d U -10- 1996 ^J.stsni zHatoiums.nL iončni zaztzi otriijsjo vinograd, tafzrat zajiojsjo Hlojiotai in itiii is fisis.ni tsracsv. dJzgatsv Htias msd vimlls gr Las, v Izr a j s, H j sr zs fio itotstni tradiciji domujs ztalrtna raittina. čPVsHatszi jo nsgujsjo z [jutsznijo in izasm vis [sto, Idstazji jo z [udnim oasiom ijirsmtjajo do martinousga, ona jia jim vrača jiziitno fzafitjiao. [Pravijo, da js v njsj moč ijioznati zsiniao živtjsnja, jia js ta zHaHtnoit msd (zatoitimi griči zazjista msd zivtjsnjsm in dstom cdfatozanov. [Jsrszija [}\Lr[& iz d/azsjs gotovo iodi msdnjs. ' d/inogradniaa mora v tsh jsismlzifi dnsH čs vstitzo jioitoziti v vinogradu in virnksm Hramu. [Jn jiotsm Ho jisism msd Hatočlzimi uindzimi griči fioaaii utidnda, vinas jia to ifizsmtjalo vsssls in zaHoitns dni živtjsnja. 2ato jia tafdzo jirijatstjs vimlzs tzajitjias ts jiovatimo v druzto vsistiH tjudi, msd darovs zsmtjs in ionca, tzajti jiri nai viafzsmu jionudimo goitotjutjs in dotzodočtico. 17 ripeljali tudi s konjsko vprego. Se najbolj dobre volje so bile obiralke hmelja, ki so se dan po prazniku odpravljale v Savinjsko dolino, kjer so takrat že pri- čeli obirati hmelj. Med njimi smo srečali tudi Bernardo Merc - Haložanko, ki se je letos v deželo hmelja odpravila že sedemin-dvajsetič, saj ji je hmelj po tolikih letih še kako prirastel k srcu. Osnovnošolci iz Leskovca in okolice so poleg pesmi v program vključili še delček prikaza starih vinogradniških običajev s postavitvijo klopotca, te pa so letos že predstavili na ljubljanskem sejmu učil. Najlepši dom imajo Korpičevi v Dravcih Na letošnjem kmečkem prazniku so leskovške gospodinje tudi bogato obložile mize, kulinarični razstavi pa so dale naslov Jedi ob delih v vinogradu (od rezi, kopi in do trgatve). Poleg sladkih in krušnih dobrot, so na ogled postavile tudi mesne in močnate jedi, pripravile in spekle pa so še nekaj tistih dobrot, ki so se jih naučile v okviru zimskega izobraževanja. Kmečki praznik v Leskovcu Skupaj z Ido Belšak - Vindiš so leskovške žene letos prvič izpeljete še ocenjevanje najlepše urejenih domov v občini Videm ter po Lovrenčevem obiskale tiste klopotce, ki ustrezajo starim " klopot-čevim" pravilom. "Želimo ohranjati naravno in kulturno dediščino v naši občini, imeti prijazne in lepo urejene domove, zato smo si skupaj s ptujsko Kmetijsko svetovalno službo in občino lotile ocenjevanja najlepših domov. Na razpis smo dobili 16 prijavnic, posebna komisija je v juliju obiskala domove in jih ocenila. Odločitev ni bila lahka in člani komisije so za najboljše izbrali tiste domove, ki si to res zaslužijo, " je še povedala predsednica aktiva. Priznanje za najlepše urejen dom v občini Videm sta tokrat dobila Marija in Zvonko Korpič iz Drave, ki sta do danes ohranila in obnovila staro kmečko hišo. Na drugo mesto je komisija postavila Vindišev dom v Mali Varnici in tretjo (najlepšo hišo z urejenim okoljem) ima družina Zagoranski v Lancovi vasi. Nežika Krajnc iz Strmca je prejela priznanje za haloško hiško, saj z njo skrbi za ohranjanje arhitekturne dediščine, po mnenju komisije, pa imata Marija in Franc Cafuta v Repiščah 16/a s cvetjem in zelenjem najlepše urejen dom. T. Mohorko Prepotovali so vinsko turistično cesto od Majšperka do Zavrča V videmski občini preko 100 kilometrov VTC PRVI OGLED HALOŠKE VINSKO TURISTIČNE CESTE V JULIJU - V OBČINI VIDEM NAJVEČ TEŽAV Z NE ASE ALTI RANO IN TEŽJE PREHODNO MEJNO CESTO S HRVAŠKO - PONUJAJO SE MOŽNOSTI TURISTIČNEGA RAZVOJA -POLEG SAKRALNE ARHITEKTURE TUDI BOGATA NARAVNA DEDIŠČINA IN GOSTOLJUBNOST HALOŽANOV Sredi julija so člani projektnega sveta haloške vinsko turistične ceste iz občin Majšperk, Videm, Gorišnica in Zavrč prvič organizirali prvo strokovno potovanje po cesti, na katero so se podali poleg županov, predsednikov svetov in tajnikov, še predstavniki kmetijskega ministrstva, projekta CRPOV, Turistične zveze nekaterih turističnih agencij, ptujske Kmetijske svetovalne službe in še nekateri, ki bodo v prihodnje lahko prispevali k boljši promociji VTC. Tistega julijskega dne so se udeležneci prvega izleta po VTC vozili tudi po nekaterih odsekih omenjene ceste v videmski občini. Popotovanje so začeli v občini Majšperk in ga po Dravinjski dolini nadaljevali v videmski občini, pot ogleda vinske ceste pa je bila začrtana še v gorišniški in za vrš ki občini. Zupan Franc Kirbiš je občino predstavil tudi kot lepo vinorodno pokrajino, kjer uspeva žlahtna vinska trta. " Ljudje v teh krajih z veliko ljubeznijo obdelujejo in negujejo vinograde ter ohranjajo stoletno vinsko tradicijo haloških krajev. Videmska občina ima kar 70 odstotkov od vseh svojih površin na področju Haloz in po prvih opravljenih meritvah imamo na haloškem prodročju 114,6 kilometra vinske ceste. Od tega je 74,3 kilometrov makadamske ceste (mejnih še nemoderniziranih cest je 27,4 kilometra), le 40,5 kilometra pa je asfaltiranih cest," je povedal župan Kirbiš. Vinsko turistična cesta je v videmski občini speljana vse od Dolene, Dežnega, Strajne, Gorce, Podlehnika, Zakla, Sedlaška, Nove cerkve in Gruškovja, vse do Leskovca in okoliških naselij. Na VTC se priključi tudi vinorodno območje Majskega in Dravinjskega Vrha, na leskovškem koncu poteka po Spodnjem in Zgornjem Leskovcu, Mali Varnici, Okiču, Skorišnjaku, Avguštinu, Trdobojcih, Repiščah in Belavšku, popotnika pa VTC pripelje tudi v Varejo, Soviče in Dravce, kjer se v Gradiščah priključi na vinsko cesto gorišniške občine. Kaj ponuditi na haloški VTC? Župan Franc Kirbiš pravi, da v videmski občini želijo VTC dati več poudarka, kajti to lahko na neki način pomeni tudi vir preživetja za večje število občanov. Danes se občina lahko pohvali z bogato zgodovino, saj je dobro ohranjenih osem sakralnih spomenikov, med naravne lepote sodijo ribniki in ribogojnice (omeniti je treba ribnik Podlehnik), bogat je lovski turizem in dobra je gostinska ponudba v domačih gostilnah. Po županovih besedah po haloških naseljih živijo prijazni in gostoljubni ljudje, ki lahko ob vsakem času ponudijo dobrote iz krušne peči in kakovostno vinsko kapljico. Janez Cafuta, član projektnega sveta VTC iz videmske občine poudarja, da je projekt na dobri poti do uresničitve. Med drugim je že izbran izvajalec Celostne podobe haloške VTC, v času martinovanja naj bi ob cesti postavili nekaj smerokazov, precej več pa bodo morali postoriti pri oblikovanju turistične in gostinske ponudbe na vinski cesti. Sicer pa je v pripravi že tudi katalog ponudbe na VTC, ki naj bi bil izdelan v enem od prihodnjih mesecev. TM Vinski šampion Jožeta Milošiča Vinogradi, klopotci in ne nazadnje žlahtna kapljica imajo svoj dom tudi v občini Videm. To še posebej dobro ve Videmčan Jože Milošič, ki ga ljubezen do vinograda in kletarjenja spremlja že vrsto let. Letos je na ptujskem vinskem ocenjevanju dobil najdragocenejše priznanje za svoje vino -Šampiona vin posebne kakovosti. Sicer pa je Jože Milošič (mnogi ga verjetno bolje poznajo kot obrtnika v vlogi električarja) do letošnjega leta sodeloval že na mnogih vinskih sejmih in srečanjih vinogradnikov. Zmeraj domov prihaja s priznanji in pohvalami, te pa govorijo, da so Milošičev! izbori vin resnično enkratni. Vinski šampion Letos je na sejmu Vino Ljubljana, v okviru vinogradniško - vinarskega sejma med kar 1200 vinogradniki po posebnem izločanju prejel Zlato medaljo za traminec - letnik 1995. Tudi na letošnjem ocenjevanju Vino Ptuj je Jože nadaljeval z " vinskimi" uspehi. Njegov traminec - jagodni izbor (letnik 1995) je postal šampion vin posebne kakovosti. Priznani enologi so mu dali oceno 19,46; traminec - jagodni izbor in traminec pozna trgatev pa sta Jožetu prinesla še priznanji za posebno kakovost. Sicer pa je traminec tista sorta vina, ki se v Jožetovem vinogradu najbolje obnese. Pred leti si je vinograd uredil na Majskem Vrhu, na odlični sončni legi, zraven pa zgradil še primerno vinsko klet. Tam ponavadi preživi največ svojega prostega čas, se ukvarja s sodobnim klatarjenjem in kdaj pa kdaj odkrije tudi kaj novega. V bližini Majskega Vrha, v Dravcih, ima še en vinograd, v njem pa uspevajo poleg traminca tudi nekatere druge sorte vin, kot so laški lizling in sauvignon. Večkrat pri njem pripravijo manjšo vinsko pokušnjo in verjemite, vredno ga je obiskati in pokusiti njegovo žlahtno kapljico. Sicer pa Jože v tem mesecu skoraj težko reče, kakšna bo letošnja vinska letina, zaenkrat v njegovem vinogradu kaže dobro, v jeseni pa se bo tako pokazalo v sodih. Vinogradniku Jožetu Milošiču je uspelo povzdigniti kakovost svojega vinskega pridelka na raven, ki jo haloški kraji resnično zaslužijo. Vendarle pa letošnji dve odličji zagotovo nista zadnji v Jožetovi zbirki, kajti prihajajo novi vinski sejmi in vinogradnikom se ponujajo nove možnosti, da postanejo s svojimi vini morda nagrajenci. Jožetu Milošiču iskrene čestitke in v prihodnje obilo uspehov v vinogradništvu. T. Mohorko TRGOVINA "LESKA" LESKOVEC Nudimo: - prehrambene izdelke - galanterijo - belo tehniko - kmetijski material (krmila, umetna gnojila, orodje) - gradbeni material - vodovodni in elektromaterial - plin v jelkenkah Prodaja tudi s čeki in na obroke. Se priporočamo. Jože - Ana Zavec 2285 Zg. Leskovec 9/a tel./fax: 062/763-107 8 IZOBRAŽEVANJE Računalniško Devet razredov osnovne šole opism enje vanje v OŠ Videm Osnovna šola Videm je v šolskem letu 1995/96 postala ena od 29-ih osrednjih šol za računalniško opismenjevanje v Sloveniji. Naslov si je pridobila z uspešnim delom na področju projektnega dela, dobrimi rezultati na učnem področju in odličnimi mesti na tekmovanjih. Ministrstvo za šolstvo in šport je za nabavo 17 računalnikov in druge strojne opreme namenilo 80% sredstev, 20% jih je šola krila iz lastnih materialnih sredstev in sredstev donatorjev. Računalnike uporabljamo pri pouku THV, LV, SL, ZE in v manjši meri še kje. Pouk omenjenih predmetov imajo na Vidmu tudi učenci OE Leskovec. Pedagoški delavci računalnike uporabljajo za pripravo učnih pripomočkov in učnih priprav. Izdelali smo lastne POHVALE za učence ob koncu šolskega leta in mape, kamor učenci spravljajo priznanja dosežena v OS Videm. Delavci šole se izobražujejo v raznih računalniških programih v šoli in izven šole. Šola je priključena na INTERNET. V septembru in oktobru bomo sodelovali na kongresu ROI 2, to je državni računalniški kongres. Pripravljeni smo organizirati tečaje začetnega računalniškega opismenjevanja - razne računalniške programe - INTERNET in vse kar vas zanima v zvezi z računalništvom za občane občine Videm. Tečaje bi organizirali v mesecu septembru in oktobru. Pogovorite in prijavite se lahko pri učitelju računalništva gospodu Antonu Kovačecu in v OŠ Videm (tel.: 764- 123). Marija Cernila I I I I 15. marca je začel veljati nov Zakon o osnovni šoli. 3. člen zakona pravi: Obvezno osnovnošolsko izobraževane traja devet let. Po novem zakonu se bo izobraževanje v osnovni šoli delilo na tri obdobja. Prvo obdobje od 1. do 3. razreda, drugo obdobje od 4. do 6. razreda in tretje obdobje od 7. do 9. razreda. V prvem obdobju osnovne šole poučuje učitelj razrednega pouka, v prvem razredu hkrati poučujeta učitelj razrednega pouka in vzgojitelj predšolskih otrok, ali dva učitelja razrednega pouka. Drugi učitelj oziroma vzgojitelj poučuje polovico ur pouka. V 2. in 3. razredu poučuje en učitelj. V drugem obdobju poučuje v 4. razredu učitelj razrednega pouka, tuj jezik pa predmetni učitelj. Tudi vzgojne predmete poučuje predmetni učitelj, vendar ne več kot dva predmeta. V 5. razredu poučuje učitelj razrednega pouka, tuj jezik in vzgojne predmete pa predmetni učitelj, vendar ne več kot tri predmete. V 6. razredu poučujejo učitelji predmetnega pouka, lahko pa tudi učitelji razrednega pouka. V tretjem obdobju osnovne šole poučujejo učitelji predmetnega pouka. Ob koncu vsakega obdobja se znanje učencev obvezno preverja z nacionalnimi preizkusi znanja. Ob koncu prvega obdobja se preverja znanje iz slovenskega jezika in matematike. Ob koncu drugega obdobja iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika; ob koncu tretjega ocenjevalnega obdobja iz slovenskega, matematike, tujega jezika in iz dveh obveznih izbirnih predmetov. Učenec uspešno konča deveti razred, če ima pozitivne ocene iz vseh predmetov devetega razreda in uspešno opravi preverjanje znanja. S tem konča obvezno osnovno šolo. Za vsak razred osnovna šola izda spričevalo ob koncu šolskega leta: z opisnimi ocenami od 1. do 3. razrada in številčnimi ocenami od 4. do 9. razreda. Po novem zakonu o osnovni šoli imajo starši pravico organizirati izobraževanje svojih otrok na domu, vendar pa mora učenec opravljati preverjanje znanja ob koncu razreda, na osnovi katerega se ugotovi dosežen standard znanja. Novosti je še nekaj: popravni izpit v 8. in 9. razredu, ugovor na oceno ... Vendar so za prehodno obdobje pomembne prehodne in končne določbe in te nas zanimajo, saj se bo zakon izvajal postopoma. V šolskih letih 1998/1999, 1999/2000 in 2000/2001 se devetletno šolanje uvede v šolah, ki imajo dovolj prijavljenih učencev, izpolnjujejo kadrovske in prostorske pogoje ter imajo dovoljenje ministrstva za šolstvo in šport. Do začetka šolskega leta 2001/2002 mora država in lokalna skupnost zagotoviti pogoje za 9. letno šolanje za vse šole v državi. V šolskem letu 2001/2002 se prične izvajati pouk po programu osnovne šole v sklad s tem zakonom za vse učence 6. razrada. Učenci, ki bodo pričeli obiskovati 1. razred v šolskem letu 1996/97, obvezno opravijo zaključno preverjanje znanja v sklasu s tem zakonom. Pomembni so podzakonski predpisi - PRAVILNIKI, ki jih sprejme minister v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Večina teh aktov je že sprejetih. Ravnateljica: Marija Cernila V' Pojdimo skupaj po naravoslovni učni poti Šturmovci " Šturmovci, samotna mirna oaza, skrita med sotočjem Drave in Dravinje, ki na severozahodu obdaja Ptujsko jezero, nad vsem pa tisočletja kraljuje Ptuj, starosta slovenskih mest. Šturmovce si lahko predstavljamo kot zbirališče živalskih in rastlinskih vrst, ki smo jih zaradi posegov v naravo pregnali ali so postale ogrožene. Vsakič, ko bomo tiho obiskovali Šturmovce, se bomo lahko prepričali, da bi storili nepopravljivo škodo, če ostanemo še naprej neodgovorni do naravnega okolja." Te vrstice boste lahko prebirali, ko boste stopili na Naravoslovno učno pot Šturmovci, ki so jo spomladi slovesno odprli na videmski OŠ. Ob tej priložnosti so krajinski park Šturmovci, življenje mnogih vrst ptičev in rastlin širnih travnatih površin predstavili z videokaseto, ki bo v prihodnje služila učiteljem in učencem kot učni pripomoček. Začelo se je pred dobrima dvema letoma s projektom Naravoslovna učna pot Šturmovci, patronat pa jim je takrat dala tudi občina Ptuj. S projektnim delom so se srečali učenci - člani naravoslovnega krožka, sicer pa jim je bil kot glavni vodnik pri projektnem delu naravoslovni vodnik Krajinski park Šturmovci, avtorja Boruta Štumber-gerja. Lani so uspeli označiti pešpoti in pripravili vodnik po učni poti, v letošnjem letu pa so projekt še turistično obarvali. Vendarle ni bilo slučajno, da so si na šoli v Vidmu izbrali ravno Šturmovce, ki jih danes želijo predstaviti širši javnosti. To naj bi bila v tem trenutku najboljša pot, da se krajinski park Šturmovci in življenje v njem pokaže tudi drugim, predvsem osnovnošolcem in članom turističnih krožkov. Po naravoslovni učni poti z devetimi markacijami bodo obiskovalce popeljali posebej za to pripravljeni vodiči (na začetku jih je 14). Poleg sprehoda po naravoslovni učni poti pa naj bi srečanja učencev postala povezana z mnogimi družabnimi igrami na prostem. Napisna tabla Naravoslovne učne poti Šturmovci Mentorji pri projektu so bili Darja Petek, Danica Habjanič, Anton Kovačec in Štefan Murko, s turističnim krožkom se jim pridružila še Ksenija Samojlenko. Skupaj z učenci, člani obeh krožkov, so k projektnemu delu pristopili z vso odgovornostjo in ljubeznijo do narave in mnogi so jim že zaželeli resničnega uspeha. Tatjana Mohorko Ptujski slikarji razstavljali v Vidmu Le en dan je trajalo majsko srečanje 15 ptujskih slikarjev na Vidmu, pa je že dalo bogato zbirko slik z motivi Vidma in okolice. Slikarji, člani likovne sekcije DPD Svoboda, so v juniju postavili dela na ogled v videmski šoli, eno od slik pa so podarili občini Videm. Razstava slik v šolski avli naj bi na neki način vlila likovnega duha tudi tamkajšnjim učencem ter v njih vzbudila željo po likovnem ustvarjanju. Tako je menil tudi tajnik videmske občine Stanko Ropič, ki je skupaj z OŠ pripravil sprejem za slikarje. Poudaril je, da so Videmčani zelo veseli, da so se tudi slikarji spomnili in poiskali motive za slikanje prav v njihovem kraju. Sicer pa se naslednja priložnostna razstava slikarjev obeta že v času praznika občine, kajti v Vidmu si želijo, da bi bila srečanja z umetniki v prihodnje tradicionalna. Kratek kulturni program so slikarjem pripravili učenci drugega razreda, razstavo pa so si lahko ogledali tudi krajani. (nadaljevanje na strani 10) KULTURA 10 (nadaljevanje z 9. strani) Srečanje pri podlehniškem ribniku Ptujski slikarji pa so imeli delovno srečanje tudi sredi julija pri ribniku v Podlehniku, kjer sta jim prijazen sprejem pripravila Stanko Skledar in njegova žena, ki imata ribnik tudi v upravljanju. Enajst slikarjev je slikalo ob ribniku, na Gorci, pri cerkvi in bližnji okolici, srečanje pa je potekalo v prijateljskem vzdušju. Poleg pogovora o trenutnem slikarskem delu so se slikarji pogovarjali tudi o bogatih izkušnjah in novih spoznavanjih, ki so jih slikarji deležni na vsakem koraku. Predstavili so še nekaj novih načrtov na ustvarjalni poti. Sicer pa je tudi za srečanje v Podle- hniku poskrbel Vlado Žnidarič, ki je šele pred kratkim postal član likovne sekcije. T. Mohorko Slikarji i/ Vidmu Župnija sv. VIDA - Videm pri Ptuju Tokrat se v občinskem glasilu NAŠ GLAS predstavlja najstarejša in najštevilčnejša župnija v občini Videm - župnija sv. Vida. Da je najstarejša, je dovolj navesti podatek, da je vikariat na Vidmu že v 15. stoletju imel te le podružnice: sv. Katarina na Beli (danes sv. Barbara v Cirkulanah), sv. Andraž v Leskovcu, sv. Janž ob Dravinji in Devica Marija v Podlehniku. Po številu prebivalcev je tudi največja. Saj danes šteje naša župnija nekaj nad 5000 duš. Naša župnija je nastala iz hočke nadžupnije. Tukaj so bivali le vikarji, podložni hočkemu župniku, kateremu so plačevali na leto dve marki (Gornjegra jski urbar iz leta 1426). V davnih časih so naši predniki hodili k Janžu k maši, ker je ta cerkvica najstarejša. Pred izlivom Dravinje v Dravo - na desnem bregu v Halozah je svoje dni stal grad Tram (Treun), zraven pa mala cerkvica sv. Janža. Grad in cerkev so sezidali ptujski gospodje. Kdaj točno, se ne ve. Iz arhitekture omenjene cerkvice pa se lahko določi vsaj stoletje. Prezbiterij je romanski in ga strokovnjaki datirajo v deseto stoletje, ladja je zgodnjegotska iz trinajstega stoletja. Lahko rečemo z gotovostjo, da je cerkvica sv. Janža ena najstarejših cerkva v Sloveniji, v videmski občini pa mati vseh cerkva. Cerkvici sv. Janža tik pod hribom je vedno grozila nevarnost plazov, zato je grof Ulrik Schaunberg dal sezidati spodaj na levi strani Dravinje drugo, večjo cerkev, ki so jo posvetili sv. Vidu. Cerkev so začeli zidati leta 1445. Letnica nad vhodnimi vrati 1498je verjetno letnica posvetitve cerkve. Leta 1532 so Turki pustošili po naših krajih in pomorili mnogo ljudi, pri nas pa porušili grad Tram in cerkev sv. Vida. Grad je propadel in v stoletjih povsem izginil, cerkev pa so kmalu obnovili in ji v različnih obdobjih dodajali kapele in zakristijo. Sedanja župnijska cerkev sv. Vida ima tri oltarje. Glavni je posvečen zavetniku sv. Vidu in je iz leta 1928 delo mariborskega kiparja Sojča. Posebej lepo in umetniško je izdelan tabernakelj. Stranski Rokov oltar je izdelan v baročnem slogu in kot tak najragocenejši v naši cerkvi. Stranski Marijin oltar je pravtako delo kiparja Sojča iz leta 1938. Pod tem oltarjem so shranjeni sveti ostanki mučenca sv. Donata, ki so jih Vidovčani dobili iz Rima leta 1750 kot pozornost matere Cerkve do tragedije , ki se je zgodila pri cerkvici sv. Jurija pod Donačko goro leta 1741, ko je bilo od strele ubitih 59 naših vidovskih romarjev. V zvoniku sta dva zvona iz leta 1947. Večji tehta 900, mali pa 450 kg, ki živim oznanjata mir, mrtvim pozvanjata v spomin. V našo župnijo še spada podružna cerkev sv. Družine na Selah, ki je bila zgrajena in posvečena leta 1904. Zgrajena je v novogotskem stilu z lepim glavnim oltarjem sv. Družine. V zgodovinskem pregledu župnije naj omenim še en dogodek. Leta 1672 in pozneje je pri nas močno razsajala in morila huda bolezen kuga. V župnijski kroniki piše, da ni bilo hiše brez mrliča. Zato so Vidovčani v velikem zaupanju do svetega Roka, zavetnika zoper to bolezen, postavili njemu v čast veliko kapelo tik farne cerkve. Cesar Jožef II. pa jo je leta 1786 spremenil v šolo. Kip so iz nje prenesli v cerkev in se nahaja v prej omenjenem baročnem oltarju. Pozneje je stavba bila mežnarija, sedaj pa tista razpadajoča hiša za cerkvijo, ki čaka boljših časov ali pa vsaj boljših gospodarjev. Cerkve v župniji sv. Vida To je le nekaj glavnih poudarkov iz dolgoletne zgodovine naše župnije. Kaj pa sedanjosti Meje župnije se niso spreminjale več od leta 1782. Škoda, da danes ni cela župnija v vidovski občini (Suha veja, Zagrebška, Turniška in Selška namreč spadajo v mestno občino Ptuj). Župnija je dokaj velika. Vsa pastorala se opravlja na dveh mestih, t.j. na Vidmu in pri podružnici na Selah. Poleg rednega dela se duhovniki veliko trudimo z raznimi skupinami. Tako imamo v župniji te skupine: pevski zbor, Karitas, zakonce, mladinske skupine, bralce, ministrante ... Tudi na materialnem področju se trudimo, da gremo s časom in potrebami. V zadnjih letih so po župniji obnovili veliko krščanskih znamenj, kapel in križev. Potreba na Selah, kjer prihaja k verouku čez 100 otrok, je narekovala gradnjo župnijskega doma in učilnice. Pred nekaj leti smo to gradnjo uspešno končali. Finančno je gradnjo podprla cela vidovska fara, z delom in materialom pa predvsem ljudje, ki zahajajo na Sela k maši. Prav lepo je bilo sodelovanje in velika požrtvovalnost ljudi, da smo to uresničili. Lansko leto smo na župnijski cerkvi zamenjali dotrajano cerkveno ostrešje in cerkev na novo prekrili. Letos se ukvarjamo z gospodarskim poslopjem. Na vseh področjih je dela dovolj, seveda za tistega, ki delo vidi. Imamo še načrte. Radi bi, da bi v skorajšnjem času obnovili fasado na župnijski cerkvi, zamenjali pločevino na zvoniku in nato cerkev primerno osvetlili, kot to že imajo drugod. Pri omenjenih načrtih pričakujemo tudi pomoč občine, saj je cerkev tudi kulturnoumetniški spomenik. Gledam pa tudi že preko Dravinje, k materi: Romanika, gotika, arhitekturno bogastvo kot le redkokje, pa v tako žalostnem stanju. Dela za nekaj let, če ne za desetletja. Če so zmogli predniki postaviti, moramo biti mi sposobni in pripravljeni vzdrževati in obnavljati. Na koncu naj omenim še nekaj. Že od leta 1617 vidovsko župnijo opravljamo redovniki minoriti, sinovi sv. Frančiška Asiškega. Župnija je redu tudi inkorporirana. In že dve leti je v naši župniji, v našem samostanu, noviciat. Kandidati pri nas spoznavajo način redovnega življenja in se uvajajo v redovno in duhovno življenje. Frančiškov pozdrav je bil: MIR IN DOBRO! Prav miru in dobrote želim vsem bralcem lista NAS GLAS, posebej še vsem vido-vskim faranom. P. Emil Križan mm m mo Zlati jubilej podlehniških lovcev Člani zelene bratovščine LD Podlehnik se še danes držijo tradicije lovskih šeg in navad. Lovska družina šteje 44 članov -med njimi je tudi ena članica - gospodarijo s 4600 hektarji lovišča in jih uvrščajo v haloški lovskogojitveni bazen. Lovci so svečanost ob 50 - letnici pripravili sredi julija v družbi podlehniške godbe na pihala, lovskih rogistov, lovskega seksteta LD Leskovec in učencev OS Martin Kores. Ob priložnosti so pripravili še lovsko razstavo s predstavitvijo številnih trofej. Županova čestitka lovcem O začasnih lovskih družinah se je namreč v teh krajih govorilo takoj po drugi vojni, ko so po bližnjih zaselkih ustanovili tri LD: Gruškovje, Sela in Podlehnik. Pozneje je LD Podlehnik dobila lovišče in tako je bila iz treh družin ustanovljena ena lovska organizacija. Ustanovni člani prve lovske organizacije v Podlehniku so bili: Ignac Sakelšek, Anton Trafela, Albert Maučič, Franc Svenšek, Anton Pajnkihar in Anton Holc. Po letu 1966 je podlehniška LD na Gorci razvila svoj društveni prapor in aktivno delo je kmalu pokazalo potrebo po lastnem lovskem domu. Prvi lovski dom so zgradili v " Gojkovi" v Stanošini, potem so tega prodali in na hribu v Zaklu kupili opuščeno kmetijo z velikim zemljiščem. Ob domu imajo danes tudi novo oboro, ob njej osnovano remizo, okrog remize pa urejen travnik z gozdom in njivo. Lovska družina Podlehnik je bila med prvimi, ki se je leta 1974 pobratila z oddaljeno lovsko družino Banja Loka pri Kočevju, do danes pa jim je uspelo ohraniti dobre prijateljske vezi. Skrb za divjad in lovišče sta tudi podlehniškim lovcem najvažnejši pravili, ki jo poskušajo ohraniti. V lovišču so uspeli urediti večje število krmišč za fazane in visoko divjad, imajo številne solnice in dve stalni krmišči za divje prašiče. Aktivnosti članov se kažejo tudi v številu zbranih odlikovanj: od Zlatorogove plakete, reda za lovske zasluge, do lovskih znakov. Lovska družina je odprta organizacija, je na slovesnosti povedal predsednik Zveze lovskih družin Ptuj mag. Emilijan Trafela ter nadaljeval, da le - ta združuje vse svoje člane, ki so še posebej ponosni na rezultate dolgega 50 - letnega obdobja. V pol stoletja so družino vodili nasledji strašine: Ignac Sakelšek, Anton Jureš, Franc Trafela st., Milan Trafela in Janez Hliš, Stefan Forstnerič st., Milan Trafela, Vinko Dreu, Marko Maučič in danes je starešina Franc Trafela ml.. Ob zlatem jubileju so mnogi člani lovske organizacije dobili zlate, srebrne in bronaste plakete, čestital pa jim je tudi videmski župan Franc Kirbiš. Tatjana Mohorko V ustanavljanju športna zveza Videm Šport je ena od tistih aktivnosti, ki ji tudi v občini Videm v zadnjih letih namenjajo precej časa. Športniki delajo v sedmih športnih društvih: Pobrežje, Tržeč, Leskovec, Videm, Zg. Pristava, Podlehnik in Klub malega nogometa Majolka. Največ je nogometnih moštev, med njimi pa tudi takšna, ki igrajo v medobčinskih ligah, KMN Majolka je v 2. slovenski ligi malega nogometa, skozi vse leto, pa ne manjka nogometnih turnirjev in športnih srečanj. Videmski nogometaši igrajo v A medobčinski nogometni ligi, v društvu pa imajo pionirsko, mladinsko, kadetsko in članske ekipe. Društvo je po številu članov tudi najmočnejše v občini. Po dobrih štirih letih jim je uspelo urediti moderne športne objekte; veliko travnato igrišče, asfaltno igrišče za mali nogomet in rokomet, slačilnice in pomožne prostore za trening. V pripravi imajo med drugim tudi igrišče za tenis, odbojko ter atletsko stezo, posodobili bodo tribune, uredili razstvetljavo na igrišču, ograja okrog igrišča pa je že dokončana. Vsi športni objekti so na neki način na voljo tudi videmskim učencem, seveda v zameno za telovadnico, ki jo športniki še kako potrebujejo v zimskem času. Kot pravi Friderik Bračič, v videmski občini vodilni v odboru za šport, je šolska telovadnica velika pridobitev za razvoj športa v kraju in v občini, zato jo je potrebno vsak dan koristiti. V videmskem ŠD gojijo poleg nogometa tudi lokostrelstvo, čeprav je v tej zvrsti zazdaj samo eden tekmovalec, ki se udeležuje že državnih turnirjev. Nikar pa ob tem ne smemo pozabiti na šolski šport v OŠ v občini in na uspehe osnovnošolcev na številnih tekmovanjih po Sloveniji. Pred desetimi leti so športniki ustanovili KMN Majolka in letošnje okroglo praznovanje so zaznamovali z avgustovskim turnirjem. Do danes so osvojili že okrog 80 pokalov, postali so letošnji občinski prvak malega nogometa, kar jim je omogočilo uvstitev v 2. slovensko nogometno ligo malega nogometa. Sicer pa igrajo v klubu Videmčani in nogomataši iz okoliških krajev. Dobre rezultate so v zadnjih letih dosegli tudi nogometaši NK Tržeč, pripravili so kar nekaj nogometnih turnirjev, letos pa jim je uspelo, da so pod streho spravili nove klubske prostore. Tudi športniki Pobrežja se bolje znajdejo med nogometnimi goli, druge športne aktivnosti pa šele nastajajo. Že drugo leto bodo poskušali asfaltirati veliko travnato igrišče ob vaškem domu. V Zgornji Pristavi so si športniki našli svoj prostor ob tamkajšnjem ribniku, kjer se ponuja veliko prostora za različne športne aktivnosti, v zimskem času predvsem smučanje, kajti vlečnica je letos začela obratovati, skozi vse leto pa šport na igrišču, ki ga bodo kmalu modernizirali. V Podlehniku v ŠD dela več sekcij; KMN tekmuje v 2. medobčinski ligi malega nogometa, aktivni pa so tudi v dobojki, košarki in šahu. Šola je pred nedavnim odprla dve teniški igrišči, Podlehničani pa bi radi odkupili tudi zemljišče, kjer bi uredili igrišče za veliki nogomet. Več rekreativnega športa Dogovori med predsedniki športnih društev v občini poleg rednih športnih aktivnosti tečejo še v smeri ustanavljanja športne zveze. Tudi v športu ne manjka težav, predvsem takrat, ko gre za delitev sredstev, saj Friderik Bračič pravi, da letošnji 4 milijoni iz proračuna zadostujejo le za 50 odstotkov vseh nalog na področju športa. Del denarja so že namenili za moderniziranja igrišč, manjkajoče deleže pa si morajo društva poiskati preko sponzorjev in športnih aktivnosti. Sicer pa bi se v občini radi v prihodnje posvetili tudi rekreativnemu športu, ki mu letos v proračunu namenjajo le manjši delež (okrog 200 tisoč tolarjev). Bračič dodaja, da bi radi k rekreaciji pritegnili veliko občanov. Poleg rednih športnih programov društev bi uredili pešpot od Dolene do Leskovca ter s tem bolje spoznali nekatere kraje. V občini pa bodo prisluhnili tudi tistim, ki bodo imeli na področju športa posebne želje, kajti možnosti za to je zmeraj veliko. S športnimi prireditvami, ki jih vse leto pripravljajo ŠD, zaživijo tudi kraji in nekatere prireditve so že večletna tradicija. V občini želijo organizirati večjo športno prireditev ter na njej izbrati najboljše športnike. Vse to pa v tem trenutku ostaja le na papirju, veliko bolj jasno pa bo že prihodnje leto, ko bo v občini morda že zaživela Športna zveza Videm. T. Mohorko 6. septembra so mladi iz Leskovca priredili prvi nočni turnir v malem nogometu. Udeležilo se ga je 11 ekip, zmagali pa so igralci s Cvetlina v sosednji Hrvaški. Pozdrav iz Velikega Okiča Z velikim zadovoljstvom se vam zahvaljujemo za časopis naše nove občine, kar dokazuje, da res obstajamo, da se je tudi na nas, ki smo odmaknjeni od občinskega središča, nekdo spomnil. Sest od osem članov družine nas je haloška kmetija priklenjala in preživljala skoraj 100 let. Brat Tonek je videl le vojni krut svet, jugoslovansko, nemško in rusko fronto. V petdesetih, šestdesetih je s kolesom prevažal tržne viške kmetije v naselja in mesto, kajti prodan liter slivovke, domač kis, jabolka in vino so bili edini finančni vir, s katerim smo kupili osnovne potrebščine in poravnali davčne obveznosti, na katere nobena vlada in oblast ni pozabila. Sestra Lizika je več kot osemdeset let obvladovala našo kmečko kuhinjo. Res je, da smo vsi bili prej suhi kot debeli, še danes jemo domač kruh. Kljub temu, da smo zaupali posestvo nečakinji z družino, ki jo preureja v turistično kmetijo, se vsak dan nekaj dogaja, pogrešamo enostavnost in toplino starih časov. Nežika in Katika, sta še trdoživi, po skoraj osemdesetih letih, moč, ki sta jo dolga leta razdajali na "deri", peša, kot življenski partner pa je vse težji. Letošnje zime se je naveličala tudi krava Liška, dva čuneka, petelin 11 Edo", hišni čuvaj, ki pozna celo poštarja, pa čeprav pride le enkrat mesečno, ko prejemava kmečko penzijo in račun za elektriko, štibro, po novem pa tudi nove občinske cajtnge. Na novo smo si kupili šoder na dovozno cesto, ta mladi pa bodo z buldožerom regulili. Tri tisoč trsov že imamo, še kakšnih tri tisoč še ima prostor na južni legi. Matjaž, sin nečakinje, že dela red v kleti, prišli smo tako daleč, da že burgundec filtriramo in stekleničimo. Naši prvi turisti hvalijo sortno pijačo, domači kruh in gibanico, meso iz tunke pa še domov vzamejo. Naši mladi pravijo, da se bodo čez kako leto naši turisti lahko po posestvu sprehajali, skoraj petnajst pa jih bo lahko prespalo. Lani smo obnovili 100 let staro prešo, ki bo v večnamenskem prostoru okras in jesenski pripomoček. Jernej, prvi sin nečakinje, obnavlja čebelnjak z desetimi panji, saj čebele pogrešajo svoj dom, ki ga je razrečila viroza. Več kot petdeset let star sadovnjak s skoraj 100 dreves starih sort je razrečil letošnji sneg. Večji del kmetije, ki obsega skoraj šest hektarjev, bomo negovali po biodinamični metodi svetovno znanega dr. Thuna. Nečakinja Matilda pravi, da se bo z možem Slavkom celo preselila na kmetijo, pa čeprav ima sodobno opremljeno hišo v dolini. Ta mladi so ustanovili družinsko podjetje, tako da ima država nadzor nad našo investicijo in bodočo turistično kmetijo. V mesecu maju smo sadili sauvignion in renski rizling, povabili smo našega župana, da posadi občinski trs kot simbol, tako je občina prisotna pri porajanju turizma v naših Halozah. Mimogrede, vodovoda še nimamo in ne vemo, kdaj ga bomo imeli. Podhostnik Neža, Katerina in Matilda, Slavko, Jernej, Matjaž Golc Kratke novice Letos 805 učencev v občini V videmski občini učenci obiskujejo štiri OS, od tega sta v Leskovcu in na Selih podružnični. V šolske klopi je letos sedlo 805 učencev. Od prvega do osmega razreda šolo v Vidmu obiskuje 348 učencev, v Leskovcu 131 in v Podlehniku 275. Na Selih, kjer imajo le štiri razrede osnovnošolcev, letos pouk obiskuje 47 učencev. Povsod imajo vpeljano tudi podaljšano bivanje in varstvo v več oddelkih. Omeniti je potrebno tudi malošolčke, teh je v videmski šoli 32, v Leskovcu 19, na Selih le 16 in v Podlehniku 34. Pouk imajo povsod organiziran tako kot v minulih letih. Sicer pa se večja obnovitvena dela tudi ne obetajo na nobeni od omenjenih šol; videmska je bila pred časom odprta, na Selih so postorili le najnujnejše, v Leskovcu pa si prizadevajo pridobiti dodatne šolske prostore. Podlehniška šola je bila še pred novim šolskim letom obnovljena in zaščitena od zunaj, poleg tega pa so kupili še nekaj dodatne šolske opreme, vse skupaj pa jih je stalo 2 milijona tolarjev. Delo na šoli poteka po vsakdanjiku, tako pravi ravnatelj Vekoslav Fric in dodaja, da kadrovskih povezav s šolo Žetale več nimajo. Le ta se je namreč z letošnjim šolskim letom osamosvojila. Srebrna maša v Leskovcu V župnijski cerkvi sv. Andraža v Leskovcu so v septembru praznovali slovesnost srebrne maše. Četrt stoletja službovanja v duhovniškem poklicu je praznoval leskovški župnik Mirko Stabuc, ki je v ta konec videmske občine prišel pred 23 leti. V leskovški fari ga poznajo kot preprostega in delovnega človeka, ki si veliko prizadeva za razvoj kraja in za ureditev cerkvenega poslopja. O njegovem prizadevanju, dobrih delih in ustvarjalnosti je v imenu župnijskega sveta govorila Ana Jagarinec, čestitke vseh krajanov pa je patru Štabucu prenesel Janko Kozel, predsednik sveta KS Leskovec. Slovesnost srebrne maše v Leskovcu so obogatili tudi domači pevci, lovski prijatelji in gospodinje iz aktiva žensk. Aktualnosti iz Leskovca Leskovške športnike in učence tukajšnje šole je junija razveselila nova asfaltna prevleka na igrišču za rokomet, košarko in mali nogomet. Neprijetnih odrgnin bo sedaj precej manj. Učenci šole v Leskovcu že komaj čakajo na tople učilnice in hodnike v šoli, kajti deževni in hladni dnevi niso naklonjeni niti njim niti izvajalcu del za centralno ogrevanje na tekoče gorivo - podjetju Gradis - Gradnje Ptuj. Zapleti z načrti so izvajanje del zavlekli iz počitnic v prvi mesec pouka. Velika cisterna za kurilno olje je pripravljena, v kletnih prostorih pa je že priklopljena peč. Upajo, da bodo vsa dela končana do uradnega začetka kurilne sezone. T.R. Kulturna prireditev v Leskovcu A/a drugi prireditvi Spoznajmo se ob pesmi, plesu in glasbi so se v Leskovcu sredi septembra srečali ljudski pevci, godci, plesalci in mladi glasbeniki. Pod organizatorja letošnje druge prireditve sc je zapisalo PD Leskovec. Tudi letos je kulturno srečanje na občinski ravni privabilo blizu 200 nastopajočih iz vseh kulturnih društev videmske občine. Predstavili so se najmanjši iz OS Leskovec, člani pevskega seksteta in godbe na pihala PD Podlehnik, folkloristi iz Lancove vasi pa so ponovno plesali, godli in prepevali. Folklorna skupina Rožmarin iz Dolenc je s plesalci in ljudskimi pevci predstavila vinogradništvo Haloz, domače društvo pa je program obogatilo z nastopom mešanega pevskega zbora. Nastopili so tudi lovski prijatelji Lovske družine Leskovec, zaigral je videmski tamburaški orkester Kulturnega društva France Prešeren, občinstvu pa sta se predstavila še videmska harmonikarja. Novost v program so letos vnesli mladi glasbeniki iz Podlehnika v kar treh skupinah; najprej Črički iz haloških gričev, potem pa še Tavžentroža in Ena jazzva jazza. Prireditev petja, pesmi in glasbe bodo prihodnje leto pripravili v enem od ostalih krajev v občini. T.M. CENIK REKLAM IN OGLASOV NAŠ GLAS BO OBJAVLJAL OB URADNIH OBJAVAH TUDI REKLAME. TODA NE GRE LE ZA REKLAMO, PAČ PA OB TEM ZA PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI ORGANIZACIJ V OBČINI VIDEM. CENA OGLASA, KI JO JE POTRDIL SVET OBČINE, JE ODVISNA OD OBSEGA OGLASA: A4/1 - ena stran 24.000 SIT A4/2 12.000 SIT A4/4 6.000 SIT A4/8 3.000 SIT A4/16 1.500 SIT Naročila sprejemamo v tajništvu. Hlovoktna ponudba poslovnih in promocijskih daril 96/97 Izteka se poslovno leto 96, za ene uspešno za druge manj. Da bi v letu '97 želi še boljše uspehe, posvetite vašim poslovnim partnerjem in strankam vsaj malo pozornosti. Pri tem smo vam lahko v pomoč tudi mi. Žepni, namizni in stenski koledarji, adresarji, abecedniki, etuiji za vizitke, rokovniki, kemični svinčniki, obeski, vžigalniki, stenske ure, ... Vse to in še več vam ponujamo z dotiskom vašega logotipa na izdelke, ki jih kupite pri nas ali drugje. Pokličite in obiskali vas bomo. m ^ m LORIES d.o.o. ^ 2204 Miklavž, Ruprova 8 Tel./fax: 062/692-478 L RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANJE - DESIGN IZREZOVANJE IZ FOLIJE • ŽIGI • FOTOKOPIRANJE TAMPOTISK • NAMIZNO ZALOŽNIŠTVO • SITOTISK IZDAJA TELJ: občina Videm, Videm pri Ptuju 42, 2284 Videm pri Ptuju, tel./fax 062/764120 * GL A VNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Stanko Ropič * POMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA: Tatjana Mohorko * TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Vitičnjak * LEKTOR: France Planteu * OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju * STROKOVNI SODELAVCI: Anton Roškar, Ivan Ciglar * Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št. 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 5% prometni davek * Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno številko 1332 * Glasilo je brezplačno * Izhaja v nakladi 2-300izvodov. DROBNE INFORMACIJE V septembru po haloški pešpoti V soboto 21. septembra so se na haloško planinsko pešpot podali pohodniki in ljubitelji planin iz videmske občine. Sre- D0fll( . 35 NAŠ glas 1996 Čanje je v mesecu športa in rekreacije pripravil odbor za turizem, ki mu predseduje Janez Cafuta, pohodniška pot pa se je za 21 udeležencev pričela pri Novi cerkvi v Podlehniku. 6001344,2 Pešpot dolgo kar 22 kilo-tetrov so pohodniki prehodili v dobrih šestih urah, se vmes večkrat stavili in pohod zaključili v Veliki Varnici. Čeprav haloške pešpoti to-rat niso prehodili v celoti, kajti ostal jim je še del proti Leskovcu in do kiča. Pohodniki v septembru pešpoti še niso markirali, to naj bi storili a martinovega, postavili so tudi nekaj kažipotov in pripravili spisek 3 rdočih postojank. Vse to naj bi pripomoglo tudi k ustanovitvi haloške ^ laninske zveze, članice le te pa naj bi postale tudi sosednje občine. cobiss o Veliki Varnici pa so tistega dne dobili tudi 1,5 kilometra črne cestne F«^v.^ixv, v ua.vju vmugiauuv au jjuotavili viničarski muzej na prostem, župan Franc Kirbiš pa je ob tej priložnosti posadil tudi spominsko vinsko trto. 352(497.12 Videm) Letošnja dela v komunalni infrastrukturi Videmski občinski svet je na eni od letošnjih sej sprejel zelo obsežen program dela na področju komunalne infrastrukture. Program želijo uresničiti na vseh koncih občine, tako pravi tudi župan Franc Kirbiš ter dodaja, da pa bo sprejet program finančno nekoliko preobsežen za letošnje leto. Nekaj denarja za letos že opravljena dela v infrastrukturi bodo morali vzeti tudi iz novega proračuna. V programu letošnje cestne novogradnje so odseki cest: Zakl - Rodni Vrh - hrib, Vareja - Soviče, Velika Varnica, Skorišnjak - Veliki Okič, cesta na Jablovec in manjši odsek Lancova vas - do Kardinarja. Nekaj cest se je v občini že preplastilo; cesta Sela - Draženci, do lovskega doma v Podlehniku, pri podlehniški mlekarni in pri Vaupotiču v Podlehniku, na obnovitvena dela pa še čakajo cestni odseki Videm - Dravinjski Vrh, igrišče v Tržcu do Pintariča in Pobrežje - Satler. V zadnjih mesecih so izvajalci že uredili podlehniško avtobusno postajo in zgradili pločnik, prav tako pa je narejen odsek pločnika tudi do videmskega pokopališča. Na področju vodovodne infrastrukture sta v izgradnji dve vodovodni omrežji: Šturmovci in Trdobojci. Pri tem je potrebno še dodati, da so pri investicijah s sredstvi pomagali tudi občani, vrednost vseh investicij pa bo znana ob zaključku opravljenih del. Tatjana Mohorko