne stvari bi bilo treba dati v javnost, pa poročevalec molči, ker niso delavske institucije in delavstvo prizadeto, ampak kakšni bolj nobel ljudje. Jesenice Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Vstajenje« po slovitem Tolstojevem romanu. Med dodatki tudi barvana Happy »Kitajski slavček«. — Sledi za praznik socialni film: »Naš vsakdanji kruh«. Zabukovca Ustanovni občni zbor Del. kult. društva »Vzajemnost« bo v nedeljo, dne 14. junija ob 3. uri popoldne v prostorih s. Zupanca. Vabljeni vsi sodrugi in -sodružice ter prijatelji delavsko-kulturnega gibanja, zlasti mladina. Družnost! Predlagatelji. Pevske-glasbeni odsek »Zarje« priredi ob ustanovitvi Del. kult. društva »Vzajemnost«, dne 21. junija ob 4. uri popoldne na vrtu s. Zuipanca v Megojnicah pevski koncert. Ker je lepa prilika za izlet v našo dolino, vabimo vise sosednje pevske zbore in simpatizerje delavskih prireditev. Družnost! ioitanj Poišči si drugega gospodarja, Jernej! Firma Woschnagg sprejema nove delavce, starim, celo takim, ki so si v tovarni nakopali bolezen, pa pravi, da je zanje tovarna zaprta. Zakaj? Morda zato, ker so bili organizirani, ker so se zavedali, da je njihovo mesto v delavskem gibanju? Kdo bi mogel misliti, da bi firma koga radi tega ne hotela sprejeti v delo. Kar vprašajte, firma vam bo rekla, da ima druge tehtnejše razloge. Tako tehtni so njeni razlogi, da je ne more spraviti iz ravnotežja niti vprašanje: kaj ho z družinami teh revežev. Delavstvo je pozabilo postaviti se v bran, ko se je izvršila 40 do 50 odst. redukcija mezd. Ker se je firmi eno posrečilo, je prišla še po drugo. V času, ko so gospodje firme vzpostavili svojo absolutno avtoriteto, seveda ne rabijo ljudi, ki bi hoteli, da bi obveljala včasih tudi njihova beseda. Obisk g. bana. Dne 27, maja je ban g. dr. Natlačen obiskal tudi Šoštanj. G. ibana so pričakovali na glavnem trgu: občinski odbor šoštanjske in okol. občine, gasilska društva, učiteljstvo ,s šolsko dec o, -p-redstojni-štvo tuk. držav, uradov in nekaj občinstva. G. župnik je banu izrekel zdravico v takem smislu, kakor, da res cerkev odpravlja krizo in hoče osvoboditi delovno ljudstvo izpod kapitalističnega jarma. — Mi pa pravimo: dva tisoč let ste imeli časa! Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem Delavskemu kolesarskemu društvu na Pobrežju kakor tudi Centrali kolesarjev v Mariboru za podporo Din 100.—, ki sem jih prejel ob priliki moje brezposelnosti. So-drvili, ne bo pozabljeno! Družnost! Rajšter Anton. GuSlanj Pripravljalni edber podružnice »Vzajemnosti« sklicuje svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, 7. maja ob 9. uri dop. v prostorih pri Seladejm Vse somišljenike vabimo, da se ga udeležijo, zlasti tudi žene in dekleta. — Družnost! Napak ga je razumel! Kmet sedi v gostilni pobožnega gospodarja, 'la vpraša kmeta, če bo tudi on za birmanskega botra. Kmet pritrdi: I seveda bom, in še celo dvema!« -Nato vpraša gostilničar, čc ve, da je g. župnik oznanil, da se mora vsak boter poprej naučiti kaj je sveta »kri-zma«, če tega ne ve, da ne more biti boter. Kmet se razjezi: »Kaj, kdo pa bolj občuti in ve kaj je .kriza’, če ne kmet!« Gostilničar ga miri ter poučuje, da ne misli »krize« temveč »kriz-mo«. A kmet se jezi še bolj in pravi; »Če je epa tako, -potem naj pa le župnik sam- botruje vsem otrokom!« -—G ost. Slovenska Bistrica Izlet delavskega kulturnega društva »Vzajemnost« iz Zg. Bistrice in Ptuja na Boč je prav dobro uspel. Iz Stolpa so donela delavske pesmi. Na trati pa se je razvila prav prisrčna zabava, saj smo bili svoji med svojimi. Želeti je, da se drugič sodrugi in sodružice snidemo v še večjem številu. — Družnost! Bel, kult. društvo »Vzajemnost« Zg. Bistrica priredi dne 14. junija izlet po vodni drči do Ruške koče, odtod do Mariborske koče, čez Sv. Martin nazaj -v Zg. Bistrico. Scbruigi -in sodružice, udeležite se tega izleta vsi! Družnost! Delavski pravni svetovalec Predajanje blaga po domih je nedopustne, — Take kupčije so nične Zastaranje. Rubež rudarske mezde (§ 143 -do 145 obrtnega zakona. Zabukovca.) Vprašanje: V letih 1929 do 1930 je trgovec ponujal po -hišah blago in sem nakupil za čez 500 Din. Nekaj sem plačal, 290 -Din pa sem ostal dolžan, ker sem bil do -lani brezposeln. Se-daj me trgovec toži na plačilo iza 457 Din in še 6% -obresti zahteva. Zaslužim komaj Din 26 dnevno pri -rudniku, za hrano moram dati Din 400 mesečno in še za alimente Din 80, tak-o da -mi ne ostane ničesar za plačilo -dolgov. Kaj mi je storiti? Odgovor: Po §u 143 obrtnega zakona smejo iskati trgovci in -obrtniki naročila za kolo-nijalno in špecerijsko, manufakturno, konfekcijsko, galanterijsko blago in perilo samo ipri podjetjih, ki s tem blagom trgujejo. Pri drugih osebah smejo iskati naročila samo na poziv po svojih potnikih. Pri zasebnikih, kot -ste na primer Vi, torej ne smejo t-rlgovci ponujati in prodajati blaga in- so take kupčije nične, t-o je neveljavne. Tudi dolgovi iz takih kupčij se ‘Vsled tega sploh ne morejo iztožiti. Izrežite si tega pravnega svetovalca iz »Delavske Politike« in pokažite pri razpravi sodniku, ter ugovarjajte, da je v smislu tega zakonskega določila tožba trgovca proti Vam nedopustna in se naj zavrne ter obsodi trgovec v plačilo Vaših stroškov. Če je -dolg nastal že -v letu 1929—1930 in je torej star več kot 3 leta, ter v zadnjih treh letih niste ničesar plačali na račun dolga, ali -obljubili trgovcu plačila, ali sicer priznali terjatve, pote-m je ista v smislu §a 1486 občega državljanskega zakona tudi že zastarana in se mora tožba zavrniti povrh tega še iz te-ga razloga. Če pa ste -bili morda medtem že obsojeni in ste vsled tega zamudili go-rnj-e ugovore ipri razpravi, Vam kljub temu trgovec za svojo terjatev ne -more zarubiti mezde pri rudniku, ker je -po -rudarskem zakonu mez-da rudarjev izrecno izvzeta iz rubeža, torej nerubljiva. Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Cioronisk®. r.z.zo.z. na Jesenicah vabi na temelju §. 26 in 33 svojih pravil na redna članska zborovanja in na redni občni zbor zadruge Redna članska zborovanja se bodo vršila po § 23 zadr. pravil za posamezna o-ddaja-lišča kakor sledi: Sava: v četrtek, dne 25. junija 1936 ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Delavskega doma na Savi. Jesenice: v torek, -dne 23. junija 1936 ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Delavskega doma na Savi. Koroška bela: v petek, dne 26. junija 1936 ob 7. uri zvečer v zadr. gostilni »Pri Konjiču« na Javorniku. Borovlje: v sredo, dne 24. junija 1936 ob 7. uri zvečer v zadr. gostilni »Pri Konjiču« na Javorniku. Mojstrana: v nedeljo, dne 21, junija 1936 ob 3. uri pop. v prostorih hotela Rabič v Mojstrani. Dobrava: v -pondeljek, dne 22. junija 1937 -ob 7. uri zvečer v prostorih, ki jih določi krajevni odbor. Gorje: v nedeljo, -dne 28. junija 1935 ob 3. uri p-op. v prostorih Zadružnega doma v Gorjah. Dnevni red teh zborovanj je sledeč: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika krajevnega odbora. 2. Poročilo zastopnikov osrednjega vodstva zadruge. 3. Volitev krajevnega odbora in delegatov za občni zbor. 4. Predlogi, raznoterosti in slučajnosti. REDNI OBČNI ZBOR se bo vršil v nedeljo, dne 5. julija 1936 ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Delavskega doma na Savi s sled. dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbeira. 2. Porcči-lo načelstva o delu v 1. 1935 in predložitev računskega zaključka za poslovno leto 1935. 3. Poročilo nadzorstva -in odobritev računskega zaključka ter tozadevnih k temu spadajočih predlogov nadzorstva. 4. Nadomestna volitev v načelstvo. 5. Nadomestna volitev v nadzorstvo. 6. Ev.-sprememba pravil. 7. Sklepanje o predlogih in razno. Opomba.: Če bi občni zibor ne bil sklepčen, se vrši 14 dn-i kasneje ob istem času in na istem kraju -drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen -brez ozira na število navzočih -pooblaščencev. Po § 23 tvorijo vsi člani, ki stanujejo v območju enega oddajališča, člansko zborovanja zadružnikov dotičnega oddajališča. — Vsako člansko zborovanje je sklepčno, če je navzoča vsaj polovica zadružnikov, ki v tem oddajališču redno kupujejo, ali pa so drugače redni in polnopravni člani zadruge. Če ob določeni uri ni navzoče za sklepčnost potrebno število zadružnikov, se vrši pol ure kasneje novo člansko zborovanje, ki je sklepčno brez ozira na število navzočih. S tem je tc drugo člansko zborovanje že objavljeno. Po § 24 izvršujejo člani svoje pravice na občnem zboru -preko svojih pooblaščencev (delegatov), ki jih izvolijo članska zborovanja vsakega c-ddajališča za občni zbor od vsakih načetih 25 kupujočih ali polnopravnih članov po enega. Nadzorstvo. Načelstvo. * % I OBLEKE Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.