DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izha|a vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znala mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostoipna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14,335. — Reklamacije se ne frankirafo. Štev. 15. Sobota, 20. februarja 1932. Leto VII. Pravi vzrok vzhodnoazijskega spora. Gospodarstvo Japonske in nje interesi na Kitajskem. Zavod za ugotavljanje konjunkture v Nemčiji objavlja važne podatke v pojasnilo japonskih gospodarskih razmer, ki objasnjujejo obenem imperialistični korak Japonske napram Kitajski. Med vsemi velikimi državami je Japonska najgosteje obljudena. Na Japonskem je na vsak kvadratni kilometer 169 prebivalcev; gostejše je prebivalstvo naseljeno samo še na otokih Java in Madeira, kjer znaša gostota 317. Od 64 milijonov japonskih prebivalcev jih živi približno polovica od kmetijstva, katerega pridelki so bili 1929 vredni okoli tri in pol milijarde jenov (1 jen je danes okoli 22 Din). Življenskih potrebščin >dežela ne more kriti iz svoje produkcije; zato se vsako leto u-važa za 150 do 250 mil. jenov življen-skih potrebščin. Naglo naraščajočega prebivalstva pa ni bilo mogoče z u-spehom naseljevati v inozemstvu (Mandžuriji). . Kosmata vrednost japonskih industrijskih produktov se ceni 1928 na okoli 7 milijard jenov, od katerih bi bilo treba izvoziti vsaj 40 do 60 odstotkov. Glavne trge ima Japonska v Indiji in na Kitajskem, kjer so pa jemali trg naraščajoča industrializacija in politični nemiri zlasti v zadnjih letih. S silnim znižanjem produkcijskih stroškov in cen je do jeseni 1931 Japonska še vzdržala konkurenco. Ko je pa Anglija opustila zlato valuto, je izvoz japonskega blaga še bolj padal in tudi Japonska je morala opustiti zlato valuto. Danes je japonska valuta skoraj 30 odstotkov pod pariteto. Bojkot japonskega blaga na Kitajskem je pa seveda japonski izvoz še znatno znižal. Kitajska ima sicer 500 milijonov prebivalcev, toda med 305 milijoni za pridobitek sposobnimi Kitajci jih je bilo na primer 1. 1925 170 milijonov brez posta. Prav verjetno je, da se je število nezaposlenih v^ zadnjih letih znatno zvišalo. Povprečna kupna sila kitajskega prebivalstva je torej minimalna. Kitajska ima najnižji uvoz od vseh dežel na svetu, ki znaša le vrednost 104 Din na prebivalca. Sedanja kitajska vlada pa poizkuša seveda, ker je postala v carinski politiki 1930 avtonomna, ostalo kitajsko kupno silo obraniti domači industriji. Japonska udeležba na kitajskem gospodarstvu je v letih 1913 do 1929 močno naraščala. Delež na inozemski trgovini je narasel od 19 na 25.4 odstotka, delež v Kitajski živečih Japoncev (v primeri z drugimi tujci) od 49 na 69 odstotkov, udeležba pri raznih firmah na Kitajskem od 33 na 58 odstotkov in delež na pomorskem' prometu od 25 na 27.4 odstotka. V letih 1925 do 1927 je izvoz Japonske na Kitajsko padel od 575 na 422 milijonov jenov; leta 1928 se je sicer zopet dvignil na 494 milijonov, toda je 1930 padel na 374 milijonov jenov. V letu 1931 je utegnil znašati japonski izvoz na Kitajsko kvečjemu 270 milijonov. Japonski višji izvoz v trgovini s Kitajsko se je torej v letih 1925 do 1930 znižal od 185 na 92 milijonov jenov ter utegne znašati 1931 kvečjemu še 50 milijonov jenov. Prav pomembno v tem razvoju je tudi, da narašča število japonskih industrijskih podjetij na Kitajskem Novi obrtni zakon v veljavi. Protest trgovskih nameščencev proti nameravanim ukrepom podjetnikov Novi obrtni zakon za Jugoslavijo je bil objavljen v »Službenih Novi-nab« dne 9. novembra 1931. Končna določba zakona v § 461 pravi, da dobi zakon obvezno moč štiri mesece po objavi v »Službenih Novinah«. Obvezno moč dobi torej ta zakon dne 9. marca 1932. Obrtni zakon velja za obrtne, trgovske in industrijske ter pisarniške nameščence, ki z uveljavljenjem novega zakona dobe vse v njem označene pravice in dolžnosti. Novi obrtni zakon torej ne more biti ključ za pravice, ki se določajo iznova. marveč pomeni le ureditev te zakonoda- je, s katerim se uveljavlja enako pravo nameščencev po vsej državi. Zakon nima nobene določbe, da naj se dosedanje pridobljene pravice nameščencev ukinejo, marveč je le moralno, da se pridobljene pravice ohranijo in z novim zakonom garantirajo. Zaraditega je potrebno,.da se vnese v izvršilno uaredbo, o kateri bo anketa te dni v Zagrebu, prehodna določba, da po starih zakonih pridobljene pravice nameščencev in delavcev ostanejo v veljavi. Novi obrtni zakon je razmeroma moderen. Prilagod'en je gospodarskim razmeram v državi. Rudnika v Velenju in Zabukovci prevzame banovina. Na seji banovinskega sveta dne 18. t. m. se je razpravljalo o elektrifikaciji banovine. V svrho izvedbe elektrifikacije bi banovina rabila premogovnika v Velenju in Zabukovci v Savinjski dolini. Obenem bi pa postala oba premogovnika rentabilna, če se izpopolni elektrifikacija, kjer bi se porabljal premog iz obeh premogovnikov. Država naj bi zaradi tega odstopila premogovnika Velenje in Zabukovca dravski banovini. Pri velenjski elektrarni je potreb- na nabava novega agregata. Ker se na račun reparacij ne more zaenkrat pričakovati dobavo strojev, naj bi k nabavi prispevala polovico stroškov država. Če pa se reparacije ugodno rešijo, naj država povrne banovini v to svrho izdani znesek. Predlog banske uprave glede prevzema premogovnikov Velenja in Zabukovce je bil načelno sprejet. Banska uprava se bo sedaj pogajala z državno upravo rudnikov glede prevzema obeh premogovnikov. Hindenburg predsedniški kandidat. Po dolgem obotavljanju je predsednik nemške republike Hindenburg zopet sprejel kandidaturo. Hindenburg je bil v cesarski vojski feld-rnaršal, torej vojak, vendar priznavajo v splošnem, da je bil kot predsednik republike stvaren in objektiven ter tudi sam izjavil, da je zanj zakon \v e i murska republikanska ustava. Kandidatura Hindenburga je tudi v inozemstvu zbudila zadovoljstvo, dočim je nastala v takozvani hareburški fronti zmešnjava. Fašist Hitler pa resignirano izjavlja, da odklanja Hindenburgovo diktaturo in ga obžaluje, da je kandidaturo prevzel. Viljemov sin kandidat? Nemški nacionalci so v zadregi, koga bi kandidirali proti Hindenburgu za predsedniško mesto nemške republike. Jako simpatičen jim je princ Oskar, sin bivšega cesarja Viljema. Jasno pa je, da nemški narod take kandidature ne bi prav posebno pozdravljal. Perzija hodi po ruski poti. Perzija je skoraj vso trgovino podržavila in velik del produkcije monopolizirala. Država si pridržuje tudi izvoz in uvoz. Proti inozemstvu se je popolnoma zaprla. Zakon o srednjih strokovnih šolah v načelu sprejet. Dne 17. t. m. je narodna skupščina razpravljala o novem zakonu o srednjih strokovnih šolah. Poročilo o načrtu je podal poslanec Stijič. Nadalje je pojasnjeval načrt minister dr. Kramer in rekel, da bo s tem zakonom definitivno urejeno strokovno šolstvo v državi. V vsej državi je 688 strokovnih (sploh) šol, na katerih je 4820 učiteljev in 71.590 učencev. Šole pa niso enotne. Novi zakon določa enoten ustroj nižjemu in višjemu strokovnemu šolstvu. Konvencija proti strupenim plinom. 43 držav jo je podpisalo. Že leta 1925 je Društvo narodov sklenilo konvencijo o prepovedi porabe strupenih plinov in bakterij v vojni. To konvencijo je sprejelo doslej 43 držav. Odobriti jo ima še 20 držav. Od teh je 13 držav, ki so najbolj oborožene v Evropi, odobrilo konvencijo s pridržkom, da ratifikacija velja le dotlej, dokler katerakoli vojujoča se država to prepoved upošteva. in sicer so naseljema večinoma v Šangaju. Število japonskih pavol-nih predilnic na Kitajskem se je zvišalo od 3 leta 1914 na 45 leta 1931. Tretjina zaposlenih v kitajski pavol-ni industriji, dve petini vreten in skoro polovica statev je v japonskih obratih. Koncem 1924 se je cenilo na Kitajskem naloženi japonski kapital na 793 milijonov jenov, od katerih je bilo naloženih v Mandžuriji 631 mi- lijonov, 162 milijonov pa po ostali Kitajski. Po najnovejših cenitvah je pa danes naloženega v kitajski industriji in trgovini japonskega kapitala najmanj 1.4 milijarde jenov. Glavni trg za japonsko blago je v srednji Kitajski s središčem Sanga-jem, dočim sta Mandžurija in južna Kitajska najvažnejši dobaviteljici surovin za japonsko industrijo. Japonska gospodarska politika je hodila pot, ki jo je vedla v krizo. Dr. Marinkovi! je govoril v Ženevi. Za moralno razorožitev in zagotovitev varnosti. Dne 16. t. m. je govoril na raz-orožitveni konferenci v Ženevi jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič. Rekel je, da bi že z ozirom na današnje mednarodno varnostno stanje lahko sklepali vsaj o kvalitativni omejitvi oboroževanja, ki pa pomenijo obenem kvantitativno. Treba je razločevati med obrambnim in napadalnim orožjem. Napadalno orožje sta zlasti letalstvo in vojno mornarstvo, ki bi se lahko že danes omejilo. Predvsem pa je treba odpraviti kemično vojno, tudi, če gre za zakonito obrambo. Lahko se. najde jamstvo, da se mednarodno prepovedo strupeni kemični bojni pomočki. Vsekakor se na konferenci sklenejo sankcije, ki bodo nudile varnost vsem. državam in vsaki posebej. Resnična rešitev problema bo mogoča tedaj, če nastopi predvsem moralna razorožitev. Dr. Marinkovič se strinja s francoskim predlogom. Vojne so se vodile brez orožja, če je bila volja za vojno. Konferenca bo storila korak; ta konferenca bodi predkonferenca nove konference, ki bo lahko sklepala že o popolnejši razorožitvi. Tu ima Marinkovič prav, da mora predvsem volja za vojno izginiti. Francoska vlada odstopila. Senatovi seji je dne 16. t. m. predložil notranji minister v zbornici sprejeto volilno reformo. Predloga o volilni reformi ni stavila vlada sama in, ker ga ni sama stavila, ga ji ne bi bilo treba predložiti senatu. Toda, ker ga je pa predložila, je znak, da soglaša z volilno reformo. Laval je zahteval, da se debata o politiki vlade in volilni reformi od-godi do 26. februarja. Ker je senat Lavalu ugovarjal, je stavil vprašanje zaupnice, ki je bila odklonjena s 175 glasovi proti 134. Novo vlado, ki more biti le koncentracijska, utegne sestaviti senator Barthou. Očividno je senat nezadovoljen s politiko vlade sploh. Paul Boncour bodoči predsednik francoske vlade? Mnenje, da sestavi novo francosko vlado levica, ni verjetno. Bodoči predsednik vlade utegne postati Boncour s sedanjo koalicijo, v kateri bo imel Tardieu velik vpliv. Boncour se sicer brani prevzeti vlado. Ustanovitev man-džurske države. Pod pokroviteljstvom Japonske. V tctrek so se sestali v Mukdenu zastopniki štirih mandžurskih pokrajin ter se posvetovali o ustanovitvi nove države. Japonski ministrski predsednik je tudi izjavil, da bo dovolil ustanovitev mandžurske države, če nastopi vsaj nekaj stabilitete. Hov apel na Japonsko Društvo narodov je poslalo nov apel na Japonsko, da se podredi predlaganemu sporazumu, ter jo opozarja, da se javno mnenje skoro po vseh državah obrača proti njej in da naj se zaveda, da je članica Društva narodov. Španske strokovne organizacije branijo republiko. (I. G. B.) Ker so voditelji španske republike od vsega početka hoteli izvajati najširšo demokracijo, so hoteli levi in desni ekstremisti s svojimi protirevolucijonarnimi akcijami pod krinko demokratične svobode dobiti najširših tal. Anarhosindika-listi. ki imajo v latinskih deželah vedno več zaslombe kakor kjerkoli drugod, se prav posebno trudijo, kako bi sabotirali republiko. In čeprav se v naziranjih ta smer in komunisti prav zelo razločujejo, vendar sodelujeta obe stranki s splošnim namenom, da napravita čimveč nemirov in panike. Zaraditega je bilo v zadnjem času izzvanih tudi več stavk v raznih krajih Španije, ki so bile čisto političnega značaja in so vedle do krvavih dogodkov. Mednarodni strokovni zvezi priključena španska strokovna zveza, katere članstvo je po revoluciji stalno naraščalo, ima namen, vzdržati s strokovno disciplino borbo za uvedbo čim popolnejše socialne zakonodaje. V ta namen krepi strokovne organizacije. S prav tem namenom je izdala v zadnjem času več manifestov na delavstvo, v katerih pojasnjuje in objavlja smer in cilj gibanja svobodnih strokovnih organizacij, ter nasprotno dokazuje, da te ‘volje ni pri nasprotnem gibanju. Tu navajamo nekaj najvažnejših apelov iz teh manifestov: »Čas je, da se neha igrati z že itak ogroženimi interesi delavstva in jim še škodovati, ter delavce vlačiti v krvoločne eksperimente ali v službo tajnih političnih namenov, ki so nazadnjaški...« »Elementi, katerih strokovna in politična preteklost izziva k največji previdnosti, so razglasili za 25. januar splošno stavko, katere nameni so popolnoma neznani. Španska strokovna zveza svari svoje organizacije in svoje člane pred razglasom splošne stavke. Zgodovina španske strokovne zveze ji daje moralno pravico, da delavstvo poživlja, da ne posluša sumljivih provokacij k stavki. V sedanjem trenutku bi se s stavko ne rešilo nobenih problemov, nasprotno bi se otež-kočila rešitev vseh problemov. Poživljamo zaraditega vse članstvo k disciplini. Nihče naših naj ne podpira gibanja, ki mu nismo sami dali inicijative. Štedimo z našimi silami, da jo porabimo o pravem času uspešno za dosego svobode in delavskih zahtev!« Medtem so že tudi došla poročila iz Španije, da se izvedba splošne stavke ni posrečila. Nasprotno, kakor že prej večkrat, so nastali v več krajih nemiri, ki niso prinesli delavstvu nikakršnih koristi, ki pa utegnejo delavstvu in republiki še ško- dovati. Nadejati se je, da se španski strokovni zvezi, ki si je s svojim brezkompromisnim zadržanjem na-pram vsem vladam pred revolucijo pridobila spoštovanje vseh, tudi v tej težki dobi s smotrenim nastopanjem posreči premagati vse one sile, ki sedaj, kakor so prej, delajo edino na razkrajanju in poruše-vaniu zdravih problemov. Doma in po svetu. Proti ukinjenju ljubljanske univerze. Državni proračun za prosveto je bil odobren v skromnejših mejah. Zaraditega je dobil minister prosvete svobodne roke, da s pristankom vlade ukine one strokovne in visoke šole, oziroma jih omeji, ki se mu zde pogreši j ive. Z ozirom na možnost, da zadene omejitev šol Ljubljano, je občinski svet na svoji seji dne 16. t. m. pooblastil župana, da pošlje pristojnim oblastem, poslancem in senatorjem primerno spomenico za ohranitev kulturnih zavodov. Volitve v železničarsko Nabav-ljalno zadrugo* V smislu razpisa upravnega odbora Nabavljalne zadruge se bodo vršile volitve delegatov za občni zbor zadruge dne 21. februarja 1932 ob 9. uri dopoldne. Kljub temu, da si je sedanja večina skušala z vsemi silami pri volitvah zasigurati večino delegatov še naprej, priporočamo vsem članom zadruge, da gredo na volišče ter glasujejo v znak protesta za enotno zadružno listo, na kateri so postavljeni najboljši zadrugarji iz vsakega kraja, ki bodo znali ščititi in zastopati interese vseh zadrugarjev in delati za napredek zadruge. Člani, ki niso dobili glasovnice, naj iste takoj zahtevajo, istotako tudi oni člani, kateri so predčasno podpisali glasovnico ter naj oddajo svoj glas za »Zadružno listo«, Nikdo naj ne naseda demagoški agitaciji, ki se vrši med članstvom, kateremu se sedaj obljublja zlate gradove ter izposlovanje raznih ugodnosti, zlasti upokojencem. Nikdo naj ne naseda grožnjam, da so »Zadružne liste« protidržavne itd. Zakaj se ne zaposlijo rudarji? Trboveljska premogokopna družba je v teku zadnjih let reducirala ogromno število rudarjev, ostalim uslužbencem, ki so ostali še v službi, pa je bil skrajšan delovni čas. Beda in pomanjkanje, ki je nastalo radi ogromnega števila brezposelnih in pa nizkih plač, je nepopisna. Zksti so pri tem prizadeti rudarski otroci, ki se le malokdaj zamorejo do sitega najesti. Redukcije rudarjev in skrajšanje del. časa, oz. zniževanje plač, je TPD opravičila s tem, da vlada pač kriza in s tem v zvezi tudi primanjkuje naročil. V poslednjem času pa se često slišijo pritožbe s strani dobaviteljev, da je treba precej dol- go čakati, preden TPD pošlje naročeni premog. Čudno, čemu se dobavitelje ne zadovolji, če se na drugi strani trdi, da primanjkuje naročil. Pa ne, da bi morda sedaj primanjkovalo nakopanega premoga? Gotovo bi zanimalo vso javnost, kje je pravi vzrok tega netočnega dobavljanja premoga ter je zlasti v interesu TPD, da zadevo pojasni. Delnice Privilegirane agrarne banke z nominalno vrednostjo po 500 Din bodo kotirale tudi na borzah v Zagrebu in Ljubljani. Slabi časi za kmeta. Ljubljanski dnevnik poroča, da je krnet prodal kobilo za 50 Din; druga dva kmeta pa sta prodala kravi, eden za 75 Din, drugi za 100 Din. To se je baje zgodilo na Dolenjskem. Stavba Delavske zbornice v Zagrebu. Razpisala se je dobava načrtov za stavbo Delavske zbornice v Zagrebu. Načrti se morajo predložiti do 1. aprila 1932. Zagrebški občinski svet je že 8. t. m. sklenil odstopiti v ta namen prostor v Klaieevi ulici, ki meri 1600 kvadratnih metrov. Z gradbo stavbe prično že zgodaj spomladi. XIV. dražba kož divjačine se vrši dne 21. marca 1932 na ljubljanskem velesejmu. To bo zadnja dražba v tekočem letu in je najavljeno že mnogo inozemskih kupcev, med drugimi tudi iz Švice in Švedske. Dražba bo dosegla tem boljši uspeh, čim več blaga bo na razpolago. Vsakdo, ki ima kože še na razpolago, naj jih pošlje takoj ali najpozneje do 15-marca na naslov »Divja koža«, Ljubljana, velesejem. • Neverjetno. V Ustih kroži vest, da so našli pri nekem delavcu pri popravljanju papeževe rezidence Castel Gandolfo več bomb. V vatikanskih krogih sumijo, da je bil nameravan na papeža atentat ter so razburjeni. Atentat je seveda senzacija, zato »rafinirani« politiki sami ustvarjajo atentate. A vatikanski atentat bo pa — raca. Volitve na Bolgarskem. V vse mestne občinske zastope na Bolgarskem, izvzemši glavno mesto Sofijo, so prinesle volitve vladni stranki sicer večino, vendar dosti manjšo, kakor pri sabornih volitvah. Najbolj so Izkoristite ugoden nakup ostankov v TEKSTIL-BAZARJU v Mariboru / Ostanki, meter po Din 6-—, 7'—, S'—, 9*— in 10-—, Napoved vojne Kitajski. Japonska namerava poslati Kitajski ultimatum, da izprazne Šangaj ter se umakne dvanajst in pol kilometrov v ozadje. Japonska dalje izkrcava čete na eksteritorialnem ozemlju in očividno pripravlja veliko ofenzivo. Obenem je japonski delegat protestiral pri Društvu narodov zaradi note, v kateri apelira društvo na Japonsko, da odneha. Društvo narodov zahteva predvsem nevtralno cono okoli Šangaja. napredovali komunisti, ki so druga najmočnejša stranka in so si priborili v nekaterih mestih absolutno večino. Možnost nove vlade v Romuniji. Zunanji minister Titulescu je nenajavljen prispel iz Ženeve in se naravnost s kolodvora podal h kralju, s katerim se je razgovarjal več ur. Predsednik vlade, prof. Jorga, se radi tega nenadnega prihoda Titulesca silno jezi. V zvezi s tem časopisje različno sklepa, v enem pa si je vse edino, da so izrazito desničarski vladi prof. Jorge ure štete. Trgovci s sladkorjem na debelo dunavskega banata so sklenili kartel v obrambo proti tovarnam sladkorja in konsumentom. Avstrija odpoveduje trgovinske pogodbe. Avstrijska zunanja trgovina nazaduje. Zato je odpovedala pogodbe z namenom, da se ji posreči skleniti ugodnejše pogodbe. Prelat dr. Seipel je obolel. Prt lat je obolel za vnetjem prsne mrene. Schutzbund tudi na Tirolskem ne drži rok križem; S. t. m. se je vršil v mestni hiši v Innsbrucku velik shod, na katerem je bilo štiri tisoč udeležencev. Na shodu je referiral vodja Schutzbunda general Komer, ki je bil navdušeno aklamiran. S kamenjem proti konzulatom. V Hamburgu je večja skupina ljudi bombardirala japonski konzulat z velikimi kamni, zavitimi v rdeč papir, ki so jih metali v prostore skozi okna s ceste in so pri tem vse šipe razbili. Isto se je zgodilo tudi pred čehoslovaškim konzulatom, kjer so neznani ljudje metali kamenje skozi okna in ko so bile vse šipe pobite, so jadrno zbežali na kolesih. Zadnje dni je hamburško komunistično ča,-sopisje priobčevalo hude napade proti Japonski kot povzročiteljici imperialistične vojne v vzhodni Aziji in proti čehoslovaški vladi, kr baje Japonsko podpira in dopušča inuni-cijske transporte za Japonsko skozi svoje ozemlje. Glede reparacijske konference sta se Anglija in Francija sporazumeli. da se ima vršiti1 v juniju, ne moreta se pa sporazumeti glede dnevnega reda na tej konferenci. Angelo Cerkvenik: ROSA. (Povest.) — Prišel si skrunit naš največji dan, naš edini dani Oh! Če bi Bog, razumeš, Bog sam prišel, ustvaril bi mu telo, pognal bi mu mrzlo kroglo v možgane ... Ta dan je dan vsega našega naroda, dan, ko stopijo v kolo vsi naši mrtvi in — živi, ko se medsebojno poljubljajo vsi naši heroji in — izdajalci, je dan našega velikega odpuščanja in poroštvo naše bodočnosti. .. Umri skrunilec!... Kronana glava je padla .. O, Bojo ni mogel čakati prekrižanih rok. Hitel je v Sarajevo, v Meko vseh jugoslovanskih revolucionarjev .. . Prijaltelji so mu pokazali drevo, pod katerim je heroj in revolucionar stal in čakal, da je pridrvel avto, pokazali so mu, kam je veliki atentator stopil, da je mogel izvršiti veliki čin osvet-nikov Kosovega. In tedaj je Bojo pokleknil na tla, ki so nekdaj nosila Principa, poljubljal je sveta tla, s solzami je močil zemljo, prepojeno z divjestrasitno ljubeznijo atentatorja . . Bojo je čutil ljubezen zemlje in je jokal. Zaprli so ga. . Pozneje so ga spustili m vtaknili v vojaško suknjo. Na fronto je prišel okrog božiča leta 1915. Njegov polk je zasedel pozicije na zahodni strani Koldičevskega jezera. . . Na vzhodni strani so bili Rusi, vmes pa najmanj štiri km široko zamrznjeno jezero.. . Pri belem dnevu je s sanmi zdrdral čez . . . Častniki se niso mogli zavesiti, šele polagoma so doumeli, za kaj gre. Pribežal je srečno k Rusom. Mislil in upal je, da ga bodo sprejeli z odprtimi rokami. Pa se je tako korenito zmotil! Cital je njihovo misel: Izdajalec! Brezčastnik! Bil je izdajalec! Imel je opravka z vojaki. Tedaj je prvič le bežno in meglenih obrisov spoznal, da se vojak bojuje za ideale svoje kaste in ne za nekaj, kar živi in biva v okolici, ki ni vojaška. Tedaj mu je naenkrat postalo jasno, zakaj so jim v oficirski šoli toliko gobezdali o nekakšni oficirski časti. . . Kakor da se čast da vobče deliti! Kakor da obstoji samo oficirska čast in je uradniška čast, kmečka čast, delavska čast neki drugi, manj vreden pojem. , Princip se je boril za človeško čast! Ni je časti razen človeške! Samo ena čast je, kakor je samo ena resnica! A vse to ga ni vznemirilo. Pričakoval je, da ga bodo razumeli drugi! Ni se varal. Razumeli so ga, dasi ne tako, kakor je on menil, da so ga . . • Pozneje, ko so ga dodobra preizkusili, so izdajalca odlikovali z vsemi mogočimi odlikovanji. Kmalu je spoznal, da so ga cenili le kot trd oreh, na katerem si sovražnik mora polomiti svoje zobe. Kjer je bil položaj najtežji, najobupnejši in najnevarnejši — tja je moral iti Bojo ... Ni se branil, vedno je šel rad. Rad je šel, vendar pa se ni mogel otresti neke grenke zavesti, da ne morejo umeti, kaj ga žene v ta boj, da niso mogli razumeti njegove ljubezni do zasužnjene zemlje in zasužnjenega ljudstva ... In ta zavest mu je grenila občutje sreče. Včasih se mu je tudi zazdelo, da ne delijo pravično tegob in trpljenja med častnike. Takšne misli pa je vselej že na početku nasilno zatrl • .. — Tukaj sem ... sam sem se javil. .. bojevati se moram. Po težkih bojih je prišel v zaledje na oddih. Spoznal se je z mlado gimnazijko Tanjo .. . O, Tanja! — Ni prispodobe ... ne, res ni! — Cista, kakor je bila čis dolžnost. V pohorskih gozdovih je minulo nedeljo zašla mlada smučarka Ivanka Vidmarjeva iz Ruš ter prebila celo noč v mrazu 22 stopinj na prostem. Proti jutru je le s težavo prišla do hiše nekega kmeta v bližini Sv. Lovrenca, odkoder so jo prepeljali v Ruše, kjer so ji nudili zdravniško pomoč. Prvotno se je domnevalo, da je Vidmarjeva zadobila zelo nevarne ozebline, pozneje se je pa izkazalo, da je k sreči ozebljenje lažjega značaja. Iz zapora je hotel pobegniti minuli pondeljek Štefan Falež, ki je bil prejšnji teden, kakor smo v zadnji številki našega lista poročali, obsojen na smrt radi roparskega umora. Da bi prišel na svobodo, je odlomil od železne postelje nogo ter začel s tem železom kopalti tla. Ko je bil že skoro pri kraju svojega dela, so ga zasačili ter ga okovali in zaprli v posebno celico. Prvo osrednje delavsko kolesarsko društvo v Mariboru priredi na splošno željo v nedeljo, dne 21. t. m. izlet s sankami v Ruše. Zbirališče ob pol 14. uri pri koroškem kolodvoru. Ukinjeni potniški vlaki. Po naredbi generalne direkcije državnih železnic so bili danes ukinjeni naslednji potniški vlaki. Na progi Maribor—Brezno-Ribnica potniški vlak, ki je odhajal dosedaj ob nedeljah in praznikih iz Maribora ob 14.50, na progi Maribor—Fala pa potniški vlak, ki je vozil doslej ob delavnikih iz Maribora ob 16.55. Na progi Maribor—Ljubljana potniški vlak, ki je odhajal iz Maribora ob 9.10 in potniški pa se je zopet pritožil stavbenik na najvišje sodišče, Stol sedmorice v Zagrebu. Ta teden je prišla rešitev Stola sedmorice, ki je pritožbo stavbenika zavrnil in potrdil sklep okrožnega sodišča v Mariboru, da velja za stavbena sezonska dela najvišji dopustni delovni čas le 10 ur dnevno, vse delo preko 10 ur pa se mora delavcem plačevati s 50odstotnim poviškom. Tudi Stol sedmorice je v tem sklepu izrazil svoje mnenje, da nasprotno tolmačenje za sodišče ni veljavno. Stol sedmorice izrecno pravi: »Ce je tožitelj opravljal kot gradbeni delavec katere delovne dneve delo preko 10 delovne ure, je smatrati tako njegovo delo v smislu § 10 cit. zakona kot preko-časno in nagradljivo s 50odstotnim pribitkom in sicer ravno radi tega, ker postoji v smislu § 22 cit. uredbe pri gradbenem delu višinska delovna meja z 10-dnevnimi delovnimi urami.« Kolikor nam je znano, je to prva odločba Stola sedmorice o plačevanju nadurnega dela. ie hranimo pri podjetniku. V Nemčiji je propadel velik kovinski obrat Borsig in pri ugotovitvi upnikov je bilo ugotovljeno, da imo-vina obstoječe obratne blagajne, ki so jo hranilci (delavci in nameščenci) hranili v tej blagajni, niti v poštev ne pride, ker so terjatve drugih upnikov tako velike, da absorbirajo več kot vso imovino obrata. S tem so izgubili delavci in nameščenci, ki so leta in leta zaupali svoje prihranke solidnosti obrata, 40 milijonov dinarjev prihrankov, ki so jih dali obratu kot obratni kapital prav poceni na razpolago. S polomom' Borsigovih tovarn torej delavci niso izgubili le svoje prihranke, ampak so postali tudi nezaposleni. vlak, ki pride iz Ljubljane v Maribor ob 11.36. Na progi Pragersko—Čakovec pol-niški vlak, ki odhaja iz Pragerskega ob 22.28 in potniški vlak, ki prihaja na Pragersko ob 5.85 uri. Istotako je ukinjen po en potniški vlak na progah Dravograd—Slo-venjgradec, Rogatec—Rogaška Slatina in več potniških vlakov v ljubljanskem območju. Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgo št. 6. SREČKE državne razredne loterije se dobe sedaj tudi v štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg 6. Sodrugi, tam jih kupujte! Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev v papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jih! Trbovlje. Ponovitev igre »Trije vaški svetniki«, V nedeljo, dne 14. f. m. je ponovil dramatski odsek »Svobode« igro »Trije vaški svetniki«. Igra je zelo dobro uspela. Dvorana je bila polna občinstva. Prijateljska tekma smučarjev »Svobode«, V nedeljo, dne 21. t. m. priredi smučarski odsek »Svobode« prijateljsko tekmo. Start bo na Planini (985 m), cilj pa pri stari občinski hiši v Trbovljah II. To je prva tekma, pri kateri sodelujejo tudi člani iz Hrastnika. Proga bo približno 7 do 8 kilometrov dolga. Vodstvo tvorijo: predsednik s. Klenovšek, tehnični vodja s. M. Rekar in zdravnik dr. Cizelj. Gosp. dr. Cizelj fungira obenem tudi kot sodnik. Start točno ob pol 10. uri dopoldne. Sporočamo vsem, ki se zanimajo za to tekmo, da morajo biti najkasneje do 9.45 uri na cilju. — Ker se vrše isti dan volitve v Bratovsko skladnico, se je priredilo to tekmo dopoldne, da se tekmovalci istotako lahko udeleže volitev, in sicer popoldne. ViC-Glince. Občni zbor »Svobode«. Podružnica »Svobode« na Viču sklicuje v četrtek, dne 25. febr. 1932 ob 8. uri zvečer v Zadružnem domu na Glin-cah redni zbor podružnice. Na dnevnem redu je pred vsem tudi vprašanje, kako poživeti delo podružnice, ki se nahaja na teritoriju, kjer je Tudi Ti se moraš zavedati, da čas hiti. Ali si v tem mesecu že pridobil »Delavski Politiki« novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja!. Strokovno gibanje. Zniževanje mezd. Po vseh kapitalističnih državah skušajo podjetja zniževati mezde svojim delojemalcem. Najnovejši poskusi zniževanja mezd v Ameriki so naleteli na hud odpor pri organiziranem' delavstvu. Vendar so znižali plače železničarjem v U. S. A. za 10 odstotkov in tudi VVestinghouse Elektric, družba ameriških električnih podjetij z velikanskimi dobički, je napovedala redukcijo mezd za 10 do 30 odstotkov. Poljska kovinska industrija je hotela znižati mezde za 25 odstotkov, a je morala odstopiti od svojih zahtev, ker so se delavske organizacije odločno zavzele za pravice delavskega razreda. Tudi na Švedskem je 110.000 kovinarjev soglasno zavrnilo zahteve po 8 do 12 odstotni redukciji miezd in s tem izzvalo mezdni spor. To so poizkusi le v nekaterih državah. Kako bi bilo in kaj bi bilo, če bi delavstvo ne bilo organizirano v svojih organizacijah? Sindikalno gibanje v Indiji. Voditelji indijske delavske federalne unije se pripravljajo na veliko propagandno delo. V ta namen hočejo izdajati svoje strokovno glasilo in prepotovati vse industrijske kraje v Indiji, da vzbude med indijskim delavstvom zanimanje za organizacijo. Mogioče bodo sklicali tudi velik delavski kongres. Federacija šteje danes 38 samostojnih organizacij s 66.400 člani. Indija se prebuja in vstaja! Amerika za pobijanje brezposelnosti. Senat je zopet dovolil 375 milijonov dolarjev za gradnje novih cest. Skupno je v ta namen dovoljenih dosedaj 750 milijonov dolarjev. največ delavstva na periferiji mesta. Delo je treba nasloniti na vse požrtvovalne sodruge. Prepričani smo, da najdemo odziv in klic po potrebi kulturne organizacije tudi v našem okraju, zlasti pri starejših sodrugih, ki nam bodo gotovo pomagali pri našem stremljenju. Upamo, da bo občni zbor podružnice dobro obiskan in kličemo na delo za razmah »Svobode«! Kranj. »Kralj na Betajnovi«, drama Ivana Cankarja, se je v nedeljo, 7. t. m. uprizorila na novem odru tukajšnje mlade podružnice »Svobode«. Igra je bila prva uprizoritev in sploh prva prireditev naše »Svobode«. Vršila se je v društvenih prostorih v hotelu »Nova pošta«. Z velikim pogumom so naši vrli sodrugi in sodružice postavili svoj pder in v nedeljo nastopili z lepo igro našega proletarskega pisatelja Ivana Cankarja. — Vodstvo igre je imel v rokah s. Jaka Vehovec, ki je tudi igral glavno vlogo mogočnega Kantorja. Tudi vsi drugi igralci so se z igralkami vred potrudili, da je predstava prav lepo uspela. Pred igro je imel kratek nagovor na občinstvo sodrug Tone Čufar, ki je na tej prireditvi zastopal' centralo »Svobode« v Ljubljani. Občinstvo je posedlo to prvo prireditev delavske kulturne organizacije v častnem številu. Predstava je dosegla svoj namen in pokazala, da je delavstvo zrelo za graditev svojih lastnih' kulturnih ognjišč. Vsi, ki se zbirate v »Svobodi«, glejte, da bo uspevala in pritegnite v njo predvsem delavsko mladino, ki je tako potrebna izobrazbe in udejstvovanja. Zato po začrtani poti naprej! Pragersko. Blazna mati zaklala lastnega otroka. V •torek, dne 16. t. m,, je na Pragerskem stanujoča Ana Gospodarič, žena potnika »Vzajemne zavarovalnice« umorila svoje dete s tem, da mu je prerezala vrat, žile na rokah in ga končno še zabodla z žepnim nožem v srce. Po storjenem dejanju je otroka umila, preoblekla ter ga položila na mrtvaški oder. Ko se je zjutraj nesrečni oče vrnil s potovanja, je sedela otrokova mati poleg mrliča ter povsem mirno povedala svojemu soprogu, da je morala svoje tri mesece staro Slavico umoriti kot žrtev, ker ji je tako velevala neka notranja sila. Gospodarič prvotno ni verjel, ko pa se je prepričal, je pod vtisom strašnega dogodka padel v nezavest. Ko se je zavedel, je neinudioma poklical zdravnika, ki pa je zamogel ugotoviti le otrokovo smrt. Tudi pri zaslišanju na orožniški postaji je Ana Gospodarič enako Kupujte priznano dobro blago kakor: branili, slivovko, ram, likerje in pristen malinov sok po najnižjih dnevnih cenah pri F. S. LUKAS, Celie, žganima in tovarn likerjev ler i izpovedala, da je morala otroka umoriti vsled velevanja neke notranje sile in da je zaradi tega ogromno trpela že od vsega po-četka, ko je bila še noseča. Vsled čudnega obnašanja žene je Gospodaric že pred časom domneval, da jo zapušča pamet, ker pa ni bila nasilna, je vedno upal, da bodo ti napadi sčasoma prenehali. Blazna žena je bila oddana v sodne zapore. Pobrežje pri Mariboru Pogrebno društvo na Pobrežju sklicuje za nedeljo, dne 21. t. m. svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil ob 14. uri v dvorani gostilne J. Kotz (preje Simonič) na Pobrežju. Na dnevnem redu je tudi sprememba pravil. Vsakdo mora Citati Fr. ŽgeCevo knjigo o spolni vzgoji Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah. — za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. ===== Razno. Senzacija! Vsa Nemčija na nogah! Kaj se je zgodilo? Slonovka je rodila. V velikem cirkusu Hagenbeck, ki prezimuje v Es-senu, je 8. februarja ponoči vrgla slonovka Roma, ki tehta 4500 kg, zdravega slončka ženskega spola, ki je tehtal ob rojstvu 12> kg in je 92 cm visok. Zadnji slon je prišel v Evropi na svet pred 27 leti v schonbrun-skem zverinjaku na Dunaju. Prirodoslovci vedo, da nosi slonovka žensko dete 18 mesecev, moško pa 22 mesecev. Topot so se pa všteli, ker je nosila ravno 21 mesecev. Velikanka-mati z ljubosumno ljubeznijo čuva nad svojim detlom, ki hoče venomer sesati in mu mirno prepušča svoje veliko vime, ki se nahaja med njenimi prednjimi nogami, v eksploatacijo. Tudi ostali sloni v istem hlevu so z njim izredno potrpežljivi. Slonovka Ro-ma je najboljša delovna žival cirkusa Hagenbecka in je dostikrat na potovanjih v eni sami noči naložila in zrinila 260 cirkuških vozov na železniške lore. Torej vsekakor senzacija in Nemci niso zastonj ponosni na svojo Romo, ki od vseh krajev dobiva v dar polne koše banan, da bo več mleka za malega. Sodna razprava v operi. V Klarksbur-gu v Ameriki je bil pred nekaj meseci aretiran moški, ki je v kleti svoje vile pet žensk na zverinski način umoril; dvajset drugih umorov, katerih je tudi osumljen, mn pa ne morejo dokazati. Ker v Klarks-burgu sodnijska palača še ni dograjena, se vrši sodna razprava, za katero vlada med občinstvom ogromno zanimanje, v opernem gledališču. Na stotine ljudi, zlasti žensk, se že v nočnih urah nastavlja pred vhodom, da bi dobili vstopnice. Predsednik sodišča je pred početkom razprave opominjal občinstvo, naj drame, kateri bo prisostvovalo, ne smatra za gledališki komad. Čigava nravnost je bila ogrožena? Nek newyorški športni klub je gojil med svojimi člani tudi kult golote telesa. Ker jim kriminalna policija tega ni mogla drugače dokazati, so detektivi napravili v strop klubove dvorane luknjo, skozi katero so opazovali člane, ki so goli izvajali vaje. Nato so 30 članov obojega spola aretirali. Pu-ritanizem pa tak! Število milijonarjev v Angliji pada. Po statistiki v Angliji število milijonarjev pada. Pred tremi leti, je bilo v Angliji 490 milijonarjev, danes jih je samo še 395. Padec se nanaša večinoma na industrijce, od katerih jih je nekaj v resnici propadlo, nekaj pa se jih je združilo v razne koncerne. Vsekakor se je veliko milijonsko imetje koncentriralo v splošnem v bankah. Pod krizo trpe v Angliji vse industrije razen tobačne, ki še razmeroma dobro prospeva. Civor obleke Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi TIVAR OBLEKE za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do naj nižjih cenah/ CENA OBLEK Z A GOSPODE.................. ZA DEČKE:.................. G A MB ETA OD 11 DO 14 LET: Din 240 — do 750*— Din 200-— do 330*— Din 210-— do 270*— MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:........................ Din 130*— do 150*— OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET......................... Din 110*— do 270*— RAGLAN:................................................. Din 320*— do 650-- HLAČE:.................................................. Din 90*— do 180*— Vrsta Tek. štev Pazite na gornjo ceno Obiščite naše prodajalce v Mariboru: Jakob Lah, Glavni trg 2 in Veletrgovina H. J. Turad, Aleksandrova c. 7 pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb, Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu! Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno, Pazite se pred ponaredbami! Naročajte In širite »Del. Politiko". n****** \ M £ ' Papirnico Ljudske tiskarne Maribor, Slomškov trg št. 6. Zastrupljenje z alkoholom v deželi prohibicije. Tekom leta 1930 je v Newyorku umrlo 1500 ljudi za zastrupljen jem z alkoholom. Cirkus je padel s tira. Cirkus Gleich, ki je gostoval v Bruslju, se je z lastnim vlakom nameraval odpeljati v Charleroi na večdnevno gostovanje. Cirkuški vlak je štel 16 vagonov. Na bruseljskem zapadnem kolodvoru je pa iz neznanih vzrokov med vožnjo padlo s tira zadnjih četvero vagonov, v katerih so se nahajali konji, sloni in bivoli. En vagon se je prevrnil1, trije so se razbili. Materijalna škoda je velika. Meh za smeh. Ni razumela. Neka dama toži zdravniku, specijalistu za ženske bolezni, da nima otrok. »Nu,« meni zdravnik, »lezite. Bom videl, kaj se da storiti.« Dama pa zdrkne vsa obupana na ko~ lena: »Ne, ne, gospod doktor — vsaj prvega otroka bi rada od svojega moža!« Milačeva sta dobila nova soseda, za-* konski par brez otrok. * »Mislim, da še ne moreta biti dolgo poročena,« meni ona. »Vsako jutro opažam, kako jo poljubi, preden gre z doma. Vidiš, ti pa tega nikoli ne storiš!« »Kaj Pa misliš, Dušica,« se zgrozi o n,' »saj je še prav ne poznam ...« Hvaležnost. List »•Butalska trobenta« je prejel tole pismo: »Slavno uredništvo! V torek sem izgubil svojo zlato uro, ki mi je bila dragocen spomin. Takoj sem to objavil v Vašem cenj. listu. Včeraj pridem domov in najdem uro v žepu druge obleke. Bog blagoslovi vaš list! Z odličnim spoštovanjem, R. S.« * »Gospod profesor, pomislite: pri Kurnik« je počila odvodna cev.« »Saj se mi je takoj zdelo. Zadnje dni šemi je zdel tako slab.« Lakonično, »Ali vas smem spremiti, gospodična?« žal.« »Žal mi je, sem poročena.« »Jaz sem tudi poročen in mi je tudi Pristopajte k zadrugi r. z. z o. z. v Mariboru Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge. 3(upu]fe svoje potrebščine pri naših inseren-tih. Otvoritev špecerijske trgovine! Podpisani si dovoljujem cenj. občinstvu vljudno naznaniti, da sem otvoril špecerijsko trgovino VETRINJSKA ULICA 6 preje MIRKO HERNET Prizadeval sl bom postreči svoje cenjene odjemalce z najboljšim blagom po najnižjih cenah JANKO BRAČIČ, Maribor, Vetrinjska ul. 6 B m m n 0 S h Mfllnofllte suole prihranke v Štajerski hranilnici in posojilnici . v Mariboru, SlomSkov trg Stev. 6. Posojila dajemo po ugodnih pogojih I može obrestujemo po 67^°!. proti trimesečni odpovedi. Tiska: Lludska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavite!) JošId Ošlak v Mariboru. — Za konzorcll Izdala in urejuje Viktor Eržen v Mariboru