SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 10-11 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 1 de abril - 1. aprila 2010 LJUBEZEN / V V PA JE MOCNEJSA po sv^^u) Dragi rojaki! Kot bratje in sestre po krvi, jeziku in veri si delimo pot vere; včasih v naporih, ki so podobni vzponom na Kalvarijo, drugič pa bolj v svežini velikonočnega jutra. Cerkev po mnogih državah sveta okusa noč krvavega potu, ki teče z Odresenikovega obraza med starodavnimi oljkami na to, tako zelo izmučeno zemljo. To je strašna noč greha in zapusčenosti. Za vse stvarstvo jo čuti v grozi svoje duše naš Odrešenik. On edini ve, da je brez Očetove ljubezni vse brezsmiselno. Odsotnost smisla pa pred nami zapira vrata upanja. Tudi naš sveti oče, Benedikt XVI., sedaj doživlja Gospodovo trpljenje na Oljski gori; in to zaradi tistih nezvestih duhovnikov, redovnikov in drugih pastoralnih delavcev, ki so se strahotno pregrešili nad malimi in nemočnimi med nami, nad otroki. Zdi se, da v Cerkvi zaradi tega bledi upanje za vstop v velikonočno jutro. Žrtve tega strahotnega greha samo še čutijo breme velikega petka, ki jim teži dušo z bolečino in zaznamovanostjo. Jezusov klic: ,,Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil", odmeva med nekaterimi, ki so verjeli, a so oskrunjeni; ki bi radi sanjali, a doživljajo more. Številne škofije po svetu so se odločile za duhovno prenovo. Škofje so svoje duhovnike in vernike dobesedno prepustili Jezusu v Najsvetejšem oltarnem zakramentu. Za vsemi pastoralnimi napori in načrti, finančnimi in gospodarskimi naložbami, je ostal samo še on, ki je ustanovitelj Cerkve, Jezus Kristus. On je nov začetek. Samo Jezus lahko vse te strahotne rane spremeni v izvire njegove ljubezni, odpuščanja in upanja. Na veliki petek Jezus na križu ponovno odpira svojo srčno rano. S krvjo, ki se razliva na vse ranjene in ponižane očiščuje svojo Cerkev. Gospodova kri nam izpira oči, ki so mogoče že postale krmežljave zaradi težkih grehov nekaterih članov Cerkve. Tudi apostoli in mnogi ljudje, ki so sledili Jezusu, so bili zaradi velikega petka razočarani. Nad Jezusom na križu so se celo pohujšali. V njih je ugasnilo hrepenenje. Samo Marija Magdalena je ob praznem grobu v solzah vprašala neznanca: ,,Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil, ga bom jaz vzela". Ta žena je tako ljubila Jezusa, da je v bistvu pozabila, da je mrtev. In imela je prav. Hrepenenje jo je pripeljalo do Vstalega Gospoda. Njeno oznanilo o Vstajenju, je bilo tako prepričljivo, da sta apostola Peter in Janez stopila do groba in tudi onadva ugotovila, da je prazen. Apostola sta verovala, da je Jezus vstal od mrtvih. Njuno oznanilo je prišlo vse do nas. Dragi rojaki! Premalo je samo verovati, potrebno je ljubiti. Če se bomo trudili samo za vero, bomo ostali v pohujšanju. Ljubezen do Gospoda Jezusa pa je močnejša od pohujšanja nad grehi v Cerkvi. Samo če v sebi prebujamo ljubezen do Jezusa, lahko ostanemo tudi v Cerkvi in zaživimo življenje duhovne prenove. Proti zlu se lahko borimo samo s Jezusovo ljubeznijo. Brez Jezusove ljubezni lahko sami občutimo zlo v sebi in postanemo zlo tudi drugim. Dragi rojaki, mi smo že osvobojeni od greha, nikar se ponovno ne zasužnjujmo. Oklepajmo se Jezusa! On je edini dober. Samo on je smisel našega življenja! Dopustimo mu, da vstopi v naša srca in jih razsvetli s svojo velikonočno Lučjo. Samo z Jezusom v srcu bomo lahko duhovno in moralno prenovili Cerkev. Cerkev na Slovenskem obhaja duhovno pripravo na Evharistič-ni kongres, ki bo letos v nedeljo, 13. junija, v Celju. Pridite ta dan v Celje! Tam se bomo verni Slovenci ponovno povezali med seboj, tako kot zrna v kruh, da se okrepimo v veri in ljubezni do našega gospoda Jezusa Kristusa in njegove Cerkve. Izrekam vam velikonočno voščilo z besedami apostola Petra: ,,Hvaljen naj bo po vas Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki nas je po svojem obilnem usmiljenju prerodil za živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih za neminljiv, brezmadežen in nevenljiv delež v nebesih". Ta obljuba Petra, prvaka med apostoli, naj vas vedno spremlja, - blagoslov Vsemogočnega Boga pa naj vas krepi v upanju na plačilo te obljube. Blagoslovljeno in upanja polno veliko noč vam želim! Jezus je vstal -bodimo veseli! Saj še zdaj veste, kaj vse se je takrat zgodilo, tisto nedeljo, ko h griču se sklonil je zor: grobnico Angel odprl s potresno je silo, Jezus izstopil je, Satan zavpil je kot nor. Jezus se vrnil je! Kot je bil Svojim obljubil. Zor Ga je z zarjo pospremil domov - k Materi. Njene zaupanja polne oči je poljubil -zvesta Marija, nič več Te srce ne boli! Vsi, ki Slovenijo ljubimo, dajmo, bodimo veseli! Jezus je tudi za nas iz uničenja vstal. Z njim bomo kljub petkom nedeljo živeli, zveste nas ljubi, ob zvestih do konca bo stal! Vladimir Kos Svobodna Slovenija želi vsem sotrudnikom, dobrotnikom, raznanalcem, naročnikom in bralcem, pa tudi vsem rojakom, tako v Argentini kot po svetu in v domovini, blagoslovljene in vesele praznike Kristusovega vstajenja! DED DROBNOGLED KRAMLJA Velika noč MIRKO KUNČIČ Tiho, otroci, tiho! Ali slišite, kako pritrkavajo zvonovi? Mogočno in ubrano, kakor da bi znali govoriti in bi jim pesem vrela naravnost iz srca. Tako lepo pojo zvonovi samo za Božič in Veliko noč. In zdaj je pred nami - Velika noč ... Kakooo? Da ne slišite zvonov? Da slišite samo hupanje avtomobilov, ropotanje motociklov in tuljenje tovarniških siren? Ah, res je! Zvonovi molče kot ubiti; njihovo pritrkavanje sliši samo moje srce. Od daleč, zelo daleč, z zemljice rodne, domovine vaših očetov in - tudi vaše. Da, tudi vaše! Kakor odleti lastovka pozimi v tople južne kraje in se spomladi radostno vrača pod krov, kjer si je spletla gnezdo, se nekoč morda vrnete tudi vi. Morda ... če boste ostali veri očetni in besedi materinski zvesti. Kako smo doma, v Sloveniji, obhajali Veliko noč, bi rad vedel, Francek? Ej, Francek, precej drugače, precej drugače kot tu ... Mrzla so srca ponekod v tujini. Praznik za praznikom gre mimo njih kot dolgočasna vsakdanja popevka na gramofonski plošči: ne ogreje jih, pusti jih prazne, osamele, zapuščene ... Ej, otroci, da bi videli na cvetno nedeljo beganico - butarco mojo! Iz vrbinja in leščevja je bila spletena, velika in težka, da sem kar opletal pod njo. Okrašena s pisanimi trakovi in pobarvanimi oblanci, obložena z jabolki in pomarančami, se je zibala po zraku kakor en sam ognjen, vesel vrisk mladega srca. Za menoj in pred menoj je stop^cala gosta truma drugih dečkov iz fare. Kar tekmovali smo vsako leto, čigava butarica bo večja in težja ... Pekoči žulji so se mi naredili na dlaneh, tako goreče sem jo stiskal k sebi, butarico svojo. A da bi se zaradi pekočih žuljev cmeril kot mila jera - tisto pa ne! To bi bila sramota! Za tako lepo butaro se je že izplačalo doprinesti majhno žrtev. Za cvetno nedeljo je prišel praznik vstajenja, Velika noč. Da bi videli, ljubčki moji, da bi videli dolgo vrsto pisanih jerbasov, ki so jih dekleta poveznila na glavo in jih na veliko soboto ponosno nesla k blagoslovu! Lepšega prizora si ne morete misliti ... Ej, Tonček, radovednež mali, iz oči ti berem: rad bi vedel, kaj je bilo v tistih jerbasih. Vse prste na roki bi si obliznil, če bi samo majčkeno pokukal pod praznični prt, s katerim so bili jerbasi pokriti ... Same sladke dobrote so bile v njih: velik maslen kolač, rozinove in orehove potice, sočna gnjat, klobase, korenine hrena, rdeči pirhi - vse tako okusno razvrščeno, prijetno domače, nepozabno lepo ... In so zapeli zvonovi, zaplapolala bandera, šla je procesija mimo prebujajočih se travnikov in njiv. Veličastno je odmevala pesem vstajenja z grička na griček, iz doline v dolino, iz srca v srce. Kaj smo potem naredili s tistimi dobrotami v jerbasih, bi rad vedel, sladkosnednež mali? Nismo planili po njih kot lačni volkovi, splesneli nam pa tudi niso v jerbasih, ne boj se! Ko smo prišli od blagoslova in vstajenja, je mati svečano odgrnila jerbas, oče pa je z nožem pobožno prekrižal kolač in rekel: ,,V imenu božjem - zdaj si pa le privoščimo malo žegna!" In je vsakemu odrezal velik kos dišečega kolača, pirhe pa kar vse razdelil med nas. ,,A vseh naenkrat ni treba pojesti!" nas je svaril in učil. ,,Velike noči ne praznujemo zato, da bi se samo mastili in gostili kot na ohceti. Blagoslovljena jedila nas spominjajo Kristusovega trpljenja. Kolač je podoba Kristusove trnjeve krone. Rdeči pirhi so kaplje Njegove krvi. Korenine hrena pomenijo ostre žeblje, zabite v križ." Tako nas je dobrohotno učil in svaril. Zvonovi pa so še kar veličastno pritrkavali in oznanjali svetu radostno vest: Aleluja! Gospod je vstal! (Iz knjige „Najlepša je mladost") Grozde je bil priznan za mučenca zivljenja v argentini jenja, ki premore zvestobo V soboto, 27. marca 2010, je sveti oče Benedikt XVI. v posebno avdienco sprejel prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov, nadškofa msgr. Angela Amata SDB in odobril objavo o priznanju mučeništva Božjega služabnika Alojzija Grozdeta. Škofijski postopek za beatifikacijo Lojzeta Grozdeta se je pričel leta 1992 in je bil uspešno sklenjen leta 2003, ko je bila vsa zbrana dokumentacija za t. i. ,,Positio", ki govori o mučeniški smrti. Zbrano gradivo je bilo izročeno Kongregaciji za zadeve svetnikov v Rimu. Kongregacija je preučila življenjepis, spise in celotno zbrano gradivo na škofijskem postopku ter ugotovila pravilnost in znanstven-ost dokazov. Na podlagi tega je izdala dovoljenje, da se Lojzeta Grozdeta povzdigne na čast oltarja. Iz dokazov je nedvoumno razvidno, da je umrl zaradi sovraštva do katoliške vere (in odium fidei). Krajevna Cerkev v Sloveniji želi predstaviti Grozdetov lik kot zgled krščanskega živ j Kristusu tudi v najtežjih okoliščinah. Pri mučeništvu gre za posebno obliko pričevanja za vero v Jezusa Kristusa, ki se navzven pokaže z vdano sprejeto nasilno smrtjo. V katoliški Cerkvi je kandidat za svetnika v večini primerov najprej razglašen za blaženega, kasneje pa (lahko) tudi za svetnika. Za razglasitev mučenca za blaženega (kar imenujemo beatifikacija) ni potreben čudež, za razglasitev blaženega mučenca za svetnika (kar imenujemo kanonizacija) pa je potreben čudež. Lojze Grozde se je rodil 27. maja 1923 v Gorenjih Vodalah v župniji Tržišče pri Mokronogu na Dolenjskem. Bil je nezakonski otrok. Ko je bil star štiri leta, se je mati poročila, sam pa je ostal v domači hiši in je zanj skrbela teta. Poskrbela je, da je šel po ljudski šoli študirat v Ljubljano, kamor je odšla služit. Dobrotniki so ji pomagali, da je Lojze lahko študiral. Stanoval je v dijaškem zavodu Marijanišče in obiskoval klasično gimnazijo, kjer je bil odličen dijak. Postal je član dijaške Katoliške akcije in je sodeloval v zavodski skupini Marijine kongregacije. Zadnja leta gimnazijskega študija so bila leta bližajoče se svetovne vojne. Razmere so se vedno bolj zaostrovale. Za Lojzeta je napočil čas osebne poklicne odločitve. Svojo pot je iskal v poglobljeni molitvi, ki jo je združeval z delom za druge. Med počitnicami pred zadnjim srednješolskim letom se ni vrnil domov, saj je bilo tam vedno več nasilja in obiski niso bili preprosti. Za obisk se je odločil šele za novo leto 1943. Zaprosil je za potno dovolilnico. Najprej se je oglasil v Strugah pri prijatelju. Na prvi petek 1. januarja 1943 je bil pri maši v cistercijanskem samostanu Stična, potem pa se je z vlakom odpeljal iz Ivančne Gorice do Trebnjega. Tam je izvedel, da z vlakom ne more naprej, ker je bila proga prekinjena. Sklenil je oditi do Mirne peš. Med potjo je prisedel na nek voz. Pri prvi hiši v Mirni je moral stopiti z voza, ker ga je prijela partizanska straža in ga začela zasliševati. Pri njem so našli latinsko mašno knjižico, knjigo Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom in knjižico o fa-timski Materi Božji. Odvedli so ga v bližnjo gostilno in ga naprej zasliševali. Kočljivost trenutka razodeva tudi dejstvo, da so tri ure preden so zajeli Grozdeta, v Mirni ustrelili bogoslovca Janeza Hočevarja, ki je za praznike hotel obiskati svoje domače v bližnjem Šentrupertu. V Grozdetu so iskali vojnega obveščevalca, v njem so videli mladega človeka z miselnostjo, ki so jo omalovaževali in preganjali. Med ljudmi se je potem kmalu razneslo govorjenje o krutosti novoletnega praznovanja partizanske brigade, ki je zasedla Mirno. Dne 23. februarja 1943 se je delno razkrilo, kaj se je zgodilo z djjakom Grozdetom, ki so ga sredi noči mučili na Mirni. Šolarji so nabirali v gozdu zvončke in našli njegovo truplo. Na truplu so bili sledovi strašnega mučenja, truplo pa je bilo nestrohnjeno. Njegovo truplo so pripeljali v sosednji Šentrupert, kjer je komisija naredila zapisnik. Grozdetovo truplo so potem pokopali na pokopališču v Šentrupertu, saj ga zaradi razmer tistih dni ni bilo mogoče peljati v domačo župnijo Tržišče. Novica o nasilni smrti in mučenju nedolžnega študenta je med ljudmi vzbudila strah. V revolucionarjih se je s tem utrjevala volja dosledno uresničevati marksistično-leninis-tični načrt nove slovenske družbe. Novica o Grozdetovem umoru je pretresla ljubljanske dijake. Še bolj so se začeli zavzemati za Lojzetove ideale. Obenem so iz dogodkov vedno bolj spoznavali, kako se je Lojzetu izpolnila misel, ki jo je izrazil že v šoli, ko je napisal pesem Pevčeva molitev. Prišel je k Bogu, kamor je hrepenela njegova duša, vendar po drugačni poti, na drug, višji način. Ob 50. obletnici Grozdetove mučeniške smrti je nadškofija Ljubljana začela cerkveni postopek za priznanje njegovega mučeništva ter s tem za njegovo beatifikacijo in kanonizacijo. VTISI IZ SLOVENIJE Dr. Tine Debeljak spet na Filozofski fakulteti OD NAŠEGA DOPISNIKA Muzejsko društvo Škofja Loka (MDŠL) je vabilo na predstavitev knjige, ki je izšla lani ob dvajsetletnici smrti dr. Tineta Debeljaka s temi besedami: ,,S tem večerom se dr. Tine Debeljak po dolgih letih vrača na Filozofsko fakulteto, kjer je diplomiral pred davnimi 83. leti." Vzrok za „vrnitev" je bila predstavitev pesniške zbirke Olimpijski venec poljskega pesnika Kazimierza Wier- zynskega, v prevodu dr. Tineta Debeljaka. Omenjeno društvo je večer pripravilo v sodelovanju s Knjigarno Filozofske fakultete v Ljubljani. Njena vod ite I j i ca Maja Av- senik je ^večer tudi odprla. Med prisotnimi sta bila dr. Andrej Černe, prodekan Filozofske fakultete, in Rafal Podborski, kulturni ataše poljskega veleposlaništva v Ljubljani. Osrednji del večera je slonel na predsedniku MDŠL mag. Aleksandru Igličarju, profesorju polonistike na FF dr. Nikolaju Ježu in na sodelavki NUK-a dr. Rozini Švent. Med prisotnimi sta bila tudi Mojca in Ivan Vombergar, vnuka dr. Debeljaka. Večer je bil ob priliki svetovnega dneva poezije, ki ga praznujejo na (evropski) spomladanski dan. Lahko bi mislili, da^bo večer ponovitev onega lanskega v Sokolskem domu v Škofji Loki, pa ni bilo tako. Pretežni del publike so sestavljale študentke in študentje polonistike na FF, zato je bila tematika usmerjena v poljsko literaturo in na vpliv in delovanje dr. Tineta Debeljaka pri povezovanju te literature s slovensko. Lepo so izzvenele pesmi Nova šola in Fanfara na čast Karla Hoffa, ta najprej v poljskem izvirniku, potema pa še v Debeljakovem prevodu, ki so jih prebrale študentke. Mag. Igličar je v besedi in s pomočjo fotografij predstavil prevajalčevo življenje in delo od rodne Škofje Loke mimo Varšave, Prage, Nikšiža, Ljubljane, Rima pa do Buenos Airesa, upoštevajoč predvsem njegovo povezanost s poljskimi izobraženci tako na Poljskem kot kasneje v izseljenstvu. Dr. Jež je nakazal Debeljakovo poznanje poljske klasične in takratne sodobne literature ter na njegovo prizadevanje, da bi vsako leto (tu je mišljeno v času, ko je živel v Sloveniji) posredoval slovenski javnosti nekaj prevodov iz poljskega leposlovja. Dr. Švent pa je pripovedovala o njenem delu pri zbiranju Gradiva za bibliografijo Tineta Debeljaka ter študentom prikazala delček njim nepoznanega sveta kulturne ustvarjalnosti slovenske skupnosti v Argentini. GB TONE MIZERIT _ Živimo čase hude napetosti. Opozicija je razpršena in z velikimi notranjimi težavami, ki jih skuša premostiti kaj neuspešno. Vladna fronta pa že ni več tako monolitna, kot bi bivši predsednik želel. Razpoke so vedno bolj vidne. Treba pa je priznati, da so ljudje že vsega naveličani: ravsan-ja opozicije in nasilnosti vlade. Hvala Bogu je udeležba na volitvah v Argentini obvezna. Zanimivi porazi. Govorimo o vladi. Nekdanji tako zmagoviti pohod zastaja. Čeprav iz vladne palače grmi in treska, so to večkrat le umetni ognji, ki v političnem spopadu nimajo učinka. Poglejmo. Preteklo nedeljo smo imeli dvoje krajevnih volitev, ki pa so pokazale zanimivo stanje. Prva, važnejša, je potekala v Mendozi, kjer so obnovili šest mest v občinskem svetu. Druga pa je bila volitev novega župana v obalnem mestu Pinamar. V Mendozi je prepričljivo zmagala radikalna stranka župana Faya-da. Dosegla je kar 40,51% in pridobila štiri mesta. Po enega sta dobili še Demokratska stranka (11,81%) in socialisti (9,78%). Tako Ma-crijev PRO (9,45%) kot vladni peronizem (9,20%) sta ostala brez svetnikov. Res je vplivala domača tradicija, a izida ni mogoče zanikati. V Pinamaru pa je bil izvoljen za župana Blas Altieri (46,42%), predstavnik domače občinske stranke, nekoč blizu menemiz-ma, ki pa je imel javno podporo guvernerja Sciolija. A predstavila se je tudi pe-ronistična stranka v zastopstvu kirchnerizma in s podporo podguvernerja (Ba-lestrini), ki pa je pristala komaj na tretjem mestu (11,51). Ni mogoče teh rezultatov posplošiti na vso državo, a v vladni palači so precej zaskrbljeni. Zanimiva je tudi razpoka med guvernerjem in podguvernerjem. Strankarska struktura ni tako vsemogočna, kot jo hočejo prikazati. Vidne razpoke. Volilni izidi niso edina vladna težava. Tudi na drugih področjih se kaže, da je nekdanja moč oslabela. Gotovo je najbolj zabolel udarec, ki ga je prejela s strani sodne zbornice v Mendozi. Ta je odločila, da zakon o medijih ni veljaven zaradi napačnega postopka ob glasovanju v parlamentu. Od tega zakona si je vlada mnogo obetala, ker bi za časa prihodnje volilne kampanje lahko imela v prijateljskih rokah vrsto av-diovizualnih medijev. Sedaj pa se je ofenziva ustavila. Res je, da se bo vlada zatekla na vrhovno sodišče, a to je počasen postopek in tudi vrhovni sodniki so že pokazali absolutno neodvisnost od vlade. Vzporedno je posebna skupščina pretekli teden odstavila enega izmed sodnikov. Faggionatto Marquez je bil obtožen številnih nepravilnosti. Doslej pa ga je vlada trdno branila in zavirala njegovo odstranitev, ker je pač spadal med „poslušne" sodnike. Končno se je vse podrlo in sedemčlansko razsodišče ga je soglasno odstavilo. Pred sodno ustanovo je bila predstavljena tudi obtožba proti zloglase-mu državnemu tajniku za notranjo trgovino. Kot smo poročali, je Guillermo Moreno prepovedal izvoz mesa, da bi zbil notranje cene. Vlada je sicer potem izjavila, da temu ni tako, a v praksi so v celoti zavrli izvoz. Obtožba je, da je vse to ilegalno, ker ni bilo nobene odločitve gospodarskega ministrstva. Taka odločitev pa je bistven pogoj. Obtožba torej pade na sekretarja in tudi na vodjo carinske ustanove, ki je ukaz izvedel brez potrebnega legalnega odloka. Cene in plače. Vračamo se v vroče dni paritetnih pogajanj. Čeprav vlada ostro zanika, da bi imeli inflacijo (gospodarski minister Boudou govori o „napetosti cen") jo zadeva močno skrbi in pripravljajo kar nekaj ukrepov. Vodja mogočne CGT Hugo Moyano, eden glavnih stebrov vlade, pa je izjavil, da ne more nihče zanikati inflacije. Kakšna je resnična rast cen? Stvarni privatni ekonomisti računajo, da bo v letošnjem letu dosegla okoli 30%. Zato sindikati že zahtevajo povišice plač v višini od 25% do 33%, in še s pogojem, da se v primeru večje inflacije odprejo nova pogajanja pred koncem leta. Teorija trdi, da je v takem primeru potrebna „zamrznitev" ekonomije. Nujno je, da znižamo državni deficit. Vlada pa dela ravno obratno: ponovno išče sredstev kjerkoli, le da ima kaj v blagajni, in razsipa sredstva po mili volji. Mimo in preko proračuna se sučejo ogromne vsote. Te dni je bilo objavljeno, da je 36.000 milijonov pesov (skoraj 10.000 milijonov dolarjev) s katerimi vlada razpolaga brez vsakršne kontrole. Ta sredstva lahko namenja za javna dela, jih razdeli med province, ali pa nameni upravičenim ali dvomljivim subvencijam. Teža opozicije. Vendar, preko finančnega vprašanja, v primeri zakona o davku ne čeke, s katerim grozi opozicija, vlado bolj kot izguba kakih 10.000 milijonov pesov skrbi, da se kažejo razpoke v lastnih vrstah, zlasti v poslanski zbornici. Opozicija, pa čeprav razprta, v tem vprašanju uveljavlja svojo večino, posledica vladnega poraza na lanskih volitvah. A to je tudi edini uspeh opozicije. V vsem ostalem predstavlja kaotičen zmes skupin, katerih glavna skrb so kandidatna mesta na ključnih volitvah prihodnjega leta. SLOVENCI V ARGENTINI SLOVENSI DOM, CARAPACHAY FOLKLORNA SKUPINA PRISTAVA Praznik ob 20-letnici 50 let delovanja Slovenski dom Carapachay, društvo, ki povezuje vse slovenske rojake, predvojne in povojne priseljence, v severnem delu predmestja Velikega Buenos Airesa, praznuje 50 let obstoja. Je eden od manjših slovenskih krajevnih domov, ki se nahajajo v Argentini. Ker je število članov manjše, pade na njih večja teža in žrtvovanje za vzdrževanje ustanove, potrebna je večja povezava in odgovornost. Pred 50 leti so se vršili slovenski šolski tečaji za otroke na raznih krajih, kjer so bila večja slovenska središča in tudi v krajih, kjer so bile družine strnjeno naseljene. Pouk je potekal kar v privatnih stanovanjih, kot v Villa Tesei, San Miguel, San Fernando in drugod. Tako je nastal tudi šolski tečaj v Carapachayu, kjer je bilo 17 šoloobveznih otrok in jih mnogi starši niso mogli pošiljati v bližnjo Florido. Tam je bilo slovensko središče in je šola že delovala. Ta nova šola je dobila prostor v krajevni kapeli, kjer je slovenska družina opravljala mesto oskrbnika in cerkovnika. V tej kapeli so se vršile občasno svete maše v slovenskem jeziku in tudi razni prosvetni sestanki. Želja staršev pa je bila, da bi se osamosvojili. Iz nič se je zbral denar in na javni dražbi so kupili zemljišče blizu kraja, kjer je živelo večje število slovenskih družin. Zgradila se je soba in drugo leto je bila šola v lastnih prostorih. Vodil jo je Aleksander Pirc. Iz te skromne šole je nastal nato Slovenski dom Carapachay. ,,Iz nič ste naredili ta dom, saj tudi sami niste imeli ničesar. Proste ure, sebi tako potrebnega počitka, ste vložili v ta dom. Skromen zaslužek, tako potreben za prehrano, ste odtrgali in vložili v delo pri domu, vse iz ljubezni do vaših otrok in ljubezni do vere in naroda. Ohranite ga v korist vam, vašim otrokom in potomcem do skrajnih mej časa". Te besede je izrekel msgr. Anton Orehar na obletnici doma, nekaj mesecev pred smrtjo. Tudi v tem domu je delček argentinskega čudeža, priznanega doma in v svetu. Ta ni padel z neba. Do sedaj še nihče ni vprašal, kakšna je cena tega čudeža, koliko je neprespanih noči, prevoženih kilometrov, vaj in nastopov, koliko izdanih knjig, revij, časopisov in brošur, koliko truda pri gradnji in vzdrževanju domov, koliko ur vloženih v slovenske šole in še, in še. Ni denarja, ki bi poplačal ves ta trud. Plačilo je le osebno zadovoljstvo in zadoščenje, ki ga čuti vsak, ki je prispeval k temu čudežu. Realnost pa je, da čudeža ni, le božja milost, ki je navdihovala in še danes navdihuje pridne, domoljubne in upanja polne ljudi. V nedeljo 2. maja bo slovesno praznovanje te obletnice s celodnevnim sporedom, med katerim je tudi veseloigra ,,Politikant" in likovna razstava slik krajevnih ustvarjal- cev. V tisku je tudi spominska brošura, ki bo izšla za ta jubilej. Rojake in prijatelje našega doma že sedaj opozarjamo in vabimo na zlati jubilej, posebno tiste, ki živijo v tem delu, katerim je bil dom namenjen. Ivan Žnidar V soboto 12. decembra se je na Pristavi v Catelarju razvijala XX. veselica narodnih plesov. Z njo je krajevna folklorna skupina njih živahnost pa je prevzela publiko, ki je občudovala gibčnost nastopajočih. Za močnim aplavzom, ki je poslovil praznovala tudi dvajset let rednega delovanja. Veliko stvari se je spremenilo v tem času. Tudi člani skupine so se v celoti zamenjali. A navdušenje je isto, predanost narodnim izročilom ne pojenja. Treba je bilo torej proslaviti obletnico na vreden način. Obsežen program je bil razdeljen na dva dela. Kot prva skupina so se predstavili Danci, ki so vzbudili pozornost s slikovitimi nošami in zaplesali razne plese danskih pokrajin. Po toplem aplavzu so se predstavili Irci iz skupine ,,Eire". Ti niso predstavi- ukrajinsko skupino, se je predstavila argentinska folklorna skupina ,,Compah^a de danzas argentinas", ki je s tango plesi zaključila prvi del programa. Vrstili so se Entreverados, Racing club, Malajunta, Cumparsita in Tanguera. Nastop že priznane skupine je žel odobravanje publike. Drugi del programa je otvorila folklorna skupina s Pristave, ki je v belokranjskih nošah zaplesala nekaj plesov te pokrajine. Sledila je češka skupina ,,Sokol", ki je predstavila pet tradicionalnih plesov: Mist-rinska - Vrtsa devca, Po starodavno, Le- li le plesov (Hornpipe in Reel), temveč dvakrat ob njih tudi zapeli; sprva ob pesmi Slip, Jig, Jig, ki jo je mladenič spremljal z irskim avtohtonim inštrumentom; za zaključek pa Reel, živahen ples, ki so ga spretno zaplesale Irke. Sledila je folklorna skupina s Pristave, ki je predstavila argentinske plese. Vrstili so se Ranchera, Gato, Escondido in Pericon nacional. Dobro izpiljeni plesi so želi vroč aplavz publike, ki je napolnila vrt in dvorišče. Sledili so plesi ukrajinske folklorne skupine ,,Raduga". Privlačni plesi so zahtevali od plesalcev pravo telovadno spretnost; MLADCI IN MLADENKE ^ v • k I v« I v««« Srečanje na Nasi domačiji Mladina se vedno rada zabava. Zato smo se mladci in mladenke zopet zbrali, da bi še naprej izkoristili počitniški čas in se še malo bolj naklepetali. Zbrali smo se v Našem domu v San Justu 27. februarja ob devetih zjutraj. Tam sta nas čakala avtobusa, ki sta vso skupino z voditelji (Jure, Marija, Maruča, Anka, Alenka, Monika in Erik) zapeljala na kinto bi ,,Naša domačija", da preživeli lep dan. Zelo smo se razveselili, ko smo se zopet srečali po skupnem taborjenju v Tan-dilu. Srečanje s prijatelji je vedno dobrodošlo. Dan je potekal z raznimi razvedrili: nogomet, odbojka, kopanje v bazenu, razne skupne igre, pool, ping-pong, itd. Vmes smo seveda tudi kosili. In kakšno kosilo! Pizza! Odlična.(Hvala Stanko, Magda in pomočniki!). Za posladek pa sladoled, ki se vedno prileže, naj bo vroče ali ne. Potem so pa nas voditelji presenetili z videom o potovanju v Tan-dil. Sledila je malica, pogovor s prijatelji in zaključek z molitvijo v zahvalo za preživet sončen dan in za številno prisotnost skupine. tochova hospudka, Kozulenka in Krajcipol-ka. Čehe je publika nagradila z močnim aplavzom, na kar so Pristavčani spet stopili na oder, to pot, da bi zaplesali tango. Vrstili so se El equinazo, El choclo, Corra-les viejos in La cumparsita. Predzadnjo točko so predstavili člani skupine ,,Com-pah^a de danzas argentinas", ki so v slikovitih oblekah predstavili znane živahne plese s severa Argentine. Prvemu, Bailes de carnaval, so sledili še štirje: Bailecito, Taki-ari Cueca in pa Carnavalito. Kot je pripadalo, je moral biti zaključek slovenski. Domača folklorna skupina, oblečena v gorenjske narodne noše, je predstavila skupek narodnih plesov, tistih, ki so našim ljudem najbolj pri srcu. Ob mizah ali stoje je publika uživala res pestro in barvito predstavo. A ne le plese, temveč tudi čevapčiče, kislo zelje, golaž, pecivo in druge dobrote, ki so bile na razpolago. Ob nepozabnem večeru, čestitamo folklorni skupini za uspešno izvedeno prireditev, in ob dvajsetletnici želimo še mnoga leta ohranjanja slovenske kulturne dediščine! JMR Ob osmih zvečer smo se vrnili v Naš dom, kjer so nas že čakali domači. Odšli smo zadovoljni in z upanjem na novo srečanje. V imenu mladcev in mladenk se zahvaljujem vsem voditeljem za njihov čas in dobro razpoloženje. Upam, da bom lahko tudi jaz postal njihov pomočnik. Adijo, mladci in mladenke! Nasvidenje! J. V. SLOVENIJA IN BUENOS AIRES Kako lep program bo! V zadnjih številkah smo že obširno poročali o praznovanju „Buenos Aires celebra" (Buenos Aires praznuje), kjer se bo v soboto 10. aprila združena slovenska skupnost predstavila pred argentinsko javnostjo. To bo naš praznik petja, plesov in tradicije. Prireditev bo na križišču Avda. de Mayo in Peru, od 16. do 20 ure. Majska avenija bo za to priložnost zaprta. Središče bo na križišču s cesto Peru. Postavljen bo velik oder in je predviden tudi manjši oder ter prostor za plese in nastope na sami aveniji. Popoldanski program bo izredno pester in je zamišljen v obliki ljudskega praznika, saj bodo trenutki, ko bo publika vključena v nastope. Prisotne bodo vse naše folklorne skupine. Danes pa bi se nekoliko ustavili ob večernem programu (začetek ob 18.45). Vseboval bo pevske točke, skupen prizor vseh nastopajočih in javno zahvalo Slovencev Argentini, ki nas je tako širokosrčno sprejela v najtežjih trenutkih našega izseljenstva. Dogajanje na odru bo brez besed povezoval mlad par s svojimi dogodivščinami, od trenutka ko se zaljubita, podoknice, življenje na vasi, odhod na vojsko in srečen konec. Predstava bo vključevala zbore, folklorne skupine in tudi nastop Slovenskega okteta. Skupaj bo nad dvesto nastopajočih. Zaključek bo veličasten in bo vseboval zahvalo Argentini, ki je vedno z odprtimi rokami sprejemala slovenske priseljence. Buenos Aires celebra Eslovenia b^tudci 1DLlenti ic- J 2D h ' Av. [k^ VDva v ■'•nj Ponovno poudarjamo, da je prireditev namenjena predvsem argentinski publiki. Povabimo zato naše sosede, prijatelje, znance, da jim predstavimo del naše kulture in naših tradicij. Prav tako prosimo vsakogar, ki ima kak stik z lokalnimi mediji, da posreduje naprej informacije o tem dogodku. Saj bo res pravi praznik slovenstva v osrčju Buenos Aires. DRUŽINA IN DRUŽBA Kot račun v banki Pred nekaj dnevi sem od nekod dobila zanimivo razmišljanje o starosti, z zelo lepimi slikami zraven. Med drugim se mi je zelo lepa zdela tudi tale misel: „Starost je kot račun na banki, iz njega jemlješ, kolikor potrebuješ." Več let ko imaš, bolj si bogat. Ne z denarjem, pač pa z izkušnjami in te so zelo dragocene. Poznam ljudi, kar nekaj takih, ki vedno znova stokajo, kako grda je starost, ker ne zmorejo več toliko, kot so zmogli pred leti. Če bi razmišljali drugače, bi morda lahko rekli, kako lepa je lahko tudi starost, kljub nadlogam, ki jih je vsako leto več. Zdaj se pripravljamo na velikonočne praznike. Upam, da glavne priprave niso v pirhih, poticah in šunki. Pravzaprav bi bilo lepo, če bi znali celo leto živeti z zavestjo velikonočne skrivnosti. Morda bi nam to pomagalo, da bi življenje bolj jemali kot vrednoto, z vsem kar smo doživeli in kar doživljamo in bi znali iz tega „računa na banki" vedno znova jemati, kar potrebujemo. To so moje velikonočne želje vsem Metka Klevišar G. JOŽE RAZMIŠLJA Trpljenje Kako prijetno bi bilo, če te besede ne bi bilo v slovarju, in še bolj bi nas veselilo, če ne bi bilo treba prenašati trpljenja v našem življenju. Pa se temu ne moremo izogniti, nihče in nikjer. Če bi imeli vsega v izobilju in bi si mogli kupiti življenja, bi tega ne bilo brez trpljenja. Zato je prav, tudi koristno o tem spregovoriti, premisliti in pravilno gledati nanj. Dve tretjini našega življenja na tem svetu je trpljenje različnih načinov. Povzročamo si ga sami, sebi in drugim, pa tudi oni nam. V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh, je rečeno že na prvih straneh svetega pisma v Stari zavezi. In to je resnica najvišjega reda. Že otrok prijoka na svet. In to se mu ponavlja do smrti, ki je sama, po človeško gledano, najhujše dejanje človekovega življenja na tem svetu. Jezusovo glavno delo odrešenja pa je bilo Njegovo trpljenje in smrt na križu. Ni glavno to, da je trpljenje kazen za greh. Več kot to je v trpljenju naša podobnost Odrešeniku. Nismo vsi podobni Simonu iz Cirene, da bi nosili križ svoj in drugih. Je pa potrebno, da sprejmemo trpljenje, kot je to storil Jezus. On za nas, mi pa za sebe in za druge. Tako so trpeli vsi, ki so prišli v nebeško slavo samo preko trpljenja. Prvi je prav gotovo Kristus in za njim in po Njegovem zgledu vsi, ki so Ga v tem posnemali. Med njimi je tudi škof Gregorij Rožman, domobranci in vsi, ki so v trpljenju dali svoje življenje za domovino. In teh seveda ni malo. Ne samo to, da so oni že prejeli plačilo. Bog je po njih in zaradi njih bogato blagoslovil Slovenijo in ji dal mesto med mnogimi in večjimi, kot je ona. Veliko je bilo trpljenja, pa je bila tudi velika božja dobrota in ljubezen. Tudi mi, čeprav ne živimo v deželi pod Triglavom, smo je bili deležni že tolikokrat, predvsem pa Jezusovega zasluženja v Njegovem trpljenju. V našem trpljenju črpamo moč iz Njegovega križa, ki nam pomaga, da ga prenašamo bolj razpoloženi. Že v Stari zavezi je bil pogled na bronasto kačo rešitev naravnega življenja, kaj nam pomeni šele pogled na križ, na katerem visi sam božji Sin. Tudi mati trpi, ko prihaja na svet novo človeško življenje. Brez trpljenja sploh ni nobenega velikega dogodka. Če hočemo biti veliki v božjih očeh, kot mnogi svetniki, se nikar ne upirajmo trpljenju. Prosimo za božjo pomoč, da bi vztrajali tudi v trpljenju do konca. Abeceda mineralov - osebna izkaznica magnezija Magnezij je potreben za normalno strukturo kosti, deluje protistresno in vpliva na delovanje encimov, ki skrbijo z biokemične reakcije v organizmu. Nekateri ga imenujejo balzam za živce in mišice. Večina magnezija se nahaja v človeških kosteh, druga polovica pa v celični tekočini oziroma v krvni plazmi. Najdemo ga tudi v skeletnih mišicah, v srčni mišici, živčnem sistemu in v jetrih. Telo ga vsrka v tankem črevesu, vendar manj kot polovico. MAGNEZIJ JE ODLIČEN ANTIOKSIDANT Magnezij omogoča več kot 300 različnih življenjsko pomembnih funkcij v organizmu. Uravnava celotni živčni in mišični sistem in omogoča prevajanje impulzov po živčnih vlaknih. Brez njega ni mogoča presnova ogljikovih hidratov, beljakovin (proteinas) in maščob. Preventivno deluje proti srčnemu infarktu, saj znižuje količino maščob v krvi, preprečuje tvorjenje ledvičnih kamnov, pospešuje regeneracijo jeter in je odličen antioksidant. KDAJ GA POTREBUJEMO VEČ Potrebe po magneziju se povečajo v nosečnosti in med dojenjem, pa tudi takrat, ko ga telo izloča preveč, na pr., ko jemljemo diuretike, nekatere vrste antibiotikov ali zdravila za zdravljenje raka. Več ga porabimo tudi, če se intenzivno ukvarjamo s športom, saj obremenitev mišic zahteva boljšo oskrbo z magnezijem, hkrati pa ga izgubljamo tudi s potenjem. Premalo magnezija imajo navadno ljudje, ki spijejo veliko gaziranih pijač, saj te magnezij odplavljajo iz telesa. KJE GA NAJDEMO Veliko magnezija je v zeleni listnati zelenjavi, saj je magnezij tudi sestavina klorofila. Tudi sojina moka, polnozrnati kruh, ovseni kosmiči, siri, mleko in mlečni izdelki, orehi, lešniki, pražena bučna semena, kakav, rozine, krompir, banane, maline, avokado, rjavi riž in suhe marelice so vir magnezija. Ogromno ga je v sardinah, sardelah, pa tudi v piščancu in teletini, najbogatejši vir pa so suhe morske alge. ČE GA JE PREMALO Telo pomanjkanje magnezija nadomešča iz lastnih rezerv - iz kosti in jeter. Pri občutnejšem pomanjkanju magnezija, ki ga telo ne more nadomestiti, se pojavijo mišični krči, slabost, glavoboli, nemir, pomanjkanje teka, nenadna utrujenost, nespečnost, apatija, zaprtost, motnje v delovanju srca, motnje spomina in koncentracije, opazimo pa lahko tudi krhke in lomljive nohte. Pomanjkanje magnezija spremljajo tudi motnje v presnovi kalcija in kalija. Najboljša za zagotavljanje zadostne količine tega minerala je uravnotežena prehrana, lahko pa uporabljamo tudi prehranske dodatke v obliki šumečih tablet, s katerimi v telo vnesemo več magnezija in si s tem zagotovimo tudi boljše počutje. Prireditve v letu 2010 Na prvi letošnji seji Medorganizacijskega sveta so prisotni predsedniki in delegati potrdili program prireditev naše skupnosti za letošnje leto. Tukaj ga objavljamo v vednost vseh rojakov, da bodo lahko pravočasno predvideli udeležbo na raznih srečanjih po Domovih. V prihodnji številki pa bomo objavili še prireditve Društva Slovencev v Mendozi v letu 2010. 4. 4. 9/10. 4. 11. 4. 17. 4. 18. 4. 24. 4. 25. 4. 1. 5. 2. 5. 8. 5. 9. 5. 16. 5. 21. 5. 25. 5. 29. 5. 30. 5. 6. 6. praznovanje ob Plaza de Velika noč Slovensko Mayo Članska večerja v Slomškovem domu Koncert Slovenskega okteta v San Martinu Občni zbor na Pristavi -/- Koncert Slovenskega okteta v San Justu Koncert Andreja Šifrerja na Pristavi Občni zbor Zedinjene Slovenije -/- MTO Skupni mladinski športni dan v Slovenski vasi —/— Koncert Andreja Šifrerja v San Justu 50. Obletnica v Carapachayu Aleksander Mežek v San Martinu Romanje v Lujan 50. Obletnica v San Martinu in 55. SLOVENSKI DAN Aleksander Mežek v San Martinu za Mladino Zvezni športni dan na Pristavi Rifa v Našem domu —/— Mladinski ples v^ Slomškovem domu Žegnanje v Slovenski hiši Spominska proslava žrtev vojne in revo- 13. 6. 20. 6. 26. 6. 27. 6. 3. 7. 4. 7. 9. 7. 10. 7. 11. 18. 1. 7. 14. 8 15. 8 16. 8 21. 8 22. 8 29. 8 5. 9. 12. 9 18. 9. 19. 9. 25. 9. 26. 9. 2. 10. 3. 10. 10. 10 16. 10 17. 10 29/31. 31. 10 6. 11. 7. 11. 13. 11 19./21. 20. 11 21. 11 27. 11 5. 12. 8. 12. 19. 12 24. 12 31. 12 Procesija sv. Rešnjega Telesa Očetovski dan Praznik slovenske državnosti Krajevne Domobranske, ali po dogovoru Igra v Slomškovem domu Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju —/— Koline v Hladnikovem domu Srečanje folklornih skupin v Našem domu v San Justu Ponovitev igre v Slomškovem domu Mladinski dan v San Martinu Prijateljski asado za Madagaskar v Našem domu v San Justo 58. Obletnica Hladnikovega doma Ob taktu barv VIII v San Martinu Mladinski dan v Slomškovem domu Pevsko-glasbeni večer Romanje v Lourdes Mladinski izlet Zabavni večer na Pristavi Obletnica Rožmanovega doma Mladinski dan v Carapachayu Dan Zveze slovenskih mater in žena —I — Sv. maša za Rupnika, Hacina in sodelavce Srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca —/— Mladinski dan v Našem domu v San Justo Septemberfest v San Martinu 49. Obletnica Slomškovega doma Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku Mladinski dan v Slovenski vasi Tombola v San Martinu Mladinski dan na Pristavi —/— 34. Obletnica pri Svetogorski Mariji 54. obletnica v Našega doma v San Justu 50-letnica SSTRMB Materinski dan 10. Duhovne vaje za žene 43. Obletnica na Pristavi Šolski izlet Zvezni mladinski dan v Slomškovem domu Zaključek SSTRMB 11. Duhovne vaje može Članska večerja v San Justu Nedelja Kristusa Kralja in sveta birma Veselica narodnih plesov na Slovenski pristavi Sveta maša in kosilo v Rožmanovem domu —I— Občni zbor SFZISDO Prvo sveto obhajilo Duhovna obnova za žene in može —I— Božični koncert v San Martinu Božična polnočnica Silvestrovanja OPOZORILO: na dan obletnic krajevnih slovenskih domov, domobranske proslave, državnega praznika, žegnanja in misijonske tombole NE SME BITI DRUGIH PRIREDITEV BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE GOSPODOVEGA VSTAJENJA ŽELI VSEM ROJAKOM ZEDINJENA SLOVENIJA # Za letošnjo Veliko noč, želimo vsem veselja in radosti z blagoslovom Vstalega! Zveza .slovenskih mater in žena SLOVENSKI DOM CARAPACHAY želi vsem rojakom blagoslovliene velikonočne praznike SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU želi vsem rojakom v tujini in domovini blagoslovliene praznike Kristusovega vstaienia Društvo Slovenska Pristava želi vsem članom, prijateljem in znancem blagoslovliene velikonočne praznike Kristus je vstal, aleluja! Zarja velikonočnega jutra nas združuje v veselju vstalega Kristusa. Vesele praznike! SLOMŠKOV DOM ter vas pričakuje k velikonočni sv. maši, po kateri bo skupni zajtrk. Jezus Kristus je vstal od mrtvih, vstali bomo tudi mi! Vera v to resnico je podlaga našemu upanju in pogumnemu pričakovanju prihodnosti. To želimo vsem rojakom v Argentini! DUŠNOPASTIRSKA PISARNA ODBOR ZA SLOVENSKO HIŠO DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO VINCENCIJEVA KONFERENCA Vsem Slovencem v Argentini in po svetu želimo blagoslovljene velikonočne praznike Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča Mladini ter vsem rojakom želita vesele in blagoslovljene velikonočne praznike Mladinski organizaciji SDO-SFZ ROJAKOM TU IN PO SVETU ŽELI BLAGOSLOVLJENO VELIKO NO» Društvo Slovenska vas Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vsem Slovencem po svetu in v domovini! Bog daj, da bi bil Vstali Zveličar večni simbol svobodnega naroda! Slovenska demokratska stranka Odbor SDS Argentina VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE V BUENOS ATRFSU ŽELI VSEM SLOVENCEM V ARGENTINI VESETE VETIKONOrNE PRAZNIKE „ Ne bojte se! Jezusa iščete, Nazarečana. Ni ga tukaj. Vstal je, kakor je napovedal." Veselo Veliko noč zeli vsem Slovencem tDf"igöri1"i Usnjeni čevlji in suknje Local Florida: Florida 146 Local Monserrat: San Jose 416 Local Palermo: Gallo esq. Güemes Buenos Aires - Argentina E-mail: briganti@ciudad.com.ar / www.briganti.com.ar Vesele velikonočne praznike želi dr. Katica Cukjati advokatinja civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapuščinske in nepremičninske razprave Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 4652-5638 Ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure Slovenski srednješolski tečaj Ravn. Marka Bajuka ^uenO^^^ želi vsem Slovencem v Argentini, Sloveniji, zamejstvu in po svetu doživete praznike Gospodovega vstajenja Luvik S.A. (brata Klemenčič) Trgovina z jestvinami na debelo želi blagoslovljene velikonočne praznike Tel.: 4660-2363/0598 Blagoslovljene velikonočne praznike vam želi Tiskarna Vilko d. z o. z. Tisk kakovostnih brošur, vizitk, map. Grafično oblikovanje Novi naslov: California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires Tel.: 4301-5040 - info@vilko.com.ar - www.vilko.com.ar Vesele velikonočne praznike želi Slovenska kulturna akcija vsem Slovencem v Argentini, domovini in po svetu. Veselo pojejo zvonovi, veliko noč naznanjajo, odrešeni so vsi narodi, ki Jezusa sprejeli so. Vsem rojakom želi vesele in blagoslovljene velikonočne praznike Florida 138 Corrientes 460 Buenos Aires - Argentina Vesele in blagoslovljenje velikonočne praznike želi vsem rojakom GABER MADERAS S.A. de Marjan Petkovsek Av. Churruca 9862 - Loma Hermosa Pcia. de Buenos Aires - E-mail: gabermaderas@arnet.com.ar Tel.: 4769-0159 - Tel./Fax: 4769-9756 Blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja zeli vsem rojakom Pödernera Bimnai Äi^ci r«l JiU.H74 [mlalivD:] Fnx: 4 4:-mail: l-Ecnica cl c mcc^lecni cac-l emc c .cd m. a r Blagoslovljene praznike Gospodovega vstajenja žele vsem rojakom INDUSTRIJSKO METALURGICNO PODJETJE IN MONTIRANJE STROJEV Diagonal 160 N° 5776/82 Villa Ballester Tel. 4769-1653 - Fax: 4769-0581 E-mail: antonio@podrzaj.com.ar - www.podrzaj.com.ar Blagoslovljene velikonočne praznike v 1 • • želijo vsem Slovencem po svetu in domovini P JI in sinovi Izdelava kuhinjskih oprem Boulogne Sur Mer 292 - Tablada Tel./Fax: 4454-9329 / 4655-4070 E-mail: pregeljamoblamientos@yahoo.com.ar Vesele velikonočne praznike vam zeli Tel./fax: 4623.2932 / 4623-4936 semele@uolsinectis.com.ar Blagoslovljene velikonočne praznike vam zeli Av. Del Libertador 2979 CP (1744) — Moreno. Prov. Buenos Aires Tel (0237) 468 8640 / 468 8731 e-mail: liplacsa@uolsinectis.com.ar www.liplac.com.ar Rojakom v Argentini in po svetu želi blagoslovljeno Veliko noč! S PUERTAS YVENTANAS Srečne in blagoslovljene velikonočne praznike Mi FRANCI RESNIK Zinguer^a standard y a medida - Impermeabilizaciones - Reparacion de techos Los Fortines 260 - (1607) Villa Adelina - Pcia. Bs. As. - Tel./Fax: 4763-0970 - Cel.: 15-4404-9406 - franciresnik@hotmail.com A TURISMO BLED j*! želi vsem rojakom veselo Veliko noč Hipolito Yrigoyen 2682, San Justo - Tel.: 4441-1265 Blagoslovljene velikonočne praznike vam želi taliGrGscrovarasa CORTE EN GUILLOTINA, CORTE LASER, PUNZONADO CNC Y PLEGADO DE CHAPAS Juan s. Bach 3818 B1765KKR Isidro Casanova Tel.: 4694-6655 Fax: 4694-6677 Želi vsem srečne ter blagoslovljene velikonočne praznike JAKOSS E-mail: tallerjakos@speedy.com.ar Ramos Mej^a - Buenos Aires, Argentina Vesele velikonočne praznike vam želi MARJANA POZNIČ odvetnica - prevajalka Lavalle 1290 — 4/402, Buenos Aires - Tel: (011) 4382-1148 15-4088 5844 - e-mail: mpoznic@fibertel.com.ar Blagoslovljene velikonočne praznike Vam zeli CONSULTORES ASOCIADOS Ing. Agr. Andres Kocmur Consultora integral y direccion tecnica de empresas de saneamiento ambiental y control de plagas urbanas e industriales Carlos Calvo 2145 — 12° Piso "F" - (1230) Capital Federal Tel/Fax: (011) 4941-5777 - akocmur@ckc.com.ar Blagoslovljene velikonočne praznike v v • »I vosči vsem rojakom BAJDA s.r.i. parketi Ob teh praznikih se tudi spominjamo našega ustanovitelja, pok. Pavleta Bajda www.bajda.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kočar ABOGADA zeli vesele velikonočne praznike Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil -Jubilaciones - Pensiones - Reajustes Recalculo de jubilaciones y pensiones, para verificar su correcta liquidacion Ricchieri 67 - 3° H - (1704) Ramos Mej^a Tel.: 4656-4039 / Cel.: 15-6447-9683 / ferrarasanac_te@yahoo.com.ar Veselo veliko noč! Fabricacion de biofertilizantes para la agricultura CKC LABORATORIOS CKC ARGENTINA S.A Adm. de ventas: Carlos Calvo 2145 - 12° Piso "F" / C1230AAG, Ciudad de Buenos Aire Tel/Fax: (011) 4941-5777 (Lineas rotativas) / e-mail: ckc@ckc.com.ar / www.ckc.com.ar Planta Industrial: Parque de innovacion tecnologica, INTA, Castelar ypl p 7 r>hptr>n Vesele velikonočne praznike Vam zeli inž. Tone Kastelic Cel.: 15-6507-5549 / Tel./Fax: 4753-5596 Daniel Medvescek Francisco Mugerli Muebles de Cocina / Vanitory / Interiores de placards Želi vsem rojakom blagoslovljene velikonočne nraznike! Pueyrredon 3948 - Lomas del Mirador - Telefax: 4454-0073 Cel : 155-162-5366 e-mail: kuhna flmoblflmientos@yflhoocom ar / wwwkuhna com ar Qi/ Qlr^i/aniio MO 1 D^l 1 O < FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211 R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 OSEBNE NOVICE MALI OGLASI TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordinira ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14 ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574. ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mej^a - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386 E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel 4382-1148 - 15-4088-5844-mpoznic@fibertel.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kočar. -Sucesiones - Contratos - Familia -Comercial - Laboral - Civil - Jubila-ciones - Pensiones. Martes y vier-nes de 15 a 18 hs. Ricchieri 67 3° H (1704) Ramos Mej^a. Tel.: 46564039 - Cel.: 15-6447-9683 farrerasanac_te@yahoo.com.ar Krsta Dne 27. marca je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj krščena Marjana Lucija Cop, hčerka Marka in Lučke roj. Oblak. Botra sta bila Alenka Malovrh roj. Čop in Toni Oblak. Krstil jo je g. Franci Cukjati. V nedeljo, 28. marca je bil v slovenski cerkvi Marije Pomagaj krščen Ben-jam^n Boštjan Kocmur, sin Janeza Ignacija in Helene roj. Košir. Botra sta bila Gabrijel Košir in Marjana Delgado roj. Kocmur. Krstil je delegat dr. Jure Rode, Družinama čestitamo in želimo srečo! Poroka Dne 19. decembra 2009 sta se v cerkvi Lorets-ke Marije v Cordobi poročila Mariana G. Friedrich in letalski poročnik Martin A. Urbančič. Za priči sta bila nevestina starša Blanca Ca-jal Friedrich in Juan Enrique Friedrich ter ženinova starša Marija Urbančič roj. Kopač ter Božo Urbančič. Novoporočencema želimo mnogo sreče! poravnajte naroCnino! OBVESTILA NEDELJA, 4. aprila: Velika noč PETEK, 9. aprila: Razstava arh. Viktorja Sulčiča, ob 19. uri v Centro Cultural Recoleta. SOBOTA, 10. aprila: Bicentenario na Av. de Mayo in Peru od 16. do 20 ure. NEDELJA, 11. aprila: Ne bo Misijonske veletombole Članska večerja v Slomškovem domu. četrtek, 15. aprila: ZSMŽ San Mart^n vabi na mesečni sestanek v domu ob 16. uri. Govoril bo dr. Jure Rode: ,,Biti kristijan danes". Vsi lepo vabljeni, tudi možje! SOBOTA, 17. aprila: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. ČETRTEK, 22. aprila: Z.S.M.Ž. bo imela svoj redni občni zbor ob 15. uri v Slovenski hiši. Lepo vabljeni! NEDELJA, 18. aprila: Občni zbor na Pristavi Koncert Slovenskega okteta, ob 11.30 uri v Našem domu San Justo. SOBOTA, 24. aprila: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. Koncert Andreja Šifrerja, ob 21.30 uri na Slovenski Pristavi. NEDELJA, 25. aprila: Občni zbor Zedinjene Slovenije po sv. maši v Slovenski hiši. Samomorilski napadalki v Moskvi ubili 38 ljudi Na podzemni železnici v Moskvi sta v ponedejek prav v času prometne konice odjeknili eksploziji, ki sta terjali 38 smrtnih žrtev, prek 60 ljudi je ranjenih. Napada naj bi bila delo samomorilskih napadalk, domnevno s Kavkaza. Najvišji ruski predstavniki so napovedali nadaljevanje boja proti terorizmu, dejanje pa so obsodili številni svetovni državniki. Prvi napad na postaji podzemne železnice Lubjanka, ki leži prav pod sedežem ruske obveščevalne službe FSB, nekdanjega zloglasnega KGB, se je zgodil nekaj minut pred osmo zjutraj, čez 45 minut pa mu je sledil še drugi na postaji Park kulturi. Večino žrtev je terjal prvi napad, mrtvi so bili tako v vagonu, kjer se je razstrelila napadalka, kot na peronu, medtem ko je bilo v drugem napadu 12 mrtvih. Med ranjenimi imajo nekateri hude poškodbe in se zdravijo v moskovskih bolnišnicah. Po podatkih ruskih oblasti med žrtvami ni otrok. Po navedbah FSB sta bombe sprožili samomorilski napadalki, ki sta imeli eksploziv za pasom. Kot je dejal vodja FSB Aleksander Bortnikov, so za napada najverjetneje odgovorne teroristične skupine s Severnega Kavkaza. Preiskovalci so kasneje na postaji Park kulturi našli še en pas z eksplozivom. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je zaradi napadov ukazal poostritev varnostnih ukrepov na vseh sredstvih javnega prevoza v Rusiji, obenem pa je napovedal nadaljevanje boja proti terorizmu. ,,Akcije proti teroristom bomo nadaljevali brezkompromisno in do konca," je dejal Medvedjev. Ruski premier Vladimir Putin, ki se zaradi napada predčasno vrnil z obiska v Krasnojarsku v Sibiriji, pa je dejal, da bodo „teroriste", ki so odgovorni za napade „našli in uničili". „Prepričan sem, da bodo pristojni organi naredili vse, da bodo kriminalce našli in kaznovali," je dejal. Moskovski župan Jurij Lužkov je sporočil, da bo v ruski prestolnici v torek dan žalovanja za žrtvami napadov. Ruske oblasti so Rdečo linijo podzemne železnice, na kateri sta obe postaji, kjer sta bila napada, zaprle, nekatere druge linije metroja, ki ga v Moskvi vsak dan uporablja prek osem milijonov ljudi, pa so delovale. Ruske oblasti so pred leti poostrile varnostne ukrepe na podzemni železnici v ruski prestolnici, ki je februarja 2004 že bila tarča napada. Odtlej sicer napadov na podzemni železnici niso zabeležili. Številni svetovni državniki so napada obsodili ter poudarili, da za terorizem ni opravičila. Napad na podzemni železnici v Moskvi je obsodilo tudi slovensko zunanje ministrstvo, ki je izrazilo sožalje svojcem žrtev in ruskim oblastem. Po podatkih, s katerimi zaenkrat razpolagajo na MZZ, med žrtvami napadov v Moskvi ni slovenskih državljanov. SLOVENCI IN ©PORT VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 30. marca 2010 1 EVRO 239,6 SIT 1 EVRO 1,35 US dolar 1 EVRO 1,38 KAD dolar 1 EVRO 5,22 ARG peso UPOKOJITEV LJUBLJANA - Pred začetkom svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju v Torinu je z odločitvijo o koncu tekmovalne poti presenetil najboljši slovenski umetnostni drsalec v zadnjih letih Gregor Urbas. Ključna je bila poškodba ledvenega dela hrbtenice, ki mu je povzročala precejšnje bolečine. "Da ne bom nastopil na svetovnem prvenstvu, sem se odločil na podlagi poškodbe hrbta, ki se vleče že nekaj časa. S trenerko nisva mogla narediti niti enega normalnega treninga več. Če je bil res intenziven trening, sem potreboval dan počitka. Že celo sezono sem razmišljal o tem, da bom po zimskih olimpijskih igrah zaključil kariero in zdaj sem prišel do točke, ko se je to res uresničilo," je dejal Urbas. KOLAJNA NA DROGU Slovenski telovadec Aljaž Pegan je na svetovnem pokalu v Dohi uspešno opravil finalni nastop na drogu in osvojil bronasto kolajno. Zmagal je svetovni podprvak na drogu z lanskega prvenstva v Londonu, Nizozemec Epke Zonderland. V finalu na gredi se je predstavila tudi telovadka Teja Belak in zasedla peto mesto. Dvesto let „Slovenije" Celjska Mohorjeva družba in Dom sv. Jožefa sta v Celju pripravila slavnostno akademijo Naprej zastava slave ob200-letnici prve uporabe imena Slovenija. Slavnostni predavatelj Stane Granda je povedal, da se v pismu Janeza Nepo-muka Primica, ki ga je leta 1810 poslal Valentinu Vodniku, prvič omenja ime domovine Slovencev v slovenskem jeziku. V tisku pa se je beseda Slovenija prvič pojavila leta 1844, ko so Bleiweisove Novice objavile pesem Ivana Vesela Koseskega Slovenja presvitlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervimu, ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano. Granda je spomnil na slovenskega koroškega pesnika Urbana Jarnika, ki je imel v prvi polovici 19. stoletja izjemno veliko zaslug za utrditev pojmov kot so Slovenija, Slovenci, slovenstvo. V Ljubljani pa je bil beseda Slovenija živa v Vodnikovem krogu „Slovenci smo potrebovali 40 let, da smo slovensko oznako za slovensko zemlje prelili v politično zahtevo po lastni kulturni in poli- tični samoupravi, kar pomeni ideja združene Slovenije. Od tedaj je moralo preteči še skoraj poldrugo stoletje, da smo prišli do lastne države. Zanjo niso bili dovolj le zreli politični načrti in volja, ki je bila potrebna za njihovo uresničitev, ampak tudi ustrezne mednarodne politične razmere, kakršne je ustvaril mednarodni zlom komunizma," je dejal Granda Granda meni, da je bila Prešernu Slovenija kot ozemlje, ki ga naseljujejo Slovenci v vsebinskem pogledu povsem jasna, in to Prešeren dokazuje v pesmi V spomin Andreja Smoleta. Po besedah Grande se moramo Slovenci za svoj obstoj in razvoj zahvalit vsem, ki so vztrajali v zvestobi slovenskemu jeziku. Posebno še tistim, ki so se aktivno borili proti potujčevanju. Poudaril je, da nas slovenska zgodovina uči, da si je za lastno kulturo, njen temelj je slovenski jezik, vselej vredno prizadevati. Treba je delovati vztrajno in s pametjo, predvsem pa z neskončno vero v vrednote, iz katerih smo se Slovenci kot celota stoletja napajali. Bo referendum o sporazumu? Vlada je pred kritično odločitvijo, ali naj razpiše referendum o meji s Hrvaško. Če bi bil referendum o potrditvi arbitražnega sporazuma s Hrvaško to nedeljo, bi za potrditev glasovalo50 odstotkov vprašanih, 30 odstotkov bi jih bilo proti, medtem ko jih 20 odstotkov ne ve, kako bi se odločili, je pokazala anketa, katere rezultate objavlja Delo. Proti bi glasovali predvsem volivci SDS. Javnost je sicer razdeljena na pol glede tega, ali je o arbitražnem sporazumu sploh treba odločati na referendumu. V zadnjem času se je zmanjšalo naklonjenih pozitivnemu glasu, saj jih je bilo januarja kar dobrih 63 odstotkov, po drugi strani pa se je povečalo število neodločenih volivcev, ki jih je bilo januarja le dobrih deset odstotkov. Predsednik SDS Janez Janša je bil kritičen do napovedi vladne koalicije, da predhodnega posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu ne bo. Kot je poudaril, referendum gotovo bo, če ne predhodni pa bo naknadni, koalicija pa za tako odločitev v presoji ustavnega sodišča ni dobila političnega argumenta, kvečjemu dodatno težavo. Vaša najboljša izbira za nakup ali prodajo nepremičnin! ORGANIZACION ESLOVENA želi vsem svojim odjemalcem blagoslovljeno Veliko noč H. Yrigoyen 2946 - (1754) San Justo - Tel.: 4651-5885 Efeirte in tilagfislüvli^fii ■i^üüüCJW^ prairiikii Jiihrvw Marfa Lucfa (Marjuci) Gabrenja Orlando Parmigiani Hišci v riajem - spciročamn dd je na razpolag ce^o lato Cele e^iir? 5 > ^ VJISincor I519BI SgnlFi Oe C^lFinuic^irlP ARU. ILLl.|fKMJ: On^rSTOTaS llhiu^iiili;: 1&s.9h.7ss4 NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI DVESTO LET IMENA Celjska Mohorjeva družba in Dom sv. Jožef sta 24. marca v Celju pripravila slavnostno akademijo Naprej zastava slave ob 200-letnici prve uporabe imena Slovenija. Slavnostni predavatelj Stane Granda je povedal, da se v pismu Janeza Nepomuka Primica, ki ga je leta 1810 poslal Valentinu Vodniku, prvič omenja ime domovine Slovencev v slovenskem jeziku. NOVA PREDSTAVNIŠTVA RS V prestolnici Brazilije je v torek, 23. marca začelo delovati slovensko veleposlaništvo. Brazilija je najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije v Latinski Ameriki. Ena izmed pomembnejših nalog veleposlaništva bo tako tudi nadaljnja promocija sodelovanja in zagotavljanje podpore slovenskemu gospodarstvu. To je zdaj tretje veleposlaništvo RS v Južni Ameriki. Vlada je sprejela sklep o odprtju konzulata v Belfastu, ki bo konzularno pokrival Severno Irsko, vodila pa ga bo častna konzulka Suzanne Hill. Prav tako je sprejela tudi sklep o odprtju konzulata v Zürichu, ki ga bo vodil častni konzul Zvonimir Petek. Pri utemeljitvi sklepov je vlada med drugim izpostavila gospodarske interese. KONČNO ODŠEL SAM Svetovalec ministra za finance Dragan Isajloviž se je odločil prekiniti sodelovanje z ministrom Francem Križa-ničem, kljub temu, da je minister zatrjeval, da ga ne namerava odsloviti. Premier Borut Pahor je bil pripravljen zamenjati finančnega ministra, če Isajlovič ne bi odšel. Po Pahorjevih besedah je Isajloviž bil deležen skrajnega nezaupanja večine poslovne skupnosti v Sloveniji. - Vendar je Isajloviž imel še drugo temno stran: bil je v skupini SDV (Služba državne varnosti) in KOS (protiobveščevalna služba jugoslovanske armade), ki je pripravila in izvedla postopke procesa JBTZ leta 1988. Ja, demokrat od nog do glave ^ + FRANCE TOMŠIČ V 73. letu starosti je umrl France Tomšič, ena pomembnih oseb v času osamosvajanja Slovenije. Bil je prvi predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice sedanje SDS, in ustanovitelj novega sindikata Neodvisnost. PO SVETU BIN LADEN GROZI Osama bin Laden v zvočnem posnetku, ki ga je objavila arabska televizijska mreža Al Džazira, ponovno grozi z maščevanjem, če bodo Združene države ubile organizatorja terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001 Kalida Šejka Mohameda. Kot je posvaril, bodo v primeru odločitve o njegovi usmrtitvi podpisale smrtno obsodbo za vsakogar, ki ga bo ujela Al Kaida. VRH EU V Bruslju je potekal vrh Evropske unije. Voditelji držav in vlad članic so na zasedanju posvečali svoj čas predvsem novi razvojni strategiji EU 2020, stanju podnebja in pripravam na vrh skupine G20, ki bo junija v kanadskem Torontu. NETANJAHU V ZDA Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po vrnitvi iz Washingtona, kjer je skušal neuspešno zgladiti spor z ZDA zaradi načrtovanih gradenj judovskih stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu, dejal, da izraelska politika do Jeruzalema ostaja nespremenjena. Izrael ne pristane na zamrznitev gradnje naselij v vzhodnem, palestinskem delu Jeruzalema, ki ga je priključil leta 1967, češ da je mesto ,,večna in nedeljiva prestolnica Izraela". ZDRAVSTVENA REFORMA Senat in predstavniški dom ameriškega kongresa sta v četrtek potrdila kompromisni predlog reforme zdravstvenega sistema. Ta nadomešča tistega, ki ga je pretekli torek podpisal predsednik ZDA Barack Obama. Pri novem predlogu gre predvsem za nekaj več denarja za reveže in upokojence. Obama bo kompromisni predlog podpisal predvidoma prihodnji teden. Obama je že dobil izraze pohvale zaradi uspeha zdravstvene reforme celo od nekdanjega kubanskega predsednika Fidela Castra, ki je povedal, da je to velika zmaga za Obamo. EVROPSKI PARLAMENT Evropski poslanci so z veliko večino podprli slovenskega kandidata Milana M. Cvikla za člana Evropskega računskega sodišča. Za je glasovalo 549 evropskih poslancev, podprli pa so tudi vseh preostalih devet kandidatov. Sicer je vloga parlamenta v postopku imenovanja članov tega sodišča je le posvetovalna. Na koncu odločitev sprejme Svet, v okviru katerega odločajo države članice. V parlamentu sta v četrtek nastopila tudi predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet in komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. Spregovorila sta o DANTE ALIGHIERI: BOŽANSKA KOMEDIJA -PEKEL Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu je kot svoje 5. izdanje v letu 1959 izdala prvi del Dantejeve Božanske komedije - Pekel v prevodu Tineta Debel-jaka in v opremi Bare Remec. Knjiga je posvečena spominu drja. Jožeta Debevca, prvega prevajalca celotne Božanske komedije v slovenščino. (...) SLOVENCI V ARGENTINI Voščilo slovenskim materam Odbor Bojevnika, društva protikomunističnih borcev je sklenil, da bo za letošnji materinski dan 25. marca njegova delegacija obiskala slovensko mater, go. Marijo Bajželj, ki je v času revolucije izgubila moža in štiri sinove, ter preko nje vsem slovenskim materam izrekla čestitke za ta dan in zahvalo za vse doprinešene žrtve. V soboto 26. marca je delegacija, ki so jo sestavljali starešina Društva Bojevnik Bogo Pregelj, njegov strokovni načelnik Radivoj Rigler in tiskovni referent Pavle Rant, obiskala go. Bajžljevo na njenem domu v kraju Los Polvorines na področju Velikega Buenos Airesa. (... ) LANUS Občni zbor Društva Slovenska vas V nedeljo 27. marca je bil v Slovenskem domu v Lanusu občni zbor Društva Slovenska vas. Ob udeležbi dveh tretjin članov ga je vodil društveni predsednik Jože Rome. (...) Pri volitvah je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik Jože Rome, podpredsednik Jože Čampa, tajnik Ludvik Šmalc, blagajnik Jože Črnak, gospodar Slavko Reven, kulturni referent Ludvik Štan-cer, knjižničar Anton Gorše. Odborniki: Stane Mehle, Jakob Sušnik, Anton Zajc in Janez Lužovec. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Lovre Jan, Jernej Kalan in Franc Vilfan, v razsodišče pa: Valentin Barle, Jože Virant in Franc Gerkman st. (...) VSAK TEDEN ENA D O M A Vida Jernava Navzgor se širi rožmarin, navzdol se nagelj vije, na okenca zagrnjena večerno sonce sije. Rdeča ruta, bel ošpet, dekle razposajeno, širok klobuk, oj fant vesel, ki si prepeva eno. Ti nageljni, ta rožmarin, ti kmetje v luči sonca, ej, takih nima celi svet, pa pojdi tja do konca. Svobodna Slovenija, 31. marca 1960 - št. 13 RESUMEN DE ESTA EDICION območju evra in spomnila, to veliko več kot le denarni in gospodarski projekt. Menila sta, da gre za velik politični dosežek evropskega združevanja, ki ga je treba braniti. Zato je po njuno nujno sprejeti mehanizem pomoči za Grčijo. DELOVNI OBISK Srbski predsednik Boris Tadič je prispel na delovni obisk v Opatijo, kjer ga je sprejel hrvaški kolega Ivo Josipovič. Kot so sporočili iz urada hrvaškega predsednika, se bosta pogovarjala o krepitvi meddržavnih odnosov. Poleg srbske zamere zaradi hrvaškega priznanja neodvisnosti Kosova odnose med Zagrebom in Beogradom obremenjujejo tudi posledice razpada Jugoslavije in kasnejše vojne. Gre za nerešena vprašanja, ki zadevajo iskanje pogrešanih oseb, vračanje beguncev in kulturne dediščine ter vprašanje meje, tako kot tudi medsebojni tožbi za genocid, ki sta ju državi vložili na haaškem sodišču. DOMINGO DE RESURRECCIÖN Con este numero transitamos la Semana Santa, una de las mas importantes celebraciones cristianas que celebra los misterios santos: la pasion, muerte y resurreccion del Senor. Misterios, que podemos reflexionar a traves de la oracion del rosario o con la lectura de la Biblia, para el domingo de resurreccion celebrar y revivir la entrega de Cristo por amor a nosotros. Asistamos en familia a los oficios y ceremonias propias de la Semana Santa y no nos quedemos en la superficialidad de los huevos de chocolate. jFelices Pascuas de Resurreccion!, es el deseo de todos quienes hacemos el semanario Eslovenia Libre, a nuestros queridos lectores y amigos. MARTIR DE LA FE La Santa Sede acaba de reconocer, que la muerte del estudiante Lojze Grozde (27/5/1923- 1/1/1943) a comien-zos de 1943 fue un martirio, debido a su fe catolica. El proceso de beatificacion comenzo en 1992 y concluyo con exito en 2003, cuando se recogieron todos los documentos para demostrar la muerte de un martir. El material fue presentado a la Congregacion para los asuntos de los santos en Roma y esta los examino para determinar la exactitud de las pruebas. La evidencia presentada muestra claramente que murio a causa del odio de la fe catolica. Cuando quiso visitar a la familia para el ano nuevo de 1943, en el camino, una patrulla de partisanos comenzo a interrogarlo. Le encontraron un misal, un libro religioso y otro sobre la virgen de Fatima. En Grozde buscaban a un informante de guerra, as^ que continuaron con el interrogatorio. El 23 de febrero del mismo ano se revelo parte de lo sucedido con el estudiante; su cuerpo fue hallado en el bosque con huellas de terribles torturas. (Pag. 2) CARAPACHAY - 50 ANOS El centro esloveno de Carapachay, que alberga a los eslovenos que llegaron al pa^s antes y despues de la guerra, alcanzara su aniversario nro. 50 en este 2010. Hace 50 anos hab^a cursos de idioma esloveno en las zonas donde viv^an varias familias eslovenas. As^, se llego a tener un curso para los 17 ninos en Carapachay, cuyos padres no pod^an enviarlos al curso que funcionaba en Florida. Esta nueva escuela consiguio un lugar en la capilla, donde tambien hubo misas en idioma esloveno. Pero el deseo de los padres fue el de conseguir un lugar propio. Reunieron fondos y lograron comprar un terreno que quedaba cerca de donde viv^a un gran numero de familias eslovenas. A los dos anos, la escuela, con su director Aleksander Pirc, ya ten^a un lugar. Este centro esloveno forma parte del "milagro esloveno-argentino". Pero no cayo del cielo. Hubo que trabajar arduamente y sacrificar tiempo y recursos. No hay valor alguno que pueda pagar todo el trabajo realizado. La paga, para cada uno de los que ayudaron a crear y mantener el centro, es la satisfaccion personal por contribuir. El domingo 2 de mayo es la cita para celebrar los 50 anos de vida del centro esloveno de Carapachay. Quedan todos invitados. (Pag. 3) CALENDARIO DE ACTIVIDADES En este doble numero se publican las principales actividades que los diferentes centros eslovenos realizaran a lo largo del 2010. As^ que, tome su agenda personal y comience a incluir las fechas importantes de la colectivi-dad eslovena en el gran Buenos Aires, para reservarse el d^a con anticipacion y poder asistir a los aniversarios, almuerzos, cenas y demas festividades. (Pag. 4) AGENDA El sabado 10 de abril, de 16 a 20 horas, los esperamos a todos en Av. de Mayo y Peru para celebrar a Eslovenia. Habra delicias culinarias, artesan^as, souvenirs, musica y baile de diversas regiones eslovenas. No se pierdan la posibilidad de vivir y sentir la cultura milenaria de Eslovenia. Organiza el gobierno de la ciudad de Buenos Aires. FE DE ERRATAS En el anterior numero se publico erroneamente la diferencia horaria con Eslovenia cuando esta realice el cambio al horario de verano. A partir del domingo 28 de marzo y hasta octubre, habra que sumar cinco horas a la Argentina. Sepan disculpar. SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Vladimir Kos, Tilka Močnik, Ivan Žnidar, Jože Martin Rožanec, Javier Vazquez Klemen in Pavel Brula. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires - Argentina / Tel.: (5411) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar Zveza Slovenskih Mater in Žena nudi vsem rojakom in argentinskim prijateljem 2. izdajo knjige ,MANOJO DE NOMEOLVIDES" Cena: $ 50.- Dobiček je namenjen za dobrodelne namene Z.S.M.Ž. * * El tesoro verde de Europa Buenos Aires celebra Eslovenia Veni a diafrutar de su cultura milerfaria Säbado 10 de abriM6 a 20 h I Av. de Mayo y Peru fflü Buenos Aires 16-m ijf IH L Jijöd Jaz sem Vstajenje in Življenje. Kdor vame veruje bo živel, tudi če umrje. Jn. 11,25 Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 25. februarja v 59. letu starosti zapustil naš dragi sin, oče, brat, stric, nečak in bratranec, gospod Janko Zakrajšek Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili tolažilno sožalje in nas spremljali pri molitvi in darovanju sv. maš. Vsem Bog povrni! Žalujoči: mama Marica otroci: Karolina, Matjaž in Aleks, bratje in sestre, ter ostalo sorodstvo. Buenos Aires, Cordoba, Neuquen, El Calafate, Cinco Saltos, Nyon, Toronto, Slovenija, Akamasoa Usmiljeni Jezus vate zaupam Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je v nedeljo 21. marca, v 84. letu starosti, po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, praded, brat in stric, gospod MARTIN KELC Zahvaljujemo se vsem , ki ste zanj molili in nas spremljali v tem težkem trenutku. Žalujoči: žena Majda, hči in sin Andrejka in Martin zet Bernardo vnuka Paulinka in Mat^as pravnukinja Lučka sestra v domovini: Jožica, ter ostalo sorodstvo. Buenos Aires, Sladki Vrh, Ljubljana DARUJTE V TISKOVNI SKLAD! Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 10. marca, po hudi bolezni, v 86. letu zapustila naša draga mama, stara mama in teta, gospa MARIJA DOLINSEK roj. REMIC Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in prijateljem ki^so nam v težkih trenutkih pomagali, stali ob strani in zanjo molili. Še posebna zahvala g. F. Himmelreichu, g. J. Pintarju in mons. dr. J. Rodetu za obiskovanja in podaljene zakramente. Zahvaljujemo se župniku g. F. Cukjatiju in g. F. Himmelreichu za darovano pogrebno sv. mašo in poslovilne besede ob krsti. Naša zahvala vodstvu in osebju Rožmanovega doma. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Žalujoči: hčerki Helena in Marija z možem Julijem Conde; vnuki: Andrej, Marjana in Joaqu^n Conde; nečaki: Golobovi Kristina, Polde, Janez, Anka, Andrej in Zofija z družinami ter ostalo sorodstvo. Argentina, Slovenija, Kanada.