C C. Pout Hie. Esce ogni me+coledt g vanerdt — 13 maggio 1927 Posamezna it«vilk* 25 stoilr.k It ha)* vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L. * pol leta 8 » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Nt raročila brez dot poslana naročnine sc nc moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. ^Hb ^m^a^aml ä^a^a^a^av ä^aa\\\W'.m^aWWWWW^aaW^a^^a^amBKs Manama ^aWWWWv^D mBaaawFm^aaWWm ^aamawB ^aWWwr ^aaWWW^aaWWWW^r ^^L^L^LW^L^L^L^M JamBr' J^aWWw^aWmaam st. 38 V Goricit v petek 13. maja 1927. Leto X. Nefrankirana pisma 3n ni sprejemajo. Ogls-.ii sc tačunajo po dogo» voru in se plačajo v naprej. — List izdej« konsorcij »Gor. Sim* le*. — Tisk Katoliikt tiskarne v Gorici. Ri» va Piazzutta it. 18. Upruva in uredniitvo: ulica Mameli Itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 30t- Fant - fantom. Od zavednega našega fanta z dežele smo prejeli rwslednji čla? nek. Priobčujemo ga brez posebnlh pripomb. Saj članek sam z zgovov no in iskreno besedo graja hibe, ki so se v škodo nase celokupnosti razpusle rued mhidino. Z radostjo rnoramo samo podčrtati, da naše svarilne besede niso padle na ne- plodna strnišča. V mladini zmat gujeta zrela misel in skrb za pvU hodnje dni. Krešejo in kujejo se značaji. Svetla, neporušna pot a se odpirajo v bodočnost. Saj so sir- njene vse naše želje, je sklesana vsa naša volja: smo in ostanemo! Urednistvo. Ako količkaj zasledujemo pisa* nje časopisja ter opazujemo življc* nje po naši deželi, nas mora ob tern branju in lastnem opazovanju obiti resna žalost. Vzemi v roko slcherni časopis in preglej njegove kolone, gotovo boš našel več ali manj rcsne opomine na nas — fantc. In zakaj? Odkrito si sami priznajmo, da so ti opo* mini na nas popolnorna opraviče* ni, le žal, da najdejo in naletijo ve* cinoma na gluha ušcsa. In v čem jc ta naša velika. napaka! Pies in zapravljanjc! To, kaj nc, fantje, je pri nas žc stara pesem, brcz katcre si skoro nc moremo misliti zabave. Toda skrajni čas je, da že enkrat vendar pričnemo z vso resnobo od* ločcn boj proti tcj nemoraini raz* vadi, katera se je globoko vkore* ninila nc le v naša mcsta, trgc in večje vasi, pač pa tudi že v najsiro* masnejšc vasice. Nepotrebno bi skoraj bilo na tern mestu znova razpravljati o vseh zleh posledicah, ki pretijo našemu življu radi tega našega ncpremišljencga ravnanja, kcr to dan za dnem ponavlja naše časopisje, posebno še »Goriška Straža«, katera vodi res dosleden boj proti pogubni plcsni norosti. Vendar hočcmo poudariti še enkrat to, o čemur je prepričano vse res* no zavedno ljudstvo, da je poleg vrcmenskih nczgod in slabih lctin, ki nas obiskujejo zadnja leta, ples* na norost in kar je z njo v zvezi, največja in najresncjša nevarnost za naš splošni gospodarski obstoj. To je jasna, neizpodbitna resnica, o katcri jc lahko prepričan vsakdo, ki to opazuje. Z vseh strani čuje* mo opomine in z lastnimi očmi vi* dimo vsestransko škodo, ki si jo Kami prizadevamo, toda vse nič; ne poslušamo ne na desno ne na lcvo in drvimo z vso močjo proti brez* nu. — Fantje, iztreznimo se že enkrat in čujmo ter upoštevajmo resne opo* mine, ki jih slišimo od raznih stra* ni. Prav gotovo tudi nam ni v čast, da se toliko čita o tej zadevi v ča* sopisju. Oprimimo se z vso vnemo prosvetnih društev in tarn z vnemo delujmo ter se kulturno dvigajmo, da bo našc časopisje v tem oziru poročalo v svet veselejše in za nas častnejše reči. Pazimo po društvih skrbno na to, da se ne bodo prire* juli nikaki plesi, kajti društvo, ki kaže svoje delovanje v tem, da prireja plese, je brezdvomno na* ravnost škodljivo in boljšc jc, da taka društva zginejo. Kjer imatc v društvih .qodbe, fantje, naredite sklcp, da vaša ^odba pri javnih pie* sih ne sodelujc. Mo^oee bostc s tem scm in tja kako lirco zaslužka zgu* bili — po eni strani — toda gotova stvar je pa, da si po drugi strani mnogo več pridobite. Ako bi naše godbe v tem oziru naredile odločen korak, bi mnogo pripomogie, da se ta pogubna plcsna strast znatno omeji. \rse polno zgledov, dokazov in oiiominov bi še lahko tu naštcvali, kako sc nam je mogoče odtujiti tej vkoreninjeni strasti, toda zdi se mi nepotrebno, ker je to gotovo že vsa* kemu znano. Treba jc le resne in krepke volje in to predvsem pri nas ! fantih, ker če se bomo mi spame tovali in doumcli, da je treba ubra ti drugo pot, si tudi dekleta ne bo do upala temu ugovarjati, akorav* no danes — kot se od nekod sliši — ne zaostajajo v plcsncm norenju prav nič za nami. Pripoznati pa moramo, da je že precej vasi po naši dcželi, kjer so plcse popolno* ma odpravili — in teh vasi ni prav malo! Vsa cast jim! Zato pa, fantje, naredimo sklcp, da se mora to zgoditi v sleherni vasi, da hočemo z vsemi močmi de* lati proti tej grdi plesni razvadi, katera jc v obilni meri sokriva da* našnjih razmer. Iščimo si zabave v lepih dramatičnih predstavah tcr pridno čitajmo knjige in naše easo* pisje! Najodločnejc pa napovejmo boj vsakemu plesu in čezmernemu po* pivanju, ker nas vodi v neizogibno propast. Fant z dežele. Kaj se godi po sveiu? V zvczi s kitajskimi homatijami se večkrat čuje o Japonski. Kakor druge zapadne velesile, tako se sku* ša tudi ta vzhodna velesila okoristi* ti na račun velikega ncbogljenčka Kitajca. Koliko se ji bo to posrečilo je pac odvisno od ostalih velesil, posebno od Amerike in Anglijc, ki s svojim nožcm režejo kitajsko pogačo. Te dclijo posamezne kosce ostalim dr* žavam, pa naj je tem delitev po volji ali ne. Najmanj jc seveda po volji Japoncem, ki sc čutijo pokli* cane, da igrajo med azijskimi na* rodi prvo vlogo. Zato iščcjo novih zvcz in se na tihem pripravljajo. Novi preokret v japonski zuna* nji politiki in razloge zanj popisuje znani francoski novinar Julij Sauerwein. Ta mož, ki je odkril madžarske sleparje s ponarejenimi hiinkovci, je posiun od nekatcrih ve* likih cvropskih časopisnih podjetij na dalini vzhod študirat tamošnje razmere in poročat o njih v cvrop* ske dnevnike. Sauerwein je šel pre* ko Moskvc, kjer jc obiskal kitajsko univerzo in imel razgovor z njenim rektorjem Kadekom; odtod je po* tovd prcko Sibirije na Kitajsko. Mudil sc jc 1c v sevcrnih krajih, ki so pod maršalom Tsang*tso*linom in je prišel celo do strahovalca se* vcrnc Kitajskc, ki je udaril s pestjo med razgovorom jczno po mizi in zavpil, da bo pometel vse boljše* vikc iz Kitajskc Iz Pekinga se je sprctni in izobraženi novinar vkr* cal na ladjo in odplul prcko Rume* ncgji morja v Tokio, prestolico Ja* ponske, dežcle vzhajajočega solnca. Od tarn pošilja v francoski vodilni dnevnik »Matin« in v dunajsko »Neue Freie Presse« svoje misli o Japonski in njeni novi smcri v zu* nanji politiki. Iz teh sestavkov scm posncl glavne misli današnjega po* litičnega razgleda. Rumena velesila. Ni je morda primcre v zgodo* vini držav, ki bi mogla podati sliko naglega razvoja japonskega cesar* j stva. Še prcd dobrimi pet in dvaj* i sctimi leti jc bila ta otoška država j v rokah starih fcvdalnih družin, ki so zvesto priscgalc na izročilo dc* dov in so se krecvito upirale vsemu, kar je prišlo od zapada. Zato so tu* di zaznamovana ravno v japonski zcodovini najbolj krvava prcganja* nja katoličanov konccm preteklc* ga stoletia.. Ko jc pa moe rajnega mikada stria objest fevdalnega plemstva, se je Japonska jcla civiiizirati. To je pa šlo tako naglo, da je marsikaj le na zunaj preplcskano s tujo bar* vo, zidovje je pa ostalo staro. Ker ni japonska civilizacija organično vzrasla iz japonskega ljudstva, zato nalctiš vsak korak na nasprotstva. Od Evrope ni Japonska prcvzcla kulturc, marvcč lc tehnično plat ci* vilizacije in pa moderno upravo. Pač še nekaj; in to jc vojaška or* gänizaeija. To slednjc jc dalo Japonski po* seben položaj. Ustvarilo je iz nje vzhodno, rumeno velesilo, ki jc žc no naravi določena za vodstvo v Aziji. Država vzhajajočega solnca leži prav na ugodni točki; na desno jo vabi ogromna ploskev Tihega oceana, na levici je pa kopna zem* lja, ki vabi japonski razmah tja do pod oltajskih srednjeazijskih višav. To svojo ugodno zcmljepisno le* go je Japonska tudi znala izko* ristiti. Toda ne prcko velesil, ki so se na azijskem vzhodu trdno vsidrale. Do svoje največje politične moči jc Japonska prišla v času zveze z Anglcži od 1. 1902.—1921. Tedaj jc Japonska porazila Kusijo in jo po* tisnila proč od kitajskih obali. To jc pa doscgla le s pomocjo Angle* ža, ki v Rusu vidi svojega stalnega nasprotnika, ki mu hodi v azijski zclnik. Po rusko*japonski vojni je Koreja pripadla Japoncem. Zapad* ne velesile so Japonsko od tcdaj že priznavale za scbi enakovredno. Po svetovni vojni so vse nemške tiho* morskc kolonijc padlc Japonski v naroejc kot zrelo jabolko. C.e bi ne bilo potresov in drugih naravnih nezgod, ki vsako leto skoro obisku* jejo Japonsko, bi ta država ne iskala več nobenih zvez. Rumeni strah. Toda politika sc je zasuknila dru* gačc. Nagli dvig rumene velesile je malce preplašil sosede na onem bregu oceana. Začelo se je politic* no trenje, ki jc privedlo do ostrega spora med Amcriko in Japonsko zastran majhnega otoka Japa. Na tem otoku sc namroč križajo vsc kabelske (prekmorski brzojav) zve* ze preko Tihega oceana. Razumlji* va je torcj borba med obema bre* govoma oceana za ta skalnati otočič. Iz prvega nasprotstva se je poro* dilo šc drugo. Japonci so rod, ki se nemara izmed vseh na svetu naj* bolj hitro množi. Vsako leto na* raste prebivalstvo za kakih 700.000. Že danes je vseh Japonccv prcko 78 milijonov. Na japonskem otočju se nc morejo vsi preživeti. Zato se jc treba oglcdati, kam bi poslali pre* višck prcbivalstva. V Korejo jih je dosti šlo. Toda tain jc tudi prcma* lo prostora. Najbolj pripravna de* žcla bi bila torej zapadna obal (od nas šteto) severnc Amerike. In res so se pričcli Japonci tja v veliki meri izstfljevati. Vcliko mesto San Francisco je postalo skoraj zgolj kitajsko in japonsko mesto. Tedaj se je polotil Amerike strah pred rumeno poplavo. L. 1905. sc jc usta* novila v Zcdinjenih državah sever* nc Amerike Liga za izključitcv vseh Azijccv. Amcriški kongrcs je prepovedal sprejemati japonskc otrokc v amcriškc javne sole. Ob* ramba pred rumenim strahom je šla še dalje. L. 1913. jc samo Kali* fornija izdala 40 postav proti Ja* poncem; v maju istega leta je pa prcpovedala vscm inozemeem na* kup zemljišč v Kaliforniji. Ravno ta mesec je pa dve leti, odkar je A* merika proglasila poseben zakon o priscljcvanju tujecv. Ta zakon pra* vi: Vsako leto se sme priseliti v Ameriko lc toliko število pripadni* kov gotove narodnosti, kolikor zna* ša 2 odstotka tistcga števila narod* nosti, ki je bila naseljena na ame* niškem ozemlju 1. 1890. Čc jc bilo n. pr. 1. 1890. v Ameriki nascljenih 1000 Japonccv, sc jih sme od 1. 1924. naprej naseliti lctno lc 20. To se pravi, da je s tem zakonom vsako priseljcvanjc Japoncev v Amcriko malodanc oncmogočcno. Zdaj pri* dejo pa še angleškc kolonijc. Av* stralija se je že pred vojno branila rumenokožcev, čeprav živi na nje širnem prostranstvu le 5 milijonov belih, jc avstralsko podncbje kot nalašč za Japonce. Izjemni zakoni za rumeno pleme vcljajo tudi v Južni Afriki in Indiji. Odprta vrata so le šc v Južno Ameriko, toda tu je pa naseljenih že toliko Italijanov in Nemcev, da se pripadnikom ru* menega plemena že iz naravnih razlogov ne bo mogočc semkaj pri* seljevati. Kam naj torej usmeri Ja* ponska tok svojih izscljenccv? To važno gospodarsko vprašanje osta* ne nerešeno in kar malce sumljivo je, da ni na dnevnem redu letoš* njega mednarodnega gospodarskega zborovanja. Posledice tega strahu. Zapostavljnaje Japonccv odstra* ni Amerike in Änglije Japonce bo* li. Čutijo se ponižane. Čudno mora biti razpoloženje v duši kakega japonskega zastopnika na medna* rodnih konferencah, ko soodločuje z zastopniki drugih velesil, ravno tistih velesil, ki njegovo pleme po drugi poti smatrajo za manj vredno. To dušno razpoloženjc pa dobi izraza tudi v politiki. Japonska da* nes ni več država v razvoju, mar* več sila, ki se lahko tudi mašeuje. Že v sedanjem sporu na Kitajskem vidimo, da ne drvi slepo za Angle* ži, marveč čaka lepo ob strani na svoj nujni delcž. Obenem pa skuša tudi izriniti Anglcža iz kitajskih tr* žišč. To bi se jim tudi posrcčilo, čc nc bi pFed mesceem dni doživela država velikanskcga trgovskega po* loma pri znanih podjetjih miljar* derke Suzuki. Šušlja se tudi, da so tega poloma na skrivaj krivi an* gleški in ameriški prsti. Stran 2. »GORIŠKA STRATA« Še bolj zanimive poslcdice odbi* janja Japonccv so pa drugc. Sauer* wein pravi, da išče Japonska zvezc — z Nemčijo in Francijo. Na prvi mah se to pač čudno sliši. Toda pomislimo, da druge državc Japon* ce odbijajo, v intcresu omcnjenih dveh držav je pa tudi, da se zve* žcjo z azijsko velesilo. Ta trozvcza bi imela za poslcdico, da bi se šte* vilni iaponski izseljenci lahko na* selili po francoskih kolonijah, ki so prav malo obljudene. Nemčija bi pa dajala stroje in svojo kemi* jo. Čc pride do trozveze, za katero so baje Japonci zelo navdušeni, bosta Anglež in Amerikancc debc* lo pogledala. Zgodovina svctovne politike se utegne za en list naprej obrniti. Veliko vprašanje je pa, ee si ne bodo Japonci rajc izbrali druge po* ti: otresti se slehernih zvez z zapa* dom in se postaviti na eelo azijske* mu gibiinju. Boljševizcm špekulira na to. üdtod njegovo prizadcva* nje, da zrevolucicnira azijske mno* žice. Potcm šele se ho zapad rao« nil tresti prcd rumenim s'trahom, ki ga ni znal na moder naein pritegni* ti v zaiednico vseh narodov. Okno v svet. Društvo narodov. Predsednik Strcsemann bo za 5. septembra sklical 8. sejo Društva narodov. Na dnevnem redu je tudi predlog, da se mora brž sklicati Društvo na sejo, če se pojavi kje kak konilikt. lzvoljene bodo tudi tri nestalne članicc Društvcncga od* bora. Te bodo: Čehoslovaška, Bel* gija in srednjeamcriška rcpublika Salvador. Časnikarska Mala antanta. Istoeasno z ministri dr/av, ki so članice Male antante, bodo zboro* vali tudi časnikarji, ki so udruženi v novinarski Mali antanti. Prcdscd* nik konritcja novinarske Male an* tante jc letos naš znanec Franc Smodej, bivši ravnatclj »Slovenca« in sedanji državni poslanec. Še tarn! Ker danes že povsod vre in kipi, so tudi v južnoameriški republiki Boliviji odkrili zaroto. Država je v obsednem stanju. Vlada očita opo* zicionalnim strankam, da so izzva* le študentovske nemire in da agiti* rajo proti predsedniku Silesu. Petdesetletnica neodvisnosti. V torek jc kraljcvina Komunija slovcsno praznovala petdesetletnico svoje državne neodvisnosti. Prej je bila pod tur.ško nadoblastjo. Muss solini je ob tej priliki rumunskemu ministrskcmu predsedniku Avare* scuju poslal častitke. »Dajte svobodno ustavo!« Ta klic širijo po Španiji skoraj vsi časopisi. Hudo prijcmljejo Pri- mo de Rivera in pravijo, da so na* loge diktature izpolnjene. Veliki list »Abe«, ki jc bil doslej diktator* ju zclo prijazen, pravi: »Naloge diktature so čez mero dovršene; e* dina njena dol/nost je še ta, da de* želi vrne njeno suvcrenost.« Odbori na gospodarski konferenci. Zadnjič smo v političnem pre* gledu obširncje poročali o medna* rodni gospodarski konferenci v Že* nevi. Zdaj so že tudi določeni od* i bori za posamezna vprašanja. Pred* scdnik komisije za trgovska vpra* j šanja je bivši holandski trgovinski I minister Colijn. Industrijskemu od* boru načeluje Cell Hodae, poljedel* skemu pa Jugoslovan dr. Oton Frangeš, vseučiliški profesor iz Za* grcba. Lepo odlikovanje! Polomijada nadnacionalistov. Vsi nemški listi, razen desničar* skih seveda, pišejo, da se je nedelj* sko zborovanje nemških hiperna* cionalistov v Berlinu popolnoma poncsreeilo. Današnja Nemčija noče več biti Viljemova Prusija. DNEVNE VESTI Desetletnica mašništva. Dne 3. maja je praznoval veleč. g. župnik Alojz Kodermac iz Volč desetetnico svojega mašniškega po* svečenja — čisto na tihetn, kakor j svojo novo mašo ki jo je daroval | pred desetimi lcti kot begunec v Poljanah daleč od svojih domačih, kjer je potem tudi eno leto službo* val. Takoj nnto je prišel kot ka* plan v Tolmin. Tu ga je čakal ] ognjeni krst: Tolminskem ostane' I v neizbrisnem spominu, kaj je on pred šestimi leti storil. Vse nje? govo službovanje je potekalo v znamenju boja. Odkar «••lužbuie, lahko rečemo, se še ni oddahnil. Bog ga ohrani v tem boju zdrave* ga. čilega! »Zbornik«. Neki katoliski inteligent nam piše: Izredno me razveseli, ko sleherni mesec prebiram »Zbornik«, to pre? krasno glasilo naše duhovšeine. Me* nim, da bi ga mogel s pridom pre* birati ne !le ciuhovnik katercmu je v prvi' vr.sti namenjen, marveč vsak naš inteligent. Tako polji-dno in obcnem globoko pisanega lista Slovenci zlepa nismo imeli. V maj* ski številki jc zlasii aktualen čla* nek o tisku in pa Kalanov o mor derni pastoraciji. Zdešarjevega ne smem pozabiti; zlasti pa tudi ne Rejčevega, kojega življerijsko silo bo ccnil v prvi vrsti tisti1, ki kaj poseza v delo naših organizacij... Davkoplačevalceml Na mestnem županstvu v Gorici je razgrnjen od 8. do 16. maja ime« nik davkoplačcvalcev za prispevke trgovsko * obrtni zbornici od oseb* ne dohodnine (imposta camerale sui redditi di Richezza mobile). In sicer se to tiče davkoplačevalcev iz priključenih obein: Standrež, Šempeter, Solkan in Ločnik. Radič se pripravlja. Vodstvo Hrvatske seljačkc stran* ke je izdalo okrožnico, kjer poziva Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) »Čudovito! In v kakšni zadevi?« »Rekla je samo, da se tiče vile v . . . « »Aha, vile v Enghienu! Torej ve, da sem zapleten v zadevo. Mora vedeti, če se obrača sem ...« »Nisem mogel ničesar iz njc spraviti, toda pustil sem jo kljub temu noter.« »To je bilo tudi modro od tebe. Kje je?« »V Siilonu. Sem prižgal luč.« Lupin stopi brž skozi predsobo in odprc vrata v salon. »Kaj pa eenčaš?« reče slugi. »Tu ni nikogar.« »Nikogar?« ponovi Ahil, ki je brž pritckel. V resnici v salonu ni bilo niko* gar. »Ah, resnično! To jc pa žc be* dasto. Prcd dobrimi dvajsetimi mi* nutami sem bil še tu in sem iz pre* vidnosti pogledal. Tu je sedela!« »No, kje pa si bil med tem, ko je ženska čakala?« »V veži, gospod! Niti za eno se* kundo se nisem odstranil. Moral bi jo vidcti, čc bi šla proč.« »In vendar jc ni več tukaj...« »To ... to ...« jeclja sluga obup* no. »Najbrž se je naveličala in je šla; toda kod?« »Kod?« reče Lupin. »Za to pac ni treba biti čarovnik. Skozi okno. Saj je še napol odprto ... v pritlič* ju smo, zvečer je ulica prazna, to- re j ...« Prcišče vse okoli, če ni morda kaj vzela ali premaknila. Siccr pa ni bilo v sobi nobene vrednosti, nobe* nega važnega papirja, kar bi raz- jasnilo nenadni odhod ženske. »Ni danes nihee telefoniral?« »Ne.« »Nobcnega pisma z vecerno pošto?« »Pač eno, z zadnjo pošto.« »Sem ž njim!« »Položil sem ga kot navadno na kamin v vaši spalnici.« Lupinova spalnica je bila poleg salona, toda Lupin je vmesna vrata ukazal zapreti in je moral skozi ve* žo hoditi v spalnico. Lupin odpre elektriko in brž za* vpije: svoje okrajnc organizacijc, da mo* rajo do 15. maja določiti kandidate za nove volitve. Od novih kadida* tov r,;\ Radič zahtcva, da mora jo imeti gotovo stopnjo izobrazbe, da morajo biti v okraju dovolj priljub* ljcni. V prvi vrsti je trebn kandi* ciirati kmete, če teh ni šelc trgovce ¦Ai razumnikc. Strogo je pa treba paziti na to, da niso bili kandidati prej v kaki drugi stranki. Kljub vscm tcm pripravp.m p:i kaže, da bo Radic pri prihodnjih volitvah nekaj izgubil. Tečaj za cepljenje. Vinorejski oddclek Kmetijske sole v Gorici sporoča. da sc bo v pondeljek 16. maja vršil v dežclni drevesnici via Trieste 43 javen praktično teoretični tcčaj za cep* ljenje trt v živo. Tcčaj prične ob devetih. Udeleže se ga lahko vsi vinorej'ci. Nož naj pri ne sejo s seboj. Zlatomašnik. V pondeljek 30. t. m. bo papezev državni tajnik kardinal Peter Ga* sparri obhajal slovesno svojo zlato mašo. Kardinal Gasparri je danes na svetu eden izmed diplomatov, ki imajo največji vpliv. Zato ima do* sti smrtnih sovražnikov, še več pa pristašev. Burja. V sredo popoldne je gospodarila po Vipavski dolini silna burja. Na* pravila je mnogo škode po sadnem drevju in prezgodaj otresla zlasti mnogo črešenj, polomila mnogo trt* nega mladja ter pokončala marsi* kje poljske sadeže (fižol, grali itd.) Skoda, ki jo je napravila, je prav o beutn a. Prihodnje porotno zasedanje se prične 30. t. m. in bo trajalo do 13. junija. Za to zasedanje je dolo* čcnih par dvodnevnih in tudi ena stiridnevna razprava. Razun ene, ki se tiče dctomora, so na vrsti sami uboji in umori. Kot zaclnja prideta pred porotnike Andrcj Furlan iz Slapa pri Vipavi in Franc Mamilo* vie iz Slivja v Istri, ki sta ubila in oropala posestnika Ivana Reharja iz Branice in irnata na vesti še raz* na druga zlodejstva na Krasu in v Vipavski dolini. O osebnih izkaznicah. Prefektura je v okrožnici št. 1002 od 24. aprila 1927 na občinske na* čelnike, orožniško poveljstvo in komisarje javnc varnosti v Idriji in v Podbrdu izdala točna navodila za izdajanje osebnih izkaznic. Iz navodil moramo pojasniti na* slednje: 1. Za »nevarne in surnljivc« sc smatrajo v smisln čl. 3. novega za* kon?. o javni varnosti samo osebe, ki jih kot take označi prefektura, oziroma kvestura; občinski načel* niki dobijo od prefekture nalog, da izdajo »nevarni in sumljivi« oscbi oscb'no izkaznico; samo za te ose* be sme prefektura odrediti, ne da bi prizacleti bili s tem soglasni, tu* di odtis levega kazalca. Na identi* tetni izkf.znici, ki jo občinski na* ednik izda »nevarni in sumljivi« osebi, mora biti označeno, da je bi* ¦ la izkaznica izdana v smislu čl. 3. (rilasciata a termini dell'art. 3. del* la Legge di P. S.). Zanesljive in ne* nevarne oscbe na eni strani in »ne* varnc tcr sumljivc« osebe na drugi strani se ne ločijo po odtisu prstov, temvcč samo po označenju na pod* lagi čl. 3. Znak nevarnosti in sum* ljivosti ni prstni odtis, marvcč čl.3. 2. Osebe, ki zaprosijo prostovolj* no za osebno izkaznico na podlagi el. 159. in osebe, ki jo morajo imeti po predpisu nckaterih členov za* kona o javni varnosti, se lahko pro* tivijo prstnemu odtisu. Tc osebe odtisnejo levi kazalec le, če same to žclijo. Od svoje strani pristavljamo, da lahko zaprosijo osebe, ki imajo iz* kaznicc s prstnim odtisom, ker so jim bile izkaznice izdane pred to okrožnico, občinske načelnike, da jim izdajo nove izkaznice ali da na kak drug način odstranijo nrstni odtis. Parlament. Listi pišejo, da se bo zbornica v Rimu zbrala šele koncem maja znova na delo. St. 2378. Obsojenega generala Capello so prepeljali v jcco San Gimignano v Toskani. Tu bo prebil 604etni mož zadnje dneve svojega življenia pod št. 2378. Generala Luigija Capello ni več. Njegovega tovariša Tita Zanibo- nija so pa prepeljali mi otok Vento* tene med Rimcm in Neapljem. »Ničesar ne najdem ...« »Ne iščete prav, zraven ure na kaminu sem položil pismo.« »Ga ni!« Ahil pritcče, išče, išče, nič ... »O vražja reč!« grmi iz njega. »Ona, ona ga je vzela.« Lupin ga zavrne: »Ne kvantaj ncumnosti! Saj ni nobenega preho* da mcd obema sobama.« »Kdo naj bi pa pismo potem od* nesel?« Oba obmolkneta. Lupin se je tru* dil, da bi jezo potlačil in zbral svo* je misli. Vpraša: »Si si pismo ogledal?« »Da.« »Ni bilo ničesar izrazitega na njem?« »Ničesar. Navadna kuverta, na* slov je bil napisan s svinčnikom.« »Hm ... s svinčnikom!« »Da in v naglici, bolj skracan ko napisan.« »Kako se je glasil naslov? ... Si si obdržal v spominu?« »Pač in še čuden se mi je zdel.« »Torej zini!« »Gospodu de Beaumontu Mi* haclu.« Lupin močno strese slugo. | »De Beaumont je bilo pisano? Si j gotov? In Mihael za Beaumont?« ; »Prav gotovo.« »O groza ...« mrmra Lupin pol* glasno, »pisal jc Gilbert.« Ostane ncpremičen, ves bled. Brez dvoma, bilo je pismo od Gil* berta. Tak naslov je stalno pisal Gilbert. Dosti misli in truda je moralo stati ubogega človeka da je to pismo poslal na njegov naslov. Najbrž si je izmislil kak načrt za beg in je pisal, kako naj mu od zu* naj pomagajo in to so sovražniki prestregli! Lupin preišče sobo, kjer so bili shranjeni važni papirji, toda niti j ena ključavnica ni bila ulomljcna. Torej je bilo treba sklepati, da ženska ni imcla drugega namena, ko ukrasti Gilbertovo pismo. Sili se, da ostane mircn in na* daljuje: »Jc pismo prišlo tedaj, ko je bila neznanka tukaj?« »Prav tedaj! V istem trenutku je vratar pozvonil.« »Je lahko videla kuverto.« »Lahko.« (Dalje.) »GORISKA STRA2A« Stran 3. Kozaški koncert. V torek zvcčcr je v goriškem mestnem gledališču pel zbor kuban* skih kozakov. In pel je tako, da kaj podobnega še zlepa ni čulo uho. Najbolj je zagrabil dušo poslušav* cev — vee ko polovica dvorane je bila natlaeena s Slovene! — prvi re* ligijozni del koncerta. Kako glo* boko pojmuje ruska duša svoj od* nos do Boga! Silovit je bil »Pohod« v zaeetku drugega dela. To je bil res pohod Kozakov, ki ga spremlja z rastoeo naglico grmenjc znanih ruskih ba* sov. Pa ona, ki začne kot naša »Ve* eerni zvon, oj, mili zvon...« z meh* kim tenorskim samospevom? Res pravi vžitek. Le tcnorjem se je nifilec vozr.aln utrujenost. Zbor na* stopa strumno kot gardna eeta, pri petju ne Masta za zunanjimi efekti, marvee se zlije z mojstrom pevo* vodjo v izklcsano, mirno celoto. Navdušenje v dvorani je bilo ve* likansko. Sam g. prefekt jc iz svoje lože parkrat pohvalil z »bravi, bravi.« Takih koncertov ne čujemo po* gosto; pa je še boljše, ker če bi jih, bi kmalu vee nc hodili poslušat raznih oper in operet. X. »Gospodarski list«. Izšla je majeva številka »Gospo* darskega lista« z bogato vsebino. Maja meseca zaenejo najglavncjša vinogradniška opravila, žveplanje in škropljenje trt, zato najdemo v majevi štcvilki najvažnejše stvari, ki jih mora vedeti vsak vinorejec o teh opravilih. Razen tcga so še drugi zanimivi in važni elanki iz vinogradništva, poljedelstva in ži* vinoreje. Mlekarne bo /animal čla* nek A. Pevca o doloeanju maščobe z Gerberjevim aparatom. Radi lažjega razumevanja ima članek več lepih slik. Cebelarjem bo nudil obi* lico pouene snovi članek Fr. Do* nata Juga o eebelarjenju v A.*Ž. panjih. Ccloletni elanek je dolg in ga homo priobčevali do konca lc* tošnjega lctnika. Naši zadružniki bodo gotovo najprcj prebrali načel* ne in organizatoričnc člankc D. Doktoriča, v katerih najdejo vedno eno all drugo vodilno misel našega krščanskega zadružništva. Sezite pridno po »Gospodar* skem listu« in čitajte ga z zanima* njem. Priporočajtc ga tudi pri so? sedih, da se bodo tudi oni naro* čili nanj. Devica orleanska. Vsako leto praznujejo Parižani na 8. maja praznik junaške device orleanske, Ivane d' Arc. Letos so ta spominski dan posebno slovesno obhajali. Mimo spomenika blažene Ivane, ki je otela Francijo in kra* lja iz angleških rok, je korakal sprevod 25.000 Ijudi. Med njimi so bili tudi ministri in pariški nadškof. .Iz široheoo svcfo. Letala v misijonih. Že več easa se rimska organiza* cija za širjenje vere bavi z mislijo, kako vpeljati letala v misijonih. V ta namen si je oee Schulte od Vza* jemne podporne akcije za misijone že ogledal moderno letališče pri Berlinu. Tekme v zraku. Francoska letalca Nungesscr in Colli, o kojih poletu iz Pariza v New York smo zadnjič poročali, še nista doscgla svojega cilia in se sploh ne ve, kje sta. Poročila, da sta dospela na ameriško obal, se nc potrjujejo. Vse kaže, da se je drzni* ma letalcema pripetila žc medpoto* ma težka, mogoče pogubna nesre* ča. Vsled tega vlada zlasti v fran* coski iavnosti nepopisno vznemir* jenje. Podvzeli so se že številni k:)* raki, da bi se dobila sled o izgub* Ijenem zrakoplovu, toda vse iska* nje je ostalo do sedaj brezuspešno. I Tudi o usodi zrakoplova, ki je ho* ! tel preleteti Atlantski ocean in priti iz Scnegalije v Brazilijo, ni nobene točne vesti. Splošno se sodi, da se je zrakoplov s smelima letalcema vred poncsrečil. Polkovnik De Pinedo je prispel v Filadelfijo in radi slabih vremen* skih razmcr šc ni nadaljeval svo* jega poleta. Iz istega vzroka se tudi še nista dvignila v zrak amcriška zrako- plovca Chamberlain in Bertrand, ki hočcta z letalom »Miss Columbia« prcmagati zračno pot Ney York* Pariz. Ženska stranka. Vseh vrst stranke že poznamo, toda zgolj »ženskc stranke«, če* prav jo zakonski možje dovolj ob* čutijo, do danes še nismo poznali. Sufriižetke na Angleškem so sicer bile prva zenska stranka; danes je skoraj ni vee. Te dni so pa v Bel* gradu osnovale žcnsko stranko, ki I ima namen priboriti ženski v po* i litiki večjo besedo. — V kuhinji pa I pa moskim? „Šlrite Ooriško Siražo" OOSPOD\RSTYO Katera modra galica je boljša? Po »Gospodarskem listu«: Ne načenjamo prvič tega vprašanja. Gospodarski list je že opetovano razpravljal o njem, toda razrnere nas silijo, da ga načnemo ponovno. V zadnjem času se je začela di* vja gonja za angleško modro galico. Ker jc na trgu zelo malo angleške* ga blaga, so dosegle cene bajne vi* sine 330 lir za 100 kg in še vee. VI* nogradniki, kje je zdrav razum? Ali ni greh, da danes, ko je tako obeutno pomanjkanje denarja, ta* ko zapravljamo? Četrti letnik Go* spodarskega lista je objavil na stra* ni 134. slcdeče izide analize Kme* tijsko kemičnega preizrkuševališčja v Gorici: Angleška modra galica 97.27% Italijanska modra galica Monte* catini 97.32% Italijanska modra galica Legnago 98.11% Italijanska modra galica Spinctta 96.78%. Iz gornjih štcvilk razvidimo, da sc vse štiri gailice le malo razliku* jejo med seboj in da je italijanska galica znamkc Legnano za malen* kost boljša od angležke. Kaj sledi iz tega? Da je tista galica najboljša, ki je najcenejša in ne tista, ki je najs dra/.ja. Lctos jc nu našem trgu pomanj* kanje angleške modre galice, nas* protno pa se je uvozilo precej nem* škega blaga, ki je imelo konku* renčno nizke cene. Da bi določila natančno razmer* je med vrednostjo nemške in ita^ lijanske modre galice, je dala proti koncu aprila Zadružna zveza v Gorici kemično preiskati obe vrsti gälice. Obe galici sta skoro enaki. Razlika znaša samo 0.03% v korist nemške. Sedaj imamo torej točne in ne* ovrgljive analize domače, nemške in angleškc modre galice. Dolžnost v.sakega skrbnega in naprednega gospodarja je, da kupi domačo all pa nemško modro galico, ki imata približno enako ccno in da ne pod* pira trgovske špekulacije, ki dela z angleškim blagom mastne do* bičke. Da domača galica ni »pobarvana soda« ampak popolnoma cnako* vredna angleški, o tern je prepri« can a tudi Kmetijska družba v Ljubljani. ki je le'tos kupila za svoje članc izključno italijansko modro galico. Kdor tega ne verja* me, naj prebere poziv Kmetijske družbc v drugi letošnji številki Kmetovalca od 31. januarja m kdor po vseh teh dokazih še vedno ni prepričan, da sta italijanska in nemška modra galica popolnoma enakovredni angle.ški, temu ni po* moci. Cilski soliter za poizkušnjo.^ Okrog 50 naročnikov »Gospodar* skega lista« je dobilo od Zadružne zveze v Gorici brezplačno čilski so* liter za poizkusno gnojenje koruzi. Večina ga je že dvignila, nekateri pa še ne. Vse tiste, ki gnojila šc niso civignili. pozivljamo. da ga dvi'gnejo osebno ali po svoj em za* stopniku, ki se izkaže s pismenim j pooblastilom. in sicer najkasneje I do sobote 21. maja. Na dom se gno* jilo ne bo pošiljalo nikomur. Soli* | tcr, ki bo po 21. maju ostal še v i skladišču, bo oddala Zadružna zveza v Gorici drugim naročnikom »Gospodarskega lista«. TR2NE CENE. dne 12. maja 1927. Česen L 1 do 1.20 kg; šparglji L 2.20 do 260 kg; brokoli 1 do 1.40; kislo zelje 2 do 2.40; repa 1.20 do 1.60; koren je 1 do 1.10; artičokc 35 do 50 cent, komad; čebula 1 do 1.10; pesa 2 do 2.50; fižol 1.70 do 1.80; koks 2.40 do 2.70; solata 60 do 80 cent.; krompir 1 do 1.10; grah 1.60 do 1.80; peteršilj 50 do 60 cent.; ra* die 40 cent, do L 1.40; špinača 50 do 60 cent.; vrzote 1.30 do 1.50; pomaračnce 30 do 60 cent.; črešnje 3.40 do 4; jagodc 12 do 14; limoni 15 do 20 cent komad; surovo maslo 16 do 17 L kg; presno maslo 18 do 20; mleko 1.10 do 1.20 1; med 10 L kg; jajca 50 do 55 cent, komad. Valuta. Dne 11. maja si doM! : za 100 za UK) za 100 za 100 za 100 za I za 1 Novci a 100 franc, frankov belg. frankov švic. franko»- češ.-slov. kron (linarjev sterling dolar po 20 frankov avst. kron 71 85 rio 253 50 do 352 50 do 54.35 do 32.15 do 89.40 do 18 35 do 71.— do 0.0255 do Kaj je novega na deželi? St. Peter pri Gorici. »Voce di Gorizia« je priobčila v St. 652 dne 6. maja 1927. elanek, v katerem izraža dopisnik veselje ncd tern, da se je St. Peter pridružil Gorici. Dopisnik je mnenja, da bo združenje predvscm vclikega go* spodarskega pomena za St. Peter. Istočasno izraža dopisnik čustva veselja in hvalcžnosti, da sc je Kmctijskemu društvu v Št. Petru odvzcla v zadnjem času gostilniš* ka koncesija, češ da je bila njego/* \ va gostilna pribežališče »sumljivih in nevarnih« Ijudi. Gotovo bi bilo neprijetno in težko, če bi bila »Vo* | ce di Gorizia« pozvana, da dokaže svojo trditev pred sodnijo. Čudimo se »Voce di Gorizia«, da spravlja v zvczo združcnje o'kolicanskih občin z Gorico in gostilniško kon* cesijo Kmetijskega društva! Upa* mo pa, da znani dopisnik ne do* seže slabega namena, ki se skriva v dopisu. Saj oblastva vedo, da lju* dem ki stojijo za dopisom, ne gre nobena vera, ker zlorabljajo celo svetc žrtve za svoje nizkotne oseb* ne namene. Kobjeglava. V ncdeljo popoldnc sc je prire- dila tukaj šolska vcselica za »šol* ski sklad«, ki je v tehničnem oziru dobro izpadla, ni pa tako zadovo* ljivo izpadla v gmotnem oziru. O* paziti je bila zelo majhna udeležba od domačinov samih. Že cut hva* ležnosti do g. učitelja in gdč. uči* 72.35 Lir 258 50 Lir 35(>50 Lir 54 85 Lir 32 65 Lir 89 70 Lir 18 45 Lir 73- Lir 1.1.0205 Lir teljice, ki sta se toliko potrudila in pa ozir do domačih otrok, bi za* hteval več zanimanja in večjc ude* j ležbe. Iz Gorice je prihitel na ve* j stlico sam podeštat, blagorodni g. i Dr. V. Rossi, za kar mu bodi cast in hvala! — V prihodnje je torej želčti malo več zanimanja od stra* i ni domačinov, saj 2 liri ni tako ogromna svota, da bi je ne zmogli. Ali pa morda kdo misli, da je res, kar je nckdo rekcl, da je boljše imcti 2 liri (rl> 1 vina) v želodcu, ka* ! kor pa v glavi. Kaj pa čc bi 2 liri | iz želodca skočili tudi v glavo? t Idrija pri Bači. Odgovor na dopis v »Novicahvc z dne 5. maja štev. 18. Dopisnik ni dobro informiran o delovanju na* šega društva, zato mu moramo dati nekaj pojasnil. Društvo je delova* lo že mnogo let prej in upamo, da ne propade radi gori imenovanega dopisnika. Na znanje mu dajemo, da ima društvo že precej časa no* vega tajnika pod imenom Maver in izvrstno deluje na prosvetnem polju. Le da se ljubi takim ljudem oblatiti naše »Prosv. društvo«. To* da ni vredno vee odgovarjati na dopis, kojega dopisnik se mora skrivati za hrbtom uredništva. Odbor. Rihemberk. V sredo dne 4. maja je umrla Frančiška Čebron z Vrha po več? letni in mučni bolczni. Zapušča ža* lujočega soproga in pet nepreskrb.* ljenih otrok. Pogreb se je vršil v petek ob obilni udeležbi občinstva. Bodi mir njeni duši! * ¦•:< * V nedeljo 15. maja sc bo pri nas vrsila vesclica, ki je bila nepoveda* na y.o. za preteklo nedeljo. Dovolje* nje je že zagotovljcno. Spored ostane isti. Turšieva bajka s pet j em v treh dejanjili »Izgubljeni raj« m pa prav gotovo lepo vreme bo go« tovo privabiilo dosti obiskorva'lcev v prijazno dolino, kjer je že Gre* gorčič »pod trto bival«. Tolmin. V nedeljo dne 8. maja je pri* redila naša šolska mladina v vo* jašnici šolsko vcselico. Na vspore* du je bilo 8 točk, ki so se v razmei* roma kratkem času — v treh urah — odigrale. Na prvem mestu je bilo 6 točk v italijanskem jeziku, tu je prislo do izraza predvsem petje. Na sedmem mestu jc bila pravljična igra »K mamici«. Dasi so bili utrujeni že igralci in gledalci, vendar je občudovanje rastlo od dejanja do dejanja. Celo tisti, ki niso razumeli besedila, so se divili sijajnim prizorom in skupinam. Ta točka je celotni uspeh močno pod* črtaJa in šc bi jo radi videli na odru. Kal nad Kanalom. Na dan sv. Jurija. ki je naš fartii patron, smo imeli priliko opazo* vati naše malčke na odru. Priznati moramo, da so se dobro, mestoma prav dobro odrezali. Dasi pravljica »Bedak Pavlek« v besedah ni kaj izrednega, vendaT zamore očarati j zunanjost. Živahno topotanje z i nogami je pričalo, da je predstava ugajala; ponovila sc jc torej dne 1. maja in to pot z najlepšim moral? nim uspehom. Avče. V zadnjem dopisu iz Avč je po* motoma izoslalo poročilo, da je razven preč. g. Klanjščeka oprav* ljal duhovne posle iz volike prijaz* nosti tudi prcč. g. Ivan Reščič, bivši ravnatcj gluhonemnicc v Go* rici. S tern nam je omogočil, da smo prelepo praznovali v domači cerkvi vse večje praznike v letu. S svojo neutrudljivo požrtvovalno* stjo je vsej duhovniji omogoeil, da je doma opravila adventno, kakor tudi velikonočno spoved. Vsi ob* čani so mu za njegovo vcliko neset* bičnost toplo hvaležni in se mu tern potom prisrčno zahvaljujejo. •Mrfis» 4. »GOR1SKA STKAÄA. Spodnja Idrija. Na velikonočni pondcljek sta sc tu poročila gosp. zdravnik dr. A. Tonsa z gospodično Mici Brusovo, hčerko tukajšnje trgovke gospe M. Brus. idrijske novice. 1. maj. Na dan 1. maja se ni zgodilo nič izvanrednega, samo straže so po.= množene patruliralc po mestu in so izvršilc par brezpomembnih aretacij; aretiranci so bili takoj iz= pušeeni, ker se jim ni mogel do« kazati noben prestopek. Slišati je bilo tudi dva moena strela, enega na predvečer in drugega na prvi maj. Boljše bi bilo. da prenehajo tudi ti streli, ker se s tern dosega le ne= potrebno razburjenje, da straže ljudi po cestah ustavljajo in jim povzročajo sitnosti. Nehajte že vendar enkrat s takimi neumnost? mi! Sv. Ftorijan, V Idriji se praznuje že od leta 1848. god sv. Florijana na dan 4. maja in sicer je vzpostavil "ta praz* nik rudnik sam. Na imenovani dan je stalo v rudniku vse delo skozi vsa leta do dancs in sicer v zahva? lo, da se je bil pogasil ogenj, ki je bil izbmhnil v jami ter zahteval tudi več človeških žrtev. Cerkev še vedno slovesno praznuje ta dan z vsemi obredi kakor na druge praz* nike. Tudi ljudstvo praznuje ter se vzdržujc vsakega večjega dela, tr«= govine so popoldan zaprte, le de* lastvo rudnika pa mora na ta dan delati. Vodstvo pozablja na grozno nesreoo, ki se je bila dogodila omenjencyst leta v rudniku. Dobro bi bilo. da bi gospod predstojnik poglcdal mailo v zgodovino nazaj, saj se hrani v rudniškem arhivu ta dokument, ter bi se zopet vpeljalo, kar sc je zadnji dve leti opustilo. Zakai se delavstvu, ki je že itak vse zgubilo, kratijo stare pravice? Življenje Stefana Rodico. (Nadaljevanje.) Drugi slovanski kongres v Pratfi in moja tretja pot v Rusijo. Moje muke in uspehi v Petrogradu. Leta 1908. se je vršil v Pragi drugi slovanski kongres tako zvanih neo* slavistov (novih Slovanov), katerep ga se je udeležilo zastopstvo ruskih poslanccm z Makla'kovom na čelu in odposlanstvo poljskih poslancev v ruski dumi (državnem zboru) pod vodstvom Dmovskega. (Prvi sto? vanski kongres v Pragi se je vršil leta 1848.) Na zboru so sodelovali käkor dejanski člani samo narodni poslanci, t. j. člani državnih zborov posameznih narodov. Jaz sem sode* loval kot član hrvatskega državnega zbora kar sem posebej naglasil in kar so mi tudi ob koncu priznali. Kongres je zboroval celih osem dni. Potem se je vršilo skupno potova? nje zlasti ruskih in poljskih gostov po južni Češki, kjer sem jaz češkim društvom, ki so nas sprejemala, prevajal poljske in ruske govore. Pobližje sem se spoznal in sprija* teljil z vcč Rusi, ki so me povabili, naj pridem še tisto jesen v Rusijo in obdržim tarn vrsto predavanj o Čehih in Jugoslovanih. Videli so namreč ka'ko gladko govoTim češki in kako poznam češkc razmere do potankosti. Posebno so me vabili knez Lvov, poznejši ministrski predsednik prve res demokratične vlade v Rusiji, general Volodinirov in vseučiliščni profesor v Petrogra* du Ozerov. Predno sem pa od Prve Hrvatske Štedionice dobil na omenjcno, še ne odplačano pritlično hišo 1400 K posojila za pot v Rusijo, je minulo več mesecev, ne samo jesen 1908., temveč tudi zima 1909. Medtem jc Avstrija proglasila priklopitev (andksijo) Bosne in Hercegovine in Bolgarska popolno neodvisnost od Turčije ter se je pojavila v Evropi velika politična napetost zlasti med Rusijo na eni in med Avstrijo in Nemčijo na drugi strani. Kljub te= mu sem skupno z ženo odpotoval v Petrograd, otroke sem pa pustil pri njcni rodbini v Pragi. V Petro* gradu sem naletel na številno četo Srbov, ki so tarn z velikim uspehom agitirali, naj Rusija ne prizna anek* sije in predlagali, naj se Bosna raje prizna Turčiji kakor Avstriji. Pov* sod so govorili in pisali, da je umestnejša vojna kakor pa priklo« klopitev Bosne k Avstriji. V Petrogradu je v tisti dobi ob? stojalo »Društvo javnih delavcev«, kateremu sta načelovala Miljukov j in Maklakov. Dosegel sem, da sem | v tern društvu predaval o pravici | j Hrvatske in Hrvatov do Bosne in j j Hercegovine iz zemljepisnega, kul* j ¦ turnega in narodno ¦* gospodarske* • ga, v prvi vrsti pa iz čisto narod* j nega razloga, ker se bosanski mo? i slimani, ki so vsi Slovani in najsta« j rejši narod v Bosni, priznavajo v j narodnem in političnem oziru ved* '¦ no bolj za Hrvate ter sta Bosna in Hercegovina v resnici z ozirom na ljudstvo. ravno toliko hrvatski kop likor srbski. Moje predavanje je • trajalo med silnimi ugovori in ' medklici prisotnih Srbov dve uri. Zlasti v začetku so me prekinje* i vali pri vsakem stavku in porogljivo I spremljali vsako mojo besedo. | Jaz sem pa vseeno dosegel, da so : v petrograjskih političnih krogih j začeli resno razpravljati o vsem, j kar sem govoril, zlasti še o tern, da ! je bedasto trditi, da se bo v Bosni : naselilo vsako leto pol milijona ; Nemcev iz rajha, da bo Bosna v ; par letih povsem ponemčena, ker '¦ z naseljevanjem se ne izvajajo niw I kaki politični nagibi. temvcč kruti I in neupogljivi gospodarski zakoni. ; Zlasti sem poudarjal, da se je iz* : selilo iz Nemčijc okrog leta 1890. ¦ vsako leto nad 200.000 ljudi, da je : pa tekom desetih let padlo to šte? j vilo na 20.000, ki so šli vsi v Ame? ; riko. Zato vsi Bismarki tega sveta in ' tudi vsi Hohenzollernci niso v sta? ! nu, niti tolikega števila Nemcev — I 20.000 — spraviti vsako leto v ; Bosno. i i Fisma našth izseljencev. | Pozdravi z morja. ] Na potovanju v južno Amcriko : smo pristali tudi ob francoski zw- ! padni Afriki. Od tod pošiljamo pozdrave vsem v domovini. Filip : Terbižan, Pipan Antoi7 in. Li'sjak i Rihard iz Planinc pri Vipavi. ! Pozdrav iz Štice. Ziirich, 2 rnnju 1927. i Naj topic jše majske pozdrave ! pošiljamo »Goriški Straži« in vsem j prijateljem in prijateljicam v Cu« j rihu se nahajajoči mladi renški zi* ; darji: Kodrič Angel, Kodrič Franc, I Bratkovič Edvard, Brumat Franc, j Rusjan Ludvik, Baša Rudolf. Mo? i zetič Emil, Žniderčič Feliks, Žigon ; Kristjan in Žigon Anton. t ~~~ "" ~~ j Listnica Kmečkesdelavske zveze in i Političnega društva »Edinosti« v I Gorici. i /. Rutar Franc, Voice 108: Vam je bila J priznanu pokojnina z ministrskim odlokom j z dne 24. marca 1927 št. 57 in sicer L 729 i na leto od 1 .3. 1925. Zakladnemu nadzor? j ništvu v Vidmu je bil tudi že odposlan i plačilni nalog. j 2. K. J. ž., Ponikve: Za cesto Ponikve« j Idrija se je ministrstvo prieelo ponovno j /animati. Ministrstvo je /ahtevalo od pre* j fekture v Vidmu potrebne podatke o po* I vodnji 1. 1924. I 3. M. C, Soča: Za K. A. in Ml. A. iz , Trente bo tajništvo posredovalo. j 4. Podbersček Dor., Deskle si. 108: Vaša ': pokojiiiiiska prošnja je v pre^ledu. Treba je še toenejših u^otovitcv glede smrti bivših vojakov. 5. Moškai Ivan, Cerkno ši. 150: Vam jc bila priznana pokojnina z ministrskim od* lokom št. 54558 z dnc 22. 12. 26. in sicer pokojnina 4. skupine, vee lir 840 za po* sebno os'krbo. Zakladnemu nadzorništvu v Vidmu je bil tudi že izdan plaeilni nalog. 6. Koren Pavel, Budanje št. 60: Ministr« stvo je že večkrat zahtevalo od županstva nekatere dokumente, pa jih županstvo še ni odposlalo. Pojdite na županstvo in za* htevajte, da Vam izdajo dokumente. Pošlji* te dokumente nam, da jih mi pošljemo v Rim. 7. Gruden Ivan, Bukovo št. 101: Vam je bila odbita pokojninska prošnja po višji zdravniški komisiji v Rimu, češ da ni Vase bolezni povzročila vojna. Ko dobite nega* tivni odlok, lahko rekurirate tekom 90 dni. 8. Vabčič Ivan, Vipava št. 265: Vaša prošnja za odpravnino zaradi Vase cestar* ske službe je v prugledu. Potrebna je na* čelna rešitev o pokojnini in odpravnini ce* starjev v novih pokrajinah, ki je odvisna od Corte dei Conti. 9. Lukežič Alojzija, n.: Vaša prošnja je v prej^ledu. Zdravniška komisija Vas bo preiskala na domu. Po zdravniškem pre* gledu bo Vaša prušnja definitivno rešena. 10. Podgomik Olga, čepovan in Vodo> pivec Antonija, Kromberg: Tajništvo je za Vas posredovalo v Vidmu pri zakladnem nadzorništvu. Odgovora še ni. 11. Rehar Josip, Lois; Laharnar I., Pot nikve; Lapajne Andre'], Ponikve; Sever Ma> rija, Rihemberg: Tajništvo je za Vas vlo? žilo pravočasno rckurze proti ncgativnim invalidnim odlokom. 12. Trojar Andrej, Podbrdo: Tajništvo je oddalo dokumente pri prefekturi in po* srcdovalo, da bi se Vam izdal eimprej pot* ni list. Potrebne pa so informacije in zato morate nekoliko počakati na rešitev prošnje. 13. B. I., Pevma: Zglasite se radi obliga* cij ob priliki v tajništvu. 14. Sturm Lojze, Kobarid: V Vašem slu* čaju ni nobene pomoči več. 15. Červ Karol, Ponikve: Ob priliki bomo v Vaši zadevi osebno posredovali v Vidmu. 16. I. P. T. 56: Zglasite se eimprej v taj* ništvu /;iradi prijave pri komisarijatu za delitcv občinskih zemljišč v Trstu. Tajnišlvo. Darovi. Družina Mozctič v Gorici mesto cvetja na grob pok. g. Margerite Gorkič daruje za Sirotišče 50 lir. | REDNI OBČN IZBOR i »Kmetijskega društva« v Biljah I se bo vršil v nedeljo 22. maja t. 1. j ob štirih popoldne v društvenih i prostorih. i Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva.. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Izvolitev načelstva in nadzor? stva. 4. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi Odbor. VTelika izbera prenosljivih gra« mofonov, plo.šč, igel itd. — Velika zaloga totografskih sip in papirja za so tog rase; fotograiski aparati itd. Tvrdka E. Vokulat & Co. Go rica, Corso Vitt. Em. III. st. 7. — Tel. 3—47. Zdravnik kirurg dr. ©. Müller je odprl svoj ambulatorji v alici Garibaldi (prej Teatro) št. 12 I nadstr. sprejema od 11-12 in 5-6 lire. Preklic.*) Podpisana preklicujem tern po? torn vse žaljive besede, katere sem govorila proti Mariji Laurišanovi iz Tolmina kot neresnične. Ivanka Bajt, Zatolmin St. 57. Zatolmin, dne 11. 5. 1927. *) Za članke pod tern naslovom odgovarja uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. Lloyd Sabaudo, Prihcdnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Rosso« 27. 5. 1927. »Conte Biancamano« 14. 6. 1927. iz Genovc v P^jujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Tomaso di Savoia« 10. 6.1927. »Conte Verde« 23. 6. 1927. »Principessa Maria« 30. 6. 1927. Iz Genove v Buenos Ayres v 13»/a dneh. v Avstralijo: »Regina d'Italia« 21. 6. 1927. Informacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za* stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle St. 4. ZOBOZDRAVNIŠKI ATEUE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Laboratorij otvorjen že leta 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob nedeljah in praznikih od 9.—12. Ugodna prilika! — Hiša z vrtom, ostojeea iz treh sob, kuhinje in podzemeliske kleti; zraven je hiev in svinjak, vse v dobrem stanju ob glavni cesti blizu ecrkve v Vrtojbi; se poceni takoj proda. Kupcu na željo se proda tudi vinograd. Po; jasnila daje lastnica v Vrtojbi štev. 74. ACQUA BELLALABARDA proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po* sebno priporočljiva proti prehladu in za ojacenjc korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorki, Via Carduci 9 pri Fiegel. PQDRUZNICA Ljubljanshe hreditne benhe y Sorici Corso Verdi „Trgrovskt Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Din!š5o,(X5o!ow Cciitrala LlUBLlöHfl Di»i.Rio!«».ooo Podružnlce in agencije : Brežice, Cclje, Črnomclj, Gorica, Kranj, Logatec, Marihor, Mctkovič, Novi Sad, Novomesto, Pluj, Prevnljc, Rakek, Sarajevo, Slovenj^radec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina. Vlogc na knjižice po 4% Vloge v tekočem računia lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakaxila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.