PoStnlna plačana v gotovini.
Štev. 6.
V Ljubljani, dne 15. marca 1937,
Cena posamezni številki Din 3'—
Leto XIX.
•NAŠ GLAS" Izide vsakega prvega, Id • etnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40*—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta JMn 10*—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. ■■■ Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo! Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence
Dr. Fran Ogrin:
V pomlad
Brilo je okrog oglov, sneg nas je obiskoval in smučarji so se že veselili prave zime. Pa je zmagala sredi zimskega časa moča z dežjem in sodro. Brozga po cestah, hripa po domovih. Toda zima je izigrala zadnji adut in zdaj se poslavlja. Vrhu hribov in gora drži še zadnje straže v belih šatorih, njih pobočja pa so že kopna.
Topleje in topleje sije sonce, z brega v breg se odbijajo svetli žarki. Po tratah in obronkih rumene trobentice v nepreglednih družinah, pljučniki in vijolice prikimajo iz skrivališč, po vrtovih zvonijo beli zvončki, ptice se vabijo v milih glasovih k svatovanju in novemu življenju.
Pomlad je spet, pomlad, ki razgrinja čez Hrib in dol pisane preproge, ki na novo odeva golo drevje z zelenjem in cvetjem, ki prireja v gajih in logih , — brez taks in dirigentov — pevske
koncerte.
Koga ne bi zgrabilo vse to prerojen je in mu stopilo v dušo! Kakor mogočen osrečujoč klic večnih tvornih inoči se glasi: Priroda je zopet vstala. Tudi človek se čuti prerojenega, ves drug je telesno pa tudi duševno, dasi se mu vsiljuje tudi občutek vsega tistega trpkega in relativnega, kar prepleta vse naše življenje. Blagrujem naravo, ki se leto za letom preraja, da je zmeraj spet neizpremenjeno nova, mikavna in veličastna. A človek! Tudi on se preraja in obnavlja, toda vsako leto z manjšo svežostjo, z manjšo mero življenjskih sil, dokler mu ne za-pojo: »Pomlad že prišla bo, ko te nič več ne bo...
Zato pa je, če ne govorimo o verskih momentih — cilj življenja, da si ga napravimo kolikor mogoče dolgo, lepo in prijetno. Seveda se temu pri-
Konec januarja je objavila beograjska »Jugoslovenska pošta, telegraf i telefon«, glasilo Združenja uradnikov p. t. t. stroke, uvodnik pod prednjim naslovom, iz katerega — kot dopolnilo uvodniku v zadnji številki našega lista — podajamo v prevodu nekaj zanimivih in še zmerom aktualnih odstavkov, ki veljajo enako za v,se stroke državnega uslužbenstva, ne le za poštno nameščenstvo. — Naj govori članek sam:
»Kakšne so nade za izboljšanje gmotnega stanja državnih uslužbencev?
Predlog novega državnega proračuna za leto 1937./38. je že predložen narodni skupščini in )bo v kratkem predložen plenumu. Nekaj dni prej, preden je bil predlog izročen narodni skupščini, je finančni minister objavil v dnevnih časopisih, da je proračunski predlog za prihodnje leto za približno pol milijarde Din višji. Razumljivo je, da so vsi državni uslužbenci brez razlike nepotrpežljivo pričakovali objavo proračuna samega, če se ne bi že iz njegovih številk utrdil up v izboljšanje njihovega položaja. Navedeno zvišanje proračuna jim je dalo to upanje, ker je bil približno za toliko proračun dne 1. oktobra 1935. znižan. Kako željno pričakujejo drž. uslužbenci in njihove družine izboljšanje gmotnega stanja, se najbolje vidi iz dramatskih prizorov, ki so se odigravali, ko je med njimi vzklilo upanje, da se jim povišajo plače, oz. da se jim vrne, kar jim je bilo s septembrsko uredbo leta 1935. odvzeto. Že so kovali načrte, kaj Se bo najprej storilo za izboljšanje položaja. žena je zahtevala od moža, naj
in vstajenje
zadevanju stavijo na pot silovite ovire, ki imajo dvojen izvor. To so najprej naravne težave, ki trajno spremljajo naše življenje in ki zahtevajo od nas neumorno delo in napor, da dosežemo vsaj delne uspehe. Sicer bi pa mogla človeška pamet in tehnična iznajdljivost zmanjšati vse zemske neprijetnosti na minimum, ko bi ne bilo — človeške hudobije. Zelena zavist, brezsrčne intrige, varanje bližnjega, krivičnost in oblastiželjnost so prikazni, ki učinkujejo huje od kuge, povzročajo posameznikom, celim slojem in državam nepotrebne skrbi in nepopisno gorja.
Marsikaj slabega se da na svetu omiliti ali celo odpraviti, človeške hudobije pa ne bo nihče zatrl. Dobro in plemenito bo v večni borbi s slabim in grdim, a zmaga se nagne zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Toda človeštvo ne bo nikdar prenehalo izpopolnjevati se in stremiti za vsem, kar je plemenitega-, lepega in dobrega. Končno pa le morata zmagati resnica in pravica.
Na zemlji je tem več sreče, blagostanja in zadovoljstva, čim več sporazumnega in občestvenega.1 duha je med ljudmi. To velja za vse stanove in tudi za nas uradnike. Zato ne nehajmo vzajemno potegovati se za izboljšanje svojega gmotnega in socialnega položaja, podvojiti bo pa tudi delo v uradniških zadrugah, kjer naj bi bil včlanjen vsak drž. nameščenec.
Ko tako razmišljamo ob vračajoči se pomladi in ob veselem velikonoč-čnem prazniku, si bodimo v svesti, da ni Aleluje, ni vstajenja — brez poštenja in nravne sile, brez dela in trplje-
najame boljše stanovanje ali točneje, naj se vsaj vrnejo v tako, v kakršnem so bili v oktobru 1935. Otroci so zahtevali novo obleko in boljšo hrano. Oče, ki jih hrani, upa in obljublja ...
Če bi se bile v novi protačun vnesle le vsote, ki so bile prej odvzete, bi se upanje vsaj nekoliko izpolnilo. Mnogi bi si popravili svoj nehvaležni in težki položaj. Državni uslužbenci bi se zadovoljili tudi s tistim, kar so imeli pred oktobrom 1935. —
Državni uslužbenci so stavili svoje upanje v izboljšanje položaja tudi v izjave g. finančnega ministra, ki jih je dal zastopnikom upokojenških organizacij oktoBra minulega leta, ko je obljubil, da se zvišajo prejemki. Medtem je malo kesneje neki drug minister prav tako izjavil zastopnikom neke druge organizacije, da mu o povišanju plač ni nič znano. Take izjave so na raznih zborovanjih učiteljskega združenja dajali tudi odposlanci prosvetnega ministra ... Tako so državni uslužbenci v popolni negotovosti.
Vendar pa je zvišanje plač neob-hodno potrebno. Naraščanje cen življenjskih potrebščin, ki raste z vsakim dnevom, v zadnjem času pa tudi zvi-šavanje stanovanjskih najemnin spravlja javne uslužbence v težak položaj. Obveznosti je težko izpolnjevati. Obleka, ki je bila prej nabavljena, zahteva, da se nadomesti z novo, sredstev pa ni.
Medtem ko se na eni strani drž. uslužbenci pogrezajo v zmeraj večjo revščino, se stanje drugih nameščencev in delavcev popravlja. Vidimo, da se je delavcem zadnji čas položaj znatno izboljšal. Navedimo samo nekaj primerov: plače so se zvišale kovinarjem
za 40%, sobnim slikarjem za 15 do 20%, krojačem v konfekcijah za 35%, mizarjem za 75 %, prevoznikom za 75 % (prevozniški delavec ima danes, če dela samo 8 ur, plačo 72 do 80 Din!), plače parketnih delavcev so se izboljšale za 80 do 90% itd. Če primerjamo plače teh delavcev s plačami državnega uslužbenca nižje vrste, bomo videli ogromno razliko (podatki o zvišanju delavskih mezd so točni, po službenih objavah delavskih organizacij).
Tudi nekaterim vrstam drž. uslužbencev so se obljubljali poviški prejemkov. Tako so poročali dnevniki, da določa posebni sodniški zakon zvišanje plač.	e. ,U vtoi. U*. jC J£"
Naročajte »NAŠ GLAS«
Minister za soc. politiko je zahteval od vsakega drž. uslužbenca po eno dnevnico za pomoč revežem. Z drugimi besedami spet znižanje plač...! In to ravno v času, ko so mnogi že upali na povrnitev nekoč že pridobljenih prejemkov. —
V spomenici, katero so nedavno izročila društva drž. uslužbencev od-
V nekaj dneh, v četrtek 18. t. m., bo občni zbor Zadruge drž. uslužbencev za nabavo potrebščin v Ljubljani. Gotovo bo zanimalo ne le člane, temveč tudi vse druge drž. uslužbence, zlasti ljubljanske, o razvoju in uspehih naše ljubljanske matične zadruge v poslovnem letu 1936. Zato objavimo v naslednjem nekaj poglavitnih podatkov, ki bodo pokazali, kako se je zadruga lani razvijala in krepila.
Začetek leta 1936. je bilo v zadrugi 1717 članov, pristopilo jih je med letom 159, /izstopilo (oz. umrlo) jih je 57. Konec leta 1936. je imela zadruga že 1819 članov. Če primerjamo to stanje z letom 1931., vidimo, da je bilo takrat 1039 članov, torej je število članstva zrastlo v petih letih, odkar deluje sedanji odbor, za 780. Leta 1931. jih je kupovalo v zadrugi 450, konec minulega leta pa 1147. Od teh je kupovalo proti plačilu v gotovini 512, na kredit pa 635 članov. — Špecerijske robe so . pokupili člani skupaj za 4,742.480 Din, od tega na kredit za 3,313.642 Din, za gotovino 1,428.838 Din.
Ko je sedanji odbor prevzel zadrugo leta 1932., se je takoj pokazalo, da so prodajni lokali pretesni, pa tudi nehigienski in neprimerni. Adaptacija je veljala takoj prvo leto 85.000 Din. Lani je bilo treba prostore zaradi povečanega prometa še razširiti, kar je veljalo nad 36.000 Din. O tem smo svoj čas podrobno pisali. V teku vseh teh petih let je bilo nabavljenega inventarja za 180.000 Din.
Odbor se je ves čas trudil, kako bi mogel kar najprej nuditi članom možnost, da nabavljajo v svoji zadrugi kar največ predmetov, in to res dobre kakovosti po najnižjih možnih cenah. Razen špecerije se je uvedla prodaja porcelana, steklenine in kuhinjske posode, lani tudi v manjšem obsegu manufaktura, šivalni stroji in kolesa.
Konecminulega leta je znašal dolg zadružnikov 558.584 Din, to je samo po 486 Din na vsakega kupujočega člana. Leta 1931. je znašal dolg 522.826 Din, na člana povprečno po 1160 Din. — Odbor je skušal pridobiti kar največ članov za redno plačevanje in za kupovanje za gotovino. Skrbno je pazil, da niso nastali neizterljivi dolgovi, ker so v zadrugi pravice in dolžnosti vseh članov enake. Za pokritje dubioz-nih dolgov je poseben sklad, ki znaša
ločujočim, je dovolj jasno povedano, v kakšnem položaju se drž. uslužbenci nahajajo, in koliko je treba za dostojen eksistenčni minimum.
Na koncu se-moramo ozreti na žalosten pojav. Za izboljšanje gmotnega stanja drž. uslužbencev je tudi naše Združenje (uradnikov p. t. t. stroke) enako kakor druga društva drž. uslužbencev, vložilo mnogo truda. Reči se more — še več kakor ostala društva. To pa zato, ker je naš položaj mnogo slabši od položaja uslužbencev drugih strok.
Toda medtem ko drugi drž. uslužbenci odobrujejo in vsi brez razlike nagrajujejo delo svojih društev v tem pravcu, se dobe med nami neki ljudje, ki z raznimi nagajivostmi ovirajo delo društvenega odbora za izboljšanje gmotnega položaja p. t. t. uslužbencev in službenih pogojev, kakor tudi za izboljšanje stroke same.
Mar ni treba obsojati, da se dobe posamezniki, ki zaradi tega delovanja posamezne zastopnike Združenja in tudi celokupni odbor obrekujejo, češ da so levičarski, destruktivni, rdeče pobarvani itd....?«
že nad 42.000 Din. Iz tega sklada se krijejo neizterljive terjatve. Lani se je ugotovilo takih starih terjatev samo za 7311 Din, kar priča o veliki vestnosti in skrbnosti odbora.
Če gledamo stanje raznih skladov zadruge, ki tvorijo njeno premoženje, vidimo, da se je zvišal rezervni sklad do konca 1. 1936. že na znesek 415.614 Din. Od leta 1931. se je zvišal za 307.111 Din. — Pokojninski sklad, ki je leta 1931. znašal komaj 3457 Din, je narastel na 109.337 Din. Namenjen je starostnemu zavarovanju tistih uslužbencev, ki niso zavarovani pri Pokojninskem zavodu. — Sklad za članske namene znaša 125.406 Din. Iz njega dobivajo preostali svojci zadružnikov posmrtno podporo, ki se določi po njihovem povprečnem nakupu v zadrugi v zadnjih šestih letih. Doslej je bilo izplačanih v 33 primerih vsega skupaj že 29.772 Din, povprečno za vsak primer okrog 900 Din posmrtne podpore. — V zvezi s tem skladom je bila ustanovljena posebna prostovoljna »vzajemna pomoč« za smrt. Člani tega sklada vplačajo po 2 Din ob smrti člana sklada in se jim ti prispevki odbijejo od letnega povračila. Ta prostovoljni sklad ima za enkrat komaj 328 članov, izplačal je pa doslej ob 11 primerih smrti skupno 5970 Din. Želeti bi bilo, da bi člani kar najbolj živahno pristopali k temu skladu, ki pomeni za družine, v katerih nastopi smrt. veliko pomoč. — Vsi skladi so znašali konec minulega leta 788.001 Din naspro-ti znesku 117.695 Din konec leta 1931. Premoženje zadruge se je torej zvišalo za 670.306 Din.
Pri Zvezi nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev znaša dolg 578.111 Din, nasproti letu 1931. komaj za 78.060 Din več, kar je z ozirom na ogromno zvišanje prometa in nenavaden porast članstva prav ugodno. Ta dolg se zmanjšuje vsako leto. V zadnjih treh letih je zadruga vrnila že 310.000 Din, v nekaj letih bo navezana samo še na lastna sredstva. Zato mora o pravem času skrbeti, da si ustvari zadostno lastno glavnico. Če zadruga nima razpoložljivih denarnih sredstev, da kupuje blago proti takojšnjemu plačilu, se ne more okoristiti s prilikami ugodnih konjunktur, niti ne doseže popustov, ki jih priznavajo ob takojšnjem plačilu. Tudi ni mogoče nakupiti ob ugodnih prilikah večjih količin blaga.
nja!
V pričakovanju poviška
Bilanca uspešnega zadružnega dela
Pred občnim zborom ljubljanske Nabavljalne zadruge
btran 2.
»NAŠ GLAS«
Štev. 6.
ee grozi naraščanje cen. Zato je nujno potrebno, da člani svoje obveznosti točno in sproti poravnajo. — Ker je povečanje lastnih sredstev izredno važna naloga zadruge, je odbor sklenil, da konec poslovnega leta vknjiži vsakemu članu razeri običajnih 4 oz. 5 odstotkov povračila, tudi še po 2 % od nakupa kot članov prihranek, ki pa ostane kot_ njegova lastnina v obvezni štednji pri zadrugi. Ti zneski se ne izplačajo, dokler se ne nabere določena glavnica, sicer pa samo ob smrti ali premestitvi člana, ob odpovedi članstva pa šele po treh letih od zadnjega občnega zbora. Obresti zadruga za te zneske ne bo plačevala. Za minulo leto znaša ta postavka 94.849 Din.
V minulem letu so znašali upravni stroški 402.380 Din, to je po 349 Din na člana. Za leto 1931. pa znašata številki: 166.708 Din oz,- 450 Din. Videti je torej, da so se lani ti stroški sorazmerno znižali. Upoštevati je pa treba, da je mogoče samo od pošteno plačanega uslužbenca zahtevati tudi pošteno in vestno delo.
Kot preplačilo za kupljeno blago je vrnila zadruga članom v letih 1932. (v okroglih zneskih): 112.000 Din, 1933. leta: 169.000 Din, 1934. leta: 210.000 Din, 1935. leta: 228.000 Din, za lani je pa predlagano povračilo v višini
346.000	Din. Za vseh pet let znaša preplačilo torej 1,064.229,70 Din, kar predstavlja čist dobiček članov.
Zadruga je šele lani plačala davek na poslovni promet za leto 1931., ki v bilanco za to leto ni bil vnešen. Ta davek v znesku 125.000 Din je zadruga poravnala z zneskom 75.226 Din, ker se je poslužila ugodnosti za odplačilo zaostalih davkov. Letos bo morala zadruga plačati še družbeni davek za leto 1934. v znesku nad 42.000 Din, za leto 1935. pa skoro 50.000 Din. Raznih taks je morala plačati lani zadruga za 6782 Din, od tega točilno takso 1900
Din, dala pa je tudi za kolke na nabavne knjižice 4881 Din. — Iz tega se vidi, da plačuje zadruga prav visoke davščine, tako da ji ne more nihče očitati kakih ugodnosti ali davčnih oprostitev.
V	minulem letu je znašal skupni denarni promet blagajne nad 11 milijonov Din. Ob sestavi bilance je znašala vrednost blaga nad 777.000 Din. Zadrugar ji so bili dolžni približno
420.000	Din, tako da se je ta dolg znižal od prejšnjega leta za 26.580 Din. Zaradi pravočasnih plačil je dosegla zadruga lani 42.732 Din popusta (skonto).
Podrobnejše podatke o poslovanju in premoženju vsebuje bilanca, ki je članom na razpolago. V nji je podano dejansko stanje brez slehernega prikrivanja ali olepšavanja. Iz nje je razvidno, da se je odbor trudil izboljšati ustroj zadruge in ugoditi vsem željam članstva, čigar last je zadruga. Upoštevali so se vsi upravičeni nasveti, izkoristila so se vsa dosežena izkustva. Treba je priznati, da je zadruga v zadnjem letu spet vidno napredovala in da je zaupanje članov v odbor zmeraj večje.
V	nekaj dneh bo občni zbor, na katerem bodo mogli člani dobiti pojasnila in podatke o vsem, kar jim morebiti ne bi bilo jasno. Uveriti se bodo mogli, da je zadruga trdna, vsestransko likvidna in da se res uspešno razvija. Čim trdnejša bo njena gmotna podlaga, tem laže bo pristopila zadruga k nalogam, ki jo še čakajo, to so zlasti naloge socialnega in človekoljubnega značaja. Prepričani smo, da bo zadružna zavest ljubljanskih državnih uslužbencev, ki je bila izpostavljena v prejšnjih časih velikim preizkušnjam, dovolj močna in globoka, da naša zadruga doseže tudi te poslednje ideale zadružništva.
A. Vesel:
Hranilni in posojilni konzorcij
Lepi uspehi naše najstarejše kreditne zadruge
Dne 22. februarja 1937. se je vršil v sejni dvorani ljubljanskega mestnega poglavarstva 62. redni občni zbor Hranilnega in posojilnega konzorcija, ki ga je vodil predsednik, g. direktor Josip Reisner.
Po predsednikovih uvodnih besedah je podal tajnik g. Viktor Markič, izčrpno poročilo o delovanju uprave v letu 1936. Iz njega posnemamo, med drugim, da je zadruga v tem poslovnem letu odobrila posojila 788 prosilcem za skupni znesek 2,644.662,63 Din, tedaj povprečno vsakemu po 3350 Din. Na koncu poslovnega leta je imela zadruga 1583 članov. Konzorcij je v letu 1936. podelil 41 podpor najrevnejšim vdovam in sirotam državnih uslužbencev iz sklada za članske namene. S 1. aprilom 1936. je upravni odbor znižal
vsem najemnikom v svojem domu v Gajevi ulici najemnine za približno 5%.. Važen je tudi sklep, da se za leto 1936. pri rednem odplačevanju posojila že vrnjeni obroki na posojila obrestujejo po 8%. Tudi amortizacijska doba za posojila se je podaljšala od dosedanjih 20 mesecev na 30 mesecev — seveda le v uvaževanja vrednih primerih.
Po tajnikovem poročilu je predsednik podrobno pojasnjeval posamezne postavke natisnjenega bilančnega računa, ki je bil članom na razpolago, in poročal o denarnem stanju zadruge, ki je v okroglih številkah takole: Aktiva so večja od pasiv za 174.000 Din, denarno imetje zadruge se je v zadnjih 3 letih povečalo za 190.000 Din, dohodki se vzdržujejo v povpre-
čni višini 300.000 Din, posojil je povprečno za 2,953.000 Din. Hranilne vloge so konec leta 1936. znašale 1,331.000 Din in so se v zadnjih 3 letih povečale za 258.000 Din. Dolgovi konzorcija pri naši Zvezi nabavljalnih zadrug in pri poštni hranilnici se vsako leto postopno znižujejo in so konec leta 1936. znašali 2,772.000 Din. Zadruga je v zadnjih dveh letih odplačala na dolgovih
580.000	Din. Režija je znašala leta 1936. od aktiv 1,55 %, od prometa pa 6,10 % in se torej vzdržuje na primerni naj nižji višini.
O konzorciainem Domu je predsednik poročal, da je veljal zadrugo
3.195.000	Din; po dosedanjih odpisih je v letošnjem sklepnem računu izkazana njegova vrednost še z 2,521.000 Din. Investirano glavnico obrestuje zadruga s 5,33 %. Čisti donos stavbe je znašal v letu 1936. radi znatnega znižanja najemnin le 188.000 Din, t. j. 5,89 %. od glavnice. Po zgoraj navedeni obrestni meri je ostalo konec leta 1936. za amortizacijo glavnice le 0,56 %. Optimistična kalkulacija pri zgradbi Doma se torej ni uresničila. Zaradi ponovno potrebnega znižanja najemnin se hiša sama ne amortizira. Konzorcij mora vsako leto iz svojih dohodkov dodati znatne zneske za amortizacijo tega poslopja. Letno odplačilo poštni hranilnici za Dom znaša 300.000 Din; ako odštejemo čisti donos stavbe v letu 1936. v znesku 188.000 Din, vidimo, da je zadruga doplačala iz tekočih sredstev 112.000 Din, in to v breme v letu 1936. izkazanega čistega dobička, ki bi bil sicer za ta znesek večji. Današnji dolg pri poštni hranilnici znaša okroglo še 2.000.000 Din in ustreza letna anuiteta 300.000 Din 15 % dolga. Ako bi zadruga morala ostati pri sedanji višini odplačil, bo dolg pri poštni hranilnici že sredi leta 1945. popolnoma odplačan, vrednost poslopja pa bo po 3%-nih odpisih tedaj znašala še zmeraj okroglo 1,900.000 Din.
Iz teh podatkov vidimo, da je premoženjsko stanje konzorcija tako dobro, da napravi lahko korak naprej za pocenjenje posojil zadružnikom. Z letom 1937. bo konzorcij dal upravne pristojbine in neplačane deleže kot brezobrestno posojilo, tako, da bo dolžnik plačeval 8 % samo za prejeto netto posojilo. Tudi obrestno mero od 8 % na 7 % bi zadruga lahko znižala, če se ji posreči izposlovati pri poštni hranilnici znižanje letnega odplačila na 200.000 Din za kar je dal občni zbor polnomočje upravnemu odboru.
Po poročilu nadzorstvenega odbora, ki ga je podal predsednik g. dr. Filip Orel, je občni zbor soglasno odobril letni račun in predlog upravnega odbora o razdelitvi čistega dobička ter podelil upravnemu in nadzorstvenemu odboru razrešnico. Občni zbor ni sklenil nikakih sprememb pri ostalih točkah dnevnega reda.
Prečitano je bilo tudi poročilo revizorja Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu, ki je našel poslovanje zadruge v najlepšem redu.
Pri dopolnilnih volitvah so bili zopet izvoljeni v upravni odbor gg. inž. Drago Fatur in Ivan Podgornik ter v nadzorstveni odbor gg. Dušan Podgornik in Anton Pečnik.
Iz vseh poročil je bilo razvidno, kako skrbno, previdno in razumno vodi uprava zadrugo, kar se najlepše kaže v doseženih uspehih. Navzlic hudi denarni in gospodarski stiski je zadružna bilanca res nadvse ugodna, kar dokazuje, da je naš stari Hranilni in posojilni konzorcij, ki je že pred nekaj leti praznoval svojo šestdesetletnico obstanka, še zmeraj mlad, poln življenja in delavnosti. Hvala za to vzgledno, dasi nehvaležno zadrugarsko delo gre vsemu odboru, ki tako vestno in požrtvovalno opravlja svojo težko dolžnost.
Za kvalificirane delavce (rokodelce) bi mogel priti v poštev zlasti zakon o obrtih. Toda § 208. tega zakona pravi, da se za državo ne morejo uporabljati določila, veljavna za službeno razmerje pomožnega osebja po zakonu o obrtih. Preostaja nam le še naš obči državljanski zakonik, ki se kot ultima ratio uporablja v primerih, kadar nam odrečejo svojo pomoč specialni zakoni.
Obči državljanski zakonik velja po tem takem za vse dninarje (umske in navadne), za katere niso obvezna navodila ministra za soc. politiko in za primere, ki niso precizirani niti v teh navodilih, niti v zakonu o zaščiti delavcev in ne v drugih morebitnih specialnih zakonih.
Za nas so važna zlasti tista določila, ki govore o službenem razmerju. Zakon o zaščiti delavcev pravi, da mo-
rata delodajalec in delojemalec skleniti individualno ali kolektivno pogodbo. Kakšna naj bo ta pogodba, ustna ali pismena, tega zakon ne pove. Navodila, ki so obvezna — kakor rečeno — samo za dninarje socialnega resor-ta, določajo sicer glede navadnih dninarjev, da jih je sprejemati za ustno pogojeno dnino. V pogledu umskih dninarjev pa navodila modro molčijo. Za te in pa za vse one dninarje, za katere niso obvezna navodila ministra za soc. politiko, veljajo glede sprejema določila § 883. občega državljanskega zakona. Ta paragraf odreja, da je po-pogodbo, ki naj jo skleneta obe pogodbeni stranki, sklepati pismeno ali ustno, pred sodnijo ali izven nje, med pričami ali brez prič. Različnost v zunanji obliki nima nikakega vpliva na pravno veljavnost in na obveznost po-
Dninarji
(Konec.)
RAZGOVOR S PUSTOLOVCEM
Velemestna slika
Zadnjič sem se seznanil z nekim pustolovcem, in sicer ne s kom srednje vrste, temveč s pravim zvezdnikom, da, s kraljem pustolovcev, da se tako izrazim, z možem, ki je opeharil ljudi za milijone, ki je odsedel svoje pošteno zaslužena leta v zaporu in o čigar podvigih so pisali knjige in izdajali razprave. Moj pustolovec je šele pred kratkim prišel iz luknje in se zdaj z vsemi močmi trudi, da bi se zasidral v poštenem meščanskem poklicu. Zato me je tudi prosil, naj njegovega imena ne imenujem. Ko sem mu to obljubil, mi je z občudovanja vredno odkritostjo pripovedoval o različnih zvijačah in načinih, kako je mogoče ljudi opehariti in jim izvleči iz žepa denar. Ce bi kdo opazoval mojega pustolovca, ne bi razumel, kako so mu šli vedno iznova na limanice ljudje — in to ne le navadni »ljudje«, temveč generali, župani, ravnatelji, banke, poslaništva itd. Zakaj moj pustolovec je, če ga prav pogledaš, prava sirota: suhljat, živčen in malce zmešan revež, ki govori močno v narečju, se izraža v navitem slogu poluizobražen-cev, ki pogostoma in zmeraj narobe uporablja tujke, skratka — blestečega ni na njem prav nič. Zdi se torej, da so ljudje, ki se vedno iznova dajo potegniti, zelo neumni in da jih je izredno lahko nabrisati. Prav res, taki so — je potrdil pustolovec, ko sem ga vprašal.
Sprva so mi na njem padli v oči dve potezi, kateri navadno pripisujemo prav posebno poštenim ljudem, češ da sta značilni zanje: njegov pogled je zelo prijazen in vsakomur gleda iz oči. Zlahka zardi. Plašen je. Že te tri lastnosti same so videti zlatega denarja vredne, če hočeš opehariti bližnjika. Zato je priporočljivo, če »poštenemu obrazu« in lastnemu daru za spoznavanje ljudi ne zaupamo preveč.
»S čim je ljudi prav zmeraj mogoče' ujeti?« je dejal moj pustolovec. »Torej na primer na plemstvo. Na plemstvo se jih danes vlovi še zmeraj ravno toliko kakor pred vojno. Samo tisti »pl.« si je treba dati natisniti na posetnico, pa se ti odpro vsa vrata. Lahko greš h kateremukoli tujemu človeku, se mu predstaviš kot baron ali grof tako in tako — trenotna zadrega — ukradli so ti listnico na potovanju — ali kaj podobnega: gotovo dobiš denar, tisočak, dva tisočaka na posodo ali pa še več, preprosto na samo posetnico z lepo zvenečim imenom. Ampak samo poskusi izprositi si nekaj beličev za prenočnino v nočnem azilu brez potvorjenega imena in z golo resnico, da si uboga, sestradana para! Prav nič, tudi prebite pare ne dobiš!
Potem se ljudje ujamejo vselej in brezpogojno na obleko. Prej je bila zlasti uniforma pravo čarodejsko sredstvo. Z dvema, tremi različnimi uniformami si lahko dosegel kar si otel. Zdaj je že malo težje s tem, toda če nosiš oblačilo določenega stanu, ti ljudje brez pomišljanja verjamejo, da res pripadaš temu stanu. S pravilno službeno obleko greš lahko v vsako večje
uradno poslopje in lahko vzameš tam in odneseš kar hočeš — no, saj to sem zadosti pogostokrat dokazal. Narobe je pa učinek neverjeten in naravnost osupljiv, če nimaš določenih kosov obleke. Odložiš plašč in klobuk, greš enostavno v sobo na kateremkoli uradu in zahtevaš tam določen spis ali listino, katero hočeš: dobiš jo. Seveda moraš poznati instance in službeno pot in moraš vedeti, kaj bi rad. Koga odpeljati iz preiskovalnega zapora, suniti uradni spis, izmamiti potni list — to gre na velikih uradih precej lahko.
Zelo radi nasedejo ljudje tudi telefonskim pogovorom in brzojavkam. Brzojavno lahko sporočaš izmišljene ukaze, sklepaš pogodbe, podajaš potvorjene podatke, prislepariš razne izkaznice, lahko naročiš letalo za gospoda ravnatelja tega in tega, in spraviš cela. podjetja na noge. Kako je to, da ljudje, ki so, če govorite z njimi iz oči v oči, nezaupljivi, verjamejo vse mogoče, če slišijo to skozi telefon, ali pa če stoji napisano na brzojavnem obrazcu — tega ne vem. Toda na ta način sem izpeljal že marsikatero prav čedno.
Tudi legitimacije igrajo veliko vlogo. Imeti moraš listine. Čim več listin, potrdil, izkaznic in sličnega. Saj so lahko tudi ponarejene, lahko so tudi slabo ponarejene — samo pokazati jih moraš znati. Če pokažeš svoja izkazila, jih bodo le v izredno redkih primerih res vestno pregledali, zadostuje, da jih sploh imaš. Pred listinami ima večina ljudi babjeverno spoštovanje.
Revne ljudi laže potegneš kakor bogatine. Revežem pa tudi človeku iz nižjega
srednjega sloja je treba le obljubiti velik dobiček, petnajst, dvajset ali še več odstotkov — dobiček v kratkem času - in prineso vam zadnje beliče iz hranilnice na gele čenče in brez slehernega poroštva. Zakaj mali človek zmeraj verjame, da bogatini na tako udoben način služijo denar, medtem ko premožni prav dobro vedo, da so obeti tako bajnih dobičkov gotovo sleparija. Seveda se dobe tudi dobri ljudje, ki ti prineso tisto malo denarja, kar ga imajo, in ti darujejo vse svoje zaupanje, če le znaš zbuditi sočutje v njih. Toda — seveda je jako mučno opehariti take ljudi in človek stori to le v največji sili.
Dobro sredstvo, da nabrišeš koga, je sklicevanje na politično prepričanje. Ce vem, da je kdo hud strankar, mi je prava malenkost, približati se mu kot politični pristaš in strankarski somišljenik, in mu, preden se zave, malo puščati mošnjo za najine skupne politične cilje. Tudi zdravniške sleparije dobro neso. Vprašate kdaj zdravnika, ki vas zdravi, naj vam pokaže diplomo? Gotovo ne. Najamem si torej stanovanje, oblečem belo haljo in se naselim kot zdravnik. Zagotovim vas, da mi je kot zdravniku zelo dobro šlo in da so me pacienti kar oblegali. Treba je samo, da slehernega poslušaš, da ti razloži na dolgo in na široko vse svoje križe in težave. To ga olajša in ko si ga dobro pretrkal in preslušah mu moraš povedati kaj tolažilnega in mu zapisati recept. Recepte prepišeš iz strokovnih priročnikov. Polovica vseh bolezni je plod domišljije in tako se res pozdravijo. Drugo, resnično bolno polovico pošlješ k specialistu. V vsi zdravniški prak-
godbe same. Pravico do pogojene dnine obdrži dninar tudi tedaj, če po najmanj 14 dnevnem službovanju oboli in če bolezen ne traja več kot teden dni (§ 1154 b o. d. z.). Ta naredba občega državljanskega zakonika se ujema tudi z določilom § 219. obrtnega zakona. Dasiravno za državo ne veljajo določila obrtnega zakona (§ 208.), so vendar obvezna za osebje, zaposleno pri drž. obrtnih podjetjih (§ 433. zakona o obrtih). Od svote, ki jo prejema dninar v času svojega nezaposlenja (bolezen), sme delodajalec odtegniti oni del, ki ga je dninar dolžan plačevati na račun skupnega zavarovanja. Po § 35. zakona o zavarovanju delavcev odpade na delodajalca polovica prispevkov ob bolezni in onemoglosti (starosti in smrti), prav toliko pa odpade tudi na delojemalca. Prispevke za zavarovanje zoper nezgode trpi izključno delodajalec. Pogodbe, ki bi nasprotovale § 35. zak. o zavarovanju
V	zadnji številki smo že na kratko omenili, da je mariborski krajevni odbor Združenja upokojenih oficirjev in vojaških uradnikov začel akcijo za izenačenje pokojnin vseh upokojenih časnikov naše vojske, in da je že razposlal vsem slovenskim narodnim poslancem in senatorjem spomenico, s katero jih opozarja na potrebo te rešitve, in jih prosi, nas se zavzamejo za. pravično ureditev tega vprašanja.
Iz spomenice navajamo nekatere poglavitne podatke:
V	naši državi imamo štiri vrste upokojenih častnikov, in sicer so to:
1.	Staroupokojenci iz avstro-ogr-ske armade, ki dobivajo pokojnine po predpisih iz leta 1904. V teh prejemkih je 21 % osnovne plače in 79 % doklade.
2.	Upokojenci iz bivše Srbije in Črne Gore. Ti staroupokojenci bi morali dobivati prav za prav iste prejemke kot staroupokojenci pod 1., toda so jim bile že z zakonom od 9. VIII. 1925. pokojnine zvišane, tako da prejemajo zdaj iste prejemke kakor upokojenci pod sledečo številko 3.
3.	Upokojenci po zakonu iz leta 1923. V njihovih prejemkih je 78,6 % osnovne plače in 21,4 % doklade.
4.	Upokojenci po zakonu iz leta 1931. V njihovih pokojninah je 96,3 % osnovne plače in 3,7 % doklade.
Osnovne plače so stalne, določene 2 zakoni ali zakonskimi predpisi, doklade so pa spremenljive, in jih more finančni minister vsak čas spremeniti S posebno uredbo. Doklade se morejo torej znižati brez posebnih težav, medtem, ko so temeljne plače stalnejše, in bi jih bilo mogoče spremeniti samo s posebnim zakonom, kar je mnogo bolj zamotano in težavno.
Spomenici je priložena tudi posebna tabela, ki kaže na posameznih pri-
si mi ni noben bolnik umrl, lepo sem zaslužil in mnogim pomagal, ki so hoteli pač biti potegnjeni. Seveda govoriti pa moraš znati. — Večino, tudi najbolj bistre ljudi lahko z govorjenjem zmedeš. Čim bolj so zgodbe, katere jim pripoveduješ, zamotane, tem prej jih vloviš. Tudi predrznost je zelo učinkovita. — Mnogokrat skromnost, toda pogosteje predrznost. Kar je bilo velikih udarcev, sem jih dosegel prav za prav samo tedaj, kadar sem imel dovolj kokaina, zakaj kokain mi je dajal potrebno predrznost in zaupanje vase. Če pripoveduješ čisto resnico, ne boš nič dosegel, s čisto lažjo pa tudi le poredkoma. Velika umetnost je v tem, da znaš resnico in izmišljotine prav zmešati. In vedeti moraš, koliko tega in koliko onega prenese dotič nik, ki ga ravno hočeš nabosti.«
»Kako se je pa treba obrniti, če hoče človek potegniti žensko«, sem vprašal. Pustolovec me je pogledal nekako tako, kakor slaven lovec na leve, ki so ga vprašali, če tudi strelja kunce. »Ženske« — je rekel, »če hoče človek živeti od tega, da slepari ženske, potem pa naredite kar križ čezenj. Potegnete lahko vsako žensko brez izjeme. Pripovedovati ji morate le, da ste nesrečni, da se ravno ločujete, da vas žena vara, da boste pozneje nekoč še obogateli, da morate zdaj nemudoma v Ameriko. Od žensk lahko izmamite ves denar, kolikor ga le imajo. Toda živeti od žensk — to je pa za nas vendarle prenizkotno«, je dejal pustolovec in sam pri sebi sem ga po tihem prosil odpuščanja. Zdi se, da poznajo tudi med pustolovci razredno zavest in zakone časti.
delavcev so prepovedane in nične, kolikor bi bile za zavarovanca škodljive (§ 39. zak. o zav. delavcev). Zavarovanec ima v primeru pridobitne nesposobnosti od dneva obolenja oz. nesposobnosti za delo pravico do hranarine največ 26 tednov, ki znaša dve tretjini od zavarovane mezde (§ 45.). Zavarovanje zoper bolezen je obvezno radi tega, ker dninarji ob času bolezni svojih prejemkov iz službenega razmerja ne prejemajo (čl. 7., t. a), zak. o zavarovanju delavcev). Zavarovanje se izvaja na osnovi pravilnika o zavarovanju dnevničarjev, zaposlenih v državni službi (Finančni zbornik iz 1. 1928., stran 229, DR št. 23.253 z dne 22. februarja 1928.), ki se analogno uporablja tudi za dninarje.
Ta navodila naj služijo kot nekak pripomoček k izvajanju § 182. uradniškega zakona iz 1. 1931., ker za večino ministrstev posebna navodila doslej še niso bila izdana.
merih razlike med prejemki upokojenih oficirjev prednjih štirih kategorij.
Spredaj je bilo že omenjeno, da so se upokojencem iz bivše Srbije in Črne Gore pokojninski prejemki v letu 1925. izenačili s prejemki častnikov, upokojenih po zakonu iz leta 1923. Upokojencem iz bivše Avstro-ogrske armade se pa pokojninski prejemki doslej še niso zvišali, še manj izenačili. Izrečno povelje pokojnega kralja Aleksandra, naj se pokojninski prejemki izenačijo tudi tem, je ostalo neizpolnjeno. Avstrijski staroupokojenci prejemajo samo tolažbe in obljube.
Zato je med staroupokoj enimi častniki vzbudila razumljivo osuplost vest, ki jo je pod naslovom »Spremi-njevalni predlogi« objavil ljubljanski »Slovenec« dne 2. februarja in ki se glasi: »Neki tak spreminjevalni predlog zahteva, da se vsi živi upokojeni oficirji in vojaški uradniki srbske in črnogorske vojske, ki prejemajo pokojnine po prejšnjih zakonih, prevedejo na pokojnine, določene po zakonu iz leta 1931., in da se to izvrši na podlagi zakonov o narodnem priznanju za domovino zaslužnim ljudem z dne 31. dec. 1928. Isto se zahteva tudi za njihove družine.«
Vojaškim upokojencem iz bivše Srbije in Črne Gore, katerim so se prejemki že enkrat zvišali, naj se po* kojnine torej spet zvišajo, staroupo-kojencem iz bivše avstro-ogrske armade, katerim se pokojninski prejemki še niso izenačili, naj pa še za naprej ostanejo njihove popolnoma nezadostne pokojnine.* Zdi se, da se ti staroupokojenci smatrajo za manj vredne in da se bodo izenačili, kadar jih pokrije hladna zemlja.
Obleke kemično čisti, barva, pllslra !n lika tovarna J O 8. REICH.
»Kje ste pa našli najbolj neumne ljudi«, sem ga še vprašal. Kakor da je ustrelil, tako naglo mi je odvrnil: »Po uradih. Urade lahko zmeraj potegneš, z uradi se najlaže dela. Nižjim uradnikom privzgoje pokorščino in jim z vzgojo izženejo potrebo misliti. Nižje uradnike lahko pripraviš do česarkoli, če jih nahruliš in preplašiš. Samogibno bodo ubogali. Časih mi je bilo na razpolago lepo število uradnikov, orožnikov, službenih predstojnikov, ki so izpolnili vsako besedico, ker so me imeli za predpostavljenega. To pa zato, ker sem se ostro in odločno izražal. Zapomnite si, to je prava čarodejna besedica, ki se glasi: »Tako — potem prevzamete vi vso odgovornost.« Če kdo noče storiti, kar bi človek rad, je treba da spregovoriš samo to edino čarobno besedico, pa boš ukrotil ne-pokorneža. Saj jih je nekaj prav bistrih glavic med njimi, toda po večini je mogoče zlahka opehariti oblastnije« — je zamišljeno dostavil moj pustolovec. »Če bi kdaj kaj potrebovali — to le tako pravim — morebiti kakšno listino ali pa da vam izvlečem koga iz policijskega zapora ali kaj podobnega, kar name se obrnite, bomo že naredili. Saj se zares nočem več spuščati v kake pustolovščine, ampak le tako za šalo — da boste videli, kako lahko je potegniti soljudi —«.
Prav vljudno sem se mu zahvalil. Pustolovcu so se svetile oči, kakor ptici roparici, ki leti na lov. Ni mu menda lahko, ostati pošten, sredi ljudi, ki se dajo tako zlahka vloviti — in to zmeraj na isto vabo.
Zato se je mariborski krajevni odbor Združenja upokojenih častnikov in vojaških uradnikov obrnil na vse slovenske člane narodnega predstavništva s prošnjo, naj se zavzamejo, da bodo eventualnega izenačenja oz. zvišanja pokojnin deležni tudi ti staro-upokojeni častniki in vojaški uradniki iz bivše avstro-ogrske armade, ki so itak vsa leta doslej trpeli veliko pomanjkanje spričo svojih popolnoma nezadostnih pokojnin.
Vestnik
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
voščita sotrudnikom, naročnikom, oglaševalcem in vsem prijateljem lista
uredništvo in uprava.
Ljubljanska nabavljalna zadruga na
Vodnikovem trgu ima svoj letošnji občni zbor dne 18. marca (v četrtek) ob pol osmi uri zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti št. 22/a. Podrobnosti glej v oglasih! Dolžnost vse članov je, da se občnega zbora v lastnem interesu udeleže.
Nova grobova. V Ljubljani je dne 3. marca umrl upokojeni sodni višji oficial Franjo Sirnik. Pokojnik je dočakal častitljivo starost 81 let. Služboval je dolgo vrsto let v Ljubljani in se že v mlajših letih prav živahno in požrtvovalno udejstvoval v organizaciji zemljiškoknjižnega uradni-štva. Bil je splošno priljubljen med tovariši zaradi svojega vrlega značaja. Tudi v najhujših časih nemškega pritiska, ki so ga na naših sodiščih najhuje občutili, je bil vselej odločen narodnjak, ki tega nikoli ni tajil. Bil je od začetka lista naš zvest naročnik. Žalujejo za njim poleg sorodnikov tudi vsi, ki so ga poznali. — Dne 5. marca je pa v Ljubljani umrl stanovski tovariš Sirnikov, višji sodni oficial v pokoju Karel Šinkovec. Tudi on je dočakal visoko starost 83 let in je bil do zadnjega krepak in čil. Znan je bil kot velik ljubitelj planinarstva. Širšemu občinstvu je bil dobro poznan zlasti po delovanju pri nekdanjem stanovanjskem uradu, kjer je neštetokrat pokazal svoje dobro srce. S pokojnim Šinkovcem je umrl značilen in odličen zastopnik uradništva nekdanje šole, kakršnih danes že skoro ni več. Vrlega moža, našega starega naročnika in delavnega organizatorja, ki je bil zelo priljubljen med tovariši in v javnosti sploh, ohranimo v trajnem spominu. N. v m. p.!
Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine ima svoj 7. redni občni zbor v nedeljo, 21. marca 1937. ob 9. uri zjutraj v beli dvorani hotela Union v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Dnevni red smo objavili zadnjič.
Prejemki upokojencev, ki se vračajo v aktivno službo. Finančno ministrstvo j$ izdalo pojasnilo od 5. februarja 1937., štev. 3920/1, glede prejemkov, ki gredo upokojencem, vračujočim se v aktivno drž. službo. Po tem pojasnilu pripadajo reaktivira-nemu upokojencu do konca meseca, v katerem je reaktiviran, pokojninski prejemki, ne pa samo do dne, ko je bila izdana odločba o reaktiviranju. To načelo je postavila glavna kontrola, državni svet je pa zavzel isto stališče v svoji razsodbi od 31. decembra 1936., štev. 32.748, v kateri je s pravnim utemeljevanjem to vprašanje popolnoma izčrpano. Zato upokojenec, ki se reaktivira, ni dolžan vrniti pokojninske prejemke za čas od dne reaktiviranja do konca meseca, v katerem je bila izdana odločba o reaktiviranju.
Za zvišanje plač. Objavili smo svojčas vest, da je trgovska zbornica v Novem Sadu naprosila konec minulega leta vlado, naj vrne uradnikom draginjske doklade, kakršne so prejemali do oktobra 1935. Novosadska trgovska zbornica je utemeljevala to svojo prošnjo s tem, da so se življenjske potrebščine hudo podražile. — Ljubljanski oblastni odbor UJNŽB je nato poslal izrezek iz dnevnika, ki je prinesel prednjo vest, zbornici TOI v Ljubljani in jo prosil, naj bi tudi ljubljanska zbornica zastavila svoj vpliv za zvišanje plač državnim uslužbencem in delavcem, ki so v naravnost obupnem položaju. Dopis navaja nadalje: »Prepričani, da je zbornici znano, kako se zvišujejo cene vsem potrebščinam, pričakujemo, da boste uvideli upravičenost naše prošnje, ker je od visokega standarda drž. uslužbencev in delavcev odvisen tudi gospodarski napredek trgovine, obrti in industrije.« Ko prejme oblastni odbor odgovor od zbornice, bo o njem obvestil članstvo — tako poroča »Glasnik željezničara i brodara«, ki pa doslej odgovora zbornice še ni objavil.
Zdravniška spričevala in takse.^ Objavili smo že zadnjič, da je davčni oddelek fin. ministrstva izdal pojasnilo, da ni treba kolekovati zdravniških spričeval, ki se izdajajo drž. uslužbencem zaradi opravičenja izostanka iz službe, ker so oboleli. Prav tako ni treba kolekovati zdravniških spričeval, s katerimi drž. uslužbenci utemeljujejo potrebo bolezenskega dopusta. To pojasnilo (štev. 63.295/III od 12. novembra 1936.) velja tudi za učence, ki obiskujejo šole.
Zadruga drž. uslužbencev za nabavo potrebščin
Ljubljana, Vodnikov trg št. 5
VABILO
na
XV. redni letni občni zbor
ki bo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta, dne 18. marca 1937. ob 19.30 uri s sledečim
dnevnim redom;
1.	Konstituiranje občnega zbora.
2.	Poročilo upravnega in nadzornega odbora.
3.	Poročilo o reviziji.
4.	Poročilo upravnega in nadzornega odbora o letnem računu:
a)	odobritev letnega računa,
b)	razdelitev čistega prebitka iz leta 1936.,
c)	podelitev razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru,
č) določitev vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti,
d)	sprememba pravilnika dobrotvor-nega fonda.
5.	Volitev dveh članov in štirih namestnikov upravnega odbora in dveh članov ter treh namestnikov nadzornega odbora.
6.	Predlogi in pritožbe zadružnikov (čl. 12. pravil).
7.	Raznoterosti.
Opomba: 1. Skupščina sklepa polnoveljavno, kadar je navzočen eden več kot polovica zadružnikov (čl. 35. pravil). Ako na določeni dan in uro ne pride toliko število zadružnikov, se bo vršil občni zbor pol ure kasneje, to je ob 20. uri na istem kraju, z istim dnevnim redom in bo sklepal polnoveljavno brez ozira na število navzočih zadružnikov.
2.	Letni račun za leto 1936. je zadružnikom na vpogled v zadružni pisarni, med delavnimi urami od 10. marca 1937. dalje.
3.	Poročilo upravnega in nadzornega odbora se bo prečitalo na občnem zboru.
Za upravni odbor:
Žigon, s. r., predsednik.
Iz organizacij
Ljubljanskim zadrugarjem! Opozarjamo, da bo v četrtek, dne 18. marca občni zbor naše ljubljanske Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev. Zborovanje bo v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti in se prične ob polu osmih. Na zborovanju poda odbor obračun svojega poslovanja — zato je udeležba vseh zadrugarjev nujno potrebna.
Za interese železničarjev. Ljubljanski oblastni odbor UJNŽB je začetek aprila poslal raznim ministrom, predsednikoma skupščine in senata in vsem poslancem in senatorjem iz Slovenije tole brzojavko: »Na splošno željo članstva oblastne organizacije, izražene na vseh občnih zborih in sestankih, Vas prosimo za ukrenitev, da se z novim proračunom zboljša gmotno stanje in službeno razmerje železniškega usluž-benstva našega območja, sicer grozi propast v vsakem oziru.«
Organizacija zvaničnikov fin. kontrole. Na zadnji skupni seji upravnega in nadzornega odbora ljubljanske sekcije Združenja zvaničnikov fin. kontrole, ki se je vršila v okrevališkem domu v Goričah, se je ugotovilo, da je stalež organov finančne kontrole na področju ljubljanske finančne direkcije mnogo premajhen. Zato naj se stalež poviša ali naj se pa odpravi pobiranje banovinske in občinske trošarine, ki daje organom finančne kontrole ogromno posla. Tudi naj se zviša pisarniški pavšal, ker sedanji več ne zadošča za narasle posle. Nedeljski pouk naj se odpravi, ker so organi že preko tedna izčrpani zaradi naporne službe, ob nedeljah pa morajo še vršiti kontrolno službo na raznih veselicah. Soglasno se je sklenilo, naj se vsem članom, ki ne vračajo v redu sekciji posojil, stavi prepoved na službene prejemke. Zaostanki na članarini naj se brezpogojno izterjajo, sicer naj se pa zamudniki izločijo iz članstva.
Nov klub poštnih uradnikov. Proti koncu minulega leta so si poštno-ambulant-ni uradniki v Ljubljani ustanovili svoj klub. Njegovo delo naj bi šlo v dve smeri: 1. da skuša doseči izboljšanje delavnih razmer in smotrnejšo razdelitev dela, 2. da stremi po izboljšanju zdravstvenih in gmotnih razmer. Ljubljanski klub bo deloval složno s sličnima kluboma, ki sta bila ustanovljena v Beogradu in v Zagrebu.
Za izenačenje častniških pokojnin
Štev. 6.
Upokojenec
Vredno posnemanja. Na občnem zboru podružnice Društva državnih i samoupravnih penzionera savske banovine v Karlovcu, ki se je vršil konec januarja, je na predlog, naj se tajniku in blagajniku društva da nagrada, vstal tajnik g. V. Pavlič in — po poročilu v »Penzioneru« — dejal: Naše društvo je dobrodelno in ni pridobitno društvo, zato se on najodločneje brani, da se dajo kake nagrade. Naše delo je prostovoljno v korist tega dobrodelnega društva, zato tudi mora biti brezplačno. Res je, da bi mogel dobiti kako odškodnino za obleko, toda te se on vsekakor odreka. Končal je z besedami: Rajši kaj zberimo in pomagajmo revežem in opravljajmo svoje tovariške dolžnosti brezplačno.
Pristojnost v pokojninskih zadevah. Po spopolnjenem pravilniku o poslovnem redu v finančnem ministrstvu (od 3. septembra 1936., štev. 32.789/1) spadajo v delokrog pokojninskega odseka splošnega oddelka fin. ministrstva sledeči pokojninski posli: 1. Izdelovanje odločb, mišljenj in pojasnil o pokojninah vseh drž. uslužbencev.
2.	Obravnavanje vseh vprašanj, ki se nanašajo na pokojnine, invalidnine in vseh vrst državne podpore, tako za finančno ministrstvo, kakor tudi za vse druge resorte.
3.	Posli, ki se tičejo izplačila pokojnin in predujmov na pokojnine. — Na to opozarjamo upokojence, ki vlagajo prošnje ali vloge v svojih pokojninskih zadevah.
Upokojenški posmrtni sklad v Sombo-
ru. Društvo državnih upokojencev za do-
navsko banovino v Somboru ima svoj poseben posmrtni sklad pod imenom Samopomoč. V minulem letu je imel ta sklad 278 članov. Ker jih je 11 umrlo, so izplačali njihovim naslednikom 29.000 Din posmrtnin. V štirih in pol leta, kolikor časa obstoji posmrtni sklad, so izplačali vsega skupaj nekaj nad 100.000 Din. Rezervni sklad somborske upokojenške Samopomoči je znašal konec minulega leta približno 12.000 Din. Člani plačujejo za vsakega umrlega člana po 8 Din, tako, da prejme zdaj pokojnikova družina že več kot 2000 Din posmrtnine. V sklad sprejemajo vse upokojence, ki so videti zdravi in niso stari nad 65 let.
Zadružne vesti
članom naše Nabavljalne zadruge v Ljubljani! V četrtek, dne 18. t. m., bo občni zbor Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Ljubljani. Opozarjamo na današnji oglas! Udeležba je za vsakogar dolžnost!
železničarska nabavljalna zadruga. Le-tošnj redni občni zbor, ki je že XV. po vrsti, Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani, se vrši v nedeljo, dne
18.	aprila 1937. Občni zbor te zadruge se vrši po delegatih.
Poštarska gospodarska zadruga. Dne
19.	marca ob polu 9. uri zjutraj bo v Poštnem domu na Tyrševi cesti redni občni zbor Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani.
Nove knjige
Dodatki k Suščevi knjigi: »Neposredni davki. — Kakor izvemo, bo g. Štefan Sušeč, načelnik banske uprave v pok. v teku meseca aprila t. 1. izdal k svoji knjigi »Neposredni davki« dodatke, ki bodo vsebovali vse izpremembe in dopolnitve zakona in pravilnika kakor tudi vse normativne razpise finačnega ministrstva, ki so izšli o
neposrednih davkih po izdaji njegove knjige. Da se bodo v teh »Dodatkih« upoštevaje tudi vse event. izpremembe, ki jih bo prinesel novi finančni zakon za 1. 1937./38., je pač samo po sebi umevno. Knjiga je še v zalogi in stane 160 Din, z dodatki pa 170 Din. Naroča se pri avtorju in pri knjižni založbi tiskarne »Merkur«, d. d. v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Plača se lahko tudi v zmernih obrokih.
ZA POMLAD
novosti za za obleke, plašče, kostume, kompleje
in MANUFAKTURO sploh v ogromni izbiri kupite dobro in poceni pri
r____________
NOVAKf MANUFAKTURNA TRGOVINA
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 15
pri NUNSKI cerkvi
KROJAŠKI ATELJE
Fran Iglič, riumian^ T O Va r S Š S
Izdeluje se za dame in gospode po najno- Prazakova ulica vejših krojih. Lastna zaloga modnega blaga.
Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Kupujte pri tvrdkah, ki
Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERBIČ, Ljubljana
Delikatese Telefon 2073 Špecerija
Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba!
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
▼ Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413
Posojila do Din 10.000'— vsem javnim nameščencem po 8 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
oglašujejo v „NAŠEM GLASU“I Kdor podpira nas, ga podpiramo mi!
Učiteljska
tiskarna
Ljubljana
Frančiškanska ulica
Telefon šle v. 2312 Račun pošLhran. 10.761
je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejših do najmodernejših
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov
Lastna tvornica šolskih zvezkov
TOVARNA
VIDMAR
izdeluje dežnike, nogavice vseh vrst in svileno trikot-perilo
Trgovine: v Ljubljani, Pred Škofijo 19 in Prešernova ulica 20, Zagreb, Jurišićeva ulica 8 in Iliča 41 a,
Beograd, Kralja Milana 5,
Novi Sad, Kralja Aleksandra 22
Prvovrstne kvalitete, nizke cene!
»TRIGLAV«------------------
I. OLUP, Ljubljana
domača industrij a perila in oblek
priporoča za vse letne čase svojo bogato zalogo. Ako želite sebe in svojo ljubljeno družinico poceni pa tudi dobro obleči, pridite v naše poslovne prostore Ljubljana, Stari trg 2, Pod Trančo 1 in Kolodvorska ulica 8
Obleke in perilo izdelujemo tudi po naročilu po najnovejših krojih in po najnižji ceni.
Podpirajte domače podjetje, ker s tem podpirate naše domače dobro strokovno delavstvo
2*^1	priporoča
F. I. GORIČAR, Ljubljana
svojo staro trgovino z moškimi in damskimi štofi, vsakovrstne modno blago v svili in bombažu, damsko in otroško konfekcijo, na Sv. Petra cesti 29, kakor tudi svojo specialno trgovino s perilom, pralnim blagom in opremami za neveste, na Sv. Petra cesti 30
P. n uradnikom in uradnicam proti garanciji tudi na ugodne mesečne obroke. Pri takojšnjem plačilu popust.
PO LEPI VSEBINI IN LIČNI OPREMI SO KNJIGE ZALOŽBE
”HRAM“
najprimernejše darilo ob vsaki priliki
Izvirna dela Miška Kranjca, katera so bila nagrajena s Prešernovo nagrado: OS ŽIVLJENJA in ZALESJE SE PREBUJA so najboljši plodovi današnjega slovenskega pripovedništva.
Vrsta izbranih prevodov nudi čitateljem pogled v svetovno književnost. V prevodu naših najboljših prevajalcev O. Župančiča, VI. Levstika in drugih so izšla do sedaj dela: Deeping: Usodo v e c, Gorkij: Mati, Jelušič: Cezar, Zweig: Maria Stuart, Kipling: K i m in druga.
Knjige se lahko naroče tudi Pjoti plačilu v mesečnih obrokih pri upravi založbe »HRAM*, Ljubljana, Florijanska ulica št. 14.
iadmga dvzauuik us&uadetuev m Mrtava fteUeiStm e. e. a o. a.
____Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 ♦ Telefon štev. 2421
Širite zadružno misel med svojimi tovariši!
Državni US!llŽb6HCI ! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna
prodaj'alna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi, itd.
Izdaja za konzorcij „Naš glas" odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.