„ daily ntšpt S* tor daft.
SunZ. and Holiday
PROSVETA
, V	♦ '	h
GLASILO SLOVENSKE NAKODNE PODPORNE JEDNOTB_
MM.
UredcUkt ta apramliki proataHi 1667 B. LawndaVa Ava.
Offloa of PubMaatiom • B66T South Lawndal« Ava. Takphoas. Rockwall 4604
_______Juno M. IMS. M Um______
a» ChiMSo. lUlaoU. unter tka AM <ot Oaacma af Hawk k. Ult.
CHICAGO, ILL., PETEK. S. APRILA (APHIL 3>, 1936.
Subscription $«.00 Yaarly
8TEW—NUMBER 67
110S, Act af Oct. I. ItlT, authoHaad oo ÜB» Ii. Itlt-
I. I .11 .11 .. ^ I. !..
Japonski milltaristi I izzivalo vojno
fokijtki lisjaki resno ugotavljajo "sovjetske vnadeM na mandžidcujsko in korejsko ozem-rr toda "ničesar ne vedo" o japonsko-man-džukujskih vpadih v zunanjo Mongolijo. Iz Moskve poročajo, da *o bili Japonci izgnani z velikimi izgubami.—V Rimu se bahajo, da »o fašisti pobili 7000 Abesincev v novi bitki
Tokio. 2. apr. - Predstavni-
i japonskega zunanjega urada o včeraj izjavili da Japonska iz-iblja potrpežljivost vsled "in-dentov", ki se neprestano pona-
Ijajo ob mandžukujsko-sibirski
>ji, ob meji Koreje na vzhodu ob meji zunanje Mongolije na u. Teh "incidentov" je bilo v enem letu — in vse te spoje je povzročila sovjetska Ru-¡ja. Japonske državnike vse to itraAno skrbi" in nekaj je tre-. storiti!
Japonski zunanji urad in gene-i stab pa "ne vesta ničesar" japonsko-mandžukujski inva-iji mongolskega teritorija, o iteri toliko poročajo iz Urge in [oskve. BaS nasprotno! Molgol-ie čete, oborožene z ruskimi ;rojnicami, tanki in letali so Irle na mandžukujsko ozemlje tamkaj povzročile spopade, ki rezultirali v velikih izgubah ivljenj na obeh straneh, dokler bili mongolski "invaderji" pešno vrženi nazaj čez mejo. ;pon,ska zaupa svoji armadi v landžukuju, da bo dobro čuvala ¡jo! -
Moskva, 2. apr. — Poročila iz n Batorja (Urge) se glase,
Townsendovcem - zelo dise milijoni
Promoterji gibanja so eksperti v skubenju ma lih "suckerjev"
Waahington, 2. apr. — Kongresni odsek, ki preiskuje Town-sendovo gibanje za $200 mesečne penzije za ljudi stare 60 ali več let, je včeraj objavil dvoje pisem, iz katerih je razvidno, da promoterjem bolj diše "milijoni" kakor pa čedne penzije.
Eno teh pisem je pisal dr. Francis E. Townsend, ustanovitelj "Old Age Revolving Pen-aions, Ltd." ali Town«endovega gibanja, svojemu glavnemu kolegu in tajniku organizacije Robertu E. Clementsu. (Clements je zadnji teden resigniral od tajništva).
4*Zdi se mi, da so v tej stvari (gibanju) milijoni", je pisal Tovvnsend Clementsu. V istem pismu ga je tudi urgiral, naj stopi v stike z nekim Johnom Phil-so Mongoli včeraj reokupiraM 1 lipsOTO. "Meni se zdi, da je ta ozemlje, ki je bilo invadira- človek P°ln katerih Bnw
i>o. j aponak o-ma sds« k«jekrtr drtia.jakalL.Cs ee izkaže, 4*je ------teniu reg tako ted|lj bi bjja zej0
Domače vesti
Prizadeti rojaki v Plttaburghu
Pittsburgh, Pa. — John Ban, tajnik društva 118 SNPJ, ponovno poroča, da so bledeči rojaki hudo prizadeti vsled povodnji:
John Seljak (uničeno vse pohištvo in delno obleka), Jos. Grame, Jack Moder, blagajnik društva 118 SNPJ (precej škode na hiši in bolezen v družini), Frank Lazar, Jos. Verhovšek, Fr. Koc st., Frank Koc ml., Mike Turkovič, Anton Tomšič, N. Benami, Mate Herljevič, Ana I-akra in Math Pentavec. — Samci: Jakob Markič, Mihael Skri-nar in Matilda Pavlešič (bila začasno v vodi, ki je zalila kuhinjo). Mnogo naših delavcev je prizadetih, ker so začasno brez dela, nekateri pa za atalno.
t
Iz Clevelanda
Cleveland. — Mrtvega so našli rojaka Jos. Matevčiča, starega 43 let in doma iz Pančuha na Primorskem. V Ameriki je bil 25 let in tu zapušča ženo, aina in hčer. — Dalje je v bolnišnici umrl rojak Jos. Barman, star 41 let in doma iz Morašča pri Sv. Jakobu. V Ameriki je bil 2fl let in več let je vodil popravljalnico avtov. Zapušča ženo in sina.
Avstrija raztrgala st-žermaiiski pakt
Odredila je obvezno vojaško službo. Mala antanta razkačena
| Dunaj, 2. apr- — Avstrija je včeraj zavrgla vojaške pogoje šentiermanake (mirovne pogodbe in po svojem kancelarju Schus-chniggu razglasila obvezno voja ško službo za vae moške od 18. do 42. leta. S tam korakom je Avstrija storil* iato, kar je na-cijska Nemčija storila pred enim letom. Novi zakon za splošno in obvezno vojaško službo v Avstriji je bil včeraj predložen federalnemu avetu (košček nekakega parlamenta v fašistični Avstriji) in aprejpt soglasno.
Praga, Cehoatovakija. 2. apr Na nujne sugestije is Belgrada in Bukarešte bo najbrže sklicana izredna konferenca male an-tante za razmotrivanje novega vojaškoobvetnsga zakona Avstrije in pogažafija šentžerman-ske mirovne pogodbe. Mala antanta namerava predložiti to zadevo pred Ligo narodov in zahtevala bo zadoščenje. V glavnih mestih male afltante je nastalo veliko razburjanje in splošna domneva je, da Je najnovejši korak Avstrije Mussolinljevo maslo. Ogrska nedvomno sle-dila z enakim ukrepom.
VROČA VOUL-I NA KAMPANJA
VMILWAUKEEJüh-Ä^r
odkimavajo
Hitler diktira premirje in mir
V njo je posegla tudi Ameriška delavska federacija
greenTodprl
HOANA
Mihvauke.—To mesto že dol-ni videlo tako srditega volilne ga boja kakor je sedanji. Nasproti tfi stojita dve približno enako močni politični skupini: delavska liata, kateri načelujejo socialisti, in kapitalistični interesi, ki aa skrivajo pod "ne strankarsko" listo. Katera aku pina bo isšla zmagovita, bodo pokazale občinske volitve pri hodnji torek, 7. aprila. V ta boj je po primarnih vo-
Usndon, 2. apr. — Angleška vlada je včeraj razpravljala o Hitlerjevem mirovnem načrtu, ki ga je prinesel v London Hitlerjev odposlanec Ribbentrop. Oficielnega poročilu o stališču Anglije še ni, toda privatno mne nje v angleških uradnih krogih ie, da Hitlerjev načrt ni "provo kativen In Je vreden upoštevaš Is."
Hitler Je zavrgel vse pogoje lokarnakih držav za rešitev po
NEKAJ PODROBNOSTI 0 0R0R0 ZEVANJU DRUŽB
Kapitalisti se zalagajo z orožjem, municijo in plinom proti stavkarjem
OBČINE JIH SE NAD« KRILJUJEJO
Washington. — (FP) — Ves čas depresije se rasne nduatrlj-ske korporacijs pridno oboro-žujojo sa vse eventualnoeti industrijskih bojev. Zalagajo s strojnimi puAkami, kratkimi
lOKarnanin urzav xa rraiiuv jiu-i .. . . . '
renjske krize - ti pogoji so, da	íuAk*ml,(r,ot """s) plinskimi
Nemčija obljubi, da ne bo gradi-	sa aolsenje in bi ju vs-
la utrdb v Porenju In da prista-	g*. m ^í'**1"1' koU*"
ne na ustanovitev mednarodne	, ' ,ml okl®pi ,n v 6nwn
policijske cone v Porenju ter n«	" n«®1* korporaclja
predložitev francosko-sovjetske-	nalkavIlM celo tank sa »12,600!
..........-.......- .Ka pakta haaškemu razsodišču	1 o evidenco je odkril Nysjev
Htvah, «pri katerih je sedanji jn nMnssto tega je predložil	*«ns*nJ otisek, ki js preiskoval župan Hoan dobil le okrog 40001 ,voje pogoje M premirje v Pore-| municijeko trgovino in sdaj se-
nju In za mir v Evropi.
Hitlerjevi pogoji premirja so. da štiri mesece ne bo ob reki Ke-ni nobenega gibanja vojaških čet * strani Nemčije, Francije In Belgije; to premirje naj natisu-
rtah. JaponcT Tri n j ihovi kita j -ki hlajxi »o zbežali čez mejo z elikimi izgubami. Vroči boji so se vršili ves dan torej in včeraj do ranega ju>-tra v okolici Adik-Dolona, do-ler s^' ni Hovražmk umaknil iz f okolice.
Nadaljnja izročila iz Urge se fiase, da je "nesramna laž", kar »roca japonski generalni štab ' Toki ju, da so konflikt provoci-sli Mongoli z bombardiranjem [iandžukujskih postojank iz ru-aeroplanov. Mandžukujci *tmfr trat^rr-vomíar"jR-častniki, so prodrli ,'10 NJ daleč na mongolsko ozemlje J<> TamSik-Bulaka.
Sovjetska vlada še ni obtožila lajMinske, da izziva vojno, ener-p« zahteva od japonske p™«', naj kontrolira svojo ar-v Mandžuriji. Sovjetski M kom i .h ar zunanjih zadev Sto-Hanijakov je povedal japoneke-Poslaniku Otaju, da vsaka rnuta čakanja v Tokiju pome-*lu vpletenosti in nevarnosti.
Ku.ske čete se niso bile udele-Pí' M popad i h v- zunanji tonKr»tTjl. toda Sovjetska unija f'rana iti Mongoliji na ako pride do resne sile.
Him. 2. apr. — Italijanski voj-r1 UU(1 J** včeraj naznanil novo |	niji. Italijani so
aU-sinsko armado 200,-mož. katero ie ošabne vodil P" Haile Selazije, pri Mai Ceu. '	dno od jezera A-
Í	»verni fronti. Okrog
! "'	|e -''liislo mr-
n;t 1H»J iiču.
Mexico ( 1 a je
'ko trrkvi
"ditdnik Mehike zno-
nattopil proti cerkvi
iity. 2. apr. — Mehiš zadnje čase nekoli-v konfliktu s kato-!'» in dovolila je ne-i^ovnom, da no ne vr i ipnije. Cim pa so ne rnili. so takoj nahuj-kale»» proti učiteljem Posledica tega j« l»n«l nekaj dnevi prl->a\ih i/^rredov v San »« Moehaau v držav r* fri kateiHi je bik) in :wi ranjenih rdi-nas je včera duhovni v 2-11 omenjt-no mesto
dobra investicija, če ga najamemo."
Drugo pismo pa je od Edwar-da J. Margetta, Townsendovega organizatorja v severni Califor-niji. Margett je bil že dvakrat obtožen večje tatvine (grand lar ceny), enkrat pa radi oskubenja neke prostitutke. V pismu omenja Clementsu vsakovrstne ra-ketirske in kriminalne očitke, ki krožijo o njem, ter zvezo s "či-kaško gango". Oborožen da je celo s strojnico. "Ko se prihodnjič idiva. je bolje, da držite svojo uro", pravi Clementsu. "Toda danes sem dobil 1070 članov in napravil $159,68 biznisa."
Clements je rekel, da se Margett najbrž šali v pismu, priznal pa je, če so očitki resnični, tedaj je Margett zmožen vsega, tudi hoditi naokrog s strojnico. Vsekakor je razvidno, da je Margett tip prevejanega raketirja, ki je našel dobro službo v Townsendo-vi organizaciji. Samo "komišn«" je že prejel $2600.
Organizacijo "Old Age Revolving Pensions, Ltd." sta organi I tirala dr. Townaend in njegov brat, ki je bil prej postrešček v nekem hotelu. V slučaju razpustitve bo vse premoženje prešlo v roke treh ustanoviteljev, ki so organizacijo inkorporirali. Vse gibanje je torej privatni raket dr. Townsenda, njegovega brata Walterja in Še neke tretje osebe. Od njega ima seveda koristi ve-ik štab organizatorjev in pro-moterjev, ki so vsi dobro plačani. nekateri zelo mastno — na arednjem zapadu, z glavnim stanom v Chicagu. dobivajo od $50 do $100 na teden in distriktni ravnatelj "precej manj ko $10,-000 na leto", kakor se je sam Izrazil.
Clements je priznal, da je wa shingtonski urad do zdaj priredil raznim kongresnikom okrog 50 banketov in "lunehev", zani kal pa Je, da bi bilo to "lobira nje". -
Deportacija Maxa
Winterja od god ena
Washington. — Senator Elmer L. Benson (FL, Minn.) je pri delavski tajnici izposloval odgodfitev deportacije Maxa WitittrJapbivSega socialističnega podžupana na Dunaju. Njemu je dovoMenje potekJo in bi imel biti deportiran v Avstrijo, kjer bi ga srigurroo čakala ječa ali kaj hujšega. Zdaj se «pogaja za otfbod v Kanado, odkoder bi se pozneje pod avstrijsko kvoto vrnil v Ameriko.
Železnica dobila
vladno posojilo
Washington, D. C. — Uprava federalne korporacije za rekonstrukcijo financ je odobrila aplikacijo Erie železnice glede ik»-sojila $2,500,000 iz sklada korporacije. Ta denar bo Železnica
Xm-
Unija odobrila industrijsko Organizacijo
Roanoke, Va.Tukajšnja centralna delavska unija je odobrila načelo industrijskega unio-nizma za delavoe v industrijah masne produkcije, ki ga propagira Odbor za industrijsko organizacijo, kateremu načefuje .fohn L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA.
več glasov kakor ipa "nestran karski" kandidat in okrajni Še rif Shinners, aktivno poseglo tudi organiziram) delavstvo. Centralna delavska unija je v to kampanjo vrgla ves svoj aparat, da pridobi 60,000 organi«! ranih delavcev, du glasujejo za delavsko, to je socialistično listo. To listo je indorsirala tudi progresivna farmarako - delavska politična federacija, ki Je bila ustanovljena pred nskaj meseci na iniciativo državne delavske federacije.
Centralna unija «s j« akozi svoj Delavski odbor za pravice
stavlja svoje poročilo senatu, ■Največji bdsnis dela a Indu-Ktrljnkimfi baroni Fsdsral Laboratories. Inc., v Plttaburghu, ki prodaja korporacijam vae prej navedene stvari. Prodaja
Telegrafska druiba
povečala profite
New York. Western Union Telegraph Co. je- objavila poročilo, ki kaže porast profitov v preteklem letu 117 odstotkov. "Drastična redukcija obratovalnih stroškov je pomnožila profite", pravi družba. To pomeni, da je bilo tisoče delavcev vrženih na cesto._
porabila za nabavo novih vagonov in druge opreme.
ruje nevtralna komisija.
Pogoji rut mir pa so: Jift-letnl nenapadalni pakt med Nemčijo, | Francijo in Belgijo, ki se naj ♦klene takoj po volitvah v Franciji in za katerega naj jamči mednarodno nodlšče; Nemčija | sklene nenapadalne pakte s svojimi ostalimi sosedi; Nemčija ae
P» /Hi I udi drugim — vsakemu, ki ima denar, doma iti v tu-jezemetvu, največ pa domačim kapitalistom.
Bistrt* ima tako dober, kakor js rasvidho is nsks okrožnice njenega predsednika Johna W, Younga svojim agentom* da al epdoh boljšega ns more Žslstl, Toda is Youngovega "bodrikne-
vrne v Ligo narodov na tsmelju _________________
u, Delavski mlhor za pravice Unakopravnoitl in ikk! jxigojemJ ga" pisma agentom Je rasvid-obrnila za pomoč tudi na prod- dg M ^tM* Liga loči ad vsrafj. no. daaLiališa večjega. Mfsred-sednika Ameriške delavce ff Uk« mirovne pogodbe in da New- no me veseli, da vam moremo
derscije Wllliama (¡r<Hma In ga člju dobi nasaj moje kolonije; poročali, da so bili prvi šesti prosila, naj ji «pošlji posebnega sklenitev splošne |»ogodbe za rs- rmsecl lets 1984 najboljši organizatorja Davida Slgmana Uoroženje 1st prepoved strupenih J vsej naši zgodovini. V za |M>»n<sč v tej kampaijjl. TajJ plinov, bomb iz zraka, napadov
sedanjih
«...	. -j ------r--r-- -# ..............„	iihi/hmim | ra/.merab splošne nezadovoljno-
niku centralne unije Hermanu na civilno prebivalstvo in rabe Uti |m vsem svetu Imate naJI»olJ. Seideju je Green takoj |»rzo- težkih topov ter tankov; skleni- še prilike pred seboj" — pri
tev splošne ekonomske pogodbe, prodajanju orožja In munlclj«
Pariz, 2. apr, — Uradni fran- seveda. coski krogi odločno odklanjajo Hitlerjeve pogoje za premirje In mir ter zahtevajo novo konfe renco lokarnakih držav, ki se naj vrši prihodnjo soboto ali pon deljek v Bruslju, Belgija.
javno odgovoril sledeče;
"Ker se popohioms strinjam s stremljenji In nameni vaše cerít ral ne unije, se rad odpovem vaši prošnji za odreditev brata Sigmana za delo v Mllwaukee-jti."
Stališč*) organiziranega delavstva v Milwaukee ju In vso politično situacijo sta Greenu orisala brzojavno tajnik in or* (Dull* na M. strani.I
it IK
Policijski naval na komuniste na Poljskem
Varšava, t. apr — Policija je včeraj navalila, v stanovanja znanih komunistov v Varšavi In 60 oseb je bilo aretiranih in na vezave tiskovin zaplenjenih.
Ukorsačevak» Sela%»Ue % kampanji. (Narlssl Jerger.)
Hauptmann ima umreti nocoj
Obsojenec pa ie ni izgu« bil upanja
Trenton, N. J., t »i>r N«V
čas elektrokuclje Bruna Richards llauptmanna zaradi umora LindiMTghovegu otroka je določen m petek» dne H. aprila, ob o smlh zvečer. Tako Je včeraj na z.nanil jetnlčar Klmberling, ki J zadnji torek edgodil elektrokuci jo sa- "nekaj dui" na apel pred tednika veleporot«, katera prei Nkuje "izpovstl" bivšega odvetni ka Pau la II. Wendela, ki je baje priznal, da je on ugrabil in ubil otroka. Ni pa ie nič gotovega, č* se smrtna obsodba izvrši ob napovedani url ali ne. Vs« kaže. da je slučaj ugrabljenja in uboja Lindberghovega otroka vedne bolj z.apleten in bolj misterlozen in največje senzacije niso izklju če ne ,
Vele|s>rota rr vediM» preiskuje Weiideiovo zad« vo. Ako «e do#e-oe, da je v Wendelovl "lz|s»vedl" !'I trohica resnice, bo Wendel ois-t i/en In Iliiuptmannovaj kM-ku-rije »h> deflnltlvno »dlož^na. Do ena Is» tM»\a oliravnava.
Snežen vihar v
severnem lllinoisu
( hlcsgo Vrsmt Je L spil' In grdo potegnilo Cikažane in Iti nanje pi«Mva*ce daleč naokoli, od severa je |K»tegnil simien vi-tur kak*»r v januarju in do črtr ka jr nr«metal t*d do šest palcev t»egrt. Vremtuski ««rad na|s.ve Jej« hud titras, kt staUt whuiju
Od vseh industrijskih baronov je bila Mellottova Frlck Coal Št Coke kompattlja najboljši odjemalec ta munlcijake ag uiture, Veliko denarja za oboroževanj« sta potrošili tudi Bethlehem Steel in Welrtwn St'H.| Od Junija 1088 do junija 1914 so industrijske firme kupile morllnllt "potrebščin"—sa svoje delavce seveda—aamo od Federal Lalsoratorlea, Inc., za v«* ko $52,000.
Kakšnih metod se poslužuje pri dostavljanju naročil, Je razvidno Iz trotacija na nekom naročilu, ki je bilo poslano (¡«or-gu H. I,eeju v Minneapolis. "Zaboji naj ImkIo zaznamovani •od H. C. Frlck Coke Co., blago", Z drugimi bewedaml povedano: podljalee naj bo naveden lest II, C. Frlck."
Federal Lalwiratorles. Inc., dela tudi isboren blsnis z mestnimi iluditmi, kalere zalaga a potreljiMnamlw za razbijanje stavk Za čam zadrt k pristaniške stavke v Man Frsncincu je mestu proditla za $30,000 plinskih bomb, Toledu tekom stavke pri Auto-Lite konspanlji za $StHM), Plttaburghu, ko mu je grozila stavka*V jeklarski Industriji, za $7o,ooo, Youngatewnu v Iste namene za $25,000 in e-kraju Ali s Hetty junija 19,1-1 v i«#e s vrhe za SS000.
Izredno dolser blznis Je Imela I tudi tekom tekstilne stavke I9?i4, ko je «Mills velika naročila < d okiiuev Alamance in Ca-i>atts v North Csrotini, mestu I Burn i mlse nty v isti državi, o-; krajema Hlbb In Cattrsville.
(»a., In llirfringtiamu. (Ja. Od-i jemalce je stgitrno imels tudi ' na vzhodu.
Yoiirsgova Federal Ub<»rato-rie.. je delala velik blznls tudi zadnja leta Ma<hadovega režima tis Kubi, Youug sam je bil M.rhadov "l*»hnlčnl SVStoVSlec (Dai,« na I. stisni l
mu _ tr s, - . vm mM
PR08VETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASIM» IM LASTNIMA SLOVBNU» NABOOMI PODPUBNC J M)NOT« Oiw rf Ml i.......H Ik* MMH M
NmIiImi m	Vvm Chima») la
M M «a Ma. 9»— m p* l*a. »L* as «Ht Ma; m CMUmm la Otawa ITA« m «to tola. PU «a p* torn, m »h lai»
"¿Lrrl*4io. ml« i ter tke U»M«4 Mal« <«M»t CktoM») Ml CmH S N pm r—r. Ckmprn saS Ctmn *4S P* V**. IVAS pm pm'- '
Iluto* m m	b^rtol Starara
«mM. *a~. P—I SS I « rrmto »MUtotaU. to r -»-lato.
to to erttoill »»Itala»	^ ^uBwn»t» « ummiV
•auílT^'d*»^»^ arttoto. tli al b rMaraM. Ott»
Into » m, bi I« i
PROSVETA
NIT« «a LtwtltU Ara.
or Til rSOBBAI
		
•	^138	
ItaUiOT « ukUimtu. aa primer	(Krfc. ts. ISIS). P«lr«	*ti«M Sls aa>
Im»*» M hMla«t > na—I. S« t» attains t»	. da M vsa asi a* mttmw	L
Vojna s sovražnimi naturni-mi silami
Ko smo pred kratkim zapisali, da Amerika bo imeiu dovolj kapitala za pobijanje povodnji —potem. ko tip povodtuj uničila široke pokrajine in povzročila ppi«l? ,a*ube stoterih življenj rrHiijoJto' ali milijarde dolarjev gmotne ¿kode, ae nismo niti za las zmotili.
Kampanja za preprečenje bodočih povodnji, za regulacijo rek, je že v teku in v kongresu se že slišijo zahteva za milijardo dolarjev v ta namen.
Da, denarja in delavcev je dovolj v Ameriki za odpravo povodnji, samo če je dovolj volje za to akcijo. Volja navadno pride šele potem, kadar pride katastrofa poplave, kakršna je bila zadnje tedne» v Pennsylvaniji in dru-god na vzhodu. Mnogo ljudi mora umreti in mnogo drugih mora priti na beraško palico predno se zdrami odgovorna volja ...
Človeštvo, kakor posameznik, ima grde navade. Za medsebojni boj, za boj človeka s človekom, ima dovolj volje in ne ustraši se nobenih žrtev, toda za boj s sovražno naturo je člo-vettvo Ae danes grozno leno. In vendar je ta boj najplemeiiitejšl, najhumanitarnejši in najveličastnejši—edini boj, ki dviga človeka od divjaka in barbara do civiliziranega človeka. Edino človek z zrelim razumom in znanjem se lahko bori z nat urnimi silami in jih premaga. Rarbamkl človek, nevedni in prasnovem! človek beti z največjim strahom pred sovražnimi naturaimi silami ali pada prud njimi na kq-lena.	-j 'v «4
Čeprav Amerika Ae danes silno trpi na ig-noranci, praznoverju in na precejšnji meri bar-rizmu, vendar poseduje veliko silo organiziranega razuma, to je znanosti, s katero lahko ustvari največje čudeže, samo če Ima voljo. NajnovejAi korak v kongresu kaže, da nekaj volje je. Oeto največji nazadnjaki, burbonci, se strinjajo, da je treba nekaj storiti. Vsaj strinjajo se . . .
Cuibio, tin niso možje, ki predlagajo kolo-siilnc vsote denarja za regulacijo rek, takoj naslikani nn Meno kot—grdi radi kaki. Načrt za odpravo povodnji je zares radikalen, nič manj radikalen kakor je Marksov program za odpravo kapitalističnega reda! Načrt gre do fundamenta in hoče odpraviti vzrok velikega zla.
Kadar človek—pa naj bo Ae tako omejen in nazadnjaški—enkrat spozna, da pobožne želje in molitve ne preprečijo povodnji, tla neki Bog ne bo nikdar obdržal divjih voda v strugah, da v ode same se tudi ne bodo regulirale in du človeAka usmUjenogU-kl se Je doslej zudovo-Ijilu s prispevanjem najnujnejših potre bič In žrtvam kulastrofe—m» more preprečiti nesreče. tedaj je to njegovo spo/nunjc velik korak naprej, je—pravcata revolucija.
Regulacija rek zuači radikalni» tlelo, ki se ne ozira ua državne meje, ne paragrafe uatav« in na stare politične ter ekonomske dogme. Kontroli» rek iiomcni mu rino gospodarstvo!
Pred nami je načrt, čigar namen Je, odpraviti katastrofe |>ovodnji. Ta načrt je allčen marksističnemu načrtu za «»Upravo kapitalistu-neg a reda, da se človeštvo i znebi katastrof ekoni»iimke krize.
Ameriški liurtionci—rasen morda nekaterih, skrajno zabitih—ne ne bodo upirali načrtu za odprav o povodnji in naj atane Ar toliko de-narja in fizičnega truda; ne bodo kričali, da je ta načrt bolJAeviAkl in protiameriAki, importi-ran iz Kvrope, in ne liodo izzvali vrhovnegu sodišča. naj v* \rke v koA kot neustavno epa-ko. In vendar l>o tu načrt—prav tako radikalen kakor je Mirialistični program za preobrat ameriAke ekonomske druftbe.
Ami-riški hurbonec ai Ito dal dopovedati, da Je naturna katastrofa po vodji odpravljiva, nikdar ai pa ne bo dal dopov rdeti, tla je socialna katastrofa revAčihe tudi odpravljiva. Ce Je to prepričanje pri njem sploh mogoče, bi morala priti tako velika socialna in gospodarska katastrofa, da bo tudi on do vratu v bedi. In vendar je materialna Leda bolj katastrofalna sa milijone ljudi kot Je poplava, ki zalije cela mesta in farme. Itazlika je le v tem. da bogatin lahko (Atičuti povodenj, bedr pa m» občuti.
Kadar Amerika—in vea avet—odpravi socialne in ekonomske vojne ter katastrofe, t o vojna • sovražnimi naturniml allami toliko )alja in efektivnejAa.
Glasovi u naselbin
j, Tru v peti Milwaufcee, Win.—Večkrat
sliAim, kako se bi nekateri radi iznebili sedanjega župana JPa* niela Hoana, ki jim je trn v peti, namreč onim, ki si bi radi na račun delavstva nagrabili bogastva. Zato pa je dottnoat vseh zavednih vojikev, da onamogo-čijo take naklepe. Na noge, volile! i Poskrbite, da bo župan Hoan dobil Ae več mestnih odbornikov ali ttldermanov, ki mu bodo pomagali izvajati delavski program v mestni hiši,
Ttikar ne verujte raznim obljubam, ki jih dajejo delavaki sovražniki. Oni so slabAi kot Judež IA kari jot. Dobro presodite in se prepričajte predno se. odločite. Ne pustite se ujeti na limanice kapitalističnih demagogov,
Kakor sem slišal, so se v mestu Racine začeli zanimati za mestnega ravnatelja (city manager). To <pa zato, ker sedanji župan je naklonjen delavcem. Na .ta način se bi namreč iznebili župana, ki ni nttfklonljen višjim interesom.
VolikJ, na noge 7. aprila! ()<l-dajte svoje glasove delavskim kandidatom! F. Slana, 16.
Oblaki
Nharon. P*.—Na 20, marca so naAo naselbino obiskali Fra-delovi in Banovi iz Latroba. Obiskati so hoteli Godinove, pa jih ni bilo doma, ker so se Že zjutraj v družbi z drugimi odpeljali v Cleveland. Naši po-setniki so nam pripovedovali o poplavi. Prj njih n! bilo sile. V Banovi kleti je bilo tri čevlje vode, kar ga ni nič motilo, kajti druge pijače itak ni bilb v kleti. Obljubili so, da nas gobovo spet obiščejo dne 26. aprila, ko bo društvo 262 SNPJ praznovalo svojo 20-letnico v SND. Le pridite in ne bo vam žal. Slišali boete lepe govore in deležni boste dobre postrežbe.
A. Valentinčlč, 262.
Uprizoritev apevolgre Detrolt, Mich.—Pevski zbor Svoboda Je del na oder že več operet ali spevoiger. Sedaj se uči: bpereto "Goatllna pri Figov-cu," veselo tridejanko, ki je nemAko delo, v slovenščino pa jo Je prevel zborov pevovodja John Berlisg. Prikrojena je tako, da se dobro ujema s šegami In navadml na Slovenskem.
Vsa vsebina te operete se vrti okrog gostilnlčarjeve hčerke odi n ko Marjetke, da kdo bo dobil njeno roko In postal gostilničar Figove. Sin bogatega kmeta Lisjaka ima največ upanja in njemu Marjetkin oče ob-Jubl roko. Toda ona rajši vidi Martina, kajiarjevega sina, ki e postaven dečko. V navadi je tudi v dotični vasi, du si fant kupi dekle nn dražbi. Razume se, tla bajtarski sinovi težko kaj dobijo, kajti bogati kmetje lah-ko več ponudijo. Imajo pa tudi skakanje čez kaela. Kdor naj IniljAo skoči, ta je zmagovalec. Dradtlni in kozje skakanje vodi IKilicaj Peter. Njegov pisar vse skrbno zapiAe, koliko je kdo |k>-nudil in katero dekle je kdo "ia-loctiral." Pri dražbi in "koao-
Ta opereta, kakor že omenjor no, bo upriaorjena v nedeljo 12. aprila ob 3. popoldne v SDD na 437 So. Livarnoia a ve. Vstop» nina 40c v predprodajl in 50c prj blagajni. Vabljeni ste vsi, da pridete in napolnite dvorano ter s tem poplačate trud, katerega imajo /naAi igralci z učenjem. To bo edino planilo, ki ga bodo prejeli.
Klub 115 JSZ s sodelovanjem pevskega zbora Svoboda uprizori muzikaino dramo "Kamnolom" v nedeljo 26. aprila.
Tenf Semec, 121.
Val za delavake kandidate!
Mllwaukee, Wia. — Izkoriščevalci delavstva ae poslužijo vsake grde taktike, da bi očrnili delavske kandidate pri volikih, ki bodo šli glasovat dne 7. aprila za mestnega župana in odbornike. Posebno so vzeli na muho našega župana D. W. Hoana, ki nam vzorno Županu je že celih 20 let ki je (pokazal s svojim smotrenim delom, da je zmožen tega posla. Menda so se zakleli, da ga za vsako ceno porazijo. Posebno se Je proti njemu dvignil "Basebail Bat" Shinners, ki kandidira za župana na listi kapitalističnih strank. Lokalno kapitalistično časopisje je Shin-nersu seveda na razpolago, da v njem raztresa svoje nealanosti in neosnovane trditve proti županu Hoanu, s katerimi ga skuša pred volilci diskreditirati. Zato pa je naša dolžnost, da Hoana še bolj podpremo pri volikih ter da jim dokažemo, da je Hoan pošten vseskozi ter da vselej jn povsod dela le za delavske interese, radi Česar ga velebiznes črti kot vraga in ga skuša spraviti s poti.
Shinners naslavlja razna bedasta pisma na Hoana v kapitalističnem časopisju. Stavi mu neumna vprašanja, z namenom seveda, da bi zbegal volilce ter jih na podli način pridobil zase. Toda volilci niso tako neumni. Delavci, ki se zavedajo svoje moči, ako bodo še nadalje obdr-
O politiki v metropoli
Cleveland« Or-Tukaj imamo izredno mnogo raznoMčne robe, ki se ji pr*vi umazana, pone-umnjekalna politi)*. Poslušajte, dragi moji rojaki!
Zadnje čase so v bližnjem Euciidu v JDD uprizoril! igro % imenom "Vaška Venera," kar bi pomenilo v navadnih besedah vaško lepotico ali krasotico. Igro je uprisorilo dramsko društvo Nafta Zvezda. Naši kr-ščansko-katoliški moralisti okoli cerkve sv. Kristine so pa dvignili ogromne oblake prahu, šun-tanja in govorte, češ» da je ta igra grozno pobujiljiva, da pomeni vmško vlačugo itd. Dalje, da kdor ae bo drznil pri igri sodelovati in predstavi prisostvovati—ne bo dobil pri spovedi odveze!
Toda to atrašilo še ni bilo dovolj. Na dan predatave so ti moralisti poslali pol tucata policajev v dotično dvorano, z namenom, da igro preprečijo in prepovedo. Toda tega veselja moralisti niso doživeli. Ifra je bila točno uprizorjena ob veliki udeležbi in seveda z velikim materialnim uspehom. Se več! Igro so dne 22. marca ponovili— zopet z velikim uspehom. Slavni moralisti z gospodom župnikom vred so ostali popolnoma na cedilu z velikim in dolgim nosom. Živijo katoliški niorali-sti!
Druga nečedna politika oziroma slučaj se je pripetil, ko je umrl rojak povsem mirnega, poštenega značaja in popolnoma svdbodnomiselneiga prepričanja. Ko so tercijalke izvedele, da je težko ¿bolel, »o letale kakor obsedene okrog "fatrov" in tudi okrog njega samega, da bi ga pregovorile, da se bi "spreobrnil" in da bi mu "du«o reltle.M K njemu v bolnišnico so poslale trikrat ali štirikrat duhovna, da bi ga pripravil do tega. To0a rojak je ostal trden kljub'vsem prigovarjanjem. Se celo v silnih smrtnih bojih, 10 ah 15 minut pred smrtjo, mu ni da! tisti Kristov namestnik miru.
Dotični rojak je duhovnu povedal več dobrih o papežih in drugih cerkvenih predstavnikih. Za vzgled mu je dal Rusijo, Me
Žali v .uradu mestnega 4upar»y. hiko in »edaj Španijo. Dušni stva socialista, bodo le nadilje pastir da se je s srdom Obrnil uživali svoje pravice. Ako bo in zaničljivo odšel. Toda ko je delavstvo poslalo večino mest- dotični rojak umrl, so pobožne nih odbornikov iz sVojih vrst v ženice (da bi le res bile pobož-mestno hišo, potem nam je za- ne!) odredile, da so ga pokopali
gotovljeno, da se ne bomo ke sali. Potem šele bomo lahko rokli, da ima mesto Milwaukee delavsko administracijo, česar sedaj ne moremo trditi, kajti soc. stranka v mostni zbornici nima večine.
Prepričan sem, da bo združeno delavstvo v tem mestu dne 7. aprila stopilo na plan in porazilo kapitalistično mašino na vsej črti. Poleg tega je združeno delavstvo na delu, da prevzame v svoje roke elektrarno in jo obratuje v korist delavcev in vsega prebivalstva, ne pa v korist par mogotcev in političnih pijavk, ki se redijo na račun ljudske |H>trpožljivosti in nevednosti.
Delavci in mali trgovci ter obrtniki, glasujte na volilni dan VSI KOT KDKN za delavske kandidate in za elektrarno! Zu veda j te se dejstva, da si boste na ta način iaMjšali svoj 41 v-
JoMcph tfle.
skoku" je navzoča cela vas. stari In mladi, vsi so radovedni. Pri; TJenakl i»ložaj In obstanekf takih prilikah pride tudi rado| do prete|>a. Policaj je sicer zraven, a se ga nihče ne boji, vrhu tega tudi on dobi par bunk. Ta «MilicaJ (A. Platt) |ut Je kaj brlhtna glava. Kadar čita razglas, se znoji kakor bi drva žagal, ko i« pride do vinčka, takrat pa je juhej Marička!
Igra je polna venelih in ko-mifinih prizorov. Krasne j»e*mi, ki si jih pojejo zaljubljeni pari. Marjet ka in Martin (Jennie (irum in Tony Jurca), Rarbkit in Ivan (Mirni Jurca in Robert Traunik), ae vam bodo aelo do-padle, Zato pa nikar ne zamudite prilike, kajti kaj takega ne ne vidi vsak mesec, kakor ae bo to pot na 12. aprila. Policaj bo pel in se hvalil, kako on vse ve kaj se v vasi godi. fantje in dekleta plešejo In ae pojoč t nJim šalijo. Micka (mra Potočnik). Kigovčeva žena. telo razjezi našega Petra, ko mu pa obljubi vina. Je apet 'zlata duša." Najbolj ae pa Peter jeti nad lisjakom (Raymond Traunik), ker nič ne da za vino, četudi ima do volj denarja.
po katoliških obredih, samo zato, da bodo spet očitali nam, češ: "Glejte jih, v življenju §0 brezverci, sedaj, ko je mrtev, pa ga privleče jo v cerkev!" Toda kdo je tega kriv? Ali je mar oila njegova želja, da se ga pokoplje cerkveno? Jasno je, da ni bila, toda mrtev človek se ne more braniti, naj ga nesejo kamor hočejo.
Rojaki, pazite in se pripravite prej! Preskrbite si pismeno izjavo črno na belem, da vas no bodo proti vaši volji po smrti peljali tja, kamor si v življenju ne želite. To pišem radi tistih, ki so v žhrljenju prepričani, da so vso vere na svetu humbug, da so v veliko škodo delavskemu razredu, ker ga zavajajo in po-neumnjujejo. Kdor drugače verjame, nai se pa da magari stokrat požegnati in katoliško po kopati, da bo bolj držalo. Ni česar nimam proti onim, ki res nično verujejo.	_
Se eno kratko poglavje < umazani politiki. Naši posili
Kd Mahner v (pri vratih), urednik lleamtovega li«ta "WinCim-ata Newa", preti kateremu Je izbruhnila stavka čanopianih delavcev. la akupéna péke4ov.
katoliški vrtnarji t« »pet baral-tajo s Cankarjem. To pot na
tU način, 4s ga bodo postavili v kulturni vit Dol<* škofa Barage, smven pa dafodo postavili še Gregorčiča. NaM katoliški vrtnarji ne barantajo s Cankarjem zato, ker jim je pri srcu. Kaj Ae, oni «s direktno sovražijo. Toda Cankar bolj vleče pri naprednih ljudeh in to za doiaije- Toda upam, da vsak napreden rojak in roJakhMA fc> vedel In vedela kam moli. Oai n*j imajo naj pobirajo zanj, niso pa upravičeni na. vredni Cankarja. Xu-di Gregorčiča nia* v«dni, čefoi-di je proti gvoji volji nosil duhovniško suknjo, kakor sta posili btflg duhovna pokojna župnika Skur in Pefe na Weft AJUpu. Bila sta poštenjaka in o4jgr,iiUb ne hinavca. t
Taka je na£a politika v metropoli in njeni okolici. - -Anton Jankovich, 147.
Pavlova, njegovih closerñr.eníov?^ * Ko je začd ta Vprašanja proučuj v-T strani, »i je bil na jasnem, da 8
1» M upra- prebavw_ dela. Mil ai " ****
Domača zabava društva št. 16
Milwaukee, Wla. — Društvo Sloga št 16 SNPJ ibo priredilo domačo zabavo v spodnji dvorani SST v soboto 25. aprila ob 8. zvečer. Člani in članice ter občinstvo sploh, rezervirajmo ai ta večer ca Slogo! Na njihovih prireditvah je bilo še veelej obilo zabave za stare in mlade. Tako bo tudi sedaj. Pripravljalni odbor dela na, vse pretage, da bo občinstvo zadovoljno v vseli ozirih. Kaj bo vse na mizah in v stranskih sobah pripravljenega, ne smem sedaj povedati,
Ker naa depresija še vedno tlači, je pripravljalni odbor znižal vstopnino skoro napol, tako da ne bo držal noben ugovor, da je vstopnina previsoka. Večkrat sem že ališal» da starejši člani ne prihajajo na veselice radi muzike. Naj bo povedane, da to pot bomo imeli harmoniko. Bašel bo namreč igral aamo sta-rokrajske polke in valčke; on je mojster v tej stroki!
Vstopnina z vstopnico samo 30c, brez vstopnice pa 35c. Se-zite po vstopnican takoj, dokler ne poidejo! Dobite jih pri članih in članicah ter pri tajniku Perkotu na National ave.
Za pripravljalni odbor
John Jenko.
Seja delničarjev SD
Milwaukee, Wla. — Izredna delničarska seja organizacije Slovenski dom, ki je bila sklicana z namenom, da se izreče za nakup dvorane SST ali proti In da izvoli sedem direktorjev, se je zoper razšla brez vsakega zaključka. Vso krivdo za ta neuspeh ho navzoči delničarji pripisali lokalnemu listu Obzor, ki si je poleg drugega razdiralnega dela v naselbini nadel tudi to nalogo, da uniči organizacijo Slovenskega doma predno odide v pokoj. To nalogo "firerja" je eden izmed delničarjev tako dolgo zagovarjal, da je popolnoma pozabil o čem govori, nato pa začel hvaliti družino lastnika dvorane. Ker pa lastnik dvorane SST ne mara poklonov od ljudi, katere naš "firer" šteje med "dobro poznane," je lepo mirno izjavil navzočim delničarjem, da dvorana SST ni naprodaj organizaciji Slovenski dom in odšel lz dvorane. Ker bi bilo vsako nadaljno argumentiranje o nakupu dvorane SST odveč, so pričeli tudi ostali delničarji odhajati iz dvorane in s tem preprečili vsak nadaljni zaključek.
Načrt odbora za nakup dvorane SST je bil dobro premišljen, In kar je važno, edini, ki bi bil v sedanjih razmerah Izvedljiv. To mnenje je bilo tudi opaziti med navzočimi delničar-ji, kateri so omenjeni načrt povečini odobrili, ko jim ga je pojasnil rojak A. Glojefc, član go-s|>odarskega odbora.
Društva, ki so se morala na svojih eejah izreči za ali proti načrtu In to brez vsakega pravega pojasnila, medtem ko je "Cirer'' v svojem žurnalu že tedne prej prav nesramno blatil omenjeni načrt in prinašal Izmišljene račune o dohodkih in izdatkih dvorane SST. le da načrt ubije predno pride na delničarsko aejo, so se Izrekla glede tega 'vprašanja kot sledi: Za nakup društva Sloga št. 16, Madgers št. 584 Hi Venera št. 192 SNPJ. društvo sv. Jošef KSKJ In soc. pevaki zbor Na-prej. da se da zastopnikom polna moč. naj glasujejo po svoji (Dalja aa 4. traaL)
P>i profesor ja Pavlo^ i
Prof. Pavlov, slavni ruski fizlolo. w umrl te dni in njegovi psi, so je v njegovi znanstveni stroki vT' zavzema nauk o prebavi kakor «i i.hi 3 ino, prav veliko prostora, a mnogo aH danes vemo h tega področja, je ^J
prebavnega dela. Izmislil si je uio _ mntfmv z^eao požinafoika, želodca ¡n na zunaj, ki mu ja omogočala dobivati »JI no tekočino na vsakem mestu, j0 u\««2 kowsc in jo pote*n preiskati. To 72 ni bil prehud posefck. s operacijska ruskega učenjaka je biJa itak vedno nZi . mtoesa. Tako si je omišljal vedno toi* m i e prebavi in resničnih dogajanjih v r£3 organih. Bistvena sUiari o kemiji mZ . učinku sline, želodčne kisline, pep^iTi^ deK te prej, kar pa je bilo dotlej &e jxipd, ma neznano, so bila žfvtčno fiziološka nja, *ki povzročajo refleks za proizvajaj menjenih uokov. Pai prof. Pavlovi soji zali tudi to z vso jasnostjo.
Jedi izzivajo v ustiti produkcijo sline, v( Jocfcu produkcijo želodčne tekočine, kislimi pepsina. Poskusi s psi pa so pokazali 1« 4
Produkcija teh sokov se ye začenjala že v« nutku,, ko je Pavlov živalim hrano komtj^ kazali. Psi so tudi pOkaizali, da je delom prebavnih žlez dogajanje, ki je že po nai| priJagodeno vsakokratni potrebi. Tako j čina kakor kakovost sline, želodčne tekočI Itd. se ravnata po namenu in kakovosti hr« ki jo morajo organi v določenem primeru g bavitt, Ce je dal Pavlov živalim suhega k pečenca, so morale žleze slinavke iziočei mnogo tekočine, pri vlainem kruhu pa le | k>. Tudi količina sluze v slini se ravna po ta da-Hi mora postati hrana šele bolj ali q¡ spolzka. In če nekaj kot hrana sploh ne p de v poštev, a pr. kamenček, tedaj si slina* že v naprej prihranijo delo, ne proizvajo 1 soka, ker "vedo' že v naprej, da bo pes tal menček kot neprebav^n izpljunil. To "s nje" psa je prirojeno, kakor je prirojeaj zam dar, da reagirajo na vtoako vrsto hra na poseben način. To znanje in ta dar sU1 daj popolnoma avtomatično dogajanje, 1 fleks, ki ga je Pavlov imenoval brezpogojni
Ce dobi pes hrano, pričnejo tedaj njen slinavke delovati, in to celo prej, ko zifU žival le skledb, iz katere dobiva vsak dans jo hrano. 2e pogled na skledico izzove t« refleks. In ni treba, da "bi bik) oko, ki vpM tako n&'Ali na vite, lahko je tudi nos, uHl oprave, določen prostor. Vse mogoče Jts lahko izzovejo ta refleks, če prilagodimo | tem stvarem. V nasprotju s prejšnjim,ad matičnim refleksom, pa je Pavlov imenonU refleks, ki je priučen, pogojni refleks. P« navajen, da je iz temno modre skledice. I ta pofcodia, že sama barva te posode »jem lahko pogojni reflekls. Preden daš tó li hrano, udariš na gong, ki je uglašen redi na zvok A. Po nekoliko ponovitvah tegnl peri menta bo učinkoval že ta zvok A sam i kor hrana, skleda in barva. Ce napravil tik pred krmitvijo poskus z instrumentóla, poje sedemdesetkrut na minuto, bo čei M liko ponovitev že teh sedemdeset udarcev! mih izzvalo refleks.
A ne samo prebavne žleze, temveč tudi M gi drugi organi imajo svoje reflektorne i in delovanja. Vsi ti refleksi se dado ton tudi pogojno. Kakšen je tedaj smiael po# nih refleksov (smisel brezpogojnim naa_ jasen brez nadaljnjega)? Kakšen sm.idj tem, da se pričnejo psu cediti sline, čim» gHas laboratorijskega stoge? Nu, tudi ti mogoče pojasniti, če se vživimo v iidjdj pogoje neke živali. .Mlečne žleze prične P kravi delovati, čim zasliši žival gls» teleta. Slinavke mnogib žuželk, ksč itA" i samo organi, ki pripravljajo prebavo, obenem zaščitni organi zoper nai>ada^ n čnejo delovati, čim opazi žival nevarn^J točen vonj ji pokaže bližino partnerja in pripravi njegov prihod. W obstanek ima milijon faz, velikih m miis" godkov. Boju poedinca koristi pru^ vsega organizma in njegovih posameiftu lov, koristijo mu vsi ti pogojni
A tudi za človeka je znanje o teh zelo koristno. Zdravniki za ^'Tj^l dofcro poznajo pomen "signalov', oW^J izzivajo reflekse. Refleksi se ds(k) m vati in zaviraU; BaA to zaviraj P mnoge ljudi do živčnega zdrsvruka vlov je tudi v tem področju, posebno » letih, dognal najbolj čudne stvsri. lu ' vile tudi psihologijo na nove zal je. kako je psihologija vse bolj ^ fiziologije in narobe, nego so si ^ mislili.	ZT
Najlažja trda snov
V ameriAkem Frankllnovem ss^ Rumbsugh izdelal snov, ki je ts med trdimi snovmi. Lahka je tjk0> jgi pogledu približuje že plinom Tsjn« litij, pa ne litij, kakršnega srno »ms temveč nj<«o\a "izotopa", ki ims s žo 6. Železo ima. kakor znano. 55. aluminij 27. Novi litij je tedsj drugikrat težji od plina hetiji.
Ji Î
Vesti s
w konfta*ije.-<Mhud kon'
fi	fin i ranče v
rtt 9. marca 1936.--V to-
Bssto"«a
Sstnf^orki, kakršno^
potnamo samo iz Izvesti UeBusije. Oseirtnajat slo-
mladeničev m mož «o enjenih v težke verige ps A daljne otoke južne Itahje
konfinacijo. Po « iverani med seboj, le eden, ivrnik Stanko Sosič, ae je -I bolj prosto kretati, ker mu rtvatveno stanje ni dopušča-dabd nosil težke okove. Groz-je pot, katero so morali napiti ti nesrečneži. Teden Ali morda še več se bodo vozili jgduhlih, zaprtih jetniških lovih do kraja deportacije. ,zili se bodo samo po dnevi, v težkih okovih in pod. klnim nadzorstvom karabi-jev. Trpeli bodo lakoto in in nihče se jih ne bo smel niliti. V vsakem večjem kra-8e bodo ustavljali m uklenje-jjh bodo gnali «kozi mesto v one, vlažne in umazane za-, kjer bodo brez hrane ča-li, da se jih toliko nabere, da iko nadaljujejo žalostno pot. Štirje odi njih so deportirani otok Ventotene, ostali pa na isiuli otok iPonza, kjer je že 1 štirideset drugih jugosfo-■ih kontfinirancev. Devet-nasih fantov in mož je zo-za dolgo vrsto let obsojenih grozno življenje v konfina-kih taborih, devet pa jih ča-še na usodo v Trstu, ed onimi, ki *>&ti na žalost-pot, so Roman Pahor, ki gre Irugič to pot, saj se je komaj d poldrugim letom vrnil iz letne konfiinacije. Doma pa ita za njim v hudi bedi žalo-mlada žena in nežni otro-. Drugih pet let bo moral iti trdi kruh kontfiniranca. njimi je zdravnik dr. Stan-Sosič, ki ga bodo tako težko eiali reveži v Trstu, kareje bil pravi dobrotnik in o-je mladi dr. Vlado Turina, je komaj končal univerzo in je pošteno utiral pot v živ-j«, in je Anton Ferluga, ki je kruta usoda nenadno igla iz srede njegovih «voj-. Prva dva sta obsojena na . zadnji na štiri leta. Ostali «o mladi kmetski fantje z in in Proseka. Tako težke »edanje prilike v Tratu in ijski Krajini, da ne moremo » dognati njihovih imen. Ob-i pa previdno molčijo o vseh krivičnih usodah in kaznih, retirali so jih kmalu po Boji. Spravili »o jih v avezo z ¡¿nimi paketi, s katerimi so °d neznane roke obdarova-rtvni otroci v tržaški okoli-« na bližnjem 'Krasu. Paketi vsebovali malenkosti, ki se veseli otroško «rce: kak kos «la ali obleke ali čeveljčki, *J sladkarij ¡n mladinska »»a s pravljicami. Baje je priloženo tudi povsem otro-|pi«no, ki jih poživlja k T^1 l^rk ljubezni do mate-Taega jezika.
P^i* Jp radi tega alarmi-^ svoj aparat. Avtomobi-n kamijoni z agenti in kara-m miličniki so švigali **m ni dan in pozneje v**n Krji«u. Ustavljali »o bufii na cesti, brskali po hišah m povsod stikali za **v«nimi božičnimi paketi «orilc, tega "zločina". Are-111 *> veliko število mlade-unr' oblasti se je končno r"'« il na 28 fantov in mož, J,h najprej imeli zaprte
;;lu j'h je izplaševala
-»tura
' o zianti fante iz oko-
•tmu, ili d«
r J|h v m
ši stičnemu tribunaiu, to pa samo radi tega, ker so jih osumili, da so aa Božič obdarovali u-
sar dokazati. Kljub temu je bil obdolien, da je iz političnih razlogov zbežal preko meje. Zato je bil aedaj v kontumaciji obsojen na 2 leti zapora in 20,000 lir denarne kazni. V torek se je vršil pred gori-boge revne slovenske otroke. To I škim sodiščem proces zaradi be-
nakano pa ao venldarle opustili in so aretirance zopet gnali v Trst, da bi o njih odločala kon-finacijska komisija. Toda niso hHi pozvani, da bi se ustno pred njo žagovara ali. Da, govori se celo, da se komisija kot taka sploh ni sestala, temveč da je prefeikt Tiengo, ki se je že v Gorici iriuaafl kot grozen sovražnik Slovencev, kot predsednik komisij« prepustil odločir te v tržaškemu kvestorju. In tako je bilo 19 slovenskih fantov in
ga čez mejo proti Franici Bevkovi, proti Josipu Vižintinu pa, ker je na svojem domu skrival orožje in strelivo. Obsodbi še nista znani.
V gozdu umorjen Dno 13. marqa zjutraj so našli kmečki delavci iz Gozda pri Colu v neki grapi Križne gore truplo mlajšega moškega. Po np-tančtoejšem ogledu ao v njem apoznali 27 letnega Štefana Božiča a Cola, ki je že pred dnevi brez sledu izginil. Ljudje so ob-
mož obsojenih skupno na 64 let vpstili o tem karabinjerje, ki so
konrfnaicije in deportiranih na otoke.
• »j
V zadnjem času smo izvedeli za imena vaeh konfinhrancev. To so: Ferluga Alojzij, uradnik pri Singeru* ¡5 let; Vromoc Rudolf, dijak, 4 leta;Sosič Zoran, kmet, 4 leta; Dubelj Danilo, u
po ogledu trupla, katerega je izvršila sodna komisija, odredili pogreb nesrečnega fanta.
istega dne so se po Colu in okolici razširile vse mogoče govorice o Božičevi usodi, katerega zagonetna smrt slej ko prej še ni pojasnjena. Za Božičem je _ ______bila pred kratkim izdana tirali-
radnik" 4 letaT *£•* Danilo,	bil	**J* vl°"
1 mil v šolo na Gozdu pri Colu in
odnesel iz nje neke stvari pa da
fdOBV1TA "
aaaanaMMMMMM
Bankirji najbrže uidejo kazni
Federalna vlada te ni našla nepristranske- j ' * ga sodnika
uradnik, 4 leta; Sosič Stanko, urar, 4 leta; Sosič Alojzij, zlatar, 4 leta; <Danev Danilo, vojak, mora prej odslužiti vojaški rok ; Sosič Franc, kmet, 4 leta ; ValiČ "Vaiter, tpoduradnik, 3 le-U; Dolenc Bajlo,, uradnik; 4 leta ; visi z OpČin pri Tiirtu. Iz Pro-seka ao koafinirani sledeči : Rupelj Ivan, kmet, 4 leta ; Stoka Ladidlav, mizar, 4 leta; dr. Sosdč 'Stanko, 6 let; dr. Lado Turina«, 5 let; Pahor Roman, let; za trgovca Gregoriča in Benčiča Rada iz Kozine ae ne ve, kaj se je z njima zgodilo.
Roman Pahor je odveden na Pomo, a dr. Sosič Stanko na Ventotene.
JOSIP TAVČAR USTRELJEN V RIMU
je pri tem poškodoval Šolsko o-preano. _
Nekaj' podrobnosti o oboroževanju družb
Prve posledice militarizacije industrije
Kjer
Krm.
pn a. Tik
"fnedlevico. V lena d* t rop je kve-politični oddelek, pretepali in z najemo izsiljevali iz ' Dejali so jim "kozi okno na u tu pred dvema Marijan Cotar.
»n* so jih na to Koper, kajti iaro-
^-bnemu fa-
rž«
Trst, 10. marca 1936. — Prejeli smo od strani, ki ne dopušča nobenega dvoma, vest, da je bil 4. «marca t. i. v Rimu u-dtreljen 35-letni Josip Tavčar, uradnik pri bolniški blagajni v ladjedelnici v Tržiču. Pred dobrim mesecem je bil obenem kaše i mi tridesetimi drugimi osebami aretiran pod sumnjo, da so izdali neikii velesili tajnosti o gradnji novih bojnih ladij. A-retiranče so prepeljali v Rim. Sedaj je prišla od tam vest, da ao 4. marca ustrelili Josipa Tav čarja. O usodi ostalDh aretiran cev nismo mogVi ničesar izvedeti. Tudi nam ni znano, ali ga je sodil posebni fašistični tribp nal aH vojaško sodišče, pod katero spada sedaj vse oeobje tr-žiške ladjedelnice.
Številne aretacije v Gozdu
Gorica, marca 1936.—V vasi Gozd, ki leži ob ceBti Col-OUica. so pred kratkim aretirali več domačinov. Neko noč so neznanci udrTi v vaško šolo, ki i-ma prostore v neki kmečki hiši. Raztrgali ao kraljevo in Musso-linijevo sliko, ki sta viseli v šol skih prostorih ter odšli brez vsakega sledu. Oblasti pa so tega dejanja takoj obdolžile domačine in so dale aretirati šest oseb, in sker Božiča Štefana, sina Rudolfa in Ivana, med tem ko je sin Stefsn ušel, dslje Mi-kuža Antona, Tratnik Marijo in njenega sina Franca, vsi doma iz Gozda. Podrobnosti še niso znane. •
Ustreljen oče petih otrok Reka, marca 1936. — Neki mož iz bližnjih vasi je šel v prosto lufco po neksj kilogramov moke. Bil je brezposeln in oče petih otrok. Ko se je vračal, ga je ustavil neki "msresciallcf'. Toda on je mislil, ds mu hoče odvzeti, ksr je z veliko irniko dobil in je pričel bežsti. Orgsn je zs bežečim streljsl in gs smrtnonevsrno rsnil. Tsko sili rsvščins ljudi, ds izpostavljsjo svojo življenje zsto, ds bi vsaj borno prehranili svojo družino.
Izpred goriškega sodišča
V torek 3. marca ae jo vršil pred goriškim sodiščem proces proti 26-letnemu Antonu Rejcu iz Lomov pri Črnem vrhu. Bil je osumljen, da je bil v zveti s še vodno nepojasnjeno zadevo svojega strica Pivka in tovarišev. Vendar au ni bilo mogoč« niče-
(Nadaljevani« s 1. «trani.)
v vseh policijskih zadevah", kakor je sam izpovedal pred odsekom. Glede industrijskih od» jemalcev je rekel senatorjem, Mda so te pošiljaltve materiala zelo majhne v primeri s poši-ijatvami policiji". Nad $52,000 materiala za pobijanje delavcev v enem letu so pri njem — uši.
Poleg prodajalcev, ki imajo "sijajne prilike pred seboj", ma Federal Laboratories v 4lui-bi tudi vohune za odkrivanje -komunistov. Enega od ngjnevar nejših komunistov so odkrili > Harvey ju O'Connor ju, avtorju dveh knjig o Andrew Meljonu in jeklarskemu trustu, ki sta dobili velik trg. Po zatrditvi šplo-nov te družbe je bil O'Connor "vodilna roka komunističnega gibanja v Pittsburgh u ... če prav sami komunistični vodite lji niso vedeli, kjer se ¿kriva ta roka."
V poročilu <Nyejevega senatnega odseka bo lahko tudi ame riško delavstvo razvidelo, s kom ima opraviti in da tudi tovarne polagoma postajajo, orožarne proti stavkarjem. Se več: spoznalo bo lalhko, da so smerišk kapitalisti le sedaj, ko ni ako raj nobenega radikalnega gi banja v deželi, ki bi ogražalo njih sistem, pripravljeni vzdr žati svojo '^demokracijo" strojnicami, granatami, plinski mi bombami in —- tanki.
Detroit, Mick. — Odkritje, da je National banka, ustanova General Motors korporarijo» katero je federalna vlada finančno podprla, izbrala za svojega podpredsednika mota s kriminalnim rekordom, ki je zdaj v zaporu na obtežbo poneverbe $349,000 iz mestnih skladov, je povzročilo novo senzacijo.
Agencije federalnega justične-ga department* so tudi ugotovili, da Manufacturers National banka, pri katari sta Henry Ford in zvezna vlada največja delničarja, ima v svojem direk-toriju može, ki so obtoženi kršenja bančnih zakonov.
Ti ao člani grupe 34 detroit-skih bankirjev, zapletene v po-om verige bank, ki ao razpolagale z imetjem $2,000,000,000 in so propadle 1. 1938. Obtoženi so bili nepostavnih špekulacij z denarjem vlagateljev, a še danea niso prišli pred sodnika. Avtoritete pravijo« da ne morejo najti nepristranskega federalnega sodnika v Detroitu, ki bi vodil o-bravnavo, ker ao vsi zapleteni v bančni škandal. Trije federalni sodniki v detroitskem distriktu 80 odklonili zsčasno premestitev druge distrikte, kar bi omogočilo obravnavo proti bankirjem pod vodstvom sodnika iz zu tianjega distrikta.
Federalni sodnik E. A. Moin-tet, ki je dobil pozicijo v čaau Coolidgeve administracije, ne more voditi obravnave proti ban kirjem, ker je bil sam direktor neke propadle banke. Druga dva federalna aodnika v detroitakepn distriktu, A. J. Tuttle in E. f O'Brien, sta tudi zapletena v polom verige bank. Ta konfuzija je vzrok, da različniji aleparl' obtoženi bankirji še niso pri* pred sodišče in izgledi celo kaže jo, da se bodo izognili kazni.
2lva Igračka
Štiriletni Petrček, zelo vne "popravijalec" igrač, je dob bratca. Cez tri dni je smel prv k njegovi posteljici. Cisto tiho je ležal drobni črvlček v nje, Petrček je pa napeto čakal, ka bo. Zdajci se je otročiček zgan
in 1903 je plačal $12,000 zaupnim aelom Standard Otl Co. zai^ neke telegrame, v katerih je Ro- II okefeller urgiral kongreanike, da | L glasujejo proti nekemu zakonskemu osnutku. Te telegrame je Ilearst nato objavil.
Schwellenbach je omenil tudi po Hotrrtu ponarejene "mehiške dokumente", a katerimi je prod več leti skušal zaplesti A-meriko v vojno z Mehiko. V tistih "dokumentih" je bilo reče-i ao, da je mahiška vlada plačala štirim senatorjem $2,215,000.
"Hearat je sam piaal v uvodniku, da telegrami, kšr ao poeta-ni javnim uradnikom a namenom, dg vplivajo na javno mnenje, niao privatni telagTMAi". o rekel SchweHenbaciu "Rekel .e, ako kdo najde pismo, ki poka-zuje namen podkupovanja vladnih uradnikov, da ae izneverijo , avnemu zaupanju, tedaj je njegova doltnoat, da objavi tako pi-] smo. Ko pa ao senator Black In drugi člani odseka objavili tak« telegrame, tedaj naa obmetava-] — Že veste « kakšnim j«sl< kom. Pravijo nam 'Blackovi «ir-
Slovsnski Narodna
I «04
Polpori! Jatfaata
u.
1*07
Tet. Rockwall 4904
FRIED A. VIDE LAWRENCE Q JOHN VOG
MŠ7-A» Lawsdal« Av«. Chfeaia, 1U.
GLAVNI ODBOR a N.P.J. UPRAVNI OD8KK:
V INGEN T CAINKAR, prašaadnlk.......»e»7 8. Lawndal« Avs., Chicago, III
V1DKK, gl. Uüalk.............2867 8. Uwadal« Ava.. Chicago, III.
UftlUCK, taj. bol. odd.M57 8. UwndaU Ava., Chicago, III.
gl. äagajnlk.........2687 8. Lawndale Avo., Chicago, III.
I1UP OODWA, upravitelj glasila......9867 fl. Uwndalo Ava.. Chicago, III.
JOHN MOUTK, urednik glasila.........SM7 8. Uwndalt Avo., Chiosgo, III.
ODBORNIKI i
FRANK SOMRAK, pfvt podpredsednik......»88 K. 74th St., Cleveland, O.
JOHN E. LOKAH JR., drugi podpredsednik. .1097 K. I8»th St., Cleveland, O.
C08P0DAR8KI ODgKKi
MATH PETROVIČU, predeednik............686 K. 140th St., Cleveland. O.
ANTHONY CVETKOVlOH..............W6 Saneca Ave, Brooklyn, N. Y,
JOHN OUP....................149 8. Prospect Ava., Clarendon Hills, HI.
POROTNI ODSEK:
JOHN GORfiEK, predsednik..............414 W. Hay St., Springfield, III.
ITON ÖULAR....................................Boa 97, Ansa, Kana.
?oN.
FEAN FRAN
HN TRČELJ...................................Boa 967, Strsbaae, Pa.
PODBOJ..................................Boa 61, Parkhlll, Pa.
BARB ICH....................19611 Muakoka Ave., Clovsland, 0.
NADZORNI ODSEK i
FRANK KAITZ, predsednik.........MOI 8o. Lawndalo Av^,, Oileago, 111
FEED M A1X3 AI..............................M Central Park, Peru, III.
JACOB AMBROE1CH.......................4» PI*»" Kvalrth, Mian.
disti'."
Schwollembaeh je Hearatu tudi očital, da ae je v kampanji proti Whoeler-Raybournovi postavi za zvezno kontroliranje ja-vnonapravnih korporaclj "prodal korumplranim interesom." Rekel e, da je dal javnonapravnl ma-gnat Howard G. Hopson H«ar-atovim listom več oglasov ko drugim in augestlral, kakšne u-vodnike naj prinašajo, kar n j« zgodilo.
• Sfavetel MtMmiai. u SafcJe v sL ere«e. m nil UUfci VSA nsau. kl M HMiiJt h »Ml« g«, er.a.Ii»a«, aaj ae Mal^ m VSI DSN A SN a I I9IIIII» is eleoH. M m U44e aL eanva^e «Mta lm MmU
** yJïXSi ^H^uSm. P^m, ml m »eMIlol» m M. «aleUlve. «im v ms > Mes*JeUht«l »eall. e*| m	m ktasejeMIve.
rarroiaa (Wi e^levesle v tU. i»n«*w «am mI m »«ilUele rte«k S^e,
vsa
eéMk m mI aaiUel» aa J«k* Oetlbe,
OOriSf ta ms «M. mmmelle.	seielelse S oM v«, hev Je * mmI
o MMk mI m a*«IIM M "FSOaVSTO." Nit a. U*e4eH Ave., Ofcea^M.
Cm»......with Um See**»* Offto* SmM U ........ m ieSe«ei
1er Um Mer*«* »»illiil SnU ke IMiimS «• Me. •f MM >M koale*« MiMwelas WfM en« mtmUn *4k*» Ikee M
aUMen al *Mk k««ni MmsM ka illmiS la tka aaalaleel aawatory.
rfanttol Mailar* mSr Sm H*4laSae af Sm ........ elftae akeeM ke tek*« ae
te Pveefe
.i
Senator ožigosal magnata Hearsta
Zagovarja zasežbo njegovih telegramov •
Washington, 2. apr.~William Randolph Hearat je bil včeraj v senatu zopet predmet ostre kritike, ker akuša Blackovemu. odseku za preiskavo lobistov zv«-zati roke a aodnijako prepovedjo proti zaaeganju "privatnih" telegramov.
Včeraj ae je nad njega apravil washingtonski senator in član Blackovega odseka Lewis B. Schwellenbach, ki je rekel, da Hearst nima odseku ničesar očitati. Njegova zgodovina je polna tatvin in ponarejanja dokumentov in podkupovanja. Leta 1002
Da ste videli Petrčka, kako veselo je stekel k očetu I
"Očka, očka!" je navdušeno zavpil: "Ze funkcionirat"
Vroča volilna kampanja v Milwaukeeju
(Nadaljevanje s 1. sttauU ganlzator centralne delavske u-nlje, Herman Soldo in J. F. Frederick, ko sta se obrnila za pomoč na Ameriško delavsko foderacljo,.
"Organizirano delavstvo V Milwaukee ju je vitalno zainte-reairano v tekočo občinsko kampanjo"» se glasi njuna brzojavka Green u. , "Članstvo krajevnih unij, železničarjih brstov-š6in, farma rakih organizacij, progresivni, socialisti in druge liberalne sile, ki sodelujejo v Farmarško-dOlavski progresivni federaciji, podpirajo župana Daniela W. Hoana In drug« karidHdate, ki so zvasti podporniki orgaifisiranaga delavstva. Nad dvajset naših kandidatov spada v unije.
'Opozidjo podpirajo openša-parakl delodajalci, javivona-pravne druftbo, 'Law and Order' liga (vigilanti) in druge reakcionarne sile, ki ss žs od nekdaj bor« proti delavstvu in progresivnemu gibanji. «Nasprotnik župana Hoana ja že izjavil, da bo njefovo prvo delo, ¿e bo izvoljen, preklicanje Boncelove postava, ki j« bila sprejeta na prizadevanj« organiziranega delavstva. (Ta zakon daje županu «noč, da lahko zapre vsako tovarno, ¿o s« v slučaju stavke «pojavijo ali gro-nemiri.)
CMtaUlHla aeaaatalaa Um «evk af tka aaaaeSve a, aket»waa af tka «aevš af Seaaeataaaa.
ClMlfflli 9HB$l$illU |nd ippuli a lia B M b#
kaaN akeeM ka
te Jaka Oevlak, akalmaa. JeiMel
m« privatno elektrarno ln jo dbratuja v aplošno korist. Trust elektrike In drugi maffnatj« vr-še proti Umu velikansko kampanjo.
Meat rti odvetnik Max Raakln, ki ponovno kandidira na dslav-«ki Moti, jo zadnj« dni izvoj«. vsi pred državno javnonaprav-no komi«ljo permanentno redukcijo telefonskih cen as osam odMotkov, kar bo prihranilo odjemalcem nad. $800,000 na loto samo v MllwaaJkeeju.
Berry gladi pot
"Kot šerif je Hoanov nasprotnik v zadnjih par letih večkrat pravil našim članom na pi kotni straži, da no morejo zmagati in da j« rtavkatl sploh neumnost. £pr«jmsj6 naj pogojs, ki so jih prlpravljsnl dati delodajalci. Mi smo trdno uvorjeni, ako prid« pri volitvah 7. a-prila do «poraza Župana Hoana in drugih prijateljev našega gibanja, da bo prišlo do splošne ga navala na tukajšnje delavsko gibanje. "Ml potrebujemo pomoči In
Vlaèd odbor se ponaša z uspehi
V zadnjih mesecih je rešil veliko število spornih sluiajev
Wawhington, D, C. — Valic o-pozicljl antiunijakih delodajalcev, ki mečejo polena in i in-junkdjamJ ovirajo poalovanje federalnega delavskega razaodJš-Ča, katero je bilo ustanovljeno na basi Wagnerjevaga dslavakega zakona, Izkazuje razsodišč« precej uspehov.
Razsodišče Je pričalo funkcionirati zadnjo jeaen ln do 16. mar ca t. 1. ja zadovoljivo rešilo 342 izmed 641 spornih alučajsv, katerih J« bilo prizadetih 147,000 delavcev. V vaeh teh ao deloda jalci obljubili, da se bodo drisli provizij Wagnerjevega zakona, ki dajejo delavcem pravico kolektivnega pogajanja preko re presentantov, ki jih sami izvolijo.
Razsodišča naglaSa v svojem poročilu, da Je samo v mesecu februarju preprečilo oaom večjih stsvk, ko je priallilo delodsjslce ns ponovno upoalitev delavcev, katera so vrgli na cssto zarad u dijakih aktivnosti.
Federslno razsodišč« a« mors boriti proti sodnikom, ki izdsja
tfnïZ'rt |
ADF, da nam pomaga, da podu čimo slehernega unijlakega čls na o resnosti aituarlje. O stvari amo konf srl rs« tu fil « brstom H«nryjem Ohlom, prodsediil-körn Wlaconslnske delavske federacij«, ki z namrt popolnoma soglaša gi«d« U prošr\ja.
"MilwauÄa delavska centralna unija je na zadnji soji so-fakljutiU, naj a« poalu-tlnto^L-h sredstev, ki so po-trebne mi izvoljtev naših prijs-ksljsv in za pora« naših eoarraž-
ločb Wsgnerj«vogs zskons. Pred neksj dnsvi je federslnl sodnik John P. Bsrnea ladsl Injunkcljo v prilog Bendlz Pw»doct korpo-raciji, South Bend, Ind.. ki prepoveduj« volitve med delsvel te korporsrlje, pri katerih naj bi t' odločili, sli naj jih pri kolektiv nih pogajanjih roprezentlra prava ali kompsnijsks unija. Sodnik Barnoa je ob tej priliki izj* vil, da Je Wagnorjev zakon ns-uKtaven On je že drugI fsderal-ni diatrlktni sodnik, ki Je razgla-sil ta lakon za neustavnega.
Njegov načrt je regula-
Waahlngton, D, C, — (FP) — Prsd nekaj m«s«ci J« dobil major George L. B«rry, oseba bojevit« narave, zveneč naslov — koordinator Induatrljsk« koop«-raclje. Njegova naloga Je bila dosega psrtn«rstva m«d delavci in Industrijskimi magnati in u« atanovil je avet Induatrljakoga napredka, ki naj bi potrdil in blagoslovil to partnerstvo.
Prva aoja toga avota, ki j« J« akllcal Berry, j« recitirala v po-omu, a on ni obupal. Ko s« Jo vihar nekoliko poiogel, Js sklical drugo konferenco, na kateri ao )ili imenovani razni komiteji. Vaakomu Je bilo poverjeno proučevanje določene faze možne kooperacijo med delom in kapitalom.
Ti odbori sedaj pošiljajo B«r-ryju rezultat avojlh študij. Poročila vsebujejo priporočila, ki močno diše po fašizmu. Ideje v t oh priporočilih ao Idejo korpora-cijake države. Kakor fallatl v I* talljl, Nemčiji, na Japonakem lu drugih držsvsh naglašajo |m>-trebo reguliranja Induatrij in delavstva v "Interesu splošnostl",, tako Jih tudi IJerryjevl odbori. Kapitalistično mašlno Je treba |M»pravltl, da Inj spet učinkovito funkcionirala.
Glavno prl|Miročllo toh odborov Je formiranja stalnega posvetovalnega sveta, ki naj študira Izvire dohodkov In atruge, po katerih sa dohodki pretakajo. Nsšrt uključuj« provizije gloda stabiliziranja delavakih mezd na stsl* nI podlagi, ksr pomeni, ds delav* , i ni' bi smeli zahtevati vsčjegs delsžs od liogastva, ki gs produ-cirajo, ka<lar bi as cons toga bo-gastvs povečala. Iz Uh priporočil a« lahko sklepa, da ao Barry-Jsvl odbori iKipoinoma ignorirali glavno pravilo ekonomijo, ki Je, da so intereai kapitalistov in delavcev v večnem konfliktu. Hum-nja. da J« nekaj narobe, kadar roprazeiitantjo kapitala govore o potrebi kooperacija v interesu Javne blaginje, je upravičena.
nJJmv. Pričakujemo torej, d» Tri* «frugl federalni sodniki v bomo pri tam imeli tudi vašo1 «fomoč 8 odreditvijo brata Hlg-maoa v MiKvauke« do IS ključ-ka kampanša."
Pri teh volitvah bo na rofo-
raznih krsjlh Amerike ao prej podali odlok«, v katerih ao naglasih, ds je zakon ustaven. Glavno besedo bo imelo federalno vrhovno »odlkče, pred katerega
rendumu tudi vprašanje, če so U^ prHkl U zskon prihodnjo j«-^ ' voUkl as to, da m*o previa-V",	. *
Ha mer
Nana in B'tris st zelo rada u-kvarjata s zajčki. Zadnjič prida tots ns oblak. Boris Jo koj povpraša :
"Tetka, ali Imaš k*J otrok T* "No!"
Drugo vprašanje: "Tetka, ali boš kdaj imela otroke f "N«. Boris, nikoli I" Boris ae spogteda a sestrico. In ji rsčo tiho na uho: "Nana — t«ta Je pt aamscH
Vlak je vsak dan dovatal potnike, ki ao bili namenjeni k vročim vn/kem, in Billy je prijel Aent konj m vajeti in odpeljal polno kopijo čez gore. kakor d« vue svoje življenje ni poznal drugega posla. Na drugi vožnji je sedela Saxon rraven njega na viaokerm kotlu. Ce* dva tedna ae je redni voznik vrnil. Billy je odklonil aluibo v konjarni, ki no mu jo po-nudili, in krenil dalje proti »everu.
Saxon je poainovHa mladega foksterijerja in mu dala ime Posnum, po psu, o katerem ji je pripovedovala gospa Hastingaova. Tako mlad je še bil, da «i je kmalu ranil nožice, in Saxon ga je morala nositi, dokler ga ni Billy poaadil na vrh svojega svežnja in Jel godrnjati, da mu bo Po<sum zgrizel vae lase na
fflaHnr- ---—
Ob koncu trgatve sta preromala astišk* vinograde in dospela v Ukijo, do kože premočena po prvem zimskem dežju.
MCuj," je rekel Billy, "ali se še •pominja*. kako je 'Skitalec' letel po vodi? Nu, z letoš-njim «poletjem je Mio prav tako — kar odletelo jA Jn zdaj je na naju, da najdeva pripraven kraj, kjer bova prezlodla, Ta Ukiah je videti kaj prijazno mestece. Poišči va al nocoj sobo, da se posušiva. In jutri stopim do prevoznika ; če kaj opravim, si najameva kako kolibi) pa bova lahko vso zimo premišljevala, kam pojdeva prihodnje leto."
TRINAJSTO POGLAVJE
Ta zima je bila dosti nuanj živahna in zanimiva kakor lanska v Carmelu, in če je Saxon že prej visoko cenila carmelsko družbo, jo je cenila zdaj bolj ko kdaj. V Ukiji sta sklepal* samo površna znanja. Ljudje *o bili tu bolj poddbni delavcem, kakršne sta pomala v Oak-landu, ali pa bili samo bogataši, ki so se v avtomobilih podili okrog. Ni pa bilo demokratske umetniške naselbine, v kateri bi bili gojili tovarištvo brez ozira na to, koliko kdo ima.
A vendar je bila ta zima le|>ša od vseh, kar Jih je bila doživela v Oaklandu. Billy ni mogel dobiti stalnega dela ; zato je toil mnogo doma; v majcani hišici, ki sta jo bila najela, sta srečno in prijetno živela tja v en dam. Kot namestniku v največji konjarni je ostajalo Billy-ju toliko čaaa, da ga je kar samo po sebi za-nealo v konjsko kupijo. Stvar ni 'bila brez nevarnosti in nekaterikrat ae je opekel, a vendar ni na njuni mizi nikoli manjkalo najboljAe govedine In kave, in tudi pri obleki nista pretiramo varčevala.
"Tem vražjim farmarjem ne prideA na kraj," se je Billy smejal nekega dne, ko so ga bili poaebno hudo opeharili v konjski kupčiji. "Poleti Jemljejo ljudi na počitnice, pozimi p« dobro zaslužijo, ko goljufajo drug drugega s konji. In samo to ti rečem, Saxon, marsičesH sem se naučil od njih. Tudi jaz postajam pre-briaanec, kakor so itni. Nikoli več me ne bodo toliko ukanili, da bi ti kaj opazila. In tako sem se navadil apet nove dbrti. Zdaj se lahko povsod preživim s tem, da kupčujem s konji."
Billy je večkrat vzel iz hlevame kukega odvečnega konja in |M>vabll Saxono s seboj ; tako sta napravila zaradi njegovih kupčij veliko izletov v.okolico. Takisto ga je spremljala, kadar Je vozil s konji, ki so mu bili poverjeni v komisijsko prodajo; pri tem se je obema porajala v duhu nova misel zastran njunega potovanja. Billy je 4iil prvi, ki jo je izrazil z be-Hcdaml.
"Ondan s«*m naletel na voz. ki je spravljen tu v mestu," Je dejal, "In adaj ml neprestano roji |m> glavi. Nikar ne ugiblji. kako in kaj, *mJ vent, da ne uganeA. A daj, da ti povem. To ti je najlei»si voz zu taborjenje, ki si kdaj sli>
r -i .m . . UJ... -n. --------- II mm i ......juj........mi.; . , «t »-;;.•
Herman Drobenrh(New Waterford, Kanada):
Moji spomini iz svetovne morije
iala o njem. In močan je kakor prava hiša. Narejen je bil po naročilu, v Puget Soundu, in je za preizkušnjo prevozil vso pot do tod. Noben tovor in nobena cesta nista zanj pretežka. Tisti, ki ga je bil dal napraviti, je imel sulico. Zdravnik in kuhar sta potovala z njim, dokler se ni pred dvema letoma tu v Ukiji poslovil od sveta. Ce bi ga le mogla videti! Vae u-dobAčine ima, za Vsako reč poseben kraj rea pravi dom na kolesih. Ce bi ga mogla dobiti in k temu Ae dve kljusi, bi lahko potovala kakor kralj in kraljica in se smejala vremenu."
"Oh, Billy, prav o tem sem sanjarila vao zimo. Prekrasno bi Wlo. In . . . nu, prepričana sem, da časih spotoma nehote pozabiš, k a kino prijazno ženico i mai ... ¿e bi pa dobila voz, bi lahko imela vse svoje lepe reči s seboj."
Billyjeve viAnJeve oči so se zasvetile V mi-lujoči oblačni toploti, ko je mirno odvrnil:
"Tudi na to sem miaHl."
'in ti bi lahko vozil s seboj puAko, risanico, ribiške priprave in vae," je hitela ona. "In dobro, veliko sekiro, tak A no za moža, ne pa te male, ki se zmerom pritožuješ o njej. In Pos-sum bi se vsak dan lahko spočil. In — a kaj, če ga ne morei kupiti? Koliko pa zahtevajo zanj?"
"Sto petdeset dolarjev," je odgovoril. "A za ta denar je na pol zaatonj. Povem ti, ta voz ni stal niti centa manj ko štiri sto, in jaz spoznam dobro kolarsko delo — Ae v temi. Nu, če se mi zdaj posreči ta velika kupčija s Saswellovo še-storico konj — misli ai, prav danes sem naletel na tega prekupčevalca. Ako jih kupi, kaj meniš, komu jih ¿o poslal? Mojemu bivšemu gospodarju, naravnost v Westoaklandsko ko-njarno. Pravkar sem ti mislil reči, da mu piti. Ko bova na potovanju, lahko kdaj pa kdaj napravim kako kupčijo. In če rede gospodar besedo, zaslužim običajne prekupčevalake odstotke. A seveda, veliko denarja bi mi moral zaupati in tega najbrže ne bo hotel, ko ve, koliko stavkokazov sem mu zbil."
"Ce bi ti zaupal vodstvo svojih hlevov, tedaj sem prepričana, da se ti tudi denarja ne <bo bel zaupati," je rekla Saxon.
Billy je v skromni malovernosti skomignil z rameni.
"Nu, kakor sem rekel: če se mi posreči, da prodam Caswellovih Sest konj, lahko odloživa račune za ta mesec in kupiva voz."
"A konji?"
"To pride pozneje — pa da mi je iti za dva ali tri mesece v stalno službo. Edina neprill-ka je to, ker bo že dokaj pozno poleti, preden bova mogla odriniti. A pojdi z menoj v mesto, da ti kar precej pokažem voz in opravo.
Saxon je videla voz in je bila tako navdušena, du vso tisto noč od pričakovanja rn napetosti ni mogla zaspati. Nato je Billy .prodal Caswellovih Aest konj; račune sta podaljšala za mesec dni in voz je bil njuna last. Nekega deževnega jutra, štirinajst dni po tem, je bil Billy komaj odšel z doma, da bi se za ves dan odpeljul nu kmete zarudi konj, ko se je že vrnil.
"Pojdi z menoj!" je s ceste zuklical Saxoni. "Obleci se in pojdi. Nekuj ti moram pokazati."
Od|>eljai jo je k nekemu hlevu na drugem koncu mestu ter jI pokazal velik, ograjen in pokrit prostor za poslopjem. Tu je obstal z njo pred dvojico močnih. IPsastlh rjavk z belkastim repom in belkasto grivo.
"Oh, kako sta lepi! Kako sta lepi!" je vzkliknila Saxon In pritisnila lice na barAunastl go-l>ec ene izmed njiju, med tem ko se je druga INiredno nastavljala, da bi bila takisto deležnu milovanja.	(Dalja prihodnji«.)
Cez nekaj ur smo priAli do re. k«* ltyaioka, prek» katere je dr-tal velik mont. Tam je bila velika zmešnjava — vaa armada se je ustavila. Infanteristi in kava* Irnja so rinili ii*prej. toda priti niso mogli nikamor. Spomnil *<>ni se, da se mi prav aetiaj nudi prilika za U-g, Ozrl nem se okrog setie, a videl niaem nobenega od svojih stražnikov. Morda jih ne bi niti spoznal in oni mene ne, ker smo bili val od blata umazani. fcele ko a«*m se prerinil do erede moata, *em itogledal nazaj. če me kdo zailrduje, toda <>• pazil nUem ničr»*r aumljivega Prišel nem do svojega konja, ga zajahal in zdirjal nazaj k svoji bateriji. Tako «em ne rešil iz zagate; nihče nI (»vpraševal po meni, ker mojega imena tisti ča- i stnik. ki me Je nahrulil. »ploh ni zapisal.
Omenim naj, da «o avstrijski častniki na ru»ki fronti nastopali proti vojakom kot ratbojnl-ki /a v Kako malenkost ao tuli strogo kaznovani — privetavali *» Jih k drrvceom in pretepali. Na stotine vojako\ je bih» ustreljenih za \e« jr prestopke Pozneje, na italijanski fronti, je bflo
I »olje. Vojaki so bili sieer kaznovani za prestopke, a vse je bilo bolj |M»*teno in korektin».
VII
(hI reke Hyaloka se je cesta vila v hrib. Mi in konji smo silno trpeli, kajti deAevalo je kar naprej, /.a konje je primanjkovalo krme in *n kar ce|»ali na cesti. Nekatere so ustrelili in jih tako reAili trpljenja, druge so pa kar pustili v obcestnih jarkih.
Na H. oktobra smo dospeli v trg Tu hov, kjer smo en dan <m>-čivali in se |mi dolgem čaau apet enkrat obrill in očiatili. Popoldne «mo iskali živila pri ljudeh. Poljaki so bili proti nam zelo prijazni in ao nam postregli, če ao le mogli. V tem kraju Ae ni bilo iMimanjkanja. ker j« bil precej daleč od fronte. Neki kmet Je poklical mene in dva druga topni-čarja v hiAo ter nas dobro poetr*» gel s pijača in jestvinami. Pri-IMtvedoval nam je, da Je tudi on slufil prt arttljerljl In na to Je bil zelo |M»noaen. l.judje ao hoteli vedeti, kako je bilo na fronti, mi |ia smo Jim lagali, da se je kar kadilo Kcanire jim nismo smeli |t»»v«»dati, |hi emo »e l»aha-II, kako »mo eovrainlka napada
li in da je moral bežati noč in dan. l>a se mi umikamo pred Rusi že nekuj tednov, tega jim nismo smeli povedati.
Do 0. oktobru smo se umikali proti zupadu, tega dne pa smo krenili proti vzhodu in v tej ameri smo hodili kakih deset kilometrov, nakar smo se ustavili in začeli ko|>ati jarke in graditi utrdl>e za topove, municijo in moAtvo. Iz bližnjega goada smo vozili drevesu in ko «mo pozicije le precej dobro utrdili, smo se umaknili v gozd in tam pričeli graditi druge utrdbe. Pri tem delu smo bili zaposleni oaem dni.
Na 20, oktobra Je priAlo povelje. da odidemo ponovno proti sovražniku, ki se je ustavil ob reki Sen in tam čakal. Da so Rusi dobro utrdili svoje pozicije, amo kmalu izvedeli. Poditi nas niso hoteli dalje, ker Je bilo prodiranje otežkočeno zaradi dežev nih nalivov. Rusi so del svoje armade poalali proti Przemyslu da Je pomagala naskakovati trdnjavo. Prvi naskok je rezultiral v velikanskih ruekih izgubah.
Cma nekaj dni amo drugič dospeli do reke Hyaioka. ki je precej narasla po zadnjih nalivih. Prenočili smo v mestu Pihtno, na S4 oktobra pa smo bili že v mestu Ressow, katerega smo zapustili dobre'trt tedne prej V mesto smo priAli po drugi strani In
PKOgVITA
treba je bflo narediti precejšen ovinek. Železniški most čez reko ao avstrijske čete, ki ao ae morale umakniti, razbile.
Naslednjo noč smo se približali sovražniku in čakali vao noč na povelje, kje bomo postavili naše topove Kmalu ao nas poslali v ozadje neke vaai, kjer smo pričeli graditi utrdbe za naše topove. Okrog poldne naslednjega dne ao naši topovi že pričeli bruhati ogenj na sovražnika, na nasprotni atrani pa ao začeli odgovarjati. Ruska baterija je i-mela oaem topov, naia pa pet, toda ruske granate so padale daleč za naiimi hrbti. Bombardiranje je trajalo do večera, toda ruske krogle niso pri naa napravile nobene ftkode. Streljala je dalje ruaka infanterija in prisilila nafto na umik. Mi smo ponoči spremenili pozicije, ko se je zdanilo pa amo zasedli prejšnje.
Usti dan je bilo precej mirno. Ruska baterija je utihnila in streljala je le pehota. Naši top-ničarji so šli na bližnjo polje kopat krompir, zvečer pa se je naša baterija apet umaknila. Tiati večer sem moral biti na straži do polnoči in nato sem šel spat. Komaj sem zatianil oči, me je straža zbudila. Bil je alarm in kmalu smo bili na cesti in pripravljeni na odhod. Jaz sem v tiati zmešnjavi izgubil že drugo puško (prvo so mi vzeli ruski dragon-ci, ko so me ujeli.) Tiato noč je sovražna patrulja ujela našo stražo in Rusi so imeli prosto pot naprej. Streljali so silno na gosto in krogle so frčale nizko nad našimi glavami. Pred no smo se umaknili, so bili že trije naši topničarji lahko ranjeni, štiri konje pa ao ruske krogle ubile in nadaljnja dva sta bila ranjena.
Na širokem polju smo ae ustavili. Pred nami je bila večja vas, za vasjo gozdiček, malo naprej pa je bila reka Sen, za katero ao imeli Ruai svoje utrdbe. Na naši desni strani je bilo deset ba terij druga poleg druge. Topni' čarji ao morali kopati luknje, da so se nekoliko zavarovali, jaz pa sem Ael s štabom iskat primeren opazovalni proator.
Druge baterije so prej začele streljati nego naša. Iz tega smo sklepali, da so že našle cilj, drugače ne bi zapravljale municije po nepotrebnem. Častniki od na~ Ae skupine niso mogli zaslediti ruskega topništva, opazili pa so ruske infanteriste. ki so bili zakopani do vratu v strelskih jarkih. Začeli ifpK> jih bombardirati in ker *q,,granate padale naravnost v jarke, ni imela pehota več obstanka in se je umaknila.
TopniAko bombardiranje je trajalo tri ure. Naslednji dan se je Ae parkrat oglasila sovražna baterija, nakar je utihnila. Sodili smo. da so krogle iz naših topov ubile več sovražnikov. Po bombardiranju je Ala naAu patrulja v bližnjo vas. iz katere so se civilisti Izselili. Nekateri ao pribežali k nam, drugi pa so ae umaknili na nasprotno stran. Pa truJja se je kmalu vrnila z živili, ki jih je dobila v vasi.
Tretji dan sem se tudi jaz u-deležil slične ekspedicije. Preiskali smo več hiš. a nikjer nismo našli žive duše. Sli smo Ae naprej In stikali po hišah. V eni na koncu vasi smo dobili okrog 80 let staro žensko, ki se nas je silno ustrašila. Tresla se je kot Ai-ba na vodi, mi pa smo jo zugoto-vili, da ji ne bomo nič žulegu storili. V neki drugi hiAi .«mo ovohali evež kruh. Vse amo pretaknili, toda naAli nismo ničeaar, dokler nisem jaz pogledal v peč. Tam Je bilo oaem hlebcev kruhu in pobrnli amo jih Aest. Dva smo puatHi za gospodarja, če bi se slučajno vrnil.
Proti večeru sem v neki drugi hiAi ujel štiri kokoAi. katerim sem posekal glave in jih |K)tem odnesel svojemu prijatelju, ki je kuhal častnikom. Tri je obdržal zase in častnike, eno |w je spe-kel zame. KokoAi so bili deležni tudi moji prijatelji, ker je bila taka navada, da smo ai delili stvari, ki Jih je naAel eden ali drugi.
Po tridnevnem bivanju v tej vasi amo odkorakali v bližino jarkov, v katerih je bila zarita infanterija. Morali amo kopati nove jame za naAe topove in moštvo. V bližini je bilo nekaj hiš in cerkev, poleg nje pa grobo-vi, v katere so položili naAe vojake. ki so bili ubiti v zadnji bitki. Opazil sem tudi izkopa-«n jemo. poleg nje pa kakih 40 trupel, ki m čakata, da jm i*.
grebejo.	j
Glasovi jz naselbin
(Nadaljevanje s 2. stranL) uvidevnosti, sta sklenili društvi BratoljUb 284 in Vijolica 747 SNPJ. Proti nakupu dvorane SST ao ae izrekla sledeča društva: št. 1, 6, 7, 11, 18 in 16 JPZS, društvo Lilija in pevaki zbor Planinska roža.
Na aeji ao se takoj od začetka pokazali znaki razdiralne politike lokalnega lističa Oboora. Poleg burnih prizorov od strani raznih delničarjev, amo bili deležni tudi komične alike, ki nam Jo je predatavil aam "firer." Ko je fant izprevidel, da je pretežna večina navzočih delničarjev za nakup dvorane SST in da je med temi delničarji tudi društvo, ki ga je vedno smatral aebi naklonjenim; hi ko je nadalje opazil, da ga njegovi bivši pristaši zapuščajo ter da ae bliža konec njegovi smešni vlogi, ki jo je igral ves čas od svojega prihoda v naselbino, se je hitro oglaail z izjavo, da je tudi on za nakup dvorane SST, toda direk-torij naj prinese natančen proračun ki garancijo od laatnika dvorane, da bo organizacija Slovenskega doma delala dobi ček in ne Izgubo v slučaju nakupa!
Razume se, da je s to smešno
izjavo žel splošen smeh, ki je bušknil po dvorani, in to celo od svojih laatnih pristašev. Seja torej ni bila uapešna za dosego Slovenskega doma. Imela pa je eden uspeh, da so rojaki vendar enkrat začeli «poznavati razdiralno politiko lističa Ob-zor. Podpisani je podal navzočim delničarjem izjavo, prodno je zapustil dvorano, da Slovenskega doma v Milwaukee ju ne bo toliko časa, dokler ne odide listič Obzor v pokoj. In ko se to zgodi, šele potem lahko upamo na bratstvo in slogo v naselbini, katera nas je družila pred leti in katera je neobhodno potrebna za postavitev Slovenskega doma. Joe Vidmar, 16.
Volitve na WiUardu
Willard, Wis.—Kakor drugod tako ae tudi pri nas pripravljamo za občinske volitve. Letos smo postavili kar štiri kandidate, člane našega društva Slovenski kmetovalec št. 198 SNPJ. Društveni tajnik M. Krultz kandidira za župana, John Kal tinger za podžupana, Joseph U le mL za blagajnika in John Kaltinger ml. za konstablerja
Sedaj imamo »pet priliko, da »i izvolimo par naprednih mož v občinski odbor. Zato oddajte svoje glasove gori navedenim kandidatom, ki so vsi napred ni možje in člani SNPJ. Naša napredna «tranka je bila pred leti močna, potem pa je prišel razkol in vse napredne institucije so bile uničene za nekaj časa. Toda čas gre naprej in tako se je zgodilo, da amo ai tudi ml nekaj opomogli in se pričeli gibati, da smo si 'postavili ne kaj svojih kandidatov, katere vam priporočamo, da zanje glasujete. Oni, ki prej delali razkol, so se itak umaknili v ozadje.
Kakor za delavce industrijskih mest, tako je tudi* za nas farmarje velikega pomena vpraAanje, koga izvolimo na volilni dan. Od sposobnih, vestnih in poAtenih občinskih odbornikov ima celu občina ugled in koristi. Zato pa val na dan dne 7. aprila! John Bergant. li>8.
Malo odgovora
Chiaholm, Minn.—V Prosveti At 59 se je iz naše naselbine o-gliu.il br. Frank Klun. Nič zato, če pove svoje mnenje, ampak ker nas j« omenil s polnim imenom, podajam malo odgovora. da bo javnoat vedela, kje čevelj žuli. Omenja, da je zraven Chisholma naselbina Balkan, v kateri je 400 kmetovalcev, pa samo 36 je bilo tako nevednih. da so obrnili hrbet proti njihovemu mestu. Dobro mu je znano, da je bil Bafcan "cenjen na 126.000 prej" in sedaj. k*> Je njihova vas postala mesto, "je naA kmečki Balkan pa 62. 000 ' VI ste vzeli veljavo, ljudstvo pa nam pustili.
Res je. da imamo 400 volil-cev. ampak podpisalo se jih je 192, ki Imajo domove, kajti drugi ne pridejo v poštev. (Glej Lo. cal Herald, pa seboA preprint.) Mi nismo nič proti vam; samo naprej, za večje in lepše mesto.
—r«S»TM*i i-iai%
J. S. MeCormack (desno), predsednik MitaneaoKota Creameries, in Oscar Swenson, tajnik te organizacije.
Roke proč od Balkana! Letos ste vzeli $60,000 od nas. Par let bo politični šimelj vozil in ko se bo izvozil: "Možje, glave skupaj, udarimo jo na Balkan, tkm imajo še $60,000!" ' To je mjibova ideja, popisnik lahko ve, da nimamo z rožicami postlano ne mi in ne vi. Cesta na deželo je odprta in se bo lahko prepričal, kakšen je sedanji obstoj. John Pucelj, 110.
O poplavi St. Marys, Pa.—Povoden j v tej okolici ni zadela naše rojake, ker živimo na višjih krajih. Naša in druge naselbine ter mesta so mnogo prispevale za Rdeči Križ. Nabralo se je dosti živeža in obleke za .prizaldete naselbine. Najbolj je bilo prizadeto mesto Renovo, 70 milj vzhodno od nas.
' M. Shuster, 581.
Poročilo o poplavi Steelton, Pa.—Voda je pričela naraščati 18. marca in je dosegla svoj višek naslednji dan ob 5. .popoldne. Prizadetih je mnogo Slovencev, dasi ni voda odnesla nobene hiše, pač pa imajo rojaki precej škode na pohištvu. Ko je voda začela naraščati, je veČina rojakov mislila, da ne bo dosegla stanovanj. Toda ponekod je ipri&la tudi v drugo nadstropje.
Kolikor je dosedaj znanega, ni bilo tukaj nobeno človeško življenje izgubljeno. Najbolj je bila prizadeta zapadna stran. Rešilno moštvo je bilo na delu neprestano. Vozili so l-j,udi s čolni na varno. Nekateri niso hoteli zapustiti svojih domov; ti so delali reševalnemu moštvu največ -preglavice. Pri reševalnem delu je (pomagal tudi tukajšnji župnik Gabriel in svaril Ijoidi, naj se preselijo na višja meata. Delal je vso noč z o-«talim reševalnim moštvom. Člani SNIPJ v tem kraju ni-
Velika loi m zopet bliža
Tako se bomo spet pogoatili po aa* ii etari šegi. Ob tej priliki ne poia-bite na aaie fine in okusne doena^e klohaae, ielodee in iuake, eena Sftc fant. Pošljemo Tam tudi hrenore •korenine po 18c funt. Pošljem v rae kraje ▼ Ameriki in ▼ A laško. Poštnina plačana r gornjih cenah. Z aa-rotilom pošljite denar, na naalor:
J08EPH LESKOVAR, 420 Hlgh Street,	Kacine. Wla.
so prizadeti, ker tukaj m štev, nekateri pa spadajo h KJ. Mesto Harrisburj jt akoro vse ali polovico pod Vlaki niso vozili in štiri d-bilo nobene pošte. Rojaki, utrpeli materialno škodo, i trebni pomoči. _ Mike Korevar, |
OFFICE OF COUNTY Q OF COOK COUNTY, m STATE OF ILLINOIS ) M COUNTY OF COOK ) ®
Pursuant to the proviiionig tion 3 of the Primary Etai* of Illinois, I hereby certify color of the paper to be un4 fc Primary ballots of the Parties for the Primary El«ti be held in the County of Co*, precincts and districti under jurisdiction of the County Cl^ Tueaday, April 14, 1936, shaJl follows:
DEMOCRATIC PARTY REPUBLICAN PARTY. YEU IN WITNESS WHEREOF,! hereunto set my hand fixed the seal of tin C of Cook, this 30th day of I A. D. 1930. MICHAEL J. FLYNN COUNTY CLERK OF COOK COUNTY,
Nova moč za oslabele orfi
NUCA-TONE o4«*uj« m1«M* mm (tvrstns Moden« tonlka. l*olj»» m pomifa prebavi. Pomij» tats{»» a irav In ialoSca. črava <Wluj«j» prosto. UpUva na trt» ima NUC Um. da daj« energij* a fm»u adravljenja daljlih bolnal S S ns tonlka, o ja ¿«valeč ViemiU NUC t-I« da naa. PraprUsJte ae o a m ' in jsianju. Dovolj u maM dni ti u en dolar. Uapeh ia«oU>vlJaa »h a naasj. Na prodaj v vaeh lekarnah.
Proti asprtnkei viemlte-UGA-SOU odvajalec. lic in »Oe.
"MOJ UMI MŠLI SINČEK SE JE KOT MILI SPAČEK
Bil je zelo suh in ni imeli ga apetita; ni t vei nliem n mi je storiti."
Matere pravijo, Trinerjeo vino je ravno pravo adravilo a pod hranjene otroke. Njef» eo najboljAe snovi, ki jih j« < na veda iznajti mogle *• «aprtnice, slabege tp*tiU. fl zgube spanca, plinov, »lsb«|i nečiste kole in sitnoiti » * prebavnimi neredno»ti. P"ŠS piti in dobro zanesljivo 4 zdravilo. V vseh lekernsk TRINER S EUX« O F BITTER
Joseph Trlner Coa
TISKARNA S.N.P
fFBMMA VSA
t tiskarsko obrt spadajoča
Tiska rabila ta veaeiice in ahode, vtiitnics, knjige, koledarje, letake itd. v slovenske», bi slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jezik» ■
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA fl-A* 8.N.PJ„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pejasalla daje eadetre tieksrae eaijeke dale près
Pišite pa Informacije aa «aale»
S.N.P.J. PRINTER
2157-69 Sa I.AWNDALB AVENVl Telefea Rockwell 4»#< CHICAGO, IM-