m DNEVNIK Leto X. . Stev. 220 (2839) glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Borbe delavstva za izboljšanje mezd ne more in ne sme ovirati nikakršna politična strankarska spekulacija, s čimer se sedaj izgovarja kominformovsko sindikalno vodstvo, ki je skupaj s klerikalnim vodstvom Delavske zbornice postalo vedno bolj nezainteresirano za pereča socialna vprašanja tržaškega delavstva- Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon, post. 1. gr. TRST. četrtek 16. septembra 1954 Cena 20 lir Maršal Tito spreiel vabilo ga obisk Indije in Burme Jabjlo Je °b svojem obisku izročila Vidjafa Pandit est je v Indijski prestolnici vzbudila veliko avdu§enje - Datum obiska bo določen pozneje tiuf j 15' - Maršal indii«£* , es sPrejel vabilo vlad®- naj obišče In-sn. ’ p 8® ie izročila go- davnem L°Va °b SV°jem "e’ PredsedniV V Jugoslavi)>-PUbhk« jugoslovanske re-rvai * 5a. bo Prav tako od- !lal PredseH ’ k‘ mU ga je po' PUblL ■ n‘k burmanske rebrni nh’ v oblskaI Burmo. Da-»eje. bodo dol°eili kas- ,(NOVl DELm, 15. - Čeprav k objavilTeSt preDOzno> da bi C’1; večernih .zdajah mdiislri °vem Delhiju, je ,v°j red/ ° ‘akoj prekinil vesti 1 pr0£ram in posve- 5T°j Drvi i ° visoltem obisku lakoj r87šf°!nentar- Vest se ie iB je bila P0 vsem mestu BavdušenjemPrejeta Z velikim , indiiske reda teli h;, ranke je izjavil, bo Predsert N,°Vem Delhiiu-^*dijo i-. j dnik Tito obiskal 0 k>Plem . dal da ne dvomi iadiisko prajentu, ki ga bo maršalu v1, stvo priredilo liko jaa., ,st je vzbudila ve-tud* «ad >n-!e Preče mentarci. ki so °biska ka.Zanimali za datum ^ski’ nrla' ako bo jugoslo-f'>vi Delhi ?ednik prispel v orent vJ be zaseda par-t14 stotine Ve®ina poslancev °v oddai •*“ tisoče kilome-^‘olnice 09 od indijske '>'Ses'itrakhmdiiske sociali-?t4v 'ako ; Kripalani je Sfturazii Rim, je imel danes razgovor s predsednikom italijanske vlade Scelbo. Kot poročajo, je šlo za vljudnosti obisk. Danes se je Montgomery sestal tudi z načelnikom italijanskega glavnega stana generalom Mancinellijem in imel nekaj «tehničnih» razgovorov v obrambnem ministrstvu. zveze se začne v BEOGRAD. 15. — Po vesteh iz Aten bodo v nedeljo popoldne ali v ponedeljek dopoldne prispeli v grško prestolnico šefi in člani delegacij turškega in jugoslovanskega generalštaba, ki se bodo u-deležili konference načelnikov generalnih štabov treh balkanskih držav. Na konferenci, ki se bo začela v ponedeljek, bodo obravnavali vprašanja trojne vojaške zveze. «, Tit0 , bo predsed- t* „5 tudi simbol naši/ ««» inrnniteV samost°j-krat545 v zaunv!.80vo ]judstvo Dsti Bavdušiia ' ind tlb 26 vec* ii{ Pripisuj(>. Pujski socia- Čai 810 veliš u obisku •5^»»« * riiii” Pod Vanja na poglobitev °čjih» 3 a]različnejših i.b” obiskal . Uv8 ^dokine "dnih Javili, da ,„Danes E° ‘a nsd mednaroL 3e pred- v Inddnt0rstvo nd8e komisije Piu ,°kini ind^f^ . Premirjem ?rvikr' Desai Predstav- s Hošim?ela;l sestal l yePu. SIminhom v Tai *ai'ki Finski zadružniki v Jugoslaviji BEOGRAD, 15. — Finska zadružna delegacija, ki se mudi na prijateljskem obisku v Jugoslaviji. je danes obiskala Glavno zadružno zvezo Srbije. V razgovorih z jugoslovanskimi predstavniki so finski delegati poudarili potrebo tesnejšega gospodarskega sodelovanja zadružnih organizacij Finske in Jugoslavije. ATENE, 15. — Jugoslovanski veleposlanik v Atenah 8a-doš Jovanovič je včeraj izročil v imenu predsednika republike grškim generalom, admiralom in častnikom jugoslovanska vojaška odlikovanja. Slo-esnosti na veleposlaništvu FLRJ se je udeležil tudi grški minister za narodno obrambo Kanelopulos. Ob izročitvi odlikovanj je veleposlanik Jovanovič v imenu predsednika KI Oi ‘aJaik l,ea spremljala avt^!c komis:f P?btmni sve hSpMPkSi * 'zjavii ^ m-u je H°- Vlad '1' da, želi viet-*2Vedbo * ot* sodelo ^mov. ab0 ženevskih spo- ^fe?skiDmhija 5avljajo ^ t Nehru m’n‘st,rEki Pred-N r!jS PridruJo indo- ^ h treh aJ-ne države. v Ni0 potoval aV b,° Prišel Ho Ve Pa h Kitajsko, Vračali2o ?blsk®l, ko iVah°bisk°m venin|a'-Med - Se k« \.,Pric^riizenih t‘W]sk'rm ° Nehru sestal ,l>o 8lh komUdsedniki med-'Cnad Prem -3 za nadzor-'l4 VarUmerniem- V delbij-1'M^rešanje Je Nehru Mslet,u.,a se bo se-°deova Phisj,- m ob priliki IW>>. dakaena Kitajskem, b0 teH8®. “O z njim se-. J5hem. ■’ Malenkov na v0i 'dtetjj ‘n j,Part se sPor med 'PtoH^U Vlad° v Južnem ^i«lo PrvotnrU3e- v na-?tamiJe do n"J”1 vestmi n JdRlka med v, ®nega kom‘ ?'8a , in načit Plm pred' p ia aba. pace'nikom glav. gg!®. sta so nam' se oba na maršala Tita poudaril, da so ta odlikovanja priznanje za prispevek k razvijanju sodelovanja in solidarnosti med obema deželama in njunima vojskama. Poudaril je, da sodelovanje med tremi balkanskimi deželami ureja razmere v tem občutljivem delu sveta in je močan prispevek k ohranitvi miru, sodelovanja, neodvisnosti in solidarnosti med njihovimi narodi. Ko je opozoril, da je bilo v preteklosti mnogo poskusov, da bi preprečili sodelovanje med obema deželama, je veleposlanik Jovanovič poudaril, da je zavoljo tega dolžnost vseh, zlasti pa predstav nikov obeh vojsk, da v prihodnje preprečijo sleherni morebitni poskus take vrste. Grški minister za narodno zahvalil v imenu odlikovanih. V svojem govoru je poudaril velik pomen iskrenega in prijateljskega sodelovanja med dvema sosednima narodoma, pri čemer je poudaril, da to sodelovanje presega . okvire Balkana, dobiva velikanski mednarodni pomen in je velik prispevek za mir na svetu. Minister Kanelopulos je prav tako poudaril, da bodo grški častniki nosili jugoslovanska odlikovanja kot največjo dragocenost. VZROKI ZASTOJA POOA1AN1 O TRSTU Italija postavlja nove teritorialne zahteve S tem skušajo v Rimu ovirati kompromis, kar pa hočejo prikriti s širjenjem vesti, da nove zahteve postavlja Jugoslavija • Razširjeni bruseljski pakt ima iste slabosti kot propadla EOS, poudariajo v Beogradu • Položaj še ni zrel za naddržavne obliko Razgovor med Alešem Beblerjem in Robertom Murphgjem SANTIAGO, 15. — Ker je čilska vlada zaradi trajanja stavke nameščencev v rudnikih bakra zagrpzila, da bo te delavce militarizirala, če se ne vrnejo na delo v 48 urah, je Splošna zveza dela razglasila splošno protestno stavko ,s poudarkom, da se bo «na obrambo Kanelopulos se je | silo odgovorilo s silo». (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 15. — Vršilec dolžnosti državnega tajnika za zunanja zadeve dr. Aleš Bebler je sprejel danes predpoldne pomočnika stalnega državnega podtajnika za zunanje zadeve ZDA Roberta Mur-phyja. V enournem razgovoru sta izmenjala mnenja o političnih vprašanjih skupnega interesa. Svetovna javnost z zanimanjem zasleduje poskuse Velike Britanije, da popravi položaj, ki je nastal zaradi zavrnitve ratifikacije pogodbe o evropski obrambni skupnosti. V svetovnem tisku so se po sklepu Francije pojavili razni komentarji o vzrokih propada I BOS in razni predlogi, kako uresničiti enotnost Evrope in povečati njeno obrambno sposobnost. Po mišljenju v Beogradu je potrebna za uresničenje prave enotnosti stvarna evropska politika. enakopravno sodelovanje in odločanje neodvisnih evropskih držav pri reševanju važnih vprašanj, zlasti nemškega, ki ni samo stvar nekaterih evropskih držav, temveč je splošno evropsko vprašanje. Poleg tega evropski pakt ne sme biti koalicija Zahoda proti Vzhodu, temveč koalicija neodvisnih evropskih držav, ki bi bila pripravljena na sode- udeležbo Nemčije pri obrambi in istočasno preprečil vsako možnost obnovitve nemškega militarzma. Zamisel o evropski obrambni skupnosti je po mišljenju v Beogradu doživela neuspeh zaradi preozkega okvira, v katerem so skušali rešiti pereča vprašanja, in poskusa, da se sodelovanje evropskih držav uresniči v naddržavni obliki, za katero evropski narodi še niso zreli, ter zaradi nezadostnega jamstva proti obnovi nemškega militarizma, poudarjajo v Beogradu. Razširjeni bruseljski pakt, s katerim lovanje z Vzhodom, istočasne l skušajo rešiti položaj, je samo pa za skupno obrambo v pri- 1 modificiran predlog evropske meru napada. Nemško vpraša- nje bi se moralo rešiti na način, ki bi zagotovil popolno FOSTER DULLES ODPOTOVAL VČERAJ V BONN IM LONDON. A ME V PARIZ Dejstvo, da ne bo obiskal Pariza, opravičuje Dulles s «pomanika-njem časa» - Zadovoljstvo v Bonnu, kamor prispe ameriški drž. tainik danes popoldne - Londonski komentarji k Dullesovemu potovanju Jugoslovanska odlikovania m WASHINGTON. 15. — Ame-liški državni tajnik John Fo-ster Dulles je danes ob .17.50 po ameriškem času odpotoval v Bonn. Dulles bo nato obiskal še London, potem pa se bo vrnil v ZDA. V Pariz ne bo šel, čeprav so včeraj napovedovali tudi to možnost. V izjavi ki je bila objavljena ob Dullesovem odhodu v Evropo, pravi ameriški državni tajnik, da odhaja v Bonn, da bi- začel s kanclerjem Adenauerjem diskusijo o morebitnih ukrepih, ki bi bili potrebni «za obnovitev nemške suverenosti in za nemški prispevek pri ohranjevanju mednarodnega miru in varnosti*. Izjava poudarja nato, da Dulles ne bo imel časa obiskati razen Bonna in Londona še druge prestolnice, in nadaljuje: sVerjetno je, da bo še pred koncem meseca pri, šlo do evropske konference republike na kateri bj sodelovali pred- stavniki določenega števila zainteresiranih držav. Upam, da bom imel takrat novo in širšo izmenjavo mnenj » Predstavnik ameriškega državnega tajništva pa je k tej poslanici pripomnil: «Ni na- mena, da bi kogar koli postavili ob stran. Dulles se želi posvetovati s kanclerjem A-denaucrjem da bi spoznal njegovo stališče, in želi, da bi ga minister Eden obvestil o svojih zamislih in o tistih, ki so mu jih prikazali zunanji ministri, kj jih je obiskal.« Amerišso državno tajništvo naznanja nadalje, da je poslal Dulles zunanjim ministrom ga bo imel v sredo ali četrtek pred glavno skupščino OZN. Končno izraža Dulles upanje, da bo kmalu srečal tudi zunanje ministre Francije. Italije jn dežel Beneluxa. Dulles bo prispel jutri ob 14.30 na letališče Wahn med Bonnom in Koelnom. Na letališču ga bo sprejel kancler Adenauer Razgovor med Dul-lesom in. Adenauerjem bo trajal ves popoldan, zvečer pa bo Adenauer priredil banket v palači Schaumburg. V petek predpoldne bo Dulles z letalom odpotoval v London. V Londonu se bo Dulles sestal z Edenom in tudi s Chur- ske stranke izdal komentar o Dullesovem obisku, ki pravi med drugim, da Dulles ne bo mogel doprinesti ne tolažbe ne podpore «apostolom oborožitve« v zahodnonemškem vladnem taboru, če si noče do konca odtegniti Francije.. Dulles o SEATO obrambne skupnosti z istimi osnovnimi slabostmi, zaradi katerih je propadla zamisel EOS. Italijanski tisk P» zadnje dni ponovno razširja vesti, češ da Jugoslavija z domnevnimi novimi teritorialnimi zahtevami otežkoča rešitev tržaškega vprašanja. Vse te vesti so po informacijah dobro obveščenih beograjskih krogov brez vsake podlage. Nasprotno, poudarjajo ti krogi, Italija postavlja nove teritorialne zahteve, kar predstavlja poskus oviranja sporazuma, ki je bil že dosežen po zaslugi jugoslovanske uvidevnosti. Krogi v Italiji, ki širijo vesti o domnevnih novih jugoslovanskih teritorialnih zahtevah, ugotavlja Jugopress, očitno želijo zvrniti na Jugoslavijo krivdo za zavlačevanje razgovorov o Trstu, čeprav dobro vedo, da je razlog za to treba iskati na drugi strani. B. B. Britanski zunanji minister Eden v Rimu. —- Od >eve proti desni: šef ceremoniala v italijanskem zunanjem ministrstvu baron Michele Scammacca, zunanji minister Anthony Eden in italijanski zunanji minister Attilio Piccioni. POSKUSI OSPOROVANJA sporazuma Gruber-De Gasperi Francije, Italije in Beneluxa | chUlom. posebno poslanico, v kateri) Dullesa spremlja na poto- obžaluje, da zaradi pomanjkanja časa ne more razširiti svojega potovanja v Evropo. Kot razlog pomanjkanja časa, omenja Dulles tudi to, da mora pripravljati govor, ki FRVI EDENOVI RAZS0T0RI z Mendčs-Franeeom v Parim Angleški zunanji minister je prikazal stališče svoje vlade in njene načrte, Mendes France pa svoj načrt, ki ga je že dalj časa pripravljal - Ogorčenje v Parizu, ker Dulles med svojim potovanjem po Evropi ne bo obiskal Pariza PARIZ, 15. — Angleški zu- ^‘MPa°ttala> Ee spo-ie obaa šel nnae,elnik glav-s» C^l Da \kratek do-8aftl kche. , Pa bo vse svo- feta^ieg^eval "aj bi *11 dal 18 nai KSnega 8a-. D0 svoia2 bl s®m do-tfdib 5®daj -■ ga odhoda Str7*de,nolSop »eh VesUp°- $ g| ’ ki podpira- u2ieSolaVpega štaba, »s r*di ■ bnstaneic za * Ra eSa s.- da b?tj0 dUŠal s sv ^a;igon-tiath‘ se reuSeži no 030 Pri’ Hi\t 9°merv u n- V? u. JV R,mu <•»•«.- k‘ k™-«.«, pr‘spei v nanji minister Anthony Eden je prispel danes ob 15. uri iz Rima v Pariz. Na letališču ga je pozdravil predsednik francoske vlade Mendes-France. Ob prihodu je Eden izjavil novinarjem da je obiskal nekatera evropska glavna mesta in končno prišel v Pariz, kjer se «počuti kot doma«. «V vseb deželah, ki sem jih obiskal, smo dosegli sporazum«, je dejal Eden. «Vsi smo prepričani, da se lahko mir okre-P‘ , f.. evropsko enotnostjo. , rakticno izvajanje te zamisli je težavno, upam pa, da bom f, aPn.° I Mendes-Franceom tudi to dosegel.« Danes popoldne in zvečer je imel Eden že dva razgo-vora z Mendes-Franceom. Po prvem razgovoru, ki je tra-oh Ts°mUr° 'n se Je k°ncal H*®’®' )e Mendes-France • novinarJem na vpra-sanje ali se bodo razgovori nadaljeval) dolgo v noč da bo to odvisno od Edenove ‘rodnosti. Dejal je tudi, da bo. po razgovorih izdano sporočilo ali izjava«. Razgovori so se potem nadaljevali še po večerji v palači Notignon in so se končali ob 23 30 Po drugem razgovoru 'med Edenom in Mendes-Franceom, ki se je končal ob 23.30 se izve da je angleški zunanji minister obvestil francoskega ministrskega predsednika o rezultatih svojega potovanja Po Evropi in podrobno poročal o svojih obiskih v Brus-0u, Bonnu in v Rimu in o mnenjih tamkajšnjih vlad. Mendes-France pa je prikazal Pvedl°Se ‘n suge ntJ st ? e nemskega vpraša «•’ ■ sta oba ministra i nekaj medsebojnimi vpraša raz)asnjevala svoje stali .red širšo sejo, ki so ji piisostvovali sodelavci obeh ^^enaDlkT.'?v• sta ,mela Eden in Mendes-France kratek razgovor med štirim) očmi. tudi predstavnik francoske fa *£?anJeSa ministrstva je Drikazil' V',e Mendes-France nrerU Edenu francoske predloge v francoskih politič- zn»„ r£g!h 50 b,'i “ Predlog znan, kot. «tajni» načrt, o ka- eiem je Mendes-France dajal le zelo splošne izjave; Eden je bil prvi, pri katerem je opustil svojo običajno zapetost. Obenem je Mendes-France, kot poročajo, povedal Edenu, da ga «zelo zanima« zamisel razširitve bruseljske pogodbe, tako da bi obsegala tudi Nemčijo in Italijo, vendar ni določno povedal, ali bo ta načrt sprejel ali ne. Opazovalci poudarjajo danes zvečer, da kaže dejstvo, da je Mendes-France prikazal svoje predloge, potem ko je slišal Edenovo poročilo, da Pariz še ni pripravljen v celoti sprejeti londonskih zamisli, temvee namerava o njih resno diskutirati. Na vsak način sta Eden in Mendes-France določila iutri še razgovore, ki se utegnejo zavleči tudi do jutri popoldne. Medtem je vest. da Dulles med svojim kratkim potovanjem v Evropo ne bo obiskal Pariza, povzročila v francoski prestolnici začudenje in nezadovoljstvo, tudi če uradnih komentarjev še ni. Ameriški odpravnik poslov Theodore Achilles je bil popoldne in zvečer dvakrat na Quai d'Or-sayju. Prvič je izročil Dulle-sovo poslanico, ki izraža obžalovanje, da mu pičli čas. ki blikanski senator Alexander Wiley, predsednik ameriške senatne komisije za zunanje zadeve, izjavil v Parizu, da «valovanje v Evropi spreminja smer«, in da je od razgovorov med Edenom in Mendes Franceom mogoče pričakovati sporazum. Wiley je izrazil prepričanje. da je Mendes-France velik prijatelj ZDA in da bo po njegovih razgovorih z Edenom in nato z Adenauerjem «duh EOS praktično uresničen«. Ni važna oblika EOS, temveč to, da se ohrani duh te zamisli, je dejal Wiley. Medtem je bil sedanji fran coski veleposlanik v Egiptu Maurice Couve imenovan za fiancoskega veleposlanika pri NATO. Neodvisni poslanec general Aumeran, je naslovil na predsednika vlade Mendes-Francea odrpto pismo, v katerem^ opozarja na nevarnost nemškega sodelovanja v bruseljski pogodbi. Francoski tisk je danes zjutraj obširno pripravljal Ede-nov obisk v Parizu in na njegove razgovore z Mendes-Franceovem načrtu. Celo konservativni «Figaro» vanju namestnik državnega podtajnika za evropske zadeve Livingstone Merchant, namestnik državnega podtajnika v obrambnem ministrstvu Struve Hensel in štirje visoki funkcionarji državnega tajništva. Kot zatrjujejo v dobro obveščenih krogih v Bonnu je bil Dullesov obisk v Nemčiji in Angliji dokončno sklenjen v ponedeljek na sestanku med Adenauerjem in namestnikom ameriškega državnega podtajnika Murphyjem. Zatrjujejo, da je Murphy še med razgovorom telefonično obvestil Dullesa o njegovem poteku in o podrobnostih Edenovega obiska v Bonnu in da je med tem telefonskim razgovorom padla odločitev o Dullesovem potovanju. Kancler Adenauer je včeraj predpoldne na seji demo-kristjanske poslanske skupine naznanil, da se bo «v kratkem sestal z Dullesom«. To izjavo so sprejeli na znanje z zanimanjem, na splošno pa so sodili, da gre za posebne razgovore med verjetno konferenco devetih. Y bonnskih parlamentarnih krogih tudi opozarjajo, da je Dulles začel svoje potovanje, še preden so se končala Edenova posvetovanja v Parizu. V londonskih diplomatskih krogih so danes izjavljali, da so zadovoljni z Dullesovim sklepom, da bo šel v Bonn- in London. V istih krogih zatrjujejo, da bi vsaka rešitev nemškega vprašanja, ki bi ohranila zahodnoevropsko enotnost, odgovarjala ne le željam ZDA in bonnske republike, temveč bi služila tudj neposrednim potrebam Eisenhowerjeve politike. ki je računala, da bo obstajala EOS, in potrebam kanclerja Adenauerja. V ‘eh pogojih se zdi. da se utegneta Dulles in Adenauer v kratkem dogovoriti in odobriti formulo, ki bi bila podobna Edenovi in ki bi vsaj v neki obliki ohranila zamisel EOS. V washingtonskih vladnih k) je veljal za najvnetejšega zagovornika EOS, izraža bo-[krogih pa zatrjujejo, da je -— j- i— —ROS jmel Duile.s namen iti v Evro- !. oa mu pivu cas. Kil T 01 . , , ' pAC na razpolago, ne do- ‘a?ni’ da bo (‘po s.mrt’ ga ima voljuje obiskati Pariz. Drugič je ameriški odpravnik poslov poskušal pomiriti francosko razburjenje z zatrdilom, da Dulles upa. da se bo čimprej lahko sestal z Mendes-Franceom. Verjetno je Dulles s tem mislil, pravijo v francoskih političnih krogih, na izredno zasedanje atlantskega sveta, katerega sklicanje so zahtevale ZDA. Splošni vtis v Parizu je, da je hotel Duile.s s svojo gesto spraviti Mendes-Francea v zadrego. V francoskih političnih krogih, ki so naklonjeni ameriški politiki, označujejo ta korak za «malo srečen«, medtem ko se nasprotniki EOS glasno sprašujejo, ali je se primerno, da gre Mendes-France v ZDA ob zasedanju glavne skupščine OZN, kot je doslej nameraval. Medtem je ameriški repu- zelo težavno ohraniti pri življenju zamisel evropske skupnosti«. Poleg tega si listi zastavljajo vprašanje, kakšna bo dejanska vrednost in stopnja angleškega sodelovanja v razširjenem bruseljskem paktu, »Franc Tireur«, prav tako naklonjen EOS, opozarja na razne pomanjkljivosti v angleškem načrtu in predvideva, da francoska narodna skupščina ne bo naklonjena vstopu Nemčije v NATO. Moskovska «Pravda» je objavila članek o Edenovem potovanju in pravi, da je namen te pobude pripraviti francosko javno mnenje, naj pristane na sprejem Nemčije v NATO, ter da angleška diplomacija skuša izkoriščati ameriški poraz v vprašanju evropske vojske. Članek v glavnem napada zamisel nemške oborožitve. po že takoj po neuspehu EOS v francoskem parlamentu. Ameriški uradni glasniki ne dajejo nobene točne informacije glede razlogov, ki so napotili Dullesa, da je šel na novo krožno potovanje. Zdi se pa. da hitra obnovitev nemške suverenosti ni edini, niti glavni razlog za Dullesovo potovanje v Evropo. Po mnenju mnogih namerava Dulles govoriti o Edenovem načrtu in o sprejemu, na katerega je ta načrt naletel v zahodnoevropskih glavnih mestih. Poleg tega pa so ZDA zaskrbljene za notranjo usodo Adenauerjevega režima. Medtem se je vrnil v Wa-shington angleški odpravnik poslov sir Roger Makins, ki ga je danes sprejel državni podtajnik Walter Bedeli Smith. Iz Bonna poročajo še, da je tiskovni urad socialdemokrat- WASHINGTON. 15. — Pred Dullesovim odhodom v Evropo so posneli in zvečer oddajali po televiziji in radiu njegov govot o jugovzhodno-azijskem paktu. V govoru zatrjuje Dulles, da ta pogodba ni naperjena «proti nobeni državi, proti nobenemu ljudstvu: naperjena je samo proti napadu«. Dulles je v svojem govoru analiziral vsebino pogodbe in dejal, da obsega tudi težavno vprašanje «nevarnosti prevrata in posrednega napada« in to «v mnogo določnejši obliki kot katera kolj doslej sklenjena pogodba«. To, pravi Dulles, je «pomemben napredek«. Nato je Dulles dejal da bi «vsaka pomembnejša razširitev komunističnega sveta« pomenila nevarnost za ZDA. kajti ((mednarodni komunizem hoče končno samo izkoristiti vse svoje pozicij proti ZDA«. Nato je ameriški državni tajnik dal nekaj pojasnil o pogodb) o SEATO: 1. Pogodba priznava važnost ((gospodarske blaginje«, ven dar ne obvezuje ZDA k ((nobenemu programu neurejenega razdeljevanja zastonjske pomoči«. 2. Premirje v Indokini je ustvarilo ovire za sodelovanje Kambodže, Laosa in Vietnama pri manilski pogodbi #v sedanjem trenutku«: vendar pogodba «v mejah možnosti« ščiti tudi te tri države. 3. Pogodba ne bo zahtevala konkretnih sprememb v ameriških vojaških načrtih, kajti ti načrti že zdaj predvidevajo stalno navzočnost močnih meriških letalskih in mornar! ških sil na zahodnem Pacifiku ((Tihomorska listina«, za katero je dal zamisel filipinski predsednik Magsajsaj. obsoja kolonializem, je dejal Dulles, in «simbolizira sporazum« med (zemljepisnim) vzhodom in zahodom. Nato je Dulles dejal, da se Pekingu ni posrečilo ((prestrašiti« manilsko konferenco s topniškim obstreljevanjem o-toka Quemoy prav oh začetku zasedanja konference. Ob začetku govora je Dulles priznal, da sta z Eisenhowerjem upala, da bo pakt mogoče skleniti še pred ženevsko konferenco o Indokini, ker bi to «o-krepilo položaj svobodnih držav«, da pa tega ni bilo mogoče izvesti. List «Alto Adige» zatrjuje, da sporazum o Južni Tirolski nima zakonske moči, češ da ni bil ratificiran ne v rimskem ne v avstrijskem parlamentu Afera dr. Johna pred parlamentom BONN 15. — Zahodnonem-ški socialni demokrati so predložili v Bundestagu resolucijo, s katero zahtevajo ostavko notranjega ministra Schroederja zaradi njegovega ravnanja v zvezi z zadevo dr. Johna. Socialni demokrati izjavljajo. da Schroeder ni dovolj nadzoroval dela v uradu za zaščito ustave, ki ga je vodil John. Umik kitajskih čet s Severne Koreje TOKIO, *15. — Fenjanski radio javlja, da so prve skupine kitajskih čet, ki odhajajo s Koreje, zapustile preteklo noč Fenjang v smeri kitajskega ozemlja. Radio UO' daja, da bodo repatriiralj i divizij «prostovoijcev». WAVERLY, 15. — Zaradi stavke, v Kateri je udeleženih 18.000 delavcev, so morali prekiniti gradnjo atomskih naprav v bližini Waver-ly. RIM, 15. — V torek 21. septembra ob 17.30 bo ponovno začel zasedati senat. Parlament pa bo zopet začel z delom v sredo, 22. septembra ob 17. uri. Nocoj pa se je sestal izvršni odbor PSDI. Na seji je Saragat poročal o zunanji politiki vlade. Poročilo o seji pravi, da je izvršni odbor v celoti odobril akcijo vlade, «ki ima namen braniti mir in varnost Italije in vseh narodov«. Prav tako je glavni tajnik PLI Malagodi med današnjim razgovorom s Scelbo sporočil, da njegova stranka še dalje odobrava zunanjo politiko vlade, «tudi v odnosu z misijo angleškega zunanjega ministra Edena«. Zanimivo bo tudi omeniti, da se malo tednov po De Gasperijevi smrti opažajo poizkusi. da bj se še bolj spodkopat pariški sporazum o Južni Tirolski, ki sta ga 6. septembra 1946 podpisala De Gasperi in avstrijski zunanji minister Gruber in kj je bil vključen v mirovno pogodbo z Italijo. Bozenski list «Alto Adige« namreč poudarja, da sporazum nima nobene zakonske moči. ker da ni bil ratificiran ne v italijanskem ne v avstrijskem parlamentu. To tolmačenje pa nasprotuje dejstvu da je bila mirovna pogodba ratificirana v italijanski konstituanti 31. julija 1947. Iz tega sledi, kakor to poudarja glasilo južno-tirolskih Nemcev ((Dolomiten«, da ima sporazum kakor vse druge določbe mirovne pogodbe in državni zakoni polno zakpnsko moč. Kar se tiče smisla pariškega sporazuma, pa poudarja list, da je Gruber svojemu sopodpisniku razločno pojasnil, da ima namen ščititi etnični značaj Južnega Tirola. Ce se Italija s tem ne bi strinjala, bi se obrnila na nevtralno razsodišče. Pravne predpostavke pa so podane v mirovni pogodbi m južnotirol-ski Nemci nimajo proti njim nobenega ugovora. ČAN6KAJSEK NADALJUJE z bombardiranjem Kitajske Prvi lord britanske admiralilefe odpotoval na inšpekcijo na Daljni vzhod V Pekingu je začel zasedati kitajski ljudski kongres, ki bo sprejel novo ustavo Jošidovo potovanje TOKIO, 15. — Japonska vlada je v zvezi z Jošidovim potovanjem objavila poročilo, v katerem pravi, da bo Jo-šida odpotoval z letalom 26. t. m Obiskal bo sledeče države:’ Kanado, Francijo Zahodno Nemčijo, Italijo, Anglijo. ZDA in Vatikan. V Rim bo Jošida prišel 19. oktobra in bo ostal približno šest dni. PEKING, 15. — Danes se je pod predsedstvom Maocetunga začelo prvo plenarno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa. Glavna naloga tega zasedanja bo odobritev nove u-stave. Razen tega bodo volili predsednika in podpredsednika republike ter vladnega predsednika. Otvoritveni govor je imel Maocetung. Govoril je tudi ministrski podpredsednik Liu Šao Si, ki je med drugim izjavil, da bo prehodna doba na poti v socializem «precej dolga«. Govornik je izjavil, da bo do socializma prišlo postopoma preko raznih oblik državnega kapitalizma. Dodal je, da bo »buržoazija v prehodni dobi še dalje obstajala in da bo živela v istih pogojih kakor ostali državljani, le da sprejme socialistično preobrazbo, spoštuje zakone in ne sabotira ljudske lastnine«. Govornik je tudi poudaril, da pot v socializem ne bo enaka po vsem kitajskem o-zemlju, ker bo treba upoštevati različne zgodovinske pogoje raznih narodnosti na Kitajskem. Dalje je govornik izjavil, da karakterizira kitajski politični sistem «visoka stopnja centralizacije, toda temelji na močni demokratični pod-lagi«. Medtem nadaljujeta Cang-kajškovo letalstvo in mornarica bombardiranje kitajskega ozemlja na področju Amoja. Agencija «Nova Kitajska« pa javlja, da so kitajske sile zadale «resne udarce Cangkaj-škovim letalskim in pomorskim silam«. Llppmanov komentar o manilski psgoflbi NEW YORK, 15. — Manilski sporazum (SEATO) vzbuja čedalje večjo pozornost opazovalcev v OZN. Predmet razprav je zlasti ti§ta določba v sporazumu, ki daje pravico ogroženi vladi, da pokliče na pomoč ostale v paktu včlanjene države. V zadnjem času razlagajo v nekaterih ameriških političnih krogih to določbo kot uzakonitev mednarodnega vmešavanja v notranje zadeve neke države. Eden najbolj znanih ameriških komentatorjev Walter Lippman piše v vladi naklonjenem časniku «New York Herald Tribune«, da se manilski sporazum bistveno razlikuje od vseh dosedanjih sporazumov katerim so se pridružile ZDA. Lippman sodi, da je to prvi dokument sodobnosti, ki dopušča mednarodno vmešavanje v notranje zadeve neke države. Ta znani komentator piše, da je tisto, česar se ZDA boje v državah, ki so se priključile sporazumu, izbruh revolucije, kot se je to pripetilo v Vietnamu. Lippman poudarja, da je bilo na podlagi ustanovne listine OZN in vseh doslej podpisanih mednarodnih* pogodb Hošiminhu omogočeno, vmešavati se v notranje zadeve te Iz Londona javljajo, da je prvi lord britanske admirali- j dežele. Toda. nadaljuje Lipp-tete Thomas danes odpotoval man, sporazum v Manili daje iz Londona na Daljni vzhod, kjer se bo ustavil v Singapu-ru, Hongkongu in na Ceylonu, da pregleda enote britanske mornarice. Pred odhodom pa je Thomas izjavil, da je bilo njegovo potovanje določeno še pred incidenti okrog For-moze. Predstavnik Foreign Officea pravico ogroženi vladi — se pravi ogroženi od revolucije — da zahteva pomoč od zunaj. Odklonitev takšne pomoči, pravi ta ameriški komentator, bi bila v nasprotju z duhom pogodbe. Diplomatski opazovalci o-pozarjajo, da se takšna razlaga omenjene pogodbe morda pa je sporočil, da je britanska najbolj nanaša na Cangkajško- vlada zahtevala od Kitajske odškodnino 467.000 šterlingov za britansko letalo, ki so ga 23. julija sestrelila kitajska letala blizu otoka Hajnana. Kakor je znano, je tedaj bilo ubitih deset potnikov, nekaj drugih pa ranjenih. Predstavnik je pripomnil, da je bila zahteva postavljena po predhodnem sporazumu z ostalimi prizadetimi vladami. Med ubitimi potniki so bili namreč tudi i trjje ameriški državljani- vo vlado, ki bi utegnila biti «ogrožena» od Kitajske, in na Siam. Spričo dejavnosti bivšega siamskega zunanjega ministra, ki je zdaj na Kitajskem, poudarjajo ti krogi, se najbrž siamska vlada boji morebitne akcije, ki bi jo utegnil njen bivši minister sprožiti v deželi in zato želi imeti zakonito podlago, da lahko pokliče ZDA na pomoč. Po drugi plati ZDA spet žele imeti zakonito podlago. da bi lahko takšno pomoč nudile. irOHISIKKI »SEVI Na današnji dan leta 1947 Je bilo Slovensko Primorje z Istro po dolgoletnem suženjstvu priključeno k Jugoslaviji. I F B Danes, ČETRTEK 1«. sept®® Ljudmila, S°r* Lamtoert, Prva«. OB NEZAINTERESIRANOSTI SINDIKATOV IZBOLJŠANJA MEZD IN PLAC ne smejo zavirati politične spekulacije Zveza dela se zaradi zanemarjanja tega vprašanja sklicuje na „borbo" za Tržalko ozemlje V predzadnji itevilki eLavo-ratoret je neki sindikalist načel vprašanje izboljšanja mezd in plač, ki ga Z veza dela (bin-ši ES) če tako dolgo zanemarja, odkar so se polegli vsi njeni protesti proti sporazumu o poenotenju mezd. Omenjeni sindikalist pravi, da bo to vprašanje zopet postalo pereče, kakor da bi sploh kdaj ne bilo. Kot vzrok za dosedanje zatišje pa navajajo sborbo» za Tržaško ozemlje», ki nuj bi pritegovala vse sile tržaškega delavstva. Ni naš namen, da bi razpravljali o uspešnosti te «borbe» in o njenih ciljih. Ugotoviti pa moramo, da sam sindikalist priznava, da je zaradi te «borbe» stopila borba za izboljšanje mezd in plač v ozadje, čeprav so jo življenjske razmere delavstva vedno terjale, saj so se cene življenjskih potrebščin stalno dvigale, kar dokazuje tudi indeks cen in zvišanje pregibne lestvice. Vsakomur je torej jasno, da bi moralo biti vprašanje izboljšanja mezd vedno v o-spredju in da bi ga tržaško vprašanje ne smelo zasenčiti. Delavstvo se namreč ne more odpovedati borbi za izboljšanje svojih gospodarskih jn socialnih razmer, posebno ne v današnjem položaju, Sicer pa trditev, da je bilo vprašanje izboljšanja mezd zanemarjeno zaradi poudarjene borbe za tako imenovano Triaško ozemlje, ni niti točna. Kot doslej vse sindikalne akcije je tudi akcija za izboljšanje mezd v Trstu biia le odmev podobnih akcij Splošne zveze dela v Italiji. Ze dolgo od tega so namreč minuli časi, ko so tukajšnji Enotni sindikati samostojno nastopali. Ce je torej borba za izboljšanj e mezd. ki je svoj čas zavzela obliko borbe proti sporazumu o poenotenju plač in mezd (znani naccordo trujjaa) v Trstu zaspala, je zaspala zato, ker se je to zgodilo tudi v Italiji. Tam borba proti u-veljavljenju sporazuma o poenotenju mezd ni uspela, ker so zavzeli kominformovski sindikati oportunistično stališče in dejansko pristali na ta poviške ob sklepanju novih pogodb za posamezne stroke. V tem je torej vzrok, da je bilo vprašanje zvišanja mezd postavljeno ob stran, ne pa v tem, da so tukajšnji sindikati dajali prednost borbi proti delitvi Tržaškega ozemlja. Delavstvo pa razume, da je vsa ta borba le politična špekulacija in seveda zahteva, da se sindikati vrnejo k svoji pravi dejavnosti, to je k razredni borbi in k borbi za izboljšanje delavskih gospodarskih in socialnih razmer. Le taka borba brez strankarskih špekulacij lahko združi vse delavstvo na razrednih osnovah, o-krepi njegovo enotnost in za-gotooi uspešno reševanje resnično sindikalnih vprašanj. Med temi vprašanji pa je danes poglavitne važnosti ravno vprašanje izboljšanja mezd, saj se niso s sporazumom o njihovem poenotenju zvišale niti za pet odstotkov. Pogajanja o odpustih Včeraj so se na sedežu Zveze industrijcev predstavniki sindikatov in družbe za pol- njenje steklenic »Trieste« pogajali glede 8 odpustov, ki jih je ta družba napovedala. Po dolgotrajnih, pogajanjih je družba pristala na znižanje odpustov, in sicer od osmih na pet Te odpuste opravičuje s pomanjkanjem dela. Javna dela v miljski občini V sedanjem 14. gospodarskem načrtu je bilo nakazanih miljski občini za razna javna dela 21 milijonov lir. S tem denarjem bo miljska občinska uprava obnovila cestišče nekaterih mestnih ulic in sezidala nov otroški vrtec v Camporah. Civilni tehnični urad (Uffi-cio Genio Civile) pa ima v načrtu pokritje potoka Funian in druga javna dela v miljski občini za skupno vrednost 66 milijonov lir del. V tem šestmesečju je tudi pokrajinska uprava nakazala 10 milijonov lir za asfaltiranje pokrajinske ceste. Vsa ta javna dela v miljski občini se bodo začela v teku leta. Trst na dnnajskem velesejmu Tržaški paviljon na dunajskem mednarodnem velesejmu zbuja precejšnje zanimanje številnih obiskovalcev. Predvsem se obiskovalci zanimajo za propagandni material, ki jim ga stavijo na razpolago funkcionarji enotnega propagandnega odbora tržaške turistične ustanove. Obiskovalci se še posebno ustavljajo v tržaškem propagandnem avtobusu, kjer dobijo informacije glede tržaškega pristanišča, tržaškega gospodarstva, turizma itd. Dunajski tisk poudarja v tej zvezi važnost tržaškega pristanišča za izvoz in uvoz avstrijskega blaga in piše o možnostih večjega prometa skozi Trst. Tud; tržaška občinska delegacija ki jo vodi podžupan Višintin, je bila na Dunaju lepo sprejeta. Hkrati pa je bila sprejeta v raznih gospodarskih krogih in pri avstrijskih vladnih predstav- nikih tržaška gospodarska delegacija, ki jo vodi predsednik Trgovinske zbornice kap. Cosulich. V tej delegaciji so: ravnatelj Javnih skladišč, dr. Bernardi, ravnatelj Tržaškega Lloyda. kap. Guido Cosulich. soravnatelj COMIT, dr. Co-leghin, predstavniki špediterjev, združenja industrijcev. industrijskega pristanišča, združenja lesnih trgovcev, združenja pomorskih agentov itd. NOVO BREME ZA MARŽE PO OBNOVITVI GLAVNE PROMETNE ZILE - ISTRSKE CESTE ŠTEVILNE ULICE PRI SV. JAKOBU potrebne nujne temeljite obnove V najbolj obupnem stanju so Ul. Caprin, Scalinata, della Guardia in Ul. Castaldi - V izredno slabem stanju je tudi kanalizacija Pred dnevi smo pisali o ob-. bombardiranje in druge ne- novljeni Istrski ulici in o za- prilike, vse to je še bolj po-dovoljstvu prebivalstva nad ! slabšalo stanje .številnih ulic zaključkom teh del, ki so več kot za leto spremenila glavno prometno žilo skoži ljudski rajon Sv. Jakoba v ogromno gradbišče z vsemi tistimi posledicami za prebivalce, ki jih poznajo samo oni, ki jih morajo prenašati. Toda ureditev te ulice je bila nujna in sporazum. ki so ga obšli s prebivalstvo je danes zado- .... - I . 1 „ J n an n O nU/iinolri 11- tem, da so trdili, da bodo imeli delavci nizke poviške le za nekak predujem, ki pa so ga vsi delavci sprejeli. Kasneje je CGIL predlagala indu-strijcem, naj se zahteva po zvišanju mezd upošteva pri sklepanju novih delovnih pogodb za razne stroke. S tem pa so prišli pravzaprav na stališče «svobodnih» . sindikatov, to je CISL in UIL, ki sta tudi svoj čas trdili, da je treba najprej doseči poenotenje voljno, da so se občinski u-pravitelji vendar enkrat resno spomnili na ta delavski okraj. To pa je le del velikih potreb po obnovi in ureditvi cest, kanalizacije in vseh podzemskih naprav pri , H.v. Jakobu. Skoraj vse manjše stranske ulice, ki pa so močno obljudene in zelo prometne, so v obupnem stanju. Večji del cestišč teh ulic in pločnikov ni bilo popravljenih od predvojnih let. Zamerjenost mezd, nato pa zahtevati nove | javnih del za časa vojne, PKI BELEM DNEVU PRED NOSOM STRAŽNIKOV Kaznjenec pobegnil iz celice v bolnišnici Toda že dobro uro po pobequ so ga ulovili v bližini doma in ga spet privedli v bolnišnico, seveda pod pojačeno strožo Komaj nekaj mesecev je j Za to dejanje se bo moral minilo odkar je bil 28-letni Carlo Cibic iz Ul. Media obsojen zaradi sodelovanja s kriminalno druščino, zaradi tatvine in nakupa ukradenega blaga na 3 leta in 6 mesecev zapora. Po obsodbi so Cibica skupno z njegovimi pajdaši poslali v zapor, kjer je zbolel in so ga morali premestiti v oddelek za kaznjence v glavni bolnici. Včeraj pa je Cibicu šinila v glavo ideja, da bi se dalo zbežati. Popoldne, bilo je nekaj minut po 15. uri, je vstal s postelje in naprosil dežurnega stražarja, da bi ga spustil na stranišče. Stražar je privolil in Cibic ki je imel na sebi pižamo za kaznjence v bolnišnici, si je nataknil hlače, se ogrnil In odšel. Ker kaznjenca predolgo ni bilo nazaj je stražar alarmiral kolege in ti so šli takoj iz bolnišnice in začeli iskati ubežnika po okoliških cestah. Ob 16.10 pa so Cibica, ki je bil ogrnjen z dežnim plaščem zasačili v bližini doma in ga aretirali ter ga odpeljali nazaj v bolnišnico, kjer bo ostal še pod strožjim nadzorstvom. Cibic brez dvoma zagovarjati pred sodiščem. Tatovi na delu Zjutraj se je oglasil na policijskem poveljstvu Karel Skilan iz Boršta in prijavil, da so mu neznani tatovi ponoči s tatvino v njejgovi delavnici pri Banih povzročili 130 tisoč lir škode. Skilan, ki ni bil zavarovan proti tatvini, je dodal, da so tatovi stopili preko žične ograje in ukradli na dvorišču spravljene 4 metre dolge železne cevi. Od tu j da $e v(taj ta del Sv. Jakoba pri Sv. Jakobu. Jasno je, da ni mogoče zahtevati, da bi občinska uprava dosedaj popolnoma preuredila in popravila tudi najbolj zakotne mestne ulice, če pomislimo, da so celo v središču mesta nekatere ulice še v takšnem stanju, da se jih motorna vozila izogibajo. Toda mestno središče in še posebno obalni del mesta, so bili sorazmerno favorizirani. To je v neki meri tudi prav, ker središče predstavlja srce mesta, kjer se steka in razvija glavno mestno gospodarsko in kulturno življenje. Hkrati pa ne bi smeli naši mestni upravitelji pozabiti na druge rajone, vsaj kar se tiče bolj nujnih del. Pri tem mislimo na Ulico Castaldi od Ulice Molin a Vento do Ulice della Scalinata. Ulico Scalinata, Ulico Caprin in Ulico della Guardia. Po Ulicah Castaldi, Scalinata, Caprin in delno po Ulici della Guardia, se danes razvija največji osebni promet med Sv. Jakobom in mestnim središčem ter o-bratno. Te ulice odnosno tisti deli omenjenih ulic po katerih se razvija tako velik promet pešcev, so danes v neverjetno obupnem stanju. To pa še ni vse. Tudi kanalizacija v tem mestnem predelu je obupna. Po vsakem večjem nalivu prodre voda iz podzemskih odtočnih kanalov na površje in se omenjene ulice, predvsem pa Ulica del Rivo, spremenijo v prave hudournike, Največkrat vdre voda na površje na križišču Ulice del Rivo in Ulice della Guardia. V teh ulicah je tudi precej pritličnih in celo kletnih stanovanj, v katera vdira voda ob vsakem nalivu ker se ne more iztekati v odtočnih kanalih. Nujno bi bilo, da bi občinska uprava čimprej proučila načrt za omenjena popravila. so, potem ko so razbili Itoo ur((1i Na žalost pa moramo na oknu stavbe, vdrli v no'| ugotovit), da za letos ne bo tranjost, kjer so ukradli se nekaj železnih delov. Policija je uvedla preiskavo. # * * Neznani tatovi so se v prvih dneh tega meseca spravili tudi na telefonsko napeljavo Bani-Orleg in ukradli približno 70 kg bronaste žice. Policijo je o tatvini obvestila poštna uprava s pismom, v katerem je bila tudi najavljena škoda, ki znaša 36.000 lir. Policija je uvedla preiskavo. nič. Zato ponovno opozarjamo občinsko upravo, da vzame v poštev ta dela vsaj za prihodnje leto, da jih vključi v proračun prvega šestmesečja 1955, da bodo lahko končana do jeseni, V nasprotnem primeru bodo morali prebivalci teh ulic in sploh vsi Santja-kobčani čakati še najmanj dve leti preden jim bodo uredili te ulice. lih naj opomnimo občinsko u-pravo tudi na stanje pločnikov glavne mestne prometne žile, t. j. Ulice Carducci. Na videz so ti pločniki lepo urejeni, gladki, brez lukenj, itd. Ko pa dežuje se prav na teh pločnikih ustvarjajo takšne luže, da so pešci primorani delati akrobatske skoke, če si nočejo okopati nog. Predvsem je v takšnem stanju celoten desni pločnik od Trga Oberdank do Trga Stare mitnice. Isto velja za desni pločnik Trga Stare mitnice. Tu pa ne gre, da ti pločniki niso bili popravljeni. Nasprotno. V povojnih letih so jih že večkrat popravili. Toda dela so bila tako izvedena, da so se ob prvem najmanjšem dežju luže ponovno pojavile. Da bi bila takšna Sela pravilno OBČUTNO POVIŠANJE ŠOLNIN NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Nove šolnine se gibljejo od 2500 do 4500 lir Nova povišanja predvidena za naslednja šolsku leta izvedena bi moral poskrbeti Z novim šolskim letom so šolske pristojbine na višjih srednjih šolah znatno povišane. V naslednjem podajamo pregled teh in pripominjamo, da plačajo vpisnino samo novi učenci ob prvem vpisu, šolnino pa vsi učenci vsako leto. Šolnina se more plačevati tudi v treh obrokih. Nižja srednja šola: Spre- jemni izpit L. 150. vpisnina L. 150, šolnina L. 250, tečajni izpit L. 350. Klasična gimnazija: Vpisnina L 1.000, šolnina L. 4.500, sprejemni izpit v licej L. 2.000, zrelostni izpit L. 4.000. Realna gimnazija: Vpisnina L. 1.000, šolnina L. 4.500, zrelostni izpit L. 4.000. Učiteljišče: Vpisnina L. 1.000. šolnina L. 3.000, usposoblje-nostni izpit L. 2.000. diploma L. 1.000. Trgovska akademija: Vpisnina L. 1.000. šolnina L. 2.500, usposobl.ienostni izpit L. 1.000, diploma L. 2.000. Nižje strokovne šole: Diploma L. 250. Šolskih pristojbin so popolnoma oproščeni učenci revnih staršev če izdelajo s povprečno oceno 8, na pol oproščeni če izdelajo s povprečno oceno 7. Plačevanja pristojbin so o-proščeni tudi vojne sirote in otroci vojnih invalidov. Končno so oproščeni sinovi . številnih družin popolnoma pri 7 otrokih, polovično pa pri 5 o-trokih. Repetenti zgubijo pravico do oprostitve. Kljub tem olajšavam, na bo povišanje pristojbin močno prizadelo večino staršev šolskih otrok, predvsem iz vrst uradništva. malih obrtnikov itd. Pojem «revni starši« je namreč zelo omejen in vezan na zadevno spričevalo, rned dejansko revne pa moremo v sedanjem težkem gmotnem položaju šteti še zelo širok krog ljudi. Zamislimo si samo malega ali srednjega uradnika, obrtnika ali človeka iz podobnih poklicev s tremi do štirimi šolskimi otroki za katere mora za vsakega posebej plačati od 2.500 do 4.50(1 lir samo šolnine poleg drugih taks, da ne štejemo pri tem niti vseh drugih stroškov za nakup knjig in ostalih šolskih potrebščin. To je vsekakor velik in za žep srednje situiranega človeka preobčulen izdatek, ki je še toliko bolj neupravičen. ker so šole v večini državne, ljudje pa že itak plačujejo državi davke tudi za vzdrževanje šol. In kot vse kaže, to občutno povišanje šolskih pristojbin ni- občinski tehnični urad. ki je odgovoren za vsa mestna javna dela. ti ni dokončno. Izdelane so namreč tudi že tabele B, C in D za šolske pristojbine za leta 1955-56, 1956-57 in za na- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Z zvijačo in grožnjami spravila starko na boben Za dolgove in posojila dveh južnjaških tim tov je morala zastavljati svojo zlatnino Dva južnjaška brata, ki sta vela, sedaj pa ni mogla pla- se preselila v naše mesto in si tu postavila krojačnico, sta prav nesramno izrabila naivnost stare ženske ter jo tudi »pravila popolnoma na boben. Brata 28-letni Antonino in Efi sio Caponigro, oba rojena v Salernu in sedaj stanujoča v Ul. Cologna 2 sta svojo najemnico 58-letno Ana- čevati ne luči in ne plina in je morala biti zadnje mesece v temi ker ji je Acegat odvzel električno strujo in tudi plin. Končno jo je lastnik stanovanja vrgel na cesto z izgovorom, da ne plačuje stanarine. Ko se je Alvanitijeva zavedla kam sta jo brata Ca, stasijo Alvaniti z zvijačo in. ponjgro pripeljala, je oba zato- • ca4 n i a rr» 1 Ir o Iz n e žn/j j a cuna. ... . . - . J grožnjami kakor tudi s suge stijo pripravila do tega, da jima je podpisala menice kot garantkinia, kakor tudi, da je za nujna posojila zastavljala svojo zlatnino. Vrhutega sta žila. Možakarja sta seveda marsikaj zanikala, vendar ju je sodišče kljub temu spoznalo za kriva obtoženih dejanj in obsodilo Antonina na 5 let in na 48.000 lir, njegovega jo prisilila, da je kasneje pro- brata Efisija pa na 2 leti in dala preostali del svoje zlat-|„ mesetev zapora in na 22.000 nine samo zato, da bi izpla- lir globe prVemu so tri leta čala obresti za njun nepo-j zapora oprostili na podlagi vrnjen dolg. Zenska se je ho-j zadnje amnestije ter ga obso-tela sicer upreti temu, vendar | dih tudi na dosmrtno prepo-sta jo južnjaka prestrašila, yed službovanja v javnih slednja leta. ki predvidevajo nova povišanja, ki bi verjetno morala stopiti v veljavo že sedaj, pa so jih iz ((psiholoških razlogov« spremenili v postopna. Na steklo |e stopila Z rešilnim avtom so včeraj zgodaj popoldne pripeljali v bolnišnico 20-letnega Antona Grisoniča s Kolonkovca 698. kateremu so izprali rano na stopalu. Grisonič. ki je precej krvavel, je izjavil, da je med kopanjem njive stopil na kos zemlje v kateri je bil velik kos stekla. Sklenitev nove pogodbe za delavce tiskarske stroke V Rimu so predstavniki delavcev tiskarske stroke vseh sindikalnih organizacij in tiskarskih industrijcev sklenili novo delovno pogodbo. Po tej jiogodbi se bodo mezde tiskarskih delavcev zvišale za kakih 10 odstotkov, kar pomeni izboljšanje v primeri s pogodbo o poenotenju mezd. ki je določala povprečno samo 5 odstotkov. Zvišanje plač se ravna po raznih področjih in bo zato znašalo za delavce od 16.92 do 24.39 lire na uro, za uradnike pa od 2.500 do 8.000 lir na mesec. Pričakujejo, da bodo to delovno pogodbo v kratkem raztegnili tudi na Trst. Na cesti je padla Medtem ko je 57-letna Arne-lija Meula iz Vicolo Castagne-to hodila po Ul. F. Severo v smer; mesta, se je spotaknila ob pokrovu podcestne greznice, ki je bil pokvarjen in tudi slabo nameščen. Ker se je med padcem poškodovala se je Meulova zatekla z rešilnim avtom v bolnišnico. Cernu jim je napoti tržaška zastava Pri Banih bodo imeli v nedeljo vaški praznik (ešagros) in so kot ob podobnih prilikah že pred nekaj dnevj izobesili na visok drog tržaško zastavo. Vse kaže pa, da ta zastava ni vsem pogodu. Tako so včeraj ob pol šestih zjutraj nekatere žene pri Banih opazile, kako je splezal na drog ameriški narednik, vzel zastavo, jo delno raztrgal, nato pa odnesel v vojašnico. Zenske so protestirale, todi narednik se ni zmenil, zanje in je le bolj pospešil korak proti uojašnici. Ljudje pri Banih se sprašujejo, zakaj je bila zastava ameriškemu vo-joku napoti. Najbrž ga je bodla v oči njena rdeča barva. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA S0DISCA IZMIŠLJENA ZGODBA neapeljskega kriminalca Tipa, ki je trdil, da so ga med fotografiranjem na meji s cono B aret>rali Jugoslovani in da je ušel iz koprskih zaporov, išče policija iz Caserte zaradi kriminalnih dejanj V ponedeljek so pripeljali pred zavezniško vojaško sodišče za določevanje narokov blaga Avstrija-Trst-čezmorske dežele in Madžarska-Trst-čez- morske dežele ter obratno. nekega Gaetana Appertija, ki Hkrati bodo tudi proučili se je prijavil policiji pri Fer netičih in izjavil, da je pred dnevi odšel kot fotograf na mejo s cono B, kjer ga je aretiral neki jugoslovanski vojak in odpeljal v koprske zapore. Od tu pa se mu je posrečilo pobegniti v cono A. Tedaj je operativni agent pojasnil, da Apperti ni imel pri sebi nobenega dokumenta in da bo morala zaradi tega policija poizvedovati o njem pri kvesturi v Caserti, kjer je doma. Včeraj so možakarja ponovno pripeljali pred sodišče. Vse kaže, da mož ni niti videl meje s cono B in seveda še manj koprske zapore. Iz Caserte pa je prišlo v Trst kaj grdo spričevalo o njem: gre namreč za znanega zlikovca, ki je bil že obsojen zaradi tatvine, prevare in tudi zaradi poskusnega umora. Ker .Appertija išče italijanska policija, je predsednik določil, da se mož vrne italijanskim oblastem. * * * O zadeut se je predvčeraj na široko in pod kričečim naslonom; ((Romantični beg iz koprskega samostanu)) rtik.pi* sat seveda nihče drugi kot vGiornale di Trieste», kateremu je tudi ta 'Zinišljena zgod-bu napolitanskega kriminalca bila dobrodošla za prikazovanje terorja na meji s cono B. Po naše bi se temu reklo da hudič v sili tudi muhe žre. možnost za večji blagovni promet skozi tržaško pristanišče za obe omenjeni zaledni državi. PRED SPLOVITVIJO V S. MARCO Glavne značilnosti motorne ladje „Piave" Revizija železniških tarif Trst čezmorske dežele Jutri se bo zaključila v Rimu konferenca za normalno revizijo tarif železniških prevozov Trst - čezmorske dežele. Gre predvsem za navadno revizijo nekaterih cen za prevoz blaga po železnicah iz Avstrije v Trst za čezmorske Kot smo že pisali, bodo v nedeljo dopoldne ob 10. uri splovili 6.440-tonsko tovorno motorno ladjo ((PiaVe«,'ki je dvojček že splovljene ladje «Aquileia». Splovitvi bo botrovala gospa Rosa Vitelli, soproga višjega upravnega ravnatelja dr. Vitellija. Ladja je dolga 121 m. široka 18,10 m in visoka 11 m. Njen edini vijak bo poganjal motor Diesel CRDA-Sulzer 5.400 konjskih sil. Pramec ladje je tanek, krma pa ima enako obliko kot križarke. V trupu ladje je v petih skladiščih 12.715 kub.m prostora, 810 kub.m pa je na razpolago v hladilniku za razna zmrznjena jedila kot meso, banane itd. ter v cisterni za rastlinska olja. Ladja bo opremljena s posebnimi ventilacijskimi napravami ter napravami za preprečevanje vlage vrste «Car- goraire«. Predvidena je tudi posebna ureditev za prevoz blaga na ladijskem mostu. Na ladji bo tudi 17 dvigal za nakladanje in razkladanje blaga. Ker bo ladja plula v ekvatorialnih vodah, je še posebno poskrbljeno za udobje njenega osebja. Razen jedilnice in udobnih kabin bo na ladji tudi dnevna soba, pralnica ter moderna naprava za destilacijo morske vode, tako da bo osebju na razpolago zadostna količina sladke vode. V vseh prostorih za bivanje bo umetno ohlajen zrak itd. Ravnateljstvo CRDA je prepričano ( GLEDALIŠČE VERDI) Prihodnjo nedeljo ob 11. uri bo otvoritev nedeljskih jesenskih koncertov orkestra Tržaške filharmonije. Prvi koncert pod vodstvom dirigenta Luigija Toffola in s sodelovanjem pianista Fabia Fe-ressonija ter pevcev Ondine Otta, RodoKi Mor ar a in Antonia Massarie, obsega naslednji program: Mozart — Simfonija v g-molu Kv. 550; Liszt — I. koncert v E-duru za klavir in orkester; Debussy — «L'enfant prodi-gue», lirična scena E. Guinauda (prva izvedba v Trstu). Pri blagajni gledališča se začenja prodaja vstopnic. Motoklub »Amatori« organizira 26. septembra izlet v Novo Gorico in Opatijo. Vpisovanje samo za člane od 17. do 19.30 še danes. Motoklub Skedenj organizira izlet v Opatijo - Reko 26. septembra, Vpisovanje na sedežu še danes ob običajnih urah. IZLET SPD V nedeljo 3. oktobra izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje v društvenih prostorih v Ul. Machiavelli 13-11, vsak dan od 18. do 19. ure do 24. t, m. Motoklub Adrija iz Doline priredi enodnevni izlet v Poreč 26. t. m. Vpisovanje na sedežu v Dolini še danes od 20. do 21. ure. Motoklub z Opčin priredi 26. septembra izlet v Ajdovščino. Vpisovanje še danes na sedežu. Srednješolsko-akademski športni klub priredi v soboto 18. t. m. ob 20. uri namizno-teniški turnir na sedežu. Ul. Machiavelli 13, II. Vpisovanje eno uro pred pričetkom. Akademski klub »Jadran« priredi dne 3. oktobra t. 1. eno- za violino n klavir«, 23.00 G01 ba za lahko noč. i K » f ,h 11.30 Lahki orkestre '21® ^ davanje; 12.10 Za jept kaj: 13.00 Lepi melodije J; glasovi; 14.00 V«škt k Kulturni obzornik, ameriški adrnevt; -Liszt-Bussoni: Zvonek |f*» iodije iz revij: ™ #1o. pc vrstica; 19.15 NtJ- e nudi je: 20.00 Šport. 20.5 n a ^ lpdije in lepi II? Iodije in lepi *la50vlLrtoV' ki iz znanih k°nn521 jOl^" Dramatizirana zgodna,^ pg, ke melodije; 22.00 G ^ Sii; S Večerni ** ‘ ‘J'at* 11.30 operna s asba, t- tazija lahkih melodij. 1 M tfji gi ra Ernst Arisernot, ^ Betti: ((Begunka«, troaej •» « . o v S. <* - •* * 327,1 m. 202.1 tn, 21 ' /j, Poročila ob 5.00, «• • jf 13.00, 15.00, 17.00. I®-3®, pjJ 12.00 Igra godba. ljubljanske 8ar.n9io Gabrid? ttjski nasveti; 12.30 riatf re: Elegija za čelo m 8 jt rel Pahor: Tri P godalni orkester. no.l -i Lrr3 1'irva. i/nlltt* ima: Bela krajina, K#pr ije za razvedrilo, 1* t pregled; :4.40 Pestrn ^ -vncup avtorjev 9® pes 15.30. Zelelj_ «e ^ S£ zbor; 15.30 Zelen ^ šajlel; 16.00Ar.t^'r*^» minska plošča; :besnem rW koncert 17.10 V.p.a„vetl; jljl 18.00 Zdravstveni (T Naši in inozemski * mikrofonom; ycv^ tt.trv.^k,™., 50 tualnosti; 20.00 ,“C^,'skočn* m domačih pesmi ,m„. fanOfuj'; PFvov^.-^«artefiP,* 21.00 Simfonični ko jtio nin Dvorak: Koncert orkester v h-molu P gniti Hačaturjan: Maskera dnevni jesenski izlet na Vrem-' ico. Vpisov ščico. Vpisovanje v ponedeljek 20. t. m. od 20. ure dalje na se-1 dežu, Ul. Machiavelli 13. II. Člani in sinvpatizerji toplo vabljen- j Razna obvestita DANES ZVEČER ob 19.30 bo v Ul. R. Manna 29 zakljnčni sestanek pripravljalnega odbora za »Dan tržaške mladine«. Vabljeni vsi! RAZSTAVA ,Amerika prejšnjih časov' V soboto 18. t. m. bo ob 19. uri v galeriji pokritega kopališča CONI, Nabrežje Grumula, odprta razstava »Amerika prejšnjih časov«, ki jo prireja «So-praintendenza ai Mo-nume-nti, Gallerie ed Antichita« v sodelovanju z ameriško poročevalsko službo v Trstu. Na razstavi je kakih 130 ameriških lesorezov, linorezov in bakrorezov iz obdobja 1722-1875. Razstava je bila doslej že v raznih evropskih državah; razstavljena dela so dale na razpolago največje ameriške umetnostne galerije in knjižnice Razstava bo odprta do 30. septembra. *» BORI" ZBORNIK ZA KNJIŽEVNOST IN KULTURO, Novi periodičnik mladih primorskih književnikov, dobite v vseh slovenskih knjigarnah v TRSTU, GORICI in SESLJANU. dežele glede na nekatere j da bo ta ladia skupno z nje-sprememhc cen v posameznih "im dvojčkom «Aqu.leio» spn- češ, da bo tako izgubila okoli 400.000 lir vredno zlatnino. Stara Alvanitijeva je nadalje prodala Efisiju celo spalnico in kasneje tudi jedilnico za borih 44.000 lir. Preden sta se vselila južnjaka v njeno stanovanje, je uradih. Oba pa bosta morala tudi plačati 120.000 lir odvetniku Alvanitijeve, ki se je prijavi- državah. Konferenci prisostvujejo predstavniki italijanskih, jugoslovanskih, avstrijskih in tržaških železnic. V drugi polovici novembra pa se bo začela v Rimu važnejša železniška konferenca, na kateri bodo zastopani predstavniki tržaške železniške uprave, italijanskih, avstrijskih in madžarskih želez- la kot zasebna stranka, ter | nic Na tej konferenci bodo Ker smo že pri javnih de- ženska lepo in brezskrbno ži- SOLSKO NADZORNISTVO OSNOVNIH SOL SPOROČA. Vpisovanja in popravni izpiti na osnovnih šolah cone A bodo od 16. septembra do 25. septembra t. 1. za vse razrede osnovnih šol, in sicer v kraju dotične šole. Pri vpisovanju v I. razred izročijo starši učitelju naslednje listine: a) rojstni, list; b) potrdilo o cepljenju proti kozam, ki ga izda zdravstveni urad občine. Otroci so šoloobvezni od dopolnjenega šestega leta do štirinajstega leta. 4. oktobra tega leta bo svečana otvoritev šolskega leta z mašo in 5. oktobra reden pouk. Vsa potrebna pojasnila dobijo starši na oglasni deski na šoli ali pri ravnatelju dotične-ga okrožja. Vpisovanje za šol. lešo 1954-55 na državni višji realni gimnaziji. Na državni višji realni gimnaziji ■ slovenskim utnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom. Se vrši vpisovanje za šolsko leto 1954-35 od 1. septembra dal ie vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchto 9, II. ŠOLSKA OBVESTILA nadstropje. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi razglasni deski. Uprava slovenskih otroških vrtcev v Trstu obvešča starše, da se začne vpisovanie v slovenske otroške Trtce dne 29. septembra t. I. vsak dan od #. do 12. ure v prostorih otroškin vrtcev. Vabimo starše, ki imajo otroke za otroški vrtec, da jih čimprej vpišejo. Podrobna navodila glede izpitov in vpisovanja daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega Industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah s priključenim III. razredom javlja: Vpisovanje v 1,, II. in III. razred od 1. do 25. septembra 1954 vsak dan od 10, do 12. ure dopoldne. Bazporedl in podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski. Vsa potrebna nadallnja pojasnila ae dobe na tajništvu šole. Ravnateljstvo NI7.JE 1NDU-STHIJSKE STROKOVNE ROLE s slovenskim učnim jezikom v TRSTU (Rojan) objavlja, da Je vpisovanje v L, II. in III. razred od 1 septembra do 25. septembra 1954, vsak dan razen nedelj in praznikov, od 9. do 12. ure dopoldne; Razporedi in podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski. Vsa potrebna nadaljnja po. jasnila daje tajništvo šole. Slovenska nižja srednja šola v Trstu. Vpisovanje za novo šolsko leto je vsak delavnik od 9.-12. ure do 20. t. m, v tajništvu šole, Ulica delle Scuole Nuove 14. Za vpis je treba plačati na pošti na cc 11/124 za prve razrede: 150 Ur vpisnine, 250 lir Šolnine, 30 lir za telovadbo. Za druge in tretje razrede: 250 lir šolnin« in 30 Ur za telovadbo. Poleg tega je treba v tajništvu izpolniti prijavnico, za prve razrede pa še napisati prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir. V tajništvu se tudi plačajo šolske pristojbine. Invalidi tn tuji državljani so prosti taks na pošti. Ravnateljstvo Industrijskega strokovnega tečaja v Dolini opozarja na vpisovanje, ki je vsak dan dopoldne do 25. t. m. Na slovenski trgovski akademiji (tel. 95326) traja vpis učenčev do vključno 25. septembra vsak delavnik od 10.-12. ure. Pristojbina za vsako šolsko leto znaša 2.500 lir, ki je plačljiva v treh obrokih, novi učenci plačajo še vpisnino 1.000 lir. V tem šolskem letu bo v II. razredu uveden tudi obvezen pouk nemščine, v naslednjih letih pa postopoma v ostalih razredih. U-sposobljeriostni izpit se začne 21. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine. Ostalo na oglasni deski. Državni industrijski strokovni tečaj s slovenskim učnim jezikom v Dolini. Vpisovanje je vsak dart od 9. do 11. ure do vključno 23. t. m. Starše vabimo da pohite z vpisovanjem svojih o-irok in ne odlašajo na poslednje dni i plačati ženski moralno škodo ' in sicei Antonino v višini 350.000, Efisijo pa 150.000 lir. Nadalje bosta morala povrniti tudi materialno škodo katere višino bo določil civilni sodnik. Za sedaj bo moral Antonino kot prvi obrok plačati 120.000, njegov brat pa 40.000 lii. Sodišče je nadalje preklicalo kot neveljavno prodajno-kupno pogodbo za spalnico in jedilnico, ki sta jo Alvaniti in Caponigro Efisio sklenila 24. in 27. oktobra lani. Preds. - Ostoich, tož. - Pa-scoli, zapisn. - Magliacca, odv. zasebne stranke - Caravelli, obramba - odv. Nardi, Sardos L. in Presti. Zopet orožje Predvčerajšnjim proti večeru je neki občinski uslužbenc našel sredi cvetljične grede na Sprehajališču Šv. Andreja zavoj v katerem je bilo pet puškinih cevi z vsemi pritiklinami, od katerih so štiri imele tudi bajonet. V istem zavoju so policijski agenti, ki so po odkritju prišli na mesto našli tudi 9 nabojev in Na državui nižji trgovski šoli | saržerje. Orožje, italijanskega se vpisovanj« zaključijo unr 25 ' izvora, ie bilo slabo ohranje-t. m Prošnje za vpis sprejema vendar hilo vseeno u-tajuištvo zavoda vsak dan od 9. no „ye.naar ” “ “ do 12 ure \ Solrl eni poslopju porabljivo. Policija gu je po pri Sv. Ivanu, Trg Uioberti 4. slala policijski orožarni. razpravljali o celotnem vprašanju železniškega prevoza čo svojih popolnih naprav u-spešno konkurirala z drugimi ladjami na pomorski progi z afriškim kontinentom. SOLA GLASB. MATICE Gojenci, ki se niso Utegnili vpisati pred pričetkom pouka, se lahko vpišejo v šolo še naknadno med uradnimi urami. Ravnateljstvo OD VČERAJ DO DANES Rossetti. 16.30: «Tunika». Ezceisior. Zaprto zaradi obnove. Fenice. 16.30: «Dvoboj na soncu«, Jenmifer Jones, Gregory Peck. Nazionale, 16.30: «Zivel kino«, Silvana Pampaninl FHodrammatico. 16.30: Indijska krona«. Arcobaieno. Zaprto. Auditorium, 16.30: ((Skrivnost treh konic«, Tamara Lees, Hcldaoo Lupi Astra Rojan, '15.30: »Pokol v Fort Apache«, John Wayne, Shirley lemple Crlstallo, 16.00: «Grenk[ riž«, Silvana Mangano. Grattacielo. 16.30: »Ukročeni svojeglavec«, R. Cummings. Alabarda, 16.00: «Plaža», Martine Carot In Raf Vallone. Mladoletnim prepovedano. Ariston. 18.00: »Damski frizer«, Fernandel. Armoma. 15.30: »Zenska želja«, B. Sarivvick. Aurora. t6.30: «Marijuana», (Peklensko mamilo), J. Wayne. Garibaldi. 15.30: »Puščavska lisica«, James Mason. ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.00: «Tujec», G. Peck. Italia. 16.30: «Se večja ljubezen«, Helen Hayes. Viale. 16.00: »Pustolovec Iz Macaa«, R. Mltchum, J. Russell. Kino ob morju. 16.30: »Norosti v svet u». MassUuo. 16 30: «Kača na kri- žu«. Mladoletnim prepovedano. Moderno. 17.00: ((Izgubljeni raj«, F. Gravey in M. Prešle Savona. 16.00: »Krištof Kolumb«. S. Marco. 16.00: »Tragedija kapitana Scotta« Derek. Vittorio Veneto. 16.30: ((Usmiljenje za tistega ki pade«, A. Lualdi, A. Nazzarl. Azzurro. 16.00: «GvaJar.skl ubežnik«, Pierre Gay. Belvederc. 16.00: »Zadnji plen«, W. Holden, Marconi. 16.30: »Tat v raju«, Nino Taranto, Helene Remy. Novo cine 16.00: »Hrabri lopov«. Odeon. 16.00: »Karnaval«, Fer- nandel. Mladoletnim prepovedano. Radio 16.00: «De»et ljubezenskih pesmi«. Venezia. 16.00: »Mehiški zaliv«. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE nino«, »M. Faiiero«, «Pace», »O- rešte«, »Leomlda«, «Franco», «Ki-naldo«, »Fior di Maria«, »Arce« Dne 15. septembra t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 10 oseb, poroke ni bilo nobene. UMRLI SO: 86-letna J osipi n a Sosič vd. Deluisa, 21-lotna Li-liana De Lorenzu por. La Mac-chia, 8i-letna Marija Antončič vd. Hubner, 79-letni Antonio GandoKo, 81-letna Giusepplna Viviam por. Slataper, 1 dan stara Gloria Norbedo, 72-letnj Ni-colo Fransin, 78-letua Lucia PeL lis vd. Colautti, 72-letni RodoKo Renar, 86-letna Marija Železnik vd. Žitnik. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: Iz Benetk s 607 t raznega blaga in 19 potniki ital. ladja «Enri», Iz Benetk s 75 t karbita in 11 izotnikl grška ladja »Astipalea«, iz Benetk s 360 t raznega blaga ital, ladja »Sistia-na», Iz Renetk s 406 t raznega blaga in 82 potniki ital. ladja »Campidoglio«, z Keke z. 10 t raznega blaga In 58 potniki Jug. ladja »Laiiuvo«, iz Barija s ,53 ( raznega blaga m 60 polrukl Ital. ladja »Cilia di Siracusa«, iz Pulja z. 210 t cementa koslarlška ladja »Siron«, iz Sdobbe z mivko itai, motor, jadrni«* »M. Glao- iu »Lisetta«. ODHODI: proti Benetkam 5 365 t raznega blaga in 30 potniki ital. ladja »Kemigio«, proti Pireju z 230 t raznega blaga in 13 pomiki Ital. ladja »Hegolo«, proti Keki s 66 potniki jug. ladja »Bakar«, proti Raši prazna ital motor, jadrnica »A Gennari«, proti Sdobbt prazne Kal motor. J Jadrnice »S. Manco«, «Rinaldo» »Arce«, »Leonilda«, »Oreste« in »M Faiiero«. VREME VCEHAJ Najvišja temperatura 26.8, najnižja 20.2, ob 17 uri 23.9, zračni tlak 1013.8, stanoviten, veter 17 km južnik, vlaga 50 odstot., proti večeru dež, nebo oblačno, temperatura morja 24.2. NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermalz, Ul. Tor S. Piero 2, De Colle, Ul. P. Kevoltella 42, Depangher, ui. S. Giusto l, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, Zanetti . Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43, Harabaglia v Bar-kovljah In Nlcoli v Skednju. POLETNI KINO: Ariston. 20.00 in 22.00: »Damski frizer«. Arena dei fiori. 20.00: «Slnovi mušketirjev«, Comel VVilde. Rojan. 19,45 in 22.00: »Rajski ključi«, Gregory Peck. Pcnziana 19.30 in 21.30’ »Diamanten križ«, Errol Flynn. Garibaldi. 19.00: ((Puščavska li- sica«, James Mason. ČETRTEK, 16. septembra 1954 JlIUOkLOVA\HKA C «» \ A • K N T A 254,6 in ali 1178 kc Poročila v slov. ob 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30; v ital ob 6 15, 13.00, 19.30 in 23.00. 6.45 Jutranja glasba; 7.00 Ju- ..........r; 7J~ Iranji koledar; 7 30 Zenski kotiček; 13.43 Zabavna glasba; 14.15 Obvestila za Ostrožno; 14.43 Kulturni razgledi; 15.00 Poje zbor V. gimnazije iz Ljubljane: 17.00 Igra trio Darko Skoberne; 17.30 Srbske narodne pesmi in makedonska ura; 18.00 Poročila v hrvaščini; is.1.3 Koncert sopranistke Slavice KlasinCrve-htatistuta, PD klavirju prof. M Vogelnik; 18.35 Nekaj Jankovičevih valčkov in poik: 19.20 Šport; 20.00 Plošče po željah; 21.00 I/ naših krajev; 22.00 U. Franck »Sonata «UNI0N» Svetoyno znzoz trstu. varovalndca 1828 je v S UL. VALDIRIVO tel. 27512 - 3593% Prokurator 26. septemb^ f enodnevni REKO OPATIJ O PODGRAD MATERIJ® herpelJ® TOMAJ DUTOVLJE KOMEN KOMEN lC0 KOSTANJE* ,ept- do Vpisovanje J*o^ PISUVČUIJ*- —^11 Izleti, ki ttto#'*’* ljeni za 19. *eP'e 5ept“° preneseni na ber. 2. in 3. 1 ■ -neVOl “ i. in j. , enoinpoldneV® POSTOJNO RAZDRTO SENOŽEČE ŠTORJE LJUBLJANO 9. in 10. ok‘0^1, dvodnevni AJDOVŠČINO VIPAVO Q NOVO GORlC° SOLKAN ^ »■ - 'LS 9. in i«- u“' i enoinpoldne* ŠTANJEL H BRANIK ,noft>6 .ntem l| p°djetn°stjo m *rat ‘ aa “o tako en-ki 8e vedn° tlStemu vzdevku, J« ko vsne° rlja Za jnknjake. inskim ° . pnmerjamo z "''rjamo anlem, ko to 'pri-lanslcih Urajpoatopkom itali-naip zdi L ^n’h . kr°g°v, se *mešenje v najbolj surovo r •« preveč za pri-refor- ,ovršno'U'dU to 2delo !* kostna3inSeK,ne ,bi zdela * ugotovitev atl sramot-Selna preveč lahko- Sa le nekaj malega in še mer iJ °mo ®(« naVsdbu < 'zaV Ž‘mi in itali- ^i razn Vami os čelu Spiske t veleP°sestniške hoHe es odlJ ga in hkra-luti^tasske61 banja so ' st,ln* 19411 iinske ob-'tui^iu z hi Prav gotovo ajjttiti ™mom, morale >eO Pristarianskim sta' Prolet“-. Sicihi * na agrarno ty°jo 1 i ski kmečki Tod. V^kn 6,Jako dosegel 'o, Pfaia»ti bin“Ke reakcionar- tUHj ,* ki n 6 bile to kar •le Cre8a' Ko sn2nale izigrati 'titi ;e<1 alternatiSe torei 2na' ie \£. Večje n . aU doPu' •i>bo končatieiPlre- ki bi ai ro’< Pa n„.. udi precej CS^^kagrarl - e zlo, raeSeveda izbrale taCupsjoč. da bo- našli tild; časom We5ot za l2i;adarle t>« jetrne r8!anje obljub-te- ^ So £•» '•».ki tmeiie KoVeZU SIC“ so* sici- namreč do- tudi ’L“‘'prvikmetio Nkai, UsPch Vir3*4 konum k0 l‘m je “Uje"' P«*«p.2J?elia ln JPUstili>ahe - a 23 na- lil ‘telohi t/^isuske ne, vse so s, So Pod borbi revoiucionar_ la nekako po- ajinske obla- reVolUcPritlskom za-ega “"urnega ^oitaiijanlkega hJ e«a '"C6111 PodPr°letariata m N>ieniPhTkom v za- Uak J ba ši kmečkih ma-^novCn ijLUStanov,- agrar AS (En-izvede, 8 Slciliana), .. Uei aeram« __ A V kai bi . \ l s tip,"1 nT.>i) i -» UstaM aSrarno re- S, >a e P0Va pa je po- 9 e Cdj i« sicer 6lm rt.,!6 . skusala ob- J i.vnjebt tuno !1Cer 2at0, V toniki čim H0narjl in tsfoPlabe n a delj vlekli i>„. riUe, ^račun agrar_ n®j se nikoli urade si ustva-en birokratski >Va££rmU 30 vze-h Velikansko S,:?*s V*C’ ki i n P» bl“gaa sredstva ieU brpa 2“plltt ‘p-pj 0vjakemu ia-■u ; ^da9 ^belovaine1' na^' •oj* bu blrokratsk"e P0V1'' S! !'<*‘V‘ien! ra ure- C‘i ^ je 1 z ERAS tudi zakon je pred- pove- da’ bled 00 »M ZaJ11*0 u kon bil in lau?Zde!ila> ‘n ineu ih iumdadu; fietio--Je nai(o£čil£g.a frO-mena tui Jldm ivi m&g&- ——— ce tev&iudd). u iudlm^e milijonov. fyu-di n 'Vtdadni in 'Zadadni Pomanjkanje surovega petroleja pomeni očividno največjo vrzel v naravnem bogastvu Afrike. Raziskavanja za odpravo te vrzeli se vršijo zdaj v Nigeriji, Britanski Somaliji, Keniji in Tanganjiki. Čeprav so ležišča petroleja v raznih delih Vzhodne in Zahodne A-frike znana že nad 50 let, so postala šele v nedavnem času možna obsežnejša raziskavanja, ker je znanstvena tehnika iskanja petroleja še sorazmerno mlada. mgerija Po večletnem intenzivnem raziskavanju v Nigeriji so lansko jesen odkrili rahle znake petrolejskih ležišč v pokrajini Kalabar. Rudosled-ne pravice je prvič podelil nigerijski guverner v novembru 1938 skupno D’Arcy raziskovalni družbi in An-glo-saški petrolejski družbi. Rudosledne pravice so pokrile približno 372.000 kvadratnih milj v Nigeriji in Kamerunu. Sedanje pravice pokrivajo približno 56 tisoč kvadratnih milj v južne mdelu prvotnega področja. Raziskovanja so se začela z obširnimi geološkimi pregledi in podrobnim mapira-njem, katerega so izvedli s pomočjo fotografičnih posnetkov iz letal. Zelo težko je napovedovati kakovost podzemeljskih plast., ker so skale na ravninah in rečna ustja pokrita z naplavljenimi usedlinami. Zaradi tega so bili geofizični pregledi zelo važen del raziskovanj. Glavni stan vseh raziskovanj in vrtanj je v Owerri. Glavni stan, kraji vrtanj in posamezne raziskovalne skupine so med seboj povezane po radiu. Pred kratkim so vpeljali tudi redne zveze s helikopterji. Za tem kratkim poročilom o raziskovanjih družbe Shell — D’Arcy se pa skriva stalen boj z raznimi tež-kočami in ovirami, ki jih povzročata najtežavnejši teren in neugodno podnebje. Iz svojih oporišč potujejo raziskovalne skupine po ce- sti ali s čolnom, dokler je to možno, nato pa morajo hoditi pej po močvirjp džungel in preko blata ustja Nigra ali skozi ekvatorske in monsumske gozdove ter preko savan, kot imenujejo travnate stepe v tropskih krajih. Razmere so silno različne. V rečnem ustju živi na primer vsa geofizična na džunkah in čolnih; na severu raziskovalnega področja na vrhu gora v šotorih, in morajo hoditi več milj daleč, da najdejo vodo. V deževni dobi so ceste večinoma neprehodne, v drugem letnem času pa pokrite z debelo plastjo rdečega prahu, ki prodre v vse stvari. Razmere v rečnem ustju, v deželi močvirij in džungel dopuščajo le počasno potovanje s čolnom, skozi džunglo lahko prodirajo samo s podiranjem dreves, za kar je potrebno stalno več kot 500 mož s sekiro. S prvim globinskim vrtanjem so začeli leta 1951 v Ihuo, severovzhodno od O- ' t T#-, ■ i" .VIN . „tka . . zeti - u '4rx-l. *w.. Pogled na Kairo werrija in so v avgustu 1952 izvrtali suho luknjo do globine 11.000 čevljev. Stroje so potem prepeljali v A-kato v pokrajini Kalabar, kjer so ugotovili znatne količine lahkega petroleja, ki je bil pomešan s plinom. Na tem kraju nadaljujejo globinsko vrtanje za geološka raziskavanja in za potrditev prvih ugotovitev. Taborišče v Chvernju, o-koli 1Q0 milj od ustja Ni-grove Delte, je živčni center vseh teh podvigov; to oporišče je popolno mesto z raznimi modernimi napravami. Tehnične šole učijo Nigerijce, da bodo lahko odigrali svojo vlogo pri iskanju in razvoju naravnih vi-iov njihove dežele. Absolventi teh šol že pomagajo pri iskanju petroleja na razne načine, tako zlasti tudi v vzdrževanju vozil. Odkritje sledov petroleja v Akati še ni zanesljivo znamenje uspeha, vendar prinaša upanje za vse, ki se udeležujejo dela, katerega označujejo za enega od najbolj odločnih napadov na skrite vire narave, kar so jih do zdaj podvzeli v kaki tako negostoljubni deželi kot je Nigerija. VZH JuiSA AbtiiKA %zne petrolejske družbe se žanimajo za petrolejska ležišča v Keniji, Ugandi in Tanganjiki. Vrtali so v Ki-buku na južnem koncu Albertovega jezera y Ugandi, vendar brez uspeha. Britanski in ameriški gealogi so opravili uvodna pregle-dovalna dela. Preiskali so razsežno področje na severovzhodu dežele od sosedne Mojale do meja italijanske Somalije. Da je nekaj petroleja v severnem mejnem okrožju, je bilo že dolgo znano, vendar še ni ugotovljeno, če so količine takšne, da bi se jih moglo trgovsko izkoriščati. Sedanja iskanja v Vzhodni Afriki so osredotočena na obalo Tanganjike in na otok Mafio. Ta raziskavanja vršita Shel- lova petrolejska družba in D’Arcy raziskovalna družba, važna podružnica Anglo-i-ranske petrolejske družbe. Izvršili so natančne fotografske posnetke vseh obalnih področij v Keniji, Tanganjiki in na večini obale Zanzibarja. Poskusna vrtanja so napravili na raznih otokih vzdolž obale Kenije. Na malem otoku Mafia, ki leži 30 milj od obale Tanganjike, so geofiziki izvršili seizmični pregled, ki naj bi odkril eventualne zemeljske sestave, ki običajno vsebujejo petrolej. Za ta pregled so privlekli ((mrtvo« ladjo — ladjo brez posadke in strojev, z zabitimi vrati in linami — preko oceana do Vzhodne A-frike, kjer jo zdaj uporabljajo za prevoz raznih potrebščin od Dar-es-Sglaama do Mafie. Ta ladja, «Wrang-ler», ima 550 ton in so jo zgradili leta 1944 kot izkr-cevalho vojaško ladjo; po vojni so jo uporabljali za dviganje naftovoda na dnu Angleškega kanala. Na Ma-fii ni pristaniških pomolov in so za omenjeni pregled kupili ladjo «Wrangel» zato, ker se ob oseki lahko usede na dno, ob plimi pa spet dvigne in odpluje. V njenem trupu je 100 jeklenih pontonov, ki nudijo čvrsto oporo za prekladanje na peščenih obalah. Afriški domačini se živo zanimajo za iskanje petroleja, kar velja zlasti za Tanganjiko. Strokovnjaki, ki so zaposleni s tem delom, razlagajo vaščanom podrobno, kaj delajo in kaj bi pomenil uspeh iskanja petroleja. Afričani vneto opazujejo delo in tudi pomagajo, kjer je to mogoče. Petrolej je prinesel novo življenje Kanadi, Borneu in Trinidadu. Petrolej je največjega pomena za Aden in Avstralijo. Mogoče bo jutri tudi prinesel revolucijo v življenje milijonov ljudi v Vzhodni in Zahodni A-friki. K 2, TRST ISTRA IN DA V Beogradu so 11. t. m. odprli razstavo o človeških pravicah v paviljonu na Malem Kalemegdanu. Razstavo prireja jugoslovanska Nacionalna komisija za UNESCO in Zveza društev za Združene narode V Italiji na vo moč slave italijansko ekspedicijo, ki je prva stopila na vrh «K 2», poleg Mont Everesta najvišji vrh na svetu. Člani ekspedicije so postali nekakšni narodni heroji, v njihovo čast se prirejajo manifestacije, banketi itd. Vsa stvar pa hkrati dobiva izrazit nacionalistični in politični značaj. Skuša se namreč prikazati tudi na sledeči način: Glejte, Italija se spet postavlja na noge, glede junaštva so Italijani spet na višini, prav kakor zahteva duh velikih tradicij! Posebno velik pomen pripisujejo dejstvu, da je na tem izrednem vrhu prvič v zgodovini zavihrala zastava, in to italijanska zastava. Zraven nje pa še zastava — Trsta. Eden članov ekspedicije, ki jo je vodil prof. Desio, je namreč Tržačan prof, Maruz-zi. Solzavi tržaški župan Bartoli, znan po tem, da ne zamudi nobene prilike za svojo iredentistično propagando, je temu profesorju podtaknil tržaško zastavo, ta pa mu je moral obljubiti, da jo bo zasadil na tej čez osem tisoč metrov visoki gori, tako da bi jo mogel «videti ves svets. Seveda se je o tej zastavi začelo govoriti šele ko je podvig uspeli Vtem pa so iredentisti takoj našli neko zvezo med vzponom na «K 2» na eni in Istro ter Dalmacijo na drugi strani. Dr. Ziliotto, predsednik ((Združenja za Julijsko krajino in Dalmacijo», je ekspediciji poslal brzojavko, ki v njej izraža željo, naj bi trikolora in tržaška helebarda, ki sta zavihrali na «K 2», bili predznak za nove, še večje zmage, t. j. da bi se ((umile Italiji vse jadranske dežele, navzlic podlim manevrom politikantov.» Organ iredentizma za Istro in Dalmaci: jo eDifesa Adriatica» pa pristavlja sledeče: «Naj bi zmaga italijanskih iredentistov pokazala vladnim ljudem pot, po kateri je moč z nacijo združiti vsa naša izgubljena mesta. Idealno vihrajo na «K 2» zraven tržaške še 2astaue Istre, Reke in Dalmacije. Kot pametni in miroljubni ljudje, bi jih najraje pustili, da v miru vihrajo tam, kjer so bile zasajene, ko bi ne bila s tem v zvezi izražena tako očitna želja, naj bi čim-prej zavihrale tudi na Dinari in Velebitu. Torej, ker je že prišlo do tako bojevitih izjav in želja, kar je verjetno posledica velike zavesti, da so ((Italijani glede junaštva spet na višini« — to naj bi bil neizpodbitno dokazal uspeli vzpon na «K 2» — pa treba povedati, da s temi zastavami jn junaštvom tistih, ki so jih ponesli na drugi najvišji vrh sveta, nekaj ni v redu. Pred kratkim je pakistansko časopisje poročalo sledeče: Pravica do zmage ne pripada onima dvema Italijanoma, ki se tolikanj slavita, ampak nekemu domačemu človeku, nekemu ehunzi«, t. j. alpinistu, spremljevalcu in nosaču. Ta domačin je bil najboljši v ekspediciji, in je tudi bil prvi, ki se je približal vrhu, vendar so ga Italijani zadržali in mu niso dali, da bi šel naprej, v strahu, da jim odnese slavo. Dogodek se je imel tudi fotografirati, pri čemer bi bilo neprijetno, če bi se na fotografiji videl nekdo drugi, ne pa Italijani, odnosno bi se zraven Italijanov videl še kdo drug. Da bi italijansko in tržaško zastavo izročili temu «hunzi», pa bi ju potem le-ta zasadil na drugi najvišji vrh sveta, to seveda tudi ni šlo. božjo pot skupine starih in novih danuncijancev, smatrajoč ga za svetišče iredentizma. Tam je tudi grob D’Annun-zia, osvajalca Reke. D’Annun-ziu je ta dvorec poklonila država, on pa je v parku Vit-tcriala znova dal sestaviti o-gromni nos vojne ladje «Pu-gliai>. Gre za tisto italijansko vojno ladjo, ki ji je poveljeval kapitan Gulli, ko je leta 1920, ob priliki neke provokacije, padel v Splitu. O vojni ladji sPuglia», Gulhju in D’Annunziu se je v precejšnji meri razpisal pisatelj Tomaso Cartosio. On tudi pojasnjuje, zakaj je nos ladje ePuglia», tam, kjer je znova sestavljen (v vrtu D’Annunzieve vile Vittoriale), obrnjen natančno proti Vzhodu. Takole, pravi: «S'smelim naporom so inženirji ladjo razstavili, zatem pa jo znova, z nosom obrnjenim proti vzhodu, sestavili vrh hriba v Vittorialu. Po D’Annunzievi zamisli predstavlja «okrvavljena, toda še ne maščevana ladja» sOltar revendikacij»... Kar je vgžno, je resnica, da sta v Istri in Dalmaciji avtohtoni samo jezik in civilizacija Rima in Benetk, kakor tudi, da ni tam niti enega kamna, ki bi ne bil kamen Rima in Benetk, Na nas je, da pospešimo usodo. V nujnem in fatalnem ritmu u-sode, štejejo leta manj od sekund... Istra in Dalmacija so Italija, mi pa smo danes Italijani kot pikoli... Glejmo te naše rane, niso se še zacelile... Spomnimo se, da je kakovost močnih ljudi v tem, da znajo na. rimski način trpeti, pa tudi poiskati rešitev za svoje nacionalne probleme... Nekega dne bomo razorožili sovraštvo barbarov, takrat, ko ne bodo več podpirani po tistih, ki danes preprečujejo Italiji, da si vzame svoje,« Hitler nameraval prim ključltl tudi Benetke Kdo je v Italiji, ki najbolj vpije proti kakršnemu koli kompromisu glede tržaškega vprašanja? To so v prvi vrsti monarhisti in fašisti, zatem desni demokristjani, torej vsi oni, ki v Italiji predstavljajo skrajno reakcijo. Le-ti stalno poudarjajo, da je Italija amputirana, vtem ko si je v prvi svetovni vojni s krvjo b00 tisoč padlih zaslužila ne samo Trst, ampak tudi Istro, Reko in Dalmacijo. Poraz v drugi svetovni vojni pa bi se ne bil smel izkoristiti tako, da so se Italiji odvzela njena ozemlja. No, pa vzemimo primer, da bi Jugoslavija in zavezniki ne bili zmagali v drugi svetovni vojni, da bi Jugoslavija ne bila osvobodila svojih krajev na severnem Jadranu, Ali bi bila v tem primeru ta ozemlja danes italijanska? Ne, nebi bila. Obstajajo zgodovinska dejstva, obstajajo dokumenti, iz katerih se jasno vidi, da bi Italija tudi v tem primeru izgubila Istro in Trst, in še mnogo več. Zmaga bi v nobenem primeru ne bila italijanska, ampak nemška, Hitlerjeva. Kaj vse je pravzaprav imel Hitler v načrtu, nam odkriva Goebels v svojem «In-timnem dnevniku», kjer piše o odnosu do Mussolinija in do Italije nasploh, potem ko je prišlo do kapitulacije in se je moral Mussolini umakniti na' sever. Znano je, da je Hitler v resnici i Trst i vse Slovensko Primorje že bil priključil k Nemčiji, saj je tu z neomejeno oblastjo vladal eden njegovih Gauleiterjev. Toda to je bil samo prvi Hitlerjev grižljaj, drugo je še imelo priti. Goebels piše: «Duce se bo moral odreči še mnogim stvarem, ki jih je Nos „PuflllO“ usmerjen j doslej smatral za gotove, zakaj v skrajni analizi nam mora vendarle z nečim nadokna- protl Dalmaciji V kakšnih oblikah se izživlja obnovljeni italijanski nacionalizem, odnosno čisti, stoodstotni fašizem, je najlepše razvidno iz feljtona aOltar dalmatinske revendikacije v Vittorialu», ki ga je objavil rimski dnevnik «11 Secolo». Beseda je o bivšem bivališču, kj gu je imel d’Annunzio ob Gardskem jezeru, in kamor še danes hodijo na nekakšno r DR- VLADIMIR BARTOL IMPRESIJE kamniških J IZPOD PLANIN (Nadaljevanje) Med tistimi, ki se še danes živo udejstvujejo prav v Kamniku je zlasti širokim krogom znam slikar naših planin Ma-kso Koželj, ki je imel pred nedavnim razstavo tvojih gorskih pokrajin v Ljubljani. Sli-kuncu zlasti prikupnih tiho-iitij je Fanika Kratnerjeva Med mlajšimi krajinarji se je v zadnjih letih vidno uvelja- tudi jZC PeTk0’ ki je * P° ilustracijah mladinski h knjig. Nekatere njegove - rajine, ki p0 svojem stilu rahlo spominjajo na poimpre-siontstično slikarstvo kakega rana Pavlovca, so razstavljene v inteneurjih s pohištvom ni kamniški gospodarski raz-stavi. Vehko pozornost zbujajo s *Vd}o razstav o trije kiparji oz ■likarji ki so vsi trije Akademije umetnost, ,, lubljani m so vsi trije n-*• o nobenega skupnega treninga, ker komisija za sestavo in pripravo reprezentance zaradi preobremenjenosti tekmovalnega koledarja ni mogla izvesti priprav. Pozvala je le vse določene kandidate v Beograd, kjer bosta danes dve reprezentančni moštvi odigrali med seboj trening tekmo. Po tej tekmi bodo določili reprezentanco. V prvih dveh kolih zvezne ča tudi število gostov iz drugih republik in tujine. Vsi, ki so letos prišli v Slovenijo, se z laskavimi besedami izražajo ne samo o naravnih lepotah slovenskega planinskega sveta, ampak tudi o sprejemu in skrbi, ki so ju bili deležni po planinskih domovih. Največ planinskih prijateljev je prišlo iz Avstrije, bilo pa je tudi mnogo Nemcev, Holandcev, Belgijcev, Švicarjev in Angležev. Posebno priljubljena izletišča so Logarska dolina, dalje Dolina sedmerih jezer, Koritnica, Trenta, Jezersko in pa ves svet ob Bohinjskem jezeru. Bolj izvež-bani turisti so se povzpenjali tudi skozi Planico na Sleme ter preko Vršiča na Kriške pode. Na tej poti so si z zadoščenjem ogledali novi Poštarski dom, prav tako pa niso mogli prehvaliti Pogačnikovega doma pri Kriških jezerih, obnovljene Kredarice ter prelestnega razgleda s Prehodavcev, kjer so pred kratkim odprli nov planinski lige so izmed kandidatov za hram planinci iz Zasavja. Dvoboj Charles-Marciano preložen na jutri zaradi slabega vremena 33 AGI JO HIKSHT Alt. $ 4*. tli«. WCfOHT 185«». 74 m- 1074«. CMtJT HO« MA L 39 m 42* WA14T 83M. ifrn. PORI A« M 12 in. , 12*. »IC«»S !5VW 14*. UST Um. im- —ru;— H | Dvoboj za svetovno prvenstvo v boksu težke kategorije med pivakom Rockyjem Marcianom in Ezzardom Charlesom, ki l>i moral biti včeraj zvečer na Yankee Stadiumu, Je bil zaradi slabega vremena preložen na jutri. Pri današnjem tehtanju je imel Marciano »4 600 kg, Charles pa 87,300. Boksarjema se Jutri ne bo treba še enkrat tehtati, podvreči pa se bosta morala še enemu zdravniškemu pregledu. reprezentanco zadovoljili: Kralj, Krivokuča, Stankovič, Belin, Boškov, Radovič, Lu-štica, Bobek, Vukas, Papec, Vidoševič, Mitič. Povprečno pa so igrali Spajič, Stipič, Pa-jevič, Zebec, Veselinovič, Man-tula, Krstič II in Petakovič, ki pa je bil zadnjo nedeljo boljši. Nogometni komentator beograjske »Borbe«, nekdanji znani reprezentativni vratar Ljubomir Lovrič, sodi, da bi po igri, pokazani to nedeljo, reprezentanca imela tak videz: Kralj (Krivokuča); Stankovič, Belin; Luštica, Spajič, Boškov (Padovič); Petakovič, Mitič, Vukas, Bobek, Papec (Vidoševič). Lovrič izraža nato še željo, da se ne bi ponavljale ostale napake in da bi komisija za sestavo reprezentance upoštevala izkušnje iz svetovnega prvenstva, predvsem pa da bi dala v reprezentanco le take igralce, ki so v najboljši formi in popolnoma zdravi. Mnogi, ki so bili letos v slovenskih gorah, so obljubili, da se vrnejo bodisi že pozimi, prav gotovo pa drugo poletje, in sicer ne samo sami, temveč še z drugimi prijatelji in znanci. Zanimanje za slovenske planine raste torej tudi v inozemstvu, najboljša propaganda zanje pa so navdušeni in zadovoljni obiskovalci. Čeprav je v Gorici še vedno huda stanovanjska kriza, ki povzroča velike skrbi predvsem občanom, delno pa tudi občinski upravi, ki mora dan za dnem poslušati iz ust prosilcev novih stanovanj pritožbe, prav tako pa mora požreti tudi marsikatero grenko iz časopisov, se občinska uprava še vedno ni odločila dokončno urediti nekatere sporne zadeve z lastnikom hiš v Ul. Ascoli Donati-jem. Kakor je znano, je bila med omenjenim hišnim posestnikom in občino sklenjena neke vrste pogodba, po kateri naj bi bila občina dolžna izplačati Donatiju določeno vsoto za gradnjo'novih stanovanjskih hiš za prebivalce nekaterih za življenje nevarnih stavb v Ul. Ascoli. Donati je res zgradil nekaj hiš, vendar mu občina ni priskočila na pomoč, zaradi česar so številne družine še danes nastanjene v nehigieničnih stanovanjih gori-škega Geta. Medtem ko se občina po eni strani ne briga za najpotrebnejše občane, pa po drugi strani daruje in kupuje gradbene parcele za ustanove kot so INCIS, INA-Casa itd. S tem v zvezi se je izvedelo, da je občinska uprava pred dvema letoma kupila gradbeno zemljišče v Ul. Lantieri, ki je bilo last Loewetzova. In ga odstopila Državnemu inštitutu za gradnjo hiš državnih uslužbencev. Na tem zemljišču bo INCIS zgradila dve stanovanjski hiši, in sicer eno za uslužbence notranjega ministrstva, drugo pa za brezdomce, kot piše tržaški klerikalni dnevnik. Eno poslopje bo imelo tri nadstropja z devetimi stanovanji; vsako stanovanje bo imelo 3 sobe in pritikline. Gradnja bo stala 25 milijonov lir. Zaradi velikega števila sob in ostalega konforta bo cena stanovanj prav gotovo precej visoka in bo presegale plačilne možnosti brezdomcecv. Ali ne bi bilo zato pametneje, če bi občina izvajala pogodbo z Donatijem, ki bi lahko gradil stanovanja z nizkimi najemninami, ki bi bile dostopne tako brezdomcev iz Ul. Ascoli, kakor tudi številnim drugim družinam, ki so že predložile občini zahtevo po nakazilu stanovanj? 4. razred dne 20., 21. in 22. septembra 1954, izpiti za 3. in 5. razred pa po sledečem redu: 20. in 21. sept. 1954 v Kr- minu (Plešivo); 22. in 23. sept. 1954 v Ste- verjanu, na Valerišču, v Skr- ljevem (za Skrijevo in Mir- nik); 23. in 24. sept. 1954 v Go- rici. Ul. Croce, Ul. Randaccio, Standrežu, Podgori, Pevmi: 24. in 25. sept. 1954 v Jazbinah. Vpisovanja bodo od 20. do 30 septembra 1954. Otroci, rojeni 1. 1948 (za prvi razred) so dolžni predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju proti kozam in davici. Šolska maša bo 2. oktobra; redni pouk se bo pričel 4. oktobra ob 8.30. * * * Na šolah s slov. učnim jezikom doberdobskega okrožja se začnejo popravljalni izpiti v ponedeljek dne 20 septembra 1954 in končajo dne 25. septembra 1954. Prvi, drugi in četrti razred imajo popravne izpite dne 20. in 21. t. m. na vseh šolah, razen Sovodenj, Rupe in Ronk, ki imajo izpite 22. in 23. 9. V tretjem in petem razredu pa bodo izpiti po sledečem redu: 20. in 21. sept. 1954 v So-vodnjah, Rupi in Ronkah; 21. in 2z. sept. 1954 v Doberdobu, 5. razred, in v Dolu; 22. in 23. sept. 1054 na Vrhu in v Tržiču; 24. in 25. sept. 1954 v Doberdobu, 3. razred, v Jamljah in v Gabri j ah. Vpisovanje bo od 25. do 30. na vseh šolah. Otroci, rojeni 1. 1948 (za prvi razred), so dolžni pred' ložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju protj kozam in davici. Šolska maša je določena za soboto 2. oktobra, redni pouk pa za ponedeljek, 4. okt. 1954. Šolska obvestila goriškega m doberdobskega okrožja Na šolah s slov. učnim jezikom goriškega okrožja bodo popravni izpiti za 1., 2. in Do 20. septembra prijavile vire dohodkov Steverjansko županstvo sporoča, da morajo davkoplačevalci prijaviti v smislu člena 274 enotnega besedila o krajevnih financah do 20. septembra leta 1954 posamezne vire dohodkov, ki so podvrženi občinskim davkom in pristojbinam. Davkoplačevalci, ki so že vpisani v sezname za občinske davke in pristojbine za tekoče leto, niso dolžni izpolniti prijave, če se pogoji za obdavčenje niso spremenili. Kršilci bodo kaznovani po členu 292 in 296 enotnega besedila. s:---- Odhod izletnikov na Ostrožno v soboto Organizatorji tridnevnega avtobusnega izleta na Ostrožno sporočajo, da bo odhod v sboto 18. septembra točno ob 6. uri zjutraj izpred Dročeve garaže v Ul. S. Pellico. Lambretist podrl turistko iz Švice Včeraj zjutraj okrog 8. ure je neki lambretist podrl v Ul. Garibaldi 67-letno Marijo Mar-chesi iz Švice. Na pomoč ji je prišel rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenko odpeljal v bolnico Brigata Pavia. Pri zdravniškem pregledu so ji ugotovili rano na levi roki ter živčni napad. OBGJ0 Pred asfaltiranjem občinske ceste Štandrež-Sovodnj«; Izgubljeni predmeti na sedežu mestne policije Mestna policija je sporočila, da so na njenem sedežu nekateri izgubljeni predmeti, in sicer dva volnena jopiča, rokavice in neka usnjena torba s pregrinjalom. Lastnike poziva, naj pridejo po izgubljene stvari. Delavec se je ponesrečil pri gradnji palače na Travniku Na Travniku, kjer gradijo novo poslopje socialnega skrbstva, se’ je včeraj v prvih popoldanskih urah dogodila .nesreča, katere žrtev je postal 48-letni. R. Verzegnassi iz Ronk, Ul. D’Annunzio štev. 63. Med delom se je pri ogrodju odtrgal tram, ki je padel na delavca in mu ranil čelo ter poškodoval levo ključnico. Z rešilnim atvom so ponesrečenca takoj odpeljali v bolnico Brigata Pavia, kjer so ga zaradi verjetnega zloma ključ nice obdržali na zdravljenju. # * » Po stopnicah je včeraj ob 15.40 padla 68-letna Kristina Kodrič iz Ul. Lunga štev. 14. V bolnici Brigata Pavia, kamor jo je odpeljal rešilni avto Zelenega križa, so ji obvezali rano na levi roki ter razne poškodbe po telesu. Ozdravela bo v nekaj dneh. Včeraj popoldne je bila v šolskih prostorih v Sovodnjah seja občinskega sveta. Sejo je kmalu po 16. uri otvoril župan tov. Ceščut. Razpravljali so o sledečih točkah dnevnega reda: 1. dobave kurjave občini in šoli, 2. imenovanje občinske gradbene komisije, 3. zahteva Ivana Cotiča, da se mu odstopi zemljišče za razširitev dvorišča, 4., 5., 6., 7. odobritev sklepov občinskega odbora o dobavi grušča, ureditvi šole v Rupi za potrebe otroškega vrtca in predujmu rana tan-tum» uslužbencem na bodoče poviške plač, 8. spremembe pravilnika občinske policije, 9. podelitev zemljišča za gradnjo otroškega vrtca v Sovodnjah, 10. odobritev obračuna za leto 1953, 11. napeljava pitne vode v sovodenjski otroški vrtec, 12. asfaltiranje občinske ceste štandrež - Sovodnje, 13. ureditev kanalizacije, 14, nakup in namestitev ure za sovodenjski zvonik. Podrobnosti o poteku seje bomo objavili prihodnjič. KJER SO BILI SVOJ CAS GASILCI Gradili bodo inšliluf za geometre Pod vodstvom pokrajinske uprave so pred dnevi pričeli podirati poslopje v Ul. Diaz, v katerem so bili svoj čas nastavljeni gasilci, ki so se kasneje preselili v novo vojašnico v Ul. P. Diacono. Na prostoru, ki bo verjetno zelo hitro očiščeno ruševin, bodo zgradili nov moderen sedež Tehnično komercialnega inštituta za geometre. Načrti so že pripravljeni in jih sedaj proučuje ministrstvo. Treba bo počakati nekaj časa, preden bodo priromali z ministrstva, in šele potem bo podjetje, ki bo prevzelo gradnjo, lahko pričelo z deli. Nekateri menijo, da bo (o mogoče v nekaj mesecih in da se bo čimprej pričelo z gradnjo potrebnega šolskega poslopja za goriške učence. čigar fotografije bodo r»s komisija je a us*':? la, da bo nagrada ki jih je ponudila „ za turizem, sr®^_ižke 6 in pergamene S podeljene VittonJ« > iz Rima za najbolj fijo. Za njim poiter b Benečan Fulvio R«1 lan Italo Zannier. Uspe! konc«J Tržaške Sinoči je bil ’^ -d grafski dvorani ^ koncert orkest« okol harmonije. S JP # T» je vodil dirigent stJ! lo. Na program^ ta pij be Rossinija, syja, Berlioza W Avlobus šl. 6 bo po Ulici vui-5:; štev. 6 izp Zaradi cestnih - 'a je »o" - a red 8 vozit pa s je sporočilo, da bo ‘*t8 PaViared.^fu,<: vozl o cesti® • — piaR pr- kraju, jehoavt°»uV sporočilo, da V čase P “rt vozil kot prej:sn) bts* voredu XX. sep str8*1 Brigata Pavia v v. b i_0 .]! Stražice vozl cestng g. riani. Ker pa „ndjetj« DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofo-letti, Travnik 14 - tel. 29-72. III. DRŽAVNA RAZSTAVA UMETNE FOTOGRAFIJE Ponliggia iz Rima dobil 1. nagrado Izbirna komisija tretje državne razstave umetne fotografije za raagrado Gorice« je zaključila svoje delo. Razstava bo od 17. do 30. oktobra v našem mestu. Delo komisije je bilo precej naporno, saj je morala od 476 poslanih fotografij iz vse Italije zbrati 95, ki so bile primerne za razstavo. Sodeluje 128 oseb, od katerih je samo 74 srečnežev, Vpisovanje na ^ / Ravnateljstvi^ njih šol v Gorici .0, ir da tajništva šo^V 'ujejo diJak* do^aV 1954—55 od »• jo i bra vsak dan Priporočata i0 odlašajo z dni, da ne ' r0č> „ naval in jim P^jiih0 ter nepotrebno Letni -(|oy(. preneha* Ker je poletje letnem kinu prenehali pre)etos ! mi; Lastniki kina ^ ,» • nom niso ime ^>1 / gotovo pozna ^ jih tolaži poletja ne Popa leto. __jj J * C K * • CORSO. 17l^]ne».V^; stvo je rek ° for.!iV VERDI. 21- S' cert Tržaške VITTORIA. l^ainer: f njemk«. jjesCjf MODERNO. 17 • ‘ll lodije«, C. Cressoy- Del ^uuii iiii lili iiliiiUUUii li iiuiiuu l KO V A ČIČ uuRURRRRRRiiiiUUUiluuiiUU od sreče, ko si je predstavija- 3 » » “ “ ^ 1 a k ■ ■ i M ■ A lil l'r'11 1 * 1 1 1 ^ r~ njej na jc0jjju Kupila je sad- ja, šopek cvetic, liker in kilogram napolitank, nato nov na-K mizni prt, šest izredno lepih tinnnrmnnmmmTTTnnTmnmilTIITTmmmTTmTmTmTUUUUlnnnTTntTTTTTTTTTTITTTTTTTTTTTTnnTT kozarcev in vsa tako oblože- , . . „• na kakor gospa na reklamah staremu betonar ju Mi- . ,..v , . . „ no / arvooivi vi /in/1 rt« I SORODNIKI ODHAJAJO IN PRIHAJAJO ! CHARLES y»—» MARCIANO Velik obisk Tujcev v slovenskih gorah Čeprav vreme zadnjih tednov ni bilo najugodnejše, posebno ne za obisk višjih gora, je vendar v zadnjem mesecu prihajalo v slovenske planine mnogo navdušenih prijateljev njihovega sveta. V ostalem ta pojav ni nič novega, saj narašča obisk planin kar sam od sebe iz leta v leto, kajti delovni ljudje so postopoma prišli do spoznanja, da jim tudi planine, mir in lepote gora vračajo moči in veselje do novega, še uspešnejšega dela. Razmere v planinskih postojankah so letos že mnogo bolj urejene, kakor so bile Gospa Fink je zaklenila vra- trg. To so bili zlati Časi prve ta svojega stanovanja, ki je ljubezni! Zdaj sta že dvajset bilo vse v neredu, in odšla let poročena, imata dva od rana živilski trg. Jutro je bilo sla otroka. Draga in Vero, ter prekrasno; pločniki pod list- petletnega Vilka. Mož je urad- doslej. Obenem pa je v planinskih postojankah tudi več i ce Gospa Fink je kupila sola natimi kostanji, skozi katere je prodirala ostra sončna luč, so bili čisti in modri in široka cesta je dihala, da se je gospe dozdevalo, kot da se kolesarji na svojih svetlikajočih se kolesih dvigajo in spet pogrezajo vanjo. To jutro je bila gospa zadovoljna sama s seboj, počutila se je pomlajeno za deset let in bistra je bila kot nekoč, ko je bila še študentka. Morda ta dan ne bi smela na trg. Toda odhajala je tako vsako jutro zarana že vrsto let, da je dobila vso potrebno zelenjavo ceneje, da je lahko izbirala in da je včasih poklepetala s katero izmed svojih prijateljic zraven vozička branjevke Roze iz Goljeni* ce, ki je prodajala rože. Trg, živozelen in poln ljudi pod pisanimi branjevskimi dežniki, je dišal po sadju, zelenjavi, rožah in vodi, ki je poleti tekla na asfalt iz pločevinastih veder, v katerih so bile cveti- reda, hkrati pa tudi gostoljubnosti in domačnosti, kar vse je za dobro počutje gosta eden poglavitnih pogojev. Kjer še ni tako, bi morali oskrbniki in drugi uslužbenci s prijazno, toda odločno besedo napraviti red. Zanimivo je, da se obenem s številom domačih gostov ve- to za dva dinarja ceneje, ujela debela sveža jajčka in potem barantala za korenje in kilogram krompirja pri drugi branjevki. Videla je mladega nespretnega moža, ki je kupoval špinačo in se ob tem spomnila prvih let svojega zakona, ko je Milan odhajal vsako jutro namesto nje na nik in dohodki so sgromni. Z zavistjo v očeh je šla gospa Fink mimo mladega zakonca in se namenila na tržnico k svojemu mesarju. Toda med potjo jo je ustapil vzklik in nekdo, ki ji je položil roko na ramo. «Dora!». Pred njo je stal obilen, elegantno oblečen gospod, srednjih let, velikega cvetočega o-braza. Ni ga spoznala, aDora, Leo sem, Leo/« je vzkliknil z gromkim glasom in ji stresel prosto roko, v kateri je držala denarnico. Zdaj se ji je v hipu razsvetlil o-braz. Ril je njen bratranec iz Trsta. «Ti? Til? Od kod pa ti, za božjo voljo, tukaj v Ljubljani? Sedem, osem let se nisoa videla!» je vzkliknila vsa iz sebe. «Prišel sem z avtom, S seboj imam Adelo in hčerko. Boš danes doma? Rad bi se kaj pomenil s teboj«. «0», je gospa Fink komaj spravila iz sebe. «Ali boste res prišli? Popoldne?«. Popoldne ne moremo, gremo naprej na Gorenjsko. Kaj pa dopoldne okrog enajstih?» »Skoda, da ne bo Milana in otrok doma» lanu?« «Ah, saj veš! Raje povej, kako je s teboj?« «Dobro. Se bomo še pomenili, Zdaj imam opravek. Zaradi tega sem tudi prišel. Dora, še zmeraj si tako lepa, še zmeraj imaš nekaj v očeh, Dora, nekaj...... «Ti navihanec, še zmeraj si navihan«, je rekla Dora, vsa zardela v zadregi, kot dekletce. Začutila je svojo odvišno debelost in skromno obleko na sebi. «Niscm navihan, resnico govorim. Kako se ti pa jaz zdim?« Stopil je nazaj in razprostrl roke. «Se zmeraj si postaven«, je rekla. «Kajne? Ti moja mala laž-nivka. Glej, tam me kliče Mano! Z menoj je prišel) Moram iti! Torej okrog enajstih se vidimo. Dora! Živio!« «Na svidenje!« Gospa Fink je obstala, še zmeraj vsa iz sebe od tega srečanja, in gledala na široki hrbet Lea, ki je izginjal v gneči. Potem pa se je nenadoma obrnila in odšla, hitro skoraj v teku, do svojega mesarja. Tg pot je kupila poleg govedine še svinjino in med kupovanjem čisto pozabila, da se mora z mesarjem razgovar-jati kot po navadi. Povedala ) mu je le, da pričakuje visok «Ja, saj res, kako pa gre te-1 obisk. Bila je vsa vznemirjena inozemskih veletrgovin odhajala domov, Vilko je že sedel na postelji in tulil v sobi, mračni zaradi spuščenih žaluzij. Odložila je vse, ga pograbila, umila in oblekla v eno najlepših obleke in ga s kanglico, lopatko in maslenim kruhkom poslala na dvorišče. «Pa čeprav se umaže, naj Leo vidi, da nismo taki reveži, kot smo bili pred leti«. Toda zdaj šele se je začelo njeno delo, Jela je pospravljati kot blazna; trebila je solato, medtem pa je pristavila na kuhalnik lonec z vodo in lonec s krompirjem ter že ribala kuhinjo, potem je počistila sobo, vrgla stare čevlje ] v smeti, menjala blazine na posteljah, postavila družinske slike v stojalca po kotih, zataknila za steklo kuhinjske kredence razglednico z voščili, ki jih je Leo poslal za novo leto, kot da bi bila tam že j od pamtiveka, malce natrgala etiketo na steklenici z likerjem, kot da jo ima že zelo dolgo pri hiši, in sredi vsega tega različnega dela je planila po stopnicah vsa rdeča in razburjena in pozvonila pri sosedi v pritličju. Izposodila si je radio pri njej z izgovorom, da bi rada poslušala neko oddajo, ki je pa zaradi dela ne more priti poslušat k njej. V kuhinji je postavila radio na kredenco, ga pokrila s prtičkom, postavila nanj keramičnega kužka in zdaj je bilo v glavnem vse posprav- ljeno in imela je le še kosilo, ki se je do zdaj samo kuhalo. Obstala je sredi sobe zmedena in daleč od razumnih funkcij svojega vsakdanjega življenja, da se je počutila kakor rokavica na krožniku. Cas je zanjo obstal, kot da ga je nekdo pokril z neprodušnim steklenim zvonom. In v to tišino in nepremičnost stvari in predmetov je nenadoma nekdo potrkal. Odprla je vrata. Pred njo je stalo zdravo rde- sX/\ celično dekle ^rva«e^ in črno škem jopiČu- vaj:P0,, M % pobd i iču. «Alt imate ■ , sekati ali Pe ,e s1 Gospa Fif Jx« njo kot v <*frazj°i*t / se ji je nekaj ^ ^ «Iz LjudskeP predvaja DANES 16 t z začetkom ob 18. uri M®’ mi m« cfaUR m -------------------------STANISLAV KtNKU - UKEUNISTVO: ULICA MONTECCHI St *. Ul. naO. - Telefon Odgovorni u edn k sl AiN101»a FRANČIŠKA ŠL 20 - Telefonska številka 37*338 — OGLASI: od 8. do U.30 ln od 15-18 - Tel. predal 503 — UPKA - vtJine v lirim 1 »tolpe« trgovski 60 fiiiaoCno upravni 100, oarortince 90 Ur — FLRJ *a vsak mir. 1 ^ T dT- zrr - Podružn Gor,os Ul. S. Pell.co Ml Tet 33-83 - Rokoots, se n* vračajo :o, A NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ijud. repub. Jugoslavije: prt- ** afr j Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tlaka Trst tl.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozetn. 'a tis** nlje, Ljubljana Stritarjeva S-L, tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 - Izdala Založništvo tržaš e —^