1//7
fe. 2901*3
199. »SVIIKO.
o Uonuofli, v soboto 1. septembra 1923.
L9tO LOL
Imaafa vsak dan popoldne, isvsassU nedelfe Is praznike.
InseraU s do 9 perft vrst a 1 D, od 10*15 petit vrat a 1 D 50 p, večji inseratl petit vrata 2 D: notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; fenltne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor
Upravnlfitvo „S1ot. Naroda" la .Marodna tiskana11 SaaHova nUca st S, pritlično. - Telefon it. 304.
tfradalstva .Slov. Varoda" Knallova aUea si. S, L aadstropia
Telefon stav. S4. Bapssa apreje aia la podpisana la sad ostao Iranko vana* Rokopisov sa na vrata* ~vM
Posamezna Številka:
v Jugoslaviji vsa dni po Oln i«— v Inozemstvu navadna dni Oln 1, nedelje Oln 1*29
Poitnina platana v gotovini. *
»Slovenski Narod41 velja:	V jB^oillfljl			V Inoieastvo
	|    v Ljubljani	po	poiti	
12 mesecev •	Din 144 —	Din	144-—	Din 264-—
	.     T2 —	■	72 —	.    132* —
	36 —	•	36 —	se-—
1     • •*••••	. 12--	■	12'—	22"—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   ?8PaT" po nakaznici« Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Naše manjšinjsko vprašanje.
Med problemi ki zanimajo sodobno mednarodno politiko, se nahaja tudi manjšinsko vprašanje. To dejstvo je pomembno, zlasti ker vsebuje neko etično ozadje in kaže, da se pojem pravice v mednarodni politiki bistveno opira na narod in narodnostna dejstva. Zveza narodov, ki je vznikla iz pogodb svetovne vojne, si je tudi nadela nalogo, da poleg, pravne zaščite mednarodnih odnošajev uredi vprašanje življenja narodnostnih manjšin v tujerodnih državah. Z eno besedo: vprašanje narodnostnih manjšin zanima danes mednarodno politiko in mednarodno javno mnenje. Na interesirancih pa je, da ga kar največ izrabijo. Kako aktualno je to vprašanje v mednarodni politiki, vidimo tudi iz tega, da se na mednarodnih pravnih kongresih, na sestankih Društva narodov, na interparlamentarnih konferencah itd. stalno razpravlja vprašanje narodnostnih manjšin in da se mu daje izredno veljavo za mirni meddržavni razvoj. Priroda oziroma tok zgodovine in naseljevanja je nanesel neskladnost med narodnostno razpredel-bo in državno razmejitvijo evropskega kontinenta in s tem dejstvom računa sodobna mednarodna politika, ko si postavlja višjo etične motive in cilje, predvsem mednarodno pomirjenje in meddržavno zvezo.
Tudi Slovenci oziroma Jugosloveni imamo manjšinsko vprašanje, katero moramo iz narodnostnih pa tudi splošnih Človeških ozirov kar najbolj žilavo braniti in zagovarjati. Nesrečni izid koroškega plebiscita nam je odvzel prastaro koroško zibel slovenske zgodovine in z rapallsko pogodbo je po drugi strani na primorskih tleh zasužnjil dobro tretjino slovenskega naroda kruti In nekulturni nasprotnik. Zasužnjil v pravem smislu besede! Odtod poleg narodnostne dolžnosti še moment etičnega sočutja z našimi rojaki, ki so podvrženi najstrahovitejšemu manjšinskemu regimentu v Evropi Naši javnosti in, upamo, tudi našim političnim krogom v Beogradu je dovolj znana Kalvarija, ki jo prenaša naš primorski narod pod krvavim vladanjem fašistovskega nasilja. Dasi izpovedujejo naši primorski rojaki najiskrenejšo državljansko lojalnost, dasi se v političnem oziru odrekajo vsaki neitalijanski državni ideji in zahtevajo samo pravo nemotenega narodnostnega življenja, jih Italija tlači in ugonablja s prozornim namenom, da na tem koncu svojih državnih mej čim prej likvidira vprašanje, od katerega si rimski državniki obetajo končno konsolidacijo vzhodne obrambe. Nam danes več ne more biti do tega, da propove-dujemo tem državnikom, da tako kon-
solidiranje ne velja piškovega oreha in da je samo bob   ob   steno.   S takim »utrjevanjem« vzhodnih mej se ustvarja nepremostljiv prepad med jugoslo-venskim  in  italijanskim  narodom, ki mora po brezizjemno veljavnih zakonih politične   in   narodnostne zgodovine privesti do končne rešitve. Toda namesto te moralične in naučne propagande uporabimo sedanjo konstelacijo političnih motivov, ki vladajo v mednarodni javnosti in ki se tičejo, kakor rečeno, manjšinskega   vprašanja. Manjšinska prava so danes priznana od celega sveta in tvorijo resničnost, ki jo mora vsaka država končno le  upoštevati, ako nanje  pravočasno   hi   stalno pritisne mednarodno Javno mnenje In pa ustanove, ki se pečajo s profesrjonalno zaščito manjšinskega mednarodnega prava. V tem oziru si moramo Jugosloveni potrkati na prsi In skesano priznati, da smo na polju mednarodne manjšinske propagande naše brate onstran državnih mej popolnoma zapustili In da je danes skrajni čas, da se zanje na tem polju zavzamemo, Naša centralna vlada je sila veliko grešila. Malomarnost zunanjega ministrstva je neodprostljiva. Že nekaj let se vrše po evropskih glavnih mestih kongresi   internacionalnih pravniških udruženj,   sestanki medparlamentarne unije, konference Društva narodov itd. V Ženevi zboruje  za evropsko javno mnenje odločujoča zveza narodov. Na vseh teh sestankih se čujejo glasovi narodnih manjšin in se zastopajo zatirani narodnostni deli. Samo Jugoslavija žije ob strani in se za svoje  siromake ne zmeni. Ta konstatacija je zelo neugodna za nas, in poznavalci pravijo, da si beogradska vlada pred zaključkom pogajanj zaradi   Reke   noče poslabšati svoje pozicije napram Italiji. Mogoče je ta argument tehten.   Zahtevamo pa s tim večjo odločnostjo, da se koj po rešitvi reškega vprašanja, ki se mora Izvršiti do konca avgusta, pristopi k temeljiti mednarodni propagandi in zaščiti naših narodnih manjšin na severu in jugu in da vlada v tem oziru organizira poseben odsek jugoslovensklh pravnikov, ki se bo sistematično in stalno ba-vD s tem problemom naše zunanje politike. Tudi manjšinsko vprašanje, zlasti manjšinska propaganda, je sredstvo za mednarodno uveljavo posamnih držav in narodov. Preje je bila Avstrija, ki je zanimala zapadno  Evropo,  danes je Balkan, in namesto  Avstrije moramo pred evropsko politično publicistiko nanizati problem Jadranskega morja, ki je politično, gospodarsko in kulturno evropski problem prvega  reda.  S tem problemom pa je bistveno vezano naše primorsko manjšinsko vprašanje   in je
torej utemeljeno, da se naše ministrstvo   pravi potrebno gradivo in izbere prav-
zanje zavzame z najiskrenejšo in najdo slednejšo voljo.
Zasedanje Društva narodov je pred durmi. Zato opozarjamo naše beogradsko ministrstvo, da se zgane in da pri-
no in diplomatično podkovane ljudi, ki bodo znali temu važnemu evropskemu političnemu zboru predložiti naše manjšinsko vprašanje na možat in vesten način.
Od Velike Plane do Guruga.
(IV. kongres zemljoradnikov.) (Izviren dopis.)
Ko je ob priliki volitev v ustavotvorno skupščino doživel pri svojem pr_ vem večjem nastopu »Savez zemljoradnika« nepričakovano velik uspeh, da ie bilo na njegovem programu Izvoljenih 39 poslancev in, kar je najvažnejše, da so bili zanj oddani glasovi skoraj v vseh volilnih okrožjih, tedaj je skoraj izgledalo, da je vpričo boja demokratov in radikalov usojeno zemljoradnikom v kratki bodočnosti vladajoče mesto.
In marsikak rodoljub, pa Čeprav nasprotnik zemljoradniške ideologije, je pozdravljal uspeh zemljoradnikov. Saj je upravičeno upal, da bo Savez zemljoradnika, ki je znal združiti v svojem taboru pripadnike vseh treh plemen in vseh treh ver, bistveno pripomogel tudi k rešitvi težkega spora med Hrvati in Srbi. Ce je med kmetskim ljudstvom Jugoslavije, ki tvori SO odstokov vsega prebivalstva, s stanovskim programom likvidirano plemensko nasprotje, potem je tudi za državo popolnoma likvidirana vsaka opasnost ki bi jo moglo roditi to vprašanje. In v resnici! Bil je to dovolj silen argument, da bi vsak rodoljub pozdravljal uspehe zemljoradnikov.
Pa v življenju je že tako, da ne gre nobena reč tako, kakor si jo želimo. In tudi nade glede zemljoradnikov so silno padle. Prišel je izstop SKS iz zemljoradniške stranke, in njena prednost vsedr-Žavne stranke je bila zelo reducirana.
V stranki sami pa so se pojavila težka nasprotja. Pojavilo se je pod vodstvom Komadinića in patronanco uglednega ter zaslužnega A v r a m o -vica levo krilo, ki je hotelo s komunistično pobarvano agitacijo pridobiti za sebe vse one tisoče, ki so volili leta 1920 komuniste in ki so se vsled obznane morali odločiti za novo stranko.
Nujno vsled tega, pa tudi drugih vzrokov, nastala reakcija te rodila desno krilo, ki je vedno odločneje povdar-jalo svoj nacijonalen značaj in se vedno bolj približevalo vladi, dokler tudi de* jansko ni prišlo do zopetne secesije v zemljoradniškem klubu in do ustanovitve kluba narodnih zemljoradniških poslancev (Miloradov& in petorica).
Tik pred to secesijo se je vršil BL kongres zemljoradničke stranke v Veliki Plan«.
Pod okriljem svojega zeta Avra-moviča je imel na kongresu vodilno besedo tajnik glavnega odbora g. Komadinič. Oblečen nad vse zanemarjeno, da ni bil le po svojem govoru, temveč tudi po kretnjah in zunanjosti »pravi zastopnik revnega in izrabljanega seljaštva«, je Komadinič z največjim elanom licitira! navzdol, da je bil kongres zemljoradnikov mestoma enak kongresu komunistov. In ker je z brutalnim nastopom udušil Komadinič vsak odpor proti sebi in uveljavil večinoma v vseh stvareh svojo voljo, je izgledalo, da je Komadi-nićevo stališče popolnoma prodrlo, da so zemljoradniki zaplavali v komunistične vode.
Ampak že na knogresu samem so se pokazali znaki, da temu ni tako. Ko je n. pr. napadel Komadinič srbsko vojsko, je moral vsled splošnega odpora navzočih retiriratL Srbski kmet je pa-trijot in proti temu dejstvu je bilo celo Komanićevo hujskaštvo in izigravanje instinktov brezuspešno.
Pokazalo pa se je tudi skoraj, da boljši elementi, stvaritelji in glavni stebri zemljoradniškega pokreta, ki niso bfli ne za levo in niti ne za desno pot, nikakor niso popustili, temveč da se nemo niso hoteli izstavljati Komadini-ćevim robatostim, da pa so zato tiho in dosledno pripravljali odpor.
In na končni seji se je ta pojavil in glavni odbor zemljoradničke stranke ni bil izvoljen po želji Komadinića.
Neomajano pa je bilo še vedno stališče Avramovfca, ki je bil popularen in je zato mogla njegova patronanca za-vleči popolen poraz Komadinića, toda ne ga več preprečiti, zakaj poslaniški klub, predstavitelj srednjih elementov, ni hotel več popustiti. Zato pa je postalo tudi jasno, da se mora AvramovSć odloČiti, ali da gre s Komadinićem ali pa z njegovo opozocijo, kajti boj je bil že tako oster, da je bil vsak kompromis izključen.
Gospod Avramović se je skušal ogniti odločitvi s kolebanjem, toda zaman, in tako je prišlo do tega, da je bil na m. kongresu zemljoradnikov v Banja-fuki izključen iz stranke Komadinič, skoraj nato pa tudi Avramovič.
Banjaluški kongres je pomenil popolen poraz komunističnega krila, isto-
časno pa tudi popolen polom desnega krila. Zemljoradniki so ostali v sredini in stara ideologija je zmagala.
Silno ob pravem času se je vršil banjaluški kongres, kajti bližale so so volitve, in ostra medsebojna borba, ki je vladala v zemljoradniškem taboru, bi morala skoraj sigurno pripraviti zemljoradnikom pri volitvah debacle.
Prišel je 18. marec letošnjega leta, ki je zmanjšal število zemljoradniških poslancev od 39 (odnosno od 25, kolikor jih je bilo ob razpustu prejšnje skupščine) na deset. Poraz zemljoradnikov je izgledal popolen. Toda le navidezno, zakaj število za zemljoradnike oddanih glasov se ni zmanjšalo, temveč je od leta 1920. narastlo celo za preko 10.000. Vzrok malemu številu zemljoradniških poslancev je bil deloma v novem volilnem redu, deloma v splošni redukciji poslancev, od 419 na 313. dosti pa tudi v zadnjih odmevih Komadinić-.*-vih spletk. S spretno uporabo osebnih ambicij (bivši poslanec Frepič, Veseli-novic) se je namreč posrečilo Komadinića, da je razbil enotnost stranke v Dalmaciji, in tako ni dobilo 18,000 zemljoradnikov v Dalmaciji nobenega poslanca.
Dalmatinska razbitost stranke je bila zadnja faza med levim krilom in sredino, med starim in novim Štabom, in na kongresu v Curugu je bila zmaga sredine definitivno potrjena.
Čurug pomeni za zemljoradniško stranko važno razdobje, ki mora odlo-* Čiri, Če bo stranka po izvršenem izči-ščenju v stanu, da nadaljuje svojo pot tam, kjer jo je nehala leta 1920. Sestava njenega sedanjega štaba, v katerem je dosti jakih intelektualcev pa tudi udarnih agitatorjev, bi upravičevala optimistične nade,
Enako pa tudi ravno dovršene volitve v Srbiji, kjer je poleg radikalov prevzemala dedščino demokratov edino le zemljoradniška stranka. Od 20 njej preje pripadajočih občin je danes po uradnem izkazu 83 občin -v zemljoradniških rokah. Toda zemljoradniki pravijo, da je to Ševilo dosti prenizko in da je njihovih najmanj 130 občin. Vsled pritiska da so morali pripustiti izvolitev občinskega predstojnika iz radikalnih vrst, da pa so kmeti in občinski svetovalci njihovi. S posebnim zanosom pa povdarjajo zemljoradniki dejstvo, da so najbolj napredovali v Suma-diji, iz katere so izšli še vsi zmagoviti srbski pokreti.
In ozadje kongresa v Curugu jo tvorila zavest zmage pa tudi spoznanje težkih bojev, ki jih je pred ciljem treba še premagati. Zopet je treba pridobiti značaj vsedržavne stranke, utrditi si go_ spodarsko stališče in okrepiti notran;o organizacijo.
Claude Farrere — prevel Miran Jarc:
Roman. 21
»Ker so, po mnenju celega francoskega naroda, kolonije zadnja rešitev in zavetišče za brodolomce iz vseh slojev družbe in za izpuščene kaznjence. V tem naziranju si prestolica svoje najboljše vojake varno pridrži, izmečke pa izvaža v tujino. Tu redimo torej Ie ničvredne in zlobne ljudi, požeruhe in zajedalce. Ti, ki obdelujejo indo-kinsko zemljo, niso znali v Franciji orati; ti, ki tukaj trgujejo, so jo doma Čisto polomili ti, ki igrajo tukaj vlogo učenih mandarinov, so bili na naših gimnazijah gnili sadeži, in ti, ki tu sodijo in obsojajo, so bili doma sami sojeni in obsojeni. Zato se ne smemo čuditi, če stoji v tej deželi zapadnjak nravstveno pod Azijcem, kot je po vseh drugih deželah v duševnih zmožnostih daleč pod njim___«
Zdaj je povzel besedo guvernerjev namestnik Abel, čigar podsmešen in nežen glas je v čudnem nasprotju z njegovim strogim, uradniškim obličjem.
»Gospod guverner, čeprav se s tem dotaknem svoje lastne zadeve — kolonijalne zadeve — vendar hočem vaše naziranje podkrepiti z neko zgodbico. Saj ste menda poznali Portallera?«
»Portaliera, ki je bil kancelar v tonkinški vladi?«
»Da prav tega. Ali vam je znana povest njegovega življenja?«
»Vem* da je popolnoma nttzmožen človek. Prejšnji minister Dubois nas je lansko leto z njim prav nesrečno obdaril.«
»Da. No, in zdaj mi poglejte pod karte: ne poznam bolj poučnega vzgleda za postanek kolonistov. Portaliere je bil svoje čase novinar; v svojem listu, ki je Životaril od izsiljenih podpor, je poročal v povoženih psih...«
»Da, res.«
»Umrl je od gladu.«
»Kako je škoda, da ni zares od tega umrl!«
»Bog ne mara grešne smrti. V najskrajnejši stiski je po volji previdnosti srečal slovito gospo Dupontovo. ženo prejšnjega čuvarja državnih pečatov. Saj poznate gospo Dupontovo?«
»Ona je--«
»Poznate jo. Portaliere je neumnež, pa tudi domišljavec . . .«
»Tip pristnega kolonista.«
». . . In vsled teh lastnosti je ugajal ženskam.
Konec si lahko mislite sami. Nekega lepega dne je dobil Portaliere zavidanja vredno sinekuro, in sicer v Parizu. Tako je preteklo nekaj mesecev. Potem pa je gospa Dupontova zamenjala svojega novinarja, sinekura pa svojega imetnika. Portaliere se je spet pogreznil v mlakužo in se jezil z nehvaležnimi besedami, ki so sličile grožnjam.«
»Domislil se je svojega nekdanjega dnevnika.«
I »Najbrže. Dupontova, sovražnica vsakega »prizora«, je sklenila, da spodi svojega nekdanjega mi-Ijenca na lep način v prognanstvo. Floris-paviljon ni daleč od Vendomskega trga. Dupontova je poiskala Duboisa. ki ga je preprečila s takim govorom: Nekemu tepcu moram preskrbeti varno službo. Ali veste za kak pripraven kotiček? Cim bolj daleč, tem ljubši mi je. — Vraga, je vzdihnil Dubois. Kar semkaj mi privedite vašega tepca. Privedli so Portaliera, ki je izrazil različne želje. No, kaj vse znate? ga je vprašal Dubois. — Vsacega nekaj. — To se pravi toliko kot nič. Ste kaj študirali? — Nič. — Izborno. Za vas vem neko pod-uradniško mesto v Indokini. To bo menda nalašč za vas, ali ne? — Ne, je Portaliere omalovaževalno odvrnil. Poduradnik? Hm, ali nimate ka* boljšega?
— Ali ste izbirčni! No, pa naj bo, zaradi Dupontove* Hočete zaslužiti šest tisoč frankov v zelo zdravi deželi? — Kje? V Anamu. — V Anamu v Afriki? — Da. — Šest tisoč ... ne rečem, da ne . . . šest tisoč, za začetek . . . Kaj pa bom? — Kancelar v vladi.
— Nenadoma se je Portalieru obraz zasvetil. — Kancelar? je dejal. O, zadovoljen sem. To je nekaj bismarćkskega!« Guverner se ni hotel nasmehniti
»Slika iz življenja! Vidite tak je naš kolonijski uradniški naraščaj: sama gniloba in puhlica. No, vsak hip so pripravljeni igrati Napoleona z vzdignjeno nogo. V Saigon pridejo že vsi razjedeni, cesto celo že Črvivi; dvojni vpliv nenavadnega okolja m težečega podnebja jih pa popolnoma uniči. Naša gesla pokopljejo, dočim le bolj povečajo na-
še predsodke; in obratno kot ljudje iz dobe 1915 so vse pozabili, naučili pa se niso ničesar. To je j pristno človeško gnojišče. In morda je celo prav, da je tako . . .« »Paradoks?«
»Nikakor ne! Morda je celo bolje, da to kolo-nijsko zemljo, ki jo prevračajo in orjejo koraki vseh plemen, pognojijo človeška telesa, da bo iz gnijočega razkroja starih idej in starih naukov dozorela žetev bodočih civilizacij.«
V nekem kotičku pa je Fierce vetrii gospodično Silvo, ki je pila čaj. s palmovim listjem, obitlm z želvovino. Pri besedi »civilizacije« se je ozrl kvišku. Guverner pa je konča val: »V tej kolonijski, ničvredni prostaški drhali pa sem zasledil nekaj višje stoječih posameznikov. Na te sta pokrajina in podnebje ugodno vplivala, in to so predhodniki bodočih civilizacij. Živijo čisto drugo življenje, ki se je oprostilo naših zunanjosti. Zavrgli so vsako prenapetost in vsa verstva in zdi se mi. da soglašajo z našim kazenskim zakonikom le, da ne kalijo miru. Le v Indokini, tej prastari, a vendar Čisto novi deželi, so mogli vzkaliti in vrevesti taki ljudje: tu so morale polagoma in obrušajoče se sodelovati azijska, kitajska in malajska filozofija; potrebna je bila tudi nagnitost družbe, v kateri se je zrušila evropska morala. Potrebna je bila paleča, saigonska vlažnost, kjer solnce vse Ispali in razkroji — energijo, vero in čut za dobro in zlo! Ti ljudje so na§ vek pustili že za seboj in so pravi civilizirancl M.1 pa smo Se barbari«
Stran 2.
»SLOV CM S K I     NAROD«    d o c 1. septembra 1923.
štev 199.
Velika Plana je bila pričetek notranje konsolidacije stranke, Čurug je pri-ietek ofenzive na zunaj.
Velika Plana je končala uspešno, če ko ista sreča dana Curugu — je še ne-
gotovo, ker naloge so prevelike.
Toda sedanji voditelji zemljoradnikov verujejo in — vera je bila že dostikrat odgovor na vprašanje.
Tđe£e£3ba in brzolavna poroči £a
Radikale! in klerikalci.
ISTINA O POGAJANJIH MED RADIKALI IN SLS. — DEMOKRATSKE SPLETKE. —
PRIBIČEVIČU IN DR. ŽERJAVU JE DEFINITIVNO ODZVONILO. — SMERNICE RA-DJKALNE POLITIKE. — RAZDELITEV SL OVENIJE   SUSPENDIRANA  — POKRAJINSKA VLADA OSTANE V RADIKALNIH ROKAH.
— Beograd, 30. avgusta. (Izvirno
poročilo.) Od najkompetentnejše strani 3em izvedel, da so se poga;anja med radikali in klerikalci v Ljubljani in na Bledu gibala v veliko tesnejših mejah, nego je poročal iz prozornih tendencioznih razlogov demokratski tisk.
O kakem vstopu SLS v vlado nI govora, ker tega ne želi niti dr. Koro-.šec sam, dobro vedoč, da bi si s tem ustvaril nevarno opozicijo svojega levega krila, niti radikali, ki žele ohraniti homogeno vlado. Istina pa je, da je sve-canostna manifestacija katoliškega *noda za monarhijo in državno edin-stvo napravila na kralja in vlado najugodnejši utis in da se smatra to manifestacijo tudi v Zagrebu kot demonstrativen prelom SLS z Radičevim republikam; tvom.
Gotove koncesije za Koroščevo stranko so zbog tega verjetne, zlasti se bo najbrž suspendirala razdelitev Slovenije v dve oblasti. Sploh se išče platforma za nekak modus vivendi s SLS v parlamentu ter je splošni in vsestranski vtis ta, da je nujno treba preiti v skupščini od neplodnih partizanskih tlebat do realnega dela. Ker pa je tako delo z demokrati spričo njihove neizprosne zagrizenosti nemogoče, je naravno, da skuša vlada z ostalo opozicijo priti do znosnejših razmer ter jo privesti do izvrševanja njene prave parlamentarne naioge,   to   je   do stvarne
kontrole in kritike vladnega delovanja. Značilno je, da so znane nemire v Kosovski Mitrovici izzvali, kakor je preiskava dokazala, demokrati zgolj v svrho, da bi odtujili radikalni vladi džemijet ter jo tako prisilili na paktiranja z demokrati.
Vladno politiko v Sloveniji bo slej kot prej vodil radikalni eksponent ter ie Izročitev pokrajinske uprave v roke SLS izključena. •
Vladni krogi so tudi mnenja, da je razvoj radikalne stranke v Sloveniji zelo nadepoln, ker je vspričo skrahirani dr. Žerjavovi politiki pričakovati, da se bo zlasti velika večina napredne inteligence preorijentirala v tem smislu ter stvorila s tem novo protiutež napram SLS, ki itak dobro ve, da te inteligence nikdar ne more privabiti v svoj tabor. Zbog tega naj bi postale tudi strankarske razmere v Sloveniji znosnejše, zakaj Ie.slep Žerjavov terorizem je kriv naprednega poraza pri zadnjih volitvah, prav tako kakor je isti terorizem Sveto-zara Pribičeviča bil na Hrvatskem najboljši agitator za Radića.
Tudi najvišji krogi žele, da naj skušata sedanja skupščina in vlada konsolidirati državo na znotraj in zunaj in da se je treba izogibati, dokler je mogoče, novim volitvam, ki nas bi le diskreditirale v inozemstvu, doma pa razpa-li!e nove strasti ter ovirale prepotreben mirni razvoj gospodarskega življenja.
Notranjepolitična situacija.
Vlada in Radić. — Razgovori
— Beograd, 31. avgusta. (Iz v.) Na včerajšnji, od 18. do 21. trajajoči šefi je po rešitvi tekočih poslov ministrskemu svetu poročal minister notranjih del dr. VujičSć o propagandi Stjepana Radiča in njegovih tovarišev. Minister je vladi predložil tudi v odobrenje vrsto raznih preventivnih odredb, s katerimi se ima zajeziti proti-'državno delovanje HRSS oz. Stjepana Radiča. Na podlagi poročila našega londonskega poslanika Mihajla Gavri-loviča je ministrski svet odobril predložene odredbe ministra notranjih del. O vsebini odredb varujejo ministri strogo tajnost. Toliko je znano, da je vlada pripravljena proti Radiću z vso doslednostjo vporabiti določila zakona o za-Sčiti države.
— Beograd, 30. avgusta. (Izv.) Zadnje dneve se demokratski tisk trudi, da v svoje strankarskotaktične svrhe Izkoristi bivanje članov vlade in radikalnih voditeljev v Sloveniji. Vesti o razgovorih zastopnikov radikalne stranske z voditeljem SLS so zelo pretirane in neistinite. Radikalna stranka je za !sporazum z drugim? političnim! skupinami samo na temelju obstoječih zakonov In vidovdanske ustave.
Radi dogodkov v Sloveniji je zelo Vznemirjen blokaški Zagreb. Beograd-sik tisk dnevno priobčuje obširna poročila iz Zagreba o medsebojnem sporu blokaških politikov, ki sedaj ostro napadajo politiko slovenskih klerikalcev.
V tukajšnjih merodajnih krogih pa z zadovoljstvom jemljejo na znanje, da Se je slovenska klerikalna stranka ob priliki katoliškega shoda odločno postavila na monarhistično stališče. Dejstvo, da je SLS za monarhijo, štejejo politični krogi za plus v razvoju naših notranjepolitičnih prilik.
— Beograd, 31. avgusta. (Izv.) Da-naSnja »Pravda« priobčuje vest iz Ljubljane, da je Ljuba Jovanović nadaljeval razgovore s SLS o eventualnem sodelovanju te skupine v parlamentu. Pravi, da je pri teh pogajanjih dosežen
V načelu sporazum, odložiti se ima razdelitev Slovenije na oblasti. Po »Prav-• dinem« poročilu zahtevajo klerikalci za sebe za slučaj vstopa v vlado portfelj ministra prosvete, dalje ministrstvo trgovine  in  industrije   ter poljedelsko
z voditelji SLS. — Muslimani.
ministrstvo. Zahtevajo tudi podpredsedniško mesto v ministrskem svetu, katero mesto ima prevzeti dr. Korošec ali prof. Sušnik. — Vest je forsirana iz nekega ljubljanskega demokratskega vira. Interesantno pa je, kar poroča zagrebški »Pravdin« dopisnik. Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanović je včeraj bival v Ljubi iani ter se Je razgovarjal z merodalnlmi faktorji na pokrajinski vladi. Ogledal si je tudi muzej. Popoldne z zagrebškim br-zovlakom se je odpeljal v Beograd. V Zagreb je dospel ob 18. ter je tedaj »Pravdin« dopisnik imel priliko razgo-varjati se z Ljubo Jovanovičem. Na zadevno vprašanje glede pogajanj z dr. Korošcem je Jovanović kratko izjavil: »Nisem se pogajati, ker m] to položaj predsednika narodne skupščine ne dopušča.« Dalje je tudi izjavil, da se niti dr. Velizar Jankovlć ni pogajal s SLS.
— Beograd, 31. avgusta. (Izv.) Na posebnem sestanku ministra agrarne reforme Krstića, ministra pravde dr. Perica in posl. Andrića je prišlo v razpravo vprašanje revizije odredb glede bosanskih beglukov. Konstatiralo se je, da je koalicijska vlada preveč protežirala interese begov, mesto, da bi tudi vpoštevala položaj bosanskega prebivalstva. Ima se uvesti revizija odredb. Po poročilih iz Bosne je med bosanskimi muslimani zavladalo veliko nezadovoljstvo proti dr. Spahovi skupini. Beogradski politični krogi pa nikakor niso naklonjeni, da bi pričeli z muslimani kaka pogajanja, ker nočejo voditi politike trgovanja.
— Beograd, 31. avgusta. (Izv.) Včeraj Je v Beograd prispel na! londonski poslanik Mihajlo G a v r i I o v i Ć ter je imel daljše konference z raznimi ministri in namestnikom ministrskega predsednika dr. J a n k o v i ć e m. Poslanik je predložil točna poročila o Ra-dićevi protidržavni propagandi v inozemstvu in o njega stikih z neprijatelji naše države v Londonu.
— Beograd, 31. avgusta. (Izv.) Pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo dr. Cimić je včeraj prispel v Beograd ter poročal vladi o položaju na Hrvatskem in o delovanju HRSS med narodom.
VESTI IZ BOLGARIJE.
— Sofija, 30. avg. (Izv.) Vlada je poslala te dal odgovor na sovjetsko protestno noto, v katerem zavrača vse očitke sovjetske vlade In Izjavlja, da le bila pravzaprav Bolgarija bolj upravičena, da se pritožuje In protestira, kakor pa Rusija. Nota le kratka, jedrnata in navaja vse stvarne argumente, ki govore za to. da le bila akcija proti boli-sevlšklm agitatorjem v Interesu drŽave neobhodno potrebna. Nova zedlnjena napredna stranka, demokratičeSki zgovor, priredi prihodnji teden veliko agitacijo po vsi državi. Blok naprednlk strank si hoče na ta način pridobiti nnklonjenost širših slojev naroda. — V kratkem namerava vlada Izdati ukaz gleic razpustitve narodnega sobranja in razpisati nove volitve, ki se bodo vr-Ille bržkone 11. novembra. Te volitve bodo ^ndločilna bitka mjd l«YJirt HlSpepUJiJUL
prednlml silami. Kakor !• rtgvfflno ft sedanje situacije, bodo komunisti in socijaldemokrati ne glede na vse prizadevanje, ustvariti enotno fronto, podlegli.
PRORACEN MINISTRSTVA PROSVETE.
— Beograd« 31. avgusta (Izv.) Ministrstvo prosvete je določilo za osnovne šole znesek 423 milijonov dinarjev. Ta znesek se tako razdeli: 75 milijonov za plače učiteljstvu. 19 milijonov za učne pripomočke ,328 milijonov za draginjske doklade učitel^tvu.
PRED STAVKO ANGLEŠKIH USLUŽBENCEV.
— London. 30. avg. (Wolff.) Londonski mestni uslužbenci so začeli mezdno gibanje. Okrog 30 tisoč uslužbencev hoče na-
Resen konflikt med Italijo in Grško.
Italija grozi Grški z blokado, — Grška vlada odklanja nekatere točke ultimata. — Intervencija Anglije. — Protest zaveznikov.
— Pariz, 30. avgusta. (Havas.) Po# slaniška konferenca je v brzojavki, odposlani v Atene, izjavila, da vlada Francije, Anglije in Italije skupno in odločno protestirajo proti atentatu v Albaniji ter pozivajo Grško, da uvede preiskavo.
— Rim, 30. avgusta. (T.) Za slučaj, da Grška ne da Italiji zahtevanega za« doščenja v polnem obsegu, ga bo znala italijanska vlada poiskati po drugi poti.
Vojni minister in minister vojne mornarice sta včeraj dalj časa konferi* rala z ministrskim predsednikom Mus« aolinijem Listi poročajo o živahnem delu in pripravah v vojnem ministrstvu. Posebne izdaje listov poročajo iz Ta« renta in Neapolja, da je del italijan* skega vojnega brodovja s polno vojno opremo odplul v Pirej in pred grško obalo. Vlada je opomnila liste na pre* vidnost, treznost In razsodnost. Prepo* vedano je poročanje o gibanju vojske in mornarice. Če se listi pregreŠe proti odredbam vlade, jih takoj ustavijo.
— Lcndon, 30. avgusta. (Izv.) Ion* donski tisk pesimistično presoja itali* jansko * grški konflikt. Izraža bojazen, da ima nedaljni razvoj konflikta lahko resne posledice za mir na bližnjem vzhodu. Nekateri listi doznavajo tudi, da je angleška vlada sklenila poseči z intervencijo v konflikt ter Grško pre* govoriti, da odobri italijanske ultima* tivne zahteve, čeprav so zelo težke. Italijansko # grški konflikt, če zavzame večje dimenzije, bi bil tudi lahko usode« polen za mir na Balkanu in možen je tudi požar v Evropi. Vsled tega se mora ukreriti vse, da se konflikt izgladi in izravna.
— Rim, 30. avgusta. Tisk Javlja o pričetku demonstracije italijanskega brodovja v Pire ju. Vse kaže, da Italija noče popustiti od svojih zahtev In je odločena izvojevati zadoščenje tudi z vsemi razpoložljivimi skrajnimi sred« stvi —
— Rim, 30. avgusta. (Izv.) Po Infor« macijah, ki so jih prejeli oficielni krogi Italije, se je grška vlada obrnila na angleško v London s prošnjo za inter« venci jo v Rimu. Po italijanskih poro* čilih je London odbil ta predlog. Grška želi, da Italija ublaži nekatere zelo ostre in težke zahteve, ker posegajo v
Naše industrije in tujci.
Industrija v  Jugoslaviji  se nepričakovano hitro razvija. In res v tem oziru lahko uporabljamo prispodobo:   da rastejo _ : „ _ „  ......,„_„,. _.«,  ,     • x-    industrijska In veletrgovska podjetja kakor
njeno suverenost in io ponižujejo. V j goht de2ju Res Je d da ko ostalem je Grška pripravljena izpolniti , 7revei ^ tfav]ake Nlsm0 pro:i mnbl vse druge zahteve in dati vsako pri- j strokovncga znanja ta kapitala Iz tujine, merno zadoščneje. — Po sodbi italijan* j Toda neka] več opreznosti bi prav nič ne skih političnih krogov je položaj grške J Škodovalo. Posebno na Hrvatskem ln zla-vlade zelo labilen in je pričakovati, da s ti v Srbiji je preveč podjetij, ki so le na pride do vladne krize v Atenah. Vlada videz naša, sicer pa so od tal do strehe bi to tudi rada provocirala, kajti nje položaj med narodom je zelo omajan in je negotovo, če bo pri prihodnjih, v kratkem ae vršečih volitvah še dobila zaupanje naroda. Vsled tega, da se ne« koliko rehabilitira, pripravlja svoj od* stop in bi bila na ta način rešitev kon« f lik ta prepuščena drugi vladi.
Italija je po poročilu listov dalje pripravljena, da vojaško zasede otok Krf in Še nekatere druge važne otoke, dalje namerava italijansko vojno bro* dovje pričeti z blokado Grške, ako se ne izpolnijo italijanske zahteve.
— Rim, 30. avgusta. (Izv.) V svo* jem ekspozeju, podanem danes ministr« skemu svetu, je predsednik Mussolini glede italijanskosgrškega konflikta pri-pomnil edine besede: »Vlada je storila vse potrebno!*
— Rim, 31. avg. (Izv.) Nacljonallstlčnl list! označajo nastop Italije napram Grški tudi kot resno svarilo ostalim balkanskim državam. Italija bo umela povsod na Bal* kana varovati svoj prestiž.
— Atene, 31. avg. (Izv.) Rimske Informacije naglašnjo, da je Anglija odločno odklonila prošnjo grške vlade za ioterven-vencfjo.
— Atene, 31. avgusta. (TzvTr.) Grška vlada le pripravljena predložiti konflikt z Idalljo v rešitev Društvu narodov.
— Rim. 31. avg. (Irv.) Listi Javljajo, da bo Grška §e tekom današnjega dneva odgovorila na zahteve Italije. Po poročilih nekaterih listov se Italijansko vojno bro-dovje že nahaja v grškem pristanišču PI-reju pred Atenami. Grški odklanja točke,
ki kršijo suverenost iGrške. Pričakujejo (presenečenja. •
— London, 31. avg. (Izv.) Mussollnl-Jeve zahteve so napravile v oficijelnih m političnih krogih povsod neprijeten utis. Angleška politična Javnost prlmerla Musso-Hnljeve zajitevo onim v ultimatu Avstrije SrblU leta 1914. Zahteve so nova nevarnost za Evropo. Če bo Italita zahtevala dobesedno Izpolnitev svojih zahtev, tedaj So v nevarnosti Interesi balkanskih držav, tudi Anglije In Francije, kajti a temi zahtevami potisne Italija Grško v vrsto njej podložnih držav.
Uspehi dr. Beneševena potovanja.
— Rfm, 30. avgusta. Pred svojim odho-
dom Iz Rima ie zunanji minister ČSR dr. B e n e I sprejel več novinarjev ter v pogovoru z njimi kratko omenil rezultate svojih pogajanjz z italijanskimi državniki.
Na vprašanje, kakšen cilj je imel njegov pose t, je odgovoril:
To je razvidno Iz posebne in splošne situacije. Na pragu je eno najvažnejših za* sedanj Društva narodov. Zato sem razpravljal z italijanskim ministrskim predsednikom, ki ga že dolgo prav dobro poznam osebno, o splošni politiki ter sva prešla od te na aktualna vprašanja. Sem spada v prvi vrsti vprašanje odnosajev med Italijo in ČSR. Dalje sem se potrudil da odstranim nekatera nesoglasja, ki so nasprotovala ci* ljem in namenom Mile antante. Med poseb* nlml vprašanji, ki sva se jih dotaknila med razgovorom, je bilo vprašanje Madžarske.
Na vprašanje, taksen je rezultat teh pogaianj, je sledil odgovor: Podrobna di* skuzija z Mussoliniiem je Imela za posledico popolno soglasje plede načelnega naziranja. To soglasje je bilo posebno veliko glede politike, ki jo zasledujete Italija in ČSR v centralni Evropi.
Žurnalisti so nadalje vprašali dr. Bene« ša. da*H more podrobneje pojasniti to politiko. Odgovoril je brez obotavljanja:
Nala politika je zfrajena na mirovnih pogodbah. Italija in ČSR docela soglašate v tem, da morajo biti mirovne pogodbe iz* vršene v njihovem smislu in besedilu. O problemih, ki si tičejo specljelno Italije in ČSR, je runanfl minister dejal: Politika ČSR napram Italiji je ostala tekom petih let, odkar je bila ustanovljena ČSR dosledno Ista. Isto politiko bomo nadaljevali tudi v
bodoče. Zato moramo biti pjede vprašanj, ki se tičeh specljelno obeh držav, složni.
Vitalijanskl javnosti Je opatntl pomi* sleke glede stališča ČSR in Male antante napram madžarskemu vprašanju, je omenil neki novinar. Dr. Bcneš je odgovoril:
Važno se mi zdi o tem izjaviti, da ČSR ne more Imeti nobenega interesa na tem, da bi začela kakršnokoli akcijo, ki bi bita naperjena proti nadaljnemu obstoju Med* žarske? Z druge strani pa zahtevamo, da se mirovne pogodbe Izvršujejo po smislu in besedilu in med razgovorom z Mussoli-nijem sem ugotovil, da tudi v tem oziru med nama ni nobenega raznoglasia. Na vprašanje, da*!i je s tem rešeno tudi vprašanje madžarskega posojila In da«li dobi Madžarska finančno podporo, kakor Avstrija, je dr. Beneš odgovoril: Primer z Avstrijo se ne da kar tako uveljaviti tudi glede Madžarske, kajti tu je situacija vendar nekoliko drugačna. Glede načelnega stališča napram posojilu smo z Italijo složni. Glede podrob* nosit se bomo domenili danes popoldne. Zadnjo besedo pa bo imelo Društvo na* rodov.
Končno je dr. Beneš odgovoril Se na vprašanje, kako ie zadovoljen z uspehom pogajanj, rekoč: Zelo sem zadovoljen zlasti kar se tiče gOFPodarskh stikov med obema državama. Našli smo način, kako urediti našo dosedanje trgovinske stike in v prihodnjih mesecih bomo lahko sklenili trgovinsko pogodbo na podlagi tarifov. že v februarju sklenjeni trgovsko • politični sno-razum bo sedaj nemudoma ratificiran. Zelo važen je aranžma tržaškega pristanišča. V kolikor zahteva aktualnost, smo storili nekatere korekture. Ratifikacija te pogodbe bo sledila v prihodnjih dneh.
Pred odločitvijo v reškem problemu.
— Rim, 3!. avgusta. (Izv.) Za danes dopoldne Je sklicana plenarna sela paritetne komisije. Ta seja ima bit! poslednja in na njej pride do odločitve.
Rimski politični krogi so slede Roke optimistično razpoloženi Mussolini Je izjavil, da Je ItaHte nekoliko modificirala svoje predloge % dne 8. avgusta, vpoštevajoč protipredloge beogradske vlade. Sporazum med obema vladama Je skoraj zagotovljen.
— Rim, 30. avgusta. Na današnji seji ministrskega sveta Je imel Mussolini dve uri trajajoč ekspoz* o zunanji politiki Po daljšem razmotrivanju o ruhrskem problemu je preSel nato k reškemu problemu. Prečita! je pismo, ki ga Je bil poslal dne 8. avgusta paritetni komisiji s pozivom, da se razprave pospes*ijo m delo čimpreje dokonča. To pismo ni bil ultimat, marveč samo poziv, ki Je imel dobre rezultate. Komisija Je delo pospešila in je upanje, da se glede Reke sklene sporazum. Mussolini je dalje Izjavil, da doseženi sporazum nikakor ne žali italijanskega zna-čak ReJ^e^ jUU^tvo, .tega inestt **J
Ije ohranilo, pač pa se Je zavaroval promet Reke z zaledjem.
1 Mussolini je končno izjavil, da vse ukrene, da se bodo izpolnjevale popre-je sklenjene pogodbe in da se ne sklene v bodoče noben tajen sporazum brez vednosti parlamenta.
Glede sestanka z dr. BeneSem Je Mussolini omenil, da so rezuJtaiJ tega sestanka zelo zadovoljiv!.
MADŽARSKO POSOJILO IN MALA ANTANTA.
-f^- Rim, 30. avgusta. (Izvir.) Na sestanku dr. Beneša z Mussoliniiem je prišlo v razpravo tudi vprašanje madžarske« ga zunanjega posojila, ki Je Ima odobriti Društvo Narodov. V zunanjem ministrstvu Je hrta posebna seja. kateri Je poleg dr. Beneša prisostvoval tudi JuzosiovenskI poslanik An t en ! Je vi č. Dosežen Je bil popolen sporazum Intereslranlh vlad v tem vprašanju. Precizirano Je bilo stališče Malt antante napram Madžarski.
_ Rim, 30. avgusta. (Izv.) V dobro informiranih krogih zatrjuteio, da so se sestali Mussolini. dr. BeneS in naš poslanik Antonijevič. Sklepi tega sestanka so zelo važni.
^podružnice dunajskih, budimpeštanskih, sploh tujih velikih tvrdk. Le poglejte n. pr. tisto famozno delniško družbo za železniške potrebščine v Beograd;:, Vaslna ulKa o kateri so rudi tamošnji Iis:i že nekaj pisali. Oglejte si, kdo v<-di, kdo služI silne ipare In na kak način! To ie dunajska družba s Karlsplatza in tudi -beozrajsko po družnico vodijo izključno dunajski ln budimpeštanski židje. Srbe imajo v uradu in tudi v upravnem svetu edino le za pr!ga-njače, za posredovalce pri driavnlh na-bavkah pred In po razpisu v »Službenih novinah.« Razpisi so le formalnost, družba je svoje stvari gotova. Saj so v upravnem svetu bivši ministri, kar je dali že povod čudnim konstatacljam v časr.pls-Ju. Ta družba je debila konkurenta v novi podobni delnfckl družbi »Kclosekc, ki ne bo čisto nič boljša. Tudi ta Je dunajska fi-Ujalka, a srbska Izvesna deska Je !e običajna zvijača, kakoršnih je celo v De^c veliko preveč. V teh podjetjih domačih sil ne bo na vodilnih a!l količkaj važnejših mestih. In ako bi kdo to dejstvo kakorkoli krltlkoval, bi mu odgovorili, pač nimamo domačih moči. Kadar pa poskušate ponuditi domačine, tedaj dobite kaj hitro cdgo* vor, da so vsa mesta zasedena.
Prav danes čitam v »Neue Fr. Preske« notico, kako ogromna le naaVrodukcIla nemških inženirjev, da njih desetina doma ne more dobiti kruha. Zato se le ustanovilo društvo, ki naj Nemcem preskrbi službe v tujini, posebno v sosednih državah. Vemo Vz gotovih virov, da smatrajo posebno Jugoslavijo za obljubljeno deželo. Najbolj zagrizen vsenemški -profesor, ki je sicer pometal z našimi dijaki, je takoj po prevratu s katedra nujno priporočal nemškim slušateljem, naj se uče tuje jezike, posebno naj mislijo na Jugoslavijo. In tako opazujemo vsepovsod tedenco, da nam na vseh koncih m krajih vsiljujejo nemške inženirje, tudi tam, kjer bi lahko našli dobre Ju-goslovene ali vsaj Cehe. Nimamo nič proti temu, da nam pridejo na pomoč nemški strokovnjaki, odločno pa moramo nastopiti nasproti tendenci, da bodi naša država eldorado za oni nemški naraščaj, ki doma na more dobiti dobrega mesta.
Ker sem že pri tem dosrl važnem vprašanju, naj podam Se par zgledov.
Naše vodne sile so tako bogate, da s* brez dvoma hitro zgrade1 nove električne naprave vseh vrst. Naša industrija ima prav radi cenene električne energije leoo bodočnost. Vse to sta o pravem času zavohali svetovni nemški družbi Siemens <5t Schuckertwerke In pa sloveča AEG »Union«. Prva ima fllljalko (porečejo morda, da je to samostojna Jugoslovenska družba) v Zagrebu, druga pa Ima kar troje podružnic: v Beogradu, Zagrebu ln Celju. AH belih vran je pri teh obsežnih podjetjih menda več nego naših Inženirjev. Kakega Ceha Še dobite, Jugoslovena gotovo ne. Ce to stanje grajaš mu poreko: kje pa so iugoslovenskl inženirji? In s tem seveda zamašijo usta. Ako seveda kak nas človek hoče dobiti v teh podjetjih službo, ipa naleti na tisoč ovir m končno mu povedo, so vsa mesta oddana. f
Ali ba5 elektrotehnične naprave ln tovarne utegnejo biti zelo važne tudi z drf* ozira. In zato nam ne moro ostati vsejedno, kdo bo Imel tu odločujočo besedo. Samih tujcev ne moremo pustiti na krmilu. 2e delokrog teh ln 5e nekatrlh maniŠIh podjetij more dati eksistenco lepemu številu domačih InženlTjev. Zato naj so čim več abl-turllentov poprime elektrotehniških študij. KomuT domača tehnika ne nudi dovolj garancij za zaieljeno izobrazbo, naj gre ns kaj semestrov na kako znano tehniko v tujino. Nikdar pa ne bomo trpeli, da bodo naši Inženirji brez dobre namestitve, kjer bi mogli koristiti, dočlm bi na dobrih mestih sedeli tujci. Na to dejstvo dpozarjamo tudi načelnika Industrijskega oddelka g. Savica, ki se bas sedaj mudi v Sloveniji. Naj med drugim obrača svojo pozornost tudi na tehniško m tudi komercijalno osob-Je, ki vodi ta važna podjetja v Dali državi,
G. N—t
Dostavek uredn. O tem velevažnem vprašanju Je napisal letos Teodor Fuchs v »Zagrober Tagblattuc št 163 precej odkritosrčno razpravo z naslovom: Dle Ober-fremduns Jugoslavlens. Razpravljal Je le o svoji, to J« ttrojno-tehnlčnl stroki In poudarjal, da v celi Jugoslaviji na pr. nI najti enega monterja, ki bi na pr. umel postaviti strokovno-tpravilno rotacijski stroj za Casniikl tisk Itd. Kjub temu dunajski nai konzulat, — tako nadoljuje mž. Fuchs, — principijelno ne daje tujim monteurjem dovoljenja za prihod v Jugoslavijo, čel. da se tu Že kdo najde, ki bi znal opraviti tako delo Itd. Pomota bi bila misliti, da prihajajo tujci brez vzroka v Jugoslavijo. Pač pa mora kje drugje tičatl vzrok, da te večinoma vodilne moči, ravnatelji, proVurtet^ inženirji, strojniki poiščejo ln jemljejo lz Inozemstva. Jugoslovenom pač manjka kljub Izvrstnim lastnostim večletno izkustvo m šola na viru ... Jugoslovenska država naj b! svojim mladeničem preskrbljenim z Izdatnimi podporami omogočila, da bi se nekaj let na studencu, v delavnici s kladivom ln fDilo, v laboratoriju i reagenč-nlm plinom hi mikroskopom učili In Izobraževali. Potem bi se Industrija razvijala stopoma ln uspešno.
Tako piše Inž. Fuchs. In kedo naj mu ugovarja? Dopolnilna Izobrazba v Inozemstvu za naše tehnike po prvem poduku v,
biev. 199.
tSlOVCN^M   iNAKOtii cuic 1. septembra i*^*-
stran. 3.
vem lastnem kakor tudi v splošnem naietn
interesu. Kar se bode tehnik — Janezek naučil v tujini, to bo izšolani Inženir Janez kaj dobro In sipretno vporabil m pokazal doma. In ta čas bodemo veselo tn lahko napisali epilog k rešenemu, sedaj zelo aktualnemu problemu nevarnega, grozečega potujcevanja naše industrije in naše Jugoslavije.
Politične vesti.
= Hrvatski list o klerikalcih. »Pra-
vaš«, glasilo hrv. stranke prava, priobčuje uvodnik »Hrvati i njihovi saveznici«, v katerem izreka ostro obsodbo dr. Korošca in klerikalne politike. Tudi sedaj po odhodu St. Radića, tako Izvaja imenovani list, se zopet pojavlja dr. Korošec — mož politike drobtin, malenkostnih in efemernih, strankarskih in osebnih »uspehov« — da Inangurira novo, ali po običaju vedno zgrešeno politiko, ki mora dovesti tja, kamor je dovedla vedno specialna Koroščeva politika, t. j. tja, kjer se tudi največje narodne zmage spremene pod roko in vodstvom dr. Korošca v poraz in neuspeh slovenskega naroda. Toda mi še pravočasno opozarjamo slovenski narod   —   mi smo namreč vedno razlikovali med narodom in njegovimi voditelji — naj pazi na prste tega gospoda, da se nesebična politika hrvatskega naroda, izražena v »zagrebški orientaciji«, ne bo izprevrgla pod zlokobno kratkovidno-sebično politiko g. Korošca v popolno izolacijo slovenskega naroda, ki vodi pod popolno odvisnost in pod odkrito hegemonijo Beograda, pa naj bi to bilo tudi pod krinko administrativne »avtonomije«. G. Korošec misli, da bo lokavo (on misli, da je to genialno) najpreje sebi skuhal juho, prislanjajoč svoj lončlč sedaj na beogradsko, sedaj na zagrebško žerjavico. Toda lahko se dogodi, da bi skuhal slovenskemu narodu poparo. — Vidi se, da so Hrvati radi   KoroSčeve ekstrature precej ozlovoljenl In dajejo prav energično duška svoji nevolji, slikajoč Korošca za najnesposobnejšega politika pod solncem. Ako se človek spominja, kakšno slavo so isti hrvatski Usti peli dr. Korošcu takrat, ko je sklenil pakt z Radićem, kako so hvalili njegovo dalekovidno politiko ln kako so poviševali do neba njegove politične koncepcije, se mora danes smejati nenadni spremembi v mišljenju hrvatske javnosti o dr. Korošcu kot genialnem politiku. Svoje-časno naprednim hrvatskim krogom, ki so nedavno kar vriskali, da jim je dr. Korošec milostno dovolil, da smejo zlesti pod njegovo krivo palico, prav privoščimo razočaranje in bridke izkušnje. Bodo se vsaj prepričali, kako resničen je rek »Romana fides, nulla fides«.
= Dvorezna politika? Vsa naša Javnost v6, da so klerikalci v temeljih spremenili svojo politiko in da bi raje danes nego jutri uskočili v vladni tabor, ako bi se za enkrat še ne bali svojih Gosarjevcev in svojih dosedanjih hrvat* skih zaveznikov. Zato bi radi vsaj še nekaj časa slepomišili, in sicer na ta način, da se sicer pogajajo z radikali, v javnost pa pošiljajo inspirirane vesti, kakor da bi nje snubili radikali, oni pa da so slejkoprej neizprosni v odklonitvi svojih snubilcev, ker hočejo ostati zve* sti svojemu hrvatskemu ženinu. Tako so pošali včeraj v Zagreb to*le poro* čilo: »SLS, katere voditelj je dr. Koro* šec, vztraja na stališču svojega programa, ki zahteva avtonomijo Slovenije z legislativnim deželnim zborom v Ljub* | Ijani in prav tako avtonomijo Hrvatske s Slavonijo, Bosno in Hercegovino, ka* kor tudi Vojvodine. Minimalna zahteva SLS vsebuje ustavni načrt Jugoslovan* skega kluba, ki je bil predložen konsti* ruanti. V tej smeri se gibljejo vsa poga* janja z radikalno stranko. Vse druge vesti so tendenciozne. SLS želi tudi v bodoče sodelovati s hrvatskimi revizU jonisti, vendar pa ne more odobravati Radićevega potovanja v inozemstvo, ker je mnenja, da Radićeva akcija ne more biti koristna ne za Hrvate, ne za Slovence.« — To so klerikalci sporočili v Zagreb, v Ljubljani pa se zavijajo v togo molčečnosti, »Slovenec« pa je nem kakor mutec, pod roko pa razširjajo vest, da dr. Korošec že sedi v mehkem fotelju podpredsednika ministrskega sveta. Ali ni to dvorezna politika? No, dvorezna politika povzroči navadno, da obsedi stranka s tako politiko — med dvema stoloma.
= Dalmacija ln srbohrvatskl spor. Odkar so se koicera spomladi izjalovila znana zagrebška pogajanja med radikalno stranko In opozicijonalnim blokom, se v Bosni in tudi v Zagrebu oglašajo glasovi, ki zahtevajo novo orijentacijo hrvatske politike. Danes prevladuje v hrvatski javnosti mnenje, da od Radiča ni pričakovati nič pametnega m koristnega. K tem glasovom se je pridružila tudi Dalmacija, zlasti se poteguje splitska »Novo Doba« za novo vlogo hrvatske Inteligence, od katere Želi, da bi posredovala v srbohrvatskem sporu I« prevzela tozadevno Inicijativo. »Novo DobAc je le objavila nekaj člankov v tej smeri ter je v polemiki z zagrebško »Slobodno Tribuno« tudi precizirala svoje stališče. Pravi, da Inteligenca mora rz sedanje pasivnosti kreniti na aktivno polje ter se zavzeti za pozitivno rešitev srbo-hrvatskega spora. Predvsem bi pa mortla na podlagi obširne javne razprave ugotoviti program hrvatskega naroda ter do-
seči maksimum koncesij od današnje vlade. V to svrho je »Novo Doba« otvorila anketo m razposlala svoja vprašanja na najuglednejše politike naše države. Nasproti temu stališču zagovarja zagrebška »Slobodna Tribuna« ustanovitev nove stranke, kajti le od mogočnega političnega telesa je pričakovati po mnenju zagrebškega tednika rešitev hrvatskega vprašanja. Vse drugo bi bilo govoričenje brez mas. Ti glasovi so zelo simptomaričnl. Govore nam, da se hrvatska javnost drami in da Imamo v bližnji bodočnosti računi ti s pojavom novih hrvatskih političnih sH. Radič bo ostal v Inozemstvu in bo tamkaj prežvekaval gorčino zunanje propagande, ki bo doživela še klavrnejši konec, kakor njegova dosedanja akcija v Zagrebu. Hrvatski seljaški narod, pa tudi široki meščanski in privredni interesi hrvatskih pokrajin bodo potrebovali novih, pozitivnih in realnih zaščitnikov. AH se to zgodi v okviru obstoječih strank ali pa na podlagi novih, ki se bodo naslonile na sedanje državne, to Je postranska stvar. Gglavno je zbliževanje in konsolidacija naše velike domovine.
= General Kusmanek. Znani avstrijski general Kusmanek, branilec trdnjave Pšemisla, ki ga je prevzela kakor penzijonista Češkoslovaška armada, je jako zaljubljen v Madžarsko. Te dni se je napotil na letovišče v Koszeg, kamor ga je spremilo več prijateljev. Ko je prihajal na Madžarsko, ga je pričakovalo tamošnje prebivalstvo z godbo na čelu. Sprejema se je udeležilo mestno zastopstvo ter vsa mestna društva. Pri sprejemnem govoru je omenil mestni zastopnik nekdanje zvesto avstro-ogr-sko prijateljstvo, na kar ga je množica trikrat pozdravila z »eljen«! — Cehi žele generalu, da bi za zmeraj ostal v Madžarih.
= Kdo je rešil Avstrijo? »N. Fr. P.c se spominja, da je zadnji torek preteklo leto dni, kar sta se sestala v Pragi avstrijski kancelar dr. Seipel in češkoslj-vaški minister dr. Beneš. Ta dan je začetek sanacije avstrijskih financ. Kakšen razloček med tedanjo dobo in današnjim dnem! Krona je srečno ustaljena na 0.0078 in je danes mogoče dobiti zanjo kar 100 nem. mark. »Reichspost« piše, kje bi bila danes Avstrija, Če bi se bil tedaj izvedel načrt socijalnega demokrata drja Bauerja, ki je hotel avstrijsko krono navezati na nemško marko.
Razplet! nn slovanskem svetu.
— Češka naselbina »Masaryk« v Amo*
rOd. v krasnem kraju Minnesotv, med rekama S t Louis in VVhite Tace, so si uredili češkoslovaški izseljenci dve lepi naselbini. Starejša se imenuje Meadowlands, mlajša pa po prvem prezidentu ČSR Masarvk. Zakaj so ji dali to ime, pove ustanovitelj naselbin Frank Kozumplik iz Chicage v svoji brošuri »Češki koloniji Masarvk in Meadowlands v Minnesotv«, v kateri beremo: Kakor George VVshington, oče naše republike m sedanje domovine Zedinjenih držav, tako je tudi prezident Masarvk ustanovitelj in oče nove češkoslovaške republike, naše stare domovine in rodne grude mnogih od nas. Na čast prvemu prezidentu ČSR so izseljenci imenovali novo naselbino Masarvk. To Ime je bilo določeno z največjo previdnostjo in spoštovanjem, kakršno bi imel Amerikance, ki se poslužuje imena očeta svoje domovine Washingtona. Prezident Masarvk je v svoji mladosti obdeloval polje, ker je bil sin siromašnih staršev in samo z lastno marljivostjo in vztrainostjo Je dosegel najvišje mesto, kakor glede znanosti in literature, tako tudi v političnem oziru in sedaj, ko Je že v zrelih letih, Je pred-stavitelj in poglavar češkoslovaške republike; spoštujejo ln cenijo ga vsi sloji prebivalstva ne glede na versko, razredno ali naci-jonalno pripadnost. Utrdbo na Hradčanih, od koder je habsburški trinog 300 let zatiral češki narod, je z nadčloveškim delom in nepopisno ljubeznijo do svojega naroda porušil on, mož iz naroda. Priznan je za največjega in najmodernejšega voditelja ljudstva in državnika v Evropi. On je dokaza!, kaj lahko stori dobra volja, kremenit značaj in marljivo delo. Zato so tukajšnji naseljenci izvolili njegovo ime, ki jim bo kazalo pravo pot k napredku, demokratičnosti in trezni politiki. V Masarykovi naselbini živi 50 čeških rodbin, večinoma poljedelci. Naselbina obsega bivšo kolonijo St. Josepi. poŠto in železniško postajo Elmer. Zanimivo je, da sta bila ravnatelj železnice Range in vladni komisar Arnold prva za to, da dobi naselbina ime Masarvk. Prvi naseljenec je bil J. Zelinka, ki je prišel v ta, od mesta Du-luth 44 milj oddaljeni kraj 1918 leta. Sedaj se naselbina hitro razvija. Ugodno je za njo to, da je v bližini železnica, reka in mesti Duluth in Superior. V okolici živi 1 milijon prebivalcev, ki so večinoma navezani na pridelke čeških kolonistov. Blizu je tudi velik rudnik in tovarna, kjer ie zaposleno mnogo delavcev tako. da ima naselbina bogato bodočnost Zemlja je jako dobra in poljedelstvo prinaša velik dobiček. Tudi za iz- | obrazbo skrbe naseljenci. V obeh naselbi- j nah imajo svoje šole. Otroci iz oddaljenih krajev se vozijo v šolo s posebnimi vozovi, kjer se po zimi kuri. Za delom na polju ne zaostaja delo v kulturnih In prosvetnih organizacijah. Sploh je treba priznati, da si znajo Čefi"i s svojo marljivostjo pomagati tudi v tujini, kjer imajo pole* omenjenih še v Nebrasd. Iowix. Kansasu. Dakotach. Mln-nesotiv, Texasu in drugod vzorne, krasno urejene naselbine.
Tombola »Društva za zgradbo [
Sokolslcetfa doma ▼ So. Šiški« se vrši dne 2. seotembra t. L —       Izbrani dobitki!       — i
Gospodarstvo.
OTVORITEV H- VRTNARSKE RAZSTAVE V LJUBLJANI.
Ljubljana, 31. avgusta.
Danes ob 10. dopoldne se je otvorila v jahalnici na Bleiweisovi cesti na slovesen način druga vrtnarska razstava, ki po lepoti in pestrosti daleč prekaša prvo. Pozdravni govor je imel starosta slovenskih vrtnarjev g. Viktor Korsika, ki je na kratko povdajal zasluge slovenskih vr.narjev na polju vrtnarstva. Po lepo zasnovanem nagovoru je izrazil udanostna čustva kralju in kraljici ter pozdravil navzočega velikega župana dr. L u k a n a.
V imenu pokrajinske vlade je nato veliki župan dr. Lukan oficijelno crvoril razstavo. Čestital je našim vrtnarjem na lepem uspehu in naglašal. da vsebuje rasa zemlja mnogo bogastva, da pa je treba pridnih rok, da to bogastvo dvignejo. Človeško oko in srce hrepeni po lepoti in vrtnar5tvo vrši to nalogo v človeškem življenju. Tadi v praktičnem življenju je vrtnarstvo zelo koristno in vlada bo po svojih močeh prispevala, da se bo ta stroka čim uspešnejše razvijala. Govornik je nato želel razstavi čim večjega uspeha ter srčno pozdravil navzoče In je nato otvoril razstavo. V imenu zastopstva trgovine in industrije je pozdravil razstavo dvorni svetnik dr. Rudolf M a r n, v imenu univerze univerzitetni prof. Jesen-k o, v imenu ljubljanske občine podžupan dr. Stanovnik in v imenu trgovske in obrtniške zbornice veletržec g. Tvan Knez. Nato so si gostje ogledali razstavo. Navzoči so bili dalje: vladika dr. Bon a ve n-tura Jeglič, preds. višj. šc skega sveta dr. Bevk, policijski ravnatelj ćr. G u š t i n, zastopnik ljubljanskega velesejma g. Bo-n a C maglstratni ravnatelj dr. Milj. Zar-n i k, zastopnik trg. akademije prof. B 0 h m, zastopnik češkoslovaške republike delegat dr. Z a g o r s k v, avstrijski konzul dr. K o h 1 r u s s , Italijan, delegat de C o m e 1-1 i, francoski konzul Paul Je Flache, zastopnik zveze obrtnih zadrug g. Engel-bert Fra chettl ln zastopnik Obrtne banke g. Fran Kavčič In ravnatelj Dolenc
Razstava sama nudi dlvn) sliko. Jahal-nlca se Je tekom nekaj dni izpremenila v le-potlčen vrt, poln pestrega In nežnega cvetja ter košatih palm. Vsa razstava le prirejena v obliki elipse .ki se odpira s prostorom za vhod. Na sredini je razstavil v veliki elipsi vrtnar Ferant Med begonljami, molj-kami, primeljl In krasnimi palmami se dviga kip kralja Aleksandra L, ki je obrnjen od sredine navzdol proti razstav!. Vse krasno Izdelano In vsak del zase tvori zelo okusno celoto.
PomudTmo se nadalje pri ostalih raz-stavlialcih. Takoj pri vhodu na levo je razstavil Vrktor Korsika, ki mu slede Ignacij Štrekelj, Viktor Bajt In Fran Herzman-sky. Teh pet vrtnarjev je skupno sestavilo Iz cvetja In zelenja In kipov krasno pravnico o japonski deklici. Prva skupina Kor-sike nam prikazuje krasno sobo. v kateri se nahaia servirana miza, na stolu plemenito sadje, otroške Igrače In med cvetjem v Učnem vozičku se je rodilo malo dekletce — Japonka. Skupina prikaznie rojstvo deteta. Tej sledi skup'na ŠtreVlia ki vsebuie krasne vence in šopke iz viio-lernih dolii Itd. Ta skupina simbolično prikazuje razvoj deteta v polnoletnost. Sledi skupina Viktorja Baiželja — krasna poroka Na stropu je obešen okusno in umetno izdelan lestenec iz zelenja in tančice, na mizi ie vse prioravljeno za poroko. Krasni šopki prepreženi s tančicami, božična lira ln poročni šopek dajejo tej skupini eno najlepših zunanjosti V ozadju so divne palme. Redkost pa so snežnobele In svetlo-rdeče tube. Poroki sledi poročno potovanje, ki nas povede v japonski gaj ln park. Tu je razstavil Herzmanskv. V gaju sedi mala Japonka, poleg nje pa je razkora-čil orjaški slon. V ozadju je japonska pokrajina, slika gled. mojstra Skružnega. Iz gaia pridemo v Idiličen japonski park, po katerem se pretaka skrito širok potoček z lepim mostičkom. V potoku plavajo ribice in Iz dna vode se svetlika slika kraljevske dvojice. Ta skupina, ki je naj-spretneiše aranžiran;?., je brezdvomno najlepša. S tem je oravljica o mali Japonki zaključena. Sledijo še skupine Matije Ke-šeta. Ivana Bizoviča-ja In Pavla Šimenca. Prvi ima v krogu zasajen egeraton, na levi dišeč mirtin grm hi v ozadju skupine palm. Bizovičar ime nasejane ciklame in salbion. Zadnja je skupina Šimenca, ki predstavlja okrašen grob in v ozadju rodbinsko grobnico iz dolij, v ospredju pa so manizne ciklame, šparagosi In begonije. Vse to tvori impozantno skupino. Korsika ima v ozadju tudi lepo zbirko cvetličnih in vrtnih semen.
Teh osem umetnikov je ustvarilo v kratkem času krasn3 delo, ki zasluži vse priznanje. Priporočamo razstavo ljubljanskemu občinstvu in želimo, da bi jo obiskalo v čim večjem številu. Kakor doznavamo, obišče jutri razstavo rudi naš kralj. •   • •
—t Zagrebški žitni trg. Zagreb, 29. av*. Za mtc na debelo postavno bačka postaja notirajo: Pšenica 78 SO kg, nova 340—345, bačka koruza 275—230, rž 305, ječmen 300, oves 255, pariteta Zagreb 275, moka na bazi »Oc 525—555, otrobi 140—145, beli fižol ponudba 445, Tendenca mlačna.
—S Z*srebška blagovna borza 29. avg. Na produktni borzi rotirajo: Pšenica bačka 79/80 kg, franko natovorna postaja, ponudba 342.50, oves, rešetani, slavonski franko Zagreb, 1 vag. 275, oves slavonski, franko Varaždin denar 275, beli fižol, pariteta Zagreb, ponudba 460, bačka korusa, bačka postala, ponudba 277.50, bačka moka na bazi »0«, pariteta Zagreb, ponudba 570, drobni otrobi, pšenični, bačka postaja, ponudba 142.50. Tendenca mlačna.
—g Beogradska blagovna borza 29. avgusta. Na produktni borzi notirajo: Pšenica 78/79 kg. 2—3%, pariteta vag. Beograd, prompt 325, povpr. 315, pšenica 79 kg, 2 H,
šlep Smedercvo, dostavljanje do 10. sept., povpr. 317.50, pšenica 7S-79 kg, 2—3 %, za ' II. polovico septembra, franko vagon Beograd, propt, povpr. 315. Beli fižol, rešetani, franko bačka postaja, prompt, povpr. 455, po- j nudba 460, zaključek 455. Fižol bački, rese- | tani, franko bačka postaja,   za september, 455, 465, zaključek 460. Koruza franko obala | Beograd, prompt, ponudba 285. Močno žganje, 20 %, franko Zabreije za september, 20 % kasa, ponudba 12 Din. Marmelada franko vagon Zabrežje za oktober ponudba 360.
—g Novosadska blagovna borza 29. avg.
Na produktni borzi notirajo: Pšenica bačka 79/80, 2 %, 22 vag. 337.50—375; sremska 79/80 kg, 25 % kasa, 2 vag. 337 %; bačka duplikat kasa, 2 %, za september, 3 vag. 350; bačka duplikat kasa, 2 %, 2 vag. 345; bačka 80 kg, 2 %, za september, 5 vag. 355; banatska pariteta Zenta, 80 ks, 2 •/•. 2 vag. 341; srbijanska ladja na Savi. 79/80 kg. 2— 3 %, 40 % kasa, 30 vag. 320; sremska 80 kg, 2 Vs, duplikat kasa 3 vag. 340. Ječmen bački, 64/65 kg, 1 vag. 270; sremski, 68 kg, 1 vag. 2S7.50; sremski. 71/72 kg. 5 vag. 300. Kruza bačka, ponudba 275; bačka duplikat kasa. 1 vag. 275; bačka, 2 vag. 28; bnčka desektna, po vzorcu, I vac. 190. Fižol bački, beli, povpr. 430. ponudba 445. Moka bačka »0« ponudba 550. ~0«. duplikat kasa. 2 vag. 550; »2«. 10 % kasa, september. 3 vag. 505; »6« 10 '/o kasa, ponudba 400; »6« 10 "s kasa, december, 6 vag. 387.50, banatska »0« 3 vag. 542.50; banatska 10 "o kasa. september—oktober. 3 vag. 547.50. Otrobi (vreče papir) ponudba 142. Tendenca neizpreme-njena.
•   • •
SVETOVNO  TRGOVINSKO BRODOVJE.
Kakor poroča Llovdov Register of Shlpping, je obsegala svetovna trgovinska mornarica 30. Junija 1923. 33.500 ladij s prostornino 65,166.000 brutoregistrskih ton. Register obsega vse ladje, ki Imajo prostornino nad 100 ton.
V primeru z 1. 1914 se je število ladij povečalo za 2700 enot. Še v večji meri se Je pomnožila tonaža, ki Je narasla za 15,976.000 ton. čeprav so bile izgube v vojni ogromne, Llovd jih ceni na 13 milijonov ton. Svetovna trgovinska mornarica je bila že sredi I. 1919. torej kmalu po zaključku vojne večja nego 1. 1914. Povečana brodogradnja predvsem Izvenevropsklh držav je nadomestila v kratkem času vojne izgube.
Od gori navedene skupne tonaže tvorijo parniki in motorne ladje, zgrajene Iz železa in jekla 57,940.000 ton napram 42.514.000 tonam v 1. 1914. Prirastek je zelo velik. Nasprotno pa je tonaža jadrnic padla od 3,686.000 ton pred vojno na 2,850.000 ton letos. Največ Jadrnic Ima severnoameriška Unija (1.260.000 ton), ki jI po večjem presledku sledijo Francija, Norveška, Velika Britanija z Trsko, Italija itd.
Parniki in motorne ladje, ki so zgrajene iz železa ali jekla, se razdele po posameznih deželah sledeče:
(Prva številka znači stanje 1. 1914., druga leta 1933. vse v tisočih ton): Anglija 18.877. 19.077, Unija 1S37, 12.416, Japonska 16-12, 3402, Francija 1918, 3265, Italija 1428, 2788, Holandiia 1471, 2606, Nemčija 5098, 2^96, Norveška 1923, 2299, Britanski domt-niji 1407, 2219, Španija 883, 1169, Švedska 992, 1092, Danska 768, 920, Grška 820, 743, Belgija 341, 600.
Velikobritansko brodovje stoji še vedno na prvem mestu, da-si tekom 9 let od 1914. do letos znaša prirastek samo 1%. Na drugem mestu stoji severoameriška Unija, njeno brodovje Izkazuje napram f 1914. 575°» prirastka. Sedaj znaša odstotni delež brodovja severoameriških Združenih držav na svetovnem brodovju 21.4% v primeru s 4.3% 1. 1914. Angleški delež se je zmanjšal od 48% pred vojno letos na 37% Unija ie sedaj s svojimi 12 milijoni ton veliko nevarnejši tekmec Angliji, ki jih ima 18 milijonov, kakor Nemčija pred vojno s svojimi 5 milijoni. Tudi po kakovosti je amerikansko brodovje izborno. 57% tonaže zavzemajo ladje, ki so stare manj nego 5 let. Ta prirastek izvira iz silno povečane brodogradnje v Ameriki, ki je v vojni celo prekosila Angleško, šele 1. 1921. in 1922. je v brodogradnji stopila Anglija zopet na 1. mesto.
Radi izredno razvite delavnosti v tej stroki je tudi Japonska povečala svoje brodovje ter prišla na 3. mesto. Francija si je opomogla predvsem s tonažo, prejeto od Nemčije na račun reparacij. Istotako je Italija povečala svoje brodovje z ladjami razpadle Avstro-ogrske monarhije. Nemčija je padla Iz 2. mesta pred vojno na 7. mesto. Versajski mir ji je odvzel 3 milijone ton v skupni vrednosti 2 milijarde zlatih mark. To kakor tudi vojne izgube so emanjžale nemško brodovje 1. 1920. na 419.000 ton. Toda silni napori nemške vlade In ladjedelnic — saj je stopilo nemško ladjedelstvo 1. 1922. že drugo mesto In je za volovico manjše od angleškega — so povzdignili nemško tonažo 1. 1922. na 2,496.000 ton. S tem je nemška mornarica dosegla polovico predvojne tonaže. Nemško brodovje Šteje 53% novih, ne nad 5 let starih ladij.
Napredek nem. ladjedelstva navilic industrijski krizi, padcu marke, se raavidi Iz tonaže ladij v delu nemških ladjedelnic. Svetovna tonaža je znašala 30. junija ti. 2.544.000 ton. Na Anglijo odpade 1,338.000 ton, na Nemčijo pa 301.000 ton, tako da je prehitela vse ostale države. Na 3. mestu Šele sledi Francija, W je Imela v gradbi samo 171.000 in Italija s 142.000 tonam!.
Japonska in pa severnoameriško ladjedelstvo sta silno nazadovala. Na Japonskem je bilo v delu komaj 83.000 ton, v Uniji nekaj več, namreč 134.000 ton. Po \ preteku kratkih let vzpostavi Nemčija svo- : jo trgovsko mornarico in postane nevaren konkurent vsem velikim pomorskim državam. Zato francosko i^   sploh   antaatao i
Časopisje vedno glas: .je opozarja Anglijo na pretečo nevarnost.
Dodajmo še zanimivo razdelitev ladij po pogonu. Dočim SO Jadrnice imele leta 1914. še 8% svetovne tonaže, je letos zna* šal njihov odstotek samo še 4%. Odsl parnikov se je nr, injšal od 89* r.a 69%. Na mesto parnikov stopajo v vedno večji meri motorne ladje, ki se kurijo z oljem. L. 1914. jih je bilo komaj 3^ 1. 1923 pa jih je že 27^! Tudi med ladjami v delu !o gradbi se opaža ista rc.z.'elitev. Š:cvr» parnikov pač pada vladno in povSodL
D. P.
Ljubljanski ve!ese}em.
PRED OTVORITVIJO.
Slchrno uro včerajšnjega in današ* njega dne se stopnjuje vrvež na sejmi* šču. Vse hiti neutrudnih rok. tla spričo jutrišnjega poseta Xj. Veličanstva opremi do nocoj koje in samostojne razstavne objekte.
Po informacijah, ki jih je sinoči prejel naš izvestitelj od sejmskega rav* natelja, honorarnega konznTa g. Dular* ja, prispe danes v Ljubljano minister za trgovino in obrt g. Kojić, ki bo jutri tik ob kraljevem prihodu otvoril vele* sejem. V teku današnjega dne se pri* peljejo še predstavniki drugih ministr* skih resorov icr visoki minist eri jalni funkcijonarji. Napovedan je tudi pri= hod češkoslovaškega poslanika na na» šem dvoru ter konzularnega zbora Iz Zagreba in Beograda. Istotako dospejo danes zastopniki velikih županstev ter ugledni predstavniki inozemstva. Av* strijski trgovski minister je naslovil na sejmskega predsednika g. Bonača laska* vo pismo, v katerem opravičuje svojo odsotnost vsled nujnih zadržkov, /cicč ljubljanskemu sejmu kar najsijajnešega uspeha. Posebno moramo omeniti še današnji prihod skupine češkoslovaških industrijalcev, trgovcev in obrtnikov, ki prihite izkazat zvestobo za zvestobo med praškim sejmom kot prvim na slovanskem severu in ljubljanskim kot največjim v Jugoslaviji, da se tako šc v izdatnejši meri utrdi dosedanje vza* jemno delovanje obeh odličnih gospo* darskih institucij. Gospod ravnatelj je izjavil tudi prepričanje, da bo letošnji obisk velesejma vočigled neštetim pri* javam, ki še prihajajo dan na dan iz južnih krajev države in iz daljnega inozemstva, nepričakovano velik. Mno* go gostov bo treba nastaniti zunaj Ljubljane, ker so že vsa razpoložljiva stanovanja v mestu zasedena. Tako je upanje, da bo ta sejem, zlasti če ne bo najagalo vreme, pokril stare pasive, ki so posebno lani narasle ter stopil na aktivno podlago, da si trko utre trdrto pot v bodočnost. Prav iz tega razloga se sejmski komite" letos ni mogel odlo* čiti za kako večjo kulturno soprireditev kakor je bila lani historična razstava slik, ki je zahtevala ogromne materi* jelne žrtve.
Ker je sejem eminentne važnosti za naš gospodarski napredek in bo letošnji aranžma nudil zares izredne zanimivosti, naj bi pač nihče ne zamu* dil te ugodne prilike, da si ogleda naše najvzomejše razstavišče, ki nudi tudi na zunaj čisto izpremnejeno ter nad vse prikupljivo lice.
—z—
•  • •
— Otvoritev. V soboto dne 7. septembra se ob pol 10. uri dopoldne slovesno otvori Ul. Ljubljanski velele j cm. Pri ofcoritvi bo navzoče tudi Nj. Vel. kralj Aleksander /., zato imajo dostop samo povabljeni gostje, ki pa morajo prinesti vabila brezpogojno seboj. Vhod na sejmišče za častne goste je iz Go-sposvetske ceste .
— Ravnateljstvo Ljubljan^kesa ve" lesejma sporoča vsem razstavliafcem: Kot že večkraj naznanjeno, se vrši slovesna ot\%oritev letošnjega Ljubljanskega velesejma v soboto, 7. septembra točno ob pol 10. uri dopoldne. Iz tega razloga morajo biti vse koje do 31. t. m., to je petek ob 10. zvečer popolnoma dekorirane in blago že razstavljeno. Po tej uri se mora izprazniti ceh sejmišče in se na nikak načtn ne bo dopustilo nndaljne aranžiranje. V soboto. 1. septembra mora vsak razstavljalcc biti že najkasneje ob pol 9. dopoldne na svojem izložbenem prostoru z oziram na osebno nazočnost najvišjih gostov pri ofcorifci. Opozarjamo, da ta dan na sejmišče za razstavljalce ni dostopa pri /davnem vhodu, marveč je določen vhod iz križišča v Latermanovem drevoredu, kjer se mora vsak razstavi j al?e in ev. uslužbenec legitimirati tam uradujočint policijskim organom s sejmsko legitimacijo in lastno loglticiach'o (oasušem). Kontrola bo na ukaz policijskega ravnateljstva v Ljubljani zelo stroga in se bo pronuščalo ta dan prrdpnldne samo neobhodno potrebne uslužbence na sejmišče. Ta dohod na se;mišre je raz^tav-Ijalcem in uslužbencem odprt že ob 7. zjutraj. Točno ob pol 9. url zjutraj se dohod žanre in se ne pasti nobenega več na seimlšče.
— Za čas III. LJnblfan*ktKa velesejma. t. I. od 1. do 10. septembra 1923, bo na sejmišču poslovala »Menjalnica Ljubljanske kreditne banke ln poitol urad.
Stran 4.
•SLOVENSK I   NAROD« đne L septemDra 1*23.
ste v. i^ry
nevne vesti.
V Ljubljani, dne 31. avgusta 1923.
PREHOD MINISTRA TRGOVINE IN INDUSTRIJE.
Danes ob 10.45 je dospel v spremstvu šefa svojega kabineta v Ljubljano JC. minister trgovine in industrije dr. Dragotin K o j i ć, da otvori jutri osebno III. ljubljanski velesejem. Na kolodvoru so ga pozdravili veliki čupan dr. L u k a n , dvorni svetnik dr. F. M a r n, predsednik Trgovske in obrtne zbornice g. Ivan Knez in I. tajnik g. dr. ,V. M u r n i k v imenu trgovske in obrtne zbornice za Slovenijo, predsednik velikega sejma g. Fran B o n a č, v Imenu Zveze industrijalcev in Centrale industrijskih korporacij g. dr. Fran Windisch cr in tajnika industrijske Zveze inž. Milan S u k 1 j e in dr. G o -lia, nadalje ravnatelj Trgovske šole fc. dr. B 5 h m.
Gospod minister dr. Kojič je bil na kolodvoru prisrčno pozdravljen ter je teato takoj izrazil željo,   da   obišče Trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani in »Zvezo industrijcev«. V zbornici je gospoda   ministra   iskreno pozdravil predsednik g. Ivan Knez, za kar se je gospod minister toplo zahvalil ln izjavil, da vidi v zborničnih Članih svoje sodelavce. Gospod dr. V. Murnik mu je nato razkazal celo zbornično pisarno, ureditev dela ter mu predstavil vse »radništvo. Gospod minister se je intenzivno zanimal za zbornično   delo ter pohvalil   metodično   delo v zbornici. Nato je gospod minister želel, da obišče Zvezo Industricev ter je takoj v spremstvu številnih predstavnikov naše industrije   In   trgovine odšel v prostore Zveze industrijcev. V imenu štajerske-jga privrednega sveta  je   pozdravil g. ministra g. Ivan R e b e k. V Zvezi industrijcev   je   nagovoril g. ministra v imenu predsedstva g. dr. Fran W i n -d i s c h e r ,   povdaril je važnost industrijo In obrta za Slovenijo ter prosil jg. ministra, da podpira organizacijo Industrijalcev   v   njenih prizadevanjih. Nato je predstavil g. ministru prvega tajnika g. inž. Milana Šukljeta,   ki si je stekel posebne zasluge za organizacijo naše industrije v celi državi. G. ministru so bili nato predstavljeni: tajniki g. dr. Golija, dr. Goričnik ter vsi ostali Zvezini uradniki. G. minister se je v daljšem govoru zahvalil za prisrčen sprejem, povdarjajoč mogočne resurse naše lepe domovine ter potrebo, da se v naši državi, ki ima v vsakem pogledu  najlepše  izglede za srečno gospodarsko bodočnost,   harmonično izpopolnjuje poljedelstvo z indtistrijalnlm-fcrgovskim delom. V Zvezi industrijcev |e g. minister imel priliko pohvalno izraziti se o slikah kralja in kraljice, ki Jh je pravkar izvršil naš akad. slikar g. Vavpotič.
Po teh dveh poserih je E. minister lakoj odšel v oddelek ministrstva za trgovino ln industrijo v Ljubljani, kjer tnu je šef tega oddelka dvor. svet. g. tir. M a r n razkazal svoj urad In predstavil uradništvo. Z veseljem beležimo, Ida je g. ministra trgovine in industrije 'dr. Kojiča prva pot v slovenskem gospodarskem središču vodila v naše trgovske, obrtniške in industrijske kroge. Trgovinsko ministrstvo je žal dolgo samevalo. Naša iskrena želja je, da more novi g. minister, čigar energija in odločnost ste poznani, na svojem važnem mestu izvesti svoj lepi program. Naši trgovski in industrijski krogi z veseljem pozdravljajo g. trgovinskega ministra v Sloveniji. Nadejajo se, da v njem dobe krepko podporo za svoja upravičene interese.
MESTNA OBČINA IN ŽENSKA REALNA GIMNAZIJA.
2enska realna gimnazija v Ljubljani, ki jo je doslej vzdrževala mestna občina, je klerikalcem hud trn v peti. Zato je klerikalno - komunistična ve-feina v občinskem svetu sklenila, da ta zavod opusti in poslopje liceja In mladike nato prepusti redovnicam. Ta sklep je izzval vihar ogorčenja v vsi naši javnosti, zlasti pa med narodnim Ženstvom. Deputacija naprednih ženskih organizacij se jt zato napotila v Beograd, kjer je pri vladi izposlovala obvezno izjavo ministrstva prosvete, da se ženska realna gimnazija le to leto podržavl. Ministrstvo Je o tem brzojavno obvestilo tudi pokrajinsko upravo.
Človek bi menil, da je bfla s tem stvar urejena ln da bo mestno županstvo ta vladni ukrep uvaževalo in respektiralo. Toda iedva se je vrnil župan dr. Peric s svojega neprostovoljnega dopusta, da mu ni bilo treba sodelovati pri katoliškem shodu, že se je spomnil na vročo Željo svojih klerikalnih zavetnikov ter ne meneč se za odlok ministrstva prosvete danes odredil, da se že letos opMstl prvi razred ženske realne gimnazije in da se v tekočem šolskem !e*u ne sme sprejeti v prvi razred noberrn gojenka več.
Namesto, da bi se župan, kakor bi bila njegova dolžnost, pričel pogatati z vlado glede podržavljenja, med tem pa
nitivne rešitve tega problema, je enostavno odredil, prezirajoč vladini ukrep, da se gimnazija opusti.
Proti takšni samovoljnosti energično protestiramo in pozivamo vlado, naj gospoda župana pouči, da mora i on respektirati vladne ukrepe. •   • •
KAKO JE KRALJ PRIŽIGAL VOJAKU CIGARETO?
Prijatelj Iz vojaških krogov pripoveduje o zanimivem slučaju Iz življenja našega kralja. Nedavno se je vršil dvorni lov. Kakor običajno, je bila rudi ob tej priliki cesta od Bleda do lovišča zastražena. Osamljenemu vojaku na straži se je vzbudila Želja (po tobsku. Zvil si je cigareto, ko pa Je segel v žep, je ves obupan opazil, da nima vžigalic. Ozrl se je okrog, če morda ni v bližini dobre duše, ki bi mu priskočila na pomoč, toda zaman. Ves potrt In z neprižgano cigareto v ustih zagleda v daljavi avtomobil in si misli: oho, to-le bo nekaj zame. Hitro se razkorači sredi ceste, dvigne roko in stoji, češ kdor se vozi v tako Imenitnem vozu, bo gotovo imel tudi vžigalice. Šofer je že cd daleč opazil vojaka s puško In dvignjeno roko in ker je bil prepričan, da se je pripetilo nekaj Izrednega, je seveda pred nJim ustavil.
Kaježeljni vojak seveda nI vedel da sedi v avtomobilu kralj. Zato je na njegovo vprašanje, kaj hoče, možato odgovoril: »Pa vatre bi trebao, brate! Evo Imam duvana, a nemam vatre!« Kralj se je prijazno nasmehni! In pomagal siromaku Iz zadrege. Ko je bila cigareta s pomočjo kralja srečno prižgana, je slednji vprašal vojaka, kaj dela tu na cesti.
»Ma znaš, brate, stojim na straži. Govore, da če se voziti ovde naš kralj,« se Je glasil odgovor sedaj že docela zadovoljnega vojaka.
»Kam pa se bo vozil«, ga je znova vprašal kralj. »Valjda u Beograd, a ne znan tačno, nisu mi ništa kazali.«
Kralju Je ta domenek ugajal in sato je nadalieval:
»Pa kako jt s kraljem? Da-11 ga poznaš?«
»Kako ču ga poznati? Nisam ga nikad video.«
V tem se J« kraljev pobočnik nagnil Iz avtomobila ln zašepetal vojaku: »Evo tu Je naš kralj.«
Vojak j« izpustil gost oblak dima, pogledal ravnodušno pred se, rekoč: »Ma bježi, brate, kakav kralj! Da je ovo zbilja naš kralj, ne bi ja sada eušio cigaretu.«
Ker pa je gospod v avtomobilu ponovil svojo trditev, je vojak postal vendarle pozoren. Ogledal si je prijaznega gospoda, k! mu Je ©ostregel z »vatro« bolj natančno ln ko se je spomnil na slike v vojašnici, Je prišlo kakor z Jasnega neba spoznanje. Zavest, da sedi pred njim v avtomobilu sam kralj, da mu je on prižgal cigareto, Je siromaka silno zmedla. Roke so se same Iztegnile, lice je postalo dolgo in bledo, oči velike in svetle, sapa se je obotavljala V grlu, cigareta pa je zdrsnila na tla. Kralj se je smejal, ga potolažil, naj se nikar ne boji in avtomobil je oddrdral dalje.
*   ★ *
— Nov mramornat kip našega kralja je izdelal akad. kipar Valentin Kos, ki je študiral na Dunaju, a živi doma v Moravčah. Poprsje, ki je iz belega caaskega kamna, izpričuje mnogo tehniškega znanja in je vobče zelo pri-kupljivo ln stvari dostojno delo. Dasi umetnik nI Imel prilike, modelirati po življenju, nego le po dobrih fotografijah, je tudi portretna podobnost jako doba; zlasti v profilu, in karakteristike kraljevega lica in glave so podane z velikim razumevanjem. Umotvor je v Ljubljani razstavljen v izložbenem oknu tvrdke Magdič. Poprsje je naročil g. Andrej S1 o k a r, znani narodnjak in bivši starosta domžalskega Sokola. Namerava ga, če bo dobil za to dovoljenje, postaviti v Domžalah ob križišču obeh glavnih cest, nasproti Sokolskemu domu, na mesto, kjer je stal svoje dni spomenik cesarja Frana Josipa. Upamo, da bo dovoljenje izdano. To bi bil prvi spomenik našega kralja v Sloveniji, najbrže v vsej državi in vrhutega prvi javni spomenik med Slovenci, ki ga je ustvarila privatna inicijativa in munifi-cenca.
Minister prosvete na Bledo. Minister prosvete Miša Trifunovlć odpotuje danes na Bled, kjer predloži kralju več ukazov svojega resorta v podpis.
— Iz univerzitetne in srednješolske shižbe. Za docenta grščine in grške književnosti na filozofski fakulteti tukajšnje univerze je Imenovan profesor državne gimnazije dr. Tran Bradač; za izrednega profesorja germanske filologije dosedanji docent dr. Jakob Kelemina, za docenta tehnične kemije asistent iste fakultete f. I s n a c 1 j M a j d e 1, za docenta prenosa električne energije pa ing. g. DušanSernec. Za administrativnega nadzornika 1. razreda je imenovan ravnatelj realne glm-nacije v Murski Soboti dr. Janko Lok ar. Na razpoloženje sta stavljena kot posl. prof. 1. drž. gim. v Ljubljani g. Josip Relsner In prof. moškega učiteljišča v Mariboru e. Ivan Vase n j a k.
— Iz gozdarske službe. Za šumarske Inženjere 9. Čin. raz. so Imenovani na Sušaku Josip Herman, v Zagrebu Zvonimir Pere, v Brodskih
jpslB myc4 lUriaJJe^iJpja^A
podšumarja 1. razreda absolvent visoke gozdarske šole v Zagrebu Bogomir Šinkovec, za podšumarja 1. raz. absolvent iste šole Stanko Kari o 1 i č. Vpokojen je šumar 1. razr. v Snežniku pri Rakeku Viktor Dralk. Za carinskega posredovalca pri glavni carinami v Rakeku je imenovan g. Ante K o š m e 1 j.
— Mednarodni kongres srednješolskih profesorjev v Pragi. Druga točka dnevnega reda le bil referat dr. Veitza in dr. Clžeka o pedagoški naobrazbi srednješolskih profesorjev. V sprejeti resoluciji se naglasa, da mora bazirati srednješolsko vzgojstvo na predhodni! pedagoški naobrazbi profesorjev, ki naj bi v skladu z duhom časa, tradicijami in potrebami vsakega nareda. Splošna predpriprava profesorjev mora upoštevati zgodovinski razvoj človeške kulture in te eksaktne vede. ki naj mladini pomagajo, da postane sposobna za pozitivno delo in samostojno mišljenje. Profesorji naj dobivajo v času, ko se po dovršenih študijah specijaliziralo, svoje redne plače.   Nadalje Je kongres razpravljal o referatu   V. Klima »Moralna vzgoja«. Jedro referata Je bilo v tem, da je referent dokazoval potrebo samostojne sistematične moralne vzgoje. Včeraj dopoldne Je kongres razpravljal o šoli In družini, ter o ženski srednji Soli, ob 3. popoldne pa se Je vršilo zaključno zborovanje. Ob prilki kongresa so naši delegati gg. Svetislav Petrovič, Grga Brigllević In dr. Anton  Gan!evlć obiskali uredništvo »Ce-škoslov. Republike«, kjer so se zanimali za češkoslovaške kulturne in politične razmere la Izlavfi, da so s sprejemom v Pragi selo zadovo'lni.
— Prireditvi za Dečll dom na Bledu, ki se ]e vršTa pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marje in pod vodstvom in predsedstvom pokejne Danice Hrističeve, prlpo^ mogle so do sijalnega uspeha na Bledu mudeče se Srbklnje !n Slovenke, gospe In gospodične: Danica Vasic, Joslplna Tomec. Julija PerJančiČ, Marija Kenda. Milica Ribnl-kar. Terezina Jenko, Mlca Bailouv, Jtilka PlemelJ, Darinka Oeorgevic, dr. EL Jenko-Oroyer, Natalija Petrovič, JtTlka Baflouy, Ivanića OleJc Ruža Djurlć, Jellca Popovid, Vida Matenovič.
— Za spomenik ruskim žrtvam pod Triglavom so darovali: neimenovan 250 dinarjev, g. Fran K r a p e Š , resta-vrater In kavarnar v LJubljani 100 Din. neimenovan 20 Din ln g. Ant. štrekelj 10 Din. Vsem Iskrena zahvala! Doslej
'znaša zbirka 1723 Din.
— Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v LJubljani si usoja tem potom opozoriti vse p. s. trgovce, Industrijalce, denarne zavode In ostale podjetnike In Ime-jltelje pisarn (odvetnike, notarje Itd.) kakor tudi vse privatne nameščence, da društvena posredovalnica še vedno posluje. Kdor Išče trgovsko osobje aH službo, naj se obrne na društveno posredovalnico, ki posluje v društvenih prostorih, Gradišče 17/1. Posredovalnica posluje za delodajalce, društvene člane In vajence brezplačno, za osta" le pa proti odškodnini. Obenem se vabi p. n. poslodavce in nameščence za čim obilnejši pristop k društvu. Društvo izdaja svoje glasilo, v kratkem priredi več izletov v svrho ogleda Industrijskih podjetij, v zimski sezoni poučne tečaje in predavanja, plesni tečaj in januarja meseca običajen »Merkurjev ples«. Društvo se tudi sicer vsestransko udejstvu:e ima svojo knjižnico, izdaja strokovne knjige, skrbi za vajence Itd. Pojasnila v društveni pisarni vsak delavnik od 9. do 12. In od 3. do 6.
— Za zdravnike. V zadnjem času se Je pri nekaterih ljubljanskih zdravnikih vdo-mačila razvada, da zabeležijo smrtni vzrok kake umrle osebe kar na listek za recepte, mesto da bi Izpolnili predpisani formular (zdravilni list). MrliSko-popisnemu uradu ne preostaja, potem drugega, kakor da sam opravi to delo namesto zdravnika. Se vedno veljavni Mrliško-ogledovalnl red z dne 20. nov. 1901, Št. 20715, pravi namreč dobesedno: »Kadar je umrlo osebo zdravil kakšen zdravnik, se mora obvestilo (uradu) izvršiti s predložbo zdravilnega lista (formular I.), ki ga je zdmveči zdravnik dolžan brezplačno Izdati«. — Te tiskovine se dobivajo v mestnem flzikatu.
— Odmera davka na poslovni promet. Davčna administracija naznanja, da se je odmera davka na poslovni promet za novo otvorjene obrate za dobo od 1. VII. 1920 do 31. XII. 1922. Izvršila. Davčni zavezanci se opozarjajc, da se Jim posebni plačilni nalogi ne boco dostavljali, pač pa odmerile Izkaze lahko vpogledajo pri davčni administraciji, Breg št. 6/II, soba št. 6, pr! mestnem magistratu in pri davčnem uradu za mesto LJubljano od 1. do vštetega 15. septembra 1923. Prizivni rok konča 30. septembra.
— Najemodajalci stanovanj ob priliki velesejma se opozarjajo, da v smi-sl obstoječih predpisov došle goste takoj prijavijo policijskemu ravnateljstvu.
_Pomanjkanje osnovnošolskih učnih moči se občuti v naši državi še najbolj v Dalmaciji, kjer dobe lahko slovenski absolventi učiteljišča službo. Prošnjo morajo vložiti kot pri nas na kotarske šolske nadzornike. Prosijo lahko naenkrat v treh okrajih. Največ učiteljev primanjkuje v okrajih Senj in Knin. Tudi absolvirane modroslovce sprejme Dalmacija v službo Iz teh strok: zgodovina, zemljepis, matematika, pri-rodopls in francoščina. Ti vlagalo prošnje na pokrajinsko upravo za Dalmacijo (šolski oddelek) v Splitu. Ce bi Imel kdo voljo Iti v južno Srbijo, bi dobil 1 tam mesta.
— Trgovski naraščal. Slovensko trgovsko društvo Merkur v LJubliani se Je v Času pred vojno hvalevredno brigalo tudi za trgovski naraščaj. In le obžalovati je, da je vojna prekinila to flovekoUubtto delo, Med yolna ln M
vojni se je ta akcija žal opustila ln posledice tega so vsepovsod vidne. Tr-trgovski naraščaj je danes prepuščen zgolj sebi in usodi in v tem tiči velik vzrok, da današnji trgovski nastavljen-cl tudi v službenem oziru nc odgovarjajo stavljennim zahtevam. Omenjeno društvo je ta kvaren vpiiv uvidelo in kakor čujemo, se je ponovno začelo zanimati za vajeniško vprašanje, katero se namerava rešiti ra ta način, da se ustanovi stalno zavetišče, kjer se bodo trgovski vajenci v prostem Času pod nadzorstvom shajali in se bo tam skrbelo za pouk in izobrazbo, za duševno vedrost in telesno krepkost vsesa tega mladega sveta. Akcijo kar najtople-je pozdravljamo in jI želimo obilo uspeha. Želimo pa tudi, da pridobitni krogi za to akcijo, ki bo stala obilo denarja, v kolikor rmgrče največji meri prispevajo, saj podpirajo s tem svojo stanovsko stvar v prospeh naše narodnogospodarske sile.
— Bruna v lastnem očesu ne vidffo. Pišejo nam: Klerikalna glasila, zlasti »Slovenec« se kaj rada zgražajo vsled občutne j stanovanjske bede, ki vlada po voini v vseh ( večjih mestih, posebno v Ljubljani. List pa j popolnoma pozablja pometati pred svojim j lastnim pragom. Znano nam je namreč, da j je več sob popolnoma praznih ali pa samo za silo zastavljenih z raznovrstno navlako, seveda samo v hišah, kjer gospodarijo klerikalni gospodje. V neki korarski hiši služi neporabljena kuhinja za prenočišče perot-nini, dočim  je v sosedni sobi napravljeno nekako ležišče, kjer »baje« spi stara mati. V resnici pa je vsa to samo maska za odpo* slance stanovanjskega urada. Pred škofijo je vzlie stanovanlski krizi celo stanovanje prazno že skoro leto dni. Tudi v stolnem iupniSču je prazno stanovanje, obstoječe Iz dveh sob s kuhinjo, kier je stanoval pokojni cerkovnik Juri.   Naslednika z dosedanjimi dohodki mu ne bodo mogli dobiti in tako bo ostalo stanovanje nezasedeno še naprej, medtem ko mora toliko družin stanovati v vagonih! Stanovanje rajnega stolnega dekana Kolarja pa so si tovari?! lepo razdelili med seboj. Kaj jim mar snlošna beda v ■tanovaniskem vpra5anju?! Take besede in taka dejanja!
— Šola za davčne uradnike. Dne 1. oktobra otvori ravnateljstvo za Indirektne davke v Beogradu šolo za davčne uradnike. Sola bo trajala od 1. oktobra do 1. junija prihodnjega leta. Kandidati, ki nameravajo šolo obiskovati, moralo Imeti najmanj Sest razredov gimnazije. Sprejeti uradniki morajo prinesti Izkaz, da njihovi itarš! ne plačujejo nad 50 Din Indirektnih obrtnih davkov al! premoženjskih davkov. Uradniki ki bodo šolo obiskovali, bodo prejemali od države 500 Din. Obvezati pa se bodo morali, da bodo po zaključku te sole najmanj tri leta službovali kot državni uradniki. Prijavni rok traja do 15. decembra. Prošnjo je treba vložiti na direkcijo indirektnih davkov.
— Belgijski dijaki v Zagreba. Te dn! je bivalo v Zagrebu 25 dijakov »Unlversl-\e Commerclal« Iz A'rverse v Belgiji. Ogledali so si celo mesto, nakar so odpotovali v Beograd In nato v Sarajevo ter v Dalmacijo.
— Statistika Izseljencev v meseca ht-lila. V mesecu juliju se Je Izselilo rz naše države 384 oseb, od teh 244 možkih In 140 žensk. Kvalificiranih delavcev Je bilo 71, nekvalificiranih 125, kmetovalcev 108, brez poklica (dece) 32. Odpotovali so: v Zedl-nlene Države 174, v Kanado 49, v Argen-tlnljo 146, v Brazilijo 5 In v ostale kraje Amerike 10. Največ se jih je izselilo Iz Vojvodine ln Dalmacije. Skupno število Izse-Ijenikov znaša od 1. januarja do 31. julija ti. 2312 oseb. Poleg naših državljanov je Iz države odpotovalo rudi 861 tujih podanikov.
— VandaTIzem na Golovca. Letošnjo pomlad je dobila pot, ki vodi od Dolenjskega mostu preko Golovca na Orle Izvrstno markacijo .kakršne bi si želeli Še marsikje drugod. Brezvestnim poballnom pa so bila ta znamenja tako napoti, da so Jih kar po vrsti
g. Anton K u s, dosedanji upravnik pošte In brzojava v Mostarju Je imenovan za tajnika In referenra v VII. Čin. razredu pri ravnateljstvu poŠte in brzojava v Sarajevu. — Zadruga brivcev v Celju Je Imela v nedeljo svoj občni zbor. Med drugim je sklenila ustanoviti v Mariboru strokovno šolo. Nogomet. Jesenske prvenstvene nogome*ne tekme se v Celju pričnejo v nedeljo 2. sept. Kot pri Igrata v nedeljo na -igrišču pri »Skalni kleti« Športni klub Celje in Športni klub Šoštanj.
— Mariborske vesti. — Posledica bede pri Južni Železnici. V četrtek dopoldne sc je zgrudil pri svojem stroju v delavnici JuŽ. Žet. strugar Ril 1 ! LTrbanČek. Odnesli sa ga v stanovanje, kjer je zdravnik dr. DraČ ugotovil, da Je to posledica nezadostne prehrane. Urban-Ček Ima tudi bolno Žer.\ nesposobno za kako delo. ter tri mile otroke, tudi že vsi Jetičnl. Revež si je vsled bo'iczn! v družni nakopal toliko dolgov, da kadar dobi svojo plačo, Je že vnaprej vsa Izdana. Takih slučajev je med delavstvom JuŽ. žel. le več in nI čuda. Če se v Svojem obupu ne ozirajo več tudi na najhnjlnje grožnje. Nesreča pri delu. Ivan Kmetec, * let star delavec pri mizarski tvrdk! Ho-, cheneger je prišel preblizu stroja za Žaganje drv. Stroj mu je de«no roko popof* noma zmečkal. — Tatvine na razstavi. Med razstavo ni bilo letos skoraj nobenih tatvin. Pač pa so tatovi Izrabili priliko zaključka razstave, ter so nekaterim tvrdkam povzročili občutno Škodo. V težjih slučajih pa so bili dotični krivi sami, ker so premalo pazili na varnost svojih izložb, ozir. v nekem gostilniškem slučaju, kjer so preveč zaupali tujin ljudem,
— Eskorta ruskih ubegl'h oflclrfev. Iz Novega Sada poročajo, da so včeraj 30. tm. pripeljali pod močno vo'aško
i korto znana, na aeroplanu Iz Novega Sf.'a v Rusijo pobegla oficirja, polkovnika Loj-ka In kapetana Kratasa. Izročili so ju vojaškemu sodišču v Petrovaradlnn. Do meje jih je prlpeljia romunska vojaška eskorta. Danes ima priplutl v Novi Sad avlon, na katerem sta omenjena pobegnila.
— Velika tihotapska afera — središče v Cellu. Zagrebški žel. komisar Tkalčevlč Je te dni v Zagrebu zasledil veliko tihotapstvo saharina ln cigaretnega papirja, zavitega v stare krpe. Na kolodvoru Je bilo najdenih 13 takih zavolev in zaplenjeno vse skupaj net-to 186 kg ln na poŠti 86 kg. Takoj je bilo odrejeno Intenzivno zasledovanje, na podlagi katerega se je ugotovilo, da se v teh zavojih tihotapi cigaretni papir t Dunaja preko naše države v Albanijo. Kot tihotapoi so bili aretirani španjolski židi trgovci Isak Baruh, Isak Levi, Isak Finzl in Rafajlo Lavi Iz Sarajeva. Nadaljnji potek preiskava Je pokazal, da vodijo nit! te afere v Celje, kler se carini blago mesto v Zagrebu. Iz Zagreba Je Tkalčevič takoj odpotoval v Celje, kjer Je skupaj s celjsko policijo nadaljeval zasledovanje. Kot glavni krivec la aranžer cele tihotapske zadeve le bil aretiran carinik Evgen Orumvald. ki Je po kratkem zasllšavanju priznal, da Je v družbi z nekaterimi sokrivci pustil nezacarlnlene pošiljke saharina In cigaretnega papirja v Zagreb. Tekom zadnjih 14 dni le poslal 18 takih pošiljatev v vrednosti več milijonov. Zato Je dobil 25.000 Din nagrade. V nlego-vem stanovanju Je bilo pri preiskavi najdeno 30.000 Din. ki Jih Je dobil za nagrado. OrOmvald Je iz Osijeka. V Celju Je žlvei s svojo ženo v bajnem razkošju. Oddan Je bil celjskemu sodišču, ostali krivci pa zagrebškemu.
— Preprečen vlom? SnoČl ob pričetku mraka se Je nenadoma pojavil mlad človek na vrtu, ki se vzpenja v terasah izpred škofije proti Oradu. Na vrt je prišel na ta način, da Je preplezal visok zid, ki loči vrt od samotne ulice, vodeče »Za ograjamlt. Nepoklicanega gosta pa le k sreči zapazil in prepodil neki, ondl stanujoči gospod, Še pred-no Je le-ta mogel pričeti s svojim poslom. Lopovu Je že tako huda predla, da se mu Ie stoprav v zadnjem hipu posrečilo povzpe-
okršill aH celo izbrisali. Le škoda, da so    ti zopet na zid ter se spustil na oni stra-
ostali ti junaki neznani, ker bi si Jih bilo vredno ogledati ter jih zasluženo nagraditi za njihovo vandalsko početje, najbolje s pošteno batino.
— Celjske vesti Sirotišnico namerava postaviti za celjski okTaJ v Celju društvo državne krajevne zaščite dece In mladine. Mestni magistrat bo dal v to ivr-ho na razpolago potrebno stavbišče. Ta važna socijalna naloga društva pa se bo dala rešiti le z Izdatnimi podporami raznih denarnih zavodov mesta In okraja. — Težka telesna poškodba. 28 letni rudar Venčeslav Žlindra je na Telo-vo zvečer z nožem zabodel v Hrastniku rudarja Ivana Trampe ter ga težko ranil na pljučih. Zaradi tega hudodelstva se je moral zagovarjati pred celjskim okrožnim sodiščem, katero mu jo za dejanje prisodilo 6 mesecev te*ke Ječe. — Klub napr. akademikov v Celju .priredi jutri v soboto 3. dejansko dramo »Mladost«. Pred-ttava se vrli v veliki dvorani Narodnega doma ob 20. Cisti dobiček Je, kakor «e Javljeno, namenjen ustanavljanju klubovih ljudskih knjižnic, zato celjsko občinstvo na prireditev le enkrat opozarjamo. — Tatvina. 171etnl delavec Maks Učakar Je v kemični tovarni v Hrastniku ukradel različne razstrelilne snovi Prejel je pred okr. sodiščem v Celja dva meseca težke Ječe. — Radi raznih tatvin v LIboJah )e bil hla<pec Orom Jože obsojen na tri mesece težke Ječe. — 22 letni Štefan Maček ter Antonija Krebs ita v neki noči v meseca mnlju vdrla v Orabnerjevo trgovine v 8t. Lenarta pri Brežicah. Pokradla sta različnih stvari ter Jih potem okrog prodajala. Maček, kateri Je bil le ■petkrat predkaznovan. Je dobil dve leti, Antonija Krebs pa 3 mesece težke Ječe.
nI a tla, od koder Je Izginil v že precej mračnem gozdu pod Oradom. Par trenutkov na to Je bilo čud nekaj zaporednih, sumljivih žvižgov, ki so najbrže nekoga svarili. — Zvišana pozornost je za lastnike teh hiš priporočljiva!
— Belokranjske pisanice se bodo pro-'dajale v dobrodelne namene na veleselmu v LJubljani, a nadučltelj Račič iz Adlešič, znan po vsi Jugoslaviji In tudi izven domovine po svoji delavnosti v prid belokranjske Industrije, priredi razstavo beokranj-sklh plsanlc In kožuhov, ki bo res zanimiva In originalna. Priporočamo vsem poset-nlkom velesejma, naj si ogledajo to razstavo .
— Priporočljiv trgovsJči potntk. J. Te# kave Iz Ljubljane, po policu trgovski potnik, je pretekle dni odšel v Novo mesto, kler je delal kupčije za trgovca Smalca. Slednji mu je ob tej priliki izTočll nakazilo za kosilo v Narodnem domu. Tekavc pa, ne bodi len, je pripisal poleg kosilo, da se mu Ima Izročiti 5000 Din, ki jih je rud! prejel. Tekavc je bil zadovoljen, trgovee Smalc pa ne in tako Je cela zadeva prišla pred policijo, ki je danea prefriganega agenta aretirala. O denarju seveda ni več duha ne sluha.
*m Za potnike t Turčijo. Angorsko zunanje ministrstvo le izdalo glede dostopa tujcev v Turčijo tole odredbo: 1.) Predhodno dovoljenje iz Angore za tujce, Id hočejo potovati v Carigrad, v bodoče ni več potrebna Vsi tujci, izvzemll kmete grSke narodnosti .lahko odslej potujejo v Carigrad brez predhodnega dovoljenja, ako so preskrbi I eni s potnim listom, kl ga Je vldlrsl turški aH Inozemski konzulat kot zaščitnik turških Interesov. Ako v državi, od koder tulci potujejo, nI takih konzulatov. Jim bo dovoljeno potovati pod pogojem da poravnajo stroške za vizum v Carigradu. Ta
Obrtna    ln  trgovska   zbornici ; olajšava pa se dale samo na podlagi repro-
Ima v Celja vsak drugI torek uradne dne- j cltete.    Iste omejitve se bodo vporabljnle
ve. TI uradni dnevi se vršijo v I. nadstr. j proti državljanom onih držav, kl s svoje
poslopja Javnega skladišča   In   prevozne j strani ne dovoljujejo turškim državljanom
štev. 199
•S L O V C N S K I   N A R (i D« dne I - septembra 1923.
Stran 7
Predpisi, ki se tičejo teh potnikov, bodo objavljeni posebej. 2.) Armenci, ki so bežali Iz Kilikije in vzhodnih provinc ,se ne smejo vrniti tja. 3.) Ta odredba velja tudi za Grke ,ki so določeni za zamenjavo muslimanov iz Grške. 4.) Begunci, kl so pomagali sovražnikom Turčije, se ne smejo vmjtl na turško ozemlje. 5.) Turški državljani, ki so sprejeli katerokoli tuje državljanstvo, se ne smejo vrniti v Turčijo, dokler ne zado-ste predpisom čl. 6. zakona iz 1868. leta glede narodnosti. 6.) Kar se tiče svobodnega tujskega prometa med Carigradom In Malo Azijo se vse pravice vpoštevajo. Dok ler pa ne bo to vprašanje končnoveljavno rešeno In izdana potrebna naročila, morajo tujci, ki potujejo v Malo Azijo iz Carigrada aH pa neposredno iz domovine, prositi za predhodno dovoljenje Iz Carigrada.
PASIVNA RESISTENCA   V DELAVNICI JUŽNE ŽELEZNICE.
V Mariboru 30. avg. 1923. Pasivna reslstenca v delavnici Južne Železnice traja dalje. SnočI so Imeli v »Narodnem domu« vodilni Člani delavstva zborovanje, na katerem so sklenili spomenico, v kačero so sprejeli poleg že v našem prvem poročilu omenjenih treh zahtevk — demilitarizacija, uklnjenje nadur, dvignjeije protokola še »pripustitev deputacije delavskih zastopnikov h kralju. Remedura v upravi In organizaciji, uklnjenje dolžnosti zdravljenja *prl vojaškem zdravniku In Izpolnitev obljub radi plače. Delavstvo se pod vodstvom In vojaškim poveljnikom noče pogajati, marveč zateva, da pride k pogajanju delegat ministrstva saobračaja In Inšpekcija dela ter veliki Župan dr. Lukan. Danes dopoldne je Iz LJubljane prispel centralni Inšpektor Juž. žel. Ogrinc. Posvetoval se je z načelniki oddelkov. Zvečer baje sprejme deputacijo delavstva, ki pa si Iz teh pogajanj ne obeta ničesar pozitivnega. V delavnici Je opaziti tisto napetost, kl se rada pojavlja pred izbruhom viharja. Povsod pa vlada vzoren red ln mir.
NAPAD NA MUNICIJSKE MAGACINE PRI MARIBORU.
»U noči med 23. In 24. tm. je bil Izvršen obrožen napad na munlcljske magaclne v Bohovi pri Mariboru. Vsa straža, kl Je štela 15 mož Je stopila v borbo. En vojak je bil težko ranjem. Napadalci so bili odbiti.«
Tako Je poročal Beogradski »Balkan« ln pripominja: »NI bilo odrejeno zasledovanje napadlcev, a tudi preiskava Je bila odrejena zelo kasno. Sestava preiskovalne komisije Je zadostni dokaz, da se ie hotela Izvršiti samo gola formalnost.
Z ozlrom na ta napad se zdi potrebno, da opozorimo pristojne vojaške In politične oblasti, da je treba Mariboru posvečati večjo pozornost, kakor kateremukoli drugemu obmejnemu mestu. Mariboru se namreč ne posveča nobena, niti najmanjša pažnja.
Veliko Število uradnikov m mnogi oficirji so popolnoma anacljonalnl elementi. Nikjer nI toliko bivše avstrljanšČIne nego v Mariboru. Mnoge žene črnofoltlh oficirjev In uradnikov enake barve se vsak teden vozijo v Gradec, kjer sprejemajo ln Izročajo svojo pošto, nekatere pa sprejemajo vsak dan v Mariboru posete sumljivih agentov Iz Gradca. Nikjer v drŽavi nI toliko sumljivih elementov, kakor v Mar&o-
tu.
Minister vojne In notranjih del naj storita svojo patriotsko dolžnost ter razženeta uradnike ln oficirje, prepojene z duhom avstrlianščlne.
Pripominjamo, da nismo dobili o tem napadu na municljska skladišča v Bohovi nobenega poročila Iz Maribora. AH v Mariboru nfhče ne ve za ta napadč V čigavem Interesu Je, da se ta napad prikriva javnosti?
DINAMITNI NAPAD NA ELEKTRIČNO CENTRALO V TRBOVLJAH,
V zvezi z dinamitnim atentatom na električno centralo so včeraj v Trbovljah aretirali 13 ose. Danes je došlo do novih aretacij, tako da znaša Število aretirancev v celem 30.
Včeraj zvečer ob 20. so našli v elektrani pod elektromotorjem, ki goni prenosn jermen, po katerem se prevaža premog na kotle, to je ob steni med kotlarno in strojarno bombo — tri ki* lograme kamniktita (razstrelilna snov, ki se proizvaja v Kamniku). Kamniktit je bil v treh zavojih, izmed katerih je bil eden popolnoma adjustiran. Ako bi bilo prišlo do eksplozije tega kamnik« tita, bi ne bila razrušena samo elektrar* na, marveč bi bila uničena tudi stro* jarna. Skoraj gotovo je bil kamniktit podložen pod elektromotor v Isti noči, kakor dinamit pod kotel.
Kolikor je preiskava mogla dognati, je zločinec prišel preko strehe do kotla. Kotel je samo deformiran v enem delu, vendar ni več uporaben in se bo moral nadomestiti z drugim. Kar so tiče vče# raj najdenega kamniktita, je ugotovlje* no, da izvira iz skladišča tvrdke Birolla v Zagorju, kjer je nedavno tega bilo ukradenih 20 kg razstrelilnih" snovi.
Značilno je, da Je bil v isti noči, ko se je dogodil atentat v Trbovljah, Izvršen poskusni vlom v skladišče mu* ničije Trboveljske premogokopne druf* be v Rečici pri Laškem. Le ču* ječnosti na straži se nahajajočih orož* nikov je pripisovati, da je bil vlom pre* prečen. Orožniki so bili primorani stre* Ijati. Zločinci so utekli. Zadet nI bil nihče.
Zdi se toraj, da je obstojal obsežen komplot, ki je imel za cilj za nedogle* den čas onemogočiti vsak > obratovanje v trboveljskih rudnikih. Komu bi bilo X največjo škodo, J* jasno, ^
Kar se tiče obrata v posamnih rud* nikih Trboveljske družbe, je obrat v Kočevju docela normalen, v Rajhen* burgu in Laškem precej normalen, v Trbovljah pa znaša produkcija 120 va* gonov na dan. Tu prihaja na delo 2950 delavcev.
Z ozlrom na dlnamitni atentat v Trbovljah smo dobili ta-le dopis:
Podpisana organizacija Izjavila, da obsoja vsak individualistični anarhistični akt, tudi ta napad. Z. R. D. se Je cel čas posluževala le legalnih sredstev boja, pač pa Je Trb. premog, družba že ob priliki lanskoletne stavke hotela proti stavkujočim izkoristiti »veliko dinamitno tatvino«, ki pa Je bila umetno skonstruirana, kar se je po končani stavki tudi po komisiji dokazalo. Električna centrala v Trbovljah je zastražena po orožnikih in v centrali Je zaposlenih nad 20 delavcev, zato je Izključeno, da bi dinamitni napad mogli izvršiti stavkujoči delavci, ne da bi bil! opaženi Zahtevamo, da se slučaj takoj preišče In rezultat preiskave objavi, da se ne bo rudarje po krivici smatralo za »atentatorje«. Predvsem pa zahtevamo, da se dožene. Je-11 mogoče nezaposlenim In nepoklicanim priti v elektrarno in izvršiti atentat? Zveza Rudarskih delavcev. LJubljana, dne 30. avg. 1923.
mm
*
— Koncert v restavraciji — »Zvezda«
s prvovrstnim salonskim orkestrom pod vodstvom g. kapelnika Kino — Ljubljanski dvor — Jean Rvneša, se vr*i vsak večer za časa velesejma od 1. do 10. septembra — Začetek ob 8. zvečer.
— Kino Marica predvaja velelnteresan-tno in nadvse karakteristično filmsko delo »Strah pred zakonom« In sicer do nedelje 2. septembra. FIlm je poln mikavnih prizorov ter lepih scen In vzbuja mnogo zanima-nla. Popoldanske predstave so tudi za mladino.
— Kino Tivoli. »Toskanska pricesa*. z Olafom Fonnsem. priljubljenim filmskim umetnikom Je dobro posrečena Ilustracija pretekle dobe in Je film radi svoje lepe vsebin ln razkošne režije nekaj izvanrednega. Prekrasni motivi Iz Firence In drugih krajev ln orleinalnf prizori Iz sre3njeve?1čega flvljenfa. Film se predvaja Ho nedelje 1 septembra.
— Kako se tuba dobra kava. Staro Je Iskustvo, da okus kave ne zavisi samo od vrste, nego v veliki meri tudi od priprave Iste. Baš dobre vrste kave zahtevajo osobito brižljiv postopek, ker se lnače ne more razviti njih fini okus m dober duh. — Tvrka Melnl. ki se fe nad dve generaciji bavl gotovo IzVljučno s trgovino kave. razpolaga z lastnim strokovnjakom, kateri stalno obiskuje one dežele, v katerih Melnlo-ve tvrđke poslujejo (Jugoslavija, Avstrija, čehoslovaška, Italija, Madžarska, Poljska). Svrha tem potovanjem je, da se po eni strani navajajo naše spoštovane gospodinje v dobrem pripravljanju kave, z druge strani, da se Izkoristijo 1 njihove skušnje v tem pogledu. Zato si dovoljujemo opozoriti nage čitatelje, da bo dotični gospod dne 1. sept. deloval v tukajšnji podružnici tvrdke Melnl, Ljubljana, Šelenburgova ulica 3, ter si dovoljuje vljudno pozvati poedlne trgovce njihove goste kakor vsacega, kl se za stvar zanima, na brezplačno poskušanje strokovno i>rlpravljene kave.
— Koncert v kavarni »Emona« se vrši danes v petek ob 8. zvečer. Igra I. ljubljanski orkester.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI.
Drama. Sobota, i. sept. Hamlet. Torek, 4. septembra: Kar hočete.
Opera.
Nedelja, 2. sept.: Nižava. Ponedeljek 3. sept.: Prodana nevesta. Gostovanje Irme Polakove iz Zagreba v vlogi Marinke. Sreda, 5. sept.:  Sevfljsk! brivec, gostuje v vlogi Rosine gospa Vesel-Polla iz Zagreba. Začetek vsak večer ob 8. uri. •  • •
Slavnostna operna predstava »Toaea«, kl se vrši v prvovrstni zasedbi (Betetto, Šimenc, Zikova), obeta tudi spričo poseta najodlič« nejših osebnosti tu* in inozemstva popol« noma razprodano hišo. Preakrbite si pravo* časno ie razpoložljive vstopnice I
Glasbeni vestnik.
— Aljaževa Slovenska Pesmarica I. In 11. del. Tisk. In založba Družbe sv. Mohorja na Prevaljah. III. izdaja. Stane vsak del za ude broširan Din 20, za neude Din 26.70, vezan 7 Din več. Nobena zbirka na-pevov nI zanesla tako globoko ln tako na široko slovenske umetne In narodne pesmi kot Aljaževa Pesmarica. 2e n. Izdaja je popolnoma pošla, neprestano pa dohajajo nova naročila za Pesmarico. Zato je Mohorjeva družba priredila novo, III. izdajo. Iz te pa je Izločila nekaj pesmi, ki jih je povojna doba sama črtala aH pa so jih Izloči" II glasbeniki kot manj prikladne. Namesto njih pa to se privzele v zbirko nove pesmi raznih skladateljev. Za sedaj to Izdanje samo objavljamo ln opozarjamo nanje za pesem vneto občinstvo.
— Odbor zveze slov. pevskih' zborov Ima v petek dne 31. t. m. zvečer točno ob šestih v Glasbeni Matici, soba št 6, važno selo. Og. odbornike vabim vljudno, da se le gotovo udeleže. Tajnik.
Šolstvo.
— Nm driavni 'fifmnaziff a slovenskim in nemškim učnim jezikom v Ljubljani, Beethovnova ulica, se bo vršilo vpisovanje učen* cev, kl se bodo nanovo javili zs vstop v I. razred, v ponedeljek 10. septembra t 1. od 8. do 9. ure, nakar se takoj pnčno spre* jemni Izpiti za te učence. Učenci naj se javijo v ravnateljevi pisarni v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov ter prineso • fsboj krstni list la sadnje Izpričevalo UuoV
ske šole. Vpisovanje repetentov L razreda
in učencev II. do VIII. razreda bo v torek dne 11. septembra od 10. do 12. ure. Šolsko leto se prične v sredo dne 12. septembra ob osmih s službo božjo, redni pouk pa v če* trek dne 13. septembra ob osmih. Ker se zavod stopnjema slovcnizira, bo učni jezik v šolskem letu 1923/24 v I.—IIL slovenski, v IV.—VIII. nemški.
— Tržič. Na deški-deklišk! meščanski šoli v Tržiču je Jesensko vpisovanje v I. razred v ponedeljek dne 10. septembra od 8. do 12. Vpisovanje učencev v II.—IV. raz. istega dne od 2.—4. pop. Pon-vljalnl In sprejemni izpiti za te razrede se vrše po na uradni deski nabitem vsporedu v torek dne 11. sept. ob 8. uri in v naslednjih dneh. Redni pouk se prične z izredn m dovoljenjem viš. šol. sveta v nedeljo dne 16. sept s slovesno blagoslovitvijo nov?ga šolskega poslopja In šolarske zastave. Popoldne tega dne velika otroška slavnrst na vrtu g. Bubiča. V ponedeljek 17. sert ob 8. uri redni pouk.
— P riče te k šolskega leta 1923—24 na drž. realki t LJubljani. Učenci, Id žele vstopiti v I. razred, naj se zglasiio z obiskoval-nim izpričcvalom ln krstnim lisom v nedeljo 9. septembra ti. od 9.—12. ure v ravnateljski pisarni. Zunanji učenci s* lahko prijavijo tudi pismeno. Sprejemni Izpiti za I. razred se prično v ponedeljek 10. septembra točno ob 8. 'uri. Učenci Iz drugih zavodov se sprejemajo za H.—VII. razred v četrtek 6. septembra od 10. do 12. ura. Sprejemni Izpiti teh učencev se prično v petek 7. septembra. Ponavljala! Izpiti se vrše od 3. do 7. septembra po tozadevnem učencem (starIŠem) že objavljenem vspo-redu. Učenci (prlvatlstl), ki imajo naknadni (letni) Izpit, naj se priglasio ravnateljstvu dne 2. septembra ob 10. url. Vpisovanje učencev, ki so že obiskovali zavod in pa na novo sprejetih je v torek 11. septembra ob 8. url v razredih, v katere spadajo. V sredo 12. septembra se otvori novo šolsko leto s službo božjo ob 8. url v cerkvi sv. Jakoba. V četrtek 13. septembra se prične ob 8. ari redni pouk.
Sokolstvo.
— Sokol Unec-Rakek vabi vsa bratska društva In Sokolstvu raklonjeno občinstvo k svoji javni telovadbi katero priredi v nedeljo, dne 2. septembra 1923 na vrtu br. Gnezde na Uncu. Ob 13. sprejem gostov na kolodvoru Rakek in pohod na Unec. Ob 16. uri javna telovadba. Po telovadbi ljudska veselica. Za obilen poset se priporoča odbor. — Zdravo!
— cSokoIska župa LJubljana I.» priporoča svojemu članstvu zlasti bratskim društvom Sokolu Logatec, Planina, Cerfe nlca, Bloke In Loška dolina, da posetijo korporativno prireditev najmlajšega društva Sokola Unec-Rakek v nedeljo dne 2. septembra  1923. Zdravo! Predsedstvo.
— »Sokol I. kliče: Rešimo sOslskl Tabor!« Pod tem geslom priredimo na praznik v soboto dne 8. septembra 1923. na čast posetnlkom ljubljanskega velesejma »Telovadni večer« z lepim sporedom na svojem letnem telovadišču na Taboru. Toliko v iprednaznanilo! Zdravo! Prireditveni odsek »Sokola I.«
— Skautizem v SrblH. Že 1. 1911 so se v »Savezu trezvene mladeži« osnovale prve četice malih »Izvidnikov«, ali mladih četnikov. Pozneje so se te četice oddellle od »Saveza trezvene« in širile kot »Savez Izvidnika« skautsko Idejo po Srbiji tako, da je danes središče vsega pokreta jugo-slnvenskih skautov v srbskih pokrajinah. Starejšina srbskih in obenem jugosloven-skih skautov je dr. M. D. Popovlč, zdravnik v Beogradu. Vseh srbskih skautov je blizu dva tisoč, torej dve tretjini vseh skautov Jugoslavije. Da bi se tudi med nami skautl tako razširili, kakor so se med Srbi! — C. C. Z.
— Ženski lahko-afletičn! meetlng. ki ga priredi S. K. Ilirija v soboto dne 1. sept. se prične točno ob pol 17. url ter se vrši v sledečem razsporedu: 1.) predtek na 60 metrov, 2.) predtek na 200 m; 3.) skok v daljavo z zaletom 4.) medtek na 60 m; 5.) met krogi je, 6.) predtek na 100 m; 7.) tro-boj: a) tek na 100 m: 8.) skok v viš. z zal. 9.) troboj: b) skok v viš. z zal.: 10.) medtek na 200 m; 11.) met diska: 12.) medtek na 100 m; 13.) met kopja 14.) troboj: č) met kopla, 15.) štafeta 4 krat 60 m. Plnale na: 16'200 m, 17/60 m. in 18/100 m se vrši v nedeljo 2. sept med odmori obeh nogometnih tekem.
— Olimpijski dan. Dne 16. sept. ti. priredi JugoslovenskI olimpijski odbor pododbor v zvezi s Športno zvezo •OUmpHskl dan« po vsej Sloveniji. Isti dan se vrši olimpijski dan tudi po vsej naš! drŽavi ter se bo zbiralo povsodl za olimpijski fond iz katerega se bo poslalo naše tekmovalce na bodočo olimpijado, ki se vrši prihodnje leto v Parizu. Športna zveza priredi ta dan rudi javno tombolo na kar že danes opozarjamo vse ostale organizacije, da ta termin upoštevajo.
— Prvenstvo Jugoslavije v nogometu. Gradjanski, Zagreb : Ilirija 2. sept. 1923. V nedeljo 2. t .m se Igra prvo kolo za prvenstvo Jugoslov. nogometnega saveza. — Med tem ko tekmujeta v Beogradu J n g o-
lavlja, prvak Beogr. nogom, podsav, z Bečko, prvakom Subot N. P. ter v Sarajevu S a š k, prvak Sarajevskega N. P., s H a I d u k o m, prvakom Splitskega N. P., se vrši v LJubljani tekma med prvakom Zagreb. N. P. O r a d J a n s k ! m SK ln prvakom LjublJ. N. P. Ilirijo. Zmagovalca v Sarajevu In Beozradu prideta v semiflnale In končno Isrra zmagovalec v semlfinalu dne 23 .sept. v Zagrebu odločilno tekmo z zmagovalcem v nedeljski tekmi v LJubljani. Tekma med Ilirijo In Oradjansklm te vrši na Igrišču Ilirlie pred drž. kolodvorom, prlče-tek Je določen na pol 16. uro. Predprodajo vstopnic Je prevzela tvrdka J. Oorec, Dunajska & pocenil i 3U m, Občinstvu it
NOCOJ PREVZAME DRŽAVNA UPRAVA JU2NO ŽELEZNICO. — IAIENO* VANJE DRŽAVNEGA DIREKTORJA JUŽNE ŽELEZNICE.
V smislu meddržavnega sporazuma, sklenjenega v Rimu med državami naslednicami bivše Avstro - Ogrske prevzame drŽava v noči od 31. avgusta na 1. september v svojo upravo vse proge Južne železnice, kl teko po ozemlju naše kraljevine.
Danes popoldne ob 13.30 je minister za promet dr. Velizar Jankovic* izdal na osebje ljubljanskega obratnega ravnateljstva Južne železnice razglas, v katerem objavlja na temelju sklepov ministrskega sveta z dne 3. in 22. avgusta, da prevzame v današnji noči država v svojo upravo vse proge Južne železnice in sicer v smislu sporazuma, sklenjenega dne 19. marca t. L v Rimu.
Minister prometa proglaša:
Na osnovi omenjenih sklepov ministrskega sveta se obdrži tudi nadalje na svojih dosedanjih mestih vse osobje, ki se nahaja sedaj v služb?, bodisi v obratnem ravnateljstvu, bodi-i na postajah, v kurilnicah, delavnicah Južne železnice, ako bodo lojalno izvrševali svoje dolžnosti.
Osohje obdrM vse pravice in prejemke, ki jih je do sedaj uživalo, ker pa postane obenem državno osobje, dobi rud! vse nove pravice, nove prejemke in materijeme koristi, ki jih nudi novi zakon o državnem prometu.
Od danes preneha vsaka nadaljna funkcija dosedanjega ljubljanskega ob" ratnega ravnateljstva Južne železnice. Vse njegove funkcije preidejo pod »Državno upravo Južne železnice*, ki bo imela svoj sedež v Ljubljani. Na Čelu te državne uprave je postavljen dosedanji
Poizvedbe.
— Izgubi** se Je zapestnica fz platina in dvema briljantnima drobcema na poti od Zvezde proti Tivoliju in nazaj na Dunajsko cesto. Pošteni najditelj se prosi, da izroči Izgubljeno proti bogati nagradi v upravi Slov. Naroda.
— Pogrela se od nedelje 26. avgusta postaje vod j a Anton Pipan. Ker se domneva, da se mu je omračil um, se prosi vsakogar, kdor bi o dotičnera kal vedel, da naznani podatke na naslov: Pavla Pipan, kolodvor št. Vid, Vlžmarje.
VREMENSKO POROČILO. — Dunaj, 30. avg. (Uradno vremensko poročilo.) V Avstriji Je na pol Jasno. V gorkih krajih Je ležala zjutraj gosta megla Jutranja temperatura Je bila pod 10°. Včeraj pričakovano poslabšanje te bo pokazalo samo v oblačnem vremenu, dežja In hladnega vremena ne bo. Pričakovati le trajno lepo vreme brez blstvtalk Izprememb It MI tepla i £     ~ -   ' -
pomočnik generalnega direktorja ministrstva za promet Evgcn D e r o k o, kl bo imel značaj general, drž. direktorja Južne železnice.
Minister zagotavlja, da 6o vse OSM b-je dobilo že 1. oktobra tega leta povišane prejemke, kakor vsi drugi državni uslužbenci, in zagotavlja, da bo »zelo srečen, ako bomogel vso uslužbence nagraditi In unapreditl po njihovem delu in zaslusi«.
Končno pa poudarja minister: »Velik je pomen današnjega dne, neizmerne so koristi za bodočnost železniških uslužbencev, njih rodbin na prevzetih progah. Vse osobje na teh progah in posebno Slovenci, ki predstavljajo največji del tega kadra, izkušenega, strokovnega in uporabnega osobja, naj so čuti srečno in zadovoljno, da >o v svoil domovini, v s voli svobodni kraljevini doživelo, da vidi, da te p.r vatne, tujo železnice postanejo nacijo-nnlne, državne. S tem, da služIjo na njih, bodo oni naibolje služili seM, svojemu kralju, svoji domovini, vsi državi •   • •
Generalni direktor državne uprave Južne železnice E. Peroko jo bil že danes dopoldne na obratnem ravnateljstvu Južne železnice, kjer je obvestil merod.vne činitelje o prevzetju Južne železnice v državno upravo. Takoj dane«; dopadne '* bilo brzojavno in telefonsko obveščeno vse uradništvo in us!u*benstvo na progah o spremebi v upravi. Prevzetie se Izvrši ob polnoči. Izvršilo se bo. o tem nI prav nobenega dvoma, v -popolnem miru in redu.
priporoča, da si nabavi karte v predpro-dajl, ker le pričakovati za to tekmo velikega obiska in navala pri dnevnih blagajnah. Sedeži I. vrste so numerirani, tako da je mogoče preskrbeti si v predprodaji določna mesta. Znižane dijaške karte se izdajalo le v predprodajL Cene so razvidne tz plakatov.
Dnišfvppe yes!l.
— češka obee. V sobotu 1. t. m. pofa-ddme spolkovy večer a programom. Oostje dobrodošli.
— Bablčev večer priredi, kot smo že poročali, jutri v soboto 1. sept. Šenja-kobsko-trnovska Ciril-Metodova podružnica na vrtu hiše Dolenjska cesta 14 v prid glavni družbi. S tem večerom hoče počastiti spomin velikega rodoljuba Frana Babica, ki je umrl pred desetimi leti in omenjeno hišo podaril Ciril Metodovi družbi. Na vsporedu večera so razne ljubke raz-vedrirve, da ne bo nikomur žal, kdor se ga udeleži. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina samo 1 Din. Vabimo na najlepšo udeležbo.
— Slovenska dijaška zadruga na Dunaju, ki skrbi za socialne potrebe slovenskega dljaštva na Dunaju, se obrača na slovensko Javnost, da ji z gmotno pomočjo omogoči nadaljnje delovanje. Prispevki naj se pošiljajo na Slavensko banko d. d. v Mariboru. V preteklem polletju so darovali: po
3000.— Din Posojilnica v Mariboru, po 2500.— Din Mestno županstvo Ljubljana, po 500.— D Posojilnica v Gor. Radgoni in Občinski urad Ljutomer, po 250 D Mestno županstvo Kranj in Ptuj. po 200 D Mestno županstvo Kamnik, po 100 D Mest. žup. Kočevje ln g. Ferdo Jelene, Slov. Bistrica, po 50 D Trgovska banka v Slov. Bistrici ln Antolič če Tominc. les. ind.. po 20 D g. Sor-Čnik, gost, In g. Razbršek, gost., g. Juhart Franc po 15 D g. Smeh, trg., po 10 D M. Janžekovlč, učitelj, s. Pajman. parna žaga, g. 2uraJ, gost., po 5 D g. Fr. Tomšič, po 2 D g. Tkavc ln g. Metl:ka. vsi Iz Slov. Bistrice, za kar jim izreka Slov. dijaška zadruga svojo najsrčnejšo zahvalo In računa na njih sočustvovanje In pomoč tudi v bodoče.
— »Enakost«. Ustanovni občni zbor »Mladinskega izobraževalnega društva Enakost v Ljubljani* se vrši v četrtek dne 6. septembra točno ob 20. url v društvenem lokalu »Pri Levu«. Dnevni red: 1. nagovor podpredsednika. 2. poročilo tainika In bla* Rajnika, 3. volitev novega predsednika, od* bora, namestnikov in pregledovalcev raču* nov, 4. slučajnosti. Vsak član in članica naj se občnega zbora sigurno in točno udeleži! Odbor,
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne 31. avgusta. Zaključek sproiet ob 13.15.
Tečaj! so zopet močno nazadovali, vzlic temu pa še vedno ne odgovarjajo pariteti, ker se dinar v inozemstvu še naprej učvrščava. Posebno velika naročila za nakup dinarja prihajajo te Hamburga, iz česar bi se dalo sklepati, da izvirajo nakupni nalogi iz Amerike, Vsled teh okoliščin se taksira v inozemstvu porast dinarja v Curihu čez 6. Po borbi ni bilo v Zagrebu nobene robe., toda to je le prehodni pojav.
Na efektnem trgu je mimo. fivpo-rekama je še nadalje porasla, drugi arbitražni papirji pa so bili neizpremenje-ni z ozirom na to. da so na budimpe-^ štanski borzi nekoliko popustilL
Ob zaključku borze notirajo:
INOZEMSKE BORZE:
— Curlb, 31. sept. (Izv.) Današnja pred-borza: Beograd 5.95, Berlin 0.0005, Amsterdam 217.90, Newyork 5.54, London 25.10, Pariz 31.20, Milan 16.30, Praga 1630, Budimpešta 0.03Vi, Bukarešta 2.50, Sofija 5.3*. Varšava 0.0023, Dunaj 0.0078.
— Trst. 31. avg. Izv. Predborza; Beograd 24.7—24.90, Berlin 0.002, Dunaj 0.032* —0.0327, Praga 68.10—68.35, Pariz 131— 131.50, London 106.35—106.50. Newyork 23.30 —23.40. Curih 419—421.
Efekti. 7% fnvest. dr*, pos. od leta' '9.^1. 71, Ljubljanska kredit, banka 235, Prva hrv. Štedionica 1160—1165, Slavenska banka, 110, Hrv, slav. zemalj. hlpo-' tekarna banka 142—157.50, Hrv. eskompr. banka 167—170, Jugoslavenska banka f59 161, Trboveljsko premng. društvo 950,— 970, Slavonija, 250—255. Outtmann 1250— 1275. Eksploatacija 247.50, Šečera 2260.
Devize: Curfh 16.80—16.90, Pariz 5.20—5.27, London A26—A2K Berlin O.Ooorjg 0.00011, Dunaj 0.013—0.0132. Praga 2.75— 2.77, Trst 4—4.03, Newyork 92.50—93.50. Budimpešta 0.41—0.42.
Valute: dolar 91.50-92.50, Ura 3.925— 3.97.
— Upravi našega Usta so poslali: Dr. Med. V. Oregorc okrož. In žel. zdravnik v Novem mestu za J. Kavčiča, Vekaves D 20, za Rezko Kaplja ženo žel. del. 20 Din. za ubogo mater 20 Din In gospa Oogala Bethovnova ulica, daruje Ione; zabele (masti) za ubogo mater z otroci! crCr.a hvala!
Glavni urednik? RASTO PUSTOŠI EMSEK.
Odgovorni urednik; VALENTIN KOPITAR.
Ruše pri Mariboru,
izdelovatelj vsakovrstnih damskih  in moških oblek.
Specijalist za izdelavo vseh
vrst usnjatih oblek, klobukov
čepic, torbic itd.
Postrežba točna.
Gene solidne^
5tran 6.
»SLOVENSKI   NAROD« dne I. septembra 1923.
Stev. 199.
Cene oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaijna beseca 30 para, s daviiino vred
prodam
Priklopni voz
(modem) za motorno ko*
lo proda tvTdka Henrik Kenda, Ljubljana. 8831
Proda se vila
e krasnim vrtom v Zgor* nji Šiški (solastnina). — Cena 900.000 K. — Po* jasnila: Ivan Sušnik, Po* Ijanaka cesta 51. 9147
Naprodaj:
1 antik lesen lestenec (Luster) in 2 antik lesena stenska svečnika pri Ivan Pengovu, Kolodvorska ul. ČL 20. 9158
Proda se
■H"
velika tridelna moderna jomara 7.a. predsoho. belo pleskana. Cena 1500 Din ,Gradišče 17/L, des. Ogle-dati v soboto in nedeljo aned 8. in 14. uro. 9168
Konserviranje sadja in po vrtnine,
Jcnjiee   slovenska   in hr«
vatske izdaje, prodajajo knjigarne ter Zupane, okrajni ekonom v Ptuju. Ona 16 Din. 9072
Starinsko turško orožje
(fhandSarl in kubure) do« bro ohranjeno, s srebrom okovano, naprodaj. — Poiave se v upravi »Slov. Naroda«. 8977
Proda se:
hrastov umivalnik z roza marmorjem in brušenim ogledalom ter pet na« grobnih svetilk. — Po« nudbe pod »Umivalnik 9028« na upravo »Slov. Naroda«.
Obrtno hišo
pol ure od Ljubljane, i vpeljano mesarijo ter krasnimi prostori za vsa« ko obrt* proda Realitet« na pisarna* Ljubljana, Poljanska cesta 12. 9137
Mlin,
enonadstropen, 4 pare kamnov, ob železnici, v zelo prometnem kraju se proda za 175.000 Din.
— Informacije v Reali« tetni pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12. 9136
Grad
(11 sob s parkom in vpe« Ijano gostilno) na Go» renjskem naprodaj za Din 175.000. — VeC v Reali tetni   pisarni. Ljub«
ljana. Poljanska cesta 12. _9135
Elektromotor
za vrtilni tok 1.5 HP, 1400 obratov, 220 Volt, popolnoma nov, se po« ceni proda. — Vpraša se naj pri Adolf Kordinu, Ljubljana, Pred Škofijo št 1. 9159
Prodam
dva hrastova čebrička za kisanje in enega za pra« nje vse skupaj za 1000 K.
— Istotam tudi zložljiva postelja za 600 K napro* daj. — Cesta na Rožnik št 39, klet. 9155
aoooooooooooooooooooooooooooooogi
Hišo
a Štirimi sobami, kuhinjo In pritiklinami prodam pod ceno. Zraven je tri* četrt orala dobre zemlje. Leži tri minute od želez* niske postaje. Cena 600 tisoč kron. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 9156
loooooaeoeooooooooooooeooooooooBO
Kupim
Spalno opravo
9 psiho, politrano (j< novo ali javorjevo), kupim. — Ponudbe pod »Oprava/9172« na upravo
»Slov. Naroda«.
Majhno posestvo
z lepo hišo v Sloveniji kupim. — Natančnejše ponudbe z navedbo cene pod »Posestvo/9121« na upravo »Slov. Naroda«.
Kupi se nova vila
z vsem komfortom. Pred« pogoj takoj prosto sta* novanje, obstoječe iz vsaj treh sob in pritiklin ter električno razsvetljavo. — Ponudbe z navedbo cene in drugih pogojev na upravo »Slov. Naro* da« pod Nova vila/9095.
Stanovanja
Prazna soba
x uporabo kuhinje se ta« koj odda. — Vprašati v Stožicah 79 (Smuc). 9173
Dve dijakinji
iz boljše hiše sprejmem na stanovanje in hrano. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9115
Stanovanje,
obstoječe iz vsaj treh sob in drugih pritiklin v novi vili au hiši z elek« trično razsvetljavo, Išče zakonski par brez otrok. Plača dobro ali tudi na« jemnino par let naprej ozr pToti zahtevani od* škodnim. — Ponudbe pod »Zračno stanovanje/9094« na upravo »Slov. Nar.«.
Meblovano sobo išče gospod; po možnosti s posebnim vhodom. — Ponudbe   pod »Poseben vhod/9129«   na upravo »Slov. Naroda«.	Stanovanje od 2 sobe sa pritiklinama tražim i plaćam 2000 kruna na mesec, event. 1 le* to naprej v novi hiši. — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 9060
Na sostano vanje in hrano pri dobri dru* zini se sprejme dijakinja ali solidna mlajša gospo« dična.  —   Naslov pove uprava »Slov. Kar.«. 9117	
	Stanovanje ▼ sredini mesta, obstoječe iz sobe, kuhinje in drvarnice dobi zastonj in še 5000 K nagrade dotični, kateri ga zamenja za večje (2 sobi in pritikline) po možnosti v bližini gl. kolodvora. — Naslov po* ve uprava »SL Nar.«. 9061
Iščem stanovanje z dvema sobama in ku* hinjo v mestu ali v Šiški. — Ponudbe pod »Dobra nagrada/9127« na upravo »Slov. Naroda«.	
	j    Službe ! SJ -»w>*w»»Mt>M«»«tSJ Več šivilj za Šivan; j dežnikov — sprejme   takoj tvornica Jos.  Vidmar, Ljubljana. Pred škofijo 19. 9045
Prazna soba (velika) s posebnim vbo* dom se odda tistemu, Id posodi 30.000 Din za do« bo enega leta. — Ponud* be je poslati na upravo »Slov. Nar.« pod »Prazna soba/9122«.	
Srednješolko iz dobre rodbine (v prvi vrsti Hrvatico orir. Srb« k in j o) sprejme na stanovanje in hrano profesor* ska rodbina. — Pismene ponudbe pod R. 16/9124 na upravo »Slov. Nar.«.	Službo hišnika ali kako drugo primerno službo iščem. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 9128
	Prirezovalec za  gornje   dele. Izurjen, se sprejme. Nastop takoj. Plača  po  dogovoru. — Naslov: Kralj Franc, No« vi   Vodmat, Društvena ulica 64. 8941
Meblovana soba z uporabo kuhinje se od* da dvema gospodoma ali zakonskemu   paru brez otrok (električna razsvet* ljsva.  —  Ponudbe pod »Mirna stanovalca/9154« na upravo »Slov. Nar.«.	
	Za večjo trgovino z mešanim blagom v pri* jetnem prometnem trgu na deželi se išče starejši, popolnoma usposobljeni poslovodja, ki naj bo tudi v knjigovodstvu in ko« respondenci vešč. Oni, ki bi imel veselje in ared* stva, da prevzame morda pozneje  trgovino v na« jem,   ima   prednost- — Ponudbe je poslati pod Poslovodja/9017 na upra* vo »Slov. Naroda«.
Več stanovanj v novi hfiH v Ljubljani (Spodnja Šiška) oddam. Oddajo se tudi lokali in kleti, pripravni za vele* trgovino ali obrt. Najem« ni no je plačati za več let naprej. — Ponudbe pod Stanovanja in lokali/9118 na upravo »Slov. Nar.«.	
2 izurjeni pletilki
se iščete za stalno proti dobri plači in delni oskr* bi. — Naslov pove upra« va »Slov. Naroda«. 9132
Železostrngarski
mojster
s strojno«ključavničarsko prakso išče službo. — Po* nudbe pod Strogar/9096 na upravo »Sov. Nar.«.
Kuharica,
ki opravlja  vsa domača
dela brez velikega perila se sprejme proti mesečni plači 250 Din. — Predstaviti se je popoldne (Cesta na Rožnik št. 5, pritličje. Zelinka.). 9130
Službo na
velesejmu
kot nadzorovalec pri raz« stavljenih predmetih išče močan starejši gospod. — Naslov pove uprava »SI. Nar.« pod »5t. 3000 9153«.
Kuharica,
le prvovrstna, z dolcfo* letnimi spričevali, se išče k družini s triletnim otro* kom. Plača po dogovoru. Predstaviti se v soboto in nedeljo med 8. in 14. uro, Gradišče 17, I. nad* strop je, desno (pri gosp. Biber). 9167
Stenograf (-inja)-strojepisec,
vsaj deloma Izvežban tu« di v solicitatorskih poslih, se takoj sprejme v malo odvetniško pisarno. — Ponudbe pod »Solicita* tor/9097« na upravo »SL Naroda«.
Samostojna
prodajalka«
starejša, prvovrstna moč, izvrstna manufakturisti* nja, želi prem eni M si* ž* bo: prosi službe na de* želi. Gre tudi v mes.ro. Sla bi tudi kot voditdjji* ca podružnice itd. — Po nudbe pod »Prodajalka Ljubljana/8967« na upra« vo »Slov. Naroda«.
Kuharica,
dobra in zanesljiva, sred* njih let, z letnimi spriče* vali, se sprejme a 15. sep* tembrom k mali družini. Plače 1000 do 1200 kron. — Pismene ponudbe pod »Vestna '8953« na upravo »Slov. Naroda«.
Posojila J
Posojilo
od 25.000 do 50.000 Din se išče nujno proti do* brim obrestim. Posojilo je proti vknjižbi na dru* gem mestu varno. — Do* pisi naj se dopošljejo na upravo »Slov. Naroda« pod »Posojilo/9123«.
Dopisovanje
Dve mladi
gospodični
veselega značaja želita dopisovanja x istotakiml gospodi. — Dopisi pod »Rija in Mija/9170« na upravo »Slov. Naroda«.
Novi vinski sodi
(bačve) v vseh velikostih se dobe in popravljajo pri Fran Repiču, Ljublja* na. Trnovo. 9110
Šolske zvezke in šolske potrebščine
na debelo najceneje pri L. Pevsleku, Ljubljana, Židovska ulica 4. 8563
Družabnik
§o sprejme za dobička*
nosno industrijsko pod* jetje. Kapital lSO.OOO dinarjev. — Ponudbe pod »Sreča/S£S7« na upravo »Slov. Naroda*.
Razno
Vsakovrstne pile in rašpe
izvrstno nasekava ter kupuje stare po najvišjih cenah Ivan Figar. pilar^ki mojster, Ljubljana, Hre* nova ulica 19. 8633
Iščem družabnika (-co)
aa razširjenje stalno dobro idoče trgovine z lesom. Potreben kapital 50 do 200.000 Din. Vložek vedno siguren v robi. — Zarada visoka ln sigurna. — Ponudbe pod ^Družabnik« na Aloma Com*
Eanv,   anončna družba, j u bij a na. Kongresni trg Stev. 3. 9078
Mlad volčji pes
se je dne 27. t m. zjutraj ratekcl na Resljevi cesti. — Najditelj »e prosi, da istega odda proti nagradi
f>ri J. Končanu na Res* je vi cesti 22. 9152
»Pri Lozarju«,
starornana gostilna poleg cerkve Sv. Jakoba, priporoča dobro domačo kuhinjo, prvovrstna vina ter na novo urejena prenočišča. — Se priporočata Fr. in Iv. DoUak. 9133
Earboric-Završan-
modistarija in preobl.-' ■
valnica. Ljubljana, Mest« ni trg 7. — Velika zaloga klobukov, nakita in mo» dist. notreMJin. Preoblikujejo se klobuki ia du me in gospode po najno* vejSih  vzorcih. 9116
Matere,
ako hočete imeti svojo otroke zdrave in močne, pripravljajte samo slad* no   kavo   znamke »Tri-
Slav« I — Zavrnite vsak rug izdelek; Id se Vam vsiljuje. 90S2
Goveje meso,
sve?e, dobra kvaliteta 70 do 76 K kg, pri več« jem odjemu tudi popust, se dobi samo pri Anton Sakmeistru, mesarju v Spodnji šiSki, Kolodvorska ulica 151. 9113
JHimH UZGOJIM ZHUODH U PTUJU.
Za deflii
nlioa 19
Prostora za 100 gojencev
Za deklice
z lastno gospodinjsko Solo In Izobraževalnim letnikom
Prostora za 60 gojenk
Gojenci In go|enke obeh zavodov Imalo o xauaditi itanaoanje, popolno oskrbo In ozqo|o In lahko obiskujejo realno gtamazfilo, delko ali dekliško meščansko lolo ter šolo Glasbene matice.
Prospekti so brezplačno na razpolago pri vodstvih zavodov.
JLJJ h I! i * ■ 11     ■ * 11 * ehu i ■ mtf ■ i ■"■ i ■ * i ■ ■
PRAVKAR JE IZŠLA NOVA KNJIGA
K S A V E R  M E S K O:
= Naše = življenje
Cena broSIrani knjigi Din 18*—, po poŠti Din 21'—. Cena vezani knjigi Din 25*—, po poŠti Din 28*—.
Narod, knjigarna, IJnbljana
PreSernova ulica 7.
H
iiiiiiiiiiiii inrwrinnnrTwrB n m ■ n ■ ■ nrrTTnn
Fran Ravnikar
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Linhartova ul. 25
Telefon štev. 415 PoStno-čekovni račun 11.418
izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodno in nadtalno ter umetno tesarstvo.
Parna žaga in strojne delavnice
Prevzemam po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbe mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne ulice, verande ter razna draga vrtna srhitcktonlčna dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12—15 m.
Razstav« v paviljonu za stavbeno stroko in lesno industrijo
■
I
s s
■
s
!
S
„Color",
najEoljša, neškodljiva BAR*
IVA ZA LASE.
Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana. — Kaz* pošilja tudi po pošti. 2922
J3GJ L-IL-I LsJ E3333GF
Ps lis
©©©©©©©©©©
Ulzltbe in kuverte
priporoCa
V slučaju, da bi želeli za časa Velesejma stole v posojilo ali kupiti, se blagovo- j lite pravočasno oz. takoj odločiti, da Vam zamorem željo ugoditi.
Tovarna stolov in lesnih izdelkov
Jos. Stadler, Lifljau.
Sodna ul. 11. Telefon 461.
Paviljon „e« 97.
Pariš m 15 Rue du Louvre
Francuska parfumerlja
Bezhlbna kakvoća Veleelegantna oprema Primjerene cllena
Za vrijeme Liubtiankog velesajma
posjetite Hi centralnu zalihu za Jugoslaviju
Skofja m kol m
IH zaliho a LJubljani:
Šeienburgova ulica, nasuprot pošte
Primarij dr. Ješe
se Je preselil In ordinira zopet redno v
Kolizejski ulici 14.
(Vila Kmet, za Narodnim domom.)
JOISKE KNJIGE ZA VSE ?0LE
ffiiiiiiiiimiiiiitnimiiniimHMiiimiiiii^
ter šolske potrebščine
prtporoCa
iiHitDDiui KfiJiGHRnn, ljubljhiih
.«..iiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiwiiuniramm
PreSerBona ul. f
TVORHICC TlE/TENINA
i rs ni
ctntfA-oftiS
NAJVEĆA JUGOSLAVENSKA TVORNICA TJC3TCNINA NA
mom/ADJA pNtvND ire.
20.000 TJtSTCfHNC SVAKE VRSTI I OBUKA ro kajn0-
IftfTKffiAJie OCMKE na
OVPStflA PRZA f TOCRfl
Gospodinje!
Zahtevajte odločno povsod le naše testenine, ki so našega pristnega domačega proizvoda. — So najboljše in najcenejše!
! Poizkusite !
Glavno zastopstvo za Slovenijo
PATEMiOCT & REMIC - LJUBLJANA
Slomškova nI. 11. — Telefon št. 589
lla ueleselmu si gotoDD oglejte o paoillonii „K" našo ko jo št.530.
Zaloge pri veletrgovinah:
A. Sarabon- Slovenska trgovska d. d-, Cermak A Co., „Jadran" d. s o. z.
70
16T6
Stev. 199
•SLOVENSKI   NAROD« dne 1. septembra 1923.
Stran 7
Posetnikom oelesejma priporočamo
;-\ naslednje
o Liisbtjanl.
FRAN LUKIC konfekcija " dame In gospode, velika zaloga dežnih plaftčev ter pletenin vseh vrsL Ljubljana, Pred skotijo 10.		M. Bartl modna trgovina In parfnmerila. Stritarjeva ulica it. 2.	Is. Zargi i,Prl nizki ceni11 vse potrebičlne za kroiace ln šivilje. Sv. Petra cesta itev. 3.	A. SUŠNIK, železnina Ljubljana, Zalo&ka cesta. Železo, portland cement, Štedilnike, reč-, vodovodne cevi, sesal** za vodo in vino, stiskalnice, mline za grozdje, brzopaTiinike, tehtnice različno orodje za obrtnike in poljedelce, potrebščine z j stavbe in pohlStVO, kuhinjsko posodo in vso že eznino po znosnih cen j h.			
Filip Bizjak krznar, isdelovatelj čepic HolIzeJ, Gosposvet o*	Matija Trebar trgovina čevljev LJubljana Sv. Petra eesta it 8.	Zajutrkovalnloa T. Mencinger Sv. Petra cesta it 43. na dvorlSču.	M. Sedej-Strnad modni salon Preiernova ulica it 3.	1 Ivan Bogataj eloktrotfthn. podjetje Sv. Petra cesta 30.	Friderik Šerbec galanterijska trgovina Start trg St. 4.		
Lre, zlatnina, srebrnlna Id. Škopek Mestni trg 8. j     Popravila točno In solidno.	Modna trgovina T. Eger Sv. Petra eesta it. 2.	Karol Till papirnica Kongresni trg 8.	SSodna manufakturna trgovina Janko Cešnik Stritarjeva ulica                           LJUBLJANA                          Lia^arjeva ulica Priporoča pri nakupu ivojo zaloga najnoveiSega blasja za ženske in moške obleke, be*o fn barvasto perilo, raznovrstne preproge, tekalnike, zavese, odeje itd., po zmerno nizki ceni!				
r-- ■             Hodna trgovina za dame In gospode A. Sinkovic nasl. K. Soss Vedno novosti.         Mestni trg 19.         Cene nizke.		Josip Vidmar LJubljana Pred skotijo 19. Tovarna dežnikov In solnlnlkov.	F. K. Kaiser puškar v LJubljani.	Adrija drogerija, fotsmaoofaklura. parlurcerija Šelenburgova ulica 5. nasproti glavne pošte.			
Is. ki M nizki coni" 1    ziloBa perila n gospoda in dani 1      Sv. Petra eesta 3.	L. Mikuš Mestni trg itev. 19. tvornica dežnikov zaloga sprehajalnih palic	Franjo Grabjec fotogr. umet. zavod Bfikloiičeva eesta 6.	Josip Vitek trgovina s kanditi na debelo LJubljana, Krekov trg 8.	AUTO Florjančič Sefenburiiova ulica 6.	J. Maček LJUBLJANA Aleksandrova cesta 3.		
Anton Verbič delikatese, špecerija zaloga vseh vrst sira Stritarjeva ulica st. 2.	Trgovina papirja Ivan Gajšek LJubljana. Sv. Petra e. 2.	Modna trgovina A. Persche LJubljana Pred škofijo 21.	„Slovenski film" V. Bešter Aleksandrova eesta 3-	Alojzij Fuchs zlatar Šelenburgova ulica 8« LJubljana.	Snoj&Modk priporoča svoto manufakturno in modno trgovino Preiernova ulica-		
1   3. Wanek krznarstvo, trgovina čepic in klobukov Sv. Petra oesta it* 19. *	„Triglav" tovarna perila LJubljana, Kolodvorska ulica 8.	Albina Bogataj izdelovanje perila Židovska ulica l/II	J. Kostevc manufakturna trgovina in zaloga plrot. preprog Sv. Petra cesta 4.	Foto-atelje Ant. Uršič (v hiši Trgovske banke) Dunajska cesta.	... —■ IS. ŽAB C>I »Pri nizki ceni" modna trgovina Sv. Petra cesta 3.		
[   Tvrdka F. & 1. Goricar ..Pri tanki" LJnbljana, Sv. Petra cesta 29. Manufaktura, moško in žensko perilo lastnega Izdelka ter vsakovrstni modni predmeti po znižanih cenah.		J. Marchiotti trgovina usnja na drobno in debelo Sv. Petra cesta 30. 1	Lud. Cerne zlatar in juvelir WolIova ulica itev. 3.	„Olla" gumi najslgurnejša  in najbolj poznana higijenska guma sedanjosti. Razpošilja na drobno In debelo Parfumerija   „URAN" LJubljana Mestni trg 11.		Fgum..	
lavlji-obuče na veliko ilekjanderOblat Sv. Petra cesta 18.	Rudolf Juvan notar Ljubljana, Prešernova ul	Marija Rogelj manufakturna trgovina, perilo za gospode In dame. Blago dobro, cene nizke« Llngarfeva ulica it. 4.		Fotografski atelje Ivan Pogačnik Aleksandrova cesta	Trgovina šivalnih, pisalnih strojev in koles !v. Jax in sin Ctosposvetska cesta 2«		
Delikatesa špecerija A. Stacul Šelenburgova ulica. L„__........____________	Modna konfekcija Srečko Vršič Šelenburgova ulica.	Papirna trgovina M. Tičar LJubljana Šelenburgova ulica 1.	„Singer" šivalni stroji (Bourne & Co, New York) Šelenburgova ulica 3.	Krznar in izdelovale!] čepic Eligij Eber Kongresni trg žt. qf.	LJubljana Preiernova ulica 7.		
Restavracija In kavarna »Emona" Aleksandrova eesta. riala.	Restavracija Onii kotel liln K. Blat :	lavama ..Evropa" LJubljana Dunajska-Gosposvetska c.	Jaroioa kavama" Dvorakl trg Josip Carl.	Gostilna Vidmar (Težak) Sv. Jakoba trg itev. 3.	Restavracija „Lloyd" Sv. Petra cesta itev. 7.		
Gostilna Keršič Spodnja Slaka Celtivška cesta.	Restavracija jri Levo" i Ljnbl|aaa Oosposvetska cesta 16,	Restavracija ..pri Roži" LJubljana Židovska ulica štev. 6.	Restavracija LJubljana.	Restavracija jii novem sveta" Oosposvetska cesta 14.	Kavarna Central Sv. Petra nabrežje ob Zmajskem mostu.		
r^HHHHHmHHHBraraBHHGie
Ne pozabite obiskati
INGER
oddelek što. 155
na LJUBLJANSKEM VELESEJMU
sihhhi
Oddam v najem
tovarniške prostore
Pismene ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod Tovarna 9139.
i
■
Pozor!    Pekarnel Pozor!
Terramalt
i
Je najbolju pridevek k pedvu.
Tsci^SmaJt daje pedvu lepo barvo, dober vanj In okna S
ter napravi kruh rahel. Priporoča te vsem pekarnam v po- JJ
Izkušnjo, Dobiva se v vsaki množini pri družbi »Slo« ■
vsnlja", Ljubljana, Gosposka! ullcs stsv. 4- ■
SRPSKA FABRIKA TEPIHA
,LAZAR DUNDJERSKI'd.d.
VELIKI BEČKEREK (Banat)
♦
LJUBLJANSKI VELE S EJ M
pašnimi H Sf. 306
HtllllltlllUI.....UlUtlMIltllllll
Najmodernejše nre?eno dom*č? podjetje za Izdelovanje vsake vrsle Furne, Vclvet, Patestrv, Boucle, Kidderminster, Derna, HollSnder Jute, Manila preprog in moketov, kakor tudi   splošno  znanih specialitet
ročno delanih Srnvrna preprog
Zastopnik za Slovenijo tvrdka A. Dular. Ljubljana, Miklošičeva c. 36
Vsa potrebna pojasnila daje paviljona,   ki  sprejema tudi
organ v naročila.
AQ
944
5449
Stran 8^>
»SLOVENSKI   N A R O O«  dnr 1- septembra 1923.
itcv. 1^9
Brzojavke i
Globu s, Vrhnika^
priporoča vse mesne konzerve, paštete in druge mesne izdelke. Na uelesejmu lastni paviljon.
ff
OH" m iii pii
Telefon interurbnn:
Vrhnika 10.
— Naznanja, da je pričela letos z izdelovanjem sadnih in sočivnih kozerv. — Sprejema naročila za izdelovanje pločevinastih doz
Na velesejmu lastni paviljon.
oeoocDaoooooeoooooeoooo.
Pozor gospodje trgoucl!
V Vašem interesu bode, če pred nakupom športnih Cepič in hišnih čevljev obiščete paviljon ,aL" 464.
Zakaj IT — Tajnosti ALBIN JAZBEC, KRANJ.
B I
:
■
i
a a
TEODOR KORN
LJUBLJANA, Poljanski
se priporoča
cen), občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodni ;h instalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vi a stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor kante za flrncž, olje,, bencin, doze za barve, " . : :   kandite in. konzerve.   : : • •
Pisalni stroji Razmnoževalni aparati Račuski stroji
LJUBLJANA ZAGREB
GradišCe 10 Duga ulica 32
Ustanovljeno 1906
Paviljon H ,št. 290
Pisarniško pohištvo ter vse pisarniške potrebščine
A.
TVRDKA
VELETRGOVINA ŽITA Df HLEVSKIH IZDELKOV
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaški h mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj,   nadalje pšenico, koruzo, oves, ližol in druge poljake pridelke.
Telefon it 449. Brzojavi: Volk.
ZAHTEVAJTE PONUDBE!
Dr. Iran
začasno
ne ordinira.
I .h -h .n m .h .a .rarara
Patrla Cognac medicina!
LJUBLJANSKI VELESEJEM paofljon L, slanica Ml
EH3EJE]in!J03E]I!3
Nove vinske bačve
od 25—700 lt prvorazredna izradba, vsaku količina odmah, uz cijenu od Din 176-— po hI gore.
Skladišne bačve
od 20—50 hl, sa vratima i patentnim zavorom, uz cijenu od Din 2S6a— po hl goro« postavno tvornica nudja : legro-bačka tvornica baćava d. d. Zagreb. Zastupnik: LJ. Jemrlć, Maribor, Popovićeva ul. 7. 7232
LED
se oddaja vsak dan od 7.—9. dop. po najnižji ceni.
T. Mencinger,
Sv. Petra cesta 43 na dvorišču poleg zajutrkovalnlce
Domača tvornica bičeva, ©lina
nudja svoj prvorazredni proizvod. Uzorci su izloženi na ljubljanskom velesajmu od 1-og do 10-og rujna u paviljonu Mlu broj 410.
izdelooanje braoat
L
Ha oeleselmn paDilj^n f9H".
Prodala samo na debelo. — Pri odjema nm debelo popnst.
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
19
TVORNICA
OZKOTIRNIH ŽELEZNIC
Ljubljana, Mestni trg štev. 10
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
bdelDlenio
okretaljke, obračalnike, okolesine za vagonete, ležiSča za vse razte-čine, kakršnekoli izvršitve.
TELEFON 7—11
Dobavljamo kompletne
ozkotirne železnice
za Žage, lesne trgovine, opekarnice, rudnike in vse druge industrije.
SE
±2±
Galeva ul. 59
ZAGREB
Gajeva ul. 59
IBKfl
a
Prva jugoslouansha tvornica ialnztj, rolet, lesenih In feklenlb zatoornlh rolet
G. Skrbić Bratje Vidaković
ILICA 40
ProialMi in cenovniKi DremlatM.
ZAGREB
Izdelali meh sni rolete n. pr. Jeklene, lesene, platnene hi pletene rolete, ografe, honttrnhctle za selncne poa|aoe (plahte, hi «e ■jBi zeataolHe.
ILICA 40
lajstarejia in Nimoder-neje orejeiia tvornica.
Ustanovljeno 1889.
IšEeJo se zasiopolhi.
S S
Đ
S S
■
i
IIHIIIIIIIIIIIIOIIBII1EI
IBBBBBBEnBBBBBBBBBBBBBBESBBBBBBBBBBBl
GROS ROMaN & CIE, PARIŠ
i
oLononnnnmu!
Generalno iistopitvo za SHS
POTISHHMI IRHRHIZETES. FLHHELE» SHTIH. FREHCHE
KlinZLI 4^ IHEflZI« ZHGREB fisneralas zastopstvo za SHS
ILICH 36
ILICH 36
Lastnina in  osli   »Nerodne tiskarne«.
%
18
UJZ
56^7
34